Uroš jauševecTriintridesetletnik, doma iz Lesc, seje že pri štirinajstih pridružilkomunistom in vstopil v ZKS SDP. Od takrat se oklepa socialističnihidej in pogledov. Tako kot predsednik SD in vlade je študiral poli-tologijo na ljubljanski fakulteti za družbene vede, vendar še nidiplomiral, ker je, kot je dejal ob neki priložnosti, »formalno izo-brazbo žrtvoval za delo v stranki«. Leta 2005 je na presenečenještevilnih postal glavni tajnik stranke in od tedaj velja za eneganajpomembnejših strankarskih veljakov in tesnega Pahorjevega sode-lavca. Letos spomladi je bil na kongresu stranke ponovno izvoljen nata položaj, čeprav so mu nekateri že kopali jamo. V visoko politiko gamenda ne vleče, bi pa rad nekoč postal poslanec v državnem zboru.

Zmaga SD na lanskih volitvah in poznejša izvolitev BorutaPahorja za premiera je bila mogoča, ker je razpadala LDS,ker se je na levici okrepilo sovraštvo do Janeza Janše inker je Pahor vsaj zadnjih deset let skrbno negoval javnopodobo. Ker sam stranki gotovo ne bi mogel zagotovitizmage, je potreboval pomoč. Našel jo je v mladih kadrih,zbranih leanoma v podmladku, Mladem forumu, Mednje§owe najtesnejše sodelavce sodi tudi glavni tajnikstranke Uroš ]ay$6wec f ki opaža, da so zlati časi za testrankarske funkcionarje minili Kadrovanje so vsaj delnoprewieii kadrovsto-akreditacijski sveti (Kaši), vendar¥seeno z we$eljem svetuje, kdo Je najustreznejši za nekipoložaj.

Luka Jakšefotografije: Uroš Hočevar

Minilo je dobro leto od zmage SDna volitvah. Kako ocenjujete prvo letovladanja?Leto je bilo naporno, zaznamovano s

krizo oziroma težkimi razmerami domain v svetu. Na sobotni konferenci stranke(prejšnjo soboto, op. p.) smo ugotovili, dasmo kljub temu uresničili petnajst od-stotkov alternativnega vladnega progra-ma, kar nas navdaja z upanjem, da bomodo konca mandata lahko realizirali koali-cijsko pogodbo in od 75 do 85 odstotkovalternativnega programa. To se mi zdizadovoljivo.

V kakšni kondiciji je koalicija?V danih okoliščinah deluje razmero-

ma dobro. Pri vseh večjih vprašanjih seje pokazalo, daje trdna in enotna. Navse-zadnje tudi pri potrditvi novega ministraza lokalno samoupravo in regionalno po-litiko. Ob glasnosti, ki bogati to koalicijo,učinkovitosti ne manjka.

Ali bi v stranko sprejeli morebitnenove poslance, na primer Desusove, kiso v nemilosti pri njihovem predsedni-ku, ker niso podprli prej omenjenegaministra?

Že v preteklosti smo pokazali, da smoodprta stranka. Na primer marca 2007je k nam priletela »jata lastovk«. Odprtismo za ljudi, ki v stranki vidijo možnostsvojega delovanja. Tudi v omenjenemprimeru se ne zapiramo in ne izključuje-mo nikogar.

Ali so ideje o spremembi oziromadopolnitvi koalicijske pogodbe zdajzamrle - boste nadaljevali po začrtanipoti - ali pa se še kaj dogaja v tej smeri?Življenje je dinamično, kriza je dina-

mičnost še pospešila. Ne morem izklju- >

»Ob glasnosti, ki bogati tokoalicijo, učinkovitosti nemanjka.«

čiti možnosti, da ne bo kdaj spremembkoalicijske pogodbe.

Javnomnenjska podpora vaši stran-ki, vladi in njenemu predsedniku jeprecej skromna. Čemu to pripisujete?Javnomnenjske raziskave primerjam

v različnih časovnih obdobjih. Zdajšnjeenačim z letom 2005, ko smo bili stran-ka s tretjim rezultatomvolitev leto prejin razmeroma slabim rejtingom. Ven-dar so bile poteze, povlečene v tistemobdobju, takšne, da so pripeljale dozmage SD na lanskih državnozborskihvolitvah. Tudi te javnomnenjske razi-skave ocenjujem za slabe, vendar se vozadju pripravljajo ukrepi, ki bodo pri-peljali do tega, da bomo spet v igri zazmago na volitvah 2012.

Katere bodo te poteze?Ena od zelo pomembnih bo urejanje

nerešenih vprašanj s Hrvaško. Na tempodročju se je predsednik vlade BorutPahor zelo zavzel. Nekaj potez je zapisa-nih v alternativnem vladnem programu,ali kot jih je povzel naš slogan: Odgovor-nost za spremembe. Na kadrovskem po-dročju, na katerem sem najbolj kredibi-len sogovornik, globokih posegov ni bilo,zagotovim lahko, da kadrovskega cuna-mija ni bilo. Mogoče spremembe na tempodročju niso bile takšne, kot jih je priča-kovalo članstvo naše stranke in volivci nasplošno. Nismo se lotili menjave celotnihekip na pomembnih položajih, ampak

smo predvsem na željo predsednika vla-de spremenili koncept kadrovske politi-ke. Tovrstni nastavki nam bodo pomaga-li zmagati na volitvah čez tri leta, čepravtrenutno to redki verjamejo.

Veljate za enega najpomembnejših,če ne celo prvega kadrovika v državi.Pred lanskimi volitvami ste dejali,da ste na tretjem mestu, za BorutomPetkom in GregorjemGolobičem. Nakateremmestu bi rekli, da ste danes?Težko bi rekel, da veljam za glavnega

kadrovika v državi. Dejstvo je, da je vpe-ljava Kasov (ne samo glavnega, ampaktudi po ministrstvih) pripeljala do tega,da se je raven kadrovanja zelo dvignila.Kaši poskrbijo, da v izbor ministrom indrugim institucijam pridejo res najboljšiljudje. Kot sem že večkrat dejal, če potemodločevalce zanima strankin pogled naizbiro, z veseljem povem, kakšno je mne-nje naše stranke o določenem kandidatu.Pri tem lahko rečem, da gre zdajšnji sis-tem kadrovanja na škodo strank.

Potem bi tukaj lahko iskali razloge,daje bilo v prvi polovici ali po trehčetrtinah leta veliko državnih podjetijin tistih s prevladujočim državnimdeležembrez vodstva?Prejšnja koalicija z Janezom Janšo na

čelu je poskrbela, da so se zelo hitro izve-dle številne menjave, zato se je na začet-ku našega vodenja vlade naravno iztekelmandat številnim ljudem na položajih.

Kot sem rekel, naš novi model kadrovanjaje prinesel tudi težave, ampak vsaka no-vost, še posebej pri kadrovanju, ki je bilo18 let fevdalno urejeno, prinaša tudi ne-kaj težav. Vendar si težko predstavljam,da bi kljub menjavi vlade čez tri leta lah-ko kdo vrnil kadrovanje v prejšnje stanje.Koalicijskih kadrovskih usklajevanj, nakaterih bi sedeli glavni tajniki strank, kotje bilo v navadi do tega mandata, ni več.Resnična odgovornost izbora je na mini-strih oziroma drugih odgovornih ljudeh.Ti se morda še ne zavedajo teže odgo-vornosti, ki se sicer prenaša tudi naprejna člane nadzornih svetov. Predsednikje prejšnjo soboto iskreno povedal, da sonadzorniki, tako kot v preteklosti, priča-kovali navodila politike. Verjetno jih doneke mere še vedno dobivajo, vendar sezdaj začenja nova kadrovska politika. Tomoramo uveljaviti tudi zaradi ambicijSlovenije, da postane članica OECD.

Kako se razlikuje delo glavnega taj-nika stranke, ko je ta v opoziciji in kopostane največja vladna stranka?Razlika se zagotovo pozna. Morate ra-

zumeti, da sem leta 2005 pri osemindvaj-setih postal glavni tajnik stranke, ki jezačela generacijsko prenovo. Moje delozato ni bilo usmerjeno samo v tajniškaopravila, ampak smo imeli mladi v stran-ki tudi zelo odgovorno nalogo - pomladi-ti stranko in to spremembo pokazati z na-činom delovanja in vodenja stranke, karnam je uspelo. Leta 2005 razen redkih

posameznikov nihče ni verjel, da lahkozmagamo na naslednjih volitvah. Ključnanaloga tajnika je bila motiviranje ljudi vzelo zahtevnih okoliščinah, ko še ni kaza-lo, da lahko LDS doživi takšne pretrese.Poleg tega sem moral stati ob strani pred-sedniku stranke, ker je tudi takrat vlekelnekatere, po določenih ocenah znotrajstranke, nevšečne poteze. Ena takšnihje bila pridružitev partnerstvu za razvoj,ki je pomembno vplivala na zmago leta2008.Vloga tajnika največje vladne stranke

pa je odvisna od tipa koalicije. V zadnjih18 letih so imeli tajniki pomembno, celoprevladujočo vlogo v strankah. Zdaj se tavloga manjša, predvsem zato, ker se poli-tika v enem delu umika iz kadrovanja.

Potem nimate takšne vloge, kot joje imel v prejšnjemmandatu BorutPetek?Borut Petek ni bil tajnik stranke SDS.

Vloga, ki jo je opravljal v času Janševevlade, mu je bila na neki način podarje-na. Pri nas stvari potekajo drugače, zatosta najini funkciji neprimerljivi. Navse-zadnje sem bil na kongresu stranke dva-krat izvoljen za glavnega tajnika. Mislim,da mi bazen s trinajst tisoč člani in okolideset tisoč simpatizerji daje neko legiti-mnost. Kolikor vem, gospod Petek v SDSnima nikakršne funkcije.

Na zmagovalce volitev se vednousuje plaz želja, prilepijo številni inte-

resi, stari člani pa zahtevajo plačilo zazvestobo. Je zdaj veliko razočaranihoziroma ali so zato kakšna trenja zno-traj stranke?Kolikor vem, v vseh zahodnih demo-

kracijah zmagovalci volitev prevzamejoodgovornost tudi na kadrovskem podro-čju. Politika je sicer zahtevna, vendar jenazahtevnejša kadrovska politika. Dej-stvo je, da lahko nekatere stvari, zapisa-ne v alternativnem vladnem programu,izpeljemo le z ljudmi, ki vanje verjame-jo. Zato je na odgovorne položaje trebapripeljati svoje ljudi (ta sistem je najboljizdelan v ZDA). Vlada bo težila k temu,da bo takšnih menjav čim manj. Sevedaso pričakovanja ljudi, ki srčno delajo zastranko, se zanjo izpostavijo in žrtvujejosvoj čas za priprave na volitve, nekolikomočneje izražena. Ob tem morate vede-ti, da je bilo delovanje v opoziciji v prej-šnjem mandatu veliko težje, kot je podnašo vlado. Večjih problemov ne vidim,ne morem pa reči, da jih ni.

Zakaj je bilo težje biti v opozicijipod Janševo vlado kot vašo?Obstajajo različni tipi vladanja. Prej-

šnja oblast je bila zelo hierarhična oziro-ma postavljena zelo piramidalno. Pahor-jev tip vladanja pa je zelo demokratičen,morda je na trenutke videti kaotičen. Podzdajšnjo sproščeno vladavino je opozicijizagotovo lažje, kot je bilo nam, ker si jeprejšnja vlada začela podrejati sisteme,kotje RTV Slovenija.

Prej ste rekli, daje Pahor že v opozi-cijskih časih sprejel nekatere nevšečneodločitve, kotje bilo sodelovanje vpartnerstvu za razvoj. Zakaj mu zdajtako nasprotujete?Ko sem prej govoril o Pahorjevih pote-

zah, je treba vedeti, da so šle skozi dolgo-trajen proces in so bile večkrat predeba-tirane. Odločitev o partnerstvu za razvojje zahtevala pet predsedstev stranke, dasmo premleli in ugotovili, da je pravilna.Na koncu je bila sprejeta z dvotretjinskovečino. Vem, da je Pahor naklonjen par-tnerstvu, komunikaciji in pogovorom,če so ustrezne okoliščine. V tem trenut-ku in v okoliščinah, ko je nastala zadnjapobuda za partnerstvo, se tega koraka nidalo narediti. Ce bo opozicija pokazalapripravljenost za reševanje problemov sHrvaško in težav, povezanih z gospodar-sko krizo, se lahko okoliščine tudi spre-menijo in je možno novo partnerstvo.

Sredi leta smo mediji opazili nekajnapetosti med vidnimi imeni v vašistranki. Zakaj seje vnel spor med raz-ličnimi strujami in kakšne so razmeredanes?Osebno tovrstnih napetosti nisem ču-

til, še manj pa generiral. Moj odnos dovseh članov stranke je vseskozi enak.Sem pa na nekem spletnem portalu zasle-dil, da nojevsko zanikam ta konflikt. Tegatakrat nisem čutil tako, niti tako ne čutimdanes. V naši stranki sta demokratičnostin kultura dialoga tako poudarjeni, da >

»Če odločevalce zanimastrankarski pogled na izbiro,z veseljem povem, kakšnoje naše mnenje o nekemkandidatu.«

»Medijska podoba Pahorjakot neodločneža mejevedno presenečala, sajga sam poznam povsemdrugačnega.«

je dopuščeno svobodno razmišljanje insvobodno presojanje vsakega člana, karlahko občasno privede do bolj glasnegarazmišljanja. Mediji ste nas zasledovalina točki razdvojenosti med članstvomin predsednikom stranke, vendar jebila večina stvari prenapihnjenih. Za-radi tega stranka ni nikoli trpela, ravnoobratno - to nas je vedno krepilo.Kako gledate na ustanavljanje

nove leve stranke Slovenska unija, kijo obljublja vaš donedavnega vidničlan Vlado Dimovski?Ustava to vsakomur dovoljuje. Če bo

Vlado Dimovski ustanovil stranko, mupri tem želimo vso srečo. Tekmovalibomo na istih volitvah, volivci pa bodopovedali, kdo je bolj prepričljiv in si za-služi večje zaupanje. Prepričan sem, dabomo uspešnejši mi.

Koliko nezadovoljnih duš lahko povaši oceni odpelje iz SD?Mislim, da trenutno ne bi bilo takšne-

ga odziva, kot kdo upa in pričakuje.

Predstavniki tako imenovanihlevih strank medsebojne spore ozna-čujete kot prvine liberalne oziromasvobodomiselne politike. Pa vendar,ali ne gre pri tem zgolj za spopadrazličnih (kapitalskih in drugih)interesov?Da, ampak tudi ko konkurirajo inte-

resi, je neka hierarhičnost tista, ki jih

lahko zaustavi, uniformira, poenoti inuredi v smiselenvzorec. Na levi strani,ne samo v Sloveniji, pa mehanizma,ki bi uniformiral različne interese, ni.Morda sta ravno svobodoljubnost insvobodomiselnost tudi razlog, da je nalevici bolj glasno.

Morda se razlog za to skriva v nedovolj odločnem vodenju vlade, karse premieru Pahoju pogosto očita?Borut Pahor je zagotovo zelo odlo-

čen človek. Če mogoče nekatere potezev medijih zvenijo neodločno, vam lahkoiz prve roke povem, v zadnjih petih le-tih sva namreč sodelovala pri številnihprojektih, da je zelo odločen. Ko sprej-me odločitev, ta proces včasih res trajamalo dlje, vendar jo potem zelo težkospremeni. Poglejte samo, s kakšno od-ločnostjo se bori za arbitražni sporazums Hrvaško in kako s svojim mnenjemnasprotuje mnenju staroste - FrancetuBučarju. Pri tem sta ga zdaj podprla takopredsednik države Danilo Tiirk kot bi-vši predsednik Milan Kučan. Medijskapodoba Pahorja kot neodločneža me jevedno presenečala, saj ga sam poznampovsem drugačnega. Tudi sam sem žekdaj slišal kakšen povišan ton z njegovestrani, če sem naredil kakšno napako.

Ali lahko na primeru reševanja od-nosov s Hrvaško in kadrovanja v NLBrečemo, da bo premier v prihodnjetudi pred mediji bolj odločno vodil

vlado? Ali bomo videli novega BorutaPahorja?Borut Pahor odločne poteze potegne

takrat, ko so potrebne. Njegov načrt je,da se odprta vprašanja s Hrvaško uma-knejo z dnevnega reda. Prepričan je, daje arbitražni sporazum pravilna in dobrapot za rešitev tega problema, zato mu jeposvetil vso enei-gijo. Mogoče bo to zamedije novi Borut Pahor, vendar ga zno-traj stranke poznamo takega in ga zatocenimo kot voditelja.

Se strinjate z oceno, da lahko pritem vprašanju pade tudi vlada? Staveso namreč zelo visoke.Predsednika vlade vodi iskrena želja

rešiti to vprašanje. Če bi premier menil,da gre sporazum s Hrvaško na škodo Slo-venije, ga v nobenem primeru ne bi pod-prl. V stranki mu popolnoma zaupamo,da vodi pravo politiko. Navsezadnje jesvojo zagnanost pokazal tudi s tem, ko jeprepričeval predsednika hrvaške opozi-cijske stranke SDP Zorana Milanoviča, daje dobro sprejeti sporazum. Ne morem sipredstavljati, da bi nekaj podobnega storilprvak opozicije Janez Janša, če bi izraču-nal, da se njegovi stranki to ne izplača.

Ampak to prepričevanje ni obrodilosadov.Zaenkrat ne, vendar je to prvi korak.

Pri tako zapletenem problemu je en se-stanek premalo, mislim, da bodo sledilinovi.

»Če biBorut Pahor menil, dagre sporazum s Hrvaško naškodo Slovenije, ga nikakorne bi podpri«

Verjetno največji spopad v državi jepotekal in še vedno poteka za nadzornad NLB. Ta je bila zelo vpletena vtajkunske zgodbe.Kdo je upravičen dosedeža v novi upravi in kdo ne oziromakaj se od njih pričakuje?Kot sem povedal na začetku, postavlja-

mo nov sistem kadrovanja, kar bo prina-šalo določene težave, dokler ga ne bodoposvojili vsi segmenti družbe. Čepravimajo lahko posamezniki ali politika svo-je mnenje, kdo naj sedi na teh stolčkih, jeodgovornost na članih nadzornega sveta.Ti za svoje odločitve odgovarjajo z vsemsvojim pi-emoženjem.

Vendar se to v praksi ni še nikolizgodilo.Mogoče se dogaja ravno na primeru

NLB, da nadzorniki uveljavljajo svojo od-govornost proti tistim, ki imajo drugačnepoglede in želje. Morda je to eden testnihmodelov, kako uspešen bo nov kadrovskiprijem.

Kako ste zadovoljni s proračunom?V danih okoliščinah se mi zdi opti-

malen. Zame je ključno, da je proračunuravnotežen med socialnimi izdatki insredstvi za razvoj. Mislim, da finančniminister Franc Križanič vodi razvojnopolitiko.

Se vam ne zdi, daje bilo premalovneme pri krčenju izdatkov? Nihčese ni vtaknil v številne projekte, ki so

financirani iz proračuna, vendar zato ni nobenegarazloga, še zlasti ne vkriznih časih.Naša koalicija je prinesla novost. Prvič

smo, za leti 2010 in 2011, sestavili pro-gramska proračuna, kar imamo zapisanotudi v alternativnem vladnem programu.Verjetno se bodo zaradi prehoda iz kla-sičnega v programski proračun še poja-vljale anomalije. Torej smo tudi na tempodročju na prelomu, vendar bo tak na-čin v prihodnjih letih sčistil proračun.

Torej lahko v dveh ali teh letih pri-čakujemo manjšo državno porabo?Koalicija je temu zavezana, čeprav

nam zdaj še ni uspelo. Prvi kazalci uspe-šnosti se bodo pokazali nekje v letih 2011in 2012.

Prihodnje leto bodo lokalne volitve.Na kakšen rezultat merite?V SD se nanje že pripravljamo. Želi-

mo, da bi naša stranka dobila pomemb-nejšo vlogo tudi v lokalnih okoljih. Nazadnjih volitvah smo v občinah s pro-porcionalnim volilnim sistemom dose-gli tretje mesto. Ključni cilj je, da zdajkončamo na prvem mestu in da utrdi-mo položaj najmočnejše stranke na levisredini. Trenutno teče postopek evi-dentiranja kandidatov. Zelo pomemb-no se mi zdi oblikovanje alternativnihrazvojnih programov občin, tako ime-novanih ARPO. K oblikovanju ARPOželimo pritegniti čim več ljudi, ki bi ga

potem tudi uveljavljali v svojih okoljihza kvalitetnejše življenje.Pri županskihkandidatih upamo, da bomo najmanjobdržali število županov, poskušali paga bomo čim bolj povečati.

Za največjo stranko se spodo-bi tudi kandidat v prestolnici. Žerazmišljate v tej smeri, ali pa bostepodprli morebitno ponovno kandi-daturo zdajšnjega župana ZoranaJankoviča?

O kandidatih na lokalnih volitvah od-ločajo območne organizacije in lokalniodbori stranke. Vem, da v Ljubljani in-tenzivno tečejo priprave na volitve. Od-ločitve o podpori oziroma nepodporizdajšnjemu županu še ni. Strankarskacentrala povsem zaupa mestni organi-zaciji, da se bo prav odločila in podprlanajboljšega kandidata, bodisi našegabodisi skupnega.■