MI

NI

ST

ER

ST

VO

ZA

OB

RA

ZO

VA

NI

E I

NA

UK

A

BI

RO

ZA

RA

ZV

OJ

NA

OB

RA

ZO

VA

NI

ET

O

SE

KT

OR

ZA

VR

ED

NU

VA

WE

NA

PO

ST

IG

AW

AT

A N

A U

^E

NI

CI

TE

Skopje, 2007

GERMANSKI JAZIK

U^

IL

I[

NA

MA

TU

RA

ISPITNA PROGRAMA

GIMNAZISKO OBRAZOVANIE

MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO SEKTOR ZA VREDNUVAWE NA POSTIGAWATA NA U^ENICITE ISPITNA PROGRAMA U^ILI[NA MATURA VO GIMNAZISKO OBRAZOVANIE

Ispitnata programa po germanski jazik za u~ili{na matura vo gimnaziskoto obrazovanie e donesena so re{enie na ministerot za obrazovanie i nauka od 10.10.2007 godina.

GERMANSKI JAZIK

1

1. VOVED Ispitnata programa e dokument koj na u~ili{tata, nastavnicite, u~enicite i site drugi zainteresirani za ovoj ispit

im nudi informacii za sodr`inata i kvalitativniot aspekt na ispitot. Namenata na programata e: - da go naso~i u~enikot uspe{no da se podgotvi za polagawe na maturskiot ispit po germanski jazik kako stranski

jazik; - da mu pomogne na nastavnikot za uspe{na realizacija na nastavnata programa vo funkcija na podgotvuvawe na

u~enicite za maturskiot ispit. Ispitnata programa se temeli na nastavnite programi po germanski jazik od I do IV godina za gimnaziskoto

obrazovanie. Predmet na proverka na znaewata i sposobnostite na u~enicite }e bidat od delovite na nastavnata programa po

predmetot germanski jazik: Zboruvawe, ^itawe i razbirawe, Pi{uvawe i Kultura. Delot od nastavnata programa: Slu{awe so razbirawe }e bide sodr`ina na proverka toga{ koga vo site sredni u~ili{ta vo dr`avata }e bidat sozdadeni podednakvi materijalni i drugi uslovi neophodni za negova proverka.

So ovaa ispitna programa se utvrduva sodr`inata, organizacijata i na~inot na sproveduvawe na u~ili{nata matura vo gimnaziskoto obrazovanie i o~ekuvanite efekti od negovoto sproveduvawe vo podobruvawe na kvalitetot na na{iot obrazoven sistem.

Ispitot po germanski jazik {to se sproveduva na krajot od ~etirigodi{noto {koluvawe vo gimnaziskoto obrazovanie }e ovozmo`i da se proveri:

- dali u~enikot ima steknato soodvetni i znaewa i ve{tini po germanski jazik koi }e mu ovozmo`at uspe{no da go zaokru`i svoeto sredno obrazovanie;

- dali u~enikot e osposoben samostojno da gi primenuva steknatite znaewa od germanskiot jazik vo sekojdneven i profesionalen kontekst.

Ovoj ispit }e bide motiv u~enicite vo idnina u{te potemelno da go izu~uvaat predmetot germanski jazik. Ispitnata programa gi sodr`i slednite komponenti: - Op{ta cel na ispitot - Sodr`ina na ispitot - Znaewa i sposobnosti {to se ocenuvaat - Konkretizacija na celite (znaewa i sposobnosti) - Specifikaciska mre`a na celite - Opis na ispitot - Na~in na ocenuvawe

2

2. OP[TA CEL NA ISPITOT So ispitot se o~ekuva u~enikot da poka`e deka e sposoben: - da komunicira usno primenuvaj}i gi komunikativnite modeli i jazi~ni elementi predvideni vo nastavnite

programi za gimnazisko obrazovanie; - da go razbira napi{anoto i da mo`e pismeno da odgovori; - da komunicira pismeno primenuvaj}i gi komunikativnite modeli i jazi~ni elementi predvideni vo nastavnite

programi za gimnazisko obrazovanie.

3

3. SODR@INA NA ISPITOT

1. Zboruvawe

2. ^itawe i razbirawe

3. Pi{uvawe

4. Kultura*

* Sodr`inite od Kultura se zastapeni vo zada~ite za zboruvawe, ~itawe i pi{uvawe vo koi }e se vklu~at osnovnite konvencii i kulturolo{ki osobenosti na zemjite na jazikot - cel spored nastavnata programa.

3.1. Znaewa i sposobnosti {to se ocenuvaat

1. Zboruvawe

2. ^itawe i razbirawe

3. Pi{uvawe

4. Kultura*

* Sodr`inite od Kultura se zastapeni vo zada~ite za zboruvawe, ~itawe i razbirawe i pi{uvawe vo koi }e se vklu~at osnovnite konvencii i kulturolo{ki osobenosti na zemjite na jazikot - cel spored nastavnata programa.

4

3.2. Konkretizacija na celite (znaewata i sposobnostite) Vo ovoj del se dadeni konkretizirani celi (znaewa i sposobnosti) za sodr`inite na programata, rasporedeni po

delovi.

Del 1: Zboruvawe U~enikot mo`e:

- da u~estvuva vo usna komunikacija; - da se iska`e usno na zadadena tema; - da izrazuva sopstveni stavovi, mislewa i reakcii.

Temi i vidovi aktivnosti za delot Zboruvawe

Temi Vidovi aktivnosti

- Semejstvo - Slobodno vreme (interesi, hobi, patuvawa, sport, muzika, film, itn.) - Sovremeni komunikacii (pe~at, televizija, radio, Internet itn.) - Sekojdnevno `iveewe (naviki, obi~ai, praznuvawa) - @ivotna sredina - Obrazovanie, profesii, zanimawa (planovi za idninata i sl.)

- Barawe i davawe informacii - Opi{uvawe lica, aktivnosti, procesi i mesta - Igrawe po ulogi (nastavnik-u~enik) -Naracija po sliki - Diskusija na opredelena tema

5

Del 2: ^itawe i razbirawe U~enikot:

- da go opredeli vidot na tekstot (novinarska statija, pismo, oglas i sl.); - da izvle~e konkretni informacii od tekst; - da nterpretira zborovi i izrazi vo daden kontekst; - globalno da go razbere tekstot.

Temi i vidovi tekstovi za delot ^itawe i razbirawe

Temi Vidovi tekstovi

- Semejstvo - Slobodno vreme (interesi, hobi, patuvawa, sport, muzika, film itn.) - Sovremeni komunikacii (pe~at, televizija, radio, Internet itn.) - Sekojdnevno `iveewe (naviki, obi~ai, praznuvawa) - @ivotna sredina - Obrazovanie, profesii, zanimawa (planovi za idninata i sl.)

- Tekstovi aktuelni za vozrasta i interesite na u~enicite

- Tabeli - Novinarska statija, pismo, oglas i sl. - Izvadoci od tekstovi na op{ti i stru~ni temi

6

Del 3: Pi{uvawe U~enikot mo`e:

- da napi{e kratka poraka; - da napi{e neformalen/formalen tekst; - da napi{e kus naso~en sostav so op{ta tematika.

Temi i vidovi tekstovi za delot od programata Pi{uvawe

Temi Vidovi tekstovi

- Semejstvo - Slobodno vreme (interesi, hobi, patuvawa, sport, muzika,

film itn.) - Sovremeni komunikacii (pe~at, televizija, radio, Internet

itn.) - Sekojdnevno `iveewe (naviki, obi~ai, praznuvawa) - @ivotna sredina, - Obrazovanie, profesii, zanimawa (planovi za idninata i sl.)

- Neformalen tekst: ~estitiki, izvinuvawe, zablagodaruvawe i sl.

- Formalni pisma za barawe i davawe informacii, zablagodaruvawe, iska`uvawe nezadovolstvo, poplaki, izvinuvawe i sl.

- Kus naso~en sostav aktuelen za vozrasta i interesite na u~enicite: opis, naracija, mislewa,stavovi, osvrt na temi od oblasta navedeni vo tabelata.

7

4. SPECIFIKACISKA MRE@A NA CELITE Vo slednite {emi se dadeni ve{tinite koi }e bidat predmet na ocenuvawe i vidovite aktivnosti (zboruvawe) i

tekstovi (^itawe i razbirawe i Pi{uvawe) koi korespondiraat na baranite ve{tini (celi).

Del 1: Zboruvawe

VIDOVI AKTIVNOSTI Celi

Aktivnost 1 Aktivnost 2 Aktivnost 3 Aktivnost 4

Cel 1 Usno komunicirawe.

Barawe/davawe informacii.

Igrawe po ulogi (nastavnik-u~enik).

Cel 2 Usno iska`uvawe po zadadena tema

Opi{uvawe lica aktivnosti, procesi i mesta.

Naracija po sliki.

Cel 3 Izrazuvawe sopstveni stavovi, mislewa i reakcii

Igrawe po ulogi (nastavnik-u~enik).

Naracija po sliki.

Cel 4 Koristewe formalen i neformalen jazik vo sekojdnevni situacii.

Barawe/davawe informacija po telefon.

Igrawe po ulogi (nastavnik-u~enik).

8

Del 2: ^itawe i razbirawe

C E L I Vidovi tekstovi Cel 1 Cel 2 Cel 3 Cel 4

Novinarska statija, pismo, oglas i sl.

Da ja razbere glavnata ideja vo tekstot.

Izvlekuvawe konkretni informacii od tekstot.

Interpretirawe zborovi i izrazi vo daden kontekst.

Globalno razbirawe na tekstot.

Tekstovi aktuelni za vozrasta i interesite na u~enicite

Da ja razbere glavnata ideja vo tekstot.

Izvlekuvawe konkretni informacii od tekstot.

Interpretirawe zborovi i izrazi vo daden kontekst.

Globalno razbirawe na tekstot.

Delot ^itawe i razbirawe na ispitot e zastapen so 50%.

Del 3: Pi{uvawe

C E L I Vidovi tekstovi Cel 1 Cel 2 Cel 3

Zablagodaruvawe, ~estitka, pokana, izvinuvawe

Pi{uvawe kratka poraka.

Neformalno/formalno pismo

Pi{uvawe kratka poraka. Pi{uvawe neformalen/formalen tekst.

Opis, naracija, mislewe, stav Pi{uvawe neformalen/formalen tekst.

Pi{uvawe kus naso~en sostav.

Delot Pi{uvawe na ispitot e zastapen so 50%.

9

5. OPIS NA ISPITOT Maturskiot ispit se sostoi od tri dela.

- Prviot del na ispitot opfa}a proverka na sposobnostite od Zboruvawe vo traewe od 10 -15 minuti. - Vtoriot del na ispitot opfa}a proverka na sposobnostite od ^itawe i razbirawe vo traewe od 60 minuti. - Tretiot del na ispitot opfa}a proverka na sposobnostite od Pi{uvawe vo traewe od 60 minuti.

Ispitot }e se izveduva vo u~ili{tata. Za delot Zboruvawe ispitot }e se izveduva posebno od strana na u~ili{ni predmetni komisii i se ocenuva interno

vrz osnova na eksterno izgotveni upatstva i usoglaseni kriteriumi, so kvalifikacija polo`il/ne polo`il. Za delovite ^itawe i razbirawe i Pi{uvawe, ispitot }e se izveduva vo tekot na eden den spored interno izgotven

ispiten materijal. Ocenuvaweto }e se sproveduva interno od strana na soodvetna komisija so upotreba na izgotveni kriteriumi i upatstvo za ocenuvawe.

Vidovi na ispitni zada~i

Del 1: Zboruvawe Dolunavedenite vidovi aktivnosti za proveruvawe na sposobnosta za zboruvawe se usoglaseni so temite predvideni

vo ispitnata programa. Zada~ite }e bidat od tipot: • barawe i davawe informacii; • opi{uvawe na lica, aktivnosti, procesi i mesta; • igrawe po ulogi (nastavnik-u~enik); • naracija po sliki; • diskusija na opredelena tema.

10

Del 2: ^itawe i razbirawe Dolu navedenite vidovi ispitni zada~i se bazirani na nekolku tekstovi, tabeli i sl. od razli~ni izvori. Zada~ite }e bidat od tipot: • pra{awa so pove}e~len izbor; • popolnuvawe na ispu{teni zborovi ili frazi; • podreduvawe na paragrafi po logi~en redosled; • me|usebno povrzuvawe na zborovi so soodvetni opisi; • opredeluvawe na to~nost na iskaz.

Del 3: Pi{uvawe Delot Pi{uvawe }e se testira preku izbor od ispitni zada~i so koi }e bidat opfateni site predvideni celi.

Ispitnite zada~i }e se razlikuvaat po brojot na zborovite i po specifi~nite barawa {to proizleguvaat od vidot na zada~ata.

Na primer: • od 80 do 100 zbora: - pi{uvawe na kratka poraka; • od 100 do 120 zbora: - formalen ili neformalen tekst; • od 140 do 180 zbora: - naso~en sostav.

11

6. NA^IN NA OCENUVAWE Del 1: Zboruvawe Delot Zboruvawe }e se proveruva preku dve zada~i. Edna od tipot na usno individualno iska`uvawe i druga od tipot

na interaktivna komunikacija. - Zada~ite od tipot na usno individualno iska`uvawe vklu~uvaat: opi{uvawe lica, aktivnosti, procesi i mesta i

naracija po sliki; - zada~ite od tipot na interaktivna komunikacija so ispituva~ot vklu~uvaat: barawe i davawe informacii,

igrawe po ulogi i diskusija. Sekoja zada~a se ocenuva so mo`en broj na bodovi 20. Mo`en broj na bodovi za delot Zboruvawe e 40. U~enikot go polo`il ispitot od delot Zboruvawe dokolku osvoil minimum 20 boda. Na primer:

1. Opi{uvawe lica, aktivnosti, procesi i mesta 20 mo`ni poeni 2. Barawe i davawe informacii 20 mo`ni poeni

Ocenuvaweto na ispitnite zada~i od komponentata Zboruvawe }e se izveduva so pomo{ na slednite kriteriumi so

koi se opi{uvaat 4 nivoa na postignati barawa:

• Leksika • Gramatika • Te~nost vo govoreweto i interakcija • Izgovor • Koherentnost

12

• Leksika

3 Leksikata e bogata, raznovidna i to~no upotrebena (nivoa na postignati barawa).

2 Leksikata e bogata, no so nedoslednosti i gre{ki vo upotrebata pri izrazuvawe na poslo`eni iskazi.

1 Leksikata e ograni~ena, no ovozmo`uva izrazuvawe na osnovni iskazi.

0 Mnogu ograni~ena leksika so golem broj pogre{no upotrebeni zborovi, nesoodvetni na postavenata zada~a. • Gramatika

3 Upotrebeni se soodvetni i raznovidni gramati~ki strukturi so nezna~itelni gre{ki.

2 Pravilna upotreba na gramati~kite strukturi, so gre{ki pri upotreba na poslo`enite strukturi.

1 Upotrebeni se ednostavni gramati~ki strukturi, so sistematski gre{ki, no sepak iskazot mo`e da se razbere.

0 Ne gi vladee osnovnite gramati~ki strukturi {to doveduva do nedovolno razbirawe na iskazot.

• Te~nost vo govoreweto i interakcija

3 Se iska`uva te~no i aktivno u~estvuva vo komunikacijata.

2 Se iska`uva te~no, no so povremeni pauzi, a interakcijata e na zadovolitelno nivo.

1 Nedostasuva te~nost vo iska`uvaweto i poka`uva ograni~enost vo komunikacijata poradi nemo`nost za razbirawe.

0 Iska`uvaweto e mnogu ograni~eno, a nivoto na interakcijata e nezadovolitelno. • Izgovor

3 Izgovorot e pravilen so nezna~itelni gre{ki vo akcentot, ritamot i intonacijata.

2 Izgovorot e pravilen so povremena pojava na gre{ki vo akcentot, ritamot i intonacijata.

1 Vo izgovorot se sre}avaat pogolem broj gre{ki koi ja ote`nuvaat komunikacijata.

0 Vo izgovorot se sre}avaat pogolem broj gre{ki koi ja onevozmo`uvaat komunikacijata.

13

• Koherentnost

3 Mo`e da vodi povrzan razgovor, celosno i soodvetno upotrebuvaj}i golem izbor na formi na svrznici i drugi svrzuva~ki izrazi.

2 Mo`e da vodi jasen i dobro struktuiran govor, upotrebuvaj}i soodveten izbor na formi na svrznici i drugi svrzuva~ki izrazi.

1 Mo`e da upotrebi ograni~en broj na svrznici i svrzuva~ki izrazi vo jasen i povrzan govor.

0 Mo`e da vodi nedovolno jasen razgovor so upotreba na prosti svrznici kako {to se "i”, "no”...

14

Leksika Gramatika Te~nost vo govoreweto i interakcija

Izgovor Koherentnost o

dl

i~n

o 3 (4 boda)

Leksikata e bogata, raznovidna i to~no upotrebena.

(4 boda) Upotrebeni se sood-vetni i raznovidni gramati~ki strukturi so nezna~itelni gre{ki.

(4 boda) Se iska`uva te~no i aktivno u~estvuva vo komunikacijata.

(4 boda) Izgovorot e pravilen so nezna~itelni gre{ki vo akcentot, ritamot i intonacijata.

(4 boda) Mo`e da vodi povrzan raz-govor, celosno i soodvetno upotrebuvaj}i golem izbor na formi na svrznici i drugi svrzuva~ki izrazi.

do

br

o

2 (3 boda) Leksikata e bogata, no so nedoslednosti i gre{ki vo upotrebata pri izrazuvawe na poslo`eni iskazi.

(3 boda) Gramati~kite struk-turi se pravilno upo-trebeni, so gre{ki pri upotreba na po-slo`enite strukturi.

(3 boda) Se iska`uva te~no, no so povremeni pauzi, a inte-rakcijata e na zadovoli-telno nivo.

(3 boda) Izgovorot e pravilen so povremena pojava na gre{ki vo akcentot, ritamot i intonacijata.

(3 boda) Mo`e da vodi jasen i dobro struktuiran govor, upotre-buvaj}i soodveten izbor na formi na svrznici i drugi svrzni~ki izrazi.

zad

ov

ol

uva 1 (2 boda)

Leksikata e ograni~ena, no ovozmo`uva izrazuvawe na osnovni iskazi.

(2 boda) Upotrebeni se ednos-tavni gramati~ki strukturi, so siste-matski gre{ki, no se-pak iskazot mo`e da se razbere.

(2 boda) Nedostasuva te~nost vo iska`uvaweto i poka`u-va ograni~enost vo komu-nikacijata poradi ne-mo`nost za razbirawe.

(2 boda) Vo izgovorot se sre}a-vaat pogolem broj gre{ki koi ja ote`nuvaat komu-nikacijata.

(2 boda) Mo`e da upotrebi ograni-~en broj na svrznici i svr-zuva~ki izrazi vo jasen i povrzan govor.

ne

zad

ov

ol

uva

0 (1 bod) Mnogu ograni~ena leksika so golem broj pogre{no upotrebeni zborovi, nesoodvetni na postavenata zada~a.

(1 bod) Ne gi vladee osnov-nite gramati~ki strukturi {to dove-duva do nedovolno razbirawe na iskazot.

(1 bod) Iska`uvaweto e mnogu ograni~eno, a nivoto na interakcijata e nezado-volitelno.

(1 bod) Vo izgovorot se sre}a-vaat pogolem broj gre{ki koi ja onevozmo`uvaat komunikacijata.

(1 bod) Mo`e da vodi razgovor, nedovolno jasen so upotreba na prosti svrznici kako {to se "i”, "no”...

15

Del 2: ^itawe i razbirawe Delot ^itawe i razbirawe }e se testira preku pedeset pra{awa rasporedeni vo razli~en broj na ispitni zada~i vo

zavisnost od dadeniot broj tekstovi i sl. Pra{awata }e bidat od tipot na pra{awa so pove}e~len izbor, popolnuvawe na ispu{teni zborovi ili frazi,

podreduvawe na paragrafi po logi~en redosled, me|usebno povrzuvawe na zborovi so soodvetni opisi, opredeluvawe na to~nost na iskaz.

Sekoj to~en odgovor se ocenuva so eden bod. Mo`en broj na bodovi za delot ^itawe se 50.

Del 3. Pi{uvawe Delot Pi{uvawe }e se testira preku dve ispitni zada~i od dolunavedeniot izbor od ispitni zada~i so koi }e bidat

opfateni site predvideni celi. Ispitnite zada~i }e se razlikuvaat po brojot na zborovite i po specifi~nite barawa {to proizleguvaat od vidot na zada~ata.

Za sekoja ispitna zada~a mo`en broj na bodovi se 25. Mo`en broj na bodovi za delot Pi{uvawe se 50. Na primer: 1. od 80 do 100 zbora: mo`ni poeni 25 - pi{uvawe na kratka poraka; 2. od 100 do 120 zbora: mo`ni bodovi 25 - formalen ili neformalen tekst; 3. od 140 do 180 zbora: mo`ni bodovi 25 - naso~en sostav.

16

Ocenuvaweto na ispitnite zada~i od komponentata Pi{uvawe }e se izveduva so pomo{ na slednite kriteriumi so koi se opi{uvaat 4 nivoa na postignati barawa:

• Pravopis • Leksika • Gramati~ki strukturi • Struktura • Soodvetnost na sodr`inata • Soodvetnost na sodr`inata (nivoa na postignati barawa)

3 Sodr`inata e soodvetna i vo potpolnost odgovara na barawata na postavenata zada~a od jazi~en i kulturolo{ki aspekt. Ideite se jasni i vo tekstot se sre}avaat soodvetni primeri. Vo tekstot ima elementi na kreativnost.

2 Sodr`inata odgovara na barawata na postavenata zada~a, no se zabele`uva nedovolno poznavawe na kulturolo{kite konvencii. Ideite se jasni iako se sre}avaat i nesoodvetni informacii.

1 Sodr`inata ne odgovara vo celost so barawata na zada~ata. Ideite se povtoruvaat i tekstot izobiluva so nepotrebni informacii.

0 Odgovorot e potpolno nesoodveten so zadadenata zada~a. • Pravopis

3 Ima nezna~itelni gre{ki vo pi{uvaweto na zborovite i interpunkcijata koi ne pre~at za razbiraweto na

tekstot.

2 Se sre}avaat gre{ki vo pi{uvaweto i interpunkcijata koi mo`e da go popre~at razbiraweto na tekstot.

1 Pove}e gre{ki vo pi{uvaweto na zborovite i interpunkcijata koi go popre~uvaat razbiraweto na tekstot.

0 Golem broj gre{ki vo pi{uvaweto na zborovite i interpunkcijata koi go onevozmo`uvaat razbiraweto na tekstot.

17

• Leksika

3 Leksikata e bogata, raznovidna i to~no upotrebena.

2 Leksikata e bogata, no so nedoslednosti i gre{ki vo upotrebata pri izrazuvawe na poslo`eni iskazi.

1 Leksikata e ograni~ena, no ovozmo`uva izrazuvawe na osnovnite iskazi.

0 Mnogu ograni~ena leksika so golem broj gre{ki i nesoodvetna na postavenata zada~a.

• Gramati~ki strukturi

3 Upotrebeni se soodvetni i raznovidni gramati~ki strukturi so nezna~itelni gre{ki.

2 Pravilna upotreba na gramati~kite strukturi, so gre{ki pri upotrebata na poslo`enite strukturi.

1 Upotrebeni se ednostavni gramati~ki strukturi, so sistematski gre{ki, no sepak mo`e da se razbere tekstot.

0 Kandidatot ne gi vladee osnovnite gramati~ki strukturi {to doveduva do nedovolno razbirawe na tekstot.

• Struktura

3 Jasno prepoznatliva organizacija i struktura soodvetna na postavenata zada~a. Ideite se logi~ki podredeni so pravilno oddeleni pasusi. Upotrebeni se raznovidni i soodvetni povrzuva~ki sredstva.

2 Strukturata odgovara na postavenata zada~a. Nedovolno e obrnato vnimanie na logi~nata povrzanost na ideite vo tekstot i upotrebata na soodvetni povrzuva~ki sredstva.

1 Tekstot ima nejasna struktura. Nema oddeleni pasusi i ima ograni~ena ili nesoodvetna upotreba na povrzuva~ki sredstva.

0 Tekstot nema organizacija i struktura.

• Gramati~ki strukturi

3 Upotrebeni se soodvetni i raznovidni gramati~ki strukturi so nezna~itelni gre{ki.

2 Pravilna upotreba na gramati~kite strukturi, so gre{ki pri upotreba na poslo`enite strukturi.

1 Upotrebeni se ednostavni gramati~ki strukturi, so sistematski gre{ki, no sepak mo`e da se razbere tekstot.

0 Kandidatot ne gi vladee osnovnite gramati~ki strukturi {to doveduva do nedovolno razbirawe na tekstot.

18

Pravopis Leksika Gramati~ki

strukturi Struktura Soodvetnost na sodr`inata

3 (5 poeni) Ima nezna~itelni gre{ki vo pi{uvaweto na zborovite i interpunkcijata. - tekst od 80-100 zbora so 3 gre{ki - tekst od 100-120 zbora so 5 gre{ki - tekst od 140-180 zbora so 7 gre{ki

(5 poeni) Leksikata e bogata, raznovidna i to~no upotrebena.

(5 poeni) Upotrebeni se slo-`eni i raznovidni gramati~ki struk-turi so nezna~itel-ni gre{ki.

(5 poeni) Jasno prepoznatliva orga-nizacija i struktura sood-vetna na postavenata zada-~a. Ideite se logi~ki pod-redeni so pravilno odde-leni pasusi. Upotrebeni se raznovidni i soodvetni povrzuva~ki sredstva.

(5 poeni) Sodr`inata e soodvetna i vo potpolnost odgovara na bara-wata na postavenata zada~a od jazi~en i kulturolo{ki aspekt. Ideite se jasni i vo tekstot se sre}avaat sood-vetni informacii so elemen-ti na originalnost i kreativ-nost.

2 (4 poeni) Se sre}avaat gre{ki vo pi{uvaweto i interpunkcijata koi mo`e da go popre~uvaat razbiraweto na tekstot. - tekst od 80 - 100 zbora so 5 gre{ki - tekst od 100-120 zbora so 7 gre{ki - tekst od 140-180 zbora so 9 gre{ki

(4 poeni) Leksikata e sood-vetna, no so nedo-slednosti i gre{ki vo upotrebata pri izrazuvawe na poslo`eni iskazi.

(4 poeni) Pravilna upotreba na gramati~kite strukturi, so gre{-ki pri upotreba na poslo`enite struk-turi.

(4 poeni) Strukturata odgovara na postavenata zada~a. Nedo-volno vnimanie e obrnato na logi~nata povrzanost na ideite vo tekstot i upotrebata na soodvetni povrzuva~ki sredstva.

(4 poeni) Sodr`inata odgovara na barawata na postavenata zada~a. Ideite se jasni i razrabo-teni iako se sre}avaat nepotrebni informacii.

1 (3 poeni) Pove}e gre{ki vo pi{uvaweto na zborovite i interpunkcijata koi go popre~uvat razbiraweto na tekstot. - tekst od 80 - 100 zbora so nad 5 gre{ki - tekst od 100 -120 zbora so nad 7 gre{ki - tekst od 140-180 zbora so nad 9 gre{ki

(3 poeni) Leksikata e ograni-~ena ili prezemena od upatstvoto, no ovozmo`uva izra-zuvawe na osnovni iskazi.

(3 poeni) Upotrebeni se samo ednostavni grama-ti~ki strukturi, bez ili so gre{ki koi ne go popre~uvaat razbiraweto na tekstot.

(3 poeni) Tekstot ima nesoodvetna struktura i kompozicija so ograni~ena upotreba na povrzuva~ki sredstva.

(3 poeni) Sodr`inata ne gi opfa}a site barawa na zada~ata. Ideite se povtoruvaat. Tekstot sodr`i nesoodvetni ili nedovolen broj na infor-macii.

19

0 (2 poeni) Golem broj gre{ki vo pi{uvaweto na zborovite i interpunkcijata koi go onevozmo`uvaat razbiraweto na tekstot.

(2 poeni) Mnogu ograni~ena leksika so golem broj gre{ki i neso-odvetna na posta-venata zada~a.

(2 poeni) Upotrebeni se edno-stavni gramati~ki strukturi so ele-mentarni gre{ki koi go popre~uvaat razbiraweto na tekstot.

(2 poeni) Tekstot ima nejasna struktura, nema oddelni pasusi i ima nesoodvetna upotreba na povrzuva~ki sredstva.

(2 poeni) Sodr`inata ne odgovara vo celina so barawata na zada-~ata. Ideite se nedovolno jasni i tekstot sodr`i nesoodvetni informacii.

Dopolnitelni kriteriumi 1. Za sekoj vid na zada~a e dozvolena maksimum tolerancija od 10 zborovi (pod i nad baraniot broj na zborovi). 2. Se {to e nad ili pod dozvoleniot prag na tolerancija se dobivaat 0 bodovi za sodr`ina i ako taa ne

soodvetstvuva na barawata na zada~ata.

3. Dokolku u~enikot napi{al 50% pomalku ili pove}e od baraniot broj na zborovi, soglasno vidot na zada~ata, tekstot se ocenuva so 0 bodovi po site kriteriumi.

4. Gre{kite {to se povtoruvaat vo pravopisot ne se brojat.