FISKALNI SISTEM IN POLITIKAFISKALNI SISTEM IN POLITIKASplošnoSplošno

-Prihodki

-Odhodki

-Primanjkljaj

-Javni dolg

FUNKCIJE JAVNEGA SEKTORJAFUNKCIJE JAVNEGA SEKTORJA

Alokacijska funkcijaAlokacijska funkcija - zadovoljevanje potreb po javnih dobrinah- zadovoljevanje potreb po javnih dobrinah

proporcionalnost e=1, progresivnost e>1, regresivnost e< 1proporcionalnost e=1, progresivnost e>1, regresivnost e< 1

Prerazdelitvena funkcijaPrerazdelitvena funkcija – pravičnost, progresivnost– pravičnost, progresivnost

Stabilizacijska funkcijaStabilizacijska funkcija – – makroekonomska stabilnostmakroekonomska stabilnost

Tržna neučinkovitostTržna neučinkovitost- nekonkurenčna tržna strukturanekonkurenčna tržna struktura- javne (družbene) dobrinejavne (družbene) dobrine- eksterni učinkieksterni učinki- nepopolni trginepopolni trgi- pomanjkljive informacijepomanjkljive informacije- makroekonomska neravnotežjamakroekonomska neravnotežja

Javna preskrba, javno finansiranje in javna regulacijaJavna preskrba, javno finansiranje in javna regulacija

TRŽNA NEUČINKOVITOSTTRŽNA NEUČINKOVITOST

NEKONKURENČNO TRŽIŠČENEKONKURENČNO TRŽIŠČE: malo ponudnikov, patenti, naravni : malo ponudnikov, patenti, naravni monopolimonopoli

ČISTE JAVNE DOBRINEČISTE JAVNE DOBRINE: obramba, pravni red: obramba, pravni redJAVNE DOBRINEJAVNE DOBRINE: ceste, javna TV, javna razsvetljava: ceste, javna TV, javna razsvetljavaPRIVATNE DOBRINEPRIVATNE DOBRINE: šolstvo, zdravstvo: šolstvo, zdravstvoEKSTERNI UČINKIEKSTERNI UČINKI: onesnaževanje, črpanje naravnih virov, : onesnaževanje, črpanje naravnih virov, NEPOPOLNI TRGINEPOPOLNI TRGI: (na strani ponudbe) zavarovalništvo, bančništvo: (na strani ponudbe) zavarovalništvo, bančništvoPOMANJKLJIVE INFORMACIJEPOMANJKLJIVE INFORMACIJE: (na strani povpraševanja)zaščita : (na strani povpraševanja)zaščita

potrošnikovpotrošnikovMAKRO STABILIZACIJAMAKRO STABILIZACIJA: fiskalna politika, podpora brezposelnim: fiskalna politika, podpora brezposelnimMERITORNE DOBRINEMERITORNE DOBRINE: paternalizem: paternalizemREDISTRIBUCIJAREDISTRIBUCIJA: davčna politika, “welfare” programi: davčna politika, “welfare” programi

Vir:Kranjec M. Davki in proračun, FU 2004

RAZVITOST IN JAVNI SEKTORRAZVITOST IN JAVNI SEKTOR

30

35

40

45

50

55

60

40 60 80 100 120 140

Slovenija

Irska

Švedska

Latvija

razvitost

javni izdatki/BDP

DELEŽI JAVNEGA SEKTORJA V BDPDELEŽI JAVNEGA SEKTORJA V BDP

Leto NL F N Jap. ZDA Italija GB

1938 21.8 42.4 30.3 21.7 18.5 29.2 28.81950 27.6 30.4 19.8 26.8 22.5 30.3 34.21965 38.4 36.6 19.0 38.7 27.4 34.3 36.11973 38.5 41.5 22.4 45.8 30.6 37.8 40.61982 50.4 49.4 33.7 61.6 36.5 47.4 47.11988 50.3 46.6 32.9 57.9 36.3 50.8 43.21995 46.9 46.3 54.8 49.7 31.9 45.6 38.12004 46.6 53.4 46.9 48.6 43.72008 45.5 52.7 43.9 48.7 44.4 

      

TRANSFERI JAVNEGA SEKTORJATRANSFERI JAVNEGA SEKTORJA

% BDP % javnih dohodkov

1960 2004 1960 2004

Avstrija 14.8 31.8 51.8 62.2

Danska 7.6 35.4 35.1 65.6

Finska 9.0 30.7 41.6 62.7

Francija 16.3 33.2 53.5 61.7

Nemčija 14.1 30.7 50.2 63.4

Italija 11.2 28.8 45.4 60.6

Portugalska 3.7 25.8 24.5 55.0

Švedska 8.6 37.7 32.2 64.4

UK 9.0 26.2 30.7 62.1

Japonska 4.5 15.1 34.5 38.6

USA 6.0 15.4 24.4 43.1

DAVKIDAVKI

Delitev po davčni osnovi:Davki na dohodek, davki na dobiček (podjetij in posameznikov), davki na

potrošnjo, davki na transakcije, davki na premoženje, davki na dediščino, davki na darila, davki na bivanje (glavarina)

Posredni (povečujejo cene, se prevaljujejo naprej)

Neposredni (zmanjšujejo dohodek, se prevaljujejo nazaj)

Načela dobrega davčnega sistema (Stiglitz)

- ne deformira ekonomskih odločitev

- pravičnost, vsak prispeva po sposobnostih

- administrativna enostavnost

- prilagodljivost gospodarskim razmeram

- transparenten rezultat političnega odločanja

DAVKI PO OECD KLASIFIKACIJIDAVKI PO OECD KLASIFIKACIJI

Davki na dohodek, dobiček in kapitalske dobičke posameznikov

Davki na dobiček in kapitalske dobičke korporacij

Prispevki za socialno varnost, delodajalcev, delojemalcev, samozaposlenih

Davki na plačilno listo

Davki na premoženje – nepremično premoženje, neto premoženje, zapuščine, dediščine in darila, finančne in kapitalske transakcije

Davki na blago in storitve – davki na proizvodnjo, prodajo, prenos in najem blaga in storitev, davki na uporabo blaga

STRUKTURA DAVŠČIN V EU IN SLOVENIJISTRUKTURA DAVŠČIN V EU IN SLOVENIJI

EvropskaUnija Slovenija  %BDP %davščin %BDP%davščin

Posredni davki 13.6 32.6 16.3 37.9Socialne dajatve 15.0 36.0 16.8 39.1Neposredni davki 13.1 31.4 9.9 23.0 -gospodinjstva 9.7 23.2 6.5 15.1 -gospodarske družbe 2.4 5.8 1.2 2.8 -ostali 1.0 2.4 2.2 5.1Skupaj 41.7 100.0 43.0 100.0

ENOTNA DAVČNA STOPNJAENOTNA DAVČNA STOPNJA

• Dohodki: 1000, 3000, 10000

• Davčne stopnje: 0.20

• Splošna olajšava: 500

efektivna stopnja

• T(1000) = 0.20 * (1000-500) = 100 t=0.10

• T(3000) = 0.20*(3000-500)= 500 t=0.167

• T(10000)=0.20*(10000-500) = 1900 t=0.19

NAVADNA PROGRESIJANAVADNA PROGRESIJA

• Dohodki: 1000, 3000, 10000

• Davčne stopnje: 0.10 (do 2000), 0.20 (2000-4000), 0.30 (nad 4000)

• splošna olajšava: 500

efektivna stopnja

• T(1000) = 0.10 * (1000-500) = 50 t=0.05

• T(3000) = 0.20*(3000-500)= 500 t=.167

• T(10000)=0.30*(10000-500) = 2850 t=.285

STOPNIČASTA PROGRESIJASTOPNIČASTA PROGRESIJA

• Dohodki: 1000, 3000, 10000

• Davčne stopnje: 0.10 (do 2000), 0.20 (2000-4000), 0.30 (nad 4000)

• Splošna olajšava: 500

efektivna stopnja

• T(1000) = 0.10 * (1000-500) = 50 t=0.05

• T(3000) = 0.10*(2000-500)+0.20*(3000-2000)=150+200=350 t=0.167

• T(10000)=0.10*(2000-500)+0.20*(4000-2000)+0.30*(10000-4000)=150+400+1800=2350 t=0.235

PRIMERI RAZLIČNIH OBDAVČITEV DOHODKOVPRIMERI RAZLIČNIH OBDAVČITEV DOHODKOVpredpostavke: 3 razredi:0-2000:t=.10, 2001-4000:t=.20, nad 4001:t=.30

splošna olajšava: 500, enotna stopnja t=.20 enotna stopnja navadna progresija stopničasta progresija

Dohodek davek efektivna stopnja

davek efektivna stopnja

davek efektivna stopnja

1000 100 10% 50 5% 50 5%

2000 300 15% 150 7.5% 150 7.5%

3000 500 16.7% 500 16.7% 350 11.7%

4000 700 17.5% 700 17.5% 550 13.7%

5000 900 18% 1350 27% 850 17%

6000 1100 18.3% 1650 27.5% 1150 19.2%

∑ 21000 ∑ 3600 17.1% ∑ 4400 20.9% ∑ 3100 14.8%

PRIKAZ TREH PRIMEROV OBDAVČITVEPRIKAZ TREH PRIMEROV OBDAVČITVE

0

5

10

15

20

25

30

1 2 3 4 5 6

enotnadavcnastopnja

navadnaprogresija

stopnicastaprogresija

efektivnadavcnastopnja

STOPNJE DOHODNINESTOPNJE DOHODNINE

začetna stopnja najvišja stopnja nad €Avstrija 21.0 50.0 50870Belgija 26.8 56.4 43870Danska 38.0 59.0Finska 29.8 52.8 55200Francija 15.0 57.6 47131Nemčija 19.9 51.2 55008Italija 24.2 46.1 70000Luxemburg 8.2 38.9 34500Nizozemska 32.9 52.0 49464Portugalska 12.0 40.0 52276Japonska 15.0 50.0 133000ZDA 17.0 (NY) 41.8 (NY) 274314Slovenija 17.5 41.0 35816

STOPNJE OBDAVČITVE GOSPODARSKIH DRUŽB, STOPNJE OBDAVČITVE GOSPODARSKIH DRUŽB, 20012001

zakonska efektivna (2)/(1)

Avstrija 34.0 27.9 0.82

Belgija 40.2 34.5 0.86

Danska 30.0 27.3 0.91

Finska 39.0 26.6 0.68

Francija 36.4 34.7 0.95

Nemčija 39.4 34.9 0.89

Italija 40.2 27.6 0.68

Luxemburg 37.4 32.2 0.86

Nizozemska 35.0 31.0 0.89

Portugalska 35.2 31.0 0.88

EU 33.8 28.3 0.84

DAVEK NA DODANO VREDNOST IN TROŠARINEDAVEK NA DODANO VREDNOST IN TROŠARINE

DDV - nov davek, 1949 Japonska, 1954 Francija, 1967 Brazilija

Tip davka: bruto proizvodni, dohodkovni, potrošni – upoštevanje investicij in amortizacije, davčna osnova=prodaja-vrednost nabav, davek na plače in dobiček

Število stopenj in oprostitve: ena; standardna in znižana, izvzetje, ničelna stopnja, neto in bruto cena

Izjeme in specifični režimi: storitve, kmetijstvo in majhna podjetja

Koordinacija sistemov: načelo destinacije, uvoz, izvozno povračilo, metoda odloženega plačila

Pomen DDV: EU15 12.4% (10.5%-14.2%) BDP, 30.4% (21.4-41.3%)davščin

Trošarine: luksuzne dobrine, neelastično povpraševanje, fleksibilnost:

tobak, alkohol, mineralna goriva, avtomobili

KRIVULJA POVPRAŠEVANJAKRIVULJA POVPRAŠEVANJA

.Elastično ovpraševanje Togo povpraševanje

trošarina

prodaja

trošarina

prodaja

k1 k0 k1 k0

c1

c0

OCENJENE CENOVNE IN “DOHODKOVNE” OCENJENE CENOVNE IN “DOHODKOVNE” ELASTIČNOSTI POVPRAŠEVANJA PO BENCINU ELASTIČNOSTI POVPRAŠEVANJA PO BENCINU

cenovna

elastičnost

“dohodkovna” elastičnost

R2

Avstrija -0.824

(-3.02)

0.970

(9.00)

0.70

Hrvaška -1.514

(-8.03)

0.419

(13.7)

0.81

Madžarska -2.416

(-5.01)

0.094

(1.60)

0.39

Italija -1.665

(-2.75)

1.535

(11.37)

0.76

notranjost -0.028

(-0.20)

0.972

(8.58)

0.83

trend

OCENJENE CENOVNE IN “DOHODKOVNE” OCENJENE CENOVNE IN “DOHODKOVNE” ELASTIČNOSTI POVPRAŠEVANJA PO DIZELSKEM ELASTIČNOSTI POVPRAŠEVANJA PO DIZELSKEM

GORIVUGORIVU

cenovna

elastičnost

osebni

avtomobili

tovorni

avtomobili

R2

Avstrija -1.218

(-3.19)

1.107

(8.78)

- 0.72

Hrvaška -0.421

(-2.36)

0.310

(10.67)

0.625

(7.86)

0.86

Madžarska -0.495

(-1.95)

0.272

(9.21)

0.791

(10.99)

0.83

Italija -1.50

(-3.03)

0.95

(7.46)

1.22

(10.07)

0.84

notranjost -0.839

(-4.19)

0.695

(3.70)

0.565

(5.43)

0.85

OCENA DEJANSKE PRODAJE DIZELSKEGA GORIVA V OCENA DEJANSKE PRODAJE DIZELSKEGA GORIVA V NOTRANJOSTI IN PRODAJE OB STABILIZACIJSKI NOTRANJOSTI IN PRODAJE OB STABILIZACIJSKI

TROŠARINSKI POLITIKITROŠARINSKI POLITIKI

28,000

32,000

36,000

40,000

44,000

48,000

52,000

56,000

2006:01 2006:07 2007:01 2007:07 2008:01 2008:07 2009:01 2009:07

dejansko

ocen jeno

politikatrosarin

000 litrov

1a. Sprememba prodanih količin pri dizelskem gorivuK1(pri trošarini iz leta 2009) – K0 (pri dejanski trošarini)

000 litrov

AT HR HU IT ∑meje notranje Skupaj

2008/11 0 0 0 0 0 0 0

12 217 27 21 371 637 1382 2018

2009/1 625 74 63 1006 1767 3652 5419

2 613 82 74 1156 1924 4285 6210

3 847 125 105 1964 3042 6807 9849

4 883 138 101 1937 3059 6398 9456

5 975 146 114 2231 3465 7098 10563

6 1017 149 108 2049 3322 6674 9996

7 855 176 122 2223 3376 7783 11159

8 1004 147 97 1599 2848 6522 9370

9 753 133 111 1806 2802 6891 9694

1b. Sprememba vrednosti prodaje pri dizelskem gorivuY1 (pri trošarini iz leta 2009) – Y0 (pri dejanski trošarini)

000 €

AT HR HU IT ∑meje notranje Skupaj

2008/11 0 0 0 0 0 0 0

12 35 -34 -19 111 93 -238 -145

2009/1 98 -89 -56 293 246 -613 -366

2 97 -100 -66 340 270 -725 -455

3 131 -149 -93 567 456 -1131 -675

4 141 -170 -92 578 457 -1099 -642

5 158 -182 -105 673 544 -1234 -690

6 171 -193 -104 643 518 -1207 -689

7 146 -231 -119 705 500 -1422 -922

8 172 -194 -95 510 393 -1198 -805

9 129 -176 -109 577 422 -1269 -847

FISKALNA POLITIKAFISKALNA POLITIKA

Fiskalna politika – obdavčevanje in trošenje za usmerjanje agregatnega povpraševanja

zmanjšanjefiksnih davkov

povecanjefiksnih davkov

zmanjšanjevariabilnih davkov

povečanjevariabilnih davkov

učinki transfernihdohodkov

Y1 Y Y2 Y1 Y Y Y1

C C C

POLITIKA POVPRAŠEVANJA IN POLITIKA POLITIKA POVPRAŠEVANJA IN POLITIKA PONUDBEPONUDBE

politika javnih izdatkov politika ponudbe

D1

DS

DS

S1

P1

P

Y Y1

PP1

Y Y1

DAVČNA POLITIKA IN POLITIKA TROŠENJADAVČNA POLITIKA IN POLITIKA TROŠENJA

Y = C + I + G

C = a + b(Y-T) ,

T =T0 + tY

*********

Y = a + b(Y - T0 - tY) + I + G

Y = a + bY - bT0 – btY + I + G

Y(1-b+bt) = a - bT0 + I + G

Y = 1/(1-b+bt)*a – b/(1-b+bt)*T0 + 1/(1-b+bt)*I + 1/(1-b+bt)*G

– b/(1-b+bt) davčni multiplikator – “supply side” ekonomika ponudbe

1/(1-b+bt) multiplikator javnih izdatkov – ekonomika povpraševanja

DAVČNA POLITIKA IN POLITIKA TROŠENJA -DAVČNA POLITIKA IN POLITIKA TROŠENJA -primerprimer

Y = C + I + GC = 100 + 0.75*(Y-T) , T =50 + 0.2*Y Y = 1/(1-b+bt)*a – b/(1-b+bt)*T0 + 1/(1-b+bt)*I + 1/(1-b+bt)*G

Davčni multiplikator– 0.75/(1-0.75+0.75*0.2)=-0.75/0.40=-1.75 davčni multiplikator – “supply side” ekonomika ponudbe

Multiplikator trošenja 1/(1-0.75+0.2*0.75)=1/0.4=2.5 multiplikator javnih izdatkov – ekonomika povpraševanja

JAVNI DOLG/BDPJAVNI DOLG/BDP

19851985 19901990 19951995 20002000 20032003 20072007 20102010Avstrija 49.1 57.2 69.2 67.0 64.9 59.5 78.0Belgija 118.1 129.5 139.5 115.1 105.1 83.9Danska 80.6 70.8 79.5 54.3 50.1 26.2Finska 18.5 16.6 65.8 53.2 51.6 35.1Francija 38.0 39.5 62.9 65.2 71.1 63.9 92.0Nemčija 40.8 41.5 57.1 60.9 65.1 65.1 82.0Italija 89.1 111.6 132.4 120.4 116.7 104.1 127.0Luxemburg 5.4 6.7 5.5 4.9 6.3Slovaška 21.1 43.9 42.9 29.4Kanada 66.9 74.5 100.8 82.0 75.6Japonska 71.4 68.6 87.1 134.1 157.3ZDA 59.0 66.6 74.2 58.8 62.8 65.7 92.0Slovenija 17.5 23.8 25.9 23.4

JAVNOFINANČNI SALDO IN JAVNI DOLGJAVNOFINANČNI SALDO IN JAVNI DOLG

primanjkljaj/BDPprimanjkljaj/BDP javni dolg/BDPjavni dolg/BDP

20102010 20112011 20102010 20112011

AvstrijaAvstrija -5.5-5.5 -5.8-5.8 7878 8282

NemčijaNemčija -5.3-5.3 -4.6-4.6 8282 8585

GrčijaGrčija -9.8-9.8 -10.0-10.0 123123 130130

FrancijaFrancija -8.6-8.6 -8.0-8.0 9292 9999

IrskaIrska -12.2-12.2 -11.6-11.6 8181 9393

ItalijaItalija -5.4-5.4 -5.1-5.1 127127 130130

NizozemskaNizozemska -5.9-5.9 -5.3-5.3 7777 8282

PortugalskaPortugalska -7.6-7.6 -7.8-7.8 9191 9797

ŠpanijaŠpanija -8.5-8.5 -7.7-7.7 6868 7474

Velika BritanijaVelika Britanija -13.3-13.3 -12.5-12.5 8383 9494

ZDAZDA -10.7-10.7 -9.4-9.4 9292 100100

PRIMANJKLJAJ IN NJEGOVO FINANSIRANJEPRIMANJKLJAJ IN NJEGOVO FINANSIRANJE

T – G = BT – G = Bgpgp + B + Bgfgf + dH + dR + PP + dZ + dH + dR + PP + dZ

T- G = BT- G = Bgp gp + B+ Bgfgf + dH + dHProblemi:Problemi: dH – inflacija dH – inflacija

BBgpgp – izrivanje (fizično, finančno) – izrivanje (fizično, finančno)

BBgfgf - tuji prihranki, monetizacija - tuji prihranki, monetizacija

dH – tiskanje denarjadH – tiskanje denarja

dH = ( p + r )/v = p/v + r/vdH = ( p + r )/v = p/v + r/v

dH = p/v (inflacijski davek) + r/v (seignorage)dH = p/v (inflacijski davek) + r/v (seignorage)

**************Bgp – zadolževanje doma, Bgf - zadolževanje v tujini, H – primarni denar,

dR – zmanjšanje deviznih rezerv, PP – prodaja premoženja, Z - zamude

p – inflacija, r – gospodarska rast, v – hitrost kroženja denarja

STABILIZACIJA DOLGA IN PRIMANJKLJAJ

DDtt = D = Dt-1t-1*(i-r) + PR*(i-r) + PRtt

dD = 0 dD = 0 0 = D 0 = Dt-1t-1*(i-r) + PR*(i-r) + PRtt

- D- Dt-1t-1*(i-r) = PR*(i-r) = PRtt

- PR- PRtt = D = Dt-1t-1* (i-r)* (i-r)

D – javni dolg/BDP, PR – primarni primanjkljaj/BDP , i – obrestna mera,

r – gospodarska rast, Primer: Kolikšen mora biti primarni presežek, da se javni dolg ne bo

povečal?

Dt-1=0.5*GDP, i=0.05, r=0.04 0 = 0.5*(0.05-0.04) + PRt

-PRt = 0.5*(0.05-0.04)=0.5*0.01 = 0.005 oz. 0.5%GDP

JAVNI DOLG, PRIMANJKLJAJ IN INFLACIJA

dDt = Dt-1 * (i-r) + PRt – dHt

dDt = 0 0 = Dt-1*(i-r) + PRt – (p+r)/v (p+r) = v*(Dt-1*(i-r)+PRt)

p = v* Dt-1* (i-r) + v*PRt – r

D – javni dolg/BDP, PR – primarni primanjkljaj/BDP , p – inflacija, i – obrestna mera, r – gospodarska rast, v – hitrost kroženja denarja

Primer: Kolikšna bi bila inflacija, če bi preprečili povečanje dolga s tiskanjem denarja?

v=5, D=0.5*GDP, PR=0.02*GDP, i=0.05, r=0.04 p = 5*0.5*(0.05-0.04)+5*0.02-0.04

p = 2.5*0.01+0.10-0.04=0.025+0.10-0.04=0.085

FISKALNI SISTEM IN FISKALNI SISTEM IN POLITIKAPOLITIKA

SlovenijaSlovenija

JAVNOFINANČNI SEKTOR V SLOVENIJIJAVNOFINANČNI SEKTOR V SLOVENIJI

Državna blagajna, ZPIZ, ZZZ, občinske blagajnePrihodki - lastni, deljeni, transferni

- davčni, nedavčniDavki - posredni, neposredni

- proporcionalni, progresivni, regresivni- nominalni, efektivni

Davčne funkcije T = t * Y davek = davčna stopnja * davčna osnova

Lafferjeva krivulja, Tanzijev učinekOdhodkiPrimanjkljaj in njegovo finansiranjeJavni dolg

Relativna velikost blagajn (nekonsolidirana)

0.0

0.1

0.2

0.3

0.4

0.5

0.6

92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05

drzavni proračun

obcinski proracuni

ZZZ

ZPIZ

ZNAČILNOSTI FISKALNE POLITIKE ZNAČILNOSTI FISKALNE POLITIKE SLOVENIJE PRED KRIZOSLOVENIJE PRED KRIZO

(1) Velik in precej nespremenjen delež javnih izdatkov v BDP

(2) Visoka obremenitev dela s prispevki in davki

(3) Transferi med štirimi blagajnami; postopno utapljanje pokojninskega sistema v državnem proračunu

(4) Relativno visoka progresivnost dohodnine

(5) Majhen delež davkov na dobiček in premoženje

(6) Uravnotežen proračun brez kvazi fiskalnih operacij BS

ODVISNOST SOCIALNIH BLAGAJN OD DRŽAVNEODVISNOST SOCIALNIH BLAGAJN OD DRŽAVNEdelež transferjev v prihodkih

0

10

20

30

40

92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05

ZPIZ

obcine

ZZZ

%

PRIMANJKLJAJ V SLOVENIJIPRIMANJKLJAJ V SLOVENIJI

Primanjkljaj:

- Proračunski primanjkljaj = Prihodki – Odhodki

- Primarni primanjkljaj = Prihodki – Odhodki (ki ne vsebujejo obresti)

- Tekoči primanjkljaj = Prihodki – Odhodki (brez investicijskih)

Slovenija: 2004 - 2009Leto prihodki odhodki proračunski primarni tekoči

2004 mil € 6323 6659 -335 -1 216

2005 6801 7181 -379 -44 173

2006 7396 7628 -232 119 423

2007 7800 7763 +37 377 888

2008 8535 8470 +65 371 1094

2009 7531 9260 -1729 -1417 -804

FINANČNI UČINKI UKREPOV V 2008 IN 2009FINANČNI UČINKI UKREPOV V 2008 IN 2009

prihodkirihodki odhodkiodhodki skupajskupaj prihodkiprihodki odhodkiodhodki skupajskupajmil.€mil.€ % BDP% BDP

učinki ukrepov v 2008,učinki ukrepov v 2008, razna znižanje davkov in razna znižanje davkov in uvedbe subvencij uvedbe subvencij - 468- 468 -248-248 -716-716 -1.3-1.3 -0.7-0.7 -2.0-2.0proti-krizni ukrepi proti-krizni ukrepi (znižanje davka na dobiček(znižanje davka na dobiček in razne subvencijein razne subvencije -68-68 -577-577 -645-645 -0.2-0.2 -1.6-1.6 -1.8-1.8stabilizacija javnih financstabilizacija javnih financ(dvig trošarin)(dvig trošarin) +345+345 +345+345 +1.0+1.0 +1.0+1.0delovanje avtomatičnih stabilizatorjev delovanje avtomatičnih stabilizatorjev (zmanjšanja davčnih prihodkov(zmanjšanja davčnih prihodkov zaradi krčenja osnov)zaradi krčenja osnov) -772-772 -772-772 -2.1-2.1 -2.1-2.1

SkupajSkupaj -963-963 -825-825 -1788-1788 -2.6-2.6 -2.3-2.3 -4.9-4.9

KRIZA IN PROGRAM STABILNOSTIKRIZA IN PROGRAM STABILNOSTI

20082008 20092009 20102010 20112011 20122012 20132013

Javno finančni prihodkiJavno finančni prihodki ( % BDP) ( % BDP) 42.442.4 40.340.3 *43,2*43,2 42,942,9 42,742,7 42,542,5

Javnofinančni odhodki Javnofinančni odhodki 44.244.2 46.046.0 *48,9*48,9 47,147,1 45,945,9 44,244,2

Javno finančni primanjkljajJavno finančni primanjkljaj -1.8 -1.8 -5.7*-5.7* -5,7-5,7 -4,2-4,2 -3,1-3,1 -1,6-1,6

Realni BDPRealni BDP 3.53.5 -7.3-7.3 0.90.9 2.52.5 3.73.7 3.53.5

Zasebna potrošnjaZasebna potrošnja 2.02.0 -2.0-2.0 0.00.0 1.01.0 2.32.3 2.52.5

Javna potrošnjaJavna potrošnja 6.26.2 3.23.2 -1.5-1.5 0.00.0 2.42.4 2.52.5

InvesticijeInvesticije 7.77.7 -21.0-21.0 -2.0-2.0 3.03.0 7.07.0 4.04.0

IzvozIzvoz 2.92.9 -17.9-17.9 4.14.1 6.86.8 7.57.5 7.57.5

UvozUvoz 2.92.9 -19.8-19.8 1.81.8 4.94.9 7.27.2 6.86.8

Rast zaposlenostiRast zaposlenosti 2.82.8 -2.4-2.4 -1.6-1.6 -0.9-0.9 0.70.7 0.70.7

Stopnja brezposelnostiStopnja brezposelnosti 4.44.4 5.75.7 6.76.7 7.37.3 7.27.2 6.86.8

JAVNI DOLGJAVNI DOLG

Struktura zadolževanja: - kratkoročni in dolgoročni (dolgoročni)- krediti (2%) in vrednostni papirji- obveznice (98%), - fiksna in spremenljiva obrestna mera (fiksna) - v tuji valuti, v domači valuti (v evrih)Državni dolg- 21.1% BDP v 1993, 19.3%BDP v 2008Državna poroštva: - 3.1% BDP v 1994, 12.7% BDP v 2008Stabilizacija dolga: - primarni presežek, seignorage in inflacijski davek, bankrotPolitični ciklusi: - volilni, strankarski

JAVNI DOLG V SLOVENIJI

 

Leto dolg tuji domači dolg/ tuji dolg/ tuji dolg/ BDP dolg

BDPmrd. SIT %

1993 303 39 264 21.1 12.9 2.71994 343 52 291 18.5 15.2 2.81995 418 72 346 18.6 17.2 3.21996 581 225 356 22.7 38.7 8.81997 673 273 400 23.1 40.5 9.41998 771 296 475 23.7 38.3 9.11998 892 394 498 24.5 44.1 10.82000 1013 551 462 24.0 54.3 13.02001 1229 594 635 25.9 48.3 12.52002 1423 586 837 26.5 41.2 11.12003  1490 578 912 25.6 38.8 10.02004 1600 534 1066 25.5 33.4 8.62005 1674 406 1267 24.7 24.3 6.12006 1739 375 1364 23.7 21.6 5.42007 (mil.€) 7395 2511 4884 21.5 33.9 7.42008 7181 2469 4712 19.3 34.4 6.6

JAVNI DOLG IN POROŠTVAJAVNI DOLG IN POROŠTVA

0

4,000

8,000

12,000

16,000

20,000

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

dolg

dolg in garancije

garancije

mil €

JAVNI DOLG IN POROŠTVAJAVNI DOLG IN POROŠTVA

0

10

20

30

40

50

60

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

dolg in garancije

dolg

garancije

% BDP

JAVNI DOLG IN NJEGOVO SERVISIRANJEJAVNI DOLG IN NJEGOVO SERVISIRANJE

2008 2009 2010 2011 2012 2013

SALDO -103 -2005 -2014 -1716 -1157 -526

% BDP -0.3 -5.6 -5.5 -4.5 -3.1 -1.6

zadolževanje

DOLG (mil. €) 8373 10614 12992 15217 17202 18664

% BDP 22.6 29.6 35.7 40.0 42.6 43.8

servisiranje

PLAČILA OBRESTI 317 352 518 671 827 935

% BDP 1.1 1.2 1.8 1.8 2.0 2.1