Priprava za tisk Delo Repro, d.d.Tisk Euroadria, d.o.o., v LjubljaniPoøtnina je plaœana pri poøti1102 Ljubljana

UREDNIØKI ODBOR:Glavni urednik Janez ŒernaœOdgovorni urednik Boris Leskovic

Bojan Avbar, Tomaæ Burazer, Franc Œernigoj, Romana ErhatiœØirnik, Janez Hartman, BorisKryøtufek, Marjan Toø

Lektorica in korektoricaMarjetka ØivicTehniœni urednik Milan SamarTajnica uredniøtva Eva Strajnar

Lovec izhaja praviloma vsak mesec.Ta øtevilka je izøla v 24.200 izvodih.Po zakonu o DDV je glasilo LOVECobdavœeno po 8,5% stopnji.

Besedila za objavo obveznopoøljite tudi po e-mailu (ali nadisketi + izpis), uradne dopise,potrjene z æigom in podpisomodgovorne osebe ZLD/LD, infotografije pa v originalu ali naCD. Pripiøite tudi svojo telefonskoøtevilko.Nenaroœenih rokopisov in fotografij ne vraœamo!Uredniøtvo glasila Lovec Æupanœiœeva 9 – p.p. 5051001 Ljubljanae-mail:lovec@lovska-zveza.siTel.: (01) 24-10-922Faks: (01) 24-10-927Predstavitvene strani LZS:http://www.lovstvo.net

Cene malih oglasov:do 15 besed 1000 SIT, od 15 do 25 besed 1300 SIT, od 25 do 30 besed 1500 SIT.Za vsako nadaljnjo besedo 50 SIT.Male oglase je treba poslati pisno inplaœati vnaprej na transakcijskiraœun Lovske zveze Slovenije,Æupanœiœeva 9, Ljubljana, pri NLB, d.d., Ljubljana: 02010-0015687097.

3

LOVEC

Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 1/2005

Revija za lovstvo, lovskokinologijo in varstvo naraveLetnik LXXXVIII., øt. 1januar – prosinec

Glasilo izdaja

Foto

: K. S

chne

ider

IZ VSEBINE:J. Œernaœ: Naøe zaloæniøtvo v novi organizaciji lovstva 4IZ DNEVNEGA TISKA 6MNENJA IN KRITIKE 7I. Skornøek: Problematiki prihodnje organiziranosti lovstva

na rob 7D. Lepøina: Le kdo bi øe prevzemal naloge!? 8B. Lepiœnik: Kam z novo organiziranostjo 9J. Œernaœ: Mnenja in kritike naj temeljijo na preverjenih

ugotovitvah! 10J. Kocjanœiœ: Skrb lovcev za gozdne kure 11H. Zeiler: Turizem, lov in motnje – divje æivali v primeæu

interesov 11PO LOVSKEM SVETU 13B. Leskovic: Vsaka deæela bo samostojno razvijala lovstvo ob

strogem upoøtevanju zakonodaje in zahtev EU 13Æ. Bobiœ: V Latvijo na divjega petelina in bobra 14LOVSKO PRIPOVEDNIØTVO 19I. Cimerman: Marguœev Øtefan brani kozolec 19LOVSKA ORGANIZACIJA 24J. Mehle: Nova lovska izkaznica 24F. Koøœak: 3. mednarodno lovsko sreœanje Slovenija -

Hrvaøka 25J. Kocjanœiœ: Lovci – prvi naravovarstveniki v Republiki

Sloveniji! 26D. Kudrnovsky: Dopolnilno in novo izobraæevanje lovskih

preglednikov uplenjene divjadi na Koroøkem 27V. Rutar: 50 let LD Sabotin 28J. Prah: 50 let LD Dole pri Litiji 29S. Skok: 80 let lovstva na obmoœju LD Prebold 30A. Z. Mravljak – P. Seitl: 50 let LD Orlica Vuhred 30F. Rotar: 10 let Lovskega okteta Preæihovo 31JUBILANTI 32MLADI PIØEJO 33LOVSKI OPRTNIK 34J. Papeæ: Lovec s fotoaparatom 34D. Oblak: Odkrita spominska ploøœa na Tehovcu 35S. Lipec: Je narava res poskrbela za svoje varovance? 37J. Œernaœ: Franc Øetinc: Manœine lovske dogodivøœine 38M. Erzar: Kulinariœni kotiœek 39B. Leskovic: Iz Ljubljane v Økofjo Loko 39V SPOMIN 41T. Jamøek: Clumber øpanjel 41S. Volariœ: 27. memorial Bogdana Seæuna 42L. Fabiani: X. dræavna tekma v delu po KS za vse

pasme lovskih psov 43S. Vale: Samo natanœni so uspeøni 44A. Strajnar: Pripravljalni teœaj za JZP ptiœarjev 45V. Pirher: Jesenska vzrejna preizkuønja v Krøkem 45J. M. Kraøevec: 8. dræavna uporabnostna tekma

brak-jazbeœarjev 46

SLIKA NA NASLOVNICI:Medved – Ursus arctosFoto: Foto Spring – MB

LOVNE DOBE:Ur. list, 101/17. 9. 2004

Srnasrnjak, lanøœak:1. 5.–31. 10.

srna, mladiœi obeh spolov:1. 9.–31. 12.

mladica:1. 5.–31. 12.

Navadni jelen jelen:

16. 8.–31. 12.koøuta, teleta obeh spolov:

1. 9.–31. 12.junica, lanøœak:1. 7.–31. 12.

Damjak damjak:

16. 8.–31. 12.koøuta in teleta obeh spolov:

1. 9.–31. 12.junica, lanøœak:1. 7.–31. 12.

Muflon oven, lanøœaki obeh spolov in

jagnjeta obeh spolov:1. 8.–28. 2.

ovca:1. 8.–31. 12.

Gams kozel, koza, kozliœi obeh spolov,

enoletni obeh spolov:1. 8.–31. 12.

Kozorog kozel, koza, kozliœi obeh spolov,

enoletni obeh spolov:1. 8.–31. 12.Divji praøiœ

merjasec:1. 4.–31. 1.

svinja:1. 7.–31. 1.

ozimci in lanøœaki obeh spolov:1. 1.–31.12.

Poljski zajec:1. 10.–15. 12.

Kuna belica, kuna zlatica:1. 11.–28. 2.

Jazbec:1. 8.–31. 12.

Lisica:1. 7.–15. 3.

Rakunasti pes (enok):1. 8.–31. 3.

Navadni polh:1. 10.–30. 11. Alpski svizec:1. 9.–30. 10.Piæmovka:1. 8.–31. 3.

Nutrija:1. 1.–31. 12.

Fazan:1. 9.–15. 1.

Poljska jerebica (gojena):1. 9.–15. 11.

Raca mlakarica:1. 9.–15. 1.

Øoja:20. 8.–28. 2.

Sraka:1. 8.–28. 2.Siva vrana:10. 8.–28. 2.

LOVEC-jan-2005 12/24/04 8:12 AM Page 3

4 Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 1/2005

V letu 2006 naj bi natisnili Lovski priroœnik s povsemnovim konceptom, ki bi sluæil naøim lovcem za osnovno indopolnilno izobraæevanje ter tudi za vseæivljenjsko izobraæe-vanje. Vsa poglavja bodo obdelana v obliki vpraøanj ter krat-kih in jasnih odgovorov nanje. Zastavili smo si cilj, naj bi bilto najboljøi lovski priroœnik v Evropski skupnosti. Uredniøkodelo, ki æe poteka, pa bo oœitno izjemno teæavno zaradi po-trebne koordinacije med øtevilnimi avtorji. Tisk bo zahtevenin drag, zato v tem letu ne predvidevamo nobenih drugihknjiænih izdaj.

Ob stoletnici slovenskega lovstva (v letu 2007) bomo natis-nili reprezentanœno monografijo avtorja Marjana Toøa, kinaj bi izøla v slovenskem in angleøkem jeziku. Knjiga bo naøelovstvo predstavila v besedi in sliki. Dobili jo bodo vsi naøiœlani, namenjena pa bo tudi promociji slovenskega lovstvadoma in v tujini. Delo bo v vseh pogledih zahtevno, zato v letu2007 ne naœrtujemo nobene druge knjiæne izdaje.

Znaœaj dela v zaloæniøtvu je paœ tak, da je treba naœrtovatidelo za veœ let vnaprej, ker dobre knjige za Zlatorogovo aliStrokovno knjiænico ni mogoœe napisati niti v enem letu, kajøele v nekaj mesecih.

Za leto 2008 imamo ponudbo avtorja Mirana Hafnerja, kije æe zaœel pisati izvirno delo o naøi slovenski jelenjadi. Avtormeni, da so øtiri leta kar razumen rok za pripravo zahtevnestrokovne in izvirne knjige.

Sedanji uredniøki odbor je æe na zaœetku svojega dela spre-jel nekatera naœela, ki jih dosledno upoøtevamo. Med naœelije eno od prednostnih, da morajo biti dela izvirna ter pred-vsem o divjadi v slovenskih æivljenjskih okoljih. Seveda pa soavtorjem na voljo in v pomoœ vsi strokovni viri, kar jih pre-more svet; temeljne naj na koncu tudi navedejo. Recimo, daje bilo v preteklosti øe sprejemljivo za naøo zbirko prevajatidela preteæno iz nemøke strokovne literature, toda v tretjemtisoœletju in ob treh slovenskih univerzah pa tega menda jane bomo veœ poœeli! Literature v angleøkem in v nemøkemjeziku je namreœ ogromno in je dostopna vsem, ki jih zanima.Naroœamo jo lahko celo od doma po svetovnem spletu, kjer jev izobilju tudi vseh mogoœih in sprotnih informacij. Svet sespreminja in œas teœe vedno hitreje, tudi za lovstvo. In tudi zaUredniøki odbor Zaloæniøtva pri LZS, ki se tega zaveda terpriœakuje podporo, ne pa tek œez nepotrebne ovire.

Œe kdo, potem si vodstvo LZS æeli uœinkovitejøo in hkratidemokratiœno organizacijo, o œemer ne kaæe dvomiti. Naj obtem k novi organiziranosti svoje pristavi øe uredniøtvo, ker seæe leta sooœa s teæavami razpeœevanja in poøiljanja knjig Zla-torogove knjiænice do œlanstva ter s teæavami prodaje knjigStrokovne knjiænice. Lahko bi se sicer v uredniøtvu oddaljiliod teh teæav, œeø, da to po opravljenem tisku niso naloge ured-niøtva. Vendar zadev ne jemljemo tako; ne moremo biti rav-noduøni, da trajajo meseci, tudi pol leta, da pride knjiga vroke lovca, ki jo je plaœal s œlanarino. Razpoøiljanje knjigZlatorogove knjiænice je namreœ marsikje slabøe, kot bi bilo spoøtnimi koœijami pred stoletji. Ko so knjige konœno natisnje-ne, jih namreœ razpeljejo na sedeæe obmoœnih zvez, od koderjih po poljubno dolgem œakanju odpeljejo v lovsko druæino,

Vnovembrski øtevilki glasila Lovec smo ob uvodnikuobjavili tudi pojasnilo naøega predsednika, da je bilUpravni odbor enotnega mnenja, da je treba do

sprejema konœne reorganizacije LZS zadræati sedanji sistemopravljanja nalog in njihovega financiranja.

Toda kaj hitro se je izkazalo, da po ustaljeni praksi nekate-ri lovci iz vodstev obmoœnih zvez in vodstev lovskih druæinspet uspeøno sejejo dvome v sklepe upravnega odbora LZS,ne morejo se sprijazniti z novim Zakonom o divjadi in lov-stvu, nergajo in straøijo sebe in druge o prihodnjih finanœnihobveznostih, za katere sploh øe ni pogodb in ne raœunov.Kdor ne priznava zakonov lastne dræave, kdor ne spoøtujesklepov lastne organizacije, tak paœ tudi niœesar ne sliøi, œemu stokrat pojasniø in to kriœiø v uho. Kdor neœesa noœe spre-jeti, tak tudi noœe ne sliøati in ne razumeti! Zato je primerno,in øe kako je to tudi potrebno, da jasne informacije posre-dujemo v glasilu Lovec, da jih preberejo vsi slovenski lovci.Le tako lahko vsak sam in brez posrednikov presodi usmerit-ve in delo vodstva Lovske zveze Slovenije.

Naj vam zato predstavimo program naøega zaloæniøtva vprehodnem obdobju ter æe v novi organizaciji lovstva, ki bopo prehodnem obdobju reorganizirano in torej usklajeno znovim Zakonom o divjadi in lovstvu.

V lovsko zaloæniøtvo ni posegal noben prejønji zakon o lov-stvu in tudi novi zakon ne, saj je to prepuøœeno naøi lovskiorganizaciji. Prvo jasno sporoœilo uredniøtva je, da bo za-loæniøtvo LZS nadaljevalo svoje poslanstvo in delo. Zato se-daj, v prehodnem obdobju ter v novi organizaciji, kadar se æebo ustalila, ni nobene potrebe spreminjati sistema financira-nja zaloæniøtva. Glasilo Lovec plaœujejo lovci æe skoraj sto let,knjige Zlatorogove knjiænice pa æe tri desetletja s œlanarino.Naj ob tem zagotovimo, da v vsem tem obdobju (razen redkihposameznikov) lovci niso nikoli negodovali nad stroøki, ki sojih odøteli za glasilo in za strokovne knjige. Ugotavljali socelo, da bi vrednost teh publikacij, œe bi jih kupovali po ce-nah na prostem trgu, pokrile øe vse druge stroøke za organi-zacijo, ki so jih lovci plaœevali s œlanarino.

Sedanji uredniøki odbor zaloæniøtva pri LZS je pripravil,poleg rednega izdajanja glasila Lovec, tudi naœrt knjiænegaprograma do leta 2007, ko bomo praznovali stoletnico slo-venskega lovstva.

Za leto 2005 predlagamo, da bi izjemoma natisnili celo dvedeli v zbirki Zlatorogove knjiænice. Tako bi nadomestili izpadene knjige v tej zbirki, ki je lovci niso dobili, œeprav so jo pla-œali s œlanarino v tistem letu. Izpadla je zaradi krepke preko-raœitve stroøkov za kongres CIC v Portoroæu. Pripravljeno jedelo pisca Alojza Skvarœe z naslovom V svetlobi zarje, v kate-rem razmiølja o naravi, divjadi, lovu in lovstvu. Delo je po-uœno, pisano leposlovno, tudi poetiœno, vendar na trdnihstrokovnih podlagah. Drugo predlagano delo je pripravilavtor, kuharski mojster Tomaæ Erzar o divjaœini v naøi pre-hrani ter s kuharskimi recepti z naslovom Divjaœina v naøikuhinji. Avtor se æe dlje predstavlja v naøem glasilu s svojimizanimivimi kuharskimi recepti. Delo je izvirno in bo gotovodobro sprejeto tudi med lovœevimi æenami in drugimi bralci.

Naøe zaloæniøtvo v noviorganizaciji lovstva

LOVEC-jan-2005 12/24/04 8:12 AM Page 4

5Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 1/2005

kjer knjige œakajo na prvi posvet ali na obœni zbor, da jihizroœijo œlanom. Si lahko øe kdo predstavlja, da bi tako potopravili vsak mesec z glasilom Lovec!? Reøitev za zdajønjiœas bi bila samo, da bi knjige Zlatorogove knjiænice razposla-li naroœnikom po poøti takoj in naravnost iz tiskarne, œepravje poøtnina draga (stane namreœ skoraj toliko kot tisk knji-ge)!

Poseben problem je prodaja natisnjenih knjig Strokovneknjiænice, ki za œlane niso obvezne in zato tudi niso plaœanes œlanarino, paœ pa so v prodaji po trænih zakonitostih. Iz-kazalo se je, da so jih v zadnjem œasu veœ pokupili razliœnidrugi kupci, kot pa lovci in lovske druæine, œeprav so bila

vedno objavljena obvestila v glasilu Lovec. Spraøujemo se, œeje primerno nadaljevati s tiskom del v Strokovni knjiænici obtakih pogojih træenja. V uredniøtvu bomo zadnji obupali,vendar priœakujemo, da bomo z novo organiziranostjo le na-øli poti in ljudi, ki bodo znali in zmogli uœinkoviteje delatitudi z razpeœevanjem in prodajo knjig.

Naj vam v imenu Uredniøtva in Uredniøkega odboraZaloæniøtva LZS zaæelimo zdravja, osebne sreœe, v loviøœih padober pogled ter tudi zadovoljstvo ob branju glasila Lovec innaøih knjig!

Janez Œernaœ, glavni urednik

Foto

: S. L

avriœ

– D

iana

V letu 2005 æelimo vsem bralcem naøega glasila œim veœ zdravja, delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva tudi pri varstvu divjadi in lovu!

Uredniøki odbor glasila LovecUpravni odbor LZSIzvrøni odbor LZS

LOVEC-jan-2005 12/24/04 8:12 AM Page 5

6 Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 1/2005

Foto

:N. L

apuh

IZ DNEVNEGA TISKA

seveda ne upajo. Pod tem vtisomse œasi, ko so leta 1941 œloveka,ki je hotel prebresti Sotlo, pre-stregli hrvaøki obmejni organi inga poslali nazaj na desni breg, nezdijo tako zelo oddaljeni.

ODLOK OLOVIØŒIH

Gorenjski glas, 23. 11. (Cve-to Zaplotnik). – Slovenska

vlada je na eni svojih zadnjih sejsprejela odlok, ki na novo do-loœa loviøœa, dræava pa bo zaloviøœa na podlagi javnega razpi-sa podelila koncesijo lovskimdruæinam. Kataster loviøœ z vseminformacijskim sistemom bo vo-dil Zavod za gozdove Slovenije.Naj dodamo, da se je npr. go-renjsko lovskoupravljavsko ob-moœje precej razøirilo, saj vklju-œuje tudi del loviøœ nekdanjegadolomitskega in kamniøko-dom-æalskega lovskogojitvenega lo-viøœa.

Gorenjski glas je obøirno pisaltudi o regijski razstavi ptic vØenœurju, ki ga je pripravilo Dru-øtvo za varstvo in vzgojo pticLiøœek - Kranj, in o zasedanjudelovne skupnosti lovskih zvez zobmoœja jugovzhodnih Alp naBrdu pri Kranju. Dr. Michl Eb-ner, œlan evropskega parlamen-ta, je povedal, da je na obmoœju25 dræav œlanic Unije veœ kot 6,7

milijona lovcev, povpreœje pa je1,74 lovca na kvadratni kilome-ter povrøine. Lovci s tega ob-moœja podpirajo smernice in di-rektive EU, a tudi samostojnostregij pri doloœanju lovnih vrst inlovnih dob. Ugotavljali so tudi,da je Slovenija æe v pripravah navstop v EU prilagodila svojozakonodajo razliœnim predpi-som, smernicam in navodilomUnije. Nekateri predpisi, ki za-devajo lov, so pri nas celo stroæjiod zahtev Evropske unije.

V istem œasniku smo prebralitudi œlanek z naslovom Nego-tova usoda zakona o Triglav-skem narodnem parku. »Zakonje bil po vsebini zrel za sprejetje,na æalost pa je na koncu zmanj-kalo politiœne volje,« je med dru-gim ugotavljal Mladen Bergincz ministrstva za okolje, prostorin energijo. Za œimprejønje spre-jetje zakona se je zavzela bohinj-ska æupanja Evgenija Kegl Ko-roøec.

SE BO NAØELKOLUMB, KI BO ODKRILTUHINJSKODOLINO?

Gorenjski glas, 26. 11. (Jas-na Paladin). – Tuhinjska

dolina je bila nekoœ ena najbolj

ZAKON JE PISANNA KOÆODIVJADI, KAR JE PRAV, PA VENDAR …

Delo, 2. 11. 2004 (Blaæ Moœ-nik). – Ob 50-letnici LD

Otavnik je stareøina Stojan Øor-li med drugim dejal, da novi lov-ski zakon ne bo dolgo zdræal, kerbo œedalje manj lovcev, ki sopoleg gozdarjev po vsej verjet-nosti najboljøe priœe dogajanju vnaravi. Ta se skozi leta spremi-nja, zaraøœenost je zdaj vsaj zapetdeset odstotkov veœja, kakorje bila pred 50 leti. Po podatkihUroøa Brankoviœa gozd vsakoleto v celotni Sloveniji 'pogoltne'4.000 do 5.000 hektarjev zem-ljiøœ. Novi lovski zakon je pisanna koæo divjadi in naravi, kar jeseveda povsem v redu, a vpraøa-nje je, koliko bo œez deset let øelovcev, saj æe dolgo med mladi-mi plahni zanimanje za lov. »Vsedanji obliki se bo lov ohranille, œe bo vse skupaj øe vedno te-meljilo na podlagi prostovoljne-ga dela,« je napovedal predsed-nik LD Otavnik Stojan Øorli.

LD Raœe, o kateri je v Veœeruporoœala Sanja Veronik, s svo-jim zgledom dokazuje prav na-sprotno – da je namreœ za varstvonarave mogoœe pridobiti tudimlade. Osnovnoøolci iz Raœ soæe nekajkrat obiskali lovce in jimpomagali pri œiøœenju okolice patudi pri spravilu koruze za kr-miøœa, kjer se hrani divjad. Po tejpoti gre tudi LD Øentjoøt, ki jenedavno tega praznovala Abra-hama. Druæina si prizadeva, dabi v ohranjanje narave vpeli karnajveœ sokrajanov, øe posebnomladih.

KONEC ØPEKULACIJO ØTEVILUMEDVEDOV PRI NAS

Veœer, 9. 11. (Andreja Ku-tin). - Gorenjski glas, 23.

11. (Cveto Zaplotnik). – »Od-strel medvedov v Sloveniji jenujen, vendar v razumnih mejah,ki temeljijo na natanœnih ocenahøtevila teh zveri,« je v pogovoruza œasnik izjavil Tomaæ Skrbin-øek, strokovnjak za genotipiza-cijo medvedov. Bistvo takønegavzorœenja je, da dobiø dedni ma-terial medveda, ne da bi dejan-sko priøel v stik z æivaljo. S tembi bilo konec øpekulacij o øtevi-lu medvedov pri nas. Tako vzor-œimo le na dveh obmoœjih (ok-

rog Sneænika in na Koœevskem),ker nimamo dovolj ljudi in sred-stev.

Tomaæ Skrbinøek je øe dodal,da nikjer na svetu ne æivita natako majhnem obmoœju skupajœlovek in medved, kar je zagoto-vo naøa posebnost.

KAJ ÆULIDOBOVSKELOVCE?

Dnevnik, 11. 11. (Ernest Se-œen). – Dobovskim lovcem

je vzpostavitev dræavne mejemed Slovenijo in Hrvaøko v kotumed rekama Savo in Sotlo od-nesla blizu sto hektarjev loviøœ.Œlan dobovske zelene bratovøœi-ne Joæe Deræiœ pravi, da Hrva-tom katastrska meja enkrat ust-reza, drugiœ ne. Do leta 1991 jedobovsko loviøœe segalo vse doreke Sotle. »Hrvatje na desnibreg Sotle lahko prehajajo pomostu v Kljuœu, mi pa na svojihnekaj hektarjih loviøœa na levembregu pri Rigoncah ne more-mo,« je dejal stareøina MirkoHotko.

Da bi vendarle lahko lovili na»hrvaøkem« delu poreœja, sedobovskim lovcem ponujata dvemoænosti: z avtomobilom œezdvajset kilometrov oddaljenimednarodni prehod Obreæje alipa s œolnom œez Sotlo, œesar si

LOVEC-jan-2005 12/24/04 8:12 AM Page 6

Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 1/2005

Risb

a: H

. Zei

ler

razvitih slovenskih pokrajin. Po-membna je bila æe v dobi Rim-ljanov, prava zlata doba zanjopa se je zaœela v visokem sred-njem veku, ko so andeøki grofjev 12. stoletju ter pozneje tudiceljski grofje speljali skozi Tu-hinjsko dolino glavno prometnopot od Podonavja do Jadrana.Ko so se Habsburæani v 16. sto-letju preusmerili na cesto œezŒrni graben in ko jo je obølatudi æeleznica, je Tuhinjska do-lina tonila v pozabo in je dolgoveljala za najbolj revno sloven-sko pokrajino.

Zdaj spet veliko razpravljajo otem, kako bi s celovito predsta-vitvijo naravne in kulturne dedi-øœine to dolino spremenili v pa-radnega konja kamniøkega turiz-ma. Treba je øe dodati, da jeMenina planina skoraj neokrnje-na in da tam æivi divjad – od jele-na in gamsa do divjih praøiœev,vœasih pa se na svojem ‘dolgempohodu’ pojavi tudi rjavi med-ved.

Tuhinjski lovci bi morda mo-rali za zaœetek slediti zgleduhrastniøkih in dolskih lovcev, kiso v Hrastniku odprli razstavo natemo Lovstvo v naøi dolini. Tudito je naœin, da se pri mladihvzbudi zanimanje za lovstvo so-dobnega œasa.

»TUDI TAVŒAR JE BIL JAGER,MAR NE?«

Dnevnik, Delo, novembra indecembra (Øpela Æabkar)

– Pojavila se je zamisel, da bi vokviru preureditve Tavœarjevegadvorca na Visokem uredili slo-venski lovski in ribiøki muzej.»Posebej bi bila predstavljenatudi dediøœina Ivana Tavœarja inprav tam bi bila tudi informacij-ska toœka Rudnika Æirovski vrh,«je pojasnil gorenjevaøko-poljan-ski æupan Bogataj. Dvorec boostal v lasti treh obœin, Lovskizvezi Slovenije pa naj bi ga naj-verjetneje prepustili brezplaœno.V zameno za to naj bi lovcivloæili kar nekaj denarja v obno-vo in pozneje tudi vzdræevanjeTavœarjevine. Muzej naj bi za-æivel leta 2007. Novico o tem jepotrdil tudi Janez Pavel Marin,œlan UO Lovske zveze Slove-nije.

Dnevnik je zapisal, da je nazamisel o muzeju priøel FrancAvberøek, ki je bil nekaj letpredsednik Lovske zveze Slove-nije, zdaj pa je novi direktorRudnika Æirovski vrh, ki ga zapi-rajo. Ko so Bogataja vpraøali, alilovstvo res sodi v Tavœarjevino,

je æupan bræ odgovoril: »TudiTavœar je bil jager, mar ne?«

* * *

Gorenjski glas je postregel spomenljivim naslovom svo-

je novice: »Ustrelil planinskegaorla, medved pa se ne da«. Grenamreœ za to, da je oktobra letosna Œrni v Bohinju znani lovecZeiselberger ustrelil planinske-ga orla, medtem ko se na Jelo-vici øe vedno klati medved, ki sekljub pogonom lovcem vednoizogne.

Mag. Milan Lovrenœiœ iz Po-lenøka je v Kmeœkem glasu vposebnem pismu opozoril naøkodljive posledice zakona o po-polni zaøœiti kanje in kragulja,Milan Glavonjiå pa v Veœeru oøkodi, ki jo v koœevskih gozdo-vih povzroœa lubadar, ki je dozdaj napadel æe 37.000 kubiœnihmetrov iglavcev.

Sreœanje z razliœnimi pticami,ne ravno iz oœi v oœi, temveœ vsajna razdaljo, si je obetala deseteri-ca ljudi, ki se je v okviru evrop-skega dneva za opazovanje pticpodala na ornitoloøki pohod pobregovih Cerkniøkega jezera.Imeli so sreœo: opazili so mladaœopasta ponirka, potem øe liske,œapljo, raco mlakarico … Naj-lepøe je bilo, ko jih je dvakratpreletel pepelasti lunj.

In øe vesti o nesreœah: 31-letniPostojnœan je po konœanem lovuv tok spravljal piøtolo, ta pa se jepo nesreœi sproæila in ga ranila vnogo. Pri Globovniku se je zgo-dila prometna nesreœa, v kateriso bili udeleæeni trije avtomobili,povzroœil pa jo je jelen, ki je sko-œil pred enega od avtomobilov,nato je sledil trk …

MNENJA IN KRITIKE

Problematiki prihodnjeorganiziranosti lovstva na rob

Ob branju uvodnegaprispevka v Lovcu,11/04, na omenjeno

tematiko se mi je nehote utr-nila misel, da bi k problemati-ki organiziranosti lovstva vprihodnje dodal øe nekaj svo-jih misli.

Problem, ki je vsekakor reø-ljiv, ni v obstojeœem novemzakonu, ampak je v tem, daskoraj po pol leta zatiøja LZSni storila niœ konkretnega natem podroœju. Lovci smo vse-kakor priœakovali veœjo ak-tivnost od naøe krovne orga-nizacije, skratka, veœjo inuœinkovitejøo organiziranostter obveøœenost.

Res je, da novi lovski za-kon med lovske organizacijeuvrøœa LD (65. œlen), LZS(66. œlen), OZUL (67. œlen)ter loviøœa s posebnim name-nom (68. œlen). Æal je novizakon presekal veœdesetletnosodelovanje med ZLD/LZ inLD, ki so bile vœlanjene v toorganizacijo. Novi zakon to-rej izniœuje nadaljnji obstojobmoœnih lovskih zvez (ZLD),le Zakon o druøtvih omogoœaLD, da se lahko zdruæujejo vZvezo druøtev (obmoœno lov-sko zvezo). Vpraøanje, ki pritem nastane, je vpraøanje fi-nanœnih izdatkov. Dvomim,da bodo vse LD sposobneplaœevati œlanarino druøtvom,saj bodo dovolj veliko finan-œno breme œlanarina LZS,œlanarina OZUL in øe konce-sijska obveznost (29. œlen).

Bolj zaskrbljujoœe je dej-stvo, da LZS øe vedno niizdala lovskih izkaznic svo-jim œlanom, œeprav mora testvari (po 62. œlenu novegazakona) urediti. Po novemzakonu so obstojeœe izkazni-ce neveljavne, saj v njih nifotografije imetnika, zato sopri kontroli za organe notra-njih zadev, lovske inøpektorjein lovske œuvaje neveljavne.

Upam si trditi, da LZS pre-malo sodeluje z obmoœnimi

lovskimi zvezami, ki øe delu-jejo. Neaktivnost se œuti tudiv LD, saj se œlani spraøujemo,kam vodi organiziranost lov-stva na Slovenskem. Ko bopopolnoma ugasnila funkcijaZLD, se postavlja vpraøanje,kdo bo dal prvi zagon za te-meljno ustanovitev OZUL?Ali bo to LZS ali ZGS ali ka-teri drugi organ; zakon v 67.œlenu namreœ tega ne doloœa.

Glede pojasnila o finanœnihobveznosti do LZS in ZLD,ki ga je interpretiral predsed-nik LZS Bojan Lepiœnik, panaslednje: ne glede na sklepUO LZS smo LD v prihodnjedolæne poravnati œlanske ob-veznosti le do LZS. Iz obvez-nosti financiranja na æalostizpade obmoœna lovska zve-za, ki je novi zakon ne obrav-nava kot lovsko organizacijo.LD nima financ, ki bi bileviøek v blagajni, zato tudi nemorejo biti »molzni« objekt.

Mnogo je øe nedoreœenihproblemov, povezanih s totematiko, zato upam, da sebom øe odloœil za pisanje inupraviœeno konstruktivno kri-tiko. Pa brez zamere, gospod-je v Ljubljani!

Ivan Skornøek, stareøina LD Polzela

STEKLINA NA OBMOŒJUSLOVENIJE

V obdobju od 1. do 30.novembra 2004 je bilo z

obmoœja 74 obœin v naøi dr-æavi laboratorijsko preiskanihna prisotnost virusa stekline213 æivali.

Viroloøki laboratorij Enoteza diagnostiko kuænih in dru-gih bolezni æivali Nacional-nega veterinarskega inøtituta(NVI) v Ljubljani je pregledal195 lisic, 5 psov, 6 maœk, 2kuni ter enega polha, divjegazajca, ovco, volka in jelenjad.

Prisotnost virusa steklineni bila ugotovljena.

2. 12. 2004Tina Ariœ, dr. vet. med.,

viøja svetovalka VURS

LOVEC-jan-2005 12/24/04 8:12 AM Page 7

Po uspeøni osamosvojit-vi leta 1991 so naøi par-lamentarci zaœeli s pri-

pravami za sprejetje novegalovskega zakona. Da je stvarzagledala luœ sveta, smo mo-rali poœakati kar do letos, koje novi zakon le zaœel veljati.Ob prvem prebiranju in spoz-navanju njegove vsebine smougotavljali, da je zakonoda-jalec kljub velikim pritiskomproti le uspel zadræati divjadkot dræavno lastnino. Œlaninaøih lovskih druæin smo seæe vnaprej sprijaznili tudi splaœilom neke razumne kon-cesije dræavi za uplenjeno div-jad, na drugi strani pa smotudi priœakovali poøteno vred-notenje naøega vloæenega de-la. Leto 2004 se poœasi iztekain prihajamo v œas popolnegaizvajanja Zakona o divjadi inlovstvu. Æal pa øe vedno œa-kamo doloœene podzakonskepredpise, ki so v domeni po-sameznih ministrov v odhoduoziroma novih.

V upanju, da bo vse – kljubzamenjavi vladne garniture –pravoœasno urejeno, sem pesi-mist glede vodstvenega kadrav lovskih druæinah. V mnogihse namreœ stareøinam in œla-nom odborov mandati konœu-jejo in smo tako pred novimivolitvami. V znanje in æeljopo dokazovanju potencialnihkandidatov za vodstvo lov-skih druæin sicer ne dvomim,velik dvom pa me obdaja onameri sprejetja te naloge za-radi vse veœje odgovornostivodstva. Vodstvo LZS je so-delovalo pri nastajanju nove-ga zakona in ne vem, zakaj jeprivolilo v doloœila kazenskihdoloœb. Lovske druæine vnaøi okolici imajo letni brutopromet od prodaje divjaœineokrog 1.000.000 tolarjev. Ob-enem pa je po 76. œlenu ome-njenega zakona z globo od1.000.000 do 30.000.000 to-larjev kaznovan upravljavecloviøœ za posamezen prekrøek(med drugim tudi, œe si vosmih dneh ne ogleda prijav-ljene økode). Seveda pa se øe

dodatno kaznuje tudi odgo-vorno osebo LD za take pre-krøke v viøini od 100.000 do500.000 tolarjev. Naøa krov-na organizacija naj bi skrbelaza svoje œlane, ni pa naølaprave besede in predlagateljuzakona prikazala stanja v nje-ni osnovni celici. Kot prosto-voljci smo se vkljuœili v lov-sko organizacijo z dobrim na-menom delati v korist divjadiin narave. Kot normalno væivljenju tudi v lovstvu ni vseidealno postavljeno, represiv-ni organi pa imajo vso moœkontrolirati in seveda napaketakoj kaznovati. Kazni namne pretijo samo po lovskemzakonu, ampak nas po drugihzakonih lahko kontrolirajo inkaznujejo tudi vse inøpekcij-ske sluæbe. Pod takimi pogojiprevzem odgovornosti stare-øin nikakor ni veœ opravljanjeœastne funkcije, ampak poti-skanje v nepotrebne teæave.

Ob sprejemanju zakona seje s strani nasprotnikov lov-stva naøo dejavnost marsi-kdaj hotelo v javnosti prika-zati v zelo slabi luœi. Razliœnilobiji so s svojo antipropa-gando zaœeli vnaøati med dr-æavljane odpor proti naøemudelovanju. Prav taki bodo øekako izkoristili najnovejøo»pogruntavøœino« naøega pra-vosodja. Naj navedem le enprimer: V loviøœu ene od lov-skih druæin je leta 1995 kme-tovalec posadil okrog 70 a ja-god. Ker naj bi jih v œasuzime objedla srnjad, je brezsoglasja obmoœne LD dose-gel cenitev, ki je znaøala kar1.700.000 tolarjev. Tolikønoodøkodnino je prek sodiøœatudi iztoæil. Ker se LD s temzaradi vseh okoliøœin ni stri-njala, je vloæila pritoæbo, kipa je bila æal zavrnjena, kakortudi letos revizija postopka.Tako se je dolg z obrestmipoveœal na okrog 8.000.000sit. Pa naj kdo reœe, da sekmetijstvo ne izplaœa, saj lah-ko na 70 a zemlje zasluæiø ve-liko veœ kot lovci s celotnimletnim odstrelom. S takimi

problemi se bo v prihodnjeverjetno sreœevalo vedno veœlovskih druæin, vodstvo pa jihbo »z veseljem« reøevalo. Øelepøe bo, œe bodo sodiøœa takprimer uporabljala kot usta-ljeno sodno prakso. Potem jevendar bolje, da se sploh neprijavimo na razpis za dode-ljevanje loviøœ!

Pred veœ kot dvema letomasem se zbal za pridobivanjevodstvenega kadra v lovskihdruæinah zaradi spremenjenihæivljenjskih navad in tudi raz-mer v loviøœu. V œlanku zistim naslovom sem zapisal:»Nezadovoljni s stanjem vloviøœu, obremenjeni z vsak-danjimi problemi v svoji oko-lici ugotavljajo, da je prednjimi vedno veœ nalog, kiimajo zelo malo skupnega stistim, zaradi œesar so stopiliv lovske vrste.

Volitve v organe LD pote-kajo po naœelu zaupanja indobrega imena kandidatovmed œlani, kar je zelo prav.Ko pa se tak upravni odborsestane na prvi seji in morazadolæitve ter vodenje posa-mezne funkcije razdeliti medizvoljene œlane tega odbora,nastanejo teæave za prevzemteh nalog. Sreœo je treba ime-ti, da imaø v svojih vrstah lju-di s primerno izobrazbo in izkuønjami za prevzem stro-kovnih zadolæitev ter ne na-zadnje tudi sreœo, da so œlanisploh pripravljeni prevzetizaupane naloge.

S prevzemom naloge je po-sameznik prevzel tudi odgo-vornost tako do svoje lovskedruæine kakor tudi do vsehnadzornih institucij. Sedaj sta-nje morda øe ni tako kritiœno,vendar dræava s svojimi apa-rati æe skrbi za vedno veœadministracije, zato naj bo taprispevek v razmislek, kakonaprej.« Razmislek nas je pri-peljal v øe teæji poloæaj, izho-da pa nihœe ne pomaga po-iskati.

Vsi, ki æivimo zunaj naøeprestolnice, æelimo decentri-lizacijo vseh sluæb, saj s cen-tralizacijo slabimo naøo peri-ferijo. Tudi tu si je naøa krov-na organizacija odrezala svojkos kruha in si vse pristojno-sti poslovanja prenesla nasvoj sedeæ, ne zavedajoœ se,

da je Slovenija tudi zunajLjubljane. Obmoœne zvezemorda res niso povsod popol-noma zadovoljile svojegaœlanstva, so pa s poznava-njem problemov in z mnogoneplaœanega dela posamezni-kov prispevale k hitremu inpredvsem za œlanstvo cenej-øemu delu. Ker v lovstvu de-lam æe precej let in vsaj pri-bliæno poznam to delovanje,menim, da Lovska zveza zvsemi zakonskimi zadolæit-vami iz enega mesta ne bomogla kakovostno zadostitipotreb vseh svojih œlanov naterenu. Ali si bo zaslugo zatak »uspeh« pripisal predsed-nik sam ali pa se bo znal iz-vleœi iz nastale »godlje«, jeseveda njegova stvar. Upamsamo, da lovci ne bomo za-œeli postopka za spremembozakona v œasu nam nenaklo-njene vlade, preden se bo za-œel v celoti izvajati, in nebomo imeli zopet neke iz-redne skupøœine LZS s pred-œasnimi volitvami novegavodstva zaradi æe tretjegapredœasno konœanega man-data.

Duøan Lepøina,stareøina LD Globoko

8 Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 1/2005

MNENJA IN KRITIKE

Le kdo bi øe prevzemal naloge!?

LOVEC-jan-2005 12/24/04 8:12 AM Page 8

Res je, videti je, kot da seniœ ne dogaja gledenove organiziranosti

lovstva v Sloveniji. Pa ni tako.Kar nekaj sestankov in posve-tovanj je bilo na to temo, pri-pravljena so bila æe doloœenagradiva, celo en œlan UO LZSje odstopil od svoje funkcije,ker ni bil povabljen k sodelo-vanju pri pisanju novih doku-mentov. V tem œasu kroæijorazne govorice, ki pa najveœ-krat niso ravno toœen povze-tek tistega, kar je bilo do-slej narejeno in ugotovljeno.Dejstvo je, da tisto, kar je zaene samoumevno, je za drugesporno. Tako je vseskozi enoglavnih vpraøanj, zakaj v no-vem zakonu niso omenjeneobmoœne lovske zveze. Sliøatije bilo celo oœitke, da jih ni,ker jih jaz osebno, kot pred-sednik LZS, nisem æelel napi-sanih v zakonu. Takøni oœitkiso vse kaj drugega kot kon-struktivni in predvsem pome-nijo popolno nepoznavanjeveljavnih postopkov pri spre-jemanju zakona (katerega

koli), øe posebno lovskega,ali pa so, milo reœeno, øe enpoizkus jemanja ugleda (di-skreditacije) ljudi, ki posta-nejo pri doseganju rezultatovpreveœ uspeøni. Naj na temmestu øe enkrat ponovim, daje LZS predlagateljem posre-dovala vse zbrane pripombe,med katerimi je bila tudi ta,da ocenjujemo, da je v zako-nu smiselno navesti tudi ob-moœne lovske zveze. Odgovorje bil, »da je to nepotrebno,ker je to paœ stvar naøe notra-nje organiziranosti«. Bile socelo pobude, naj bi se tudiobvezno zdruæevanje v LZSne zapisalo v zakon, œeø, da jev nasprotju z Ustavo RS, kigovori o svobodnem zdruæe-vanju. Med eno in drugo po-budo je bil doseæen kompro-mis. Nesporna je ugotovitev,da obmoœno organiziranostpotrebujemo. Temu pritrjuje-mo vsi, z menoj na œelu. Primnenju, kakøna naj bo talokalna organiziranost, pasmo si razliœni. Tako se enizavzemajo za obstoj doseda-

nje organiziranosti, kjer igra-jo pomembno vlogo obmoœnezveze, drugi si æelijo obmoœnezveze ukiniti in vse njene na-loge prenesti na OZUL, spettretji se zavzemajo za organi-ziranje podruænic LZS na ob-moœjih, kjer so doslej delova-le obmoœne zveze in tako za-gotoviti enotno tehniœno delo-vanje LZS na vsem terenu Slo-venije. Kakor koli obrnemo,pa nobena od teh treh moæno-sti ne pomeni »centralizaci-je«, ki jo npr. omenja DuøanLepøina in øe nekateri drugipisci mnenj in kritik. Takønastaliøœa so veœkrat omenjenatudi na lovskih sestankih. Teæ-ko je polemizirati z nekom, kitrdi, da se æeli vse centralizi-rati in naj bi (kdo pa drugi) tonaredili ljudje (funkcionarjiin trije zaposleni v strokovnihsluæbah), ki pa nimajo stalne-ga bivaliøœa v Ljubljani in sevsi vozijo v sluæbo v Ljubljanov eno smer od 30 pa do skoraj100 km. Ob tem se mi pojavljaresno vpraøanje, kako lahkotako razmiøljajo, s œimer ponepotrebnem razburjajo sebein druge. Ne nazadnje se jetreba zavedati, da se bodoglavna vpraøanja upravljanjain gospodarjenja z divjadjo terokoljem obravnavala v okviruOZUL, ki se bodo ustanavljali

v prvih mesecih leta 2005 in kiso zakonsko doloœena oblikazdruæevanja na doloœenemobmoœju. Tako torej tudi tisti,ki predlagajo ukinitev obmoœ-nih lovskih zvez in prenosnalog na OZUL, vnaprej nepredlagajo nobene »centrali-zacije«, temveœ se zavzemajole proti dvojnemu obmoœne-mu organiziranju. Obœutekimam, da se v tem trenutkunajveœ lovcev zavzema zatakøno ureditev, ki bi pomeni-la zadræanje obmoœnih lov-skih zvez in organiziranjeOZUL na naœin, da bi doslejzaposleni na obmoœnih zve-zah za OZUL opravljali stro-kovno-tehniœne naloge, nadrugi strani pa bi opravljalitudi naloge za obmoœno lov-sko zvezo, ki izhajajo iz druøt-vene dejavnosti, pa tudi neka-tere naloge, ki jih doloœa novilovski zakon.

Osnutek Pravil o delovanjuOZUL je pripravljen, treba jesamo øe sklicati ustanovnesestanke, za kar bodo, po do-govoru, pobudnice obmoœnelovske zveze. Do konca janu-arja 2005 se predvideva, dabomo lahko vsem LD zagoto-vili osnutek novih pravil LD,ki bodo usklajena z novim lov-skim zakonom.

Komisija za organizacijsko-pravna vpraøanja je zaœelatudi s pripravo novih PravilLZS, kar mora biti dokon-œano do 31. 1. 2005, nato pajih bomo posredovali v javnorazpravo, tudi v lovske dru-æine. Za to se je odloœila, œe-prav ni dobila dovolj jasnihnavodil glede nove organizi-ranosti. Ne nazadnje boste vjavni razpravi lahko vsi pove-dali in izrazili svoje mnenje.

V letu 2005 predvidevamosklic dveh obœnih zborov LZS:na prvem bi sprejeli nova pra-vila, na drugem pa bi po no-vih pravilih opravili volitveorganov LZS.

Glede na navedene aktiv-nosti menim, da bi bilo dob-ro, œe bi se v prihodnje Ured-niøki odbor Lovca odloœil, dabi v Lovcu objavljal le œlanke,ki so povezani z novimi pri-stopi in pogledi glede prihod-nje organiziranosti, da bi seizognil ponavljanjem ali paobjavljanju odmevov na tisto,kar sploh ni bilo izreœeno.

Bojan Lepiœnik,predsednik LZS

9Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 1/2005

Foto

:S. L

avriœ

– D

iana

Kam z novo organiziranostjo?

LOVEC-jan-2005 12/24/04 8:12 AM Page 9

Vnaøi rubriki Mnenja inkritike smo odprti zarazliœna vaøa jedrnato

napisana mnenja in kritike,kar naj bi pripomoglo k bolj-øemu delu v naøem lovstvu.To pa lahko doseæemo le zmnenji in predlogi, ki so napodlagi verodostojnih in pre-verjenih ugotovitev. Prepo-gosto pa se dogaja, da pri-spevki zgreøijo verjetno do-ber in poøten namen, ker sepisci ne potrudijo, da bi sipridobili prave in preverje-ne informacije ter znanja, kiso paœ nujna za tako zahtevnoin odgovorno obliko dela zanastop pred vso slovenskolovsko javnostjo pa tudi preddrugo.

V uredniøtvu smo v takihprimerih v zadregi in predzahtevno odloœitvijo, kako najravnamo ob vsebinsko spor-nih prispevkih. Œe prispevekzavræemo, pisec razglaøa, dase gremo pristransko cenzu-ro, ki ne sodi v zdajønji demo-kratiœni œas. Œe pa objavimopisanje, ki ne odraæa resniœ-nih razmer in je øe brez jasne-ga sporoœila, paœ prispevamosvoje k neargumentiranemukritizerstvu kar poœez. To paje nevarnost, da naøim bral-cem in œlanom lovske organi-zacije bolj økodimo, ker do-puøœamo zavajanje, da ne re-œemo temu – celo poneumlja-nje. Ob manj spornem pi-sanju se odloœimo za pripisuredniøtva, kjer avtorja inpredvsem bralce spomnimona sprejeta staliøœa in sklepeLovske zveze Slovenije, vœa-sih tudi na zakonska doloœila,na strokovna mnenja … Vskrajnih primerih, ki so sicerle izjemni, pa prispevka neobjavimo, ker smo v uredni-øtvu dolæni zavarovati uglednaøega lovstva, navsezadnjepa tudi pisca.

V zadnjem obdobju je naj-veœ spornih prispevkov o no-vem Zakonu o divjadi in lov-stvu, o naœinu sprejemanja

tega zakona ter o vlogi LZS innjenega vodstva pri tem. Naprimer: Vodstvo LZS je sode-lovalo pri nastajanju zakonain ne vem, zakaj je pristalo na … Naøa krovna organiza-cija ni predlagatelju zakonaprikazala stanja … Naøakrovna organizacija si je vzakonu odrezala svoj kos kru-ha in si … Problem ni v no-vem zakonu, ampak v tem, daLZS po pol leta zatiøja ni sto-rila niœesar na podroœjuuœinkovite organiziranosti inobveøœenosti …

Ob vseh takih mnenjih inkritikah smo lahko zaœudeniin tudi zaskrbljeni. Zakon odivjadi in lovstvu ter vse dru-ge zakone sprejema po inte-resih in kompromisih vsehpolitiœnih strank samo Dr-æavni zbor RS, ne pa Lovskazveza Slovenije, kar bi moralvedeti æe vsak pripravnikpred lovskim izpitom! V œasusprejemanja novega zakonain æe pred tem je vodstvo LZSdobesedno noœ in dan posre-dovalo informacije o loviøœih,divjadi, lovu in lovstvu terstrokovne podlage in predlo-ge za reøitve v zakonu. Enakinapori so bili in so pri nasta-janju podzakonskih predpi-sov, ki jih sprejema Vlada RS,pristojna ministrstva … Dru-go dejstvo pa je, da je imel æeskoraj vsak lovec svoje za-misli o zakonu, o organizira-nosti lovstva, da so skoraj vpolovici lovskih druæin mejnispori, ki jih v petdesetih letihnismo zmogli reøiti znotrajlovske organizacije, da obizjemnih prizadevanjih vod-stva LZS nismo zmogli znot-raj lovstva pripraviti lovsko-upravljavskih obmoœij … Vtakih razmerah mora zakono-dajna in izvrøna oblast v naøidræavi paœ opraviti v razum-nem roku svoje naloge. Æalpogosto tudi brez usklajenihstaliøœ znotraj lovstva.

Mag. Janez Œernaœ,glavni urednik Lovca

Na podlagi 38. in 43. œlenaZakona o divjadi in lov-stvu je Vlada Republike

Slovenije izdala Uredbo odoloœitvi divjadi in lovnih dob, kije bila objavljeno v Ur. listu RS,17. 9. 2004, v øt. 101, na strani12159. Pri branju Uredbe me jezelo pretresla ugotovitev, da vnjej kot divjad niso navedenegozdne kure. Vlada je s to ured-bo lovcem odvzela dosedanjoskrb za øtiri œudovite vrste velikedivjadi iz ptiœjega sveta. Odvzelanam je skrb za njihovo gojitev,skrb za ohranitev æivljenjskegaokolja gozdnih kur.

Ne boli me toliko dejstvo, dapri nas tudi nadalje ne bo dovo-ljen lov nanje, saj v Sloveniji lovæe dolgo ni dovoljen. Boli pa medejstvo, da bo skrb za gozdnekure prepuøœena predvsem lju-dem, ki pravzaprav najbolj pose-gajo v njihovo æivljenjsko oko-lje, ne da bi upoøtevali njihovepotrebe. Gozdne kure so zeloobœutljive za spremembe v oko-lju. Lovske organizacije, ki sodoslej skrbele za ohranitev in iz-boljøanje njihovega habitata, so zUredbo, blago reœeno, izkljuœe-ne. Zgolj prepoved lova øe nikolini prinesla æelenega uœinka, kerobenem odpade tudi skrb za todivjad in poglabljanje znanja oteh divjih æivalih. Takøno stali-øœe o gozdnih kurah je zapisanotudi v sklepni resoluciji Delov-

ne skupnosti lovskih zvez jugo-vzhodnega alpskega prostora(AGJSO), katere œlanica je tudiLZS. Resolucija o gozdnih kurahje bila sprejeta na rednem zase-danju DS lovskih zvez jugo-vzhodnega alpskega prostora vKrakauebeneju v Avstriji od 16.10. do 18. 10. 2003. V resolucijije zapisan tudi sklep, da si bodovse lovske zveze s tega obmoœjaprizadevale za ohranitev in iz-boljøanje æivljenjskih razmergozdnih kur in da bodo gospo-darile po naœelu trajnostnerabe.

Lovstvo sosednjih alpskih dr-æav bo øe naprej gospodarilo zgozdnimi kurami in skrbelo zagojitev ter izboljøanje biotopovle-teh. Menim, da bi se tudi slo-vensko lovstvo moralo uskladi-ti z njimi in drugimi dræavamiEU. Gozdne kure bi morale bitivkljuœene na spisek divjadi. Ninujno, da se jih lovi, nujna pa jeskrb za gojitev in prizadevanjaza izboljøanje njihovega æivljenj-skega okolja. Lovsko œlanstvo jestrokovno izobraæeno in sposob-no skrbeti za divjad, medtem koje vœasih politika pri teh zadevahøkodljiva. Samo lovci smo spo-sobni ravnati in gospodariti ponaœelu trajnostne rabe divjadi inprostoæiveœih æivali ter obenemohranjati tudi gozdne kure zanaøe zanamce.

Joæe Kocjanœiœ

10 Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 1/2005

MNENJA IN KRITIKE

Mnenja in kritike naj temeljijo na

preverjenih ugotovitvah!

Skrb lovcev za gozdne kure

Foto

:E. M

ihev

c –

Dia

na

Ruøevœeva kura

LOVEC-jan-2005 12/24/04 8:12 AM Page 10

Kaj je motnja?

Æe pri samem pojmu »motnja« ob-œutimo nekaj negativnega. Pojemje izøel iz raziskovalnih krogov,

saj se je pojavil pri ocenjevanju in razla-gi rezultatov raziskav. V ekologiji divjihæivali poznamo moteœe draæljaje ali de-javnike; npr. smuœarja, ki vijuga po ce-lem snegu in pri tem moteœe vpliva na 3ruøevce, ki vzletijo, ker jih je smuœarprestraøil.

Lovec v svojem revirju vsak dan opa-zuje podobne moteœe vplive: sprehajal-

ca, ki hodi œez drn in strn; gorskega ko-lesarja, ki poœiva v dolini; jadralnegapadalca, ki preleti trop gamsov; ali palovca, ki nespametno in pri napaœnemvetru zalezuje divjad. Kar lahko natoopazujemo, so reakcije divjih æivali:skrivanje, izloœanje iztrebkov zaradi stra-hu, prekinitev naravnega prehranjeva-nja, sprememba prostora, beg … Vendarruøevec vzleti tudi pred orlom in gamspred volkom; zatorej tak beg ne bi smelbiti preveœ skrb vzbujajoœ. Odloœilen paje odgovor na vpraøanje: Kakøne so nje-gove posledice? Dejstvo je, da zunaj, v

revirju najveœkrat le sluœajno opazimoposamezne vplive, v veœini primerov patakoj ne prepoznamo, kakøne posledicebo to prineslo v celoti.

Posledice motenjPosledice motenj so lahko: spremem-

be v vedenju – jelenjad postane aktivnapredvsem ponoœi; zmanjøevanje telesnekondicije in slabøe stanje – enoletnigamsi imajo manjøe telesne teæe, manjøeso maøœobne rezerve za zimo, krajøi jeœas sesanja, starøi zapustijo mladiœe, pri-rastek se zmanjøuje. Zaradi tega je lahkoogroæena populacija posamezne æivalskevrste, njen æivljenjski prostor ali celo ce-loten ekosistem. Øele ko uspemo prepo-znati posledice motenj, lahko ocenimo,ali je vpliv motnje zanemarljiv ali pa seveœa. Øele nato lahko izberemo in opra-vimo ustrezne zaøœitne ukrepe.

Kaj je naraøœajoœa motnja? Naraøœa-joœi so vplivi, ki zmanjøujejo in poslab-øujejo skupno stanje ter telesno kondici-jo divje æivali, ki zmanjøujejo nosilnozmogljivost æivljenjskega prostora ali gacelo uniœijo. Œe pri tem opazujemo zgoljposamezno æival, so vplivi øe razumljivi,œe pa pogledamo stanje celotne popula-cije ali æivljenjskih prostorov, postajadokazovanje in presojanje vzrokov terposledic œedalje teæje.

11Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 1/2005

Foto

: M. S

amar

Turizem, lov in motnje – divje æivali v primeæu interesovZahteve vse veœjega øtevila ljudi na zemeljski obli po

neoviranem opravljanju razliœnih dejavnosti v svojem pro-stem œasu neizogibno vodijo v konflikte z divjimi æivalmi. Øeposebno v alpskem prostoru se pojavljajo nove in nove obli-ke turizma, ki so odgovorne, da postaja æivljenjski prostorprostoæiveœih divjih æivali œedalje manjøi. Kako dolgo sedivje æivali lahko prilagajajo? Kako zelo so lahko æivljenjskiprostori obremenjeni s œlovekovimi dejavnostmi? Kaj jemotnja, ki jo øe lahko dopuøœamo? – To je samo nekajvpraøanj, ki kaæejo, kako veœplasten in ne vedno lahko pre-poznaven je problem motenj v æivljenjskem prostoru divjih æivali. V tem prispevku bomo kljub temu poskuøaliodgovoriti na nekatera od njih.

LOVEC-jan-2005 12/24/04 8:12 AM Page 11

koze ob vzemirjenju bistveno prej zbe-æale kot vsak kozel.

Pomembno je tudi mesto motnje. Re-zultatov raziskav tudi zaradi tega razlogani mogoœe kar preprosto prenaøati iz pro-uœevanega obmoœja v druge revirje. Med-tem ko prelet jadralnega padalca na ob-moœju brez drevesne vegetacije ali skal-nega zavetja lahko povzroœi beg gamsovæe na razdalji 1 km, pa enak prelet v zeloskalnatem obmoœju povzroœi beg gam-sov na razdalji manj kot 100 m. Razliœnareakcija gamsov je posledica dejstva, damorajo gamsi na odprtem terenu beæatibistveno dlje, da pravoœasno prispejo vgozdno ali skalno zavetje, v drugem pri-meru pa je primerno zavetje bistvenobliæje in je zato beg lahko krajøi.

Razmerje œlovek – divjaæival

Takoj, ko se pojavi konflikt interesovter zahtev turizma in aktivnosti v pro-stem œasu na eni strani ter divjadi nadrugi, se pojavi tudi vpraøanje: »Ali jenaøa dolænost upoøtevati potrebe divjih

æivali?« Ali drugaœe povedano: »Ali ob-stajajo moralne obveze samo v odnosudo ljudi?« Menim, da bi veœina od nas nata vpraøanja odgovorila nikalno. Zakaj?Ker so tudi æivali æiva bitja, ki lahko trpi-jo, in ker obstaja naøa moralna obveznostv odnosu do vseh æivih bitij: obveznost,da jim ne povzroœamo boleœine in daspoøtujemo njihove osnovne æivljenjskezahteve ter potrebe. Te morajo biti zago-tovljene, da lahko normalno æivijo. Rav-no zagotavljanje osnovnih æivljenjskihzahtev in potreb divjih æivali pa je œeda-lje teæje uresniœljivo.

Vsak prebivalec Avstrije ima danda-nes vsak dan na voljo pribliæno 4 ureœasa za prosti œas in veliko od njih jihpreæivi zunaj, v naravi. Kultura nekeganaroda se œedalje moœneje odraæa tudi vodnosu do narave. Kdor divjih æivali nepozna, jih tudi ne upoøteva in ne spo-øtuje. Pribliæati divje æivali in njihovepotrebe ljudem, je torej pomembna nalo-ga, ki brez dvoma sodi k nalogam zdaj-ønjega lovca.

Dr. Hubert Zeiler– prevedel mag. Janko Mehle

Vendar pa niso vedno le proste aktiv-nosti v naravi tiste, ki povzroœajo vednoveœje økode zaradi divjadi v prostoru. Œese hkrati poveœuje tudi vpliv turizma,lahko opazujemo merljive posledice, insicer najprej na æivljenjskem prostoru inpozneje øe na divjadi. Zakaj? Jelenjad,srnjad ali gamsi so lahko øe vedno vdobri telesni kondiciji, medtem ko seøkode v gozdnem prostoru opazno veœa-jo. Vzrok temu je dejstvo, da znotrajvrst-ni regulacijski mehanizmi (manjøi prira-stek, prvo poleganje pri veœji starosti …)niso nekakøna preventiva pred prevelikostopnjo izkoriøœenosti okolja zaradi rast-linojedov, temveœ so posledica tega.

Kaj pa lov?Ko govorimo o motnjah in divjih æiva-

lih, nikakor ne moremo popolnoma obitivpliva lova. Lov na posamezno divjadbrez dvoma prav tako vpliva na plahostlovljene vrste in lahko øe poveœuje pro-blem motenj. Primere za to verjetno po-zna sleherni lovec. Œe æelimo torej dobrodivjadi in tudi lovstvu, si moramo priza-devati za œim manjøi dodatni stres in pri-tisk na divjad. Dnevna ali noœna aktiv-nost divjadi, strah pred vozili, ljudmi alistreli so dobri pokazatelji, na kakøen na-œin lovimo.

Plaønost divjih æivali je odvisna tudiod sposobnosti uœenja posamezne vrste.Tako se npr. jelenjad zelo hitro uœi – vpribliæno 4.000 ha veliki obori z velikimøtevilom obiskovalcev v bliæini Stuttgar-ta v Nemœiji so uspeli s posebnim siste-mov mirnih obmoœij in spretnega naœinalova zdruæiti »pod isto streho« jelenjad,gozd in turizem. V øvicarskem narod-nem parku lahko opazujemo jelenjad œezdan, vendar samo pri zelo dosledni upo-rabi sprehajalnih poti.

Vedenjske znaœilnosti pa so divjim æi-valim tudi prirojene. Medtem ko je jele-njad znaœilen »tekaœ« polodprtih step-skih predelov, kjer beæi na daljøe razda-lje, pa je za kozorogov beg znaœilno, dase lahko umakne tudi samo nekaj metrovv strmo steno, kjer mu trop volkov nemore do æivega. Njegova razdalja begaje torej v naravi bistveno krajøa, zaradiœesar ga je tudi œlovek z razvojem tehni-ke in oroæja laæje plenil ter ponekod tudiskoraj iztrebil.

Razlike so tudi med spoloma pri istivrsti divjadi. Raziskovalci Inøituta zabiologijo divjih æivali in lovstvo na Du-naju so v eni od svojih raziskav ugotovi-li, da se je na obmoœju turistiœno zeloobremenjenega obmoœja Rax v AlpahSpodnje Avstrije (Niederösterreich) kar80 % tropov gamsjih koz z mladiœi za-dræevalo v nevznemirjenih predelih ob-moœja, medtem ko so bili kozli bistvenomanj obœutljivi in so se zadræevali v ne-posredni bliæini turistov. Prav tako so

12 Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 1/2005

Foto

: M. S

amar

Dr. Hubert Zeiler seje rodil leta 1963. Od-raøœal je v druæini z bo-gato gozdarsko in lov-sko tradicijo na avstrij-skem Koroøkem in biltako æe kot otrok tesnopovezan z naravo in

divjadjo. Prav narava, divjad in ekolo-gija so jedro njegovega strokovnega,raziskovalnega dela in tudi slikarskegaustvarjanja, s katerim se ljubiteljskoukvarja (razstavljal je v Bruslju, na Du-naju, v Gradcu, Luksemburgu in v Ita-liji).

Hubert Zeiler je konœal srednjo goz-darsko øolo v kraju Bruck an der Mur in

na Dunaju doøtudiral gozdarstvo. Kotasistent je bil nato zaposlen na Inøtitutuza biologijo divjadi in lovstvo na Du-naju. Leta 1997 je doktoriral na temoLov in divjad v Avstriji. Je pisec in ilu-strator mnogih strokovnih knjig terpublikacij. Dr. Hubert Zeiler je trenut-no kot strokovnjak za divjad zaposlenpri Lovski zvezi Øtajerske v Gradcu.Ker je poroœen s Slovenko, æivi in dela vLjubljani in Gradcu. Za naøe glasilo jepripravil nekaj zanimivih kratkih pri-spevkov, ki jih bomo prevedli in obja-vili, æe dalj œasa pa sodeluje z naøimuredniøtvom tudi kot ilustrator.

Uredniøtvo

LOVEC-jan-2005 12/24/04 8:12 AM Page 12

Delovna skupnost lovskihzvez jugovzhodnega alpske-

ga prostora (AGJSO) je svoje 53.zasedanje organizirala spet v Slo-veniji; potekalo je od 28. do 30.oktobra 2004 na Brdu pri Kra-nju. Skupnost sestavljajo pred-stavniki 11 lovskih zvez iz Ita-lije, Avstrije in Slovenije. Nazadnjem zasedanju so obravna-vali aktualno temo, PRIHOD-NOST LOVA V EVROPSKIUNIJI.

Vse prisotne, med njimi øeposebno œastne goste, je v imenuLovske zveze Slovenije pozdra-vil predsednik AGJSO FrancGolija, ki je navzoœim predstavildnevni red zasedanja in zaæeleluspeøno delo. Glavni referat nazasedanju je pripravil dr. MichlEbner, œlan evropskega parla-

menta in koordinator posebnedelovne skupine za lov, ribolovin okolje. Za njim so svoje refe-rate na to temo in lastne pogledena lovstvo predstavili tudi pred-stavniki vseh drugih œlanic. Dr.Ebnerja so prosili za pomoœ, dabi interese nacionalnih lovskihzvez zastopal tudi v Evropskemparlamentu, kjer marsikdaj æelijozadeve posploøevati. Na koncuso sprejeli tudi skupno Resolu-cijo.

V vseh referatih so si bili pred-stavniki enotni, da za urejanjevpraøanj lova in lovstva v EU nienotnega kljuœa. V deæelah soglede na razliœna podnebja innaravne razmere v loviøœih spe-cifiœne razmere, ki vplivajo tudina vrstno pestrost divjadi. Zatobo vsaka œlanica lovstvo urejalapo svoje, budno pa pazila, da bovse potekalo tudi v skladu zevropskimi direktivami. Kakorje povedal dr. Michl Ebner, je naobmoœju 25 dræav œlanic EU veœkot 6,7 milijona lovcev; povpreœ-je je 1,74 lovca na km2. Od lovaje posredno ali neposredno odvi-sno 175 tisoœ delovnih mest, vlovski dejavnosti pa se na leto»obraœa« 15 milijard evrov. Zaurejanje lovstva v EU ni enotnoizoblikovane direktive, zato najbi tudi v prihodnje upoøtevali ledoloœila Direktive o varstvu ptic,temeljna naœela o varstvu okolj-sko pomembnih obmoœij Natura2000, uredbo o divjaœini, zako-nodajo o oroæju in vse zahteve,ki so povezane z ohranjanjembioloøke pestrosti. Iz referatamag. Janka Mehleta (LZS) smoizvedeli, da je Slovenija æe v pri-

pravah na vstop v EU prilagodilazakonodajo in razliœne predpisezahtevam, usmeritvam, predpi-som in navodilom EU. Poudar-jeno je bilo tudi, da so nekaterinaøi predpisi, ki zadevajo lov,celo stroæji od zahtev EU, kar øeposebno velja za veterinarske

predpise ter lovne in zavarovanevrste. Slovenska zakonodaja ooroæju je usklajena z evropsko,nismo pa øe dobili izvedbenihpredpisov za izdajo evropskegaoroænega lista, ki bi lovcem ola-jøali prehod prek meja dræav EU.

Boris Leskovic

13Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 1/2005

PO LOVSKEM SVETU

RESOLUCIJADELOVNE SKUPNOSTI LOVSKIH ZVEZ JUGOVZHODNEGA ALPSKEGA PROSTORA – DSLZJVAP/AGJSO, ki je bila soglasnosprejeta na letni skupøœini 24. oktobra2004 na Brdu pri Kranju

Dne 29. oktobra 2004 je bila na Brdu v Sloveniji letnaskupøœina Delovne skupnosti lovskih zvez jugovzhodnga

alpskega prostora. Obravnavali so temo Prihodnost lova vdeæelah EU.

Predstavniki sodelujoœih lovskih zvez deæel in regij s Øta-jerske, Koroøke, Juæne Tirolske, Trentina, Beluna, Gorice, Trstain zdruæenja UNCZA ter iz Slovenije so po temeljiti razpravisoglasno sprejeli naslednjo resolucijo:»Doloœena podroœja dela, ki zadevajo okolje in lov, so sploøne-ga in skupnega druæbenega pomena in jih zato æe urejujejo smer-nice EU. To so na primer: – varstvo ptic selivk, kot to doloœa »ptiœja direktiva«, ali pa– ureditev varstvenih obmoœij, kot jih predvidevajo smernice

FFH (flora – favna – habitat), tako da je zajamœen obstoj dra-gocenih biotopov, ali pa

– higienske smernice za divjaœino, ki je namenjena javni proda-ji in uporabi.

Smernice morajo, na temelju subsidiarnosti, dopuøœati ustreznoin doloœeno avtonomijo deæelam in regijam. Bilo bi povsemnesmiselno, œe bi od Lampeduze na jugu do Laponske na severuEvrope æeleli poenotiti, npr., lovne in nelovne dobe ter doloœitienake vrste divjadi.

Lovske zveze AGJSO soglasno ugotavljajo, da imajo lovci valpskem loku prav zaradi njihove dolgoletne tradicije ustreznoznanje in izkuønje pri varstvu okolja ter trajnem izkoriøœanjunaravnih virov, ne da bi jih uniœili ali docela izrabili. S temprispevajo k sploønemu dobremu skupnosti.

Lovske zveze priporoœajo in se zavzemajo za øe veœ stikov zjavnostjo ter za sodelovanje z drugimi uporabniki narave, vabi-jo k odprtemu in aktivnemu dialogu z vsemi naravovarstvenimizvezami in gibanji ter se zavzemajo za odgovorno sprejemanjeæivljenja in gospodarjenja na celotnem dogovornem prostoru«.

Brdo, 24. 11. 2004 Predsednik Delovne skupnosti AGJSOFranc Golija, univ. dipl. inæ. gozd.

Vsaka deæela bo samostojnorazvijala lovstvo ob strogemupoøtevanju zakonodaje in zahtev EU53. zasedanje AGJSO na Brdu

Glavni referat na 53. zasedanjuAGJSO je pripravil dr. MichlEbner, œlan evropskega parla-menta in koordinator posebnekomisije za lov in ribolov.Predstavniki vseh lovskih zveziz teh skupnosti so ga prosili, dajim je pomagal pri uveljavljanjureøitev glede na specifiœne raz-mere in potrebe.

Udeleæenci zasedanja Delovne skupnosti lovskih zvez jugovzhodne-ga alpskega obmoœja na Brdu pri Kranju (29. 10. 2004) so razprav-ljali o lovu in lovstvu v EU.

Zasedanje je vodil inæ. Franc Golija, ob njem pa sedi œastni gostzasedanja dr. Gerhard Anderluh (Avstrija).

Foto

: B. L

esko

vic

LOVEC-jan-2005 12/24/04 8:12 AM Page 13

Petek, 23. 4. 2004 –Tako kot vsako jutro jetudi danes budilka pre-

zgodnja in preglasna. Ne po-znam bolj neprijetnega glasu,kot je zvok ropotajoœe budil-ke zgodaj zjutraj, ko bi œlo-vek z veseljem øe spal v toplipostelji. Hitro vstanem, ker jepred mano dolg in nenavadendan; ne vem, kje in kako se bokonœal. Œe bo ølo vse po naœr-tih, bom œez dobrih 20 ur æelovil divjega petelina tam da-leœ, gori na severu, v dokajneznani in skrivnostni Lat-viji.

Jutranja opravila so hitro zamano, poklicno delo in do-poldanske obveznosti poteka-jo po priœakovanjih. Pogovo-rim se øe z Dragom, ki je tudinameraval z nami, pa se jepotem, œisto na koncu, premi-slil. Vidim, da mu je rahloæal, da se ni odloœil, pa muzagotovim, da mu bom, ko sevrnem, vse natanœno opisal inpokazal fotografije. Øe stiskroke, dober pogled in æe hitim

na Brnik, kjer me æe nestrpnopriœakujeta Duøan in Roman.Najdemo se øele tik pred od-hodom letala, ker smo se, kernismo vedeli drug za dru-gega, œakali vsak za svojim»øankom«. Pa naj øe kdoreœe, da se na brniøkem leta-liøœu ni mogoœe zgubiti.

Ob 14.45 se poslovimo odSlovenije in æe œez dobro uronam dobro œeøko pivo na le-taliøœu v Pragi neæno teœe posuhem grlu in umirja razbur-jen æivœni sistem. Pivo, pri-jazna lovska tovariøa, umir-jenost in priœakovanje lova vdivjini na severu me pope-ljejo v stanje uæivanja, saj jepred nami nekaj dni lovskihdogodivøœin, ki so vedno takodrugaœni in nepozabno mam-ljivi.

Na severovzhodnimeji EU

Zveœer iz Prage letimo vRigo, kjer nas na letaliøœu pri-œakuje Janis Baumanis, pred-

sednik oddelka za lovstvo pritamkajønjem Zavodu za goz-dove, ki smo ga spoznali naGrenlandiji in ki nas je prijaz-no povabil v svojo deæelo nalov. Seveda je njegovemu po-vabilu sledilo tudi naøe pova-bilo in tako se je zgodilo, daje bil tudi on lani v naøi deæeliin se je spoznal z naøim naœi-nom lova. Izredno prijazendeœko je in danes bo tudi naøvoznik. Pelje nas po øirokihcestah skozi center glavnegamesta Latvije, ki se koplje vnoœnih luœeh.

Kmalu je bleøœava neon-skih reklam in razsvetljenihbulvarjev za nami in æarometidokaj zdelanega terenskegaavtomobila tipajo po ravni as-faltni cesti, bogato posuti zmnogimi udarnimi jamami inluknjami. Na zadnji klopi te-renca, ki je prevozil æe veœkot petsto tisoœ kilometrovtakih in podobnih poti, nastri, slovenske lovce, premeta-va kot vreœe krompirja na»lojtrniku«. Malo se nasla-

njamo drug na drugega, kar jemnogo manj boleœe, kot œeme na trdo porine ob ostrekovinske robove avtomobila.

Dodobra smo se seznanili sslabimi latvijskimi cestami,dobrih 270 km smo jih prevo-zili in v soboto zjutraj ob1.18 se je razmajan terenskiavto, ki je oœitno pot prestalbistveno bolje kot mi, ustavilpred gozdarsko hiøo, ki stojipopolnoma na samem. Zelomalo zaselkov smo videli medpotjo, tudi prometa ni bilonobenega in sklepali smo, dasmo zelo daleœ od civilizaci-je. Naøe ugotovitve je potrdiltudi upravnik, ko nam je raz-loæil in na zemljevidu poka-zal, da smo bili samo malooddaljeni od dræavne tromejemed Rusijo, Estonijo in Lat-vijo, torej na skrajni severo-vzhodni meji zdruæene Evro-pe. Kot zanimivost nam jepovedal, da z Rusijo øe nima-jo doreœene meje in da je tonjihov velik nereøen problem.Kakøna neverjetna podobnost

14 Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 1/2005

Foto

:Æ. B

obiœ

V Latvijo na divjega petelina in bobra(Zapisi iz lovœevega dnevnika)

Bobrov jez

LOVEC-jan-2005 12/24/04 8:12 AM Page 14

z naøim Piranskim zalivom!Kljub vsemu bomo œez slabteden vsi skupaj pristali vzdruæeni Evropi. Na vpraøa-nje, kaj Latvijci priœakujejood tega, mi je njihov pred-stavnik odgovoril, da je ponjegovem mnenju konec 13-letne svobode, ki so si jo takoteæko priborili leta 1991.

Okoli nas v gosti temi øu-mijo nepregledni litvanskigozdovi, rahlo rosi in z vese-ljem sledimo naøim, veselonasmejanim gostiteljem vprijazno dnevno sobo, kjer vkaminu prasketajo brezovadrva in se toplota prijetno øiripo prostoru. Na mizi nas œakapozna malica ali zgodnji jut-ranji prigrizek z vodko, brezkatere v baltskih deæelah, kotkaæe, nikakor ne gre. 12 ursmo æe na poti in udobnozleknjen v stolu ogledujemtrofeje na steni in premiølju-jem o zimskih lovih v tajgi, kije vse okoli nas. Volk, ris, bo-ber, sobolj, lisica so polegevropskega losa in navadne-ga jelena glavna divjad, ki jihlovijo litvanski lovci. Lovijopa tudi ruøevca in velikegadivjega petelina. Zaradi sled-njega sem tu.

Zunaj je bilo hladno, samo7 stopinj, in vodja lova nas jeobvestil, da imamo le øe 20minut œasa, da se pripravimoin odidemo na lov.

Ob 02.30 sva se z lovcemvodnikom z lado nivo, edi-nim sposobnim avtom za tam-kajønje kolovoze, odpeljala vpozno trdo in œrno noœ ve-likemu divjem petelinu na-proti. Prijazen voznik je ne-prestano nekaj brbljal, pa jemoja ruøœina tako øibka, damu razen z rokami nisemmogel kaj dosti povedati, insem mu odgovarjal kar po»slovansko«. Bil je œudeæ, dasva se razumela ali pa se mi jesamo tako zdelo. Med neus-miljenim premetavanjem nasedeæu mi je vodnik razlagalvse mogoœe. Po slabi uri divjevoænje je avto ustavil nekjegloboko v gozdu in razloæilmi je, da sva øe zgodnja ter damorava poœakati, da dobivadovoljenje – licenco – za od-strel divjega petelina. Prepri-œan, da sem ga narobe razu-mel, sem se udobno naslonil

na sedeæu in kljub njegovemubrbljanju v trenutku zadre-mal. Predramilo me je brne-nje avtomobilskega motorjain øe en avto se je ustavil po-leg najinega. Izstopil je na-smejan, uniformiran lovskiœuvaj, nama prijazno zaæeleldobro jutro, dober pogled inizroœil dokumente, ki so bilipotrebni za odstrel divjegapetelina. Moj spremljevalecje v lepopisju in z opaznimspoøtovanjem do uradne ose-be in do uradnega dokumentapoœasi in nadvse posveœenoizpolnjeval formular, ki semga moral na koncu podpisati.Vsa œast jim! Organizacija inbirokracija sta tam, tudi glo-boko v samotnem gozdu indaleœ od najbliæjega œlove-økega naselja, na zavidljivovisokem nivoju.

V temni tajgiUra je bila 4 zjutraj, ko smo

se tipaje in prav potihoma

odpravili na vzpetino, od ko-der smo v gluhi temi napenja-li uøesa, da bi kje zasliøalioglaøanje (petje) divjega pe-telina. Premiøljeval sem, kajvse me je uœil prijatelj Berti izSoœe, ko sva pred leti prviœskupaj zalezovala tega ve-likega ptiœa. Moj latvijskispremljevalec me je kar naenkrat zagrabil za roko in nahitro potegnil k sebi ter mepotem, korak za korakom, obtem, da me je moœno dræal zaroko, skokoma vlekel za se-boj v œrno temo. Popolnomaniœ nisem videl, zato sem sepopolnoma prepustil svojemuvodniku. Pod nogami sem œu-tim vdajanje debelega mahuin po gozdnih tleh sem stopalkot po debeli preprogi. S ko-nico œevljev sem otipaval tlapred seboj in poskuøal otipatikakøno oviro. Toda tla so bilaneverjetno mehka, debela pre-proga iz mokrega mahu jezaduøila vsak øum. Zalezova-nje je bilo nekaj œisto druge-

ga, kot je to opravilo pri nas,ko moraø neprestano paziti nakamenje, pokajoœe veje, øu-øtenje listja in trave … Od-padlo vejevje na tleh in vresjeter borovniœevje, ki je odrodi-lo in opravilo svoje, ima vmokrem œisto drugaœen glas,ko œlovek stopi nanj; niœ do-loœenega, niœ razvidnega, ne-kakøno øumeœe podrsavanjemokrih stebel drugo ob drugoin vmes zamolkel glas gni-joœe veje, ki se, vsa razmoœe-na, pod teæo noge ne prelomis pokom kakor suh les, tem-veœ se z zapotegnjenim vzdi-hom ukrivi in vda. V Litvi jenaskakovanje divjega peteli-na res drugaœno.

Œez œas sva postala za tre-nutek in takrat sem tudi jazzasliøal klepanje in drobljenjevelikega ptiœa nekje v daljavipred nama. Spomnil sem seprijatelja, lovca Ludvika, kimi je vedno govoril: »Pohiti,ko ga zasliøiø, pa skrajno pre-viden moraø biti, kajti vseprerado se zgodi, da ptiœ pre-hitro odleti in tisto jutro jenavadno izgubljeno za lov.«Spremljevalec me je razbur-jeno pogledal in me vpraøal,œe sliøim ptiœa in ali bom lovilsam ali æelim, da gre z menoj.Zahvalil se mu za druæbo inprav previdno sem zaœel samnaskakovati snubaøko razpo-loæenega ptiœa. Poœakal semdo glavnega udarca in medbruøenjem skoœil dva korakanaprej. Potem sem se pritajilin posluøal, da je odpel svo-jo pesem zopet do glavnegaudarca, pa sem spet skoœilnaprej. Vedno sem pazil, dasem na koncu trdno stopil naobe nogi in da sem trdno ob-stal. Res je bilo naskakovanjepetelina pravo razkoøje, sajso bila tla za to opravilo ide-alna, mehka in vlaæna, daskoraj nisem povzroœal nobe-nega øuma. Kmalu sem dokajsamozavestno skakal med kle-panjem kar po tri kratke kora-ke, saj sem vedel, da so v tejfazi petja œuti ptiœa, zlasti sluh,popustili in me ni mogel sli-øati ne videti.

Temno je bilo, a nebo se jeæe rahlo sivo odraæalo, obrisidreves so se medlo loœili odnekoliko svetlejøega ozadja,oglaøal se je kakøen zgodaj

15Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 1/2005

PO LOVSKEM SVETU

Foto

:J. P

apeæ

– D

iana

Za trenutek sem videl le temno gmoto in ptiœ se je frfotaje spreletelnekam naprej v globino gozda …

LOVEC-jan-2005 12/24/04 8:12 AM Page 15

prebujeni ptiœek, petelin pa jenekje blizu pred menoj ne-utrudno klepal, drobil, udar-jal in brusil. Veselje ga je biloposluøati, kako je blizu, vest-no in redno nizal kitico zakitico in klical nov, prebuja-joœi dan. Toda øe vedno ganisem mogel videti, pretemnoje bilo … Zelo blizu sem mumoral biti, zato je moja vzne-mirjenost dosegla viøek; lote-vala se me je napetost, æelo-dec sem imel v grlu. Roki, kista stiskali puøko, sta bili æelep œas v krœu, ki ga nikakornisem mogel sprostiti. Zaresprevidno sem delal le øe po enmajhen korak, oœi pa semimel tako izbuljene, da sem sebal, da mi bodo izpadle izoœesnih jamic. Øe vedno ganisem videl, sliøal pa, da jeprav blizu, na eni od vej dre-vesa pred menoj. Kar na en-krat je petelin utihnil in srcemi je skoraj zastalo. Dolgo sinisem upal niti dihati in vestrd sem stal na obeh nogah.Puøka je bila prislonjena klicu in z obema oœesoma semstrmel v vrh drevesa, kjer semi je zdelo, da je øe prej pelpetelin. Iskal sem temnogmoto med vejami, pa je ni-sem naøel. Z vsemi œutili bioœitno oba rada premagalatemo, ki je trda in œrna leæala

med nama. Tako blizu sva sibila, pa se nisva videla, samoslutila sva se in obema je biloteæko, ker nisva vedela, kaj sebo zgodilo. Gozd je bil kakornaelektren in nevidna sporo-œila so potovala po zraku da-leœ naokoli. Nisem se premak-nil, niti s trepalnico si nisemupam meæikniti, komaj semsi upal skozi usta na rahlovdihniti zrak. Minute so se mizdele kakor veœnost, petelinpa se ni oglasil. V trenutkunajveœje napetosti v tiøini, kibi jo lahko skoraj rezal z no-æem, so zaplahutale petelino-ve peruti z drevesa nad me-noj. Ptiœ se je odloœil, da vseskupaj ni dovolj varno za nje-govo zdravje. Za trenutek semle videl veliko gmoto in ptiœse je v jutranji temi frfotajespreletel nekam naprej v glo-bino gozda.

»No, sva si pa bila zareszelo blizu«, sem si lahko leoœital. Krasno, zares œudovitobœutek, ko se po dolgi instraøni napetosti telo spetsprosti. Za delœek sekunde jebil petelin prehiter in jaz sembil s strelom za delœek sekun-de prepoœasen.

Spremljevalec ni mogel bitidaleœ stran, saj se je kar naen-krat in brez øuma pojavil tikob meni in poskuøal miriti

mojo razburjenost. Prav kma-lu je zasliøal petje drugegapetelina in takoj sva ga zaœelanaskakovati. Toda zdaj to nibilo veœ tako lahko, ker so semedtem prebudili æe vsi gozd-ni ptiœi vseh mogoœih vrst invelikosti, zdruæeni v en samvelik orkester, in prepevalibrez dirigenta. V porajajoœemse jutru so se vsi ptiœi merilimed seboj, kdo bo glasnejøiin bolj prepoznaven. Vsakoptiœje grlo je po svoje pelohvalnico prebujajoœemu sejutru in imel sem obœutek, daæeli vsak ptiœ preglasiti dru-ge. Nad vsemi pevci pa se je vnizkem letu pripeljal mimolepo pisan divji gosak in ssvojim popolnoma razglaøe-nim gaganjem vesoljnemusvetu razglaøal, da ima daneson najbolj »skrokan« glas.

Temna noœ se je zaœelanaglo umikati sivemu jutra-njemu somraku in vrhoviborovcev so se vedno ostrejerisali na sivem nebu nad nji-mi. Petelin, ki sva ga naska-kovala, je pel na borovcupred nama in niti slutil ni,kakøna usoda mu preti, kosem ga naposled le imel namuhi. Samo od mene je bilaodvisna dolæina njegove pev-ske kariere. En sam, nekajgramov teæak pritisk na spro-

æilec – petelina (kakøna ironi-ja: na petelina puøke pritisneøin petelin preneha peti) inveliki pevec bi se æalostnozvrnil z vrha bora ter v jutra-nji tiøini glasno treøœil na tlapred moje noge. Kakøna groz-na usoda je preæala na tistegasnubca. On pa je kar klepal(tleskal), drobil (trljal), odpelzadnji udarec (ali tok) in bru-sil … To se je venomer po-navljalo, ob tem pa je »vozilkoœijo« po gredi, da so ga vnjegovi napihnjeni samovøeœ-nosti in ponosu lahko opazo-vali in obœudovali vsi prebi-valci tajge. To se je dogajaloprav na vrhu borovca. Pravbal sem se, da sem ga tistojutro opazoval samo jaz in dani bilo nobene kokoøke narastiøœu pod njegovim dreve-som. Lahko da jih je privabilin k sebi zvabil drug, boljsladkospevni snubaœ. Dvajsetdolgih in nepozabnih minuttrubadurjeve pesmi v dreves-nem vrhu nad menoj, v njemulastnem ritmu in viøini tona,mi je pustil veliki gozdni ptiœ,preden je æe v svetlem jutru,tudi on, zapustil gred, svojvisoki pevski podij in se od-peljal kokoøkam naproti. »Leleti, velika ptica! Bil sem tidovolj blizu in tako z uæitkomsem pil tvojo pesem, da si za-sluæiø æivljenje. Doma me na-gaœen in ves praøen ne bi mo-gel dolgo razveseljevati …«

Nekaj veœ kot pol dneva jeminilo, ko sem bil øe doma, vLjubljani, tisoœ in nekaj kilo-metrov stran. Za menoj jebilo eno najlepøih lovskih do-æivetij. Neverjetno, kako sorazdalje postale majhne inkako smo se tudi lovci spre-menili v svojih æeljah in od-nosu do narave …

5.45 je bila ura, ko sva se zoœitno zaœudenim vodnikomvrnila v gozdarsko hiøo. Karobleœen sem se zleknil na po-steljo. Øe preden se je glavadotaknila blazine, sem æespal. Tudi Duøanu, ki je priøelmalo pozneje v sobo, sem na-klonil le beæen pogled z enimoœesom in sem spal naprej.Tudi on je priøel blizu svoje-ga petelina, toda drevesnodeblo je bilo nekje med nji-ma, da ni mogel streljati. Pravdeblo je tisto jutro tudi nje-

16 Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 1/2005

PO LOVSKEM SVETU

Foto

:Æ. B

obiœ

Za tajgo so predvsem znaœilni sestoji breze in bora.

LOVEC-jan-2005 12/24/04 8:12 AM Page 16

govemu petelinu reøilo æiv-ljenje.

Devet je bilo, ko smo se vsizbrali v jedilnici, kjer smospoznali øe tri lovce z Dan-ske, ki so bili prav tako kot mividno utrujeni od jutranjihlovskih aktivnosti v gozdu. Anas ni to prav niœ motilo, da sine bi zaœeli pripovedovati za-nimivosti in opisovati dogod-kov iz naøega lovskega æiv-ljenja na razliœnih koncihsveta. Zajtrk smo podaljøali vdopoldne in nikomur ni biloæal œasa, nikomur se ni nika-mor mudilo. Lov je paœ tudisinonim za prosti œas in spro-stitev, ura na roki je na lovu lemoteœ element.

Pa øe na bobre …Pod gozdarsko hiøo, le ne-

kaj stopnic navzdol, je teklatemno rjava, na prvi pogledniœ kaj prijazna, a veselo po-skakujoœa reœica, ki je obliz-nila vsak kamenœek v korituna svoji poti skozi neprehod-ne brezove in borove moœvir-nate gozdove. Lahko sem jizameril samo, da ni bila bistrain prosojna, kakor smo vajeninaøih gorskih rek. Zelo ribjeobetavna reka se mi je zdelain ker sem imel ribiøki pribors seboj (moj ribiøki prijateljDamjan mi ga je s posebnoskrbnostjo posebej pripravilprav za ta del Evrope), sempoizkusil ribiøko sreœo. Prele-tavale so me divje race, gla-sno so gagale in proti poldne-vu je sonce prijetno grelo reœ-ne bregove. Kaj vse vidi takareœica na svoji poti skozi po-krajino? Gozdarji izsekavajoogromne goloseke in kar pred-stavljal sem si losa, kako vzgodnjem mrzlem, poznoje-senskem jutru stoji sredi enetakih posek. Glavo z razkre-œenim lopatastim rogovjemponosno dviga visoko v zrak,ko preskuøa vonjave, ki mujih v nozdrvi prinaøa mrzeljutranji zrak. Jezen je na krviæeljne volkove, ki ga obkro-æajo vse bliæje, iz nozdrvi semu kadi razgreta sapa. Pogra-bilo me je lovsko sanjarjenje,saj si lovci v spomin vednoprikliœemo najlepøa doæivetjaiz svojih prejønjih lovskih po-tovanj.

Sivi oblaki so prekrivaliznaœilno, v pomlad prebuja-joœo se tajgo. Redki listi navejah so øe bolj poudarjalibela stebla vitkih brez. Hlad-no je bilo in od œasa do œasa jeiz sivega neba tudi malo rosi-lo. Vsekakor pa je bil hladdobrodoøel, kajti zavedal semse, da se bodo æe œez dobermesec tukaj po zraku valiliogromni oblaki krvi æeljnih insestradanih komarjev in mu-øic, ki so tod, razen pozimi, vseleto velika nadlega za lovca.

do za vsakega, iz narave iz-loœenega bobra.

Zveœer smo se odpravilivsak k svojemu potoku, kjerso prebivale bobrove druæine.Pred dvema tednoma so bilibobri izredno aktivni, kajti kose skotijo mladiœi, morajoenoletni bobri zapustiti druæi-no in si poiskati nove delepotokov, kjer si postavijo jezin ustanovijo novo druæino. Vtem œasu lahko naletimo nabobre tudi na najbolj never-jetnih mestih, saj si intenziv-

preæi, ki jo po potrebi lahkopremaknejo kamor koli obobali potoka. Bober je noœnaæival in njihova aktivnost, œeimajo mir, se zaœne øele v po-znem mraku. Zdelo se mi je,da ne bo teæko priti do plena.Upleniti bobra z visoke pre-æe, ki stoji komaj 20 metrovod obale potoka, pa res nemore biti posebno teæko, semsi mislil. V rokah sem dræaldvocevno øibrovko, sedel semna preæi in gledal, kako bobriprevidno, œisto poœasi, komaj

Naø tretji lovec, Roman, jejutranji poœitek potegnil kardo 14. ure. Tedaj je bil tudi æeœas za pripravo za veœerni lovna bobre.

V Latvijo so pred leti nase-lili bobre iz Norveøke in izRusije. To je tudi vzrok, datod æivita dve barvni zvrstibobrov, rjavi in œrni. Sedajsicer oboji æivijo v istih do-movanjih, kot so mi povedalidomaœini, a skupaj delajotudi ogromno økodo. Domo-vanja si gradijo v bregovepotokov in pri tem zelo uni-œujejo obreæja. Kjer jim red-no ne podirajo jezov, vodapoplavi neverjetne povrøinepolj; uniœuje ceste in æelez-niøke nasipe. Na vladi mendapremiøljujejo, da bi zaradiogromne økode, ki jo po-vzroœajo bobri, uvedli nagra-

no iøœejo nove prostore zasvoja domovanja. V druæinije okrog 6 bobrov, ki skrbijo,da je jez stalno zatesnjen, ganadgrajujejo, da voda za je-zom œim viøje poplavlja injezero za jezom postaja ved-no veœje. Domovanja si skop-ljejo v bregu in ko hodiø poobali potoka, moraø res dobropaziti, da ne padeø v izkopa-no, a ne dovolj trdno prekritoluknjo. Tak padec se lahkokonœa tudi z zlomljeno nogo,kar daleœ od civilizacije ne bibilo prav prijetno. Svoja zna-œilna bobriøœa na vodi pabobri gradijo samo na jezerih,kjer ni visoke obale, kamor bisi lahko skopali svoja domo-vanja.

Toliko so nam o bobrih po-vedali domaœini in ob 18.45je bil æe vsak od nas na visoki

opazno pomolijo svojo glavi-co s smrœkom, majhnimi uhljiin oœmi iz vode. Pri tem vodakomaj opazno vzvalovi. Po-tem pozorno opazujejo okoli-co, œe je dovolj varno za pre-mik. Bobra je teæko opaziti,øe posebno, œe piha veter in jevsa gladina rahlo vzvalovana.Œe ga kaj vznemiri, se potopiin pri tem z repom udari pogladini, da se tlesk krepkosliøi in tudi opazi. No, takratje æe prepozno za strel. Lovecje vznemirjen in œaka na na-slednjo priloænost. Bobra jenajlaæe upleniti, ko je na kop-nem, kajti œe nanj streljamo vvodi, tudi smrtno ranjen na-vadno potone in je za lovcanajveœkrat izgubljen, nekjena dnu reke. Res pa je, da pra-viloma potoki z bobrovimidomovanji niso globoki, zato

17Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 1/2005

PO LOVSKEM SVETU

Foto

:Fot

o SP

RIN

G

Bober previdno, œisto poœasi iz vode pomoli svojo glavo; pri tem voda komaj opazno vzvalovi …

LOVEC-jan-2005 12/24/04 8:12 AM Page 17

spadajo k opremi za lov nabobre tudi visoki ribiøki økor-nji, da lahko zabredemo vvodo in poiøœemo mrtvegabobra nekje na dnu. Kar 50 %bobrov za vedno konœa podvodo in po strelu jih nihœe nitine iøœe.

Okrog osme ure se je za-œela aktivnost v potoku predmenoj. Pokazala se je bobro-va glava in æival je poœasi za-plavala proti nasprotni obali.Na bregu se je zaœela stego-vati proti veji drevesa, ki ga jepodrla pred dnevi. Veja je biladokaj visoko in bober se jezaœel stegovati za njo. Vednoveœji, kot oglje œrn trup je ra-sel iz vode. Takrat sem verjeldomaœinu, ki je povedal, daso bobri teæki okrog 25 kg,vœasih pa posebni primerkidoseæejo tudi teæo 30 kg. Takolepo je stal bober v iztegnjenidræi, komaj 70 m oddaljen, pamu s øibrovko nisem mogeldo æivega. Potem se je na dru-gi strani jeza pokazal øe enbober. Bil je rjavkaste barvein je previdno ter prav poœasiplaval gor in dol po potoku inpremiøljeval, kaj mu je storitidanes. Mogoœe me je samodraæil, saj je plaval v varnirazdalji, ker je vedel, da mu søibrovko ne bom mogel doæivega. Bolj ko se je noœilo,bolj so bobri postajali aktivni,jaz pa sem vse manj videl.Tudi zeblo me je æe tako, daso mi øklepetali zobje in semse bal, da si jih bom polomil.Øe dolgo sem potem v mrzlinoœi œakal na lovca vodnika zavtom, ki je krepko zamujal.Ob glavni cesti sem si zakurilogenjœek in premiøljeval, ka-ko bi se konœala taka avantu-ra, œe bi sluœajno v tej, odboga in ljudi pozabljeni po-krajini, mimo pripeljal kak-øen domaœin. Ura je bila po-zna, moænost za sreœanje si-cer majhna, saj so vsi domo-rodci verjetno greli svoje oddela preutrujene kosti ob krep-kih in moœnih soprogah nakmeœkih peœeh. Res je tudi,da sem bil le streljaj od meje zRusijo in da nisem vedel, kajnaj bi sploh rekel kakønemusluœajnemu popotniku, ki bipriøel mimo in bi me prav pri-jazno pobaral, kaj poœnemsam tam in ob tako pozni uri.

Spomnil sem se vseh zgodb,ki sem jih kdaj prebral o rus-kih vojakih, policajih in cari-nikih. Teæko bi jim dopove-dal, da sem lovec iz daljneSlovenije in da œakam na pre-voz do lovskega doma, ki jeveœ deset kilometrov stran, nevem pa niti, kje je in kako seimenuje vas, blizu katerestoji. Kako bi jih prepriœal, danisem begunec ali celo anar-hist s puøko. Poœasi sem na-lagal na ogenj. Plameni soveselo plapolali in lizali suh-ljad, jaz pa sem si nad njimimel roke; poœasi mi je le po-stajalo topleje. Spomnil semse na prijatelja Draga, ki jepred leti v Kanadi lovil œrne-ga medveda. Zveœer, ko bi gamorali priti iskat pod preæo,so nanj popolnoma pozabili.Proti polnoœi so se spomnilinanj in ga priøli iskat øeleproti jutru. Tedaj sem ga zelodobro razumel, kako se je mo-ral poœutiti osamljenega in za-puøœenega, skoraj zavræenegain pozabljenega v popolnomatuji in neznani deæeli, samegas svojim ognjem, ki ga je grelin mu sluæil tudi za odganja-nje divjih zveri.

Konœno so se na obzorju lepojavile avtomobilske luœi inse mi pribliæevale. Srœno semupal, da je to moj lovski vod-nik, ki me bo naposled reøilosame in negotovosti, in nekdo drug. Œeprav nisem ve-del, kako bi si pomagal spuøko, sem jo vseeno trdnostiskal v rokah. Ko je iz ladenive stopil moj lovski sprem-ljevalec, sem ga bil iskreno

vesel. Ura je bila 22.25, kosva pogasila veselo plamene-œe plamenœke mojega ogenj-œka. Kar æal mi ga je bilo, sajmi je bil celo uro edini prija-telj. Popila sva poæirek vodkein øla k drugemu potoku iskatøe preostala dva prijatelja.Tudi ona dva sta bila popol-noma prezebla in zapuøœena,tudi brez lovskega plena. Vgozdarski hiøi nas je œakalaslastna veœerja, potem pa sav-na, pivo … in ura je bila pol-noœ, ko smo legli v posteljo.Samo 2 uri in pol, pa bomomorali zopet vstati in iti najutranji lov na divjega peteli-na. Lovska je teæka!

Raœuni brez krœmarja …

Tudi v nedeljo, 25. 4. 2004,se je ponovila skoraj enakazgodba s petelinom kot prej-ønje jutro, le da je Romanuuspelo upleniti œrnega ptiœa.Midva z Duøanom pa sva seponovno nauæila le œudovite-ga jutra z neponovljivimi lov-skimi uæitki. Po zajtrku smosi øli pripravljat preæe za ve-œerni lov na bobre in pogle-dat, œe bi sluœajno kje le naølitista dva, na katera sta prejø-nji veœer streljala Duøan inRoman. V ta namen smo raz-drli jez, voda je odtekla in zapregrado se je gladina jezeraprecej zniæala. Z jeklenimkavljem na koncu lesenegadroga smo preorali dno poto-ka, œe bi sluœajno naøli bobro-vo truplo, a vse brez uspeha.Prestavili smo preæe in vse

18 Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 1/2005

PO LOVSKEM SVETU

Foto

:Æ. B

obiœ

pripravili tako, da bi bil lovuspeøen. Zdaj smo bili pre-priœani, da bomo zveœer vsisreœni uplenitelji. Ko smo vsepripravili tako, kot mora biti,da bi bil uspeh zagotovljen,smo se vrnili v lovski dom.

Zveœer smo zopet sedeli,vsak na svoji preæi ob potoku.To pot nismo imeli øibrovk,paœ pa puøke z risano cevjo inzato bolj prepriœani v uspehœakali vsak na svojo priloæ-nost. Toda po treh urah preze-banja smo sloæno ugotovili,da pri nikomer ni gladina rekeniti vzvalovila; skratka, da seni niœ zganilo, kaj øele, da bikdo od nas sploh videl bob-rov smrœek ali uhlja. Tudi no-benega udarca z repom ni bilosliøati. Dobro so nas latvijskibobri tokrat potegnili za nos!Prepriœani smo bili, da nam jeplen z risanico zagotovljen!Æal je bil to tudi naø zadnjiveœer v Latviji.

Ponovno sem v ponedeljek,26. 4. 2004, doæivel prelepzgodnjejutranji lovski doæiv-ljaj s pojoœim petelinom ne-daleœ od mene. Stal sem poddrevesom in ves oœaran po-sluøal velikega ptiœa, kako gaje razganjalo od silne æelje,da bi se pred kokoøkami po-kazal s svojo pesmijo in sva-tovsko obleko kot najboljøimed vsemi drugimi tekmeci,ki so jih prav tako posluøaleskrite nekje na tleh. Pa se mije vseeno zdelo, da so tistojutro petelini peli mnogo slab-øe; vsaj sliøal jih nisem tolikokot prejønja dva dneva. No,tisto jutro se je lovska sreœanasmehnila Duøanu. Lovskiblagor!

Po lovu smo se le øe prisrœ-no poslovili od upravnika lov-skega doma in Janis Bauma-nis nas je odpeljal nazaj v ci-vilizacijo, v Rigo. In potemspet povraten let prek celot-nega EU imperija do juæneøengenske meje.

Kje so æe tiste, vœasih sko-raj nepremagljive, neskonœnerazdalje? Danes je vse takozelo blizu, dosegljivo v nekajurah! O, Latvija, prej neznanain zdaj prav tako pridruæenaœlanica EU, koliko skrivnostiin neodkritih lepot øe skri-vaø!?

Æivo Bobiœ Naøa lovska trojka

LOVEC-jan-2005 12/24/04 8:12 AM Page 18

*plenkaœa = tesarska sekira s øirokim, polkroæ-nim rezilom**raztreska = razprøi kot trske

Lovec steøe toplarVedoæeljnejøi in pogumnejøi vaøœani

smo se razkropili po svetu, vsak za svo-jim kosom kruha. Sto petindvajset arovzemlje, ki nam jo je naø oœe kot deleæepred smrtjo razdelil na øtiri dele, za øtirimajhne hiøe, je bilo premalo za øtirigrunte. Marguœevi, tri kilometre odda-ljeni sosedje, pa so ostali kot trdni, po-nosni kmetje tam gori v vasi Brstje,kjer rastejo najmogoœnejøi jagnedi in jevedno veœ sonca, kot pa ga sije pri nas.Partijska oblast in odsluæeni komisarjiso po vojni zamiæali. Pustili so jim po-sest, edinim kulakom v vasi, da soobdræali strnjeno zemljo v enem kosu.Æupanu in njegovim udarniøkim oblast-nikom pa so morali Marguœevi za to»prokulaøko miæanje« vsako leto poosvoboditvi, od 9. maja 1945 naprej,vzrediti dvesto petdesetkilogramskajorkøirska praøiœa. A ne tolsta, øpehata,paœ pa mesnata, pitana z najboljøim, karso premogli v kaøœi in kuhinji, s koru-

Otroci smo radi gledali, kako jemiøiœast, œokat in uren Lojz zamahovals plenkaœo*, in iz orjaøkega debla kle-sal »babo« – enega izmed øtirih, vogal-nih nosilnih tramov kozolcev »top-larjev«, ki smo jim tako pravili zato,ker so bili dvojœki, dvokrilci, zdruæenipod eno streho. Æe na zunaj so kazaliimenitnost, zanesljivost in moœ velike,urejene kmetije. Ponos gospodarja!

Lepo ga je bilo gledati, strica Lojza,kako ostro in odloœno zamahuje po hra-stu v zgodnji jeseni, v senci velikegakostanja, in z robatimi, mogoœno oko-vanimi delovnimi økornji stopa na na-brekle jeæice, iz katerih se luøœijo debe-li kostanji, strici laøkih maronov. Obmoøtu, ki prvi priteœe iz zrelih, stisnje-nih jabolk, se øiri omamen, aromatiœenvonj nad æerjavico. Radi smo jih peklina paøi.

Teøe, zamahuje s teæko, macolastoroko. Na æagi obrezani hrasti ne trajajotako dolgo, kot na roko obtesani! Posa-

celoto. Øe bolje pa je vedel, kako seponosni hlapci uprejo gospodarju in ganauœijo kozjih molitvic, œe jih ogoljufav banki in pri davkih. Tista Cankarjevapredstava se je sprevrgla v vesel moøkitepeæ, kjer so jih dobili po grbi prekup-œevalci s »podræavljenim« lesom, za-sebno lastnino kmetov. Lesa niso vrnili,a »dobra predstava ostane ljudem vglavi in srcih za zmeraj, kot hrast zaveœ generacij!« je æarel ljubitelj kmeœ-kega gledaliøœa. Drvarji so nam pri-povedovali, kakøen sveœan obred jezganjal, preden je zaœel z gradnjo.

Ustopil se je prednje, si zavihal øœeti-naste mustaœe navzgor, klobuk pomak-nil na zatilje, potipal ostrino – œe jevaøki brusaœ dobro nabrusil plenkaœo.

Najprej je potreboval najboljøehraste, ki si jih je sam izbral v gozdu.Drvarjem jih je pomagal tudi podirati.Gorje, œe je kateri podrl tistega, ki gaon in gozdar nista zaznamovala in jestal bliæe cesti, da bi ga konji laæje

zo, pøenico, peso, krompirjem, z vsem,kar so takoj po vojni jedli tudi ljudje –œe so te dobrote le imeli! Praøiœi so semastili s pøenico in koruzo, sami pa soglodali »arestantski« kruh iz grobozmletega ræenega zrnja. Dandanes pa jetak kruh specialiteta »bio kmetij najviø-jega nivoja«.

Ob njivah in travnikih so si kmetjepostavljali kozolce, ki jih je znal najbo-lje izdelovati samo »hrastov mojster«,Kolenœev Lojz, Marguœevih »mrzliøvoger«, kot so oznaœevali tisto grobotesarsko sorodstveno vez med njimi inlovcem - tesarjem. Daleœ naokoli jeslovel kot poøten in dobrosrœen lovec,ki je siromaøni druæini za boæiœ radpodaril kakønega gamsa ali srno, ki juje po posvetu »odpisal« na raœun Lov-ske druæine Ruøevec, ko je svoj poten-cialni plen razglasil za – øepavega.

mezne dele toplarja skrbno, natanœno,po meri doklesuje. »Deca,« nam je go-voril z globokim, æametnim glasom, »te-sanje toplarja je domiøljena igra! Tako,kot da bi spravljal izoblikovane igralcena vaøki oder. Vsakega posebej moraøprej obtesati, da je oblikovan za svojonatanœno doloœeno vlogo. Vsi tramiskupaj pa postanejo dobro sestavljenaigralska druæina, ki se mora natankoskladati, tako kot mora igralec breznapak zaigrati za gledalce. Drugaœe seigra raztreska**.« Nekoœ je igral vlogokovaœa Kalandra v Cankarjevi dramiHlapci, zato je natanko vedel, kako igrapoteka in kako morajo hlapci sluæitigospodarju – novemu toplarju, œe na-stopa veœ igralcev, stesanih v skladno

privlekli k tovornjaku! Lojz je øel zlogarjem, ki je moral imeti zanj konjskeæivce in nebeøko potrpljenje.

Mojster Kolenc je skrbno premerilkorenine in vrh drevesa ter ugotovil,kako iz glavnega debla rastejo naj-moœnejøe veje. Nato je s sekiro potrkalpo deblu, najprej pri tleh, nato viøe. Pozvoku je poznal gostoto lesa, njegovoœvrstost in kakovost.

Œe je iz votlega debla planila kuna alilisica ali œe je s trkanjem sekire prezgo-daj prebudil iz zimskega spanja speœegajeæa, hrast seveda ni bil uporaben!

Za tesanje je potreboval tudi naj-boljøe, pri najbolj izurjenem mojstrukovaœu kaljeno orodje, æago in plen-kaœo. Za poskus si je s to polkroæno,kot britev naostreno lepotico predtesanjem obril nekaj koøatih kocin zlevice. Œe ni dobro tesala, je spravil

19Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 1/2005

LOVSKO PRIPOVEDNIØTVO

IVAN CIMERMAN

Margučev Štefanbrani kozolec*

*2. nagrada Javnega nateœaja glasila Lovec (2004) za najboljøe delo z lovsko tematiko

LOVEC-jan-2005 12/24/04 8:12 AM Page 19

si ob tesanju trama ni ogulil œlenkov naroki.

»Øesti dan je Bog ustvaril dobregaœloveka, Kolenœev Lojz pa bo stesaldober kozolec!« je priœakujoœe hvalilamojstra Kovaœeceva Micika. Do veœeraje kozolec zrasel v mogoœnega lepotca,ki so ga med prepevanjem in smehomza vaøke melodije uglasile mojstroveæuljave roke. Med klici »hooo-ruuuk!«se je sliøala pesem.

Zdelo se je, kot da vsi najmoœnejøimoæje dræijo v rokah dvodelno, velikan-sko harfo, v katero so vpete proæneletve – njene lesene strune. Nanjo vsakne zna igrati, zanjo ni nobenih glasbe-nih øol. Samo ljudje morajo prav ugla-siti srca s posluhom za kozolce, polja intravnike. Zemjo morajo sliøati, kako jimpoje! Œe nisi tenkosliøno uglaøen,ustvarjen za take zvoke, jih ne boøsliøal nikoli v æivljenju – okornih, lese-nih strun, kadar pojejo melodijo diøeœe-ga sena ali kadar burja nanje igra divjemelodije.

Æenske so prinesle æganjice, moæjeomare so veœkrat trœili. Iz grla Kolenœe-vega Lojza se je razlegel prvi vrisk,iijuuuh! Prislonili so lestev, da je sple-zal do vrha, kamor je pritrdil lovskosmreœiœo, znamenje plena ali dokonœa-nega dela, in nam zviøka pomahal. Bilje kralj, streha pa prestol. Mi, spodaj,smo mu veselo pomahali.

Zveœer se je veselje nad novo zgraje-nim hrastovim lepotcem razlegalo medvonji razcvetele lipe, pod katero soodrasli zaplesali. Razigrani otroci pasmo øvigali med njimi in v grmovju tupa tam ujeli kaøno bledo, svetlikajoœose kresnico. Od nekod sta se iz temevzela muzikanta s klarinetom in harmo-niko. Œez nekaj trenutkov je enoglasnoprepevala vsa vas, da so æabe v bliænjimlaki œisto utihnile … Zahtevno muka-nje krav, na katere so povsem pozabili,jim je za nekaj seænjev navræene krmeprekinilo veselje.

Gospodar, Marguœev Øtefan, ni sko-paril z dobrotami. Miza se je øibila odmesa, potic, sveæega domaœega kruha,jabolœnika, æganja in vina – tistegarenskega rizlinga, ki ga je v kotu kletihranil za posebne priloænosti, za boæiœ,novo leto in veliko noœ.

Od gostilne sem se je razlegala po-skoœna melodija Krumpavega Øimeta,øepavega klateæa, ki ni bil za teækadela, paœ pa le za veselice, dekleta,druæbo in petje.

Nihœe ni govoril o denarju in posesti.Mnogo povsem razliœnih sovaøœanovnas je sedelo pod lipo, a bili smo kotspevne note iz ene pesmi, iz enegasamega kosa – nov toplar, ki ga je

preæarjal smeh. En sam dolg poæirekveselja nas je bil!

Kolenœev Lojz si je privihal brke inpovedal veselo lovsko »øtorijo«.

»Tistikrat sem bil za logarja podUrøljo goro na Koroøkem in nobenaUrøka me øe ni ujela v svojo kuhinjo.Gospodo z Dunaja sem vodil na malegapetelina in znal sem ga oponaøati, da jebilo veselje. Ko se ruøevec æeni in brusiljubezenske klike, sicer izgubi glavomed tepeæem, drugaœe pa je silno previ-den in ne naseda øe tako lepim kuram.Trije petelinarji smo bili in vsak jevedel za svoj kot, v katerem je rad pelpetelin. Z Dunaja je s spremstvompripotoval imeniten gospod J. H.Schmutzigg, lastnik dveh tovarn, in storili smo vse, da se je dobro poœutil. V gozdno koœo so mu prinesli sveæegasira, prekajene divjaœine, potic in pijaœ.Petelin rano poje, nima rad visokegasonca.

Vstajali smo okrog øtirih in peljalsem ‘svojega gospoda’ v Voranœev kot,kjer je brusil najlepøi petelin. Œaaaka-mo do svita, sonca, razkadijo semeglice. Niœ!

Naslednje jutro vstanemo øe prej.Brusim petelinji klic, vabim. A petelinaod nikoder. Zajela nas je nevihta inpremoœilo nas je do koæe. Tretje jutroga prikliœem, lepotca v polni moœi.Zaprhutne po jasi, prisnubi dve putki …»Bum!« treøœi vmes ob napaœnemtrenutku gospod Schmutzigg s svojoflinto in zadene star panj ob æeninu.

Tudi tretjiœ niœ! Bili smo spet laœni,æejni in premraæeni, saj smo ga peljaliøe v Œrni kot in pod Aljaæev previs.Kakøen lovski vodnik pa sem, œe sevraœamo brez plena?!

Gospoda poje svoje mesene dobrote,popije svoja sortna vina in »schnaps«,poje dunajske »sacher torte«. Jezni innamrøœeni sedijo ob svoji mizi. Mi, trijepetelinarji, pa si suøimo mokra oblaœilain obutev, glodamo polsuhi kruh in sikuhamo polento.

Gospoda brez trofeje nejevoljno od-øtorklja. Za »plaœilo« nam pustijo polsteklenice »schnapsa« … O, le poœa-kajte stiskaœi, vam bom æe pokazal, semse priduøal.

Mine øtirinajst dni in naøa lovkaHeidi, profesorica nemøœine, nam se-stavi imeniten telegram, ki ga poøljemona Dunaj: »Takoj pridite, Herr Schmut-zigg! Prelep petelin, trofeja, velika kotpuran, vabeœe kikirika in œaka samo naVas!«

Pridrvijo trije imenitni Dunajœani.Gremo do Aljaæevega previsa. Z visokesmreke se s »strli-strli-strli« oglaøa namoje piske imeniten ruøevec. Dobro gasliøim.

brusaœa ob æivce: tako dooolgo jo jemoral znova ostriti, dokler ni odœesnilaiveri kot »sekirasta britev«, ki je dokle-sala tesarjev ponos. Medtem ko je tesal,mu je morala mama nositi najboljøohrano. Za dobro jutro øilce domaœegaæganja, nato toplo malico in obilnokosilo.»Laœen mojster, niœno delo!« jepojasnjeval mojster Kolenc. Prelepi,dotesani trami so kar frœali izpodsekire. Z vsakim je rasel tudi njegovponos.

Tesal je za veœ rodov in se øalil: »Sajje hrast øe po sto letih pravi mladeniœ,ki lahko omoæi v gozdu letve iz mladihsmrek, ko jih zamenjajo na njem.«

Bosopeti fantiœi smo vroœiœno tekalipo vaseh – Cvetkovcih, Lipovcih inBorovcih – in ljudem sproti poroœali,kateri del kozolca je æe stesal, kaj je æenaredil hrastov mojster, Kolenœev Lojz,ki se rad øali in pripoveduje lovskedogodivøœine.

Iz priprav je vrela ustvarjalna radost,z njo pa je dihala in utripala vsa vas.Otroci smo vlekli tanko nitko priœako-vanja od hiøe do hiøe, od koœe do koœe.Nekaj novega in œvrstega je raslo, karbo dolgo kljubovalo in ostalo. Naøavest je bila zlasti pomembna za naj-moœnejøe moæe v vasi. Bognedaj, da bikdo manjkal tistega dne, ko je bil kozo-lec nared za postavljanje! Zameril bi sevsem, od æupana do beraœa.

Zajetne, grœaste in najdebelejøevogalne »babe«, tiste œokate trame, jeLojz povezal in spojil s preostalimogrodjem tako, da ni uporabil nobenegaæeblja, niœesar, kar ni bilo iz gozda.Mogoœni klini so spojili opornike strami, katerih teæa je bila ujeta v drsneælebove. Bili so natanœno, trapezastozasekani v stoæec, prisekan na vrhu.Oporniki so gibki, priklesani in moœnimoleli svoje nosove navzgor.

»Baba« – nosilni steber pri kozolcuje kot æena, mati in gospodinja pri hiøi,ki podpira øtiri vogale. Zato v svojemlesenem telesu ne pusti rjaveti tujega,negibnega æeblja. Saj bi bil vendargreh, œe bi zabil v dober, naravni lestovarniøki æebelj in ga oskrunil! Lesenjesenov klin pa je gibek, proæen, inbabo trdno spaja z ostreønimi deli ko-zolca. Kadar pihajo vetrovi in divjajonevihte, se vse ohiøje toplarja giblje indiha. Maje se le za spoznanje in økrip-lje, kot bi hotel v stiski govoriti. Podrlapa ga bo samo strela ali pa bomba alipa zaægal zavisten sosed,« je pojasnje-val mojster Lojz.

Klobuk si je znova potisnil daleœ nazatilje in sekiro zavihtel s øirokimzamahom, da so debele iveri na gostoøkropile po bujni travi. Roœaj plenkaœeje bil malce zasukan navzven, tako da

20 Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 1/2005

LOVSKO PRIPOVEDNIØTVO

LOVEC-jan-2005 12/24/04 8:12 AM Page 20

Herr Schmutzigg, ki ga sploh ne sliøi,pogleda z daljnogledom. Sunkovitosname puøko in »bumf, bumf! …« spustistrela, kot bi zasledoval œredo bizonovv kavbojskem filmu. A ruøevec noœe innoœe pasti na zemljo!

»Zadeli ste ga! Obtiœal je v rogovilismreke. Anæe bo splezal ponj!« zavpijem.

Z Anæetom smo domenjeni. Z jerme-nom iz konjske uzde veveriœje spleza inprinese negiben plen na zemljo ter gaizroœi gospodu Schmutziggu – domaœe-ga, nagaœenega petelina. Gospodobraœa nagaœenega petelina, trofejo –skoraj ruøevca, bulji, snema oœala inpostaja ves rdeœ in zaripel. Okrog vratuima pritlehni petelin obeøeno sporoœilce:Najlepøe trofeje ne padajo zastonj zveje! Petelin – vodnik Kikiriki.

»Verdammte Esel – prekleti osel!«zavpije gospod Schmutzigg sam nase inzaluœa neoskubljenega petelina v ruøev-je. On in njegovi priskledniki so sebliskovito pobrali iz lovske koœe, po-spremil pa jih je vesel smeh pete-linarjev.

Naøi mami smo v opraviœilo kupili øelepøega petelina, kot je bil tisti za vabona smreki,« je med krohotom konœalzgodbo Kolenœev Lojz, lovec in oœetoplarja.

Kot grbo nosiø v duøirojstno vas …

Toplar je kljuboval letnim œasombrez nas æe øtiri desetletja. In stal jetam ves œvrst, kot nov. Mi, ki smo serazkropili po svetu, smo kozolœastoodrasli v æene in moæe. In potihem smosi vsi æeleli hiøe na obrobjih mest invelik, z marjeticami posut travnik, kjerbi stal Marguœev kozolec, ki bi ga izde-lal Kolenœev Lojz. Ko smo premislili oprehojenih poteh in dejanjih, smo obpraznovanju neke davne mature ugoto-vili, da pravzaprav nihœe nikoli ne prideprav daleœ od rojstnega kraja; eni vnjem ostanejo, drugi, nekajletni svetov-ni popotniki pa si, trudni od popoto-vanj, prinesejo nazaj vanj svoje spo-minske oltarje in templje, izkuønje,spoznanja, zgodbe.

Pripeljejo svoje prve, druge ali celotretje sopotnice, druæice ali kapital vsehvrst, a ne le dobiœkonosni, denarni, kiga naloæijo v banke. Kot grbo nosiø vduøi tiste prve, rosne ljudi, ki so s plen-kaœami svojih æivljenj zasekali v hra-stovo deblo tvoje rojstne vasi veœnaznamenja. Ves svet postane globalnikozolec. Drugaœna znamenja ti vseka tasvet in ljudje, hiøo ali poœitniøko zato-œiøœe, revno stanovanje v starem bloku,najeto garsonjero, vriøœ otrok, za kateresi harfa, da plezajo po tebi, do onemog-

losti. Ko zasliøiø pravo melodijo, ko siz njo uglaøen s œlovekom, ki ga imaørad in ceniø, veø, da si bosta postavilavajin dvojnik, toplar. In niœ te ne boliœas, ko kipeœe dekle preraøœa v trdno,hrastovo »babo«. Ljubeœe gledaø mreæi-ci gubic, ki ju vsak dan bolj plete pajekœasa okrog nekdanjih dekliøkih oœi.Svojega dvojnika si ne pustiø podreti,del tebe je, zraøœen s teboj. Ker je tvojæig in rojstno znamenje, tvoja zasilnapostelja, ko se zateœeø podenj, in leæeømed zdravilne, sveæe vonje, na smrttruden cest, sveta in ljudi.

Zato odtlej vsako leto, tudi letos, pri-hajam veœkrat, meseœnik iz mesta, dapogostujem pri oœaku toplarju – kozol-cu naøega otroøtva. Tako si nabirammoœi za nore hitrostne dirke po asfaltu

ulic. Naslonjen na toplo hrastovinopozabim na ljudi.

Marguœev Øtefan prikoraœi in mezmoti pri svetem, zamaknjenem obredu– ko se prepustim srcu in mladostnimœustvom: »Gleeej no, gospod Iveeek seje priøel pravdat! Ja, kje pa hodiø, kodse klatiø?! Si øe naø, kmeœki, ali pa si sepogospodil med novimi milijonarji, kiso nam pokradli vso primestno zemljo?Ravno prav prihajaø, da mi pomagaøbraniti toplar! Tiste mestne, podkup-ljive grinte so zavohale denar na mojiparceli. Cesto œetrtega reda namerava-jo speljati skozi sredo vasi. Geodeti,inæenirji in geometri, vsa zemljoærtnagolazen se je spravila nadme in nadtoplar. Stoji jim na poti, ki bi dala velikzasluæek, prav na sredi namiøljene

21Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 1/2005

LOVSKO PRIPOVEDNIØTVO

LOVEC-jan-2005 12/24/04 8:12 AM Page 21

nimi parcelami na drugem, lepøemkraju, ne na Ljubljanskem barju, medkvakanjem æab ob kisli, øotasti zemlji,ki je sicer raj za redke æivali.

A besede mi, okorne, tuje in uradni-øko suhe, zastanejo na ustnicah. Sajniso priøle iz srca, ki je vedelo, kajmorava oba storiti: Braniti toplar Ko-lenœevega Lojza in naøo vas, da je nerazkoljejo napol mestni norci kot buœona njivi.

Spogledava se in se zasmejeva: Øte-fan je vedel, da besede niso moje, dasem jih pobral nekje med pravniøkimiakti in da imajo toliko pomenov kotmaœka mladih. Veter jih je odnesel prej,øe preden sem jih izgovoril do konca.

Toda peklenski naœrt o osvajanju par-cel za laæno Cesto œetrtega reda so tiobœinski Luciferji vseeno nadaljevali!Øest davnih kmetij je postalo kapital.

Naslednji teden so posekali del smre-kovega gozda ob robu Marguœeve par-cele, vhod v vas. Prelepe smreke, ki sodolino varovale pred vetrovi in nevihta-mi, so padale kot zadnje kmetiøkedevice, scela, hrupno, dolge do dvajsetmetrov, prepolne kubikov prvorazred-nega lesa. Darilo na oltar dogovorjene-ga Velikega nesmisla, za cesto preknaøih gruntov.

Zakaj za dva skrajøana kilometra zdajønje »predolge« ceste presekati vas?Katera skrajøana pamet prometnega mi-nistra bi podpisala takøno odloœbo, skatero bi uniœili vas, prihodnost trehØtefanovih in desetih sinov preostalihpetih lastnikov kmeœkih posesti, in pre-ostalih petdesetih duø dveh polovicvasi, presekane kot hlebec kruha? Lekdo bi se rad »vozil« po vsiljeni cesti,prek zemlje naøih pradedov in dedov,namesto jutriønjikov – naøih otrok? Vsekaæe, da bi vsi radi zidali svoje vile v tejlepi dolini! Naj zdaj naøi sinovi, ki nedobijo sluæb, odromajo v tuje deæele,prodajo pamet, izøolano za naø denar?Drugaœe kot njihovi oœetje pred veœ kotpol stoletja, takoj po slavni osvoboditvileta 1945, ko so po Evropi prodajalivolovsko moœ in miøice. Sto tisoœ jihœaka na zaposlitev, svoj kos kruha, mednjimi polovica mladine. Tuj plevel panaj se razbohotí na naøi, stoletja dobropognojeni in jalovo ljubljeni zemlji?!Celo prapotomci, sluæabniki nekdanjihgraøœakov, hoœejo imeti zemljo graøœa-kov nazaj. Vsi trdijo, da so bile njihovematere vaøke lepotice, ki jih je graøœakzapeljal v Adamov greh in da so zako-niti dediœi zemlje, ukradene vaøœanom.

***Ponoreli buldoæerji in nakladalci,

teæki veœ ton, so naslednje dni razrilitiste sirotne, za Judeæeve groøe odkup-

ljene travnike sosednjih vdov. Vse doMarguœevih.

On pa je preæal ob opornikih svojegakozolca toplarja z lovsko risanico, hudkot ris, da je zanemarjena æivina laœnomukala. Vse do druge ure, ko so dræav-ni vozniki zapustili stroje, ki so bruhalinesnaæno nafto, in se odpeljali na svojakosila, v svoje lepe hiøe, k svojim raz-vajenim otrokom, ne da bi pomislili,kolikim kmeœkim otrokom jemljejo zritjem buldoæerjev zemljo izpod nog inkruh iz ust. Øe malo je poœakal, œe bikdo priøel rovarit popoldne, da bi siprisluæil dodatek za nekaj bolje plaœa-nih sezonskih nadur, ker se je gospoditako straøansko mudilo zgraditi preknaøih cvetoœih travnikov cesto – neve-sto, mimo æupanove vile, kot so razla-gali obœinsko-vladni in polzasebniœasopisi.

Œeljusti avtomatskih poøasti so ostaleodprte ob kupih najboljøe, od stoletnegagnojenja in skrbne nege poœrnele zem-lje. Jeklene gosenice so razærle travnateruøe ob robu zelene rjuhe Marguœevegatravnika, na katerem je dotlej mirno,leæe preævekovala in napol spala œredapreseneœenih krav. Zdaj so zateglopomukavale, zbegane od hrupa inrjovenja motorjev.

Øtefan strelja na »kragulja« goseniœjesorte

Zgodilo se je neke sobote sredi økr-latnega septembra, v œasu, ko se œlove-ka polasti otoænost, ko grabi listje vvisoki praproti gozda in mu naravanaslika najbogatejøe barve v mavricahvseh letnih œasov. Øtefan je s puøkoœakal na kragulja, ki je odnaøal piøœeta,skrit v senci za toplarjem. Kakønousodno nakljuœje!

Zvonilo je poldan. Œas, ko so vsikmetje nekje na poljih, pri delu, æivini.Ta œas se je zdel inæenirjem, geomet-rom in planerjem Ceste œetrtega redanajprimernejøi za nasilen vdor naMarguœevo posest! Œas, v katerem sonameravali preslepiti starega, trmastegaupornika, kmeœkega Don Kihota …

Trije buldoæerji so hkrati pridrvelinavkreber: namenjeni, da podrejokozolec! Vozniki so hlastno prestavljalihitrosti. Nihœe ni mogel videti preæeœesence, naslonjene na babo. Najbliæji jebil oddaljen le øe dvajset metrov.

Øtefan je, skrit v skrivaliøœu, zavpil:»Stoj!« In øe dvakrat, odloœno, povojaøko: »Stoj, stooj, sicer streljam!«Jeklene gosenice pa so nemoteno drvelenaprej, s poæreønimi œeljustmi poøasti,uperjenimi naravnost vanj in v toplar!

ceste. Pravijo, naj gapodrem ali pre-stavim drugam. Kam?! Sem spada, tubo ostal! Ceste vendar ne morejo spe-ljati po sredi æive, naseljene vasi, povseh vrtovih! Toplar bo njen straæar,prvo, svarilno znamenje pred norostjo.Nikdar ga ne bodo podrli banœniøki inøpekulantski mrhovinarji! Tri parceleumrlih sosedov so jim zbegane vdove æeprodale za smeøno ceno. Jaz, z menojpa øe pet preostalih kmetov pa jim nedamo niœesar! Moje zemlje in Kolen-œevega kozolca – nikdar, do smrti!«

Marguœev Øtefan krœevito stiska vrokah dræaj velikanske sekire za ceplje-nje hlodov, da rezilo grozeœe podrhtevav igri napetih miøic, kot bi œakalo meh-ko, voljno snov, v katero bi se zarilo. Injo razœesnilo! Divje robanti: »Cestoœetrtega reda nameravajo speljati prekmojih najbolj rodnih jablan, øtiriletnic;prek najboljøega, travnika, in øe preknjiv! Taaam, viø, œez tista pøeniœnapolja naj bi vozil primestni avtobusmestne trote in œebele v satovje. Tudibloke, stolpnice iz jekla, stekla in be-tona mislijo pozidati v rebri. Øest kme-tov nas øe æivi samo od te naøe zemlje,samo øe øest! Vsi drugi so obrtniki,prekupœevalci z lesom, tovarniøke inuradniøke dvoæivke, ki odpirajo trgo-vine in servise. Preprodane duøe! Odnjih so cestni ovinkarji æe odkupili polo-vico parcel. Nas øest, pravih kmetov, pajim ne bomo nikoli dali svoje zemlje!!!Kam pa lahko izgineva z mojo starovred z oœetove zemlje, aaa? Tu svaspoœeta, tu ostaneva. Nat – k ljubemuBogu, v nebesa ali tja dol. Œe … hmmm,œe bova kot greøni duøi lahko plaœalavstopnino pri svetem Petru, ha-ha!

Zdaj, na stara leta, naj greva z Neæopreprodajat na trænico dalmatinsko inøiptarsko solato ter papriko v deæju insnegu, ki bi ju kupovala od velikih do-baviteljev z roba Barja, na Rudniku,aaa ?! Moj kozolec, tisti, ki ga je stesalKolenœev Lojz, jim je hudo napoti. Pet-krat se je æe pripeljala mestna gospoda,neki inøpektorji, pa njihove napol goletajnice. In petkrat, porka duø! so beæali,kar so jih nesle noge.

Ko so se priliznjeno prismejœkali knaøi hiøi – kar poœez so gazili, preklepe trave – mi je zavrela kri! Zagrabilsem risanico, to mojo lovsko ljubico, daso okameneli od groze. Ko so videli, dagre zares, so tekli hitreje kot jaz …Siceeer, Bog mi je priœa, da bi bil edenali dva podobna situ ali reøetu reøetar-ja iz Ribnice …

Reœem mu besede o nagli, slepi innevarni jezi ter prepoznem kesanju, œekoga v slepem srdu preveœ kresne pobuœi. Modrujem o tehtnem, poœasnempremisleku. Tolaæim ga z nadomest-

22 Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 1/2005

LOVSKO PRIPOVEDNIØTVO

LOVEC-jan-2005 12/24/04 8:12 AM Page 22

Ko je odjeknil prvi strel, je krogla zajelenjad najbliæjemu buldoæeju odœesni-la streho nad glavo! Ko je treøœilodrugiœ, je na smrt preplaøeni øoferdruge poøasti nekaj zarjul, dvignil oberoki v znak predaje, in jo kriœe ucvrlproti prvemu ovinku, od koder je geo-metrska gospoda iz dveh avtomobilovopazovala razvoj dogodkov. Preostalavoznika sta skoœila na drugo stran, protigozdu, in prav tako kriœe izginila medvejevjem. Oœitno se nista veœ name-ravala vrniti na bojiøœe med krogle!

Kot bi slutil, sem prav ob tistem œasuprihajal na obisk. Sliøal sem strela.Stekel sem od domaœije Marguœevih ktoplarju. Bil sem æiva priœa »lova nakragulje«, ki odnaøajo najlepøa piøœetaz domaœije!

Ni øe preteklo deset minut – medtemsva skrila lovsko puøko – æe sta pridr-vela na prag domaœije policaja. Ustavilismo se pri »obstreljenem« buldoæerju.

Mladeniœa sta vse pofotografirala inzapisala. Uhajal jima je zadræan nasme-øek. Razjarjeni voznik, ki ju je pripeljalna kraj zloœina, je v jezni balkanskispakedranøœini kriœal kletvice, psovalœlane strelœeve druæine in grozil, da gabo ubil, œe ga dobi v pest, strelca, nasamem seveda, brez navzoœnosti po-licajev …

Mladeniœa v modrih uniformah stabila neverjetno potrpeæljiva domaœina,mirna in vserazumevajoœa. Strel izlovske puøke: maœji kaøelj! Pred tremidnevi sta preæivela streljanje ob ropubanœne mafije na Celovøki, pred dvemamesecema pa kanonado kokainskihomamljencev v fuæinskem naselju. Tamso med øefi tolpe pele piøtole z razdaljeosmih metrov! Oba sta bila kmeœkafanta, doma nekje tod blizu, in staMarguœevega Øtefana, ki je branilkozolec in z njim zemljo pradedov,zelo dobro poznala in razumela. Brezdokazov je zanikanje nemogoœe, brezpriœ pa ni priœevanja!

»Kdo je dogodek videl, kdo lahkopriœa, dokazuje?« sta vpraøala. »Jaaaz!«sem se ojunaœil z zateglim glasom:

»Naø sosed, Øtefan Marguœ, je stre-ljal na kragulja, ki mu odnaøa piøœeta.V tistem nesreœnem hipu so pripeljali zdræavne, nacionalizirane parcele naMarguœevino pijani vozniki treh buldo-æerjev in se pognali proti kozolcu. Vsilobranu je dva zadel v streho. Økodaza prestreljeno platno in razbito stekloznaøa tretjino økode od te, ki so jo natravniku zasekale gosenice treh bul-doæerjev. Zato Øtefan Marguœ vlagatoæbo za odøkodnino in motenje posesti,prestani strah in duøevne boleœine!Gosenice buldoæerja so mu zorale,uniœile in oskrunile najlepøi travnik!«

Mlada policaja sta ostrmela. Zapisalasta si moje podatke, me spraøevala odnevu rojstva in øtevilki œevljev, kate-rih sledovi so vidni na preæi, pri toplar-ju, na kraju streljanja, kjer je lastnikœakal na kragulja. Poizvedovala sta,kdo vse je æe prodal zemljo v tej pre-lepi dolini. Ali je Øtefan resniœno nenamerava prodati? Kupila bi … parceleso blizu njunega doma. Saj Øtefan ven-dar vidi, da s takønim »don kihotskimpoœetjem« ne bo mogel obdræati zem-lje. Tu je prav lepa dolina za mladedruæine. Celo sankaliøœe in smuœiøœelahko imajo otroci …

Skoraj obstreljeni voznik buldoæerjani mogel verjeti svojim uøesom. Prijelse je za glavo, ki je bila s kratkovid-nimi oœmi vred obtoæena slabovidnostiin odøtorkljal do svojega vozila, prekli-njajoœ, da se je kar kadilo: »Videt åetevi boga svoga! J…em ti ma…r, j…m tisestru!!! Ubit åu te!

Œez tri dni je pripeljal nosilni tovor-njak za prevaæanje buldoæerjev in drugoza drugo naloæil tri jeklene poøasti.Nekdo jih je ponoœi pokvaril … Nato jeprevidno pristopicala naøkrobljenakomisija v kravatah. Nekaj je merila,skicirala, risala in velepomembno zma-jevala z glavami ter se ozirala k Øtefa-novim parcelam.

Prelepa dolina me je vse bolj jemalav objem. Æe sem videl vnuke tekati podmogoœnimi hrasti. Vpraøal sem ga, kajnamerava s preostalo zemljo, polegkozolca …

Policijska mladeniœa sta vestno prija-vila prekrøke: Æalitev œasti, naœrtnoogroæanje æivljenjske varnosti in nedo-voljena voænja treh buldoæeristov, mo-tenje in skrunitev tuje posesti; povzro-œanje nevarne psihiœne situacije predlastnikom – lovcem; izzivanje in æalitevosebne œasti oøkodovanega gospodarja.Ocenjena økoda znaøa … Økoda na pre-streljenih strehah odtehta le tretjinoøkode, ki so jo prizadejale gosenicebuldoæerjev na paønem travniku!Øtefana sta spraøevala, œe je nato »uple-nil pravega, leteœega kragulja«, ki muodnaøa piøœeta, in œe kot priøteven, nor-malen lovec dovolj dobro vidi … Iiin –œe res namerava prodati svojim nekajparcel?

Mladeniœa v modrem sta nehoteizdala resnico: Niti za avtocesto prvegareda po vsej deæeli ni dovolj denarja,zdaj, ko drvimo zelenci, nagi in bosi, vEvropo in nas ona vzviøeno opazuje vsvileni obleki. Kje bi, æe prezadolæeni vsvetu, øele dobili denar za traso Cesteœetrtega reda, ki bi peljala skozi hrib,mimo æupanove vile? Avtobus bi pobraldeset delavcev in osem øolarjev; cestapa bi razklala zadnjo kmeœko vas v

okolici glavnega mesta?! Le kje bo tazagnani æupan vzel denar za vsiljenocesto, nesreœnico, ki bi bila njegovspomenik?!

Zapiøeta vse, tudi øtevilke zanju zani-mivih parcel, pozdravita – »se øe vidimopri sodniku, œe bojo buldoæeristi toæili« –in mirno odpeljeta. Toæili so in – izgubili!

Tudi tretjestopenjski sodnik se jediplomatsko in uspeøno potegoval zaØtefanove parcele in dosegel, da bodopo njegovem po dvajsetih letih speljaliœez Cesto œetrtega reda sto metrov boljv levo, mimo vasi. Ob kozolcu toplarjupa bodo zgradili øolo in otroøki vrtec.Ni mi hotel izdati, kaj sta se domenila.Vem samo, da je postala Marguœevinaza nekdanje domaœine najbolj zaæelenadolina. Øtefanovi in sodnikovi vnuki sopozneje postali dobri prijatelji.

»Sodnikovi otroci in moji vnuki sebodo igrali pod mojem toplarjem!« se jesmejal Øtefan in boæal od let in deæevjaizprano »babo« kozolca. Obdræal jetoliko zemlje, kot je lahko obdeluje inga preæivlja ob napitnini v obliki kmeœkepokojnine. Njegovi øolani sinovi pa sose raje odloœili za uglednejøo primestnoœetrt, kjer zidajo arhitekti in enomandat-ni poslanci. Stopim œisto blizu k Øtefanumu vpraøujoœe poøepnem:

»Øtefan, rad bi se preselil iz zaduø-ljivega mesta sem gor, kjer smo fantjevasovali. Soseda bi bila … Øtirje smo.Zadovoljni bi bili tudi z majhno parce-lo, ki bi merila vsaj dvatisoœ kvadratnihmetrov … Dovolj za vrt, peskovnik ingugalnico za otroke. Najraje bi zidal vsonœnem hladu, blizu gozda. Bova sku-paj hodila na lov na kragulje! Ne bo tiæal, lahko se domeniva za bratsko ceno.Nobeden od tvojih sinov ne misli kme-tovati. Zakaj bi ta naøa zemlja œakala,spala, in poœasi lezla v roke tujihprekupœevalcev, menedæerjev in øpeku-lantov z nepremiœninami. Mi bi pa izko-reninjeni usihali v blokovskem betonuin æelezu, v tesnih jeœah z mrzlimi, vasezaprtimi sosedi …« Pokazal mi jesonœno jaso ob gozdu, kjer smo senekoœ igrali in dejal:

»Bo dobra zate? S te jase je kraguljodnaøal naøi mami najlepøa piøœeta!«

***Z geometri radostno merim temelje

novega doma. S Øtefanom in Kolen-œevim Lojzem gremo prek koøenin donjegove mojstrovine, toplarja. Potrkapo hrastovem lepotcu, ga oœetovskopoboæa in nagovori kot œloveka:

»Vreden si svojega gospodarja. Œezsto let bodo sinovi mojih pravnukovnadomestili stare druæine in sklesalinove »babe«. Za naøe vaøke otroke paboø spomenik!«

23Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 1/2005

LOVSKO PRIPOVEDNIØTVO

LOVEC-jan-2005 12/24/04 8:12 AM Page 23

24 Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 1/2005

NOVA LOVSKA IZKAZNICA

Upravni odbor Lovske zveze Slovenije opozarja vse lovce, œlanelovskih druæin, da morajo v skladu z Zakonom o divjadi in lov-

stvu po novem imeti pri sebi tudi veljavno lovsko izkaznico. Vzakonu je tudi zapisano, da »lovske izkaznice za svoje œlane izdajaLovska zveza Slovenije«.

Zaradi te, zakonsko doloœene zahteve je Lovska zveza Slovenijetakoj zaœela s postopki za pridobitev in izdelavo lovske izkaznice zasvoje œlane.

Da bi olajøali pridobitev lovske izkaznice, smo se dogovorili spodjetjem Herle M&V, ki je bilo izbrano za njeno izdelavo, da vlovskih druæinah organizira fotografiranje œlanov in hkrati tudi pre-verjanje osebnih podatkov, ki jih predpisuje zakon in ki morajo bitiobvezno navedeni na lovski izkaznici. Œlani lovskih druæin, ki seorganiziranega fotografiranja ne bodo mogli udeleæiti, lahko dodoloœenega roka, o katerem vas bo obvestilo izbrano podjetje,poskrbite za fotografiranje in preverjanje podatkov tudi na sedeæu

izbranega fotografa v Domæalah (COLOR PHOTO Senica, d.o.o.,Ljubljanska 76, 1230 Domæale).

V primeru, da se kdo tudi tega ne bi mogel udeleæiti, pa naj odpodjetja Herle M&V (Dobrave 3, 1236 Trzin) zahteva pridobitevevidenœnega lista, na katerega bo moral sam vpisati zahtevanepodatke in nanj nalepiti doprsno fotografijo v predpisani velikosti(fotografiran v lovski uniformi, brez klobuka). V takem primeru pabo takøna lovska izkaznica zaradi majhne serije bistveno draæja.

V rednem roku izdelane lovske izkaznice bodo œlani lovskihdruæin prejeli najverjetneje prek svoje matiœne lovske druæine.Vsaka lovska druæina bo dobila tudi toliko evidenœnih letnih nalepk,kot bo prijavila svojih œlanov in posredovala œlanarin zanje na ZLD(LZS).

Ponovno opozarjamo vse œlane lovskih druæin, da morajoimeti æe v letu 2005 pri lovu s seboj veljavno lovsko izkaznico –za nespoøtovanje tega doloœila zakona so namreœ predvidene precejvisoke denarne kazni!

Mag. Janko Mehle – Strokovna sluæba LZS

Sprednja in zadnja stran nove lovske izkaznice

Foto

:E. M

ihev

c –

Dia

na

LOVEC-jan-2005 12/24/04 8:12 AM Page 24

Sejem LOV jepredan druæenjuin zagledan v naravo

3.. mednarodni sejem lov-stva, ribiøtva, turizma in

aktivnosti v naravi bo v GornjiRadgoni od 6. do 8. maja 2005.To je pomembno slovensko inmednarodno druæenje vseh ljudi,ki jih povezuje odgovorna ljube-zen do uæivanja v prvobitnemokolju, zatrjujejo prireditelji.

Na njem bodo lovci izbiralimed pestro in kakovostno po-nudbo oroæja, streliva, optiœnihin merilnih naprav, lovske opre-me in pripomoœkov, oblaœil inobutve za lov in ribolov. Prika-zana bodo terenska vozila, opre-ma za lovsko kinologijo, opremaza ureditev loviøœ, krmiøœa, po-trebøœine za lovske koœe in pro-store, darilni program in strokov-na literatura. Manjkalo ne bo nitiponudbe za lovni turizem, pohod-niøtvo in druga ponudba za ak-tivnosti ter dejavnosti v naravi.

Strokovne razstave in obse-jemske prireditve ter predstavit-ve bodo na sejmu organiziralekrovne slovenske organizacije zapodroœje lovstva, ribiøtva in va-rovanja okolja. Dogovorjene sotudi æe predstavitve organizacijiz sosednjih deæel.

Sejem bodo spremljala posve-tovanja, okrogle mize in preda-vanja o aktualni lovski proble-matiki. Lovci se bodo sreœevaliob strelskih tekmovanjih, obponudbi lovskih in ribjih jedi terob drugih druæabnih dogodkih.Poleg nastopov skupin lovskihrogistov bo 3. sejem Lov pope-strilo øe literarno dogajanje inglasbeni nastopi lovcev harmo-nikarjev. Organizator bo predvi-doma v februarski øtevilki revi-je Lovec objavil Nagradni na-teœaj za najbolj smeøne lovskein ribiøke zgodbe. Najboljøa av-torska dela bodo nagrajena zvabljivimi nagradami, njihovi

prispevki pa bodo objavljeni vrazliœnih medijih in tudi pred-stavljeni na sejmu. Poleg literar-nega druæenja bo Pomurski se-jem na sejmu organiziral tudi ve-liko glasbeno sreœanje, na kate-rem bodo sodelovali lovci har-monikarji. Vsi zainteresirani steæe sedaj vabljeni, da razmislite o svojih humoristiœnih literarnihprispevkih, ki jih boste poslali,ali o glasbenih toœkah, ki bi jihradi predstavili zainteresiranijavnosti!

B. L.

3. mednarodnolovsko sreœanjeSlovenija –Hrvaøka

V Zapreøiœu pri Zagrebu je13. 11. 2004 potekalo æe 3.

mednarodno lovsko sreœanje ob-mejnih lovskih organizacij dræavSlovenije in Hrvaøke. Sreœanje,ki kaæe, da bo postalo tradici-onalno, je tokrat organizirala Hr-vaøka lovska zveza. Zajemalo jetudi strelsko tekmovanje v dis-ciplini trap med reprezentancamiLZ Slovenije in LZ Hrvaøke terekipami Zveze lovskih druæinPosavje - Krøko in Lovske zvezeZagrebøke æupanije.

Med strelskim tekmovanjem,ki je potekalo na streliøœu Lov-skega druøtva Zapreøiœ, je bilo vlepem lovskem domu tega druøt-va strokovno sreœanje predstav-nikov lovskih organizacij z obeh

strani slovensko-hrvaøke meje.Naslov tematike, o kateri smorazpravljali, je bil Gospodarje-nje z divjadjo v obmejnem pasu.

Poleg predsednika LZS Bo-jana Lepiœnika in predsednikaHLS flura Deåka so bili nasreœanju tudi predstavniki ob-mejnih lovskih organizacij – ob-moœnih lovskih zvez in nekaterigostje z dræavnih inøtitucij Re-publike Hrvaøke.

Za nemoteni potek sreœanjasta poskrbela predstavnika komi-

sednik HLS, ki je bil obenemtudi domaœin in predsednik LDZapreøiœ.

V uradnih in pozdravnih nago-vorih predsednikov obeh krov-nih lovskih organizacij je bilopoudarjeno, da je sodelovanjeobmejnih lovskih organizacijpestro, tovariøko ter da zato natem podroœju ni veœjih teæav.

Zaostreni dræavni predpisi Re-publike Hrvaøke in stroæji reæimøengenske meje so sicer bistvenoposlabøali in oteæili predvsem

sij za mednarodne odnose obehdræavnih lovskih zvez, in sicerAnton Vrøœaj iz ZLD Bele kra-jina (s slovenske strani) in An-drija Øtalcer iz LS Karlovøkeæupanije, ki je zastopal hrvaøkostran. Protokolarne zadeve je vo-dil Vladimir Cvetko, podpred-

prenos oroæja in plena (divjadi)prek meje, kar zelo slabo vplivana razvoj lovskega turizma. Zatoso predstavniki hrvaøkih lovcevapelirali na svoje dræavne orga-ne, naj skuøajo razne zapletenepostopke mejnih kontrol poeno-staviti tako, da ne bi bilo okrnje-

25Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 1/2005

LOVSKA ORGANIZACIJA

Zbrane je pozdravil tudi predsednik HLS in obenem domaœin Vla-dimir Cvetko.

Za prijetno sreœanje slovenskih in hrvaøkih lovcev sta poskrbela An-ton Vrøœaj (na fotografiji v sredini) in njegov hrvaøki kolega AndrijaØtalcer.

Novoletna œestitka slovenskim lovcemVsem lovcem æelim sreœno in mirno, zdravo novo leto 2005, dober po-gled, pa tudi veliko uspehov pri delu. Prav je, da nismo z vsem zadovolj-ni, saj je to gibalo napredka; ne pozabimo pa pohvaliti tisto, kar je dobro,in sicer zato, da bomo vedeli, da smo na pravi poti in da naø trud nizaman. To velja za vse naøe delo, ne samo v lovstvu.

Bojan Lepiœnik, predsednik LZS

Vse

foto

: R. B

iliœi

œ

LOVEC-jan-2005 12/24/04 8:12 AM Page 25

no æe vzpostavljeno dobro sode-lovanje.

S takim staliøœem se je strinjaltudi predsednik LZH fl. Deœak,ki je menil, da so lovci v svojihmedsebojnih odnosih vedno ko-rak pred dræavama in da je trebavzdræati øe nekaj let v medseboj-ni strpnosti, dokler tudi Hrvaøkane postane œlanica Evropske uni-je, ko bo reøenih mnogo teæav, kisedaj prepreœujejo øe uspeønejøemedsebojno sodelovanje. Gledetega so apelirali tudi na Veljka

ljujoœe ocene znanstveno skupajpreveriti in œe so razmere resalarmantne, jih je treba, tudi spomoœjo Evropske skupnosti, re-øevati in pripraviti ukrepe zasaniranje stanja. V obratnem pri-meru se lahko spet zgodi, da boris na tem prostoru ponovno izu-mrl.

Sliøati je bilo tudi nekaterekonkretne pobude, ki naj bi nad-gradile dosedanje medsebojnosodelovanje na druøtvenih nivo-jih, tudi na strokovnem nivoju,

kajti, kot je znano, »divjad ne po-zna meja«. Zato je nujno proble-matiko gospodarjenja z divjadjov obmejnem obmoœju kolikor jele mogoœe poenotiti in medse-bojno usklajevati.

Ob koncu sreœanja sta obapredsednika krovnih organizacijizroœila øe pokale in priloænostnadarila za doseæene rezultate vstrelskem tekmovanju, kjer jeEkipa naøe ZLD Posavje - Krøkozasedla 4. mesto, reprezentancaHLS 3. mesto, ekipa Zagrebøkeæupanije 2. mesto, reprezentancaLZ Slovenije pa 1. mesto inveliki prehodni pokal.

Variåaka, koordinatorja CIC zavzhodno in srednjo Evropo (sre-œanja se ni mogel udeleæiti in seje opraviœil, ob tem pa udeleæen-cem zaæelel uspeøno delo), naj seskuøa tudi prek te mednarodnelovske organizacije podati skup-ne pobude, ki bi delovale v smeriustvarjanja œim bolj vzdrænih re-æimov tudi na tej, sicer zunanjimeji EU.

V okviru osnovne strokovneteme posveta Gospodarjenje zdivjadjo v obmejnem obmoœju jenastala pobuda, naj se pripravienotna strategija gospodarje-nja z velikimi zvermi – z med-vedom, volkom in risom in najse s skupnim nastopom pridobiv ta namen doloœena sredstvatudi iz Evropske unije.

Posebej je bila izpostavljenaproblematika risa, ker je opazi-ti, da se je populacija po ponovninaselitvi v Sloveniji (1973) sora-zmerno hitro poveœevala in setudi prostorsko precej razøirila,kar je bilo zelo spodbudno. Vzadnjem œasu pa je vedno boljzaskrbljujoœa opaæena stagnaci-ja, kar kritiœno ugotavlja prizna-ni zagrebøki profesor dr. fluroHuber, ki je na Hrvaøkem celozaœel z akcijo S.O.S. – RIS. Nje-govo oceno na neki naœin potrju-jejo tudi slovenski biologi in lov-ski strokovnjaki.

Menili so, da je treba zaskrb-

Po konœanem uradnem sreœa-nju so gostoljubni domaœini ude-leæencem postregli tudi z lovski-mi dobrotami in specialitetamiter dobro kapljico. To je pripo-moglo, da se je sreœanje konœalov veselem in prijateljskem vzduø-ju ter z vsestransko potrditvijo,da so taka sreœanja potrebna inda pripomorejo k boljøemu po-znavanju problematike z ene indruge strani ter s tem k boljøemurazumevanju teæav obmejnih lov-skih organizacij

Franc Koøœak

Veœje zanimanjeza lovstvo v Pomurju

Vletu 2004 so lovske druæinev ZLD Prekmurje prijavile

31 pripravnikov za opravljanjeteoretiœnega dela lovskega izpi-ta. Ti so v letu 2003 opravili pri-pravniøtvo in praktiœni del lov-skega izpita v svojih lovskih dru-æinah. Nekaj let pred letom 2003je bilo v LD v celotni ZLD Prek-murje navadno prijavljenih od10 do 15 pripravnikov. Predvide-vamo, da je bil vzrok za poveœaninteres za lovstvo prav dolgotraj-nejøe razpravljanje ob sprejema-nju nove lovske zakonodaje vRepubliki Sloveniji. Vsekakorocenjujemo, da je to premik vpozitivno smer.

ZLD Prekmurje in ZLD Prle-kije æe vrsto let sodelujeta napodroœju izobraæevanja lovcev.Dogovorjeno je bilo, da bodotudi v letu 2004 pripravniki izZLD Prlekije opravljali teore-tiœni del lovskega izpita pri ZLDPrekmurje. Prijavili so 6 priprav-nikov, ki so izpolnjevali vse po-goje za opravljanje izpita. Izobeh ZLD je bilo skupno na teœajza pripravo in opravljanje teore-

tiœnega dela lovskega izpita pri-javljenih 36 pripravnikov, od ka-terih jih je kar 34 uspeøno konœa-lo izpit, in sicer 29 v rednemroku v maju, preostalih 5 pa je izrazliœnih opraviœljivih razlogovizpit konœalo do septembra. Zdajje ZLD Prekmurje bogatejøa za28 novih izpraøanih lovcev, ZLDPrlekije pa ima 6 novih lovcev znovim lovskim izpitom.

23. septembra lani je ZLDPrekmurje organizirala slavnost-no podelitev spriœeval, hkrati paso podpisali tudi Zaprisego slo-venskega lovca ob sprejemanjudoloœil Etiœnega kodeksa sloven-skih lovcev pri opravljanju nalogv lovstvu. Na povabilo LD Mo-ravci je bila slovesnost v njiho-vem lovskem domu v MoravskihToplicah. Pri podelitvi spriœevalin podpisovanju Zaprisege sopoleg novih lovcev in njihovihstareøin sodelovali øe predsednikZLD Prekmurja AleksanderBeer, predsednik ZLD PrlekijeFranc Hrga, predsednik Komi-sije za izobraæevanje pri ZLDPrekmurje Joæe Kocjanœiœ inusluæbenka ZLD Prekmurje Cvet-ka Lopert. Povabljeni so bilitudi vsi œlani predavateljskegaaktiva in UO ZLD Prekmurje.

Na koncu je stareøina LD Mo-ravci povabil vse udeleæence napravo lovsko pogostitev, ki so jopripravili njihovi œlani. Nazdra-vili smo novim lovcem in jimzaæeleli veliko uspeha pri delu vlovstvu, pa tudi obilo lovskegablagra. Naø nasvet mladim lov-cem je bil, naj bodo kot ljudje inkot lovci vedno poøteni in naj seravnajo po naœelih Etiœnega ko-deksa slovenskih lovcev, da bo-do v ponos svoji lovski druæini,pomurskemu lovstvu in nasplohslovenskemu lovstvu. To je øezlasti pomembno zato, ker smo zvstopom v EU vstopili tudi vveliko druæbo evropskih lovcev.

Joæe Kocjanœiœ

Lovci – prvi naravovarstvenikiv RepublikiSloveniji!

VSloveniji je malo lovcev, øemanj pa uradnih naravovar-

stvenikov in politikov, ki vedo,da so prvo naravovarstveno or-ganizacijo v Sloveniji (v takratnidræavi Jugoslaviji) ustanovili vokviru lovske organizacije vPrekmurju. Na predlog znanegakinoloøkega sodnika in lovcaVladimirja Pfeiferja je bila naObœnem zboru takratne Lovske

26 Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 1/2005

LOVSKA ORGANIZACIJA

Ob koncu sreœanja v Zapreøiœu sta predsednika Deåak in Lepiœniknajuspeønejøim strelcem izroœila pokale in priloænostna darila.Strelska ekipa LZS je zasedla 1. mesto.

Podpisovanje Zaprisege slovenskega lovca ob slavnostni izroœitvispriœeval novim lovcem iz ZLD Prekmurje

LOVEC-jan-2005 12/24/04 8:12 AM Page 26

zveze Prek-murje, leta 1970, ustanovlje-

na ekoloøka komisija. Prvi pred-sednik je bil predlagatelj ustano-vitve. To je bila takrat sploh prvaekoloøka organizacija v takratnidræavi Jugoslaviji in RepublikiSloveniji.

Program dela te komisije je bilobøiren in je obravnaval sploønoekoloøko problematiko, kot sovarstvo zraka, voda, zemlje, pro-blematiko varstva divjadi in nje-nih habitatov. Zaradi preobseæneekoloøke problematike in preob-seænega programa dela ekoloøkekomisije je bila na pobudo komi-sije ZLD Prekmurje leta 1972ustanovljena Interna skupnostza varstvo œlovekovega okoljav Pomurju. Ta skupnost je reøe-vala problematiko sploønega eko-loøkega pomena. Ekoloøka ko-misija pri ZLD Prekmurje pa je vglavnem namenjala pozornostproblematiki gojitve divjadi,ohranitve in varstva njenih bio-topov. Interesna skupnost se jepozneje reorganizirala v Druøt-vo za varstvo okolja Pomurja.

Drugi predsednik ekoloøke ko-misije pri ZLD Prekmurje je bilJoæe Kocjanœiœ, tretji Geza Ba-

œiœ, seda-nji pa je Øtefan

Makoter. Ekoloøka komisijaod vsega zaœetka in øe sedajaktivno sodeluje pri razpravah orazliœnih posegih v naravno oko-lje. Vœasih je uspeøna, vœasih paje uspeh manjøi kljub sodelova-nju z drugimi naravovarstvenimiorganizacijami.

Te vrstice sem napisal zato, dabi slovenski lovci vedeli, da smolovci v Republiki Sloveniji prvinaravovarstveniki in upam si tr-diti, da tudi eni najboljøih in naj-bolj zavzetih. Lovci skrbimo zaohranitev prostoæiveœih æivali,divjadi in njihovih habitatov. Vnaravovarstveni smeri smo delo-vali æe takrat, ko drugi o temsploh øe niso razmiøljali!

Joæe Kocjanœiœ

Dopolnilno innovo izobraæe-vanje lovskihpreglednikovuplenjene divjadina Koroøkem

Na podlagi Pravilnika o po-gojih za zbiranje uplenjene

divjadi, veterinarskega pregle-da, proizvodnjo mesa in oddajo

mesauplenjene div-

jadi v promet, U. l. RS, øt.81/2, je na pobudo koroøkih lov-skih druæin Koroøka lovskazveza - Dravograd konec lanske-ga oktobra in v zaœetku novem-bra organizirala nadaljevalni inzaœetni teœaj za lovske pregled-nike divjaœine. Oba teœaja, na-daljevalni in zaœetni, sta bila zelodobro obiskana. Nadaljevalnegateœaja, ki je obsegal 8 øolskih ur,se je udeleæilo 46 sluøateljev, odnjih 2 iz LD Laporje in 2 iz LDJakob, ki so vkljuœene v LZMaribor. Zaœetnega dvodnevne-ga teœaja, ki je trajal 16 øolskih

ur, pa seje udeleæilo 27

sluøateljev; trije sobili iz LD Cigonca, prav

tako iz LZ Maribor. Posebej jetreba omeniti, da je bil teœaj lepoorganiziran, dopolnjen z diapo-zitivi in s prijetnim strokovnimpredavanjem predavateljev Ve-terinarske uprave republikeSlovenije OE Maribor.

Vodja teœaja in predsednik iz-pitne komisije Janko Radoliœ,dr. vet. med., je pripravil uvod inpoudaril pomen teœaja z jasnorazlago omenjenega Pravilnikater s poudarki, kaj zavezuje lovcapreglednika in kaj po zakonu oveterinarskem nadzoru zavezujelovsko druæino. V LD se prema-lo zavedamo pomembnosti vlogepreglednika divjaœine, ki ima po-leg uplenitelja prvi stik z uple-

27Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 1/2005

Foto

:M. M

aste

rl –

Dia

na

Udeleæenci nadaljevalnega teœaja za preglednike mesa uplenjenedivjadi, ki je bil oktobra in novembra 2004 v okviru Koroøke lovskezveze – Dravograd. Predavali so strokovnjaki Veterinarske upraveRepublike Slovenije – OE Maribor.

Foto

: D. K

udrn

ovsk

y

LOVEC-jan-2005 12/24/04 8:12 AM Page 27

njeno divjadjo. Vedeti mora, ka-teri trup mora øe posebno pregle-dati in øele na podlagi natanœne-ga pregleda podpiøe napotnicoza oddajo v promet. V nasprot-nem primeru pa mora vsak trup,ki je povsem raztrgan od strelaali drugih vzrokov, obgrizen odæivali, zelo shujøan itn., takojizloœiti. Za tak trup ni dovoljenoizdati napotnice za oddajo, kardejansko lahko zagotovi le uspeø-no izobraæen lovec preglednik.Ta pripravi osnovno ocenozdravstvenega stanja trupauplenjene divjadi in je tako ne-kako podaljøana roka veterinar-ja. Organizacije – lovske druæine– morajo zagotoviti takøne pogo-je zbiranja uplenjene divjadi, daso zagotovljeni osnovni higien-sko-tehniœni pogoji. Tako ime-novana zbiralnica divjadi je higi-ensko urejen, zraœen in zaprt pro-stor, kjer je mogoœe divjad iz-koæiti, ohladiti in skladiøœiti.Zelo zaæeleno je, da sta v zbiral-nici dva, s steno loœena prostorain s takimi materiali na tleh instenah, da je v njih mogoœe ne-moteno uporabljati tekoœo pitnovodo. Odplake morajo biti spe-ljane v kanalizacijo ali greznico.V taki zbiralnici je dovoljenoodirati divjad za uporabo lovcev,poskrbeti pa je treba, da je pre-preœen stik odprtih trupov in tru-pov uplenjene divjadi øe v koæi.Zato so lovske organizacije za-konsko zavezane in dolæne pri-javiti zbiralnico divjadi obmoœ-nim uradom Veterinarske upraverepublike Slovenije.

V nadaljevanju sta predavate-lja Darko Peniœ, dr. vet. med., inDuøan Jarc, dr. vet. med., s po-nazoritvijo diapozitivov razloæi-la in osveæila pomen ter vplivevseh kuænih in drugih boleznitako pri dlakasti kot pri pernatidivjadi. Vsi poudarki so se na-naøali na epileptiœni – zunanjividez tako trupov pernate kotdlakaste divjadi in njihovihnotranjih organov, ki so podvr-æeni napadu zajedavcev ali pa jena njih opaziti nenormalne obli-ke in barve opozarjajo na do-loœeno bolezen. V takem prime-ru je treba takoj obvesti pristoj-nega veterinarja. Meso divjihpraøiœev, medveda, jazbeca indrugih vrst mesojede divjadi jetreba obvezno veterinarsko pre-gledati na liœinke Trichinele neglede, ali je meso namenjeno zaprehrano ljudi ali za prehranoæivali.

Tako nad nekaterimi, ki smopo nekaj letih osveæili in dopol-nili del znanja, kakor tudi novimipregledniki zaœetniki, ki so vsoresnost teœaja potrdili z uspeøno

opravljenim izpitom, so bili œlanikomisije prijetno preseneœeninad zavzetostjo udeleæencev. Toni niœ novega za lovce, œe vemo,da smo se za dodatno izobraæe-vanje vedno odloœali iz veseljado lovstva in v æelji po dodatnemznanju, kar je vse v naravi slo-venskih lovcev. V imenu obehgeneracij se lepo zahvaljujemotako organizatorjem teœaja kotodliœnim predavateljem. Odneslismo veliko; znanje bomo upora-bili v praksi.

Duøan Kudrnovsky

50 let LD Sabotin

Brda so zemljepisno in geo-loøko œudovit, samosvoj

svet z alpsko reko Soœo na skraj-nem zahodu naøe deæele. Za-okroæeno obmoœje je umeøœenomed smaragdno Soœo na jugoza-hodu in mejno reko Idrijco naseverozahodni dræavni meji termed hrbta Sabotina in Krminskegore nad starodavnim mestomKrmin v Italiji. Na severni straniBrda omejuje masiv Korade, kise proti vzhodu v verigi nepreki-njeno nadaljuje s podolgovatimgrebenom Sabotina, sopotnikomreke Soœe. Oba druæno zapiratadotok severnim celinskim vetro-vom v Brda, zato je na Koradi inSabotinu tako celinsko kakortudi sredozemsko rastlinje.

Od prelaza Vrhovlje pri Koj-skem (420 m. n. v.) na severo-vzhodni strani Brd se griœevjeproti jugu cepi na tri glavna sle-mena, iz katerih se izvijajo øte-vilna manjøa. Vmes pa je mnogohumov ali kopastih griœkov, ome-jenih z oæjimi ali øirøimi dolini-cami, ki pa se vse iztekajo vbliænji furlanski ravnini.

Na obmoœju tega œudovitegaprostora, znanega po prvem sad-ju, rdeœih œeønjah, in seveda poodliœnem briøkem vinu, delujetadve lovski druæini, ki sta lani sla-vili pet stoletij obstoja in de-lovanja. Druæini imata iste kore-nine, loœili pa sta se natanko pred50 leti, ko sta zaœeli gospodaritivsaka na svojem obmoœju. To staLD Dobrovo, ki gospodari na6.481 ha, in LD Sabotin, ki gos-podari na 3821 ha lovne po-vrøine.

Tod æivi najveœ srnjadi in div-jih praøiœev, nekaj gamsov, pri-sotna je æe tudi jelenjad. Zajci infazani so redki. Mala divjad, ne-koœ najøtevilœnejøa poljska jere-bica in pogosta kotorna, sta sko-raj popolnoma izginili iz naøihloviøœ. Od ptic so tod siva œaplja,vodomec in smrdokavra, v ska-lovju Sabotina nad Soœo gnezdi

par orlov, obmoœje Korade inSabotina pa je koridor za preletebeloglavega jastreba (pleøca) vAlpe, œigar domovanje je naCresu. Zelo redki in ogroæeniptici, zaradi katerih sta Sabotinin Korada zavarovani obmoœji,sta skrivnostna noœna ptica pod-hujka in rjavi srakoper.

Po 2. svetovni vojni so bilaBrda del cone A. Œeprav je biloleta 1946 v Kojskem ustanovlje-no Lovsko druøtvo za Brda, se-veda po lovskih zakonih, ki soveljali v coni B, organizirani loviniso bili mogoœi. So se pa briøkilovci v letih 1945 in 1947 vklju-œevali v lovske druæine na zased-benem ozemlju na podlagi raz-glasa øt. 1 Zavezniøke vojaøkeuprave (ZVU), ki je med drugimpriznal in prepustil organizacijolovstva na njenem zasedbenemozemlju italijanski lovski organi-zaciji. Tako so se naøi lovcivkljuœevali v lovske skupine(sekcije po katastrskih obœinah),oroæne liste pa jim je izdajalaQuestura, organ, ki ga je doloœi-la in nadzirala ZVU. Ko je v letih1947 in 1948 nova oblast sestav-ljala loviøœa in nadzirala sestavoœlanstva v LD, veœina lovcev nitakoj dobila oroænega lista. Ne-kateri so ga dobili øele na koncuøestdesetih let ali celo v zaœetkusedemdesetih.

Do junija 1948 je bilo v Brdihustanovljenih okrog 10 lovskihdruæin, ki so dobile loviøœa v me-jah takratnih teritorijev krajevnihljudskih odborov (KLO) in se ponjih tudi imenovale. OmenjeneLD (lovci so jih poznali kot sku-pine) so obstojale do sredine leta1949, ko je bila z njihovo zdru-æitvijo ustanovljena LD Brda.Vendar je æe v istem letu izølazvezna Odredba o izvrøevanjulovske pravice v obmejnem pasu,ki je v tem pasu zaradi varnostiob dræavni meji prepovedala lov

(z doloœenimi izjemami). Odred-ba je zaœela dejansko veljati øele15. aprila 1951, ko so poznejøipredpisi doloœili obmejni pas inpodrobno opredelili gibanje inbivanje v njem.

Za takratni razvoj lovstva vBrdih je to povzroœilo zelo hudeposledice. Brda so namreœ za-okroæeno obmoœje, ki ga naenem delu v polkrogu obkroæadræavna meja v dolæini 25 km, 5km prepovedani lovni pas pa jeloviøœu LD Brda odvzel skoraj4/5 lovnih povrøin. Da je bilanesreœa øe veœja, je bilo septem-bra 1951 v LD vpisanih kar 80Bricev, 2000 ha lovnih povrøin,ki so LD Brda øe ostala, pa jezadostovalo le za 20 njenih œla-nov. Po nekajmeseœnih zapletihje bila konœno 31. januarja 1952ustanovljena LD Soœa, ki jemerila kar 15.549 ha skupnihpovrøin, sestavljena pa je bila izloviøœ razpuøœenih druæin Brdain Jelenk (Jelenk – predhodnicaLD Anhovo) ter manjøega delaloviøœa LD Veliki vrh (3.900 ha– predhodnica LD Kanal).

Tako so briøki lovci, kot œlaniLD Soœa, hodili na love v soøkodolino po skupinah vse do leta1954, ko sta bili v Brdih (22.avgusta) iz razpuøœene LD Soœaustanovljeni LD Dobrovo in LDSabotin (v soøki dolini LD An-hovo). To in øe veœ je podrobne-je opisano v Kroniki LD Sabo-tin, ki smo jo izdali ob 50-letnici.Poleg tega smo pred praznova-njem naøe obletnice v okvirutradicionalnega briøkega praz-nika œeøenj (od 6. do 13. junija2004) pripravili lovsko razsta-vo, na kateri so si obiskovalcipoleg nekaj preparatov lovnedivjadi in lovskih trofej z naøegaobmoœja ogledali predvsem veli-ko kopij lovskih dokumentov teroriginalov, lovske literature, fo-tografij in raznega gradiva o so-

28 Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 1/2005

LOVSKA ORGANIZACIJA

Œlani LD Sabotin so 21. 8. 2004 proslavili svoj jubilej – 50 let de-lovanja.

LOVEC-jan-2005 12/24/04 8:12 AM Page 28

delovanju ter delovanju naøe LDna obmoœju obœine, pa tudi øirøe.

Sabotinski lovci smo svoj vi-soki jubilej praznovali v soboto,21. avgusta 2004. Œeprav namvreme ni bilo povsem naklonje-no (zaradi deæja se je uradna pri-reditev zavlekla za dve uri), sonas s svojim obiskom poœastili inse skupaj z nami veselili najviøjipredstavniki mnogih lovskih or-ganizacij in lovskih druæin s svo-jim spremstvom. Obiskali so nasnpr.: Mirko Kumer iz KPLCelovec, Karlo Furlan iz DSLFJK – Doberdob, Ivan Miliœ izLovskega druøtva Lane – Opa-tija, Joæe Velikonja, œlan UOLKD Gorica, Nova Gorica, na-dalje predstavniki prijateljskihlovskih druæin LD Breæice, LDBabno Polje in LD Stari trg priLoæu, LD Mirna Peœ, LD Øtanjelter sosednjih LD Dobrovo, LDAnhovo, LD Gorica in LD Ka-nal. ZLD Gorica je zastopal njenpredsednik Aleksander Petriœ,LZS pa predsednik IO LZS Øte-fan Virjent. S svojim obiskomso nas øe posebno razveselilipredstavniki obmejnih lovskihdruæin iz Italije, to je predstavni-ki LD Øteverjan, LD Jazbine inLD Moøa, s katerimi kot obmej-na LD negujemo pristne lovskein prijateljske stike æe veœ deset-letij. Nenazadnje so s svojo pri-sotnostjo prireditvi dali veœjipeœat tudi æupan Obœine Øtever-jan Adrijan Korsiœ in podæupanDominik Humar ter briøki æu-

pan Franc Muæiœ. Poleg lovcevje bilo na prireditvi øe velikoobœanov, zelo veseli pa smo bilitudi, da se je naøemu vabilu od-zvalo veliko kmetov, ki jim jebila lani poøteno povrnjena øko-da, ki so jim jo povzroœili divjipraøiœi.

V kulturnem programu sosodelovali Zasavski rogisti,Lovski pevski zbor DSL FJK -Doberdob in uœenci Podruæ-niœne OØ Dobrovo iz Kojskega.Program je z obœutkom tekoœepovezoval gledaliøki igralec Jo-æe Hrovat iz Nove Gorice.

Goran Debenjak, stareøinaLD Sabotin, je v kratkem slav-nostnem nagovoru opisal delo-vanje LD v minulih petih deset-letjih in med drugim povedal:

»Za nami je veœ kot petdesettisoœ ur nadvse uspeønega pro-stovoljnega dela v loviøœu, prigojitvi divjadi, pri delih v koœi inokoli nje. V preteklosti smo jubi-leje zmeraj obeleæevali s kakønonovo pridobitvijo in tako bo tuditokrat. Do pred kratkim smo zak-ljuœevali mnoga razliœna dela.Med drugim smo uredili okolicokoœe, dokonœali dela na rezervo-arju za vodo in postavili novoliœno zbiralnico za divjaœino, kijo danes slovesno predajamosvojemu namenu. Skrb za vlaga-nje v loviøœe in za gojitev divjadije namreœ v druæini na prvemmestu, takoj za tem pa so dobrimedsebojni odnosi.«

Zbiralnico za uplenjeno divjadsmo namreœ sklenili spraviti podlastno streho æe na seji UO LD10. aprila 2001, saj je bilo dovoljtakønih ali pa drugaœnih najem-niøkih odnosov. Takoj po kon-œanem delu proslave je prostorezbiralnice za divjaœino v velikozadovoljstvo œlanov odprl naj-starejøi œlan Stanko Mikulin izBiljane.

Na slovesnosti je LD Sabotinenajstim œlanom podelila prizna-nja za dosedanje vzorno delo,ZLD Gorica pa petim œlanom.LZS je podelila osem znakov zazasluge in dva reda za zaslugeIII. stopnje. Najstarejøima, øe æi-veœima ustanovnima œlanomaStanku Mikulinu in Albinu Je-retiœu je LD Sabotin podelilatudi posebni plaketi.

Naj na koncu sklenemo z be-sedami naøega stareøine:

» … Gotovo pa je to, da bomomorali biti tudi v prihodnje do-bro organizirani, œe bomo hotelivzorno reøevati naloge, ki si jihbomo zastavljali sami, predvsempa tiste, ki nam jih bodo drugi.Œe bomo sloæni, bomo to vseka-kor zmogli.«

Vojko Rutar

pregnal iz naøega loviøœa divje-ga petelina in gozdnega jereba,vse bolj pa ogroæa tudi divjegazajca,« je zaskrbljen stareøinaTone Sverøina, ki se zavzema zaœim bolj usklajeno naœrtovanjerazvojnih posegov v prostor, zvnosom œim manj slabøalnih de-javnikov za æivalski in rastlinskisvet.

V teh krajih je dolga tradicijalova in lovstva. Nanjo spominja-jo øe vedno ohranjena imena Val-vazorjev lovski dvorec na Za-vrhu, Pasji hrib in Pasji vrh, kjerje imel svojo pristavo z voli inlovskimi psi dolenjski grof Bar-bo, pa tudi kraji, kot so, npr., Zg.in Sp. Jelenje, Jelenjska Reber.

Na delo predanih lovcev je

Naj konœamo z mislimi stare-øine: »Po uveljavitvi novega lov-skega zakona in izdaji ustreznihpodzakonskih aktov bo lovstvo vsvoji knjigi obrnilo naslednjostran. Upamo, da se bo uspeønatradicija lovstva v Sloveniji na-daljevala tudi v prihodnje, tako vstrokovnem kot organizacijskempogledu. Lovska organizacija najostane nestrankarska, nevladnastrokovna organizacija, ki pa boimela svoja pooblastila in ne bole izvajalec æelja katerega kolipredpostavljenega. Ne glede navse spremembe pa naj vsaka LDøe vedno ostane tista celica, kjerse bodo uresniœevale vse osnov-ne naloge lovstva.«

Joæe Prah

50 let Lovskedruæine Dole pri Litiji

V letu 2004 Lovska druæinaDole pri Litiji praznuje pet-

desetletnico svojega samostojne-ga delovanja. Ustanovljena jebila æe leta 1945, pet mesecev pokonœani drugi svetovni vojni, aje bilo takratno loviøœe skupno zLovsko druæino sv. Jurij pod Ku-mom. Skupno loviøœe se je v letu1954 razdruæilo in nastali sta dvelovski druæini, tako da je leto1954 rojstno leto zdajønje lovskedruæine, ki zdruæuje 31 lovcev,predvsem domaœinov. Loviøœe jena meji Posavskega hribovja zDolenjskim griœevjem, juæno oddoline Sopote, ki se v øtevilnihgrapah spuøœa v Mirensko doli-no. Veliko je 45 km2, od tega je80 % lovnih povrøin, medtem koje nekaj manj kot 70 % poraøœe-nih z gozdom. Naravne danostidajejo ugodne razmere za preæi-vetje mnogim prostoæiveœim æi-valim in divjadi. »Æal pa je mo-derni ritem æivljenja in dela æe

vplival predvsem dolgoletni sta-reøina in starosta lovske druæine,Mirko Vrtaœnik st. Njegovo de-lo zelo uspeøno nadaljuje zdajø-nji stareøina Tone Sverøina. LDaktivno sodeluje v razvoju krajain obmoœja loviøœa, ki se imenu-je Oglarska deæela. Njihova lov-ska koœa ne sluæi samo lovcem,temveœ je zbiraliøœe tudi za dru-ge krajane in akcije, ki se dogaja-jo v kraju. Je informacijska po-staja za Oglarsko pot. To kaæe nadobro povezanost s Krajevnoskupnostjo Dole pri Litiji, Obœi-no Litijo, Osnovno øolo, Zavo-dom za gozdove Slovenije, Øport-nim druøtvom …

Na dobro povezanost lovcev skrajem je pokazala tudi proslavaob 50-letnici, ko se je zbraloveliko kmetov in predstavnikovdruøtev, sosednjih lovskih druæinter organizacij, s katerimi znajodolski lovci vzdræevati dobrestike. Ne æelijo, da bi bilo njiho-vo poslanstvo omejeno samo naodstrel, temveœ si bodo øe naprejprizadevali za aktiven odnos spodeæeljem in podeæelani.

29Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 1/2005

LOVSKA ORGANIZACIJA

Naslovna stran izjemno obseæ-ne Kronike LD Sabotin, ki jo jez velikim veseljem, poærtvoval-nim delom in ob zamudnempreverjanju podatkov v arhivihnapisal in uredil tajnik LDSabotin Vojko Rutar. Kronikapredstavlja pregled razvoja lov-stva na Slovenskem in poglob-ljen pregled lovstva na Primor-skem, s poudarkom na obmoœjuBrd, do leta 1954.

Œlani LD Dole/Litiji pred lovskim domom

Foto

: J. P

rah

LOVEC-jan-2005 12/24/04 8:12 AM Page 29

80 let lovstva na obmoœju LD Prebold

Æe v urbarju Celjskih grofovje omenjen lovski œuvaj za

obmoœje, kjer je zdaj loviøœe LDPrebold. Pozneje je bil lov orga-niziran razliœno, skladno z raz-vojem druæbe in lastninskih od-nosov.

Po letu 1842, ko je v Prebolduzaœela obratovati tekstilna tovar-na s predilnico in tkalnico, je bil znan njen dolgoletni direktorHans Stocker, ki se je zelo in-tenzivno ukvarjal z lovom, zgra-dil je tudi prvo lovsko koœo naHomiœu. Svoje loviøœe so imelitudi lastniki preboldske graøœine.Kot ustanovno leto Lovske dru-æine Prebold øtejemo 12. no-vember 1924, ko je bilo ustanov-ljeno Lovsko druøtvo Sv. Pavelpri Preboldu.

Ob ustanovitvi so œlani kotenega od ciljev delovanja druøt-va zapisali tudi: »… ohranitizanimivost in lepoto lova s tem,da se varujejo one kategorijedivljaœine, ki postajajo redke, inkoristiti na drugi strani kmetij-stvu s tem, da se pokonœujejoæivali, ki so tej gospodarski stru-ki økodljive, v kolikor je to izracionalnega lovskega staliøœadopustno.« Zapiski o lovu v tis-tem œasu so skopi. Vsako leto soimeli œlani Obœni zbor, upravniodbor pa veœ sej. Prirejali so tudiveselice, da so napolnili blagajnodruøtva.

Iz œasa okupacije, to je od leta1941 do leta 1945, ni ohranjennoben zapis o delovanju druøtva.Veœ œlanov se je vkljuœilo v NOB.Trije od njih so tudi darovalisvoja æivljenja, in sicer FrancSkok, Ivan Svet ter Josip Vasle.

Kmalu po drugi svetovni voj-ni, øe v letu 1945, se je osnovalPripravljalni odbor za ustanovi-tev Lovskega druøtva Sv. Pavelpri Preboldu. Pobudnik FranjoSente je zbral preæivele lovce innove interesente. Tako so se 2.junija 1946 sestali na ponovnemustanovnem obœnem zboru Lov-ske druæine Prebold.

Leta 1958 so na Golavi zgradi-li lovski dom, ki so ga poznejerazøirili in poveœali, tako da jezdaj sodobno urejen in lahkosprejme 100 gostov. Lepe uspe-he dosegajo tudi naøi strelci.Vsakoletno lovsko strelsko tek-movanje za œlane in veterane jeeno najveœjih, saj na njem sode-luje prek sto tekmovalcev. Uspeø-ni smo tudi na podroœju lovskekinologije.

Leta 1970 se je zaœelo prija-

teljsko druæenje s œlani LD Ve-lika Nedelja, ki je preraslo med-druøtveno sodelovanje in se raz-vilo v iskreno prijateljstvo, kiprehaja iz generacije v generaci-jo. Dobro sodelujemo s sosednji-mi lovskimi druæinami; ena to-vrstnih aktivnosti je trilov oziro-ma skupni lov LD Gozdnik - Gri-æe, Hrastnik in Prebold.

V LD pa se ne ukvarjamosamo z lovom in delom v lovi-øœu, ampak veliko pozornosti na-menjamo tudi druæabnemu æiv-ljenju lovcev in njihovih dru-æinskih œlanov. Zato med drugimprirejamo tudi piknike, øportnasreœanja, strokovne ekskurzije,sreœanja z drugimi uporabniki inlastniki zemljiøœ, dobro sodelu-jemo tudi z lokalno oblastjo itn.Za vse storjeno je naøa LD preje-la najviøja priznanja LZS.

Letoønje aktivnosti ob prazni-ku smo zastavili zelo øiroko:zaœeli smo s slavnostnim obœnimzborom in nadaljevali s poho-dom krajanov na Golavo. V ok-viru obœinskega praznika smo vsodelovanju z OØ Prebold in podpokroviteljstvom obœine pripra-vili razstavo ter proslavo ob naøiobletnici ter izdali priloænostnobroøuro. Ob tem kulturnem do-godku smo zasluænim izroœilipriloænostna priznanja. Organi-zirali smo tudi øportno sreœanje sœlani ØD Marija Reka in svetnikiObœine Prebold. Øolarje, ki sosodelovali pri pripravi razstave,smo peljali na izlet v Bistro. Na-daljevali smo tudi z naøo tradici-onalno strelsko prireditvijo. Vnovembru smo organizirali izletna Kras za naøe œlane in njihovedruæice ter za vse, ki so nam po-magali pri naøem delu.

Ob vsem tem pa nismo poza-bili na vsa dela v loviøœu in naobveznosti, ki jih imamo kotœlani LD v odnosu do divjadi vloviøœu. Letos smo si zadali inuresniœili veliko dejavnosti, vzadnjih mesecih pa se bomo ne-koliko intenzivneje posvetili lo-vu in uresniœevanju naœrta od-strela, ter, vsaj upamo, mirno teruspeøno sklenili lovsko leto.

Stanislav Skok

50 let Lovskedruæine Orlica –Vuhred

Lovska druæina Orlica jeletos praznovala 50 let

obstoja! Druæina, ustanovljenana Svetem Antonu, je øtela 25lovcev, ki pa so na veliko æalostskoraj vsi æe odøli v veœna lo-viøœa. Toda med nami sta øezmeraj priœi ustanovnega krsta,soustanovitelja znamenite LDOrlica, œlana polstoletne lovskezaveze – Ivan Mravljak in Du-øan Kovaœ!

Kot vzgled in vzor sta prispe-vala k ugledu lovske druæine, spoærtvovalnim delom sta omo-goœila njen obstoj, ki ni bil vselejsamoumeven. Z mladostno moœ-jo in vnemo sta pomagala graditilovski dom, kamor dandanes sponosom pride posedet vsakdomed lovci. Pa ne le to – tudi po-leæat se zahoœe marsikomu, po-tem ko se do sitega naje zname-nitega golaæa, ki brez Ivanovepomoœi, tako je bilo sliøati iz pre-mnogih ust, nikdar ne bi dosegelsvoje okusne slave.

Delovne akcije sta skrbnopredlagala in na nobeni tudi nistamanjkala v prvih vrstah.

Poleg roœnih in telesnih opra-vil sta prevzela tudi mnoge od-govorne naloge v LD: tajniøka inblagajniøka dela, naloge gospo-darja in odpremnika divjadi. Vsadela sta opravljala brez pomislina plaœilo, kaj øele, da bi izstavi-la raœune. Ugled in øiritev LD terdobro poœutje lovcev je bilanjuna nagrada. Ko so se zaœeladela plaœevati, sta se umaknilazasluænejøim.

Kot lovska œuvaja sta bila Ivanin Duøan mentorja øtevilnim pri-pravnikom in kot vodinika po-magala tujim gostom, da bi LDœim veœ pridobila. Ker sta bilaveøœa mnogih dejavnosti, ki jihdrugi lovci øe niso osvojili, sta zradostjo prenaøala znanje na mlaj-øe lovske tovariøe.

Duøan je na druæabnih veœerihvrsto let razveseljeval lovskodruæbo s øaljivimi dogodivøœi-nami v obliki kronike.

Na dan slovesnosti, 29. velike-ga srpana 2004, je Ivan – VanœMravljak praznoval tudi 70. rojst-ni dan, Duøan Kovaœ pa v temletu 75 let.

Rada bi se zahvalila œlanomupravnega odbora, ki so si naslovesnosti med seboj podelilipraviœno odmerjena priznanja zapol stoletne zasluge, da IvanaMravljaka niso vznemirjali s pravnobeno zasluæno omembo, saj bise morebiti lahko prevzel! Tudipriznanja zanj ni bilo gospodar-no podeliti, saj je dovolj darovdobil æe za svoj osebni praznik.Prav tako srœna hvala za ignori-ranje Duøana Kovaœa, ki bi muzahvala lahko povzroœila preveœponosnega veselja in mu s temogrozila zdravje.

Ob petdeseti obletnici Lovskedruæine sta petdeset let prisotnain zasluæna œlana nemo sprem-ljala prireditev izpod njima dra-gih pohorskih smrek nad lov-skim domom. In spomin jima jegotovo preskoœil v leta nazaj, koje tako drugaœen lovski duh pre-veval œlanstvo in so bile vredno-te medsebojnega spoøtovanja,lovskega tovariøtva, iskanje so-æitja z naravo, pohorskim prebi-valcem – kmetom in lovcem øesestavni del identitete vsakegalovca.

Za konec zahvalnega pismabom izdala øe majhno skrivnost.

Stari lovci vedo povedati, dase ob posebnih sveœanostih razu-me æivalsko govorico. In æivali sSvetega Antona so menda pove-dale otrokom, da lovski abra-ham – s »pompom« povabljen –

30 Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 1/2005

LOVSKA ORGANIZACIJA

Œlani LD Prebold so junija 2004 praznovali 80 let organiziranegalovstva na obmoœju Prebolda (12. 11. 1924 je bilo organiziranoLovsko druøtvo Sv. Pavel pri Preboldu, ki je bilo predhodnik Lovskedruæine Prebold, ki je bila ustanovljena 2. junija 1946). Na proslaviso se œlani fotografirali pred svojim lovskim domom na Golavi.

Foto

: S. S

kok

LOVEC-jan-2005 12/24/04 8:12 AM Page 30

sploh ni priøel na sveœanost ob-lastnikov Lovskega druøtva Or-lica!

Abraham druøtva Orlica se jeves veœer, tako so povedale æi-vali, sprehajal po okoliøkih goz-dovih z Vanœem in Duøanom,klepetal z njima, se prazniœnoøalil in obujal spomine.

Ana Zupanœiœ Mravljak

Pojasnilo

Lovska druæina Orlica je 29.8. 2004 organizirala osred-

njo prireditev ob poœastitvi 50-letnice ustanovitve. Na prireditvista bila tudi oba cenjena ustanov-na œlana naøe LD, Ivan Mrav-ljak in Duøan Kovaœ. V slav-nostnem govoru stareøine stabila oba posebej omenjena inpozdravljena, za kar sta poæelatudi velik aplavz in odobravanjeobœinstva.

Duøana in Ivana je LZS napredlog LD æe pred leti odliko-vala z znakom za zasluge inpozneje z redom za lovske zaslu-ge III. stopnje. Pravilnik o pode-ljevanju lovskih odlikovanj inpriznanj iz leta 2002 je po naøemmnenju dokaj tog in neæivljenj-ski; natanœno doloœa pogoje zapodelitev katerega koli od odli-kovanj LZS. Ni praviœno, dalovec, ki petdeset let zagnano innesebiœno dela v svoji matiœniorganizaciji, kateremu so pojmidivjad, lov, tovariøtvo, druæina,pa tudi lovski blagor ena odnajveœjih vrednot v æivljenju, nemore prejeti tudi viøjega odliko-vanja, kot je red za lovske zaslu-ge III. stopnje.

Omenjena ustanovna œlanatorej nista prejela odlikovanj,kljub temu pa jima je bila iz-kazana vsa pozornost. Tega nemore nihœe zanikati. Ob poznejøianalizi prireditve, predvsem pazaradi vidnega razoœaranja ene-ga od omenjenih œlanov, øe po-

sebno pa njegovih domaœih, smose zavedli napake, da Duøan inIvan nista prejela vsaj kateregadrugega skromnega spominske-ga darila.

Kot predsednik Komisije zaprosveto in odlikovanja LD Or-lica - Vuhred prevzemam polnoodgovornost za nastalo neljubostanje in si æelim, da jezo inrazoœaranje œim prej zamenjajolovski rog, lovska pesem in vese-lo snidenje z obema zasluænimaœlanoma.

Peter Seitl

10 let Lovskegaokteta LDPreæihovo

Œeprav so hotuljski lovci ponekaterih zapisih, predvsem

pa po pripovedovanju starejøihHotuljcev menda organiziranopeli æe pred drugo svetovno voj-no, pa tudi nekaj œasa po njej, sokot Oktet LD Preæihovo – Kotljeprviœ zapeli pred dobrimi deseti-mi leti na proslavi pri lovski koœina Oøvenovem.

Ko sta Beno Kotnik in AntonNavodnik, pobudnika za ustano-vitev lovskega okteta, leta 1994prosila za pomoœ pri vodenju pev-cev priznanega koroøkega igral-ca, pisca in pevovodje MitjoØipka, ni nihœe priœakoval, da booktet sploh doœakal 10 let de-lovanja. V zaœetku so namreœnaœrtovali, da bodo peli samo naproslavah svoje lovske druæine,ob æivljenjskih jubilejih in umr-lim lovskim tovariøem. V za-œetku izbor pesmi ni bil preveœzahteven. Kot sami radi povedo,so njihove pesmi domaœe, ko-roøke pesmi, ki so jih Hotuljciradi prepevali æe v davni pretek-losti. Zato njihova pesem nivrhunska po umetniøki strani, jepa zapeta iz srca in vedno prijet-

na za uho. Zato ni sluœaj, dahotuljske lovske pevce, ki tudina zunaj delujejo sproøœeno inprijateljsko, vedno pogosteje va-bijo v goste tudi druge lovskedruæine iz Slovenije in z avstrij-ske Koroøke. Zadnjih pet let seredno udeleæujejo pevskih sre-œanj, ki jih organizira LZ Slo-venije, pa tudi pevskih sreœanjkoroøkih lovskih oktetov in rogi-stov, ki jih organizira Koroøkalovska zveza. Lahko zapiøemo,da so z domaœo koroøko pesmijo,predvsem pa tudi zaradi znanegaambasadorja Koroøke Mitje Øip-

med drugim skrbel tudi za orga-nizacijo prireditve. Tako je meddrugim dejal, da hotuljski lovskipevci niso ambasadorji samo LDPreæihovo, ampak tudi Koroøkelovske zveze in Kotelj. Za nese-biœno pomoœ pri vodenju oktetase je poleg Mitji Øipku zahvaliltudi priznani koroøki pevovodki-nji Moniki Plestenjak, ki okteturada priskoœi na pomoœ pri zah-tevnih vajah.

Mitja Øipek, ki je za oktet tudinapisal in uglasbil pesem Urøljagora, ki opeva Goro in njene»jagre«, pevci okteta so to pesem

ka, ki je æe nekaj let œastni œlanLD Preæihovo, dobili mnoge lov-ske in druge prijatelje po Slo-veniji.

Oktobra lani se je Urølja goraæe odela v lepe jesenske barve,njena strma skalnata poboœja soprviœ lesketala od hladnega ivja;takrat je bil ob njenem vznoæju, vPreæihovih Kotljah, velik lovskipraznik. V hotuljskem kultur-nem domu se je zbralo veliko lju-biteljev zelene bratovøœine inlepe koroøke ter lovske pesmi, kiso tako øe polepøali sicer lepoktobrski lovski pevski veœer. Vkulturnem programu, ki ga jesproøœeno in z veliko ljubeznijodo lovske kulture vodila UrøkaZdovc, æena in mati dveh znanihhotuljskih lovcev, so poleg do-maœih pevcev sodelovali tudipevci Lovskega okteta LD Peca -Meæica, rogisti LD Muta, an-sambel Vornøek in z izvirnimglasbenim vloækom Øpela Rotarter Minka Koprivnik, ki sta nakitaro in flavto zaigrali venœeknarodnih in lovskih melodij.

Desetletno uspeøno kulturnoposlanstvo hotuljskega lovskegaokteta je v slavnostnem nagovo-ru opisal Anton Navodnik, ki je

vzeli kar za svojo himno, je ob10-letnici Lovskega okteta LDPreæihovo zapisal: »Koroøki lov-ci izpod Urølje gore – oktet LDPreæihovo – pojemo organizira-no æe 10 let. Naøe petje ni vrhun-sko umetniøko, je pa pesem ko-roøkih ljudi in davnih œasov in sezliva s pesmijo ptic v Gori in zljubezenskimi klici srnjakov ingamsov v skalovju, je pozdravnaøi lepi Koroøki. Naøa pesempoje v spomin vsem, ki so joohranili ælahtno in œastno, in jeobenem proønja mladim, da jopoælahtnijo. Naøa pesem je vabi-lo na druæenje, je dar narave, kije tatovi ne morejo ukrasti inviharji ne pokonœati. Pesem jepribeæaliøœe razoœaranim inzavræenim in je tihi dom ljubeœihsrc. Prisluhnite ji in zapojte znami.«

Za vsestransko lovsko kultur-no poslanstvo je lovski oktet LDPreæihovo lani prejel red LZS zalovske zasluge III. stopnje. Ob10-letnici je oktet prejel øtevilneœestitke in darila ter plaketoKoroøke lovske zveze. Plaketo jeizroœil predsednik tamkajønjelovske zveze Duøan Leskovec.

Franc Rotar

31Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 1/2005

LOVSKA ORGANIZACIJA

POZIV LOVSKIM ORGANIZACIJAM

Upravni odbor Lovske zveze Slovenije poziva VSE LOV-SKE DRUÆINE V SLOVENIJI, naj v skladu z doloœili

Zakona o divjadi in lovstvu opravljajo predpisane postopke prizmanjøevanju ter prepreœevanju økod na kmetijskih in gozdnihpovrøinah ter pri tem korektno in aktivno sodelujejo z lastnikizemljiøœ. Posebej opozarjamo na zakonsko doloœeno javno ob-javo osebnih podatkov in naslova pooblaøœenca upravljavcaloviøœa, ki se mora opraviti do 31. 12. tekoœega leta na kra-jevno obiœajen naœin. Opozarjamo tudi na spoøtovanje pred-pisanih postopkov in rokov pri prijavi in cenitvi økode.

Korektno sodelovanje z drugimi uporabniki prostora inlastniki zemljiøœ je odloœilnega pomena za ustvarjanje pravepodobe lovstva in lovske organizacije v javnosti!

Strokovna sluæba LZS

Foto

: A. O

cepe

k

Œlani lovskega okteta LD Preæihovo: umetniøki vodja Mitja Øipek(œastni œlan LD Preæihovo); prvi tenor: Alojz Roæen, Stanko Koœ-nik; drugi tenor: Franc Rotar, Aleø Rotar, Branko Mozgan; prvibas: Lovro Maœiœ, Bojan Kotnik; drugi bas: Milan Tuøek (œastniœlan LD Preæihovo) in Ivan Troba

LOVEC-jan-2005 12/24/04 8:12 AM Page 31

Slavko Berton-celj, œlan LDDravograd. je le-tos v maju praz-noval svojo 75-letnico æivljenja.

Rodil se je 9.5. 1929 na Zgor-nji Dobravi naGorenjskem. Kot

kmeœki sin je otroøtvo preæivel vdomaœem kraju, kjer je obiskovalosnovno øolo. Kljub teækemu delu nakmetiji je imel kot otrok poseben œutdo domaœih in divjih æivali, s kateri-mi je delil vsakdanjik. Po konœaniosnovni øoli je obiskoval niæjo gim-nazijo v Beljaku na avstrijskem Ko-roøkem, viøjo gimnazijo pa je uspeø-no konœal v Kranju. V Zagrebu se jevpisal na Veterinarsko fakulteto in zodliko diplomiral leta 1949. Po us-peøno opravljeni diplomi je sprejelprvo zaposlitev v Ljubljani, nato vCelju in Mariboru, kot so terjale po-trebe takratnega œasa. Leta 1952 jebil z dekretom premeøœen v Dravo-grad, kjer je kot magister, dr. vet.med., leta 1994 doœakal zasluæenipokoj. V takratnih teækih œasih je bilpionir razvoja zdravstvenega varstvaæivali v naøih krajih. Tu si je uredildom in druæino in bil druæbeno akti-ven.

V vrste zelene bratovøœine se jeSlavko vœlanil leta 1979. Veseli smobili njegove vkljuœitve, ne le zaradinjegove strokovnosti, temveœ tudizaradi njegovega odprtega znaœaja inpripravljenosti pomagati. Kot veteri-nar je naøe loviøœe prepeøaœil podol-gem in poœez.

Slavko je v naøi LD opravljal sko-raj vse odgovorne funkcije, od stare-øine (1991–1993), gospodarja (1981–1989), bil je dolgoletni œlan UO LD(1981–1993), predsednik NO LD(1994–2003 ) in dolgoletni redni pre-davatelj za lovske pripravnike pri LZMaribor, od 1991 pa tudi pri Koroøkilovski zvezi. V sklopu KLZ je biltudi podpredsednik komisije za po-hvale in priznanja. Tudi v LD je bilpredsednik komisije za pohvale inpriznanja.

Kot strokovnjak za podroœje vete-rine je bil avtor in soavtor odmevnebroøure Nevarnost stekline.

Za Slavkova prizadevanja pri go-jitvi divjadi, za dobre medsebojneodnose in napredek v lovstvu ga jeLZS odlikovala z znakom za lovskezasluge in redom III. stopnje.

Dragi Slavko, vemo, da te je bole-zen resno naœela, zaradi œesar kasnitudi ta œestitka. Toda biti s teboj vdruæbi je zmeraj prijetno in veselo inœas vse prehitro mine, ostanejo le lepispomini.

V imenu œlanov LD Dravograd tikliœemo øe na mnoga leta in ti æelimotrdnega zdravja ter veliko lovskihuæitkov pod obronki naøega lepegaKoøenjaka.

Lovci LD Dravograd – D. K.

Naø dragi lovskitovariø in usta-novni œlan LDOrlica - VuhredIvan Mravljakje 29. 8. 2004 pra-znoval svoj 70.æivljenjski jubilej.

Rodil se je naKavœevi domaœi-

ji na Sv. Antonu, sredi zelenegaPohorja, kjer je tudi obiskovalosnovno øolo. Na zaœetku øestdesetihlet se je zaposlil kot gozdar pri GGSlovenj Gradec – Enota Radlje, kjer

je delal vse do upokojitve. Tako muje bil omogoœen vsakodnevni stik znaravo oz. gozdom in njegovimi pre-bivalci.

Leta 1954 je Ivan kot eden izmedustanoviteljev LD Orlica zaœel oratiledino, ki je po dolgih petdesetihletih obdelovanja nastala rodovitnanjiva, s katere danes mlajøi lovci po-biramo plodove.

Kljub bogatemu znanju s podroœjalovstva se je øe dodatno izobraæeval.Leta 1975 je opravil lovskoœuvajskiizpit, takoj za tem je prevzel v uprav-ljanje lovski revir Orlica, kjer øe ved-no vzorno opravlja lovskoœuvajskosluæbo. Œlan UO je bil od leta 1978do 1997, v vseh letih pa je od 1978do 1983 opravljal funkcijo pregled-nika uplenjene divjadi, gospodar LDje bil od 1983 do 1987 in od 1990 do1993. Bil pa je tudi œlan NO LD odleta 1997 do 2001.

Ob vseh zadolæitvah Ivan vednonajde œas za udeleæbo na delovnihakcijah in lovskih prireditvah (le kdone pozna njegovega srnjaœjega go-laæa).

Vanœ, kot ga kliœemo, je zaradisvojega zavzetega in nesebiœnegadela zelo cenjen med nami. Radi gaimamo zaradi njegove vesele narave,poøtenosti in strokovnosti. Svojeznanje in izkuønje v vlogi mentorjarad prenaøa na mlajøe lovce. Velikolovskih pripravnikov je ob njegovipomoœi prviœ videlo zvitorepko. Pravtako se je veliko lovskih gostov, tujihin domaœih, veselilo lovskega blagrav njegovem spremstvu.

Za njegova prizadevanja v lovstvuje LZS Ivana odlikovala z znakom zalovske zasluge in redom III. stopnje.

Dragi Vanœ, v imenu lovcev LDOrlica -Vuhred ti æelimo øe obilozdravja in lovskih uæitkov, hkrati pasmo ti hvaleæni za vse, kar si v petde-setih letih dobrega storil za divjad inlovstvo nasploh. Vse najboljøe in do-ber pogled!

LD Orlica - Vuhred – P. S.

Anton - ToniMlekuæ je 21. 8.2004 praznovalsvoj 80. rojstnidan. Rodil se je vøtevilœni druæinisamih fantov innjegovo æivljenjeni bilo lahko. Oœein mati sta mora-

la poøteno garati, da sta preæiveladruæino in krepke fante. Æivljenjepod vrøaci Mangarta in Jalovca muni prizanaøalo.

Tik pred drugo svetovno vojno jebil vpoklican v italijansko vojsko inpremeøœen na Sardinijo. Leta 1943ga je zajela ameriøka vojska. Po krat-kem œasu ujetniøtva se je prostovolj-no prijavil v 3. prekomorsko briga-do. Po hudih bojih za osvoboditevDalmacije in Trsta je bil po koncuvojne premeøœen v Zagreb in leta1947 demobiliziran. Po vrnitvi do-mov se je zaposlil pri gozdni upravi,nato pa pri Soøkih elektrarnah, kjerje doœakal zasluæeno upokojitev.

Tudi v svojem kraju ni ostal pasi-ven. Leta 1950 je bil imenovan zaprvega poveljnika Prostovoljnega ga-silskega druøtva; øe vedno je œastniœlan druøtva. Med tem œasom si jeustvaril druæino in uæival v æivljenjuob øumeœih Predilnici in Koritnici.

V vrste zelene bratovøœine je vsto-pil leta 1954, œeprav sta æe prej zbratom Karlom zahajala na skrivnelovske pohode. V vrstah LD Log podMangartom je opravljal veœ funkcij:

gospodar je bil od 1969 do leta 1977,referent za lovni turizem od 1981 do1989, œlan UO LD od leta 1993 do1999, ko ga je skupøœina LD soglas-no izvolila za œastnega œlana LD Logpod Mangartom. Kljub temu ostajaøe vedno aktiven v lovskih vrstah.Posebno ga vznemirja in vleœe lovna jelena in srnjaka v prsku. Za svojedelovanje v lovskih vrstah je prejelpriznanje LD, priznanje ZLD Goricain znak ZLS za lovske zasluge.

Tonija je æivljenje trdo privijalo,veœkrat pretrdo, vendar je kljub vse-

mu ohranil ælahten humor in klenovoljo do æivljenja. To je izrazil tudileta 2000 ob katastrofi pod Mangar-tom, ko je svoj pogled do æivljenjaprek televizijskih signalov pojasnilljudem øirom Slovenije z besedami:»Upanje umira zadnje!«

Dragi lovski tovariø! Zeleni bratjeizpod Mangarta ti æelimo tudi v pri-hodnosti œim veœ lepih uric v osrœjutvojih gora ter vsaj takønega zdravja,kot si ga bil deleæen doslej.

LD Log pod Mangartom – R. Œ.

32 Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 1/2005

JUBILANTI

Anton Vodopivec, LD LijakPavel Zaloænik, LD Polhov Gradec

70-letnicoMarjan Ahaœiœ, LD BegunjøœicaAlbert Ajster, LD KrøkoRoman Blaæeviœ, LD IzolaSlavk Boc, LD KoœevjeAnton Brdnik, LD Slovenska BistricaAnton Œanæek, LD Ømarje pri JeløahStane Fabjan, LD Tabor, SeæanaJoæe Florjanœiœ, LD RuøeAnton Golob, LD RemønikDrago Gradiønik, LD SolœavaAlojz Hrovat, LD DomæaleVincenc Ivanc, LD KozjeJanez Janeæiœ, LD Tomiøelj Vili Jereb, LD BorovnicaJoæe Kalan, LD Mala GoraIvan Kebliœ, LD VojnikVasja Klavora, LD Trnovski gozdIvan Koøœak, LD GrosupljeAdolf Kovaœ, LD HrastnikAnton Krnc, LD MirnaRobert Leæaja, LD TræiœFranc Lukanœiœ, LD Sorøko poljeDuøan Lukman, LD Pleøivica, ÆuæemberkNiko Marn, LD BrestanicaVinko Medved, LD JelenkAnton Mihelj, LD ØkoljJoæe Mulej, LD Jelovica, RibnoFranc Narberger, LD TrbovljeMatija Bogdan Oreønik, LD Peca, MeæicaAnton Peœovnik, LD Luœe ob SavinjiJoæe Pogaœnik, LD Jelovica, RibnoJoæe Prah, LD BrestanicaMaks Prelovøek, LD MengeøFranc Prepadnik, LD Luœe ob SavinjiVladimir Pruønik, KPL CelovecViktor Rebernak, LD ØentlambertDrago Rizman, LD Stara FuæinaVlado Øtampihar, LD VinicaRado Urøiœ, LD BovecFranc Volœanøek, LD BreæiceAnton Vrbnjak, LD Videm ob ØœavniciEvgen Æagar, LD VinicaPavle Æagar, LD PredgradRoman Æeleznik, LD Kamnica

Vsem jubilantom iskreneœestitke!

* Po podatkih, ki so nam jih posredovali tajni-ki LD na œlanskih seznamih!

V TEM MESECU PRAZNUJEJO* SVOJ

ÆIVLJENJSKI JUBILEJ

95-letnicoJoæe Kovøca, LD Kozje Stena

90-letnicoIvan Øtucin, LD Podbrdo

85-letnicoFranc Bren, LD IzlakeFranc Felzer, LD Pesnica, JareninaJoæe Hajtnik, LD GolavabukaGeza Lepoøa, LD IvanovciAnton Obid, LD Porezen,CerknoMartin Soboœan, LD Petiøovci

80-letnicoAnton Bosilj, LD Boœ na KozjakuEdi Herman, LD Dreta, NazarjeFranc Hrovatiœ, LD PonikvaFranc Hruøevar, LD RakaJanez Kostanjevec, LD Boris KidriœJulij Manfreda, LD PlanotaDuøan Marc, LD Tabor, ErzeljDinko Periœ, LD FramJoæe Plesec, LD MetlikaVojko Pohar, LD RadeœeSreœko Ravtar, LD Stol, ÆirovnicaIvan Semeniœ, LD PrestranekMilan Vodopivec, LD KostanjevicaBlaæ Zemljiœ, LD Lenart

75-letnicoAlojz Breøœak, LD AnhovoUmbert Ghez, DSL FJK DoberdobJurij Godec, LD KungotaLudvik Gomboc, LD Slovenj GradecIvan Jenko, LD TuhinjAlojz Korat, LD TuhinjFranc Kos, LD ZabukovjeJoæe Kos, LD KriæevciIvan Kromar, LD Dolenja vasPavel Pivk, LD IdrijaMiro Plos, LD Loæ, Stari trgFranc Podbevøek, LD VaœeMaksimiljan Polanec, LD PernicaAnton Puøavec, LD DobrœaMartin Remic, LD Dreta, NazarjeJoæe Rogelj, LD Ømartno pri LitijiOdon Slabe, LD DobrovaNace Strmole, LD TræiøœeAnton Øemrl, LD VrhnikaMilan Øinkovec, LD IzlakeViktor Troha, LD Babno Polje

LOVEC-jan-2005 12/24/04 8:12 AM Page 32

O lovcih in divjadismo izvedeli veliko novega

Matejev oœe je velik ljubiteljnarave in æivali. Je tudi

œlan LD Peœarovci. Æe dolgosmo se dogovarjali za predstavi-tev opreme in dejavnosti lovca.Konœno je napoœil trenutek indogovorili smo se za obisk œistopravega lovca.

V ponedeljek zjutraj je bilo vrazredu æe œutiti prijeten nemir,saj je Matej povedal soøolcem,da nas bo obiskal njegov oœe, kibo tudi obleœen kot lovec. Uœen-ci prvo uro niso mogli skriti nav-duøenja in so komaj œakali, da boura odbila devet. In res je v naørazred stopil lovec s klobukom,slavnostno lovsko obleko, ki jeznaœilne zelene barve. Uœenci sosi s takønim zanimanjem ogledo-vali obleko, da sploh niso opazi-li, da je lovec prinesel s seboj øeveliko drugih zanimivih stvari.Najprej nam je predstavil lovskikroj in opremo lovca. Uœence jezanimalo, kaj lovci øe delajo po-leg lova. Lovec Miliœeviå nam jenatanœno opisal dejavnosti lovca:kako marljivo skrbijo za divjeæivali, kako jih prouœujejo in jimpozimi pokladajo primerno hra-no. Uœenci so bili preseneœeni,ko so sliøali, kako lovci skrbijoza æivali, saj so bili prepriœani, dajih le streljajo.

Lovec nam je predstavil tudipredmete, ki jih je prinesel s se-boj: preparirano lisico, razno ro-govje nekaterih æivali. Uœenci sopozorno posluøali in ugotavljali,od katere æivali je posamezendel. Zelo so se zabavali. Navdu-øeni so bili predvsem nad jeleno-vim rogovjem. Potem so si ogle-dali øe koledar, na katerem sofotografije nekaterih divjih æiva-

li. Ugibali so, kako se æival ime-nuje, kje æivi, lovec pa nam jepredstavil veliko zanimivosti ovsaki æivali. Vsi so najprej spo-znali medveda, zaœudili pa so sepa ob njegovih vsejedih prehran-skih navadah.

Ko smo si ogledali vse zani-mivosti, je v podolgovati torbiostala øe ena stvar, katere raz-kritje so se uœenci, predvsemdeœki, zelo veselili. Iz torbe jenamreœ lovec naposled vzel œistopravo lovsko puøko. Uœenci soobnemeli od zaœudenja. Mnogiso prviœ od blizu videli pravolovsko puøko, ki seveda ni bilanabita, t. j., v njej ni bilo nabo-jev. Te je lovec imel pri sebi inso si jih lahko prav tako ogledali,a ostali so trdno v lovœevi roki.To je bil zelo pomemben trenu-tek obiska.

Ob koncu smo se iskreno za-hvalili lovcu Miliœeviåu, ki nasje povabil na obisk v njihov lov-ski dom. Povabila smo bili zelo

Na obisku pri LDJelovica - Ribno

Droben fantiœ v naøem razre-du zna veliko povedati o æi-

valih, o skrbi zanje. Ko govori onjih, lahko œutiø, kako zelo jim jenaklonjen. Ko sem ga vpraøala,kje je dobil toliko znanja, mi jepovedal, da je njegov oœka lovecin da si lahko z njim, œe æelimo,ogledamo lovski dom v Ribnem.Vse v eni sapi. Res se z lovcemin lovskim œuvajem Potoœnikomni bilo teæko dogovoriti in tople-ga junijskega dne smo odkoraka-li na obisk.

veseli in upamo, da se mu bomolahko kmalu odzvali.

Zelo smo si popestrili dan inveliko smo se nauœili o vlogilovca, lovski dejavnosti in opre-mi.Uœenci 2. c razreda in uœiteljici

OØ III Murska Sobota

V lovskem domu so bili otrocinavduøeni in hkrati preseneœeninad trofejami ter nagaœenimi æi-valmi na stenah. Pritegnilo jih jelovœevo pripovedovanje o æiva-lih in njihovem æivljenju. Øe po-sebno jih je zanimalo, kako lovciskrbijo za æivali pozimi in zakaj

kakøno tudi uplenijo. Naø gosti-telj jim je odgovarjal na vpraøa-nja in jim na koncu pokazal øelovœevo opremo. To je sevedanajbolj zanimalo fante. Nekajspretnih je splezalo tudi na lov-sko opazovalnico pred domom.Po skupni »gasilski« fotografijismo se poslovili.

Otroci so bili zadovoljni, sajso izvedeli marsikaj novega.Droben fantiœ pa je na poti do-mov korakal øe bolj ponosno, sajnam je prav njegov oœka pripra-vil zanimivo urico.

Bernardka Bernard Osnovna øola Bled

33Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 1/2005

MLADI PIØEJO

Uœenci 2. c r. iz OØ Murska Sobota ob lovcu iz LD Peœarovci, ki jimje pripovedoval o lovcih in divjadi v loviøœu.

Otroci OØ Bled z lovcem iz LD Jelovica - Ribno, Milanom Potoœni-kom, ki jim je povedal marsikaj zanimivega o lovcih in divjih æivalih.

Sreœanje z lovcem. Narisala Petra Øbüll, 5 let; VVE Rogaøevci.

LOVEC-jan-2005 12/24/04 8:12 AM Page 33

Lovec s fotoaparatom

V zadnjem œasu se kar pogo-sto sreœujem s prijatelji lov-

ci, ki namesto puøke (oziromapoleg puøke) na lov jemljejo tudisvoj fotografski aparat. Ker jeøkoda, da zaradi pomanjkanjaznanja o fotografiji lovska doæi-vetja ne ostanejo shranjena tudina tak naœin, sem se odloœil, daprav na kratko opiøem nekaj naj-nujnejøih pravil, ki bodo prispe-vala k uspelim fotografijam.

Dandanes, v œasu digitalne fo-tografije, je moænost nakupa raz-novrstnih fotoaparatov s takimiin drugaœnimi zmogljivostmi.Zavedati pa se moramo, da foto-

aparati, ki jih vzamemo s sebojna dopust, na morje ali v hribe,øe zdaleœ niso primerni za foto-grafiranje tudi s preæe, paœ pa leza zbiranje spominskih fotografijob lovini ali na kakøni lovskiveselici. Je æe tako, da bo v za-œetku za nas primernejøi klasi-œen, zrcalno refleksni fotoaparatz objektivom goriøœne razdalje300 mm, ki pa naj bi imel œimboljøo svetlobno moœ. Vendar jevsaka stopnja svetlobne moœipogojena z denarjem – in tu bi semoral najti vsak sam. Pa kljubtemu: za pribliæno 150 tisoœakovprav vsak lovec æe lahko kupiprimerno opremo, s katero bolahko napravil dobro fotografijo.Œez nekaj let bodo verjetno navoljo tudi digitalni fotoaparati,

na katerih bo mogoœe zamenjatiobjektiv, cenovno sprejemljivi,pa bo morda digitalna fotografijatakrat zanimivejøa.

Nemalokrat mi kdo pravi:»Økoda, ker vœeraj te ni bilo zmano. Pod preæo je hodila med-vedka z dvema mladiœema, karpetnajst minut sem jo opazoval!«Drugiœ pa spet drugi: »Vœeraj, øepri soncu, je priøla na krmiøœesvinja z mladiœi. Toliko jih jebilo, da se jih ni dalo preøteti.Skoraj eno polno uro sem jihopazoval!« Vsi tisti, ki velikoœasa preæivijo v naravi, bi lahkopovedali marsikaj podobnega,posebno øe tisti, ki imajo posluhza naravo in ki znajo naravo opa-zovati. Navsezadnje ni zanimivosamo dogajanje ob preæah. Za

pravega ljubitelja narave je œu-dovito doæivetje æe sreœanje zmoœeradom na gozdni poti, bav-kajoœim srnjakom ali œe sliøijoskovikanje sove. Slednjega res nimogoœe posneti s fotografskimaparatom, je pa lahko dopolnilok posnetku, ko boø prijateljupokazal svoje fotografije in muopisal øe svoja doæivetja. In nakoncu se spraøujem: »Zakaj pa bimoral to narediti jaz? Zakaj pa nebi nepozabnih trenutkov posnelsam?«

Nemalokrat se je teæko odloœi-ti, kakøen film uporabiti za sne-manje v gozdu. Vsekakor naj bobolj obœutljiv, vsaj 200 asov. Od-loœitev, ali naj bo diafilm ali najbo barvni film, je pa æe teæja. Prigledanju fotografij je œlovek

34 Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 1/2005

LOVSKI OPRTNIK

LOVEC-jan-2005 12/24/04 8:12 AM Page 34

najveœkrat sam oziroma najveœøe eden ali dva, za veœ pa ni pro-stora. Zgodbe, ki jih boø povedalob fotografijah, boø moral dru-gemu gledalcu fotografij ponav-ljati in vse skupaj postane poœasinezanimivo. Œe narediø za prija-telje projekcijo diapozitivov, lah-ko gledajo vsi naenkrat in bodoob tvojih komentarjih komenti-rali øe sami. Prepriœan sem, da bopostal veœer zanimiv in zabaven.Iz serije posnetkov, ki si jih na-pravil, øe vedno lahko razvijeøfotografije.

Zdaj tudi diaprojektorji nisoveœ tako dragi, da bi bili nedo-stopni. Prav mogoœe pa je, da sole-ti æe med osnovnimi sredstvilovskih druæin, saj jih uporablja-jo za razna izobraæevalna preda-

vanja in si jih je mogoœe sposodi-ti. Naøa naloga je, da diafilm paz-ljivo razreæemo, posnetke vsta-vimo v okvirœke brez stekel in jihprimerno shranimo. Zelo pamet-no je, da z alkoholnimi flomastrina okvirœke napiøemo, kdaj inkje smo posneli diapozitiv, sajbo podatek œez nekaj let øe vednoznan (dokumentiran). Ob po-gostih izhodih v naravo in obpridnem fotografiranju se dia-pozitivov nabere veliko in po-œasi bodo doloœeni podatki uøliiz spomina.

Œeprav na preæi lahko foto-aparat naslonimo na rob, da seœim bolj umirimo in da lahkofotografiramo z daljøimi œasi, jeøe vedno priporoœljivo s sebojnositi stojalo. Zdaj je na trgu po-plava stojal, tudi cenovni razrediso razliœni, vendar pa si je trebaprizadevati, da je œim laæji indovolj stabilen. Na koncu se na-bere kup opreme, vendar kadarœakamo na preæi, avto ponavadini tako daleœ, da od avta ne bibilo mogoœe prinesti vsega po-trebnega.

Veliko je lovcev, ki imajomoænost loviti v drugih dræavahin odhajajo tja na »safarije«. Resje økoda, da s takih lovov ne pri-nesejo veliko veœ posnetega ma-teriala o naravi, æivalih, rastlinahin navsezadnje o lovu in lovcih vtistih deæelah. Vsako plenjenjeæivali je treba plaœati, trofeje mo-rajo biti øe posebno pazljivoobdelane, teæko je dobiti dovo-ljenje za prevoz v domovino innavsezadnje je vse to kar drago.Antilope, leve, slone pa lahkofotografiramo po æelji in koliko-krat je zanimivo. Spomini gredoæivi z nami domov in zanje jetreba odøteti stroøek le za film inrazvijanje, vse drugo pa je nare-jeno.

V nekaterih krajih v Slovenijije le nekaj fotografskih druøtev,ki imajo v svojih vrstah fotogra-fe, ki se malce bolj spoznajo nafotolov. Ne bi bilo odveœ, œe bitake ljudi povabili na kakøenveœer, recimo po lovskem sestan-ku. Ne verjamem, da bi kateri odfotografov odklonil tako sodelo-vanje.

Zanimiva in zelo uporabna jetudi priroœna knjiæica JanezaŒernaœa – FOTOLOV, ki je vveliko pomoœ in na zaœetku pred-vsem dobro napotilo pri izbirifotografske opreme.

Vsi, ki smo lov in fotolov æeposkusili, vemo, da niti za enoniti za drugo najveœkrat ni moæ-nosti ali pa ni dovolj œasa. Zatose za vsako lepo fotografijo lah-ko zahvalimo Diani, ki nam je

naklonila vsak nepozaben trenu-tek v naravi.

Janez Papeæ

Odkrita spominska ploøœana Tehovcu

Letos mineva 70 let, ko sotakratni lovci na Tehovcu

postavili spomenik v spomin naumrle lovske tovariøe. Postav-ljen je v srediøœu naøega loviøœa,od koder je razgled po skorajcelotnem loviøœu, tudi na med-voøko okolico. Zato smo menili,da je prav, da iz spoøtovanja do

skih in tovariøkih doæivetij. Lo-viøœe je bilo bogato s srnjadjo,zajci, v gozdu se je oglaøal veli-ki petelin.

Starejøi lovci ne bomo nikolipozabili lovcev, kot so bili Bab-øek, Zupan, Koritnik, Kurbus,ki so nas, tedaj mlajøe, uvajali vlov. Nepozabna so bila doæivet-ja, ko smo s Kurbusom ob prskuklicali srnjaka, pa z LenartomZupanom vabili gozdnega jere-ba … in veœkrat z Babøkomposedali pred bivakom za cerk-vico, na njivah pa se je mirnopasla srnjad. Mnogo zgodb olovskih doæivetji iz loviøœ okoliTehovca je Lenart Zupan objavilv Lovcu in tudi ni pozabil napi-

lovcev, ki so æe pokojni, øe æi-veœi tovariøi ohranjamo in vzdr-æujemo spomenik, saj je pomnikzgodovine naøe LD Medvode.

V Lovcu smo æe pisali o temspomeniku, zato le ponovimo,da je iz zgodovine naøe LD zna-no, da je bilo na Tehovcu glavnozbiraliøœe takratnih lovcev, ki sona zaœetku naøli zavetiøœe podstreho Tehovnikove domaœije.Pozneje so nam Tehovnikovi od-stopili zavetiøœe v sosednji kajæi-ci. To zavetiøœe so uporabljalipredvsem lovci iz Ljubljane, patudi domaœi lovci. Posestvo Te-hovnikov je imelo tedaj samo-stojno loviøœe, kar je pogojevalo,da se je prav tod razvijalo glav-no lovsko dogajanje.

Na generacijo lovcev, ki sopostavili spomenik, nas veæejotudi drugi spomini, iz katerih bimorali ohranjati vse tiste obiœa-je, ki bi naøi druæini dajali boga-to vsebino in œar zeleni bratov-øœini. Na Tehovcu in v okoli-økem loviøœu so takratni lovci intudi øe nekaj œasa po drugi sve-tovni vojni doæivljali viøek lov-

sati, da je v Gutah uplenil zlate-ga srnjaka, edinega tako moœne-ga v tedanjem loviøœu LD Med-vode.

Obvezni del lova je bil tudizadnji pogon, ki je bil redno or-ganiziran na Tehovcu ali v gos-tilni Tome na Seniœici. Skoraj povsakem lovu smo naøli vzrok zalovski krst. Ob tem ni manjkaloresnih pa tudi øaljivih prigod. Kdobremu razpoloæenju je vsakiœpripomogel lovski ropot, ki ga jenajveœkrat vodil Lenart Zupan -Podjelovœan in pri tem poskrbelza suha usta.

Pred 2. svetovno vojno sonadzor nad loviøœem poverililovskemu œuvaju Francu Berni-ku, po domaœe Mamovcu iz Te-hovca. Iz zapiskov je razvidno,da je ta okrog leta 1920 uspeønovodil na petelina Franca Saleø-kega Finægarja, æupnika iz Sore,ki je lov opisal v znameniti œrti-ci Na petelina in v njej øe pose-bej pohvalil vodnika Mamovca.

Na vsa taka velika doæivetjanas øe posebno spominja spome-nik in vedno, ko smo na Tehov-

35Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 1/2005

LOVSKI OPRTNIK

Foto

:J. P

apeæ

– D

iana

Z odkritja spominske ploøœe na Tehovcu (30. 10. 2004), za kar je po-skrbela LD Medvode.

Foto

: D. O

blak

LOVEC-jan-2005 12/24/04 8:12 AM Page 35

cu, nam spet zaæivijo spomini natiste nepozabne œase. Vedno zno-va nas opozarja, da lov ni le de-javnost v loviøœu, temveœ je naøadolænost, da gojimo vse lovskeobiœaje, ki so sestavni del kultur-ne dediøœine naøega naroda. Øenaprej je treba gojiti pravo lov-sko tovariøtvo, imeti moramospoøtljiv odnos do preteklosti, kinaj jo simbolizira prav ta spome-nik.

Zdaj LD deluje v povsem dru-gih razmerah kot pred 70 leti.Takrat so se ljubljanski lovci pri-peljali do Medvod z vlakom, odtam pa so øli v loviøœe peø; pravtako tudi domaœini. Vœasih so sekateri popeljali tudi z zaprav-ljivœkom. Dandanes so v loviøœuøtevilne ceste in ena od njih voditudi na Tehovec. Æal so lovskekoœe in bivaki izgubili svoj os-novni namen, saj se lovci od-pravljamo na lov kar z avtomo-

bili. Dobili smo tudi nov lovskizakon in z njim tudi novegaoblastnika, to je Zavod za goz-dove Slovenije. Z novim zako-nom so nam odvzete mnoge pri-stojnosti, ki jih je prej imela lov-ska organizacija. Novega zakonalovci nismo sprejeli s prevelikimnavduøenjem, je pa v njem karnekaj œlenov, ki naj bi odpravilidoloœene nepravilnosti, ki se se-daj pojavljajo v loviøœu. Obvsem tem pa se resno bojim, dabodo mnogi œleni ostali le mrtvaœrka na papirju, ker za njihovouresniœevanje ni videti pravihnadzornikov. Med glavne nega-tivne pojave v loviøœu prav goto-vo sodi pretirano poseganje vnaravo, pa pretirano varstvo ne-katerih plenilcev, namesto da biz odstrelom le-teh skuøali poma-gati mali divjadi. Pri doloœanju

odstrela divjadi je premajhnapristojnost osnovnih lovskih or-ganizacij, ki poznajo dejanskistaleæ v loviøœu in kaj je primer-no za odstrel. Dokaz temu je vsemanjøa øtevilœnost male divjadi,tudi srnjadi, œezmerno pa so serazmnoæili divji praøiœi in æe prejomenjeni plenilci. Tako kot væivljenju se tudi pri lovu dogaja-jo nenehne spremembe. In kotnam novi œasi prinaøajo noveugodnosti, se na drugi strani po-javljajo økodljive posledice so-dobnega œasa. Lovci smo meddrugim poklicani tudi zato, da nasvoj naœin poskuøamo ohranjatinaravne razmere ter tako prispe-vati k ohranjanju narave, ki sonam jo zapustili tudi pokojnilovci, na katere naj veœno opo-zarja spomenik.

Drago Oblak

Po 45 letih v LD Dravogradspet uplenjendivji praøiœ

Kot je zaslediti iz medijev instrokovne domaœe ter tuje

literature, se øtevilœnost divjihpraøiœev poveœuje iz leta v leto.Poslediœno temu nastajajo tudivelike økode in teæave z lastnikizemljiøœ, prav tako pa praøiœi øiri-jo svoj æivljenjski prostor v oko-lja, kjer jih doslej ni bilo. Takosmo jih v naøi LD Dravogradopazili v letu 2003, ko so obrnilinekaj kvadratov travne ruøe, natopa izginili v velikih gozdnih pro-stranstvih onkraj dræavne meje vAvstriji. Nismo imeli obœutka,da je to predhodnica pravegaveœjega tropa oziroma tropov, kiso nas obiskali v zaœetku oktobra2004. Kot bi vedeli, da je dræav-na meja le simboliœna, so namdali misliti, pa ne le lovcem, tem-veœ tudi naøim vzornim kmetom.Spraøevali smo se, kako ukrepatiin kaj storiti, da bi prepreœiliveœje obsege økod, ki so jihkmetje vsak dan prijavljali sko-raj iz vseh krajev naøega loviøœa.Po ogledu økode so nam øli lasjedobesedno pokonci. Travniki soœez noœ postajali razrite njive inle razumnosti naøih kmetov veljazahvala, da ni nastajala vroœa kri,temveœ smo sloæno popravljalitravnike, obenem pa kovali na-œrt, kako se najuœinkoviteje z od-strelom lotiti nepovabljenih œr-nuhov. Opravili smo tudi nekajpogonov, vendar pri tem nismobili neuspeøni.

Œez noœ so zrasle preæe in se-deæi za œakanje, v zaraslih prede-

lih smo naredili poseke zaradiboljøega pregleda in zaœeli po-lagati privabljalno krmo – koru-zo, jabolka in nekaj tropin. Od-loœili smo se: økodo je treba ne leomiliti, paœ pa tudi prepreœiti.Vsi najbolje obiskani predeli lo-viøœa so bili zasedeni vsako noœ.Odkrito je treba priznati, da prilovu na praøiœe nismo imeli iz-kuøenj, razen z lovov, kamorsmo povabljeni kot gostje, kjerpa si na stojiøœu navadno uspe-øen, œe ti je naklonjena Diana.

Tistega veœera smo v lovskikoœi Koøenjak skovali naœrt in seodpravili vsak na svoje mesto. ZMatjaæem sva bila namenjena vOœkovo, na zaprto preæo. Raz-

mere za lov so bile videti dobre,saj je Luna iz mlaja prehajala vpolno in je bila vidljivost kljuboblakom od œasa do œasa zelougodna. Zaradi drugih obvezno-sti pa nisem mogel oditi z Mat-jaæem. Brezkompromisno se jesam podal na preæo in œakal. Pre-den je odøel, je øe lovske prijate-lje med smehom povpraøal, kogav jutranji uri lahko pokliœe, œe bipotreboval pomoœ.

Pozneje mi je takole opisaldogodek:

»Æe v mraku sem se povzpelna preæo in zaœel opazoval okoli-co. Sam sem se prepriœal, da sempri lovu na praøiœe na zaœetku,œeprav nisem veœ lovski zelenec.

36 Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 1/2005

LOVSKI OPRTNIK

Takole pa je bilo ob odkritju spo-menika lovskim tovariøem leta1934.

Divji praøiœ v »domaœi obleki«Zaradi økode, ki jo divji praøiœi povzroœajo na travnatih povrøinahin v koruzi, predvsem v viøjih predelih loviøœa LD Oplotnica, se naøiœlani æe kar nekaj let intenzivno ukvarjajo tako s posledicami na-stale økode kot tudi z intenzivnejøim odstrelom divjih praøiœev. Tako je lani junija uspelo naøemu œlanu Stanku Kovøetu uplenitidivjega praøiœa lanøœaka (m. spol), podobnega domaœim praøiœem(na fotografiji). – Ivan Landeker

Foto

: D. K

udrn

ovsk

y

Lani oktobra je bil po 45 letih spet uplenjen divji praøiœ v loviøœu LDDravograd. Uplenitelj Matjaæ – Maki ga je bil nadvse vesel.

LOVEC-jan-2005 12/24/04 8:12 AM Page 36

Toda nekaj me je prepriœevalo,da je treba vztrajati. Enkrat jebila tema kot v rovu, drugiœ jebila srnjad na travniku, pa lisicaob grmovju, ki je iskala prigri-zek. Ura se je bliæala deseti in poøtirih urah sem prviœ previdnopretegnil kosti. Razveselil semse, oblaki so se razredœili in vid-ljivost je postajala primernejøaza priloænostni strel. Rahlo se mije zaœelo dremati, zato sem odprlvrata na preæi. V tem pa semzasliøal œudno oglaøanje. V tre-nutku sem bil ves napet in previ-den na vsak gib. Konœno sem jihzagledal in priznati moram, dami je takoj postalo tesno pri srcu.Videl sem, da je prva vodeœa svi-nja, za njo pa cela »kompozicija«lanøœakov. Preøtel sem jih tri-najst, nato pa se mi je vse skupajpomeøalo. Ko so se lotili hrane,je bil tak direndaj, da sem sezlahka odloœil za strel. Ko je poœi-lo, je bilo vsega konec. Tudi lunoje prekril velik oblak, da morebit-nega plena s preæe ni bilo mogo-œe videti. Vedel pa sem, da semenega od praøiœev zadel v prsi,kar se je pozneje tudi potrdilo.

Poœasi, previdno in z veseljemobenem sem se z baterijo odpra-vil proti plenu. Obsvetil sem kos-mato gmoto. Veselje v meni jebilo nepopisno, øe posebno, kerje praøiœ lanøœak obleæal v ognju,kar je za lovca najlepøe.

Z uplenjenim praøiœem smo se

fotografirali, ga pokazali øe dru-gim lovcem. Po 45 letih je bilspet uplenjen divji praøiœ v LDDravograd«.

Omenim naj, da smo Matjaæu– Makiju vsi iskreno privoøœililovski blagor. Praøiœa si je zaslu-æil ne le z vzornim delom v dru-æini, temveœ tudi z njemu lastnolovsko vztrajnostjo, ki se prilovu tudi vedno poplaœa.

Duøan Kudrnovsky

V LD Radeœe se æe od leta1966 sreœujemo z muflo-

nom. Njegova øtevilœnost se je izleta v leto veœala, tako da zdajtrop øteje æe veœ kot 150 glav. S poveœevanjem øtevilœnosti po-pulacije se je veœalo tudi zanima-nje lovcev za gojitev te divjadi.O pravilnem odstrelu in gojitvise ni prav veliko vedelo, saj dotakrat o prostoæiveœih muflonihøe ni bilo veliko napisanega inlovci so se morali velikokratzanesti na svoje izkuønje ter opa-æanja.

Kljub temu se je naøa popula-cija uspeøno øirila na desnembregu doline Sopote pa vse doKuma. Mufloni so se zadræevalina strmih, sonœnih predelih, vtipiœnih borovih in meøanih goz-dovih, zlasti tam, kjer raste resjein kjer je pozimi sneg kmaluskopnel. Ob jutranjih in veœernihurah so radi izstopali na travnike,kjer so imeli kakovostno paøo intako lastnikom povzroœali kar

nekaj preglavic. Tam smo oprav-ljali tudi veœinski odstrel.

Kaj pa zdaj?Muflonov ni veœ na travnikih.

Preselili so se na øe bolj strmaskalnata poboœja, kjer imajo mirin kjer se prehranjujejo z objeda-njem raznih poganjkov grmiœev-ja, raznimi plodovi ter z reso.Premikajo se veœinoma ponoœi.Vsako leto se povpreœna teæamanjøa in rogovi ne dosegajo veœpriœakovane velikosti ter jakosti.

Zaradi neznanja in nepoznava-nja muflonov je bil veœkrat od-strel nepravilen, saj lovci nisobili seznanjeni s to neavtohtonodivjadjo. Tudi sam lov nanje jezahteven, saj je treba narediti karnekaj korakov, da prideø do pra-ve ocene te divjadi in primernestrelne razdalje. Tako je veœinalovcev, naveliœanih napornegalova, uplenila »trofejnega mu-flona« komaj v œetrtem letu lovananj. Premalo smo posegali vodstrel slabih enoletnikov in

37Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 1/2005

LOVSKI OPRTNIK

Je narava res poskrbelaza svoje varovance?

Pojav jesenskega poleganja jagnjet pri muflonih

Pojav poleganja jagnjet v jesenskem œasu je pri muflonihrazmeroma redek. Po podatkih iz literature naj bi bilo takøne-

ga poleganja v septembru in oktobru v pribliæno 4 % primerov.Vœasih je prevladovalo mnenje, da se to zgodi, kadar muflonkeæe zgodaj po skotitvi izgubijo svoja jagnjeta in se zato parijo øeenkrat. Novejøa opazovanja pa kaæejo, da so to v veliki veœiniprimerov ovce, ki so telesno v zelo dobri kondiciji in ki so spo-mladi æe polegle jagnjeta ter jih tudi uspeøno vzgojile. Zato naj bimuflonk, ki jeseni vodijo nekaj tednov stara jagnjeta, ne odstre-ljevali. Nasprotno pa velja za vsa jeseni poleæena jagnjeta. Vmilih zimah sicer ta lahko preæivijo, vendar zaostanka v telesnemin tudi trofejnem razvoju ne morejo nadoknaditi (v primerjavi sspomladi poleæenimi vrstniki). Njihov telesni razvoj v starosti 1+je v naslednji jeseni pribliæno enak dobro razvitim jagnjetom.Muflonke, ki so polegle v jeseni, naslednjo pomlad enakouspeøno in povsem normalno polegajo jagnjeta, morda samoœasovno nekoliko pozneje.

Mag. Janko Mehle, Strokovna sluæba LZS

Muflonka iz loviøœa LD Radeœe, ki je oktobra, ko je bila uplenjena,imela v sebi øe nerojeno jagnje.

Mufloni so se preselili v bolj strma skalna poboœja.

Foto

: S. L

ipec

LOVEC-jan-2005 12/24/04 8:12 AM Page 37

Pri Zaloæbi Karantanija je vletu 2004 izøla knjiga pisate-

lja in lovca Franca Øetinca z na-slovom Manœine lovske dogo-divøœine. To je ponatis ter dopol-njeno in razøirjeno delo, ki jeprviœ izølo æe pred veœ kot deseti-mi leti. Avtorju, ki ga lovci po-

enoletnic ter tudi starejøih æivali,med katerimi pa bi bil nujengojitven odstrel (vraøœenost alirazkreœenost rogov). Sedaj semopazil, da si srednje stari muflo-ni, katerih rogovi so usmerjeni vvrat, uspeøno brusijo konice obskale, tako da jim ne zrastejo veœkot do vratu. Takøni mufloni seuspeøno parijo in geni za nepra-vilno rast potujejo naprej v novegeneracije. Najveœja napaka je,da se odstrel takega muflonaøteje kot za trofejnega, ki ga je ponaøih pravilih mogoœe streljati levsakih deset let. Zato se za od-strel odloœi le malokdo, kar je

tudi druge ovce æe vodijo mla-diœe. To pomeni, da je v mar-œevskem snegu propadla veœinamladiœev in so se ovce takoj øeenkrat parile ter v oktobru uspeø-no polegle mladiœe. Poraja sevpraøanje, kaj bo s temi mladiœi.Ali bodo preæiveli zimo? Kakønibodo, ko bodo odrasli? Najpo-membnejøe vpraøanje pa je, kamse bo zamaknil muflonji prsk?

Iz navedenega lahko ugoto-vim, da pri nas narava res nidobro poskrbela za muflone, sajlahko zmeønjava ogrozi celotnopopulacijo.

Sebastijan Lipec

velika napaka, ki se æe odraæa nanaøi koloniji muflonov. Kljubtemu v LD Radeœe gospodarimoz mufloni æe skoraj øtirideset letin smo si tako nabrali æe kar ne-kaj izkuøenj, na podlagi katerihlahko ugotovimo, da je odstrelpo starostni in spolni sestavi iz-redno pomemben dejavnik us-peønega gospodarjenja z muflo-ni. Deleæ odstrela v razredu zre-lih æivali pa nikakor ne sme pre-segati 2/6 naœrtovanega odstrelav obeh spolnih razredih.

Naøim muflonom sta naravnibioritem zmeøala lanska suøa inletoønji marœevski sneg.

Æe pri poletnem opazovanjusem ugotovil, da stare ovce nevodijo mladiœev. Opazoval semtrope s po deset do dvajsetimiovcami, med katerimi pa je bilovideti samo dva ali tri mladiœe.Zelo œudno! Na tako ugotovitevse ni nihœe odzval, dokler nilovec sredi oktobra uplenil sred-nje staro ovco. Mislil je, da jebolna, saj se je premikala zelopoœasi in bila je zelo rejena. Kosmo jo iztrebili, smo z zaœude-njem ugotovili, da je bila ovcatik pred porodom, saj je imela vsebi æe skoraj dozorelega mla-diœa. Po mesecu sem opazil, da

7. Hubertovamaøa v Voliœini

Lovci LD Voliœina ohranja-mo poleg lovske in kulturne

tudi krøœansko tradicijo, zatosmo lani na god sv. Huberta, 3. 11. 2004, priredili maøo v œastzavetniku lovcev in pokojnimœlanom LD Voliœina. Potem, kosmo v letu 1997 sv. Hubertuposvetili zvon v Frasovi kapeliciv Sp. Voliœini in takrat imeli 1.lovsko maøo na obmoœjuSlovenskih goric, je bila ta maøaæe 7. po vrsti. V cerkvi sv. Ru-perta jo je, kot vse doslej, da-roval farni æupnik Tonœek Fras,ki se vselej z veseljem prilagodiæeljam in potrebam lovcem. Zad-nja leta so stalni gostje Huber-tove maøe pri sv. Rupertu tudiPrekmurski lovski rogisti, kijih vodita Rudi Slogoviœ in Zde-nek Bili. Slovesnosti so se polegdomaœih lovcev udeleæili tudipredstavniki sosednjih lovskihdruæin, predvsem pa mnogi kra-jani in kmetje, s katerimi lovcizgledno sodelujemo. Po maøismo se kot obiœajno zbrali v lov-skem domu na druæabnem sre-œanju, katerega so se udeleæiletudi nekatere æene pokojnih lov-

cev LD Voliœina. Tako smo sepoklonili njihovemu spominu terjim izkazali zahvalo za minulodelo, ki je za mnogimi pokojnimiœlani pustilo neizbrisne sledove.Vsem, ki nam moralne in etiœnevrednote pomenijo æivljenjska inne nazadnje tudi lovska naœela,dajejo takøne in podobne priredit-ve novih moœi, modrosti in spo-sobnosti za odgovorno ter zah-tevno ravnanje v naravi.

Franci Ornik, stareøina LD Voliœina

NOVE KNJIGE

Franc Øetinc:Manœine lovskedogodivøœine

znamo kot rednega sodelavcanaøega glasila Lovec, ob temiskreno œestitamo! Na sloven-skem knjiænem trgu se namreœ leporedko zgodi, da je knjiæno de-lo razprodano in ga je treba po-natisniti.

V spremni besedi k delu jemed drugim zapisano, da zgodbesodijo v tisti del mladinske knji-æevnosti, ki se tematsko napajaiz vodnjakov starih pripovedi olovskih dogodivøœinah, ki jih vtem delu podoæivlja glavna juna-kinja Manca. Otrokom pribliæanaravo in svetove, ki jih otrocimest in naselij ne poznajo veœ,saj æe preteæni del druæin æivi vmestih in veœjih urbanih naseljih.Otroci v mestnih stolpnicah inblokih ne sliøijo veœ pripovedidedov, kaj vse so doæiveli v nara-vi ob svojih pogostih lovskihpohodih. Øe oœetov je malo, ki biv takem okolju lahko kaj pove-dali svojim otrokom.

Avtor v svojem delu spretnopreseli mestno Manco na pode-æelje, kjer øe vsaj do neke mereæivi bliæe poljem in gozdovom,kjer se pretaka in doæivlja svoje-vrstno sobivanje œloveka z do-maœimi in divjim æivalmi. Starøanamreœ poskrbita, da je dekleodølo æivet k stricu in teti na po-deæelje, ker sta odøla na øtudij-sko pot v tujino kar za dve leti.Za ta œas pa se je za najugodnejeizkazalo njeno øolanje v naøihøolah, toda v novem kraju in obskrbi tete in strica, ki je lovec.Pisec v prijetni pripovedi in zbogatim jezikom opiøe v veœ kotdveh ducatih kratkih zgodb lovein vse, kar se lahko dogodi nalovu in po njem. Pogovori soobogateni s øtevilnimi izrazi, kijih uporabljajo lovci, tudi s taki-mi, ki jih sliøimo poredko.

Celotno delo je prijetno zabranje in pouœno, øe posebno zamlade bralce, pa tudi za starejøe,

38 Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 1/2005

LOVSKI OPRTNIK

Foto

: J. Ø

nofl

Hubertova maøa v cerkvi sv. Ruperta v Voliœini

Na teh stenah (obmoœje LD Radeœe) se najraje zadræujejo kolonijemuflonov.

LOVEC-jan-2005 12/24/04 8:12 AM Page 38

za lovce in tiste, ki na lov in nalovce gledajo postrani in grdo.Zato knjigo toplo priporoœamovsem, ki bi æeleli spodbuditisvoje otroke ali vnuke, naj jihzanimata tudi naøa narava in lovter slovensko lovstvo. Knjiga jeimenitno darilo znancem in pri-jateljem, tudi øolam ob obiskihlovcev ter øolskim knjiænicam,kamor redno poøiljamo tudi naøe

glasilo Lovec. To knjiæno delo jekot naroœeno za promocijo nara-ve, lova in lovstva.

Naj ob tem naøemu lovskemutovariøu Francu Øetincu zaæeli-mo øe krepkega zdravja ter veli-ko ustvarjalnih moœi za pisanje.

Janez Œernaœ

Iz Ljubljane v Økofjo LokoPreselitev podjetja NIMROD,d.o.o.

V prvih dneh lanskega no-vembra se je podjetje Nim-

rod, d.o.o. preselilo v nov objektv industrijski coni Trata priØkofji Loki.

Najete prostore na Mesarskicesti 6 v Ljubljani (SI-484) jemoralo podjetje pospeøeno zapu-stiti, saj jih je njihov lastnik Mer-cator prodal. Starih objektov æe

ni veœ, saj je ruøenje konœano, natamkajønjem mestu pa bo stalonovo stanovanjsko naselje Po-ljansko nabreæje.

Pravzaprav stari objekt æe ne-kaj œasa ni veœ ustrezal namenupodjetja in je bilo potrebno tudiveliko vlaganj, povrhu vsega je

bil glede na vedno veœje koliœinevhodne surovine (dovoz od LDprevzete uplenjene divjadi) pre-majhen. Moænosti za ustrezno øi-ritev na prejønji lokaciji tudi nibilo. Zato je bilo v preteklosti ve-liko œasa namenjenega iskanju no-ve primerne lokacije za nov pro-

39Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 1/2005

Zahvala

Franc Øetinc, avtor knjige Ste-œine æivljenja (avtoportret), kije izøla lani pri zaloæbi Vihar-nik, d. o. o., se javno zahvalju-jem naravoslovnemu fotografuin sodelavcu Lovca MartinuRovøœku iz Tolmina in ured-niøtvu Lovca za dovoljenje, dasem lahko na naslovnici upo-rabil Rovøœkov posnetek Ste-œina, ki je bil æe objavljen tudiv Lovcu.

mo, solimo, dodamo buœno olje, premeøamoin to do uporabe hranimo v hladilniku.

Peœeno meso pustimo stati vsaj deset mi-nut, nato mu previdno odstranimo vrvico infolijo, ga nareæemo na 2 cm rezine, zloæimona kroænike ali ploøœo, prelijemo s prece-jeno omako in ponudimo s peœenim krom-pirjem ter hrenovo omako.

Matjaæ Erzarprmaticku@siol.net

Zvita srnina rebra s peœenim krompirjem v foliji in z buœnimhrenomZa 6 oseb potrebujemo:dvoje srnjih reber brez kosti, tri ælice ostredijonske gorœice, pribliæno 10 rezin kraøkepancete, 6 jajc, liste sveæe bazilike, sveæemlet poper, pest fino sesekljanih øalotk,ælico grobo zrezanega drobnjaka, 12opranih krompirjev, sol, poper, 100 gmasla, pol lonœka kisle smetane, polovicomanjøega sveæega hrena, dve ælici buœnegaolja.

Uleæana srnina rebra (brez kosti) marini-ramo kot vso drugo divjaœino.

Marinirane nato zbriøemo do suhega, jihsolimo, potolœemo, potresemo s sveæe mle-tim poprom, namaæemo z gorœico in obloæi-mo z rezinami pancete.

Jajca solimo, stepemo, dodamo jim finosesekljane øalotke, premeøamo, dodamozrezan drobnjak in tako pripravljeno testona maslu speœemo kot debelejøo palaœinkoter poloæimo œez panceto. Potresemo s pre-ostalim drobnjakom, obloæimo z listi sveæebazilike in trdno zvijemo v rulado.

Tako pripravljeno rulado trdno zvijemoøe v aluminijasto folijo. Za meso bo øe bo-lje, œe ga prej preveæemo z vrvico, prelijemoz vroœo maøœobo in poœasi peœemo eno uro.

Krompirje operemo, tanko olupimo ter jihdamo v skledo, posolimo, potresemo s se-sekljanim peterøiljem, dodamo raztopljenozaseko in vsakega posebej prav tako zavije-mo v folijo. Zadnje pol ure jih peœemo sku-paj s srnjimi ruladami. Vmes jim dolijemovodo, øe bolje pa juho.

Nato olupimo hren, ga na drobno nariba-

Kulinariœni kotiœek

Med dvema pogonoma ali po lovu je preskuøen lovski druæabni obred tudi peka na dolgeleskove palice nanizanih trakov narezanega mesa divjega praøiœa ali srnjadi. Meso morabiti vsaj œez noœ v primerni kvaøi. Ob odprtem ognju, ko vsak lovec pazi, da se mu nadæerjavico kos mesa ne bi preveœ zapekel, se veœ kot utrjuje lovsko tovariøtvo in neguje lov-ska latinøœina …

Foto

: M. E

rzar

LOVEC-jan-2005 12/24/04 8:12 AM Page 39

izvodni obrat ali za preureditevæe obstojeœega manjøega objekta.

Taka priloænost se je pokazalakonec leta 2003, ko so z naku-pom hladilnice v industrijski co-ni Trata v Økofji Loki priøli donovih prostorov.

Objekt je novejøi (zgrajen jebil leta 1987) in je bil tako pri-meren za pripravo in ureditev vpotreben proizvodni obrat. V za-œetku lanskega leta so zaœeli pri-pravljati investicijski program intehnoloøki projekt. Dokonœnoobliko in potrditev s strani vod-stva Nimrod, d.o.o. je tehnoloøkiprojekt dobil maja 2004. Dolo-œeni so bili obseg in naœin ada-ptacije, pa tudi delna novograd-nja, opredeljena je bila nova teh-nologija. Na tehnoloøki projektin druge pripravljene projekte jebilo v juliju izdano tudi soglasjeinøpekcije VURS.

Investicijska dela so se zaœelaavgusta lani in so zelo intenzivnopotekala do 25.10. 2004. Pri de-lih je bilo najveœ aktivnosti na-menjenih higienski ureditvi pro-storov, sodobnemu hladilnemusistemu, ureditvi kanalizacije sœistilno napravo in kakovostniopremi za delo.

V projekt je bilo podjetje pri-siljeno v zelo kratkem œasu vlo-æiti znatna finanœna sredstva, da

so lahko nemoteno, brez preki-nitve, v viøku lovne sezone pre-vzemali uplenjeno divjad od lov-skih druæin.

Proizvodni obrat je bil konecoktobra lani tehnoloøko priprav-ljen za zaœetek proizvodnje kon-fekcioniranja in je bil tako tudi sstrani inøpekcije VURS pregle-dan glede ustreznosti po evrop-skih direktivah 64/433/EEC in92/45/ EEC.

Selitev iz Mesarske ceste 6v Ljubljani je hitro potekala od29. 10. do 2. 11. 04, saj so ob-jekt, v katerem so delovali do te-daj, æe intenzivno ruøili, ogrozilpa jih je tudi poæar, ki je izbruh-nil v objektu.

Zagon novega proizvodnegaobrata v industrijski coni Trata vØkofji Loki se je tako zgodil 2.novembra lani. Proizvodni pro-stori in skladiøœa so bistvenoveœja od starih. Pogoji dela intako zagotavljanja HACCP-a innasploh kakovostnih divjaœin-skih proizvodov so odliœni.

Urejen obrat zagotavlja polegboljøe tehnologije in boljøih po-gojev dela, pravijo vodilni in za-posleni, pri prevzemu surovintudi kakovostnejøe sodelovanje zlovskimi druæinami, ki oddajajodivjad Nimrodu.

Boris Leskovic

40 Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 1/2005

V SPOMIN

Pogled na nov Nimrodov oddelek za konfekcioniranje divjaœine naTratah pri Økofji Loki

Umrlim œasten spomin!

Viktor Stanig, LD Kranjska Gora, * 13. 12. 1926, † 27. 11. 2004.Anton Øinkovec, LD Lukovica, * 7. 9. 1912, † 17. 11. 2004.Ivan Jermol, LD Volœe, * 25. 12. 1934, † 22. 11. 2004.Franc Urh, LD Vrhnika, * 8. 10. 1929, † 10. 10. 2004.Alfonz Øtangelj , LD Øentjanæ, * 26. 12. 1934, † 4. 11. 2004.

Mirko Berginc, LD Bovec, * 5. 8. 1936, † 13. 11. 2004. Franc Kastelic, LD Padeæ, * 31. 7. 1922, † 11. 10. 2004. Zmago Øpacapan, LD Padeæ, 10. 10. 1928, † 28. 10. 2004.Ivan Potoœnik, LD Prebold, 6. 10. 1930, † 3. 11. 2004.

Iz lovskih vrst so za vedno odøli tudi:

Objavljanje zapisov o jubilejih inosmrtnicah

Ker na uredniøtvo prihaja veliko veœ prispevkov za rubriki V spominin Jubilanti, kot je na voljo prostora zanju, je Uredniøki odbor glasi-

la Lovec na svoji seji 13. 10. 2004 spet razpravljal o tej problematiki intudi v nadalje potrdil dosedanje pogoje objavljanja. Vsa vodstva lovskihdruæin in obmoœnih zvez zato prosimo, naj navodila dosledno upoøte-

vajo. Pri dosedanjem objavljanju se je predvsem izkazalo, da zapise poøiljate

prepozno, da so preobøirni, da jih ne pripravite v zahtevani elektronskiobliki in da velikokrat ne poskrbite, da bi prispeli tudi uradno (po poøtiøe z æigom LD/ZLD in podpisom odgovorne osebe). Zato jih je velikokrattreba zavraœati ali skrajøevati. Mnogokrat zadolæeni pisci tudi ne navede-jo zahtevanih konkretnih podatkov o opravljanju kljuœnih funkcij, ki jihzahtevamo. Da bi se v prihodnje izognili nejasnostim, ponovno objav-ljamo pogoje, pod katerimi bo uredniøtvo objavljalo zapise tudi vnaprej.

Jubileje (daljøe zapise) o zasluænih œlanov objavljamo le za 70-letnice,75-letnice, 80-letnice, 85-letnice, 90-letnice itn. Ne sprejemamo pa za-pisov ob 60-letnicah ali manj, paœ pa vsak mesec objavljamo kratkeœestitke vsem lovcem, ki so starejøi od 69 let (glede na podatke, ki namjih posredujejo tajniki LD na œlanskih seznamih!) in ki tisti mesec praznu-jejo okrogel jubilej (70-, 75-, 80-, 90-, 95- ali 100-letnico). V vsakemzapisu, ki pa ne sme biti obseænejøi od 2000 znakov (t.j. najveœ 32razprtih vrstic), morajo biti poleg drugega obvezno navedeni tudi nasled-nji podatki: najpomembnejøe funkcije in mejni letnici za vsako od

njih. Pogoj za objavo je izkazano vsaj 6-letno jubilantovo delovanje

kot œlana UO oz. IO LD, predsednika NO ali DR, œlanstvo v organih

LZS ali ZLD, LGO itn. (v posamezni funkciji ali skupno). Œe je jubi-lant (ali umrli) pooblaøœen lovski œuvaj, ima pogoje za objavo, œe LDizkaæe vsaj 10-letno opravljanje lovskoœuvajske sluæbe (navedite mejniletnici!)

Sliko jubilanta (doprsno) objavimo, œe je pisec zapisa, poleg drugihzahtevanih pogojev v zapisu izkazal tudi, da je œlan lovske organizacijevsaj 30 let. Le izjemoma je uredniøtvo upraviœeno objaviti tudi sliko dru-gih œlanov, ki so s svojim delom zasluæni za lovstvo v øirøem pomenubesede (npr. aktivno veœletno delovanje v vodilnih organih LZS, ZLDoziroma, œe so za svoje zasluge prejeli od LZS red za lovske zasluge II.stopnje ali od KZS red za kinoloøke zasluge II. stopnje).

Opozarjamo, da je konœni rok za oddajo zapisa v uredniøtvo naj-pozneje 5 mesecev od dneva jubileja! Vsak uradni zapis o jubileju (kiga z uradnim dopisom poøljete z navadno poøto) poøljite na naø elektron-ski naslov lovec@lovska-zveza.si tudi v elektronski obliki ali pa prilo-æite disketo z zapisom. Zaæelena je tudi telefonska øtevilka poøiljatelja.

Osmrtnico za zasluænega umrlega œlana objavimo (s sliko ali brez)pod povsem enakimi pogoji, kot veljajo za objavljanje zapisov o jubilan-tih. Tudi osmrtnico morate poleg uradnega dopisa obvezno dostaviti velektronski obliki. Z vsemi zahtevanimi podatki mora priti na ured-niøtvo najpozneje 5 mesecev po smrti. Obvezno je treba navesti datum

smrti (ne pogreba!). Pogoj za objavo doprsne slike je, da je bil pokojnikœlan lovske organizacije najmanj 30 let.

Kratke osmrtnice pa uredniøtvo objavlja brez posebnih pogojev; zahte-

vamo le uradno vlogo LD za objavo, saj gre za osebne podatke. V zahte-vi po objavi poøljite naslednje podatke: ime in priimek umrlega œlana,ime LD, datum rojstva in datum smrti (dan, mesec in leto). Kratkepodatke o smrti œlanov objavljamo sproti, œe jih prejmemo vsaj 8 mese-cev od smrti. Pozneje niste veœ upraviœeni do zahtevka za objavo.

POZOR! Iz vsakega daljøega sestavka (najveœ 2000 znakov ali 32vrstic) o jubilantu ali umrlem mora biti natanœno razvidno, da so izpol-

njeni vsi zahtevani pogoji. Skupinskih zapisov o veœ jubilantih hkrati neobjavljamo. Zato je treba v vsakem zapisu obvezno navesti tudi datum

rojstva jubilanta ali umrlega (pri umrlem pa tudi datum smrti, ki jeuraden podatek/datum pogreba ni pomemben!/). Zahtevamo, da vsakzapis pride v uredniøtvo uradno, z vsemi podatki (opremljen z æigom inpodpisom odgovorne osebe LD) in prav tako v elektronski obliki.

Vse dopisnike prosimo, naj natanœno upoøtevajo ta navodila, da namne bo treba poizvedovati za dopolnilnimi podatki ali zavraœati zapisov zaobjavo. Za dodatna pojasnila nam pripiøite telefonsko øtevilko sestav-ljavca zapisa, na kateri bo dosegljiv v dopoldanskem œasu, œeprav za

manjkajoœimi podatki nismo dolæni poizvedovati. Predvsem vas prosi-mo, da upoøtevate konœne roke za oddajo zapisa v uredniøtvo.

Predolge prispevke bomo zavraœali oziroma si pridræujemo pravicoskrajøati podatke po lastni presoji.

Uredniøki odbor glasila LOVEC

LOVEC-jan-2005 12/24/04 8:12 AM Page 40

Clumber øpanjelStandard F.C.I., øt. 109/29. 10.2003VIII. skupina, prinaøalci, øa-rivci in vodni psi2. sekcija, øarivciDræava izvora: Velika Britanija

Psi iz skupine øarivci so v zad-njem œasu v naøih loviøœih

precej slabo zastopane pasme, œeizvzamemo nemøkega prepeli-œarja, ki pa poveœini opravljadelo goniœa in manj tistih nalog,za katere je bil vzrejen. Zato nebo narobe, œe nekaj pozornostinamenimo tej skupini, v katerosodi tudi clumber øpanjel. Pa nesamo to; tako kot na svoj naœin s svojo vsestranskostjo izstopanemøki prepeliœar, tako na drugistrani s svojim masivnim, impo-zantnim videzom od obiœajnihøpanjelov odstopa tudi clumberøpanjel.

Zamegljen izvor pasme

Kadar govorimo o starih pas-mah psov, ponavadi, ob pomanj-kanju pisnih virov, naletimo nateæavo, kako doloœiti njihov iz-vor. Tako je tudi v primeru izvo-ra clumber øpanjela. Ljubitelji inraziskovalci poskuøajo pri dolo-œanju izvora najti podobnosti zdrugimi, sorodnimi pasmami iniøœejo skupne lastnosti med nji-mi. V primeru omenjenega øpa-njela pa so take primerjave sko-raj nemogoœe predvsem gledezunanjega videza, saj zelo odsto-pa od drugih predstavnikov svo-je skupine, predvsem od kokerøpanjela, poljskega ali suseøkegaøpanjela. Njegov aristokratski inedinstven videz raziskovalce po-gosto privede do iskanja koreninvse pri psu sv. Huberta.

O njegovem nastanku je bilopostavljenih veœ teorij, omenimonaj le eno, ki temelji øe na najboljtrdnih dokazih. Grof iz Noaillesaje leta 1768, ko je beæal v Angli-jo pred francosko revolucijo, ssvojega posestva v Franciji pri-peljal tudi nekaj primerkov takihpsov in jih tam podaril newca-stelskemu grofu. Nad podarjeni-mi psi je bil grof zelo navduøen,zato je na svojem posestvu Clum-ber Park v Nottingamshiru ne-mudoma osnoval psarno. Ni zna-no, œe je noailleøki grof pse, kijih je podaril, tudi sam vzredil.Vemo pa, da sta se pasma ter nje-no ime, povzeto po posestvu vAngliji, zaœela hitro razvijati inøiriti øele, ko so psi prispeli naangleøka tla ter tako dobili tudibritanski izvor. Œudi tudi dejst-vo, da so bila v œasu, ko je pasmaprispela v park Clumber, v Fran-

ciji neuspeøna iskanja podobnihpsov. To daje slutiti, da je imeltake pse samo noailleøki grof alipa celo, da pasma sploh ni nasta-la na ozemlju Francije. Tako ne-kateri raziskovalci zagovarjajoizvorni nastanek pasme na otokuter navajajo sorodstvene vezi zBlenheim Cavalier King Charlesøpanjelom, ki naj bi bil v pretek-losti precej drugaœen, kot je zdaj.Misel, da je pasma nastala naotoku, dokazuje tudi dejstvo, daimajo Britanci v lasti veœino de-lovnih øpanjelov.

Pustimo torej zasluge za ob-stoj pasme grofu iz Newcastla, kina platnu z imenom Vraœanje zlova, slikarja Francisa Whealtyjaiz leta 1788, ponosno sedi na ko-nju, okrog njega pa so øtirje clum-berji, ki so naslikani sicer nekoli-ko manjøi, kot so zdaj, vendar zvidnimi vsemi lastnostmi zdajø-njih clumberjev.

Mnogo let je clumber øpanjelauporabljala le gosposka, pa øe tole v grofijah, ki so bile v bliænjiokolici Clumber Parka. Øele ko-nec 19. stoletja je preøel v rokenavadnih smrtnikov in se takorazøiril po vsej Angliji.

V zaœetku 20. stoletja je mo-goœe beleæiti pravi razmah pas-me tako v Angliji kot drugod poEvropi. Prva svetovna vojna paje vzrejo, tako kot mnoge drugedejavnosti, zelo okrnila. Pasmo

41Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 1/2005

LOVSKA KINOLOGIJA

Pasma je zabeleæila pravi razmah øele v 20. stoletju.

Clumber øpanjel po zunanjosti zelo odstopa od drugih øpanjelov; od vseh je gotovo najteæji.

LOVEC-jan-2005 12/24/04 8:12 AM Page 41

je na posestvu Sandringham leta1925 ponovno postavil na nogekralj George V. Tako se je po-novno razøirila in med drugosvetovno vojno, razen nekajlet-nega zastanka, vzreja ni doæivelabistvenega zmanjøanja.

Od vseh najteæji øpanjel

Clumber øpanjel ni samo naj-starejøi, ampak tudi najteæji øpa-njel. Œeprav je nekoliko niæji odangleøkega øpringer øpanjela, paje s 34 kg pri psih in 29 kg pripsicah lahko kar za nekaj kilo-gramov teæji od njega. Viøina, kije naœeloma 45–50 cm pri psih in43–48 pri psicah, s standardomni natanœno doloœena.

Srednje dolga, masivna glavas øiroko lobanjo prehaja prekdobro izraæenega œelnega stopa vteæak gobec z obilnimi ustnamiin smrœkom mesnate barve. Oœiso rahlo vdrte in temne barve zzadovoljnim pogledom. Uhlji vobliki trtinega lista padajo rahlonaprej in so poraøœeni z dlako, kise zdruæuje v pramene, dolge kotsam uhelj. Moœan, teæak vrat, po-raøœen z dolgimi prameni dlake,prehaja v raven, dolg in øirokhrbet. Telo je teæko in dolgo, zglobokimi prsmi in lepo oboka-nim porebrjem. Kratek rep jenastavljen nizko, je dobro odla-kan in noøen v liniji hrbta. Nogeso razmeroma kratke, ravne, mi-øiœaste, teækih kosti in se konœajoz okroglo øapo.

Dlaka je obilna, æimasta, a nepretrda, bele barve, z rumenimiali oranænimi madeæi. Po nogahin prsih mora biti dolga.

Gibanje je poœasno, a ne ne-rodno, znaœilno za dolg trup inkratke noge.

Na lovu poœasnejøi, a teme-ljit

Angleæi pregovorno pravijo, dako enkrat postaneø lastnik clum-berja, mu ostaneø zvest vse æiv-ljenje, kar deloma potrjujejo tudiizjave zdajønjih vodnikov te pas-me po vsem svetu.

Pri lovu je, zaradi svoje teles-ne zgradbe, poœasnejøi od drugihpredstavnikov svoje skupine, zatopa temeljit in neutruden. V pre-teklosti so pse pogosto zdruæe-vali v manjøe tropiœe, ki se nisobali preœesati tudi zelo goste gr-movnate povrøine. Obdarjen je zdobrim nosom, razveseljuje panas tudi kot izvrsten prinaøalectako na suhem kot tudi iz vode.Pravijo, da potrebuje izkuøenegavodnika, na katerega se zelo na-veæe in mu rad ustreæe na lovu indoma. V zameno pa potrebujeigro, skozi katero ga najlaæje

spodbudimo k prinaøanju. Je pri-jatelj vse druæine, predvsem ot-rok, kot œuvaj pa zaradi ravno-duønosti in neænega znaœaja niprimeren.

V zadnjem œasu je pasma vsepogosteje v rokah razstavljav-cev, œemur se ni œuditi. Psi sorazstavno zelo zanimivi in vøeœ-ni, kljub temu pa niso izgubilistarodavnega moœnega lovskeganagona in volje do prinaøanja.Tako se v Angliji redno pojavlja-jo kot gostje na tekmovanjih zapse øarivce in vedno segajo ponajviøjih mestih.

Tomi Jamøek

27. memorialBogdana Seæuna

Dolgih øtirinajst let je minilo,odkar so belokranjski lovci

iz LD Gradac gostili Seæunovmemorial – øirøo poljsko preiz-kuønjo (ØPP) psov ptiœarjev.Odloœitev o tem, kje pripraviti27. memorial Bogdana Seæuna,ob njihovi ponudbi ni bila teæka.Belokranjci so se kot prirediteljienkrat æe izkazali, zato so odgo-vorni v Druøtvu ljubiteljev pti-œarjev (DLP) z njimi ponovnonavezali stik. Kmalu je bil do-

njiv s pøenico, jeœmenom, ajdoin krompirjem na obseæne koruz-ne njive, so se razmere za polj-sko jerebico tako poslabøale, daje izginila. Verjetno so svoje jeprispevale øe preveœ namnoæeneplenilske vrste male divjadi. Zatoje pri marsikaterem udeleæenculetoønji Seæunov memorial minilv znamenju prepletanj misli o iz-ginuli poljski jerebici in sprem-ljanju dela lovskih psov ptiœar-jev.

Veœina udeleæencev se je napredveœer prireditve zbrala vlovskem domu na Kuœarju, kjerso bili deleæni gostoljubnegasprejema domaœih lovcev. Kot jeæe v navadi, je na predveœer pri-reditve potekala sodniøka seja.Na njej so bile usklajene øe zad-nje podrobnosti o poteku preiz-kuønje in o samem sojenju. Æepred tem so bile doloœene sod-niøke skupine. Za ocenjevanjedela psov na polju je bila predvi-dena sodniøka trojka v sestavi:Vladimir Kobal, Rudi Rakuøain Miroslav Bauman. Za oce-njevanje vodnega dela sta bilazaradi upraviœene odsotnosti ene-ga od sodnikov doloœena le dvasodnika, in sicer Vojko Pirherin Ivan Traven. Sodniøka trojkav sestavi Vladimir Pfeifer, Mir-

seæen dogovor in æe so se zaœelepriprave na preizkuønjo. Za tek-mo sta bila doloœena 2. in 3.oktober 2004. Œe je pred øtirinaj-stimi leti memorial zaznamovalapoljska jerebica in s svojo ljub-kostjo oœarala vse, ki so bili napreizkuønji, pa je æal letoønjimemorial minil brez nje. Pomnenju tamkajønjih lovcev najbi bile za to krive predvsemobseæne komasacije in spremem-be v sestavi poljøœin. Zaradi iz-krœenja primernih remiz in s pre-hodom iz prejønjih raznovrstnih

ko Koroøec in Franc Turnøekpa je bila doloœena za ocenjeva-nje dela psov pri vleœki zajca inpredmetih ubogljivosti. Od 12prijavljenih vodnikov se jih jepreizkuønje udeleæilo 11, od tegaeden zunaj konkurence. Polegslovenskih vodnikov se je preiz-kuønje udeleæil tudi gost iz so-sednje Hrvaøke.

Na jutranjem zboru so ude-leæence prireditve pozdravili vod-ja prireditve Radko Biliœiœ, sta-reøina LD Gradac Milan Sopœiœin podpredsednik ZLD Bela kra-

jina Franc Jakljeviœ. Temu jesledil øe pozdrav vodje sodniøke-ga zbora Vladimirja Kobala.Izærebane so bile tekmovalneskupine in æe smo se odpravili vloviøœe.

Poljsko delo je potekalo napovrøinah z razliœnimi kultura-mi, tako da so psi lahko pokazalisistematiœno iskanje in trdno sto-jo na divjad. V jutranjih urah sopsi imeli nekaj teæav s preobilicovlage na tleh in v zraku, polegtega pa je delo oteæevala tudimegla. Pozneje so se razmere iz-boljøale, kar se je odrazilo tudina delu psov, predvsem pri ob-œutljivosti nosu. Veœina jih jepokazala visoko stopnjo izøola-nosti in volje, da najdejo divjadter vodnika pripeljejo do nje.Temu primerni so bili tudi rezul-tati. Poljsko delo je uspeønoopravilo devet psov, od tega trijes prvim nagradnim razredom.Naj ob tem omenimo, da sta bilaletos pri poljskem delu najuspeø-nejøa Janez Horvat z nemøkokratkodlako ptiœarko Ajdo Hor-vatovo. Psica je pri vseh pred-metih poljskega dela prejela oce-no 4. Pri preizkuøanju psov vvodi sta bila na voljo dva dovoljvelika in globoka ribnika, obra-sla z gostim loœjem. Pas loœja jesegal 20 do 30 metrov v notra-njost bazenov, v sredini katerihje bila neporaøœena vodna po-vrøina. Bregovi ribnikov so bilinekoliko viøji, tako da so imelisodniki in vodniki odliœen pre-gled nad celotnim delom psa ingibanjem race. Poleg opisanihoptimalnih pogojev za delo vvodi je bilo nadpovpreœno tudidelo veœine preizkuøenih psov.Kar pet jih je izpolnilo pogoje zadosego prvega nagradnega razre-da. Dva psa sta dosegla oceno 3(øe zmeraj dobro) pri sledenjurace, pri œemer velja pripomniti,da pogojev za prvi nagradni raz-red nista izpolnila le zaradi poos-trenih doloœil v pravilniku za Se-æunov memorial. Pes, ki je prisledenju race dosegel le »dvoj-ko«, je bil v vseh drugih predme-tih dela v vodi ocenjen s pravdobro oceno. Tako le dva tekmu-joœa psa nista zadostila zahtevampreizkusa v vodi. Pri delu v vodista se najbolj izkazala NataøaGederer in nemøki kratkodlakiptiœar Hud Obreæki, ki vednoznova krojita vrh na Seæunovihmemorialih. Sodnika, ki sta oce-njevala delo psov v vodi, sta obkoncu preizkuønje pohvalila sko-raj idealne razmere, ki jih je nu-dil prireditelj. Priskrbel je tudiodrasle, dobro operjene race inizurjeno ekipo pomoœnikov z

42 Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 1/2005

LOVSKA KINOLOGIJA

Foto

: S. V

olar

iœ

Zmagovalci Seæunovega memoriala v druæbi kinoloøkih sodnikov inpredstavniki LD Gradac

LOVEC-jan-2005 12/24/04 8:12 AM Page 42

Bojanom Valenœiœem na œelu.Æe prej omenjena ribnika je dalna voljo Roman Kapuøin. Pre-izkuøanje psov na vleœki zajca inpri predmetih ubogljivosti jepotekalo na primernih terenih vokolici vasi Otok. Povrøine sobile poraøœene z nizko travo.Tako kot pri poljskem delu je biltudi tod teren po noœnih nevihtahzelo razmoœen in poln vlage. Toje oteæevalo delo psov, ker se jimje pri iskanju z nizkim nosom vnosnicah nabralo veliko vlage.Po 10. uri, ko se je megla dvigni-la in je posijalo sonce, so se raz-mere za delo psov zelo izbolj-øale. Vsi psi, razen enega, sovleœko zajca dobro izdelali, zakar so prejeli visoke ocene. Prinekaterih psih so nastale manjøe

Na sodniøki seji so bile usklajeneøe nekatere ocene, nakar je sledi-lo izraœunavanje zbranih toœk inrazvrøœanje psov v nagradne raz-rede. Od enajstih psov jih je nakoncu preizkuønjo uspeøno opra-vilo osem. Dva vodnika sta od-stopila med preizkuøanjem psovv vodi, en pes pa ni uspeønoopravil vleœke z zajcem. V pre-glednici je prikazan konœni vrst-ni red tekmovalnih parov.

Seæunov memorial 2004 jevsaj po rezultatih sodeœ minil vznamenju æenskih vodnic, saj sose le-te razvrstile od drugega doœetrtega mesta. Œast moøkih vod-nikov je s prvim mestom reøilAnton Jurgec s svojim nem-økim kratkodlakim ptiœarjem Ja-kom Obreækim, za kar je pes

napake le na koncu, ko so moralizajca pravilno oddati svojemuvodniku. Veœina psov je predme-te ubogljivosti opravila brez na-pak. Delo psov na Seæunovemmemorialu se ocenjuje stroæjekot na obiœajni øirøi poljski pre-izkuønji, saj mora pes za dosegoprvega nagradnega razreda vpredmetih nos, stoja, iskanje inøarjenje za izpuøœeno raco prejetinajmanj oceno 4. Glede na rezul-tate, ki jih psi vsa leta dosegajona tako zahtevni preizkuønji, kotje Seæunov memorial, lahko zupraviœenostjo trdimo, da stavzreja in øolanje psov ptiœarjev vSloveniji na zelo visoki ravni.

prejel tudi naziva CACT inCACIT. Omenjeni vodnik in nje-gov pes sta v zadnjih letih vseka-kor eden vodilnih ptiœarskih tan-demov pri nas, kar sta nenazad-nje dokazala tudi na omenjenipreizkuønji. Za promocijo slo-venske ptiœarske kinologije bibilo vsekakor smotrno, da setakøni vodniki udeleæijo tudiosrednjih preizkuøenj v tujini. Topa ne velja le za prvouvrøœenegapsa, ampak tudi za nekateredruge, ki so prav tako pokazaliizjemno delo na polju in v vodi.

Po konœani razglasitvi rezulta-tov, ko so bili najboljøim pode-ljeni pokali in nagrade, so tek-

movalci in sodniki tik pred slo-vesom prejeli øe prisrœna darila.Belokranjski lovci iz LD Gradacso se tudi tokrat izkazali. Øe en-krat so dokazali, da so sposobniorganizirati tudi tako zahtevnopreizkuønjo za lovske pse ptiœar-je, kot je Seæunov memorial. Zatose jim v imenu DLP øe enkratnajlepøe zahvaljujem, in to vsem,ki so kakor koli prispevali, da jeprireditev odliœno uspela. Ob temne smemo pozabiti tudi na spon-zorje. Generalni sponzor, ki jeprispeval predvsem praktiœnadarila, je bilo tokrat podjetje Iris,d.o.o, ki je zastopnik za pasjohrano Satisfaction. ZdravkoJernejøek, elektroinøtalater-stvo, s.p., iz Kidriœevega je pri-speval pokale. Divjad sta dali navoljo GL Fazan Beltinci in Pet-rovci, brez katerih si ne znamoveœ predstavljati tovrstnih prire-ditev. K uspeøni izvedbi letoø-njega Seæunovega memoriala jesvoje prispevala tudi Lovska zve-za Slovenije. Vsem omenjenimvelja øe enkrat iskrena zahvala.Za belokranjske lovce iz LD Gra-dac pa bomo dræali pesti, da jimbo uspelo poljsko jerebico po-novno vrniti v njeno nekdanjeokolje. Naj se v veœerni zarji naravnicah ob Kolpi zopet zasliøinjen pozdrav zahajajoœemu son-cu.

Saøa Volariœ

X. dræavna tekmav delu po KS za vse pasmelovskih psov

Zdajønji naœini lova, spremen-jene razmere v naøih loviø-

œih, vœasih pa tudi nekoliko pre-

veœ potroøniøka miselnost dolo-œenega dela naøe zelene bra-tovøœine nemalokrat postavljajoslovensko lovsko kinologijo vteæaven poloæaj. Œe so razmere vnaøih loviøœih, vsaj kar zadevakinologijo, boljøe, kot bi jih lah-ko priœakovali, velja zaslugapredvsem posameznikom, ki setrudijo, da bi lovski pes obdræalkljuœno mesto pri praviœnem inlovsko etiœnem lovu. Za temiljudmi stoji mala vojska lovcev,œlanov LD, ki s svojim drobnimprispevkom za lovsko kinologijopripomore, da se v Sloveniji lovrazlikuje od gole plenitve divjadiin streljaøtva. Vsaj osnova lov-cev se tega zaveda, toda je mordapreveœ priœakovati, da bodo topreprosto dejstvo razumeli tudi vvrhu naøe lovske organizacije?!

Pred œetrt stoletja smo v Slo-veniji spremenili shemo lovskekinologije. V posameznih ob-moœjih smo ustanovili lovsko-kinoloøka druøtva, ki s svojo de-javnostjo skrbijo, da v naøih lo-viøœih lovimo s œistopasemskimiin rodovniøkimi psi, predvsempa za lovsko prakso øolanimi inpreizkuøenimi psi. Ta druøtvalahko æivijo in delujejo zaradipodpore slovenskih lovcev. Nipomembno, da je prispevek do-kaj simboliœen, saj na posamez-nika na leto ne presega cene ste-klenice piva. Pomembno je, daga poleg lastnikov lovskih psovdobrovoljno plaœujejo tudi lovci,ki lovske pse svojih kolegov po-sredno koristijo pri lovu in zasle-dovanju obstreljene divjadi. Pritem se kaæeta øirina pogledov inlovska zavest naøega œlanstva!

Med vsemi lovsko-kinoloøki-mi druøtvi je bilo v Slovenijinekako pred øtirimi leti kot zad-nje ustanovljeno tudi LKD Ko-roøke. Svoje naœrte so si zadalismelo, vendar realno, kar kaæejobogati sadovi poærtvovalnegadela. Eden od ciljev, ki so si gazadali, je bil tudi gostovanjeDræavne tekme psov vseh lovskihpasem v delu po krvnem sledu.

Vzrejna komisija za barva-rje je njihovo ponudbo z nav-duøenjem sprejela, saj na ome-njenem delu øe ni bilo krvosled-niøkih tekem takega nivoja.

Tako kot lani je tudi letoønje(2004) dræavno prvenstvo pote-kalo po doloœilih Pravilnika osamostojnih tekmah po umetnemkrvnem sledu. Te se vedno boljuveljavljajo, ne le pri nas, paœ patudi v drugih evropskih deæelah.Na tovrstnih preizkuønjah se raz-mere, na katere vodnik naleti vpraksi, torej pri iskanju obstrelje-ne parkljaste divjadi, odraæajo ve-

43Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 1/2005

LOVSKA KINOLOGIJA

Rezultati ØPP – Seæunov memorial 2.–3. 10. 2004Mesto Ime psa Pasma Vodnik Nagradni Toœke

razred

1. Jak Obreæki nemøki kratkodlaki ptiœar Anton Jurgec I.a 2082. Hud Obreæki nemøki kratkodlaki ptiœar Nataøa Gederer I.b 2 073. Asta Free minds nemøki æimavec Tatjana Klinar I.c 1884. Edessa Adin dom nemøki kratkodlaki ptiœar Andreja Strajnar II.a 2065. Ajda Horvatova nemøki kratkodlaki ptiœar Janez Horvat II.b 2036. Ayko od Fuœkale nemøki kratkodlaki ptiœar Janez Horvat II.c 2007. Amona nemøki kratkodlaki ptiœar Tomislav Kameneœki II.d 1918. Feja Bogovladska nemøki æimavec Vlado Bogdanoviœ II.e 186

Foto

: S. V

olar

iœ

Foto

: S. V

olar

iœ

Izkuøen vodnik ptiœarjev JanezHorvat in njegov nemøki kdl.ptiœar Ayko od Fuœkale, ki muje prinesel raco iz globoke vodes kritjem.

Nemøka æimavka Asta Free minds prinaøa vodnici Tatjani Klinarzajca, ki ga je morala poiskati po 300 m dolgi vleœki.

LOVEC-jan-2005 12/24/04 8:12 AM Page 43

liko bolj realno kot na »klasiœ-nih« tekmah. Tam delo psa invodnika spremlja kinoloøki sod-nik in po potrebi posreduje, œepes preveœ zaide s sleda.

Pri teh tekmah kinoloøki sod-niki dan pred prireditvijo po-loæijo umetne krvne sledove vdolæini slabega kilometra termed potjo na vsakem sledu pu-stijo pet kontrolnih kartonœkov.Naslednji dan sodnik pripeljevodnika v bliæino nastrela termu pokaæe pribliæno mesto, kjerje bila divjad »streljana« tersmer njenega »pobega«. Od todnaprej je uspeh dela odvisenizkljuœno od vodnika in njego-vega krvosledca. Na podlaginajdenih kontrolnih kartonœ-kov, ki dokazujejo natanœnostsledenja porabljenega œasa terocen, pridobljenih v sploønivodljivosti ter odloæljivosti obstrelu, sodniki izraœunajo rezul-tate ter vodnike razvrstijo gledena øtevilo zbranih toœk.

Sodniøki zbor X. dræavnetekme krvosledcev smo sestav-ljali Peter Dimic, Vojteh Kikl,Joæe Rus, Franc Zagoriœnik,Slavko Ælebnik, pripravnik zakinoloøkega sodnika, Ervin Fe-regotto in Leo Fabiani kotvodja sodniøkega zbora. V petek,2. 10. 2004, nas je v Vuzenicipriœakal tamkajønji organizacij-ski odbor tekme na œelu z vod-jem Bojanom Deberøkom. Od-peljali so nas v lepo urejeno lov-sko koœo LD Vuzenica ter odtam na teren.

Lokalni organizator, LKDKoroøke, se je tudi tokrat izkazalz odliœnimi pripravami: izbraniteren je bil prvovrsten za takozahtevno tekmo, vsi sledovi sobili æe predhodno strasirani, navoljo je bilo dovolj krvi, sveæihparkljev in mrtve divjadi za po-loæitev na konec sleda. Vsaksodnik je dobil za spremljavo na

terenu tudi pomoœ lokalnegalovca, œlana LKD Koroøke. Naøedelo bi bilo dokaj lahko, œe namne bi nagajala deæevna ploha, kinas je med delom dodobra na-moœila in spirala krvne sledoveter tako oteæila delo tekmoval-cem.

V jasnem sobotnem jutru, 3.oktobra, se je na zbornem mestujavilo enajst od dvanajstih pri-javljenih vodnikov in njihovihpsov. Vsi so bili opremljeni s sled-nimi jermeni in ovratnicami,puøkami, naboji in nahrbtniki,tako kot terjajo doloœila Pravil-nika in predvsem tako, kot setudi spodobi za resne vodnikekrvosledcev.

Po uvodnih nagovorih pred-stavnikov LKD-ja, obmoœne lov-ske zveze in LD Vuzenica jevsak vodnik izærebal svoj sled inæe slabo uro pozneje na njej po-kazal, kaj zmore s svojim krvo-sledcem.

Vsakemu tekmovalcu pri nje-govem delu lahko botruje sreœaali smola. Zlasti na tovrstnih pre-izkuønjah in tekmah rezultat sle-denja praviloma odraæa delovnopripravljenost psa in izkuøenostvodnika. Izgovori pa ostanejo ...zgolj izgovori!

Prva tri mesta so zasedli: 1. Radoø Burnik s svojo bavar-

sko barvarko Drino; dosegla je115 toœk in II. n. r.

2. Andrej Zabukovec s svojobrandel brakinjo Adaro, do-segla je prav tako 115 toœk inII. n. r.

3. je bil Vojko Okrogliœ s svo-jim dvakratnim dræavnim pr-vakom, bavarskim barvarjemArinom, ki je dosegel 110toœk in II. n. r.

Tudi veœina drugih psov se jeuvrstila v visoke nagradne razre-de, kar priœa o dobri kakovostinaøih krvosledcev.

Na koncu se v imenu Vzrejne

komisije za barvarje pri KZSjavno zahvaljujem LKD Ko-roøke in njenim œlanom terkolektivu GL Pohorje za vesvloæeni trud pri organizaciji Dr-æavnega øampionata. Njihovaprizadevnost se je obilno odrazi-la v odliœni organizaciji in brez-hibni izvedbi prireditve. Takihsodelavcev si æelimo tudi v pri-hodnje!

Leo Fabiani,vodja sodniøkega zbora

Samo natanœni so uspeøni

Pred dvema letoma smo vLKD Celje organizirali prvo

tekmo lovskih psov v vodnemdelu in v delu po vleœki. Dotlejsmo se kinologi LKD Celja ude-leæevali kinoloøkih prireditev vokviru drugih LKD in LZS. Todaæe naøa prva pokalna tekma zaprehodni pokal je pri vodnikih

megle ali oblaœka. Sonœni æarkiso razæiveli vodnike in tudi nji-hovi øtirinoæni spremljevalci svo-jih tekmovalnih tekmecev nisoveœ sprejemali z renœanjem.

Tekme so se udeleæili vodnikiraznih pasem lovskih psov, kotso: weimarski ptiœar, nemøki æi-mavec, labradorec, koker øpa-njel, nemøki prepeliœar. Æreb jevodnike razdelil v skupine in vdisciplinah vodnega dela ni bilopsa, ki dela ne bi opravil odliœno.Psom je teæave povzroœala vleœ-ka z zajcem, ki je potekala pogozdu; tudi zajci so bili teæji,okrog 4 kg. Pri tem je bilo opazi-ti, da so psi, ki so mirni in boljvodljivi, tudi uœinkoviteje, brezpopravka izdelali vleœko in div-jad prinesli ter pravilno oddalivodniku.

Ko so sodniki sodniøkega zbo-ra, ki so ga sestavljali F. Deœ-

man, M. Rotar, M. Udovœ in T.

Selinøek seøteli in zmnoæili toœ-ke, sta prvo mesto dosegla kar

zbudila dovolj zanimanja, takoda smo naslednjo brez pomisle-kov organizirali tudi 23. oktobra2004, in sicer ponovno v loviøœuLD Kajuh, kjer so izredno dobreterenske razmere za takøno tek-mo.

V petek so se gostili oblaki, kiso bili zaradi svoje teæe vednobliæe zemlji, iz njih je nepreki-njeno deæevalo æe na veliko pre-veœ razmoœeno zemljo. Pogledna takøno vreme ni bil niœ kajspodbuden za sobotno pokalnotekmo. Vendar se narava ravnasamo po svojih pravilih. Tako jev soboto æe prvi sonœni æarek izopranega neba napovedal œudo-vit dan, ki je bil do tekme æe brez

dva psa, kjer pa je obveljalo pra-vilo, da mlajøi pes zasede viøjemesto.

Prvo mesto je osvojil nemøkiprepeliœar vodnika Joæeta Pan-gerla, drugi je bil labradorecvodnika Albina Zupanca, tretjemesto je osvojil weimarski ptiœarz vodnikom Tonetom Savor-gnanijem, œetrti je bil koker øpan-jel z vodnikom Francem Hor-nom, prav tako tudi nemøki pre-peliœar z vodnikom Ivanom Glu-øiœem, sledil je nemøki æimavecz vodnikom Tonetom Dimni-kom. Vsa preostala mesta sozasedli nemøki prepeliœarji.

Prvi trije vodniki so prejelipokal in darilni paket Pivovarne

44 Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 1/2005

LOVSKA KINOLOGIJA

Vodniki in kinoloøki sodniki na 10. dræavni tekmi v delu po krvnemsledu za vse pasme lovskih psov

Foto

: L. F

abia

ni

Foto

: S. V

ale

Udeleæenci tekmovanja lovskih psov v vodnem delu in po vleœkizajca, ki je bilo 23. 10. 2004 v loviøœu LD Kajuh, ki ga je æe drugiœorganiziralo LKD Celje. Tekmovanje naj bi v tem loviøœu postalotradicionalno in se razøirilo na udeleæbo vodnikov lovskih psov izseverovzhodne Slovenije.

LOVEC-jan-2005 12/24/04 8:12 AM Page 44

Laøko, prav tako tudi vsi udele-æenci ne glede na osvojeno me-sto.

V zakljuœnem govoru je sta-reøina LD Kajuh ponudil moæ-nost, da bi ta pokalna tekma vnjihovem loviøœu postala tradici-onalna in vodstvo LKD pozval,naj razmisli, da bi jo glede nazanimanje in udeleæbo tekmo-valcev razøirili vsaj øe na seve-rovzhodno Slovenijo. Predlog jepoæel sploøno odobravanje privseh prisotnih in v prihodnjemletu 2005 lahko priœakujemo ve-liko tekmo kinologov in psov izseverovzhodne Slovenije.

Slavko Vale

Pripravljalni teœajza JZP ptiœarjev

Z opravljeno jesensko vzrejnopreizkuønjo (JZP) si mlad

ptiœar pridobi svojo »licenco« zauporabnost v loviøœu. Na JZPmorajo psi pokazati sistematiœnodelo na polju in v vodi, hkrati pasodniki preizkuøajo tudi pri-uœene discipline – iskanje in pri-naøanje izgubljene pernate divja-di (fazana in race) ter prinaøanjezajca po vleœki.

Analiza uspehov ptiœarjev naJZP v zadnjih nekaj letih je poka-zala, da mnogi psi ne dosegajopriœakovanih rezultatov. Veœinapsov je odliœno zasnovana, te-æave pa se pokaæejo predvsem vpriuœenih disciplinah. Tudi samivodniki mnogokrat ne namenjajodovolj poudarka temeljito nauœe-nim disciplinam prinaøanja, od-poklica in mirnosti pred divjadjo(»dol«), saj se zanaøajo, da bodopsi svoje izkuønje pridobili zdelom in staranjem. Nekateri jihres, premnogi pa »z leti« øe boljuidejo iz rok svojim vodnikom inso sœasoma za lov skoraj neupo-rabni.

Zato smo se v Druøtvu ljubite-ljev ptiœarjev (DLP) odloœili, daposkusno organiziramo Priprav-ljalni teœaj za JZP ptiœarjev. Tudita teœaj (tako kot pomladanski) jeveœinoma potekal v GL Ljub-ljansko polje – Roænik, vodil paga je poznavalec ptiœarjev ininøtruktor Joæe Selan. Paleta te-œajnikov je bila res raznovrstna:od mladih do tistih v resnih letih,od takih, ki so ptiœarja imeliprviœ, pa do tistih, ki imajo zasabo æe marsikatero izkuønjo; odlovcev pa do nelovcev. Zbrani sobili iz vseh koncev Slovenije –od Primorcev, Ljubljanœanov pado Øtajercev in Koroøcev. Tudipasemska pestrost ni bila zane-marljiva. Poleg nemøkih kratko-dlakih ptiœarjev in nemøkegaæimavca so bili na teœaju øe krat-

ki seznanjeni s pravilnikom zaJZP ter obnaøanjem, njihovimidolænostmi in pravicami tako vloviøœih kot na preizkuønjah. Vpraktiœnem delu teœaja pa sovodniki s svojimi psi spoznalicelotno delo ptiœarjev na polju inv vodi. Poleg utrjevanja stoje insistematiœnega iskanja so vodni-ki precej œasa namenili teme-ljitemu uœenju prinaøanja perna-te in dlakaste divjadi. En teœaj-niøki dan smo preæiveli tudi v LDIg, kjer so vodniki s svojimi psina ribnikih v Dragi utrjevali vod-no delo, en dan pa smo gostovaliv loviøœu LD Tomiøelj, kjer sopsi vadili stojo na divjad in seuœili prvih »resnih« vleœk. Zatonaj se ob tej priloænosti øe enkratzahvalim obema lovskima druæi-nama za izkazano gostoljubje.

Pripravljalnega teœaja se jeudeleæilo skupno 9 vodnikov, odkaterih jih je bilo kar 7 uspeønih

na JZP, irski seter pa je opravilpoljsko preizkuønjo za angleøkeptiœarje (PPA).

Organizacija tovrstnega teœajase je pokazala za zelo koristno,œe ne skoraj za nujno. Zato vDLP æe razmiøljamo, da bi v pri-hodnjih letih takøne in podobneteœaje organizirali tudi drugod vSloveniji in jih tako pribliæali øeveœjemu øtevilu vodnikov. Obtem bi k sodelovanju radi priteg-nili veœ inøtruktorjev oziroma iz-kuøenih vodnikov, ki bi bili pri-pravljeni svoje znanje deliti zdrugimi vodniki ptiœarjev. Na te-œajih namreœ ni pomembno samoto, da se psi (in tudi njihovi vod-niki) nauœijo doloœenih vaj, tem-veœ je pomembna tudi socializa-cija psov. Mladi psi se nauœijostrpnosti do drugih psov in ljudi.Prav zato so na teœajih dobro-doøli vsi, tako zaœetniki kot iz-kuøeni vodniki, ki nato skupaj»zgradijo« dobre delovne pse,brez katerih si teæko zamiøljamopraviœen lov.

Andreja Strajnar

Jesenska vzrejna preizkuønja v Krøkem

VKrøkem je 9. 10. 2004 pote-kala jesenska vzrejna pre-

izkuønja ptiœarjev (JZP) tervzporedno z njo øe PP/ØPP inPPA. Preizkuønje se je udeleæilokar 14 vodnikov s svojimi psi, kisva jih ocenjevala Vojko Pirherin Andreja Strajnar. Vreme æalni bilo najbolj naklonjeno, sajnas je kar poøteno namakal deæ,vendar je bila prireditev kljubtemu korektno opravljena. Sta-leæ naravne divjadi – tako faza-

45Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 1/2005

LOVSKA KINOLOGIJA

kodlaki vajmaranci, kratkodlakamadæarska viæla in irski seter.

Pripravljalni teœaj je bil razde-ljen na teoretiœni in praktiœni del.V teoretiœnem delu so bili vodni-

Foto

: K. D

jani

ø

Foto

: K. D

jani

ø

Foto

: K. D

jani

ø

Mladega ptiœarja lahko ob socializaciji, trdni stoji in spodbujanjudela v skupini dokaj hitro nauœimo tudi sekundiranja. Na fotografi-ji sta madæarska viæla Pitypang Mágnás – Gaj (vodnik: Aljaæ Krevs)in nemøka kdl. ptiœarka Ajka Kostanjeviøka (vodnica: Tea Bon), kista na teœaju osvojila tudi to disciplino.

Pravilen naœin uœenja vleœke (dlakaste ali pernate divjadi) je zapoznejøe uspeøno delo odloœilnega pomena. Na zaœetku vodnik svo-jega psa spremlja po vleœki nekaj korakov, nato pa ga prosto spusti,da prinese divjad. Na fotografiji vodnik Aljaæ Øobar s svojo nemøkokdl. ptiœarko Cino Ipavœevsko – Kubo na zaœetku vleœke.

Del teœajnikov, ki so 9. 10. 2004 opravljali JZP na Brezovici v Ljub-ljani, zbrano posluøa sodnikova navodila.

LOVEC-jan-2005 12/24/04 8:12 AM Page 45

nov kot tudi poljskih zajcev – paje bil zavidljiv. Preizkuønja jebila v poljskem delu v celotiopravljena na naravni divjadi.

V skupini psov, ki jih je oce-njevala Strajnarjeva, so bili øtir-je nemøki æimavci, od katerih sotrije opravljali JZP in en PP (polj-sko preizkuønjo), ter angleøkapoenterka in dve gordon seterki,ki so opravljale PP-A. Vsi æi-mavci v skupini, ki so opravljaliJZP, so bili preizkuøeni tudi nasled nevidnega zajca. Na sploø-no lahko trdim, da je veœinapsov odliœno zasnovana, vendarso premalo dosledno vodeni.

Psica Geja Bogovladska, vod-nika Franca Strnada, je v oce-njevani skupini pokazala naj-boljøe delo na polju in v vodi.Teren je preiskovala v dinamiœ-nem tempu in z visokim nosom.Pred divjadjo je trdno obstala inob odmikanju fazana po tleh tudivztrajno natezala. Psica je poka-zala veliko volje tudi v vodnemdelu, plavajoœo raco je vztrajnoin glasno sledila po loœju in tudipri iskanju izgubljenega v globo-ki vodi z loœjem je bila nezmot-ljiva. Njena edina øibka toœka jebilo prinaøanje divjadi (tako dla-kaste kakor pernate), ki je bilotudi zato niæje ocenjeno. Dose-gla je 176 + 24 toœk.

Tudi psica Abba z vodnikomMarkom Graœnerjem je poka-zala zelo dobro delo na polju inv vodi. Pri iskanju je bila sicernekoliko krajøa, vendar pa jebilo njeno sodelovanje z vodni-kom zelo dobro. V celoti jenjeno delo dajalo vtis, da »delaza vodnika«, kar se je pokazalotudi v odliœno izdelanih in z naj-viøjimi toœkami ocenjenih pred-metih ubogljivosti. Dosegla je175 + 30 toœk.

Odliœno zasnovan œrno serastinemøki æimavec Ari, vodnikaIvana Zajca, je pokazal siste-matiœno in dinamiœno iskanje,trdno stojo in veliko veselje dodela na polju in v vodi. Ediniproblem je, da pes v navezi zvodnikom poskuøa na vsak naœinprevzeti vodilno vlogo. To se øeposebno pokaæe pri oddajanjuplena, ki ga sicer lepo prinese,vendar ga je vodniku »odstopil«øele po daljøem prepriœevanju.Dosegel je 162 + 30 toœk.

Edina, ki je opravila poljskopreizkuønjo angleøkih ptiœarjev(PP-A), je bila angleøka poenter-ka Ruma z vodnikom JanezomBrajkovcem iz Bele krajine.

Podpisani sem ocenjeval delopetih psov na JZP. V ugodnihvremenskih razmerah in ob pri-mernem staleæu male divjadi, za

kar velja vsa pohvala prizadev-nim krøkim lovcem, so psi poka-zali odliœne in prav dobre lovskezasnove. Nekateri so imeli karnekaj teæav pri delu po strelu,veœina psov pa predvsem pri pri-naøanju zajca. Vodnikom svetu-jem, naj pri uœenju prinaøanjazajca postopoma veœajo teæo pri-naøala, nato preidejo na prina-øanje mrtvega, æe ohlajenega zaj-ca. Pri uœenju prinaøanja veljanenapisano pravilo, da bo pes, kilepo prinese domaœega kunca,zagotovo dobro prinaøal tudi obi-œajno nekoliko teæjega poljskegazajca.

Posebno moram pohvaliti deloæimavke Gite Bogvladske, vod-nika Franca Curhaleka. Gita je

po zunanjosti znaœilna predstav-nica svoje pasme z najboljøimilovskimi zasnovami. Je odliœnovodljiva in ubogljiva, za kar ve-lja vsa pohvala njenemu izkuøe-nemu vodniku. Brez preizkusana sledu zajca je dosegla 193toœk in bila najboljøa udeleæenkatokratne ptiœarske preizkuønje.Prizadevnemu vodniku vse œe-stitke, vodstvu LKD-ja pa do-brohoten nasvet: Prepriœan sem,da ob takønih prireditvah tudikakøna simboliœna, praktiœnanagrada, npr. v obliki povodcaali celo slednega jermena, ne bibila odveœ. Za primerjavo najnam bodo t. i. »golaæ« tekmova-nja v streljanju na glinaste go-lobe, kjer se od bogatih pokalovin nagrad kar øibijo mize.

Prizadevnim lovcem s Krøke-ga polja øe enkrat vsa pohvala zaodliœno organizirano preizkuønjoin trud, ki ga vlagajo v veœanjeøtevilœnosti male poljske divjadi.

Posebna pohvala velja tudivodstvu LKD Posavje - Krøko,ki z dobro organiziranostjo instrokovnim vodenjem omogoœater skrbi za primerno zastopa-nost lovskih psov in vseh pasem-skih skupin; tudi ptiœarjev.

Vojko Pirher, kin. sodnik

8. dræavna upo-rabnostna tekma brak-jazbeœarjev

LKD Celje in VK za brak-jazbeœarje pri KZS sta 30.

10. 2004 organizirala v loviøœuLD Ponikva pod pokrovitelj-stvom Lovske zveze Slovenije –Komisije za lovsko kinologijo,8. dræavno uporabnostno tek-mo za alpske brak-jazbeœarje.Na tekmi so se vodniki s svojimipsi potegovali za naslov CACT –SLO in REZ. CACT SLO (kan-didat in rezervni kandidat zadræavnega prvaka Slovenije vdelu) za prehodni pokal. ŒlaniLKD Celje so se isti dan v okvi-ru iste discipline na istem mestupomerili v lokalni uporabnostnipreizkuønji alpskih brak-jazbe-œarjev in se potegovali øe za pre-hodni pokal LKD Celje.

Zjutraj smo se zbrali pred lov-skim domom LD Ponikva naTiœevem vodniki s svojimi psi,sodniki, pomoœniki, gostje inlovski pripravniki. Pozdravili sonas predsednik LD Ponikva Ro-man Ferleæ, predsednik VK zabrak-jazbeœarje Alojz Mlakar,predsednik LKD Celje JoæePangerl, æupan Obœine Øentjurmag. Øtefan Tiselj in MilanUdovœ kot delegat KZS ter pred-sednik kinoloøkega sodniøkegazbora in razloæili, kako bo tek-movanje potekalo.

Najprej smo ærebali proge ozi-roma sodnike in se kljub moœne-mu nalivu odpeljali v loviøœe,kjer so psi morali opraviti gonjo,

po uspeøno opravljeni gonji pa øepreizkus po umetnem krvnemsledu, dolgem od 1000 do 1300korakov. Za tekmo se je odloœiloøest vodnikov s svojimi psi, œe-ravno je bilo prijavljenih osem;eden se je opraviœil zaradi viøjesile, eden pa se je ustraøil mokre-ga vremena.

Vsi udeleæeni so uspeønoopravili gonjo, saj je bilo vloviøœu dovolj zajcev. Tudi krvnisled so opravili vsi psi.

Lanski zmagovalec AntonKraøevec in brak-jazbeœar Bilsta ubranila naslov dræavnegaprvaka v delu, prisluæila pa sta situdi CACT – SLO. Veseli inponosni smo bili, da sta oba pre-hodna pokala ostala na Ponikviin bosta do naslednjega leta kra-sila lovski kotiœek v hiøi stalnegaprebivaliøœa v Zagaju pri Po-nikvi.

Drugouvrøœeni na dræavni UTVincenc Dovnik in psiœka Arista si prisluæila REZ. CACT –SLO.

Prvi trije uvrøœeni na dræavniin lokalni tekmi so dobili pokalev trajno last, vsi tekmovalci pa soprejeli tudi praktiœne nagrade.

Joæica Metelko Kraøevec

46 Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 1/2005

LOVSKA KINOLOGIJA

Nemøka æimavka Gita Bogvlad-ska (oœe: Yaro v. Rauhaar,mati: Astra Miloæiœeva), lastni-ka in vodnika Franca Cur-haleka iz Obreæa pri Dobovi

Foto

: V. P

irher

Rezultati uporabnostne tekme brak-jazbeœarjev

MESTO VODNIK PES LD OCENA TOŒKE 1. Anton Kraøevec Bil Ponikva I. ocena 1862. Vincenc Dovnik Ari Ømartno I. ocena 173

na Pohorju3. Joæica Metelko Kraøevec Bor Ponikva II. ocena 171 4. Boris Dolenc Lida Pivka III. ocena 180 5. Milan Ocepek Astra Vransko III. ocena 136 6. Anton Vresk Deni Jurkloøter III. ocena 126

Rezultati za prehodni pokal KLD Celje

MESTO VODNIK PES LD OCENA TOŒKE1. Anton Kraøevec Bil Ponikva I. ocena 186 2. Joæica Metelko Kraøevec Bor Ponikva II. ocena 171 3. Milan Ocepek Astra Vransko III. ocena 136 4. Anton Vresk Deni Jurkloøter III. ocena 126

Najboljøi trije pari na dræavniuporabnostni preizkuønji brak-jazbeœarjev (LD Ponikva, 30. 10.2004)

LOVEC-jan-2005 12/24/04 8:12 AM Page 46

Ugodno prodam polavto-matsko lovsko puøko z glad-ko cevjo, kal. 12. Zaklep in cevsta kromirana. Tel.: 041/456-954.

Prodam kakovosten noœnidvogled, 6 x poveœave. Tel.:040/989-081.

Prodam œeøko bokarico,kal. 7 x 57 R/12, s str. daljnogle-dom Zeiss 4 x 32 (Suhlova mon-taæa). Puøka je praktiœno neupo-rabljena. Cena 165.000 sit. Tel.:031/800-905.

Prodam suzuki grand vitara1,6, letnik 2001. Tel.: (05) 36-61-860.

Iz velike obore prodamnavadno jelenjad in jelenedamjake. Tel.: 041/632-160.

Izdelujem gamsove œope(divji praøiœ, jelen, jazbec). Infor-macije po tel.: (04) 514-11-81 ali041/819-231.

Izdelam vam valilnice in kr-milnice za ptice (veœ vrst) inmontiram lovske trofeje nanaravne podloæne deøœice. Tel.:(01) 895-15-96.

Prodam dobro vzdræevan re-nault twingo – 1.2 expression(elektriœen paket), s pomiœnostekleno streho, 10/2002, karo-

serija zelene barve, 38.000 km.Tel.: 041/552-550, ali 041/909-559.

Prodam suzuki vitara LX1.6, 16 V, kabrio (platnena stre-ha), 85.000 km, kovinsko zelenebarve, z dodatno opremo, solid-no ohranjen. Tel.: 041/508-321.

Ugodno prodam ustrojenekoæuhe lisic in piæmovk.Tel.: 041/844-662.

Prodam gume s platiøœi zaterensko vozilo lada niva. Tel.:040/697-444.

Kupim krogelne naboje, kal.7 x 64, 11,2 g, Igman. Tel.: 041/438-805.

Sprejemam rezervacije zamladiœe nemøke æimavceiz odliœne psarne Bogvlad-ske. Tel.: 041/138-805.

Prodam navadne jelene.Tel.: 041/350-815.

Prodam posavskega goni-œa, starega 2 leti, z opravljenimPNZ, in bosanskega barakastarega 1,5 leta. Tel.: 040/799-340.

Prodam stare letnike glasi-la Lovec (od leta 1967 do vkljuœ-no 2004). Tel.: 031/224-816.

Sprejemam rezervacije zavrhunsko leglo nemøkih

ostrodlakih ptiœarjev – æi-mavcev. Leglo priœakujem 8. 2.2005. Tel.: 041/717-464.

Lovskim druæinam po ugod-ni ceni prodamo veœ avto-matskih krmilnic Herkules.Krmilnice so delujoœe in oprem-ljene s fotocelicami. Tel.: (01)24-10-910. Informacije vsak de-lovnik od 7. do 15. ure.

Prodam risanico Steyr Mann-licher, kal. .222 Rem. Varmint, sstr. daljnogledom Tasco 4 – 6 x 50,in francosko øibrenico – brez-petelinko 16 - 16, ter nov str.daljnogled BSA 3 – 9 x 40(osvetljen kriæ). Tel.: 031/380-448.

Prodam brak-jazbeœarko, sta-ro eno leto. Tel.: 041/528-097.

Zaradi bolezni prodam han-novrsko barvarko, staro 4 leta,in enega njenega mladiœa, pole-æenega 7. 10. 2004 (z vso doku-mentacijo). Zraven dam øe mon-taæni boks 3 x 3 x 2 m z uto. Tel.:031/626-509.

47Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 1/2005

Lovski terierji (SLRLt):O: 5/I, m: 5/II, 30. 11., JanezPirnat, Breæe 5, 1310 Ribnica.

Beagli (SLRBig):O: 5/I, m: 5/I, 5. 12., RokDeberøek, Podgorska 83, 2380 Slovenj Gradec.

Istr. kdl. goniœi (SLRGIk):O: 5/I, m: 5/I, 18.12., JoahinPucer, Jadranska c. 80, 6280 Ankaran.

Bavarski barvarji (SLRBb):O: 5/III B, m: I/II B, 27. 11., BorisKozinc, Hraøe 1, 4248 Lesce.

Nemøki prepeliœarji (SLRPr):Serci:O: 5/I, m: 5/I, 10. 1. 2005, Borut Ficko, Sp. Kamenøœak 16, 9240 Ljutomer.

1. 12. 2004Kinoloøka zveza Slovenije

Predvidena leglalovskih psov

Z V E Æ E M Ovam letnikerevije Lovec.

Cena: 2000 do2400 sit/letnik.

KNJIGOVEZNICA

Vojko Zdeøar, s.p.

Vrhovci VI/1, 1000 Ljubljana

GMS: 041/326-351

Mali oglasi

ULTRA, d.o.o. NAZARJE

KAMENA SOL (KOSI OD 1 DO 3 KG)

NA ZALOGI.

ZA NAROŒILA POKLIŒITE:

(03) 839-01-20 ali 040/677-046

LOVEC-jan-2005 12/24/04 8:12 AM Page 47

Kupim piøtolo, kal. .45 ACP,znamke Colt ali Thompson,mod. 1911. Tel.: 041/618-867.

Prodam lepo ohranjeno œeø-ko bokarico, kal. 16 /7 x 57 R,s str. daljnogledom Seadler 6 x 45 (Suhlova montaæa). Cena450 �. Tel.: 041/809-735, Jernej.

Prodam odliœno ohranjeno œeø-ko bokarico, kal. 16 /7 x 57 R,s str. daljnogledom in menjalni-mi cevmi 16/16. Tel.: (07) 49-78-086.

Prodam naboje Hirtenberger– Nosler, kal. 6,5 x 68. Tel.: 031/296-046.

Prodam psiœko pasme brandlbrak, staro 5 mesecev, potom-ko odliœnih starøev. Tel.: 031/301-572.

Ugodno prodam 3,5 mesecastare nemøke lovske terier-je in 8 mesecev starega nem-økega lovskega terierja,samca. Tel.: 031/406-665.

Prodam strelni daljnogledSwarovski, PV 1,5 – 6 x 42 LS,nov, øe v embalaæi. Tel.: 041/975-338.

Priœakujemo leglo vrhun-skih nemøkih kratkodlakihptiœarjev (20. februarja 2005),mati: Edessa Adin dom, mla-dinska, dræavna in mednarodnaøampionka v lepoti, PZP 54 t.,JZP 187 t., vodno delo I. n. r.,ØPP - 210 t. - I.a, ØPP – SM - 208t. - I.a - CACT, CACIT, KS -126 t.- II. n. r.; oœe: Lutz von Eckhof: 5, CACA, CACIB, BOB, D - 108,S 1, IKP 1, mS., JE. Informacijein rezervacije: Andreja Strajnar,041/484-242, (01)53-43-112.

Prodam leglo nemøkih lov-skih terierjev (leglo) 26. 11.2004, odliœne delovne vzrejnelinije (5/I). Tel.: 041/752-474, Uroø.

Ugodno prodam ohranjenoSuhlovo tricevko, kal. 12 – 12/7 x 57 R, z vloæno MK Mag.cevjo in montiranim str. daljno-gledom Swarovski 4 x 32, terrusko øibrenico, kal. 12 – 12.Tel.: 031/364-788.

Kupim œeøko bokarico, kal.12/7 x 65 R, z menjalnimi cevmi12/12, ter po moænosti s str.daljnogledom. Tel.: 041/214-615.

48 Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 1/2005

JANUARDatum Luna Sonce zora/mrak (navt.)

vzide zaide vzide zaide zaœet. konec1. So 22:16 11:04 7:44 16:27 6:32 17:402. Ne 23:24 11:21 7:44 16:28 6:32 17:413. Po ----- 11:37 7:44 16:29 6:32 17:42 24. To 0:33 11:55 7:44 16:30 6:32 17:425. Sr 1:47 12:14 7:44 16:31 6:32 17:436. »e 3:04 12:39 7:44 16:32 6:32 17:447. Pe 4:26 13:12 7:44 16:33 6:31 17:458. So 5:50 13:58 7:43 16:34 6:31 17:469. Ne 7:06 14:59 7:43 16:35 6:31 17:4710. Po 8:09 16:16 7:43 16:37 6:31 17:48 311. To 8:57 17:42 7:42 16:38 6:31 17:4912. Sr 9:33 19:09 7:42 16:39 6:30 17:5013. »e 9:59 20:32 7:41 16:40 6:30 17:5214. Pe 10:20 21:51 7:41 16:42 6:30 17:5315. So 10:39 23:06 7:40 16:43 6:29 17:5416. Ne 10:57 ----- 7:40 16:44 6:29 17:5517. Po 11:15 0:18 7:39 16:46 6:28 17:56 518. To 11:35 1:29 7:38 16:47 6:28 17:5719. Sr 11:58 2:38 7:38 16:48 6:27 17:5820. »e 12:26 3:47 7:37 16:50 6:27 18:0021. Pe 13:02 4:53 7:36 16:51 6:26 18:0122. So 13:46 5:53 7:35 16:53 6:25 18:0223. Ne 14:39 6:45 7:34 16:54 6:24 18:0324. Po 15:41 7:29 7:33 16:55 6:24 18:0525. To 16:46 8:02 7:32 16:57 6:23 18:06 126. Sr 17:54 8:29 7:31 16:58 6:22 18:0727. »e 19:01 8:51 7:30 17:00 6:21 18:0828. Pe 20:08 9:10 7:29 17:01 6:20 18:1029. So 21:16 9:27 7:28 17:03 6:19 18:1130. Ne 22:23 9:43 7:27 17:04 6:18 18:1231. Po 23:34 9:59 7:26 17:06 6:17 18:13

»AKALNE VRE»E IZ LODNA3/4 JAKNE IZ LODNAPELERINE IZ LODNA

PUMPARICE IN HLA»E IZ LODNAJAKNE IZ TERMOVELURJADELOVNE, VODOODBOJNE,

PODLOÆENE HLA»EDELOVNE LOVSKE SRAJCEZIMSKE »EPICE IZ LODNA

OPOZORILNI BREZROKAVNIKI

Druøtvo

ljubiteljev

ptiœarjev

æeli vsem svojim œlanom,prijateljem ter lovskim in kinoloøkim tovariøemvesele praznike in sreœno,zdravja polno novo leto2005, poleg tega pa mnogoprijetnih in nepozabnihtrenutkov v naravi in znaøimi øtirinoænimi pri-jatelji.

NAMIBIJA11-dnevni safari

All inclusive Ljubljana – Ljubljana2.235 � + odstreli

***

PAKET 11-DNEVNEGA POTOVANJA s poletom, prevozi, bivanjem in hrano,

organizacijo lova terZ VKLJUŒENIM ODSTRELOM SEDMIH GLAV KAPITALNE TROFEJNE DIVJADI(veliki kudu, oriks, svinja bradaviœarka, hartebest, springbock, øakal in samica

ene od trofejnih antilop)All inclusive Ljubljana–Ljubljana

4.200 �

***

JUÆNOAFRIØKA REPUBLIKA11-dnevni safari

All inclusive Ljubljana–Ljubljana 2.490 �Ugodni odstreli: impala 200 �;

blesbuck 180 �; svinja bradaviœarka 200 �bushpig 250 �; springbuck 200 � …

Lechwe, Nyala, Reedbuck, Tsessebe,Waterbuck, Gnu, ...

***

ZAMBIJA–ZIMBABVE–TANZANIJASAFARIJI NA VELIKO AFRIØKO DIVJAD

(slon, lev, leopard, kafrski bivol)in VELIKE ANTILOPE

od marca do konca oktobra

ZAHTEVAJTE NAØE PROGRAME!

Avstrijsko puøkarsko podjetje iz BoroveljJohann Fanzoj v svoji trgovini v Ljubljani

zaposli mladega

TRGOVCA - LOVCA.

Od kandidatov priœakujemovsaj 3 do 5 let trgovskihizkuøenj, øiroko razgledanostv lovstvu in da ima stalnoprebivaliøœe v Ljubljani. Vse dodatne informacijedobite po telefonu 041/667-890.

NAMIBIJA

KUDUBERG FARMA

VAM NUDI FOTO SAFARI

IN LOV NA 15 VRST ANTILOP V DOMAŒEM VZDUØJU.

ZA VSE DODATNE INFORMACIJESMO DOSEGLJIVI NA

MOB. TEL.: 031/669-619

o r g a n i z i r a

TEŒAJ ZA VODNIKELOVSKIH PSOV

Zaœetek vodniøkega teœaja, poprogramu osnovnega øolanjalovskih psov (KZS ISP VP 1 in 2)bo predvidoma 11. 2. 2005 ob 16. uri v prostoru ZLD Zasavje,Ljubljanska cesta 10, Litija.

Pisne prijave kandidatov zbiramona naslovu: LKD ZASAVJE, LJUBLJANSKA CESTA 10,1270 LITIJA s pripisom (teœaj).

Vse dodatne informacije dobite po telefonu: 041/538-433 ali031/617-266 ali po e-mailu: roman.kos@siol.net

Puøkarstvo od leta 1790

BOROVLJE/FERLACH – AVSTRIJA

NAØA TRGOVINA ŒAKA NA VAØ OBISK!Vse slovenske lovce obveøœamo, da smo 20. decembra 2004 odprli

naøo trgovino na Kolodvorski ulici 20 v Ljubljani.

Tel.: (01) 43-03-796; faks: (01) 43-03-797; e-mail: fanzoj@siol.net

Trgovino boste z lahkoto naøli, œe boste pogledali z avtobusnepostaje prek parka proti mestu.

Nad naøo trgovino, ki je na vogalu nove zgradbe ob juænem robuparka, je dobro viden naø, vam æe dobro znan zaøœitni znak.

Vrata naøe trgovine so vam na steæaj odprta vsak delovnik od 9. do 17. ure, v soboto pa od 9. do 13. ure.

V njej se boste lahko prepriœali, da je naø osnovni cilj slovenskimlovcem ponuditi kar najbolj kakovostno opremo in pripomoœke zalov.

Veselimo se æe vaøega obiska!

V letu 2005 æelimo vsem lovcem veliko uspehov pri delu, osebnesreœe in dober pogled!

Fanzoj Jagdwaffen und Ribohunt Sportartikel Gmbh – 9170 Ferlach- Borovlje –Griesgasse 3 – Telefon: ++43 4227 2283 – Telefaks:

++43 4227 2867; e-mail: jfanzoj@aon.at

LOVEC-jan-2005 12/24/04 8:12 AM Page 48

49Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 1/2005

S PASATOM NA LOV TURŒIJA: 5 dni lova s pogonom, polni penzion, vsi stroøki, povezani z organizacijo lova, vkljuœno z vsemi odstreli ter letalskim prevozom izLjubljane za 1.990 �. Ni doplaœila za odstrel merjasca. Odhod skupine v petek, 28. 1. 2005.

MADÆARSKA: Lov na malo divjad øe v januarju, vkljuœno s poljskimzajcem. Lovimo s svojimi psi. Odhod skupin prvi in drugi œetrtek v januarju. Odstrel zajca stane 26 �, fazana 13 �.

NOVA ZELANDIJA: Lov na sanjskega jelena od marca do junija. 3 dni lova, polni penzion in letalska vozovnica za 5.990 �, vkljuœno z odstrelom jelena z rogovjem za zlato medaljo.

JUÆNOAFRIØKA REPUBLIKA, NAMIBIJA: 10-dnevni safari za 1.990 �,vkljuœno z letalskim prevozom. Dodatno doplaœilo le za odstrelne takseuplenjene divjadi.

Drugi lovni programi doma in po svetu: muflon, jelen, medved, srnjak,mala divjad, los, œrni medved, bivol, antilope …

Pasat,Pasat, d.o.o.>http://www.pasat.si > info@pasat.si > tel.: 01/ 428 37 40 > faks: 01/ 428 37 44

DALJNOGLEDI IN SPEKTIVISmolnikar, d.o.o., Novi trg 2,

1000 LjubljanaTel./faks: (01) 426 - 32 - 72E-mail: tehnooptika@siol.net

1100 % novoletni popust% novoletni popust

LOVEC-jan-2005 12/24/04 8:12 AM Page 49

50 Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 1/2005

64.900,64.900,0000

VSESTRANSKO UPORABEN 12 V PRENOSNI VITEL:

za ribolov, lov, navtiœni turizem itn.

CENA SAMO 38.990 sit

URSA MAJOR, d. o. o.

Vrazova 4 2270 ORMOÆ

Tel.: (02) 741-10-21

Faks: (02) 741-10-21

LOVEC-jan-2005 12/24/04 8:12 AM Page 50