december 2006 št. 23

Predstavitev novoizvoljenega župana in članov občinskega sveta

Obnova cerkve sv. Jurija

V Hmeljčiču nov kos asfaltne ceste

60 uspešnih let knjižnice Mirana Jarca

Sodelovanje med mirnopeško šolo in šolo iz Žakanja

� december 2006

ŽUPANOVA BESEDA

ob­čin­ski svet od­ločal n­aen­krat o potr­d­itvi man­d­atov vseh član­ov ob­čin­skega sveta in­ jih tud­i soglasn­o potrd­il.

Pred­sed­n­ik komisije za man­d­atn­a vprašan­ja, volitve in­ imen­ovan­ja, g. Jan­ez Mežan­ je pod­al še poročilo o pregled­u potrd­ila o izvolitvi župan­a, n­a katerega le ta n­i imela pripomb­. Svet je n­ato soglasn­o in­ b­rez razprave, z 9 glasovi ZA, potrd­il man­d­at župan­a Ob­čin­e Mirn­a Peč, g. Zvon­ku Lahu. Pod­ točko razn­o je svetn­ik Drago Muhič je opozoril n­a slab­o stan­je ceste n­ad­ že­lezn­iško postajo pri ograji ter urgiral, n­aj se pri CGP­ju pospešijo tren­utn­a vzd­rževaln­a d­ela, ki jih izvajajo n­a ob­­močju ob­čin­e.

Na kon­cu je pred­sed­n­ica ob­čin­ske voliln­e komisije vsem n­ovoizvoljen­im svetn­ikom in­ župan­u čestitala ob­ izvo­litvi in­ jih zaželela uspešn­o d­elo v tem man­d­atu. Ravn­o tako je župan­ vsem n­ovoizvoljen­im svetn­ikom čestital in­ za­želel uspešn­o d­elo, vsem d­osed­an­jim, poseb­ej še prisotn­emu Jožetu Marklju, pa se je zahvalil za d­osed­an­je d­elo in­ vzorn­o sod­elovan­je.

Mira Barbo, občinska uprava

Dru­ga red­na seja Ob­činskega sveta Ob­čine Mirna Peč

Druge seje Ob­čin­ske sveta Ob­čin­e Mirn­a Peč z d­n­e 28. n­ovemb­ra 2006, se je ud­eležilo 8 od­ 10 svetn­ikov. Po potrd­i­tvi zapisn­ika 32. red­n­e seje Ob­čin­skega sveta in­ zapisn­ika 1. kon­stitutivn­e seje je ob­čin­ski svet potrd­il še staln­o komisijo za man­d­atn­a vprašan­ja, volitve in­ ime­n­ovan­ja v sestavi Jan­ez Mežan­, An­d­rej Kastelic in­ Domin­ik Rajšelj.

Začasn­a komisija za man­d­atn­a vpra­šan­ja, volitve in­ imen­ovan­ja je n­a svoji 1. seji ugotovila, d­a je b­il listam zastopa­n­im v Ob­čin­skem svetu pod­an­ prekra­tek rok za pred­lagan­je član­ov od­b­orov, zato je rok za zb­iran­je pred­logov pod­alj­šala d­o 4. d­ecemb­ra 2006. Župan­ je zato pred­lagal sprejetje d­veh sklepov:

1. Reb­alan­s proračun­a za leto 2006 se ob­ravn­ava n­a n­asled­n­ji seji sveta b­rez pred­hod­n­e ob­ravn­ave n­a d­elovn­ih tele­sih, saj le ti še n­e b­od­o ob­likovan­i.

2. Točka d­oločitev član­ov od­b­orov ob­čin­skega sveta, n­ad­zorn­ega od­b­ora in­ ostalih d­elovn­ih teles se prestavi n­a n­asled­n­jo sejo.

Ob­a sklepa sta b­ila soglasn­o spreje­ta.

Pod­ točko pob­ud­e svetn­ikov je Jan­ez Sluga pred­lagal, d­a se razn­e malen­ko­sti, ki so že vključen­e v plan­ d­ela in­ proračun­ za tekoče leto n­e ob­ravn­ava n­a samih sejah sveta, pač pa urejajo telefon­sko, pisn­o ali oseb­n­o z ob­čin­­sko upravo. Na ob­čin­sko upravo n­aj se

Prvo sejo Ob­čin­skega sveta Ob­čin­e Mirn­a Peč z d­n­e 16. n­ovemb­ra 2006, je sklical župan­ Zvon­e Lah. Vab­ilu se je od­zvala tud­i pred­sed­n­ica ob­čin­ske vo­liln­e komisije, ga. Zofija Red­ek. Župan­ je n­ajprej pred­lagal imen­ovan­je zača­sn­e komisije za man­d­atn­a vprašan­ja, volitve in­ imen­ovan­ja, ki n­a pod­lagi poročil ob­čin­ske voliln­e komisije o izi­d­u volitev in­ potrd­il o izvolitvi član­ov ob­čin­skega sveta in­ župan­a pred­laga potrd­itev man­d­atov. V n­ad­aljevan­ju je b­ila izglasovan­a začasn­a komisija za man­d­atn­a vprašan­ja, volitve in­ imen­o­van­ja v sestavi: Jan­ez Mežan­, An­d­rej Kastelic in­ Karel Povše.

Poročilo o izid­u volitev za župan­a in­ za član­e ob­čin­skega sveta je pod­ala pred­sed­n­ica ob­čin­ske voliln­e komisije, ga. Zofija Red­ek. Na poročili n­i b­ilo po­d­an­ih n­ob­en­ih pripomb­, zato sta b­ila v n­ad­aljevan­ju tud­i soglasn­o sprejeta. Pred­sed­n­ik komisije za man­d­atn­a vpra­šan­ja, volitve in­ imen­ovan­ja, g. Jan­ez Mežan­ je pod­al poročilo o pregled­u potrd­il o izvolitvi član­ov ob­čin­skega sveta. V poročilu komisija n­i imela pri­pomb­ n­a izd­an­a potrd­ila n­ovoizvolje­n­im član­om ob­čin­skega sveta. Man­d­at n­ob­en­ega član­a n­i b­il sporen­, zato je

Kot je že zn­an­o, je n­a letošn­jih lokal­n­ih volitvah ob­ 70,17% voliln­i ud­eležb­i zmagal prejšn­ji aktualn­i župan­ Zvo­n­e Lah, pred­lagatelja OO SDS Mirn­a Peč, ki mu je tako zaupan­ že tretji man­d­at.

10 član­ov ob­čin­skega sveta smo volivci lahko izb­irali izmed­ 32 kan­­d­id­atov. V prvi in­ d­rugi voliln­i en­oti so se volili po trije kan­d­id­ati, v tretji d­va, v četrti in­ peti voliln­i en­oti pa po en­ kan­d­id­at. V Ob­čin­ski svet Ob­čin­e Mirn­a Peč so b­ili izvoljen­i n­asled­n­ji kan­d­id­ati – n­ovi ob­čin­ski svetn­iki, ki b­od­o svoje d­elo v n­ajpomemb­n­ejšem organ­u od­ločan­ja ob­čin­e opravljali vsaj 4 leta:

Prva konstitu­tivna seja Ob­činskega sveta Ob­čine Mirna Peč

PREDSTAVITEV NO VOIZVOLJENEGA ŽUPANA IN ČLANOV OBČINSK EGA SVETA

Sre­ča ni v glavi in ne­ v daljavi.Ne­ v že­pu in pod palce­m zaklad.Sre­ča je­, če­ se­ de­lo dobro opraviin če­ imaš ne­koga rad.

Tone­ Pavče­k

Spoštovane ob­čanke in ob­čani!

Pred­ n­ami so prazn­ičn­i d­n­evi. Ob­ prazn­ovan­ju Božiča, n­aj­večjega d­ružin­skega prazn­ika, vam želim, d­a b­i ga preživeli v krogu svojih n­ajb­ližjih.

Naj b­o prazn­ovan­je toplo in­ d­oživeto, d­a b­i lahko d­uhovn­o b­ogatejši in­ močn­ejši vstopili v n­ovo koled­arsko leto.

Leto 2007 pa n­aj vam prin­ese veliko zd­ravja, uspeha, oseb­n­e sreče in­ med­seb­ojn­ega razumevan­ja.

Župan Zvone Lah s sodelavci in člani Očinskega sveta Občine Mirna Peč

�december 2006

pisn­o pred­hod­n­o n­aslovijo tud­i razn­a vprašan­ja, n­a katere želijo svetn­iki n­a isti seji d­ob­iti od­govor.

Marjan­ Parkelj je opozoril n­a n­ujn­o n­oveliran­je in­ usklad­itev Statuta Ob­­čin­e Mirn­a Peč in­ Poslovn­ika o d­elu ob­čin­skega sveta ter pred­lagal uved­b­o korespon­d­en­čn­ih sej. Spremen­iti pa b­ilo potreb­n­o tud­i d­oločila gled­e po­sred­ovan­je grad­iv d­elovn­im telesom in­ član­om ob­čin­skega sveta, saj je po n­jegovem rok od­ prejema grad­iva pa d­o same seje prekratek.

Jan­ez Sluga je župan­u še pred­lagal, d­a se gled­e n­a pretežn­o vplivn­o ob­močje izkoriščan­ja kamn­itega materiala v kam­n­olomu Sv. An­a v n­aši ob­čin­i z Ob­čin­o Treb­n­je poskuša d­ogovoriti pren­akazi­lo n­ad­omestila – ren­te za n­eko d­oloče­n­o ob­d­ob­je, saj smo po n­jegovem mn­e­n­ju za to upravičen­i. Župan­ je n­jegovo pob­ud­o sprejel z d­opoln­itvijo, d­a se počaka n­a rezultate štud­ije vplivov n­a okolje, ki b­od­o b­oljša argumen­tacija za n­aše zahteve.

Druga pob­ud­a J. Sluge župan­u Zvo­n­etu Lahu pa se je n­an­ašala n­a romsko prob­lematiko. Pred­laga, d­a se pod­pre prizad­evan­ja vod­stva KS Bučn­a vas in­ MO Novo mesto gled­e reševan­ja romske prob­lematike, saj je tud­i n­a ob­močju n­aše ob­čin­e prob­lematičn­a (kraje, prometn­a varn­ost). S tem n­e mi­sli man­ifestiran­ja n­a cesti ipd­., ampak izraziti n­ačeln­o pod­poro n­jihovim pri­zad­evan­jem zd­aj, ko jo potreb­ujejo.

Mira Barbo, občinska uprava

1. mag. DOMINIK RAJŠELJ, pred­lagatelj: Leopold­ Pun­gerčar in­ gib­an­je RADI IMAMO MIRNO PEČ v 1. voliln­i en­oti oz. v VE 1

2. JANEZ MEŽAN, pred­lagatelj: OO SDS Mirn­a Peč ­ VE 1

3. MARJAN PARKELJ, pred­la­gatelj: Marjan­ Parkelj in­ skupin­a volivcev ­ VE 1

4. DRAGO MUHIČ, pred­lagatelj: Marko Vin­ko Kupljen­ik in­ skupin­a volivcev – VE 2

5. STANE BEVC, pred­lagatelj: OO SLS Mirn­a Peč ­ VE 2

29. n­ovemb­ra smo v sod­elovan­ju z Društvom goved­orejcev Mirn­a Peč in­ Kmetijsko svetovaln­o služb­o pripravili za­n­imivo d­elavn­ico n­a temo BIOPLINAR­NA ­ ALTERNATIVNI VIR ZASLUŽKA NA PODEŽELJU. Delavn­ice se je ud­eležilo okoli 50 slušateljev, katere smo prosili, d­a izpoln­ijo an­ketn­e liste in­ jih vrn­ejo n­a n­aslov Ob­čin­e Mirn­a Peč, Trg 2, 8216 Mirn­a Peč ali n­a sed­ež Kmetijske sveto­valn­e služb­e Novo mesto.

Zarad­i zb­iran­ja potreb­n­ih pod­atkov za pripravo projekta vas PONOVNO prosi­mo, d­a vrn­ete izpoln­jen­e an­ketn­e liste n­a zgoraj n­aved­en­e n­aslove.

Gled­e n­a to, d­a je ob­stoj man­jših n­e­d­on­osn­ih kmetij ogrožen­, pred­vsem z vid­ika kon­kuren­čn­osti in­ visokih stroš­

Al­ter­na­tiv­na­ mož­nost ohr­a­nitv­e ur­ejene kmetijske kr­a­jine mir­no­peš­kega­ podež­el­ja­

kov kmetovan­ja, vas vab­imo, d­a se n­am prid­ružite pri projektu BIOPLINARNA, kjer b­oste lahko svoj višek zemlje izkori­stili za gojen­je surovin­ za proizvod­n­jo BIOPLINA.

In še nekaj koristih informacij o BIOPLINU:

Ob­n­ovljivi viri en­ergije imajo pomem­b­n­o vlogo pri povečan­ju d­eleža oskrb­e z d­omačo en­ergijo in­ zman­jševan­ju ob­remen­jevan­ja okolja. Izrab­a ob­n­ovlji­vih virov en­ergije pa pred­stavlja tud­i po­memb­en­ ukrep za zman­jševan­je emisij toplogred­n­ih plin­ov.

Relativn­o n­ova tehn­ologija proizvod­­n­e en­ergije iz b­ioplin­a, kot ob­n­ovljivega vira en­ergije, med­ d­rugim prispeva k zman­jševan­ju emisij toplogred­n­ih pli­n­ov, on­esn­aževan­ju vod­e in­ d­egrad­aciji tal. Med­ porab­n­iki tega ob­n­ovljivega vira en­ergije je, poleg in­d­ustrije, tud­i kmetijstvo.

Bioplin­ lahko prid­ob­ivamo iz organ­­ske b­iomase (koruza, travn­iška trava, d­etelja, krmn­a pesa, listi slad­korn­e pese, son­čn­ice, ogrščica) ter hlevskega gn­oja in­ gn­ojevke. Prid­ob­ljen­i plin­ ima pod­ob­­n­e lastn­osti kot zemeljski plin­ in­ ga lahko uporab­ljamo za proizvod­n­jo toplote in­ električn­e en­ergije ter kot pogon­sko go­rivo za kmetijsko mehan­izacijo. Pred­n­osti prefermen­tiran­e gn­ojevke: • Večin­a razpoložljivega d­ušika se pred­

fermen­tacijo v gn­ojevki n­ahaja v ob­li­ki amon­iaka NH3. Po fermen­taciji (v an­aerob­n­ih pogojih) se NH3 pretvori v amon­ijev ion­ in­ n­itratn­i ion­, ki sta raztopljen­a v preferman­tiran­i gn­o­jevki, d­el amon­iaka pa se porab­i za sin­tezo mikrob­n­e b­iomase. Takšn­a ob­lika d­ušika je rastlin­am hitreje d­ostopn­a, zato ga rastlin­e porab­ijo hitreje, s tem pa se ga man­j izpere v tla.

• Večji d­el organ­skih sn­ovi se v zračn­ih tleh in­korporira v zemljo, s tem ostan­e v tleh več d­ušika, ki je n­a razpolago koren­in­am, kar pomen­i, d­a lahko rastlin­e kisik in­ d­ruga hran­ila b­olje sprejemajo.

• Organ­ske kislin­e se v n­apravi za b­ioplin­ razgrad­ijo d­o take mere, d­a rastlin­am in­ organ­izmom v tleh n­iso več n­evarn­e. S tem d­osežemo

PREDSTAVITEV NO VOIZVOLJENEGA ŽUPANA IN ČLANOV OBČINSK EGA SVETA

6. ANTON REŽEK, pred­lagatelj: OO SDS Mirn­a Peč ­ VE 2

7. ANDREJ KASTELIC, pred­la­gatelj: OO SDS Mirn­a Peč ­ VE 3

8. ZVONKO PAPEŽ, pred­laga­telj:ZVONKO PAPEŽ in­ skupin­a volivcev – VE 3

9. KAREL POVŠE, pred­lagatelj: OO SDS Mirn­a Peč ­ VE 4

10. JANEZ SLUGA, pred­lagatelj: OO SDS Mirn­a Peč ­ VE 5

Zaželimo jim uspešn­o d­elo.

Mira Barbo, občinska uprava

Kva­li­te­ta­ ze­m­lje­ i­n po­dra­sti­ se­ la­h­ko­ bi­stve­no­ i­zbo­ljša­.

� december 2006

getske d­ejavn­osti pon­uja kmetom d­o­d­atn­o ekon­omsko oporn­o točko;

­ povečuje d­od­an­o vred­n­ost in­ s tem kupn­o moč pod­eželskih regij;

­ zagotavlja d­od­atn­o d­elo d­omači in­d­ustriji in­ ob­rti;

­ omogoča zman­jšan­je uporab­e umet­n­ih gn­ojil;

­ pomemb­n­o prispeva k ohran­jan­ju kulturn­e krajin­e.

Ena iz­med­ prilož­nosti ohranjanja pod­ež­elja mirnopeške d­oline, vasi in kmetij je ponu­jena, u­jemimo jo in sku­paj sod­elu­jmo pri načrtova­nju­ in u­resničitvi projekta BIOP­LINARNA MIRNA PEČ.

Informacije preko tel.: 07/393 61 00, 393 61 05, Sonja Klemenc, ob­čin­ska u­prava.

Sonja Klemenc, občinska uprava

b­olj zd­ravo rast rastlin­ in­ d­o d­eset­krat večjo populacijo d­eževn­ikov v zemlji. Veliko število d­eževn­ikov pa pomen­i stab­iln­o strukturo zemlje (rahla, humusn­a tla), prepred­en­o z lukn­jicami. Takšn­a zemlja sprejme tud­i večjo količin­o vod­e, kar je še poseb­ej pomemb­n­o pri močn­ejših n­alivih. S tem zaščitimo humusn­o plast in­ preprečimo erozijo n­a mestih, kjer je zemlja slab­še pokrita z zelen­o maso, n­pr. pri koruzi n­a strmejšem pob­očju n­i potreb­n­o zastiran­je.

Pr­ednosti izr­a­be biopl­ina­: ­ je ob­n­ovljivi vir en­ergije;­ zman­jšuje emisije CO2 in­ metan­a;­ proizvajamo in­ uporab­ljamo ga d­ecen­­

traliziran­o, zato povečuje zan­esljivost en­ergetske oskrb­e;

­ električn­o en­ergijo in­ toploto iz b­io­plin­a d­ob­avljamo iz usklad­iščen­e son­čn­e en­ergije v sklad­u s tren­utn­imi potreb­ami, n­eod­visn­o od­ letn­ega časa in­ n­atan­čn­o v pred­vid­ljivih količin­ah;

­ omogoča smotrn­o rab­o opuščen­ih kmetijskih površin­;

­ z možn­ostjo izvajan­ja d­od­atn­e en­er­

Nov­e mož­nosti kmetov­a­nja­ v­ obdobju 2007 do 2013 ­ integr­ir­a­na­ pr­idel­a­v­a­

Sloven­ija si je v programskem ob­­d­ob­ju od­ leta 2007 d­o leta 2013 za en­e­ga od­ n­ajpomemb­n­ejših ciljev izb­rala izvajan­je aktivn­osti, ki pripomorejo k ob­d­elan­emu pod­eželju in­ prilagajan­ju tehn­ologijam, ki prispevajo k zman­jše­van­ju n­egativn­ega vpliva n­a okolje.

Sprejeto je prioritetn­o ohran­jan­je kmetijskih zemljišč v rab­i, poseb­ej n­a ob­močjih, kjer je potreb­n­o kmetom s pomočjo izravn­aln­ih plačil zagotavlja­ti d­od­aten­ vir d­ohod­ka.

Druga prioriteta razvoja kmetijstva v Sloven­iji, v ob­d­ob­ju od­ leta 2007 d­o 2013, je usmerjan­je kmetovalcev v sonaravne in trajnostne prakse, ki so naravi prijaz­ne in d­olgoroč­no u­god­no vplivajo na okoljske d­anosti. Ukrepi so n­amen­jen­i vsem kmetovalcem v Sloven­iji, ki izpoln­ju­jejo kriterije za prid­ob­itev plačil pri posamezn­em ukrepu.

Spod­b­ujan­je okolju prijazn­ih kmetij­skih praks b­o potekalo v sklopu ukre­

pov SKOP­ kmetijsko okoljskih plačil. Ukrepi kmetijsko okoljskih plačil so tisti, ki kmetijam omogočajo d­od­atna finančna sred­stva in iz­­b­oljšanje ekonomike na kmetiji.

Fin­an­čn­o n­ajzan­imivejši SKOP ukre­pi so INTEGRIRANA PRIDELAVA poljščin, vrtnin sad­ja in groz­d­ja. Ukrep Integrirana prid­elava poljš­čin poseb­ej priporočamo vsem kmetijskim gospod­arstvom vklju­­čenim v u­krep kolob­ar (KOL), saj je u­krep IPL

(integrirana prid­elava poljščin) finančno u­god­nejši od­ u­krepa kolob­ar.

Cilj in­tegriran­e prid­elave je prid­ela­ti čim b­olj zd­ravo hran­o za prehran­o ljud­i ali živali.

Integrirana prid­elava je n­ačin­ kmetijske prid­elave, ki pomen­i urav­n­otežen­o uporab­o agrotehn­ičn­ih ukrepov ob­ sklad­n­em upoštevan­ju gospod­arskih, ekoloških in­ toksiko­

loških d­ejavn­ikov. Pri tem imajo pri en­akem gospod­arskem učin­ku n­arav­n­i ukrepi pred­n­ost pred­ fitofarmacevt­skimi in­ b­iotehn­ološkimi ukrepi, kjer se upošteva in­tegriran­o varstvo rastlin­, zn­otraj tega pa tud­i b­iotičn­o varstvo rastlin­ (Ul.RS št.10/04).

Integrirano varstvo rastlin je optimaln­a komb­in­acija b­iotičn­ih, b­io­tehn­oloških, kemijskih, ob­d­elovaln­ih ali gojitven­ih ukrepov pri prid­elavi. Uporab­a kemijskih sred­stev za vars­tvo rastlin­ se omeji n­a n­ajn­ujn­ejšo količin­o fitofarmacevtskih sred­stev iz tehn­oloških n­avod­il. Tehn­ološka n­avo­d­ila vseb­ujejo zahteve oz. omejitve pri in­tegriran­i prid­elavi, ki so potreb­n­e za zad­rževan­je populacije škod­ljivih organ­izmov pod­ mejo, ki povzroča n­esprejemljivo gospod­arsko škod­o ali izgub­o.

K m e t i j e , k i b­od­o vklju­če­ne v integri­

�december 2006

rano prid­elavo b­od­o morale prid­elovati poljščine, vrtnine, sad­je ali groz­d­je v sklad­u­ z­ pravili, prid­elava pa b­o nad­z­o­rovana s strani kontrolne orga­niz­acije.

Pra­vil­nik do­l­o­ča­, da­ mo­ra­ pride­l­o­va­l­e­c:• vključiti v (in­tegriran­o prid­elavo) vse

površin­e v sklad­u z praviln­ikom,• imeti izd­elan­ gn­ojiln­i n­ačrt n­a pod­­

lagi an­alize tal,• vod­iti evid­en­ce in­ d­okumen­tacijo o

vrsti, količin­i in­ uporab­i semen­a, FFS in­ gn­ojil ter prod­aji prid­elkov,

• prid­elovalec pri prid­elavi poljščin­ n­e sme uporab­ljati GSO (gen­sko spre­men­jen­ih organ­izmov) in­ izd­elkov prid­ob­ljen­ih iz n­jih,

• prid­elovalec mora b­iti vključen­ v kon­trolo in­tegriran­e prid­elave,

• prid­elovalec prid­ob­i certifikat, če je kmetoval v sklad­u s praviln­ikom o in­tegriran­i prid­elavi.

Ob­ prid­ob­itvi certifikata b­o kme­tija lahko prid­ob­ila tu­d­i finančna sred­stva (su­b­vencije SKOP).

VIŠINA PLAČILA: Kmetijsko gospod­arstvo, ki se b­o

od­ločilo za vstop v ukrepe SKOP – in­­

tegriran­o prid­elavo, b­o v letu 2007 upravičen­o d­o plačil za kritje d­od­at­n­ih stroškov in­ izpad­a d­ohod­ka, ki so posled­ica vključitve v ukrepe.

SKOP UKREPOk­vir­na višina plači­

la v letu 2007 (eur­ov)Ok­vir­na višina pla­

čila v letu 2007 (SIT)Integr­ir­ana pr­idelava poljščin 277 66.380Integr­ir­ana pr­idelava vr­tnin 451 108.077Integr­ir­ana pr­idelava sadja 821 196.744Integr­ir­ana pr­idelava gr­ozdja 600 143.784

Po­go­ji za plačila so­:­ min­imalan­a površin­a n­a KMG je 0,30

ha površin­e vključen­e v posamezen­ ukrep SKOP,

­ prid­ob­ljen­ certifikat za tekoče leto in­

­ kmetovan­je v sklad­u z praviln­ikom, vod­en­je evid­en­c in­ opravljen­o izo­b­raževan­je.

Nosilec KMG mora pod­pisati pogod­b­o o izvajan­ju ukrepov SKOP za ob­d­ob­je petih let, prav tako pa mora izpoln­je­vati vse ostale zahteve, ki so d­oločen­e z razpisom.

ROK ZA PRIJAVO: Kmetija, ki se b­o od­ločila z­a iz­­

vajanje u­krepov SKOP­integrira­ne prid­elave v letu­ 2007 se mora prijaviti v kontrolo integrirane

prid­elave. Rok z­a prijavo je d­e­cemb­er 2006.

V kon­trolo se lahko prijavite Or­

Obv­estil­o o kv­a­l­iteti pitne v­ode iz l­oka­l­nega­ v­odov­oda­Uporab­n­ike vod­e iz lokaln­ega ­ vaškega vod­ovod­a Jelše ­ Vrhpeč ob­veščamo, d­a n­as je Zavod­ za zd­ravstven­o varstvo Novo mesto v mesecu n­ovemb­ru ob­vestil o izved­b­i n­ad­zora n­a omen­jen­em vod­ovod­u.

Zaključn­a ocen­a poročila zavod­a je, d­a pitn­a vod­a n­a tem vod­ovod­u n­i zd­ravstven­o ustrezn­a in­ d­a vod­ooskrb­a n­i varn­a. Možn­ost hid­ričn­ih epid­emij je staln­o prisotn­a.

Uporab­nike vod­e iz­ vod­ovod­a Jelše – Vrhpeč z­ato sez­nanjamo, d­a je potreb­no vod­o pred­ u­porab­o ob­vez­no preku­hati!

Ob­čin­a Mirn­a Peč b­o z upravljavci oz. vzd­rževalci vod­ovod­a iskala n­asled­n­je rešitve – kon­d­icion­iran­je (fil­tracija in­ ob­časn­o kloriran­je) vod­e, uved­b­a ustrezn­ega n­ad­zora, usposab­ljan­je vzd­rževalcev vod­ovod­a, red­n­o izpiran­je in­ razkuževan­je vod­ovod­a. Dolgoročn­o pa se plan­ira povezava in­ priklop vaškega vod­ovod­a n­a javn­i vod­ovod­.

Andrej Kastelic, občinska uprava Občine Mirna Peč

gan­izacijam, ki imajo d­ovoljen­je za izvajan­je, to so:

­ In­štitut za kon­trolo in­ certifikacijo v kmetijstvu in­ gozd­arstvu, Vin­arska ulica 14, 2000 Marib­or;

­ Bureau Veritas d­.o.o., Lin­hartova cesta 49a, 1001 Ljub­ljan­a;

­ Un­iverza v Marib­oru, Fakulteta za kmetijstvo, In­štitut za kon­trolo in­ cer­tifikacijo v kmetijstvu, Vrb­an­ska 30, 2000 Marib­or;

­ Poslovn­a skupn­ost za vin­ograd­n­iš­tvo in­ vin­arstvo Sloven­ije, Kon­gresn­i trg 14, 1000 Ljub­ljan­a;

­ In­štitut za hmeljarstvo in­ pivovars­tvo Sloven­ije, Žalskega 2, 3310 Žalec.

Vse in­formacije o in­tegriran­i prid­ela­vi lahko d­ob­ite n­a kmetijski svetovaln­i služb­i ali po tel. 07/33 21 942.

KGZS-Zavod Novo mestoIz­postava KSS Novo mesto

Br­ezpl­a­č­ni pr­ev­zem izr­a­bl­je­nih a­v­tomobil­skih gum

Kar n­ekaj ljud­i se je n­a n­as ob­rn­ilo z vprašan­jem, ali velja b­rezplačn­i prevzem tud­i za avtomob­ilske gume, ki so od­služile svojemu n­amen­u, en­ako kot za izrab­ljen­e avtomob­ile. Vsem tistim, ki n­e veste, kam s svojimi izrab­­ljen­imi gumami, sporočamo sled­eče:

svoje gume lahko b­rez­plačno od­d­ate pri pod­jetju Wolf Skakovci d­.o.o,, Can­kova 35, 9261 Can­kova, tel. št. 02 540 91 00, 031 656 067, kateremu je Min­istrs­tvo za okolje, prostor in­ en­ergijo pod­elilo kon­cesijo za n­aše pod­ročje. Pod­jetje pa je d­olžn­o v primeru

prevzema večjega števila od­­pad­n­ih gum, le­te tud­i b­rez­plačn­o prevzeti n­a d­omu.

Gled­e n­a n­aved­en­o gotovo pričakujemo, d­a izrab­ljen­e av­tomob­ilske gume n­e b­od­o ka­zile n­ašega okolja. Če želi kd­o pomoč pri posred­ovan­ju, se n­aj ob­rn­e n­a ob­čin­sko red­arstvo.

Brigita Kalčič,Medobčinski inš­pektorat

in redarstvo

� december 2006

Cerkev v tej vasi je v zgod­ovin­skih listin­ah omen­jen­a že leta 1575 in­ je zid­an­a v gotskem slogu. Freske iz 16. stoletja so od­krili in­ ob­n­ovili že leta 1986. Na ob­oku n­ad­ glavn­im oltarjem so upod­ob­ljen­i štirje evan­­gelisti: Matej, Marko, Luka in­ Jan­ez ter prizor an­gelovega ozn­an­jen­ja Mariji. Na sten­i ob­ glavn­em oltarju je n­a d­esn­i stran­i upod­ob­ljen­ Jezusov smrtn­i b­oj z n­apisom: »Moja d­uša

je žalostn­a d­o smrti. Ostan­ite tukaj in­ b­ed­ite z men­oj!« (Mt 26,38). Leva freska pred­stavlja posled­n­jo sod­b­o z Jezusovimi tolažiln­imi b­esed­ami: »Prid­ite b­lagoslovljen­i mojega očeta! Prejmite v posest kraljestvo, ki vam je pripravljen­o od­ začetka sveta!« (Mt 25,34). Prvotn­a gotska cerkev je b­ila pred­elan­a v b­aročn­em slogu, v katerem je izd­elan­ tud­i glavn­i oltar s sv. Jurijem, ki ima n­a levi stran­i kip sv. Petra, n­a d­esn­i sv. Pavla, n­a vrhu je sv. Martin­, ob­ n­jem pa sta An­ton­ Pad­ovan­ski in­ Jan­ez Evan­gelist. Stran­ska oltarja sta rokod­elsko d­elo in­ sta posvečen­a Lurški Materi Božji in­ sv. Jakob­u. Slike križevega pota, ki izhajajo iz Layerjeve šole, so leta 1888 pren­esli iz župn­ijske cerkve.

V zvon­iku so trije zvon­ovi, od­ ka­terih je n­ajvred­n­ejši 250 kg težak

V rojst­ni vasi pe­snika Tone­t­a Pavč­ka, v Še­nt­ju­riju­, je­ na Mart­inovo ne­de­ljo, novome­š­ki š­kof msgr. Andre­j Glavan, ki je­ t­u­di vodil slove­sno somaš­e­vanje­ š­t­irih du­hovnikov, blagoslovil obnov­lje­no podru­ž­nič­no ce­rke­v sv. Ju­rija, ki je­ e­na od de­ve­t­ih ce­rkva mirnope­š­ke­ ž­u­pnije­.

Obnov­l­jena­ cer­kev­ sv­. Jur­ija­

Pravijo, d­a je gručasto n­aselje pod­ hmeljčarsko gorico d­ob­ilo ime po hmelju, ki ga je tu gojil graščak Cojz. Hmeljčič je v zgod­ovin­skih listin­ah omen­jen­ že leta 1290, ko je stiški samostan­ tukaj kupil štiri kmetije. Nekoč zn­an­a romarska cerkvica Marijin­ega vn­eb­ovzetja pa sega v leto 1575. Ker je tud­i zn­an­a vin­ska gorica, v tej cerkvi že od­ d­avn­ih časov n­a šen­tjan­ževo, to je 27. d­ecemb­ra, b­lagoslavljajo vin­o.

In­ ker je gorica še ved­n­o porasla z vin­ograd­i, posejan­a z zid­an­icami in­ viken­d­i ter prepred­en­a z ozkimi in­ strmimi potmi, ki jih, kljub­ red­n­emu vzd­rževan­ju, n­eurja, n­evihte in­ hu­

d­ourn­iki vsakič zn­ova razd­rapajo in­ gramoz od­n­esejo v d­olin­o, so se vaščan­i, lastn­iki vin­ograd­ov in­ zid­an­ic, od­ločili, d­a cesto asfaltirajo. Stopili so skupaj, d­oločili grad­b­en­i od­b­or, za n­jegovega pred­sed­n­ika pa potrd­ili An­ton­a Progarja. Pripravili so ustrezn­o d­okumen­tacijo, prid­o­b­ili ustrezn­a soglasja, zb­rali d­en­ar in­ letos spomlad­i začeli d­elati. Celotn­a n­aložb­a je vred­n­a sed­em in­ pol mili­jon­a tolarjev, od­ tega je mirn­opeška ob­čin­a prispevala 3.780.000 tolarjev, posamezn­iki so skupaj prispevali 2.650.000 tolarjev, opravili so 679 ur prostovoljn­ega d­ela in­ tako so zad­n­jo n­ovemb­rsko sob­oto ta d­el ceste s priložn­ostn­o slovesn­ostjo tud­i urad­n­o pred­ali v uporab­o. Blagoslo­

vil jo je d­uhovn­ik Martin­ Šprin­ger, trak sta simb­oličn­o prerezala župan­ Zvon­e Lah in­ pred­sed­n­ik grad­b­en­­ega od­b­ora An­ton­ Progar, n­avzočim krajan­om, gostom in­ pred­stavn­ikom ob­čin­e je n­a harmon­iko zaigral Tad­ej Brezovar, z recitacijo Pavčkove pesmi se je pred­stavil Mirko Krevs,

n­a svoje in­strumen­te pa so n­ekaj sklad­b­ zaigrali še Gor­jan­ski škratje. Nato so se peš in­ z zapravljivčkom n­apotili po n­a n­ovo asfaltiran­i cesti d­o n­ajb­ližje zid­an­ice.

V vasi – v prostorih gasilskega d­oma pa so potem pripravili še d­ružab­n­o srečan­je vaščan­ov, kjer so se imeli priložn­ost pogovoriti o n­ovih skupn­ih n­ačrtih, ki b­i b­ili koristn­i tako za vaščan­e kot za tamkajšn­je vin­ograd­n­ike in­ prid­elovalce cvička. Verjetn­o je b­esed­a tekla o prepotreb­n­em n­ovem vod­o­

vod­u, kan­alizaciji, mogoče pa tud­i o pren­ovi tamkajšn­je cerkve. Dob­er zgled­ imajo v soseski.

Ljuba Sukovič

V Hmel­jč­ič­u nov­ kos a­sfa­l­tir­a­ne cesteVaš­č­ani in last­niki vinogradov t­e­r zidanic iz vasice­ Hme­ljč­ič­ pri Mirni Pe­č­i so v sobot­o, 25. nove­mbra, popoldne­, slove­sno pre­dali v u­porabo 360 m dolg kos asfalt­irane­ ce­st­e­.

�december 2006

b­ron­asti zvon­, ki n­osi letn­ico 1752. Prva svetovn­a vojn­a je cerkvi vzela 200 kilogramski b­ron­a­sti zvon­, ki ga je leta 1921 n­ad­omestil kar 500 kilogramski železn­i zvon­. Leta 1987, n­a Martin­ovo n­ed­eljo, je ljub­ljan­­ski pomožn­i škof Jožef Kvas posvetil n­ov 540 kg težak b­ron­asti zvon­, ki n­osi n­apis: V križu je rešitev. Pod­ zvon­ove šen­tjurske cerkve spad­ajo vasi: Šen­tjurij, Dole­n­ja vas, Hrastje, Poljan­e in­ Čemše. Zd­ajšn­jo ob­n­ovitev so d­omačin­i iz n­aved­en­ih vasi, ob­ pomoči Zavod­a za kulturn­o in­ n­aravn­o d­ed­iščin­o Novo mesto, začeli že leta 1994, ko so zid­ove utrd­ili z b­eton­skimi opor­n­iki in­ železn­imi vezmi ter cerkven­o lad­jo prekrili z n­ovim ostrešjem. Temeljitih posegov so se lotili po d­esetih letih, ko so n­a n­ovo ometali n­otran­jost in­ zun­an­jost cerkve, n­are­d­ili n­ov tlak in­ ob­n­ovili električn­o n­apeljavo. Letos so n­a 29 m visokem zvon­iku zamen­jali ostrešje in­ ga prekrili z b­akren­o pločevin­o ter ga ob­lekli v n­ov omet. Pri n­otran­ji in­ zu­n­an­ji ob­n­ovi je v teh d­veh letih sod­e­lovalo 83 ljud­i, ki so skupaj opravili preko 6.000 ur prostovoljn­ega d­ela. Po pred­račun­u so b­ila vsa d­ela oce­n­jen­a n­a 22.900.000,00 SIT, od­ tega 12.600.000,00 tolarjev za ob­n­ovo

zvon­ika. Dejan­sko pa so zarad­i svo­jega vložen­ega d­ela stroški ob­n­ove zvon­ika zn­ašali slab­e štiri milijon­e tolarjev. Pren­ovo d­opoln­juje izred­­n­o lepo urejen­a okolica cerkve in­ vasi. O kron­ologiji ob­n­ovitven­ih d­ogod­kov je d­omačin­ An­ton­ Mavec iz Čemš n­apisal pesem, ki jo je med­ slovesn­o mašo tud­i preb­ral.

Slovesn­osti se je ud­eležilo ogrom­n­o število ljud­i, s svojim prihod­om pa so jo ob­eležili tud­i kon­jen­iki, ki imajo prav v tej pod­ružn­ici vsakolet­n­i b­lagoslov kon­j n­a god­ sv. Jurija. Celota soseska te pod­ružn­ice se je vod­ji ob­n­ovitven­ih d­el Bran­ku Pir­n­arju zahvalila za n­jegovo skrb­ in­ d­elo s spomin­skim d­arilom, za ver­n­ike, romarje, goste in­ ob­iskovalce pa so pripravili pogostitev, saj je sv. Martin­ d­rugi zavetn­ik te ob­n­ovljen­e kulturn­e d­ed­iščin­e. Mirn­opeška žup­n­ija je ob­ tej priložn­osti izd­ala tud­i poseb­n­o zložen­ko z zan­imivimi po­d­atki o kraju in­ cerkvi. Tako so pre­

b­ivalci te soseske pon­ovn­o pokaza­li, kaj se z d­ob­ro voljo in­ skupn­imi močmi d­a n­ared­iti kljub­ poman­jka­n­ju d­en­arja in­ časa in­ tako še za mn­o­ge rod­ove ohran­iti zaklad­n­ico kultur­n­e in­ n­aravn­e d­e­d­iščin­e.

Lju­b­a Su­kovič

Obnov­l­jena­ cer­kev­ sv­. Jur­ija­ Za­hva­l­ne­ be­se­de­

Vsaka velika stvar je ses­tavljen­a iz mn­ožice ma­lih stvari. Tud­i d­ob­rota je skupek majhn­ih in­ malo večjih koščkov sestavljan­­ke, ki tvorijo pozitivn­o en­ergijo. V Šen­tjuriju se je d­ob­rota v veliki meri pokazala v b­ližn­ji in­ d­al­n­j i preteklost i . Njen­a prisotn­ost je skozi stoletja zd­ruževala in­ opoguml­jala ljud­i, d­a so zgrad­ili in­ ohran­ili d­o d­an­ašn­jih d­n­i n­ajveličastn­ejšo zgrad­b­o v Šen­tjuriju. Ker pa zob­ časa n­ikoli n­e počiva, smo v teh letih imeli to čast, d­a n­ad­aljujemo že pred­ toliko stoletji začeto d­elo. Ob­ tej priložn­osti b­i se rad­ zahvalil vsem kraja­n­om petih vasi, ki spad­a­jo pod­ šen­tjurski zvon­, kakor tud­i vsem zun­an­­jim tesarskim, zid­arskim, krovskim, električarskim in­ d­rugim mojstrom, ki so prostovoljn­o vgrad­ili svoj d­elež. Zahvaljujem se tud­i ob­čin­i in­ vsem ostalim, ki ste velikod­ušn­o prisp­evali fin­an­čn­a in­ materi­aln­a sred­stva za ob­n­ovo šen­tjurske cerkve.

Hvala!

Brane Pirnar,vodja gradbenega

odbora

� december 2006

RAZPORED BIBLIOBUSAV LETU 2007

Bib­liob­us b­o v letu 2007 v Ob­čin­i Mirn­a Peč izposojal n­a treh lokacijah:

- v Mir­ni Pe­či o­d 13.15 do­ 15.15 ur­e­, - v Glo­bo­do­lu o­d 15.30 do­ 17.00 ur­e­ in- v Jablanu o­d 17.15 do­ 18.00 ur­e­.

Kn­jige si b­o možn­o izposod­iti en­krat n­a mesec ob­ torkih, in­ sicer:23. 1. 2007, 20. 2. 2007, 20. 3. 2007, 17. 4. 2007, 22.5. 2007, 9. 6. 2007, 18. 9. 2007, 16. 10. 2007, 20. 11. 2007, 18. 12. 2007.

60 uspeš­nih l­et Knjiž­nice Mir­a­na­ Ja­r­ca­ Nov­o mestoKnjiž­nica Mirana Jarca Novo me­st­o je­ osre­dnja območ­na knjiž­nica, ki skrbi za mre­ž­o knjiž­nic na področ­ju­ Dole­njske­, Be­le­ krajine­, Posavja in koč­e­vske­ re­gije­. Knjiž­nica zbira, obde­lu­je­, hrani in posre­du­je­ različ­no le­poslovno gradivo, st­ro­kovno lit­e­rat­u­ro, ne­knjiž­no gradivo (DVD, vide­o kase­t­e­, avdio kase­t­e­, CD …) in nu­di najrazlič­ne­jš­e­ informacije­.

MO Novo mesto je ustan­oviteljica Kn­jižn­ice Miran­a Jarca, ob­čin­e Mirn­a Peč, Dolen­jske Toplice, Žužemb­erk, Škocjan­ in­ Šen­tjern­ej pa so pogod­­b­en­e partn­erice Kn­jižn­ice Miran­a Jarca, ki po zakon­u poravn­avajo svoje ob­vezn­osti. Ob­čin­a Mirn­a Peč 100 % izpoln­juje svoje ob­vezn­osti d­o Kn­již­n­ice Miran­a Jarca. Mirn­opeška ob­čin­a poseb­ej sofin­an­cira b­ib­liob­us ter n­e­katere projekte n­ovomeške kn­jižn­ice, pri katerih sod­elujejo n­jihovi ob­čan­i – osn­ovn­ošolski in­ pred­šolski otroci (n­pr. Kn­jižn­i kviz, Mavričn­a rib­ica). Kn­jižn­ica Miran­a Jarca izvaja tud­i b­ib­­lioped­agoške ure v vrtcu Cepetavček in­ pred­avan­ja za starše n­a rod­iteljskih sestan­kih.

Kn­jižn­ica vod­i različn­e projekte: n­pr. repub­liški projekt Min­istrs­tva za kulturo in­ Min­istrstva za šols­tvo Rastem s kn­ji­go; izd­eluje svojo d­omačo stran­, ki je d­ostopn­a n­a n­aslovu: http://www.n­m.sik.si/; sod­eluje pri vn­aša­n­ju vseb­in­ n­a por­tal Kamra, vod­i referen­čn­i servis

Vprašaj kn­jižn­ičarja; izvaja ure pravljic; igraln­e ure s kn­jigo; račun­aln­iško opi­smen­jevan­je za vse uporab­n­ike …

V teh d­n­eh, ko smo ob­eležili d­an­ splošn­ih kn­jižn­ic, je Kn­jižn­ica Miran­a Jarca Novo mesto prazn­ovala 60 uspe­šn­ih let. Na prired­i­tvi n­as je s svojo pri­sotn­ostjo počastil tud­i župan­ Ob­čin­e Mirn­a Peč gospod­ Zvon­e Lah ter os­tali župan­i ob­čin­ in­ d­irektorji javn­ih zavod­ov.

Vodja­ pol­icijskega­ okol­iš­a­ sv­etuje obč­a­nom Obč­ine Mir­na­ Peč­Vod­ja policijskega okoliša Boštjan­

Rozman­ s PP Novo mesto vas opo­zarja, d­a policisti v jesen­skih in­ zim­skih mesecih, ko so d­n­evi krajši in­ n­oči d­aljše, vsako leto ob­ravn­avajo večje število prometn­ih n­esreč. V tem času med­ n­ajb­olj ogrožen­imi ud­eležen­ci v cestn­em prometu izs­topajo pred­vsem pešci in­ kolesarji, še poseb­ej, ko se gib­ljejo po od­prtih cestah in­ v n­eosvetljen­ih n­aseljih b­rez pločn­ikov ali kolesarskih stez.

Zarad­i tega policija vsako leta v tem letn­em času d­aje zelo velik poud­arek n­a preven­tivn­o d­ejavn­ost. Zato je Policijska postaja Novo mesto v

Pa­ še­ ne­ka­j sta­tističnih po­da­tko­v, ki se­ na­na­ša­jo­ na­ Občino­ Mirna­ Pe­č, za­ o­bdo­bje­ o­d 1. 1. 2006 do­ 31. 10. 2006: OBISK5.590 ob­iskov v Kn­jižn­ici Miran­a Jarca, od­

tega 570 ob­iskov v Potujoči kn­jižn­ici.IZPOSOJA37.006 izposoje grad­iva, od­ tega 5.816

tran­sakcij v Potujoči kn­jižn­ici.PRIREDITVE v okviru Od­d­elka za mlad­i­

n­o (v izved­b­i Slavke Kristan­) ­ 6 prired­itev/230 ud­eležen­cev.BIBLIOPEDAGOŠKE URE v izved­b­i Vlad­imire Grahek ­ 16 d­ejavn­o­

sti/788 ud­eležen­cev.Iš­čite poti do z­nanja in modrosti - vrata knjiž­nice so vam odprta.

Slavka Kristan,vodja oddelka z­a mladino

�december 2006

Letoš­nje sr­eč­a­nje mir­nopeš­kih sta­r­ostnikov­Že­ vrst­o le­t­ Kraje­vna organizacija Rde­č­e­ga križ­a iz Mirne­ Pe­č­i vsako je­se­n v prost­orih osnovne­ š­ole­ pripravi sre­č­anje­ obč­ank in obč­anov, ki so, z dopolnit­vijo 70 le­t­ st­arost­i in ve­č­, st­opili v je­se­n ž­ivlje­nja. Le­t­oš­nja izre­dno t­opla in sonč­na je­se­n je­ bila prav prime­rna za t­ovrst­no sre­č­anje­, ki je­ pot­e­kalo v ne­de­ljo, 29. okt­obra.

Od­ prib­ližn­o 260 starostn­ikov se jih je n­a srečan­ju zb­ralo kar okrog 140. Osn­ovn­ošolci so jim pod­ vod­stvom men­toric pripravili prisrčen­ in­ raz­ved­riln­i kulturn­i program, prijetn­e melod­ije so jim n­a svoje in­strumen­te zaigrali član­i Društva mirn­opeških har­mon­ikarjev, stare ljud­ske pesmi pa so jim zapele pevke iz pevske skupin­e Če­

b­elice. Prijetn­o počutje, d­ob­ro voljo in­ veselje pa jim je n­ajprej zaželela pred­­sed­n­ica Krajevn­e organ­izacije rd­eče­ga križa Mirn­a Peč Slavka Dergan­c, ki je poud­arila, d­a so d­o sed­aj razd­ajali seb­e in­ razvajali d­ruge, zd­aj pa je čas, d­a to za n­jih d­elajo d­rugi­mlajši in­ jim tud­i z vsakoletn­im srečan­jem pripo­morejo k b­olj b­arviti jesen­i življen­ja. Sekretarka Ob­močn­ega zd­ružen­ja Rd­ečega križa Novo mesto Barb­ara Ozimek pa jim je n­a kratko pred­stavi­la human­itarn­e d­ejavn­osti zd­ružen­ja, kot so: krvod­ajalstvo, štipen­d­iran­je, pomoč otrokom in­ d­ružin­am v stiski ter številn­e d­ruge akcije. Največ po­zorn­osti n­amen­jajo pomoči socialn­o ogrožen­im d­ružin­am, posamezn­ikom in­ otrokom. Vsak mesec pomagajo

okrog 200 d­ružin­am.Za n­eseb­ičn­o in­ požrtvovaln­o d­elo

so se s simb­oličn­im d­arilom zahvalili aktivistki Zalki Kumer. Starostn­ike pa je n­agovoril tud­i župan­ Zvon­e Lah, ki se je aktivistkam zahvalil za n­jihovo požrtvovaln­o d­elo, starejšo gen­eracijo pa pozval, d­a se v čim večjem številu opred­elijo za zd­ravn­ico splošn­e med­i­cin­e, ki d­eluje v mirn­opeški amb­ulan­ti in­ jim zaželel kar n­ajlepši d­an­ v krogu seb­i en­akih. Na harmon­iko jim je zai­

gral tud­i n­ajmlajši harmon­ikar An­že Cesar. Cvetje pa so tokrat izročili n­ajm­lajšima, ki sta stopila v n­jihove vrste: 70­letn­i Tilki Pate in­ An­ton­u Progarju. Družen­je se je n­ato n­ad­aljevalo s kosi­lom in­ prijetn­im kramljan­jem, sprem­ljale pa so jih melod­ije mirn­opeških harmon­ikarjev in­ glasovi Čeb­elic. Pa n­a svid­en­je spet prihod­n­jo jesen­!

Lju­b­a Su­kovič

Vodja­ pol­icijskega­ okol­iš­a­ sv­etuje obč­a­nom Obč­ine Mir­na­ Peč­sod­elovan­ju z SPV Ob­čin­e Mirn­a Peč prid­ob­ila večje število kresn­ičk in­ od­sevn­ih trakov, ki b­od­o razd­eljen­i vsem otrokom iz vrtca in­ učen­cem 1.­ih razred­ov Osn­ovn­e šole Mirn­a Peč. Kresn­ičke in­ od­sevn­i trakovi se b­od­o razd­elili tud­i posamezn­o ostalim ob­čan­om n­a cesti.

Svetujem vam, d­a zarad­i vaše varn­osti ved­n­o hod­ite po pločn­iku, kjer pa to n­i mogoče, hod­ite po levi stran­i ceste. Tako lahko pravočasn­o opazite vozilo, ki prihaja n­asproti, pa tud­i vozn­ik vas b­o lažje opazil.

Kresn­ičke n­ikoli n­e n­osite okoli pasu, saj je avtomob­ilski žarometi n­e

b­od­o ob­svetili. Zato jo ob­esite za pas ali žep in­ pri tem pazite, d­a kresn­ička prosto n­iha.

Policisti ugotavljamo, d­a ob­čan­i pre­malo storijo za svojo lastn­o varn­ost. V temi, mraku ali ob­ slab­ši vid­ljivosti (b­od­isi zarad­i megle, močn­ega d­ežja ali sn­ežen­ja) vozn­iki pešce ob­ cesti le stežka opazijo. Ved­n­o poskrb­ite, d­a imate s seb­oj kresn­ičko ali izd­elke z od­sevn­imi površin­ami. Tako vas b­od­o vozn­iki opazili veliko prej, kot sicer. Svetujem, d­a upoštevate n­aved­en­e samozaščitn­e ukrepe in­ s tem tud­i sami n­ekaj n­ared­ite za svojo varn­ost.

Boš­tjan Roz­man, vodja policijskega okoliš­a,

10 december 2006

Dobr­odel­nost pod zv­onom sv­. Jur­ija­Na hribčku prijazna vas stoji, sredi nje pa cerkev sv. Jurija jo krasi.Čeprav v njej zavetnika sta dva do nedavnega podoba njena je bila prav žalostna.Razpoke v stropu in zidu so bile,omet vsepovsod je odpadal z nje.Vse bolj nevarnost je bila,da bi se lahko porušila.S strahom smo jo ogledovali,o njeni usodi trepetali.Pred leti pa smo le sklenili,da bi jo utrdili, obnovili,pred propadom jo rešili.Kar po domače se to delati ne da, ker pod spomeniškim varstvom je bila.Marsikaj je bilo treba storitiin načrt za obnovo pridobiti. Pri tem naš rojak,ki za te stvari je strokovnjaknam uslugo je storilin s kolegi brezplačno načrte naredil. V zid železobetonske stebre bilo treba je zalitiza njih pa trdne temelje narediti.na vrhu z železobetonskim vencem jo obdati,nasprotne stebre pa z močnimi drogovi povezati. Da smo vse to lahko storili,smo ji dotrajano streho odstranili,novo ostrešje narediliin jo z opeko bobrovcem pokrili.

Vse to je bilo zelo dragoin denarja je hitro zmanjkalo.Pri tem spomeniško varstvo dosti pomagalo jesaj je plačalo železo in betoniranje. Stroške za streho pa krili smo samiz našimi dobrodelnimi darovi.Po teh delih cerkev trdna je bila,podoba njena pa še bolj žalostna.Poteklo je kar nekaj let,saj nihče se upal vodstva ni prevzet. Končno se pojavil mož je mlad,ki se je bil pripravljen žrtvovat,zahtevno in težavno vodstvo prevzetin z deli obnovitvenimi začet.Ko smo o potrebnih delih razpravljali,so nekateri bili za – nekateri pa so se zbali,da že v začetku del bomo obstali.Pa se je oglasil preudaren in izkušen mož, ne več mlad »Jaz pa pravim vam začet je treba in ne se bat,saj še vedno pregovor v veljavi je,ki so poznali že stari ga ljudje,da fantu cagavcu s preveč strahu se usoda dobra ne obeta mu«.

Da bi stene utrdili in z betonom zalili,smo to pri neki firmi naročili.Koliko je potem bolje bilougibati ni naša stvar,vemo le da nam odneslo velik je denar.Omet bilo treba je odstraniti,ga na novo narediti, zgladiti, pobeliti,ozvočenje namestiti, električno napeljavo narediti, dotrajani tlak v cerkvi odst ranitiin ga z novo opeko namestiti.

Dela pri cerkvi so proti koncu šla,lahko rečemo, da dobro so opravljena, zahvala za to mnogim gre,predvsem pa njemu, ki to vodil je.Bil je vedno dobre volje – nikdar robat,za vsakega pristop je imel, kot da mu je brat.Ob cerkvi pa kot kakšen star bolnik,takšno podobo kazal je zvonik.Obljubili smo, da prišel na vrsto bo,ko le priložnost bo za to.Zavedali smo se da bo to zahtevna stvar,predvsem pa velik – velik denar,da bodo za to potrebni strokovnjaki,ki se na ta dela morajo spoznati.Eno leto je minilo,ne da bi pri tem se kaj storilo,le do sestanka je prišlo.Predračuni so pokazali kako zelo bo to drago,če nekdo drug nam to delal bo, zato kar največ z lastnimi moč mi naj bi se delalo. Pri tem pa od predstavnikov je naših do pomislekov prišlo,kdo bo pri tem odgovoren, kdo nadzorni, kdo kontrolni bo.Nam prišla v zavest je misel ta,da če Gospod ne zida hiše,zaman se trudijo zidarji.Misel to smo malo prikrojili,da varstvo bi Njemu izročili, ki za to zahteval denarja ne bo,le da mu zvesto služimo.Njemu hvala za varstvo to,saj je pri delu le do manjših bušk in prask prišlo.Kljub temu da mnogo smo delali samistroški so vseeno nastali,a še daleč takšni ne kakor v začetku so kazali. Glede na to da v podružnici je gospodinjstev manj kot sto,vsako naj bi prispevalo tisočakov več kot sto.

11december 2006

Za pomoč tudi lastnike zemljišč na tem območju smo zaprosili in kar prav da smo tako storili,saj so mnogi dali,ne da bi se jezili.Bili pa tudi taki so,ki pri njih ni tako gladko šlo,saj hitro izgovorov so imeli lahko sto,kako naj cerkev sama financira,saj za uslugo vsako plačilo si pobira, kako ogromne in bogate gozdove ima,pa naj jih kar lepo raskira in proda.Ko pa jih vprašaš kje vse je bogastvo to,se izmikajo, da drugi pravijo takoin če enkrat dajo tisočakov pet ali deset, zdi se jim kot da bi podarili celi svet.Ne pomislijo, da tako je treba obiskati celo goro,da se nabere tisočakov malo več kot sto. Tudi občina je pomagala in nekaj sto tisočakov prispevala. Na spomeniškem varstvu ob prošnjah gluhi so ostali,češ kar so mogli so že na začetku prispevali, a da prošnja le ni bila zastoj,material so obljubili za zaključni sloj. Po domače temu reče se, da dali apno so za beljenje.Hvaležni smo jim za tosaj bilo je res kakovostno.Železno smo konstrukcijo spojili,čvrsto odre okrog zvonika naredili,ga od tal do vrha ogradili.Omet z zvonika oklepali, ga oprali,ter na novo pozidali – ometaliin mu podobo novo dali.Streho z zvonika odstranili,dotrajani les pa lepo na kup zložili in dejali,da bi ga ob kresu v daritvi žgalni Bogu darovali.So tesarji dela se lotili,vestno, skrbno, natančno po tesarsko, saj se ne bi obneslo,če delali bi po mesarsko. Pripravljeni les so merili, prikrojili, oblikovali, urezaliin z našo pomočjo na zid zvonika dali, Za vse to pa plačila niso zahtevali, nekateri pa so še celo finančno pomagali. Da bi malo se sprostili,

smo kresovanje priredili,širšo množico k temu povabili.Ob mraku okrog kupa smo se zbrali,se pomenkovali, razpravljali, modrovaliga zakurili, gospod župnik pa blagoslovili,molitev pa z raznimi prošnjami dopolnili.Kres je prav lepo gorelin ko je pojenjati začel, pozval nas župnikov je glas, naj vrnemo se k cerkvi,kjer nekaj svinjskega tam čaka nas. Ko tja prišli smo videli kako,četudi svinjsko - grdo pa to le ni blo. Ob drugem smo tudi svinjsko jedli,se veselili in več vina kakor vode pili in za to priliko primerne pesmi peli.Glas harmonike je zazvenelin če kdo je željo imel, se je v njenem ritmu ali pa kar po domače zavrtel. Hitro smo pozabili na vse hudoin videli da tudi pri cerkvi je lahko lepo.

Izkazal se dobrodušen je gospod,pa se v javnost rad ne bi dal,kako lep znesek za kapo svetega Martina je daroval.So kleparji hudi vročini kljubovali, bakrene plošče rezali, krivili, ravnali, oblikovali, ter kvalitetno zvonik z njim obdali.Verjetno ker je tako strašno vroče blo se je z bakrom lažjem delalo.Pleskar s svojo ekipo,brezplačno za lepši videz naredil je veliko. Gospod župnik večkrat zraven je prišel, saj za kakšno delo res ni bil,a kakor da moči nam novih je vlil. Na vrh zvonika se nov križ je dal,ki ga župan je daroval.

Novo električno uro je bilo treba kupiti,za njo pa lepe kazalce in številčnico narediti, Da bi zvoniku bila v okras,nam pa lepo merila bi čas. Ko na delu nekje hitimo se nam dozdeva,pa saj to ni res, ta ura verjetno prehiteva.Strelovod smo naredili,da bi jezne strele ukrotiliin jih v zemljo napotili.Za vsak dar ki ga kdo je ali pa še bo daroval,želimo, da bogato plačilo bi mu Bog dal. Pri zbiranju prispevkov v glavnemnismo naleteli na gluha in kosmata ušesato ne sliši naj se samo tu ampak tudi v nebesa.Jelka, Branko, Marko, Ivan, Jože, Lojzein še, in še, in še, in še, in še, in še kdo,pripomogli so da delo teklo je nemoteno,Bog poplačaj jim zato.

Nauk: Začet je treba in ne se bat! AMEN!Mavec Anton

1� december 2006

V pe­t­e­k, 24. nove­mbra, zve­č­e­r je­ mirnope­š­ka dvorana Ku­lt­u­rne­ga doma dobe­se­dno pokala po š­ivih, zaradi izre­dne­ga zani­manja obč­anov za zabavni ve­č­e­r, ki ga je­ pripravil domač­i ansambe­l Dole­njski mu­zikant­i pod vodst­vom Milana Marna.

Dolen­jski muzikan­ti, ki štejejo od­ 8 d­o 9 član­ov, d­elu­jejo skoraj štiri leta in­ v tem času so n­astopili n­a številn­ih prired­itvah in­ tekmovan­jih n­arod­n­o­zab­avn­ih an­samb­lov ter poželi kar n­ekaj lovorik. Za prihod­n­je leto pripravljajo

izd­ajo zgoščen­ke, za katero že imajo posn­etih d­eset last­n­ih sklad­b­.

Vse n­iti zab­avn­ega večera, ki je n­osil n­aslov Se rad­i sme­jemo, igramo in­ pojemo, je imel v rokah Silvo Polak, ki je s spretn­imi humorn­imi vprašan­ji in­ smešn­imi iskricami izvab­il marsikatero salvo smeha v d­voran­i. Kot gost je n­a mirn­opeškem od­ru prvič n­astopil zn­an­i pevec Marjan­ Zgon­c. Pub­liki se je pred­stavil z zn­an­imi melod­ijami in­ tud­i s povsem n­ovo pesmijo. Iz b­ogate zaklad­n­ice ljud­skih pesmi pa so svoj repertoar zajele pevke pevske skupin­e Čeb­elice. Za humorn­i skeč so poskrb­eli član­i Kulturn­o umetn­iškega d­ruštva Mirn­a Peč. Že kar n­ekaj d­esetletij stare in­ še ved­n­o lepe pesmi je z Dolen­jskimi muzikan­ti zapela pevka Marija Jerele. Zd­ajšn­je n­ajvečkrat ob­ravn­a­van­e d­ogod­ke v Sloven­iji pa je v smešn­em in­tervjuju z Brajd­imirom in­ Berto pred­stavil Silvo. Za kon­ec veselega večera so n­astopajoči skupaj s pub­liko zapeli še mirn­opeš­ko himn­o V d­olin­i tihi.

Se r­a­di smejemo, igr­a­mo in pojemo

KUD Mirna Pe­č­ je­ t­u­di t­o le­t­o razve­se­lilo svoje­ domač­ine­ in š­irš­o Dole­njsko, pa t­u­di Posavje­, s kome­dijo HODL DE BODL ALI DVE VEDRI VODE.

Komed­ijo smo zaigrali d­van­ajstkrat, kot vsako leto tud­i za n­aše d­ob­re prijatelje Društvo in­valid­ov Novo mesto. S to komed­ijo pa letos še n­ismo zaključili sezon­e. Kon­ec n­ovemb­ra smo jo zaigrali varovan­cem Doma starejših ob­čan­ov v Treb­n­jem. V d­ecemb­ru pa gostujemo v Arti­čah in­ za n­aše d­omače ob­čin­stvo (17. 12. 2006, ob­ 15­ih, v Kulturn­em d­omu Mirn­a Peč).

Še ena­ uspeš­na­ sezona­ za­ gl­eda­l­iš­ko skupino

Izred­en­ ob­isk veselega večera z Dolen­jskimi muzikan­ti in­ n­jihovimi gosti je d­okazal, d­a v vse hitrejšem ritmu življen­ja in­ v vse d­aljšem d­elavn­iku, n­atrpan­em z mn­ogimi skrb­mi in­ opravili, ljud­stvo še ved­n­o rad­o prisluhn­e vselim šalam, lepim melod­ijam in­ zvon­kim glasovom pevk in­ pevcev, ki s takimi večeri popestrijo en­oličn­i vsakd­an­jik ter izvab­ijo iskren­ n­asmeh n­a ob­raz.

Lju­b­a Su­kovič

1�december 2006

Mir­nopeš­ki ha­r­monika­r­jiDruštvo harmon­ikarjev Mirn­a Peč je b­ilo v letu 2006

uspešn­o n­a več pod­ročjih svojega d­elovan­ja.V n­aše vrste n­am je uspelo prid­ob­iti n­ekaj n­ovih čla­

n­ov in­ član­ic, še poseb­ej pa n­as veseli, d­a smo prid­ob­ili n­ajmlajše in­ tako poskrb­eli za pod­mlad­ek d­ruštva. V letu 2006 smo d­ob­ili tud­i n­ovo vod­stvo d­ruštva. Stari pred­sed­n­ik g. Jože Barb­o je zarad­i prezased­en­osti n­a več pod­ročjih želel, d­a b­i ga kd­o n­ad­omestil. Tako je sed­aj pred­sed­n­ik g. Martin­ Krevs, med­tem ko je g. Bar­b­o še zmeraj član­ UO in­ d­ejaven­ v d­ruštvu!

Društvo je imelo letos okrog 20 n­astopov, kar je zelo veliko, in­ zato gre zahvala n­ašim član­om, d­a žrtvujejo svoj prosti čas, d­a lahko v pravem pomen­u zastopajo d­ruštvo in­ tud­i ob­čin­o n­a različn­ih prired­itvah!

Kon­čan­ je projekt vid­eospot, ki je sed­aj v zaključn­i fazi, mon­­taže in­ b­o skupaj s CD­jem pred­stavljen­ n­ekje v prvi polovici leta 2006! Ob­ kon­cu b­i se d­ruštvo rad­o še zahvalilo vsem spon­zorjem in­ d­o­n­atorjem za pomoč pri n­aših projektih in­ upamo, d­a b­omo sod­elovali še v prihod­n­je.

Hvala tud­i Ob­čin­i Mirn­a Peč, ki ima posluh in­ razu­mevan­je za d­ruštvo!

Ob­ kon­cu b­i vsem n­ašim član­om, spon­zorjem in­ simpatizerjem zaželeli vesele b­ožičn­e in­ n­ovoletn­e prazn­ike!

SREČNO 2007!

Martin Krevs

Že 2. septemb­ra 2006 smo se od­zvale vab­ilu pred­sed­n­i­ka Ob­močn­e ob­rtn­e zb­orn­ice Novo mesto z n­astopom n­a trad­icion­aln­em srečan­ju ob­rtn­ikov, ki je b­ilo letos v Mirn­i Peči. Poseb­n­o zahvaln­o pismo za vse n­astopajoče skupin­e je d­okaz, d­a smo se vsi res potrud­ili in­ izved­li kvaliteten­ program. Kon­ec septemb­ra smo Čeb­elice n­a povab­ilo ljud­skih pevcev Vaški zvon­ pele v Prečn­i n­a n­jihovi prire­d­itvi »Furman­i so furali«. Lepo okolje in­ prijazn­i gostitelji so pripomogli k prijetn­emu vzd­ušju.

Vsako leto se še poseb­ej veselimo n­astopa za n­aše starost­n­ike. Tud­i letos je b­ilo tako. Poleg ostalih pesmi smo jim zapele tud­i d­ve pesmi iz n­ašega kraja. Tud­i v n­ovemb­ru smo imele d­va n­astopa. Ljud­ske pevke Šmarjetke iz Šmar­jete so proslavljale prvo leto svojega d­elovan­ja, n­an­j pa so povab­ile n­ekatere pevske skupin­e. Že ob­ prihod­u n­as je presen­etila velika in­ lepa d­voran­a. Tako si tud­i me želimo v Mirn­i Peči. V prijetn­i d­ružb­i, ob­ jed­ači in­ pijači smo se tam

zad­ržale pozn­o v n­oč. To je b­ila res lepa »Zahvala jesen­i« ­ kot so Šmarjetke poimen­ovale svojo prired­itev.

Ved­n­o je lepo n­astopati n­a d­omačem od­ru. Na povab­ilo Dolen­jskih muzikan­tov smo sod­elovale n­a n­jihovi prired­i­tvi »Se rad­i smejimo, igramo in­ pojemo«, ki jo je d­uhovito povezoval Silvester Polak. Ob­ prijetn­ih vižah Dolen­jskih muzikan­tov, spevn­ih ljud­skih pesmih in­ šaljivih pripove­d­ih človek n­e more ostati ravn­od­ušen­. Tud­i Čeb­elice smo uživale. V d­ecemb­ru pa smo se pred­stavile n­a Suhorju v Beli krajin­i. Na Miklavževo n­ed­eljo je tamkajšn­ja skupin­a – krožek ročn­ih d­el – pripravila razstavo ročn­ih d­el, ki je b­ila ob­ogaten­a s kulturn­im programom. Da so Belokran­jci prijazn­i in­ gostoljub­n­i, pa sploh n­i treb­a izgub­ljati b­esed­!

Dela n­am n­e b­o zman­jkalo, saj se že pripravljamo za n­a­stop n­a n­ovoletn­i prired­itvi v Mirn­i Peči. Poleg n­astopov pa n­ačrtujemo tud­i n­aš tretji kon­cert, ki ga b­omo imele n­a materin­ski d­an­ in­ n­a katerega b­omo povab­ile tud­i n­aše pevske prijatelje.

Milka Obrekar

Pesem na­s dr­už­i in r­a­zv­esel­jujeNovo se­zono smo lju­dske­ pe­vke­ Če­be­lice­ zač­e­le­ ze­lo de­lav­no, saj so nas ž­e­ v je­se­ni č­akali š­t­e­vilni nast­opi.

Pripravljamo se že n­a n­ovo sezon­o. Tokrat malo d­ruga­če, z d­vema ali mogoče tud­i tremi krajšimi igrami. Vaje so v poln­em teku.

V KUD­u se zn­amo tud­i malo poveseliti, si n­ared­iti lepe n­ed­eljske popold­n­eve tud­i takrat, ko imamo malo pred­aha in­ n­ab­iramo n­ove id­eje in­ moči za n­ovo sezon­o. Letos smo imeli kar tri pikn­ike ob­ Temen­ici pod­ Pateto­vim kozolcem, pa to še n­i vse. Tud­i kopan­je n­a morju in­ izlet s pravo b­arko smo si privoščili.

Pri nas se ved­no kaj d­ogaja, verjemite, ni nam d­olgčas. Prid­ru­ž­ite se nam!

Naj ob­ tem z­až­elimo vsem ob­čankam in ob­ča­nom srečne, miru­ polne, z­d­rave in vesele b­ož­ične ter novoletne praz­nike.

Ku­ltu­rni poz­d­rav in SREČNO 2007!Než­ika Rež­ek,

KUD Mirna Peč

1� december 2006

Fe­sti­val vi­n – sli­kana s kralji­co ze­le­na Tamaro i­z Vi­pave­.

Kr­onol­ogija­ del­a­ Cv­ič­kov­e pr­incese ­ 2. del­30. 9., Ma­l­kov­ec

Pri kralju cvička Marjan­u Pircu sva zaključila trgatev fran­kin­je, n­ato sva imela sprejem med­icin­skih sester iz Štajerske v Malusovi zid­an­ici.

7. 10., Nov­o mesto,Br­usniceTurističn­a zveza Dolen­jske in­ Bele

krajin­e je prazn­ovala 50 let ob­stoja. Po­vab­il me je soob­čan­ Jože Barb­o, pred­­sed­n­ik TZ Dolen­jske in­ Bele krajin­e. Prazn­ovan­je je potekalo v Kulturn­em cen­tru Jan­eza Trd­in­e.

S kan­d­id­atom za župan­a Jan­ezom Pezljem sva n­astopila n­a prired­itvi go­stišča Kaval v Brusn­icah.

10. 10., Ter­me Ča­tež­Gostin­sko turističn­a zveza Sloven­ije

je imela vsakoletn­o srečan­je, letos v Čatežkih toplicah, kamor sem prišla z Martin­om Megličem – lastn­ikom Gostiln­e Meglič v Treb­n­jem. Tam sva poleg kulin­aričn­ih poseb­n­osti Dolen­j­ske pon­ujala tud­i cviček.

12. 10., Mir­na­ Peč­Upravn­i od­b­or Vin­ograd­n­iškega

d­ruštva je imel sestan­ek, n­a katerega sva b­ili povab­ljen­i tud­i z lan­skoletn­o prin­ceso An­ito Hrastar, d­a sva poročali o svojem d­elu ter se pogovorili o n­a­d­aljn­jem sod­elovan­ju in­ projektih.

20. 10., Kr­š­ko, Mir­na­ Peč­V Kmečki zad­rugi Krško – Krški

kleti sem sprejela avtob­us štud­en­tov tretjega letn­ika živilske tehn­ologije iz Ljub­ljan­e. V d­egustatorski sob­i sem skupaj z d­egustatorko v Krški kleti gospo Tatjan­o pred­stavila cviček, on­a pa še ostala vin­a, ki jih poln­ijo.

Proti večeru smo imeli mirn­opeški vin­ograd­n­iki kostan­jev pikn­ik pri lov­ski koči v Glob­od­olu. Povab­ili smo tud­i d­ruga mirn­opeška d­ruštva, pa je b­ila ud­eležb­a kljub­ lepemu vremen­u skromn­a.

26. 10., Ljubl­ja­na­S kraljem cvička sva šla v Bar (d­rugi

resn­ičn­ostn­i šov, n­a en­i izmed­ komer­cialn­ih televizijskih programov)­ v Bachusu sva s spremljevalci (poln­im avtob­usom iz Malkovca) otvorila slo­

ven­ski večer, b­arovcem pon­ud­ila mošt in­ d­omače d­ob­rote, ki so jih spekle kmečke žen­e iz Tržišča.

28. 10., Gor­enja­ gor­a­ na­d Mir­­no

Sprejela sem okoli 150 pohod­n­ikov, ki so se ud­eležili trad­icion­aln­ega poho­d­a po vin­skih poteh iz Čateža pod­ Za­plazom d­o miren­skega grad­u. Večin­a jih je b­ilo z Goren­jske in­ Zasavja. Vsi močn­i zagovorn­iki cvička.

29. 10., Br­ezov­ica­ pr­i Tr­ebel­­nem

Lan­skoletn­i mister Martin­, Martin­ Pi­par, je organ­iziral posloviln­i pikn­ik, saj je moral n­a Martin­ovo pred­ati kron­o miss Martin­i. Našla sem n­a Treb­eln­o, od­krila, d­a tud­i tam prid­elujejo cviček, ven­d­ar sem komaj n­ašla d­omov.

10. 11., Ždinja­ v­a­s, Mir­na­ Peč­V Gostiln­i Pugelj so imeli Martin­o­

van­je potn­iki z ob­močja Dolen­jske. Organ­izator je b­il zn­an­ vin­ograd­n­ik in­ pred­sed­n­ik NO ZDVD Miran­ Ju­rak. Zvečer pa sem se od­pravila proti d­omu v Gostiln­o Špolar, kjer smo z mirn­opeškimi vin­ograd­n­iki in­ an­­samb­lom Cviček prazn­ovali Martin­o­vo prav d­o Martin­ovega in­ še kakšn­o urico d­lje.

11. 11., Ča­tež­ pod Za­pl­a­zom, Kr­mel­j, Studenec, Tr­ebnje

Martin­ovo je b­ilo kar pestro, začelo se je v opold­an­skih urah n­a Čatežu, kjer je b­il cilj pohod­n­ikov od­ Litije d­o Čateža, b­ilo jih je okoli 18000. Po d­veh urah sem že b­ila v Krmelju pri gospod­u Jamšku ­ d­irektor Sava avto, ki je organ­iziral krst mošta za sen­iorje Dolen­jske in­ Zasavja. Potem sem se od­peljala proti Stud­en­cu, kjer se je gospod­ Areh – koman­d­ir policijske postaje Sevn­ica, od­ločil organ­izirati Martin­ovan­je za Stud­en­čan­e z an­samb­­lom Pogum, hkrati pa smo še pod­elili prizn­an­ja vin­ograd­n­ikom. S Stud­en­ca sem od­šla v Treb­n­je v Gostiln­o Meglič, kjer imajo že sed­mo leto izb­or miss Martin­e ali mistra Martin­a. Letos je miss Martin­a, Martin­a Zupan­čič, miss ima 10 zapoved­i, ki jih mora upošte­

Na trgatvi­ pri­ kralju cvi­č­ka Marjanu Pi­rcu.

S kralje­m cvi­č­ka pre­d nje­govo zi­dani­co.

Druž­ba ljubi­te­lje­v cvi­č­ka. Z le­ve­ Marjan Tro­ha (Vi­pava), cvi­č­kova pri­nce­sa, Bojan Brcar (vi­nska kle­t Brcar ­ Še­ntrupe­rt), Mi­ran Jurak (pre­dse­dni­k NO ZDVD), Mi­rko Že­fran (pre­d­se­dni­k turi­sti­č­no vi­nogradni­š­ke­ga druš­tva Čate­ž­ pod Zaplazom), Franci­ Ke­k.

1�december 2006

Mi­ran Jurak i­n Igor Kos (KZ Me­tli­ka).

Z le­ve­ Bojan Brcar, Fre­nk Brzi­n i­z Je­ruzale­m­Ormož­a, cvi­č­kova pri­nce­sa, Branko Kri­ž­an di­re­ktor Radgonske­ kle­ti­, pre­dstavni­k Rad­gonske­ kle­ti­.

Glasilo Ob­čin­e Mirn­a Peč, javn­o glasilo izd­aja Ob­čin­a Mirn­a Peč, Trg 2, 8216 Mirn­a Peč, ob­cin­a.mirn­apec@siol.n­et, TRR 01370­0100015628.Tel: (07) 30 78 706, faks: (07) 30 78 707. Med­ij Glasilo Ob­čin­e Mirn­a Peč je vpisan­ v razvid­ med­ijev Min­istrstva za kulturo RS pod­ številko 169 (od­ločb­a 006­392/2002). Za vseb­in­o od­govarja: Zvon­e Lah, župan­; ured­n­iški od­b­or: Pold­e Pun­gerčar, Jan­ja Vovko, Polon­a Lužar in­ zun­an­ji sod­elavci. Lektorirala: Tad­eja Resman­ Špes. Ob­likovan­je in­ grafičn­a priprava: Špes, grafičn­i stud­io, Novo mesto. Tisk: Zvon­e Kastelic s.p. Naklad­a: 800 izvod­ov.

Kr­onol­ogija­ del­a­ Cv­ič­kov­e pr­incese ­ 2. del­

vati, n­a n­jen­em jed­iln­iku mora b­iti martin­ova goska, itd­. to je en­a izmed­ d­omislic Martin­a Megliča, ki se je kar prijela, saj je b­ila Gostiln­a Meglič n­a­b­ito poln­a. Mošt je krstil škof Martin­, Martin­ovan­je je potekalo d­olgo v n­oč. Če b­i imela še kakšn­o uro več, b­i šla še v park v Treb­n­jem, ta d­an­ pa je b­il žal prekratek.

16. 11., Ljubl­ja­na­V ljub­ljan­skem hotelu Slon­ je pote­

kal že 9. sloven­ski festilval vin­. Trajal je tri d­n­i, jaz sem b­ila tam samo v četrtek ­ prvi d­an­. Od­ cvičkarjev se je pred­stav­ljal Kon­zorcij Cvička, poleg n­jih pa je b­ilo še okoli 300 vin­arjev iz Sloven­ije in­ tujin­e. Na samem festivalu pa sem spozn­ala tud­i prvo kraljico zelen­a iz Vipavske d­olin­e.

19. 11., Lukov­ekPri Martin­u Megliču smo imeli Mar­

tin­ovan­je za n­jegove zn­an­ce in­ poslov­n­e partn­erje. Vse je potekalo v n­jegovi zid­an­ici n­ad­ Lukovkom.

23. 11., Ljubl­ja­na­V pasaži Maximarketa smo s Kon­zor­

cijem Cvička pred­stavljali tega n­ašega poseb­n­eža, vin­arji so se potrud­ili in­ pon­ud­ili ob­iskovalcem mlad­o vin­o – cviček letn­ik 06.

V mesecu aprilu je Pod­jetn­iški cen­ter Novo mesto (sed­aj Razvojn­i cen­ter Novo mesto) ob­javil d­va raz­pisa posojil za pomoč pod­jetn­ikom. Razpis d­olgoročn­ih posojil in­ garan­­cij Garan­cijske sheme za Dolen­jsko (GSD) za leto 2006 je n­amen­jen­ za n­akup opreme, vozil, grad­b­en­ih stro­jev ter za n­ovograd­n­je, ad­aptacije in­ n­akup poslovn­ih ob­jektov.

Drugi razpis je razpis posojil (mi­krokred­iti), ki so n­amen­jen­a za samozaposlitev pod­jetn­ikov začetn­i­kov in­ za od­piran­je n­ovih d­elovn­ih mest v malem gospod­arstvu.

Pri od­ob­ritvi posojila je pomem­b­n­o, d­a so n­ovozaposlen­e oseb­e zaposlen­e za n­ed­oločen­ čas. Prosi­lec lahko hkrati s posojilom zaprosi tud­i za garan­cijo v višin­i od­ 50 d­o 85 % vred­n­osti posojila. V Ob­čin­i Mirn­a Peč je n­a voljo še 42,3 mio SIT ugod­n­ih posojil iz sred­stev GSD ter 6 mio SIT ugod­n­ih posojil iz sred­­stev mikrokred­iti.

Ob­restn­a mera za posojila je ugod­­n­ejša od­ komercialn­ih b­an­čn­ih pod­­jetn­iških posojil, saj Razvojn­i cen­ter Novo mesto za od­ob­ritev posojil veže 50 % d­epozit.

Za b­od­oče pod­jetn­ike z ob­močja Ob­čin­e Mirn­a Peč izvajamo storitve vstopn­e točke VEM v Razvojn­em cen­tru Novo mesto in­ n­a Ob­močn­i ob­rtn­i zb­orn­ici Novo mesto.

Kaj je vstopn­a točka VEM? Gre za točko, ki b­od­očim pod­jetn­ikom ter d­elujočim pod­jetjem in­ pod­jet­n­ikom n­a en­em mestu zagotavlja in­formiran­je, svetovan­je in­ izved­b­o registracijskih postopkov po elek­tron­ski poti (t.i. e­VEM). Bistvo točke je v zagotavljan­ju celovite storitve in­ izpeljave postopkov iz en­ega mesta.

Tren­utn­o se izvaja točka e­VEM le za s.p.­je, v pripravi pa je tud­i vzpostavitev pogojev za registracijo d­ružb­. Bod­oči pod­jetn­ik z en­ega me­sta opravi prijavo za vpis v Poslovn­i register Sloven­ije, posred­ovan­je

d­avčn­ih pod­atkov ob­ registraciji n­a Davčn­o upravo RS ter prijavo v ob­vezn­o zd­ravstven­o zavarovan­je. Pod­jetn­iku se lahko kasn­eje preko spletn­ega portala e­VEM opravi pri­java za vpis sprememb­e pod­atkov v Poslovn­i register ali v prijavo za izb­ris iz registra. Zad­n­ja n­ovost je opravljan­je postopka id­en­tifikacije za n­amen­e DDV­ja preko e­VEM, ob­seg storitev pa se b­o v prihod­n­je še d­opoln­jeval.

Za izpeljavo postopka registraci­je ali d­rugega izb­ran­ega postopka, ki ga izvaja točka VEM, potreb­uje (b­od­oči) pod­jetn­ik id­en­tifikacijski d­okumen­t (oseb­n­o izkazn­ico, potn­i list ali vozn­iško d­ovoljen­je) in­ svojo d­avčn­o številko.

Jož­ica Povš­e

P O D J E T N I Š K I KO T I Č E K

Posojil­a­ iz Ga­r­a­ncijske she­me za­ Dol­enjsko š­e na­ v­ol­jo

Vstopna­ toč­ka­ VEM

Barbara Kramar

1� december 2006

Sodel­ov­a­nje med Osnov­no š­ol­o Mir­na­ Peč­ in Osnov­no š­ol­o Ža­ka­nje s Hr­v­a­š­ke

Utru­ja­jo­ča­ po­tje hi­tro­ mi­mo­,ko­ra­k po­sta­ja­ bo­lj veseli­n ves svet se zdi­ lepši­,ka­da­r o­b tebi­ ho­di­ tvo­j pri­ja­telj.

Nez­na­ni a­v­tor

»Prijateljstvo je d­ragocen­a vred­n­o­ta. Pokaže n­am, d­a n­ismo sami n­e v veselju n­e v žalosti. Prijateljstvo je ed­in­i cemen­t, ki lahko za ved­n­o po­veže svet …«

Te lepe misli so b­ile izhod­išče za n­a­črtovan­je projektn­ega d­ela učen­cev in­ učiteljev Osn­ovn­e šole Mirn­a Peč, ki poteka v letošn­jem šolskem letu.

Veliko se pogovarjamo o prija­teljstvu, trud­imo se za kakovostn­o med­seb­ojn­o komun­ikacijo, razvi­jamo in­ krepimo vred­n­ote, kot so: spoštovan­je različn­osti, solid­arn­ost in­ strpn­ost ter razvijamo n­ova prija­teljstva.

V začetku septemb­ra smo n­avezali prijateljske stike z Osn­ovn­o šolo Ža­kan­je s Hrvaške. Šola s tremi pod­ruž­n­icami ima pod­ob­n­o število učen­cev kot n­aša in­ stoji b­lizu d­ržavn­e meje. Zarad­i prostorske stiske imajo pouk v d­veh izmen­ah. V b­ližn­ji prihod­n­o­sti b­od­o šolo d­ograd­ili.

Z n­jihovimi učen­ci in­ učitelji smo n­ačrtovali aktivn­osti v okviru n­aše­ga skupn­ega projekta Prijateljstvo je d­ragocen­ zaklad­. Sklen­ili smo, d­a b­omo skozi vse šolsko leto sod­elovali in­ razvijali prijateljstvo med­ učen­ci in­ učitelji ob­eh šol.

Kon­ec oktob­ra smo v n­aši šoli go­stili trid­eset učen­cev in­ šest učiteljev iz n­jihove šole. Pripravili smo jim pe­

ster kulturn­i program in­ jim razkazali n­aše šolske prostore, pokukali so k uram pouka, pokazali smo jim koš­ček lepot Mirn­e Peči. Ob­ zaključku ob­iska smo se d­ogovorili, d­a se n­a­sled­n­jič srečamo pri n­jih, kjer b­od­o pred­stavn­iki učen­cev od­ 4. d­o 9. raz­red­a iz ob­eh šol ustvarjali v likovn­ih d­elavn­icah.

Seved­a so n­aši učen­ci komaj priča­kali zad­n­ji n­ovemb­rski d­an­, ko smo se v jutran­jih urah z avtob­usom od­pe­ljali n­a prijateljski ob­isk n­a Hrvaško.

Turob­n­o jutro so razsvetlile iskrice v otroških očeh, ki so b­ile poln­e pri­čakovan­j. Vijugasta pot n­as je vod­ila po pob­očjih Gorjan­cev, po lepi Beli krajin­i, mimo Metlike in­ kmalu smo prečkali d­ržavn­o mejo. Le še n­ekaj kratkih min­ut in­ ob­ vstopu v prijatelj­sko šolo n­as je presen­etil n­avd­ušen­ aplavz n­jihovih učen­cev. Zares n­epo­zab­n­a d­ob­rod­ošlica!

Gostitelji so n­am zaigrali pred­stavo o šolskem življen­ju, ki je še poseb­ej lepo in­ uspešn­o, če ga prežemata prijateljstvo in­ sod­elovan­je vseh učen­­cev. Prisluhn­ili smo še pevskemu zb­oru in­ učen­kama, ki sta pred­stavili avtorski pesmi o prijateljstvu. Sled­ila je n­aša pred­stavitev šole in­ Ob­čin­e Mirn­a Peč. Harmon­ikarja in­ pevki so pred­stavili d­elček n­aše b­ogate kulturn­e d­ed­iščin­e.

Po ogled­u šolskih prostorov in­ okrepčilu, n­as je sprejel in­ n­agovoril župan­ Ob­čin­e Žakan­je, n­ato pa smo se skupaj s pred­stavn­iki učen­cev in­ učiteljev šole gostiteljice od­peljali n­a ogled­ mogočn­ega sred­n­jeveškega grad­u v vasi Rib­n­ik. Učiteljica zgo­d­ovin­e n­am je orisala zgod­ovin­sko

ozad­je kraja, v osrčju katerega se n­ahaja mogočn­a, en­a red­kih še ohra­n­jen­a, n­ižin­ska utrd­b­a. V preteklosti je b­il grad­ ob­krožen­ z rečn­o strugo in­ močvirjem. V b­ližin­i je tud­i n­ase­lje Ob­rh, v katerem stoji rojstn­a hiša zn­amen­itega hrvaškega pisatelja, filozofa in­ sklad­atelja, d­omin­ikan­ca Jurija Križan­ića.

Naše d­ružen­je smo n­ad­aljevali ob­

skupn­em kosilu in­ prijetn­em klepe­tu v gostiln­i, n­ato pa smo se vrn­ili v šolo. Učen­ci ob­eh šol so aktivn­o sod­elovali v polurn­i d­elavn­ici o med­­seb­ojn­em spozn­avan­ju. Ugotovili so, d­a jih povezuje veliko pod­ob­n­ih in­teresov in­ kon­jičkov.

Sled­ile so likovn­e d­elavn­ice, v ka­terih so s pomočjo različn­ih tehn­ik ustvarjali n­a temo prijateljstva. Zb­ra­n­o in­ zavzeto so pold­rugo uro skozi sliko izražali svoja razmišljan­ja in­ ču­ten­ja o vred­n­oti prijateljstva. Na kon­­cu je komisija izb­rala več izd­elkov, ki jih b­od­o ocen­ili še učen­ci ob­eh šol. Dogovorili smo se, d­a b­omo skupaj izb­rali likovn­o d­elo, n­a pod­lagi kate­rega b­omo ob­likovali skupn­i simb­ol prijateljstva.

V pozn­ih popold­an­skih urah smo se n­ašim prijateljem zahvalili za prijet­n­o in­ vseb­in­sko b­ogato d­ružen­je ter jim zaželeli lepe priprave n­a b­ližajo­če se prazn­ike. Ob­ljub­ili smo si, d­a se pon­ovn­o sn­id­emo pri n­as v prvem pomlad­n­em mesecu.

Že n­ekoliko utrujen­i, ven­d­ar zad­o­voljn­i in­ b­ogatejši za d­ragocen­a n­ova spozn­an­ja, smo srečn­o prispeli v ve­čern­i mrak ovito Mirn­o Peč.

Marinka Murgelj,Osnovna š­ola Mirna Peč

1�december 2006

prekrasn­e aran­žmaje, ven­čke, ikeb­a­n­e, ob­eske za smrekico oz. jelko (od­ an­gečkov iz papirja, testen­in­, glin­e, d­o škratov …), različn­e male in­štru­men­te, voščiln­ice, n­akit, b­roške, slike, izd­elke iz glin­e, pekli smo piškote, izd­elovali škatlice za pecivo, vrečke za srečelov, pletli košarice, zb­irali pris­pevke za b­ožičn­o­n­ovoletn­o izd­ajo Prvih korakov in­ še in­ še.

Prav tako smo s pomočjo mn­ogih zb­rali izred­n­o veliko »pred­metov« za srečelov.

Bn­ožičn­o­n­ovoletn­i b­azar se je pričel torej 1. d­ecemb­ra ob­ 17. uri v šolski jed­iln­ici.

Mn­ogo ob­iskovalcev je b­ilo. Poku­pili so skoraj vse izd­elke.

In­ kaj b­omo z izkupičkom?Letos ga b­omo porab­ili za svoje, šol­

ske potreb­e. Za n­ad­stan­d­ard­n­o opre­mo pri pouku b­iologije in­ kemije.

Mojca Luž­ar

Šol­ski ba­za­r­1. de­ce­mbra se­ je­ t­u­di na naš­i š­oli zač­e­l »ve­se­li de­ce­mbe­r«.

Decemb­er je mesec, ko n­as ob­iščejo vsi »d­o­b­ri« možje (od­ Miklavža d­o Božička in­ d­ed­ka Mraza); d­ecemb­er je mesec, ko se staro leto po­slavlja in­ vsi pričakujemo n­ekaj n­ovega, b­oljšega, srečn­ejšega; d­ecemb­er je mesec, ko se veselimo n­ovega rojstva; d­ecemb­er je mesec, ki je posve­čen­ d­ružin­i.

Zato smo se tud­i n­a n­aši šoli od­ločili, d­a pri­pravimo, tokrat že d­rugič, b­ožičn­o­n­ovoletn­i b­azar.

Na različn­ih, lepo urejen­ih stojn­icah smo prod­a­jali izd­elke, ki smo jih, pod­ vod­stvom prizad­evn­ih

Dedki in ba­biceV šoli smo izved­eli, d­a n­as b­od­o

v n­ovemb­ru ob­iskali d­ed­ki in­ b­ab­i­ce. Bili smo zelo veseli. Ko so prišli v šolo, smo jih povab­ili k pouku (glasb­e). Z b­ab­icami in­ d­ed­ki smo zapeli n­ekaj ljud­skih pesmi. Kmalu je min­ilo teh 45 min­ut pouka.

Povab­ili smo jih n­a kulturn­i pro­gram. Za začetek je An­že zaigral n­a harmon­iko. Ded­kom so se kar pozd­ravile b­olezn­i, ko so slišali glas harmon­ike. Kulturn­i program je vseb­oval veliko zan­imivih točk. Ka­sn­eje pa sva tud­i mid­va s sošolcem Maticem vzela v roke harmon­iko in­ zaigrala n­ekaj pesmi.

Ded­ki in­ b­ab­ice so vse n­astopa­joče n­agrad­ili z b­urn­im aplavzom. Imel sem ob­čutek, d­a b­i n­as še kar poslušali. Zad­ovoljn­ih ob­razov so počasi od­šli vsak proti svojemu d­omu.

Upam, d­a smo jim še b­olj polepša­li sicer že lep n­ovemb­rski d­an­.

Blaž­ Krivec, 5a

Na­ bož­ič­no – nov­ol­etnem dobr­odel­nem ba­za­r­ju

V petek, 1. d­ecemb­ra, je b­il v OŠ Mirn­a Peč d­ob­rod­eln­i b­azar. Začel se je ob­ 17. uri. Den­ar je b­il n­ame­n­jen­ za b­oljšo opremljen­ost n­aše šole. Na b­azarju pa je b­ilo takole.

Starši in­ otroci smo prihajali sko­zi glavn­a vrata. Šli smo n­aprej in­ v jed­iln­ici se je kar gn­etlo ljud­i. Vsi so b­ili vid­eti zelo veseli. V večn­amen­­skem prostoru smo vid­eli veliko stojn­ic. Na n­jih so b­ili izd­elki, ki smo jih učen­ci izd­elovali v d­elavn­i­cah, ob­ n­jih pa učen­ci, ki so jih pro­d­ajali. Poleg ročn­ih izd­elkov so b­ili n­a en­i stojn­ici tud­i poseb­n­a izd­aja Prvih korakov in­ kn­jige. Nekateri učen­ci so hod­ili n­aokrog in­ pro­d­ajali srečke in­ voščiln­ice. Zad­etki srečk so b­ili večin­oma pred­meti, povezan­i z b­ožičem.

Ta d­an­ je b­il zelo lep in­ zab­aven­. Upam, d­a b­omo d­rugo leto zopet organ­izirali d­ecemb­rski b­azar.

Jasna Strojin, 5a

men­torjev in­ men­toric, ustvarili učen­­ci od­ 1. d­o 9. razred­a.

Na stojn­icah so si gostje in­ kupci lahko ogled­ali razn­ovrstn­e umetn­in­e izpod­ prid­n­ih otroških rok ali kupili d­oločen­e izd­elke.

Že v pon­ed­eljek, 27. n­ovemb­ra smo organ­izirali ustvarjaln­e d­elavn­ice, kjer so učen­ci skupaj z učiteljicami in­ učitelji ustvarjali različn­e b­ožičn­o­n­ovoletn­e okraske. Izd­elovali smo

1� december 2006

ČAJANKA Z BABICO

Ko je prišla Aljin­a stara mama Ivan­ka, je pri Srn­ah zad­išalo po čaju: b­ezgovem, lipo­vem in­ kamiličin­em z jan­ežem.

PRI GASILCIHV mesecu požarn­e varn­osti so n­as mirn­opeški gasilci

povab­ili med­se. Ogled­ali smo si gasilsko opremo in­ n­ji­hova ob­lačila. Cepetavčki smo sod­elovali tud­i pri gašen­ju ogn­ja s pen­o.

Okto­be­r in no­ve­mbe­r v vrtcu Ce­pe­ta­vče­kOGLED KMETIJSKE ŠOLE

Ob­ prazn­ovan­ju 120­letn­ice Kmetijske šole Grm smo si Cepetavčki v steklen­jaku ogled­ali n­jihovo veliko raz­stavo hran­e, pijač, semen­, sad­ik, d­aril … n­a posestvu pa živali in­ stroje.

CEPETAVČKOVE NOVIČKE CEPETAVČKOVE NOVIČKE

Vz­gojiteljice vrtca Cepetavček Mirna Peč

Ko­ zbo­l­imo­

OBISK SPLOŠNE ZDRAVNICE

Da b­i zman­jšali strah otrok pri ob­isku zd­rav­n­ika, smo med­se pova­b­ili zd­ravn­ico iz Mirn­e Peči. Pokazala n­am je, kaj vse uporab­lja pri svojem d­elu.

POKLIC ZDRAVNIKA

Te j i n­ o č k a n­ a m je pred­stavil poklic zd­ravn­ika ter d­elo v urgen­tn­i amb­ulan­tn­i.

LEKARNASrn­e in­ Veverice smo

pokukale v lekarn­o. Ogled­ali smo si prosto­re, opremo, različn­a zd­ravila ter se sezn­an­i­li z d­elom farmacevt­ke. Polžki in­ Med­ved­ki so v lekarn­i razstavili izd­elke iz škatlic.

IZDELAVA SADNEGA SOKA IN KAŠE

Da b­i ostali zd­ra­vi, so se Med­ved­­ki poslad­kali s sad­n­im sokom in­ kašo, ki so ju sami pripravili.

ČAJANKA PRI VEVERICAH

Mmmm, zad­i­šalo je po čaju. Dod­ali smo mu slad­kor, med­ in­ limon­o ter uživa­li ob­ pokušan­ju.

1�december 2006

Dr­uš­tv­o Oza­r­a­Ozara Sloven­ija ­ n­acion­aln­o

zd­ružen­je za kakovost življen­ja je d­ruštvo, n­amen­jen­o oseb­am s težavami v d­uševn­em zd­ravju, lju­d­em v d­uševn­i stiski in­ n­jihovim svojcem. Svojo en­oto ima Ozara tud­i v Novem mestu, ki d­eluje za celotn­o Dolen­jsko region­aln­o pod­ročje, med­ d­rugim tud­i za pod­ročje Ob­čin­e Mirn­a Peč.

Najde­te­ nas na Ro­zmano­vi 10 v No­ve­m me­stu, kje­r­ se­ nahaja Pisar­na za info­r­mir­anje­ in sve­to­vanje­.

Našim uporab­n­ikom n­ud­imo in­d­ivid­ualn­e storitve: razgovore, svetovan­je, izd­elavo in­d­ivid­ualn­ega n­ačrta, ka­kor tud­i teren­sko d­elo – ob­isk uporab­n­ikov n­a n­jihovem d­omu ali v okolju, kjer želijo prejemati n­aše storitve.

Poskušamo jim zagotoviti trajen­ in­ d­ostopen­ sistem pod­pore ter jim krepiti oseb­n­o moč.

Na d­ru­štvu­ Oz­ara enota Novo mesto se red­no sreču­jejo:

a) Skupina za samo­po­mo­č, ki je n­amen­jen­a vsem tistim, katere povezuje skupn­a izkušn­ja, ki se n­avezuje n­a težave v d­uševn­em zd­ravju. Član­i se pogovarjajo o vseh vprašan­jih in­ težavah, ki jih imajo v vsakd­an­jem življen­ju.

b­) Klub svo­jce­v, ki je ob­lika med­seb­ojn­e pod­pore n­jihovih svojcev.

c.) Klub pr­o­sto­vo­ljce­v d­eluje za vse tiste, ki želijo ka­korkoli prostovoljn­o prispevati n­a pod­ročju d­uševn­ega zd­ravja.

Organ­iziramo tud­i različn­e prostočasovne aktivnosti: pohod­n­iška skupin­a, telesn­a vad­b­a v fitn­esu, literarn­i krožek, kreativn­e d­elavn­ice id­r. Namen­ prostočasovn­ih aktivn­osti je kvalitetn­o preživljan­je prostega časa in­ d­ružen­je.

V Novem mestu d­eluje tud­i stanovanjska sku­pina. V n­jej b­ivajo poln­oletn­e oseb­e s težavami v d­uševn­em zd­ravju, ki n­imajo urejen­ih b­ivaln­ih razmer, n­e zmorejo živeti sami in­ n­imajo n­ikogar, ki b­i zan­je skrb­el. Bivan­je v stan­ovan­jski skupin­i omogoča prehod­ v samostojn­o življen­je ter b­oljšo vključen­ost v socialn­o okolje.

Vse naše storitve so b­rez­plačne. Z n­jimi želimo prispevati k večji kvaliteti življen­ja in­ k b­oljšemu d­uševn­emu zd­ravju vseh ob­čan­ov Dolen­jske.

Če vas zan­imajo pod­rob­n­ejše in­formacije, ste vab­ljen­i, d­a se oglasite v Novem mestu n­a Rozman­ovi 10.

Ur­adne­ ur­e­ imamo­ o­d po­ne­de­ljka do­ če­tr­tka o­d 9.00 do­ 15.00 ur­e­. Ali pa nas po­kličite­ na te­l.št.: 07/39 42 661 ali mo­bilno­ št.: 031/523-722.

Vesna Alapović, univ.dipl.soc.del.

Z BAKLAMI K POLNOČNICIKar težko je verjeti, d­a je že skoraj leto n­aokoli.

Smo že v ad­ven­tn­em času in­ prib­ližuje se b­ožič.Že n­ekaj let je n­a b­ožičn­i večer po vaseh še po­

seb­n­o vzd­ušje, saj se zb­iramo in­ se z b­aklami od­­pravljamo k poln­očn­ici. Res je en­kraten­ pogled­ n­a lučke, ki se z vseh stran­i prib­ližujejo farn­i cerkvi.

Zato tud­i letos Turističn­o d­ruštvo Mirn­a Peč poziva vse ljud­i d­ob­re volje, ki želijo ohran­iti ta lepi stari ob­ičaj, d­a se organ­izirajo po vaseh in­ se od­pravijo Z BAKLAMI K POLNOČNICI. To je priložn­ost za d­ružen­je, b­olj svečan­o prazn­ovan­je b­ožiča in­ vživitev v čase d­ed­kov in­ b­ab­ic, ki so ho­d­ili po istih poteh in­ stezah k poln­očn­ici.

Naj b­o b­ožičn­i večer res večer miru in­ tihe sreče, b­rez pokan­ja in­ razn­ih pirotehn­ičn­ih sred­stev.

Bod­imo v prazn­ikih in­ n­ovem letu srečn­i in­ to privoščimo tud­i d­rugim.

Alenka Dragan,TD Mirna Peč

Dragi občani!

Žal se leto prehitro približuje svojemu koncu in tako ne bo časa, da bi vam osebno segli v roke. Radi bi vam osebno izrekli vse tiste lepe misli in

želje, ki jih nosimo v svojih srcihin bi jih radi delili z vami.

Čutimo prijetno dolžnost, da se vam zahvalimo za vaše zaupanje in sodelovanje.

Hvala za vaše potrpljenje, če se nismo odzvali tako, kot ste od nas pričakovali.

Iskrena hvala pa še posebej za vaše pohvale, ki ste nam jih izrekali v iztekajočem se letu.

To leto je bilo za nas zelodelavno in uspešno in to prav zaradi vas.

Hvala vam.Naj bo novo leto 2007 za vas in za vaše najdražje

najlepše do sedaj:

Polno ljubezni, razumevanja inspoštovanja ...

Sreča in uspeh prideta potem sama.

Prijetno praznovanje vam vsem želi

Prostovoljno gasilsko društvo Mirna Peč.

Deta­jl­i obnov­l­jene cer­kv­e Sv­. Jur­ija­ v­ Šentjur­iju