UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

FINANCIRANJE OBČIN S POUDARKOM NA PRIDOBIVANJU SREDSTEV STRUKTURNIH

SKLADOV EU Kandidatka : Jana Kneževič, Sallaumines 10, 1420 TRBOVLJE Študentka izrednega študija Številka indeksa : 80021724 Program : visokošolski strokovni Študijska smer : Finance in bančništvo Mentor : dr. Tanja Markovič Hribernik

Trbovlje, april 2005

2

PREDGOVOR V diplomskem delu so analizirani viri financiranja občin, od primerne porabe, lastnih virov občin, do možnosti pridobivanja virov za investicijske projekte – predvsem nepovratna sredstva EU strukturnih skladov. Viri, ki jih država namenja oziroma odstopa občinam za financiranje nalog, ki so jim določene z ustavo in zakoni, ne zadostujejo za pokrivanje potreb, vsaj ne v naši občini. Izračun primerne porabe, ki ga pripravi država, ima kup nepravilnosti in nima nobene direktne povezave z dejanskimi stroški, ki jih ima občina za izpolnjevanje zakonskih obveznosti. Z oblikovanjem več ravni lokalnih skupnosti se bolj približamo dejanskim potrebam okolja, saj je centralizirani nivo upravljanja zaradi informacijske asimetrije, glede ugotavljanja in zadovoljevanja najustreznejših potreb lokalnega prebivalstva, neustrezen. Potreba po decentraliziranih enotah se veča z demografsko, geografsko, kulturno in ekonomsko raznolikostjo okolja ter povpraševanjem po lokalnih dobrinah in storitvah. Potrebno bi bilo doseči čim višjo stopnjo avtonomnosti lokalnih ravni oziroma takšno vertikalno davčno strukturo, ki bi lokalnim ravnem omogočala samofinanciranje večine izvirnih in prenesenih nalog ter potreb. Z vstopom v EU se je tudi občinam ponudila priložnost pridobiti določena sredstva, ki jih razpisujejo posamezni EU skladi. Evropske razvojne spodbude so priložnost za načrtno vlaganje v poslovne cone in druga rastišča gospodarskih dejavnosti. Za občine kot je občina Trbovlje, so aktualni razpisi, ki jih objavlja Javna agencija RS za regionalni razvoj ter sredstva kohezijskega sklada, za katere se občina prijavi direktno s posameznim projektom. Pri pridobivanju nepovratnih sredstev so občine prepuščene bolj ali manj same sebi. Pri projektih, s katerimi se prijavljamo na razpise za nepovratna sredstva strukturnih skladov, je ključnega pomena priprava dokumentacije. Za samo vlogo je potrebno projekt dobro pripraviti in predstaviti z vso zahtevano dokumentacijo, določene elemente dobro oceniti; ko so sredstva odobrena, pa je potrebno pripraviti natančna poročila za črpanje teh sredstev. Pogosto je smiselno, da najamemo agencijo, ki se s tem ukvarja, stroški so v končnem seštevku nižji, kot pa če se prijave lotimo sami. Iz projekta občine Trbovlje je razvidno, katere aktivnosti morajo občine izpeljati za prijavo ustreznega projekta na razpis za koriščenje sredstev strukturnih skladov in katero dokumentacijo je potrebno pripraviti. Prav tako pa na primeru občine Trbovlje vidimo, da si je pametno pravočasno priskrbeti finančna sredstva za premostitveno financiranje samega projekta. Kljub odobritvi sredstev in pravočasni predložitvi vse potrebne dokumentacije, se pojavijo glavne težave pri črpanju teh sredstev.

3

KAZALO stran 1 UVOD ……………………………………………………………………………. 4

1.1 Opredelitev področja in opis problema……………………………………………. 4 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve …………………………………………………... 4 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave………………………………………………. 5 1.4 Uporabljene metode raziskave……………………………………………………. 5 2 VIRI FINANCIRANJA OBČIN ……………………………………………….. 6

2.1 Pravne podlage……………………………………………………………………. 6 2.2 Financiranje občin……………………………………………………………. ….. 7 2.2.1 Primerna poraba……………………………………………………………… ….. 9 2.2.2 Davčni prihodki………………………………………………………………. …. 15 2.2.3 Nedavčni prihodki……………………………………………………………. …. 16 3 REGIONALNA POLITIKA EVROPSKE UNIJE IN STRUKTURNI …….. 21

SKLADI 3.1 Osnovni dokumenti za izvajanje strukturne politike………………………. ….. 22 3.2 Kaj so strukturni skladi in kako delujejo……………………………………….. 23 3.3 Druge oblike pomoči, ki dopolnjujejo strukturne sklade………………………. 26 3.4 Slovenija in strukturni skladi…………………………………………………… 28 4 SOFINANCIRANJE OBČINSKEGA PROJEKTA S SREDSTVI EU ( PRIMER KOMUNALNE UREDITVE OBRTNO INDUSTRIJSKE CONE TRBOVLJE – HRASTNIK, NASIPI – SPODNJI PLATO………….. 31 4.1 Osnovni podatki o projektu…………………………………………………….. 32 4.2 Potrebne aktivnosti za pripravo projekta……………………………………….. 35 4.3 Načrt financiranja projekta……………………………………………………... 36 4.4 Potrebna dokumentacija za prijavo projekta…………………………………… 37 4.5 Črpanje sredstev EU……………………………………………………………... 38 5 SKLEP…………………………………………………………………………. 40 6 SEZNAM LITERATURE…………………………………………………….. 45

4

1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Predmet raziskovanja so finančni viri občin, od tistih, ki jim pripadajo po zakonu, do tistih, katere si lahko in morajo občine same zagotoviti. V raziskavi sem želela poudariti, da viri, ki jih država namenja oziroma odstopa občinam za financiranje nalog, ki so jim določene z ustavo in zakoni, ne zadostujejo za pokrivanje potreb, vsaj ne v naši občini. Zato dobršen del lastnih prihodkov od nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč izven primerne porabe, najemnin od poslovnih prostorov, zemljišč in stanovanj, komunalnega prispevka, uporabimo za financiranje nalog, ki so določene z ustavo in zakoni. Zaradi tega primanjkuje sredstev za namensko uporabo: to je za vzdrževanje in obnavljanje ter nadomeščanje obstoječega stanovanjskega fonda in fonda poslovnih prostorov, za komunalno opremljanje zemljišč, ki bodo na razpolago novim investitorjem.

Zato je še bolj pomembno, da vemo, kako in kje si lahko priskrbimo dodatna sredstva za financiranje posameznih projektov. V delu sem predstavila strukturne sklade EU, njihovo delovanje in naloge in predstavila področja njihovega financiranja, ki so primerna za občine.

V nalogi sem želela zato na primeru občine Trbovlje predstaviti, kaj vse je potrebno storiti in katero dokumentacijo pridobiti, če želimo pridobiti finančna sredstva EU.

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomskega dela je na enem mestu prikazati vire financiranja občin, od primerne porabe, lastnih virov občin do možnosti pridobivanja virov za investicijske projekte – predvsem nepovratna sredstva za financiranje regijskih projektov.

Cilj naloge je analizirati posamezne vire financiranja, ugotoviti, kaj lahko občina sama naredi za povečanje posameznih virov, ki so v njeni pristojnosti ter opisati postopke pri prijavi na javni razpis za prenovo, modernizacijo ter izgradnjo javne in komunalne infrastrukture v okviru poslovnih con Ukrep 1.4.EPD ter tako pomagati občinam pri iskanju rešitev za zagotavljanje pokritja finančnih konstrukcij za investicije.

Pri analizi dosedanjega zakona o financiranju občin, tako ustavna načela kot načela evropske listine niso primerno upoštevana. Iz primerjalnega pregleda za nekaj občin (primerna poraba – dohodnina na prebivalca) ugotovimo, da je tudi izračun primerne porabe bistveno bolj ugoden za manjše občine, z manjšim številom prebivalstva. Tak izračun v določeni meri vzpodbuja nastajanje novih, manjših občin. Izračun primerne porabe bi moral biti v korelaciji z višino stroškov, ki jih ima občina za izvajanje tistih nalog, ki jih je dolžna izvajati po ustavi in zakonu.

5

Pri pridobivanju nepovratnih sredstev so občine prepuščene bolj ali manj same sebi. Država nenehno spreminja kriterije za dodeljevanje nepovratnih sredstev za posamezne projekte – v preteklosti so posamezna ministrstva dodeljevala nepovratna sredstva tudi od 50 % do 75 % vrednosti posameznega projekta, zdaj večinoma le do 20 %, pa še to pogojujejo s pridobitvijo nepovratnih sredstev EU.

Za pridobivanje nepovratnih sredstev EU so s strani države sicer določena ministrstva, ki naj bi predstavljala posredniška telesa in bila odgovorna za izvajanje aktivnosti iz posameznega sklada. Občine morajo vedeti, s katerimi projekti se lahko prijavljajo na razpise za nepovratna sredstva.

Za občine kot je naša občina, so aktualni razpisi, ki jih objavlja Javna agencija RS za regionalni razvoj ter sredstva kohezijskega sklada, na katerega se občina prijavi direktno s posameznim projektom. Pri tovrstnih projektih je ključnega pomena priprava dokumentacije ( za samo vlogo je potrebno projekt dobro pripraviti in predstaviti z vso zahtevano dokumentacijo, določene elemente dobro oceniti; ko so sredstva odobrena, pa je potrebno pripraviti natančna poročila za črpanje teh sredstev). Pogosto je smiselno, da najamemo agencijo, ki se s tem ukvarja, stroški so v končnem seštevku nižji, kot pa če se prijave lotimo sami. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Raziskava temelji na predpostavki, da so vsi viri financiranja, ki sem jih analizirala v delu, še nespremenjeni, s tem mislim predvsem zakonske podlage za pridobivanje le-teh. Pri raziskavi sem se omejila predvsem na vire financiranja, ki pripadajo občinam po 21.in 22.členu Zakona o financiranju občin ter na pridobivanje dodatnih sredstev za financiranje investicijskih projektov. 1.4 Uporabljene metode raziskovanja Uporabila sem poslovno raziskavo. Pri poslovni raziskavi sem uporabila metodo deskripcije in komparativno metodo.

6

2 VIRI FINANCIRANJA OBČIN Država in druga javnopravna telesa zadovoljujejo z ustavo, zakoni in drugimi predpisi določene javne potrebe in v ta namen potrebujejo finančna in druga materialna sredstva. Financiranje javnih potreb se izvaja na način financiranja odhodkov omenjenih subjektov in poteka iz sredstev javnih financ. Današnjemu pojmovanju javnih financ je najbližja definicija, ki pravi, da so predmet financ oziroma javnih financ »modalitete zbiranja, upravljanja (gospodarjenja), razdeljevanja in porabe teh sredstev kot tudi raznovrstni učinki, ki jih ima zbiranje sredstev s strani države in drugih javnopravnih teles, upravljanje z njimi ter njihova razdelitev in poraba na fizične in pravne osebe, kot tudi na nacionalno gospodarstvo v celoti« (Jelčić B. 1996, 3). Pri zasledovanju svojih ciljev na področju proračunske politike, opravlja država tri osnovne funkcije, in sicer : • Alokacijo finančnih virov : razdelitev resursov na produkcijo javnih in zasebnih

dobrin in nadaljnja alokacija znotraj skupine javnih dobrin. Končni cilj je zadovoljevanje človekovih potreb, ki so v javnem interesu.

• Prerazporeditev dohodka : s prerazporeditvijo dohodka javne finance praviloma popravljajo tržne izide, tako da se prerazporeja dohodek od premožnejših k manj premožnim. Končni cilj je povečanje socialne pravičnosti oziroma zmanjšanje dohodkovne neenakosti.

• Stabilizacija : zasledovanje makroekonomskih ciljev, kot so brezposelnost, nizka inflacija in visoka gospodarska rast, s primernimi instrumenti fiskalne in monetarne politike.

Država zagotavlja zadovoljevanje javnih potreb v okviru državne uprave ter pravnih oseb, ki jih ustanovi za izvajanje javne službe oziroma dejavnost v javnem interesu ter jih tudi financira. Ti subjekti, ki se ukvarjajo s preskrbo javnih dobrin, tvorijo institucionalni sektor države (General Goverment). V Sloveniji je institucionalni sektor države opredeljen v Uredbi o uvedbi standardne klasifikacije institucionalnih sektorjev in ga sestavljajo javni in drugi netržni proizvajalci, ki proizvajajo ter ponujajo netržne proizvode za kolektivno in individualno porabo ter izvajajo transakcije z namenom prerazdelitve nacionalne dohodka in bogastva. 2.1 Pravne podlage Ustava RS ureja vprašanje javnih financ v VI. poglavju, kar je vključeno v členih od 146.do 152. Zakon o javnih financah (v nadaljevanju ZJF), ki se je začel uporabljati s 1.1.2000, je temeljni sistemski zakon, ki ureja upravljanje z javno finančnimi izdatki. V ZJF je vključeno celovito urejanje javno finančnih izdatkov in enotno urejanje vseh nosilcev javnega financiranja. ZJF velja za vso državo, občine, javne sklade in agencije, katerih ustanovitelj je država ali občine, vključujoč ZZZS in ZPIZ.

7

Poleg ZJF ureja proračunsko financiranje in nadzor na občinski in državni ravni več različnih zakonov in drugih predpisov: • Zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije je letni zakon o izvrševanju

državnega proračuna, ki se sprejme skupaj s proračunom in določa strukturo posebnega dela proračuna, pravila prerazporejanja porabe, namenske prejemke proračuna, obseg zadolževanja, predvidenih poroštev države, obseg zadolžitve javnega sektorja na ravni države in druge posebnosti izvrševanja proračuna posameznega leta.

• Zakon o financiranju občin ureja sistem financiranja občin, vključno s finančno izravnavo iz državnega proračuna in pogoje zadolževanja občin.

• Zakon o računskem sodišču določa, da je Računsko sodišče najvišji revizijski organ za kontrolo državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe v RS. Računsko sodišče revidira pravilnost in smotrnost porabe javnih sredstev.

• Zakon o javnih naročilih ureja obvezen postopek oddaje javnih naročil (blaga, storitev in gradbenih del) za neposredne in posredne proračunske uporabnike ter druge naročnike po navedenem zakonu.

• Zakon o nadzoru državnih pomoči ureja postopek in nadzor nad dodeljevanjem ter uporabo državnih pomoči z namenom uveljavljanja načel tržnega gospodarstva, ohranjanja konkurence ter izvajanja mednarodno sprejetih obveznosti.

• Podzakonski predpisi, izdani na podlagi navedenih zakonov, podrobneje urejajo različna področja javnega financiranja.

Poleg omenjenih zakonov urejajo javno financiranje še številni drugi predpisi: npr. Zakon o pokojninskem in invalidnem zavarovanju, Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, zakon o socialnem varstvu, Zakon o zdravstveni dejavnosti, zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja. Ker načina javnega financiranja izvajalcev nalog javne uprave ni mogoče ločeno obravnavati od njihove statusne organiziranosti, je tukaj potrebno omeniti še Zakon o zavodih, Zakon o gospodarskih javnih službah, Zakon o javnih skladih in druge zakone, s katerimi so bile ustanovljene različne agencije in javni skladi, katerih ustanoviteljica je država. 2.2 Financiranje občin Ustava v 142. členu določa: »Občina se financira iz lastnih virov. Občinam, ki zaradi slabše gospodarske razvitosti ne morejo v celoti zagotoviti opravljanja svojih nalog, država v skladu z zakonsko določenimi načeli in merili zagotovi dodatna sredstva.« Evropska listina lokalne samouprave pa v 9. členu določa finančne vire lokalnih skupnosti. Po določilu 9. člena evropske listine:

• morajo biti finančni viri lokalnih skupnosti v razmerju z nalogami, ki jih določa ustava in zakon,

• finančni sistem, na katerih temeljijo viri, ki so na voljo lokalnim skupnostim, naj bodo dovolj raznovrstni in prilagodljivi, da sledijo dejanskemu gibanju stroškov,

• vsaj del finančnih virov lokalnih skupnosti mora izvirati iz krajevnih davkov in taks, katerih višino lahko v okviru zakona določajo občine same,

• lokalne skupnosti je treba na primeren način vprašati za mnenje o tem, na kakšen način se jim dodelijo prerazporejeni viri,

8

• za zaščito finančno šibkih lokalnih skupnosti, je treba uvesti postopek za finančno izravnavo.

Če analiziramo dosedanji Zakon o financiranju občin, tako ustavna načela, kot načela evropske listine niso primerno upoštevana. To potrjujejo naslednja dejstva:

• Finančno izravnavo prejema več kot 80 % slovenskih občin, kar je posledica nepravilne prerazporeditve finančnih virov. Finančno izravnavo prejema večina občin in ne le občine, ki so gospodarsko slabše razvite.

• Finančni viri niso v razmerju z nalogami, ki jih morajo opravljati lokalne skupnosti po ustavi in zakonu.

• Finančni viri, ki se odstopajo lokalnim skupnostim, so po obsegu premalo raznovrstni. Pomemben vir je le dohodnina, ki je po občinah neenakomerno porazdeljena (glej tabelo št.1).

• Med vire integralnega proračuna občin se vštevajo tudi namenski viri, ki jih občine v skladu z zakonom predpisujejo samo za točno določene namene (turistična taksa itd.).

• Med vire integralnega proračuna je vštet del sredstev takse za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode, ki je strogo namenski prihodek in ga lahko občine uporabljajo za investicije v izgradnjo kanalizacijskega omrežja po predhodni oprostitvi plačila s strani države.

• Zakon nima izdelanega sistema pridobivanja mnenja lokalnih skupnosti, kadar državni organi odločajo o sredstvih, namenjenih za delo lokalnih skupnosti.

• Pomanjkljiv je postopek za določitev finančne izravnave, ker ne določa možnosti, da lokalne skupnosti sodelujejo pri določitvi kriterijev za izračun oziroma ugovarjajo izračunu finančne izravnave.

Pri pripravi novega zakona o financiranju občin bi morali v prvi vrsti izhajati iz ustavne določbe in načel evropske listine o lokalni samoupravi, ker so to obvezna izhodišča. Finančni viri lokalnih skupnosti Prihodki proračuna občin so sestavljeni iz :

• Primerne porabe – znesek primerne porabe je določen po Zakonu o financiranju občin in je določen na prebivalca ter predstavlja tisti obseg sredstev, s katerimi občina lahko zagotovi oziroma naj bi zagotovila izvajanje ustavnih in zakonskih nalog – za leto 2004 v višini 90.159 SIT na prebivalca. Če občine z lastnimi prihodki ne morejo zagotoviti svoje primerne porabe, se manjkajoča sredstva zagotovijo iz državnega proračuna v obliki finančne izravnave. Znesek primerne porabe je torej fiksen.

• Nedavčni prihodki – sem uvrščamo prihodke od najemnin poslovnih prostorov, stanovanj, komunalnega prispevka, druge nedavčne prihodke. Glede na število poslovnih prostorov, stanovanj ter izvajanje politike najemnin je možno dokaj točno planirati višino teh sredstev, razen višino komunalnega prispevka, ki se plačuje ob pridobitvi gradbenih dovoljen za posamezne objekte.

K nedavčnim prihodkom lahko uvrstimo še transferne prihodke - gre za prihodke, ki jih občina prejme od drugih javno finančnih institucij in so strogo namenski prihodki (na podlagi javnih razpisov za posamezne investicije) in

9

kapitalske prihodke - prihodke od prodaje zgradb, od prodaje opreme in od prodaje zemljišč ter prejete donacije iz domačih virov- plan teh prihodkov delno temelji na že dogovorjenih ali delno dogovorjenih prodajah posameznih objektov, podpisanih dogovorov o donacijah, delno pa na pričakovanih možnih prodajah, zato znesek teh prihodkov ni možno zagotovo pričakovati.

• Davčni prihodki - sem spadajo prihodki od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, komunalnih taks, takse za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode izven primerne porabe – celotna taksa je strogo namenski prihodek in se lahko uporablja po predhodni oprostitvi nakazila na državo za gradnjo kanalizacijskih kolektorjev in čistilnih naprav; komunalne takse po Odloku o varstvo okolja, takse za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov - tudi strogo namenska sredstva in se lahko uporabljajo po predhodni oprostitvi nakazila na državo za ureditev regijske deponije odpadov.

2.2.1 Primerna poraba Prihodki, ki se upoštevajo v oceni lastnih prihodkov za izračun potrebne primerne porabe občin ter za izračun finančne izravnave so prihodki po 21. členu ZFO :

• Dohodnina • Davek na dediščine in darila • Davek na dobitke od iger na srečo • Davek na promet nepremičnin • Upravne takse

In prihodki po 22. členu ZFO :

• Davek od premoženja • Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča • Komunalne takse • Pristojbine • Odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda • Prihodki uprave • Prihodki, določeni z drugimi akti.

Dohodnina Dohodnina je najpomembnejši vir financiranja nalog občine, ki jih je ta dolžna opravljati po ustavi in zakonu. Občinam pripada 35% dohodnine, ki se zbere v posamezni občini. Dohodnina je neenakomerno porazdeljena med občinami, tako da občine ne prejemajo enake višine sredstev za opravljanje nalog. Samo če primerjamo nekatere občine, ki se samofinancirajo, ugotovimo, da za iste naloge dobijo naslednjo višino sredstev na prebivalca (Vlada RS 2004, 16-19, 33-37, tabela št.3 in 5)

• Ljubljana 110.210 SIT • Maribor 68.570 SIT • Domžale 79.020 SIT

10

• Celje 70.870 SIT • Novo mesto 84.930 SIT • Trzin 136.300 SIT

Več kot očitno je, da je tak sistem v nasprotju z 9. členom evropske listine, ki določa načela za finančne vire lokalne skupnosti. Nadalje je treba posebej poudariti, da občine nimajo nobenega vpliva na višino dohodnine (višino in oprostitve določa država). Le pri občinah, ki se samofinancirajo in z lastnimi prihodki presegajo primerno porabo, (teh je v letu 2004 bilo 22) je ta odnos vsaj v določeni meri prisoten. Če te občine ustvarjajo ugodne pogoje za zaposlovanje, dobijo tudi več dohodnine. Večje je število zaposlenih z višjimi plačami, več bo občina prejela dohodnine. Pri občinah, ki prejemajo finančno izravnavo (teh pa je bilo v letu 2004 171), pa višja dohodnina (ki jo ustvarijo z ustvarjanjem pogojev za večje zaposlovanje), zmanjšuje njihovo finančno izravnavo in jih torej destimulira. V tem primeru se zmanjša le obveznost države, občine pa razpolagajo z enakimi sredstvi. Občina Trbovlje spada med občine, ki prejema finančno izravnavo. TABELA 1 : PRIMERJALNI PREGLED ZA NEKAJ OBČIN (2004)- dohodnina – primerna poraba v 000 SIT OBČINA

DOHODNINA NA PREBIVALCA

PRIMERNA PORABA NA PREBIVALCA

1. TRZIN 136.300 82.630 2. DOMŽALE 79.020 88.900 3. LJUBLJANA 110.210 89.000 4. MARIBOR 68.570 88.620 5. CELJE 70.870 89.290 6. NOVO MESTO 84.930 95.200 7. TRBOVLJE 60.520 86.760 8. JESENICE 50.950 86.060 9. DESTRNIK 31.440 94.680 10. SVETA ANA 23.630 105.820 11. ŠALOVCI 16.730 99.000 Vir : Vlada RS (2004, 16-19, 33-37, tabela št.3 in 5) Iz navedenih podatkov je razvidno, da je tudi izračun primerne porabe bistveno bolj ugoden za manjše občine, z manjšim številom prebivalstva. Taki izračuni torej v določeni meri vzpodbujajo nastajanje novih, manjših občin. Posebej se postavlja vprašanje, ali so tako velike razlike v višini primerne porabe na prebivalca sploh upravičene. Zlasti je treba preveriti, ali imajo te občine tudi večje stroške z izvajanjem nalog, ki so jih dolžne izvajati

11

po ustavi in zakonu. Izračun primerne porabe bi moral biti v korelaciji z višino stroškov, ki jih ima občina za izvajanje tistih nalog, ki jih je dolžna izvajati po ustavi in zakonu. Drugi viri sredstev za primerno porabo Zakon med druge vire za financiranje primerne porabe občin šteje:

• davek na dediščine in darila, • davek na dobitke od iger na srečo, • davek na promet nepremičnin, • upravne takse,

Če primerjamo razmerje med dohodnino in ostalimi davki, ugotovimo: (leto 2004) TABELA 2 : PRIMERJALNI PREGLED MED DOHODNINO IN OSTALIMI DAVKI (21.ČLEN ZJF) v 000 SIT

DOHODNINA

OSTALI DAVKI

SKUPAJ Primerna poraba (PP)

Dohodnina v PP (%)

Ostali davki v PP (%)

132.004.495 8.866.699 140.871.194 186.774.062 70,68 4,75 Vir : Vlada RS (2004, 5-8, tabela št.1) Ostali davki, ki jih je država odstopila občinam, pa nimajo pomembne vloge niti v strukturi, še manj pa pri posameznih občinah. Če si pogledamo strukturo ostalih lastnih prihodkov občin, dobimo naslednja razmerja: TABELA 3 : STRUKTURA OSTALIH LASTNIH PRIHODKOV v 000 SIT % od PP 1. davek na dediščino in darila 866.760 0,46 2. davek na dobitke od iger na srečo 502.501 0,27 3. davek na promet nepremičnin 6.509.187 3,48 4. upravne takse 988.251 0,53 Skupaj : 8.866.699 4,75 Vir : Vlada RS (2004, 31, tabela št.4)

12

Od ostalih lastnih prihodkov občin, ki jih predpisuje država in odstopa občinam, je najpomembnejši davek na promet nepremičnin, ki je prav tako izredno neenakomerno porazdeljen na občine. Ta davek je pretežno koncentriran v mestnih središčih, Ljubljani, Mariboru, Celju, Domžalah, Novem mestu in priobalnih mestih. Drugi lastni prihodki občin (22. člen ZFO) Drugi lastni prihodki občin so tisti, ki jih lahko občina predpisuje ali vsaj delno vpliva na njihovo višino. TABELA 4 : STRUKTURA DRUGIH LASTNIH PRIHODKOV OBČIN (22.ČLEN ZJF) v 000 SIT % v PP 1. Davek od premoženja

(po odločbi US občina nima več vpliva na njegovo višino) 840.930 0,45

2. Pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest 512.070 0,273. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (ocena) 18.016.509 9,654. Odškodnina za degradacijo prostora 148.444 0,085. Prihodki uprave 940.000 0.506. Koncesijske dajatve 2.097.444 1,127. Kalkulativna ocena ostalih prihodkov 4.190.423 2,24 Skupaj : 26.745.820

14,32

Vir : Vlada RS (2004, 13, 37 in 42, tabela št.2, 5 in 6) Najpomembnejši vir lastnih prihodkov občin je prav gotovo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga občina lahko predpisuje samostojno. V podatkih je prikazana ocena zbranega nadomestila, kot bi ga občine lahko zbrale po kalkulativnih osnovah, dejansko pa ga zberejo več, kot je ocena. Turistična taksa se v letu 2004 ne šteje več v prihodke za primerno porabo. Nadomestilo za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča je po zakonu namenski prihodek občine za točno določene namene in ga zato ne bi smeli šteti med prihodke, ki se vštevajo v primerno porabo. Od pristojbin (požarna taksa in pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest), je le požarna taksa tista, ki je namenjena za splošno določene naloge občine na področju požarnega varstva, vendar se v letu 2004 ne šteje več med prihodke za primerno porabo.

13

Pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest pa prejemajo le občine, ki imajo dodatno obveznost po vzdrževanju gozdnih cest in je torej ne dobivajo vse občine. Tudi te pristojbine ne bi smeli šteti med prihodke za primerno porabo. Med kalkulativno oceno ostalih prihodkov občine je všteta tudi taksa za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode, celotna taksa je strogo namenski prihodek in se lahko uporablja po predhodni oprostitvi nakazila na državo za gradnjo kanalizacijskih kolektorjev in čistilnih naprav in je ne bi smeli šteti med prihodke za primerno porabo. TABELA 5 : GLOBALNI PRIKAZ VIROV v 000 SIT

DOHODNINA

DRUGI PRIHODKI PO 21.členu

PRIHODKI PO 22. členu

SKUPAJ

132.004.495 8.866.699 26.745.820 167.617.014 78,8% 5,3% 15,9% 100%

Vir : Vlada RS (2004, 13, tabela št.2) Iz pregleda je razvidno, da je dohodnina daleč najpomembnejši vir prihodkov občin. Vsi ostali viri, ki so sicer zelo številni, nimajo takšnega vpliva na višino sredstev, s katerimi razpolagajo občine. Zakon o financiranju občin določa, da so občine, ki z lastnimi viri po 21. in 22. členu zakona ne morejo pokriti svojih potreb, upravičene do finančne izravnave, do višine primerne porabe. Zakon pa ne vsebuje nobenih določil, kaj je s tistimi občinami, ki ustvarjajo viške sredstev oz. zberejo več, kot je njihova primerna poraba. Občina Trbovlje spada med občine, ki prejema finančno izravnavo. Iz spodnje tabele je razvidno, da je v letu 2004 realizirala višje prihodke, ki določajo primerno porabo, zato bo morala v letu 2005 vrniti razliko preveč nakazanih sredstev iz naslova finančne izravnave.

14

TABELA 6 : STRUKTURA PRIHODKOV V OBČINI TRBOVLJE PO POSAMEZNIH VIRIH V LETU 2004 v 000 SIT VRSTA PRIHODKA Plan

Realizacija Struk.

del. I. PRIMERNA PORABA 1.587.067 1.609.191 62,98 Lastni prihodki po 21.členu ZJF 1. Dohodnina 1.107.027 1.124.446 44,00 2. Davki na dediščine in darila 3.371 3.514 0,14 3. Davki na promet nepremičnin 35.168 41.722 1,63 4. Davek na dobitke od iger na srečo 3.642 3.687 0,14 5. Upravne takse 8.757 7.306 0,29 Lastni prihodki po 22.členu ZJF 1. Davki od premoženja 7.791 7.960 0,31 2. Nadomestilo za uporabo stavbnega

zemljišča 181.980 181.980 7,12

3. Pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest 594 542 0,02 4.

Nadomestilo za degredacijo in uzurpacijo

1.538 1.407 0,06

5. Taksa za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode

34.575 34.575 1,35

6. Finančna izravnava 204.075 204.075 7,99 II.

PRIHODKI, KI PRIPADAJO OBČINI

1.075.683

946.001

37,02

1.

Nedavčni prihodki : - prihodki od najemnin posl.prost. - prihodki od najemnin stanovanj - prihodki od najemnin zemljišč - drugi

56.838135.000

8.30013.811

57.865

125.667 8.849

14.076

2,26 4,92 0,35 0,55

1.1 Denarne kazni za prekrške 2.500 2.136 0,08 1.2 Prihodki od prodaje blaga 80 92 0,00 1.3 Drugi nedavčni prihodki:

- komunalni prispevek - drugi

13.20015.278

10.701 15.766

0,42 0,62

2. Kapitalski prihodki - prodaja drugih zgradb - prodaja zemljišč

186.159159.830

178.213 101.959

6,97 3,99

3. Prejete donacije 17.303 16.627 0,65 4. Transferni prihodki :

- rep.sred. po ZPZRTH1

- rep.sred. za zdravstvo - ARR (sredstva struk.skladov) - druga rep.sredstva

125.00019.00015.3441.272

124.847 19.000 11.528 1.272

4,88 0,74 0,45 0,05

5. Davčni prihodki

15

5.1 Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča izven PP 102.867

102.478

4,01

5.2

Domači davki na blago in storitve: - posebna taksa na igralne avtomate - komunalna taksa - taksa za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode izven PP - komunalna taksa po Odloku o varstvu okolja - taksa za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov - ostale komunalne takse - turistična taksa - požarna taksa

1.6004.000

106.489

36.000

47.500

7203

7.589

1.800 1.493

65.637

36.000

41.653

720 2

7.620

0,07 0,06 2,57

1,41

1,63

0,03 0,00 0,30

SKUPAJ PRIHODKI : 2.662.750

2.555.192

100

Vir : Občina Trbovlje (2005, 38-40) 1 = Zakon o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije 2.2.2 Davčni prihodki Med te prihodke uvrščamo prihodke od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, komunalnih taks, takse za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode izven primerne porabe – celotna taksa je strogo namenski prihodek in se lahko uporablja po predhodni oprostitvi nakazila na državo za gradnjo kanalizacijskih kolektorjev in čistilnih naprav, komunalno takso po Odloku o varstvo okolja, takso za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov - tudi strogo namenska sredstva in se lahko uporabljajo po predhodni oprostitvi nakazila na državo za ureditev regijske deponije odpadkov. V letu 2004 je bila objavljena nova Uredba (Uradni list RS št.124/04) in sicer Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, ki prinaša v naslednjih letih kar nekaj novosti. Glavni problem vidimo v pridobivanju sredstev za investicije iz tega naslova. Do zdaj se je komunalna taksa zbirala v proračunu občine in je ni bilo potrebno nakazati v državni proračun, če je občina pridobila na podlagi prijav investicij, ki jih bo izvajala na tem področju, od države oprostitev plačila takse. Po novi Uredbi ni več oprostitev plačila okoljske dajatve, temveč bo možna sredstva iz tega naslova vlagati v investicije po drugačnih načelih. Občine so upravičenke do nakazila sredstev iz državnega proračuna iz naslova okoljske dajatve, ki jih plačujejo zavezanci na njenem območju za odvajanje komunalne odpadne vode, vendar bodo morale izpolniti kar nekaj pogojev: investicija mora biti iz operativnega programa varstva okolja na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda in mora biti po posebnem postopku razvrščena na prednostno listo investicijskih projektov za uvrstitev v

16

državni načrt razvojnih programov. Ta prednostna lista mora biti pripravljena vsako leto do 31.maja za investicije, ki se bodo izvajale naslednje leto na podlagi razpisa, ki ga bo objavil MOP najkasneje do 25. februarja. Če občine ne bodo predložile ustrezne dokumentacije do roka, se bo razumelo, da ne uveljavljajo pravice do nakazila sredstev iz naslova okoljske dajatve. Bojazen je, da nekaterim občinam ne bo uspelo pridobiti do roka ustrezne zahtevane dokumentacije in bodo še ob en vir za investicije v tistem letu – zdaj so bile možne razne naknadne dopolnitve projektov. Druga nevarnost, ki jo vidimo, pa je, da državnih sredstev ne bo pravočasno na razpolago za izvajanje samih investicij in se bodo občine znašle v likvidnostnih težavah pri financiranju investicije. V naši občini imamo pripravljen projekt izgradnje centralne čistilne naprave, s katero se prijavljamo tudi za črpanje sredstev kohezijskega sklada. Investicija bi se naj izvajala v letih 2005 do 2009, poleg sredstev kohezijskega sklada in sredstev proračuna naše občine, so v finančnem načrtu predvidena sredstva iz naslova komunalnih taks-po novi Uredbi okoljskih dajatev in del sredstev iz državnega proračuna. V pripravi je tudi nova uredba o taksi zaradi odlaganja odpadkov, ki bo imela zelo podobna izhodišča. 2.2.3 Nedavčni prihodki Med nedavčne prihodke uvrščamo prihodke od najemnin poslovnih prostorov, stanovanj, komunalnega prispevka ter druge nedavčne prihodke – glede na število poslovnih prostorov, stanovanj ter izvajanje politike najemnin je možno dokaj točno planirati višino teh sredstev, razen višino komunalnega prispevka, ki se plačuje ob pridobitvi gradbenih dovoljenj za posamezne objekte. Višino teh prihodkov občine določajo same s svojo sprejeto politiko na teh področjih. Najemnine od stanovanj in poslovnih prostorov Področje najemnin od stanovanj ureja Stanovanjski zakon, ki je poenotil neprofitne najemnine in določil najvišjo dovoljeno stopnjo v višini 4,68 % letno od vrednosti stanovanja. Zakon in uredba o metodologiji za oblikovanje neprofitnih najemnin predpisujeta tudi način določanja vrednosti stanovanja kot bistvenega elementa za določitev najemnine. Neprofitne najemnine se bodo v celi Sloveniji usklajevale enotno, po točno predpisanih letnih stopnjah, ki jih je določila Uredba o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin, ki se je začela uporabljati s 1.1.2005. Dokončna uskladitev neprofitnih najemnin bo dosežena z 31.12.2006, torej v obdobju dveh let. Kot vidimo, zakon določa najvišjo dovoljeno stopnjo najemnin za neprofitna stanovanja. Občine, ki imajo v svoji strukturi stanovanjskega fonda pretežno neprofitna stanovanja, ne morejo na tem področju storiti ničesar, da bi povečale prihodke. Glede na gospodarski položaj v občinah je odvisno, ali bodo sploh lahko upoštevale višino najemnin, ki jo

17

dovoljuje zakon. Lahko pa občina glede na stanovanjsko politiko, ki je sprejeta v občini, dokaj točno izračuna načrtovane prihodke iz tega naslova. Najemnine od poslovnih prostorov so odvisne od velikosti fonda poslovnih prostorov, s katerim občine razpolagajo in seveda od gospodarskega položaja občin. Bogate občine si lahko privoščijo višje najemnine za svoje poslovne prostore, v občinah, kjer je velika brezposelnost in slab gospodarski položaj, pa si visokih najemnin ne morejo privoščiti, ker bi z njimi ogrožali ekonomski obstoj najemnikov. To nikakor ni v interesu občin, poleg tega pa bi bili poslovni prostori nezasedeni in s tem bi imela občina le še dodatne stroške. Komunalni prispevek Pri odmerjanju komunalnega prispevka so razlike med regijami oz. občinami velike. Razlike med občinami v odmerah komunalnih prispevkov so od 600 do 12.000 SIT na m2 parcele za iste vrste objekta na enako veliki gradbeni parceli. Glede na razpon v odmerjenih stroških komunalnega opremljanja je jasno, da nikakor ne odražajo razlik v gradbenih stroških oz. stopnje opremljenosti s komunalno infrastrukturo, kot bi pričakovali glede na definicijo komunalnega prispevka, ampak prej odražajo sposobnost posamezne občine, da s komunalnim prispevkom poveča javno finančne prihodke. Komunalni prispevek so dolžni plačati investitorji pred izdajo gradbenega dovoljenja. Višina komunalnega prispevka je odvisna od sprejetih programov opremljanja stavbnih zemljišč v občini, če jih le-te imajo, ali od drugih možnosti za izračun, ki jih zaenkrat še dopušča Odlok o komunalnem prispevku. Ker podatkov o bodočih investitorjih občine praviloma nimajo oziroma so zelo skopi, je problem pri določanju načrtovane višine teh sredstev v proračunu. Kapitalski prihodki Med kapitalske prihodke spadajo prihodki od prodaje zgradb, od prodaje opreme in od prodaje zemljišč. Plan teh prihodkov delno temelji na že dogovorjenih ali delno dogovorjenih prodajah posameznih objektov, delno pa na pričakovanih možnih prodajah, zato znesek teh prihodkov ni možno zagotovo pričakovati. Smiselno je prodati objekte, ki so predragi za vzdrževanje in zemljišča, ki so za občino neuporabna. Dobro je, da imajo občine sprejeto strategijo za prodajo premoženja in sprejet program prodaje za daljše obdobje. Tako se izognejo raznim pritiskom za prodajo objektov, ki so zanimivi za samo občino, saj prinašajo prihodke, in bi njihova prodaja pomenila za občino izgubo prihodkov na daljši rok. Prejete donacije Sem spadajo prejete donacije iz domačih virov- plan teh prihodkov delno temelji na že podpisanih dogovorih o donacijah, delno pa na pričakovanih možnih donacijah, zato znesek teh prihodkov ni možno zagotovo pričakovati.

18

Transferni prihodki : Med transferne prihodke uvrščamo prihodke, ki jih občina prejme od drugih javno finančnih institucij in so strogo namenski prihodki (na podlagi javnih razpisov za posamezne investicije). Ministrstva razpisujejo javne razpise za dodeljevanje nepovratnih sredstev in posojilnih sredstev, namenjenih za sofinanciranje posameznih projektnih nalog iz področjih, ki so v njihovi pristojnosti. Občina Trbovlje je na podlagi prijav na javne razpise uspela v zadnjih štirih letih pridobiti sredstva v višini : TABELA 7 : PREGLED TRANSFERNIH PRIHODKOV V OBČINI TRBOVLJE V OBDOBJU 2001 – 2004 v 000 SIT

TRANSFERNI PRIHODKI

2001

2002

2003

2004 1. Rep.sredstva za kulturo 4.106 667 2. Rep.sredstva za drsenje tal 65.494 26.135 7.849 3. Rep.sredstva za javna dela 16.200 1.135 4. Rep.sredstva za športno halo 7.000 5. Rep.sredstva za sofinan.

region.infrastrukture na območjih s posebnimi razvojnimi problemi

13.059 7.000 38.000

6. Rep.sredstva za zdravstvo 18.600 59.993 19.0007.

Rep.sredstva za energetski koncept

1.834 295 360 525

8. Rep.sredstva po zakonu o postopnem zapiranju rudnika RTH (Rudnik Trbovlje-Hrastnik)

48.099 132.827 143.436 124.847

9.

Rep.sredstva za pripravo podprogramov ORP (Občinski razvojni program)

7.478 582

10.

Rep.sredstva za odpravo neurja s točo

5.700

11.

Rep.sredstva za bazen - fundacija - Ministrstvo za šolstvo

40.00030.000

12.

Rep.sredstva za vzpostavitev tehnološkega centra

26.667

13.

ARR – sredstva strukturnih skladov

11.528

19

SKUPAJ :

187.570

264.726

250.220

155.900

Vir : Občina Trbovlje (2002, 27-28) Občina Trbovlje (2003, 25-26) Občina Trbovlje (2004, 34-40) Občina Trbovlje (2005, 40-41) Občina mora za pridobitev teh sredstev zagotoviti v svojem proračunu lastna sredstva za financiranje posameznih projektov. Ministrstva sofinancirajo le delež sredstev za posamezni projekt, ki včasih predstavlja komaj nekaj odstotkov od vrednosti investicije – do 20% . Iz zgornje tabele je razvidno, da smo v Občini Trbovlje uspeli pridobiti del sredstev za sofinanciranje investicijskih projektov na podlagi razpisanih državnih javnih razpisov. Največ sredstev smo v zadnjih štirih letih pridobili na podlagi Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik, za izvajanje katerega je zadolženo Ministrstvo za gospodarstvo ( v nadaljevanju MG). Tudi pri izvajanju Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik država spreminja iz leta v leto scenarij sofinanciranja projektov (Občina Trbovlje, 2002, 2003, 2004, 25-27:

• Za leto 2001 je bilo načrtovano sofinanciranje projektov s strani države v višini 150.000.000 SIT, nakar je bilo z MG dogovorjeno sofinanciranje v višini 118.000.000 SIT, ki naj bi jih prejeli za sofinanciranje projektov do konca leta 2001. Do konca leta smo prejeli le 48.099.000 SIT, vse obveznosti iz projektov so zapadle v plačilo do 31.12.2001 in jih je morala občina kriti z lastnimi sredstvi. Zaradi tega smo imeli moteno poslovanje, saj smo se srečali z likvidnostnimi problemi, v prvi polovici leta nismo bili sposobni kriti svojih obveznosti, z izvajalci smo se dogovarjali za 90 dnevni rok plačila obveznosti, za kritje zakonskih obveznosti pa smo bili prisiljeni najeti kratkoročna kreditna sredstva. Država je poravnala svoje obveznosti za leto 2001 v avgustu 2002.

• Obveznost za leto 2002 naj bi znašala 165.000.000 SIT. Na programskem odboru Regionalnega centra za razvoj je bil znesek znižan na 138.900.000 SIT. Po sprejetem rebalansu državnega proračuna se je ta vrednost zvišala na 147.000.000 SIT. Do konca leta je država izpolnila obveznosti le v višini 91.749.000 SIT, razliko prenesla v leto 2003. V tem letu smo postali pametnejši za drago izkušnjo iz leta 2001 in smo sklenili s kupci oziroma dobavitelji takšne pogodbe, v katerih smo določili fiksni rok plačila za del, ki ga krije občina iz lastnih sredstev, za delež državnih sredstev pa takoj, ko jih prejmemo s strani države.

• Obveznost za leto 2003 naj bi znašala 105.000.000 SIT, nato dogovorjeno in realizirano v višini 89.085.000 SIT.

• V letu 2004 je bilo dogovorjeno sofinanciranje v višini 124.847.000 SIT za sofinanciranje Komunalnega opremljanja OIC Nasipi, pogojeno je bilo s pridobitvijo sredstev strukturnih skladov. Če občina ne bi uspela pridobiti sredstva strukturnih skladov, tudi sredstev po Zakonu o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik ne bi pridobila.

20

Iz zgoraj navedenega je razvidno, da mora biti občina zelo previdna pri pristopanju in realiziranju projektov, ki jih sofinancira država. Težko je realizirati projekte, za katere je vprašljiva dinamika financiranja, morajo biti pa realizirani do konca leta, drugače jih država sploh ne upošteva. Strukturni skladi Slovenija se je z vstopom v EU srečala z izvajanjem regionalne razvojne politike in tako s strukturnimi skladi. Strukturni skladi so bili ustanovljeni z namenom pospeševanja razvoja in zmanjševanja razlik med regijami in državami v EU.

21

3. REGIONALNA POLITIKA EVROPSKE UNIJE IN STRUKTURNI SKLADI Cilj regionalne politike Evropske unije je doseči trajnostni in enakomerni razvoj vseh članic EU in predvsem vseh njenih regij. Regionalna politika deluje po sistemu finančne solidarnosti, saj se prispevki posamezne države v evropski proračun porazdelijo v manj razvite regije. Strukturni skladi so bili ustanovljeni za pospeševanje razvoja in zmanjševanje razlik med regijami in državami v EU. Države članice in EU družno podpirajo razvoj šibkejših regij. Financiranje projektov poteka s sodelovanjem lokalnih oblasti in države članice, tako da je delovanje strukturne politike določeno kot dopolnjevanje nacionalnih regionalnih politik. Sistem, po katerem se dodelijo sredstva posamezni državi članici, je določen z regulativami Evropske komisije, smernicami in dokumenti. Evropska komisija je za obdobje 2000 – 2006 predstavila novo zakonodajo na tem področju. Delovanje strukturnih skladov določa uredba sveta EU št. 1260/1999. Za programsko obdobje 2000 – 2006 znašajo ti transferi 213 milijard evrov oz. eno tretjino evropskega proračuna. Sredstva se dodeljujejo namensko in v skladu s predpisanimi načeli. Finančna pomoč strukturnih skladov je zamišljena v več različnih oblikah, dodeljevala pa naj bi se po vnaprej določenih kriterijih glede na :

• težo problema po posameznih regionalnih in socialnih problemskih področjih, • finančno sposobnost države članice in glede na njeno blaginjo • težo pomembnosti ukrepov za celotno EU • težo ukrepov, upoštevajoč regionalni vidik • posebne značilnosti predlaganih ukrepov.

Finančno pomoč se posreduje v naslednjih oblikah:

• delno financiranje operativnih programov, • delno financiranje državnih pomoči, vključno s povračili, • oblike individualnih podpor s soglasjem Evropske komisije in države članice, • delno financiranje projektov, vključno s povračili, • podpora za tehnično pomoč in študije za pripravo izvedbe projektov.

Pomoč je namenjena trem glavnim vidikom razvoja regij in območij : infrastrukturi, razvoju človeških virov in produktivnosti sektorjev. Kronološko je bil razvoj pomoči EU sledeč (Aljančič, Hrovat 2001, 2) :

• 1957 – države so podpisale Rimsko pogodbo, ki v uvodu napoveduje potrebo po krepitvi gospodarske skupnosti, ki bo omogočala usklajen razvoj in zmanjševanje razlik med regijami;

• 1958 – ustanovitev dveh skladov : evropski socialni sklad in evropski sklad za kmetijstvo;

• 1975 – ustanovitev evropskega regionalnega sklada, ki naj bi porazdelil del evropskega proračuna v najrevnejše regije skupnosti;

• 1986 – Enotna evropska listina (Single European Act) postavlja temelje za kohezijsko politiko, ki naj bi premostila probleme enotnega trga južnih držav, predvsem manj razvitih;

22

• 1989 – 1993 – Evropski svet v Bruslju februarja 1988 oznani solidarnost sredstev in nameni 68 milijard evrov za strukturne sklade;

• 1992 – Maastrichtska pogodba, ki je začela veljati leta 1993, določi kohezijo kot eno prednostnih nalog EU poleg ekonomske in monetarne unije ter enotnega trga. S tem je bil ustanovljen tudi kohezijski sklad za podporo projektom na področju okolja in prometa v najbolj zaostalih državah članicah;

• 1994 – 1999 – Evropski svet se je v Edinburghu decembra 1993 odločil, da bo 177 milijard evrov, to je tretjino celotnega proračuna EU, namenil za financiranje sistema strukturnih skladov. Poleg že nastalih skladov je bil ustanovljen poseben finančni instrument za ribištvo, ki je do takrat deloval v okviru kmetijske politike;

• 1997 – Amsterdamska pogodba potrdi pomembnost kohezije in vključi tudi vprašanje zaposlenosti, ki se opira predvsem na geslo, da si je treba skupaj prizadevati za zmanjšanje brezposelnosti;

• 2000 –2006 – zasedanje Evropskega sveta v Berlinu marca 1999 prinese prelomnico oziroma reformo strukturnih skladov in prilagoditev ukrepov v kohezijskem skladu. Skladi naj bi v programskem obdobju 2000 – 2006 dobili prek 30 milijard evrov letno, kar je preko 213 milijard v celotnem obdobju. ISPA, SAPARD in PHARE kot predpristopni instrumenti so namenjeni ekonomskemu in socialnemu razvoju držav kandidatk srednje in vzhodne Evrope.

3.1 Osnovni dokumenti za izvajanje strukturne politike Državni razvojni program (National development Plan) je osnovni dokument, ki ga pripravi država članica v sodelovanju s sektorji, socialnimi partnerji, nevladnimi organizacijami ter regionalnimi in lokalnimi oblastmi. V tem dokumentu se določajo investicijske prednostne naloge države članice za dolgoročno razvojno načrtovanje. Razvojni okvir podpore skupnosti (Community Support Framework) prinaša dokument, ki ga vsaka država članica, katere obseg razvojnih sredstev iz EU presega milijardo evrov, predloži Evropski komisiji in z njim predstavi svojo strategijo razvoja. Na podlagi uspešnih pogajanj med članico in Evropsko komisijo postane ta dokument temelj za izvajanje dolgoročne razvojne politike. Enotni programski dokument (Single programming Document) ima enako vlogo kot razvojni okvir podpore skupnosti, le da obseg razvojnih sredstev iz EU ne presega milijarde evrov. Velikokrat takšen dokument sestavijo članice, katerih celotno ozemlje je v okviru ciljnega območja 1. enotni programski dokument ni razdeljen na posamezne sektorske in regionalne izvedbene programe, kot je to pri razvojnem okviru podpore skupnosti, marveč se v njem enotno predstavi razvojni načrt, ki vključuje vse politike dolgoročnega razvoja. Tudi enotni programski dokument šele na podlagi dogovora z Evropsko komisijo postane operativni razvojni dokument. Izvedbeni programi (Operational Programmes) so programi, ki opisujejo načrtovani razvoj posameznega sektorja, npr. kmetijski, socialni razvoj ali razvoj posamezne regije na ravni NUTS 2. pri dokumentih se potem razčlenijo nižje vsebinske enote, ki lahko

23

predstavljajo načrt posameznega sektorja, usposabljanje brezposelnih in podobno. So osnovni okvir za izvajanje ukrepov za uresničevanje ciljev in politike. (Kraljič J. 2003, 6) Vsi ti dokumenti, ki se pripravljajo za določeno programsko obdobje, so podlaga za dolgoročno proračunsko načrtovanje držav članic in EU. Za obdobje 2000 – 2006 so morale zato vse članice že v letu prej predložiti svoje dokumente, da se določijo sredstva, ki jih strukturni skladi namenijo za podporo razvoja. 3.2 Kaj so strukturni skladi in kako delujejo Delovanje strukturnih skladov je določeno s splošnimi načeli (Aljančič, Hrovat 2001, 3) : 1. načelo koncentracije sredstev oziroma ukrepov v regije in skupine, ki jih

potrebujejo glede na določene cilje, ki so opredeljeni s prednostnimi nalogami in strogimi kriteriji

2. načelo programiranja, to je načrtovanega in programiranega usmerjanja sredstev, ki določa, da sredstev ni mogoče pridobiti za posamezne nepovezane investicije, temveč se dodelijo na podlagi razvojnih programov;

3. načelo partnerstva, ki pomeni sodelovanje Evropske komisije, vlad članic ter lokalnih in regionalnih oblasti;

4. načelo dodatnih pomoči (additionality), ki pomeni, skladi dopolnjujejo finančna sredstva lastnih sredstev držav članic, ne pa, da jih nadomeščajo. V regionalnih razvojnih programih je tako treba zagotoviti sofinanciranje iz zasebnih in lokalnih virov;

5. načelo subsidiarnosti, ki pomeni, da je organizacija skladov administrativno določena z regionalno, nacionalno in evropsko prioriteto, pri tem pa je vloga Evropske komisije omejena na poslovanje, kjer je potrebno skupno določanje;

6. načelo učinkovitosti vrednotenja učinkov, ki naj bi povečalo nadzor učinkovitosti ter uspešnosti, proračunsko disciplino in poenostavitev celotnega sistema pomoči strukturnih skladov.

EU skuša sredstva porabiti čimbolj ciljno in smotrno, da bi bil njihov vpliv na zmanjšanje razvojnih razlik na ravni Skupnosti čim večji. Zato so sredstva usmerjena na tri osnovne cilje, evropske regije so v ta namen razdeljene v statistične teritorialne enote na različnih stopnjah (t.i. NUTS regije), skladi pa temeljijo in delujejo na zgoraj omenjenih načelih. Področje delovanja je usmerjeno v tri cilje : Cilj 1 – pomoč regijam, ki zaostajajo v razvoju in se srečujejo z večjimi težavami glede gospodarske razvitosti, zaposlovanja, pomanjkanja infrastrukture. V Cilj 1 so vključena območja (NUTS 2 regije), ki ne dosegajo 75 % povprečja razvitosti EU ( merjene s kazalcem bruto domačega proizvoda na prebivalca). Dve tretjini vseh sredstev strukturnih skladov je usmerjenih v Cilj 1. Cilj 2 – sem sodijo regije z ekonomskimi in socialnimi težavami, zlasti območja, ki zaostajajo zaradi svoje odvisnosti od tradicionalnih panog in problemov prestrukturiranja,

24

območja z visoko brezposelnostjo in padanjem števila prebivalstva, zapuščeni mestni predeli. V Cilj 2 so vključene regije NUTS 3. Cilj 3 – je omejen na območja Cilja 1, namenjen je za posodobitev sistema vzgoje, izobraževanja in zaposlovanja kot podpora razvoju človeškega kapitala . TABELA 8 : STRUKTURNI SKLADI, POBUDE IN CILJI Cilj 1 Cilj 2 Cilj 3 Interreg

III Urban II Leader + Equal

ESRR x x x x ESS x x X X EKUJS x x FIUR x

ESSR = Evropski sklad za regionalni razvoj ESS = Evropski socialni sklad EKUJS = Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad FIUR = Finančni instrument za usmerjanje ribištva Vir : (Vlada RS 2005, Strukturni skladi EU v Sloveniji) Strukturni skladi so finančni instrumenti regionalne politike EU. Podpirajo razvoj tistih evropskih regij, ki zaradi različnih vzrokov zaostajajo v razvoju. Sredstva iz strukturnih skladov se običajno ne uporabljajo za samostojne projekte, pač pa se odobrijo na podlagi regionalnih razvojnih programov ali posameznih programskih dokumentov, sprejete v državi članici, iz katerih izhajajo posamezni projekti. Programe, ki so sofinancirani preko strukturnih skladov, vedno predlaga država članica, spodbudi pa jih lahko bodisi država članica bodisi EU. V obdobju 1994-1999 je preko 90 % proračuna strukturnih skladov namenjenega tistim oblikam pomoči, ki jih spodbudi država članica, 9 % proračuna strukturnih skladov odpade na programe, za katere je dala pobudo sama Unija, medtem ko 1 % finančne podpore iz strukturnih skladov odpade na inovativne ukrepe, za katere je prevzela iniciativo Evropska komisija (Bizant 2001, 6). Pod skupnim imenom strukturni skladi obstajajo štirje skladi, vsak sklad ima svoja pravila, načela in vsebino, vendar se med seboj povezujejo v skladnem delovanju. Evropski sklad za regionalni razvoj, ESRR (European Regional Development Fund, ERDF), (Vlada RS 2005, Strukturni skladi EU v Sloveniji) ERDF je bil ustanovljen leta 1975, sredstva iz tega sklada so namenjena za spodbujanje ekonomske in socialne kohezije, pri čemer je osnovni cilj zmanjševanje razlik v stopnji razvitosti med regijami na ravni EU. Sredstva iz sklada se uporabljajo v štiri namene :

• investicije v izboljšanje produktivnosti, ustvarjanje in ohranjanje delovnih mest; • investicije v infrastrukturo;

25

• podpora notranjemu razvoju s pomočjo ukrepov, ki podpirajo in spodbujajo lokalne razvojne iniciative in aktivnosti malih in srednjih podjetij;

• podpora tehnične pomoči za investicije v izobraževanje in zdravstvo. Bistvena vloga tega sklada je podpora ciljnih območij 1 in 2 in pobud skupnosti. Financira tudi inovativne ukrepe v sodelovanju z evropskim socialnim skladom in skladom za usmerjanje kmetijstva in garancij. Prav tako naj bi zagotavljal podporo pri financiranju čezmejnih, mednarodnih in medregijskih sodelovanj, pilotnih projektov in študij, ki se navezujejo na razvoj celotne skupnosti. Evropski socialni sklad, ESS (European Social Fund – ESF) ESF je bil ustanovljen leta 1958 in je namenjen povečanju in izboljšanju zaposlovanja v EU. Delovanje sklada je osredotočeno na pet področij :

• aktivna politika zaposlovanja za boj proti brezposelnosti • razvoj socialne sfere • vseživljenjsko izobraževanje in sistemi izpopolnjevanja • premostitev ekonomskih in socialnih sprememb • enakovredne možnosti zaposlovanja moških in žensk.

Podpora sklada je namenjena dolgotrajno brezposelnim, mladim, ki prvič vstopajo na trg delovne sile, osebam, ki potrebujejo dodatna usposabljanja ali pomoč pri samozaposlovanju. Evropski socialni sklad ima v svojih nalogah določeno tudi izvajanje iniciative EQUAL, ki naj bi uresničevala pobude skupnosti proti diskriminaciji in neenakosti na trgu dela. V ta sklop sodijo predvsem inovativni in pilotni projekti, ki zadevajo trg dela, zaposlovanje in strokovno izpopolnjevanje; študije in strokovno sodelovanje; tehnično pomoč za priprave, izvajanje, nadzor in ocenjevanje nalog, ki se financirajo iz sklada. Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad, EKUJS (European Agricultural Guidance and Guarantee Fund – EAGGF) EAGGF je bil ustanovljen leta 1964. Ta sklad je sestavljen iz dveh delov, jamstvenega in usmerjevalnega dela, pri čemer se prvi del navezuje na skupno kmetijsko politiko EU. Ob sprejetju Agende 2000, je določila reformo v sistemu strukturnih skladov, ta del pokriva tudi razvoj ruralnih območij v obliki upokojitvenih shem, kmetijsko-okoljskih programov ipd. Drugi del je usmerjen predvsem v naslednje naloge:

• krepitev in reorganizacija kmetijstva, vključno z organizacijo in predelavo kmetijskih, ribiških in gozdarskih proizvodov;

• zagotavljanje in preoblikovanje kmetijske proizvodnje in razvoja gozdarstva, ter podpora dopolnilnih dejavnosti za kmetovalce;

• zagotavljanje primernega življenjskega standarda kmetovalcev; • pomoč pri razvoju družbene izdelave na kmetijskih področjih z namenom zaščite

okolja in podeželja.

26

Finančni instrument za usmerjanje ribištva, FIUR (Financial Instrument for Fisheries Guidance – FIFG) Finančni instrument za usmerjanje ribištva je deloval v okviru kmetijskega sklada, leta 1993 pa je postal samostojni instrument za ribištvo in marikulturo, ki igra pomembno vlogo pri subvencioniranju ribiškega sektorja. Naloge, ki jih pokriva ta finančni instrument, so naslednje :

• prizadevanje za doseg trajnega ravnovesja med ohranjanjem in izkoriščanjem vodnih virov,

• povečevanje konkurenčnosti in razvoj stabilnega podjetništva v tem sektorju • povečevanje ponudbe in vrednosti proizvodov s tega področja, • prispevanje k oživitvi področij, odvisnih od ribištva in marikulture.

Izvajanje pomoči iz FIFG se načrtuje kot del programa v skladu s ciljnim območjem 1, zunaj tega cilja pa se predstavijo samostojni programski dokumenti v posamezni državi članici. 3.3 Druge oblike pomoči, ki dopolnjujejo strukturne sklade Kohezijski sklad ( Cohesion Fund) Kohezijski sklad je poseben sklad, ki nudi možnosti direktnega financiranja projektov, ki se navezujejo na okoljsko in transportno infrastrukturo v državah članicah EU, v katerih je BDP manjši od 90 % povprečja EU. Ustanovljen je bil leta 1994 (Vlada RS 2005, Strukturni skladi EU v Sloveniji). Finančna pomoč sklada je usmerjena v :

• projekte za varovanje okolja in projekte, ki podpirajo razvoj politike okolja • projekte za transportno infrastrukturo skupnih interesov, ki jih financirajo članice • preliminarne študije, ki se nanašajo na projekte in njihovo realizacijo • pripravljalne projekte, ki analizirajo stroške in prihodke ter tehnično podporo

projektov; horizontalni ukrepi, kot so primerjalne analize vpliva pomoči EU, ukrepi in študije, ki se nanašajo na spremljanje in vrednotenje projektov in povečanje koordinacije in obstojnosti projektov ter ukrepi in študije, ki omogočajo potrebno prilagoditev pri realizaciji projekta.

Pobude Evropske skupnosti (Community Initiatives – CI) Z reformo strukturnih skladov leta 1998 je bil določen finančni načrt za tako imenovane pobude skupnosti. V programskem obdobju 1994-1999 je bilo takih pobud 13, v programskem obdobju 2000-2006 pa se je število zmanjšalo na štiri. Evropska komisija njihovo delovanje usmerja s pripravo posebnih smernic. Njihovo izvajanje pa poteka

27

decentralizirano, kar pomeni, da so za večino odgovorne regionalne oblasti v državah članicah. (Vlada RS 2005, Strukturni skladi EU v Sloveniji) INTERREG III – čezmejno sodelovanje, mednarodno sodelovanje in medregionalno sodelovanje. Spodbuja partnerstvo in sodelovanje med ljudmi ob meji in čez državno mejo. Ta pobuda se financira v okviru evropskega regionalnega sklada. Sestavljena je iz treh različnih delov :

• Skupni projekt med sosednjimi regijami; • Prostorski razvoj tako imenovanih evropskih transnacionalnih mrež; • Medregionalno sodelovanje, predvsem regij, ki so določene v naslednji pobudi

URBAN II – trajnostni razvoj mest in urbanih naselij. Tudi tega financira evropski regionalni sklad. LEADER + - razvoj lokalnih pobud na podeželju kot trajnostni razvoj območij. Ta pobuda se financira v okviru kmetijskega sklada :

• Spodbujanje novih oblik tehnologije za povečanje konkurenčnosti izdelkov in storitev podeželskih območij;

• Dvig kakovosti življenja na podeželju; • Podpora majhnim proizvajalcem za nastop na trgu; • Podpora naravnih in kulturnih virov.

EQUAL – prepletanje neenakosti in diskriminacije na trgu dela. To pobudo financira evropski socialni sklad :

• Povečanje možnosti za zaposlitev in podpora vstopu delavcev na trg dela; • Spodbujanje podjetništva; • Podpiranje prilagodljivosti delovne sile in njenih sposobnosti zahtevam in

potrebam na trgu dela; • Podpora enakopravnosti.

Ukrepi za spodbujanje inovacij in raziskav (Innovative Actions) Za izboljšanje kakovosti regionalnih strategij EU namenja denarno podporo idejam, ki še niso bile preverjene in se obravnavajo kot inovacije. Prek spodbujanja teh dejavnosti se skuša spodbujati inovativnost in raziskave v regijah EU. Za programsko obdobje 2000-2006 se v okviru evropskega regionalnega sklada lahko financira in namenja sredstva za :

• Regionalne dejavnosti, ki se navezujejo na raziskave in razvoj; • E-evropske regije za razvoj informacijske družbe; • Spodbujanje regionalne identitete in trajnostnega razvoja.

V okviru evropskega socialnega sklada in evropskega ribiškega sklada ravno tako obstajajo možnosti za financiranje dejavnosti na področju zaposlovanja in izobraževanja. Evropska investicijska banka, EIB (European Investment Bank – EIB) Evropska investicijska banka v sistemu strukturnih skladov zavzema pomembno vlogo, saj je vključena v celoten program delovanja skladov. Je instrument, ki omogoča kreditiranje

28

ter pospeševanje ekonomskega in socialnega razvoja. Evropska investicijska banka zagotavlja finančno pomoč v naslednjih oblikah:

• Posojila in druge oblike delnega financiranja investicijskih projektov; • Globalna posojila; • Delno financiranje tehnične podpore in študij za pripravo izvedbe projekta; • Garancije.

3.4 Slovenija in strukturni skladi Evropske razvojne spodbude so priložnost za načrtno vlaganje v poslovne cone in druga rastišča gospodarskih dejavnosti. Poleg vlaganj ter ustreznega umeščanja rastišč gospodarskih dejavnosti v prostor zahteva policentrični razvojni model tudi inovativna podjetja, povezana v grozde, izobraženo in kulturno osveščeno prebivalstvo ter skupne regionalne podporne institucije, ki so sposobne učinkovito povezovati javne in zasebne interese. Potreben je razvoj t.i. regionalnih inovacijskih sistemov, kar predvideva tudi nova zakonodaja s področja skladnega regionalnega razvoja. V 14 razvojnih regijah naj bi se po načelu endogenega razvoja povezovala gospodarski in javni interes. Regionalne inovacijske sisteme bo potrebno med seboj tudi dobro povezati, tako da bodo lahko tvorili upoštevanja vredno gravitacijsko središče. Ključne razvojne naloge so zapisane v Strategiji gospodarskega razvoja RS (SGRS) in nadgrajene s konkretnimi ukrepi in projekti v Državnem razvojnem programu 2001-2006 (DRP). Njuni cilji so trajnost, konkurenčnost, članstvo v EU. Enotni programski dokument (EPD) izhaja iz SGRS in DRP in je izvedbeni razvojni načrt za obdobje 2004-2006. EPD je pogodba, ki jo je sklenila Slovenija z Evropsko komisijo. Brez EPD ne bi mogli črpati virov evropskih strukturnih skladov. Določa strateški okvir razvoja, prednostne naloge, konkretne ukrepe in okvirna finančna sredstva (evropska in lastna), s pomočjo katerih bo Slovenija skušala doseči zastavljene razvojne cilje. Osrednji cilji EPD :

• višja rast od povprečja EU • rast zaposlenosti: 4000 novih neto delovnih mest • ustaviti povečanje razlik med regijami, razmerje BPD na prebivalca (merjeno v

kupni moči) med najbolj in najmanj razvito regijo, naj se ustavi pri vrednosti 1:1,9. Prednostne naloge :

• spodbujanje podjetniškega sektorja in konkurenčnosti • znanje, razvoj človeških virov in zaposlovanje • prestrukturiranje kmetijstva, gozdarstva in ribištva • tehnična pomoč, ki podpira upravljanje in izvajanja programov – vzpostavitev

informacijskega sistema, obveščanje javnosti, raziskave in vrednotenje uspešnosti programov in projektov.

Za potrebe izvajanja strukturnih instrumentov je Slovenija obravnavana kot ena sama regija. V evropskem žargonu to pomeni ena NUTS II regija. Na ravni teritorialnih

29

statističnih enot NUTS II, ki jih je izdelal evropski statistični urad, se namreč dodeljuje pomoč iz Cilja 1. Slovenija v tem obdobju prejema pomoč iz vseh štirih strukturnih skladov, kohezijskega sklada in dveh pobud skupnosti : Interreg III in Equal. 458 milijonov evrov oziroma 110 milijard tolarjev nepovratnih sredstev pomoči iz strukturnih skladov in kohezijskega sklada za obdobje 2004-2006 je rezultat pristopnih pogajanj na področju kohezijske politike Slovenije z EU. TABELA 8 : IZID POGAJANJ O FINANČNI ALOKACIJI PRORAČUNSKIH SREDSTEV EU SLOVENIJI IZ NASLOVA STRUKTURNIH INSTRUMENTOV ( EPD - v milijonih EUR)

2004

2005

2006

Skupaj

Povprečno letno

Strukturni skladi 55,5 79,3 102,7 237,5 79,2 Kohezijski sklad 64,5 54,1 72,3 190,9 63,6 Interreg 7,7 7,9 8,0 23,6 7,9 Equal 1,5 2,1 2,8 6,4 2,1 Skupaj 129,3 143,4 185,8 458,4 152,8

Vir : Igor Strmšek (2004, 27) Pomoč se bo izvajala na območju celotne Slovenije, pri čemer EPD spodbuja skladen regionalni razvoj preko prostorske usmerjenosti posameznih ukrepov. Regionalni kriterij za izbor projektov bo namreč vključen v večino instrumentov. Struktura izvajanja v Sloveniji (Vlada RS 2005, Strukturni skladi EU v Sloveniji):

• Organ upravljanja je Služba vlade RS za strukturno politiko in regionalni razvoj in je odgovorna za pravilno in učinkovito izvajanje strukturne pomoči v celoti.

• Posredniška telesa – nanje je organ upravljanja prenesel nekatere naloge – so odgovorna za izvajanje aktivnosti iz posamezne prednostne naloge oziroma posameznega sklada :

- Ministrstvo za gospodarstvo za Evropski sklad za regionalni razvoj - Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve za Evropski socialni sklad - Ministrstvo za kmetijstvo za Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni

sklad in Finančni instrument za usmerjanje ribištva • Končni upravičenci so zadnji v verigi javnih institucij in so odgovorni za izvedbo

posameznih javnih razpisov in programov. • Plačilni organ je oddelek pri Ministrstvu za finance, odgovoren za izvrševanje

povračil sredstev strukturnih skladov. • Neodvisni organ za finančni nadzor je Urad RS za nadzor proračuna v okviru

Ministrstva za finance, opravlja naloge neodvisnega finančnega nadzora nad izvajanjem vseh skladov.

30

• Nadzorni odbor je sestavljen iz predstavnikov odgovornih institucij, lokalnih skupnosti in civilne družbe, je ključno telo, ki spremlja in nadzira izvajanje EPD in programskega dopolnila, potrjuje in prilagaja spremembe in letno poroča evropski komisiji.

31

4 SOFINANCIRANJE OBČINSKEGA PROJEKTA S SREDSTVI EU

(PRIMER KOMUNALNE UREDITVE OBRTNO INDUSTRIJSKE CONE TRBOVLJE – HRASTNIK, NASIPI-SPODNJI PLATO)

Vsak program Evropske komisije ima svoja pravila, ki jih je potrebno poznati do potankosti in upoštevati pri zasnovi in pisanju prijave projekta. Zaradi dolgih administrativnih postopkov v zvezi z izplačilom sredstev po odobritvi projekta je v nekaterih primerih potrebno začeti izvajanje projekta več mesecev pred prejemom finančnih sredstev od evropske komisije, da bi lahko projekt uspešno zaključili do predvidenega roka. Na začetku pisanja predloga je bistvene podatke koristno skrčiti v povzetek na eni strani, ki nam bo rabil kot osnova za pisanje celotnega predloga. Če smo prisiljeni na eni strani povedati vse bistveno o projektu, si zgradimo bolj jasno sliko o tem, kaj hočemo s projektom doseči, kako bomo to dosegli in kakšni so pričakovani rezultati. Ocenjevalci so znanstveniki in imajo odpor do dolgoveznega besedičenja, zato radi vidijo, da v predlogu projekta navajamo dejstva, številke in grafe. Prav tako je pomembno, da pri pisanju upoštevamo navodila EU o obsegu. Pri ocenjevanju projekta so namreč ocenjevalci v časovni stiski in radi vidijo, da bistveno povemo čimprej in čimbolj jasno. In še: ocenjevalci so iz različnih evropskih držav, zato je nujno, da predlog oddamo v dobro razumljivi angleščini – to velja za projekte, ki jih prijavljamo sami direktno na kohezijski sklad. Izbira primernega projekta je ključnega pomena za uspešnost prijave projekta. Projekt mora biti skladen s strategijo in interno dinamiko prijavitelja. Ni smiselno prijavljati projekta, ki izhaja zgolj iz zahtev razpisanih programov, ne pa iz notranjih potreb prijavitelja. Če naredimo napako pri identifikaciji ustreznega programa, je naš pristop k projektu povsem napačen, ne glede na to, da je projekt sicer kvaliteten. Projekt, ki ne ustreza ciljem programa, v katerega se prijavljamo, nima nobenih možnosti za uspeh! Zato je pomembno, da razmislimo o primernosti vseh programov, ki jih razpisuje Evropska komisija, nato pa izberemo tistega, ki najbolj ustreza našim potrebam. Za občine kot je naša občina, so aktualni razpisi, ki jih objavlja Javna agencija RS za regionalni razvoj ter sredstva kohezijskega sklada, na katerega se občina prijavi direktno s posameznim projektom. Pri tovrstnih projektih je ključnega pomena priprava dokumentacije. Javna agencija RS za regionalni razvoj je v Uradnem listu RS št. 61, z dne 4.6.2004 objavila Javni razpis za prenovo, modernizacijo ter izgradnjo javne in komunalne infrastrukture v okviru poslovnih con Ukrep 1.4. EPD. Občina Trbovlje se je prijavila na javni razpis s projektom : KOMUNALNA UREDITEV OBRTNO INDUSTRIJSKE CONE TRBOVLJE-HRASTNIK, NASIPI-SPODNJI PLATO.

32

4.1 Osnovni podatki o projektu (Občina Trbovlje 2004, 14-15) A. Prijavitelj (občina) : Občina Trbovlje B. Lokacija izvedbe : Trbovlje, Nasipi – spodnji plato C. Regija (A,B,C ali D) : A D. Naziv projekta : OIC Trbovlje-Hrastnik, Nasipi-spodnji plato E. Celotna vrednost projekta (v SIT) : 559.228.087,00 F. Celotna vrednost upravičenih stroškov (v SIT) : 327.212.295,00 G. Višina zaprošenih sredstev (v SIT) : 245.409.221,00 H. % zaprošenega sofinanciranja (=G/F) 75 % I. Sedanja vrednost neto denarnih tokov (v SIT) 613.712.389,00 J. Izračun količnika (=I/E) 1,1 K. Celotna površina poslovne cone (v m2): 68.661 L. Površina, ki se opremlja s tem projektom (v m2): 31.250 M. Skupaj površine, oddane s predpogodbami (v m2): 21.944 N. % zasedenosti opremljanja površin (=M/L) 70,2 % O. Datum razpoložljivosti površin investitorjem 30.9.2005 P. Predvidena širitev cone v prihodnosti (v m2): 125.430 R. Datum začetka investicije : avgust 2004 S. Datum zaključka investicije: 30.9.2005 Za sam projekt je zelo pomembno, da je usklajen s splošnimi cilji in specifičnimi ukrepi, 1.4., s splošnimi in specifičnimi cilji 1. prednostne naloge EPD ter horizontalnimi politikami EPD. Usklajenost s splošnimi cilji EPD

• Prispevek k rasti dohodka : z izgradnjo industrijsko obrtne cone bo podjetjem ponujena možnost za poslovanje. Komunalno in infrastrukturno urejen prostor bo nudil podjetjem ugodne možnosti za njihovo poslovanje. Glede na to, da je BDP na prebivalca v Zasavju le 52% povprečja EU in 76 % slovenskega povprečja, je ponudba ugodnih prostorskih pogojev za poslovanje podjetij še mnogo večjega pomena. Urejena poslovna cona bo v regijo privabila nova podjetja ali pa se bodo zaradi širitve svoje dejavnosti preselila domača podjetja, kar bo vsekakor imelo pozitiven učinek na rast dohodka regije in tako na zmanjšanje razlik do ostalih regij v Sloveniji kot tudi v primerjavi s povprečjem EU.

• Prispevek k povečanju zaposlenosti : širitev dejavnosti in privabljanje novih podjetij v cono bo imelo pozitiven učinek na zmanjšanje nezaposlenosti v regiji oziroma na povečanje zaposlenosti. Število delovnih mest glede na delovno aktivno

33

prebivalstvo se po podatkih UMAR-ja v zasavski regiji v zadnjih letih vztrajno zmanjšuje, tako je leta 2003 v primerjavi z letom 1999 upadlo kar za 10,1 odstotnih točk. Investicija bo že v roku enega leta neposredno prispevala k odprtju 119 novih delovnih mest. Navedeno je še zlasti pomembno, ker je Zasavska regija na samem vrhu brezposelnosti med regijami v Sloveniji. Tako je v letu 2003 znašala stopnja registrirane brezposelnosti 16,1 %, medtem ko je znašalo slovensko povprečje 11,2 % (UMAR 2003, 5).

• Prispevek k uravnoteženemu regionalnemu razvoju : kot smo že omenili, spada zasavska regija in s tem tudi občina Trbovlje med najmanj razvite slovenske regije oziroma v regijo, ki se sooča z negativnimi posledicami dolgoletnega rudarjenja in propadom mnogo z energetiko posredno in neposredno povezanih podjetij. BDP na prebivalca je v primerjavi z ostalimi regijami precej nižji : v letu 2001 je znašal 1,810 mio SIT, slovensko povprečje je znašalo 2,380 mio SIT (UMAR 2003, 5). Kot smo omenili že v prejšnji točki, je mnogo višja stopnja brezposelnosti. Nove investicije v OIC bodo prispevale k povečevanju ustvarjanja nove vrednosti, večjemu zaposlovanju in tako k zmanjšanju razlik v razvitosti regije v primerjavi s slovenskim in evropskim povprečjem.

Usklajenost s splošnimi in specifičnimi cilji 1. prednostne naloge EPD (Občina Trbovlje 2004, 17-22)

• Razvoj podjetništva : z izgradnjo cone bo občini omogočeno, da bo pritegnila nove dejavnosti v svoje lokalno okolje. Predvideni investitorji bodo z vzpostavitvijo svoje dejavnosti v coni omogočili jedro, na katerega se bodo v cono in njeno razširitev preselile tudi spremljajoče dejavnosti in pa servisne dejavnosti za predvidene investitorje. Podjetja, ki bodo nudila te dejavnosti, bodo samostojna podjetja, ki bodo kreativno sodelovala pri gospodarskem razvoju cone in občine.

• Dvig konkurenčnosti in povečanje fleksibilnosti in učinkovitosti poslovanja: investicije, ki jih bodo izvedla podjetja, ki so se predpogodbami zavezali k vključitvi v cono, bodo vključevale predvsem investicije z visoko tehnologijo, kar pomeni, da bodo podjetja na trgu z vključitvijo v cono in izvedbo investicije bolj konkurenčna na domačem in tujem trgu ter da bodo ustvarjala večjo dodano vrednost. Proizvodne kapacitete in visoka tehnologija bodo omogočale proizvodnjo v območju ekonomije obsega in s tem konkurenčne cene za prodajo na domačem in tujem trgu. S predvidenimi spremljevalnimi dejavnostmi v coni bodo v maksimalni meri znižani manipulativni stroški, kar bo imelo pozitiven prispevek h konkurenčnosti cene proizvodov, ki jih bodo podjetja proizvajala v coni. Prav tako se bo povečala fleksibilnost podjetij in učinkovitost organizacije medsebojne menjave tako v coni kot v širši okolici.

• Izboljšanje stopnje inovativnosti in tehnološke zahtevnosti proizvodnih procesov: predvidena komunalna in infrastrukturna opremljenost cone bo na takšni stopnji, da bo omogočala uvedbe sodobne tehnologije podjetjem, ki bodo vstopala. S to tehnologijo in potrebami po dodatnem usposabljanju zaposlenih se bo povečalo sodelovanje z izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami ter z Regionalnim tehnološkim centrom Zasavje (RTCZ), za kar bo vzpostavljen učinkovit in zanesljiv sodoben telekomunikacijski sistem in elektronsko

34

poslovanje. V takšnem multi-relacijskem sodelovanju se bo stopnja inovativnosti izboljšala, kar bo pripomoglo k zmanjšanju perečega problema Zasavja, to je begu možganov v glavno mesto in druga regionalna središča.

Usklajenost s splošnimi in specifičnimi cilji ukrepa 1.4.

Z vzpostavitvijo OIC se povečajo javne naložbe v infrastrukturo občine oziroma regije, kar omogoča hitrejši razvoj gospodarstva in podjetništva. Z ureditvijo poslovne cone bo na tem področju urejen sistem oskrbe s pitno vodo, uporabno tudi za industrijske namene, čiščenja odpadnih voda, kanalizacije, telekomunikacijske povezave, oskrba z električno energijo, v coni bo tudi dovolj optičnega kabla za sodobno povezavo s svetom, urejene bodo zelene površine in neposredno ob/na coni je postajališče javnega potniškega prometa. Vzpostavljena bo cestna povezava, dostop do železnice, kar bo omogočalo hitrejšo transportno povezavo podjetij. Z vzpostavitvijo poslovne cone se bo v regiji zagotovila ustrezna lokacija za opravljanje različnih dejavnosti, ki jih v Zasavju zaradi neugodnih naravnih pogojev primanjkuje – primanjkuje dovolj velikih zemljišč primerne konfiguracje.

Usklajenost projekta s horizontalnimi politikami EPD

• Upoštevanje trajnostne prometne politike : projekt predvideva izgradnjo novega priključka na regionalno cesto R 1 – 221/1220 Bevško-Trbovlje v km 0,550. z izgradnjo novega priključka se omogoči navezava cone na obstoječe cestno in železniško prometno omrežje v občini, kar nadalje omogoča nemoten potek prometa in povezavo na cestno in železniško mrežo regije, države in navezavo na mednarodne prometne poti. Pri tem velja omeniti neposredno bližino železniške proge Sežana-Ljubljana- Maribor, ki je del hitre trans evropske železniške povezave v okviru V. Panevropskega koridorja. S cestno povezavo somestja Trbovlje - Hrastnik - Zagorje ob Savi pa je omogočena navezava na avtocestni križ, kot del nacionalnih in daljinskih cestnih povezav mednarodnega pomena.

• Vpliv na zmanjšanje hrupa v naseljih in zmanjšanje CO2 in toplogrednih plinov: projekt bo posledično vplival na zmanjšanje hrupa v naselju in zmanjšanje CO2 ter ostalih toplogrednih plinov, saj so z infrastrukturnim opremljanjem obrtne cone ustvarjene možnosti za spodbujanje gradnje nove in selitev že obstoječe industrije, proizvodno obrtnih obratov in drugih oblik podjetništva, s pretežno stanovanjskih in storitveno usmerjenega urbanega jedra in podeželskih območij občine na komunalno (priklop na primarni kolektor in centralno čistilno napravo), energetsko (obstoječi vročevod in trasa srednje tlačnega plinovoda v neposredni bližini), telekomunikacijsko(optični kabel) in prometno (priključek na regionalno cesto in bližina železniške proge) optimalno opremljeno lokacijo – obrtno industrijsko cono. To pa je v naselju, kot so Trbovlje, ki leži v ozki in zaprti kotlini, še zlasti pomembno tako za izboljšanje bivalnih kakovosti celotnega naselja kot tudi energetske varčnosti.

35

4.2 Potrebne aktivnosti za pripravo projekta Ideja o vzpostavitvi poslovnih con je nastala zaradi pomanjkanja zaokroženih površin, ki bi bile namenjene podjetjem. Zaradi dolgoletnega rudarjenja je v regiji mnogo površin degradiranih, ki pa bi bile z ustrezno ureditvijo primerne za ureditev manjših poslovnih con. V okviru tehnične pomoči je bilo tako identificiranih deset lokacij, primernih za izgradnjo industrijske obrtne cone, med drugim tudi Nasipi v Trbovljah. V letu 2002 je bil pripravljen Regionalni razvojni program Zasavja (RRP), ki je bil sprejet tako na lokalni ravni vseh vključenih občin (Hrastnik, Litija, Radeče, Trbovlje in Zagorje ob Savi), na ravni regije ga je potrdil 32 članski programski odbor. Na predlog Javne agencije RS za regionalni razvoj, ki ga je v sodelovanju z zunanjo neodvisno institucijo pregledala in ocenila kot ustreznega, je bil sprejet tudi na Vladi RS. Isto leto je bil pripravljen tudi Lokalni razvojni program Občine Trbovlje (LRP OT). Sestavni del LRP OT je fazna vzpostavitev OIC Nasipi na ureditvenem območju P4/1 Nasipi (Uradni vestnik Zasavja 10/02). V ta namen je bil ustanovljen Center za razvoj podjetništva, ki nudi celovito pomoč podjetnikom pri ustanovitvi in implementaciji svojih poslovnih programov in s tem posledično pomaga pri pridobivanju podjetnikov v cono. Že četrto leto se implementacija RRP izvaja predvsem v okviru Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije (Uradni list RS, št.61/00 in 42/0). Sredstva po tem zakonu se namenjajo za tri področja, to je za ustvarjanje prostorskih pogojev za razvoj novih dejavnosti, za vzpostavljanje razvojne infrastrukture za prestrukturiranje gospodarstva in pospeševanje podjetništva ter za spodbujanje investicij v razvoj človeških virov. V okviru ustvarjanja prostorskih pogojev za razvoj novih dejavnosti se sofinancirajo tudi obrtno industrijske cone. Iz sredstev po tem zakonu so se komunalno uredile tri cone, ki so v veliki meri že zapolnjene. Sofinanciranje OIC Nasipi – spodnji plato je bilo predvideno tudi v letu 2004, in sicer kot dopolnilni vir financiranja iz strukturnega sklada. Sofinanciranje je bilo pogojeno z uspešnostjo kandidiranja projekta oziroma s pridobitvijo sredstev na javnem razpisu za izgradnjo javne in komunalne infrastrukture v okviru poslovnih con. Sofinanciranje je bilo predvideno v višini 124.930.000 SIT. S sprejetim Odlokom o ureditvenem načrtu za območje urejanja P 7/1-OIC Nasipi so nam bile dane možnosti, da začnemo z aktivnostmi za komunalno opremljanje OIC Nasipi. Za izvedbo projekta kot celote smo predhodno odkupili zemljišča in objekte, ki so se nahajali na tem območju, pridobili projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja PGD, PZI Komunalne ureditve OIC Trbovlje-Hrastnik, Nasipi-spodnji plato, investicijski program ter pravnomočno gradbeno dovoljenje. S podjetji, ki bodo vstopala v poslovno cono, smo sklenili predpogodbe o odkupu komunalno opremljenih zemljišč. Za izbor najugodnejšega izvajalca smo v avgustu 2004 objavili javni razpis v Uradnem listu RS št.95/04. Na osnovi javnega razpisa smo izbrali najugodnejšega izvajalca in z njim podpisali pogodbo o izvajanju del. Začetek gradnje je bil v oktobru 2004, v skladu s terminskim planom bo projekt končan 30. septembra 2005.

36

4.3 Načrt financiranja projekta Iz investicijskega programa, ki je priloga in sestavni del vloge, je razviden način financiranja izgradnje cone. TABELA 9 : NAČRT FINANCIRANJA PROJEKTA

Upravičeni stroški (A) evropski viri (B) lokalni viri Vrednost v SIT % Vrednost v SIT %

Intel. storitve pri izvajanju preddel

2.500.000 75 833.333 25

Nadzor nad izvajanjem kom. opremljanja

625.000 75 208.333 25

Komunalno opremljanje I. faza

12.843.750 75 4.281.250 25

Komunalno opremljanje II. faza

217.565.471 75 72.521.824 25

Nadzor nad izvajanjem kom. opremljanja

10.000.000 75 3.333.334 25

Intel. storitve pri zaklj. Invest. aktivnosti

1.875.000 75 625.000 25

SKUPAJ

245.409.221 75

81.803.074 25

Neupravičeni stroški (A) evropski viri (B) lokalni viri Vrednost v SIT % Vrednost v SIT %

Proj.dokumentacija 10.512.000 100Nakup zemljišč in objektov

146.833.526 100

Ostalo komunalno opremljanje

9.227.807 100

DDV v letu 2004 4.256.833 100DDV v letu 2005 61.184.126 100 SKUPAJ

232.014.292 100

SKUPAJ STROŠKI PROJEKTA 559.226.587LOKALNI VIRI * 313.817.366EVROPSKI VIRI 245.409.221

* Vključen tudi Ukrep 1 po ZPRTH Vir : Občina Trbovlje 2004, 14-15

37

Ta način financiranja omogoča izgradnjo cone hitreje kot bi le-ta potekala brez vključevanja nepovratnih sredstev. Projekt se na dolgi rok samofinancira in lahko financira druge projekte kot je predvidena širitev cone na območju Nasipi. Sredstva za izgradnjo se bodo pridobila iz naslova plačila komunalnih prispevkov in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča bodočih graditeljev v coni in kupnin, kar predstavlja namenska sredstva občine, ter iz sredstev po tem javnem razpisu in Ukrepu 1 iz ZPZRTH ter že opredeljenega občinskega prispevka iz proračuna. Poudariti je potrebno, da se z vidika občine kaže pozitivni trend in »prihranjena sredstva« iz naslova novih zaposlitev ljudi, s čimer bo občina razbremenjena plačila sredstev za nezaposlene ljudi (zdravstveno zavarovanje občanov, subvencije stanarin, komunalne subvencije in druge), kar bo pozitivno vplivalo na občinski proračun, saj se bodo ta sredstva lahko namenila za nove razvojne projekte, za katere zaradi slabe gospodarske in socialne situacije sedaj vedno primanjkuje sredstev. Investicija bi se izvajala v vsakem primeru, vendar bi se v primeru , da ne bi pridobili sredstev iz tega razpisa, komunalno opremljanje cone zavleklo, kar pomeni hkrati kasnejše vstopanje investitorjev v cono in kasnejše pokritje projekta. Glede na podpisane predpogodbe z investitorji o nakupu komunalno opremljenega zemljišča v OIC Nasipi, smo prepričani, da ni nevarnosti, da cona ne bi bila zasedena v odstotku, ki zagotavlja ekonomsko upravičenost investicije. 4.4 Potrebna dokumentacija za prijavo projekta Pred začetkom priprave projekta je potrebno poznati dokumente, ki so sestavni del prijavne dokumentacije: besedilo razpisa, navodila za prijavitelje, prijavne obrazce, ki se nanašajo na specifičen program; seznam dokumentacije, ji jo je potrebno priložiti in letni delovni program v primerih, ko se prioritete programa v posameznih letih spreminjajo. Prijava projekta mora biti napisana v tiskani obliki. Prijavi je potrebno predložiti izpolnjene obrazce (Javna agencija RS za regionalni razvoj 2004, 61):

• Izpolnjena in podpisana izjava o strinjanju z razpisnimi pogoji • Izpolnjeni podatki o vlagatelju • Izpolnjena dispozicija projekta • Izpolnjen terminski načrt izvajanja • Izpolnjen načrt financiranja • Izpolnjen načrt spremljanja projekta • Podpisane in žigosane izjave in podatki o podjetjih • Izpolnjen načrt organizacije izvedbe • Izpolnjen, podpisan in žigosan vzorec pogodbe • Podpisana in žigosana obvezna oblika zahtevka za sofinaciranje • Podpisana in žigosana obvezna oblika poročila

38

In zahtevane priloge:

• Kopija pravnomočnega gradbenega dovoljenja ali drugega ustreznega upravnega dovoljenja v skladu z Zakonom o graditvi objektov (Ur.list RS, št.110/02)

• Kopije predpogodb s podjetji, ki vstopajo v poslovno cono po zaključku projekta • Investicijski program v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za izdelavo

programov za javna naročila investicijskega značaja (Ur.list RS, št.82/98, 86/98, 43/99, 79/99, 39/00)

• Zemljiškoknjižni izpisek, ki ni starejši od 30 dni • Kopija izpiska določitve šifre iz standardne klasifikacije dejavnosti (ki ga izda

Statistični urad) vsakega posameznega podjetja, s katerimi je prijavitelj podpisal predpogodbo

• Katastrski načrt s prikazom : - obsega celotne cone - površine, ki se opremlja po projektu, ki je predmet vloge na razpis - površine, ki je predmet predpogodbe z investitorjem

• Poslovni načrt in reference izbranega upravljavca poslovne cone • Sklep vlade RS, iz katerega je razvidno, da je širitev poslovne cone predvidena s

strateškim občinskim aktom v obsegu, ki ga prijavitelj navaja v vlogi • Navedbo številke Uradnega lista RS ali ime in številko uradnega občinskega

glasila, v katerem je objavljen izvedbeni prostorski akt, iz katerega je razvidno, da je širitev poslovne cone predvidena z izvedbenim aktom v obsegu, ki ga prijavitelj navaja v vlogi

• Navedbo projekta, ki je podlaga za gradnjo • Kopija rekapitulacije iz projektantskega predračuna za gradnjo, ki je predmet

vloge, podpisano s strani projektanta in z navedbo datuma veljavnosti cen.

4.5 Črpanje sredstev EU Način črpanja sredstev strukturnih skladov za projekt je opredeljen v pogodbi med Agencijo republike Slovenije za regionalni razvoj in občino o sofinanciranju projektov za ustvarjanje prostorskih pogojev za razvoj novih dejavnosti. V pogodbi je določeno, da se Agencija obveže, da bo pogodbeni znesek nakazala v roku trideset dni od prejema zahtevka za dodelitev nepovratnih sredstev in zahtevane dokumentacije v skladu s proračunskimi možnostmi na transakcijski račun prejemnika. Zahtevku za črpanje nepovratnih sredstev je potrebno priložiti izpolnjene priložene obrazce:

• Obvezna oblika zahtevka za sofinanciranje, iz katerega je razvidno, za kateri projekt gre, kdo je prejemnik sredstev, odgovorne osebe za izvajanje projekta in zaporedna številka izstavljenega zahtevka za izplačilo (1., 2., ... končni)

• Obvezna oblika poročila o opravljenih delih, v katerem se opisuje opis izvedenih faz projekta, realizacija v okviru faze glede na Načrt izvajanja projekta in

39

stroškovnik opravljenih del s prilogami: pogodbe z izvajalci, računi oz. situacije izvajalcev, datum plačila oz. izvedene transakcije (swift, bančni izpisek). Predloženi računi oziroma situacije morajo biti obvezno potrjeni s strani izvajalca strokovnega nadzora in skrbnika sklenjenih izvajalskih pogodb.

Tako naj bi potekalo črpanje sredstev strukturnih skladov preko Javne agencije RS za regionalni razvoj. V praksi pa je malo drugače. Občina Trbovlje je uspela s prijavo na razpis pridobiti nepovratna sredstva strukturnih skladov za financiranje projekta Komunalno opremljanje OIC Nasipi – spodnji plato v višini 245.409.221 SIT, od tega naj bi koristili v letu 2004 15.344.000 SIT, 230.065.221 SIT pa v letu 2005. Za izbor najugodnejšega izvajalca smo v avgustu 2004 objavili javni razpis v Uradnem listu RS št. 95/04. Na osnovi javnega razpisa smo izbrali najugodnejšega izvajalca in z njim podpisali pogodbo o izvajanju del. Začetek gradnje je bil v oktobru 2004, v skladu s terminskim planom bo projekt končan 30. septembra 2005. Z Javno agencijo RS za regionalni razvoj smo podpisali pogodbo o sofinanciranju projekta za leto 2004 (Občina Trbovlje 2004), za leto 2005 pa bi moral biti sklenjen aneks k tej pogodbi za sofinanciranje projekta v višini 230.065.221 SIT. Javni agenciji RS za regionalni razvoj do zdaj še ni uspelo pripraviti aneksa k pogodbi. Sama izgradnja komunalnega opremljanja poteka po sprejetem terminskem planu, izvajalec gradnje izstavlja mesečne situacije za opravljena dela, ki so potrjene s strani nadzornega organa. Situacije zapadejo v plačilo v 60-ih dneh po prejemu. Občina mora z lastnimi sredstvi zagotoviti nemoten potek gradnje, se pravi v celoti financirati zapadle obveznosti po projektu. Do zdaj nam je še nekako uspelo zagotavljati potrebna finančna sredstva za plačilo zapadlih obveznosti, vendar ocenjujemo, da glede na situacijo ne bomo zmogli zgolj z lastnimi sredstvi. Za financiranje projekta si bomo morali priskrbeti kratkoročna finančna sredstva, da bomo uspeli izpolnjevati zakonsko določene naloge in zapadle obveznosti.

40

5 SKLEP V diplomskem delu so opisani in prikazani viri financiranja občin, od primerne porabe, lastnih virov občin do možnosti pridobivanja virov za investicijske projekte – predvsem nepovratna sredstva za financiranje regijskih projektov. Dohodnina je najpomembnejši vir financiranja nalog občine, ki jih je ta dolžna opravljati po ustavi in zakonu. Občinam pripada 35% dohodnine, ki se zbere v posamezni občini. Dohodnina je neenakomerno porazdeljena med občinami, tako da občine ne prejemajo enake višine sredstev za opravljanje nalog. Nadalje je treba posebej poudariti, da občine nimajo nobenega vpliva na višino dohodnine (višino in oprostitve določa država). Le pri občinah, ki se samofinancirajo in z lastnimi prihodki presegajo primerno porabo, (teh je v letu 2004 bilo 22) je ta odnos vsaj v določeni meri prisoten. Če te občine ustvarjajo ugodne pogoje za zaposlovanje, dobijo tudi več dohodnine. Večje je število zaposlenih z višjimi plačami, več bo ta občina prejela dohodnine. Pri občinah, ki prejemajo finančno izravnavo (teh pa je bilo v letu 2004 171), pa višja dohodnina (ki jo ustvarijo z ustvarjanjem pogojev za večje zaposlovanje), zmanjšuje njihovo finančno izravnavo in jih torej destimulira. V tem primeru se zmanjša le obveznost države, občine pa razpolagajo z enakimi sredstvi. Pri analizi dosedanjega Zakona o financiranju občin, tako ustavna načela kot načela evropske listine niso primerno upoštevana. Iz primerjalnega pregleda za nekaj občin (primerna poraba – dohodnina na prebivalca) ugotovimo, da je tudi izračun primerne porabe bistveno bolj ugoden za manjše občine, z manjšim številom prebivalstva. Tak izračun v določeni meri vzpodbuja nastajanje novih, manjših občin. Izračun primerne porabe bi moral biti v korelaciji z višino stroškov, ki jih ima občina za izvajanje tistih nalog, ki jih je dolžna izvajati po ustavi in zakonu. Sedanji sistem financiranja občin nima nobene direktne povezave z dejanskimi stroški, ki jih ima občina za izpolnjevanje zakonskih obveznosti. Z oblikovanjem več ravni lokalnih skupnosti se bolj približamo dejanskim potrebam okolja, saj je centralizirani nivo upravljanja zaradi informacijske asimetrije, glede ugotavljanja in zadovoljevanja najustreznejših potreb lokalnega prebivalstva, neustrezen. Potreba po decentraliziranih enotah se veča z demografsko, geografsko, kulturno in ekonomsko raznolikostjo okolja ter povpraševanjem po lokalnih dobrinah in storitvah. Potrebno bi bilo doseči čim višjo stopnjo avtonomnosti lokalnih ravni oziroma takšno vertikalno davčno strukturo, ki bi lokalnim ravnem omogočala samofinanciranje večine izvirnih in prenesenih nalog ter potreb. Najpomembnejši vir lastnih prihodkov občin (davčni prihodki) je prav gotovo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga občine predpisujejo samostojno. Kalkulativna osnova oziroma ocena zbranega nadomestila, ki jo določi država, je upoštevana pri izračunu višine primerne porabe občin. Dejansko občine zberejo več prihodkov iz tega naslova, kar pomeni lastni prihodek občine. Višina nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se med občinami zelo razlikuje. Bolj bogate občine si lahko privoščijo višje

41

vrednosti točke za izračun nadomestila kot revnejše, ki morajo upoštevati še gospodarski in socialni položaj v občini. Med kalkulativno oceno ostalih prihodkov je všteta tudi taksa za odvajanje kmunalne in padavinske odpadne vode. Celotna taksa je strogo namenski prihodek in se lahko uporablja po predhodni oprostitvi nakazila na državo za gradnjo kanalizacijskih kolektorjev in čistilnih naprav in je ne bi smeli šteti med prihodke za primerno porabo. Z vstopom v EU se je tudi občinam ponudila priložnost pridobiti določena sredstva, ki jih razpisujejo posamezni EU skladi. Evropske razvojne spodbude so priložnost za načrtno vlaganje v poslovne cone in druga rastišča gospodarskih dejavnosti. Za občine kot je občina Trbovlje, so aktualni razpisi, ki jih objavlja Javna agencija RS za regionalni razvoj ter sredstva kohezijskega sklada, na katerega se občina prijavi direktno s posameznim projektom. Pri pridobivanju nepovratnih sredstev so občine prepuščene bolj ali manj same sebi. Pri projektih, s katerimi se prijavljamo na razpise za nepovratna sredstva strukturnih skladov, je ključnega pomena priprava dokumentacije. Za samo vlogo je potrebno projekt dobro pripraviti in predstaviti z vso zahtevano dokumentacijo, določene elemente dobro oceniti; ko so sredstva odobrena, pa je potrebno pripraviti natančna poročila za črpanje teh sredstev. Pogosto je smiselno, da najamemo agencijo, ki se s tem ukvarja, stroški so v končnem seštevku nižji, kot pa če se prijave lotimo sami. Za pridobivanje nepovratnih sredstev EU so s strani države sicer določena ministrstva, ki naj bi predstavljala posredniška telesa in bila odgovorna za izvajanje aktivnosti iz posameznega sklada. Žal so občine deležne le malo konkretnih pomoči s strani države. Njihova skrb je, da izberejo primeren projekt, poskrbijo, da je projekt vključen v razvojne programe tako občine same kot regije in nato vključen še v državnega. Njihova skrb je, da izvedejo vse potrebne aktivnosti pred prijavo projekta in pripravijo vso potrebno dokumentacijo za samo prijavo projekta. Tudi ko jim uspe vse to pripraviti in uspeti na javnih razpisih, se srečajo z glavnim problemom, t.j. črpanjem odobrenih nepovratnih sredstev. Tu pa se izkaže, da se država dosti bolj počasi prilagaja novim zahtevam EU kot občine. Občine so dolžne dostaviti vsa potrebna poročila, zahtevano dokumentacijo Javni agenciji za regionalni razvoj, ta pa jih nato posreduje naprej EU in pridobi odobrena sredstva. Občine lahko pripravijo pravočasno vse, država pa ne opravi svoje naloge pravočasno. Ceno plačajo seveda občine. Iz projekta občine Trbovlje je razvidno, katere aktivnosti morajo občine izpeljati za prijavo ustreznega projekta na razpis za koriščenje sredstev strukturnih skladov in katero dokumentacijo je potrebno pripraviti. Prav tako pa na primeru občine Trbovlje vidimo, da si je pametno pravočasno priskrbeti finančna sredstva za premostitveno financiranje samega projekta. Kljub odobritvi sredstev in pravočasni predložitvi vse potrebne dokumentacije, se pojavijo glavne težave pri črpanju teh sredstev. V sedanjem položaju je glavni krivec država oz. Javna agencija za regionalni razvoj, od katerih bi pričakovali, da so strokovno dorasli nalogam, ki so jim določene in da bodo pravočasno pripravili potrebno dokumentacijo s svoje strani.

42

The thesis deals with the description of municipality funding sources ranging from the funds contributed by the government for “appropriate expenditure”, the regular revenues of the municipality and other funding derived mainly from the grants for various regional projects. The main source of financing the constitutional and legal tasks (duties) that a municipality must carry out is personal income tax. 35% of personal income tax is allotted to the municipality where it has been collected. The distribution of personal income tax in the municipalities is asymmetrical i.e. the municipalities do not receive equal amounts of money to finance their tasks. It also needs to be emphasised that the municipalities do not have any influence as to the amount of the personal income tax they will receive (the rates and deductibles are stipulated by the government- state). Only with the municipalities where the revenues exceed the “appropriate expenditure standard” (there were 22 such municipalities in the year 2004) this relation is present to a certain extent. If these municipalities create favourable conditions for employment, they will eventually receive more personal income taxes. The more people receive high wages and salaries the higher will be the revenue of the municipality. The municipalities that receive the compensation (there were 171 such municipalities in 2004) to reach the appropriate expenditure level higher amount of collected personal income taxes (brought about by creating conditions for employment) will reduce such compensation and as a result be not stimulating for development. The government obligation to contribute to the funding of municipalities will decrease but municipalities will have the same finances at their disposal. An analysis of the Law on Financing the Municipalities shows that neither constitutional principles nor the principles of the European documents are adequately taken into account. A survey has been carried out comparing a few municipalities in terms of per capita appropriate expenditure level and personal income tax. It suggests that the appropriate expenditure level is significantly more favourable for smaller municipalities with less population. This is to some extent the reason that new, smaller municipalities are created. The calculation of appropriate expenditure should correlate with the expenditure a municipality has with the tasks it must carry out in accordance with the constitution and law. In the present system of financing the municipality has no direct connection with the actual expenditure it has with fulfilling its legal obligations. By means of formation of several levels of local communities we may come closer to the actual needs of the environment. A centralized level of governance is inadequate in terms of determining and satisfying the basic most appropriate needs of the local population. The need of decentralized units increases with the demographic, geographic, cultural and economic diversity of an environment and with the demand for local goods and services. It is necessary to achieve as high a level of autonomy on the local level as possible respectively such vertical tax structure that would enable the local levels to finance the original and transferred tasks and needs. The most important source of revenues of a municipality (tax income) is of course the indemnity for use of the building sites which are levied by municipalities independently. The calculation basis respectively the evaluation of the collected indemnities as determined by the government is taken into account when calculating the appropriate expenditure of a

43

municipality. Actually the municipality collects more income from this source which represents an original income of the municipality. The indemnity for use of building sites vary from one municipality to the other. The richer municipalities can afford to have higher criteria. Further the tax for disposal of communal waste water and the surplus of the precipitations is included in the calculative evaluation of the revenues. The complete tax is earmarked entirely for its original purpose and may on the basis of previous tax exemption on the side of the government be used for building collectors and water treatment plants. It cannot be added to the revenues for appropriate expenditure. Upon Slovene joining of EU, the municipalities can acquire certain funding to be tapped from individual EU funds. The European development incentives may be utilized for building of carefully planned business zones and similar places for setting up of business activities. Municipalities as Trbovlje may apply for funding with the Public Agency of RS for Regional Development and directly with an individual project for funding from the cohesion fund. In acquiring the non-repayment funding – grants the municipalities are largely left on their own. In these projects the preparation of documentation is of crucial importance. The application must contain well prepared and complete papers. All the elements must be properly evaluated. Upon granting of the funds meticulous reports on utilization of them need to be prepared. It is often sensible to hire a specialised agency to do the job for us because in the end the costs my prove lower than if we carry out the procedure on our own. Individual ministries are supposed to be intermediaries (agencies) authorised by the government for acquiring of subsidies (grants) from EU and responsible for carrying out of the activities of individual EU funds. Unfortunately the municipalities only rarely receive any substantial assistance from the government. They must themselves choose an appropriate project, they must make sure that it is included in the development programmes of the municipality as well as of the region and then in the state programme. They should take care of all necessary activities before the application for the project and prepare the necessary documents for the application itself. Even after having done all this and after an application for a project has been successful they face the problem of disbursement of grants. The explanation is in the fact that the government has been slower in adjustment to the requirements of EU than the municipalities. The municipalities have to submit all reports and necessary documentation to the Public Agency for regional development which conveys it to the EU and acquires the approved funding. Even if municipalities have done everything in time the government fails to do the same. The price is paid by the municipalities. The project of the municipality of Trbovlje clearly shows which activities the municipality has to carry out and which documents to prepare when applying for the funding from EU structural funds. The case of municipality of Trbovlje shows that it may prove to be sensible to raise funds to bridge over the period of procedural activities. In spite of the approval of funding and timely submitting of all necessary documents the crucial problem will be in the disbursement of the funding. For the time being the government respectively its Public Agency for Regional Development which we certainly expect to be able to cope

44

with the issues and to prepare in time the necessary documents, is largely responsible for the situation.

45

6 SEZNAM LITERATURE

1. Aljančič Mojca, Horvat Andrej 2001. Regionalna politika Evropske unije in strukturni skladi. Brošura, Ljubljana, Delegacija evropske skupnosti, 2001.

2. Benko Riana 1999. Programi pomoči Evropske unije. Ljubljana: IPZT. 3. Javna agencija RS za regionalni razvoj 2004. Javni razpis za prenovo,

modernizacijo ter izgradnjo javne in komunalne infrastrukture v okviru poslovnih con. Uradni list RS št.61, Ljubljana.

4. Jelčić B. 1996. Nauka o financijama i financijski pravo. Birotehnika Zagreb, Zagreb.

5. Kraljič Jožica 2003. Politika EU do podjetniškega sektorja s poudarkom na financiranju malih in srednje velikih podjetij. Magistrsko delo, Ljubljana.

6. Ministrstvo za finance 2004. Sistem javnih financ-Gradivo za program državnega izpita iz javne uprave. Ljubljana.

7. Občina Trbovlje 2004. Investicijski program Komunalne ureditve OIC Trbovlje-Hrastnik, Nasipi -spodnji plato. Trbovlje.

8. Občina Trbovlje 2000. Odlok o proračunu občine Trbovlje za leto 2001. Trbovlje. 9. Občina Trbovlje 2001. Odlok o proračunu občine Trbovlje za leto 2002. Trbovlje. 10. Občina Trbovlje 2002. Odlok o proračunu občine Trbovlje za leto 2003. Trbovlje. 11. Občina Trbovlje 2003. Odlok o proračunu občine Trbovlje za leto 2004. Trbovlje. 12. Občina Trbovlje 2004. Odlok o proračunu občine Trbovlje za leto 2005. Trbovlje. 13. Občina Trbovlje 2004. Investicijski program Komunalne ureditve OIC Trbovlje-

Hrastnik, Nasipi -spodnji plato. Trbovlje. 14. Občina Trbovlje 2002. Zaključni račun proračuna Občine Trbovlje za leto 2001.

Trbovlje. 15. Občina Trbovlje 2003. Zaključni račun proračuna Občine Trbovlje za leto 2002.

Trbovlje. 16. Občina Trbovlje 2004. Zaključni račun proračuna Občine Trbovlje za leto 2003.

Trbovlje. 17. Občina Trbovlje 2005. Zaključni račun proračuna Občine Trbovlje za leto 2004.

Trbovlje. 18. Strmšnik Igor 2004. Evropske spodbude za skladen regionalni in gospodarski

razvoj in investicijske naložbe : Simpozij Družba, prostor,graditev. Ljubljana. 19. UMAR. Izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah. Delovni zvezek 5.

Ljubljana, 2003 20. Vlada RS 2004. Izračun primerne porabe občin in zneskov finančne izravnave za

leto 2004. Ljubljana. 21. Zakon o lokalni samoupravi s spremembami in dopolnitvami 1993. Uradni list RS

št.72/1993 in še 27 sprememb. 22. Zakon o javnih financah. Uradni list RS št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 in

79/04. 23. Zakon o financiranju občin. Uradni list RS št. 80/94, 45/97 – odločba US, 56/98,

56/99 – odločba US in 89/99 – odločba US.

46

Internet naslovi: 1. EUROPA – Institucije Evropske unije :http://europa.eu.int/institutions 2. Vlada RS – Strukturni skladi EU v Sloveniji. Februar 2005

http://www.sigov.si/euskladi/skladi/raz 3. Vlada RS – Strukturni skladi EU v Sloveniji. Februar 2005

http://www.sigov.si/euskladi/skladi/kohezija.html 4. Vlada RS – Strukturni skladi EU v Sloveniji. Februar 2005

http://www.sigov.si/euskladi/skladi/kabc.html 5. Vlada RS – Strukturni skladi EU v Sloveniji. Februar 2005

http://www.sigov.si/euskladi/skladi/kstrukt.html 6. Ministrstvo za gospodarstvo . Razpisi. Februar 2005.

http://www.mg-rs.si 7. Euro info center . Finančni viri . Februar 2004

http://www.pcmg.si