Poštnina plačana v gotovini Ljubljana, četrtek 18. novembra 1937 Cena Din 1

L eto 11

Uredništvo in uprava: L ju b lja n a ,

Novi trg št. 4/II

_______ Štev. 2 3

Naročnina: letno Din 24 "

polletno „ 12-četrtletno » 6'

Izhaja v sak drugi četrtek

G L A S I L O J U G O S L O V A N S K E G A L J U D S K E G A G I B A N J A Z B O R

»Demokracija« in »narodne manjšine«Mnogi v svoji zaslepljenosti ali s p re ­

računano lažnjivostjo zatrjujejo, da bo »de­mokracija« zedinila Evropo. Mi jim tega °e verujem o, k er vem o, da dem okracije nikjer na svetu ni. T isto, kar se po svetu imenuje »dem okracija«, je le krinka, pod katero se skrivajo najrazličnejše medna­rodne diktature brez vsake moralne kva­lifikacije. Njih hlapci v posam eznih d rža ­vah pa p rav radi tega ne smejo pred la s t­nim ljudstvom s p ravo barvo na dan, pa se sk rivajo pod k rinko dem okracije.

Že dve desetletji rešuje ta »demokraci­ja« usodne probleme nove Evrope, ne da bi bila rešila vsaj enega. To je dejstvo, ka­terega nam ne m ore nihče izpodbijati.

Eden izmed teh problem ov je tudi po- Slavje tzv . narodnih m anjšin. N ikjer ga ^e ni rešila »dem okracija«! »O bstoja cela Vrsta zaščitnih pogodb, od širokogrudnih obljub, zapisanih v paktu Z veze narodov, Pa do bolj določenih obveznosti, ki so jih sPrejele d ržav e na podlagi m irovnih po­godb ali še bolj podrobnostnih dv o stran ­skih dogovorov, toda vso povojno dobo sem ni bilo slišati iz v rs t raznih narodnih manjšin, ki b rezp ravno hirajo in um irajo v objem u večinskih narodov, nobene po­hvalne besede na naslov vseh teh m edna­rodnih zaščitnih določb. S papirja enostav­no niso m ogle prestop iti v živo življenje,« Pravi »Slovenčev« uvodnik z dne 10. t. m.. Potem pa nadaljuje:

»Zato nas je tem bolj začudila izjava, ki sta jo dne 5. novem bra letos istočasno dali nem ška in po ljska v lada, in v kateri na slovesen način določata p rav ice in dolžnosti, ki jih bosta nem ška m anjšina na ^oljskem in poljska v Nemčiji imeli in už i­vati smeli. Saj je to m enda p rv i poskus, da se eno najbolj bolečih vprašan j, ki za ­strupljajo m ednarodno sožitje, reši s po­močjo prostovoljne, enakopravne pogodbe, sklenjene m ed dvem a d ržavam a, ki im ata v sak a svojo narodno m anjšino na ozemlju druge. T ako nem ško kakor poljsko vlado smo v preteklih letih že p a rk ra t imeli p ri­ložnost občudovati zarad i nekaterih zelo izvirnih pobud na polju m edsebojnega u re ­jevanja znosne soseščine. Tudi ta izjava, ki nim a oblike pogodbe, a ima njeno v re d ­nost, spada m ed te pobude, ki zaslužijo polno priznanje in jih m oram o postaviti za zgled drugod, k jer v ladajo m orda bolj sim patični režim i, a so manj doprinesli — ker si niso v eč upali ali niso hoteli — za lepše m edsebojno razum evanje narodov.«

Nas ta obo jestranska iz java z dne 5. novem bra ni p ra v nič začudila, ker smo Po čudnem naključju p rav v zadnji š tev il­ki našega lista, ki je izšla dan pred om e­njeno izjavo, t. j. dne 4. novem bra v član­ku »Enkrat za vselej« jasno napisali, da se bo vp rašan je tzv . narodnih m anjšin re ­šilo tudi v d ržavi Zbora sam o po načelu reciprocitete . Za »Slovenca« »postavlja nem ško-poljska u red itev narodnih manjšin novo m ednarodnopravno načelo, ki do zdaj ni bilo v rabi. N am reč načelo rec ip rocite­te, ali če rabim o naše izrazoslovje, na­čelo epakega postopka obeh pogodbenih strank. Do zdaj m anjšinsko p ravo tega na­čela ni poznalo.«

Za nas je to načelo sam o ob sebi um ev­no načelo vseh organskih ljudskih gibanj. Načelo, ki logično izhaja iz sam e ideje idealističnega univerzalizm a, ki je lastno vsem organskim pokretom . D a m anjšinsko Pravo do zdaj ni poznalo tega načela, je Pač zato. k er ga je u stvarja la »dem okra­cija«. D a to novo m ednarodnopravno na­čelo ni v rab i drugod, k jer vladajo »Slo­vencu« m orda bolj sim patični režimi, ali pa k ar »Slovenčevi« režimi, je pač zato, ker si le-ti niso upali ali niso hoteli več do­prinesti za lepše m edsebojno razum evanje narodov zopet radi preljube »dem okraci­je«. ki ima svoje izvennarodne zunanje ali Svoje nenarodne volilne notranj« in terese ali pa oboje. Kaj briga stranko človek, ki živi v drugi d ržav i in kot tuj d ržavljan ne m ore voliti te s tran k e , posebno še, če bi skrb za njega lahko odvrnila mnogo vo- lilcev v lastni d ržavi od te stranke. P a še

svojim m ednarodnim poslodavcem bi se s tran k a lahko zam erila, ali pa sam o njim. Zato je pač p ripravnejše baran tan je z »na­rodnim i manjšinam i« v lastni d ržavi, la s t­ne »manjšine« v sosednih d ržavah pa naj tam baran ta jo po svoje kakor vedo in zna­jo. G lavno je »dem okracija«, pa »doli fa­šizem«! Saj je — na uho povedano — ta »dem okracija« lahko taka d ik tatura , na ka­kršno fašizem še pom isliti ne bi smel. Če se pa baran tija z »manjšinami« v lastni d ržav i ne bi posrečila, potem lahko po­stane s tran k a strašn o narodna in lahko v imenu narodne zavednosti užene — volil­ne nasprotnike.

O rganska ljudska gibanja pa, ki pozna­jo le skupne koristi svoje narodne ljudske celote, ne pa koristi skupine volilnih up ra­vičencev te r m ednarodnih zavojevalnih tolp, čijih hlapci so le-ti, poznajo sam o na­čelo recip rocitete in večne pravičnosti. Za purgarje in s tran k arje seveda je šele od10. t. m. naprej postalo to načelo »silno zanimivo«.

Tudi mi smo- prepričani, da bodo goto­vo o reciprociteti, o tej, kakor piše »Slo­venec« v om enjenem uvodniku »silno za ­nimivi p ravni osnovi še mnogo pisali s tro ­kovnjaki m ednarodnega in m anjšinskega

prava«, da pa bodo končno vsi dobrona­merni med njimi m orali priti do zaključka, da problem e nove Evrope lahko rešijo le organska gibanja, ne pa — »dem okracija«. Naš članek z dne 4. novem bra, napisan čisto na drugem koncu Evrope, kot pa poljsko-nem ški sporazum , pa dokazuje razveseljivo dejstvo , da se že počasi u stvarja skupna ev ropska idealistična mi­selnost o rganskega univerzalizm a proti m aterijalistični m iselnosti sebičnega indi­vidualizm a. V žargonu židovskih časopis­nih reportaž , ki so duševna hrana naših purgarjev , kom saloncev in drugih dem o­kratičnih zam aknjencev se imenuje to »fa­šistična« m iselnost proti »dem okratični«, nam pa se močno zdi, da je to, kakor dokazuje poljsko-nem ški sporazum , edino p rava m iselnost, ki bo pripom ogla »k vedno bolj tesnem u prijateljskem u sožitju« narodov zoper židovsko razedinjavanje E v­rope, ki ga podpirajo — bruseljske godlje.

^Slovenčeva« pobožna želja, da naj poljsko-nem ški sporazum najde mnogo po­snem ovalcev, pa bo uresničena povsod tam, k jer sporazum ov ne bo sklepala — »dem okracija« katerekoli d ik tature . iS lo - venec« ima sedaj krasno priliko, da nas postavi na laž z vestjo , da je sklenjen ju- goslovansko-avstrijsk i recipročni sp o ra ­zum o narodnih m anjšinah . . .

Obrtniki, v vas samih je rešitev!Vsi stanovi ječe pod pritiskom težkih

gospodarskih razm er. Na vse m ogoče na­čine se poskuša omiliti neznosni položaj, a uspeha ni in ni. Posebno naš obrtn ik in z njim delavec občutita v se zle posledice te gospodarske anarhije, ka te ro je povzro­čila s svojim sistem om toliko oboževana liberalna dem okracija.

Zadnji čas je, da se to zlo odpravi in nadom esti s p ravo stanovsko dem okraci­jo, k a te ra je edina rešitev za naš narod in naše gospodarstvo . Vedno se govori o na­rodnem gospodarstvu . Ako je to narodo­vo, potem ga naj vodi in upravlja le narod sam , ne pa, k ak o r do sedaj, poklicni po­litiki in slična zm es koristo lovcev . Do se­daj so ostala v sa prizadevanja posam ez­nikov, zadrug in raznih združenj brezplod­na. le zato, ker se je zanašalo na razne politične stranke, k a tere pa so največ kri­ve za neznosni položaj gospodarstva sploh. Vse to bo trpelo še v nedogled, ako ne bodo stanovi sami vzeli svojo usodo v svoje roke.

Celokupno narodno gospodarstvo se m ora iz tem elja p reusm eriti in obnoviti tako. da bo organsko po načrtu m edse­bojno povezano te r odgovarjalo po tre­bam in koristim vseh stanov . Izločiti in onem ogočiti se m ora izkoriščanje tako po individualnem , kakor po anonim nem ve­lekapitalu. T a kapitalizem , k ateri posedu­je po večini vsa naravna bogastva , vsa tehnična in produkcijska s red stv a , nareku­je in določa življenjske pogoje narodom in odISčujoče upliva na m edsebojne odnose v družbi. Ni gospodarske panoge ali stanu, da ne bi občutil vso težo te gospodarske odvisnosti. Najbolj pa to čutita obrtn ik in delavec.

N aše obrtn ištvo dela in producira po naročilu, p ro izvaja sam o za naše dom ače potrebe. Naš obrtnik svo jega izdelka ne izvaža in je odvisen od raznih prilik in neprilik, naročil in plačevanja našega člo­veka. Ako ima naročila, ima delo in za­služek, drugače ne. in s ta z delavcem v tem enako p rizadeta . P o leg neznosnih davčnih brem en, režijskih stro škov , m ora nositi še nebroj drugih, k a te ra so pa k a -‘ pitalu prihranjena in m nogokrat zanj ne­opravičeno olajšana. Obrfniku je nem ogo­če konkurirati proti kapitalistični p roduk­ciji, v katerih rokah so v sa tehnična sred ­stva . Kapital d ik tira obrtniku ceno su ro ­vin, polsurovin, orodja itd., sk ra tk a v se ­mu, k ar obrtn ik neobhodno potrebuje. P o ­polnom a naravno je, da lahko kapitalistič­na produkcija v rže ceneje na trg svoje, v velikanskih množinah zgotovljene, čeprav sicer slabše izdelke, po katerih ljudje za ­

radi splošnega pom anjkanja denarja raje segajo. S tem pa izgubi obrtnik delo, z njim pa tudi delavec, trgovec in tako gre vse rakovo pot.

P rofit kap ita la gre v inozem stvo, pri nas pa ostane revščina. Ako bi zaslužila naš obrtn ik in naš delavec, bi ta zaslužek ostal pri nas in bi oplojeval vse gospodar­stvo, ker bi šel za zam enjavo dobrin iz roke v roko, k ar bi blagodejno vplivalo na vse stanove. Tako pa uživajo sad našega dela tujci. Naš človek pa m ora nositi v sa b re ­m ena, k a te ra zah teva in m ora imeti d rža­v a za svojo upravo. Ali je po vsem tem kaj čudnega, da vse obupava, da obrtn i­š tvo z ostalim i stanovi vred p ro p ad a? Ka­ko vsem u tem u odpom oči, je b istvo p ro ­g ram a Zbora, v se to pa se ne m ore izve­sti, ako se vsi stanovi ne združijo v Zbo­ru. V sak posam eznik jnora biti na svojem m estu. Politično so v raštv o m ora biti s trto . Vsi stanovi m orajo složno iti na delo. V ustvarja jočem navdušenju je rešitev vseh.

P redpogoj je. da se podredi kapital in­teresom skupnosfi. da pride v sa produkcija sirovin in polsirovin pod nadzorstvo skup­nosti, kajti odvisnost od kapitala ubija na­še obrtn ištvo . Tu ne pom agajo ne zad ru ­ge, ne p ro testi in ne v sa prizadevanja, ako razpolaga kapital neom ejeno z vsem ti­stim , kar naš obrtnik neobhodno po trebu ­je. Isto tako se m orajo podružabiti v sa n a ­ravna bogastva. B rezobzirna eksp loata­cija istih in izkoriščanje naših delovnih moči se m ora onem ogočiti. S tanovsko go­spodarsk i parlam ent naj p revzam e vso sk rb in odgovornost za b lagostanje vseh stanov . Le tak parlam ent je v stanu celiti rane, p rizadejane po koristolovcih na na­šem 'gospodarstvu . To je nujna po treba. Le na ta način se bomo obvarovali po­polne propasti. Vse to pa je delo vas sa ­mih. Zbor vam kaže le pot in nudi m oral­no in idejno pomoč. Ne čakajte da bo kdo drugi za vas delal brez vas! Po izkuš­njah lahko sodite, koliko je vredno delo za obči blagor tistih, katerim ste do sedaj zaupali. Da pa ne boste ponovno razoča­rani, poprim ite se dela sam i, za svoj in ostalih članov dobrobit.

NaJa borbaB orili se bom o p ro ti vsem u n e g a tiv i­

zm u d a n a šn je d ru žb e , in sistem ov. N oče­mo d ik ta tu re , ne z desnice, ne z levice. P a tu d i tisti tak o p r i l ju b lje n i laži-dem o- k ra c iji hočem o s trg a ti la ž n jiv o k rin k o z o b raza . H očem o d ik ta tu ro zd ra v e in ju š ­ne č loveške pam eti, čv rs te vo lje , č iste­ga srca in resn ičnega d o m o lju b ja !

U sij - situliZadnje dni p reb iram o v dnevnem časo­

pisju članke akcijskega odbora privatnih nam eščencev oz. zavarovaln ih uradnikov v njihovi borbi za dosego enotne p ragm a­tike.

Spom injam o se pri teni nedavne časo ­pisne vesti, kako je preobrem enitev z de­lom uplivala na duševno stan je uradnice pri nekem večjem denarnem zavodu v Ljubljani. — Odpeljali so jo na opazovalni o d d e le k . . .

Ce slučajno še nim a deset službenih let kakor to uradniški zakon predv ideva, se še lahko zgodi, da bo padla rev ica v b rem e staršem in združbi, pa m ogoče tudi v zasm eh brezsrčnim .

Njena usoda ni osam ljena v p rav pri vestn ih um stveiih delavcih. T a slučaj na­vajam o le v ilustracijo. T isk navadno m ol­či ali m ora m olčati o težavah teh tihih de­lavcev. Zato si je »javno mnenje« u stv a ­rilo sliko kakor da se le-tem cedi k ar med in mleko, da žive v izobilju, da je njih službeni položaj zagotovljen in da se ni­kakor ne m orejo znajti na ulici.

Šele p rav k aršn a borba zavarova lnega u radn ištva za enotno pragm atiko nam m al­ce odkriva njih obupno stanje. Malo je častnih izjem, da je kak zavarovaln i za ­vod iz lastne pobude dal svojem u urad- n ištvu službeno p ragram atiko ali pokojnin­ski sklad. P a tudi, če jo je dal, razv e ljav ­lja njen § 2. predhodni S 1., ali pa mu vsaj odvzem a polovico važnosti.

G ospodarsko stagnacijo so znali zav o ­di tem eljito izkoristiti s postopnim poslab­šanjem eventualno obstoječih pragm atik , službenega razm erja in podaljšanjem de­lovnega časa. P ri tem sev ed a niso ostale neokrnjene niti p rav ice do uslužbenskih dotacij, ki so jih nekdaj imeli uradniki. L iberalistični zakoni pa se seveda tudi ne zmenijo za take čisto zasebne — »m alen­kosti«.

T ako je prišlo dotlej, da sedanji do­hodki zasebnih u radnikov kom aj zadostu ­jejo za življenje. Dohodki začetn ikov so

.pa naravnost ponižujoči in ne zadostu jejo niti za najobhodnejše življenjske p o tre ­be, kaj še, da bi zadostovali za stanu pri­m erno življenje.

Jav n o st se bo m ogoče vpraša la , odkod to, da začno borbo ravno zavarovaln i na­m eščenci.

V inform acijo sledeče: Imamo, v d ržavi »Zvezo zavarovalnic«, v kateri je v č la ­njenih približno 22 družb, od katerih je večina inozem ska. P ri ostalih je pa veči­na kapitala inozem ska, ozirom a je pri njih udeležen večinom a inozem ski kapital, bo­disi neposredno ali posredho. V slučaju po trebe imamo tudi štev ilke na razpolago. Dobički se ne izlivajo ravno v mali m eri po tajnih kanalih v inozem stvo, nam esto, da bi ti kapitali služili razvoju naše lastne industrije, trgovine, obrti itd.

P ri tem ne sm em o pozabiti, da je za ­v arovalna panoga ena glavnih panog na­rodnega gospodarstva, ki razpolaga s tako ogrom nim uradniškim aparatom , da p red ­stav lja skoro le d ržavno u radništvo m oč­nejšo skupino od zavarovalnega.

L lovek se dandanes v m rzlični borbi za vsakdanji kruh šele v pozni jeseni zave, da je pred durm i čas, ko bo njegovo de­lo m oralo zam enjati s ta ro stno z a v a ro v a ­nje — pokojnina. T edaj šele se zdrzne, ko šteje beliče, ki jih bo dobil — v pokoju. P a s svojim i zadnjimi močmi skuša rešiti, k ar se še rešiti da.

D a sedaj v tem prednjačijo ravno za ­varovaln i uradniki s svojo borbo, je tudi razum ljivo. Z avarovalna panoga narodnega gospodarstva je nam reč iz razumljivih vzrokov relativno po krizi še najmanj pri­zadeta. V stiski se človek še prej zavaru je proti škodi, ki bi ga lahko čisto uničila, m edtem , ko bi mu v norm alnih časih le več ali manj zm anjšala dohodke.

Z ahteve, ki jih stav lja zavarovalno na- m eščenstvo, so:

Enotna pragm atika za vso državo.fi urni delavnik.

Stran 2. L B O K

PREGLED TISKA»Dom oljub« piše v svoji 42. letošnji š te ­

vilk i: »B istven i del političn ih načel je ta, da so v skladu tudi z d ejan ji, ki m orajo biti vedno enaka, kadar sm o v opoziciji ali v vladi, enaka za občino, banovino in za vso državo. A k o sm o b ili na dem okratičnem sta­lišču za časa Z ivkoviceve d iktature, ne sm e­mo tajiti dem okratičnih načel d anes in ne m orem o odobravati d ik tature nikjer!«

V endar nekaj doslednih

»Investirati je treba denar (javna dela! op. uredil. »Zbora«), da se dežela usposobi za tu jsk i prom et. Zavedajm o se že enkrat, da danes S loven ija za tujsk i prom et še ni usposobljena in da je v tem eden glavn ih vzrokov, če nam tujska sezona ne d a je tega, kar bi nam m ogla dati in kar bi potrebo­vali. Zastonj ni nič na svetu in tudi tu jsk i prom et ne!« (>Trgovski list*.)

*

»U čiteljsk i tovariš« piše: »Poudarek pra­vičnosti mora biti viden pri povišan ju pre­jem kov, upoštevati se m ora tudi d ejstvo, da je b ila pri redukciji plač 1. 1935. najb o lj pri­zadeta vprav uradniška družina in to dru­žino je treba ponovno dvigniti. P aziti bo tre­ba tudi na to, da povišan je ne bo sam o na­videzno in ne bo povzročilo novih razoča­ranj s kako delno rešitvijo.«

*

V ilderjeva »Nova R iječ« piše: »Narodno strem ljen je, kako sam več rekao, ide ka je - dinstvu. O vo u jed in jen je b iče najjače, naj- trajn ije , ako bude na kulturnom te m e lju .. .«

T e b esede je izrekel M usaryk leta 1912 jugoslovansk i n acionalističn i om ladinski »Zo­ri«. Kakšna je pa vest »Nove R iječi«. ko se tako po nem arnem spom inja teh velik ih in preroški h besed ? . . .

*

»Koroški Slovenec« ugotavlja povsem upra­vičeno: Sila radodaren je svet z besedo »krščanski narod«. P rerad se pusti zap eljati po zgodovini, po veličastn ih božjih hramih, po zvenečih besedah. A še neprim erno bolj kot pri poedincu je treba pri narodu krščan­stvo ocenjevati po odnosih do narodov-sose- dov. V sodobnem času boh otijo med narodi m edsebojna m ržnja, nep ošten je, sebičnost, nehvaležnost in brutalnost. Kar im enujem o m ednarodno politiko, je le prepogosto za­hrbtnost. nasilje , zvijačnost, brezobzirnost. R edko se govori o narodu-bratu, zelo redka m ednarodna vrlina je p lem enitost med naro­di, nedosežen pojm je m edsebojno u m evanje narodov. O lju bezn i med narodi sploh ni n ik jer sledi.

*

Čas bo pokazal sodrugom , k i so sestav ­lja li reso lu cijo (pokrajinskega odbora b ivše socija listične stranke), da bi n adaljn je od b i­ja n je enotnosti škodilo sam em u s o c ia l is t ič ­nem u gibanju , ne le celem u delavskem u raz­redu, ne le splošnem u dem okratičnem u g i­banju.«

Rekli boste, če ste dem okrati, da je to napisal kak »fašističen« list! Kaj še! To je napisal, reci in piši, »D elavsk i list« sam, pa verjem i sedaj v enotnost in diktaturo pro­le t a r ia t a ! . . .

*

»Slovenec« si ponosno trk a na junaška prsa: »Ob 20 letn ici b o ljšev išk e revolu cije bi bilo um estno pregledati tudi sredstva, ki se jih je obram ba v tej dobi posluževala proti kom unizm u. Potem bi v id eli v prvi vrsti s i­stem atično in ogrom no delo k ato liške C er­kve, ki ni nehala z n ajv išjega učeniškega m esta opozarjati ves svet, da mora biti obram ba proti kom unizm u predvsem v b o lj­šem, pravičnem družabnem redu in v dosled ­nem izvajanju praktičnega krščanstva. K jer se je to zgodilo, tam je b o ljšev išk a nevar­nost že danes izgubila vse svo je ostrine.«

O tem se pa lahko vi vsi prepričate na želo enostaven in praktičen način, če »Slo­venčevo« teorijo prim erjate s »Slovenčevo«

kjer je ravno vse naro­be . . . Vrag si ga vedi, zakaj t a k o ? .. .

*

»O svoboditi teptane in zasužnjene od brezsrčnega kapitalizm a, j e eno osnovnih na čel zadružništva. V tem načelu g led ajo iz ­koriščani mali lju d je svojo rešitev , svoj za­družni evan gelij.«

»Zadrugar.«*

Zadružništvo dviga tudi pravni in vzgojn i nivo. O no slon i na načelih m edsebojne lju ­bezni, vzajem nosti in solidarnosti. S skupnim jam stvom , s sam oupravo, solidarno odgovor­nostjo, krep i v č lanstvu zavest skupnosti. Zadružništvo ubija seb ičnost in zap rav lji­vost, n egu je požrtvovalnost in pridnost, v e ­se lje do dela, zm ernost in varčnost.

»Zadrugar.«

(o ro tan ec :

Po »demokratičnem« načelu: »Kdor ima večino, dobi vse. . .

Koroško g lasovanje 10. ok tob ra 1920 se je vršilo na podlagi načela: Kdor dobi v e ­čino, dobi vse! T ako so tudi one občine pripadle A vstriji, v katerih je bila večina g lasov oddana za Jugoslavijo . T ake ob­čine so bile: 1. Sele; za Jugoslavijo 97% glasov, za A vstrijo kom aj 3 % ; 2. Blato, za Jugoslavijo 85% ; 3. Slovenji Plajberk 79.5% za Jugoslav ijo ; 4. Bilčovs 79.4% za Jugoslav ijo ; 5. Bela 78.5% ; 6. Žvabek 75% ; 7. Zg. Vesca 69% ; 8. Svetna vas 66 % ; 9. Bistrica v Podjuni 65% ; 10. Loče 64% ; 11. Ledenice 58% ; 12. Libeliče 57% ; 13. Logavas 57% ; 14. Bistrica v Rožu 5 5% ; 15. Libuče 55% ; 16. Št. Jakob v Rožu 54% ; 17. Globasnica 54 % ; 18. R»- diše 51% .

Na ozem lju južno od D rav e je bila v e ­čina g lasov oddana za Jugoslavijo , in sicer za Jugoslav ijo : 10.405 glasov, za A vstrijo 10.083 glasov. V ozemlju južno od D rave so se nahajale naslednje občine: 1. Li­beliče, 2. žv ab ek , 3. Blato, 4. P liberk , 5. Libuče. 6. B istrica v Podjuni, 7. G lobas­nica, 8. Ž itaravas, 9. Bela, 10. Zel. Kapla,11. D oberlavas, 12. Škocjan v P., 13. Ri- varjavas, 14. Galicija. To so občine v Podjuni. Dalje v Rožu: 15. Sele, 16. Š m ar- jeta v R.. 17. Slov. P lajberk , 18. Borovlje, 19. M edborovnica, 20. S ve tn av as, 21. P o d ­ljubelj, 22. B istrica v R„ 23. Št. Jakob v ?., 24. Ledenice, 25. Rožek, 26. Loče, 27. ^a D ravi. — Če bi se bilo določilo: Kdor južno od D rave dobi večino, tem u pripade vse ozem lje južno od D rave, bi bila danes Podjuna in Rož v Jugoslaviji. Saj je tudi A vstriji pripadlo vse glasovalno ozem lje na podlagi načela: Kdor dobi večino, dobi vse.

V ečina g lasov za Jugoslavijo pa je bila oddana ne samo na ozemlju južno od Dra­ve, m arveč sploh na ozemlju južno od Vrbskega jezera. Ce prištejem o sedem in­dvajsetim občinam južno od D rav e še ob­čine južno od V rbskega jezera oz. na po­bočju O sojnice, to so občine: 28. L ogavas, 29. Škofiče, 30. O tok, 31. Zg. V esca, 32. B ilčovs, 33. Hodiše, 34. K otm aravas, 35. Zihpolje, 36. R adiše — vidimo, da je bila v vseh teh šestintridesetih občinah skupno vzeto oddana večina glasov za Jugosla­vijo, in sicer: za Jugoslavijo : 12.497 g la­sov. za A vstrijo pa 12.458. Če bi bilo to ozem lje tvorilo enoto, bi bilo po načelu, da abso lu tna večina odločuje, vseh teh 36 občin pripadlo Jugoslaviji.

Vseh glasov za Jugoslavijo je bilo od­danih 10. o k tob ra 1920: 15.279.

P rište jem o k zgornjim šestin tridesetim občinam še 7 občin, nam reč: 37. Vetrinj, 38. M edgorje, 39. Ž relec, 40. Tinje, 41. R u­da, 42. Št. P e te r na Vašinjah, 43. V obre;— vidimo, da je v vseh teh triinštiridesetih občinah bilo oddanih za A vstrijo : 15.273 glasov. Vidimo torej, da je bila v vseh teh triinštiridesetih občinah skupno vzeto ab­solutna večina glasov oddana za Jugosla­vijo. Če bi bilo to ozem lje tvorilo enoto, bi bilo po načelu, da abso lu tna večina od­ločuje, v se to ozem lje pripadlo Jugoslaviji. S eveda bi bile v tem slučaju po trebne te ­rito ria lne sprem em be in zam enjave.

To je goVorica »dem okratičnega« nače­la abso lu tne večine, k a te ro načelo je bilo uporabljeno pri koroškem plebiscitu 10. ok­tob ra 1920.

Op. ur.: Po naslovnem »dem okratič­nem« geslu so se ravnali koroški Nemci že od nekdaj, v sekakor pa od onega časa, ko je postala A vstrija konstitucijonalna m on­arhija . T ako jim je uspelo že pri sami raz ­delitvi K oroške v volilne okraje s p re raču ­nano sleparsko volilno geom etrijo oropati slovenski del naroda za zakonito zasto p ­stvo v dunajskem parlam entu .

Volilni okraji so nam reč delili Koroško od sev e ra na jug navpično, ne pa od zaho­da na vzhod vodoravno, tako da sta p ri­šli povsod na eno tretjino S lovencev dve tretjini N em cev! Ko je bila torej opravila svoje »dem okratična« geom etrija, je prišla na v rs to »dem okratična« a ritm e­tika, pa so m orali biti tudi rezu lta ti p rav »dem okratični«. Isto se je ponovilo pri ple­biscitni razdelitv i K oroške na coni A in B.

T oda, če Jugoslav ija že ni m ogla so- odločevati pri razdelitv i con, je pa imela še pozneje priliko, da reši K oroško vsaj južno od D rave. Pokojni deželni p red sed ­nik dr. Janko B rejc je dobil nalog, da po­izve, kaki so naši izgledi na zm ago v coni A, k er je A vstrija ponudila sporazum no rešitev na ta način, da bi si z Jugoslavijo K oroško tako razdelila, da pripade ves sv e t ju/.no od D rave Jugoslaviji b rez plebiscita. Naš »Narodni svet« je o tem predlogu, ka­te reg a mu je sporočil na seji v Velikovcu osebno navzoči dr. Brejc, »temeljito« raz ­pravljal in je na predlog najuglednejših na­ših koroških ro jakov poravnalni predlog odbil! N arodni sv e t je zaupal — dem okra­tični m a te m a tik i. . .

Spominska svečanost 12. novembra na Univerzi

R edno napredovan je in p rim erna s ta ­ro stna obskrba.

Za dosego stav ljenega sm otra pa je s e ­veda po trebna enotnost v borbi za naj­osnovnejšo socijalno prav ico , v kolikor je sev ed a sploh izvedljiva pri besnenju libe­ralnega kapitalizm a. »D em okracija« s sv o ­jimi zakoni bo tu slaba pomoč. V tej borbi so pač vsi stanovi navezani le na — sa­m opom oč.

Pom oč celote, ljudske skupnosti iz ra ­žene v zakonodaji in upravi bo stanovom lahko nudila šele d ržav a »Zbora«, ki pod­re ja kapital in teresom celote.

Dal Bog, da jo skoro dočakam o . . .

V imenu nacionalnih akadem ikov je go­voril na tej proslav i tov. Lučovnik Jože. P riobčujem o nekaj izv lečkov iz njegovega načelnega govora : .

— U gotavljam , da je naš narodno-ob- ram bni problem sam o eden te r da ga bo m ogoče rešiti le na en sam način, in sicer sam o s krepko zaščito jugoslovanskega k ra ljevskega orla, v okv iru m očne, velike in prav ične Jugoslavije.

— N epriprav ljenost na narodno osvo- bojenje, ki je nas zateklo p resenečene ob tolikem nepričakovanem zgodovinskem p reo b ra tu naše suženjske in tlačene po- vestn ice, je v resnici zakriv ila , da nismo ustanovili svojega m aksim alnega narod ­nostnega program a, ki naj bi bil dokaz slovenske politične zrelosti.

— Priznajm o si kar odkrito , da leži p rav na nas sam ih večji, če že ne največji del rapalske in koroške kriv ice! Poglejm o sam o b ra te Čehe. Ti so se že leta p e t­n ajstega z orožjem v rok i borili z vpko- vitim tlačiteljem in si končno z zm ago pri Z borovu ustvarili narodno in svobodno do-

Imovino. Kaj sm o pa storili mi S lovenci? Še le ta osem najstega, to rej tik pred osvo ­boditvijo. so odšli naši politični p rvaki vseh stru j na fronto, noseč O tonovem u ljubljanskem u polku srebrn rog, ki naj bi vsem zvestim slovenskim hlapcem ozna­nil, da je H absburg prem agal nevernika!

— Ko sm o nekako preboleli rapalsko klofuto, smo se zabubili v svoje vsako­dnevne žalostne in m alenkostne s tra n k a r­ske razprtije . Sam o sem in tja smo nevolj­no zagodrnjali nad prim orskim i »privan- drovci« in »pritepenci«, češ, da nam Slo­vencem odjedajo kruh. T ako je bilo pred leti — in d an es? Mislim, da bi z večjimi sim patijam i sprejeli v našo sredo ali iz­gnanega nem škega Juda. ali begunca iz Španije, pa naj bi bil že iz F rankovega ali valencijskega tabora . To spokorno p rizna­nje pa naj bo mejnik novega poleta in te­

m eljite p reusm eritve našega narodno­obram bnega vprašan ja . Ni še vse izgub­ljeno! O stalo nam je v rokah še močno orožje, čep rav že nekoliko skrhano od ne­veščih k o v ačev naše s tran k arsk e zakaje­ne delavnice. To orožje so m anjšine v Ju ­goslaviji.

Naši politični »voditelji« vseh sm eri so pa v vseh povojnih letih k ar tefanovali med seboj, kdo da si bo p rv i priboril zaupa­nje, p rav za p rav g lasove, jugoslovanskih m anjšin v državi. Koncesije, popuščanja in zagotovitve, da bodo tem m anjšinam nu­dili mnogo več kot jim po m irovnih po­godbah zakonito pripada, so bila sram ot­na sred stv a , ki so se jih naši s tran k arsk i veljaki posluževali. To so bile podle kup­čije z našim narodnostnim vprašanjem , na­m esto, da bi jasno in odločno vsem p riza­detim povedali, da se bo v Jugoslaviji re ­ševalo narodnostno m anjšinsko vprašanje čisto natančno po reciprocitetnem načelu: kako r ti meni tam . tako jaz tebi tukaj! F-dino na ta način bi E vropa izvedela, da je poleg »velikih« in »tlačenih« manjšinv Jugoslaviji, še »mnogo večjih« in »mno­go bolj tlačenih« jugoslovanskih m anjšin v inozem stvu!

P opravim o vsaj mi mladi, k ar so naši s tari zavestno in nezavestno zakrivili. Na­ša iredenta je sam o ena, in tudi vojska, ki se bo za to iredento borila, m ora biti enotna in borbena. P rep ričan sem , da nas bo nova doba združila v tem načelnem narodnostnem pogledu in nas našla v boju za gospodarske, socialne in nacionalne prav ice naših manjšin po svetu enotne.

SAMOLJUBLJE JE V ČLOVEKU MOČNA SILA. V SPLOŠNEM JO SMATRAMO ZA ZLO IN TO TUDI LAHKO POSTANE, CE JE NISMO ZNALI PRAVILNO USMER­JATI I \ OBLIKOVATI.

Za res ali za šalo?P o zaslugi »Slovenca« vem o, da so že

fašistične: Italija, Nemčija, Portugalska,Poljska, M adžarska, T určija , Iran, Grčija, B olgarija, ba ltske d ržav e in kljub Heili* genblutu tudi A vstrija.

Sedaj je hudič o b se d e l še dve državi, nam reč Brazilijo in Kubo, po p rerok ova­nju »Slovenca« bodo sledile še Čile in Ar- gentinija. V Španiji in na Japonskem tudi kaže tako nekako.

M ogoče nas m edtem preseneti še kak­šna d ržav a in sprem eni b rez »Slovenca« »Slovenčevo« zapovrstje p rehoda držav v fašizem , v sek ak o r pa m oram o priznati, da se s tv a ri kaj čudno sučejo.

Z avezniki »treh velikih zapadnih de­m okracij« v se bolj kopne. P a celo te tf* »dem okracije« sam e nekam čudno menja­jo dlako.

Anglijo je »D elavska politika« že pred dobrim i dvem i m eseci sprem enila v naj* večjo kapitalistično - im perijalistično drža­vo. Če bo F rancija sam o m alce še popu­stila glede Španije, jo bo »D elavska po­litika« v sek ak o r kljub vsej »ljudski fron­ti« tudi izobčila iz »dem okracije«. Z Roo­seveltovim m ožganskim trustom je že do­slej dovolj težav , sedaj pa pošilja USA še d ip lom atske zastopnike generalu Franku, tako da bo na koncu p redstav lja l sve tov ­no dem okracijo sam o še — dr. Dinko Puc.

Po tem pa se lahko pripeti nekaj čisto p resenetljivega. K er bo potem prišel sam po ^ebi v modo fašizem , se lahko zgodi, da bodo vsi m ednarodni gangsteri in bank- steri zam enjali dem okratično krinko s fa- g šistično, pa da bodo v imenu fašizm a pro- glasili za izdajalca fašizm a, če že ne kar i H itlerja, pa v sek ak o r Ljotiča.

S tv a r niti ni tako zelo šaljiva, kakor iz- g leda. 'V šali se je na sve tu povedalo že m arsikaj resnega.

Debela kožaG ospod M aček in gospod Joe M atošic

s ta b ila nek o č ko t d ru ž a b n ik a veli k a p rija ite lja . P o tem s ta se h u d o skregala- M atošič je začel iz d a ja ti sv o j lis t »Da­nica«, v k a te re m ni d e la l n ič d ru g eg a kot obdeloval s ' s tru p en im i ža litv am i £ M ačka. R ed k o k a te r i pošten človek T)i m irn o pogo ltn il ta k e ža litve , to d a s tran - k a r j i im a jo deb e lo kožo in kosm ato vest. N am esto tožbe se je gospod M aček z Ma- tošieem — pobotal!!

K ot p rim er, k a j vse je p ri tem M aček m irn o p reb av il, p rin ašam o M atošičev na­p ad n a M ačka v »D anici« z dne 8. a v g u ­s ta :

»Lloyd G eorge p išuči u svo jim »Rat- nim uspom enam a« o lo rd u G re y u dugo- god išn jem b ritan sk o m m in is tru v a n jsk ih poslova, veli da je b io neobično šu tlj iv čo v jek ali n jeg o v a š u tn ja n i je zn aeila zlato .

G re y j e često i sko ro u v ije k šu tio , j e r n i je znao — što d a kaže.

L lovd G eorge isp rav n o opaža, da v e li­k i l ju d i i sposobni d ržavn ic i — nisu šu t- Ijivci.

I O b je k tiv n o i s trogo a n a liz ira ju c i i h rv a tsk u p o litičk u p o v ije s t od p edese tih

god ina p rošlog v ije k a do datias, m i u ik a d n a če lu je d n e s tra n k e nism o im ali eo- v je k a . ta k o sk ro m n ih sposobnosti i čo- v je k a bez in ic ija tiv e i bez e n e rg ije k ao što je d r. M aček. J e r on šu ti, n e zato , što bi to b ilo zlato , nego stoga — što N EŽN A što bi kazao i k a k o bi k o je p i ta n je ri- je š io . v

Izbo ri od 5. sv ib n ja nisu d r.-u M aček uda li SV JE D O D Ž B U SPO SO B N O ST I, ne­go sam o glas p o v je re n ja i to sam o zuto, j e r je on s je d io na stolici p re d s je d n iš tv ai j e r je b io u p o sjed u R ad ičeve p o litičke b aš tin e h rv a tsk o g naroda .

In ne sam o on. Svi više m an je . k o ji su b iran i 5. sv ib n ja d ob ili su g lasove sam o s lu ča j nog i m om entanog p o v je re n ja . a ne g las za sposobnost k a n d id a ta .

D r. M aček je u p o sled n je v r ije m e iz- gubio m nogo od svo je e n e rg ije , k o ju je p r i je — m a k a r u m alim k o lič inam a po- sjedovao .

R azgovarao sam o tom e sa je d n im ob- razovan im dok torom m edicine, k o ji se bavi s tru č n o b io logijom i p sihopa to log i- jom . pa mi s tru č n o tum ačio , d a se nagli g u b itak e n e rg ije m an ife s tira n a ro č ito kod eo v jek a , ak o se p o slije p edese tih go­d in a oženi sa Ženom, k o ja je dvadese t- tr id e se t godina m lad a od n je g a .

T a se b io loška p o ja v a m an ife s tira la n a ro č ito kod M ačeka, j e r je to kod n jeg a isti slučaj.«

/ B O R Stran 3

POLITIČNO SMETIŠČEIz večine v večino!-Naše radiooddajne posta je so pred krat­

kim raztrobile v sv e tlin prav posebno v hiše našega »dem okratičnega vo liln ega plevela«, “n je g. Luka K ostrenčič prestopil i/. zem ljo- fd n ičk eg a k luba Voje D žordževiča v klub JRZ in da je g. D ragi Jankovič, slavnega Jevtičevega spom ina, pristopil v klub vladne Večine . . .

Naši radioposlušalci so bili s tem i vestm i zelo zadovoljn i in so u gotavlja li z izrednim demokratičnim vzh ičenjem , da ni danes *koro nobenega narodnega dem okratičnega Poslanca, ki ne bi hotel pripadati vladni ve­čini. Vsaj pri nas ne!

*. Tepka stresa zadnje jesen sk e liste v bur- 1° ali »Slovenija« dne 12. t. m. k liče v svet:

, »Sem del naroda, ki sicer nim a niti dveh Jdlijonot duš, sem pa kot S lovenec tudi del

m ilijonske evropske skupnosti in zato *efji. kakor če bi bil del naroda, ki bi im el dvakrat, ne pa sam o enkrat 14 m ilijonov!«L »Nas i Rusa ima 160 m ilijona«, pravijo ?* so nekoč pred vojn o rekli Črnogorci. Vse- »akor pa so ti »Balkanci« pri tem m islili na “lovane, na slovan sko skupnost! Pa tudi tej fjsto dobrohotni naivnosti so se vendarle 'Judje sm ejali. Sedaj pa Vam pridejo na ®vropskih šolskih klopeh visoko izobraženi Purgarji okrog »Slovenije«, pa Vam zin ejo

' z?- ’ ne v esl° aI* h* se sm ejali ali pa bi s6 Po zdravnika.

Torej »Slovenija« je del »fašistične« Av- jjhije, M adžarske. Ita lije, N em čije. G rčije, portugalske, T určije, baltskih držav itd., ni- jakor pa ni del jugoslovan skega naroda, ker P' ji b il ta prem ajhen, tudi če bi bil še en ­krat štev iln ejši. Pa, seveda, tudi prem alo evropske ku lture ima za — »Slovenijo«.

Kaj pravite, ali ne otresa res tepka zad­aje jesenske liste v burjo? Toda sam o liste, epk nikdar ni b ilo na n jej . . .

*

, , Ko prelistavaš letošn ji francoski avtom o­bilski vodič, se lahko naslajaš ob sledečih brihtnostih om ik anega zapadnokulturnega demokratskega ljudstva:

R egisterski znaki:SHS (Jugoslavija).G (H rvatska — C roatie).MG (Črna gora — M onte negro).Vse bi b ilo še v skladu z zapadnjaško

ptentaliteto in z njihovim poznavanjem »div­jakov« (sauvages) Jugoslavije, preseneča pa bas. kako je m ožno, da so Francozi bolj po­učeni o H rvatski kot mi Jugoslovani sam i? Morda bo pa le res, da je vodja M aček na ?krivaj uvedel novo presen etljivo uovotari- 1°. v dokaz hrvatske sam ostojnosti! Seveda jp pa tu novotarija nam enjena zaenkrat le dobro inform iranem u in o z e m stv u ...

*Nek akadem sko naobražen Francoz je

YP ruša( našega tovariša na pariški svetovn i iz s ta v i:, »P ovejte mi, prosim, dali je Srbija osvo­bodila Jugoslovane, ali so pa morda Jugoslo- Vani zavzeli in osvobodili Srbijo?«

Težak, brihten, a skoro nerešljiv problem naše zaveznike, ki so poznali pred vojno

le srbski denar, danes pa jugoslovanskega....*

f Na nekem francoskem avtom obilskem ze­mljevidu letošn jega leta ne najdete n ikjer Jugoslavije, pač pa V ojvodino s prestolnico Budimpešto!

Lepu afirm acija našega tu jskega prome- kaj ne?

Širite „Zbor“!N eka visoka g lava iz naprednega tabora

Se je d om išljavo izrazila napram koleg i iz ^a?rebn:

»Nas naprednjakov v S loven iji n ihče ne preganja, ker se nas bojijo , dočim Zboraši n im ajo m iru; stalno so jim za pe­tam i, ker se jih nihče ne b o j i . . .« Gospod naprednjak, ali ni inorda prav

"asprotno od tistega res. kar vi sm elo trdite?

Štorklja na rojstni dan»Jutro« z dne 10. t. m. prinaša uvodnik

Dovodom članka b ivšega m inistra dr. P rv i- stava G rizogona v »Novi Evropi«, za ka­k e g a p rav i »Jutro«, da tvori dragocen Dfispevek k razum evanju vp rašan ja naše Notranje krize. V tem članku trd i G rizo- Sono:

»Naloga vodstva države je bila v pr* v*h letih po zedinjenju razorožiti naravno Jtozaupanje širokih slojev naroda, ki jim je Mia narodna država z Beogradom kot sre­diščem novost. Nova državna uprava ni j-hala le naloge pravilno izpolniti. Mnogo Id doprinesel k temu tudi tako zvani de­mokratski parlamentarni režim s svojim delzbežnim protekcionizmom in imunizira­nem najslabših upravnih elem entov po ^ankarskih kadrih. Sistematična opozici- * pa se je trudila na v se kriplje, da po­la r iz ir a težje in tipične slučaje pogrešk '■? nedostatkov ter jih prikaže narodu kot

stem, namesto kot prehodno bolezen po- °jne demokracije.«

y »Jutro« je mislilo, da m ora G rizogono- izvajanjem še kaj dodati, pa prav i:

Akademiki v borbi za »novi redl5red k ra k im se je u stan o v ila v B ru-

xe lles-u nova m ed n aro d n a ak ad em sk a o r­g an izac ija . T a nova o rg an izac ija se b i­stveno loči od d ru g ih m ed n aro d n ih zvez m lad ine. D o b ila je im e: »M ednarodna Zveza A kadem skega »N ovega R eda« (U. M. O . N.). Že sam o ime nam pove, d a g re tu za svetovno nazorsko o rg an izac ijo . To p o tr ju je tu d i s ta tu t in pa b rošu re , ki so j ih izdali za m lad ino vsega sv e ta v raz ličn ih jez ik ih .

B rošu rice se p r ič e n ja jo z nekak im m anifestom , ki je n ek e v rs te id e jn a d e ­k la ra c i ja : — »Zastopniki n a jb o lj resn ih ak ad em sk ih o rg an izac ij vseh v rst dežel so se odločili, d a se o rg a n iz ira jo v b o ju p ro ti m arksizm u za bodočnost novega sveta , k i se n a s la n ja n a osnovne živl je n j­sk e p rin c ip e : D om ovini. V eri. R odbin i in Poklicu .«

M edtem , k o so se id e jn i so v ražn ik i o rg a n iz ira li na m ednarodnem te ren u , ko o b s to ja n. p r. M ednarodna Zveza A k ad e ­m ikov S ocija lis tov oz. M arksistov , so se vsi. k i so id e jn o isti s sm e rjo novoosno- v an e o rg an izac ije bo rili do z d a j vsak na sv o j račun , b re z pom oči a li so d e lo v an ja m lad insk ih zvez d ru g ih dežel, k i im ajo iden tičn e ide je .

N ačelna dolžnost m lad ih m ora b iti zo­p e rs ta v lja n je p re v ra tn im poizkusom lib e ­ra lcev in m arksistov .

V bo rbo za te id e je lah k o vstop i v sa­k a n ac iona lna o rg a n iz a c ija k a k o r tud i posam eznik i. E d in i pogo j je s p re je t je tr e t je g a p a ra g ra fa s ta tu ta , k i p rav i:

» O rg an izac ija sm atra , da se m o ra jo n ače la »N ovega R eda« p rilag o d iti k a ra k ­te r ju , p o treb i in tra d ic ija m posam eznih dežel in p o s ta v lja n a d a lje sk u p en n ač rt ak c ije , ki se n a s la n ja na te -le osnovne točke:

Evropski cirkus(H um oristična študija.)

G ospodje diplom ati, ki se bavijo le z »visoko« politiko, in se ne menijo za m a­lenkostna socialna in dnevnopolitična vp rašan ja (po dom ače: ne napajajo se s cvičkom ob volivnem golažu, am pak le s šam panjcem na slavnostnih banketih), so bogatejši za novo senzacijo: protiboljše- viškem u paktu, ki s ta ga sklenili Nemčija in Japonska, se je pridružila I ta l i j a . . . Eden, 'D elbos in podobni gospodje so se počehljali za ušesi: »Kaj bo pa zdaj?«

Nemčija, Japonska in Italija govore p ri­bližno takole: kom unizem je huda s tv a r. V Italiji hujska delavce in prip rav lja sabo­taže, v Nemčiji plačuje vohune, skruni r a ­so te r je kriv , da Nemci ne dobe kolonij, Japoncem pa punta Kitajce. Nobena od teh treh velesil se sicer noče m ešati v n o tra ­nje zadeve drugih d ržav ; tega ne! P ač pa bodo z združenim i močmi preganjali ko­munizem po vsem svetu . D rugih nam enov ta pakt nima in je podpisan v najboljšem nam enu, da prinese svetu mir.

Anglija pa resno dvomi, da bi pakt po­speševal m ir in se razburja , da je naper­jen proti njenim in teresom v S redozem ­skem m orju in na Daljnem vzhodu. Ker hočejo podpisnice pofašistiti tudi južnoam e­riške države , je nujno potrebno, da nasto ­pijo proti p ak tu skupno Združene d ržave A m eriške, Anglija in F rancija . Še p re j pa se poizkuša Anglija raje sam a spo razu ­m eti z Nemčijo in Italijo, k er bi se na ta način m orda dal potegniti večji dobiček.

»Mi bi njegovim izvajanjem dodali, da so pogreške, ki jih on navaja, v jedru pogre­ške proti pravilno zamišljeni in realno iz, va]ani jugoslovenski misli.« Mi pa misli­mo, da bi bilo bolje, če bi ne bilo »Jutro« n ičesar dodalo, kajti ravno tkzv . dem okrat­ski parlam entarn i režim je tis ta pogreška proti pravilno zam išljeni in realno izva­jani jugoslovanski misli, ker nim a tak re ­žim z jugoslovansko bitnostjo n ičesar skupnega. P ač pa bi mi bolezen povojne dem okracije, ki jo om enja G rizogono, toč- nejše označili in bi rekli nam esto prehod­na bolezen kar akutna bolezen z neizbež­nim smtrnim izhodom. B eseda prehodna pa zelo diši po strankah , ki mislijo, da njihova dem okracija in seveda sam o njiho­va dem okracija ne sam o da ni bolna, am ­pak da je celo jugoslovanska. Vse sku­paj pa je precej podobno besedam otroka, ki razlaga vrstniku, kakor sem te dni či- tal šalo nekje v časopisu, tole: »Pomisli, kakšen slučaj! Mene je štorklja prinesla ravno na moj rojstni dan!«

«a) N astan ek nac io n a ln ih m očnih in d i­

sc ip lin iran ih d ržav , ko t b rezp o g o jen fa k ­to r m edsebo jnega so d e lo v an ja te r resnega in tra jn e g a m iru .

b) B orba p ro ti po litičnem u p a rla m e n ­tarizm u.

c) N eobhodnost p re so je »N ovega R e­da« ko t f a k to r ja m o ra ln e re v o lu c ije v sm islu d ru ž a b n e so lid a rn o sti in spošto­v an je n a jv iš j ih duhov n ih v red n o t.

d) B orba p ro ti po litičnem u in eko­nom skem u lib e ra lizm u , m arksizm u v k a ­te rik o li ob lik i, p ro ti z lo ra b lja n ju p a r la ­m entarizm a. b o rb a p ro ti k ap ita lizm u in reak c iji.

c) P rep o v ed o b s to ja ta jn ih o rg a n i­zacij.

f) B orba p ro ti vsem sk ritim močem, ki ogrožajo c iv ilizac ijo in duhovno enotnost sveta.

O rg a n iz a c ija k liče m lad ino vsega sve­ta fia borbo p ro ti bo ljšev izm u v im enu svobode in o b ram b e človeške in d iv id u a l­nosti. k u s tv a r je n ju nove E vrope, ko t tvorbe zd rav e in resn ične rev o lu c ijo n a r- ne koncepcije.«

Že ta k o j v začetku o rg a n iz ira n ja je b ila zastopana večina m an jš ih d ržav . T a ­k o j n a to so se p rid ru ž ile sk o ra j vse ev ­ropske d ržav e , to je m lad in a onih držav , k i misli v sk lad u z gori om enjen im i sm er­nicam i. R azen teg a so se p rid ru ž ile n a ­cionalne o rg an izac ije Japonske , večina d ržav Sev. A m erike , nacional. o rg an iza ­c ije Južne A m erike . K ita jsk e itd.

Svetovna A k ad em sk a Zveza N ovega Reda« je zd a j v stad iu m u tehn ičnega o r­g an iz iran ja . Je p red velik im kongresom , k i bo na jb rž v B ru x e lle s-u . Na tem k o n ­gresu , ki bo zb ra l vso zd ravo m islečo m ladino vseh ko n tin en to v , bodo pad le p rv e od ločitve k re a liz ira n ju izpovedanih ide j.

Kajti kdo bo vlekel še druge iz blata, če se more sam kako izkobacati.

F rancosko »javno mnenje« trdi. da pakt naravnost ogroža mir, ker ni podpisan v okviru D ruštva narodov, da si hoče Nem­čija z njegovo pomočjo pridobiti kolonije na Kitajskem in v Južni Ameriki, Italija pa da špekulira na M aroko in B aleare. Končno ugotovi, da je to pogodba proti dem okraciji te r zapoje m arseljezo.

Rusija je na k ra tk o izjavila, da je n o ­va zveza naperjena proti njej. V odgovor bodo m orali postre liti še nekaj nezaneslji­vih elem entov. T ri poslanike so že a re ­tirali.

M ale d ržave se skoraj b rez izjeme za ­vedajo, da jim bo novi pakt vse prej kotv korist. Č eškoslovaška resno pričakuje, da jo bo nem ško časopisje proglasilo za kom unistično in da ji bo nem ška v lada v boju proti komunizm u m orda proti njeni volji »priskočila na pomoč«. A vstrija pa se je odrezala, da ji v borbi proti kom u­nistom popolnom a zadostuje njena policija in da ji je v sak a pomoč, tudi s stran i J a ­poncev, nepotrebna in odveč.

Jugoslav ija je za zdaj popolnom a m ir­na. Čem u naj bi se razb u rja la? Je s ta ra prijateljica Francije in Anglije, živi v naj­boljših odnošajih z Italijo in Nemčijo, R u­sije ne priznava, z Japonsko in K itajsko pa nima skupnih interesov. S k ra tk a , idea­len položaj. Po čigavi zaslugi, ne bomo pisali; č ita jte »Sam oupravo«!

N adaljevanje sledi. C irkuška p red stav a še ni končana; Halifax nam reč še potuje....

GOSPODARSTVOPo narodnostih, ki posečajo D ubrovnik v

znatnejšem Številu, je bil v letošnji sezoni približno tak promet:

Specialna dividenda »Standard Oil Com- pany«-je. »Standard Oil Com pany« je sk le ­nila, da se bo izplačalo deln ičarjem preko enodolarske polletne ob ičajne dividende na vsako deln ico še posebno dividendo od tri- eetrt dolarja. N ajbrž so n jen i dobički v Ju­goslav iji že tolikšni, da se bodo d ividende v kratkem času ponovno dvignile.

*

G ibanje hranilnih vlog v Jugoslaviji.H ranilne v loge v državi so se g ib ale v s le ­dečem pregledu v m ilijonih dinarjev:

1. IX. 36 1. VIII. 37 1. IX. 37 državne ustanove 2.539 3.161 3.168sam oupr. hraniln ice 1.941 2.153 2.150privatne banke 6.099 6.376 6.383

Skupaj 10.579 11.690 11.701V zadnjem letu so v loge narasle za 1.222

m ilijonov din, dočim znaša porast od avgu­sta do septem bra t. 1. 11 m ilijon ov din.

*

V Jugoslaviji im am o 9000 zadrug z okro­glo m ilijonom članov. Ce pa upoštevam o njih družine, lahko trdim o, da je tretjina ju go­slovanskega ljudstvo zadružno organizirana.

*

V Jugoslaviji im amo 116 zdravstvenih za­drug s 60.000 člani.

1. 1937 1. 193610.630 9.2412.422 3.8545.462 7.3573.442 1.2999.171 2.941

574 390818 1.636

1.110 474

Domači gostiA vstrijciCehoslovakiAngležiN em ciSkandinavciPoljakiU. S. A.

Vpliv tu jega kapitala v Ju goslav iji (v m i­lijonih d inarjev; prvo štev ilo je skupna vso­ta, drugo štev ilo j e delež tujegu kapitala): 1. D eln išk i kapital, investiran v vseh indu­strijsk ih podjetjih Jugoslavije: 3.401, 2.315,4.— 2. Vrednost strojev, prom etnih sredstev in neprem ičnin ju goslovanske industrije: 5.173,1, 1.772,1. — 3. Skupna vsotu kratkoročnih po­so jil v Jugoslaviji: 4.496,8, 2.865,9.

Delež inozemstva pri naši zunanji trgovi­ni v prvih devetih mesecih 1. 1937:

N em čija A vstrija ItalijaČehoslnvnška B elgija A nglija Francija USAMadžarska Grčija N izozem ska Švica D anska EgiptŠvedska A rgentina A lbanija R om unija 'Poljska Palestina •Alžir Malta TunisMaroko franc.Turčija Indija brit.B olgarija Juž. afr. U nija U rugvaj Iran Libija B razilija Kolum bija špan ska Eritreja SirijaFrane, ek v. Afr Ciper Letoniju Indo-KinaA besi ni j a

V vsako od ostalih 46 držav je znašal naš izvoz manj kot m ilijon din. Izvažali smo to­rej v 86 držav.

U v o z :

NemčijaČehošfovaškaA vstrijaItalija

žarM adžarskaIndija brit.R um unijaB elgijaFrancijaŠvicaA rgentinaG rčijaN izozem skaPoljskaB razilijaEgiptU rugvajM alezija brit.Indija nizoz.A vstra lijaŠvedskaK olum bijaK ongo bclg.PeruB olgarija C ejlon Zlat. Obala M adagaskar D anska N orveška S. S. S. R. ŠpanijaN ova Z elandijaN igerijaJaponskaAlbanijaM ehikaV enezuelaTurškaJuž. Afr. U nija Palestina Maroko franc. Portugalska Finsku Sudan brit.KinnTunis

Iz vsake izm ed ostalih 41 držav smo uvo­zili m anj kot m ilijon dinarjev blaga. U važali sm o pa iz 90 držav.

I z v o z :Količino Vred. •/o

ton v 1000 D.694.819 949.513 20.86362.093 631.819 12.88500.854 422.500 9.28227.084 384.518 8.45126.055 334.661 7.35207.727 324.959 7.14177.200 322.30*) 7.0842.896 226.547 4.98

338.192 180.561 3.9776.839 128.453 2.8297.953 114.855 2.5228.269 89.943 1.9883.824 80.776 1.7743.128 27.293 1.0427.492 35.915 0.7943.720 35.794 0.7929.891 30.875 0.6863.7-”' 28.056 0.62

3.164 27.1 (K) 0.6011.150 19.838 0.4429.130 18.991 0.4211.838 13.776 0.3013.097 12.923 0.2814.801 11.685 0.26t l .929 11.223 0.258.245 8.S&3 0.194.009 7.788 0.17

22.470 7.067 0.167.887 6.912 0.15

22.004 5.507 0.125.027 4.786 0.11

781) 2.310 0.05411 2.049 0.05

1.192 1.985 0.042.531 1.920 0.04

168 1.576 0.03a 5.218 1,254 0.03

3.168 1,181 0.03890 1.045 0.02900 1.040 0.02

1.190 1.032 0.02

K oličina Vred. »/.ton v 1000 D.

262.873 1.234.285 32.6391.737 415.778 10.9961.424 377.368 9.9837.760 325.157 8.6043.320 301.077 7.9625.688 216.445 5.7237.998 97.433 2.58

8.282 93.577 2.47104.242 79.618 2.1010.533 65.409 1.7311.335 62.632 1.66

2.629 59.067 1.5610.486 53.701 1.4232.251 51.149 1.35

7.159 49.216 1.3019.044 42.683 1.133.610 38.423 1.024.263 27.663 0.721.528 26.346 0.701.611 16.891 0.451.108 13.339 0.35

957 12.286 0.321.038 11.494 0.30

547 10.912 0.29459 7.637 0.20318 6.672 0.18

3.468 6.246 0.17749 6.157 0.16532 5.830 0.15587 5.370 0.14322 4.456 0.12574 4.174 0.11

1.135 4.144 0.111.632 3.889 0.10

281 3.786 o.to330 3.229 0.09441 2.982 0.08

2.496 2.970 0.082.304 2.899 0.08

238 2.838 0.082.187 2.758 0.07

351 2.544 0.07779 2.472 0.07

2.438 1.980 0.05116 1.520 0.04646 1.489 0.04124 1.422 0.0440 1.131 0.03

4.075 1.118 0.03

Stena 4.

..Kraft durch Freude" v Jugoslaviji

V letošnjem poletju je jesen iška K1D uved la po v zo rcu H itlerjeve d e lavske o r­ganizacije »Kraft durch F reude« tudi iz le­te d e lav cev v jeseniško okolico, ki so nad v se p ričakovan je dobro uspeli. M nogi so bili ob ponedeljkih č isto m ačkavi, pa ne politično, B og ne daj!

Cez zim o zg rad e tudi po H itlerjevem vzorcu higienična de lav sk a stanovan ja s kopalnicam i, drugo leto p a uvede KID zo ­p e t po H itlerjevem vzo rcu enom esečen p lačan dopust za v se svoje delavce.

G ovori se celo, da se v o dstvo KID ba-vi tudi z mislijo, da uvede socialno častno razsod išče , p ri ka te rem bo lahko delav stv o v lagalo eventualne tožbe p ro ti v o d stv u KID.

S k ra tk a , lahko se m irne duše reče, da gre KID čisto za duhom časa.

Pobožna KIDK akor sm o že poročali, z id a ta gospoda

P rap ro tn ik in W esten pri Sv. K rižu k ap e­lo, dodali bi sam o še, da se nam zdi, da ni le m ram or za to kapelo dom ač jeseniški, am pak tudi v se ostalo, s čem er se pač zida in b rez če sa r se ne začne zidati.

Tudi gospod generaln i d irek to r KID, K arl Noot, ne zao sta ja v pobožnosti za lastniki, tem več je tudi s svo je s tran i po­klonil 6000 Din za spovednico p ri S v . K ri­ž u , k a te re se pa ko t p ro te s tan t ne bo po­služeval sam . T orej v sek ak o r čisto nese­bično delo.

Industrijsk i.

Z B O R

Edino „Zbor“ !»Zlbor< j e ed in , k i im a v d an a šn je m

k ao su g lobok in za v se p o šten e d rž a v ­lja n e sp re je m ljiv in k o ris te n p ro g ram , »T em eljn a načela« in »Sm ernice«. O n ed in im a ja s n e p o jm e o p o tre b i d a lek o - sežn ih re fo rm , k i bodo re z a le v m eso t i ­stim , k i so re sn ičn o k r iv i za d a n a š n je s ta ­n je (v k o lik o r v z ro k n i sp lo šn a g o sp o d ar­sk a k r iz a sve ta ) in k i s e d ijo m ogočno na sp re tn o in »legalno« n a g ra b lje n ih m ili jo ­n ih . T em re fo rm am p a j e tre b a tu d i po ­gum a za n j ih d e ja n sk o o ž iv o tv o r je n je v k o ris t sp lošnosti, p a če je p o d ta ln im te m ­nim silam to p ra v a li ne.

r^Zbor« j e ed in , k i j e izd e la l n a č r t, k i po č lovešk i m ožnosti obsega vse, k a r j e p o tre b n o za izhod iz te ž k e d e p re s ije in k i se zaveda , d a b re z red a , poštenosti, s tan o v sk eg a n a č r tn e g a g o sp o d a rs tv a in sp o š to v a n ja d o s to ja n s tv a č lo v ek a in m e­ta fiz ičn ih p lem en itih d o g n a n j p ro p a d e ta k o p o sa m e z n ik ko t n a jm a n jš a k m e tija , p a tu d i d ržav a . »Zbor« je ed in , k i sS n i u m aza l z b a ra n ta n je m in p o litičn im i k u p ­č ija m i. »Zbora« n is te v id e li in ga n e bo­ste v id e li n a tis tem s i ja jn e m p o litičn em to b o g an u , k o en i le z e jo po n e ro d n ih s to p ­n icah nav zg o r, k o p a p r id e jo n a v rh svo­je s lav e , p a n e u sm ilje n o z d rč ijo v g lobo­č in o p o z a b lje n ja .

R ek li boste: to so besede. T iso č k ra t so nam j ih govorili, p a sm o se k r u to razo ča­ra li. Mi o d g o v arjam o : to n iso besede , to j e p la t zvona! O d nas vseh je odvisno , d a to ne bodo le besede. P r is to p ite , so­d e lu jte in p a z ite sk u p n o z nam i, da b o ­do iz besed č im p re je n a s ta la d e ja n ja , o d re š iln a in neo b h o d n a ob z a d n ji u r i. ki b ije .

Mi vemo . . .Vsi s k u p a j (p e tn a js t m ilijo n o v nas je)

sm o zašli v s tru p e n o , m očv irno džung lo . Vsi vem o, d a j e n a k o n cu te m račn e go­ščave p lodna , o d B oga b lag o s lo v ljen a zem lja , k j e r b i b ilo d o v o lj s la d k e g a k r u ­h a za v sa k o g a r o d nas. T u d i vem o, da j e n u jn o p o tre b n o isk a ti in tu d i n a j t i izhod iz te h m rak o v , k je r p re ž ijo k a č e in zve­r i n a v sak em k o ra k u — d a se m udi, k e r j e s ila p re v e lik a ! M ed n am i p a v s ta ja jo » ro d ite lji« n a ro d a , k i se p r e p ir a jo za p rv en stv o , se k u ja jo , a li p a se b i je jo m ed seb o j — k d o bo vodil. N i p a n ik o g a r, k i

b i se v p ra ša l, k am in k a k o bo v o d il svo­j e l ju d s tv o . . .

M i v id im o n e p re d o rn o d žu n g lo in v e ­m o za tis to ja sn o so lnčno zem ljo . N e bo ­m o se p re p ira l i m ed seb o j — isk a li b o ­m o p ra v o p o t in j o u t r je v a l i k o ra k za k o rak o m , d o k le r ne s to p i n o g a s le h e rn e ­ga č lo v ek a n ašeg a ro d u n a v a rn a so lnč- n a t la ze m lje [odrešenja . S re d i o b u p a bom o k lic a li n eu m o rn o , ž rtv o v a li bom o m a te ria ln o in m o ra ln o vse, k a r im am o— sam o, d a p rid em o iz d žung le!

Masaryk o pravi demokracijiZ godovina dok azu je , da so. v se države

propadle radi šovinizma, bodisi narodnega, stan ovskega , po litičn ega a li pa versk ega . Kaj drugega dok azu je propad A vstr ije in O gr­ske, N em čije in R usije? V sak, kdor potegne m eč, bo z m ečem pokončan. N arodni pro­blem bom o p ra v iln o rešili, če bom o razu­m eli, da bom o tembolj narodni, čim bolj bom o človeški. In nasprotno bom o tem bolj človeški, čim bolj bom o narodni. Narodi so naravni organi človečanstva.

»K akor bom o v zu n an ji p o litik i strem eli

po dem okraciji, tako bo tudi v notranji po­litik i dem ok racija naš program : svojo drža­vo sm o obnovili v im enu demokratične sv o ­bode — n jen o svobodo bom o obdržali le s svobodo in sicer s čim dovršenejšo svobodo.

D em okracija ni še n ik je r dosledno ures­ničena; vse d em okratične države so doslej sam o poskus dem okracije. D em okratične države so, ena b o lj druga m anj, ohranile m arsikaj od duha in ustanov starega reži­ma, iz k h terega so se razvile — na svobodi, en ak osti in bratstvu na znotraj in na ven bodo tem eljile še le resnično nove države, države bodočnosti.

G lede naše d ržave ne v e lja sam o to, da mora biti dem okratična; nedem okratična niti biti ne more.

*

D em ok racija nujno in po svojem bistvu brani individualizem - — svoboda j e nam en in tem elj dem okracije, dem okracija se je rodila in se p oraja iz m odernega in d iv i­dualizm a. Radi tega zahteva vo litev ali iz- bera p redstavn ikov tudi vrednotenje; dem o­k rac ija p riznava kvalifikacijo in avtoriteto, le da v dem okraciji avtoriteta ne pom eni političn ega in stanovskega p rvenstva in pri­v ileg ija , m arveč politično in adm inistrativno sposobnost, strokovno kvaliteto. R adi tega je naloga dem okracije , organizirati in zasigu- rati ob svobodi in udeležbi vseh avtoriteto izvo ljen ih v o d ite ljev — ne gospodo! — in si te voditelje vzgajati. D em ok racija ni pav­šalna enakost, k i ne priznava k va litativn ih razlik — svoboda, enakost, b ratstvo ne po­m enijo nivelacije, pač pa in d iv id u alizacijo in radi tega tudi kvalifikacijo.

Pred volitvami...Ko se bližajo volitve, se začne volilni »ples«.S tranke v se in M aček vm es, bijejo volilne b itve.

Vsi bi radi častno zm ago.S tranke sebe hvalijo, d ruga drugo žalijo,Ljotič jim pa dela zgago.

Vsi obljub nebroj storijo , da nas krize rešijo.A izkušnje kažejo, da p ra v malo izvršijo.

Vedno po dobljeni zmagi, k a r pozabijo na vse.Njim le malo k srcu gre, če ljudje so lačni, nagi.

K dor bi bil zato nevoljen, je p ri njih že — anarh ist in brezbožni an tik rist, ki naj bo na sm rt o b so je n . . .

č e bi take še volili, sem prepričan skoz in skoz, da bi vlekli nas za nos, in iz nas spet — norce b r i l i . . .

K m et in delavstvo pa p rav i:Naj p reneha s tran k prep ir in zav lad a ljubi mir, ki po treben je v d ržavi!

Vsi pustim o s tran k zm ešnjavo!Km et, obrtnik, de lavstvo , naj p rog ram sestav ijo za pravično, v zo r d r ž a v o . . . !

Za politiko v d ržav i so — stan o v sk e zbornice in organizacije . . .S tran k e pa — naj se o d p ra v i!__

To naj bo v prem išljevanje in naš sklep odločen zdaj:D a ne grem o več nazaj v s tran k e bivše, ne v s e d a n je ! . . .

Franc Beltram«

Blagor Jim, ki trpe krivico radi pravic* na svetu, ker njihov je nebeški raj . .

(Iz opere „Evangeljnik“)

Dolina HarmagedonSir E d v ard G re y je govoril le ta 1911

v britsk i spodnji zborn ici in omenil poleg m nogo zanim ivega tudi s ledeče: »lzgleda tako , kak o r da deluje n a celem sv e tu neki zli vpliv, da izzove p ovsod težav e in ra z ­burjenje. Č lovek im a pri tem v tis , da so v si napadeni od neke politične p ijanosti in najboljše, k ar je m ogoče s to riti nam , ki nosim o odgovornost z a dogodke, je to, da ohranim o nap ram vsem u tem u hladno kri.« L e ta 1911 še nism o niti slutili, kako s tra šn a bo nevih ta , ki je zbesnela še ne 3 le ta pozneje nad v so E vropo, nad o srč ­jem civilizacije. Oni, ki sm o bili tako ne­srečni, da sm o po sili zašli v v rtin ec te ­g a s tra šn e g a m edsebojnega klanja, se še spom injam o, k ako blazno so pa rtn e rji m ed seboj tekm ovali, da bi odnesli zm ago nad naspro tn ikom . Ni se štedilo s človeškim i življenji. Niso pom agale ne prošnje, ne m olitve. S trah in trep e t te r škripanjez zobm i je trosila po k rv av ih poljanahč rn a ž e n a . . . K ristijan je uničeval k risti- jana.

N evih ta se je po 4 letih polegla in iz vseh src je p riv relo veselje nad angelomm iru , ki je p rele te l nebo, kakor blisk odvzhoda p ro ti zahodu s palm o v roki.

Ali ni dolgo tra ja la radost, kajti apo­sto l s trah u se je že pojavljal na obzorju in se režal porogljivo vsem m nožicam sv e ta . Znani državn ik L loyd G eorge je že le ta 1922 opozoril »da se širi občutek, da bo p re j ali slej prišlo do novega konflik­ta«. »Opazujte,« je pripom nil, »kaj se vse po sv e tu godi!« Še s tra šn e jš i stro ji, kot jih je v idela zadnja sv e to v n a vojna, se gradijo . T i v en d ar ne bodo služili miru! Ti so določeni, da napadejo m eščane, ne- .dolžne in neoborožene preb ivalce, da po­b ije jo brezm očne žene in o troke , da jih zastrup ijo , pokvarijo in požgejo . . . P r i­hodnja vojna, ako do nje p ride, se bo v o ­dila p ro ti civilizaciji. Ako zaključi D ruštvo n aro d o v z neuspehom , tedaj je civilizacija

robso jena na sm rt.«

N ekdanji italijanski m inistrski p red sed ­nik N itti je pa napisal v svoji znani knjigi »T ragedija E vrope in Am erike«, da se vse zem lje v občutku splošne nesigurnosti m rzlično oborožujejo za tem no uro, ki m ora p r i t i . . . »V bodočnosti,« p rav i Nitti, »se ne bodo vodile vojne več m ed a rm a­dam i, tem več m ed narodi in razdejanje se bo raztegnilo na celokupno p reb iv a ls t­v o . . . D a grozi z uničenjem kulture zn an st­vena m ehanizacija vo jske na osnovi ke­mije in e lektrike, ni po trebno več posebno d o k a z o v a ti . . . V tihih laboratorijih se vodi s tra šn a borba m ed življenjem in sm rtjo za eksistenco č lo v e š tv a . . .«

D okum ent A 16 (1924) IX D ru štv a na­rodov, ki ga je sestav ila štud ijska kom i­sija o kem ični vojni, te izjave v polni m eri potrjuje. D r. G ertrud W oker, ki fungira kot p redsto jn ik labo ra to rija za fizikalično- kem ično biologijo na un iverzi v B ernu p ri­stav lja k tem u še ugo tov itev , da bo bo­doča vo jna zadnja vojna in zgodovine bo tedaj konec.

Kaj se dogaja tam na vzhodu? Vse časopisje sv e ta je polno poročil. Č rna žena žanje, ponovno žanje v m asah, kot pred 20 l e t i . . . Kaj bo iz teg a?

B aron M otono, ki je zavzem al 1. 1914 položaj japonskega poslan ika v P e tro g ra ­du, je ob izbruhu sve tovne vojne izustil sledeče besede : »Današnji Angleži so sa ­m o naši predhodniki za osvo jitev sveta , ki je naš. k e r mi sm o sinovi solnca. T u r­čija se m ora potegniti v vrtinec , da ne bo dobival m oham edanski svet, ki sega v In­dijo in Japan , več duhovnih d irek tiv iz C arig rada . Ko bo v sa E vropa v vrtincu sve to v n e vojne utonila, tedaj je prišel čas za Japan . K ultura je šla nekdaj od vzhoda proti zahodu, sedaj pa bo šla od zapada proti vzhodu, v svojo pradom ovino in to po posredovan ju m edija-Japana. Zaton polum eseca p rip rav lja zemlji vzhajajočega solnca m esto in prostor.«

V endar baron M otono ni povedal p rav nič novega. Na vse to nas je opozoril že sv. Janez v svojem »Razodetju«. Ni sicer govoril tako jasno, k er je uporabljal ori-

jen talsk i način iz ražav an ja v slikah, v en d ar pa opazim o takoj so rodnost n jegove izja­ve z m išljenjem vzhodnikov. Jan ez p rav i: »Šesti je izlil svojo čašo na veliko reko E ufra t; in posušila se je n jegova voda, da se je po t p rip rav ila kraljem od solnčnega vzhoda. In videl sem iz ž re la zm ajevega in iz gobca zv eri in iz ust lažnega p re ro k a prihajati tri nečiste duhove kak o r žabe. So nam reč duhovi hudičev, k i delajo zna­m enja in ki g redo h kraljem veso ljnega sv e ta , da bi jih zb rali na vojsko na veliki dan B oga v se m o g o č n e g a . . . In zbral jih je na k raj, ki se im enuje po hebre jsko H ar- m ogedon.« N ekoliko pozneje pa p rav i J a ­nez: »Vode, ki si jih v id e l , . . . so ljudstva in m nožice in narodi in jeziki.« (Raz. 16, 12— 16 in 17, 15.) T am na vzhodu se od­ig ravajo po tem takem p rav resne stvari. L ondonski »C ontem porary R eview « kaže že le ta 1909 s p rstom v Azijo, ko p rav i: »Vsa Azija se nahaja v porodnih popadkih p repo roda in končno je v ideti tri velike ra se : rum eno, indijsko in a rab o -p erz ijsk o - m oham edansko; in v se se p rip rav lja na H arm agedon.« »M iinchener Post« od dne 15. julija 1924. le ta pa ugotav lja v članku: »B liskavica na daljnem vzhodu«, da je v e ­lika n ev arn o st za m ir na zemlji zedinjenje azijatsk ih s i l . . . »Japan« p rav i dalje: »pri­znan kot vodja Azije, bo gotovo poskušal in to z uspehom , pod devizo Azija — Azi­jatom , m obilizirati na vojno celi svet. S a­mo isk ra bo tedaj zadostovala in indijski sod sm odnika se bo razletel.« T a eksplo­zija bo objela tudi črni kontinent. Saj je po poročilih lista »Abousubatho« teren v črni zemlji p ra v dobro priprav ljen . Dne 19. ok tobra 1922. le ta p rav i med drugim : »Borba proti narodom bele ra se je ob jav­ljena. Č rnec ima sam o to željo, da zapu­stijo vsi tujci a frikanska tla — očetnjavo črne rase. Naš cilj je sam o ta, da osvobo­dimo našo dom ovino od tlačiteljev . T ren u ­tek je ugoden. E v ropa je nerodovitna in izrabljena. Ako se črnci organizirajo, te ­daj lahko dosežejo, da E vropa pogine od gladu. E vropejci vedo. da je popustila nji­hova m ožganska sila. D anes naprav i črnec

lahko to, k a r nap rav i ali m ore napravit* b e lo k o ž e c . . .«

M alo čudne in fan tastične c ita te smo navedli na tem m estu, v en d ar nam imena jam čijo, da ti c ita ti niso od ljudi, ki bi ne imeli vpogleda v zakulisno v rven je in delo ev ro p sk eg a političnega odra. N avedli smo jih v p rv i v rs ti za to, da pokažem o tik p red 12. uro p rav o sliko zadnjih dogodkov na m ednarodnem političnem polju. EvroP* je dala v svoji neslogi podlago za uresfl1' čenje v seg a povedanega.

P a k t Italija—N em čija—Japonska je o i ' pri v ra ta k uresničenju velikih osvo jeval' nih n ačrto v vzhoda pod patronanco vodstvom Japana. R azkro j duhovne vezi bele rase se je razodel p rav jasno in po ' sledice ne izostanejo. T e se bodo pokazala v p rv i v rs ti na telesu k rščanske družine. T ri najm očnejše veje k rščan sk e družine so p rezrle opozoriti sv e t p red n e v a rn o s t ' jo. K atolicizem s svojim političnim srediŠ- čem v večnem Rimu, p ro testan tizem vB erlinu in p rav o slav je s svojim centromv M oskvi so prezrli opomin sv . P e tra - apostola, ki p rav i, da je »preroška beseda še trdne jša in p rav ravna te , če gazite na­njo kako r na svetilnico, ki sv e ti na tem ' nem k r a j u . . . « (II, P e t. I, 19.) Mati in hčerki so na političnem blaznem in p ija ' nem plesu E vrope om agale in km alu bodo intonirali ob sv itu ju tran je zarje svojo m «' lodijo pogani z vzklikom : »Pogani volijo!*

»Ko se zvečeri, p rav ite : ,Lepo vrem e bo, kajti nebo se žari*. In z ju tra j: .Dane* bo viharno, kajti nebo se žari m egleno! Obličje neba torej znate preso jati, znamei” časa pa ne m orete.« (M at. 16. 2—4.) Tak0 je govoril Jezu s ljudstvu in p rvakom j*1* dovskim . T ako govori tudi danes krščan- sk i družini. Ali ta ne posluša, tem več sl izbira učitelje in voditelje »kakor jo ušesa srbijo« in še teh ne posluša. Saj je le ta 1922. Llo,yd G eorge opozarjal krščafl' ski sv e t na nevarnosti in dejal: »Mesto da K ristusova ce rk ev cele Evrope A m erike kaj takega doživi, naj ra je svoja v ra ta zapre.«

P ra v je imel!

L astnik liata kenzercij. Predstavnik konzercija Ture Sturm. Celovika 28. Odgovorni nrednik Ivan Mar jek. Zg. Šiška 283. T iskarna »Slovenijac (predstavnik A. Kolman), vsi v Lju><lj*nl