Gaia oktober 2012.xp 10/9/12 3:21 PM Page 1 B E R E M O N ... · porjavijo in ostanejo na drevesu vse do naslednje vegetacije, ko se odpro. Barve jeseni lahko v vrtu podaljøamo øe

Tema mesecaBlaæ Rebolj:Priljubljena maœeha

Cvetoœe idejeAndreja PogaœarØpenko: Barve jeseni

Ekoloøko vrtnarjenjeNevenka Breznik:Pravilna uporaba organskih gnojil

Klubski kotiœek

Jesenskaizobraæevanja Kluba Gaia

stranstran

stranstran

stranstran

stranstran

44

66

1414

3535BREZPLAŒNI NASVETI NA

www.facebook.com/KlubGaiawww.klubgaia.si✉

Letnik 18

OKTO

BER

, NO

VEM

BER 2012

8282

www.klubgaia.si

11182

Gaia oktober 2012.xp 10/9/12 3:21 PM Page 1

Bioc

id u

pora

blja

jte v

arno

. Pre

d up

orab

o ve

dno

preb

erite

etik

eto

in p

odat

ke o

pro

izvo

du.


- revija œlanov Kluba Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika, telefon: (01) 755 81 60, e-poøta: [email protected] d.o.o., direktorica: Loreta Vlahoviå • Svetovalka: Vida Radivojeviå • Glavna urednica: Mira Arh • Strokovni sodelavci: Davor Øpehar,Nevenka Breznik, Ruth Podgornik - Reø, Miøa Puøenjak, Igor Prøa, Matjaæ Mastnak, Roman Mavec • Lektor in redaktor: Mira Arh.ISSN 1408-7774, Grafiœna priprava: Trajanus, d. o. o., Kranj. Tiskano v Sloveniji.Izhaja meseœno, razen novembra in januarja. Letna naroœnina 17,90 EUR. Natisnjeno v 30.000 izvodih. Naslednja øtevilka izide 10. decembra 2012

Uvo

dnik

Gaia ta mesec predstavlja:

4 Priljubljena maœeha

6 Barve jeseni

8 Tilandsije

9 Jesenske zvezde

10 Vse o sortah buœ

13 Sajenje oreha, zaøœita trajnic in oskrba hibiskusa

14 Pravilna uporaba organskih gnojil 16 Slastne novosti v sadnem vrtu 18 Bioloøko kisanje zelja ohranja vitamine 20 Priprava zeliøœ in diøavnic za zimo

22 Vse leto s œebulnicami

24 Pridne roke ustvarjajo preseæke

26 Da bo spomladi cvetelo

27 Miøi ne sodijo v hiøo

28 Korita Nemœlje

29 Z znanjem do upeha, Sladkali smo se z asimino 30 Sinergija glasbe in vrta

33 Gaini kuponœki popustov 35 Gaina jesenska strokovna predavanja 36 Gaina prijavnica in izleti 38 Mladi vrtnar

38 Opravila, na katera v mesecuoktobru, novembru in decembru nesmemo pozabiti

Koledar del

Klubski kotiœek

Ekoloøko vrtnarjenje

Tema meseca

Rastline iz daljnih krajev

Strokovnjak svetuje

Vse o ...

Slovenski naravni biseri

Okrasni vrt

Oblikovanje vrta

Dr. Gaia na terenu

Ali poznate?

Dom brez mrgolazni

Cvetoœe ideje

Gaia na obisku

Kar narava veleva – Gaia razodeva!

Œarobnost jesenskih dniIzkoristimo œas, saj se ga neda shraniti, da v noremtempu ohranimo œutenje znaravo. Jutranje meglice sokot leta, ki odhajajo, a se zdi,da gredo mimo nas, keræivila, ki jih pridelujemo, za-virajo staranje. Danes smoœlani kluba Gaia v prednostipred drugimi, ker si pride-lamo preverjeno zdravevrtnine, ki dozorevajo vpriœonas, da se ne moremo upretiœudoviti barvi in vonju zrelo-sti. Znan pregovor pravi:»Kdor æeli prepevati, bovedno naøel pesem zase.« Mibomo iskali najboljøe avtorjein svetovalce, izlete in preda-vanja, vi pa si priskrbite po-goje za vrtnarjenje. Res nirazloga za tarnanje, saj nam»…stvarnica vsega ponudi«.Vas in vaøe prijatelje vabimotudi na jesenska izobraæeva-nja, ker brez stalnega uœenja ni napredka. Veœ svetlobe ko boste spustilivase, svetlejøi bo svet, v katerem æivite.

Tokrat vam ponujamo v branje: vse o œudovitih maœehah, jesenskih barvahvrta, buœah za vse leto in vsekakor nasvet o pravilni uporabi organskihgnojil. Natrosili smo vam tudi nekaj napotkov za bioloøko kisanje zelja innajboljøe oblike shranjevanja zeliøœ za zimske dni. Nismo mogli niti mimoœebulnic, ki bodo romale v zemljo za cvetoœo pomlad in vse leto. Obiskalismo nekaj zanimivih Gaianov, o katerih vam ponujamo v branje kratke re-portaæe.

Ker smo zakljuœili naø najveœji nateœaj Naj naj doseæki naøih œlanov, v tehdneh komisija v obilici poøte æe dela oæji izbor nagrajencev, ki bodo v me-secu novembru na odmevni prireditvi prejeli bogate nagrade.

Lepo se imejte.

3www.klubgaia.si

Uvo

dnik

Strokovno izobraæevalnarevija glavnega pokrovitelja Kluba Gaia

UGANI, KAJ JE NA NASLOVNICI!Med vaøimi dopisnicami s pravilnimi odgovori bomo izære-bali enega œlana in ga bogato obdarili z izdelki Plantella vvrednosti 20,00 EUR. K odgovoru za oktober, novemberpripiøite svoje podatke (ime in priimek, naslov, øtevilkotelefona) ter ga do 2. 11. poøljite na naø naslov.

Reøitev iz prejønje øtevilke: SALVIJA, KADULJA, ÆAJBELJNagrejenec: Mitja Sem, Ljubno ob Savinji


Maœehe (Viola × wittrockiana) spadajo vdruæino vijoliœevk (Violaceae). Med sa-moniklimi vrstami v Sloveniji sta najboljznani tribarvna maœeha (Viola tricolor),ki jo kot plevel najdemo na obdelovalnihzemljiøœih in pa rogata vijolica (Violacornuta L.), ki se pojavlja v visokogor-skem pasu Karavank. Danaønje maœehe(Viola × wittrockiana). so v glavnemkriæane iz tribarvne maœehe (Viola trico-lor) in vijolice (Viola. lutea).

Slovenija ima za gojenje maœeh ugodnepodnebne razmere, saj je v Sloveniji sa-moniklih kar 21 vrst maœeh. Zaradi

ugodnih klimatskih razmer se velik delmaœeh v Sloveniji vzgoji na prostem inne v rastlinjaku. Nizke jutranje tempera-ture v jesenskem œasu namreœ ugodnovplivajo na habitus, saj so rastline boljkompaktne. Pri maœehinem petlistnemcvetu, sta lahko zgornja dva cvetna listadrugaœe obarvana kot ostali. Cvetovivsebujejo barvilo flavonoid-glikozid, natvorbo katerega ima moœan vpliv tem-peratura. Povedano preprostejøe, pri ne-katerih sortah zgornji del cveta dobiintenzivnejøo barvo øele s prvo jesenskoslano.

Maœeha je dvoletnicaObiœajno jo sadimo v jesenskem œasu,kljub temu pa je v vrtnarijah vednoveœja ponudba tudi spomladi. V prete-klosti so vrtnarji maœehe veœinoma sejalisami. Zaradi boljøega planiranja proiz-vodnje, prihranka œasa in boljøe kakovo-sti pa se danes veœinoma odloœajo zanakup mladih sadik, ki jih nato presadijov lonce 9-10,5 cm in jih v dobrem me-secu dni pripravijo za prodajo. Maœeheso posejane v juliju in presajene v avgu-stu. Termini pa so dogovorjeni na dannatanœno. Hitrost transporta sadikmaœeh je izjemnega pomena, saj semaœeha v temnem prostoru hitro prete-gne.

Vzgoja in nega

Maœehe vrtnarji sadijo v substrat, ki imarahlo kisel pH, vsekakor pa je nujnoredno gnojenje. Na zaœetku se uporabljagnojilo z NPK razmerjem 20:20:20 innato nadaljuje z 8:16:36. V zaœetnemstadiju je najpomembnejøa zaøœitamaœeh pred koreninskimi boleznimi(Phytophtora sp. in Pythium sp.) s pri-pravkom vivera proplant. V œasu rastise preventivno uporabi pripravka viveraridomil gold (proti bolezni Peronosporaviolae) in vivera quadris za zaøœito predpepelovkami in rjami. Za zatiranje siveplesni (Botyotinia fuckeliana) se uporabipripravek vivera switch.

Maœehe, ki so v prodaji spomladi, se sa-dijo v zaœetku novembra, v mesecu dnise razrastejo, nato pa preko zime miru-jejo na temperaturi okrog 0 °C.

Da je maœeha (Viola ×wittrockiana) ena izmed najboljpogosto gojenih rastlin, jeopazno æe ob hitrem obiskukaterekoli vrtnarije v jesenskemœasu. To potrjujejo tudi podatki,saj se jih v Sloveniji goji okoli 5milijonov na leto. Podobno je tudiv preostali Evropi, saj se jih skupnovzgoji kar 1600 milijonov.T

em

a m

ese

ca

Priljubljena maœeha

4

Maœehe rocky v skalnjaku.


Najboljøe za maœeheOb jesenskem sajenju maœeh v sadilnojamo dodamo nekaj pesti plantella

specialne zemlje za okrasne rastline, da se sadika boljevraste. Œe maœehe sadimo v korita in posode, jih napolnimo splantella specialno zemljo za okrasne rastline, ki vsebujenajkakovostnejøo øoto z dodatkom dolgo delujoœih hranil in

rastlinskih vlaken Bio Culta, gnojenje pa vjesenskem œasu ni potrebno. Maœehe v domaœih

gredicah je ob sajenju ali po njemnajenostavneje pognojiti zmembranskim gnojilom plantellaformulla 365 za okrasne rastline(rahlo zadelamo v tla), s katerimgnojimo samo enkrat na leto.Rastlina tako ob poveœanitemperaturi in vlagi sprejemaravno pravo koliœino hranil zaoptimalno rast in cvetenje.

Izbira sort maœeh je resniœno velika, sajse razlikujejo po velikosti cveta. Najveœjecvetove ima serija collosus, medtem koima serija delta standardno velikost. Po-sebej je potrebno izpostaviti serijo pa-tiola, ki ima srednje velike in izrednodiøeœe cvetove. Med drobno cvetoœimi

maœehami (Viola cornuta) je potrebnoizpostaviti seriji rocky in deltini, obeimata ogromno øtevilo malih cvetov. Po-sebej zanimive pa so maœehe sorte en-durio, ki spadajo v skupino viseœihmaœeh. Imajo odliœno lastnost, da dobroprenaøajo nizke zimske temperature. Ta

5

Tem

a m

ese

ca

serija je posebej priporoœljiva za sajenjebalkonskih korit v zimskem œasu.

Maœehe v posodahNekateri so mnenja, da se maœehe sadijole na grobove, a pri tako pestrem izborubarv bodo odliœen okras posod v okolicinaøih hiø, kot tudi korit na oknu ali vobeøanki. V zimskem œasu je izredno po-membno, da maœehe redno zalivamo.Posebej to velja za maœehe, ki jih imamopod streho in kadar ni snega. Izkoristitesonœen dan, ko se zemlja ogreje in nizmrznjena ter jih zalijte. Odcvetele cve-tove redno odstranjujte, saj tako maœehespodbujate k nastavljanju novih. Cve-tove odstranite skupaj s cvetnimi stebli,saj bo tako videz vaøega nasada lepøi. Obnakupu bodite posebej pozorni na to, daso internodiji kratki in da rastline nisopretegnjene. Maœeha ima v neprimernihrazmerah iztegnjeno rast æe v dnevu alidveh. Rastline morajo biti ob nakupukompaktne, listna masa temno zelena inbrez znakov bolezni (vijoliœaste ali œrnepike na listih), cvetovi morajo biti zdraviin brez prisotnih bolezni. Izberite kom-paktne sadike z veliko listne mase, karvam bo zagotovilo moœan cvetni nasta-vek in bogato cvetenje.

Blaæ Rebolj, Picount d.o.o.

Endurio v obeøanki

Sneg jih ne poøkoduje.


6

Jesen lahko poimenujemo kar kraljico barv, saj domiøljijanarave v tem obdobju res ne pozna meja. Barvna paletarastlinskega odevala je tem pestrejøa, œe so temperaturnerazlike med noœjo in dnevom veœje, ob tem ne smemanjkati sonca, tla pa morajo biti primerno vlaæna.

Ok

rasn

i vr

t

Barve jeseni

V jesenskem obdobju se razvijajo plodovi razliœnih oblik: od jagod, klasov, storæev…Sprva so manj opazni, z dozorevanjem in prvo slano, ko se poslovi listje, svojevrstnoposkrbijo za poæivitev brezlistnemu habitusu rastlin.

Pozno poleti cvetoœa jasminova troblja – Campsis radicans nas lahko ob ugodni jesenikot je letoønja prijetno preseneti s skupno podobo dolgih strokov in redkih cvetov.Jasminove troblje ne vidimo prav pogosto s stroki, saj jih opraøujejo œebele, ki pritem potrebujejo pomoœ œmrljev. Ti namreœ cvet pregriznejo in le tako lahko œebeleuspeøno izvedejo opraøitev. V zimskem œasu je zanimiv pogled na pergolo, s katerevisijo dolgi stroki.

Trajni nasad manjøih gredic, predvsem pred vhodom ali obterasi, lahko toœkovno dopolnimo z mini ciklamo – Cyclamenpersicum ‘Mini Winter’, ki prenese tudi malo niæje tempera-ture in pride lepo do izraza med spomladansko reso – Ericacarnea, ki ima æe nastavljene popke za zgodnje spomladan-sko obdobje. K elegantnemu videzu prispeva tudi srebrniœopasti bor - Pinus parviflora ‘Brevifolia’.

Zanimiva je jesenska igra bleøœeœe obar-vanih oranæno-rdeœih velikih pernatih li-stov in izstopajoœih temno rdeœihkroglastih plodov, zdruæenih vklobœastih skupinah rdeœega octovca –Rhus typhina ‘Laciniata, ki jih lahkovkljuœimo tudi v zimske dekoracije.Obarvanost je zaradi zimzelenosti kulisameriøkega stoæœastega kleka – Thujaoccidentalis ‘Smaragd’ øe bolj izrazna.Prav tako pa zaæivi videz navadnega ci-gararja – Catalpa bignonioides, ujetegamed ameriøka stoæœasta kleka, z dolgimiviseœimi valjastimi stroki, ki sœasomaporjavijo in ostanejo na drevesu vse donaslednje vegetacije, ko se odpro.

Barve jeseni lahko v vrtu podaljøamo øe daleœ v zimski œas z zim-zelenimi grmi ognjenega trna – Pyracantha coccinea. Poæivilovnesejo predvsem njihove izstopajoœe rdeœe, rumene ali oranænejagode. Cveti na dvoletnem lesu, zato je izraznost jagod temveœja, œim bolj enoletne poganjke krajøamo. Glavno rez izvedemotakoj po cvetenju, œez leto pa izvajamo korekturno rez, ki je mi-nimalna. Grmom lahko puøœamo naraven videz ali pa jih po æeljioblikujemo.


Za laæjo predstavo si lahko ogledamo je-sensko-zimski øopek, sestavljen iz: rdeœeobarvanega socvetja kitajskega prsta-stega trstikovca – Miscanthus sinensis‘Ferrner Osten’, jesensko obarvanih vejickrilate trdoleske – Euonymus alatus, ka-tere lesnate poganjke prekrivajo zani-mive plutaste tvorbe, ki so v brezlistnemstanju øe vidnejøe ter z oranænimirdeœimi plodovi ter socvetja sterilnihcvetov velecvetne hortenzije - Hydran-gea arborescens ‘Grandiflora’, med kate-rimi so koøkasta socvetja rudbekij –Rudbeckia fulgida ‘Goldsturm’, puhastoosnovo pa sestavljajo okrasne skupineglaviœastih skupin dlakavih semen sro-bota – Clematis.

Øopek iz suhega cvetjaÆe jeseni lahko naredimo øopek, ga postavimo v vodo, ko pa zaœne izgubljati inten-ziteto barv, jo odtoœimo in pustimo, da se cvetovi in morebiti tudi jesensko obarvanilisti enostavno posuøijo.

Bolj pokonœen øopek v rdeœih odtenkihlahko oblikujemo iz: - rdeœkasto nadah-njenih socvetij metliœaste hortenzije –Hhydrangea paniculata ‘Pinky Winky’,mednje umestimo øop lokasto upognje-nih klasov rdeœelistne øœetinaste per-janke – Pennisetum setaceum ‘Rubrum’,vejice øipka - Rosa z jagodami, za pope-stritev spodnjega dela øopka pa dodamokot protiuteæ zanimive plodove magno-lije – Magnolia sp.

Andreja Pogaœar Øpenko

www.klubgaia.si

Pozno poleti cvetoœ nasadvelecvetne hortenzije – Hy-drangea arborescens ‘Gran-diflora’, jesenskih anemon –Anemone hupehensis ‘Hono-rine Jobert’ ter host ali funkij– Hosta hy. pribliænosoœasno zakljuœi s cvete-njem. Velika socvetja steril-nih cvetov hortenzij sepoœasi zaœno suøiti, grozda-sta socvetja host odcvetijo inpriœno z dozorevanjem, pravtako pa na cvetnih steblihdozorevajo semena jesenskihanemon in vnesejo prav po-seben pravljiœen videz svil-natega belega puha. Takapodoba vrta lahko æivi vsedo pomladi, ko odstranimoodmrle dele, œez zimo palahko odreæemo in iz nabra-nega naredimo prav zanimivsuh øopek.

Ok

rasn

i vr

t

Oskrbaokrasnihrastlin

Med drevninami v domaœem okrasnemvrtu so vse bolj pogosti japonskijavorji. Najpogosteje pripadajo vrsti,Acer palmatum, ki lepo uspevajo nadobro propustnih, rahlo kislih tleh, kijim ne manjka vlage. Da jimzagotovimo optimalne pogoje za rast,jih sadimo v meøanico vrtne inplantella specialne zemlje zarododendrone, ki nekoliko zakisa tla.Trajnicam odstranimo odmrle in suhedele. Za zaøœito pred mrazom tlaprekrijemo s suhim listjem, ki ga popotrebi obteæimo s smrekovimi vejami,da ga veter preveœ ne odpihne. Podlistje damo tudi dolgo delujoœeorgansko gnojilo plantella organik, kiga rahlo vkopljemo v zemljo. Okrogrododendronov pred zimo nasujemolistje, slamo, øe prej pa dodamoplantella specialnozemljo zarododendrone. Tazastirka nam boprepreœila, da bi tla vglobino zmrznila. Takone bo treba paziti napomanjkanje vode,zalivamo samo takrat, koje suøa. Pri travah jepriporoœljivo, da øopejeseni nekolikopoveæemo, da jih teæeksneg ne bi polomil.

7


Rod vedno zelenih epifitskih zelnatihtrajnic iz druæine bromelijevk ima listnerozete, nekatere pa razvejano steblo sspiralasto nameøœenimi listi. Gojimo jihzaradi zanimive rasti in cvetov. Ta ogro-men rod, najveœji v druæini bromelijevksestavljajo sive rastline, ki rastejo vzraku in zelene listnate kopenske rast-line. Veœina tilandsij, ki jih dobimo povrtnih centrih, je viseœih, le nekatere selahko goji v loncih zaradi zanimivihcvetov. Obstaja okoli 500 razliœnih vrst,najbolj znan pa je øpanski mah, ki ele-gantno pokriva drevesa po vsem ame-riøkem jugu.

Rastni pogojiPotrebujejo svetlo mesto, a ne nepo-sredno sonœno svetlobo. Zalivamo aliprøimo jih veœkrat na teden, v suhem

okolju ustvarimo meglice. Odliœno bodouspevale v bliæini sobnih vodometov alinad vodnimi motivi. Veliko zraœne vlagein visoke temperature bodo prispevali khitremu razvoju in lepim rastlinam. Naj-pogostejøa napaka pri gojenju tilandsijje pomanjkanje vode in zraœne vlage. Œese listi zaœnejo zvijati, rastlini primanj-kuje vlage. Potopite jo œez noœ v vodo inbo oæivela. Rastline, z rozeto posajene vzemljo, zalivamo v sredino rozete.

Rastline so za mraz obœutljive in razenizjem ne prenesejo temperatur pod 7 sto-pinj, najboljøe pa bodo uspevale med 14in 30 stopinjami C. Sadimo jih vmeøanico humoznih prsti in øotnihmahov ali zdrobljenega lubja. Plantellaspecialni zemlji za orhideje dodamoenak deleæ plantella specialne zemlje zaokrasne rastline. Zraœne rastline pa leobesimo na skorje dreves.

RazmnoæevanjeTilandsije razmnoæujemo spomladi z de-litvijo ali z mladimi rastlinami, ki se raz-vijejo ob matiœnih listnih rozetah.

Razmnoæujemo jih tudi iz semena, ven-dar je to dolgotrajen proces, ki lahkotraja leta.

Uporabna vrednostTilandsije so nadvse koristne rastline.Uspevajo le pri visokih temperaturah invisoki zraœni vlagi ter tako vpijejoogromno vlage iz zraka. Njeni listi po-gosto pred razcvetom pordeœijo v never-jetne barve. Øpanski mah uporabljajo vdekorativne namene kot tudi v zdrav-stvene. Dodajajo ga œajem za zniæanjevroœine ter za lajøanje tegob pri diabe-tesu, æolœniku in revmatizmu. V krajih,kjer raste avtohtono, æenske rastlinovœasih uporabljajo v menopavzi kot na-domestek estrogena. Rastlina je tudidober indikator œistosti zraka.

Najbolj pogoste sorte: T. usneoides(øpanski mah), Tillandsia cyanea in T.lindenii, se gojijo v zemlji zaradi atra-ktivnih cvetov.

Loreta Vlahoviå

Tilandsije

Epifit je rastlina, ki ima korenino nadrevesnem deblu ali vejah in ne vzemlji. Hranilne snovi dobijo iz odmr-lih in razpadlih delov lubja, vodo paposrkajo iz zraka.

Nezahtevne rastline, doma iz vlaænih in toplihpredelov Amerike, nam z malo truda lahko priœarajopopolnoma drugaœen bivalni prostor z rastlinskimizavesami. Œe tilandsijam ustvarimo dobre rastnepogoje, bomo tudi naøi koæi izboljøali poœutje, ker nebo trpela zaradi suhega zraka.

8

Rast

line i

z dalj

nih

kra

jev

Zavese øpanskega mahu na polotokuParaguana ob Karibskem morju.

Cvetoœa T. fasciculata v naravnem okolju.


Brunnera macrophylla ‘Looking Glass’ -Kakavkaøka potoœnica ali kavkaøkaspominœica je zagotovo ena najlepøihtrajnic v kategoriji lepih listov. Veliki,srœasti listi so v primerjavi s starejøo inbolj poznano sorto ‘Jack Frost’ skorajpopolnoma sivi, le listni rob ostaja malcezelen. Med sezono bo najlepøe uspevalav svetli senci ali polsenci, jeseni pa jolahko mirno vkljuœimo tudi v nasad nasonœni legi. Listje œez zimo odmre, a senam zato odkupi spomladi, ko razvijemnoæico spominœicam podobnih, nebe-sno modrih cvetov.

Obarvajmo jesen modroin roænatoGeranium ‘Rozanne’ - Ta krvomoœnicani kot katerakoli druga krvomoœnica.Morda se celo spraøujete, kaj ta rastlinapoœne v jesensko obarvanem œlanku, kopa njene sorodnice s cvetjem krasijopredvsem poletje. Ta kriæanec ne tvorisemen in ker bi vseeno rad zasejal svojepotomstvo, se na vse pretege trudi z raz-vijanjem novih cvetov. Njen »neuspeh«pa nam je v prid, saj to pomeni, da semnoæica velikih modro-vijoliœastih cve-tov razpira vse od konca maja do prvezmrzali. Gre torej za eno redkih trdoæivihtrajnic, ki neumorno cvetijo skoraj vsosezono. Mlade sadike so prekrasne v lon-cih in veœjih koritih tudi jeseni, posajenav vrtu pa nam bo priœarala pravo modropreprogo. Njena rast je polegla inveœinoma ne preseæe 35 cm. Ker bujnozraste v øirino, je œudovita tudi za pre-krivanje økarp ali zidov. Echinacea pur-purea ‘Pow Wow Wild Berry’ - Øe edenod novejøih ameriøkih slamnikov, ki æena prvi pogled pove, da ne gre za po-vsem navaden ameriøki slamnik. Barvacvetov je mnogo bolj intenzivno æareœeroænata, v viøino pa dosega nekje od 60-80 cm, torej ne polega v neurjih in vetru.Njegova prednost je tudi naœin razvija-nja cvetov na steblu. Z razliko od obiœaj-

nega slamnika ta æe vzporedno z razvo-jem glavnega cveta razvije mnoæicostranskih, kar mu daje bolj razvejan, gostvidez. Hkrati imamo tako odprtih veœcvetov, v gredici pa mnogo veœ barve.Primeren je tudi za rezano cvetje. Zaradiøtevilnih stranskih cvetov lahko tega ju-nijsko-julijskega lepotca z rezjo zlahkaprepriœamo øe v jesensko pocvitanje.

Matic Sever

www.klubgaia.si

Jesenske zvezdeZvezde? Ja, in to ne samo sijoœe, paœ pa tudi cvetoœe. Pobujni in barviti pomladi ter poletju se nam morda zdi, davrt in cvetliœni nasadi usihajo. Z uporabo jesenskih lepoticnaøe gredice ter okrasni lonci pravzaprav zaæarijo skupajz jesensko obarvanostjo listja dreves, grmovnic, trav… Papoglejmo vzorœen primer zasaditve z nekaj œudovitih in vnaøih vrtovih redkeje videnih trajnic, ki jeseni tudizasluæijo naøo pozornost.

Ali

pozn

ate

?

1. Ameriøki slamnik2. Krvomoœnica3. Kavkaøka potoœnica4. ZASADITEV V BELI: Izbranakombinacija se osredotoœa na svetleodtenke, ki v mraœnih jesenskih dneh predvhod ali na teraso prinaøa prepotrebnosvetlobo in vedrino. V zasaditvi jevelikolistna kavkaøka potoœnicaBrunnera macrophylla ‘Looking Glass’ zvelikimi srœastimi listi, za njo se vijejogracilni listi øaøa Carex flacca ‘Bias’. Nadesni se je ravnokar zaœela odpiratihermelika Sedum ‘Stardust’, v prevoduzvezdni prah. Na desetine drobnih, sneænobelih cvetov res æari na kompaktnirastlini. Sprednji rob lonca nekolikoprekrivata pisanolistni brøljan ter okrasnatrava pisana vilovina Sesleria caerulea.Sredino s cvetjem krasi øe drobnocvetnamaœeha, ki bi jo lahko zamenjali tudi zbelo ciklamo. Nad vsemi se zadaj dviganeæna bodalica Stipa tenuissima,ki z okrastimi socvetji z malcetopline zaokroæi barvno ubranodruæbo rastlin in doda nekaj mehketeksture. Rastline so posajene vpetkomponentno zemljo plantellabalkonia, ki poleg kakovostnihhuminskih øot vsebuje rastlinskavlakna, hranila in sredstva zazadræevanje vlage, kar rastlinam vposodah omogoœi bujno rast inbogato cvetenje.

1

2

3

4

9


Na vrtovih smo po italijanskem vzorugojili le cukine. A v zadnjem desetletjuso v naøo deæelo priøle nove, okusnesorte in buœe so postale pravi hit. Imamoæe tudi nekaj znanja in vseh buœ nemeœemo veœ v isti koø.

Poletne buœePridela jih lahko vsakdo, ki premoresonœen kotiœek – na vrtu ali balkonu.

Poletne buœe so grmaste rasti in zatoodliœno uspevajo tudi v prostornih skle-dah. Odliœna lastnost je tudi hitro nasta-vljanje plodov – pri veœini sort od setvedo prvega obiranja mine mesec in pol.Pri nas imamo veœji nasad rumenih pa-tiøonov, zvezdasto oblikovanih buœk,sorte ‘Sunburst’. Vse poletje vsak drugidan obiramo plodove, velike 2 cm, ki sejih øe dræi zaprt cvet. Z zaœimbami jih

skrbno vlagamo v kis. Sicer pa ustreznooskrbovani grmi rodnih sort nastavljajobuœke do slane. ‘Sunburst’ je precej od-porna proti pepelovki buœevk, a v jesen-skem œasu rastline rade napadejo listneuøi.

Jesenske buœeTe so letos presenetile. Oœitno so sortezelo skromne, saj so se tudi v suøi leporazvile in bogato obrodile. Toplo pripo-roœam, da v prihodnje posadite slastneæelodaste buœe. Æe samo ime nakazujeobliko buœe, za katero so znaœilna izra-zita rebra. Vredno si je zapomniti imena:‘Celebration’ in ‘Table Mix’. Pred letismo spoznali jesenski biser ‘Sweet Dum-pling’ – »sladki cmok«. Tudi pri sortah,ki so se ji pridruæile kasneje, so oreøkastearome mesa zelo izrazite. Letos so prinas odliœno obrodile: ‘Sweet Lightning’,‘Delicata’ ter oranæne »mandarinice«‘Gold Dust’, ‘Lil’ Orange Mon’, ‘LittlePump-Ke-Mon’ ter okusna sneæno belamini buœka ‘Baby Boo’. Vse naøtete sorteso kratkovreæne in na vrtu ne zavzamejoveliko prostora. Dekorativne plodove je-senskih lepotic lahko skladiøœimo polleta.

Zimske buœeŒe pogledam barvit pridelek najbolj pri-ljubljene japonske orjaøke buœe, morambiti zadovoljna. Letos smo standardni‘Hokaido’ dodali novosti iz te serije –

Vse o sortah buœ

10

Buœe in vrese sodijo med neloœljiveznanilce jeseni.

Poletne buœke uæivamo, dokler so mlade. Ko dozorijo, postanejo okrasne.

Muøkatne buœe spoznamo po znaœilni barvi in poprhu.

Buœe sodijo med najstarejøe gojene rastline, saj so divjerastoœe vrste za prehrano uporabljali æe v pradavnini. Prinas so dolgo veljale le kot hrana za praøiœe, danes pa jihgojimo vso sezono in uæivamo njene zdravilne uœinkovine.

Vse

o .

..


zgodaj zoreœo sorto ‘Vesuv’ in kilogramteæko ‘Jubiliy’. Obe sta izjemno dekora-tivni, saj ju krasijo svetle proge. Zelosladko, intenzivno oranæno meso pa imaameriøka selekcija ‘Sunshine’. Œe æelitepopestriti zimsko zalogo s sivimi in ze-lenimi buœami, priporoœam okusni ja-ponski sorti ‘Sweet Delite’ in ‘SnowDelite’. Najslajøa med najslajøimi pa jeameriøka ‘Bonbon’. Na pogled niœ poseb-nega, a pod zeleno lupino se skrivaœvrsto, drobnozrnato meso z izvrstnokostanjevo aromo.

Muøkatne buœePrepriœana sem, da jih poznate – buœe,ki jih v kulinariki pripravljamo nasladko. Æe na pogled v druæbi buœ izsto-pajo, predvsem pa pri njih cenimo sadnooreøkasto notranjost. V iskanju dru-gaœnosti smo klasiœno ‘Early Butternut’

nadomestili z novostmi. ‘Hawk’ je izra-zito kratkovreæna in zato primerna zamajhne vrtove. Plodovi, teæki slabegapol kilograma, so dozoreli zelo zgodaj.‘Metro’ je rodna novost, ki je odpornaproti pepelovki buœevk. Plodovi so ize-naœeni in teæki dober kilogram. ‘Ultra’ paje teæja muøkatna buœa, ki je primernazlasti za predelavo. Æe nekaj let zelo ce-nimo podolgovato progasto ‘Barbaro’,saj ima okusno oranæno meso. Vsakoleto se veselim dekorativnega pridelkajaponske muøkatne buœe ‘Futsu BlackRinded’ in tudi letos bo krasila naø dom.Na njivi so zrasli tudi »hlebi sira«. Ravnotaka je videti sorta ‘Long Island Cheese’.Seveda pa ne gre brez mogoœnemuøkatne klasike – ‘Piena di Napoli’. Po-skusili pa bomo lahko tudi novost, ki jena prvi pogled podobna lubenici, to jesorta ‘Evergreen’. Menda ima okus pomeloni in je primerna za pripravo mar-melad.

Zakaj teæko pridelamodomaœe seme za drugoleto?Vsak buœar ve, da se njihove ljubljenkezelo rade skriæajo. Œe æelimo ohranitisortno œistost, je treba pri sajenjuupoøtevati izolacijsko razdaljo. To pribuœah, ki jih opraøujejo œebele in œmrljipomeni, da najmanj 800 m naokrog nesme biti druge sorte buœ. V resnici ne boniœ hudega, œe se bodo med sebojskriæale jedilne buœe. Morda bomo imelisreœo in bodo potomke boljøe od starøev.Zelo neugodno pa je, œe zraven jedilnihbuœ rastejo okrasne. Te so obdræale gren-kobo in ta lastnost se kaj hitro preseli nanaøe ælahtne sorte. Ne zastrupimo se le z

Œe imamo

20minut

Œe imamo

30minut

VR O Œ E I D E J E

Prezimovanje kaktusovŒe kaktuse gojite zunaj, jih morate pred zimopospraviti v hladno prezimovaliøœe. Kaktuse naterasi ali vrtu pustimo zunaj do prvega veœjegamraza. Veœina kaktusov ne zmrzne kar tako, zatose tudi snega n e prestraøijo. Pred spravilom vprezimovaliøœe jih nekaj œasa ne zalivamo, takoda gredo noter s popolnoma suhim substratom.Idealna temperatura za prezimovanje kaktusov je5-10 °C. Prostor je lahko tudi nekoliko temnejøi,vso zimo jih tudi ne zalivamo.

Œe imamo

20minut

Prepreœimo klitjekrompirja Da krompir ne bo kalil, ga potresemo spripravkom vivera neo stop. Za 100 kgkrompirja potrebujemo 100 g pripravka, ki gapotresemo pod vsako plast naloæenegakrompirja. Sredstvo uporabimo øe preden sepojavijo prvi znaki kaljenja. Na krompirju, kije namenjen tekoœi porabi (za œas dvehmesecev) in na semenskem krompirju, sredstvane uporabimo.

www.klubgaia.si 11

Buœni shranek nakisloZavremo, lahko tudi na zalogo 2,5 lvode, 1,1 l kisa za vlaganje, 7 do 9velikih zvrhanih ælic sladkorja ter 2,5do 3 velike zvrhane ælice soli. V ko-zarce nasujemo zaœimbe za kumarice,dodamo pa: œebulo, œesen, koøœekhrena, lovorjev list, koprc, nekaj zrnpopra. Naloæimo buœke – poleti so tomladi plodovi grmastih buœ, jeseni inpozimi pa koøœke izbrane aromatiœnebuœe. Vse skupaj zalijemo s pripra-vljeno raztopino. Malce poœakamo, dase buœke napojijo in po potrebi te-koœino dolijemo. Kozarce zapremo injih pasteriziramo – 90 minut pri tem-peraturi 85 °C.

Vse

o .

..

Posadite drugaœnoboæiœno drevoV zadnjem œasu je bodika vse boljpogosta na terasi, balkonu ali vrtu,zato se lahko decembra hitro»preobrazi v boæiœno drevesce«. Konec oktobra oz. v zaœetku novembraje idealen œas za sajenje. Sadimo jih vmeøanico visoko kakovostne petkomponentne zemlje plantellabalkonia in plantella specialne zemljeza rododendrone.

Nastopil je mraz, zimske buœe smo prenesli v stanovanje. Na prostem soostale buœe luœke.


Najveœja razstava buœ v Ludwigsburgu.

Hitrejøezorenjekomposta

Mikroorganizmi pripomorejo k boljøemukompostiranju. Ob ugodni stopnji vlaænostiin toploti se hitro razmnoæujejo inproizvajajo kakovosten humus. Dolgodelujoœe organsko gnojilo v obliki peletbiogrena vsebuje najveœmikroorganizmov, kar 22 miljard v gramu.

Zato biogreno vsekakordodamo tudikompostnemu kupu, sajga uporabljamo za pomoœpri razvoju komposta. Kerbioloøko aktivira tla, jetudi odliœno organskognojilo, zato ga jesenizelo priporoœamo zagnojenje zelenjavnegavrta, sadovnjaka invinograda.

12

gobami, teæave nam lahko povzroœijotudi grenke buœe, ki vsebujejo alkaloidkukurbitacin. Zato domaœe kriæance preduporabo vedno poskusimo. Œe ima buœagrenko meso, je postala okrasna.

Kako ohranimo buœe donaslednje letine?Najprej moramo izbrati ustrezne sorte, kise skladiøœijo eno leto. Ob pobiranju pri-delka pazimo, da buœ ne poøkodujemo.Æe najmanjøa ranica onemogoœi buœi, dabi se ohranila pri æivljenju toliko œasa,kot je njena sortna lastnost. Pomembneso tudi razmere med skladiøœenjem. Buœne hranimo skupaj z jabolki in krompir-

jem. Namenimo jim zraœen in topel pro-stor na stopniøœu, v veæah ter bivalnihprostorih. Buœe redno kontroliramo in obprvem znaku gnitja buœo porabimo. Nepozabimo – øtevilne sorte zimskih buœ soizjemno dekorativne.

Za hrano ali rekorde?Pridelovanje buœ ni le veselje, ampak selahko sprevræe v strast, zlasti œe nas zas-vojijo buœe velikanke. Vedela sem, daimamo tudi pri nas dobre razmere za go-jenje rekordno teækih buœ. A vsa skriv-nost je poloæena v seme in Janko Lovøese je tega zavedel. Tako je tudi letos nanjegovi njivi na Dolenjskem zrasla 477,6kg teæka rekorderka. Le on ve, koliko

Buœe so v kulinariki vsestranskouporabne – podajmo se v njihovsvet z buœno juho!

nege je v vroœem poletju potrebovalarastlina, da je obrodila skoraj pol toneteæko oranæno lepotico.

Sicer pa je najteæja buœa na svetu zraslalani v Kanadi. Na tehtnici se je øtevilkaustavila pri 824 kg! Najteæja na naøi ce-lini pa je belgijska s 705 kg. Bo letos re-kord preseæen? To bomo izvedeli 14.oktobra, ko se bodo v baroœnem parku vnemøkem Ludwigsburgu pomerile le-toønje evropske velikanke.

Ruth Podgornik Reø

Vsako leto na zaœetku novembra takole razreæejo najteæje evropske buœe.

Vse

o .

..


?Rad bi posadil oreh. Kamnaj ga posadim in katerasorta je najboljøa?

Zanima me tudi, zakaj soplodovi na obstojeœih orehihjeseni poœrneli? Brane izBrestanice pri Krøkem

!Oreh sadimo cca. 4 m od roba parceleoz. 8 m od drugega oreha. Na dno sa-dilne jame dodamo plantella spe-

cialno sadjarsko gnojilo, nad koreninepa organsko gnojilo v obliki pelet plan-tella organik K, ki je obogateno z narav-nim virom kalija. Za oreh so primernedobro osvetljene, severovzhodne ali ju-govzhodne lege. Najboljøa so rahlo na-gnjena poboœja, ki se postopomakonœujejo z ravnino. Mrzel zrak, ki se prinas rad pojavlja pozno spomladi in

lahko povzroœi pozebo ore-hov, na takih legah ne za-staja, ampak lepo odteœe po

poboœju navzdol. Sprejemljiva so tudistrmejøa zemljiøœa. Nekatere sorte ore-hov so odpornejøe proti pozebi, drugezopet ne. Priporoœamo sajenje domaœesorte elit, ki je odporna proti spomladan-skim pozebam. Odporna zoper pozebo jetudi sorta franquette. V Sloveniji se je vzadnjih letih zelo razøirila orehovamuha, ki v zaœetku julija zleæe jajœecepod zeleno povrhnjico ploda. Izleæe seliœinka, ki povzroœi, da plod poœrni. Plo-dovi so jeseni komajda uporabni. Økod-ljivca ustavimo z obeøanjem bioplantella rumenih lepljivih ploøœ vkroønje dreves v zaœetku julija. Na dre-vesu naj ostanejo vse do sredine septem-bra. V »praksi« se uporabljajo tudirazliœni kemiœni pripravki. Zazmanjøanje napada orehove muhe od-stranjujemo napadene plodove, nikakorpa ne pozabimo tudi na spomladanskoplitvo obdelavo pod drevesi. Oreh lahkoporjavi tudi zaradi orehovega oæiga inorehove rjave pegavosti.

?Pripravljam se na sajenjenovih vrtnic. Kako jihpravilno posaditi?

Zanima me tudi, kakotrajnice zaøœititi pred zimo,jih je treba porezati? Mojca izDreænice pri Kobaridu

!Konec oktobra je idealen œas za saje-nje vrtnic. Vrtnico pred sajenjemdobro namoœimo v vodi. Posadimo jo

tako, da je cepilno mesto 5 cm globokov zemlji. V sadilno jamo dodamo plan-tella univerzalno vrtno zemljo,meøanici vrtne zemlje in specialne zem-lje dodamo tudi organsko gnojilo vobliki pelet plantella organik. Po sajenjuzemljo okrog sadike rahlo potlaœimo, daizboljøamo stik med korenino in zemljo.Na koncu ne pozabimo na zalivanje. Vvrtu se pred zimo izogibajmo vsa-krønemu veœjemu posegu s økarjami. Œeza to nismo naøli œasa med letom, pu-stimo rastline tudi zdaj neobrezane, da vmiru zakljuœijo vegetacijo. Pri trajnicahporeæemo samo tisto, kar ni lepo, ostaloreæemo spomladi. Nekaterih trajnic nitreba porezati. Mnoge imajo lep videztudi po cvetenju. Dolgo v zimo bodoostale lepe hermelike, vse dokler se nebodo vdale po teæo snega. Trajnice, sa-jene na pravem mestu, pred zimo ne po-trebuje zaøœite, saj je sneg najboljøazaøœita pred zmrzaljo. Okrasne travepozno jeseni poveæemo, da sneg ne po-lomi øopov. Sivko inæajbelj pa pripo-roœamo prekrivati ssmrekovimi vejami.Enako velja za skal-njak.

?V dar sem dobila sobnihibiskus. Kako najravnam z njim in

ostalimi posodovkami?Antonija iz Bistrice ob Dravi

!Hibiskus v jesensko œasu prenesemov notranje prostore, poleti pa bo lepouspeval zunaj. Prezimimo ga v svet-

lem prostoru, kje naj bo temperaturamed 12 in 15 ºC, œe je bolj toplo se raz-vijejo dolgi pretegnjeni poganjki, obniæji temperaturi pa rad odvræe liste. Vzimskem œasu naj bo substrat, v kateremraste, nekoliko bolj suh, ob zalivanju ga

enkrat meseœno tudi dogno-jujemo z visoko kakovostnimtekoœim gnojilom plantellacvet, ki je obogaten z 11 vitamini inmorskimi algami. Spomladi (marec) gapresadimo v plantella specialno zemljoza okrasne rastline. Tudi ostale poso-dovke (citrusi, oleander, datura,…) øepred prvo slano premaknemo v svetel inhladen prostor s temperaturo med 5 in15 °C. Citrusi z razliko od ostalih poso-dovk potrebujejo nekoliko viøjo pre-zimno temperaturo, med 10 in 15 °C.Oleandru najbolj ugaja svetel, hladenprostor, lahko hodnik ali svetla klet, kiima temperaturo okrog 10 °C.

Vpraøanja naøih œlanov

www.klubgaia.si 13

Str

ok

ovn

jak

sve

tuje


Ker na svetovalnem telefonu pogostospraøujete o vrsti in koliœinah gnojila,bom odgovorila na vpraøanje, katerognojilo je najbolje uporabiti za posame-zne kulture, koliko in kako, da bomo znjim optimalno obogatili tla in jih pri-pravili na naslednjo sezono.

Prednost organskegagnojenjaOrganska snov v tleh: veœ organskemase in humusa → bioloøko bolj aktivnatla → zdrava, æiva in rodovitna tla =veœji pridelek. Rastline, oskrbovane z or-ganskimi gnojili: imajo zdrav in gostorazvejan koreninski sistem, veœ zdravihlistov → so odpornejøe zoper bolezni in

napad økodljivcev = kakovosten in zdravpridelek.

Organska gnojila delujejo na dolgi rok,hranila se iz njih sproøœajo postopoma,v odvisnosti od temperature, zato lahkoz njimi brez skrbi gnojimo tudi jeseni.Spomladi imamo za to pogosto premaloœasa, predvsem zaradi vremenskih raz-mer in prevelike vlaænosti tal. Zato jemnogo bolj praktiœno gnojiti æe v jesen-skem œasu.

Z redno uporabo organskih gnojil seoblikujejo pore, ki so pomembne pripreskrbi tal z vodo in zrakom, hkrati paso to tudi skladiøœa hranil. Zaradi tegapravimo, da je povrøinski sloj tal do glo-bine 20 do 30 cm aktivni, æivi sloj in

zahteva redno oskrbo oziroma dodajanjeorganskih gnojil. Organska komponentav gnojilu izboljøa lastnosti in zraœnosttal, hkrati pa poveœa tudi njihovo spo -sobnost za zadræevanje vode. Tako oskr-bovana tla bodo v poletnih mesecihbistveno manj obœutljiva za suøo in stre-sne razmere. Dodatek organske snovipeøœenim tlom omogoœi boljøo vodnokapaciteto, peøœeni delci pa skupaj z or-gansko snovjo ustvarjajo grudiœasti zlog.V glinenih ali bolj zbitih tleh z organ-skim gnojilom poveœujemo medtalneprostore, skozi katere odteœe del odveœnevode. Na ta naœin koreninam omo-goœimo dostop do kisika ter æivljenjskiprostor za normalno rast in razvoj rast-lin.

Jeseni je poleg pobiranja pridelkov v naøem vrtu, sadovnjaku in vinogradunajpomembnejøe opravilo osveæitev in priprava tal. Pri preskrbi zdravih, æivih inrodovitnih tal je bistveno organsko gnojenje. Organske snovi izboljøajo lastnosti inzraœnost tal, hkrati pa poveœajo tudi njihovo sposobnost za zadræevanje vode.

Pravilna uporaba organskih gnojilE

kolo

øko v

rtnarj

enje

N A R A V N O – U Œ I N K O V I T O – Z D R A V O14

ZELENJAVNI VRT: Koliœina gnojila za posamezne kulture za 10m2 na revnih in bogatih tlehkapusnice plodovke solatnice korenovke œebulnice Krompir

plantella organik 2-3 kg 2-3 kg 1,5-2 kg 1,5-2 kg 1,5-2 kg 2-3 kgplantella organik-K 2-3 kg 2-3 kg 1,5-2 kg 1,5-2kg 1,5-2 kg 2-3 kgbio plantella nutrivit univerzal 2-3 kg 2-3 kg 1,5-2 kg 1,5-2kg 1,5-2 kg 1-2 kgbio plantella nutrivit za listnatozelenjavo

2-2,5 kg 1,5-2 kg

bio plantella nutrivit za paradiænike in plodovke

2-2,5 kg

biogrena 2 kg 2 kg 1,5 kg 1,5 kg 1,5 kg 2 kgkompost 30 l 30 l 25 l 25 l 25 l 30 lkvaliteten hlevski gnoj 25 kg 25 kg 20 kg 20 kg 20 kg 30 kg

TRAJNI NASADI: Koliœina gnojila za posamezne trajne kulture za 10 m2 ali na sadiko na revnih in bogatih tleh

trta kivi agrumi hruøka, jablana,breskev, itd oljke jagode ostalo

jagodiœjeplantella organik 1,2 kg 1,2 kg 1,2 kg 1,5 kg 1,5 kg 1,5 kgplantella organik K 1,2 kg 1,2 kg 1,2 kg 1,5 kg 1,5 kgbiogrena 2 kg 2 kg 2 kg 2 kg 2 kg 2 kg 2 kgplantella organik za oljke 1,5 kgbio plantella nutrivit univerzal(na sadiko)

0,2 – 0,5kg

0,2-0,5kg 0,2-0,5kg 0,2-0,5 kg 0,2-0,5

kg

bio plantella nutrivit za jagode in jagodiœje

2,5-3 kg 2,5-3,5 kg

kvaliteten hlevski gnoj 30 kg 30 kg 30 kg 30 kg 30 kg 30 kg 30 kg

Peletirana gnojila, kot so: Plantella Organik, Plantella Organik K, Bio Plantella Nutriviti in Biogrena potresemo po prekopani inizravnani povrøini tal in zagrnemo s tanko plastjo prsti. Hlevski gnoj in kompost vkopljemo v tla.

Peletirana gnojila potrosimo okoli posameznih rastlin ali izkopljemo jamice in potrosimo gnojilo v vsako jamico. Pri jagodahgnojilo potresemo po povrøini tal. Hlevski gnoj ravno tako raztrosimo okoli rastlin.


Izbor uœinkovitega inkakovostnega gnojilaIz tabele je razvidno, da ob pravilni upo-rabi gnojila potrebujemo najmanj 20 xmanj kakovostnih organskih gnojil vobliki pelet kot pa komposta ali hlev-skega gnoja. Kompost in hlevski gnojnajveœkrat vsebujeta plevelna semena, kise v tleh zelo hitro razmnoæijo in nam vrastni dobi delajo velike preglavice. Vse-bujeta tudi najrazliœnejøe klice bolezniter jajœeca in liœinke økodljivcev, ki semed kompostiranjem ali shranjevanjemgnoja lahko naberejo v gnojilu. Tega

vsega v peletiranih gnojilih ni, ker so to-plotno razkuæena. Vsebujejo kontroli-rano sestavo hranil, medtem ko so domapripravljena gnojila odvisna od sestavin,ki smo jih kompostirali in tudi odzdravja in prehrane domaœih æivali. Kotorej razmiøljamo, s œim bomo jesenignojili, se splaœa vse to dobro upoøtevatiin se modro odloœiti. Pri nakupu gnojilupoøtevamo tudi deleæ organske in suhesnovi, ki naj bo œim veœji. Tako bomostorili vse, da bo za naøe rastline kar naj-bolje poskrbljeno.

Nevenka Breznik

N A R A V N O – U Œ I N K O V I T O – Z D R A V O 15

OKRASNI VRT in TRATA (za 10 m2): Pri okrasnih grmovnicah in drevesih lahko naredimo jamice za gnojilo. Trato pa enakomerno pognojimo po povrøini.

okrasne rastline in grmovnice trataplantella organik 2,5 kg 2,5 kgbio plantella nutrivit univerzal 1,2-2 kg 1-2 kgkompost 30 l Izberimo najboljøa

sredstva za izboljøanje talZa obogatitev tal priporoœamo 100%organsko gnojilo v obliki pelet plantellaorganik. Ena njegovih najpomembnejøihprednosti je nadzorovan vnos hranil. Taso v zelo bogatih odmerkih, visok deleæpa je tudi organske in suhe snovi, zato zmajhno koliœino pognojimo velikopovrøino. Za osiromaøena tla je zelouporabno tudi organsko gnojilo v oblikipelet biogrena, ki bioloøko aktivira tla,uporabno je tudi za pomoœ pri zorenjukomposta. Vsebuje nadpovpreœno øtevilomikroorganizmov, huminske kisline, tervsa glavna in mikrohranila. Obe gnojilista termiœno obdelani zato ne vsebujetasemen plevelov in økodljivih organizmov.V tako pognojenem vrtu preverjenoposkrbimo za, kakovostno pridelavo tal,pridelek v prihajajoœem letu pa se poveœatudi do 30%. Œe so naøa tla kisla, jimdodamo øe sredstvo plantella kalcivit, zarahljanje pa øe kamninsko moko plantellabiovit.

Bio plantella nutrivituniverzal za manjøe grede.

Tako bodo breskvebogato obrodile.

Uporaba organskegagnojila ob sajenju krompirja.

Jagodiœevjerabi hranila.


Ælahtnitelji so na vseh rastlinskih podroœjih v nenehnem iskanju. Novosti, ki smo jimpriœa pri uporabnih rastlinah, so plod dolgoletnega dela, zato je priloænost kot na dlani,da si nove sorte sadja privoøœimo æe med prvimi tudi za svoj druæinski sadovnjak.

Slastne novosti v sadnem vrtu

To pomlad smo predstavili najno-vejøe jagodiœje – zlati ribez four-berry. V naøe vrtove smo posadilitri sorte: ‘Black Pearl’, ‘Black Jam’in ‘Black Saphir’. Pri veœjih sadi-kah so se iz dehteœih, rumenihcvetov razvili svetleœi œrni plo-dovi. Sedaj sledi zadnje dejanje, toje intenzivno oranæno-rdeœe bar-vanje listja.Zdi se, kot da je fourberry sproæilplaz zanimivih novosti, ki so v je-senskih dneh priøle v naøe kraje:

Ameriøka borovnica‘Pink Lemonade’Je prva ameriøka borovnica zroænato obarvanimi plodovi.Dober meter visok, pokonœno ra-stoœ grm je zanimiv v vseh letnihœasih. Spomladi se odpirajodrobni, roænato beli zvonœasticvetovi. Plodovi so sprva zeleni, ase v œasu zorenja obarvajo inten-zivno roænato. Jeseni nas oœaraæareœe listje. Pozimi grm krasijopoganjki rdeœkasto-rjave barve.‘Pink Lemonade’ je srednje poznado pozna sorta. Plodovi zorijo av-gusta in septembra, so œvrsti,sladki in imajo blag, prijeten okus.Roænato ameriøko borovnico, kiima nekoliko oæje liste od kla-siœne, sadimo v gredico s kislozemljo ali pa v skledo, øiroko vsaj40 cm. Rastlina potrebuje sonœnolego (najmanj øest ur sonca) inredno oskrbo.

Jablana ‘Apistar’Sorta bi lahko sodila v rubriko Alipoznate. Obrodi namreœ plodove,ki so povsem drugaœni od kla-siœnih jabolk, ker imajo zvezdastoobliko. Rumeni plodovi z rdeœimnadihom so sladko kiselkasti inœvrsti. Jabolka dolgo zdræijo na drevesu.Nemøki ælahtnitelji ‘Apistar’ ime-nujejo kar »uæitna boæiœna deko-racija«.

Sorta, ki je cepljena na øibko pod-lago, zraste v viøino dva metra inpol. Drevo vse æivljenje potrebujeoporo. Odliœna lastnost nove ja-blane je tudi odpornost na økrlup.

Œeønja ‘Carmen’Ta œeønja je razred zase, saj obrodiorjaøke plodove. Lahko priœaku-jemo 28 do 33 mm debele, temnordeœe svetleœe œeønje, ki tehtajo 9do 13 g. Imajo obliko ledvice terdolg pecelj. Meso je temno rdeœe,soœno in harmoniœnega okusa. Drevo je øibke do srednje bujnerasti, v petih do øestih letih zrasteøtiri metre. Œeønja se odliœno ra-zraøœa in oblikuje lepo kroønjo. Novost je samoneoplodnja, sajpotrebuje opraøevalca. Popki seodpirajo med 2. in 3. œeønjevimtednom cvetenja, takrat kot pri‘Garnet’ in ‘Van’. Dober opraøeva-lec je tudi divja œeønja. ‘Carmen’zori sredi junija, 10 do 12 dni zasorto ‘Burlat’.

‘Aprisali’Medvrstni kriæanec med marelicoin slivo z imenom ‘Aprimira’ æepozn æe poznamo. Sredi poletjarodi okusne rumene plodove.Sedaj je tu ‘Aprisali’. Po okusu senagiba k slivi, a so okrogli vijo-liœasto-modri plodovi manj œvrstikot pri tej sadni vrsti. Meso jerdeœe in se lepo loœi od majhnekoøœice. Plodovi dozorevajo v ju-liju in so primerni za sveæo po-rabo ali predelavo v marmelado inkompot.Drevo raste poœasi in doseæe vviøino dobra dva metra. Odlikujega odpornost proti zimskemumrazu in moniliji. Kriæanec zarodikmalu, prve plodove oberemo æedrugo leto po sajenju.

‘Aprykira’To je medvrstni kriæanec med ma-relico in œeønjo. œeønjo. Meøanicaokusov marelice in œeønje je edin-

Ek

olo

øko v

rtnarj

enje


Ameriøka borovnica‘Pink Lemonade’.

Atraktivni cvetovijablane Redlove.

Plodovi na domaœem vrtuprvo leto po sajenju.


stvena, zato tako drevo zagotovo sodi vnaø vrt. Rdeœi plodovi so nekolikomanjøi kot pri marelici, so pa mehki inveliko bolj soœni kot pri œeønji.Kriæanec je samooploden, cveti nekolikokasneje kot marelica in se tako izognepozebi. Redœenje plodov ni potrebno.Rodi redno na eno- in dvoletnem lesu.Drevo je manjøe rasti, saj v viøino doseæe2,5 m. Les je odporen proti zimskizmrzali.

Zgodba o rdeœi ljubezniRedlove – rdeœa ljubezen, je za »novo«sadno vrsto simboliœno ime. Strokov-njaki si zelo prizadevajo poveœati øtevilosort z rdeœim mesom. Skupne lastnosti vseh petih, ki so sedajna voljo, so intenzivno roænati cvetoviin rdeœi listi na mladih poganjkih. Nad-vse pomemben je podatek, da so sorteodporne na økrlup. Po izkuønjah v prvemletu gojenja lahko pridam øe to, da no-beno jabolko ni bilo œrvivo. Na sosednjihdrevesih klasiœnih jablan pa je bila to karresna teæava. Rast dreves se pri sortah Redlove neko-liko razlikuje, a v viøino doseæejo oddveh do treh metrov, v øirino pa pol-

drugi meter. V polni rodnosti na drevesulahko priœakujemo 20 do 25 kilogramovjabolk. Ta so zaradi rdeœega mesa nabitaz antocianskimi barvili. Za stiskanjesokov sta najprimernejøi ‘Redlove Si-rena’ in ‘Redlove Era’, torej po ena po-letna in jesenska sorta. Øe to – sok neoksidira.

‘Redlove Sirena’ Plod, ki ima 95% rdeœega mesa, je pookusu podoben sorti ‘Elstar’. Zori konar’.Zori konec avgusta in septembra, ja-bolko je osveæujoœe kiselkasto in ne po-stane kaøasto. Plodove lahko skladiøœimodo konca septembra. To je poœasi ra-stoœa, zelo rodna sorta.

‘Redlove Circe’Debelo, œvrsto, sladko in soœno poletnooœno poletno jabolko, ki ga odlikujediøeœa aroma, ima 80% rdeœega mesa. Zrazliko od prejønje sorte raste srednje dobujno. Plodovi dozorijo po 20. avgustu,shranjujemo jih do konca septembra.Sorta je izjemno rodna.

‘Redlove Calypso’Manjøi do srednje debeli, rahlo sploøœeniplodovi imajo 70% rdeœega mesa. To

eœega mesa. To je do sedaj najbolj aro-matiœna sorta v seriji Redlove®. Ælahtni-telj jo po kakovosti ploda primerja ssorto ‘Koksova oranæna reneta’. Z obira-njem priœnemo konec septembra, v skla-diøœu se jabolka ohranijo do januarja.Znaœilne arome se razvijejo dva do tritedne po obiranju. Drevo raste poœasi dosrednje bujno.

‘Redlove Era’Srednje debeli okrogli plodovi imajo do95% temno rdeœega, izjemno soœnegamesaoœnega mesa. Kisline in sladkorji sov jabolku dokaj izenaœeni, zato bo sortavøeœ prav vsakomur. Z obiranjempriœnemo med 10. in 20. septembrom.Jabolka se ohranijo v domaœi kleti vsedo boæiœa. Za sorto je znaœilna poœasnarast drevesa in izjemna rodnost.

‘Redlove Odysso’V seriji Redlove ima ta nova sorta naj-slajøi okus. Sodi med pozne, saj plodovidozorijo na zaœetku oktobra. Skla-diøœimo pa jih laœimo pa jih lahko do fe-bruarja.

Ruth Podgornik Reø

Ek

olo

øko v

rtnarj

enje


Za kisanje glav semenarske hiøe pripo-roœajo sicer vrsto hibridov zelja, ven-dar izkuøeni zeljarji øe vedno prisegajona preizkuøeni slovenski avtohtonisorti, kot sta varaædinsko in ljubljan-sko zelje, ki imata dolge in tanke liste,primerne za zavijanje sarm. Kakovostkislega zelja pa ni odvisna le od tega,katero sorto ali hibrid izberemo, tem-veœ je øe bolj pomembno to, kako pri-pravimo surovino.

Pravoœasno gapoberimoNobenih hujøih posledic za kislo zeljene pustijo prve slane, medtem ko po-mrznjene glave niso veœ primerne zakisanje. Ne gre zanemariti niti pripo-roœila starih zeljarskih maœkov, daglave pobiramo ob stari, ribamo pa jihob mladi luni. Pobranih glav obiœajnone kisamo takoj, ampak jih oœistimo inza krajøi œas shranimo v temnem,suhem in hladnem prostoru. Ob pobi-ranju pustimo na zelju øe del kocena,da je »vaba« za gniloæivke, sicer ob-staja nevarnost gnitja glav.

RezanjeZelje nareæemo v glineno ali plastiœnoposodo, za veœje koliœine pa je najpri-mernejøa lesena kad. Pred rezanjemmoramo odstraniti poøkodovane zuna-nje liste. Poleg listov nareæemo tudiodebeljene æile in vraøœeno vreteno.Noæi naj bodo dobro nabruøeni, takobodo rezine gladke (sok bo iztekal ena-komerno), tanke (debele naj bodo oddva do øtiri milimetre) in œim daljøe. Œenimamo na voljo drugega primernegastrgalnika, si pri manjøih koliœinah

lahko pomagamo tudi z nastavkom naelektriœnem meøalniku.

Za ljubitelje sarm pa je najenostavneje,da cele glave kisajo na dnu posode,pod narezanim zeljem. Tako ohranijolepo obliko, hkrati pa so obdane s te-koœino, ker same pri kisanju ne oddajovode, saj so njihovi listi celi in torejzaprti.

SoljenjeNajveœ napak pri kisanju je posledicaneustreznega soljenja. Nujno za dobrofermentacijo in za izenaœeno in dobrokislo zelje je, da ga solimo enako-merno. Naribano zelje posolimo z 2 do2,5 kg morske soli na 100 kg zelja. Œesolimo preveœ, je zelje preveœ kislo inpreveœ trdo, œe premalo, pa premehko.Izjemoma lahko prekoraœimo koliœinosoli le, œe je temperatura v prostoruprevisoka. Sol dodajamo zelju sprotimed rezanjem, po plasteh, sicer dobizaradi neenakomernega soljenjardeœkast odtenek. Ob soljenju lahko zaboljøi okus dodamo tudi zaœimbe, kotso: kumina, koper, narezana œebula,cel poper, nariban hren, zdrobljeni lo-vorjevi listi … Hkrati moramo med re-zanjem vsako plast posebej potlaœiti.

ObteæitevMoœno potlaœeno in uleæano zelje, ka-terega vrhnja plast naj bo vsaj pet cen-timetrov pod robom posode, zalijemoz mlaœno prekuhano vodo, nato gamoramo øe obteæiti. Na zelje poloæimoprekuhano platneno krpo, na to palesen kroænik ali desko, ki naj bi bilaoblikovana po posodi tako, da po-vrøine ne pokrijeta povsem do roba,

tako da bo tekoœina lahko prodrla navzgor.Desko obteæimo s œistimi kamni, betonskimizidaki ali s posodo, napolnjeno z vodo. Vsepa mora biti dovolj teæko, da bo zeljni sokpronical skozi krpo. Ne glede na obliko uteæimoramo zagotoviti od 10 do 25 % obteæitve,da se œim prej ustvarijo anaerobni pogoji, kiso nujni za mleœnokislinsko vrenje. Ali œepovemo øe bolj preprosto: na 100 kg nariba-nega zelja poloæimo od 20 do 25-kilogram-sko uteæ.

Bioloøko kisanje zeljaohranja vitamine

Ek

olo

øko v

rtnarj

enje


V prehranski stroki je zelje znano kot odliœenpreganjalec odveœnih kilogramov in razstrupljevalectelesa. Vsebuje namreœ malo kalorij in veliko vode terprehranske vlaknine, zato nam daje obœutek sitosti.Zdaj pa prihaja tudi pravi œas za vse, ki niso zadovoljnis »trgovinskim« kislim zeljem, ki naj bi bilo bodisipreslano ali prekislo in je treba vodo, ko ga kuhamo,veœkrat odliti, da se najbolj razøirjene oblikeshranjevanja zelja lotijo kar sami.

Pred rezanjem zelja preverimoostrino noæev na strgalu (ribeænu).

Cele glaveza sarmopoloæimo nadno posode.

Zelje kisamo v temi, kersvetloba povzroœa oksidacijo.


19N A R A V N O – U Œ I N K O V I T O – Z D R A V O

Zavedati se je treba, da nas malomarnostpri obteæevanju lahko drago stane, sajzaradi slabega œiøœenja pen, ki nastajajomed kisanjem, lahko pride do infekcij, kipovzroœajo sluzenje in gnilobni vonj terokus zelja.

Mleœnokislinsko vrenjeTemperatura prostora, v katerem potekakisanje, naj bi bila œim bliæe 18 oC. To jenamreœ optimalna toplota za delovanjemleœnokislinskih bakterij, ki predelajosladkorje v mleœno kislino in drugestranske proizvode. Œe je temperaturaprenizka, lahko pride do sluzenja, œe jeprevisoka, pa zelje porjavi.

Ko odøkrnemo skrivnostni zastor bioke-miœnih procesov, lahko vidimo, da po-teka kisanje v veœ korakih. V prvih trehdneh se intenzivno razmnoæujejo kva-sovke, plesni, enterobakterije, bacili inocetne bakterije. Æe v tem œasu se razvi-jejo øtevilne za kisano zelje znaœilnearome in kisline (mravljinœna, ocetna,jantarna) in estri. Naslednje tri dni zaradinaraøœajoœih kislin prevlada v zelnicibakterija (Leuconostoc mesenteroides), kispreminja sladkorje v mleœno kislino,ocetno kislino, etanol in ogljikov diok-sid. Prav slednji je vzrok za moœno pe-njenje zelnice. Pene moramo sevedavsak dan odstranjevati. V zadnji fazi jeznaœilno zlasti delovanje nekatrih lakto-bacilov in kokov, ki predelajo preostalesladkorje le do mleœne kisline, ob tem pase ne tvori ogljikov dioksid. Zato v tejfazi naraste koliœina skupnih kislin do 2%, to pa je odloœilno za obstojnost ki-slega zelja.

Vzdræevanje zeljaKisanje je konœano, ko upade vsebnostsladkorjev pod 0,5 %, to je pribliæno potreh tednih. Iz 100 kg sveæega zelja nakoncu dobimo od 60 do 70 kg kislegazelja. Ko je postopek kisanja konœan, sezaœne tako imenovano pranje zelja, ki gamoramo redno in natanœno izvajati, œebi radi imeli kakovostno zelje do konca.Enkrat na mesec odstranimo vodo inpeno, ki se nabereta, zelje ponovno pre-lijemo s prevreto hladno vodo, pokri-jemo ga s sterilno krpo in ponovnoobteæimo.

Napake pri kisanjuNapake v vonju in okusu nastanejo naj-veœkrat pri zapoznelem mleœnokislin-skem vrenju. Vzrok je lahko v predolgemskladiøœenju glav pred rezanjem, saj setako izgubi potrebna koliœina sladkorjev

za mleœnokislin-sko vrenje. Moæenrazlog je tudi pre-majhno zaœetnoøtevilo mleœnoki-slinskih bakterij(zaradi œezmerneuporabe sredstevza varstvo rast-lin). Neprimernevonjave in aromelahko povzroœijoøe ostanki zemljena zelju, saj jetako onesnaæeno stalnimi mikroor-ganizmi (klostri-diji, plesnimi…), kip r e p r e œ u j e j orazmnoæevanjemleœnokislinskihbakterij. Takratkislo zelje sprem-lja moœan vonj pomasleni kislinioziroma po gni-lobi, hrenast pri-okus pa zeljedobi, œe pride donepravilnega po-teka vrenja zaradiz a m e n j a v evrstnega reda po-sameznih faz ki-sanja.

Razvoj razliœnih mikroorganizmov, zla-sti kvasovk in plesni, ki je povezan s pri-sotnostjo kisika, pogosto povzroœarazliœno obarvanost kislega zelja. Doporjavitve pride, œe so bile rastline neu-strezno gnojene (pretirana uporabaduøiœnih gnojil) ali œe so glave na njivipredolgo zorele. V drugem primeru seneprimernemu obarvanju lahko izo-gnemo, œe posodo z zeljem po konœanifermentaciji prenesemo v hladen prostor(manj kot 10 °C). Rdeœkasto pa se zeljeobarva zaradi kvasovk iz rodu Rhodoto-rula. Œezmeren razvoj teh kvasovk jepredvsem posledica premoœnega ali nee-nakomernega soljenja. Poleg neprimernebarve ima tako zelje tudi premalo vita-mina C; lepøo obarvanost si lahko zago-tovimo z dodatkom narezanega ohrovta(pribliæno 10 %) ob zaœetku kisanja.

Nepravilno soljenje povzroœa med dru-gim napake v teksturi oziroma œvrstostizelja. Pri tem je pomembno tudi, da one-mogoœimo œezmeren razvoj plesni, saj tesproøœajo encime za mehœanje tkiva.

Dragan Ænidarœiœ

Ek

olo

øko v

rtnarj

enje

Najbolj priljubljeni sorti zakisanje sta Ljubljansko ...

... in Varaædinsko zelje.

Jesenskognojenjegredic

Jeseni je treba prazne gredice prekopatiin pognojiti z organskim gnojilom. Œe jegreda øiroka 1,5 m, kar je najprimer -nejøa øirina za obdelavo in dolga 3 m, jepovrøina grede 4,5 m2 oz. slabih 5 m2.Zato je za take gredice smiselnouporabiti priroœno pakirano (3 kg)visoko kakovostno organsko gnojilo vobliki granul bio plantella nutrivituniverzal, ki zadostuje za gnojenjedobrih 10 m2 povrøine. Bio plantellanutrivit univerzal torej zadoøœa ravnoza dve povpreœni gredici v vrtu. Œe bi zagnojenje omenjenegredice uporabilisodobni organskignojili v obliki peletplantella organik alibiogrena, bi za naøogredo velikosti slabih 5 m2 potrebovali slabkilogram gnojila.



SUØENJESuøenje je postopek, ki ustavirazgradne procese, da se ohra-nijo uœinkovine ali aromatiœnesnovi. Œas suøenja mora bitiœim krajøi, ker se tako najboljeohranijo ne le njihove uœinko-vine, temveœ tudi videz zeliøœ.Suøimo jih po naravni poti ali zuporabo umetne toplote. Za na-ravno suøenje moramo zagoto-viti topel in snaæen ter zraœenprostor, kjer ni vlage in nepo-srednega vpliva sonca. Prostormora biti nedostopen æivalim inmrœesu. Primerna so podstreøja,lope, gospodarska poslopja alidrugi zraœni prostori. Zadostujetudi omara ali veœja økatla nabalkonu.

Suøenje na prostemZeliøœa oœistimo primesi in jihloœimo med seboj. Lahko jihzveæemo v øopke ter jih zvrhovi navzdol obesimo v pro-stor za suøenje. Za veœje ko-liœine si pripravimo kartonastpladenj ali zabojœek, v kateremprodajajo zelenjavo. Na dnodamo papirnate brisaœe in vtanki plasti razporedimo zeliøœe.Bolj spretni si bodo pripraviliokvire ali lese. Na leseni okvirbodo raztegnili mreæo in omo-goœili kroæenje zraka okoli ze-liøœ. Œe imajo okviri tudi noæice,je kroæenje øe boljøe. Œas narav-nega suøenja je odvisen od de-beline plasti zeliøœ, temperaturein gibanja zraka. Odloœilnovlogo igra tudi del zeliøœa, ki gaæelimo posuøiti. Listi in cvetovise suøijo hitro. Poœasneje sesuøijo cela zeliøœa, saj steblabolj zadræujejo vlago. Najdlje sesuøijo korenine in soœni plo-dovi.

Suøenje s toplim zrakomZ dovajanjem toplega zraka seœas suøenja precej skrajøa. Obe-nem se zmanjøa nevarnostneæelenih sprememb v zeliøœu.Za domaœo rabo so vœasih bilidobri øtedilniki ali suøenje nakruøni peœi. Danes si lahko po-magamo z elektriœno peœico.Zeliøœa damo v tanjøi plasti namreæo ali drugo primerno pod-lago. Peœico vkljuœimo na naj-niæjo stopnjo in pustimo vratcapriprta. Bolj priroœni so namizni

suøilniki za sadje, zelenjavo inzeliøœa. Vsi imajo pladnje zasuøenje, na katere damo zeliøœain enoto, ki segreva in prepi-hava topel zrak preko zeliøœ.

Pravi ljubitelji si omislijo ra-zliœne izvedbe suøilnih omar, vkaterih zeliøœa razprostrejo nalesah. Izvedbe suøilnih omar sorazliœne. Zrak lahko ogrejemo zelektriko ali posredno s toplovodo kot v centralni kurjavi. Vzadnjem primeru lahko za virtoplote uporabimo kurilno olje,les, lesne pelete ali plin. Pred-nost suøilnic je, da lahkosuøimo veœje koliœine zeliøœ inda jih lahko suøimo kontinui-rano. Ko so ena zeliøœa suha, vsuøilno omaro damo novo leso.Œas suøenja v suøilni omari alisuøilnici je krajøi od suøenja prinaravni temperaturi.

Za suøenje manjøih koliœindiøavnic nekateri uporabljajotudi mikrovalovno peœico. Œassuøenja se meri v minutah. Pospletu pa kroæi øe ena nena-vadna ideja. Zeliøœa so suøili karv suøilcu za perilo. Prepuøœamvaøi domiøljiji, da ugotovite,kako so to izvedli.

Skrbno posuøeno zeliøœe ohranisvojo barvo in prepoznavnoobliko. Vsebovalo naj bi med10 in 12 % vlage. To lahko oce-nimo po obœutku. Suha masamora øumeti in je krhka, vendarne razpade v prah, ko zeliøœeprimemo.

ZAMRZOVANJEZamrzovanje danes v gospo-dinjstvih nadomeøœa nekdanjesuøenje in soljenje mesa. Zamr-zujemo tudi sadje in zelenjavo.In zakaj ne bi zamrznili tudi ze-liøœ? Posebej priroœno lahko nata naœin ohranimo sveæe diøav-nice z vrta, ki posuøene spre-menijo aromo. Zamrzovanje jepriporoœljivo za baziliko, koper,koriander, drobnjak in peterøilj.Zeliøœe poreæemo in ga ope-remo pod tekoœi vodo. Nato gaposuøimo na papirnati brisaœiin naloæimo v plastiœne vreœketer zamrznemo. Za kuho souporabna tudi nasekljana ze-liøœa, ki jih zamrznemo v poso-dici za led. Œe so premalo

Ek

olo

øko v

rtnarj

enje

Priprava zeliøœ indiøavnic za zimoPoletje in jesen nam ponujata velik izbor

zeliøœ, ki jih lahko uporabimo sveæa vkuhinji, za pripravo napitkov in za lajøanje

teæav. Kako pa ta zeliøœa ohraniti, da jihbomo s pridom uporabili tudi pozimi?

Aromo zeliøœlahko ujamemov kisu ali olju.

Namizni suøilec za sadjein zelenjavo je uporaben

tudi za suøenje zeliøœ.


N A R A V N O – U Œ I N K O V I T O – Z D R A V O 21

mokra, jih zalijemo z malo vode. Takodobimo majhne odmerke zeliøœ, pri-merne za dodajanje jedem. Kocko ali dvezamrznjenega zeliøœa dodamo jedi tikpred koncem kuhanja. Zeliøœa kot sta ti-mijan in øetraj lahko zamrznemo v oblikiøopka, ki ga dodamo v jed med kuha-njem.

DRUGI NAŒINIKONZERVIRANJANabor naœinov za ohranjanje zeliøœ zazimo s tem øe ni izœrpan. V Italiji æe sto-letja poznajo pripravo pesta bazilike. Greza nasekljano zeliøœe, ki je prelito zoljem, s œimer je zagotovljena njegovaobstojnost. V pravi pesto spada drobnonastrgan parmezan in jedrca semen pi-nije – pinjole. Podobne paste je mogoœepripraviti tudi z drugimi zeliøœi, kot sta:œemaæ ali rukola in øe bi se jih naølo. Pri

pripravi pesta je pomembno, da zagoto-vimo pravo razmerje med zeliøœi inoljem. Samo dovolj velika koliœina oljaprepreœi dostop zraka in fermentacijonasekljanega zeliøœa. Najpreprostejøinaœin priprave je, da izbrano zeliøœezmeljemo v multipraktiku in sproti do-dajamo olje. Ko dobimo enakomernozmleto pasto, dodamo øe druge dodatke.Namesto parmezana lahko uporabimokaterikoli trd ali poltrd aromatiœen sir.Namesto pinjol pa orehe, leønike, araøidein indijske oreøœke ali buœna insonœniœna semena. Pesto naloæimo vmanjøe kozarœke brez mehurœkov zao-stalega zraka. Na zgornjo povrøino nali-jemo dodatno tanko plast olja in dobrozapremo.

Olje in kis

Posebna poslastica pa so aromatiziranaolja in kisi. Za v kis so primerni: peh-

tran, drobnjak in timijan. V svetle inmanj aromatiœne kise dajemo bolj milazeliøœa. Temni in moœnejøi kisi so pri-merni za diøavnice z moœnejøim okusom.Pogosto gre v tak kis tudi strok œesna alimajhna pekoœa paprika (œili). Kis je pri-meren za aromatiziranje solat, sadnihsolat in enolonœnic. Lahko ga polijemopo narezani meloni ali po sladoledu.

V olje lepo oddajo svojo aromo bazilika,roæmarin ali øetraj. Olja so primerna zasolate, mladi sir ali aromatiziranje sku-tinega namaza.

dr. Janko Rode

Ek

olo

øko v

rtnarj

enje

Manjøe koliœine zeliøœposuøimo v obliki øopkov.

Nasekljana zeliøœa damo vposodico za led, prilijemovodo in zamrznemo.

GAIA NAGRAJUJEKer nekateri člani skrbno shranjujete sveža zelišča zvrta za zimsko porabo, drugi pa ste ljubitelji zeliščv kombinaciji s cvetočimi dodatki ali pa gojitezelišča celo kot posodovke, tokrat razpisujemonatečaj Sveža zelišča pozimi. Med vašimifotografijami in opisi bomo izbrali 3 najboljdomiselne in uporabne ter seveda estetsko dovršenezasaditve. Pošljite jih najkasneje do 12. 11. 2012na naš naslov. Najboljši bodo prejeli za nagradodragoceno organsko gnojilo bio planella nutrivitza listnato zelenjavo.

Sveža zelišča pozimi


Lepoto œebulnic lahko obœudujemo vvseh letnih obdobjih. No, med njimi sotudi gomoljnice. Posploøeno govorimoo œebulnicah in gomoljnicah, pri œemerimajo mnoge lepotice œebulampodobne gomolje, a to ne motiestetskih uæitkov. Zaœenjamo torej stistimi, ki zacvetijo æe jeseni.

Podleski in øe kajJesenski podlesek je posebneæ, saj zac-veti brez listja ko narava konœuje svojvegetacijski ciklus, oplojeni zametkisemen prezimijo v zemlji in listje se pri-kaæe øele spomladi. Naø divji podlesek(Colchicum autumnale) ima nekaj iz-boljøav in tudi druge vrste so poælahtnili,zato je na voljo veœ vrtnarsko pomemb-nih sort. Pravi æafran tudi zacveti jeseni,œeprav je manj znan kot pomladniæafrani. Pri nas so vrtne oblike krokusovznane æe od 12. stoletja, od œasov, ko sov Srednjo Evropo prinesli jeseni cvetoœovrsto æafrana (Crocus sativus), tistega zdiøavnimi in barvastimi pestiœi, zaradikaterega je nastalo reklo “drag kotæafran”. Jeseni cvetoœi æafrani prenesejo

nekako do sedem stopinj mraza. Po-vrønemu opazovalcu je cvet podleskapodoben æafranovemu, sorodnost mednjima pa ni ravno bliænja. Rastline obehrodov imajo res v tleh gomolje, vendarjih zlahka loœimo. Prave œebule imajosternbergije (Sternbergia lutea) in nerine(Nerine bowdenii), ki podobno cvetijo øepred zimo.

Zvonœki in spomladanskiæafraniTako mali kot velikizvonœek (Galanthus ni-valis, Leucojum ver-num) sta pomembniœebulnici iz domaœeflore, a to øe ne po-

meni, da ju ne bi cenili v vrtnih nasadih.Pri nobenem od njiju ne pogreøamo veœbarvitosti kot je belina z drobnimi do-datki, za natanœne opazovalce pa ponujanarava nekaj razliœic. Vrtnarski zbirateljiposamiœne odbirke moœno cenijo in tudiprecej drago plaœajo. Krokusi ali æafrani(Crocus vernus in øe nekatere druge vrsteso izhodiøœe za mnoge sorte) so roæice,ki nas med prvimi popeljejo iz zimske si-vine v vigredno pestrost cvetnih barv.Vœasih njihovo cvetje prikuka kar skozizadnji okrajek sneæne odeje. Krokusi so

kot ljubezniv odziv na poljubœkepomladnega sonca, ki v

sveœanu in suøcu vsakdan nekaj minut dljegreje na gole in opu-stele vrtove. Toda iz te

Obik

ova

nje

vrt

a

22

Œas sajenja:tulipani pozna jesennarcise pozno poletjehijacinte pozno poletjebotaniœni tulipani pozna jesenmuskari pozno poletjeæafrani jeseni cvetoœi sredina poletjaæafrani spomladi cvetoœi pozna poletje

Globina sajenja œebulnic

Vse leto s œebulnicami


23www.klubgaia.si

Obik

ova

nje

vrt

a

goliœave ne bo cvetja, œe zdaj niœ ne po-sadimo! V naravi rastejo æafrani poøirøem Sredozemlju: pri nas so doma 4vrste, v Italiji 11, na Iberskem polotoku10, v Mali Aziji in Siriji 40, precej jih jepo Balkanu. Skupaj je znanih veœ kot 80vrst.

V vseh barvah in oblikahOd tistih œasov ko je v Evropo priøel prvitulipan kot dragoceno œudo s cvetom,spominjajoœim na turban, je nastalamnoæica vrtnih sort in botaniki so v na-ravi odkrili majhno plejado divjih vrst,ki so prispevale svojo dediøœino za sod-obno lepoto. Veœino prav lepih sort jemogoœe jeseni dobiti æe za malo denar-cev, le izrazite novosti so nekaj draæje.Posebnosti pa ne manjka in vsak izbirapo svojem okusu. Pestrost obstojeœega jeres velika in zato so se sistematiœni go-jitelji/ælahtnitelji/trgovci dogovorili zarazvrstitev v nekaj skupin. Najvaænejøemed njimi je vredno omeniti: botaniœnitulipani, zgodnji in pozni polnjeni. Dar-winovi tulipani so druøœina pisanimrembrandtovim tulipanom. Najbolj ra-zgibani po obliki in v mnogih barvah paso papagajski tulipani. V nasprotju ssklenjenimi perigonovimi listi sopriøiljene konice lilijastih tulipanov, raz-prti navzven.

Obilica narcisNjihova strupenost, ki jih varuje pred ze-meljskimi glodavci je le ena od prednosti

za gojenje v domaœem vrtu. Druga dobralastnost je njihova nezahtevnost, ki jihuvrøœa med prave œebulne trajnice in sov naøih gojitvenih razmerah vsaj zakorak pred »konkurenœnimi« tulipani.Tudi narcise so po mednarodni klasifi-kaciji razporejene v veœ skupin. Mnogise navduøujejo nad polnjenocvetnimisortami ali nad tistimi, ki imajo velikskledast privenœek v kontrastni rumeniali oranæni barvi. Nekatere sodobne sorteimajo v cvetu precej prepoznaven deleæroænate barve. Druge izstopajo z razce-pljenim trobentastim privenœkom. Privseh pa dræi, da je kupljene œebule trebajeseni œim prej posaditi in da po cvetenjuœim dlje ohranjamo liste, da lahko asi-milirajo. Tako bodo vztrajale veœ let naistem mestu.

Redke cvetijo poletiŒe bi odmislili lilije z vsemi njihovimieksotiœnimi muhami in za voluharjeprav okusnimi œebulami, bi ugotovili, dapoleti cveti le malo œebulnic. Indijskekane niso œebulnice, a s svojo tropskobujnostjo listja ter barvitim cvetjem pri-spevajo pomemben deleæ vrtnemu okra-sju. Økoda je le, da je treba njihoveodebeljene korenike prezimiti varno predmrazom. Dalije so vsekakor jesenskekraljice, a so tudi prave gomoljnice s ko-reninskimi gomolji. Ti niso podzemneshrambe obiœajnega økroba, marveœ zavse koøarnice znaœilnega polisaharida zimenom inuliun. Prave œebulnice za po-

letno cvetenje so le morebitni pocvita-joœi amarilisi (Hippeastrum) in jakobovalilija (sprekelija, Sprekelia formosissima).Tudi galtonije ali poletne hijacinte (Gal-tonia candicans) sodijo med œebulnetrajnice. Gladiole niso ravno œebulnice,a so priljubljene v vrtovih in cvetliœar-stvu. V tleh imajo œebulasto sploøœenepodzemne organe, podobno kot æafrani,ki le spominjajo na œebule. Pri preœnemprerezu ne razpadejo na kroæce luskoli-stov kot pri kuhinjski œebuli. To pa je bi-stveno za botaniœno razlikovanje medgomoljem in œebulo.

Konœamo z abesinskogladioloDa je poletja konec, naznanjajo prvikontrastni cvetovi abesinske gladiole. Tagomoljnica je sorodna z obiœajnimi gla-diolami, imenujemo jo tudi acidantera.Dejansko je bila nekoœ bolj znana podimenom Acidanthera bicolor, zdaj pa semoramo dræati veljavne uradne nomen-klature, ki jo uvrøœa neposredno v rodgladiol, pod imenom Gladiolus calliant-hus. Neæno zeleno meœkasto listje resspominja na gladiole in tudi zgradbacvetov je podobna, œeprav imajo cvetnastebla manjøe øtevilo cvetov. Ti se odpi-rajo postopoma v œisti belini s temnokarminasto sredino ter posebno prijetnozadiøijo proti veœeru. V naøem podnebjumoramo njene gomolje jeseni izkopati.

Izidor Golob


Vida in Ivan sta navduøena nad revijoGaia æe vrsto let, vrtnarjenju pa se pos-veœa vsa druæina. Po dolgoletnem deluna domaœi kmetiji in redni sluæbi, jepriøel œas za nekoliko bolj umirjenoæivljenje. Ivan je strasten lovec, ki je po-nosen na svoje trofeje. Dela v preteklostini manjkalo niti na domaœi govedorejskikmetiji niti v dinamiœni sluæbi. Nedavnopa ga je med gozdnim pohodom okuæilklop, ki mu je povsem spremenil æivlje-nje. Ob borbi za æivljenje se je ves mate-rialni svet zruøil in zrasle so novevrednote, ki jih neguje in prenaøa tudina svoje bliænje. Po nekaj letih invalid-skega voziœka in vsakodnevni vestnioskrbi æene, se je z veliko truda in voljeponovno postavil na noge. Sedaj skupajz æeno Vero, ki se tudi ni uspela ognitiokuæenim klopom, da ima øe nekaj po-sledic, znova hodita po sadovnjaku inokoliøkih bregovih ter uæivata radostiæivljenja.

Visokodebelni sadovnjakVisokodebelni sadovnjak se nadgrajujeæe tri generacije in øteje zdaj preko 200dreves. Ivan se pohvali, da ob dobremletu lahko priœakuje tudi 20 ton pridelka,ki ga veœinoma uporabijo za sok in kis,

nekaj pa ga porabijo tudi sveæega. Kernaøa œlana Ivan in Vera vsega pridelkane porabita sama, se obiranju in delitvipridelka pridruæijo tudi ostali œlani øirøedruæine, øtevilni prijatelji in znanci. Le-toønje leto je bil pridelek zaradi suøe pre-cej slabøi kot pretekla leta, zato bodelitve dobrin nekoliko manj, vsekakorpa bo zadostovalo za potrebe øirøedruæine in prijateljev. V visokodebelnemsadovnjaku med jabolki zasledimo naj-veœ goriøke sevke in jonagolda ter ostalestare domaœe sorte, kot so: bobovec, kri-vopecelj, kosmaœ, voøœenka, moøanceljin zeleni øœetinec. Med hruøkami pa ju-nijsko lepotico, filipovke, pøeniœnice,øtule, jernejevke, tepke, pastorjevke inkleræo.

Obiranje in skrb zasadovnjakV œasu naøega obiska je Vera obirala øezadnje pozne sorte hruøk in jabolk. Vtem œasu se med jabolki obira predvsembobovec, goriøka sevka in voøœenka, prihruøkah pa sorti kleræo in pastorjevka.Na optimalen œas obiranja œakata øe kiviin kaki. Ivan se opravil v sadovnjakuzelo veseli in upa, da bo v nekaj letihtudi sam zopet lahko delal, saj rokepoœasi in vztrajno napredujejo. S po-moœjo prijateljev vsako leto poskrbi zanujno rez oz. pomlajevanje. Tako s skup-nimi moœmi pomladijo 10 do 15 dreves,delo je zelo naporno in traja ves dan.Vse veœje rane tudi vestno zamaæejo skakovostno cepilno smolo bio plantellaarbosan, ki jo nanaøajo s œopiœem. Vmanjøem druæinskem sadovnjaku upora-bimo priroœno pakirano cepilno smolo vtubi z gobico za nanaøanje. Med sadnimivrstami v visokodebelnem travniøkemsadovnjaku prevladujejo jabolka, nekajje tudi hruøk, orehov in ostalega sadnegadrevja.

Posadili smo breskevV septembrski reviji Gaia smo pisali oploøœati breskvi. Prispevek je Ivanaoœaral, zato je poklical na naøo sveto-valno øtevilko, da bi øe podkrepil svojeznanje o koøœiœarjih, ki bi jih øe æelel po-saditi. Sadiko ploøœate breskve je za naø

obisk pri Gainih œlanih podarila dreves-nica Masada d.o.o. iz Dola pri Ljubljani.Sadili smo jo v okolju, kjer breskve æerastejo. Ploøœata breskev se od ostalih ra-zlikuje predvsem po obliki plodu, tudikoæica je nekoliko tanjøa. Sadilno jamoje Vera izkopala æe kak teden prej, øirinecca. 0,6 m in globine med 0,4 - 0,5 m,kar je povsem ustrezno. Na dno sadilnejame je dodala nekaj zemlje in plantellasadjarsko gnojilo, ki ima nizko vsebnostduøika in je øe posebno primerno zagnojenje sadja in vinske trte. Travne ruøeni prelagala v jamo, ker naj bi ta po Iva-

Dr.

Gaia

na t

ere

nu

24

Pridne roke ustvarjajo preseækeJesenska pot nas je vodila proti Cerknemu, kjer smo zavili v strmi breg proti vasi Zakriæ.Obiskali smo zakonca Sedej, ki æivita v celoti samooskrbno. Pridelata skoraj vso domaœozelenjavo, sadje, v travniøkih sadovnjakih se pase preko 50 ovac, v okoliøkih gozdovihpa je dovolj lesa, ki omogoœa prijetno tople zimske dni.

Sadovnjak œakana pomlajevanje.

Bogato cvetoœadipladenija.

Œlana Ivan in Vera.


25

novih izkuønjah privabljala voluharja.Koreninsko grudo breskve smo postaviliv æiœno mreæo proti voluharju, v sredinojame je Vera zabila tudi sadilni kol, ki gaje Ivan umestil na juæno stran sadike. Obzasipavanju sadilne jame je nad obmoœjekorenin dodala organsko gnojilo visokevrednosti bio plantella nutrivit univer-zal, ki ga praviloma uporabimo pri saje-nju posamezne sadike. Œe bi sadili veœsadik, bi uporabili bolj priroœno pakiranosodobno organsko gnojilo v obliki peletplantella organik.

Vzgoja ploøœate breskveSadika je bila æe v drevesnici prikrajøanana ustrezno viøino, poganjki pa bodo nakrajøanje, poœakali na pomlad (marec),saj ob jesenskem sajenju lahko priœaku-jemo tudi kakøno pozebo. Zato bo Ivanspomladi pred brstenjem poganjke pri-krajøal na 2 do 3 oœesa, tako bo vzgojilprimeren rodni les. Med vsemi poganjkibo izbral najbolj poloæno rastoœega,ostala dva pa bo izrezal v zgodnjem po-letju. Tako bo po lastnih izkuønjah pre-preœil, da bi se breskev pregosto razrasla.Po pogovoru smo izvedeli, da si æelivzgojiti stoæœasto vzgojno obliko, ki imapodobo “kitajske” strehe. V prvi etaæi bopustil nekaj moœnejøih ogrodnih vej, veszgornji del kroønje pa bo vzdræeval vobliki ozkega vretena, na katerem sebodo na kratkih vejah oblikovali enole-tni rodni poganjki. Spomladi bo takoj poobrezovanju oz. tik pred brstenjem ukre-pal tudi z bakrenim pripravkom viveracuprablau-z, ki prepreœuje osrednjo bo-lezen breskev breskovo kodravost. Z ba-

krenim pripravkom bo økropil tudi konecoktobra ali v zaœetku novembra.

Na debla mladih sadnih dreves bo name-stil tudi bio plantella lepljivi trak, s ka-terim bo ulovili razliœne økodljivce, ki bise radi povzpeli v kroønjo dreves. Ta me-hanska zaøœita bo uœinkovita, œe joopravi øe pred prvim jesenskim mra-zom.

Figa, kivi, kaki in robidaIvan jr pojasnil, da zime v teh krajihkljub n.m.v. skoraj 600 m niso posebnohude. Temperature v zadnjih desetletjihse konec januarja in v februarju gibljejomed – 10 °C in – 15 °C, to pa starejøi lesfige v mirovanju povsem dobro prenese.Figa, ki raste v zavetrni legi, je bilakonec septembra øe dobro obloæena splodovi. Tista, na bolj izpostavljeni legi,pa je letos nekoliko pozebla. Letoønjosuøo je v domaœem vrtu obœutil tudi kivi,ki je zato nekoliko drobnejøi. Tudi kakiøe œaka na obiranje, to se bo zgodilopred prvo moœnejøo slano ob koncu okt-obra ali v zaœetku novembra, enako kotkivi. Trije grmi robide dajo dovolj pri-delka, da Vera pripravi prav okusno do-maœo marmelado.

Nashi je v vrt priøel naprav poseben naœinPosebnost v vrtu je preko 25 let starnashi, ki je v domaœ vrt priøel iz sosednjeItalije. Od tam ga je Ivan prenesel v œasu,ko ga v Sloveniji øe ni bilo mogoœe ku-piti. Takrat ga drugaœe kot na skrivaj ni

bilo mogoœe pripeljati. Seveda so prvipoizkus tihotapljenja vestni cariniki pre-preœili in sadiko je bilo treba peljatinazaj v drevesnico. Ker pa je Ivan zeloveøœ cepljenja, je prodajalca prepriœal, damu podari kos cepiœa, ki ga mejna kon-trola ni zaznala. Sledilo je veliko veseljein tako je v aprilu pred daljnimi letiuspeøno cepil nashi na sejanec hruøko,ki ga øe danes razveseljuje z vsakoletnimobilnim pridelkom. Ob cepljenju vsegasadnega drevja se dræi pravila, da cepiob stari luni v velikemu tednu pred ve-liko noœjo.

Bogato cvetje inzelenjavni vrtGospa Vera poleg tekoœih opravil vdomu in velike opore moæu vestno skrbitudi za cvetje. Na okenskih policah seprav lepo razraøœajo in cvetijo orhidejeiz rodu Phalaenopsis. Druæbo pa jim de-lajo raznobarvne afriøke vijolice, ki jihsama razmnoæuje. V zunanjem delu obvhodu v hiøo prav vsakega gosta po-zdravi tudi rdeœe cvetoœi hibiskus in di-pladenija, ki jih v zimskem œasu skrbnalastnica prestavi v notranjost, kjer obnekoliko pomanjkljivi svetlobi in tempe-raturi med 10 °C in 15 °C poœakata po-mlad. V kotu dnevne sobe se bohoti tudinavadna monstera, ki po Verinih bese-dah ni prav niœ zahtevna. Tudi zelenja-vni vrt je letos trpel suøo. Po jesenskemdeæevju pa uspeva, motovilec zelo dobro,posebno: radiœ, endivija, rdeœa pesa,zelje in nekaj zeliøœ.

Davor Øpehar

Dr.

Gaia

na t

ere

nu

Izobilje zdravezelenjave jeseni.

Sadiko breskvesmo pognojili ssadjarskim inorganskimgnojilom.

www.klubgaia.si


Zelo lep je pogled na cvetoœe obrobe,kjer se od nekoliko viøjega zelenegagrmiœevja spuøœa preko visokih tulipa-nov in niæjih narcis øe manjøih hijacintin krokusov. Okrasne œebulnice si lahkoomislimo tudi v kombinaciji s trajni-cami. Tako nam bodo podaljøale œas cve-tenja vse od pomladi pa do zgodnjegapoletja, ko bodo zaœele cveteti trajnice.

Pri sajenju upoøtevajmo obdobje, koœebulnicam odmira listje, ki ga nesmemo porezati. Takrat naj prostor pre-krije cvetje trajnic in enoletnic. Lahko papri sajenju œebulnic uporabimo posebnesaditvene pladnje, ki jih poloæimo vzemljo. Odcvetele œebulnice dvignemo izzemlje s pladnji vred in jih odloæimo v

odmaknjen del vrta, dokler se listje neposuøi.

Pod drevjem ingrmovjemPod drevje sadimo tiste, ki cvetijo øe pre-den drevje ozeleni: vetrnice (anemone)in morske œebulice (scila). Med nizke bo-rovce umestimo: pritlikave tulipane,nizke narcise ali krokuse.

Skalnjak lahko cveti vsopomladMed trajnice na skalnjaku se lepo po-dajo: nizke œebulnice, kot so botaniœnitulipani, narcise, æafrani, grozdki (mus-

26

Da bo spomladi cveteloPomladne barve znanilcev pomladi popestrijo dolgoœasnozimsko podobo vrta in terase, s tem pa se poslovi tudizimski œas. In kam vse bomo posadili spomladanskeokrasne œebulnice? Povsod po vrtu – med trajnice, poddrevje, na skalnjak ... ali pa kar v lonec.

cari) ali nizke perunike. Skalnjak bo takozacvetel bolj zgodaj, saj veœina nizkih inalpskih cvetlic cveti øele pozno spomladiin poleti.

Cvetoœe okrasne posodena balkonih in terasahOkrasne œebulice lahko posadimo tudi vokrasne posode, ki jih postavimo kjerkoliv vrtu, tudi na robove med grmiœevje, obrob trate ali med nizke iglavce. Øe pose-bno pa cenijo okrasne posode s cve-toœimi œebulnicami tisti, ki nimajo vrta,a vseeno lahko uæivajo v zgodnje spo-mladanskem cvetju.

Øe nekaj idej …Obœudovanje vrta od daleœ in blizu: karnaredi cvetoœ vrt izrazit æe ob pogledu izdaljave, so lahko tudi ostro nasprotujoœesi barve, kot so kombinacije æivih inneænih pastelnih. Za obœudovanje odblizu pa dajmo poudarek razliœnim obli-kam in vzorcem: papagajskim, resastimali lilijskim tulipanom, mogoœnemu ce-sarskemu tulipanu, polnjenim aliveœcvetnim narcisam ...

Veliœasten uœinek: Da ga bomo doæiveliob pogledu na cvetoœi vrt, posadimo ve-like koliœine œebulic. Pravi uœinek bomodosegli, œe posadimo vsaj trideset velikihœebulic ali petdeset manjøih.

Øopki v vrtu: Veœje œebulice posadimogloblje, jih zakrijemo z zemljo toliko, davidimo le øe konice, viøje in med njimipa posadimo manjøe œebulice. Spomladinam bodo cvetoœe œebulniceustvarile lepe øopke, zatomoramo saditi takøne,ki cvetijo ob istemœasu, kar je na-tanœno opisano tudina embalaæi.

Andreja Tomøiœ

Cve

toœe i

deje

Kako sadimo okrasne œebulniceGostota sajenja: barve in oblike bodo najbolj priøle do izraza pri sajenju v skupinah - hijacinte in tulipane30 do 50 œebulic na m2, krokusov in podobnih veœ, debelejøih œebulic (npr.cesarskega tulipana) pa manj.Globina sajenja: odvisna je od velikosti œebulice (gomolja, rizoma) in navadno znaøa dvakratno debelinoœebulice. Varstvo pred voluharjem: œebulice poloæimo v æiœno mreæasto posodico in jih znjo vred posadimo. Zgornji rob mreæe naj bo ne-koliko nad nivojem tal. Tehnika sajenja: dnoœebulice se mora dotikati zemlje, ki jo prej zrah-ljamo. Œe so tla premalo odcedna, dodamo na dnoplast peska ali mivke. Med dnom in œebulico nesme biti zraka, sicer se tam nabira voda in œebu-lica lahko zgnije. Za sajenje uporabimo sadilni klinali sadilno lopatko in pazimo, da pri sajenju œebu-lic ne ranimo.


Dom

bre

z m

rgola

zni

Miøi ne sodijo v hiøoOb pojavu glodavcev pogosto naletimo na teæavo glede odloœitve o ustrezni obliki izdelkaza njihovo zatiranje in na kakøen naœin omenjene pripravke uporabiti. Na prodajnihpolicah se sreœamo z razliœnimi formulacijami, tehniœnimi podatki in reklamami, kivœasih øe dodatno zmedejo kupca in sproæijo kopico dodatnih vpraøanj.Pogosto od zaskrbljenih bralcev dobivamoklice, da se v okolici njihovih hiø (ali pa æev notranjosti) pojavljajo tako miøi kot pod-gane in da imajo teæave z zatiranjem. Dabi økodljivce uœinkovito zatrli in prepreœilinjihovo ponovno vrnitev, moramo sprejetinekaj osnovnih ukrepov, kot so: odstranje-vanje nerabljenih materialov v okolicistavb, v katerih bi glodavci lahko gnez-dili in omejiti vire hrane in vode. Pogostose zgodi, da se zalega glodavcev razvije vbliæini hrane za domaœe æivali, zato je zelopomembno, da se hrano shranjuje v dobrozaprtih posodah. Pomemben dejavnik jetudi omejitev dostopa glodavcev v notra-nje prostore, kar doseæemo z dodatnim tes-njenjem vrat in oken, pri starejøih stavbahpa moramo biti pozorni tudi na zidne raz-poke. Posebej velja omeniti, da miøi inpodgane lahko prehajajo tudi skozi manjøeodprtine, ki v premeru merijo samo en cen-timeter. Z namenom prepreœevanja pojavaøkodljivcev predvsem na kmetijskih gospo-darstvih, se priporoœa obœasne preglede

hlevov, silosov, shramb in njihove okolice,kjer lahko zasledimo morebitna gnezdaøkodljivcev, poøkodbe na predmetih in pri-delkih.

Vaba je miøim okusnaS tem bomo pripomogli k boljøemu zatira-nju glodavcev, saj z omejitvijo njihovegaæivljenjskega prostora lahko zaœnemo z de-ratizacijo. Œe se miøi ali podgane æe naha-jajo v stavbah, svetujemo uporabo mehkevabe effect rodent. Mehka vaba pa je medøkodljivci zelo priljubljena, saj jo zaradivsebnosti arome araøida in meøanice rast-linske maøœobe æivali raje izberejo.

Vsestransko uporabnosredstvoVabe poznamo v veœ oblikah, kar omogoœauporabo izdelkov v razliœnih okoljih in po-gojih. Tako npr. za zatiranje glodavcev vokolici stavb ali v vlaænih prostorih upo-

rabljamo parafinske bloke. Kljub temu jepotrebno vabe primerno zaøœititi, da ne bipriøle v stik z otroki in domaœimi æivalmi.V stanovanjskih okoljih je za zatiranje miøiprimerna uporaba izdelka effect rodentbox, kjer je vaba zaøœitena v plastiœni økatliin je zato izdelek enostaven in varen zauporabo. Potrebno ga je le preluknjati naoznaœenih perforacijah in ga postaviti obrob stene oz. na mesta, kjer se gibljejo miøi.Veœjo varnost pri zatiranju miøi predstavljaizdelek, kjer je vaba zaøœitena v plastiœniøkatli. Na ta naœin se izognemo, da bi vabapriøla v stik z otroki ali domaœimi æivalmi. Poleg uœinkovitosti je pri izbiri izdelka innjegovi uporabi potrebno upoøtevati tudivarnost. Zaradi tega je priporoœljivo upo-rabljati izdelke, ki vsebujejo najuœinkovi-tejøe gabilo Bitrex. To prepreœuje, da biœlovek vabo tudi zauæil.

Marko Devetak


Slo

vensk

i nara

vni

bis

eri

Korita NemœljeV zavetju 2126 metrov visoke Jerebice in 2208 metrov visokega Rombona leæi samotnadolina Moænica, po katere dolini teœe potok Nemœlja, ki s svojo gromko moœjo dolbetolmune, lonce in korita ter ustvarja øtevilne slapove, skoke in brzice.

28

Sredi avgusta smo se iz Bovca odpraviliproti prelazu Predel in se za trdnjavoKluæe po dveh kilometrih ustavili namajhnem parkiriøœu na levi strani ceste.Od tod smo se spustili do reke Koritnice,preœili lesen most, nato zavili desno insledili markacijam proti Apnenici inLogu pod Mangartom. Kmalu zatem kosmo za seboj zaprli vrata v ograjipaønika, smo priøli do razpotja in tu kre-nili levo navzgor v bukov gozd. Pogozdni cesti smo nadaljevali desno dorazglednega travnatega poboœja, kjersmo zavili ostro levo ter priøli do mo-stiœka œez slikovita korita Nemœlje, kakordomaœini imenujejo hudourniøki potok,ki so ga mnogi (tudi na zemljevidih in vizletniøkih vodiœih) poistovetili kar zimenom doline Moænice.

Divje buœanje vodeSkozi tesna, kakih deset metrov globokain 150 metrov dolga korita, gladko vre-zana v apnenœasto podlago, hiti bistravoda proti nekaj sto metrov oddalje-nemu izlivu v reko Koritnico. Takoj kozapusti korita, mora premagati visokprag, ki ga »preskoœi« najprej z devetme-

trskim, nato pa øe z dvakrat viøjim sla-pom, katerega posebnost je naravnimost. Voda prvotnega dvostopenjskegaslapa je poglabljala in øirila vmesni tol-mun, dokler ni prebila zunanje stene innastal je enojni slap, ki pada skozi nara-vni most oziroma okno. Medtem ko sizgornji, manjøi slap lahko ogledamo, œese na koncu mostu spustimo levo navz-dol po strmi in deloma izpostavljenistezi, je dostop do osemnajstmetrskegaprecej teæavnejøi, zato ga je boljeobœudovati le z razglediøœa, do kateregaje pribliæno deset minut, œe nadaljujemopo oznaœeni poti. Z mostu smo krenilinavkreber po levem bregu potoka in prijasi z lovsko preæo zavili na makadam-sko cesto, s katere smo po stezi zavililevo øe do izvira oziroma izvirovNemœlje. Voda namreœ prihaja na po-vrøje na razliœnih koncih, pri œemer jeposebej oœarljiv ozek osemmetrski slap,ki izvira neposredno iz strme skale.

Rastejo pa neænecvetliceTako ob koritih kakor drugih delih strugegorskega potoka so razen œudovitega

temnozelenega mahovja po skalah in de-blih naøo pozornost pritegnile redke raz-nobarvne roæice, ki so bile s svojoumirjeno lepoto pravo nasprotje divjegabuœanja vode. Prav pri tleh so odgnalicvetovi navadne ciklame, ki so nazna-njali, da se polna zgodnje poletna rastzaœenja preveøati v œas rumeneœih listovin zoreœih plodov. Rumeno obarvanFuchsov grint, ki je ime dobil ponemøkem zdravniku in botaniku Leo-nardu Fuchsu (1501 – 1568), so nekoœuporabljali pri zdravljenju sladkorne bo-lezni in za celjenje ran, danes pa sodimed strupene rastline, saj lahko poøko-duje jetra in povzroœi nastanek rakavihobolenj. Tudi z latasto preobjedo se niøaliti, saj je predstavnica enega najboljstrupenih rastlinskih rodov. V kamnitem,bukovem gozdu je skoraj samoumevno,da smo se sreœali tudi z gorskim glavin-cem, katerega cvetovi se loœijo po barviin obliki: zunanji æarkasto øtrlijo izkoøka in so modri, notranji pa so krajøiin rdeœe-vijoliœasti.

Boris Dolniœar

Korita Latasta preobjeda

Fuchsov grint

Skale in debla soodeta v mahovje.


Ko je Ivanka pred 15 leti podedovalaparcelo, se je zaœela zgodba o rajskemvrtu ob hiøi, na katerem se bohoti izobi-lje sadja, pa tudi eksotiœne sorte. Zdaj æerodijo: eksotiœne asimine, orehi, leske,æiæule, kaki, robide, kivi, mokovec, figa,kutina, izabela. Øisandra pa bo potrebo-

vala øe nekaj œasa, da se bo privadila nanovo domovanje. Joæe se je preizkusiltudi v proizvodnji odliœnega sovignona, robidnic ter bukovega ostrigarja.

Parcelo krasi æiva meja iz trave, predvrtpa nasad trajnic in grmovnic, obrobljenz ograjo iz domaœega leskovega øibja.Naøa œlanica Ivanka v brezhibno ureje-nem zelenjavnem vrtu vzgoji vso potre-bno zelenjavo za domaœo rabo, œepravskromno meni, da øe nima dovolj iz-kuøenj, a se z Gaio dosledno izobraæuje.Strastna pohodnika in ljubitelja vsehæivih bitij prav izæarevata energijo, ki jovztrajno obnavljata v neokrnjeni naravi,pa tudi z ljubeznijo do domaœega psa inmaœke ter rastlin v vrtu.

Loreta Vlahoviå

Sta odliœen zgled, kjer je vrt izrednoatraktiven in nadvse uporaben kljub izo-stanku okrasnih rastlin. Kako to zgleda?Æiva meja je iz øpalirja hruøk, senco bi-valnemu delu delajo orehi, senœnica zapodlage mladih sadik pa je trta. Pravozakladnico znanja je œutiti, ko Joæe ra-zlaga o pestrosti svojega sadovnjaka, ce-pljenju, sortah in okusih. Veliko znanjaizhaja iz lastnih izkuøenj, marsikaj patudi iz strokovne literature, iz katere seuœi vsakodnevno. Na 70 arih sadovnjakaje najti: preko 40 razliœnih sort jabolk,hruøk, marelic, sliv, breskev, œeøenj.Tukaj uspeva øe veœ orehov, trta, tajberi,maline, borovnice, jagode in sveæe ce-pljene sadike kakija. Med drevesi seskriva marsikatera posebnost, med sor-tami sta tudi hruøki ‘General Leclerc’ inboæansko sladka ‘Santa Maria’.

Joæe vsa nadzemna dela v sadovnjakuopravlja sam, vkljuœno z vzgojo podlagin cepljenjem. Elegantna in pokonœna

Zofka s hudomuønim na-smeøkom na obrazu æe 35 letroœno, a øe vedno z isto motiko,okopava vse sadno drevje.Oœitno je tukaj skrivnost delo-vanja pozitivne energije, ki iz-haja iz veselja do dela. Pomnogih letoønjih nevøeœnostih:najprej spomladanska pozeba,nato toœa in huda suøa, sedaj paøe ptiœi ter ose in srøeni, je vse-eno sadja dovolj za vsakdanjepotrebe, le marmelad bo neko-liko manj.

Sama pridelata zelenjave za 4druæine, letos pa sta s preiz-kuøanjem novih sort pridelalarekordnih 120 kg krompirja.Sorti ‘Arrow’ se lahko zahvalita,da sta letos æe 20. aprila lahkojedla svoj domaœi krompir. Mesnati pa-radiænik neznane sorte, æe leta gojen izdomaœega semena, je tudi letos odliœno

rodil. Paprika je øe odliœno obloæena,obilja buœk so se æe naveliœali, gredice zajesensko setev pa so poœakale na deæ.

Z znanjem do upehaZofka in Joæe Zupanc iz Celja sta zvesta Gaiana, kipo 51 letih skupnega æivljenja in vrtnarjenjapotrjujeta, da se le svojemu vrtu lahko zahvalita zakrepko zdravje.

Sladkali smo se z asimino

Gaia

na o

bis

ku

»Asimine æe rodijo« je bil klic naøega œlana. Tako smo sodelavci kluba Gaia lahkopreizkusili slastne plodove asimine, ki rodijo na vrtu naøih œlanov Ivanke in Joæeta Jurøav Dolgih Njivah blizu Voliœine, v obœini Lenart.

www.klubgaia.si

Asimina, dozorela na drevesu, imaokus po banani, ananasu in øe œem.

Œlana Joæe in Ivanka.

Œlana Zofka in Joæe.

Hruøkov øpalir za æivo mejo.

29


Primoæ, ki igra bas kitaro in øtudira kom-pozicijo, rad tudi potuje in raziskuje.Med svojimi obiski tujih deæel je ugoto-vil, kako znajo po svetu lepo poskrbeti zaureditev okolice. Pri nas imamo po nje-govem mnenju s tem øe nekaj teæav, ven-dar se stanje izboljøuje: »Ljudje se vednobolj zavedajo, da se bo pomembno znatipreæiveti s pomoœjo doma pridelanehrane in v s cvetlicami ozaljøanem oko-lju.«

Kdaj ste se zaœeli zanimati za vrtnar-jenje? Od kod pravzaprav vzgib?

Odkar pomnim, smo doma imeli vrt,tako sem æe od malega rad pomagal priopravilih na njem. Pravzaprav sem sevedno zanimal za naravoslovje. Najbliæjemi je bilo zbiranje mineralov in fosilov,ki sem jih obœudoval v hribih, kamorsem kot otrok pogosto zahajal s svojimistarøi. Ker se v meni øe danes prepletazanimanje za glasbo in naravoslovje,tudi zdaj zdruæujem oboje.

Ste predstavnik mlajøe populacije,pa vendarle izpostavljate pomemb-

nost samooskrbe. Imate sadni in zele-njavni vrt, ki omogoœata, da v vaøemjedilniku ne manjka sadja in zelenjave.Kaj vse zraste na vaøem vrtu?

Opaæam, da se v danaønjem œasu takomed mladimi kot na sploøno med ljudmi

nekoliko øiri zanimanje za lastni zelenja-vni vrt. Ljudje si æelijo jesti doma pride-lano ekoloøko hrano in se œedalje boljzavedajo, kako pomembno se je ukvar-jati z vrtnarjenjem, ko si lahko pride-lamo zdravo hrano. Sam sadimpredvsem: solato, kapusnice, fiæol, para-diænik, korenje in øe kaj, pri œemerupoøtevam ekoloøke zakonitosti. Upora-bljam namreœ ekoloøka sredstva, sajmenim, da mora vsak posameznik paziti

na okolje. Tako izdelujem pripravke naosnovi kopriv, zadovoljen pa sem tudi zraznovrstnimi æe pripravljenimi bio pri-pravki, med katerimi je tudi bio plantellaflora verde, ki je glede na moje izkuønjeuœinkovit na sadnem drevju. V sadnemvrtu imam poleg klasiœnih drevnin øe po-sebnosti, kot so: trenutno zelo aktualenfourberry, sibirske borovnice, goji jagode,ne manjkata pa niti rodna trta ter kivi.

Kljub temu da ste predstavnik t. i.moœnejøega spola, vaø dom krasijo

cvetlice. Katere lepotice domujejo vvaøi hiøi oziroma ob njej?

Moj dom krasijo soœnice, med njimi alojein kaktusi, rad imam orhideje in bulbe,sem pa tudi mnenja, da v stanovanju alipa zunaj na gredici ne smejo manjkatizeliøœa oz. zaœimbe, ki so vsestranskouporabne. Imam: razliœne mete, meliso,citronko, sladko stevijo, øisandro, citron-sko travo ter øe nekatere mediteranskezaœimbe. Uporabljam jih kot dodatekjedem, saj lepo dopolnjujejo okuse, pri-delujem pa tudi svoj zeliøœni œaj. Kermenim, da je pomemben estetski vidik,svojo pozornost namenjam tudi okras-nemu vrtu. Imam gredo s trajnicami, kjerrastejo razliœne rastline, ki se zvrstijo poœasu cvetenja od pomladi do jeseni. Tre-nutno v njem dominirajo bele anemone.

Sinergija glasbe in vrtaStrasten glasbenik Primoæ Brezovec iz Ljubljane je kljub mladosti prepriœan, da jesamooskrba nujna, zato tudi sam ljubiteljsko vrtnari in ima veliko veselja s tem. Kolikormu dopuøœa prosti œas, ga posveœa rastlinam, najraje pa se ukvarja s sadnim vrtom.

Gaia

na o

bis

ku

Solata z domaœega vrta je polna vitaminov in nepogreøljiv delvsakdanjega jedilnika.

Trenutno na gredici ob hiøidominirajo bele anemone.

3030


Vtem trenutku øe niste œlan KlubaGaia. Na koga pa se obrnete, œe

imate teæave z boleznimi in økodljivcioz. œe œesa ne znate opraviti?

No, veœinoma raziskujem na spletu, kjerje dostopnih ogromno potrebnih informa-cij. Ob tem imam nekaj prijateljev, kiznajo svetovati, pa tudi sam imam dostiznanja, pridobljenega skozi vsa ta letavrtnarjenja. Je pa res, da se moramo vsebolj sooœati z vremenskimi neprilikami.Teæko se je spopadati predvsem s suøo,ker je potrebno dosledno namakanje.Tako bi vsem œlanicam in œlanom KlubaGaia svetoval, naj uporabljajo organskezastirke in kapljiœno namakanje, pred-vsem pa je pomembno gospodarno rav-nanje s pitno vodo. Druga teæava v temokviru pa je pozeba. V letoønjem letu smo

imeli veliko teæav s poznimi spomladan-skimi pozebami, zato je tudi moj pridelekkivija slabøi. Lansko leto sem ga pridelaltoliko, da sem z njim lahko razveseljevaløe sorodnike in prijatelje. Œe bo bera pri-hodnje leto ponovno dobra, pa sem seodloœil, da bom delal tudi domaœi sok.

Ste morda æe pobrskali po spletnistrani www.klubgaia.com, kjer se

lahko registrirate, œetudi niste œlankluba? Ravno tako se lahko naroœitena brezplaœne e-novice, veliko informa-cij pa lahko dobite tudi na facebookstrani.

Na spletni strani Kluba Gaia veœkrat pre-berem kakøen nasvet in lahko reœem, daso zelo kakovostni. Vœlanil sem se æe predleti. Kot reœeno, informiram se predvsemna spletu in tako bom v prihodnje z ve-

seljem pobrskal tudi po omenjenihmoænostih.

Se vam zdi, da bi moralo veœ mladihposkusiti s samooskrbo?

Predvsem gre za obœutek varnosti, pre-priœanje, da si je œlovek v danaønjemœasu zmoæen nekaj pridelati. Pomembnose je preæiveti sam, tudi v tem œasu, kiza mlade ni najbolj obetaven. Z nabira-njem uporabnih rastlin v naravi in s sa-mooskrbnim vrtom si lahko napolnimosvoje kroænike in celo shrambe. To se mizdi pomemben razlog, da se mladi pre-izkusijo v vrtnarjenju. Glede na lastneizkuønje lahko trdim, da bo na koncu, obpogledu na pridelek ali prekrasen cvet,zadovoljstvo veliko.

Katja Øtucin

Na zeliøœni gredici si svoj prostordelijo razne vrste met, melisa,

citronka in stevija.

Letina kivija je zaradi pozebenekoliko slabøa.

Primoæu orhideje Phalaenopsis vzcvetijojeseni, ko se dnevi skrajøajo in seobœutno ohladi.

www.klubgaia.si

Sadike zaøœitimo pred voluharjemVoluhar je økodljivec, ki dela sive lase veœini lastnikov sadnega drevja. Ob sajenju sadnegadrevja dodamo primerno mreæo, ki naj bo nad sadilnim mestom dvignjena vsaj 30

centimetrov. Øe bolje pa je, da voluharja z vrta skuøamo pregnati. V ta namen uporabimo vivera kemocid.Najprej najdemo voluharjevo luknjo, ki jo malce razøirimo (1). Patrono priægemo (2) in jo zatlaœimo globoko vluknjo (3), slednjo po koncu øe zadelamo (4). Dim, ki uniœi økodljivca in njegov zarod se øiri do 15 metrov daleœpod zemljo, vseeno pa za veœjo uœinkovitost patrone nastavimo na veœ koncih po vrtu.

1 2 3 4

31

Gaia

na o

bis

ku


Vrna f

Obiz re

Vrna f

Obiz re

Vrna f

Obiz re

Moægani so zelo obœutljivi za proste radikale, ker so polegvode sestavljeni iz veœkrat nenasiœenih maøœobnih kislin, kizlahka in hitro oksidirajo. Ameriøki znanstveniki so s po-skusi dokazali, da se prosti radikaliv moæganih veæejo na celiœni pro-tein in na maøœobne kislinske mo-lekule. Z vnaøanjem antioksidan-tov, zlasti naravnega vitamina E(sintetiœni vitamin E je nekaj dru-gega!) pa so celo ustavili napre-dovanje alzheimerjeve bolezni,seveda pa ne trdijo, da so s temæe naøli zdravilo zanjo. Presenet-ljiva je tudi ugotovitev, da jenajmoœnejøe antioksidativno de-lovanje in najveœja zaøœita vsoæitju naravnega vitamina E zvitaminom C in karotenoidi(zlasti likopen iz paradiænika inbetakaroten iz korenœka).

Varovalnih antioksidantov zaoæilje in kapilare v moæganihje zelo veliko v grozdju, kjer jekakih dvajset antioksidantovin so skupaj øe z drugimi se-stavinami idealna zaøœita zamoægane pred staranjem inpropadanjem. V nekajletniraziskavi na ameriøki univerzi v Wis-consinu so ugotovili, da imajo trije kozarci œrnega grozd-nega soka enak antioksidativni uœinek kot kozarec rdeœegavina.

Æe dolgo je med ljudmi znano, da œesen skrbi za dolgo pom-njenje in œilost moæganov, saj jih nekako pomlajuje. Znan-

stveniki ga øtejejo kot nekakøno naravno zdravilo ali varo-valo zoper propadanje moæganskih celic. Ker neposrednovpliva na izloœanje serotonina, vpliva na dobro razpo-loæenje, premaguje stres in tesnobo, agresivnost, deluje po-

mirjevalno in izboljøuje spanec.

Veœ preberite v oktobrskiøtevilki Vzajemnosti.

Revija Vzajemnost jenamenjena upokojencem inizhaja vsak prvi œetrtek vmesecu.

V osemintridesetih letih jepostala za nesljiva spremljevalkasta rejøih ljudi, saj verodostoj nopiø e o pokojninskih temah in raz -no vrstnih socialnih preje m kih.Svojim naroœnikom brez plaœno,pisno in po telefonu od govarja napokojninska in premo æenjsko-pravna vpraøa nja ter vpraøanja spodroœja delovnega prava, socialnevarnosti, zdravstvenega varstva,skrbi za starejøe in osebne stike.

V Vzajemnosti so koristni œlanki ozdravju, prehrani in gibanju, œemurmoramo v zrelih letih posvetiti øeposebno pozornost. Prav tako pa

tudi druæenju in sprostitvi, zato vsak mesec objavljakakøen prijeten ter cenovno ugoden izlet ali letovanje pomeri starejøih. Ne manjka niti branja za razvedrilo,kriæank, vzorcev roœnih del in nagradnih iger.

Za druæenje svojih bralcev skrbi tudi z brezplaœnimi malimioglasi, prek katerih si naroœniki iøœejo partnerje in prijatelje.

Naroœniki pa so tudi œlani Kluba Vzajemnost in s klubskokartico lahko v veœ kot 130 trgovinah, podjetjih terzdraviliøœih uveljavljajo razliœne popuste. Imajo pa øe tudiøtevilne druge ugodnosti.

Revija ni v prosti prodaji.Polletna naroœnina je 11,40 EUR.Veœ o reviji na www.vzajemnost.si.

Za veœ informacij ali BREZPLAŒNI OGLEDNI IZVODpokliœite na tel. øtevilko: 01 530 78 44.

Vitamini in minerali proti pozabljivostiVse veœ je dokazov, da s pravilno izbranimi hranili varujemo telo pred boleznimi,moægane pa pred propadanjem. To pa pomeni, da moramo vse æivljenje uæivati œim boljraznovrstno hrano, bogato z antioksidanti, vitamini in minerali ...

Naroœam glasilo

Priimek in ime _________________________________________

Leto rojstva ___________________________________________

Ulica in hiøna øtevilka___________________________________

_____________________________________________________

Kraj in poøtna øtevilka __________________________________

Telefon ______________________________________________

Datum________________________________________________

Podpis________________________________________________

Revi

ja V

zaje

mnost

pre

dst

avl

ja

Izpolnjeno naroœilnico poøljite na naø naslov:Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana.

✁ ✁

Vrenakblanakkupizpod

BiPprino

Bivaveetio p


Vrednostni kupon je unovœljiv samo obnakupu izdelka na fotografiji in nablagajni v vrtnih centrih Kalia. Obnakupu je unovœljiv samo originalnikupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon niizplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 10. do 10. 12. 2012.

20 %

pop

usta

Plantella proti mahu5 kg


20 %

pop

usta

Plantella tabs za orhideje


Vrednostni kupon je unovœljiv ob nakupu izbranega izdelka na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Obnakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od

15. 10. do 10. 12. 2012.

Izdelek PLANTELLA, BIO PLANTELLA, VIVERA ali EFFECT po lastni izbiri

30 %

pop

usta

20 %

pop

usta

Biogrena10 kg ✂✂

Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah.

Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezaniz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv

od 15. 10. do 10. 12. 2012.

20 %

pop

usta

Ratimor mehka vaba500 g ✂



od 15. 10. do 10. 12. 2012.

20 %

pop

usta

Plantella sadjarsko gnojilo3 kg



od 15. 10. do 10. 12. 2012.

Effect rodent lepljive ploøœe za glodavce ✂



od 15. 10. do 10. 12. 2012.

20 %

pop

usta

Vivera neo–stop1 kg ✂



od 15. 10. do 10. 12. 2012.

20 %

pop

usta

Plantella organik K7,5 kg ✂



od 15. 10. do 10. 12. 2012.

20 %

pop

usta

Plantella organik20 kg ✂



od 15. 10. do 10. 12. 2012.

20 %

pop

usta

Plantella organik K20 kg



od 15. 10. do 10. 12. 2012.

20 %

pop

usta

Plantella proti mahu10 kg ✂



od 15. 10. do 10. 12. 2012.

20 %

pop

usta

Plantella jesensko gnojilo za travo5 kg ✂



od 15. 10. do 10. 12. 2012.

20 %

pop

usta

Plantella balkonia20 L, 45 L ali 70 L ✂

Ekskluzivno za œlane Kluba Gaia: kuponœki popustovEkskluzivno za œlane Kluba Gaia: kuponœki popustovUgodnosti uveljavite tako, da izreæete posamezne kupon œke in jih ob nakupu opredeljenega izdelka predloæite na blagajni doloœene

prodajalne, navedene v glavi kuponov in œlansko izka z nico. Posamezen kuponœek velja ob nakupu enega ali veœ izdelkov na fotografijiin samo v spodaj navedenih trgovinah. Novost tokratne ponudbe je kupon po lastni izbiri Gaiana, ki ga uporabite za izbrani izdelek.

Kuponœke boste lahko uve ljavljali do doloœenega datuma na kuponœku.

KGZ Krpan, EuroGarden, KGZ Sloga Kranj, KZ Agraria Koper,

Inpos, KZ Laøko, KZ Sava Lesce, KZ Cerklje z.o.o. in KZ Domæale.

V vseh prodajlnah: Koroøka KGZ, KZ Ptuj, KZ Krka



od 15. 10. do 10. 12. 2012.

20 %

pop

usta

Plantella zemlja za grobove10 L ali 20 L ✂

Potrebna FSSizkaznica

trgovec obvezno vpiøe ime izdelka


20 %

pop

usta

Bio plantella balzam za liste ✂


20 %

pop

usta

Vivera neo–stop100 g ✂


20 %

pop

usta

Plantella total-r750 ml ✂


20 %

pop

usta

Effect faracid proti faraonskim mravljam • 500 ml ✂

Potrebna FSSizkaznica

Biocid uporabljajte varno. Pred uporabo vedno preberite etiketo in podatke o proizvodu.

Biocid uporabljajtevarno. Pred uporabovedno preberite etiketo in podatke o proizvodu.

Biocid uporabljajtevarno. Pred uporabovedno preberite etiketo in podatke o proizvodu.



LJUBLJANA

MURSKASOBOTA

PETROVŒE

ØKOFJA LOKA

ROGAØKASLATINA

KOPER

TENETIØENAKLO

TRZIN

RIBNICA

Jesenska izobraæevanja Kluba GaiaPripravili smo zanimiva in pouœna predavanja, delavnice in promocije, ki so namenjena ljubiteljem rastlin invrtnarjenja. Predavanja so brezplaœna in predvidoma trajajo dve øolski uri. Zaradi organizacijskih potreb vsezainteresirane prosimo, da se na posamiœno aktivnost predhodno prijavijo na 080 81 22 ali po e-poøti:[email protected] vsaj 3 dni pred izvedbo, saj je pogoj za izvedbo zadostno øtevilo prijavljenih (vsaj 10posluøalcev).

Klu

bsk

i k

oti

œek26. 10. ob 18. uri

Nevenka Breznik: Vse ozeliøœnem vrtuDvorana krajevne skupnostiTenetiøe

15. 10. ob 18. uriLoreta Vlahoviå: Jesenskezasaditve grobovCenter Ivana Hribarja,dvorana Marjance Ruœigaj,Ljubljanska ul. 12F, Trzin

17. 10. ob 9. uriLoreta Vlahoviå:Jesenske zasaditveUniverza za tretjeæivljenjsko obdobje,LU, Celjska 3A,Rogaøka Slatina

16. 10. ob 17. uri:Miøa Puøenjak:Zeliøœa in vrtnineHiøa sadeæi druæbe, Ul. Øtefana Kovaœa 20,Murska Sobota

18. 10. ob 16.30 uriDavor Øpehar: Prednostiorganskega sadjarjenjaAgraria Koper, Sejna soba,Koper

17. 10. ob 19. uri:Loreta Vlahoviå: Okrasni vrtob hiøiRibnica, Rokodelski center,Cesta na Ugar 6

17. 10. ob 18. uriNevenka Breznik: Cvetoœajesen na balkonu in grediciSokolski dom, Økofja Loka

17. 10. ob 17. uriDavor Øpehar: JagodiœevjeBiotehniøki center Naklo,Strahinj 99, Naklo

22. 11. ob 17. uriLoreta Vlahoviå: Enostavnodo lepih sobnih rastlinBiotehniøki center Naklo,Strahinj 99, Naklo

23. 10. ob 10. uriDavor Øpehar:Jagodiœevje je zdravoKmetijska zadrugaPetrovœe

Praznik kakija v Strunjanuod 9. do 11. novembra 2012

Praznik slastnega kakija bo letos spremljalbogat program:• trænica kakijev in ostalih strunjanskih dobrot• sprehodi po Krajinskem parku in nasadu

kakijev• strokovna predavanja o kakiju• tekmovanje za najveœji strunjanski kaki• razstave in likovne delavnice na temo tega

sadeæa

Vse dni bo odliœen glasbeni programin obilica hrane.

Klub Gaia bo prisoten, dobrodoøli tudi vi!

www.klubgaia.si 35

Podelili smo nagrade 28. septembra 2012 so v viteški dvorani Dvorca Štatenberg vMakolah zakljuœili že 18. akcijo ocenjevanja okolja Zlatavrtnica, ki poteka v obœinah Slovenska Bistrica, Poljœane, Ma-kole in Oplotnica. Okolja so vedno bolj urejena, ljudje œutijo indelajo z naravo in skrbijo za to, da si marsikdo lahko napolnidušo in odpoœije oœi na njihovih domovih in v okolici. K temuje v 18 letih delovanja gotovo veliko prispeval tudi klub Gaias svojimi predavanji in revijo. Med 127 kandidati je komisija vštirih kategorijah: zasebne stanovanjske hiše, kmetije, zasaditvena balkonih, oknih in druge zasaditve ter naselja in ulice, po-delila 37 bronastih, 37 srebrnih in 18 zlatih vrtnic. Letošnja ak-cija Zlata vrtnica je bila uspešno zakljuœena tudi s pomoœjosponzorjev, med katerimi je tudi klub Gaia.

Maja Braœko

Dobitnika Zlate vrtnice sta tudi naša œlana JožicaDacinger in Ivan Babšek, Brezje pri Poljœanah


Brezplačen izlet za aktivne člane!Med vsemi, ki boste pridobili vsaj 2 nova naročnika do 15. novembra, bomo izžrebali enega nagrajenca za DVODNEVNI VRTNARSKI IZLET v organizaciji agencije Komptur Celje.

Brezplačen izlet za aktivne člane!Popust obračunamo, ko novi člani poravnajo naročnino.

ČLANI SO DAROVALI GAIO ZA ROJSTNI DAN NASLEDNJIM NOVINCEM:

• Mira Topler, Ravne na Koroškem• Zvezda Čefarin, Nova Gorica

• Mira Klanšček, Škofja Loka• Janez Kozin, Ljubljana• Pavla Verbovšek, Maribor • Lidija Mevlja, Divača • Darja Založnik, Šentjanž pri Dravogradu • Uroš Žibert, Kranj • Mira Benič, Laško • Tomaž Kante, Sežana • Mateja Bobnar, Novo mesto

ZVESTOBA SE SPLAČA, GAIA JO POPLAČA• Marija Ješe, Ljubljana • Jožica Modic, Šentvid pri Stični • Ivan Brežnik, Celje • Ivica Topovšek, Gomilsko • Emilija Štular, Cerklje na Gorenjskem • Majda Kelih, Lesce • Savina Stanič, Šempeter pri Gorici • Marija Novak, Mirna Peč • Ivan Zorko, Cerklje ob Krki • Vida Zorica Serdt, Murska Sobota

AKTIVNI ČLANI, KI ŠIRIJO ČLANSTVO:• Cvetka Bratkovič, Šentjernej • Jožica Gorišek, Šentjur • Anica Horvat, PragerskoVeselimo se vašega sodelovanja

AVANTURA • potovalni kotiœekAVANTURA • potovalni kotiœek

MARTINOVANJEPohod sredi mistiœnega prekmurskega

vinotoøkega Eldoradasobota, 10. november

cena 35 E po osebiOdhodi iz Ljubljane ob 6.30 (Dolgi most)

Odhodi tudi iz Kranja, Trojan, Celja, Maribora ob zadostnem

øtevilu prijav

vkljuœeno: avtobusni prevoz, cestnine, topli napitki, pokuonjadomaœih dobrot in novega vina, topla malica, spominski kozarec,vodstvo in organizacija.

Prijave in rezervacije: 01 2420000, 2420002, [email protected] • www.avantura.si,

Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana

ØALA MESECA:Pepca zavistno prijateljici Øtefki:

"Olala, kako lepo si shujøala. Kakøna nova dieta?"

Øtefka: "Kje pa? Lekrompir, korenje in fiæol."

"A res? Pa si vse to kuhalaali pekla?"

"Okopavala. "

☺ ☺

☺


Klu

bsk

i k

oti

œek

Vrhniøki uœenci – zeliøœarjiNa OØ Antona Martina Slomøka imamo øolski vrt od lanskega øolskega leta. Zapuøœenpredel z zemljo in klopcami naokrog smo zasejali z razliœnimi vrtninami. V bliæino smopostavili kompostnik. Glede na to, da naøa visoka greda ni ograjena, nam je do jeseniuspelo ohraniti blitvo, petrøilj, solato, kolerabico in por. Najbolj zaæeljene buœke so nammimoidoœi potrgali.

www.klubgaia.si 37

Prvo septembrsko sreœanje z uœenci je bilo posveœeno pobiranjupridelkov in porajanju idej, kaj lahko z njimi naredimo. Kole-rabico in petrøilj so uœenci, ki æivijo v bloku, odnesli domov.Por smo øe pustili na gredici, da se øe malo odebeli. Cvetoœosolato bomo pri pouku uporabili kot primer za ponovitev rast-linskih organov in njihovih nalog. Iz blitve smo spekli slastnopito, ki smo jo preizkusili tako uœtelji kot uœenci. Delo v vrtupa ni samo naporno, ko je vroœe, ampak je v druæbi prijateljevin rastlin tudi zelo zabavno, kar priœajo tudi nekatere fotogra-fije. Iz OØ Ivana Cankarja na Vrhniki so nam prinesli v dar ze-liøœa in nam nekaj povedali o njih. Kako jih gojimo, kdaj jihnabiramo in kdaj nam lahko lajøajo telesne teæave. Po kratkipredstavitvi o uporabnosti buœ in degustaciji sadnih in zelenjev-

nih nabodal, smo se lotili dela. Fantje so skoœili na prikolico, vposode z lopato naloæili kamenje in naredili potke po predhod-nem dogovoru. Vsak par je nato vzel zeliøœe, si izbral najboljprimerno mesto in ga posadil. Okrog posajene rastline so natreslilubje. Potke smo dobro pohodili, lonœke shranili, ostanke zemljein rastlin pa pospravili v kompostnik. Zalivati nam ni bilo treba,saj nam je priskoœil na pomoœ deæ. Dobro se je ulilo. Do pomladibomo naredili øe tablice z imeni rastlin, da se bodo tudi obisko-valci in otroci laæje znaøli.

Karmen Slanamantorica vrtnarskega kroæka

OØ Antona Martina Slomøka Vrhnika

Pogostitev: degustacija sadnih nabodal. Sodelovanje uœencevobeh šol se je obneslo.

Utrdili smo potkein dodali zemljo.

Skalnjak je dobil novo podobo. Rezanje blitve za slastno pito.

Posadili smo darovana zelišœa. Delavnica Kluba Gaia o zeliøœih.


Poda

tki s

o vz

eti z

dov

olje

njem

avt

oric

e iz

Set

vene

ga k

oled

arja

MAR

IE T

HU

Nza

leto

201

2, k

i ga

v Sl

oven

ijiiz

daja

v n

eskr

ajøa

ni o

blik

i Zal

oæba

Ajd

a, te

l.: 0

1/75

4 07

43.

kore

nina

cv

et

list

pl

od

neug

odno

pr

esaj

anje

*, *

*, *

**ze

lo u

godn

oSe

tven

i kol

edar

201

2

38

OKTOBEROKTOBERP �T 16S 17Č 18P 19S 20N 21P �T 23S 24Č 25P 26S 27N 28P �T 30S 31

NOVEMBERNOVEMBERČ 1P 2S 3N 4P 5T 6S �Č 8P 9S 10N 11P 12T �S 14Č 15P 16S 17N 18P 19T �S 21Č 22P 23S 24N 25P 26T 27S �Č 29P 30

DECEMBERDECEMBERS 1N 2P 3T 4S 5Č �P 7S 8N 9P 10

do 16.00 od 17.00

do 15.00

od 15.00 do 17.00

do 14.00

od 15.00

do 14.00 od 15.00

do 12.00 od 13.00

do 12.00

do 9.00 od 10.00

do 10.00 od 11.00

do 11.00 od 12.00

do 11.00 od 12.00 do 15.00

do 10.00 od 11.00

do 12.00 od 13.00

do 14.00 od 15.00

do 13.00 od 14.00

*

***

***

*

***

Kole

dar

del

38

Obiramo pozna jabolka, hruøke, kutine, kivi in kaki.Œe smo ob pobiranju polomili kakøno vejo, jo odstranimo, mestopreloma pa gladko obreæemo in premaæemo s cepilno smolo bioplantella arbosan.Sadje suøimo, skladiøœimo, naredimo kompote, lahko tudi sadjevec.Konec meseca oktobra si æe lahko priskrbimo nove sadike sadnih rastlin. Sadilne jame izkopljemo tri tedne pred sajenjem. Nova sadna drevesa in jagodiœevje sadimo konec oktobra in v novembru.Veœ o sajenju in oskrbi sadovnjaka si preberite v œlanku na str. 24 in 25.Obod starejøih dreves pognojimo z organskim gnojilom v oblikipelet plantella organik K, ki ima za boljøi pridelek dodan naravenvir kalija.Debla do prvih vej premaæemo z zaøœitnim premazom bio plantellaprotekt, da prepreœimo morebitno pozebo in prezimovanjeøkodljivcev. Odpadlo listje pograbimo, tisto z bolnih rastlin seægemo, saj je lahkovir novih okuæb v prihodnjem letu.

Sadovnjak

Na praznih gredicah opravimo jesensko obdelavo tal.Veœ o gnojenju in izboljøanju tal si preberite v œlanku na str. 14 in 15.Na obdelane gredice lahko posejemo tudi ozimna æita, ki sonamenjena zelenemu gnojenju.Kisla tla izboljøamo s sredstvom za odpravljanje kislosti talplantella kalcivit (œe gnojimo jeseni, ga dodajamo spomladi). Za pridelke, ki ostanejo na gredicah, naredimo majhen plastiœnitunel ali jih pokrijemo z zimsko vrtno tkanino.Proti divjadi vrt zaøœitimo tako, da ga obdamo z ograjo. Na praznih gredicah si lahko naredimo zasipnico, kjer shranimovrtnine.V oktobru øe lahko sadimo œesen in œebulo.Gredice, na katerih rastejo: zimske solate, brokoli, brstiœni ohrovtin druge prezimne vrtnine, okopljemo in odstranimo plevel ter tlapokrijemo z zastirko.obœutljive posodovke in sredozemske rastline v celinskem deluSlovenije pravoœasno zaøœitimo ali prenesemo v notranjeprostore.Diøavnice, ki so se œez leto bujno razrasle, izkopljemo, jihrazdelimo in na novo posadimo. Za boljøe vraøœanje v sadilnojamo dodamo plantella univerzalno vrtno zemljo.Krompir, ki ga hranimo v kleteh in shrambah, potresemo spripravkom vivera neo stop, da prepreœimo njegovo klitje.Za zatiranje voluharja v vrtovih, sadovnjakih, na zelenicah intravnikih uporabimo dimno patrono vivera kemocid.

Zelenjavni vrt

Prvi pretok mladega vina opravimo po enem do treh tednih potrgatvi, tako vina obdræijo sveæino, prijetno kislino in œistost vvonju in okusu. Ob pretoku vino tudi primerno æveplamo.Vsi vinogradniki in trgaœi æe œakamo na martinovo, ko bo iz moøtanastalo vino.Vinograd jeseni pognojimo s poloviœnim odmerkom organskegagnojila v obliki pelet plantella organik K. Jeseni dodamo 3,5 kg/100m2, preostalo polovico 3,5 kg pa dodamo v spomladanskem œasu.

Vinska trta


Da prepreœimo nabiranje prahu, rastline rednebriøemo z vlaæno krpo. Œe uporabimo bio plantellabalzam za liste v obliki razprøilca, listi postanejo sijoœipa tu di prah se manj nabira. Zalivanje v pozni jeseni nekoliko zmanjøamo.Za prepreœevanje koreninske gnilobe je priporoœljivo,da rastline obœasno zalijemo s pripravkom viveraproplant.V centralno ogrevanih prostorih listnate rastlineprøimo po listih, jih postavimo v skupine ali ob sobnivodomet, da bodo imele boljøo mikroklimo in veœjozraœno vlaænost. Ob prvem pojavu uøi na potaknjencih ukrepamo spripravkom bio plantella flora kenyatox verde.Pozimi cvetoœe sobne rastline, kot so: ciklama,vijolica, flamingovec in boæiœni kaktus prestavimo nasvetlo mesto. Pognojite jih enkrat tedensko. Uporabiteodliœno topno gnojilo v obliki øumeœe table plantellatabs. Ena tableta zadoøœa za liter vode. Druge sobne rastline v pozni jeseni in pozimi gnojite enkrat na mesec. Sobne rastline, ki so poletje preæivele na prostem, umaknemo v notranje prostore.

> Øe vedno lahko oblikujemo jesensko zasaditev in vkorita posadimo rese, maœehe in hebe, ki jihkombiniramo s prezimnimi trajnicami. Sadimo vplantella specialno zemljo za okrasne rastline aliplantella balkonia, kisloljubne rastline, kot so:rododendron, azalejo, skimijo in gaulterijo pa vplantella specialno zemljo za rododendrone.

> Sedaj je res zadnji œas, da rastline prestavimo vprezimovaliøœe, kjer naj bo temperatura med 8 in 10 °C.

> Pelargonije, vodenke, petunije obreæemo na viøino od15 do 20 centimetrov, tako se bodo spomladi spet lepoobrasle.

> Tudi fuksije, spreminjavke, nageljne, gomoljnebegonije in dalije uspeøno prezimijo.

> Dalijam in gomoljnim begonijam pred nastopomhujøega mraza poreæemo nadzemne dele cca. 10 cmnad zemljo in jih prenesemo v toplo sobo, kjer najbodo popolnoma suhe. Dalije pustimo v posodi dopomladi, ko jih bomo presadili v sveæi substrat.

> Gomolje begonij pa vzamemo iz zemlje in jihshranimo v papirnati vreœki.

> Ostale rastline prenesemo v primerno svetlo sobo, kjernaj bo temperatura okrog 12 ºC.

> Nageljne prenesemo v hladno neogrevano sobonekoliko kasneje, ko temperatura pade na - 6 do -7 ºC.

> Tudi juko, alojo, palmo ali draceno pred prvo zmrzaljopremaknemo v notranje prostore.

> Œe je prostor za prezimovanje hladen in ima dokajvisoko zraœno vlago, rastline prej poøkropimo z viveraswitch, tako prepreœimo pojav sive plesni.

> Zalivamo poredko, zalivanje pa prilagodimoposamezni rastlini. Med prezimovanjem jih zalijemoenkrat do dvakrat na mesec.

Okenske in balkonske rastline >>> Sobne rastline

www.klubgaia.si 39

Za jesensko gnojenje trate je najbolje uporabiti posebnoprilagojeno plantella specialno gnojilo za jesenskognojenje trate. Tako poveœamo njeno odpornost na nizkezimske temperature.Ob koncu rasti jo øe zadnjiœ pokosimo, vendar nekolikoviøje kot obiœajno (okrog 5 cm).Odpadlo listje odstranjujemo s tal vsaj enkrat tedensko,ker listje s senœenjem onemogoœa fotosintezo, zato trataobledi in postane krhka.Uniœujemo mah s specialnim sredstvom plantella protimahu.

Vrtna trata

Kole

dar

del

Iz zemlje poberemo gomolje dalij, gladiol, kan in tistihœebulnic, ki ne prezimijo na prostem.Veœ o sajenju œebulnic si preberite na str. 22 in 23.V drugi polovici oktobra je zadnji œas za sajenje:narcis, hijacint, æafranov, medtem ko lahko tulipanesadimo øe v novembru oziroma vse do takrat, kozemlja ni zmrznjena.Gredice pred sajenjem œebulnic obogatite z organskimgnojilom visoke vrednosti bio plantella nutrivituniverzal.Za sajenje in presajanje vseh ostalih okrasnih rastlin(razen kisloljubnih) pa uporabimo plantella specialnozemljo za okrasne rastline.Vrtne ribnike zaøœitimo pred padajoœim listjem zmreæo.Za mraz obœutljive vodne rastline postavimo v manjøokad in prestavimo v svetel in hladen prezimni prostor.Starejøe grme vrtnic okopljemo, ogrnemo z zemljo,okrog njih nasujemo listje, lubje in jih zaøœitimo zsmrekovimi vejami.Veœ o sajenju vrtnic, oskrbi trajnic in ostalih okrasnihrastlin pred zimo si preberite v rubriki Strokovnjaksvetuje na str. 13.

Preprosto, øumeœe, do roæic ljubeœe!

Okrasni vrt



Documents

Gaia oktober 2012.xp 10/9/12 3:21 PM Page 1 B E R E M O N ... · porjavijo in ostanejo na drevesu vse do naslednje vegetacije, ko se odpro. Barve jeseni lahko v vrtu podaljøamo øe