GENERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE SLOVENIJEvrs-3.vlada.si/MANDAT13/vladnagradiva.nsf/71d4985ffda5de...je nekoliko zmanjšala tudi starostna segmetacija. Vendar so razlike po tipu

Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana T: 01 478 10 12F: 01 478 10 70E: [email protected]

Številka: 024-4/2014/2Ljubljana, 10. 4. 2014

GENERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE

[email protected]

ZADEVA: Poročilo delovne skupine za spremljanje učinkov sprememb v regulaciji trga del v letu 2013 -predlog za obravnavo 1. Predlog sklepov vlade:

1. Vlada RS se je seznanila s Poročilom DS za spremljanje učinkov sprememb v regulaciji trga dela.

2. Vlada RS nalaga skupini, da analizo ponovno pripravi, ko bodo razpoložljivi podatkih za leto 2014

2. Predlog za obravnavo predloga zakona po nujnem ali skrajšanem postopku v državnem zboru z obrazložitvijo razlogov:(Navedite razloge, razen za predlog zakona o ratifikaciji mednarodne pogodbe, ki se obravnava po nujnem postopku – 169. člen Poslovnika državnega zbora.)3.a Osebe, odgovorne za strokovno pripravo in usklajenost gradiva:Dr. Alenka Kajzer, vodja delovne skupine in namestnica direktorja UMAR,Peter Pogačar, namestnik vodje delovne skupine in generalni direktor Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela, Ministrstvo za delo družino, socialen zadeve in enake možnosti 3.b Zunanji strokovnjaki, ki so sodelovali pri pripravi dela ali celotnega gradiva:dr. Milan Vodopivec, MFDPŠdr. Polonca Končar, Pravna fakulteta4. Predstavniki vlade, ki bodo sodelovali pri delu državnega zbora:

5. Kratek povzetek gradiva:Delovna skupina za spremljanje učinkov sprememb v regulaciji trga dela v letu 2013 je pripravila analizo učinkov na osnovi izbranih kazalnikov oz. podatkov za obdobje do decembra 2013. Analiza učinkov kaže, da so lanske spremembe v regulaciji trga dela večinoma imele učinke v smeri zastavljenih ciljev (zmanjšanje segmentacije trga dela, povečanje fleksibilnosti povečanje delovno pravnega varstva in preprečevanja zlorab in povečanje vloge kolektivnih pogajanj). Tako podatki o novih zaposlitvah kažejo, da se delodajalci pogosteje odločajo za zaposlitve za nedoločen čas, kar deluje v smeri zmanjšanja segmentacije. Na povečanje fleksibilnosti kaže predvsem zmanjšanje varovanja zaposlitve, merjeno z indeksom varovanja zaposlitve(OECD metodologija). Po ocenah OECD se je indeks varovanja zaposlitve najbolj znižal v primeru varovanja stalne zaposlitve zoper individualno odpoved, kjer se po spremembah regulative Slovenija uvršča tudi pod povprečje OECD. Kažejo se tudi nekateri znaki povečanja pravne varnosti zaposlenih. Pregled kolektivnih pogodb, ki so bile sklenjene po uveljavitvi sprememb kaže, da so bile v praski v veliki meri uporabljene širše

zakonske možnosti za odstopanja od zakonskih določenih minimalnih standardov. Ob tem je potrebno poudariti, da so se v relativno kratkem obdobju od uveljavitve sprememb v regulaciji trga dela pokazali predvsem kratkoročni učinki, ki jih težko z gotovostjo povežemo zgolj spremembam v regulaciji trga dela. Kljub temu je delovna skupina identificirala nekaj področij in inštrumentov, ki jih je smiselno ponovno premisliti in ustrezno dopolniti.

6. Presoja posledic za:a) javnofinančna sredstva nad 40.000 EUR v tekočem in

naslednjih treh letih NE

b) usklajenost slovenskega pravnega reda s pravnim redom Evropske unije NE

c) administrativne posledice NEč) gospodarstvo, zlasti mala in s redn ja pod je t ja te r

konkurenčnost podjetij NE

d) okolje, vključno s prostorskimi in varstvenimi vidiki NEe) socialno področje NEf) dokumente razvojnega načrtovanja:

nacionalne dokumente razvojnega načrtovanja razvojne politike na ravni programov po strukturi

razvojne klasifikacije programskega proračuna razvojne dokumente Evropske unije in

mednarodnih organizacij

NE

7.a Predstavitev ocene finančnih posledic nad 40.000 EUR:(Samo če izberete DA pod točko 6.a.)

I. Ocena finančnih posledic, ki niso načrtovane v sprejetem proračunu

Tekoče leto (t) t + 1 t + 2 t + 3

Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (–) prihodkov državnega proračuna

Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (–) prihodkov občinskih proračunov

Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (–) odhodkov državnega proračuna

Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (–) odhodkov občinskih proračunov

Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (–) obveznosti za druga javnofinančna sredstva

II. Finančne posledice za državni proračun

II.a Pravice porabe za izvedbo predlaganih rešitev so zagotovljene:

Ime proračunskega uporabnika

Šifra in naziv ukrepa, projekta

Šifra in naziv

proračunske postavke

Znesek za tekoče leto

(t)Znesek za t + 1

SKUPAJ

II.b Manjkajoče pravice porabe bodo zagotovljene s prerazporeditvijo:

Ime proračunskega uporabnika

Šifra in naziv ukrepa, projekta

Šifra in naziv

proračunske postavke

Znesek za tekoče leto

(t)Znesek za t + 1

SKUPAJII.c Načrtovana nadomestitev zmanjšanih prihodkov in povečanih odhodkov proračuna:

Novi prihodki Znesek za tekoče leto (t)

Znesek za t + 1

SKUPAJ

OBRAZLOŽITEV:

I. Ocena finančnih posledic, ki niso načrtovane v sprejetem proračunuV zvezi s predlaganim vladnim gradivom se navedejo predvidene spremembe (povečanje, zmanjšanje):

prihodkov državnega proračuna in občinskih proračunov, odhodkov državnega proračuna, ki niso načrtovani na ukrepih oziroma projektih sprejetih

proračunov, obveznosti za druga javnofinančna sredstva (drugi viri), ki niso načrtovana na ukrepih

oziroma projektih sprejetih proračunov.

II. Finančne posledice za državni proračunPrikazane morajo biti finančne posledice za državni proračun, ki so na proračunskih postavkah načrtovane v dinamiki projektov oziroma ukrepov:

II.a Pravice porabe za izvedbo predlaganih rešitev so zagotovljene:

Navedejo se proračunski uporabnik, ki financira projekt oziroma ukrep; projekt oziroma ukrep, s katerim se bodo dosegli cilji vladnega gradiva, in proračunske postavke (kot proračunski vir financiranja), na katerih so v celoti ali delno zagotovljene pravice porabe (v tem primeru je nujna povezava s točko II.b). Pri uvrstitvi novega projekta oziroma ukrepa v načrt razvojnih programov se navedejo:

proračunski uporabnik, ki bo financiral novi projekt oziroma ukrep, projekt oziroma ukrep, s katerim se bodo dosegli cilji vladnega gradiva, in proračunske postavke.

Za zagotovitev pravic porabe na proračunskih postavkah, s katerih se bo financiral novi projekt oziroma ukrep, je treba izpolniti tudi točko II.b, saj je za novi projekt oziroma ukrep mogoče zagotoviti pravice porabe le s prerazporeditvijo s proračunskih postavk, s katerih se financirajo že sprejeti oziroma veljavni projekti in ukrepi.

II.b Manjkajoče pravice porabe bodo zagotovljene s prerazporeditvijo:

Navedejo se proračunski uporabniki, sprejeti (veljavni) ukrepi oziroma projekti, ki jih proračunski uporabnik izvaja, in proračunske postavke tega proračunskega uporabnika, ki so v dinamiki teh projektov oziroma ukrepov ter s katerih se bodo s prerazporeditvijo zagotovile pravice porabe za dodatne aktivnosti pri obstoječih projektih oziroma ukrepih ali novih projektih oziroma ukrepih, navedenih v točki II.a.

II.c Načrtovana nadomestitev zmanjšanih prihodkov in povečanih odhodkov proračuna:

Če se povečani odhodki (pravice porabe) ne bodo zagotovili tako, kot je določeno v točkah II.a in II.b, je povečanje odhodkov in izdatkov proračuna mogoče na podlagi zakona, ki ureja izvrševanje državnega proračuna (npr. priliv namenskih sredstev EU). Ukrepanje ob zmanjšanju prihodkov in

prejemkov proračuna je določeno z zakonom, ki ureja javne finance, in zakonom, ki ureja izvrševanje državnega proračuna.

7.b Predstavitev ocene finančnih posledic pod 40.000 EUR:(Samo če izberete NE pod točko 6.a.)Kratka obrazložitev8. Predstavitev sodelovanja javnosti:Gradivo je bilo predhodno objavljeno na spletni strani predlagatelja: /NEGradivo bo po obravnavi na Vladi RS obravnaval še Ekonomsko socialni svet (Če je odgovor DA, navedite:Datum objave: ………V razpravo so bili vključeni: nevladne organizacije, predstavniki zainteresirane javnosti, predstavniki strokovne javnosti, občine in združenja občin ali pa navedite, da se gradivo ne nanaša nanje.Mnenja, predlogi in pripombe z navedbo predlagateljev (imen in priimkov fizičnih oseb, ki niso poslovni subjekti, ne navajajte):

Upoštevani so bili: v celoti, večinoma, delno, niso bili upoštevani.

Bistvena mnenja, predlogi in pripombe, ki niso bili upoštevani, ter razlogi za neupoštevanje:

Poročilo je bilo dano ……………..

Javnost je bila vključena v pripravo gradiva v skladu z Zakonom o …, kar je navedeno v predlogu predpisa.)

9. Pri pripravi gradiva so bile upoštevane zahteve iz Resolucije o normativni dejavnosti: DA/NE

10. Gradivo je uvrščeno v delovni program vlade: DA/NE

Mag. Boštjan VASLE DIREKTOR

1 Poročilo DS za spremljanje učinkov sprememb v regulaciji trga dela v letu 2013

PovzetekAprila leta 2013 so stopili v veljavo novi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) in spremembe Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A). Vlada RS je septembra 2013 imenovala delovno skupino za spremljanje učinkov sprememb v regulaciji trga dela v letu 2013. Delovna skupina je pripravila analizo, katere namen je ugotoviti, kako se sprejete spremembe odražajo na gibanjih na trgu dela, in ali gibanja na trgu dela kažejo, da bo spremenjena regulacija dosegla zastavljene cilje. Osrednji cilji sprememb so bili naslednji: (i) zmanjšanje segmentacije trga dela, (ii) povečanje fleksibilnosti, (iii) povečanje delovnopravnega varstva in preprečevanja zlorab ter (iv) povečanje vloge kolektivnih pogajanj.

Analiza učinkov sprememb temelji na izbranih kazalnikih za obdobje do decembra 2013, ki so bili razpoložljivi do konca februarja 2014. Čeprav gre za relativno kratko obdobje od uveljavitve zakonskih sprememb, analiza kaže, da je v gibanjih na trgu dela prišlo do nekaterih premikov v smeri zastavljenih ciljev.

Spremembe v regulaciji trga dela so zmanjšale varovanje zaposlitve, kar se je odrazilo tudi v spremembi indeksa varovanja zaposlitve po metodologiji OECD. Po ocenah OECD se je indeks varovanja zaposlitve najbolj znižal v primeru varovanja stalne zaposlitve zoper individualno odpoved, kjer se po spremembah regulative Slovenija uvršča tudi pod povprečje OECD.

Ekonometrične ocene funkcije povpraševanja po delovni sili kažejo, da bi sprejete spremembe(izražene kot znižanje indeksa varovanja zaposlitve) lahko imele pozitivne, čeprav skromne učinke na zaposlenost. Hkrati pa bi lahko spremembe povečale prilagodljivost zaposlenosti na spremembe stroškov dela in prispevale k povečanju zaposlenosti ob ponovnem zagonu gospodarske rasti.

Na povečanje fleksibilnosti trga dela lahko kažejo močnejši tokovi iz zaposlitve v brezposelnost in iz brezposelnosti v zaposlitev po uveljavitvi sprememb, kar pomeni, da se je realokacija brezposelnih nekoliko povečala. Tudi večje število novo sklenjenih pogodb o zaposlitvi v obdobju po uveljaviti sprememb bi lahko bilo odraz večje fleksibilnosti zakonske regulative, saj je bilo sicer leto 2013 še vedno zaznamovano s slabimi gospodarskimi razmerami, ki sicer neugodno vplivajo na zaposlovanje.

Sprejete spremembe v regulaciji trga dela so vplivale na manjšo zadržanost delodajalcev do zaposlovanja za nedoločen čas. Segmentacija glede na tip zaposlitve se je tako v letu 2013 nekoliko zmanjšala. Največji učinek je opazen v starostni skupini mladih, zato je mogoče trditi, da se je nekoliko zmanjšala tudi starostna segmetacija. Vendar so razlike po tipu zaposlitve med novo zaposlenimi in vsemi zaposlenimi še vedno velike: delodajalci so pri novih zaposlitvah v letu 2013 še vedno kar v 72,3 % primerov posegli po pogodbi za določen čas, kar pa je manj kot v enakem obdobju 2012. Med vsemi zaposlenimi v delovnem razmerju pa je bilo ob koncu leta 2013 za določen čas zaposlenih okrog 12 %.

Ob zmanjšanju deleža zaposlitev za določen čas pa so delodajalci v letu 2013 bolj pogosto uporabljali druge oblike dela. V strukturi delovno aktivnega prebivalstva se je namreč v tretjem četrtletju 2013 znižal delež zaposlenih v delovnem razmerju in bil na medletni ravni je bil nižji za 2 o.t., povečal pa delež delovno aktivnih v drugih oblikah. To bi lahko kazalo, da so delodajalci pogodbe o zaposlitvi za določen čas deloma nadomestili z drugimi oblikami dela (zlasti s študentskim delom). Slednje je v razmerah skromne gospodarske aktivnosti lahko posledica zakonskih sprememb pri


pogodbah o zaposlitvi za določen čas, lahko pa je takšno gibanje zgolj posledica večjega povpraševanja po študentskem delu iz drugih, sezonskih razlogov. To so gibanja, ki bi jih bilo treba spremljati še naprej in tako z gotovostjo ugotoviti, ali so spremembe pri pogodbah o zaposlitvi za določen čas morda povzročile večjo uporabo drugih oblik dela, t. j. izven delovnih razmerij. Vsekakor pa bi bilo treba proučiti vzroke za uporabo drugih oblik dela, predvsem z vidika stroškov dela in obdavčitve posamezne oblike dela ter izenačevanja teh stroškov.

Manjše varovanje zaposlitve je imelo pozitivne učinke na zaposlovanje mladih za nedoločen čas in je delovalo v smeri manjše starostne segmentacije. Na drugi strani pa ni spodbudilo novega zaposlovanja starejših od 55 let. Tako delne oprostitve prispevkov za pokojninsko invalidsko zavarovanje niso imele večjega vpliva na stopnjo delovne aktivnosti starejših, so pa delodajalci te spodbude v veliki meri uporabili za znižanje stroškov dela.

Kažejo se tudi nekateri pozitivni znaki povečanja pravne varnosti zaposlenih. Na eni strani lahko večjo pravno varnost pomeni večji delež pogodb za nedoločen čas, ki se je najbolj povečal v primeru agencijskih delavcev. Hkrati se je zmanjšalo število ugotovljenih kršitev v zvezi s plačilom za delo. Delavci pa tudi v nekoliko večji meri uporabljajo nove možnosti za izredno odpoved delavca in možnosti, da uveljavijo nadomestilo plače, ki bremeni ZZZS.

Pregled kolektivnih pogodb, ki so bile sklenjene po uveljavitvi sprememb, kaže, da so bile v praksi v veliki meri uporabljene širše zakonske možnosti za odstopanja od zakonsko določenih minimalnih standardov pri urejanju delovnih razmerij z drugačno ureditvijo v kolektivnih pogodbah.

Ob tem je treba poudariti, da so se v relativno kratkem obdobju od uveljavitve sprememb v regulaciji trga dela pokazali predvsem kratkoročni učinki, ki jih težko z gotovostjo povežemo zgolj spremembam v regulaciji trga dela. Oceno otežuje tako kratko obdobje od uveljavitve zakona kot tudi nadaljnje zmanjšanje povpraševanja po delovni sili v letu 2013. Tako se bodo na primer spremembe v fleksibilnosti lahko bolj odrazile v ugodnih gospodarskih razmerah, ko povpraševanje po delovni sili ne bo več tako skromno. Poleg tega nekatere spremembe, ki so bile sprejete za zmanjšanje segmentacije, delujejo hkrati v smeri manjše fleksibilnosti. Pri zasledovanju cilja zmanjšanja segmentacije sta bili uporabljeni dve skupini ukrepov: večja fleksibilnost in nižji stroški pri pogodbah o zaposlitvi za nedoločen čas ter uvedba odpravnine in omejevanje možnosti veriženja pri pogodbah o zaposlitvi za določen čas. Posamezni skupini ukrepov sta si sicer v nasprotju, pa vendarle zasledujeta isti cilj.

Kljub temu pa se že na podlagi dosedanje analize glede ustreznosti nekaterih inštrumentov kaže naslednje:

Na področju inštrumentov za večjo fleksibilnost in hitrejšo aktivacijo delavcev v odpovednem roku bi bilo smiselno narediti podrobno analizo vzrokov, zakaj se obstoječa ureditev na kratek rok ni pokazala kot učinkovita in ali jo je mogoče izvedbeno poenostaviti. Delovna skupina ocenjuje, da bi bil pozitiven učinek morda lahko večji, če delavci ne bi biliposredni plačniki. Hkrati pa meni, da je za oceno učinkov tega ukrepa potrebno daljše obdobje izvajanja ukrepa.

ZUTD-A je uvedel možnost začasnega in občasnega dela upokojencev, ki bi se lahko razvil

v pomembnejši inštrument za povečanje stopnje delovne aktivnosti starejših. Morda bi bilo smiselno razmisliti o povezovanju z zaposlovanjem mladih preko t. i. mentorskih shem.


Ponovno bi kazalo premisliti tudi ustreznost finančnih spodbud za zaposlovanje mlajših in starejših (oprostitve prispevkov in subvencije). Pri mlajših in starejših bi bilo smiselno poenotiti ureditev, ki je sedaj določena na več različnih načinov in z različno starostno opredelitvijo mladih. Pri starejših pa se zastavlja vprašanje, ali je delna oprostitev prispevkov za delodajalce (ZPIZ-2) smiselna, saj je vezana zgolj na že zaposlene starejše in ne na zaposlovanje novih starejših.

Ker segmentacijo povzroča tudi uporaba drugih oblik dela, bi bilo treba podrobno proučiti vzroke za uporabo drugih oblik dela, predvsem z vidika stroškov dela in obdavčitve posamezne oblike dela. To bi bilo smiselno tudi v luči sprejemanja reforme študentskega dela (v zaključni fazi priprave) in problematike t. i. ekonomsko odvisnih oseb.

Analiza učinkov na izbranih kazalnikih torej kaže, da so lanske spremembe v regulaciji trga dela večinoma imele učinke v smeri zastavljenih ciljev. Zaradi kratkega obdobja od uveljavitve sprememb pa je treba nadaljevati s spremljanjem in analizo kazalnikov, narediti metodološko še bolj dodelane analize učinkov in poglobljene analize posameznih inštrumentov in pojavov.

Hkrati se je treba zavedati, da so lanske spremembe predstavljale samo del potrebnih sprememb za večjo sposobnost trga dela, da se odziva na spremembe v povpraševanju. Za izboljšanje uvrstitve Slovenije na področju urejenosti trga dela na mednarodnih lestvicah konkurenčnosti pa bodo potrebne spremembe ne samo na področju delovnih razmerij, kamor so posegle lanske spremembe, ampak tudi na področje oblikovanja plač in obdavčitve dela.


Uvod

Aprila leta 2013 so začeli veljati novi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) in spremembe Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A). Skupaj predstavljajo formalno podlago za spremembe na trgu delav Sloveniji, ki ga že vrsto let zaznamujejo ocene o nefleksibilnosti oziroma nezmožnosti prilagajanja razmer na trgu dela makroekonomskemu položaju in posledično slabši konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Spremembe ZDR-1 so bile namenjene dograjevanju sistema varne prožnosti zzagotavljanjem ustreznejšega varstva pravic delavcev, zniževanjem stroškov dela, poenostavitvijo odpuščanja za delodajalce in učinkovitejšim izvajanjem nadzora in sodnega varstva. Večji prožnosti pa so bile namenjene tudi nekatere določbe ZUTD-A.

Poleg premajhne prožnosti so bili ob sprejemanju sprememb pomembni izzivi trga dela v Sloveniji tudi: močna segmentacija trga dela, zmanjševanje stopnje delovne aktivnosti in naraščanje brezposelnosti, visoka stopnja brezposelnosti mladih in nizka stopnja delovne aktivnosti starejših. Na problem močnega varovanja rednih zaposlitev oz. velikih razlik med zaposlitvami za določen in nedoločen čas oz. segmentacije trga dela je Slovenijo opozarjala tudi Evropska komisija v priporočilih sveta v zvezi z nacionalnim programom reform. Slovenija pa se slabo uvršča tudi na lestvicah mednarodne konkurenčnosti, ki med drugim zajemajo oceno urejenosti trga dela, kjer so anketiranci delovna razmerja ocenjevali kot zelo togo urejena.

Mnogi od navedenih izzivov so pomembno povezani z gospodarsko krizo, vendar jih je kriza le dodatno zaostrila, dejansko pa je potreba po ustreznejši regulativi obstajala tudi pred tem. Osrednji cilji sprememb so zato bili: (i) zmanjšanje segmentacije trga dela, (ii) povečanje fleksibilnosti, (iii) povečanje delovnopravnega varstva in preprečevanja zlorab ter (iv) povečanje vloge kolektivnih pogajanj. Problem segmentacije so spremembe skušale reševati predvsem z zmanjšanjem razlik v pravicah med zaposlitvijo za določen in nedoločen čas, ki so poleg študentskega dela pomemben razlog za močno segmentacijo. Nekatere spremembe, ki naj bi zmanjšale segmentacijo, so bile hkrati namenjene znižanju stroškov odpuščanja ter poenostavitvi postopkov zaposlovanja in odpuščanja, kar naj bi omogočalo večjo fleksibilnost delodajalcev pri prilagajanju spremembam v poslovanju. Ob tem pa je bilo skladno s konceptom varne prožnosti precej sprememb namenjenih tudi večji delovnopravni in socialni varnosti zaposlenih.

Poleg sprememb, ki so bile uveljavljene s temeljnim zakonom, ki ureja individualna delovna razmerja, ZDR-1, naj bi na reševanje problemov trga dela pozitivno vplivala tudi druga zakonodaja. V smeri povečanja stopnje delovne aktivnosti starejših naj bi delovala sprejeta pokojninska reforma (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju-ZPIZ-2). Na povečanje stopnje pa bi lahko vplivala tudi sprememba ZUTD-A, ki je uvedla možnost začasnega in občasnega dela upokojencev. To bo omogočilo starejšim ponoven vstop na trg dela in jim dalo možnost za ohranitev družbenega in individualnega udejstvovanja ter dodatnega zaslužka. Hkrati sta ZPIZ-2 in Zakon o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva (ZIUPTDSV) uvedla tudi spodbude za zaposlovanje mladih za nedoločen čas.

Namen te analize je ugotoviti, ali se sprejete spremembe že odražajo na gibanjih na trgu dela, in oceniti, ali gibanja na trgu dela kažejo, da bo spremenjena regulacija dosegla zastavljene cilje. Vlada RS je septembra 2013 imenovala delovno skupino za spremljanje učinkov sprememb v


regulaciji trga dela v letu 2013, ki jo sestavljajo predstavniki UMAR, MDDSZ, ZRZS, IRDS in drugi (glej prilogo 1). Delovna skupine je vzpostavila nabor kazalnikov, ki naj bi pokazali učinke sprememb v regulaciji trga dela. Pri oblikovanju kazalnikov je izhajala iz možnosti, ki jih dajejo obstoječa raziskovanja in registri, ki jih izvajata in vodita Statistični urad RS ali Zavod RS za zaposlovanje. Za ocenjevanje učinkov pa smo pridobili tudi podatke Davčne uprave RS, Inšpektorata RS za delo, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in Vrhovnega sodišča R Slovenije. Tako glavne vire podatkov za analizo predstavljajo: (i) podatki iz ankete o delovni sili, ki jo SURS izvaja četrtletno, (ii) podatki iz registra delovno aktivnega prebivalstva, ki zagotavlja mesečne podatke o delovno aktivnih, (iii) podatki ZRZS o registrirani brezposelnosti in tokovih v brezposelnost in iz nje, (iv) podatki DURS o uveljavljanju oprostitev prispevkov na podlagi ZPIZ-2 in ZIUPTDSV ter (v) podatki IRSD o ugotovljenih kršitvah, ki se nanašajo na delovna razmerja. Analiza učinkov temelji na izbranih kazalnikih za obdobje od uveljavitve sprememb do decembra 2013. Delovna skupina je pripravila tudi spletni vprašalnik, na podlagi katerega je neodvisni strokovnjak izvedel spletno anketo (v nadaljevanju: anketa), ki je bila naslovljena na člane in članice Slovenske kadrovske zveze. Namen ankete je bil pridobiti informacije, kako se zakonske novosti uporabljajo v praksi in kako kadrovski strokovnjaki ocenjujejo posamezne institute (glej prilogo 2).

Pri ocenjevanju učinkov sprememb v regulaciji trga dela se je treba zavedati, da na učinke vplivajo tudi gospodarske razmere ter da se kratkoročni in dolgoročni učinki lahko razlikujejo. Čeprav tokovi v brezposelnost in iz nje ne vplivajo bistveno na agregatno zaposlenost ali brezposelnost, so lahko kratkoročni učinki reform varovanja zaposlitev na brezposelnost pozitivni ali negativni, odvisno od gospodarskih razmer ob uveljavitvi reform. Kadar fleksibilnejša zakonodaja podjetjem dopušča lažje prilagajanje različnim gospodarskim razmeram, imajo reforme v ugodnih gospodarskih razmerah pozitiven učinek na zmanjševanje brezposelnosti, saj podjetja lažje in hitreje zaposlujejo. Uveljavitev zmanjšanja varovanja zaposlitev ob slabih gospodarskih razmerah pa lahko vpliva na povečan odliv iz zaposlenosti v brezposelnost (Bouis et al., 2012). Ker spremembe v regulaciji trga dela praviloma ciljajo na povečanje fleksibilnosti na dolgi rok, na kratek rok ni možno identificirati vseh učinkov.

Zato je pri ocenjevanju učinkov reforme trga dela v Sloveniji treba upoštevati, da se je v letu 2013 nadaljevalo upadanje gospodarske aktivnosti, razmere na trgu dela pa so se nadalje poslabšale. Stopnja brezposelnosti po anketi o delovni sili se je v letu 2013 povečala na 10,1%, kar je za 1,2 o. t. več kot v letu 2012. V letu 2013 se je nadaljevalo tudi naraščanje dolgotrajne brezposelnosti, saj je stopnja dolgotrajne brezposelnosti v drugem četrtletju 2013 znašala 5,8 % (1,4 o. t. več kot leto prej) in kaže na prisotnost strukturnih problemov na trgu dela.

Poročilo delovne skupine sestavljajo tri osrednja poglavja. V prvem poglavju so na kratko predstavljena gospodarska gibanja in spremembe na trgu dela v zadnjih dveh letih s poudarkom na spremembah v gibanju po uveljavitvi sprememb. V drugem poglavju je predstavljena ocena doseganja posameznega cilja na osnovi analize izbranih kazalnikov, pri čemer se ocenjujejo naslednji cilji: zmanjšanje segmentacije, povečanje fleksibilnosti, povečanje delovnopravne varnosti in povečanje vloge kolektivnih pogajanj. V tretjem poglavju so predstavljani rezultati empirične analize, ki skuša z ekonometričnimi metodami oceniti vpliv sprememb v varovanju zaposlitve na povpraševanje po delovni sili. Poročilo zaključujemo s sklepom, v katerem povzemamo glavne ugotovitve in priporočila za spremembe.


1 Razmere na trgu dela v letu 2013

Ob nadaljnjem padcu gospodarske aktivnosti, ki je bil precej manjši kot v letu 2012, se je v letu 2013 padec zaposlenosti poglobil. Na to je močno vplivalo zmanjšanje zaposlenosti proti koncu leta 2012, kar je bilo deloma povezano s povečanim prehodom v neaktivnost po sprejetju pokojninske reforme konec leta 2012. V prvem četrtletju 2013 se je zaposlenost dodatno zmanjšala še zaradi velikega števila izteka pogodb o zaposlitvi za določen čas. V obdobju od aprila do novembra se število delovno aktivnih po registru po desezoniranih podatkih ni bistveno spreminjalo, decembra pa ponovno upadlo.

Število registriranih brezposelnih je bilo leta 2013 v povprečju za 8,8 % višje kot v letu 2012. Po hitri rasti števila brezposelnih v prvih treh mesecih leta 2013 se število po desezoniranih podatkih ni bistveno povečalo vse do novembra, v zadnjih dveh mesecih leta 2013 pa je ponovno močno poraslo. Konec leta 2013 je bilo tako registriranih 124.015 brezposelnih oseb, kar je za 5,5 % več kot konec leta 2012.

Stopnja brezposelnosti, merjena z anketo o delovni sili, ki je mednarodno primerljiv podatek, kaže, daje stopnja brezposelnosti v Sloveniji v prvi polovici leta 2013 še naprej naraščala in se zelo približala povprečju EU. Leta 2013 je v povprečju znašala 10,1 %, kar je za 1,2 o. t. več kot v letu 2012. V drugem četrtletju 2013 je stopnja brezposelnosti med osebami, starimi 15−64 let, znašala10,5 %, kar je 0,4 o. t. manj kot v povprečju EU. Po desezoniranih podatkih se je sicer stopnja brezposelnosti v drugi polovici leta 2013 nekoliko znižala.

Slika 1 : Gospodarska rast in sprememba stopnje brezposelnosti

-6

-5

-4

-3

-2

-1

0

1

2

-1,0

-0,5

0,0

0,5

1,0

1,5

2,0

2,5

3,0

Q1

09

Q2

09

Q3

09

Q4

09

Q1

10

Q2

10

Q3

10

Q4

10

Q1

11

Q2

11

Q3

11

Q4

11

Q1

12

Q2

12

Q3

12

Q4

12

Q1

13

Q2

13

Q3

13

Q4

13

V %

V o.

t.

Sprememba stopnje brezposelnosti v o.t. (leva os) BDP-medkvartalna rast v % (desna os)

Vir:SURS, preračuni UMAR

Stopnja delovne aktivnosti prebivalstva (starostna skupina 15−64 let) se je v letu 2013 v povprečju nadalje znižala, čeprav se je upadanje stopnje delovne aktivnosti v drugi polovici


leta ustavilo. V tretjem četrtletju 2013 je stopnja delovne aktivnosti prebivalstva, starega 15−64 let,znašala 64,5 % in bila nekoliko višja kot v enakem obdobju leta 2012. Čeprav se je v obdobju krize (2008−2012) stopnja delovne aktivnosti mladih najbolj znižala, je bila v drugi polovici leta 2013 na medletni ravni nekoliko višja kot v enakem obdobju 2012. Podobno velja tudi za stopnjo delovne aktivnosti starejših (55−64 let).

Slika 2: Stopnje delovne aktivnosti mladih in starejših, desezonirani podatki

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

Q1

08 Q2

Q3

Q4

Q1

09 Q2

Q3

Q4

Q1

10 Q2

Q3

Q4

Q1

11 Q2

Q3

Q4

Q1

12 Q2

Q3

Q4

Q1

13 Q2

Q3

Q4

4-če

trtle

tne

drse

če s

redi

ne v

%

15-24 let 55-64 let

Vir: SURS, preračuni UMAR

V strukturi delovno aktivnega prebivalstva se je v 2013 znižal delež zaposlenih v delovnem razmerju, povečal pa delež delovno aktivnih v drugih oblikah. V tretjem četrtletju 2013 je bil delež zaposlenih v delovnem razmerju na medletni ravni nižji za okoli 2 o.t. Povečal se je zlasti delež študentskega dela, pa tudi delež samozaposlenih.

Slika 3: Struktura delovno aktivnih glede na obliko zaposlitve, v %

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

q1-12 q2-12 q3-12 q4-12 q1-13 q2-13 q3-13 q4-13

v %

zaposleni v delovnem razmerju samozaposleni

študentsko delo in druge oblike dela

Vir: SURS;ADS, preračuni UMAR


Obseg študentskega dela, ki predstavlja pomembno začasno obliko dela mladih, pri nas močno vpliva na stopnjo delovne aktivnosti in brezposelnosti mladih. Študentsko delo izrazito vpliva na razširjenost začasnih zaposlitev med mladimi. Obseg študentskega dela se je sicer v obdobju 2008−2012 zmanjšal za 33,3 %, v zadnjem letu pa za nadaljnjega 3,6 %. Delež začasnih zaposlitev1

med mladimi se je zato v zadnjih dveh letih zmanjšal, vendar je še vedno najvišji v EU. Nad povprečjem EU pa kljub zmanjšanju v zadnjih dveh letih ostaja tudi delež začasnih zaposlitev med vsemi zaposlitvami v starostni skupini 15−64 let.

Slika 4: Delež začasnih zaposlitev med mladimi (15−24 let) v EU v drugem četrtletju 2013

0

10

20

30

40

50

60

70

80

RO LT LV EE BG UK ML DK SK CY HU GR CZ BE EI AU EU LU FI IT DE NL CR SW FR PT ES PL SI

V %

Vir: Eurostat

Učinkovit nadzor Inšpektorata RS za delo in ustrezno sodno varstvo sta nujna pogoja ustreznega delovnopravnega varstva obeh strank delovnega razmerja. Praksa obeh institucij je pokazala nekaj pomanjkljivosti, ki jih nova delovnopravna ureditev želi odpraviti. Z vidika sodne prakse se je pokazala potreba po denormiranju ureditve odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj je bilo v številnih sodnih sporih obravnavano vprašanje formalnih kršitev postopka (nepotrebnost pisnega obvestila pred odpovedjo, nesmiselnost roka za podajo odpovedi iz poslovnega razloga, vprašanje potrebnosti instituta odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, v odpovedi pogodbe o zaposlitvi zadošča navedba dejanskih razlogov za odpoved …). Poenostavljene rešitve v zvezi s postopki odpovedi pogodb o zaposlitvi, ki jih je uvedel ZDR-1, pa naj bi, ob hkratnem zagotavljanju ustreznega pravnega varstva delavca, vendarle prispevale k zmanjševanju ovir delodajalcev za zaposlovanje za nedoločen čas.

Po podatkih Inšpektorata RS za delo je v letu 2012 število ugotovljenih kršitev določb ZDR glede na število vseh pregledov na področju delovnih razmerij naraščalo, naraščalo je še tudi v začetku leta 2013, po sprejetju ZDR-1 pa je bil zaznan upad kršitev glede na število pregledov. Ob tem je pomemben podatek, da se je število inšpektorjev na področju delovnih razmerij v letu 2013 (46 inšpektorjev) v primerjavi z letom 2012 (44 inšpektorjev) povečalo, vendar se je povečalo tudi število poslovnih subjektov, ki so potencialni subjekti inšpekcijskega nadzora (teh je bilo v letu 2012 187.426, v letu 2013 pa 193.412). Kršitve v zvezi s plačilom za delo so najpogosteje ugotovljene kršitve na področju nadzora delovnih razmerij. V letu 2012 so te kršitve zajemale 42 % vseh ugotovljenih kršitev na področju nadzora delovnih razmerij, v letu 2013 pa 37 %. 1 Začasne zaposlitve zajemajo zaposlaitve s pogodbo za določen čas, študentsko delo in duge oblike dela (podjemne, avtorske pogodbe).


3 Ocena učinkov z vidika zastavljenih ciljev3.1 Zmanjšanje segmentacije trga dela

3.1.1 Opis zakonskih sprememb in cilji nove ureditve

Segmentacija je v Sloveniji že vrsto let pereč problem trga dela. V prvem obdobju po začetku krize je sicer najprej prišlo do večanja deleža zaposlenih za nedoločen čas v skupnem številu zaposlenih v delovnem razmerju, saj so se delodajalci na znižanje gospodarske aktivnosti najprej odzvali z nepodaljševanjem pogodb za določen čas. Delež zaposlitev za nedoločen čas se je začel zmanjševati šele proti koncu leta 2009, ko so bila ob nadaljevanju upadanja gospodarske aktivnosti podjetja prisiljena začenjati procese prestrukturiranja. Hkrati je ob relativno visoki stopnji varovanja zaposlitve za nedoločen čas začel postopno naraščati delež zaposlitev za določen čas, med drugim zato, ker je pogodba o zaposlitvi za določen čas za delodajalce predstavljala fleksibilnejšo obliko zaposlovanja. Tovrstnim zaposlitvam so bili izpostavljeni predvsem novi iskalci zaposlitve, večinoma mladi. Trg dela je zato postajal vse bolj segmentiran: na eni strani zaposleni z varnejšo zaposlitvijo za nedoločen čas, katerih delež se je z leti začel zmanjševati, na drugi strani pa naraščajoč delež zaposlenih s fleksibilnejšo in cenejšo obliko dela, a za zaposlene manj varno obliko zaposlitve. Fleksibilnim oblikam je bil izpostavljen pretežen del iskalcev prve ali nove zaposlitve. Poleg segmentacije glede na tip zaposlitve se je trg segmetiral tudi glede na starost zaposlenih. Stopnja delovne aktivnosti starejših (55−64 let) je zelo nizka, najnižja v EU, poleg učinkov zgodnjega upokojevanja v preteklosti na to vplivajo tudi manjše možnosti za zaposlovanje starejših. Stopnja delovne aktivnosti mladih (15−24 let), ki je bila leta 2008 38,4-odstotna in nad povprečjem EU, je leta 2011 padla pod evropsko povprečje, do četrtega četrtletja 2013 pa se je znižala že na 25,2 %. Njen padec je bil bistveno večji kot v starostni skupini 25−64 let, kar je v največji meri posledica tega, da so mladi najpogosteje zaposleni za določen čas, zniževanje obsega takšnih zaposlitev pa so delodajalci uporabljali kot najpogostejši instrument za prilagajanje nižji gospodarski aktivnosti.

Zato je bilo v okviru sprememb regulacije trga dela v letu 2013 sprejetih več zakonskih sprememb, katerih namen je bil zmanjšati segmentacijo glede na tip pogodbe o zaposlitvi, hkrati pa tudi starostno segmnetacijo na trgu dela. Glavnina sprememb se je nanašala na:

- zmanjšanje razlike v stroških zaposlitve za delodajalca med zaposlitvijo za določen in zaposlitvijo za nedoločen čas (uvedba odpravnin pri zaposlitvah za določen čas, pri zaposlitvah za nedoločen čas pa zmanjšanje odpravnin in skrajšanje odpovednih rokov, povišanje prispevka za primer brezposelnosti v primeru zaposlitve za določen čas),

- poenostavljanje postopkov pri odpovedi zaposlitve za nedoločen čas,- omejevanje možnosti veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas.

Večino sprememb je prinesel nov ZDR-1. Njegove bistvene spremembe so bile:

(i) Uvedba odpravnine v primeru prenehanja pogodbe za določen čas. Bistvena novost ZDR-1, ki se nanaša na ureditev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, je uvedba odpravnine v primeru prenehanja te pogodbe o zaposlitvi. V primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za


določen čas, ki je sklenjena za eno leto ali za krajše obdobje od enega leta, zakon določa pravico do odpravnine v višini 1/5 povprečne mesečne plače delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev dela oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas. V primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki je trajala več kot eno leto, pa ima delavec pravico do odpravnine za prvo leto zaposlitve in sorazmerni del te odpravnine za vsak mesec dela (1/5 osnove + 1/12 od 1/5 osnove za vsak mesec dela nad enim letom zaposlitve).

(ii) Uvedba dodatne omejitve pri veriženju pogodb za isto delo z zakonsko opredelitvijo istega dela (55. člen ZDR-1). Zakon omejuje sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas, s tem ko preprečuje sklenitev ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti (razen v izrecno določenih primerih). Pogodba o zaposlitvi za določen čas iz razloga predaje dela pa lahko traja največ en mesec.

(iii) Uvedba omejitve pri pogodbah za določen čas v primeru agencijskih delavcev: ZDR-1 uvaja omejitev števila napotenih delavcev pri uporabniku, ki ne sme presegati 25 % števila zaposlenih delavcev pri uporabniku (59. člen ZDR-1).

(iv) Zmanjšanje odpravnine (108. člen ZDR-1) in skrajšanje odpovednih rokov (92. člen ZDR-1) v primeru odpovedi pogodbe za nedoločen čas. V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti pripada delavcu odpravnina v višini 1/5 osnove za zaposlitev od enega do desetih let, 1/4 osnove za zaposlitev več kot deset let do 20 let, 1/3 osnove za več kot dvajset let zaposlitve pri delodajalcu (prej veljavni ZDR: 1/5 osnove za zaposlitev od enega do petih let, 1/4 osnove za zaposlitev od petih do 15 let, 1/3 osnove za zaposlitev nad 15 let). Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

(v) Poenostavitev postopka odpovedi pri zaposlitvah za nedoločen čas, pri čemer se nove zakonske rešitve nanašajo na: opustitev obveznosti obvestila o nameravani odpovedi, opustitev obveznosti ponudbe drugega ustreznega dela (91. člen ZDR-1), poenostavitev izvedbe zagovora (85. člen ZDR-1), ureditev vročanja odpovedi (88. člen ZDR-1) in možnost zadržanja učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi le za predstavnike delavcev (88. člen ZDR-1).

Poleg navedenih sprememb v ZDR-1 so bile v letu 2013 sprejete še naslednje zakonske rešitve v drugih zakonih, ki delujejo v smeri manjše segmentacije trga dela:

(i) Oprostitev plačila prispevka za primer brezposelnosti za dve leti v primeru zaposlitve za nedoločen čas oziroma povišanje prispevka za primer brezposelnosti v primeru zaposlitve za določen čas (39. člen ZUTD-A).

(ii) Delna oprostitev plačila prispevkov delodajalcev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za starejše delavce in vračilo prispevkov delodajalcev za prvo zaposlitev za nedoločen čas. ZPIZ-2 je z namenom znižanja stroškov dela za posamezne kategorije delavcev določil možnost uveljavitve delne oprostitve plačila prispevkov oziroma vračila prispevkov delodajalca za prvo leto zaposlitve za posamezne kategorije zavarovancev:

olajšava iz 156. člena se nanaša na starejše delavce, ki so opredeljeni glede na določeno starost, in sicer na tiste zavarovance (iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 14. člena ZPIZ-2), ki izpolnjujejo starostni pogoj za pridobitev predčasne pokojnine iz drugega odstavka 29. člena ZPIZ-2 (delodajalec je oproščen polovice svojega prispevka za te delavce) in tiste, ki so dopolnili 60 let (delodajalec je zanje oproščen 30 % svojega prispevka),


vračilo prispevkov na podlagi 157. člena lahko delodajalec uveljavi za zavarovance iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 14. člena ZPIZ-2, ki niso dopolnili 26 let starosti in matere, ki skrbijo za otroka do tretjega leta starosti, ko se prvič zaposlijo za nedoločen čas in ostanejo pri istem delodajalcu v zaposlitvi neprekinjeno najmanj dve leti (za prvo leto zaposlenosti v višini 50 %, za drugo leto pa v višini 30 % prispevkov delodajalca). Vračilo prispevkov delodajalca za prvo zaposlitev natančneje določa Pravilnik o vračilu dela prispevkov delodajalca za prvo zaposlitev. Delodajaleclahko uveljavi vračilo prispevkov z vlogo, ki jo vloži pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije najpozneje v treh mesecih po poteku drugega leta od sklenitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.

(iii) Oprostitve prispevkov delodajalca za socialno varnost za 2 leti v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas z osebo mlajšo od 30 let, ki je 3 mesece prej brezposelna (ZIUPTDSV, 2. člen). Delodajalec, ki v obdobju od 1. novembra 2013 do 31. decembra 2014 sklene pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas z brezposelno osebo, mlajšo od30 let, ki je bila najmanj tri mesece pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas prijavljena v evidenci brezposelnih oseb, je za prvih 24 mesecev zaposlitve te osebe oproščen plačila prispevkov delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti.

3.1.2 Analiza učinkov

Pričakovan učinek sprememb je bilo pogostejše zaposlovanje za nedoločen čas oz. povečanje deleža zaposlitev za nedoločen čas, zlasti med mladimi, ki so najbolj izpostavljeni začasnim oblikam zaposlovanja.

3.1.2.1 Rezultati ankete

Rezultati ankete kažejo, da bi reforma trga dela lahko imela določene pozitivne učinke na zmanjšanje segmentacije. Po mnenju dela kadrovskih delavcev, ki so odgovarjali na anketo, sprejeti ukrepi spodbujajo delodajalce k sklepanju pogodb za nedoločen čas. Na to po odgovorih v anketi sodeč vplivajo ukrepi, s katerimi so se pogodbe za določen čas približale pogodbam za nedoločen čas, ukrepi, ki omejujejo sklepanje pogodb za določen čas, pa tudi poenostavitev postopkov odpovedi in zmanjšanje stroškov odpovedi, ki so varstvo zaposlenih na podlagi pogodb za nedoločen čas nekoliko približale zaposlenim za določen čas. Več kot polovica sodelujočih v anketi je ugotavljala, da se postopki odpovedi pogodbe o zaposlitvi z novo zakonodajo poenostavljajo. Posledično ugotovitve kažejo, da so imele in bodo imele tudi v prihodnjem letu vpliv na zaposlovanje za nedoločen čas spremembe pri obeh oblikah pogodb o zaposlitvi. Kot manj pomemben dejavnik pri odločanju za sklepanje pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas se na podlagi rezultatov ankete kažejo finančne spodbude delodajalcem za zaposlovanje določenih kategorij oseb za nedoločen čas, vendar je pri tem treba poudariti, da gre za novejše ukrepe, ki so stopili v veljavo šele julija 2013 (ZPIZ-2) oziroma novembra 2013 (ZIUPTDSV).

Ugotovitve rezultatov ankete so namreč naslednje:

- 20 % tistih anketirancev, ki so po sprejetju nove zakonodaje zaposlovali, se je odločilo, da zaradi sprememb zakonodaje zaposlitve za določen čas nadomestijo z zaposlitvami za nedoločen čas.


- Med razlogi, ki so vplivali na nadomestitev zaposlitve za določen čas z zaposlitvijo za nedoločen čas, je najvišje uvrščena omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas. Sledijo uvedba odpravnine ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas (4,3 %), povečan prispevek delodajalca za zavarovanje za primer brezposelnosti, spodbuda za zaposlovanje mlajših brezposelnih oseb, delna oprostitev prispevkov za starejše delavce in vračilo prispevkov za prvo zaposlitev.

- Namero za zaposlovanje za nedoločen čas namesto zaposlovanja za določen čas v letu 2014 je izrazilo 15,8 % anketirancev. Med razlogi za to odločitev največkrat navajajo omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas in uvedbo odpravnine ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

- Več kot polovica anketirancev, ki so po uveljavitvi ZDR-1 že odpovedali pogodbo o zaposlitvi, meni, da je postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi po ZDR-1 enostavnejši. 9,2 % anketirancev poroča, da so spremembe, ki poenostavljajo postopke odpovedi pogodbe o zaposlitvi, in spremembe, ki zmanjšujejo stroške odpovedi, imele vpliv na njihovo odločitev za zaposlovanje za nedoločen čas.

- 5,8 % anketirancev je zaposlilo delavca, mlajšega od 26 let, ali delavko, ki skrbi za otroka do tretjega leta starosti, zaradi vračila prispevkov za prvo zaposlitev.

- 3,6 % anketirancev je zaposlilo delavca pred upokojitvijo zaradi manjšega varstva.

3.1.2.2 Analiza kazalnikov

Pozitivne spremembe v smeri manjše zadržanosti delodajalcev do zaposlitev za nedoločen čas kažejo tudi nekateri kazalniki gibanj na trgu dela. Delovna skupina je proučevala, kakšna so bila po uveljavitvi sprememb v regulaciji tega dela, torej v obdobju april-december 2013 v primerjavi z istimi obdobji v prejšnjih letih, gibanja:

- novih zaposlitev2 za nedoločen čas, - prvih zaposlitev3 za nedoločen čas , - zaposlitev za nedoločen čas ob zamenjavi zaposlitve4 in - zaposlitev agencijskih delavcev za nedoločen čas.

1.Nove zaposlitve za nedoločen čas so po uveljavitvi sprememb naraščale hitreje kot nove zaposlitve za določen čas. To kažejo podatki statističnega registra (SRDAP) o novih zaposlitvah glede na tip pogodbe (določen/nedoločen čas) (glej sliko 5). Hitrejša rast je značilna za celotno opazovano obdobje od uveljavitve zakonskih sprememb dalje (od aprila do

2 Podatki o novih zaposlitvah po SRDAP predstavljajo podatke o osebah, ki so se v opazovanem mesecu zaposlile. Pri tem so izključene prijave v tekočem mesecu, če jih je 10 ali več na isti dan pri istem deolodajalcu.3 Podatki o prvih zaposlitvah po SRDAP zajemajo osebe, ki so se v opazovanem mesecu zaposlile in od junija 2009 še niso bile zaposlene.4 Kot zamenjave zaposlitve se v analizi podatkov iz SRDAP šteje oseba, ki se je v opazovanem mesecu zaposlila, a je bila zadnji dan predhodnega meseca zaposlena pri drugem delodajlacu. Pri tem so izključene prijave v tekočem mesecu, če jih je 10 ali več na isti dan pri istem deolodajalcu.


decembra 2013), pri čemer so bile medletne rasti višje v obdobju od aprila do avgusta, nato pa so se umirile.

Slika 5 : Medletna rast števila novih zaposlitev glede na tip pogodbe o zaposlitvi, v %

Vir: SURS (SRDAP); preračuni UMAR.

Po starostnih skupinah je v primerjavi z obdobjem pred reformo hitrejše naraščanje zaposlitev za nedoločen čas značilno za vse starostne skupine, najbolj izrazito pa je pri mlajših (glej sliko 6).

Slika 6 : Medletna rast novih zaposlitev za nedoločen čas v starostni skupini 15−29 let

-60

-40

-20

0

20

40

60

80

jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec

Med

letn

a sp

rem

emba

v %

2013 2012 2011 2010 2009 Povprečje, 2009-2012

Vir: SURS (SRDAP), preračuni UMAR

Posledično se je delež novih zaposlitev za nedoločen čas v skupnem številu novih zaposlitev v obdobju april–december 2013 v primerjavi z enakim obdobjem predhodnega leta povečal, delež zaposlitev za določen čas pa znižal. Zlasti je to značilno pri zaposlitvah v mlajših starostnih skupinah. Kljub temu so v vseh starostnih skupinah še naprej znatno večino predstavljale nove zaposlitve za določen čas, v skupnih novih zaposlitvah jih je namreč bilo za določen čas kar 72,3 % (v enakem obdobju v letu 2012 pa 77,5 %).


Tabela 1 : Delež zaposlenih za nedoločen in določen čas v novih zaposlitvah, v %

StarostnaIV-XII 2012

IV-XII 2013

IV-XII 2012

IV-XII 2013

Skupina nedoločen čas določen čas15-24 let 9,8 15,0 90,2 85,025-34 let 20,8 25,5 79,2 74,535-44 let 29,8 34,7 70,2 65,345-54 let 26,0 30,7 74,0 69,355-64 let 24,8 29,9 75,2 70,1

Vir: SURS (SRDAP); lastni preračuni.

2.Podobna gibanja so značilna tudi za prve zaposlitve. Tudi pri prvih zaposlitvah namreč v obdobju od uveljavitve reforme trga dela hitreje naraščajo prve zaposlitve za nedoločen čas. V starostni skupini, kjer je prvih zaposlitev največ (15−29), je bila njihova rast v obdobju april−december 2013 precej hitrejša kot v enakih obdobjih preteklih let.

Slika 7: Medletna rast števila prvih zaposlitev za nedoločen čas, v %

-100

-50

0

50

100

150

200

jan. 13 feb. 13 mar. 13 apr. 13 maj 13 jun. 13 jul. 13 avg. 13 sep. 13 okt. 13 nov. 13 dec. 13

Med

letn

a sp

rem

emba

v %

2013 2012 2011 2010 Povprečje, 2009-2012

Vir: SURS (SRDAP), lastni preračuni

3.Podobno sliko kažejo tudi zaposlitve za nedoločen čas ob zamenjavi zaposlitev. Več kot v prejšnjih letih je bilo namreč zlasti med mladimi tudi primerov, ko so se ob zamenjavi zaposlitve zaposlili za nedoločen čas.


Slika 8: Medletna rast zamenjav zaposlitve z zaposlitvijo za nedoločen čas, starostna kategorija 15−29 let, v %

-50

-40

-30

-20

-10

0

10

20

30

40


Med

letn

a sp

rem

emba

v %

2013 2012 2011 2010 2009 Povprečje, 2009-2012

Vir: SURS (SRDAP), lastni preračuni

4. Največjo spremembo pa kaže gibanje deleža zaposlenih za nedoločen čas pri agencijah, ki opravljajo dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu – uporabniku. V primerjavi z letom 2012, ko je bilo v strukturi zaposlenih v teh agencijah 12 % delavcev zaposlenih za nedoločen čas, se je delež zaposlenih za nedoločen čas v letu 2013 povečal štirikratno, na 48 % (več glej poglavje 3.3.2.2).

Hitrejša rast zaposlitev za nedoločen čas pri vseh navedenih skupinah zaposlitev je vplivala tudi na rahlo izboljšanje razmerja med vsemi zaposlenimi za nedoločen in določen čas. Podatki ADS kažejo, da se je po začetku krize delež zaposlenih na podlagi pogodb za nedoločen čas sicer najprej povečal, saj so se delodajalci težavam v poslovanju najprej prilagajali z zmanjšanjem obsega zaposlitev za določen čas. Delež zaposlitev za nedoločen čas se je začel zmanjševati šele proti koncu leta 2009, ko so bila ob nadaljevanju upadanja gospodarske aktivnosti podjetja prisiljena začenjati procese prestrukturiranja. Delež zaposlenih za nedoločen čas je bil najnižji v letu 2012. Postopno naraščanje zaposlitev za nedoločen čas je po uveljavitvi zakonskih sprememb njihov delež do konca leta 2013 dvignilo na približno enakega, kot je bil ob začetku krize. Skladno s tem se je po uveljavitvi sprememb v regulaciji trga dela delež zaposlenih za določen čas nekoliko zmanjšal in bil ob koncu leta 2013 (2013 Q4: 12,1 %) približno enak deležu ob začetku krize (2008 Q4: 12,0 %). Bil je nižji kot ob koncu leta 2012 in kot ob koncu leta 2011, ko je bil ta najvišji (2011 Q4: 13,7 %). Delež zaposlenih za določen čas se je znižal predvsem pri mlajših, nekoliko pa tudi v najstarejši starostni skupini.


Slika 9: Delež zaposlenih v delovnem razmerju za določen čas glede na vse zaposlene v delovnem razmerju, 2008−2013, v %

10,0

10,5

11,0

11,5

12,0

12,5

13,0

13,5

14,0

Q1 Q2 Q3 Q4

2008 2009 2010 2011 2012 2013

Vir: SURS (ADS)

Glede na namen, da naj bi starostno segmentacijo trga dela zmanjšali tudi z določenimi finančnimi spodbudami, je delovna skupina skušala oceniti, koliko so na prikazana gibanja na trgu dela vplivale možnosti oprostitve določenih prispevkov. Kot izhaja iz ankete, so finančne spodbude za zaposlovanje mlajših in starejših delavcev pri odločanju delodajalcev manj pomemben dejavnik. Zaradi možnosti oprostitve plačila prispevkov po ZPIZ-2 se je po anketi za zaposlitev starejšega delavca odločilo 1,4 % delodajalcev, za zaposlitev mlajšega delavca pa nekoliko več, 5,8 %. Podatki DURS pa kažejo, da delodajalci v veliki meri uporabljajo možnosti, ki jim jih daje zakonodaja za znižanje stroškov dela starejših zaposlenih iz tega naslova,. Podatki DURS o številu delavcev, ki so dopolnili 60 let in je njihov delodajalec oproščen 30 % prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kažejo, da so delodajalci uveljavljali oprostitev za 9412 oseb, kar predstavlja 92,6 % vseh zaposlenih, ki so starejši od 60 let. Podatki o vračilu prispevkov za prvo zaposlitev na podlagi ZPIZ-2 niso na razpolago, saj bo zahtevke mogoče uveljavljati šele po dveh letih po uveljavitvi tega ukrepa za pretekli dve leti zaposlitve mladih za nedoločen čas. Spodbude za zaposlovanje mlajših brezposelnih oseb (oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost za zaposlitev osebe, mlajše od 30 let, za nedoločen čas) pa so stopile v veljavo šele novembra 2013. V zadnjih dveh mesecih leta 2013 so jih delodajalci uveljavljali za 226 zaposlitev, kar v primerjavi z novimi zaposlitvami mladih za nedoločen čas v zadnjih dveh mesecih 2013 v starostni kategoriji 15−29 let pomeni približno 50 %.


Tabela 2: Število starejših delavcev, za katere delodajalci uveljavljajo povračilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po ZPIZ-2

Q3-2013 Q4-2013

Število delavcev, ki so dopolnili 60 let, (30% oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje) 932 9412

število delavcev, ki izpolnjujejo starostni pogoj za pridobitve pravice do predčasne pokojnine (50 % oprostitev) 558 8073znesek oprostitev v EUR 145.507,70 2.827.497,38

Vir:DURS

Glede na vse navedeno delovna skupina ocenjuje, da bi hitrejša rast zaposlitev za nedoločen čas in povečanje njihovega deleža med zaposlenimi v delovnem razmerju lahko kazala na manjšo zadržanost delodajalcev do zaposlovanja za nedoločen čas. Segmentacija glede na tip zaposlitve se je namreč v letu 2013 nekoliko zmanjšala. Največji učinek je opazen v starostni skupini mladih, kar nakazuje, da se je nekoliko zmanjšala tudi starostna segmetacija. Vendar so razlike po tipu zaposlitve med novo zaposlenimi in vsemi zaposlenimi še vedno velike: delodajalci so v letu 2013 pri novih zaposlitvah še vedno kar v 72,3 % primerih posegli po pogodbi za določen čas5, med vsemi zaposlenimi pa jih je bilo ob koncu tega leta za določen čas zaposlenih okrog 12 %. Glede na to, da je do spremembe trenda prišlo v drugem četrtletju 2013, torej neposredno po uveljavitvi zakonskih sprememb, je možno sklepati, da je k temu prispevala spremenjena regulacija trga dela.

Vendar pa se je po uveljavitvi zakonskih sprememb v strukturi delovno aktivnega prebivalstva znižal delež zaposlenih v delovnem razmerju, povečal pa delež delovno aktivnih v drugih oblikah dela. To je bilo značilno tako za drugo kot tudi tretje četrtletje 2013, medtem ko je bil delež zaposlenih v četrtem četrtletju približno enak kot ob koncu leta 2012 (glej sliko 3). Povečanje deleža drugih oblik dela bi lahko kazalo, da so delodajalci pogodbe o zaposlitvi deloma nadomestili z drugimi oblikami dela (zlasti s študentskim delom). Slednje je v razmerah skromne gospodarske aktivnosti lahko posledica zakonskih sprememb pri pogodbah o zaposlitvi za določen čas, lahko pa je takšno gibanje zgolj posledica večjega povpraševanja po študentskem delu iz drugih, sezonskih razlogov. Stopnje delovne aktivnosti po starostnih skupinah namreč kažejo precej povečano delovno aktivnost mladih v tretjem četrtletju 2013, ki jo je možno pripisati večjemu obsegu študentskega dela (slika 10).

5 V primerajvi z enakim obobjem v letu 2012 je bil ta delež nižji, saj je v letu 2012 znašal 77,5 %.


Slika 10: Stopnja delovne aktivnosti, 2012−2013, v %

20

25

30

35

40

45

50

55

60

65

70

Q1 12 Q2 Q3 Q4 Q1 13 Q2 Q3 Q4

15-24 let 15-64 let 55-64 let

Vir: SURS (ADS)

3.2 Povečanje fleksibilnosti trga dela

S ciljem povečanja fleksibilnosti trga dela so bile sprejete spremembe v smeri zmanjšanja varovanja zaposlitve. Fleksibilnost trga dela, ki jo lahko opredelimo kot splet dejavnikov, ki določajo možnosti prilagajanja delodajalcev spremembam v povpraševanju, je v obdobju gospodarske krize postala večja ovira za konkurenčnost gospodarstva, kar se je pokazalo tudi v poslabšanju Slovenije na lestvicah mednarodne konkurenčnosti na tem področju.6 To lahko na eni strani kaže, da je Slovenija v primerjavi z drugimi državami kasneje pristopila k ukrepom za povečanje fleksibilnosti. Učinkovitost in fleksibilnost trga dela pa se na teh lestvicah ne ocenjuje zgolj preko elementov, ki so bili spremenjeni lani,7 pri čemer je treba poudariti, da pri ocenah nekatere spremembe še niso bile vključene ali pa je za spremembo percepcije pri delodajalcih obdobje od sprememb prekratko. Na nizko uvrstitev na področju trga dela v primerjavi z drugimi državami tako še vedno vpliva pomanjkanje davčnih spodbud za delo in visoka obdavčitev dela. Na precejšnjo rigidnost delovne zakonodaje v primerjavi z drugimi državami pa je pred spremembami v letu 2013 kazal tudi indeks varovanja zaposlitve, ki ga je razvil OECD.

3.2.1 Opis zakonodajnih sprememb za povečanje fleksibilnosti in pričakovani učinki V smeri povečanja fleksibilnosti so bile z ZDR-1 poleg zmanjšanja odpravnin, skrajšanja odpovednih rokov in poenostavitve postopkov odpovedi pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas, ki lahko delujejo tudi v smeri manjše segmentacije (glej poglavje 4.1.1), uveljavljene še naslednje spremembe:

a) Možnost opravljanja drugega dela: ZDR-1 (33. člen) je uvedel možnost, da se delavcem v času trajanja delovnega razmerja naloži tudi opravljanje drugega dela, če ta možnost ni drugače urejena s posebnim zakonom ali s kolektivno pogodbo. Zakon določa primere (z

6 Po oceni fleksibilnsoti trga dela trga dela, kot ga ocenjuje WEF (Svetovni gospodarski forum), se je Slovenija v obdobju 2008−-2013 poslabšala za 13 mest, pri oceni učinkovitosti trga dela na lestvici svetovne konkurečnosti, ki jo pripravlja IMD (Mednarodni inštitut za razvoj managementa), pa se je zdrknila za 15 mest.7 Tako so npr. lanske spremembe v regulaciji prinesle spremembe le na treh od sedmih ocenjevanih elementov pri WEF oceni učinkovitosti trga dela, pri čemer so bile za eno izmed kategorij upoštevane vrednosti iz leta 2012.


namenom ohranitve zaposlitve ali zagotovitve nemotenega poteka delovnega procesa) in pogoje (ustreznost drugega dela, časovna omejitev na tri mesece, zadržanje ugodnejšega plačila za delo), ko je takšno obveznost možno pisno odrediti delavcu. Dodatno se manjšim delodajalcem omogoča večjo notranjo fleksibilnost, saj lahko delavcem začasno odrejajo tudi primerno delo.

b) Institut začasnega čakanja na delo: ZDR-1 (138. člen) je uvedel institut »začasnega čakanja na delo«. V času čakanja na delo doma ima delavec pravico do 80-odstotnega nadomestila plače. Delodajalec lahko pisno napoti delavca na čakanje na delo doma najdalj za šest mesecev v posameznem koledarskem letu.

c) Možnost začasnega in občasnega dela upokojencev: ZUTD-A (27.a, 27.b člen) daje možnost začasnega in občasnega dela upokojencem. Začasno ali občasno delo se lahko opravlja na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela kot posebnega civilnopravnega pogodbenega razmerja med delodajalcem in upravičencem (upokojencem), ki ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja, kot jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja.

d) Manjše varovanje zaposlenosti starejših– postopno se zvišuje starost delavcev, ki jim je zagotovljeno posebno varstvo pred odpovedjo. Ureditev v ZDR-1 namreč sledi dvigu starosti, ki jo za upokojitev predvideva pokojninska zakonodaja. Posebno varstvo pred odpovedjo uživajo delavci, ki izpolnjujejo pogoj starosti 58 let, oziroma delavci, ki sicer pogoja starosti ne izpolnjujejo, jim pa do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka pet let pokojninske dobe ali manj. S ciljem povečati možnosti zaposlitve starejših delavcev varstvo pred odpovedjo ni zagotovljeno delavcem, ki ob sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi že izpolnjujejo pogoje za varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Varstva pa ne izgubijo delavci, ki sklenejo novo pogodbo o zaposlitvi na podlagi odpovedi s ponudbo nove pogodbe pri istem oziroma drugem delodajalcu.

e) Vključevanje delavcev v ustrezne ukrepe aktivne politike na trgu dela že v času odpovednega roka: v skladu z 97. členom ZDR- 1 mora delodajalec delavcu omogočiti odsotnost z dela najmanj en dan na teden, da se v času odpovednega roka vključi v ukrepe na področju trga dela v skladu s predpisi o urejanju trga dela. Za čas odsotnosti z dela v ta namen mora delodajalec delavcu izplačati 70-odstotno nadomestilo plače, ki mu ga povrne Zavod RS za zaposlovanje (13. člen ZUTD-A).

f) Denarno povračilo namesto reintegracije: v skladu s 118. členom ZDR-1 lahko delovno sodišče ne zgolj na predlog delavca, ampak tudi na predlog delodajalca, odloči o denarnem povračilu namesto reintegracije (vrnitve na delo) po ugotovitvi, da je prenehanje pogodbe o zaposlitvi nezakonito, vendar glede na vse okoliščine in interes pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče. Zakon našteva tudi okoliščine, ki jih mora sodišče upoštevati pri določitvi višine denarnega povračila (ki pa je še vedno omejeno na največ 18 mesečnih plač delavca).

3.2.2 Analiza učinkov

Pričakovali smo, da se bodo spremembe v smeri večje fleksibilnosti odrazile v: (i) pogostejšiuporabi zaposlitev za nedoločen čas, ker bo odpuščanje zaposlenih s pogodbo za nedoločen čas enostavnejše in cenejše, (ii) večji mobilnosti na trgu dela, ki bi se kazala v večjih stopnjah realokacije


zaposlenih in brezposelnih, (iii) večji delovni aktivnosti starejših, (iv) večjem zaposlovanju mladih, (v) manjšem številu kršitev pogodb o zaposlitvi in (vi) uporabi denarnega nadomestila namesto reintegracije. V nadaljevanju predstavljamo ugotovitve analize kazalnikov.

Numeričen odraz sprememb je znižanje indeksa varovanja zaposlitve, ki ga je razvil OECD in služi za primerjavo fleksibilnosti/togosti regulacije trga dela med državami. Indeksi varovanja zaposlitve lahko zavzamejo vrednosti med 0 in 6, pri čemer višja vrednost označuje bolj togo ureditev.

Indeks varovanja zaposlitve po metodologiji OECD vsebuje opis 22 osnovnih delov ureditve trga dela, ki jih zajemajo tri področja regulacije: (i) varovanje redno zaposlenega zoper individualno odpoved;8 (ii) urejenost začasnih oblik zaposlenosti9 in (iii) specifične zahteve ob kolektivnem odpuščanju.10 Na osnovi 25 ocen posameznih komponent indeksa se oblikujejo 4 indeksi :

a) indeks varovanja redno zaposlenega zoper individualno in kolektivno odpoved, ki združuje indeks EPR in EPC,

b) Indeks varovanja redno zaposlenega v primeru individualne odpovedi (EPR),c) Indeks dodatnih zahtev v primeru kolektivne odpovedi (EPC),d) Indeks urejenosti začasnih oblik zaposlenosti (EPT).

V začetku leta 2014 je OECD objavil ocene navedenih indeksov za Slovenijo pred spremembami v regulaciji trga dela in po njih po nekoliko spremenjeni metodologiji. OECD je pri ocenjevanju zakonodaje, ki je bila uveljavljena sredi aprila 2013, spremenil devet ocen vrednosti posameznih elementov, pri čemer jih je sedem ocenil kot manj restriktivne (znižanje vrednosti) in dva kot bolj restriktivne (povečanje vrednosti ocene).

Kot je razvidno iz tabele 3, so se sprejete spremembe v regulaciji odrazile v znižanju indeksa varovanja zaposlitve redno zaposlenega zoper individualno odpoved (EPR) in indeksa ureditve začasnih zaposlitev (EPT). Ureditev v primeru individualne odpovedi je po spremembah v letu 2013 postala bolj fleksibilna kot v povprečju OECD, ureditev začasnih zaposlitev pa je še nekoliko nad povprečjem OECD. Ureditev kolektivnega odpuščanja se z ZDR-1, upoštevajoč EU zakonodajo, ni spremenila, kar pomeni, da se Slovenija uvršča okoli povprečja držav EU oz. nekoliko nad povprečje OECD.

8

Pri tem se ocenjuje 12 indikatorjev: postopek odpuščanja, odpovedni rok in odpravnina v primeru delavca z 9 mesecev, 4 leta in 20 let delovne dobe, težavnost odpuščanja. 9 Pri tem se ocenjuje zakonska urejenost zaposlovanja za določen čas in delovanja agencija za posredovanje delovne sile, predvsem število ponovitev pogodb o začasnem delu in omejitve glede trajanja začasnega dela oz. dela za določen čas.10 Pri tem se ocenjuje: opredelitev skupinskega odpuščanja, obveščanje sindikatov in pristojnih javnih institucij, zahtevano obliko pogajanj, merila za odpuščanje zaposlenih in višino odpravnine.


Tabela 3: Indeksi varovanja zaposlitve v Sloveniji pred in po spremembi v letu 2013

varovanje redno zaposlenega zoper

individualno in kolektivno odpoved (EPRC)

varovanje redne zaposlitve v primeru

individualne odpovedi (EPR)

dodatne zahteve v primeru kolektivne

odpovedi (EPC)

ureditev začasnih oblik zaposlenosti

(EPT)

Slovenija − 2013 (pred spremembo) 2,67 2,39 3,38 2,50

Slovenija − maj 2013 (po spremembi) 2,39 1,99 3,38 2,13Ne tehtano povprečje OECD 2,29 2,04 2,91 2,08

Vir: OECD

Kot je razvidno iz slike 11, je po spremembi zakonodaje po indeksu varovanja redne zaposlitve v primeru individualne odpovedi Slovenija pod povprečjem 21 držav EU, ki so tudi članice OECD.Po uveljavitvi sprememb je po tem indeksu Slovenija primerljiva s Španijo, ki je reformo trga dela uvedla v letu 2012. Med državami EU, ki so tudi članice OECD, je imelo v letu 2013 bolj fleksibilno ureditev na tem področju samo še pet držav. Pred spremembami pa bila precej nad povprečjem OECD.

Slika 11 : Vrednosti indeksa varovanja redne zaposlitve v primeru individualne odpovedi (EPR) v državah OECD, ki so hkrati tudi članice EU

0,0

0,5

1,0

1,5

2,0

2,5

3,0

3,5

UK

HU EI

EE

SK

ES

SI-2

014

GR BE

DK

AU PL

LU FI SI IT

SW LV FR DE NL

CZ

PT

Vred

nost

EPR

inde

ksa

vrednost EPR OECD¸-povp.

Vir: OECDOpomba: SI- 2014 označuje vrednost indeksa za Slovenijo po uveljavitvi sprememb

Po uveljavitvi sprememb je prišlo tudi do določenih sprememb v gibanjih na trgu dela. Eden najpomembnejših pričakovanih učinkov sprememb je bilo povečanje mobilnosti na trgu dela, zato je delovna skupina proučevala gibanje kazalnikov, ki lahko odražajo mobilnost. V splošnem rezultati empiričnih analiz vpliva varovanja zaposlitve na stanje na trgu dela kažejo, da manjše varovanje praviloma povečuje tokove v brezposelnost in iz nje ter zmanjšuje brezposelnost ranljivih skupin, dolgotrajno brezposelnost in segmentacijo trga dela. Učinki sprememb v smeri manjšega


varovanja zaposlitve pa so odvisni od gospodarskih razmer. Kadar manj toga zakonodaja podjetjem dopušča lažje prilagajanje različnim gospodarskim razmeram, imajo reforme v ugodnih gospodarskih razmerah pozitiven učinek na zmanjševanje brezposelnosti, saj podjetja lažje in hitreje zaposlujejo. Uveljavitev takšnih sprememb varovanja zaposlitev ob slabih gospodarskih razmerah pa lahko vpliva na povečan odliv iz zaposlenosti v brezposelnost (Bouis in drugi, 2012).

Po uveljavitvi sprememb v regulaciji trga dela je bilo novo zaposlovanje večje kot v enakem obdobju lani. Podatki iz statističnega registra delovno aktivnih o novo sklenjenih pogodbah (SRDAP) po uveljavitvi sprememb kažejo, da je bilo v obdobju od aprila do decembra 2013 sklenjenih za 4,3 % več novih zaposlitev kot v enakem obdobju 2012. Takšno gibanje je možno povezati predvsem z rahlim povečevanjem gospodarske aktivnosti v drugi polovici leta. Kot je razvidno iz tabele 4, je bilo v tem obdobju število sklenjenih pogodb za določen čas manjše, število pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas pa večje. Slednje lahko kaže, da je na večjo pripravljenost delodajalcev za zaposlovanje vplivalo tudi manjše varovanje zaposlitev za nedoločen čas oziroma nekoliko fleksibilnejša delovnopravna ureditev, kar smo pokazali tudi z analizo segmentacije (poglavje 3.1.2). Tudi anketa med delodajalci kaže, da se lažje odločajo za zaposlitve za nedoločen čas. Kot je razvidno iz tabele 4, je bilo število novih in prvih zaposlitev v omenjenem obdobju manjše v starostni skupini 15−29 let, kar je predvsem posledica zmanjšanja zaposlovanja mladih za določen čas, ki so ga morda delodajalci deloma nadomestili s fleksibilnejšimi oblikami dela.

Tabela 4 : Novo sklenjene pogodbe po starostnih skupinahIV-XII 2012

IV-XII 2013

Število ŠteviloSprememba v %

Skupaj15-29 let 35.450 34.361 -3,130-54 let 58.061 63.305 9,055 let+ 4.765 4.825 1,3Skupaj 98.276 102.491 4,3Določen čas15-29 let 30.702 27.883 -9,230-54 let 41.881 42.811 2,255 let+ 3.570 3.369 -5,6Skupaj 76.153 74.063 -2,7Nedoločen čas15-29 let 4.748 6.478 36,430-54 let 16.180 20.494 26,755 let+ 1.195 1.456 21,8Skupaj 22.123 28.428 28,5

Vir: SURS, SRDAP, lastni preračuni

Ekonomska teorija predvideva, da zmanjšanje varovanja zaposlitve izboljšuje zaposlitvene možnosti mladih. Pri nefleksibilni zakonodaji – in torej pri znatnih stroških odpuščanja – se namreč delodajalec pri sicer primerljivih delavcih raje odloči za starejše, ki imajo za referenco prejšnje delovne izkušnje; mladi teh nimajo ali jih imajo bistveno manj. Manj restriktivno varovanje zaposlitve tako


povečuje relativno atraktivnost zaposlovanja mladih (Blanchard, 2000). Tudi pri nas se je pozitiven učinek na zaposlovanje za ne določen čas relativno najbolj pokazal v starostni skupini 15−29 let. Glede na vpliv gospodarskih razmer na učinke zmanjšanja varovanje zaposlitve na zaposlovanje bi v ugodnih gospodarskih razmerah lahko pričakovali, da se bo povečalo zaposlovanje mladih.

Analiza kazalnikov mesečnih tokov v brezposelnost in iz nje kaže, da se je realokacija brezposelnih nekoliko povečala po uveljavitvi sprememb. Merjeno s stopnjo realokacije brezposelnih, ki smo jo opredelili kot vsoto prilivov zaradi izgube zaposlitve in odlivov iz brezposelnosti v zaposlitve, je bila realokacija v letu 2013 manjša kot v letu 2012, na kar je vplival omenjeni velik priliv starejših (glej tabelo 5), ki je povezan z uveljavitvijo ZPIZ-2. Tako izračunana stopnja realokacije brezposelnih za leto 2012 po naši oceni ne daje prave slike dinamike na trgu dela. Primerjava s stopnjami realokacije v letu 2011 kaže, da je bila dinamika po uveljavitvi reforme v tretjem in četrtem četrtletju nekoliko večja kot v primerljivih četrtletjih 2011.

Slika 12 : Stopnje realokacije brezposelnih*, v %

28,727,0 28,4

34,9 34,4

39,8

28,930,3

32,5

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

Q2 Q3 Q4

V %

2011 2012 2013

Vir: ZRZS, lastni preračuni

*Opomba. Stopnja realokacije brezposelnih je izračunan kot vsota prilivov zaradi izgube zaposlitve in odlivov iz brezposelnosti v zaposlitve glede na povprečno število registrirano brezposelnih v četrtletju.

V razmerah upadanja gospodarske aktivnosti je na gibanje registrirane brezposelnosti še vedno vplivala gospodarska kriza, kar se kaže v povečanem prilivu brezposelnih zaradi izgube zaposlitve za določen čas, in aktivna politika zaposlovanja, ki je v letu 2013 pomembneje prispevala k zaposlovanju brezposelnih kot v preteklih letih.11 Manj kot v preteklih letih so v letu 2013 na stanje brezposelnosti vplivali administrativni razlogi (črtanje iz evidenc zaradi kršitev obveznosti in upokojevanje). V razmerah nadaljnjega upadanja gospodarske aktivnosti učinek sprememb na tokove še ni viden, na kar vpliva tudi kratek čas od uveljavitve sprememb. V obdobju od aprila do decembra 2013 se je zaposlilo 16,8 % več brezposelnih kot v enakem obdobju 2012, pri čemer je bilo število subvencioniranih zaposlitev večje za 35,1 %, število ostalih zaposlitev pa večje za 12,7 %. Predvsem zaradi velikega priliva starejših ob koncu leta 2012, ki je povezan s sprejemom pokojninske reforme, je bil priliv v brezposelnost v obdobju april−december 2013 manjši kot v enakem obdobju 2012.

11 Pomembno večje število brezposelnih je zaposlitev dobilo s pomočjo subvencij, več pa je bilo tudi vseh ostalih (nesubvencioniranih) zaposlitev


Tabela 5: Glavne komponente prilivov in odlivov v brezposelnost

IV-XII. 2012število

IV-XII. 2013število sprememba v %

PRILIVI – skupaj 81.768 77.448 -5,31. izguba zaposlitev ali iztek pogodbe za določen čas 56.479 52.130 -7,7- od tega v starosti 15−29 let 14.815 14.610 -1,4- od tega v starosti 30−54 let 34.397 33.272 -3,3- od tega starejši od 55 let 7.267 4.248 -41,5

2. iskalci prve zaposlitve 13.250 15.359 15,9ODLIVI – skupaj 74.566 76.063 2,0-od tega odliv brezposelnih v zaposlitve 40.984 47.891 16,9- od tega odliv zaradi upokojitve 8.394 6.673 -20,5

Vir: ZRZS, lastni preračuni

Lani sprejete spremembe so dodatno razširile pravne podlage za možnosti vključevanja presežnih delavcev v storitve in ukrepe trga dela že v času odpovednega roka. Kot je razvidno iz tabele 6,je v obdobju veljavnosti sprememb (april−december 2013) 1.795 delodajalcev preko posebne spletne storitve (eDor) ZRSZ posredovalo podatke o odpovedi pogodb o zaposlitvi za skupaj 4.908 delavcev, med njimi pa se jih je 46 % v času odpovednega roka prijavilo v evidenco iskalcev zaposlitve. Rezultati aktivacije teh delavcev so izrazito skromni, saj je bilo samo 0,2 % teh delavcev vključenih v programe APZ, kar je precej manj, kot je vključenih brezposelnih oseb, 13,5 % teh delavcev pa je prešlo v drugo zaposlitev.

Tabela 6: Obvestila delodajalcev zavodu za zaposlovanje o odpovedih pogodbe o zaposlitvi iz operativnih razlogov ob začetku teka odpovednega roka (ZDR-1) in prijave teh delavcev v evidenco Iskalcev zaposlitve (ZUTD), april−december 2013

Obvestila zavodu za zaposlovanje (ZDR-1) Evidenca Iskalcev zaposlitve - Delavci z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi (ZUTD)

Število delodajalcev Število prijav delavcev z odpovedjo pogodbe o zap.

Prijavili v evidenco iskalcev zaposlitve Vključili v ukrepe

APZ

Prešli v zaposlitev

Prešli v neaktivnost

1.795 4.908 2.267 5 307 22Vir: ZRZS

Delodajalec mora delavcem, ki jim je odpovedal pogodbo o zaposlitvi zaradi poslovnih razlogov ali razloga nesposobnosti, omogočiti odsotnost z dela vsaj en dan v tednu še v času trajanja odpovednega roka. Posredni plačnik povračila je delavec sam, saj se mu ob prehodu v odkrito brezposelnost čas trajanja denarnega nadomestila skrajša za dneve odsotnosti, to je za dneve, za katere delodajalec uveljavlja povračilo njegovega nadomestila plače. Delodajalec lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače za delavce, o katerih je predhodno, to je neposredno ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi, obvestil ZRSZ.

V obdobju od aprila do konca decembra 2013 je bilo v sistem povračil nadomestila plač zaradi iskanja zaposlitve oz. vključevanja v ukrepe trga dela vključenih 211 delavcev, kar predstavlja 4,3 % delavcev, ki so jih delodajalci prijavili, in 162 delodajalcev (9 % od vseh, ki so prijavili delavce v odpovednem roku). Delodajalci so uveljavili povračilo nadomestila plač za skupaj 890 dni v znesku 42,5 tisoč € oz. 201,38 € v povprečju na enega delavca. Delavci so v času odpovednega roka v povprečju izkoristili 4,2 dneva odsotnosti z dela. Ob prijavi v evidenco brezposelnih jim je bil


posledično čas prejemanja denarnega nadomestila v povprečju skrajšan za štiri dni, in sicer v prvem mesecu upravičenosti. Tudi ti podatki kažejo, da zamišljene spodbude za hitrejše prehajanje v nove zaposlitve še v času odpovednega roka v praksi niso zaživele. Razloge gre iskati tudi v pogojih za izvajanje teh zakonskih določil, od katerih velja izpostaviti omejene kadrovske resurse ZRSZ in neprilagojenost ukrepov APZ za vključevanje te kategorije iskalcev zaposlitve. Pozitiven učinek bi bilprav tako lahko večji, če delavci ne bi nadomestila zaradi odsotnosti z dela svojemu delodajalcu posredno vračali sami. Ker se jim za dneve, ko so iskali zaposlitev, sorazmerno skrajša prejemanje denarnega nadomestila, je njihova motivacija za vključevanje v predvideni sistem nižja, kot bi bila brez poseganja v njihovo denarno nadomestilo. Ocenjujemo, da so učinki sprememb v smeri zgodnejše aktivacije presežnih delavcev skromni glede na stroške izvajanja tega sklopa zakonskih določil.

Julija 2013 so stopile v veljavo spremembe Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A), ki so uvedle začasno in občasno delo upokojencev, ki se je uporabljalo v skromnem obsegu. Podatki DURS kažejo, da je bilo v tretjem četrtletju izplačanih 741, v četrtem četrtletju pa 1.413 takšnih tovrstnih prejemkov. Omenjeno število delovno aktivnih upokojencev predstavlja 0,6 % delovno aktivnih, ki so starejši od 50 let, v drugi polovici leta. To kaže, da občasno in začasno delo upokojencev v drugi polovici leta 2013 še ni vplivalo na povečanje stopnje delovne aktivnosti starejših, čeprav bi se inštitut lahko uporabljal za prenašanje izkušenj na mlade. Tudi anketa med delodajalci kaže, da so podjetja pri povečevanju drugih oblik dela začasno in občasno delo upokojencev uporabljala v manjši meri kot na primer študentsko delo.

Manjše varovanje zaposlenosti starejših zaposlenih se v opazovanem obdobju ni odrazilo v bistveno večjem novem zaposlovanju starejših od 55 let. Kot je razvidno iz slike 12, se je število novih zaposlitev oseb, starejših od 55 let, v obdobju po uveljaviti sprememb ohranjalo na podobni ravni kot v enakih mesecih leta 2012. Stopnja delovne aktivnosti starostne skupine 55−64 let je bila v drugi polovici leta 2013 le nekoliko (za 0,1 o. t.) višja kot v prvi polovici leta, na medletni ravni pa je bila v drugi polovici leta višja za 1,1 o. t. Podatki DURS o številu delavcev, ki so dopolnili 60 let in je njihov delodajalec oproščen 30 % prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kažejo, da delodajalci uveljavljajo oprostitev za 9.412 oseb, kar predstavlja 92,6 % vseh zaposlenih, ki so starejši od 60 let.

Slika 13: Nove zaposlitve starejših od 55 let, medletna sprememba v %

-100

-50

0

50

100

150

200

250

300


med

letn

e sp

rem

embe

v %

2013 2012 2011

Vir: SURS;( SRDAP)


Uporabo zakonskih sprememb, ki vplivajo na notranjo fleksibilnost (možnost opravljanja drugega dela in možnost uporabe začasnega čakanja na delo) so ocenili delodajalci v anketi. V letu 2013 je 18,8 % anketiranih podjetij uporabilo možnost odreditve drugega dela, podoben odstotek pa jih namerava to uporabiti tudi v letu 2014. Možnost odreditve začasnega čakanja na delo so anketirana podjetja uporabljala v nekoliko manjši meri.12

Na večjo fleksibilnost lahko vplivajo tudi enostavnejši postopki odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj lahko delodajalcu olajšajo odločitev o zaposlovanju. S poenostavitvijo postopka odpovedi je število kršitev, ki se nanašajo na odpoved pogodbe o zaposlitvi, glede na število pregledov, ostalo na podobni ravni oz. minimalno nižji ravni kot v enakem obdobju leta 2012. Anketa med delodajalci pa je pokazala, da več kot polovica anketirancev ocenjuje, da je postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi po novem enostavnejši. Anketa prav tako kaže, da je 6,4 % anketirancev po uveljavitvi ZDR-1 že imelo spor z delavcem o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Delodajalci v večini primerov sporov glede nezakonitosti pogodbe o zaposlitvi uporabljajo možnosti, da sami predlagajo denarno povračilo namesto reintegracije (kar je do uveljavitve ZDR-1 lahko predlagal le delavec), ki jim omogoča predvsem večjo predvidljivost pri načrtovanju delovnega procesa, tako z vidika kadrovske politike kot tudi stroškov.

Tabela 7: Število ugotovljenih kršitev v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi

število ugotovljenih kršitev v zvezi z odpovedjo pogodbeo zaposlitvi

število vseh pregledov

število kršitev na 100 pregledov

2012/1 105 2457 4,272012/2 57 2028 2,812012/3 87 2119 4,112012/4 153 2423 6,312013/1 125 2328 5,372013/2 127 2814 4,512013/3 75 2754 2,722013/4 114 3062 3,72

Vir: IRDS

3.3 Vpliv na delovnopravno varstvo delavcev

V smeri povečanja delovnopravne varnost zaposlenih so bile narejene zakonske spremembe predvsem na naslednjih področjih: (i) ureditve zaposlitev za določen čas, (i) ureditev dela delavcev preko agencij za posredovanje delavcev, (iii) ureditev zagotavljanja finančne in socialne varnosti delavcev ter (iv) možnosti predsodne mediacije, sodnega varstva in sankcioniranja prekrškov.

12 V letu 2013 je ta inštitut uporabilo 11,9 anketiranih podjetij, v letu 2014 pa jih namerava 7,4 %.


3.3.1 Zaposlitev za določen čas

3.3.1.1 Opis zakonskih sprememb

Spremembe ZDR-1, ki zadevajo urejanje zaposlovanja za določen čas, z vidika urejanja trga dela zasledujejo cilj zmanjševanja segmentacije na trgu dela oz. motiviranja delodajalcev za zaposlovanje za nedoločen čas, z vidika individualnega delovnopravnega statusa posameznih delavcev pa so namenjene izboljšanju njihovega delovnopravnega položaja in varstva. Izpostavljamo:

(i) zakonsko spremenjeno ureditev formalnih razlogov in omejitev pri zaposlovanju za določen čas, kot sta obvezna vključitev razloga za zaposlitev za določen čas v samo pogodbo o zaposlitvi in spremenjena ureditev časovne omejitve opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi za določen čas (dve leti), ki je po novi ureditvi praviloma vezana na začasnost razloga in ne več na posameznega delavca. Kot posledica nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas je zakonsko določena domneva, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas.

(ii) dodatne ukrepe za izboljšanje delovnopravnega položaja zaposlenih za določen čas z delovnopravnim položajem zaposlenih za nedoločen čas, kot je predvsem zagotovitev pravice do odpravnine delavcem, ki jim z iztekom določenega časa preneha zaposlitev za določen čas (glej poglavje 3.1.1). Pravice do odpravnine delavec nima, če v času trajanja ali po preteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklene z delodajalcem pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, nadaljuje z delom na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas ali zavrne ustrezno zaposlitev za nedoločen čas, ki mu jo je ponudil delodajalec. Pravica do odpravnine po ZDR-1 se uporablja za pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki so sklenjene po uveljavitvi ZDR-1.

(iiI) druge ukrepe, ki zadevajo uporabo možnosti delodajalcev za zaposlovanje za določen čas, kot npr. povečan prispevek delodajalca za zavarovanje za primer brezposelnosti (39. člen ZUTD-A), delna oprostitev prispevkov za starejše delavce (156. člen ZPIZ-2) ali vračilo prispevkov za prvo zaposlitev (157. člen ZPIZ-2) ter spodbuda za zaposlovanje mlajših brezposelnih oseb (2. člen ZIUPTDSV).

3.3.1.2 Analiza učinkov zakonskih sprememb na delovnopravni položaj delavcev

Glede na namen zakonskih sprememb smo pričakovali, da se bodo te odrazile v: (i) večjem številu odkritih kršitev v zvezi s pogodbami za določen čas, (ii) večjem številu vloženih tožb v zvezi s pogodbo o zaposlitvi za določen čas na delovnem sodišču in (iii) večjem številu zaposlenih za nedoločen čas.

Kot je razvidno iz tabele 6, se je število ugotovljenih kršitev v zvezi s pogodbami o zaposlitvi za določen čas v tretjem in četrtem četrtletju povečalo. Slednje je po naši oceni posledica lažjega nadzora na podlagi dopolnjenih zakonskih določb, ki urejajo vsebino in časovno omejitev pogodb za določen čas.


Tabela 8: Število ugotovljenih kršitev v zvezi s pogodbami za določen čas

število kršitev

število pregledov


2012/1 12 2457 0,49

2012/2 7 2028 0,35

2012/3 9 2119 0,42

2012/4 5 2423 0,21

2013/1 9 2328 0,39

2013/2 5 2814 0,18

2013/3 13 2754 0,47

2013/4 14 3062 0,46Vir: IRSD

Glede na to, da je od uveljavitve nove zakonodaje do konca leta 2013 preteklo le slabih devet mesecev, je sicer težko sklepati o učinkih na podlagi postopkov na sodišču. Kot je razvidno iz slike 14, je bilo število prejetih zadev, ki se nanašajo na pogodbe o zaposlitvi za določen čas, po uveljavitvi sprememb manjše kot v enakem obobju leta 2012. Načeloma gre v teh primerih za tožbe na transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo za nedoločen čas kot posledica domnevno nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Ugotavljamo, da trend po spremembi zakonodaje ne odstopa na način, da bi lahko jasno odražal določeno ravnanje zaposlenih glede uveljavljanja njihovega delovnopravnega statusa.

Slika 14 : Število prejetih zadev v zvezi s pogodbo o zaposlitvi za določen čas

0

10

20

30

40

50

60

Q1 12 Q2 12 Q3 12 Q4 12 Q1 13 Q2 13 Q3 13 Q4 13

Šte

vilo

Vir: Vrhovno sodišče RS


V kolikšni meri so ukrepi, kot so časovno omejevanje sklepanja pogodb za določen čas, uvedba odpravnine ob izteku teh pogodb ter drugi ukrepi, ki v določenih primerih zaposlovanja za nedoločen čas zmanjšujejo višino prispevkov, dejansko motivirali delodajalce za zaposlovanje za nedoločen čas namesto zaposlovanja za določen čas in posledično prispevali k njihovi trajnejši zaposlenosti in s tem k njihovemu stabilnejšemu delovnopravnem statusu in varstvu, je razvidno iz analize podatkov v poglavju o vplivu sprememb v regulaciji trga dela na zmanjšanje segmetacije (poglavje 3.1).

Tudi rezultati ankete kažejo, da sprejeti ukrepi spodbujajo delodajalce k sklepanju pogodb za nedoločen čas, ki dajejo delavcem večjo delovnopravno varnost. Na to vplivajo tako ukrepi, s katerimi so se pogodbe za določen čas približale pogodbam za nedoločen čas, kot tudi poenostavitev postopkov odpovedi in zmanjšanje stroškov odpovedi, ki so varstvo zaposlenih na podlagi pogodb za nedoločen čas nekoliko približale zaposlenim za določen čas. Več kot polovica delodajalcev namreč ugotavlja, da se postopki z novo zakonodajo poenostavljajo. Kot manj pomemben dejavnik pri odločanju za sklepanje pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas se na podlagi ugotovitev spletnega vprašalnika kažejo finančne spodbude delodajalcem za zaposlovanje določenih kategorij oseb za nedoločen čas, vendar je pri tem treba poudariti, da gre za novejše ukrepe, ki so stopili v veljavo šele julija 2013 oziroma novembra 2013.

3.3.2 Agencijsko delo


Spremembe ZDR-1, ki zadevajo ureditev dela agencij, ki opravljajo dejavnost zagotavljanja dela delavcev delodajalcu – uporabniku, zasledujejo cilj fleksibilnosti na trgu dela, vendar ne na račun pravne varnosti zaposlenih, ki tako delo opravljajo (v nadaljevanju: napoteni delavci). Glede na področje urejanja ZDR-1 kot splošnega delovnopravnega predpisa, ki ureja individualna razmerja med delodajalcem in delavcem ini temeljne delovnopravne standarde pri opravljanju dela, se spremembe, ki z vidika posameznega delavca prispevajo k izboljšanju njegovega delovnopravnega statusa in varstva, nanašajo predvsem na:

(i) ureditev, ki vzpostavlja pravilo zaposlovanja za nedoločen čas pri agenciji in možnost zaposlovanja za določen čas, jasneje veže na obstoj pogojev, torej na začasnost razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri uporabniku. Ob tem je treba upoštevati tudi ureditev, ki predvideva, da se v časovno omejitev opravljanja istega dela na podlagi zaposlitve za določen čas pri uporabniku upošteva tudi čas dela napotenega delavca.

(ii) z vidika uporabe dela napotenih delavcev pri uporabniku je zaposlovanje za nedoločen čas teh delavcev pri agenciji motivirano tudi z ureditvijo, ki iz zakonsko določene kvote napotenih delavcev, ki lahko opravljajo delo pri uporabniku, izključuje delavce, ki so pri agenciji zaposleni za nedoločen čas. Maksimalno dovoljeno število napotenih delavcev, katerih delo lahko uporablja posamezni uporabnik, je sicer zakonsko omejeno na 25 % števila zaposlenih delavcev pri uporabniku, to omejitev pa je možno tudi drugače dogovoriti s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Zakonska omejitev se tudi ne uporablja za uporabnika, ki zaposluje deset ali manj delavcev. Zakonska omejitev dovoljenega števila napotenih delavcev, ki lahko opravljajo delo pri posameznem delodajalcu, se po prehodni določbi ZDR-1 začne uporabljati eno leto po uveljavitvi zakona, torej aprila 2014.

3.3.2.2 Ocena učinkov sprememb, ki urejajo agencijsko delo


Glede na namen zakonskih sprememb smo pričakovali, da se bo v praksi pri agencijah povečal delež zaposlitev za nedoločen čas. Ugotovitve iz obrazcev za poročanje podatkov delodajalca, ki je vpisan v register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemuuporabniku za leto 2012 in 2013, kažejo, da je bilo v letu 2012 od delavcev, ki jih agencija napoti na delo k uporabniku, za določen čas zaposlenih 88 % delavcev, za nedoločen čas pa 12 %. V letu 2013 je bilo razmerje med zaposlitvami za določen in nedoločen čas med delavci, ki jih agencija napoti na delo k uporabniku, bolj uravnoteženo, 52 % delavcev je imelo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, 48 % pa pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

Anketa med delodajalci je pokazala, da je: (i) 20,4 % anketirancev v letu 2013 sodelovalo z delavci, napotenimi s strani delodajalca, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku (agencijski delavci) in (ii) odstotek agencijskih delavcev, s katerimi so anketiranci sodelovali med aprilom in novembrom 2013 (8,2%), je bil nekoliko manjši kot v enakem obdobju leta 2012.

V obdobju po uveljaviti sprememb v regulaciji trga dela se je delež agencijskih delavcev, ki so pri agencijah zaposleni za nedoločen čas, močno povečal. Ocenjujemo, da to v kombinaciji z drugimi ukrepi13 na tem področju prispeva k povečani pravni varnosti agencijskih delavcev. Anketa med delodajalci kaže, da se skupni delež agencijskih delavcev bistveno ne spreminja v primerjavi z letom poprej, na podlagi česar sklepamo, da sprejeti ukrepi za povečanje pravne varnosti agencijskih delavcev niso povzročili upada te dejavnosti. Zagotavljajo pa boljši delovnopravni položaj teh delavcev in izboljšujejo možnosti za uveljavitev njihovega pravnega varstva ter prispevajo k zmanjševanju zlorab, do katerih je v preteklosti pogosto prihajalo..

13 Uveljavitev o dodatnih odgovornosti uporabnika do agencije kot tudi do napotenih delavcev za zagotavljanje upravičenj teh delavcev.

Dodatne obveznosti in odgovornosti uporabnika v odnosu do agencije:- seznanitev agencije z obstojem okoliščin, zaradi katerih so začasne napotitve delavcev prepovedane,- odgovornost uporabnika za pravilnost in popolnost podatkov o obstoju razlogov za zaposlitev za določen čas,- obvestitev agencije o pogojih za opravljanje dela delavca in predložitev ocene tveganja,- sklenitev dogovora z agencijo o medsebojnih pravicah ter pravicah in obveznostih delavca in uporabnika – v dogovoru agencija in

uporabnik ne moreta izključiti odgovornost uporabnika za spoštovanje določb zakona, kolektivnih pogodb ter splošnih aktov uporabnika o varovanju zdravja pri delu ter o delovnem času, odmorih in počitkih,

- dogovor mora vsebovati tudi dogovor o izobraževanju, izpopolnjevanju in usposabljanju delavca v času napotitve pri uporabniku,- odgovornost uporabnika za pravilnost in popolnost podatkov o plačilu za delo, ki jih daje delodajalcu za zagotavljanje dela za

namene obračuna plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja,- subsidiarna odgovornost uporabnika za izplačilo plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja delavcu za obdobje, ko je

delavec pri njem opravljal delo.

Obveznosti in odgovornosti uporabnika do napotenih delavcev:- uporabnik in delavec morata v času opravljanja dela delavca pri uporabniku glede pravic in obveznosti upoštevati določbe zakona,

kolektivnih pogodb, ki zavezujejo uporabnika, oziroma splošnih aktov uporabnika, vključno s pravico do uporabe ugodnosti, ki jih uporabnik zagotavlja svojim delavcem v zvezi z zaposlitvijo,

- seznanitev napotenih delavcev z vsemi veljavnimi splošnimi akti delodajalca. V ta namen morajo biti splošni akti delodajalca vedno na razpolago na dostopnem mestu, na katerem se lahko delavci brez nadzora seznanijo z njihovo vsebino,

- pisna seznanitev napotenih delavcev prostih delih oziroma o javni objavi prostih del na pri delodajalcu običajen način (npr. na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih delodajalca ali z uporabo informacijske tehnologije),

- enkrat letno obveščanje sindikata oziroma sveta delavcev ali delavskega zaupnika na njegovo zahtevo o razlogih za uporabo dela napotenih delavcev in njihovem številu.


4.3.3 Finančna in socialna varnost delavcev


V okviru novih rešitev ZDR-1 so uveljavljene tudi spremembe, ki zadevajo različne delovnopravne institute (pravna narava plačilne liste, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca, zavezanec za plačilo nadomestila plače v primerih zdravstvene nezmožnosti za delo), vendar je njihov skupni namen zagotavljanje večje finančne in socialne varnosti delavcev:

(i) Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo lahko poda delavec delodajalcu, je predvidena za primere hujših kršitev pogodbenih in drugih obveznosti delodajalca, ki so zakonsko izrecno določene. Med temi kršitvami je v novem ZDR-1 izrecno izpostavljeno neizplačilo plače oziroma bistveno zmanjšano izplačilo plače, zamuda oziroma neredno izplačevanje plač delavcem, povsem na novo patudi neplačevanje prispevkov za socialno varnost, in sicer tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev. Za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca je predpisan predhodni postopek opominjanja delodajalca na izpolnitev obveznosti in obvestitev inšpektorata RS za delo. Zakonito podana odpoved učinkuje takoj z vročitvijo delodajalcu. Delavec ima v tem primeru pravico do odpravnine, kot bi jo imel, če bi mu delodajalec odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga,ter pravico do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. V primeruneplačila navedenih pravic delodajalca mora delavec terjatve uveljavljati na pristojnem delovnem sodišču.

(ii) Za plačilno obdobje, ki ne sme biti dolgo in je običajno obdobje enega meseca, mora delodajalec na dogovorjen oziroma določen izplačilni dan delavcu izplačati plačilo za opravljeno delo. Hkrati je delodajalec dolžan delavcu do konca plačilnega dne izdati pisni obračun, iz katerega so razvidni podatki o plači, nadomestilu plače, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki, do katerih je delavec upravičen na podlagi zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta delodajalca ali pogodbe o zaposlitvi, obračun in plačilo davkov in prispevkov ter plačilni dan. Iz pisnega obračuna morajo biti razvidni tudi podatki o delavcu in delodajalcu. Pisni obračun plače (plačilna lista) je verodostojna listina, na podlagi katere lahko delavec predlaga sodno izvršbo.(iii) Delodajalec v primeru odsotnosti zaradi zdravstvenih razlogov, ki presega tisto odsotnost, za katero breme nosi sam (nad 30 delovnih dni oziroma največ 120 delovnih dni v koledarskem letu), izplača nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja (3. odstavek 137. člena ZDR-1). V teh primerih je delodajalec zavezan obračunati in izplačati delavcu nadomestilo plače, od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa zahteva povračilo izplačila. ZDR-1 nezagotavljanje nadomestila plače delavcu v skladu s 137. členom sankcionira kot kršitev delodajalca z globo v 29. točki 217. člena.

V primerih delodajalčevega neplačevanja plač delavcem, ki vključuje tudi neizplačevanje nadomestil plač, ki gredo sicer v breme zdravstvenega zavarovanja, vendar jih mora delavcem izplačati delodajalec, je sodna praksa delovnih sodišč in VS RS na podlagi odločitve Ustavnega sodišča RS v zadevi Up-794/11 z dne 21. 2. 2013 že upoštevaje prej veljavno ureditev uveljavila upravičenost zahtevka delavca, da nadomestilo plače zahteva neposredno od ZZZS.


Vendar pa so bila jasne in podrobnejše zakonske podlage vključene v rešitve ZDR-1. Nova rešitev, ki je bila v skladu s prehodno določbo uveljavljena julija 2013, predvideva izplačilo nadomestila plače delavcu, ki se izplača v breme zdravstvenega zavarovanja neposredno od ZZZS, če delodajalec delavcem ne izplača plač in nadomestil plač v zakonsko določenem oziroma pogodbeno dogovorjenem roku. ZZZS izvede izplačilo na podlagi zahteve delodajalca, ki jo je ta dolžan vložiti v osmih dneh po preteku meseca, v katerem je nadomestilo plače zapadlo v plačilo oziroma na podlagi zahteve delavca, ki jo ta lahko vloži, če v osemdnevnem roku ne prejme pisnega obvestila delodajalca o njeni vložitvi.

4.3.3.2 Ocena učinkovanja sprememb, ki urejajo finančno in socialno varnost delavcev

Glede na namen zakonskih sprememb smo pričakovali, da se bodo te odrazile v (i) manjšem številu prejetih zahtevkov na delovnem sodišču, ki se nanašajo na izplačilo plač in nadomestil plače, (ii) uporabi možnosti za izredno odpoved delavca zaradi neiplačanih plač in prispevkov, (iii) odkritih kršitvah v zvezi s plačilom za delo in (iv) uporabi možnosti za vložitev zahtevka delavca za izplačilo neizplačanega nadomestila plače s strani ZZZS.

Slika 15: Število prejetih zadev na delovno sodišče, ki se nanašajo na izplačilo plač in nadomestil plače

0

50

100

150

200

250

300

350

400

450

Q1 12 Q2 12 Q3 12 Q4 12 Q1 13 Q2 13 Q3 13 Q4 13

Štev

ilo


Kot je razvidno iz slike 15, je bilo število prejetih zadev na delovnih sodiščih, ki se nanašajo na izplačilo plač in nadomestil plače, v drugi polovici leta 2013 za okoli tretjino manjše kot v drugi polovici leta 2012. To bi lahko pripisali možnosti, da na podlagi plačilne liste delavci lahko predlagajo sodno izvršbo, in temu, da lahko neizplačano nadomestilo plače, ki se izplača v breme zdravstvenega zavarovanja, zahtevajo neposredno od ZZZS.


Tabela 9: Število ugotovljenih kršitev v zvezi s plačilom za delo

število kršitev

številopregledov


2012/1 868 2457 35,32012/2 673 2028 33,22012/3 863 2119 40,72012/4 1047 2423 43,22013/1 1146 2328 49,22013/2 847 2814 30,12013/3 684 2754 24,82013/4 878 3062 28,7

Vir: Inšpektorat RS za delo, lastni preračuni

Po uveljavitvi sprememb v regulaciji trga dela je bilo število vloženih zahtevkov na delovno sodišče v primeru izredne odpovedi delavca zaradi neizplačevanja plač delavcem večje kot v enakem obodbju leta 2012.

Slika 16: Število prejetih zadev zaradi izredne odpovedi delavca

0

10

20

30

40

50

60

Q1 Q2 Q3 Q4

Štev

ilo

Izredna odpoved delavca

2012

2013


Podobno sliko kažejo tudi podatki o deležu denarnega nadomestila za primer brezposelnosti (DN) zaradi izredne odpovedi delavca zaradi neizplačevanja denarnih prejemkov v skupnem številu prejemnikov denarnih nadomestil. Omenjeni delež je v obdobju od aprila do decembra 2013 v povprečju znašal 2,2 %, kar je 0,2 o. t. več kot v enakem obdobju 2012.


Slika 17 : Delež prejemnikov denarnega nadomestila za primer brezposelnosti zaradi izredne odpovedi delavca zaradi neizplačevanja denarnih prejemkov v skupnem številu prejemnikov

0,0

0,5

1,0

1,5

2,0

2,5

Q1 Q2 Q3 Q4

Del

ež v

%

2011 2012 2013

Vir: Zavod RS za zaposlovanje

Ker je ZDR-1 povečal možnosti delavca, da uveljavi nadomestilo plače, ki bremeni ZZZS, se je število teh zahtevkov na ZZZS julija 2013 močno povečalo. V obdobju od julija do decembra, ko se izvajajo te določbe ZDR-1, sta bila na tej osnovi vložena 502 zahtevka oz. povprečno 84na mesec, kar je precej več kot pred uveljavitvijo sprememb.

Slika 18 : Število zahtevkov za izplačilo nadomestila plače pri ZZZS

0

50

100

150

200

250

300

350

400

Apr. Maj Jun. Jul. Avg. Sept. Okt. Nov. Dec.

Štev

ilo v

lože

nih

zaht

evko

v

Vsi zahtevki skupaj

Zahtevki po ZDR -1

Vir: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije


4.3.4 Predsodna mediacija in sodno varstvo, sankcioniranje za prekrške


Z namenom boljšega pravnega varstva delavcev in hitrejšega reševanja sporov so bile sprejete naslednje spremembe:

(i) V primerih neizpolnjevanja obveznosti iz delovnega razmerja oziroma delodajalčevih kršitev pravic delavca, ta uveljavlja pravno varstvo najprej z zahtevo delodajalcu, da kršitve odpravi oziroma obveznosti izpolni. Če delodajalec v določenem roku osem dni po vročeni zahtevi delavca ne odpravi kršitve oziroma ne izpolni svoje obveznosti, lahko delavec v nadalnjem roku 30 dni zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali drugih načinov prenehanja delovnega razmerja lahko uveljavlja delavec v določenem roku 30 dni neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem. Prav tako lahko delavec v zastaralnem roku petih let neposredno sodno uveljavlja denarne terjatve zoper delodajalca. Z novim ZDR-1 se v okviru možnosti alternativnega in predsodnega reševanja sporov med delavcem in delodajalcem poleg arbitraže izrecno izpostavlja tudi možnost izvensodne mediacije. O reševanju spora z mediacijo se morata stranki dogovoriti oziroma sporazumeti, mediacijo v delovnih sporih ureja poseben zakon – Zakon o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah (ZMCGZ). V splošnem delovnopravnem predpisu, kot je ZDR-1, pa je bilo treba zagotoviti umestitev možnosti reševanja delovnopravnega spora z izvensodno mediacijo v siceršnja pravila uveljavljanja sodnega varstva.

(ii) Neizpolnjevanje obveznosti delodajalca iz delovnega razmerja oziroma kršitve pravic delavcev so opredeljeni kot prekrški in sankcionirani z globo. Z novim ZDR-1 se strožje sankcionira kršitve, ki posegajo v materialna upravičenja delavcev, dosledneje in jasneje sankcionira kršitve prepovedi diskriminacije, nadlegovanja in trpinčenja, ki posegajo v delavčevo dostojanstvo, ter delovnopravne kršitve uporabnika dela napotenih delavcev. Poleg tega zakon prekrškovnemu organu (IRSD) dopušča izrekanje kazni v razponu, kar omogoča upoštevanje dejanskih okoliščin, v katerih je bila storjena kršitev, pri izreku višine globe.

3.4.2 Ocena učinkov sprememb, ki urejajo predsodno mediacijo, sodno varstvo insankcioniranje za prekrške

Podatki o tem, v kolikšni meri je bila uporabljena možnost reševanja delovnopravnega sporaizvensodno, niso razpoložljivi. Anketa med delodajlaci je pa pokazala, da 45 % anketirancev meni, da možnost rešitve spora z mediacijo zunaj sodnega postopka vpliva na hitrejšo rešitev spora in manj sodnih postopkov. Prevladujejo anketiranci, ki menijo, da višje globe za kršitve pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ne bodo vplivale na doslednejše izpolnjevanje pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (56,5 %) in na večjo pravno varnost delavcev (65,7 %). V zvezi s strožjim sankcioniranjem, ki je po novem predpisano za kršitve, ki posegajo v materialna upravičenja delavcev, ugotavljamo, da se je število kršitev v zvezi s plačilom za delo glede na število opravljenih pregledov v letu 2013 zmanjšalo (glej tabelo 9).


3.4 Večja vloga socialnim partnerjem pri avtonomnem urejanju delovnih razmerij v kolektivnih pogodbah

3.4.1 Opis zakonskih sprememb

S ciljem povečanja vloge socialnih partnerjev pri urejanju delovnih razmerij ZDR-1 v tretjem odstavku 9. člena dopušča, da se s kolektivno pogodbo nekatere pravice za delavce določijo drugače, manj ugodno, kot določa zakon. Te možnosti zakon dopušča na naslednjih področjih:

(i) začasna odreditev drugega ustreznega oziroma primernega dela (33. člen),(ii) določitev drugih primerov sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas (54. člen),(iii) določitev kvote za agencijske delavce (59. člen),(iv) določitev daljšega odpovednega roka, v primeru da pogodbo o zaposlitvi odpoveduje delavec

(59. člen),(v) (v)) uvedba pripravništva (120. člen),(vi) določitev pogojev za pridobitev pravice do odpravnine ob upokojitvi ter njene višine (132. člen),(vii)določitev povprečne časovne omejitve nadurnega dela (144. člen),(viii) drugačno urejanje delovnega časa (158. člen),(ix) določitev disciplinskih sankcij (172. člen),(x) določitev dodatka za delovno dobo (222.člen).

V prilogi 3 je podan opis sistema kolektivnih pogodb v Sloveniji, v nadaljevenju pa predstavljamo nove rešitve v kolektivnih pogodbah, ki so bile sprejete po uveljavitvi ZDR-1.

3.4.2 Analiza sprememb v kolektivnih pogodbah dejavnosti

V nadaljevanju so predstavljeni posamezne rešitve kolektivnih pogodb na ravni dejavnosti, ki so bile sklenjene po uveljavitvi ZDR-1, do 15.3. 2014, in sicer v:

- Kolektivni pogodbi za dejavnosti pridobivanja in predelave nekovinskih rudnin Slovenije (Uradni list RS št. 55/2013, 6/2014),

- Kolektivni pogodbi za obrt in podjetništvo (Uradni list RS št. 92/2013),- Kolektivni pogodbi dejavnosti gostinstva in turizma (Uradni list RS, št. 110/2013),- Kolektivni pogodbi za papirno in papirno-predelovalno dejavnost (Uradni list RS, št. 110/2013)

in- Kolektivni pogodbi tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko-predelovalne dejavnosti

Slovenije (Uradni list RS, št. 18/2014)

ter v kolektivni pogodbi, v kateri je bil po uveljavitvi ZDR-1 spremenjen in dopolnjen normativni del – v Kolektivni pogodbi dejavnosti bančništva Slovenije (Uradni list RS, št. 5/2011, 14/2013, 4/2014).

Pregled omenjenih kolektivnih pogodb pokaže naslednje:


(i) Vse kolektivne pogodbe dejavnosti določajo dodatne primere, ko je delavec dolžan začasno opravljati drugo delo, ki ni predmet pogodbe o zaposlitvi (33. člen ZDR-1). Dodatni primeri obveznega opravljanja drugega dela se nanašajo na razloge, ki izhajajo iz sfere delodajalca oziroma organizacije delovnega procesa (uvajanje novih tehnologij, novih proizvodnih programov, delovnih procesov, izvajanje ukrepov za varnost in zdravje pri delu), na razloge, ki so na strani delavca (začasna zdravstvena omejitev delavca, čakanje na odločitev komisije za ugotavljanje podlag za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu ali ugotovitve komisije ZPIZ o ustreznosti dela, ki bi se ponudilo delavcu), in druge razloge (okvare delovnih naprav, izjemni vremenski pogoji).

Od ZDR-1 odstopa tudi ureditev določitve pogojev, ko se delavcu lahko odredi drugo delo, v Kolektivni pogodbi za dejavnosti pridobivanja in predelave nekovinskih rudnin Slovenije. Ta določa, da v primeru, ko delavec zaradi začasnega neizpolnjevanja zdravstvenih pogojev za opravljanje dela ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, je za čas neizpolnjevanja pogojev za opravljanje dela dolžan opravljati tudi drugo delo, ki lahko ne ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma znanju in zmožnostim.

Glede časovne omejitve odreditve drugega dela od ureditve v ZDR-1 odstopa ureditev v Kolektivni pogodbi dejavnosti gostinstva in turizma – ta določa, da lahko delo delavca na drugem delovnem mestu traja največ 60 delovnih dni zaporedoma in največ 90 delovnih dni v letu ter možnost odreditve začasnega opravljanja drugega ustreznega dela, in tudi ureditev v Kolektivni pogodbi dejavnosti bančništva Slovenije, ki odreditev dopušča zaradi nadomeščanja začasno odsotnega delavca, pri čemer lahko taka odreditev traja tudi do 12 mesecev.

(ii) Vse kolektivne pogodbe dejavnosti določajo dodatne primere dopustnega sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas (54. člen). Med primeri, ki jih kolektivne pogodbe navajajo, najdemo možnost sklenitve pogodbe o zaposlitvi za poskusno delo s pripravnikom ali z vodilnim delavcem, ki je vezan na mandat, za zagotovitev izrabe presežkov ur oziroma koriščenja letnega dopusta, za zaposlitev v prvem letu delodajalčevega poslovanja, in za zaposlitev delavca, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine skladno z določili zakona, ki ureja pokojninsko zavarovanje.Med primeri dopustnega sklepanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki jih navajajo kolektivne pogodbe dejavnosti, velja izpostaviti, da Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva Slovenije določa, da se tovrstna pogodba lahko sklene tudi zato, da se ugotovi, ali je delavec sposoben opravljati delo, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Tako delo lahko traja največ eno leto. Če delodajalec ugotovi, da delavec ni sposoben opravljati dela, mu je dolžan ob izteku veljavnosti pogodbe plačati namesto odpravnine, ki bi delavcu pripadala na podlagi zakona, odpravnino v višini 1/5 delavčeve osnovne plače, določene s pogodbo o zaposlitvi, za vsak mesec dela pri delodajalcu.

V skladu z možnostjo fleksibilnejše ureditve, ki jo ZDR-1 dopušča za manjše delodajalce, Kolektivna pogodba za dejavnosti pridobivanja in predelave nekovinskih rudnin Slovenije, Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo in Kolektivna pogodba za papirno in papirno-predelovalno dejavnost določajo, da manjši delodajalec lahko sklepa pogodbe o zaposlitvi za določen čas tudi v drugih primerih, ne glede na zakonsko omejitev.

(iii) možnost določitve kvote agencijskih delavcev (59. člen) je bila uporabljena zgolj v Kolektivni pogodbi tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko−predelovalne dejavnosti, kjer je določeno, daštevilo napotenih delavcev ne sme presegati 50 odstotkov števila zaposlenih delavcev pri uporabniku.

(iv) možnost določitve krajšega odpovednega roka za delavce, ki so pri delodajalcu zaposleni več kot 25 let (94. člen), je bila uporabljena zgolj v Kolektivni pogodbi za obrt in podjetništvo, ki


določa, da je v primeru, če redno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi mali delodajalec, odpovedni rok 60 dni, tudi za delavce, ki imajo več kot 25 let zaposlitve pri delodajalcu.

(v) vse kolektivne pogodbe so uredile inštitut pripravništva za zaposlovanje mladih (120. člen).Ob tem urejajo tudi vsa vprašanja v zvezi z izvajanjem pripravništva (trajanje, program, mentorstvo, način preverjanja pridobljenega znanja).

(vi) možnost določitve drugačne višine odpravnine ob upokojitvi, kot to določa ZDR-1 (132. člen),je bila uporabljena v Kolektivni pogodbi dejavnosti gostinstva in turizma, glede pogoja za pridobitev pravice pa se ureditev v tej kolektivni pogodbi navezuje na ureditev v ZDR-1. 14 Kolektivna pogodba tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko−predelovalne dejavnosti Slovenije določa, da se delavcu izplača odpravnina ob odhodu v pokoj, kot to določa ZDR-1, če ni s kolektivno pogodbo na ravni delodajalca določeno drugače.

(vii) v vseh kolektivnih pogodbah je bila uporabljena možnost določitve referenčnega obdobja za upoštevanje povprečne časovne omejitve nadurnega dela (144. člen) Kolektivne pogodbe dejavnosti tako določajo, da se dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev nadurnega dela, določena z zakonom, lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju šestih mesecev. Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva pa celo določa, da mora delodajalec delavcu omogočiti in pisno odrediti koriščenje ur, opravljenih izven okvira povprečne tedenske delovne obveznosti, na podlagi odredbe delodajalca, praviloma v roku treh mesecev, najkasneje pa v roku šestih mesecev. V kolikor delodajalec ne omogoči koriščenja ur, je delavcu dolžan plačati tako opravljene ure praviloma v roku šestih mesecev, najkasneje pa ob izplačilu januarske plače naslednjega leta.

(viii) v vseh kolektivnih pogodbah je uporabljena možnost, da se s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določi referenčno obdobje za upoštevanje polnega delovnega časa (158. člen). Na način, da se pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju (največ) 12 mesecev (znotraj poslovnega ali koledarskega leta ali referenčnega obdobja, ki ga določi delodajalec v vnaprej enotno za vse delavce delodajalca).

Dodatno Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo določa, da v primeru, ko ima delavec ob koncu dogovorjenega referenčnega obdobja presežek ur zaradi začasne neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa, se presežne ure delavcu izplačajo ob izplačilu prve plače po zaključku referenčnega obdobja v višini urne postavke, povečane za 35 %. Podobno ureditev vsebuje Kolektivna pogodba tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko−predelovalne dejavnosti Slovenije, ki delodajalcu nalaga, da v okviru 12-mesečnega obdobja delavcu omogoči izrabo presežka ur, ki jih je opravil zaradi neenakomerne razporeditve delovnega časa ali začasne prerazporeditve delovnega časa (oziroma kompenzacijo s prostimi urami). Če kompenzacija s prostimi urami v okviru 12 mesečnega obdobja ni možna, je delodajalec dolžan pri obračunu plače v naslednjem mesecu po izteku 12-mesečnega obdobja izplačati delavcem presežek opravljenih ur po postavki, ki velja za nadurno delo.

Da se v primeru izmenskega dela in deljenega delovnega časa dnevni in tedenski počitek, kot ju določa ZDR-1 v 155. in 156. členu, zagotavlja v obdobju, ki ni daljše od 6 mesecev, določa Kolektivna pogodba za dejavnosti pridobivanja in predelave nekovinskih rudnin Slovenije.(ix) vse kolektivne pogodbe določajo dodatne disciplinske sankcije (172. člen), da delodajalec disciplinsko odgovornemu delavcu lahko izreče opomin, denarno kazen ali odvzem bonitet.

14 Pogoj za pridobitev pravice do odpravnine ob upokojitvi je najmanj 5 let zaposlitve pri delodajalcu.


(x) vse kolektivne pogodbe so uporabile možnost določitve dodatka za delovno dobo (222. člen). Tako določajo, da delavcu pripada dodatek za delovno dobo v višini najmanj 0,5 % osnovne plače za vsako izpolnjeno leto (skupne) delovne dobe. Pri tem Kolektivna pogodba za papirno in papirno−predelovalno dejavnost posebej obravnava dodatek za delovno dobo za skupno delovno dobo oziroma dodatek za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu (in dopušča možnost drugačneureditve s podjetniško kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca):

- delavec je upravičen do dodatka za skupno delovno dobo, ki jo je dosegel do prvega dne veljavnosti te kolektivne pogodbe, in sicer v višini 0,5 % osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe,

- dodatek za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu – do tega dodatka je upravičen delavec, ki je bil na dan uveljavitve te kolektivne pogodbe že zaposlen pri delodajalcu, tako da je upravičen do dodatka za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, doseženo od uveljavitve te kolektivne pogodbe dalje v višini 0,5 % osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe pri zadnjem delodajalcu; delavec, ki se po uveljavitvi te kolektivne pogodbe zaposli pri delodajalcu, pa je upravičen do dodatka v višini 0,3 % osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe pri zadnjem delodajalcu.

Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva Slovenije določa dodatek v različnih višinah – dodatek najmanj v višini 0,5 % osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe so ohranili delavci, ki so bili upravičeni do tega dodatka na dan 1. 7. 2004 (razen če je s podjetniško kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi določen višji dodatek), ostalim delavcem pripada dodatek za delovno dobo v višini najmanj 0,1% osnovne plače delavca za polni delovni čas za vsako izpolnjeno leto delovne dobe; delodajalec pa lahko v kolektivni pogodbi ali splošnem aktu opredeli dodatek za stalnost.

Na osnovi navedenega torej ugotavljamo, da ureditev posameznih institutov pomeni zmanjšanje stroškov zaradi:

- določitve drugačnih kriterijev za upravičenost do odpravnine ob upokojitvi, - določitve drugačnega odpovednega roka za zaposlene, ki imajo več kot 25 let zaposlitve pri

delodajalcu,- spremenjene ureditve dodatka na delovno dobo ter- ureditve instituta pripravništva, pri katerem ZDR-1 dopušča plačilo v višini najmanj 70 %

osnovne plače za delovno mesto, za katero se pripravnik usposablja (vendar ne manj, kot je minimalna plača).

V smeri večje fleksibilnosti pa so bili v kolektivnih pogodbah določeni:

- dodatni primeri, ko je delavec dolžan začasno opravljati drugo delo, ki ni predmet pogodbe o zaposlitvi,

- dodatni primeri dopustnega sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas,

- referenčno obdobje za upoštevanje povprečne časovne omejitve nadurnega dela in daljše referenčno obdobje za upoštevanje povprečne časovne omejitve delovne obveznosti nočnega delavca, zagotavljanja dnevnega in tedenskega počitka oziroma povprečnega trajanja polnega delovnega časa.

V eni od novih kolektivnih pogodb dejavnosti pa je kvota delavcev, katerih delo lahko poleg redno zaposlenih delavcev uporablja uporabnik, določena v bistveno višjem odstotku, kot jo dopušča ZDR-1.


Da bi se zagotovila večja zaposljivost tako delavcev, ki po končanem izobraževanju vstopajo na trg dela, in tudi starejših delavcev in s tem zmanjšala segmentacija na trgu dela, so socialni partnerji pri dogovarjanju kolektivnih pogodb dejavnosti izrabili možnost ureditve pripravništva, določitve pogoja za pridobitev odpravnine ob upokojitvi in njene višine ter opredelitve dodatka za delovno dobo, pri katerem najdemo tudi možnost drugačne ureditve s podjetniško kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca.

4 Ekonometrična analiza učinkov sprememb 4.1 Empirična ocena funkcije povpraševanja po delovni sili

Spremembe v regulaciji trga dela so zmanjšale varovanje zaposlitve, ki jih je možno s pomočjo metodologije OECD kvantificirati z indeksom varovanja zaposlitve. Pri kvantitativnih ocenah smo zaradi potrebnosti daljše časovne serije uporabili staro metodologijo OECD, po kateri celotni indeks varovanja zaposlitve (EPL) vsebuje oceno 22 področij ureditve trga dela, ki jih OECD združuje v naslednje podindekse:

1. zaščitenost redno zaposlenega pri individualni odpovedi,2. specifične zahteve ob kolektivnem odpuščanju,3. urejenost začasnih oblik zaposlenosti.

EPL lahko zavzame vrednosti od 0 do 6, pri čemer višje vrednosti pomenijo bolj togo ureditev trga dela. Do spremembe metodologije v letu 2013 je OECD spremljal tudi skupen indeks EPL, ki je bil sestavljen iz prvih treh podindeksov. S spremembo metodologije pa ne izračunava več celotnega indeksa, ampak zgolj štiri indekse, o katerih smo govorili v poglavju 3.2.2.

V naši analizi učinkov sprememb v regulaciji na zaposlenost smo uporabili celoten EPL in za ta namen oblikovali časovno serijo na osnovi starih izračunov EPL (OECD ter Vodopivec in drugi (2012))in ocene UMAR za leto 2013 (glej tabelo 10). Uporabo EPL upravičujeta naslednja razloga: (i) reforme spreminjajo kar dobro tretjino kazalnikov, ki jih povzema EPL indeks, (ii) sprememba vrednosti EPL se je v preteklosti že zgodila, kar nam omogoča »ex-ante« analizo potencialnih reformnih učinkov. Slednje je koristno predvsem z vidika, da od začetka reform še ni poteklo niti leto dni in tako še nimamo dovolj podatkov in informacij za oceno vpliva tekočih reformnih ukrepov na zaposlenost in gospodarsko rast. EPL se je od osamosvojitve naprej zniževal, večje spremembe pa so bile v letih 1998 in 2003. Na osnovi teh preteklih sprememb smo poskušali oceniti vpliv zmanjševanja EPL na zaposlenost v preteklosti ter nato v grobem posplošiti ugotovitve na tekoče ukrepe.

Tabela 10: Indeks varovanja zaposlitve v Sloveniji v obdobju 1991−2013

1991−

1992 1993

1994−

1997

1998-

2003

2003−

20072008-2012

2013

Indeks varovanja zaposlitve –skupaj 4.2 4.0 4.1 3.1 2.7 2.8 2,2

a) Redne zaposlitve 3.8 3.8 4.0 4.0 2.7 3,0 2,0


b) Začasne zaposlitve 4.4 3.9 3.8 1.3 2.0 2,5 2,1

(c) Kolektivno odpuščanje 4.7 4.9 5.3 5.3 4.8 2,9 2,9

Vir: Vodopivec, M. et al. (2012) ocene do leta 2012, za leto 2013 ocena UMAR.

Empirične študije pri analizi vpliva varovanja zaposlitve na trg dela, predvsem v zadnjih letih, pogosto uporabljajo EPL. Manjša togost zakonodaje varovanja zaposlitev naj bi pozitivno vplivala predvsem na fleksibilnost na trgu dela, zato smo vpliv nižjega indeksa EPL na zaposlenost ocenjevali z uporabo dinamične funkcije povpraševanja po delu, ki smo jo ocenjevali na osnovipodatkov gospodarskih družb v Sloveniji15.

Ocenjevana dinamična funkcija povpraševanja po delu, ki sledi iz Hamermeshevega dinamičnega modela povpraševanja po delu, kaže, kakšne so sposobnosti in možnosti delodajalcev za hitro spreminjanje ravni zaposlenosti v podjetjih, in predvsem kaj je tisto, kar najbolj vpliva na njihove odločitve (stroški dela, prihodki od prodaje, stroški kapitala …) in v kolikšni meri. Za ocenjevanje smo uporabili posplošeno metodo momentov (GMM metodo) oziroma Blundell-Bond cenilko.

kjer i označuje podjetje, t pa leto. EMP pomeni povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur v obračunskem obdobju, LCEMP so realni stroški dela na zaposlenega (bruto bruto plača), S so realni čisti prihodki od prodaje, Dkriza je slamnata spremenljivka, ki zavzema vrednost ena po letu 2008, EPL pa je indeks varovanja zaposlitve.

V Tabeli 11 so predstavljene ocene dinamičnih funkcij povpraševanja po delu za celotno gospodarstvo, za obdobje 1995−2011. 16 Funkcija je, zaradi preverbe robustnosti rezultatov, ocenjena z dvema različnima indeksoma reform. V drugem stolpcu je za oceno sprejetih sprememb uporabljen celoten indeks EPL, v tretjem stolpcu pa samo njegova najpomembnejša komponenta – varovanje redne zaposlitve.

15Baza je sestavljena iz individualnih podatkov bilanc stanja in izkaza poslovnega izida gospodarskih družb v Sloveniji, ki jih zbira Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), za obdobje 1995−-2011. Iz baze smo izločili podjetja z nepopolnimi ali slabimi podatki ter tista z manj kot šestimi zaposlenimi. V bazi niso zajeti samostojni podjetniki in zadruge.16 Ocene so primerljive z ocenami za obdobje 1995–2010 in z ocenami dinamičnih funkcij povpraševanja po delu za različne evropske države, avtorjev Checchi, Navaretti in Turrini (2003).

(1)


Tabela 11: Ocene dinamične funkcije povpraševanja po delu za celotno gospodarstvo, odvisna spremenljivka je logaritem števila zaposlenih

celoten EPL EPL-redna zaposlitev

koef. stand.nap. koef. stand.nap.

EMP(T-1) 0,99* 0,02 0,98* 0,02

EMP(T-2) -0,12* 0,01 -0,11* 0,01

LCEMP -0,84* 0,12 -0,46* 0,08

LCEMP(T-1) 0,59* 0,09 0,53* 0,08

LCEMP(T-2) -0,3* 0,06 -0,21* 0,07

LCEMP*EPL 0,18* 0,04 0,02 0,02

LCEMP*EPL(T-1) -0,01* 0,003 -0,003* 0,00

LCEMP*EPL(T-2) 0,02* 0,003 0,01* 0,00

LCEMP*EPL*Dkriza -0,02* 0,01 -0,01** 0,006

LCEMP*EPL*Dkriza(T-1) 0,002* 0,001 0,002* 0,00

LCEMP*EPL*Dkriza(T-2) -0,05* 0,001 -0,005* 0,00

S 0,47* 0,04 0,50* 0,03

S(T-1) -0,37* 0,03 -0,39* 0,03

Dkriza 0,12* 0,07 0,15** 0,06

EPL -0,57* 0,13 -0,07 0,08Sargan(124)=152 P=(0.06),

M1=-20 M2=0.03

Sargan(124)=142 P=(0.12),

M1=-19 M2=0.73

Število enot =95.276 in N = 13.775Opomba: WC-robustna dvostopenjska cenilka. Vse spremenljivke so v logaritmih. Robustne standardne napake. */**pomeni statistično značilne koeficiente pri eno/pet odstotni stopnji tveganja. Konstanta ni poročana. Legenda: EMP–zaposlenost (število zaposlenih glede na delovne ure), LCEMP- stroški dela,EPL indeks varovanja zaposlitve,Dkriza-slamnata spremenljivka za krizo, S-prihodki od prodaje, P - verjetnost. Stroški dela in prodaja sta deflacionirana z indeksom cen proizvajalcev.

Ocene obeh modelov so zelo podobne, kar potrjuje osnovne rezultate. Kot je razvidno iz zapisa ocenjevane funkcije in ocen iz tabele 11, gre za nelinearen vpliv sprejetih sprememb na zaposlenost, ki je odvisen od ravni stroškov dela. Ob upoštevanju celotnega indeksa varovanja zaposlitev so vsi koeficienti statistično značilno različni od nič, kar pa ne drži v celoti v drugem modelu, ko celoten indeks varovanja zaposlitve nadomestimo s podindeksom varovanja redne zaposlitve. S pomočjo porazdelitve stroškov dela smo poskušali ovrednotiti celoten vpliv varovanja zaposlitve na zaposlenost.Ekonometrične ocene funkcije povpraševanja kažejo, da bi sprejete spremembe lahko imele pozitivne, čeprav skromne učinke na zaposlenost, hkrati pa bi lahko povečale prilagodljivost zaposlenosti na spremembe stroškov dela. Sprejete spremembe bi lahko pozitivno vplivale na povečanje elastičnosti zaposlenosti na stroške dela, in sicer je zmanjšanje indeksa (kar pomeni bolj fleksibilen trg dela) povezano s povečanjem elastičnosti zaposlenosti na stroške dela, tako na kratek kot na dolgi rok. Možen vpliv na zaposlenost se pozna predvsem skozi povečano fleksibilnost trga dela, kar je dober temelj za povečevanje zaposlenosti ob ponovnem zagonu gospodarske rasti.

4.2 Analiza učinkov spremembe elastičnosti zaposlenosti na stroške dela

V nadaljni analizi smo robustnost rezultatov ter vpliv spremembe elastičnosti preverili še z uporabo drugačnega orodja, in sicer smo uporabili dinamični stohastični model splošnega ravnotežja (DSGE).


Tako imenovan model Quest je kalibriran za Slovenijo17 in je zasnovan na modelu, ki so ga razvili Roger in ostali (2008)18. Slednji model so D'Auria in ostali19 (2009) nato nadgradili z endogenimi tehnološkimi spremembami in kalibrirali za države članice EU. Za analizo različnih reformnih ukrepov ga uporablja tudi Generalni direktorat za ekonomske in finančne zadeve Evropske komisije (DG ECFIN).

DSGE modeli so zasnovani na teoriji splošnega ravnotežja ter na osnovi modernih makroekonomskih modelov poskušajo razložiti in napovedati agregirane ekonomske fenomene, kot sta na primer gospodarska rast in poslovni cikel. Njihova uporaba pa je ključna pri analizi različnih ekonomskih ukrepov, saj preko določitve preferenc (kaj agenti želijo), tehnologije (kaj agenti lahko proizvedejo) in institucij (način interakcije med ekonomskimi agenti) dobimo celovito sliko posledic določenega ukrepa na pomembnejše makroekonomske spremenljivke. Njegova glavna prednost pred klasičnimi makroekonomskimi modeli je robustnost na spremembo institucionalnega okvira, saj nam dejansko celo omogoča napovedati učinke njegove spremembe. Model je zelo obsežen in kot tak relativno dobro pojasnjuje specifike slovenske ekonomije.

Slika 19: Impulzni odzivi zaposlenosti in BDP na spremembo elastičnosti zaposlenosti na stroške dela

-2

-1

-1

0

1

1

2

2

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40

Spre

mem

ba v

%

Kvartali

Zaposlenost BDP Stroški dela

Vir. DSGE model, Izračuni UMAR

Slika 19 prikazuje odzive bruto domačega proizvoda (BDP) in zaposlenosti na povečanje elastičnosti zaposlenosti glede na stroške dela, ki v prvih osmih kvartalih zniža stroške dela v povprečju za 1 odstotek. DSGE model nam potrjuje osnovno specifikacijo empirično ocenjene funkcije, saj tudi s popolnoma drugačnim orodjem dobimo elastičnost zaposlenosti glede na plače v isti smeri in podobni velikosti. Iz slike je razvidno, da tak pozitiven šok v elastičnost zaposlenosti glede na stroške dela, na dolgi rok poveča zaposlenost za 1,4 odstotka in BDP za 1,3 odstotka.

17 Slovenska verzija modela je opisana v: Glažar M.: »Slovenija 2020 – ocenjevanje ukrepov strategije Evropa 2020 z DSGE modelom«, Delovni zvezek UMAR, 1/2012.18 Roeger W., Varga J., in 't Veld J. (2008): Structural Reforms in the EU: A simulation-based analysis using the QUEST model with endogenous growth. European Economy − Economic Papers 351, Directorate General Economic and Monetary Affairs, Evropska komisija.19 D'Auria, F., Pagano, A., Ratto, M., Varga, J. (2009). A comparison of structural reform scenarios across the EU member states: Simulation-based analysis using the QUEST model with endogenous growth. Economic Papers 392, ECFIN, Evropska komisija.


5 Ugotovitve s pripročiliAnaliza učinkov na podlagi razpoložljivih podatkov za obdobje po uveljavitvi sprememb v regulaciji trga dela kaže naslednje:

- Ekonometrične ocene funkcije povpraševanja po delovni sili kažejo, da bi sprejete spremembe lahko imele pozitivne, čeprav skromne učinke na zaposlenost, hkrati pa bi lahko povečale prilagodljivost zaposlenosti na spremembe stroškov dela.

- Spremembe regulacije so se numerično odrazile v zmanjšanju varovanja zaposlitve, kot ga izraža indeks varovanja zaposlitve po metodologiji OECD. S tem indeksom izraženo varovanje zaposlitve se je znižalo, po ocenah OECD najbolj v primeru varovanja stalne zaposlitve zoper individualno odpoved, kjer se v letu 2013 Slovenija uvršča tudi pod povprečje OECD. Po tem indeksu se Slovenije ne uvršča več med države z zelo togo ureditvijo trga dela, ampak je primerljiva s Španijo, manj togo pa ima urejeno zgolj petdržav EU, ki so hkrati tudi članice OECD.

- Na povečanje fleksibilnosti kažejo močnejši tokovi iz zaposlitve v brezposelnost in iz brezposelnosti v zaposlitev po uveljavitvi sprememb, kar pomeni, da se je realokacija brezposelnih nekoliko povečala.

- Tudi večje število novo sklenjenih pogodb o zaposlitvi v obdobju po uveljaviti sprememb bi lahko bilo odraz večje fleksibilnosti zakonske regulative, saj je bilo sicer leto 2013 še vedno zaznamovano s slabimi gospodarskimi razmerami, ki sicer neugodno vplivajo na zaposlovanje.

- Sprejete spremembe v regulaciji trga dela so vplivale na manjšo zadržanost delodajalcev do zaposlovanja za nedoločen čas. Segmentacija glede na tip zaposlitve se je tako v letu 2013 nekoliko zmanjšala. Največji učinek je opazen v starostni skupini mladih, zato je možno trditi, da se je nekoliko zmanjšala tudi starostna segmetacija. Vendar so razlike po tipu zaposlitve med novo zaposlenimi in vsemi zaposlenimi še vedno velike: delodajalci so v letu 2013 še vedno pri novih zaposlitvah v 72 % posegli po pogodbi za določen čas, med vsemi zaposlenimi pa je bilo ob koncu tega leta za določen čas zaposlenih okrog 12 %.

- Na zaznano zmanjšanje segmentacije po mnenju anketiranih delodajalcev najbolj vplivajo omejitve veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas in uvedba odpravnin, na drugi strani pa tudi poenostavitev postopkov odpovedi in zmanjšanje stroškov odpovedi, ki so varstvo zaposlenih na podlagi pogodb za nedoločen čas nekoliko približale zaposlenim za določen čas. Kot manj pomemben dejavnik pri odločanju za sklepanje pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas se za enkrat kažejo finančne spodbude delodajalcem za zaposlovanje določenih kategorij oseb za nedoločen čas.

- Ob zmanjšanju deleža zaposlitev za določen čas pa so delodajalci v letu 2013 pogosteje uporabljali druge oblike dela. V strukturi delovno aktivnega prebivalstva se je


v tretjem četrtletju namreč znižal delež zaposlenih v delovnem razmerju (za 2 o.t. na medletni ravni), povečal pa delež delovno aktivnih v drugih oblikah. To bi lahko kazalo, da so delodajalci pogodbe o zaposlitvi deloma nadomestili z drugimi oblikami dela (zlasti s študentskim delom). Slednje je v razmerah skromne gospodarske aktivnosti lahko posledica zakonskih sprememb pri pogodbah o zaposlitvi za določen čas, lahko pa je takšno gibanje zgolj posledica večjega povpraševanja po študentskem delu iz drugih, sezonskih razlogov.

- Naraščanje drugih oblik dela kaže, da je stroškovna komponenta pomemben element pri odločanju za izbiro oblike dala, kar kaže na potrebo po večji izenačitvi stroškov delodajalca v primeru različnih oblik dela.

- Manjše varovanje zaposlenosti starejših zaposlenih se v opazovanem obdobju ni odrazilo v bistveno večjem novem zaposlovanju starejših od 55 let. Stopnja delovne aktivnosti starejših se kljub oprostitvam prispevkov delodajalcev za ohranjene zaposlitve starejših ni bistveno povečala v drugi polovici leta. Delodajalci pa so oprostitve v veliki meri uporabili za zniževanje stroškov dela.

- Kažejo se tudi nekateri znaki povečanja pravne varnosti zaposlenih: večja pravna varnost lahko pomeni večji delež pogodb za nedoločen čas, ki se je najbolj povečal v primeru agencijskih delavcev, zmanjšalo se je število ugotovljenih kršitev v zvezi s plačilom za delo, delavci uporabljajo nove možnosti za izredno odpoved delavca v primeru kršitve delodajalca, po anketi med delodajalci pa bi nove možnosti za reševanje sporov z mediacijo tudi pozitivno vplivale na hitrejše reševanje sporov in manj sodnih postopkov.

- Kljub kratkemu obdobju od uveljavitve zakonskih sprememb so bile v praksi v veliki meri uporabljene širše zakonske možnosti za odstopanja od zakonskih določenih minimalnih standardov pri urejanju delovnih razmerij z drugačno ureditvijo v kolektivnih pogodbah. Kolektivne pogodbe, ki so bile spremenjene, pomenijo predvsem zmanjšanje stroškov dela in povečanje fleksibilnosti.

Ob tem je treba poudariti, da so se v relativno kratkem obdobju od uveljavitve sprememb v regulaciji trga dela pokazali predvsem kratkoročni učinki, ki jih težko z gotovostjo pripišemo zgolj spremembam v regulaciji trga dela. Oceno otežuje tako kratko obdobje od uveljavitve zakona kot tudi nadaljnje zmanjšanje povpraševanja po delovni sili v letu 2013. Tako se bodo na primer spremembe v fleksibilnosti lahko bolj odrazile v ugodnih gospodarskih razmerah, ko povpraševanje po delovni sili ne bo več tako skromno. Poleg tega nekatere spremembe, ki so bile sprejete za zmanjšanje segmentacije, delujejo hkrati v smeri manjše fleksibilnosti. Pri zasledovanju cilja zmanjšanja segmentacije sta bili uporabljeni dve skupini ukrepov: večja fleksibilnost in nižji stroški pri pogodbah o zaposlitvi za nedoločen čas ter zmanjšanje stroškov in večja fleksibilnost pri pogodbah o zaposlitvi za določen čas. Posamezni skupini ukrepov sta si sicer v nasprotju, pa vendarle zasledujeta isti cilj.

Zato bi bilo treba gibanje kazalnikov učinkovanja sprememb, ki smo jih definirali za potrebe tega poročila, spremljati daljše časovno obdobje. Poleg tega bi bilo smiselno po določenem časovnem obdobju ponovno opraviti anketo med delodajalci in tudi anketo med delojemalci. Prav tako pa bi bila smiselna poglobljena in metodološko bolj poglobljena analiza učinkov.

Že na podlagi sedanjih ugotovitev pa se glede ustreznosti nekaterih inštrumentov kaže naslednje:


- Na področju inštrumentov za večjo fleksibilnost in hitrejšo aktivacijo delavcev v odpovednem roku bi bilo smiselno narediti podrobno analizo vzrokov, zakaj obstoječa ureditev ne daje želenih rezultatov in ali jo je mogoče izvedbeno poenostaviti. Delovna skupina ocenjuje, da bi pozitiven učinek morda lahko bil večji, če delavci ne bi bili posredni plačniki. Hkrati pa ugotavlja, da je za analizo učinkov tega ukrepa potrebno daljše časovno obdobje.

- ZUTD-A je uvedel možnost začasnega in občasnega dela upokojencev, ki bi se lahkorazvila v pomembnejši inštrument za povečanje stopnje delovne aktivnosti starejših. Morda bi bilo smiselno razmisliti o povezovanju zaposlovanja mladih z delovno aktivnimi starejšimi v obliki začasnega in občasnega dela upokojencev za prenašanje izkušenj.

- Ponovno bi kazalo premisliti tudi ustreznost finančnih spodbud za zaposlovanje mlajših in starejših (oprostitve prispevkov in subvencije). Pri mlajših bi bilo smiselno poenotiti ureditev, ki je sedaj določena na več različnih načinov in z različno starostno opredelitvijo mladih. Pri starejših pa se zastavlja vprašanje, ali je spodbuda za delodajalce sploh smiselna.

- Ker segmentacijo povzroča tudi uporaba drugih oblik dela, bi bilo treba podrobno proučiti vzroke za uporabo drugih oblik dela, predvsem z vidika stroškov dela in obdavčitve posamezne oblike dela. Slednje bi bilo smiselno tudi v luči sprejemanja reforme študentskega dela (v zaključni fazi priprave) in problematike t. i. ekonomsko odvisnih oseb.

Analiza učinkov na izbranih kazalnikih torej kaže, da so imele lanske spremembe v regulaciji trga dela večinoma učinke v smeri zastavljenih ciljev. Zaradi kratkega obdobja od uveljavitve sprememb pa je treba nadaljevati s spremljanjem in analizo kazalnikov, narediti še metodološko bolj sofisticirane analize učinkov in poglobljene analize posameznih inštrumentov in pojavov.

Hkrati se je treba zavedati, da so bile lanske spremembe predstavljale zgolj samo del potrebnih sprememb za večjo sposobnost trga dela, da se odziva na spremembe v povpraševanju. Za izboljšanje uvrstitve Slovenije na področju urejenosti trga dela na mednarodnih lestvicah konkurenčnosti pa bodo potrebne spremembe ne samo na področju delovnih razmerij, kamor so posegle lanske spremembe, ampak tudi na področju oblikovanja plač in obdavčitve dela.


Uporabljeni viri in literatura:

Bouis, R., Causa, O., Demmou, L., Duval, R., Zdzienicka, A. (2012). The Short-Term Effects of Structural Reforms. OECD Economics Department Working Paper No. 949.

Checchi, D., Navaretti, G. B., in Turrini, A. (2003). Adjusting Labour Demand: Multinational versus National Firms – A Cross – European Analysis. Journal of the European Economic Association, (2/3), 708–719.

DURS (2014) Podatki o številu prejemnikov dohodkov iz začasnega in občasnega dela upokojencev.

IRDS (2014) Podatki o številu ugotovljenih kršitev.

OECD(2014): OECD Indicators of Employment Protection. Dosegljivo na http://www.oecd.org/employment/emp/oecdindicatorsofemploymentprotection.htm

SURS (2014) Podatki iz ankete o delovni sili.

SURS (2014) Podatki o novih zaposlitvah glede na tip pogodbe o zaposlitvi iz SRDAP.

UMAR (2013) Spremembe stanja in reforme trga dela v obdobju krize. Ljubljana: Ekonomski izzivi 2013.

Vodopivec, M. et al. (2012). Teoretični vidiki in empirična analiza učinkov prožne varnosti na trgu dela, delovno gradivo.

VSRS (2014) Podatki o številu prejetih zadev na delovno sodišče

Zakon o delovnih razmerjih. Uradni list RS 21/2013-ZDR-1

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju trga dela. Ur.l. RS, št. 21/2013

ZRZS (2014) Podatki o številu registriranih brezposelnih.

ZRZS (2014) Podatki o prilivih v evidenco registriranih brezposelnih oseb.

ZRZS (2014) Podatki o odlivih iz evidence registriranih brezposelnih oseb.

ZRZS (2014) Podatki o številu prejemnikov denarnih nadomestil za primer brezposelnosti.


Priloge:

Priloga 1. Sklep vlade o ustanovitvi delovne skupino za spremljanje učinkov sprememb v regulaciji trga dela

Priloga 2: Rezultati ankete med člani Slovenske kadrovske zveze

Priloga 3: Opis sistema kolektivnih pogodb v Sloveniji


Priloga 1:

Številka: 02401-9/2013/3Datum: 26. 9. 2013

Na podlagi šestega odstavka 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 38/10-ZUKN, 8/12, 21/13 in 47/13 - ZDU-1G) in 6. člena Poslovnika Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 43/01, 23/02-popr., 54/03, 103/03, 114/04, 26/06, 21/07, 32/10, 73/10, 95/11 in 64/12) je Vlada Republike Slovenije na 25. redni seji dne 26. 9. 2013 pod točko II/7.13 sprejela naslednji

S K L E P:

1. Vlada Republike Slovenije ustanovi Delovno skupino za spremljanje učinkov sprememb v regulaciji trga dela v letu 2013.

2. Naloge delovne skupine so:

- identifikacija sprejetih sprememb v Zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) in Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 21/13, v nadaljnjem besedilu: ZUTD-A), ki so pomembne z vidika ciljev in z vidika vpliva na trg dela (zmanjšanje segmentacije, povečanje fleksibilnosti trga dela, povečanje učinkovitosti delovno pravnega varstva),

- oblikovanje nabora kazalnikov za spremljanje in vrednotenje učinkov sprememb v regulaciji trga dela (ZDR-1 in ZUTD-A),

- priprava analize učinkov sprememb na trg dela z vidika zastavljenih ciljev in drugih učinkov na trg dela,

- oblikovanje predlogov za morebitne popravke zakonodaje in predlogov za nadaljnje spremembe zakonodaje s področja regulacije trga dela,

- priprava poročila o učinkih sprememb v regulaciji trga dela, doseganju zastavljenih ciljev in predlogih za nadaljnje sistemske spremembe.


3. V delovno skupino se imenujejo naslednji člani:

- dr. Alenka Kajzer, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, vodja skupine,- Peter Pogačar, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, namestnik vodje,- Lidija Apohal Vučković, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj,- dr. Arjana Brezigar Masten, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj,- mag. Katja Rihar Bajuk, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,- Zoran Kotolenko, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,- Irena Bečan, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,- Darija Perše Zoretič, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,- Irena Roštan, Ministrstvo za finance,- Sonja Pirher, Zavod RS za zaposlovanje,- Irena Svetin, Statistični urad RS,- Jasmina Rakita Cencelj, Inšpektorat RS za delo,- dr. Milan Vodopivec, Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije, Celje,- dr. Polonca Končar, Pravna fakulteta, Univerza v Ljubljani.

Delovna skupina po potrebi v delo vključi še druge strokovnjake ali predstavnike drugih institucij.

4. Administrativno tehnične naloge za delovno skupino opravljata Urad RS za makroekonomske analize in razvoj ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

5. Delovna skupina najkasneje do 31.3.2014 pripravi poročilo o učinkih sprememb v regulaciji trga dela v letu 2013 in ga po sprejemu na Vladi RS predloži v obravnavo Ekonomsko-socialnemu svetu.

6. Po zaključeni obravnavi na seji Ekonomsko-socialnega sveta delovna skupina preneha z delovanjem.

Tanja ŠARABONGENERALNA SEKRETARKA


SKLEP PREJMEJO:

- Urad za makroekonomske analize in razvoj- imenovani člani- ministrstva, SVZ - Generalni sekretariat Vlade RS, Sektor za podporo dela KAZI

PRILOGA 2:

Rezultati ankete med člani Slovenske kadrovske zveze:

Ključne ugotovitve ankete

Zaposlovanje za nedoločen čas

15 % anketirancev se je po sprejetju nove zakonodaje odločilo, da zaradi sprememb zakonodaje zaposlitve za določen čas nadomestijo z zaposlitvami za nedoločen čas. Omenjeno kaže, da delodajalci v manjši meri uporabljajo institute, ki so posledica sprememb zakonodaje.

Med razlogi, ki so vplivali na nadomestitev zaposlitve za določen čas z zaposlitvijo za nedoločen čas je najvišje uvrščena omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas.Sledijo uvedba odpravnine ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas (4,3 %), povečan prispevek delodajalca za zavarovanje za primer brezposelnosti, spodbuda za zaposlovanje mlajših brezposelnih oseb, delna oprostitev prispevkov za starejše delavce in vračilo prispevkov za prvo zaposlitev.

9,2 % anketirancev poroča, da so spremembe, ki poenostavljajo postopke odpovedi pogodbe o zaposlitvi in spremembe, ki zmanjšujejo stroške odpovedi, imele vpliv na njihovo odločitev za zaposlovanje za nedoločen čas.


Več kot polovica anketirancev (59,9 %) v letu 2014 ne namerava zaposlovati za nedoločen čas namesto za določen čas. Skoraj četrtina (24,3 %) jih tudi poroča, da v letu 2014 ne nameravajo zaposlovati.

Namero za zaposlovanje za nedoločen čas namesto zaposlovanja za določen čas je izrazilo 15,8 % anketirancev. Med razlogi za to odločitev največkrat navajajo omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas in uvedbo odpravnine ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Sodelovanje z »agencijskimi delavci« in agencijami

20,4 % anketirancev je v letu 2013 sodelovalo z delavci, napotenimi s strani delodajalca, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku (agencijski delavci).

Odstotek agencijskih delavcev, s katerimi so anketiranci sodelovali, med aprilom in novembrom 2013, je 8,20 %, kar je nekoliko manj kot v enakem obdobju leta 2012.

Uv e d b a s u b s i d i a r n e o d g o v o r n o s t i delodajalca uporabnika za izplačilo plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, ni imela velikega vpliva na izbiro agencije.

Druge oblike dela

7,6 % anketirancev poroča, da se je po uveljavitvi ZDR-1 v njihovi organizaciji povečala uporaba drugih oblik dela.

Anketiranci pri katerih se je povečala uporaba drugih oblik dela, med temi oblikami največ uporabljajo študentsko delo, sklenitev avtorske ali podjemne pogodbe in začasno in občasno delo upokojencev.

34,3 % anketirancev je uporabilo možnost sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas znotraj veljavne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.


18,8 % anketirancev je uporabilo možnost odreditve drugega dela. 16,7 % anketirancev namerava to možnost uporabiti v letu 2014.

11,9 % anketirancev je uporabilo možnost odreditve začasnega čakanja na delo doma.

Skoraj tretjina anketirancev uporablja možnosti pomoči oziroma sofinanciranja izobraževanja in usposabljanja delavcev s strani Zavoda RS za zaposlovanje ali Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendiranje.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi

Več kot polovica anketirancev poroča, da so v proučevanem obdobju odpovedali pogodbo o zaposlitvi. Med njimi je 51,9 % takih, ki menijo, da je postopek odpovedi pogodbe po ZDR-1 bolj enostaven.

Poročajo še, da se je 20,8 % delavcev, ki so jim odpovedali pogodbo o zaposlitvi v času odpovednega roka vključevalo v ukrepe na trgu dela in so jim zaradi tega odobrili odsotnost.

Pri 8,6 % anketirancev so spremembe, ki vplivajo na notranjo fleksibilnost, kot so možnost odreditve drugega dela, odreditve začasnega čakanja na delo doma, sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas znotraj veljavne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, vplivale na njihovo odločitev glede odpuščanja delavcev.

Delovno pravna varnost

6,4 % anketirancev je po uveljavitvi ZDR-1 že imelo spor z delavcem o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in so predlagali sodno odločitev o denarnem povračilu delavcu namesto reintegracije.


5,8 % anketirancev je zaposlilo delavca, mlajšega od 26 let ali delavko, ki skrbi za otroka do tretjega leta starosti, zaradi vračila prispevkov za prvo zaposlitev.

3,6 % anketirancev je zaposlilo delavca pred upokojitvijo zaradi manjšega varstva.

71 % anketirancev poroča, da niso imeli primera, ko bi delavec predlagal sodno izvršbo na podlagi 135. člena ZDR-1. Tudi tam, kjer delodajalci niso izplačali denarnih prejemkov delavci niso predlagali sodnih izvršb.

Podobno velja za primere, ko delodajalci ne izplačujejo nadomestila plače. 72,3 % anketirancev še ni imelo takega primera.

Anketiranci prav tako v večini (71 %) poročajo, da niso imeli primera, ko bi delavec izredno odpovedal pogodbo o zaposliti, zaradi neizplačila prispevkov za socialno varnost. Tudi v primerih, ko delodajalci ne plačajo prispevkov za socialno varnost, delavci niso izredno odpovedovali pogodbe o zaposlitvi.

45 % anketirancev meni, da možnost rešitve spora z mediacijo zunaj sodnega postopka vpliva na hitrejšo rešitev spora in manj sodnih postopkov.

Prevladujejo anketiranci, ki menijo, da višje globe za kršitve pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ne bodo vplivale na doslednejše izpolnjevanje pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (56,5 %) in na večjo pravno varnost delavcev (65,7 %).

Anketiranci kot najpomembnejše dejavnike, ki vplivajo na odločitev za zaposlovanje novih delavev navajajo gospodarske razmere, stroške dela in davčno politiko. Predstavitev vzorca

Raziskavo smo izvedli v sodelovanju s Slovensko kadrovsko zvezo v januarju 2013. Spletno povezavo do anketnega vprašalnika smo naslovili na 858 elektronskih naslovov članic in članov Slovenske kadrovske zveze.

Prvo pošiljanje vabil k sodelovanje je bilo izvedeno 6.1.2014. Sledili sta dve ponovitvi: 17. in 24.1.2014.Anketirance smo, ob pošiljanju vabil prek centralne baze elektronskih naslovov, vabili k sodelovanju še z osebnimi elektronskimi sporočili predsednic in predsednikov lokalnih društev Slovenske kadrovske zveze.

Odzivnost


Število naslovnikov 858

Skupno število odzivov 207 (24,1 %)

Število popolnih odzivov 134 (15,6 %)

Število nepopolnih odzivov 73 (8,5 %)

K sodelovanju smo pritegnili 207 (24,1 %) kadrovskih strokovnjakinj in strokovnjakov. 15,6% oz. 134 jih je vprašalnik izpolnilo v celoti.

Glavna/prevladujoča dejavnost organizacije

Frekv. %

Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 8 5,8

Rudarstvo 2 1,5

Predelovalne dejavnosti 29 21,2

Oskrba z električno energijo, plinom in paro 2 1,5

Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja

1 0.7

Gradbeništvo 5 3,6

Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 6 4,4

Promet in skladiščenje 1 0,7

Gostinstvo 4 2,9

Informacijske in komunikacijske dejavnosti 4 2,9

Finančne in zavarovalniške dejavnosti 4 2,9

Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 3 2,2

Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 7 5,1

Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti

14 10,2

Izobraževanje 11 8,0


Zdravstvo in socialno varstvo 9 6,6

Druge dejavnosti 27 19,7

Skupaj 137 100,0

V raziskavi je glede na dejavnost organizacij sodelovalo največ kadrovskih strokovnjakinj in strokovnjakov iz organizacij na področju predelovalnih dejavnosti (21,2 %), 19,7 % jih delo opravlja na področjih drugih dejavnosti, 10,2 % pa na področju dejavnosti javne uprave in obrambe ter dejavnosti obvezne socialne varnosti.

Največ anketirancev je glede na sedež organizacije, kjer opravljajo delo, iz Osrednjeslovenske regije (22,5 %), sledijo Savinjska (12,3 %), Pomurska (11,6 %) in Goriška regija (10,9 %).

Anketiranci glede na regijo v kateri je sedež organizacije

Frekv. %

Pomurska 16 11,6

Podravska 13 9,4

Koroška 7 5,1

Savinjska 17 12,3

Zasavska 4 2,9

Spodnje posavska 4 2,9

Jugovzhodna Slovenija 11 8,0

Osrednjeslovenska 31 22,5

Gorenjska 7 5,1

Notranjsko-kraška 1 0,7

Goriška 15 10,9

Obalno-kraška 12 8,7

Skupaj 138 100,0

Število zaposlenih v organizacijah iz katerih prihajajo anketiranci


Frekv. %

1-10 (manjši delodajalec) 22 15,9

11-49 14 10,01

50-249 48 34,8

250-499 14 10,1

500 in več 40 29

Skupaj 138 100,0

V vzorcu prevladujejo organizacije, ki zaposlujejo 50-249 delavcev (34,8 %), sledijo velike organizacije s 500 ali več zaposlenimi (29 %). 15,9 % anketirancev je iz vrst malih delodajalcev.


Rezultati vprašalnika

Zaposlovanje za nedoločen čas

Ali ste se v času po sprejetju nove zakonodaje odločili, da zaradi sprememb zakonodaje na trgu dela zaposlitve za določen čas nadomestite z zaposlitvami za nedoločen čas?

Frekv. %

Da 24 15,2

Ne 98 62,0

Nismo zaposlovali delavcev 36 22,8

Skupaj 158 100,0

ZDR-1 je uveljavil spremembe na področju zaposlovanja za nedoločen čas. 15 % anketirancev se je po sprejetju nove zakonodaje odločilo, da zaradi sprememb zakonodaje zaposlitve za določen čas nadomestijo z zaposlitvami za nedoločen čas.

Med razlogi, ki so vplivali na nadomestitev zaposlitve za določen čas z zaposlitvijo za nedoločen čas je najvišje uvrščena omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas, ki je opredeljena v 55. členu ZDR-1. 7,7 % anketirancev poroča, da je omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas vplivala na nadomestitev te pogodbe s pogodbo za nedoločen čas.

55. člen ZDR-1(omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas)

(1) Pogodbo o zaposlitvi se sklene za omejen čas, ki je potreben, da se delo v primerih, navedenih v prvem odstavku prejšnjega člena, opravi. (2) Delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti, razen v primerih, ki jih določa zakon, ter v primerih iz druge, četrte, pete, šeste in štirinajste alineje prvega odstavka prejšnjega člena. Pogodba o zaposlitvi za določen čas iz razloga predaje dela lahko traja največ en mesec. (3) Za isto delo po prejšnjem odstavku se šteje delo na delovnem mestu oziroma vrsti dela, ki se dejansko opravlja po določeni sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za določen čas. (4) Ne glede na omejitev iz drugega odstavka tega člena, se lahko v primeru iz enajste alineje prvega odstavka prejšnjega člena pogodba o zaposlitvi za določen čas sklene za obdobje, daljše od dveh let, če projekt traja več kot dve leti in če se pogodba o zaposlitvi sklene za ves čas trajanja projekta. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se določi, kaj se šteje za projektno delo.


(5) V omejitev opravljanja dela za določen čas v skladu z drugim in četrtim odstavkom tega člena pri uporabniku se upošteva tudi opravljanje dela delavca, zaposlenega pri delodajalcu za zagotavljanje dela. (6) Trimesečna ali krajša prekinitev ne pomeni prekinitve zaporednega sklepanja pogodb o zaposlitvi iz drugega odstavka tega člena.

Ali je na to odločitev vplivala:

Frekv. % Velj. %

Da 16 7,7 80,0

Ne 4 1,9 20,0

Omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas - 55. člen ZDR-1

Skupaj 20 9,7 100,0

Da 9 4,3 60,0

Ne 6 2,9 40,0

Uvedba odpravnine ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas - 79. člen ZDR-1

Skupaj 15 7,2 100,0

Da 4 1,9 36,4

Ne 7 3,4 63,6

Povečan prispevek delodajalca za zavarovanje za primer brezposelnosti - 39. člen ZUTD-A

Skupaj 11 5,3 100,0

Da 2 1,0 20,0

Ne 8 3,9 80,0

Spodbuda za zaposlovanje mlajših brezposelnih oseb - 2. člen ZIUPTDSV

Skupaj 10 4,8 100,0

Da 2 1,0 18,2

Ne 9 4,3 81,8

Delna oprostitev prispevkov za starejše delavce - 156. člen ZPIZ-2

Skupaj 11 5,3 100,0

Da 2 1,0 18,2

Ne 9 4,3 81,8

Vračilo prispevkov za prvo zaposlitev - 157. člen ZPIZ-2

Skupaj 11 5,3 100,0

Da 3 1,4 37,5

Ne 5 2,4 62,5

Drugo

Skupaj 8 3,9 100,0


Med razlogi sledijo uvedba odpravnine ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas (4,3 %), ki je opredeljena v 79. členu ZDR-1, povečan prispevek delodajalca za zavarovanje za primer brezposelnosti , opredeljen v 39. členu ZUTD-A (1,9 %), spodbuda za zaposlovanje mlajših brezposelnih oseb - 2. člen ZIUPTDSV, delna oprostitev prispevkov za starejše delavce - 156. člen ZPIZ-2 in vračilo prispevkov za prvo zaposlitev - 157. člen ZPIZ-2.

79. člen ZDR-1(splošno)

(1) Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, oziroma ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena. (2) Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, lahko preneha, če se pred potekom časa po prejšnjem odstavku o tem sporazumeta pogodbeni stranki ali če nastopijo drugi razlogi za prenehanje pogodbe o zaposlitvi v skladu s tem zakonom. (3) Delavec, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas po prvem odstavku tega člena, ima pravico do odpravnine. Pravice do odpravnine iz prejšnjega stavka nima delavec v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, če gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca, v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu, ter v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje javnih del oziroma prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom. (4) Osnova za odmero odpravnine je povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas. (5) V primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena za eno leto ali manj, ima delavec pravico do odpravnine v višini 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka. Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena za več kot eno leto, ima delavec ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi pravico do odpravnine v višini iz prejšnjega stavka, povečane za sorazmerni del odpravnine iz prejšnjega stavka za vsak mesec dela. (6) Če delavec po prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri istem delodajalcu nepretrgoma nadaljuje z delom na podlagi sklenjene druge pogodbe o zaposlitvi za določen čas, se odpravnina izplača za ves čas zaposlitve za določen čas ob prenehanju zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri tem delodajalcu. V tem primeru ne veljaomejitev iz petega odstavka 55. člena tega zakona. (7) Delavec nima pravice do odpravnine po tretjem oziroma petem odstavku tega člena v primeru, ko delavec in delodajalec v času trajanja ali po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas skleneta pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas oziroma če delavec nadaljuje z delom na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas ali če delavec ne sklene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za ustrezno delo, ki mu ga je ponudil delodajalec po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

39. člen ZUTD-A(prispevek delodajalca za zavarovanje za primer brezposelnosti)

(1) Delodajalec, ki sklene z delavcem pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, je oproščen plačila prispevka delodajalca za zavarovanje za primer brezposelnosti za dve leti.

(2) Delodajalec, ki sklene z delavcem pogodbo o zaposlitvi za določen čas, plačuje prispevek delodajalca za zavarovanje za primer brezposelnosti v višini petkratnika zneska, določenega v zakonu, ki ureja prispevke za socialno varnost, za ves čas trajanja zaposlitve za določen čas.


2. člen ZIUPTDSV(spodbuda za zaposlovanje mlajših brezposelnih oseb)

(1) Ne glede na določbe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12 in 39/13), Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF in 21/13 – ZUTD-A), Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 –ZUTPG, 10/08, 62/10 – ZUPJS in 40/12 – ZUJF) in Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 –ZUJF in 21/13), je delodajalec, ki v obdobju iz četrtega odstavka 5. člena tega zakona sklene pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas z brezposelno osebo, mlajšo od 30 let, ki je najmanj tri mesece pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas prijavljena v evidenci brezposelnih oseb, za prvih 24 mesecev zaposlitve oproščen plačila prispevkov delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti. (2) Do oprostitve iz prejšnjega odstavka je upravičen delodajalec: – ki zadnje tri mesece pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas z mlajšo brezposelno osebo iz prvega odstavka tega člena ni začel postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma odpovedal pogodbe o zaposlitvi delavcem iz poslovnih razlogov, – ki pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas z mlajšo brezposelno osebo iz prvega odstavka tega člena ni imel blokiranega transakcijskega računa 30 ali več zaporednih dni in – ki je v zadnjih šestih mesecih pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas z mlajšo brezposelno osebo iz prvega odstavka tega člena redno izplačeval plače in plačeval obvezne prispevke za socialno varnost zaposlenim. (3) Delodajalec je v primeru, če po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas v skladu s prvim odstavkom tega člena tej osebi odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani te osebe pred potekom 24 mesecev zaposlitve, dolžan plačati prispevke delodajalca za socialno varnost za celotno obdobje zaposlitve te osebe. (4) Spodbuda iz tega člena ni združljiva s spodbudo za zaposlovanje iz drugega odstavka 5. člena Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015 (Uradni list RS, št. 87/09), spodbudo za zaposlovanje na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo iz 27. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/11 in 57/12), spodbudo za zaposlovanje iz 157. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, spodbudo za zaposlovanje iz prvega odstavka 39. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 21/13) ter spodbudo za zaposlovanje iz 74. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 87/11, 96/12 – ZPIZ-2). (5) Ne glede na določbe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih in Zakona o urejanju trga dela, je oseba iz prvega odstavka tega člena navkljub neplačilu prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti in zavarovanje za starševsko varstvo, upravičena do enakega obsega pravic iz navedenih socialnih zavarovanj, kot če bi bili prispevki delodajalca plačani.


156. člen ZPIZ-2(delna oprostitev plačila prispevkov delodajalcev za starejše delavce)

Zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev iz prve alineje prvega odstavka 153. člena tega zakona so oproščeni plačila prispevkov delodajalcev v višini 30 % za zavarovance iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 14. člena tega zakona, ki so dopolnili 60 let starosti, in v višini 50 % za zavarovance iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 14. člena tega zakona, ki izpolnjujejo starostni pogoj za pridobitev pravice do predčasne pokojnine po drugem odstavku 29. člena tega zakona. Oproščeni del prispevka delodajalca za navedene delavce plačuje Republika Slovenija v skladu s 161. členom tega zakona.

157. člen ZPIZ-2(vračilo prispevkov delodajalcev za prvo zaposlitev)

(1) Delodajalci lahko, ne glede na prvo alinejo prvega odstavka 153. člena tega zakona, za zavarovance iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 14. člena tega zakona, ki niso dopolnili 26. let starosti in matere, ki skrbijo za otroka do tretjega leta starosti, ko se prvič zaposlijo za nedoločen čas in ostanejo pri istem delodajalcu v zaposlitvi neprekinjeno najmanj dve leti, uveljavijo vračilo prispevkov delodajalca za prvo leto zaposlenosti v višini 50 %, drugo leto pa v višini 30 % prispevkov delodajalca.

(2) Delodajalec lahko uveljavi vračilo prispevkov delodajalca za zavarovance iz prvega odstavka tega člena le v primeru, če za te zavarovance ni uveljavil vračila prispevkov oziroma enakovredne olajšave na podlagi drugih predpisov.

(3) Minister, pristojen za delo, natančneje določi način vračila prispevkov iz tega člena.

Ali so spremembe, ki poenostavljajo postopke odpovedi pogodbe o zaposlitvi (opustitev obvestila o nameravani odpovedi, opustitev ponudbe drugega ustreznega dela, poenostavitev izvedbe zagovora, ureditev vročanja po ZDR-1, zadržanje učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi le za predstavnike delavcev) in spremembe, ki zmanjšujejo stroške odpovedi (odpovedni roki, odpravnine), imele vpliv na vašo odločitev za zaposlovanje za nedoločen čas?

Frekv. %

Da 13 9,2

Ne 90 63,8

V obdobju po uveljavitvi ZDR-1 nismo zaposlovali 38 27,0

Skupaj 141 100,0


9,2 % anketirancev poroča, da so spremembe, ki poenostavljajo postopke odpovedi pogodbe o zaposlitvi (opustitev obvestila o nameravani odpovedi, opustitev ponudbe drugega ustreznega dela, poenostavitev izvedbe zagovora, ureditev vročanja po ZDR-1, zadržanje učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi le za predstavnike delavcev) in spremembe, ki zmanjšujejo stroške odpovedi (odpovedni roki, odpravnine) imele vpliv na njihovo odločitev za zaposlovanje za nedoločen čas.

Ali nameravate v letu 2014 zaposlovati za nedoločen čas namesto za določen čas?

Frekv. %

Da 24 15,8

Ne 91 59,9

Ne nameravamo zaposlovati delavcev 37 24,3

Skupaj 152 100,0

Največ anketirancev (59,9 %) v letu 2014 ne namerava zaposlovati za nedoločen čas namesto za določen čas. Skoraj četrtina (24,3 %) jih tudi poroča, da v letu 2014 ne nameravajo zaposlovati.

Namero za zaposlovanje za nedoločen čas namesto zaposlovanja za določen čas je izrazilo 15,8 % anketirancev. Med razlogi za to odločitev največkrat navajajo omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas (5,8 %) in uvedbo odpravnine ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas (3,9 %).

Ali je razlog za vašo odločitev:

Frekv. % Velj. %

Da 8 3,9 72,7

Ne 3 1,4 27,3

Uvedba odpravnine ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas - 79. člen ZDR-1

Skupaj 11 5,3 100,0

Da 12 5,8 80,0

Ne 3 1,4 20,0

Omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas - 55. člen ZDR-1

Skupaj 15 7,2 100,0


Da 5 2,4 55,6

Ne 4 1,9 44,4

Povečan prispevek delodajalca za zavarovanje za primer brezposelnosti - 39. člen ZUTD-A

Skupaj 9 4,3 100,0

Da 1 0,5 12,5

Ne 7 3,4 87,5

Delna oprostitev prispevkov za starejše delavce - 156. člen ZPIZ-2

Skupaj 8 3,9 100,0

Da 6 2,9 54,5

Ne 5 2,4 45,5

Vračilo prispevkov za prvo zaposlitev - 157. člen ZPIZ-2

Skupaj 11 5,3 100,0

Da 4 1,9 44,4

Ne 5 2,4 55,6

Spodbuda za zaposlovanje mlajših brezposelnih oseb - 2. člen ZIUPTDSV

Skupaj 9 4,3 100,0

Da 5 2,4 83,3

Ne 1 ,5 16,7

Drugo

Skupaj 6 2,9 100,0


Sodelovanje z »agencijskimi delavci« in agencijami

Ali so v letu 2013 pri vas opravljali delo delavci , napoteni s strani delodajalca, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku po 59. členu ZDR-1 (agencijski delavci)?

Frekv. %

Da 30 20,4

Ne 117 79,6

Skupaj 147 100,0

20,4 % anketirancev je v letu 2013 sodelovalo z delavci, napotenimi s strani delodajalca, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku (agencijski delavci) po 59. členu ZDR-1.


(1) Delodajalec, ki lahko v skladu s predpisi o urejanju trga dela opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu (v nadaljnjem besedilu: delodajalec za zagotavljanje dela), sklene s temi delavci pogodbo o zaposlitvi. (2) Delodajalec za zagotavljanje dela ne sme napotiti delavcev na delo k delodajalcu (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) in uporabnik ne sme uporabljati dela napotenih delavcev: – v primerih, ko bi šlo za nadomeščanje pri uporabniku zaposlenih delavcev, ki stavkajo,– v primerih, ko je uporabnik v predhodnem obdobju 12 mesecev odpovedal pogodbe o zaposlitvi večjemu številu pri njem zaposlenih delavcev, – v primerih, ko gre za delovna mesta, pri katerih iz ocene tveganja uporabnika izhaja, da so delavci, ki opravljajo delo na teh delovnih mestih, izpostavljeni nevarnostim in tveganjem, zaradi katerih se določajo ukrepi zmanjševanja oziroma omejevanja časovne izpostavljenosti, ter – v drugih primerih, ki se lahko določijo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, če zagotavljajo večje varstvo delavcev ali jih narekujejo zahteve varnosti in zdravja delavcev. (3) Število napotenih delavcev pri uporabniku ne sme presegati 25 odstotkov števila zaposlenih delavcev pri uporabniku, razen če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače. V to omejitev se ne vštevajo delavci, ki so pri delodajalcu za zagotavljanje dela zaposleni za nedoločen čas. Omejitev iz tega odstavka se ne uporablja za uporabnika – manjšega delodajalca. (4) Uporabnik mora pred sklenitvijo in v času izvajanja dogovora iz 62. člena tega zakona v roku osmih dni delodajalca za zagotavljanje dela seznaniti z obstojem oziroma nastankom okoliščin iz prve in druge alineje drugega odstavka tega člena. (5) Če sindikat oziroma svet delavcev ali delavski zaupnik pri uporabniku zahteva, ga mora uporabnik enkrat letno obveščati o razlogih za uporabo dela napotenih delavcev in njihovem številu.


Kolikšen je bil odstotek agencijskih delavcev glede na pri vas zaposlene delavce v spodaj navedenih obdobjih?

Povp. St. odkl.

Min Max

V obdobju od aprila do novembra 2012: 8,42 9,427 0,00 41,00

Skupaj veljavne vrednosti 25

V obdobju od aprila do novembra 2013: 8,20 7,817 0,00 29,00

Skupaj veljavne vrednosti 25

Filter 108 80,6

Sistemske manjkajoče vrednosti 1 0,7

Skupaj manjkajoče vrednosti 109 81,3

Skupaj 134 100,0

Odstotek agencijskih delavcev, s katerimi so anketiranci sodelovali, med aprilom in novembrom 2013, je 8,20 %, kar je nekoliko manj kot v enakem obdobju leta 2012. Prav tako se je, v primerjavi z letom 2012, v letu 2013 znižal najvišji odstotek agencijskih delavcev, glede na zaposlene delavce vorganizacijah.

Podatki v nadaljevanju še kažejo, da uvedba subsidiarne odgovornosti delodajalca uporabnika za izplačilo plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, ki je opredeljena v šestem odstavku 62. člena ZDR-1 ni imela velikega vpliva na izbiro agencije.

Ali je na vašo izbiro agencije vplivala uvedba subsidiarne odgovornosti delodajalca uporabnika za izplačilo plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (šesti odstavek 62. člena ZDR-1)?

Frekv. % Velj. %

Da 4 3,0 16,0

Ne 21 15,7 84,0

Skupaj veljavne vrednosti 25 18,7 100,0



Skupaj 134 100,0

62. člen ZDR-1(dogovor med uporabnikom in delodajalcem za zagotavljanje dela, napotitev delavca)

(1) Uporabnik mora pred začetkom dela delavca obvestiti delodajalca za zagotavljanje dela o vseh pogojih za opravljanje dela, ki jih mora izpolnjevati delavec, in mu predložiti oceno tveganja za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar. (2) Delodajalec za zagotavljanje dela in uporabnik pred začetkom dela delavca pri uporabniku skleneta pisni dogovor, v katerem podrobneje določita medsebojne pravice in obveznosti ter pravice in obveznosti delavca in uporabnika. Ne glede na določbe pisnega dogovora je za spoštovanje določb zakona, kolektivnih pogodb ter splošnih aktov uporabnika o varovanju zdravja pri delu ter o delovnem času, odmorih in počitkih odgovoren uporabnik. (3) Delodajalec za zagotavljanje dela je dolžan delavcu zagotavljati izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje v skladu s 170. členom tega zakona. Delodajalec za zagotavljanje dela in uporabnik se v dogovoru iz prejšnjega odstavka dogovorita tudi o izobraževanju, izpopolnjevanju in usposabljanju delavca v času napotitve pri uporabniku. (4) V skladu z dogovorom med delodajalcem za zagotavljanje dela in uporabnikom mora biti delavec z napotitvijo na delo k uporabniku pisno obveščen o pogojih dela pri uporabniku in o pravicah ter obveznostih pri uporabniku. Pisno obvestilo se lahko pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec za zagotavljanje dela. (5) Uporabnik je odgovoren za pravilnost in popolnost podatkov o obstoju pogojev iz drugega odstavka 60. člena tega zakona in za pravilnost in popolnost podatkov o plačilu za delo, ki jih daje delodajalcu za zagotavljanje dela za namene obračuna plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja. (6) Uporabnik je za izplačilo plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja delavcu za obdobje, ko je delavec pri njem opravljal delo, subsidiarno odgovoren.


Druge oblike dela

Ali se je po uveljavitvi ZDR-1 v vaši organizaciji povečala uporaba drugih oblik dela (začasno/občasno delo upokojencev, študentsko delo, sklenitev avtorske/podjemne pogodbe/pogodbe s samostojnim podjetnikom)?

Frekv. %

Da 11 7,6

Ne 133 92,4

Skupaj 144

7,6 % anketirancev poroča, da se je po uveljavitvi ZDR-1 v njihovi organizaciji povečala uporaba drugih oblik dela (začasno/občasno delo upokojencev, študentsko delo, sklenitev avtorske/podjemne pogodbe/pogodbe s samostojnim podjetnikom).

Ste pri povečanju drugih oblik dela uporabili:

Frekv. % Velj. %

Da 5 3,7 62,5

Ne 3 2,2 37,5

Začasno in občasno delo upokojencev

Skupaj 8 6,0 100,0

Da 8 3,9 88,9

Ne 1 ,5 11,1

Študentsko delo

Skupaj 9 4,3 100,0

Da 7 5,2 87,5

Ne 1 0,7 12,5

Sklenitev avtorske ali podjemne pogodbe

Skupaj 8 6,0 100,0

Sklenitev pogodbe s samostojnim podjetnikom Da 4 1,9 57,1


Ne 3 1,4 42,9

Skupaj 7 3,4 100,0

Da 3 1,4 100,0

Ne 0 0 0

Drugo

Skupaj 0 1,4 100

Anketiranci v vzorcu, pri katerih se je povečala uporaba drugih oblik dela, med temi oblikami največ uporabljajo študentsko delo, sklenitev avtorske ali podjemne pogodbe in začasno in občasno delo upokojencev. Z drugimi oblikami dela jih je nekaj v celoti ali deloma nadomestilo za določen čas zaposlene delavce.

Ali ste s temi drugimi oblikami dela (v celoti ali deloma) nadomestili zaposlenega delavca oziroma delavce za določen čas?

Frekv. % Velj. %

Da 6 4,5 60,0

Ne 4 3,0 40,0

Skupaj veljavne vrednosti 10 7,5 100,0


Skupaj 134 100,0

Ali ste uporabili možnost odreditve drugega dela (33. člen ZDR-1)?

Frekv. %

Da 27 18,8

Ne 117 81,3

Skupaj 144 100,0

F5A Ali nameravate to možnost uporabiti v letu 2014?


Frekv. %

Da 19 16,7

Ne 95 83,3

Skupaj 114 100,0

18,8 % anketirancev je uporabilo možnost odreditve drugega dela, ki je opredeljena v 33. členu ZDR-1. 16,7 % anketirancev namerava to možnost uporabiti v letu 2014.


(1) Delavec mora vestno opravljati delo na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu.

(2) V primerih, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo, mora delavec opravljati tudi drugo delo.

(3) V kolikor z zakonom ali kolektivno pogodbo ni določeno drugače, lahko delodajalec z namenom ohranitve zaposlitve ali zagotovitve nemotenega poteka delovnega procesa delavcu pisno odredi začasno opravljanje drugega ustreznega dela v primerih začasno povečanega obsega dela na drugem delovnem mestu oziroma vrsti dela pri delodajalcu, začasno zmanjšanega obsega dela na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, ki ga opravlja, in nadomeščanja začasno odsotnega delavca. Pisna odreditev se lahko pošlje delavcu tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.

(4) Ustrezno delo iz prejšnjega odstavka je delo, za katerega delavec izpolnjuje pogoje in za katerega se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se zahteva za opravljanje dela, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, in za delovni čas, kot je dogovorjen za delo, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca.

(5) Manjši delodajalec lahko v primerih iz tretjega odstavka tega člena delavcu pisno odredi tudi začasno opravljanje drugega primernega dela. Primerno delo je delo, za katerega se zahteva enaka vrsta in največ ena raven nižja izobrazba kot se zahteva za opravljanje dela, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, in za delovni čas, kot je dogovorjen za delo, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca.

(6) Odreditev drugega ustreznega oziroma primernega dela v skladu s tretjim in petim odstavkom tega člena lahko traja največ tri mesece v koledarskem letu.

(7) Delavec, ki začasno opravlja drugo ustrezno oziroma primerno delo, ima pravico do plače, kot da bi opravljal svoje delo, če je to zanj ugodnejše.


Ali ste uporabili možnost odreditve začasnega čakanja na delo doma (138. člen ZDR-1)?

Frekv. %

Da 17 11,9

Ne 126 88,1

Skupaj 143 100,0

Ali nameravate to možnost uporabiti v letu 2014?

Frekv. %

Da 9 7,4

Ne 113 92,6

Skupaj veljavne vrednosti 122 100,0

11,9 % anketirancev je uporabilo možnost odreditve začasnega čakanja na delo doma, ki je opredeljena v 138. členu ZDR-1. 7,4 % anketirancev namerava to možnost uporabiti v letu 2014.

138. člen ZDR-1(začasna nezmožnost zagotavljanja dela iz poslovnega razloga)

(1) Če delodajalec začasno, vendar najdlje za čas šestih mesecev v posameznem koledarskem letu, ne more zagotavljati dela delavcem, lahko z namenom ohranitve zaposlitve pisno napoti delavca na čakanje na delo doma. Pisna napotitev se lahko pošlje delavcu tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. (2) V primeru čakanja na delo ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov osnove iz sedmega odstavka prejšnjega člena in dolžnost, da se odzove na poziv delodajalca na način in pod pogoji, kot izhaja iz pisne napotitve. (3) V času čakanja na delo v skladu s prvim odstavkom tega člena, se je delavec dolžan izobraževati v skladu s 170. členom tega zakona. V primeru iz prejšnjega stavka ima delavec pravico do povračila stroškov v zvezi z delom v skladu s 130. členom tega zakona.


Ali ste uporabi l i m o ž n o s t s k l e n i t v e p o g o d b e o z a p o s l i t v i z a d o l o č e n č a s z n o t r a j veljavne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas (četrti odstavek 49. člena ZDR-1)?

Frekv. %

Da 49 34,3

Ne 94 65,7

Skupaj 143 100,0

Ali nameravate to možnost uporabiti v letu 2014?

Frekv. %

Da 6 6,5

Ne 86 93,5

Skupaj 92 100,0

34,3 % anketirancev je uporabilo možnost sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas znotraj veljavne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas (četrti odstavek 49. člena ZDR-1). 6,5 % anketirancev namerava to možnost uporabiti v letu 2014.


(1) Spremembo pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi lahko predlaga katerakoli stranka.

(2) Če se spremenijo pogoji iz tretje, četrte, pete ali šeste alineje prvega odstavka 31. člena ter v primerih iz 91. člena tega zakona, se sklene nova pogodba o zaposlitvi, razen v primerih, ko gre za spremembe, ki so posledica uveljavitve pravice do dela s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem varstvu.

(3) Pogodba se spremeni oziroma nova pogodba velja, če na to pristane tudi nasprotna stranka.

(4) Če se sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas v primerih iz prve, druge, tretje, pete, šeste, osme, enajste, dvanajste in štirinajste alineje prvega odstavka 54. člena tega zakona z delavcem, ki je že zaposlen pri delodajalcu za nedoločen čas, v času opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi za določen čas mirujejo pravice, obveznosti in odgovornosti iz pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.


Ali ste se posluževali možnosti pomoči oziroma sofinanciranja izobraževanja in usposabljanja delavcev s strani Zavoda RS za zaposlovanje ali Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendiranje?

Frekv. % Velj. %

Da 46 22,2 32,4

Ne 96 46,4 67,6

Skupaj 142 68,6 100,0

Skoraj tretjina anketirancev (32,4 %) uporablja možnosti pomoči oziroma sofinanciranja izobraževanja in usposabljanja delavcev s strani Zavoda RS za zaposlovanje ali Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendiranje.


Odpoved pogodbe o zaposlitvi

Ali ste odpovedali pogodbo o zaposlitvi kateremu od zaposlenih delavcev?

Frekv. %

Da 77 54,2

Ne 65 45,8

Skupaj 142 100,0

Ali ocenjujete, da je postopek po ZDR-1 bolj enostaven?

Frekv. %

Da 40 51,9

Ne 37 48,1

Skupaj 77 100,0

Ali se je/so se delavec/delavci v času odpovednega roka vključeval/i v ukrepe na trgu dela in ste mu/jim zaradi tega odobrili odsotnost?

Frekv. %

Da 16 20,8

Ne 61 79,2

Skupaj 77 100,0

Več kot polovica (54 %) anketirancev je v proučevanem obdobju odpovedalo pogodbo o zaposlitvi. Med njimi je 51,9 % takih, ki menijo, da je postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi po ZDR-1 bolj enostaven. Poročajo še, da se je 20,8 % delavcev, ki so jim odpovedali pogodbo o zaposlitvi, v času odpovednega roka vključevalo v ukrepe na trgu dela in so jim zaradi tega odobrili odsotnost.


Ali so spremembe, ki vplivajo na notranjo fleksibilnost (možnost odreditve drugega dela, odreditve začasnega čakanja na delo doma, sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas znotraj veljavne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas) , imele vpliv na vašo odločitev glede odpuščanja delavcev?

Frekv. %

Da 12 8,6

Ne 88 62,9

V obdobju po uveljavitvi ZDR-1 nismo odpuščali delavcev

40 28,6

Skupaj 140 100,0

Pri 8,6 % anketirancev so spremembe, ki vplivajo na notranjo fleksibilnost, kot so možnost odreditve drugega dela, odreditve začasnega čakanja na delo doma, sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas znotraj veljavne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, imele vpliv na njihovo odločitev glede odpuščanja delavcev.


Delovno pravna varnost

Ali ste po uveljavitvi ZDR-1 že imeli spor z delavcem o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposl i tv i in ste kot stranka v postopku predlagal i sodno odločitev o denarnem povračilu delavcu namesto reintegracije?

Frekv. %

Da 9 6,4

Ne 70 50,0

Nismo bili v sporu 61 43,6

Skupaj 140 100,0

6,4 % anketirancev je po uveljavitvi ZDR-1 že imelo spor z delavcem o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in so kot stranka v postopku predlagali sodno odločitev o denarnem povračilu delavcu namesto reintegracije.

Ali ste zaposlili delavca pred upokojitvijo zaradi manjšega varstva po 114. členu ZDR-1?

Frekv. %

Da 5 3,6

Ne 94 68,1


Skupaj 138 100,0

3,6 % anketirancev je zaposlilo delavca pred upokojitvijo zaradi manjšega varstva po 114. členu ZDR-1. 1,4 % jih je zaposlilo starejšega delavca, zaradi delne oprostitve prispevkov za starejše delavce na podlagi 156. člena ZPIZ-2.


Ali ste zaposli l i starejšega delavca zaradi delne oprostitve prispevkov za starejše delavce na podlagi 156. člena ZPIZ-2?

Frekv. %

Da 2 1,4

Ne 99 71,2


Skupaj 139 100,0


114. člen ZDR-1(delavci pred upokojitvijo)

(1) Delodajalec ne sme delavcu, ki je dopolnil starost 58 let ali delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe, brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. (2) Varstvo po prejšnjem odstavku ne velja: – če je delavcu zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino, – če je delavcu ponujena nova ustrezna zaposlitev pri delodajalcu v skladu s prvim odstavkom 91. člena ali v skladu z 92. členom tega zakona, – v primeru, da delavec ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi že izpolnjuje pogoje za varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po tem členu, razen v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi v skladu s prejšnjo alinejo, – v primeru uvedbe postopka prenehanja delodajalca. (3) Delodajalec lahko z namenom ugotavljanja izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka tega člena pridobi podatke iz zbirk Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

156. člen ZPIZ-2(delna oprostitev plačila prispevkov delodajalcev za starejše delavce)

Zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev iz prve alineje prvega odstavka 153. člena tega zakona so oproščeni plačila prispevkov delodajalcev v višini 30 % za zavarovance iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 14. člena tega zakona, ki so dopolnili 60 let starosti, in v višini 50 % za zavarovance iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 14. člena tega zakona, ki izpolnjujejo starostni pogoj za pridobitev pravice do predčasne pokojnine po drugem odstavku 29. člena tega zakona. Oproščeni del prispevka delodajalca za navedene delavce plačuje Republika Slovenija v skladu s 161. členom tega zakona.

Ali ste zaposlili delavca, mlajšega od 26 let ali delavko, ki skrbi za otroka do tretjega leta starosti, zaradi vračila prispevkov za prvo zaposlitev na podlagi 157. člena ZPIZ-2?

Frekv. %

Da 8 5,8

Ne 93 67,4


Skupaj 138 100,0

Nekoliko več (5,8 %), kot v primeru zaposlovanja starejših delavcev, je anketirancev, ki so zaposlili delavca, mlajšega od 26 let ali delavko, ki skrbi za otroka do tretjega leta starosti, zaradi vračila prispevkov za prvo zaposlitev na podlagi 157. člena ZPIZ-2.

157. člen ZPIZ-2(vračilo prispevkov delodajalcev za prvo zaposlitev)


(1) Delodajalci lahko, ne glede na prvo alinejo prvega odstavka 153. člena tega zakona, za zavarovance iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 14. člena tega zakona, ki niso dopolnili 26. let starosti in matere, ki skrbijo za otroka do tretjega leta starosti, ko se prvič zaposlijo za nedoločen čas in ostanejo pri istem delodajalcu v zaposlitvi neprekinjeno najmanj dve leti, uveljavijo vračilo prispevkov delodajalca za prvo leto zaposlenosti v višini 50 %, drugo leto pa v višini 30 % prispevkov delodajalca. (2) Delodajalec lahko uveljavi vračilo prispevkov delodajalca za zavarovance iz prvega odstavka tega člena le v primeru, če za te zavarovance ni uveljavil vračila prispevkov oziroma enakovredne olajšave na podlagi drugih predpisov. (3) Minister, pristojen za delo, natančneje določi način vračila prispevkov iz tega člena.Ali je kateri od vaših delavcev, v primeru, da niste izplačali denarnih prejemkov, predlagal sodno izvršbo na podlagi 135. člena ZDR-1?

Frekv. %

Ne 40 29,0

Nismo imeli takšnega primera 98 71,0

Skupaj 138 100,0

Ali je kateri od vaših delavcev v primeru, ko niste izplačali nadomestila plače, zahteval izplačilo bolniškega nadomestila pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije na podlagi 137. člena ZDR-1?

Frekv. %

Da 1 0,7

Ne 37 27,0


Skupaj 137 100,0

Ali je kateri od vaših delavcev, v primeru, da prispevkov za socialno varnost niste izplačali, izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi na podlagi 111. člen ZDR-1?

Frekv. %

Ne 40 29,0


Skupaj 138 100,0


71 % anketirancev poroča, da niso imeli primera, ko bi delavec predlagal sodno izvršbo na podlagi 135. člena ZDR-1. Tudi tam, kjer delodajalci niso izplačali denarnih prejemkov delavci niso predlagali sodnih izvršb.

Podobno velja za primere, ko delodajalci ne izplačujejo nadomestila plače. 72,3 % anketirancev še ni imelo takega primera. Le en anketiranec se je srečal s primerom, da je delavec, ki mu niso izplačali bolniškega nadomestila izplačilo zahteval pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije na podlagi 137. člena ZDR.

Anketiranci prav tako v večini (71 %) poročajo, da niso imeli primera, ko bi delavec izredno odpovedal pogodbo o zaposliti, zaradi neizplačila prispevkov za socialno varnost. Tudi v primerih, ko delodajalci ne plačajo prispevkov za socialno varnost, delavci niso izredno odpovedovali pogodbe o zaposlitvi.

135. člen ZDR-1(kraj in način izplačila plače)

(1) Plača, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki delavca se izplačujejo v skladu z zakonom preko bančnega računa delavca. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko določi drugačen način izplačevanja povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov delavca. Plača mora biti delavcu na razpolago na določen plačilni dan.

(2) Delodajalec je dolžan delavcu do konca plačilnega dne izdati pisni obračun, iz katerega so razvidni podatki o plači, nadomestilu plače, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki, do katerih je delavec upravičen na podlagi zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta delodajalca ali pogodbe o zaposlitvi, obračun in plačilo davkov in prispevkov ter plačilni dan. Iz pisnega obračuna morajo biti razvidni tudi podatki o delavcu in delodajalcu.

(3) Pisni obračun iz prejšnjega odstavka je verodostojna listina, na podlagi katere lahko delavec predlaga sodno izvršbo.

(4) Delodajalec je dolžan najkasneje do 31. januarja delavcu izdati pisni obračun plač in nadomestil plač za preteklo koledarsko leto, iz katerega sta razvidna tudi obračun in plačilo davkov in prispevkov.

(5) Stroški v zvezi z izplačevanjem plače bremenijo delodajalca.

137. člen ZDR-1(nadomestilo plače)

(1) Delavec ima pravico do nadomestila plače za čas odsotnosti, v primerih in v trajanju, določenem z zakonom, ter v primerih odsotnosti z dela, ko ne dela iz razlogov na strani delodajalca.


(2) Delodajalec je dolžan izplačati nadomestilo plače v primerih odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta, plačane odsotnosti zaradi osebnih okoliščin, izobraževanja, z zakonom določenih praznikov in dela prostih dni in ko delavec ne dela iz razlogov na strani delodajalca.

(3) Delodajalec izplačuje nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in sicer do 30 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar največ za 120 delovnih dni v koledarskem letu. V primerih nezmožnosti za delo delavca zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, izplačuje delodajalec nadomestilo plače delavcu iz lastnih sredstev do 30 delovnih dni za vsako posamezno odsotnost z dela. V času daljše odsotnosti z dela izplača delodajalec nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja.

(4) Če gre za dve ali več zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, do 30 delovnih dni, pa traja v posameznem primeru prekinitev med eno in drugo odsotnostjo manj kot deset delovnih dni, izplača delodajalec za čas nadaljnje odsotnosti od prekinitve dalje, nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja.

(5) Delodajalec izplača v breme drugega zavezanca nadomestilo plače tudi v drugih primerih, če je tako določeno z zakonom ali drugim predpisom.

(6) Če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, je upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače.

(7) Če s tem ali drugim zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanim predpisom ni določeno drugače, delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.

(8) V primeru odsotnosti z dela delavca zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, znaša višina nadomestila plače delavcu, ki bremeni delodajalca, 80 odstotkov plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas.

(9) Delodajalec je delavcu dolžan izplačati nadomestilo plače za tiste dneve in za toliko ur, kolikor znaša delovna obveznost delavca na dan, ko zaradi opravičenih razlogov ne dela.

(10) Če delodajalec delavcem ne izplača plač in nadomestil plač v zakonsko določenem oziroma pogodbeno dogovorjenem roku, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS) izplača neposredno delavcu zapadlo neizplačano nadomestilo plače iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena, ki se izplača v breme zdravstvenega zavarovanja. ZZZS izvede izplačilo na podlagi zahteve delodajalca, ki jo je ta dolžan vložiti v osmih dneh po preteku meseca, v katerem je nadomestilo plače zapadlo v plačilo oziroma na podlagi zahteve delavca, ki jo ta lahko vloži, če v osemdnevnem roku ne prejme pisnega obvestila delodajalca o njeni vložitvi. Zahtevi delodajalca mora biti priložen pisni obračun delodajalca, iz katerega so razvidni podatki o zapadlem neizplačanem nadomestilu plače in izjava delodajalca, da delavcu ni izplačal nadomestila plače v zakonsko določenem oziroma pogodbeno dogovorjenem roku. Zahtevi delavca mora biti priložen pisni obračun delodajalca, iz katerega so razvidni podatki o zapadlem neizplačanem nadomestilu plače. Delavec izgubi pravico do neposrednega izplačila celotnega oziroma ustreznega dela nadomestila plače, če mu je bila terjatev iz tega naslova v celoti oziroma v delu poravnana pred izplačilom s strani ZZZS.

(11) Natančnejši postopek uveljavljanja izplačila nadomestila plače in izplačila nadomestila plače na podlagi prejšnjega odstavka določi ZZZS v splošnih aktih.


111. člen ZDR-1(razlogi na strani delodajalca)

(1) Delavec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če:

– mu delodajalec več kot dva meseca ni zagotavljal dela in mu tudi ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače,

– mu ni bilo omogočeno opravljanje dela zaradi odločbe pristojne inšpekcije o prepovedi opravljanja delovnega procesa ali prepovedi uporabe sredstev za delo dalj kot 30 dni in mu delodajalec ni plačal zakonsko določenega nadomestila plače,

– mu delodajalec vsaj dva meseca ni izplačeval plače oziroma mu je izplačeval bistveno zmanjšano plačo,

– mu delodajalec dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku,

– delodajalec zanj tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni v celoti plačal prispevkov za socialno varnost,

– delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja delavcev pri delu in je delavec od delodajalca predhodno zahteval odpravo grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje ali zdravje,

– mu delodajalec ni zagotavljal enake obravnave v skladu s 6. členom tega zakona,

– delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu v skladu s 47. členom tega zakona.

(2) Pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi mora delavec delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat za delo. Če delodajalec v roku treh delovnih dni po prejemu pisnega opomina ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v nadaljnjem 30-dnevnem roku iz drugega odstavka 109. člena tega zakona.

(3) Delavec je v primeru odpovedi zaradi ravnanj iz prvega odstavka tega člena upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.


Ali menite, da možnost rešitve spora z mediacijo zunaj sodnega postopka po prvem odstavku 201. člena vpliva na hitrejšo rešitev spora in manj sodnih postopkov?

Frekv. %

Da 62 45,3

Ne 17 12,4


Skupaj 137 100,0

45,3 % anketirancev meni, da možnost rešitve spora z mediacijo zunaj sodnega postopka, po prvem odstavku 201. člena, vpliva na hitrejšo rešitev spora in manj sodnih postopkov. 42,3 % se jih z mediacijo še ni srečalo.

201. člen(alternativno reševanje sporov)

(1) Delavec in delodajalec se lahko v roku iz drugega odstavka prejšnjega člena dogovorita tudi za reševanje spora z mediacijo. Če mediacija ni uspešno zaključena najkasneje v roku 90 dni od sklenitve dogovora o mediaciji, lahko delavec v nadaljnjem roku 30 dni od neuspešno zaključene mediacije uveljavlja sodno varstvo pred delovnim sodiščem.

(2) S kolektivno pogodbo se lahko določi arbitražo za reševanje individualnih delovnih sporov. V tem primeru mora kolektivna pogodba določati sestavo, postopek in druga vprašanja, pomembna za delo arbitraže.

(3) Če je s kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca in delavca, predvidena arbitraža za reševanje individualnih delovnih sporov, se lahko delavec in delodajalec najkasneje v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitev s strani delodajalca sporazumeta o reševanju spora pred arbitražo.

(4) Če arbitraža ne odloči v roku, določenem s kolektivno pogodbo, najkasneje pa v roku 90 dni, lahko delavec v nadaljnjem roku 30 dni zahteva sodno varstvo pred delovnim sodiščem.


Ali bodo po vašem mnenju viš je globe za kršitve pravic in obveznosti iz delovnega razmerja vplivale na doslednejše izpolnjevanje pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja?

Frekv. %

Da 60 43,5

Ne 78 56,5

Skupaj 138 100,0

Ali bodo po vašem mnenju višje globe za kršitve pravic in obveznosti iz delovnega razmerja vplivale na večjo pravno varnost delavcev?

Frekv. %

Da 47 34,3

Ne 90 65,7

Skupaj 137 100,0

Prevladujejo anketiranci, ki menijo, da višje globe za kršitve pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ne bodo vplivale na doslednejše izpolnjevanje pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (56,5 %) in na večjo pravno varnost delavcev (65,7 %).

Dejavniki, ki vplivajo na zaposlovanje novih delavcev

Kateri dejavniki po vašem mnenju ključno vplivajo na odločitev za zaposlovanje novih delavcev (razvrstite po pomembnosti)?

Razvrstitev po pomembnosti

Povprečen rang


gospodarske razmere 1 1,57480

stroški dela 2 3,40323

davčna politika 3 4,46721

dostop do virov financiranja 4 4,61983

enostavnost postopkov zaposlovanja in odpuščanja

5 4,99167

plačilna disciplina 6 5,15833

notranja fleksibilnost 7 5,57627

ukrepi aktivne politike zaposlovanja 8 5,82787

Odgovore je razvrstilo 134 anketirancev.

Anketiranci kot najpomembnejše dejavnike, ki vplivajo na odločitev za zaposlovanje novih delavcev navajajo gospodarske razmere, stroške dela in davčno politiko. Sledijo dostop do virov financiranja in enostavnost postopkov zaposlovanja in odpuščanja. Najnižje so med dejavniki, ki vplivajo na odločitev o zaposlovanju novih delavcev, uvrščeni ukrepi aktivne politike zaposlovanja.


PRILOGA 3

Sistem kolektivnega dogovarjanja in trenutno stanje veljavnosti panožnih kolektivnih pogodb ZKolP splošni zakonski okvir

Zakon o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06 – ZkolP, 45/08 ZArbit, v nadaljevanju: ZKoIP)predstavlja splošni zakonski okvir ureditve sistema kolektivnega dogovarjanja v Republiki Sloveniji. Temelji na načelu, da je sklepanje kolektivnih pogodb svobodno in prostovoljno. V praksi senajpogosteje sklepajo kolektivne pogodbe na ravni ene ali več dejavnosti.

A/Veljavnost

Z zakonsko ureditvijo veljavnosti kolektivnih pogodb je bilo uzakonjeno načelo, da kolektivna pogodba velja le za stranki, ki sta jo sklenili oziroma za njune člane.

Ob izpolnjevanju določenih pogojev pa ZKolP predvideva tudi splošno in razširjeno veljavnost sklenjenih kolektivnih pogodb.

Pri tem izraz splošna veljavnost kolektivne pogodbe pomeni, da kolektivna pogodba velja za vse delavce pri delodajalcu, za katerega ta pogodba velja, ne glede na njihovo članstvo v sindikatu. To nastopi v primeru, da kolektivno pogodbo sklene en ali več reprezentativnih sindikatov. Vse kolektivne pogodbe dejavnosti, sklenjene za območje države, imajo dejansko splošno veljavnost, saj so jih na strani delavcev podpisali reprezentativni sindikati. Torej veljajo za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih, ki so člani delodajalskih združenj, ki so podpisala konkretno kolektivno pogodbo.

V primeru razširjene veljavnosti, pa kolektivna pogodba ene ali več dejavnosti velja za vse delodajalce in pri njih zaposlene delavce v določeni dejavnosti, ne glede na članstvo delavcev v sindikatu ali članstvo delodajalcev v združenju delodajalcev. Minister, pristojen za delo, ugotovi razširjeno veljavnost celotne ali dela kolektivne pogodbe ene ali več dejavnosti, če je kolektivno pogodbo sklenil en ali več reprezentativnih sindikatov in eno ali več reprezentativnih združenj delodajalcev, katerega člani zaposlujejo več kot polovico vseh delavcev pri delodajalcih, za katere se predlaga razširitev veljavnosti kolektivne pogodbe.

B/Omejitev avtonomije pogodbenih strank

ZDR-1 tako kot prej veljavni ZDR, predstavlja splošen predpis, ki ureja delovna razmerja, kot individualna razmerja, ki se vzpostavijo na podlagi pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. Določa tudi hierarhijo pravnih aktov, na podlagi katerih se uresničujejo obveznosti in upravičenja iz delovnih razmerij - zakon – kolektivna pogodba – interni akt delodajalca – pogodba o zaposlitvi. Praviloma je v nižjih pravnih aktih možno dogovoriti le pravice, ki so za delavca ugodnejše, kot to določa zakon. Pravila o hierarhiji delovnopravnih aktov pa dopolnjuje tudi Zakon o kolektivnih pogodbah, ki predstavlja splošen zakonski okvir na področju kolektivnega dogovarjanja. V zvezi z vzpostavljenim odnosom do zakonske ureditve izrecno določa pravilo možnosti ugodnejših rešitev v


kolektivnih pogodbah, izjema je dopuščena le v primerih, ki jih določa zakon o delovnih razmerjih, poleg tega pa ureja tudi hierarhična pravila med kolektivnimi pogodbami na različnih nivojih. Delodajalci, ki jih zavezuje kolektivna pogodba, se pri sklepanju kolektivnih pogodb na ožji ravni dogovorijo o pravicah in delovnih pogojih, ki so za delavce ugodnejši. Izjemoma se lahko pod pogoji, ki se določijo s kolektivno pogodbo na širši ravni, s kolektivno pogodbo na ožji ravni določijo tudi pravice in delovni pogoji, ki so za delavce drugačni ali manj ugodni.

Izjeme od navedenega pravila določa ZDR-1 v 9. členu, v katerem izrecno določa vprašanja, o katerih se je možno v kolektivnih pogodbah dogovoriti tudi drugače – neugodnejše od zakonske ureditve.

C/Kolektivno dogovarjanje v javnem sektorju - ZSPJS

Zakon o kolektivnih pogodbah, kot izjemo dopušča specifično urejanje sistema kolektivnih pogodb v javnem sektorju. Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 56/02 s spremembami), ki v posebnem poglavju o sklepanju kolektivnih pogodb specifično določa pristojnost za njihovo sklepanje na strani delodajalca, sklenitev kolektivnih pogodb in roke za njihovo uveljavitev, skupaj s posebnim kvorumom za veljavnost kolektivne pogodbe za javni sektor ter naknaden pristop h kolektivnim pogodbam v javnem sektorju.

Trenutno stanje veljavnih panožnih kolektivnih pogodb

A/Panožne kolektivne pogodbe – zasebni sektor

V zasebnem sektorju je za območje države sklenjenih 27 kolektivnih pogodb dejavnosti. Od tega imajo lastnost razširjene veljavnosti:

- Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije,

- Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije,

- Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije,

- Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije,

- Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije,

- Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije,

- Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije in

- Kolektivna pogodba tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko-predelovalne dejavnosti Slovenije.

V postopku razširitve veljavnosti pa sta trenutno dve kolektivni pogodbi, in sicer Kolektivna pogodba za gozdarstvo Slovenije in Kolektivna pogodba za dejavnosti pridobivanja in predelave nekovinskih rudnin Slovenije.

Po uveljavitvi ZDR-1 so bile sklenjene naslednje prenovljene kolektivne pogodbe oziroma spremembe in dopolnitve normativnega dela:

- Kolektivna pogodba za dejavnosti pridobivanja in predelave nekovinskih rudnin Slovenije - Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo


- Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije - Kolektivna pogodba za papirno in papirno-predelovalno dejavnost - Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva Slovenije - Kolektivna pogodba tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko-predelovalne dejavnosti

Slovenije.

B/Kolektivne pogodbe – javni sektor

V javnem sektorju je sklenjenih 18 kolektivnih pogodb.

Delovnopravna upravičenja in obveznosti zaposlenih najširše urejata Kolektivna pogodba za javni sektor in Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti, ki sta bili v letu 2012 dopolnjeni s sprejetimi aneksi zaradi izvajanja ukrepov za uravnoteženje javnih financ v skladu z Zakonom o uravnoteženju javnih financ (Uradni list RS št. 40/2012) in sicer v vprašanjih:a. Kolektivna pogodba za javni sektor:

- odprave plačnih nesorazmerij,- usklajevanja vrednosti plačnih razredov in - določitve višine regresa za letni dopust;

b. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v RS:- povračila stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov javnih uslužbencev

(regres za prehrano, nadomestilo za ločeno življenje, povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, povračilo stroškov na službenem potovanju v državi in v tujini, kilometrino za uporabo lastnega avtomobila, jubilejno nagrado, solidarnostno pomoč, odpravnino ob upokojitvi, terenski dodatek, usklajevanje višin zneskov.)

V teh vprašanjih so bile z aneksi v letu 2012 dopolnjene tudi panožne kolektivne pogodbe, ki veljajo za zaposlene v posameznih dejavnostih oz. poklice javnega sektorja in sicer:

- Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije- Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi- Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji- Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji- Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji- Kolektivna pogodba za raziskovalno dejavnost

V letu 2013 po uveljavitvi ZDR-1 je bila Kolektivna pogodba za javni sektor spremenjena z aneksom v delovnopravnih vprašanjih, ki se nanašajo na:- ukinitev posebne ureditve povečanega dodatka za delovno dobo za ženske - javne uslužbenke,- višino dodatka za znanstvene nazive,- čas trajanja uporabe spremenjene plačne lestvice in ponovno uveljavitvijo vrednosti plačnih razredov iz ZSPJS ter usklajevanje vrednosti plačnih razredov,- nadomestilo plače stavkajočim v primeru, ki je posledica kršitev tega aneksa.

Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v RS pa je bila v letu 2013 dopolnjena z aneksom zaradi realizacije ukrepov za uravnoteženje javnih financ na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju v obdobju od 1. junija 2013 do 31. 12. 2014.Dopolnitve se nanašajo na nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni in poškodbe, ki ni povezana z delom, premije dodatnega kolektivnega pokojninskega zavarovanja, usklajevanje višine prejemkov oz. povračil stroškov v zvezi z delom. Glede na novo prehodno ureditev ZDR-1 v 224.


členu, ki omogoča socialnim partnerjem, da v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti lahko dogovorijo pravice in obveznosti, ki niso že urejene v zakonu, le za člane pogodbenih strank, sta v aneksu KPND za člane reprezentativnega sindikata, podpisnika aneksa, dogovorjeni dve pravici v večjem obsegu (jubilejna nagrada in solidarnostna pomoč). Navedeni pravici sta dogovorjeni tudi z aneksi zgoraj navedenih panožnih kolektivnih pogodb.



Documents

GENERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE SLOVENIJEvrs-3.vlada.si/MANDAT13/vladnagradiva.nsf/71d4985ffda5de...je nekoliko zmanjšala tudi starostna segmetacija. Vendar so razlike po tipu