Upload
metka-stuhec
View
1.511
Download
40
Embed Size (px)
DESCRIPTION
Â
Citation preview
Delovni zvezek za 9. razred osnovne πoleJurij SenegaËnik, Marta OtiË
10,5
0€
ISBN 978-961-241-628-7
GEOGRAFIJA SLO-DZ-preliv-final 26/4/12 7:31 am Page 1
REŠITVE VAJ
G E O G R A F I J A S L O V E N I J E2
nnnNARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI
Vaja 1: Velikost Slovenije v primerjavi z nekaterimi evropskimi državamia)
1 Luksemburg
2 Slovenija
3 Slovaška
b)
4 Slovenija
5 Hrvaška
6 Madžarska
Vaja 2: Geografska lega Slovenije med različnimi geografskimi enotami EvropePravilni odgovori so 3, 4 in 5.
Vaja 3: Značilnosti Slovenije v rebusihRAZNOLIKOST
PREHODNOST
Vaja 4: Slovenija na stiku različnih jezikovnih skupinugrofinski narodi – severovzhod
južnoslovanski narodi – jug in jugovzhod
germanski narodi – sever
romanski narodi – zahod
Vaja 5: Raznolikost naših naravnogeografskih enotSlika št. 1: Alpske pokrajine
Slika št. 2: Obsredozemske pokrajine
Slika št. 3: Predalpske pokrajine
Slika št. 4: Obpanonske pokrajine
Slika št. 5: Dinarskokraške pokrajine
Vaja 6: Površje naravnogeografskih enot5 Dinarskokraške pokrajine
6 Obpanonske pokrajine
1 Alpske pokrajine
2 Predalpske pokrajine
4 Obsredozemske pokrajine
G E O G R A F I J A S L O V E N I J E 3
Vaja 7: Imena in vrste kamnina) Ime kamnine: tonalit
Vrsta kamnin: magmatske
b) Ime kamnine: prod
Vrsta kamnin: sedimentne kamnine
c) Ime kamnine: apnenec
Vrsta kamnin: sedimentne kamnine
č) Ime kamnine:fliš
Vrsta kamnin: sedimentne kamnine
Vaja 8: Kamninska sestava in površje v križankiPEŠČENJAK
Vaja 9: Nastanek današnjega površja2 paleozoik
1 kvartar
4 alpidsko gubanje
Vaja 10: Značilnosti podnebjaVečino padavin prinesejo k nam zahodni vetrovi. V jugozahodnem delu države se kažejo močni vplivi Sredozemlja, na preostalem delu ozemlja pa so bolj izraziti vplivi evropske celine. Večina Slovenije ima zato zmerno celinsko podnebje. V gorah so temperature nižje kot v nižinah. V gorskem svetu pade tudi več padavin kot v nižinah. Tamkajšnje podnebje imenujemo gorsko podnebje. Zlasti v hladni polovici leta se na dno kotlin, dolin in kraških polj uleže hladnejši zrak, ki od tam izpodrine toplejši zrak. Ta pojav imenujemo temperaturni obrat. Nanj pogosto opozarja plast megle, ki leži na dnu kotline.
Vaja 11: Tipi podnebja Ia) C
b) B
c) A
č) C
d) C
e) A
f ) zmerno celinsko podnebje
g) obsredozemsko podnebje
h) gorsko podnebje
Vaja 12: Tipi podnebja IIDesno zgoraj: Kredarica, gorsko podnebje
Levo spodaj: Murska Sobota, zmerno celinsko podnebje
Desno spodaj: Portorož, obsredozemsko podnebje
G E O G R A F I J A S L O V E N I J E4
Vaja 13: RastlinstvoŠtevilke pravilnih trditev so 3, 4, 5 in 7.
Vaja 14: Vodovje v križankiPODTALNICA
Vaja 15: Značilnosti vodovjaa) V Sloveniji je pod površjem celo več vode kot na njem zaradi kamninske sestave. Skoraj polovi
ca našega ozemlja je kraško površje, kjer ni površinskih tekočih voda, ampak se voda pretaka pod površjem.
b) Naše največje zaloge podzemeljske vode so skrite v apnencih na kraškem površju in v nesprijetih usedlinah (produ, pesku).
c) Naša najpomembnejša območja podtalnice so na dnu kotlin in ravnin.
č) Naša najbolj vodnata reka je Drava.
d) Tri naša največja naravna jezera so Cerkniško, Bohinjsko in Blejsko.
nnnDRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTIVaja 16: Družbeni procesi v zvezi s prebivalstvom Slovenije3 suburbanizacija
5 industrializacija
6 zdomci
1 izseljenci
2 urbanizacija
Vaja 17: Priselitve in odselitvea) Slovenija je kot industrijsko najbolj razviti del Jugoslavije tedaj najbolj množično pritegovala
delovno silo iz drugih delov nekdanje države.
b) Takoj po osamosvojitvi se je del priseljencev vrnil v republike, iz katerih so prišli.
Vaja 18: Starostne piramide1991, 1948, 2002, 1971
Vaja 19: Izobrazbena, zaposlitvena, verska in narodna sestava prebivalstva1, 3, 4, 5
Vaja 20: Delež slovenskega prebivalstvaa) Delež Slovencev je višji na podeželju.
b) Zato, ker je na tem območju zelo močno zastopano prebivalstvo madžarske narodnosti.
G E O G R A F I J A S L O V E N I J E 5
Vaja 21: Slovenci v zamejstvuVečino Slovencev na Hrvaškem uvrščamo med izseljence ( ✔ ). Na Madžarskem ( ✔ ) živijo Slovenci v pokrajini z imenom Slovensko ( ✔ ) Porabje. Kulturno in gospodarsko središče porabskih ( ✔ ) Slovencev je mesto Debrecen (Monošter). Koroški ( ✔ ) Slovenci živijo predvsem na obrobju Graške (Celovške) kotline. Večina njihovih ustanov je v Beljaku (Celovcu). Največja slovenska zamejska skupnost živi v sosednji Avstriji (Italiji), kjer šteje skoraj 100 000 ljudi. V Italiji so Slovenci dolgo uživali največ pravic na Tržaškem ( ✔ ) in Goriškem ( ✔ ).
Vaja 22: Razlike med mestom in vasjo
Kriteriji Mesto Vas
število prebivalcev veliko majhno
gospodarske dejavnosti nekmetijske kmetijske
navezanost na okoliška zemljišča
da ne
način življenja mestni podeželski
Vaja 23: Spreminjanje podeželskih naselija) V zadnjih desetletjih se je prebivalstvo na podeželju množično preslojevalo iz kmečkega v ne
kmečko.
b) Zunanji videz podeželskih naselij se je spremenil v tem, da so začeli graditi hiše, zelo podobne mestnim.
c) Svojo funkcijo in podobo so najbolj spremenila tista vaška naselja, ki ležijo v bližini mest ali ob glavnih prometnicah.
č) Izraz urbanizacija podeželja pomeni naseljevanje nekmečkega prebivalstva in širjenje mestnega načina življenja na podeželje.
d) Nekdanja vaška naselja, ki so prevzela številne mestne značilnosti, imenujemo urbanizirana podeželska naselja.
Vaja 24: Tipi podeželskih naselija) Tip naselja: zaselek
Tip površja: hribovje
b) Tip naselja: obcestno naselje
Tip površja: ravnina
c) Tip naselja: razloženo naselje
Tip površja: gričevje
č) Tip naselja: samotna kmetija
Tip površja: hribovje
d) Tip naselja: gručasto naselje
Tip površja: več tipov površja
G E O G R A F I J A S L O V E N I J E6
Vaja 25: Tipi slovenskih hiš in kmečkih gospodarskih poslopijSlika 1: a) Tip hiše: primorska hiša
b) Osnovni gradbeni material: kamen
c) Material za pokrivanje ostrešja: kamnite plošče
Slika 2: a) Tip hiše: alpska hiša
b) Gradbeni material spodnjega dela hiše: kamen, beton
c) Gradbeni material zgornjega dela hiše: les
č) Material za pokrivanje ostrešja: skodle
Slika 3: a) Ime gospodarskega poslopja: enojni kozolec
b) Osnovni gradbeni material: les
c) Material za pokrivanje ostrešja: les
Slika 4: a) Ime gospodarskega poslopja: toplar
b) Osnovni gradbeni material: les
c) Material za pokrivanje ostrešja: les
Slika 5: a) Tip hiše: panonska hiša
b) Osnovni gradbeni material: glina, šibje, les
c) Material za pokrivanje ostrešja: slama
Vaja 26: Značilnosti slovenskih mest1, 2, 5
Vaja 27: Problemi slovenskega kmetijstvaostarela kmečka delovna sila – pomanjkanje nasledstva na kmetiji
veliko število parcel – zemljiška razdrobljenost
spreminjanje njiv v travnike – ozelenjevanje
zaraščanje zemljišč z gozdom – ogozdovanje
nepovratna izguba obdelovalnih zemljišč – zazidava in gradnja prometnic
močvirna ali sušna zemljišča – melioracije
Vaja 28: Specializacija kmetijstvaslika levo – specializirano kmetijstvo, slika desno – nespecializirano kmetijstvo
Vaja 29: Gozdarstvoa) DA
b) NE V Sloveniji so najbolj gozdnate Dinarskokraške pokrajine.
c) DA
č) DA
d) NE Iglavci so zaradi onesnaženega zraka bolj prizadeti od listavcev.
e) NE Po osamosvojitvi se je delež ne dovolj premišljene sečnje povečal.
G E O G R A F I J A S L O V E N I J E 7
Vaja 30: Rudarstvo in energetikaUčenec na nemo karto naše države s kvadratki, krožci in trikotniki različnih barv vriše najpomembnejše rudarske in energetske objekte ter zraven napiše njihova imena: rudnik rjavega premoga TrbovljeHrastnik, rudnik lignita v Velenju, črpališče nafte in zemeljskega plina pri Lendavi, termoelektrarni Trbovlje in Šoštanj ter jedrska elektrarna v Krškem.
Vaja 31: HidroelektrarneFormin, Zlatoličje, Mariborski otok, Fala, Ožbolt, Vuhred, Vuzenica, Dravograd, Krško, Blanca, Boštanj, Vrhovo, Medvode, Mavčiče, Moste, Solkan, Plave, Doblar
Vaja 32: Industrijski razvoj 2 in 4.
Vaja 33: Industrijska proizvodnja v križankiVELENJE
Vaja 34: Slovenski prometni križa) prva karta – glavne železniške povezave, druga karta – glavne cestne povezave
b) Omrežje glavnih cest se križa v Ljubljani, omrežje glavnih železnic pa v Ljubljani in Zidanem Mostu.
c) Krak cestnega križa, ki poteka v smeri jugozahod–severovzhod, se imenuje Slovenika. Je del V. evropskega koridorja.
č) Krak cestnega križa, ki poteka v smeri severozahod–jugovzhod, se imenuje Ilirika. Je del X. evropskega koridorja.
Vaja 35: Promet v rebusihBRNIK
Vaja 36: Slovenski prometni okni v sveta) Leva slika prikazuje Luko Koper.
b) Pomen tega pristanišča se je še posebej povečal po osamosvojitvi in vključitvi v Evropsko unijo.
c) Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana
č) v Mariboru in Portorožu
Vaja 37: Značilnosti slovenskega turizma2 počitniška bivališča
3 poslovni turizem
4 temelji slovenskega turizma
Vaja 38: Zdraviliški, obmorski in gorski turizema) Oblika turizma: gorski turizem b) Oblika turizma: zdraviliški turizem Naravnogeografska enota: Alpske pokrajine Naravnogeografska enota: Obpanonske pokrajine
c) Oblika turizma: obmorski turizem Naravnogeografska enota: Obsredozemske pokrajine
G E O G R A F I J A S L O V E N I J E8
Vaja 39: Turistična potovanja po Sloveniji in drugih državahPo Sloveniji sta potovala Valerij iz SanktPeterburga in Victoria iz Barcelone.
Vaja 40: Notranja in zunanja trgovinaa) DA
b) NE
Notranja trgovina zajema trgovanje znotraj države.
c) NE
Velika nakupovalna središča so značilne predvsem za večja naselja.
č) DA
Vaja 41: Okoljski problemi v križankiSMRAD
Vaja 42: Okoljski problemi v rebusihEMISIJE
ODPADKI
Vaja 43: Varstvo okolja in zavarovana območjaa) To je razvoj, ki omogoča zadovoljevanje potreb današnjih generacij na tak način, da s tem
ne ogrozimo možnosti naslednjih generacij, da bodo ravno tako lahko zadovoljevale svoje potrebe.
b) Onesnaženost zraka se je po osamosvojitvi zmanjšala predvsem zaradi zapiranja tehnološko zastarelih obratov in projektov odžveplevanja.
c) Onesnaženost zraka je največja v nekaterih kotlinah in dolinah zaradi vetrovne zatišnosti in večje zgostitve virov onesnaževanja.
č) Ko rečemo, da imajo reke samočistilno sposobnost, imamo v mislih, da se kakovost rek ob toku navzdol počasi zboljšuje.
d) Razlikujemo narodne, regijske in krajinske parke.
e) Namen teh območij je varovanje življenjskih prostorov ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, še posebej ptic.
nnnSLOVENSKE POKRAJINEVaja 44: Nemi karti Alpskih pokrajina)
1 Julijske Alpe
2 KamniškoSavinjske Alpe
3 Karavanke
G E O G R A F I J A S L O V E N I J E 9
A Soča
B Sava Bohinjka
C Sava Dolinka
Č Kokra
D Kamniška Bistrica
E Savinja
F Meža
G Bohinjsko jezero
H Triglavska jezera
b)
4 Bohinj
5 Pokljuka
6 Jelovica
7 Mežakla
8 Velika planina
9 Predel
10 Vršič
11 Korensko sedlo
12 Ljubelj
13 Jezerski vrh
14 Trenta
15 Logarska dolina
16 Bovec
17 Kranjska Gora
18 Jesenice
19 Tržič
20 Jezersko
Vaja 45: Prečenje Alpskih pokrajina) visokogorski kras
b) Trenta
c) Triglav
č) Pokljuka
d) Bohinjsko jezero
e) Jesenice
f ) Stol
g) Velika planina
h) Logarska dolina
G E O G R A F I J A S L O V E N I J E10
Vaja 46: Površje Alpskih pokrajin a) vintgar
b) korita
c) melišče
č) kotlič
d) škraplje
e) žlebiči
Vaja 47: Podnebje Alpskih pokrajina) klimogram levo – Stara Fužina, klimogram desno – Planina pod Golico
b) Temperature so v Stari Fužini nižje tedaj, ko nastane temperaturni obrat. Hladen zrak se v Bohinju uleže na dno kotline, na pobočju Karavank z naseljem Planina pod Golico, ki leži nad plastjo hladnega zraka, pa je topleje.
c) V Stari Fužini pade več padavin zato, ker leži sredi gorate okolice bolj zahodno od Planine pod Golico. Količina padavin namreč pojema od zahoda proti vzhodu.
Vaja 48: Pogovor s Francijem iz BohinjaFRANCI: V Bohinju je pomembnejša dejavnost živinoreja
MIJA: Ali se vaša živina pase le v dolini?
FRANCI: Ne, danes se na bohinjskih planinah pase manj živine kot pred desetletji.
MIJA: Kdaj ženete živino na nižje senožetne planine?
FRANCI: Živina gre na visoke planine poleti.
FRANCI: Spremenili so jih v počitniška bivališča.
FRANCI: Ta prireditev se imenuje »kravji bal«.
Vaja 49: Prvine Alpskih pokrajina) gručasta naselja
b) živinoreja
c) pas listnatega gozda
č) senožeti
d) seniki
e) pas iglastega gozda
f ) 1000 m
g) planina
h) v počitniška bivališča
i) 1700 m
j) pas ruševja
k) pas grušča in golega skalovja
G E O G R A F I J A S L O V E N I J E 11
Vaja 50: Športne in rekreacijske dejavnosti v Alpskih pokrajinaha) Ime dejavnosti: kajakaštvo b) Ime dejavnosti: jadralno padalstvo
Množičnost: ni množična Množičnost: ni množična
Letni čas: poletje Letni čas: poletje
c) Ime dejavnosti: planinstvo č) Ime dejavnosti: smučanje
Množičnost: zelo množična Množičnost: zelo množična
Letni čas: poletje Letni čas: zima
d) Ime dejavnosti: gorsko kolesarstvo e) Ime dejavnosti: alpinizem (plezanje)
Množičnost: zelo množična Množičnost: ni množična
Letni čas: poletje Letni čas: poletje
Vaja 51: Alpske pokrajine v križankiNARODNI PARK
Vaja 52: Podnebje Predalpskih pokrajinklimogram levo – Celje, klimogram desno – Brnik
Vaja 53: Potovanje po Predalpskih pokrajinaha) Idrija
b) Bolnišnica Franja
c) Škofja Loka
č) Ljubljansko barje
d) Celje
e) Termoelektrarna Šoštanj
f ) Dravska dolina
Vaja 54: Pogovor z Dušanom iz Črnega revirjaDUŠAN: Črni revir sodi v Posavsko hribovje.
DUŠAN: Ne, v Črnem revirju so slabe možnosti za poljedelstvo.
MIRJAM; Kaj sta bila po poklicu tvoj oče in tvoj dedek?
DUŠAN: Rudarstvo v Črnem revirju je danes v upadanju.
MIRJAM: Katera so tri nekdanja rudarska mesta v Črnem revirju?
MIRJAM: Ali je ozračje v Črnem revirju še tako onesnaženo kot pred desetletji?
DUŠAN: Vzrok za to je zgraditev 360 m visokega dimnika na TE Trbovlje, ki omogoča, da vetrovi raznašajo emisije na širšo okolico.
Vaja 55: Prvine Predalpskih pokrajin a) zaselek
b) samotna kmetija
c) v naselju A
č) prod
G E O G R A F I J A S L O V E N I J E12
d) na glinavcih in peščenjakih
e) iz paleozoika
f ) iz apnenca
g) iz mezozoika
h) Padavinska voda ponikne.
i) v kraju C
Vaja 56: Nemi karti Predalpskih pokrajina)
1 Idrijsko hribovje
2 Cerkljansko hribovje
3 Škofjeloško hribovje
4 Polhograjsko hribovje
5 Posavsko hribovje
6 Zgornja Savinjska dolina
7 Velenjska kotlina
8 Vitanjske Karavanke
9 Pohorsko Podravje
10 Dežela in Blejski kot
11 Dobrave
12 KranjskoSorško polje
13 Kamniškobistriško polje
14 Ljubljansko polje
15 Ljubljansko barje
16 Celjska kotlina
A Soča
B Idrijca
C Bača
Č Poljanska Sora
D Sava
E Ljubljanica
F Savinja
G Paka
H Mislinja
I Meža
J Drava
K Blejsko jezero
b)
17 Pohorje
18 Kozjak
G E O G R A F I J A S L O V E N I J E 13
19 Trojane
20 Kobarid
21 Tolmin
22 Cerkno
23 Idrija
24 Železniki
25 Bled
26 Radovljica
27 Kranj
28 Škofja Loka
29 Kamnik
30 Domžale
31 Ljubljana
32 Vrhnika
33 Litija
34 Zagorje
35 Trbovlje
36 Hrastnik
37 Laško
38 Celje
39 Žalec
40 Velenje
41 Slovenj Gradec
42 Ravne na Koroškem
43 Dravograd
Vaja 57: Predalpske pokrajine v križankiPOHORJE
Vaja 58: Površinski kraški pojavi a) uvala
b) suha dolina
c) kraško polje
č) vrtača
Vaja 59: Podzemeljski kraški pojavia) vodna jama
b) suha jama
c) B
č) stalagmit
G E O G R A F I J A S L O V E N I J E14
d) stalaktit
e) kapniški steber
f ) siga
g) brezno
h) koliševka, ta pojav je nastal tako, da se je udrl jamski strop.
Vaja 60: Prvine Dinarskokraških pokrajina) kraško polje
b) z glino in ilovico
c) ponikalnica
č) požiralnik
d) Vasi so umaknjene na rob ravnega površja zaradi nevarnosti poplav.
e) kraška planota
f ) iz apnenca
g) gozdarstvo
Vaja 61: Podnebje Dinarskokraških pokrajinlevi klimogram – Nanos, desni klimogram – Postojna
a) Na Nanosu pade več padavin kot v Postojni zato, ker je Nanos gora, Postojna pa leži v kotlini.
b) Temperature so na Nanosu nižje zaradi večje nadmorske višine.
Vaja 62: Nemi karti Dinarskokraškokraških pokrajina)
1 Pivka
2 Notranjsko podolje
3 Bloke
4 Krimsko hribovje
5 RibniškoKočevsko podolje
6 Suha krajina
7 Dolenjsko podolje
8 Gorjanci
9 Bela krajina
A Krka
B Kolpa
C Cerkniško jezero
b)
10 Banjšice
11 Trnovski gozd
12 Nanos
G E O G R A F I J A S L O V E N I J E 15
13 Javorniki
14 Snežnik
15 Kočevski rog
16 Planinsko polje
17 Cerkniško polje
18 Babno polje
19 Postojnska vrata
20 Logatec
21 Postojna
22 Cerknica
23 Grosuplje
24 Trebnje
25 Ribnica
26 Kočevje
27 Črnomelj
28 Metlika
Vaja 63: Pogovor z Metko iz Bele krajineMETKA: Običaj se imenuje jurjevanje.
METKA: Drugi dve najbolj znani etnološki posebnosti Bele krajine so pisanice in bela narodna noša.
IGOR: Ali je podnebje v Beli krajini tudi tako ostro kot na visokih dinarskokraških planotah?
METKA: Podnebje ni tako ostro zaradi manjše nadmorske višine.
IGOR: Kam pa se hodite Belokranjci poleti kopat?
Vaja 64: Potovanje po Dinarskokraških pokrajinaha) Trnovski gozd
b) Postojnska vrata
c) Cerkniško polje
č) Babno polje
d) suha roba
e) Krka
f ) Kočevski rog
g) steljniki
Vaja 65: Dinarskokraške pokrajine v križankiGOZDNATOST
G E O G R A F I J A S L O V E N I J E16
Vaja 66: Delitev Obsredozemskih pokrajin
Značilnosti Kraške pokrajine Flišne pokrajine
kamnina apnenec fliš
tekoče vode pod površjem na površju
prsti manj rodovitne bolj rodovitne
slika levo – flišna pokrajina, slika desno – kraška pokrajina
Vaja 67: Podnebje Obsredozemskih pokrajinklimogram levo – Ilirska Bistrica, klimogram desno – Portorož
a) V Ilirski Bistrici pade več padavin kot v Portorožu zato, ker leži v vznožju masiva Snežnika, ki prejema zelo veliko padavin.
b) Temperature so poleti in pozimi v Portorožu višje kot v Ilirski Bistrici zato, ker leži Portorož ob morju in ima manjšo nadmorsko višino.
Vaja 68: Gospodarstvo Obsredozemskih pokrajinslika levo – pristaniške dejavnosti, slika desno – turizem
slika levo – vinogradništvo, slika desno – solinarstvo
slika levo – oljkarstvo, slika desno – cvetličarstvo
Od prikazanih dejavnosti so samo za Koprsko primorje značilne pristaniške dejavnosti, solinarstvo in oljkarstvo.
Vaja 69: Razgovor z Renatom iz KopraTANJA: Kaj so tvoji starši po narodnosti?
TANJA: Ali se je tvoja mama rodila v Kopru?
RENATO: Glavni razlog, da se je Koper po drugi svetovni vojni tako razširil, je izgradnja Luke Koper.
TANJA: Od katerih dejavnosti pa danes pri vas živi večina prebivalstva?
RENATO: Ne, ribolov ima danes pri nas zelo majhen gospodarski pomen.
Vaja 70: Prvine Obsredozemskih pokrajina) iz fliša
b) soline
c) vinogradništvo
č) turizem
d) gručasto naselje
Vaja 71: Potovanje po Obsredozemskih pokrajinaha) Goriška brda
b) burja
c) jerovica
č) Lipica
G E O G R A F I J A S L O V E N I J E 17
d) Notranjska Reka
e) Brkini
f ) Luka Koper
g) Sečoveljske soline
Vaja 72: Nema karta Obsredozemskih pokrajin1 Koprsko gričevje
2 Vipavska dolina (z Goriškim poljem)
3 Goriška brda
4 Brkini (z dolino Reke)
5 Kras
6 Nova Gorica
7 Ajdovščina
8 Vipava
9 Sežana
10 Koper
11 Izola
12 Piran
13 Portorož
14 Ilirska Bistrica
A Dragonja
B Notranjska Reka
C Vipava
Č Tržaški zaliv
Vaja 73: Obsredozemske pokrajine v križankiOBMEJNA LEGA
Vaja 74: Podnebje Obpanonskih pokrajinklimogram levo – Veliki Dolenci, klimogram desno – Novo mesto
Vaja 75: Vodovje Obpanonskih pokrajina) mrtvica
b) V takih jezerih in močvirjih se je ohranil edinstven rastlinski in živalski svet.
c) Rečno strugo na desni sliki so utrdili s kamenjem in zgradili zaščitne nasipe. Človek je v naravno okolje posegel zato, ker je reka poplavljala.
Vaja 76: Gospodarstvo Obpanonskih pokrajinPravilne so trditve št. 2, 3, 5 in 6.
G E O G R A F I J A S L O V E N I J E18
Vaja 77: Prvine Obpanonskih pokrajin a) prod, pesek in glina
b) Gričevje, označeno s črko B, označujemo kot terciarno zato, ker ga sestavljajo kamnine terciarne starosti.
c) poljedelstvo in živinoreja
č) vinogradništvo
d) sadjarstvo
e) obcestno naselje
f ) razloženo naselje
Vaja 78: Razgovor z Gezo iz PrekmurjaMETKA: Ali je Goričko je res bolj gozdnato od ravninskega dela Prekmurja?
GEZA: Takšne cerkve imajo pripadniki evangeličanske veroizpovedi.
GEZA: Ne, na Goričkem ni veliko industrijskih obratov.
METKA: Ali so prsti na Goričkem bolj rodovitne kot v nižinskem delu Prekmurja?
GEZA: Vse te velike in nove hiše v našem kraju so zgradili zdomci.
Vaja 79: Nemi karti Obpanonskih pokrajina)
1 Goričko
2 Pomurska ravnina
3 Slovenske gorice
4 Dravsko in Ptujsko polje
5 Haloze
6 Vzhodna Krška kotlina
7 Novomeška pokrajina
A Ledava
B Mura
C Ščavnica
Č Pesnica
D Drava
E Dravinja
F Voglajna
G Sotla
H Krka
b)
8 Lendava
9 Murska Sobota
10 Gornja Radgona
11 Ljutomer
G E O G R A F I J A S L O V E N I J E 19
12 Ormož
13 Ptuj
14 Maribor
15 Slovenska Bistrica
16 Slovenske Konjice
17 Krško
18 Brežice
19 Novo mesto
20 Radenci
21 Terme 3000 (Moravske toplice)
22 Rogaška Slatina
23 Terme Olimia
26 Terme Čatež
Vaja 80: Potovanje po Obpanonskih pokrajinaha) Novo mesto
b) Terme Olimia
c) Haloze
d) Ptuj
e) Maribor
f ) klopotec
g) Ledava
Vaja 81: Obpanonske pokrajine v križankiZDOMSTVO