Glasilo - maj 2011

MAJ 2011, ŠTEVILKA 5, LETO XXIX

Glasilo župnije

s Salezijanskim

Mladinskim Centrom

Ljubljana Rakovnik

NE BOJTE SE KRISTUSA

Besede novega blaženega papeža Janeza Pavla II. še vedno odmeva-jo v naših srcih. »Kristus vam nič ne jemlje, ampak vam vse daje!«

nam pravi. Ves svet ga je spremljal ob njegovem poslavljanju in smrti, tako se je

tudi ob razglasitvi zbrala več kot milijonska množica v večnem mestu Rimu. Brez števila ljudi se je veselila ob televizijskih ekranih in elek-tronskih medijih. Še posebej prisrčno je bilo pričevanje francoske re-dovnice Marie Simon-Pierre. Na njegovo priprošnjo je bila ozdravljena parkinsonove bolezni. Na oltar je nesla njegove relikvije.

Razglasitev je bila na nedeljo Božjega usmiljenja, ki jo je razglasil blaženi Janez Pavel II. Redovnici sv. Favstini Kowalski je Jezus v oseb-nem razodetju dejal: »Ne boj se, grešnik, svojega Odrešenika. Prvi se približujem k tebi, ker vem, da se sam nisi sposoben dvigniti k meni. Ne beži, otrok, od svojega očeta … Kako draga mi je tvoja duša! Zapi-

maj 2011, številka 5VARUJ NAS MATI 2

UVODNIK

sal sem te na svoje roke. Povzročil si globoko rano v mojem Srcu. Jaz sem tvoja moč, dal ti bom moči za bojevanje.

Moj otrok, zakaj se bojiš usmiljenega Boga? Svetost me ne ovira, da bi ne bil usmiljen do tebe. Glej, človek, zate sem na zemlji postavil prestol usmiljenja. Ta prestol je tabernakelj in s tega prestola usmiljenja želim vstopiti v tvoje srce. Glej, nisem se obdal ne s spremstvom, ne s stražo. Vsak trenutek imaš dostop do mene. Ob vsakem dnevnem času se želim pogovarjati s teboj in te obsipati z milostmi.

Moje usmiljenje je večje kakor tvoja beda in beda vsega sveta. Kdo je izmeril mojo dobroto. Zate sem se spustil iz nebes na zemljo; zate sem se dal pribiti na križ; zate sem dovolil s sulico odpreti svoje pre-sveto srce in sem ti odprl studenec usmiljenja. Pridi in črpaj s posodo zaupanja milosti iz tega izvira. Ponižnega srca nikoli ne zavračam. Tvo-ja beda je utonila v globinah mojega usmiljenja. Zakaj bi se z menoj prerekala zaradi svoje bede? Napravi mi veselje in mi izroči vse svoje stiske in vso bedo, jaz pa te bom napolnil z zakladi svojih milosti.

Otrok, ne govori več o svoji bedi, ker se je več ne spominjam. Poslu-šaj, moj otrok, kaj ti želim povedati: Prikleni se na moje rane in črpaj vse iz izvira življenja, kar koli more tvoje srce poželeti. Slastno pij iz izvira življenja in ne boš omagal na poti. Glej v sijaj mojega usmiljenja in ne boj se sovražnikov svojega odrešenja. Slavi moje usmiljenje.« /str.1485 iz Dnevnika sv. Favstine Kowalske/

Blaženi papež Janez Pavel II. je živel iz tega Božjega usmiljenja. Tudi mi odprimo srca Božji usmiljeni ljubezni.

vaš župnik Franc


KORAKI

PREDLAGATI DUHOVNE POKLICE

V KRAJEVNI CERKVI

V tednu pred četrto velikonočno nedeljo /8.-15. maj 2011/ molimo za nove duhovniške in redovniške poklice. Papež Benedikt XVI.

je v svoji poslanici dal geslo: Predlagati duhovne poklice v krajevni Cerkvi. Pokaže na Jezusa, ki je apostolom namenil zahtevno in hkrati navdušujoče povabilo: »Hodi za menoj!« Podobno naj bi tudi mi danes vabili mlade na pot za Njim. V tednu molitve za duhovne poklice že-limo pomagati nagovorjenim, da bi velikodušno odgovorili Gospodu.

V pastoralnem letu solidarnosti in dobrodelnosti smo vsi pova-bljeni, da v osebni molitvi ter v župnijskih občestvih razmišljamo o skrivnosti duhovnega poklica in našem prizadevanju za nove duhovne poklice. Molitev in delo za nove duhovne poklice je izraz velike soli-darnosti do celotne Cerkve, še posebej v slovenskem prostoru, kjer že skoraj čutimo pomanjkanje duhovnih poklicev. Posebna oblika soli-darnosti ter ljubezni do Boga in do bližnjega pa je odgovor na Božji klic v duhovniško ali redovniško življenje.

Spodbuda nam je lahko tudi molitev blaženega Janeza Pavla II.:Mati Cerkve, k tebi se obračamo. Nate, ki si s svojim »zgodi se«odprla vrata prisotnosti Kristusa v svetu,zgodovini in dušah, ki si v ponižnem molku in v predanosti sprejela vabilo Najvišjega.Daj, da bodo tudi danesmnogi fante in dekleta znali prisluhnitivabečemu glasu tvojega sina: »Hodi za menoj!«Daj, da bodo imeli pogum zapustiti svoje družine, svoje službe, svoja zemeljska pričakovanjain iti za Kristusom po poti, ki jo je on začrtal.Razprostri svojo materinsko rokonad misijonarje, razkropljene po vsem svetu,nad redovnike in redovnice, ki strežejo starim,


KORAKI

bolnim, invalidom in sirotam;nad vse, ki se trudijo s poučevanjem,nad člane svetih ustanov, nad tiste, ki v klavzuri živijo iz vere in ljubezniter molijo za rešenje sveta. Amen.

14 del usmiljenjaNEVEDNE UČITI

Dejstva in odgovornost.Želva lahko živi 150 let, jastreb 117 let, indijskemu slonu je dodelje-

nih 77 let, jegulji 55 let, konj doživi 40 let, lev 30, maček 27…, toda za vse te živali pride čas, pride konec in takrat jih čas premaga!

Samo človeku, ki pride do 90 ali celo 100 let, je dano, da je on zma-govalec. To je naša veličina, to je tudi naša odgovornost: biti istočasno smrtniki in večni! Zato je pomembno, kako živimo in kako učimo tudi druge živeti.

Koliko je v nas in okrog nas ljudi, ki so učeni in razgledani, pa o veri vedo le malo ali pa nič.

Znajdemo se pred veliko dramo našega časa. Ko govorimo o neve-dnosti, ne smemo misliti na nepoznavanje v šolskem pomenu. Pomisli-ti moramo na površnost, na apatijo, na samozadostnost, na predsodke, na zavračanje, predvsem na tisto zavestno zavračanje Boga v imenu znanosti, razuma ali še česa drugega.

To delo usmiljenja nam zaupa veliko nalogo evangelizacije, ki po-teka predvsem preko našega obnašanja, naših besed in zvestega priče-vanja naše vere.

Pod tem zornim kotom moramo videti veliko nalogo krščanskih vernikov, ki so poklicani, da izkažejo in dokažejo svoje krstno du-hovništvo. To pričevanje se dogaja na oltarju družine, poklica in po-litike, torej na vseh poljih laiškega dogajanja, kjer drugi »duhovniki« opravljajo poganske obrede in liturgije, ki nimajo v sebi nobenega upanja.


KORAKI

Jezus je obljubil in poslal svojega Duha na apostole in učence, da bi postali širitelji, sejalci njegovega sporočila življenja. On je tisti, ki nas je prosil, naj prižigamo luč in jo postavimo na visok podstavek, da bo razsvetljevala vse, ki prebivajo v hiši.

On je tisti, ki je zahteval od nas, da »kričimo« resnico na strehah, na tistih resničnih strehah naših hiš, ki so posejane po naših mestih in na tistih simboličnih strehah današnjih medijev. Tega, kar smo slišali in spoznali in tega, kar so nas naučili naši očetje, ne smemo zadržati zase zakrito in odmaknjeno od naših otrok, ampak moramo razodeti tudi generacijam, ki prihajajo za nami.

DON BOSKOVA MISEL: »Vzpodbujam vas, da bi prebrali kakšno dobro knjigo, ki bo govo-

rila tudi o duhovnih stvareh.«

Metod

NOVA RAZVADA: TO SI, KAR OBLEČEŠ,

JEŠ, POKAŽEŠ!

POTROŠNIŠTVO: Družba potrošništva je ustvarila in še ustvarja kar nekaj neuravnoteženosti danes … Težko se odločimo, ali se je potreb-no temu upreti in za kakšno ceno, še težje pa je ugotoviti, kaj se bo zgodilo s planetom, ko bo konzumizem postal globalni pojav.

Od malih nog rastemo v sistemu življenja, ki ustvarja želje, hote-nja in pritiske, da bi imeli vedno nekaj novega in se tako počutili več-vredne. Menimo, da bo dojenček srečen, če mu kupimo novo igračo. Mladi in odrasli menijo, da bodo več vredni, če si privoščijo najnovejši model mobilnika, računalnika, obutve, tisti model, ki je najbolj »in« v tem trenutku. Rezultat? Polni domovi stvari velikokrat odvečne in nekoristne šare!

To, kar naredi iz potrošnje potrošništvo – to je razvado, pravzaprav ni nabava predmetov, tudi če je užitek velik, ko jih uporabljamo, am-


KORAKI

pak to, da imamo te predmete z neko »nihilistično« miselnostjo v glavi (fi lozofska teorija, ki zanika obstoj kakršnekoli vrednote in resnice).

To je razkroj, kar bi preprosto povedali z besedami: uničiti star izde-lek, da bi naredili prostor nečemu novemu, za katerega prisegamo, da je pomemben za nas, da nam daje v družbi nek status, da smo ob njem svobodni in se počutimo dobro. Tukaj se ugnezdi razvada, ki prav-zaprav ni uporaba dobrin, ampak spreobračanje smisla: predmeti po-stajajo cilj, ker kažejo na statusni simbol. Temu predmetu pravzaprav zaupamo svojo uresničitev. Če tega predmeta nimam, se ne morem uresničiti, nisem nič.

Tako živimo v času navideznih vrednot. Take navidezne »vrednote« pravzaprav »potrošimo« v eni sami sezoni in to je cena, ki jo želimo plačati, pa naj stane kolikor hoče.

Živeti v navideznem, pomeni videti sebe z očmi drugih, navaditi se na pogled od zunaj, na modo, na produkte, ki so v modi. In to postane bistveno zame, da se lahko pojavim na sceni tega sveta: da sem zani-miv! Na koncu pristanemo na odru, kjer igramo vlogo samega sebe po vsiljenih vzorcih vedno novih trendov.

Ali je to svoboda? Vidimo, da trg nudi tisoče možnosti, ki jih lahko izbiramo, pa kljub temu to ni zmagoslavje svobode (izbire). Ob tem ne moremo biti svobodni in živeti tako, kot bi želeli. Tu-kaj je središče te novodobne pasti - potrošništva! Iluzija, da smo svobodni in vendar smo po drugi strani ujeti v sistem »uporabi in odvrzi«. Koliko odnosov živimo, kot da bi bili izdelki – uporabi in odvrzi. Koliko zakonov, koliko čustvenih izkušenj, ki so se začele z velikim navdušenjem, se je iztrošilo: uporabljene in odvržene so bile kratkem času!

Kako lahko rečemo, da je svoboden nekdo, ki se prepusti vodenju spremenljivih novosti trga in mode?

Življenje je sestavljeno iz vrednot. Pravi odnosi in življenjski načrti zahtevajo od človeka odločitve, ki trajajo vse življenje. Samo, če smo odprti v prihodnost, ki nima roka trajanja in ne mere, lahko ugoto-vimo, da je v nas prava svoboda. Zakaj bi se prilepili tako močno na


UTRIP

današnjo potrošniško miselnost? Zakaj bi morali za vsako ceno podpi-rati to razvado? Ali ni to le hinavski beg od resničnosti tega sveta, beg v navidezno?

Presoditi zato, da bi se vzgajali za prave teme o človeku. Ne gre za to, da bi moralizirali, ampak za to, da bi pogledali kritično in s tem vzga-jali. Menim, da je naš čas čas nujnosti vzgoje. In pri tej vzgoji je nujno, da se odločimo odstraniti množičnost stvari iz svojega življenja in se podamo na pot kvalitete življenja.

…Zakaj ne bi začeli z evangelijem, ki je mogočna beseda za življenje vseh ljudi?

Metod

ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET

Generalni tajnik slovenske Karitas Imre Jerebic nam je želel pribli-žati pojem dobrodelnosti. Dobrodelnost je križ, ki smo ga spo-

sobni nositi. S tem negujemo človeško dostojanstvo. Pomembna je tudi krščanska dobrodelnost in solidarnost.

Spraševali smo se, ali smo pripravljeni nositi bremena drug druge-ga, kako pa nosimo sebe?

Zelo zgovorna je postna akcija 40 dni brez alkohola. Jerebic nam je predstavil nekaj dejstev dveh doktorjev. Dr. Perko je povedal, da za posledicami alkohola trpi 1/3 Slovencev. Problematično je za ljudi v najbolj vitalnem življenjskem obdobju. Bolezen zahteva svoj davek in povzroča nezadovoljstvo s samim seboj. Ljudje sami ne morejo ven iz odvisnosti. Dr. Kolšek pa pravi, da je zdravo nekaj popit, seveda pravo merico. Sicer pa je vsak alkohol strup.

Alkohol človeka lahko v trenutku prizadene. Povzroča veliko tra-gedij, načenja družinske člane in ob tem so zelo ranjeni otroci. V naši družbi bomo morali torej nekaj narediti in pomagati nositi križ.

V drugem delu nam je Imre Jerebic povedal nekaj na temo drug drugega bremena nositi.


UTRIP

Postni čas je čas, ko nagovarja bolj odrasle ljudi. V tem času bere-mo zgodbe o srečanju Jezusa s takimi in drugačnimi ljudmi. Zelo je zgovorna zgodba treh učencev na gori, ki jo lahko doživi vsak od nas v postnem času. Zbrati moramo energijo, se umiriti, biti na samem in vzeti pot pod noge. Pomembno je, da se upamo srečati s svojo realno-stjo. Naša realnost je tudi realnost ubogega človeka, ki kam zaide, ki naredi napako, ki na cesti prehitro vozi,... Pomembno je, da v postnem času pogledamo, kje smo. Vsak se mora soočiti na svoj način, da lahko začne delovati božji duh. Očistiti moramo svojo dušo, telo in srce. Cilj je, da ljudje najprej uredimo sebe. Naša realnost je taka kot je in take nas Bog sprejme. Danes potrebujemo več časa, da pridemo k sebi. Pot k sebi je težka in potrebujemo več energije. Pride k nam, nas najde, le mi se moramo ponižati. To je križ, dobrodelnost do sebe.

Prerok Izaija pravi:- odprite krivične spore: Krivice, ki so se nam zgodile, je potrebno

odpreti in odvreči. Postni čas je čas, ko lahko razklenemo male stva-ri. Več moramo narediti v ožjih krogih: družina, Karitas, ŽPS,...

- odprite svoja vrata: Pripravljeni moramo biti odpreti vrata, naša srca svojim najbližjim.

Spraševali smo se, ali se splača iti dobrodelnost, trošiti toliko ener-gije. Odgovor je da, ker smo poklicani, lahko pa rečemo tudi ne. Do-kler bomo na klic odgovarjali, smo na pravi poti, čeprav nas vedno ne veseli. Poklicanost, dobrodelnost od nas zahteva napore. Rabimo za človeško dostojanstvo. Za to se moramo tudi boriti in iti v to šolo. Pomembno je, da v skupini rastemo. Človek danes preživi v skupnosti. Paziti pa moramo, ker se danes pri nas otroci ne počutijo dobro, doma ne čutijo varnosti. Danes se nam kar naprej nekam mudi in se ne po-svetimo dovolj otrokom. Da bomo to spremenili, se bomo morali učiti tega v Afriki, na Balkanu,...

Postni čas je tudi priložnost za nas kristjane, da se naučimo rešiti konfl ikt, ki je dejstvo in ki nastane. Sebi moramo dati priložnost, iti moramo k sebi in paziti da nas prazniki ne prehitijo. Imamo le dva taka


UTRIP

praznika (božič in velika noč) in je od nas odvisno, kako to vnovčimo. Nekaj stopnic moramo narediti sami, nasproti pa nam prihaja od zgo-raj (Jezus se je razodel le trem učencem). Od nas je odvisno, če čutimo, da nas je poklical v ta čas in to življenje. To nam poklanja.

Barbara Oblak

DEKANIJSKO ROMANJE V ASSISI

Letošnje dekanijsko romanje nas je popeljalo proti Assisiju. Romarji smo se zbrali na Viču in se odpeljali naši prvi postaji Loreto naproti.

Mestece Loreto je zgrajeno na griču okoli veličastne bazilike, najpo-membnejšega italijanskega Marijinega božjepotnega svetišča, v kateri hranijo Nazareško hišico. V tej hiški je Marijin oltar, nad njim se z izrezljane podobe smehlja Marija z Jezusom v naročju. Oba obraza sta že čisto počrnela. Loretska Mati Božja je zavetnica pilotov in mesta.

Naslednji naš cilj je bil San Giovanni Rotondo, kjer je pokopan p. Pij, eden najbolj priljubljenih in češčenih italijanskih svetnikov. P.Pij je bil izreden spovednik, imel je dar branja duše, zaradi česar so se mno-gi verniki želeli pri njem spovedovati. Vidna znamenja Kristusovega trpljenja – stigme (rane na rokah in nogah), je p. Pij nosil petdeset let, zaradi česar je zelo trpel.

P. Marko Rupnik je z ekipo umetnikov s krasnim mozaikom opre-mil veliki hodnik in kripto v novi cerkvi p. Pija. Mozaik je blagoslovil današnji papež Benedikt XVI. Mozaika je okrog dva tisoč kvadratnih metrov. Zlati lističi med mozaikom so narejeni iz zlata, ki so ga romarji v mnogih letih prinesli na ta kraj.

V mestu Greccia, kjer smo imeli tudi mašo smo si ogledali razstavo jaslic. V tem kraju je Frančišek postavil prve jaslice.

Preden smo prišli v Assisi smo se ustavili v kraju Rivotorto. To je kraj prvega Frančiškovega bratstva. Frančišek je s svojimi brati bival v zelo majhni zapuščeni kolibi.


UTRIP

Assisi leži ob vznožju gore Subasio, pod okriljem mogočne trdnjave in je eno najstarejših mest. V Assisiju smo si ogledali cerkev Sv. Klare (tu počiva njeno nestrohnjeno telo). Sv. Klara je zavetnica medijev, ra-čunalnikov, televizije. Ogledali smo si še cerkev Sv. Damijana, cerkev Sv. Rufi na in Frančiškovo rojstno hišo.

Bazilika Sv. Frančiška s samostanom kraljuje na hribu nebeških vrat in je zgrajena nad grobom Sv. Frančiška.

Ogledali smo si baziliko Marije Angelske. Ko je Sv. Frančišek začu-til, da se njegovo življenje izteka, je zaprosil brate naj ga prenesejo v ta kraj, da bi umrl tam, kjer je prvič v popolnosti spoznal pot resnice.

Zadnji dan smo se ustavili v mestecu La Verna. Tu se je Sv. Franči-šek za trenutek ustavil pod mogočnim hrastom, da bi se odpočil. Ne-nadoma so začele prihajati ptice v nenavadno velikem številu in mu s petjem ter prhutanjem s krili vse naznanjale največjo radost in veselje.

Po maši smo se odpravili proti domu polni Frančiškovega duha.

Alenka Javoršek

V RIM NA BEATIFIKACIJO

Ko sva z Martino slišali za beatifi kacijo Janeza Pavla II., sva se takoj odločili, da poromava za ta dogodek v Rim. In res, v soboto, na

dan pred razglasitvijo pokojnega papeža za blaženega, sva se s skupi-no slovenskih romarjev že znašli v večnem mestu, polnem ljudi, ki so prihajali z vseh koncev sveta, s hvaležnim spominom na priljubljenega papeža, ki je s svojim življenjem dokazal resničnost besed, da je svetost tista sila, ki spreminja svet. Obraz svetniškega papeža, ki je odločilno zaznamoval človeško zgodovino in zgodovino Cerkve, je s plakatov ob cestah blago in ljubeče zrl na vse, ki smo tiste dni napolnili rimske ulice.

V soboto smo se tako sprehodili po slavnem Forum Romanum in se povzpeli po znamenitih španskih stopnicah, ki so bila kot običajno


KARITAS

vsa v cvetju. Vrhunec tega dne pa je bila sv. maša, ki jo je v cerkvi sv. Frančiška Ksaverija daroval kardinal Franc Rode. V nagovoru pri pri-digi je pokazal na svoj grb, ki je naslikan nad vhodom v cerkev in kjer lahko narodi celega sveta berejo besede, napisane v slovenskem jeziku: Stati inu obstati.

Še lepši pa je bil naslednji dan, ki je obetal nekaj posebnega. Martina si je že v zgodnjem jutru prepevala »Danes je dan, danes je dan, ki ga dal je Gospod…« Imeli smo srečo, da smo se kljub množici romarjev uspeli prebiti tako blizu, da smo lahko spremljali dogajanje na trgu sv. Petra. Dogodek razglasitve je bil trenutek nepopisnega veselja; v zraku so zaplapolale mnoge poljske in druge zastave. Čutiti je bilo vesoljnost Cerkve, ko se je toliko različnih narodov zbralo pri isti sv. maši, ki jo je daroval Petrov naslednik. Čutiti je bilo povezanost, bližino med nebom in zemljo; zdelo se je, kot da je Janez Pavel II. na poseben način navzoč med nami. Naše oči so bile uprte v priprošnjika v nebesih, on pa je z nebes gledal na nas… Kljub veselju in navdušenju, ki je velo med mno-žico, pa je sv. maša potekala zelo zbrano in čeprav je slovesnost trajala dve uri in pol, ni bilo videti, da bi kdo od navzočih pogledoval na uro.

Kako smo po končani slovesnosti uspeli priti na trg sv. Petra in v baziliko, kjer je ležala krsta pokojnega papeža, mi še danes ni povsem jasno. A bil je to dan, ki ga je naredil Gospod. Dan, ki je bil lep, podar-jen, blagoslovljen. In tak mi bo ohranjen tudi v spominu.

Urška


INTERVJU

INTERVJU Z ŽUPNIJSKO KARITAS RAKOVNIK OB

20. LETNICI DELOVANJA

V imenu župnijske Karitas je na vprašanja odgovorila ga. Judita Petelin, ki je tajnik skupine že od samega začetka.

Letos praznujete dvajseto obletnico začetka delovanja rakovniške Karitas. Kako se spominjate začetkov? Spominjam se srečanja skupine žu-pljanov, na katerega nas je povabil tedanji župnik g.Ciril Slapšak in nas seznanil z željo škofi je, da se v župniji ustanovi župnijska Karitas.Ob spremenjenih družbenih in po-litičnih razmerah pri nas je Slo-venska škofovska konferenca 1. maja 1990 ustanovila Slovensko Karitas kot samostojno cerkveno-pravno ustanovo. Na prvem sreča-nju z g. župnikom C. Slapšakom v začetku l.1991 se je že oblikovala skupina, čeprav nismo točno vede-li, v kaj se podajamo; vedeli smo, da gre za organizirano dobrodel-nost v okviru Cerkve, kar je bilo do tedaj prepovedano. Večina članov sedanje ŽK je ista kot po prvih srečanjih v l.1991.Skrb za socialno ogrožene, pomoč revnim, bolnim, ostarelim, otro-

kom …človeka iti iskat tja, kjer ži-vi, mu pomagati. Še zelo nevedni prostovoljci smo se podali na pot učenja, spoznavanja razmer v žu-pniji. Škofi jska Karitas nam je dajala osnovna navodila in informacije o tem, komu in kako pomagati, naš odnos do ljudi v stiski, etična nače-la delovanja. Prvo delo je bilo zbiranje pomoči za poplavljence, v naši okolici pa smo že našli ljudi v stiski, ki so bili potrebni pomoči.V l.1991/92 se je število prosilcev zelo povečalo, saj je v našo bliži-no pribežalo veliko družin iz sose-dnjih držav, prihajali so po pomoč. Veliko se jih je naselilo pri sorodni-kih in v begunskem centru. Že prva dobrodelna akcija v no-vembru 1991 je pokazala, da so ljudje v župniji pripravljeni poma-gati, da imajo čut za bližnjega. Sti-ske ljudi so odprla roke in srca lju-di v župniji: pomoč v hrani, obleki smo delili v stari župnijski dvorani, skladišče pa smo imeli kar za od-rom, v mali garderobni sobi, kjer je bilo vse strašno natrpano. Po ne-


INTERVJU

kaj letih smo se preselili v garažni prostor v isti stavbi, sedaj pa smo nastanjeni v prostorih stavbe za cerkvijo, tik ob Salve, kjer imamo ločen prostor za hrano, da zado-stuje sanitarnim predpisom.

Opišite nam, kako deluje vaša skupina:Le majhna skupina ljudi v župni-ji predstavljamo 'uradno' župnij-sko Karitas – sedaj nas je 25, naš duhovni voditelj je g.Franc Drobič. Smo prostovoljci, različnih pokli-cev, večinoma že upokojenci. To je delo v našem prostem času, ki ga

opravljamo iz ljubezni do Boga in bližnjega. Pri akcijah ali pretovar-janju hrane nam priskočijo na po-moč tudi drugi. Redno se srečujemo na delovnih sestankih vsak drugi ponedeljek v mesecu ob 19h. Začetek srečanja je vedno duhovna misel, molitev. Na sestanku se pogovorimo o preteklih in planiranih dogodkih, o proble-mih, o prošnjah za pomoč, kdo bo dežural, o akcijah … Zaključimo z molitvijo in blagoslovom. Če kdo od naših sodelavcev praznuje, se tudi poveselimo.


INTERVJU

Letno srečanje začnemo s sv. ma-šo; dvakrat letno tudi poromamo po naši domovini na lastne stroške, da se družimo in poveselimo. Dežurstvo za delitev hrane, za na-svete imamo enkrat mesečno. Ve-liko pomenijo darovalci župnije, kjer v akcijah pridobljena sredstva porabimo predvsem za plačevanje položnic prosilcev, nekaj za doda-tno nabavo hrane, za otroke (ora-torij, verouk), za srečanja s starej-šimi, za obiske po domovih. Hrano nam dobavlja ŠK, kjer glavnino dobimo kot EU pomoč. Dodeljena pomoč zahteva natančno vodenje evidenc prosilcev in podeljene po-moči ter urejenost prostora, kjer skladiščimo hrano. Od l.2002 smo registrirani kot dobrodelna organi-zacija in imamo odprt TRR; zato letno oddamo tudi statistična po-ročila in fi nančno poročilo AJPE-Su. Finančno-blagajniške zadeve vodi naša sodelavka Fani Korošec, hvala Bogu za njeno natančno de-lo, da imamo urejene evidence pri-hodkov/odhodkov. Naša sodelavka Vika Brozovič vo-di skupino za starejše, ki se srečuje že tretje leto enkrat mesečno, da se družijo, pogovarjajo, izobražujejo, poveselijo. Veliko nam pomenijo

obiski na domu ali v Domovih za ostarele, kjer največ pomeni pogo-vor, stisk roke, samo prijazen po-gled in nasmeh, pa tudi srečanja z našimi starejšimi župljani na Cve-tno nedeljo ali sv. maši v adventu. Letos smo v sodelovanju s trgo-vskim podjetjem E.Leclerc zače-li z vsakodnevnim odvozom po-darjenega peciva, kruha in drugih dobrot, ki so pred pretekom roka, na različne lokacije po Ljublja-ni (azilni dom, samostani, mate-rinski domovi, ŠK, študenti, ipd.). Hvala Maji Ključevšek in trgovini E.Leclerc za velikodušno odločitev, naši sodelavki Sonji Urbanija za vsakodnevno koordinacijo odvo-zov ter vsem našim sodelavkam za prevoze po mestu.

Je v naši župniji veliko ljudi potrebnih materialne pomoči? Se je v zadnjem času s povečano brezposelnostjo pove-čalo tudi povpraševanje po pomoči?Povzamem lahko letno statistiko za l.2010, po kateri smo nudili po-moč 68 družinam s skupaj 304 čla-ni, letnih obravnav 294; pomoč za 16 samskih oseb, letnih obravnav 84; posamezne pomoči za otroke: 31 (različne pomoči: prehrana v šoli, prispevek za verouk, počitni-


INTERVJU

ce); pomoč starejšim : 69 (različne pomoči). Največ pomoči je potrebnih zara-di nizkih dohodkov ali pokojnin, zaradi bolezni, invalidnosti, brez-poselnosti. V zadnjem letu je več prosilcev, predvsem takih, ki imajo veliko družino in majhne dohod-ke ali je samo eden zaposlen in so podnajemniki. Veliko je bolezni, tudi depresij, nezmožnost uredi-tve življenja, ker vedno računa-jo na pomoč; tudi sodobno brez-domstvo, ko so nekateri zakockali vse premoženje; precej je starejših samskih z nizko pokojnino, ki tež-ko shajajo ob vedno večjih podra-žitvah ipd…Mislim, da je v naši župniji še ve-liko družin in posameznikov, ki potrebujejo pomoč, vendar si ne upajo priti po pomoč. Za zidovi so mnogokrat skrite stiske ljudi, ki jih ne vidimo; ljudje težko prosijo za pomoč.V ŽK lahko pomagamo samo pri manjših težavah. Razumljivo je, da ne moremo reševati vseh soci-alnih problemov župnije, popra-vljati krivic; lahko pa smo spodbu-da vsem, da tudi sami sodelujejo pri tej tako pomembni, karitativ-ni vlogi Cerkve - vsi moramo imeti

odprte oči za ljudi okrog sebe. Vča-sih je zadosti mala pomoč, za veli-ko pomoč prosimo tudi ŠK. Včasih je zadosti nasvet ali napotilo na drugo strokovno službo, predvsem državne službe ali ŠK. Če se znajdete v stiski, se lahko obr-nete tudi na našega župnika ali se-stro, da nam posreduje prošnjo - se bomo že nekako pogovorili ali po-skušali pomagati. Upoštevamo etič-na načela in zaupnost podatkov.

Verjetno poleg materialne pomoči nu-dite tudi prijazno besedo, ste pripra-vljeni poslušati… Kako to doživljate? Bi lahko rekli, da tudi vi kdaj prejema-te od tistih, ki jim pomagate?Zelo pomembno je znati prisluh-niti in znati poslušati. Tisti paket hrane ni toliko vreden, kot je vre-den pogovor in da nekomu pri-sluhneš, da izpove svoje težave ali pa samo, da pove, kako se poču-ti. Včasih je dovolj samo poslušati brez delitve nasvetov, komentarjev. Težko se je postaviti v kožo nekoga, ki pride po pomoč. Nikogar ne po-znamo tako dobro, da bi mu delili življenjske nasvete, ga spreobračali Važno je, da vsakega človeka sprej-meš prijazno, dobrovoljno, potrpe-žljivo, brez predsodkov, brez po-


milovanja; da se čuti sprejet, da se čuti enakovreden, spoštovan, da ve, da ni nič slabši od tebe, ki deliš pomoč. Med dežurstvi je zelo kra-tek čas odmerjen za pogovor, pla-niramo ločen prostor za pogovor. Pri starejših ljudeh, tudi v Domo-vih, je včasih dovolj samo stisk ro-ke, da nekoga pobožaš po glavi, da se nasmehneš, da nameniš lepo be-sedo, pozdrav … pa polepšaš dan drugim in sebi.Včasih na obisku skoraj nič ne go-vorimo ali se mučimo s pogovorom, ko pa odhajamo in oseba reče, 'ali že greste, ali še pridete'?, vemo, da smo osebi polepšali dan ali celo me-sec do naslednjega obiska.Ko nekaj daš, vedno tudi nekaj prejmeš. Jezus pravi: ''Dajajte in se vam bo dalo: dobro, potlačeno, pretreseno in zvrhano mero vam bodo vsu-li v naročje. S kakršno mero na-mreč merite, s takšno se vam bo odmerilo.''(Lk 6,38).

Ste letos, ko poteka leto solidarnosti, v skupini namenili temu posebno pozor-nost?Pastoralno leto dobrodelnosti je nekakšno smiselno nadaljevanje evharističnega leta 2010 »Evha-

INTERVJU

ristija – dar za življenje sveta«, vključuje pa se v širši kontekst na-daljevanja ostalih karitativnih pri-zadevanj: evropsko leto boja pro-ti revščini in socialni izključenosti (2010); evropsko leto prostovolj-stva 2011; evropsko leto 2012, ki bo posvečeno medgeneracijskemu sožitju in solidarnosti. Vsaka župnija naj bi imela ŽK, župnija naj bi delala 'reklamo' za karitativno dejavnost- ljubezen do bližnjega in pomen prostovoljca. Dela je veliko, kot prostovoljci smo omejeni s časom in prostorom. Že-limo si novih članov, tudi mlajših, z novimi pobudami, idejami. Letos smo organizirali tečaj Nega na domu, kjer smo se člani ŽK in župljanke izobraževale o negi bol-nika doma. Drugače pa delo pote-ka po letnem programu, sproti se prilagajamo potrebam na terenu, posebno izrednim razmeram, kot so bile lanske poplave in prizade-tim v poplavah.

Kako je potekalo praznovanje vašega jubileja?Praznovali smo v nedeljo 3. apri-la 2011, zbrali smo se pri sv.maši ob 9h v naši cerkvi Marije Pomoč-nice. Sveto mašo je vodil naš žu-


INTERVJU

pnik Franc Brečko, somaševali so g. ravnatelj J.Potočnik, g.inšpektor dr.A.S.Snoj, naš duhovni vodja g.Franc Drobnič in direktor ŠKL g. Tone Kompare. Povabljeni so bili tudi naši bivši župniki in duhovni vodje skupine, ki pa se zaradi ne-deljskih obveznosti niso mogli ude-ležiti sv.maše. Sv maša je bila da-rovana tudi za našega pokojnega sodelavca Toneta Erbida. Čas praznovanja je čas veselja in pogleda nazaj na preteklo delo, je pa tudi čas za zahvalo vsem, ki so s svojim prostovoljnim delom, darovi, molitvijo in na druge na-čine pomagali pri delovanju Ka-ritas. Leto za letom se veselimo uspehov in zaupanja, ki nam ga izkazujejo naši darovalci. Naš praznik je pra-znik naše župnije, naših ljudi. Ka-

ritas-ljubezen zna biti velika, ko poveže ljudi dobre volje za solidar-nost z ljudmi v stiski.Pred Boga in Marijo smo položili naše zahvale za preteklo delo, pro-sili smo za Božji blagoslov za pri-hodnje delo. Z zahvalno pesmijo smo zaključili sv. mašo.Člani-članice ŽK smo prejeli za-hvalne plakete ob 20-letnici ŽK in malo ikono Kristusa za spomin in zahvalo za vse delo v ŽK. Po končani sv. maši smo se družili in poveselili v grajski kleti.

Kristjan imam poslanstvo in imam roke, noge, usta, ušesa, ra-zum, da se spopadem s preizku-šnjami, imam moč, ker vem, da nisem sam.

Kjer je ljubezen in dobrota, tam prebiva Bog.


KOLEDAR

KOLEDAR

MAJ 2011

08.05.,NED: 3. velikonočna nedelja. Krstna, po maši ob 11.30. Do-minikova nedelja: ministranti veterani ob 7.30.

09.05.,PON: Srečanje župnijske Karitas ob 19.00 uri; župnijski pasto-ralni svet ob 20.00 uri

10.05.,TOR: Srečanje za starejše v prostorih župnišča ob 9.00 uri. Du-hovna šola za animatorje /DUŠA/ ob 19.00 uri.

13.05.,PET: Praznik sv. Marije Mazzarello, soustanoviteljice sester HMP. Začetek devetdnevnice za birmance: srečanje s škofom msgr. Antonom Jamnikom. Po maši srečanje škofa s skupinami; nato z mladino.

14.05.,SOB: Dekanijski molitveni dan za duhovne poklice na Ku-reščku ob 9.00 uri molitev, nato maša. Ulična košarka v Želimljah za ministrante. Druženje za družine z malimi otroki v prostorih župnišča ob 16.00 uri. Romarski avto-bus bo šel v Brestanico.

15.05.,NED: 4. velikonočna nedelja. Prvo sveto obhajilo ob 9.00 uri.18.05.,SRE: Zakonska skupina Zvonci.22.05.,NED: 5. velikonočna nedelja. Sveta birma ob 9.00 uri.23.05.,PON: Šmarnice za zakonske skupine na Kureščku ob 20.00 uri.24.05.,TOR: Slovesni praznik Marija Pomočnica kristjanov, zavetnica

naše cerkve. Maše bodo po nedeljskem sporedu.27.05.,PET: God blaženega Alojzija Grozdeta.28.05.,SOB: Molitveni dan za duhovne poklice. Ob 20.00 uri maša v

lurški votlini, nato procesija z lučkami. Nočno bedenje.

29.05.,NED: 6. velikonočna nedelja. Romarski shod ob 15.00 uri.30.05.,PON: Spoved za veroučence.31.05.,TOR: Zaključek šmarnične pobožnosti.

KOLEDAR

Glasilo izdaja Župnija RakovnikUredila: Alenka Račič in Primož Rudolf ∙ Odgovorni urednik: Franc Brečko ∙ Oblikovanje in prelom Klemen Kunaver

JUNIJ 2011

02.06.,ČET: Gospodov vnebohod. Nedeljski razpored maš.03.06.,PET: Prvi petek v mesecu. Posvetili se bomo Srcu Jezusovemu.

Obiskali bomo bolne in ostarele.04.06.,SOB: ČARNO JEZERO: Pridi in poglej.05.06.,NED: 7. velikonočna nedelja. Ob 14.00 uri srečanje Vera in

luč. Sklep športne lige SDB.

V CERKVI POZDRAVLJAMO NOVE ČLANE

Ana Marija Zgonc; Suzana Vanesa Stepan; Sandra Larisa Stepan; Lara Ficko; Filip Ružman; Manca Blažič; Anja Kosi; Mark Epler;

Matic Bobek; Nejc Bobek; Lan Gutnik;

Katehumeni: Jože Godec; Miroslav Kovačevič; Marucelj Matevž; Tilen Terlep;

Nika Kosmač; Špela Šivavec; Valentina Testen; Dunja Ribič Debelič; Mojca Lončar

V VEČNOST SO SE PRESELILI

Alojzija Knez /r. 1925/; Ivan Dautovič /r. 1941/; Gregor Mustar /r. 1981/;

Marija Jakin /r. 1937/

Župnijski urad Ljubljana Rakovnik

Rakovniška 6, 1108 Ljubljana

tel: 01 427 14 59, n.c. 01 427 30 28

www.donbosko.si/rakovnik

[email protected]

[email protected]

»Povej obolelemu človeštvu, naj se oklene mojega usmiljenega Srca, in

napolnil ga bom z mirom«

/str. 1074: Dnevnik sv. Favstine Kowalske/

ROMARSKI SHOD: V soboto, 28. maja do-poldne bo molitveni dan za duhovne poklice.

Maša pri lurški votlini ob 20.00 uri, nato procesija z lučkami v cerkev, kjer bo celonoč-no bedenje. Prva maša bo ob 5.00 uri; nato

slovesne maše. Ob 15.00 uri bo somaševanje s procesijo vodil celjski škof msgr.

Stanislav Lipovšek.

SVETA BIRMA: Začetek devetdnevice v petek, 13.maja: srečanje s ško-fom msgr. Antonom Jamnikom ob 17.30 uri. Poleg birmancev k srečanju vabljeni vsi veroukarji in starši. Po maši bo srečanje s škofom za ŽPS, župnijsko Karitas in vse druge skupine. Ob 20.00 uri pa vabljeni na srečanje s škofom mladi.

ČARNO JEZERO: Zaključno srečanje veroukar-

jev bo v soboto, 04. junija. Naslov: Pridi in poglej. Otro-

ci bodo pokazali ustvarjal-nost ob raznih inštrumentih.

Documents

Glasilo - maj 2011