GRADNJA IN OBNOVA HIŠE - · PDF fileVse pravice pridržane. Knjige ni dovoljeno razmnoževati na noben način brez pisnega dovoljenja imetnika avtorskih pravic. Izdal in založil:

GRADNJA IN OBNOVA

HIŠE

Od ideje do hiše pod vodstvom strokovnjakov – da ne boste delali napak

Irena HošpelBoštjan Kalamar

Tomaž Strehar

Vse pravice pridržane. Knjige ni dovoljeno razmnoževati na noben način brez pisnega dovoljenja imetnika avtorskih pravic.

Izdal in založil: Lisac & Lisac d.o.o., Dunajska 106, 1000 LjubljanaAvtorske pravice: Tondach d. o. o.

Oblikovala: Maja Šijakov - M design

Ljubljana, maj 2016

K A Z A L O..................................................................

Uvod................................................................................................................................. 6

1. PREDEN ZAČNEMO GRADITI......................................................................... 10

1.1 Izbira lokacije in nakup zemljišča............................................................. 111.2 Komunalna opremljenost zemljišča......................................................... 121.3 Finančni načrt pred gradnjo....................................................................... 131.4 Izdelava načrta gradnje.................................................................................. 171.4.1 Projektiranje................................................................................................... 171.4.1.1 Kaj obsega projektiranje?...................................................................... 181.4.2 Vloga arhitekta – oblikujmo svoj novi dom skupaj s strokovnjaki........................................................................................................... 191.4.3 Zakaj potrebujemo nadzornika gradnje?............................................ 251.5 Pridobivanje gradbenega dovoljenja in druge obvezne dokumentacije................................................................................................... 26

Kako poznam področje pridobivanja gradbene dokumentacije?........ 261.5.1 Lokacijska informacija................................................................................ 271.5.2 Projekt za gradnjo objekta (PGD) in gradbeno dovoljenje.......... 271.5.3 Kdaj in zakaj moramo imeti energetsko izkaznico?....................... 291.6 Spomeniško zaščiteni objekti...................................................................... 301.7 Izbira izvajalcev................................................................................................. 31 1.8 Gradbene inšpekcije in inšpekcijski ukrepi........................................... 32

2. GRADNJA SE ZAČNE........................................................................................... 33

Kaj že vem o vrstah gradnje?............................................................................... 352.1 Vrste gradenj....................................................................................................... 36 2.1.1 Montažna gradnja......................................................................................... 362.1.2 Klasična gradnja............................................................................................ 382.1.3 Vrste gradenj glede na energetsko varčnost..................................... 44

TEST 1

TEST 2

................................................................................................................................

.................................................................................................................................

2.1.4 Preglednica gradbenih materialov z njihovimi prednostmi in pomanjkljivostmi.......................................................................................... 482.1.5 Mokra gradnja ali suha gradnja?............................................................ 49

3. STREHA IN OSTREŠJE........................................................................................ 51

Ali se bom znal pogovarjati s krovcem?......................................................... 533.1 Kako načrtujemo streho pri novogradnji?............................................. 54 3.2 Strešna oblika..................................................................................................... 55 3.3 Strešna konstrukcija........................................................................................ 64Slovarček izrazov, da bomo lažje razumeli našega krovca..................... 673.4 Kaj je prezračevalni sloj?............................................................................... 683.5 Vrste strešnih kritin......................................................................................... 713.6 Barva strešne kritine....................................................................................... 83 3.7 Toplotna izolacija strehe................................................................................ 853.8 Strešna okna........................................................................................................ 87 3.9 Požarna varnost strehe................................................................................... 88

4. OBNOVA HIŠE........................................................................................................ 90

4.1 Obnova strehe..................................................................................................... 914.2 Obnova fasade.................................................................................................... 97

5. Koristne povezave in naslovi........................................................................ 1076. Pravilni odgovori na vprašanja iz testov.................................................. 109

TEST 3.......................................................................................................................

Naslov in podnaslov pričujočega priročnika ujameta tudi njegov celotni namen: ker vam je najbrž že kdo, ki je kdaj gradil hišo,zatrdil, da se je s tem njegovo življenje spremenilo v nočno moro, smoželeli na enem mestu zbrati informacije, ki vas bodo rešile številnih dvomov pri odločanju, predvsem pa olajšale začetek gradnje ali obnove hiše.

Vedeti morate, da se marsikateri težavi, ki se pojavi ob gradnji inobnovi hiše, ne boste mogli izogniti, dobra novica pa je, da boste po branju tega priročnika dosti bolje pripravljeni in boste zato naredili

V tem priročniku bomo večkrat poudarili pomembnost zavedanja, dazase običajno gradimo nepremičnino samo enkrat v življenju in hkrati tudi za vse življenje. To pomeni, da se nam v resnici ves čas splača imeti v mislih celotno življenjsko dobo naše nove hiše, ne samo čas, v katerem gradimo. Investicijo je torej bolje preračunati glede nacelotno življenjsko obdobje hiše, saj nam takšen pogled marsikdaj ponudi popolnoma drugačno sliko, na podlagi katere se potem tudi povsem drugače odločimo.

Ali če ponazorimo s primerom: investicija v kakovostno toplotno izolacijo strehe se nam v trenutku gradnje morda zazdi predraga in ker bi želeli tu malo privarčevati, na streho vgradimo cenejše in manj kakovostne materiale. Čez deset let pa se bo neizogibno izkazalo, da je bila naša odločitev slaba in soočiti se bomo morali s sanacijo. Zato se zavedajmo, da ceneje v trenutku gradnje ne pomeni vedno tudi ceneje na dolgi rok.

Ne nameravamo vas prepričevati, da si najemite svetovalce, arhitekte,nadzornike in druge strokovnjake, naš namen je zagotoviti, da boste v trenutku odločitve dobro obveščeni in poučeni, seznanjeni z več možnostmi, ki jih imate na voljo, odločitev pa bo v vsakem primeruvaša. In tudi če boste gradili ali obnavljali brez pomoči strokovnjakov

......................................................................................................................

..............................................

......................................................................................................

UVOD

manj napak.

ali obrtnikov, boste prav tako dobro vedeli, kaj vse je treba upoštevati in na kaj morate paziti, da se boste bolje zaščitili pred pastmi, ki jih med gradnjo ali obnovo hiše sploh ni malo.

Priročnik je razdeljen na štiri poglavitne tematske sklope. Prvi obravnava postopke in področja, na katera moramo misliti že pred gradnjo, drugi prinaša informacije o vrstah gradnje, tretji del obdeluje strešno konstrukcijo kot obsežnejši element hiše, četrti del navaja nasvete, ki se nam jih splača upoštevati, če se lotevamo obnove hiše.

Za ponazoritev besedila in za boljše razumevanje vsebine smo priročniku dodali skice in fotografije ter pojasnila strokovnih izrazov. V petem poglavju najdete seznam koristnih povezav s podrobnejšimi informacijami glede posameznih uredb, pravilnikov ali zakonov.

V šestem poglavju so zbrani pravilni odgovori na vprašanja iz kratkih testov, s katerimi lahko že pred branjem preverjate svoje poznavanje posameznih področij.

Ker je naš namen opozoriti na najpogostejše pasti, v katere se zlahka ujamemo pri gradnji, in predstaviti teme, s katerimi se preprosto moramo seznaniti, če bomo gradili ali obnavljali hišo, smo se namenoma izognili preveč strokovnim in poglobljenim razlagam. Če bi želeli svoje znanje o posameznih temah še poglobiti, so na koncu priročnika navedene različne uporabne povezave, pri gradnji pa vsekakor upoštevajte nasvete in navodila strokovnjakov.

V svoji novo zgrajeni hiši bomo najverjetneje živeli do konca življenja ali vsaj dlje časa, zato ni vseeno, koliko časa posvetimo začetnemu zbiranju informacij (bodimo temeljiti), saj bo samo od njih odvisno, kakšne odločitve bomo na koncu sprejeli.

......................................................

...........

....................................................................................................

...

...........................

................................................................................

..........................................................

Kaj naj bo torej rdeča nit naših razmislekov pred odločitvami o gradnji in obnovi hiše?

Splača se nam dobro premisliti, saj bodo slabe začetne odločitve povzročile veliko težav in slabe volje, njihove posledice pa bomo prav tako morali reševati sami.

Gradnja lastnega doma je dvorezen meč – zgradimo, kar smo želeli, hkrati pa tudi dobimo, kar smo želeli. Prav tako za gradnjo nove hiše radi mislimo, da ima veliko prednosti, ker si lahko izberemo prav vse, od zelo natančne lokacije in razgleda, do sončne lege, dovoza do hiše in še mnoge druge podrobnosti. Izberemo tudi dizajn, tako zunanjega izgleda hiše kot interierja. Sami odločamo o kakovostnem razredu celotne opreme, sami izbiramo materiale, iz katerih bo zgrajen naš dom. Bi radi imeli barvito fasado? Dandanes brez težav. Nedvomno imamo pri takšnem odločanju dober občutek, vendar nikar ne pozabimo, da so posledice naših odločitev dolgotrajne.

Zagotovo se kot nekdo, ki je pred velikimi odločitvami glede gradnje ali obnove hiše, spopadamo tudi z nemajhnim strahom pred veliko investicijo. Na tem mestu ne želimo samo poudariti potrebnosti in nujnosti finančne discipline, temveč tudi opozoriti, da si pri odpravljanju strahu pred veliko investicijo pomagamo zlasti s pozornostjo na nakup kakovostnih materialov in gradbenih storitev, saj nam tako ne bo treba plačevati popravil, še preden bi morda odplačali začetno posojilo.

Pri gradnji se učimo samo enkrat – in ker ni dolgotrajnega učenja ter pridobivanja izkušenj, so popravki dragi ali sploh nemogoči.

Zavedajmo se tudi, da preveč izbire lahko pomeni oviro. Zgradimo si tisto, kar mislimo, da si želimo, po drugi strani pa veliko ljudi nekaj let po zaključku gradnje reče, da bi določene stvari zagotovo spremenili. Zdaj torej mislijo drugače in bi tudi gradili drugače. Verjetnost, da bomo svoje odločitve obžalovali, bo zagotovo manjša, če bomo na samem začetku zbrali in pregledali dovolj informacij, predvsem pa se pustili poučiti strokovnjakom in dosledno upoštevali njihove napotke.

.

..

.

...................

............................................................................................................

.........................................................................................

.............................

.......................................................................................

.

Res je, da smo pred samimi zahtevnimi odločitvami, vendar smo že ubrali pravi pristop – gradnja in obnova hiše se začneta z zbiranjem relevantnih informacij. Ne trdimo, da je lahko, saj je področje gradnje skoraj nepregledno široko in obsežno, sodobni trg pa ponuja prav toliko različnih rešitev. Trdimo pa, da se nam bosta solidna poučenost in informiranost obrestovali, saj se bomo znali pravilneje odločati in zato bolje izbirati.

Začnite torej s preudarnim branjem, da se boste lažje odločali in si zgradili svoj sanjski dom.

Zahvaljujemo se za zaupanje in vam želimo prijetno, poučno branje.

Irena Hošpel Boštjan Kalamar Tomaž Strehar

..........................................................................................................

...........................................................................................

1.

PREDEN ZAČNEMO GRADITI

10

1.1 Izbira lokacije in nakup zemljišča..........................

.........................................................

.................................................................................................

.

........................................................................................................

Najpomembnejši dejavnik gradnje?Lokacija. Skorajda ni treba posebej povedati, kako tesno je lokacija povezana z drugim dejavnikom gradnje – denarjem, saj se bomo morali prav zaradi njega odločiti za številne kompromisne rešitve, ker večinoma nimamo neomejenih finančnih sredstev, ki jih lahko porabimo za gradnjo.

V Sloveniji je zelo pogosta gradnja nove nepremičnine na zemljišču, ki je v družinski lasti, saj mlade družine zgradijo novo hišo na parceli ali ob hiši svojih staršev. V takem primeru že poznamo vse prednosti in slabosti izbrane lokacije, če pa kupujemo gradbeno zemljišče na novo, razmislimo tudi o njegovi nadaljnji prodajljivosti ter preučimo demo- grafijo soseske in okolice. Upoštevamo dejavnike, kot so starost prebivalcev, njihov družbeni razred, dohodek in povprečna vrednost nepremičnin, ker bomo tako bolje razumeli vrednost svoje nepremič-nine v prihodnosti.

Pomembna je tudi lega zemljišča – sonce namreč vedno vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu, zato se nam bo obrestovalo, če pri izbiri zemljišča in razporeditvi prostorov ne bomo pozabili tega naravnega dejstva. V krajih, kjer je ogrevanje prostorov pogostejše kot njihovo hlajenje, je koristno predvideti postavitev najbolj osteklene stene in dnevnih prostorov na jug, da nam bo sončna toplota lahko pomagala ogrevati in osvetljevati naš dom. Škoda je namreč na južno stran postaviti garažo ali shrambo..................................................................................

Preden začnemo graditi

11

Pri izbiri lokacije ni majhnega pomena, kaj vse se nahaja v bližini naše gradbene parcele – šole, zdravstvena oskrba, prometne povezave, zimska oskrba cest, bližina trgovin, dostopnost rekreacije in drugih razvedrilnih ponudb (gledališče, kino, telovadnice).

Četudi nas bližina nekaterih storitev morda v trenutku nakupa zemljišča (še) ne skrbi, se bo to v prihodnosti lahko spremenilo in obstaja verjetnost, da bo vse to zanimalo ali motilo kupca naše nepremičnine čez 20 ali 30 let.

Če se selimo v sosesko s spomeniško zaščitenimi objekti ali bomo

Pred izbiro in nakupom zemljišča preverimo njegovo komunalno opremljenost: električna, vodovodna, kanalizacijska in plinska napeljava, cestna infrastruktura, telefon, optične in brezžične komunikacije. Informacije o komunalni opremljenosti parcele so dosegl j ive:

· na Geodetski upravi, kjer se vodijo evidence o komunalni in infrastrukturni opremljenosti;· v občinskih prostorskih načrtih;· na spletu, Prostorski informacijski sistem občin PISO, www.piso.si.

.....................................

....................

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

...............................................................................................................................................

.................................................................................

1.2 Komunalna opremljenost zemljišča..

obnavljali hišo, ki je pod spomeniškim varstvom, smo že vnaprej precej omejeni in upoštevati b o m o m o r a l i v s e predpise (glejte razdelek 1.6 Spomeniško zaščiteni objekti).

121


Imejmo v mislih, da izbrane lokacije ne moremo prav preprosto in na hitro zamenjati. Vsaka naša izbira – dobra ali slaba – bo imela svoje posledice na celoten projekt gradnje in tudi na bivanje v njej

Po plačilu komunalnega prispevka (tj. del stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga kot investitor plačamo občini) nam občina zagotovi priklop na omrežje lokalne komunalne infrastrukture in takrat lahko zahtevamo podpis pogodbe z občino, v kateri se opredelijo rok in tehnični pogoji priključitve na komunalno infrastrukturo.

Pred nakupom zemljišča obvezno preverimo, kakšne načrte ima občina z dograjevanjem ali s širitvijo infrastrukture, saj utegne predvidevati načrte za gradnjo novih prometnih povezav ali daljnovodov v neposredni bližini zemljišča, ki ga kupujemo, in bi nas to lahko motilo.

Gradnjo vsake nepremičnine močno obvladuje že omenjeni dejavnik – denar. Stroški gradnje so visoki, zato je pogosto treba najeti posojilo, kar pomeni, da moramo paziti na racionalno porabo denarja, predvsem pa moramo že pred gradnjo vedeti, kolikšno vsoto potrebujemo za celotno gradnjo in koliko za njene posamezne dele.

Zato že med pripravo na gradnjo izdelamo finančni načrt, v katerem ocenimo, koliko denarja (in v kateri fazi gradnje) ga bomo potrebovali. Brez discipline lahko hitro presežemo svoje finančne zmogljivosti, res pa je tudi, da se bomo presenečenjem med gradnjo težko izognili, ne glede na to, kako se trudimo.

........................

...................................................................................................

.....................................

...............................................................................

1.3 Finančni načrt pred gradnjo

Pred nakupom zemljišča obvezno preverimo, kakšne načrte ima

občina z dograjevanjem ali s širitvijo infrastrukture.


13

Pred gradnjo razmislimo, v kaj se nam splača investirati več in v kaj manj..............................................................................................................

....................

........................................................................................................

Zavedajmo se, da ustvarjamo unikat, poleg tega je gradnja eden redkih življenjskih projektov, ki ga lahko zelo natančno načrtujemo.

Kakovosten popis del, ki pravzaprav predvideva popis vsakega vijaka, žeblja in vseh drugih materialov in delov, ki jih bomo pri gradnji uporabili, je neprecenljive vrednosti, saj že na začetku vemo, koliko česa potrebujemo, zato nam gradnja ne bo prinašala stroškovnih presenečenj in ne bo se zgodilo, da bi nam med gradnjo nenadoma zmanjkalo denarja.

pravlja na podlagi projekta in kakovostnega popisa del in materia-lov, saj jo pripravi zgolj po svoji oceni, ki lahko zelo odstopa od dejan-skih stroškov.

Ljudje smo zelo različni tudi v razmišljanjih in odločitvah, čemu bomo

....................................................................................................................

Večina strokovnjakov se tudi strinja, da strošek nepremičnine (odplačevanje posojila, nakup opreme, uredi- tev okolice itn.) ne bismel preseči 30 od-stotkov mesečnegadružinskega proračuna.

Kakovosten popis del, ki pravzaprav predvideva popis vsakega vijaka, žeblja in vseh drugih materialov in delov, ki jih bomo pri gradnji uporabili, je neprecenljive vrednosti.

Na podlagi projekta z natančnim popisom del in materialov nam bo tudi vsak izvajalec lažje pripravil natančnejšo ponudbo. Izvajalec ima veliko več manevrskega prostora pri sestavljanjuponudbe, če je ne pri-

V praksi se kot uporabno izkazuje načelo, po katerem naj cena zemljišča ne presega več kot 25 odstotkov cene celotne nepremičnine/hiše.

14


pri gradnji namenili več denarja – nekaterim je pomembno le, da imajo štiri stene, skozi katere ne piha in poleti ni prevroče, spet drugi so pripravljeni plačati veliko več za kopalniške armature kakor za strešnik ali opeko, ki največkrat sploh ni vidna in se skrije pod fasadnim ometom, hkrati pa predstavlja najpomembnejši konstrukcijski element in ščit našega doma.

V resnici je vseeno, kakšne so naše prioritete, pod pogojem, da se že od začetka dovolj zavedamo pomembnosti izbire kakovostnih materialov in strokovne gradnje, saj se bomo tako izognili stroškom popravil, naša investicija pa bo na koncu cenejša, četudi na začetku ni bilo videti tako.

Za začetno oceno svoje investicije lahko že sami uporabimo , tj. interaktivni računalniški pripomoček za oblikovanje in

strukturiranje cene projekta stavbe, zunanje ureditve in notranje opreme, ki ne določa niti fiksnih niti priporočenih cen.

Program izračuna skupno ceno projekta in njeno strukturo na osnovi 2 povprečnih cen in na osnovi vnesenih m bruto etažne površine, nato

pa omogoča v vsaki drugi vrstici interaktivno prirejanje izračunanih izhodiščnih parametrov glede na specifične pogoje projekta in projektanta.

........................................................................

...........................................

...............................

....................................................................................................

..............................................................................................................

Kako lahko tudi sami ocenimo investicijo?

Arhi-gram

Prav zaradi denarja se bomo morali pri gradnji odločati za številne kompromisne rešitve, ker večinoma nimamo neomejenih finančnih sredstev.


151

V razmislek povejmo, da nas povprečna kopalnica običajno stane več kot streha ali zidovi za celotno hišo pri novogradnji. Neredko se zgodi, da se po desetih letih kopalnice naveličamo in jo zamenjamo, streho in opeko pa kupimo za celotno življenjsko obdobje objekta, zato je temeljit razmislek o izbiri kakovostnih in vzdržljivih materia-lov na začetku nujno potreben.

.............................................................................

Spletna aplikacija Arhigram za oceno investicije.

Spletno povezavo do Arhigrama najdete v petem poglavju, na koncu priročnika.

Streho in opeko kupimo za celotno življenjsko obdobje objekta, zato je temeljit razmislek o izbiri kakovostnih in vzdržljivih materialov na začetku nujno potreben.

16


1.4 Izdelava načrta gradnje

1.4.1 Projektiranje

.............................................

.............................................................

Natančna in domišljena zasnova novogradnje odločilno vpliva na poznejše bivanje v njej, zato je pomembno dobro in temeljito načrtovanje objekta.

Zavedati se moramo, da bo pogosto prišlo do odstopanja med našimi idejami in željami ter realnimi možnostmi za njihovo izvedbo, zato imejmo v mislih iskanje kompromisnih rešitev že v samem začetku priprave načrta, ker si bomo s tem prihranili veliko časa in razočaran-ja. Načrtovanje gradnje obsega več delov: arhitekturno zasnovo, projektiranje in gradbeni nadzor.

Vedeti moramo, da sme v Sloveniji dejavnost projektiranja opravljati gospodarska družba, ki ima v sodni register vpisano dejavnost projektiranja in dejavnost tudi priglašeno pri Davčni upravi Repub-like Slovenije, prav tako mora biti vpisana v imenik projektivnih podjetij pri Inženirski zbornici Slovenije.

....................................................................................................

.............................................................

17


Projektant, ki prevzame v izdelavo projektno dokumentacijo, mora za vse načrte v projektu imenovati odgovorne projektante.

Odgovorni projektant odgovarja za skladnost izdelanega projekta s

prostorskimi akti, gradbenimi predpisi in pogoji pristojnih

soglasodajalcev.

Ker so za odgovorne projektante posameznih projektov zahtevane določene izobrazbe, vpis v ustrezni imenik pri pristojni poklicni zbornici in določeno obdobje delovnih izkušenj, preverimo kvalificiranost projektanta še pred podpisom pogodbe z njim.

Preverimo tudi, ali je projektivno podjetje zavarovano pred odgovornostjo za škodo, ki bi nam utegnila nastati kot investitorju v zvezi z opravljanjem njegove dejavnosti.

Projektiranje obsega izdelavo projektne in tehnične dokumentacije. Na podlagi projektne naloge projektant v projektni dokumentaciji zajame načrte, tehnične opise, izračune, risbe in vse priloge glede lokacijskih, oblikovnih in tehničnih značilnosti gradnje.

Sestavni deli projektne dokumentacije so: idejna zasnova in idejni projekt, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), projekt za razpis in projekt za izvedbo.

Pogoje za projektno dokumentacijo določi soglasodajalec, ki jo bo potrdil le, če je izdelana v skladu z vsemi pogoji.

Vedno preverimo kvalificiranost projektanta, s katerim želimo sodelovati

1.4.1.1 Kaj obsega projektiranje?

.......................................................................................

........................................................

................................................

............................................................................

..........................

.........................................


18

Pri arhitekturi ne gre zgolj za uporabnost, saj naša hiša ne bo le zid in streha nad glavo, ampak bomo v njej radi živeli, uživali in se dobro počutili. Arhitekti to dosegajo s pravilnimi razmerji med prostorom in obliko, zato je dobro, če se kot graditelj tega zavedamo in zaupamo delo strokovnjakom.

1.4.2 Vloga arhitekta – oblikujmo svoj novi dom skupaj s strokovnjaki..............................................

19


Kaj vse naredi dober arhitekt?

.........................................................

.....

................................................................................................................

.............................................................. .......................................................

· Zagotovo nam lahko pomaga izbrati primerno gradbeno zemljišče, če tega še nismo naredili sami.

· Znal nam bo svetovati pri izbiri dobrih in zanesljivih obrtnikov, vse od začetka do konca gradbenega procesa – od električarja, vodo- vodarja in krovca do geodeta ter tudi pri oblikovanju interjerja. · Seznanil nas bo s cenami različnih gradbenih storitev in njihovo primernostjo.

· Ugotovil bo, katero dokumentacijo potrebujemo, in nam jo pomagal izpolniti oz. pripraviti.

· Preveril bo vse omejitve, kje in kako smemo ali ne smemo graditi, kakšne so lokacijske omejitve v naši občini itn.

· Predstavil nam bo več kot en sam osnutek.

· Seznanil nas bo z vsemi vrstami energetsko varčnih gradenj, saj se moramo dovolj zgodaj odločiti, kateri energetski tip hiše bomo izbrali. (Za več podrobnosti o energetsko varčnih gradnjah glejte razdelek 2.1.1.)

· Sheme (skice/želje) bo spremenil v tehnični načrt, ki ga bodo pri delu uporabljali vsi izvajalci.

· Med gradnjo bo stalno spremljal dogajanje na gradbišču, opazoval potek gradnje in nas obveščal o morebitnih nepravilnostih posameznih izvajalcev.

· Pomagal nam bo pri pregledu računov, ki jih bomo dobili od izva- izvajalcev.

............................................................................

.

..............................................................................................

..........................................

................................................

...........................................................................................................

.................................................................................

.......................................................................................................


20

Seveda so si posamezni arhitekti ali arhitekturni biroji različni, mirno pa od njih lahko zahtevamo vse našteto in z arhitektom vnaprej dorečemo in v pogodbi natančno določimo obseg in rok njegovih zadolžitev.

Tudi načini zaračunavanja arhitekturnih storitev so različni, od urnih postavk do honorarja za izvedeni projekt, za skico ali svetovalno uro, zato pazimo, da se za ceno storitve natančno dogovorimo takoj na začetku.

Tudi v primeru nakupa tipskega projekta je prav, da se srečamo z arhitektom in se z njim posvetujemo.

...........................................................................................................

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

..................................................................

Ali v Sloveniji smemo graditi brez arhitekta?............................


21

Vsaka napaka, ki se zgodi zaradi nekako-vostnega pristopa in pomanjkanja strokov- nega znanja, se nam maščuje v veliko večjihrazsežnostih, kot si tolahko predstavljamo.

Gradnja brez prisotnosti arhitekta ni priporočljiva, saj je gradnja doma življenjska naložba – v večini primerov enkratna.

Kako izberemo arhitekta?

Merila za izbiro arhitekta so zelo osebna, v vsakem primeru pa je najbolje začeti s preverjanjem njegovih profesionalnih referenc. Preverjanje v resnici ni zahtevno, saj večino objektov lahko pogledamo v živo, z malo več angažiranosti se lahko celo povežemo z lastniki teh nepremičnin in se pogovorimo z njimi. Zagotovo se strinjamo, da se nam bo več vloženega truda v zbiranje informacij pred začetkom obrestovalo po končani gradnji in nam prihranilo veliko živcev, razočaranja, denarja in časa.

Če imamo čas, je seveda bolje navezati stik in se pogovoriti z več različnimi arhitekti kot z enim samim. Vsakemu izmed njih in tudi sebi bomo naredili uslugo, če ga bomo spustili v svoje trenutnodomovanje, ker bo tako lahko bolje razumel naš okus in zmogljivosti ter lažje izpolnil naša pričakovanja.

...............................................................

.......................................................

22


Dobra zasnova naše nove hiše pomeni, da nam bo predstavljala dom, v katerega se bomo radi vračali, bomo ponosni nanj in nam ne bo zagotavljal le fizične varnosti pred okoljem (strehe nad glavo in toplega zavetja), temveč nam bo nudil tudi bivalno ugodje, veselje, užitek in ponos.

Zato skupaj z arhitektom pred načrtovanjem preštejemo število oseb, ki bodo živele v hiši, upoštevamo starost (otroci, starejši, invalidne osebe, hišni ljubljenčki), upoštevamo naše poklice in prostočasne aktivnosti, naše značaje, želje, navade, okuse in finančne zmogljivosti. Zelo verjetno bomo kdaj pozneje zadovoljni, če bo že zasnova gradnje predvidela in dopuščala možnosti poznejših sprememb in prilagoditev.

Zasnova hiše naj misli na enakovredne bivalne možnosti vseh njenih uporabnikov, tudi telesno prizadetih. Pri tem pazimo na velikost stopnišča, obliko stopnic, zavarovanost z ograjami in držaji, še zlasti če bodo v hiši živele starejše ali invalidne osebe. Pazimo, da širina vrat omogoča prehod invalidskega ali otroškega vozička.

Prostori v hiši se razlikujejo glede na namembnost – lahko so bivalni ali nebivalni, dnevni ali nočni. Pri načrtovanju pazimo na njihovo povezanost in ločenost s stališča slišnosti in vidnosti – če smo starši majhnih otrok, bo za nas praktično razporediti otroške sobe na slišno razdaljo, osrednji bivalni prostor na vidno bližino z igralno površino otrok itn.

Premišljena zasnova bivališča

Na kaj vse moramo pomisliti pri razporeditvi notranjih prostorov?

........................................................

................................................................................................................

..............................................................................................

.....................................


23

Če smo starši majhnih otrok, bo za nas praktično razporediti otroške sobe na slišno razdaljo, osrednji bivalni prostor na vidno bližino z igralno površino otrok itn.

Razmislimo o tem, ali želimo imeti dnevno sobo zaprtega ali odprtega tipa, ali naj bo povezana s kuhinjo ali ne, pri umestitvi kuhinje pazimo na to, kako jo bomo lahko prezračevali, pri načrtovanju jedilnice in dnevnega prostora upoštevamo, da bomo najbrž kdaj imeli v hiši tudi goste.

Arhitekt nam bo znal dobro svetovati, kakšna naj bo prostorska razporeditev posameznih prostorov glede na geografsko lego zemljišča in pozicijo sončnega vzhoda/zahoda, da bomo dobro izkoristili sončno toploto in svetlobo.

Posebej razmišljamo tudi o spremljajočih prostorih, kot so shramba za živila, shramba za športne rekvizite, utility itn.

Ker se število avtomobilov na slovensko družino vztrajno povečuje, že pri nakupu gradbenega zemljišča razmišljamo o tem, ali je dovolj veliko, da bomo na njem lahko tudi parkirali svoja vozila oz. kje in kakšno garažo bomo imeli (ali bo postavljena ločeno ali bo v podkletenem delu hiše).

..........................................................................................................

...................................................................

..........................................

..............................................................................................

24


1.4.3 Zakaj potrebujemo nadzornika gradnje?

Gradnja enodružinske hiše spada med gradnjo manj zahtevnega objekta, kar po veljavnem Zakonu o graditvi objektov zahteva nadzornika, tj. pravno ali fizično osebo, ki izpolnjuje zahtevane pogo-je. Obstajajo točno določeni predpisi, kdo lahko opravlja gradbeni nadzor, zato se vedno odločajmo samo za kvalificirane nadzornike.

Nadzornik je lahko tudi naš arhitekt.

projektno dokumentacijo, za katero smo dobili gradbeno dovoljenje. Nadzoruje tudi kakovost opravljenih del in uporabljenih materialov, inštalacij in vgrajenih tehnoloških naprav, skrbi za upoštevanje dogovorjenih rokov gradnje.

Z nadzornikom vedno sklenemo pisno pogodbo o njegovem delu. Če med gradnjo nastajajo spremembe ali dopolnitve, jih je nadzornik dolžan sproti vnašati v projekt. Ob ugotovitvi odstopanj ali kršitev med gradnjo mora o tem obvestiti pristojnega gradbenega inšpektor-ja in nas kot investitorja.

Ob koncu del je zadolžen za podpis gradbenega dnevnika (več o gradbenem dnevniku na začetku drugega poglavja), s katerim jamči za pravilnost in ustreznost vseh izvedenih del.

..................................................................

.............................................................................................

...................................................................................

...............................................

Seveda gradbeni nadzor podraži našo investicijo v trenutku gradnje, vendar nam dolgoročno prihrani veliko dodatnih stroškov, nevšečnosti in slabe volje.

Na vsak način se odločitev za gradbeni nadzor izkaže za pametno investicijo, nadzornik namreč preverja, ali gradnja poteka v skladu s


25

Test 1Kako poznam področje pridobivanja gradbene dokumentacije?

Odgovorite na spodnjih 7 vprašanj in videli boste, kakšno je vaše poznavanje področja pridobivanja gradbene dokumentacije in drugih potrebnih dovoljenj. Povzetek pravilnih odgovorov najdete v šestem poglavju, več pojasnil pa v celotnem prvem poglavju priročnika.

1. Pridobitev lokacijske informacije je nujna. ⃝ da ⃝ ne2. Organ, ki ureja lokacijsko informacijo, je Ministrstvo za promet. ⃝ da ⃝ ne3. Ali za objekt, ki ga bomo prenavljali in je vpisan v Register kulturne dediščine, še potrebujemo soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije? ⃝ da ⃝ ne4. Ali zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja lahko vložimo na kateri koli upravni enoti? ⃝ da ⃝ ne5. Izdano gradbeno dovoljenje ima trajno veljavnost. ⃝ da ⃝ ne6. Pogoj za začetek uporabe zgrajenega objekta je pridobljeno uporabno dovoljenje. ⃝ da ⃝ ne7. Vpis novozgrajene nepremičnine v uradne evidence ni nujen. ⃝ da ⃝ ne

26


1.5 Pridobivanje gradbenega dovoljenja in druge obvezne dokumentacije...............................................

Naslednji korak v gradnji naše nove hiše je pridobivanje gradbenih dovoljenj in druge dokumentacije. Poglejmo, kaj vse potrebujemo, še prej pa svoje trenutno znanje preverimo z reševanjem mini testa.

1.5.1 Lokacijska informacija

1.5.2 Projekt za gradnjo objekta (PGD) in gradbeno dovoljenje

...........................................................

..................................................................................

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

.............................................................

Organ, ki ureja lokacijsko informacijo, je Ministrstvo za okolje in prostor. Pridobitev lokacijske informacije danes ni več obvezna, predstavlja pa nam pomemben vir informacij o prostorskih aktih, ki veljajo na območju naše zemljiške parcele, glede namenske rabe prostora, območjih varovanj in omejitev, vrst dopustnih dejavnosti in dopustnih gradenj.

Vlogo za izdajo lokacijske informacije vložimo na občini, kjer se naše zemljišče nahaja.

Za več podatkov glede pridobivanja in oddaje vloge glejte koristne povezave v petem poglavju.

Pridobivanje gradbene dokumentacije je napornejši del gradnje, zato lahko pooblastimo projektantsko podjetje, da izpelje celoten postopek namesto nas. Poskusimo izbrati projektantski biro, ki nam bo izdelal takšen projekt, da bo ustrezal našim željam in finančnim zmogljivostim.

vsa navodila iz projekta in vso tehnično dokumentacijo, napotke projektanta in gradbenega nadzornika.

........................................................................................

.................................................................................

......................................................................................

Pri ustrezni projektni organizaciji naročimo projekt za gradnjo objekta (PGD), ki obsega celoten načrt z vsemi instalacijami (elektrika, vodovod, kanalizacija in ogrevanje) in vsa soglasja za izdajo gradbenega dovoljenja.

Gradnja je v zadnjih letih močno napredovala z novimi tehnologijami in je strokovno zahtevna, kljub temu imajo mnoge nove zgradbe veliko napak in jih morajo uporabniki že po nekaj letih sanirati. Zato pou- darjamo, da je v času gradnje treba upoštevati


27

Kako poteka pridobivanje gradbenega dovoljenja?

Zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja vložimo pri pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve. Kaj vse mora vsebovati vloga, vam bo znal svetovati projektant ali arhitekt. Če boste zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja vlagali sami, za obrazec in tudi vzorec vloge uporabite povezave v petem poglavju priročnika.

Gradnjo, nadomestno gradnjo, rekonstrukcijo ali odstranitev objekta lahko začnemo šele po pridobitvi pravnomočnega gradbenega dovoljenja.

K vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja moramo priložiti dva izvoda projektne dokumentacije in vsa zahtevana soglasja. Z gradnjo lahko začnemo šele, ko je dovoljenje pravnomočno. Gradnjo moramo pred začetkom tudi prijaviti, za kar uporabimo poseben obrazec, ki ga dobimo ob prevzemu gradbenega dovoljenja.

Vedeti moramo tudi, da veljavnost gradbenega dovoljenja ni neomejena oz. trajna, temveč gradbeno dovoljenje po določenem obdobju preneha veljati, česar ne smemo pozabiti zlasti v primerih, če kot investitor z gradnjo ne začnemo takoj. Veljavnost gradbenega dovoljenja je odvisna od vrste zahtevnosti gradnje - za manj zahtev- ne objekte, to so enodružinske hiše, gradbeno dovoljenje preneha veljati v dveh letih, če investitor ne prične z gradnjo objekta takoj.

Po končani gradnji moramo pridobiti tudi uporabno dovoljenje, ki je pogoj za začetek uporabe objekta. Izda ga pristojni upravni organ za gradbene zadeve po končanem tehničnem pregledu objekta. Za enostanovanjsko stavbo, ki smo jo zgradili z gradbenim dovoljenjem, prejmemo uporabno dovoljenje brez tehničnega pregleda, če zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja poleg geodetskega načrta novega stanja zemljišča priložimo nadzornikovo izjavo o skladnosti gradnje z vsemi predpisi.

Najpozneje v 15 dneh po dnevu pravnomočnosti uporabnega

..............................

.................................................

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

.......

............................................................................................

28


dovoljenja moramo pri projektantu ali geodetskem podjetju naročiti projekt za vpis v uradne evidence.

Zakon o graditvi objektov deli objekte v štiri skupine glede na njihovo zahtevnost: zahtevni in manj zahtevni objekti, nezahtevni in enostavni objekti .

Za prve tri skupine je povsem jasno, da moramo pridobiti gradbeno dovoljenje. Le za postavitev enostavnih objektov gradbeno dovoljenje ni potrebno, zato se vedno prepričamo, ali želeni objekt (npr. nadstrešek za avtomobil) res sodi med enostavne objekte.

Kot rečeno, je v teh primerih najlažje in najbolj zanesljivo upoštevati napotke, ki jih naročimo v projektantskem biroju.

Več podrobnosti najdete tudi v petem poglavju, na povezavi do Uredbe o vrsti objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/2008).

Energetska izkaznica je javna listina, ki vsebuje podatke o energetski učinkovitosti stavbe in priporočila za povečanje energetske učin-kovitosti. Posamezne vrste gradenj so razvrščene v razrede od A do G, pasivna gradnja na primer spada v energijski razred A.

Vse novogradnje in obstoječe stavbe morajo po določilih Energetskega zakona pridobiti energetsko izkaznico samo v primeru prodaje ali oddaje stavbe v najem za več kot eno leto, torej je obvezna za prodajalca in najemodajalca nepremičnine.

Zahteve glede energetske izkaznice se ne nanašajo na: stavbe, ki so varovane v skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine, stavbe za obredne namene ali verske dejavnosti, industrijske stavbe in skladišča, nestanovanjske kmetijske stavbe, če se te ne ogrevajo,

.............................................................

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

........................

Kdaj ne potrebujemo gradbenega dovoljenja?

1.5.3 Kdaj in zakaj moramo imeti energetsko izkaznico?

.......................................

..........................................

...............................

......................................................


29

enostavne in nezahtevne objekte in samostojne stavbe s celotno 2.uporabno tlorisno površino, manjšo od 50 m .

Informacije o statusu objekta lahko dobimo na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, podatke o stanju nepremičnine pa v Registru kulturne dediščine, v katerem ima vsaka vpisana enota svojo evidenčno številko, EŠD.

Za obnovo objekta, ki je vpisan v register, potrebujemo soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, zato moramo pred obnovo predložiti informacije o vrsti posega, načinu izvedbe, osnovne podatke o legi objekta in predložiti vso zahtevano dokumentacijo. Zavod nam bo na osnovi teh podatkov izdal pogoje in smernice z zahtevami, ki jih mora izpolnjevati projektna dokumentacija. Če med prenovo naletimo na najdbe ali poslikave, moramo o tem obvestiti Zavod za varstvo kulturne dediščine.

................................................

..................................

..............................................................................................

..................................................................

1.6 Spomeniško zaščiteni objekti

30


Koristno je vedeti, da smo kot lastniki spomeniško zaščitenih objektov upravičeni do brezplačnih pojasnil, nasvetov in navodil pristojne organizacije v zvezi z lastnostmi, družbenim pomenom, ohranitvijo in vzdrževanjem dediščine.

1.7 Izbira izvajalcev

Gradbena pogodba

............................................................

........................................................................................

....................................

Ko smo izbrali lokacijo, naročili načrt projekta, se vse dogovorili z arhitektom in pridobili vso ustrezno dokumentacijo in dovoljenja, smo pred novo zahtevno nalogo: izbiro posameznih izvajalcev.

ference in operativno sposobnost (ali imajo morebiti blokirane poslovne račune).

Pred sklenitvijo posla z izvajalcem je pametno skleniti gradbeno pogodbo, s katero se izognemo poznejšim težavam zaradi nezadostne kakovosti izvedbe, neupoštevanja rokov izvedbe ipd.

...............................................................................................

Za natančne podatke o spomeniškem var-stvu uporabite pove-zavo v petem po-glavju.

Seveda bodo tudi na i z b i r o i z va j a l c e v močno vplivale naše finančne zmogljivosti, vendar pazimo, da preverimo njihove re-


Tudi za vsa vzdrževalna dela na spomeniško zaščitenih objektih potrebujemo pogoje in soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

31

Izbira izvajalcev bo manj stresna, če imamo ustrezen popis del, tj. ustrezno projektno dokumentacijo.

Opis sestavnih delov gradbene pogodbe najdemo v Posebnih gradbenih uzancah, uzakonjenih poslovnih običajih (celotno besedilo najdete na spletni strani GZS, uporabite spletno povezavo v petem delu priročnika).

Dobro je vedeti, da kot investitor ob zaključku gradnje in pred zaključnim obračunom od izvajalca lahko zahtevamo garancijo za kakovost izvedenih del (podrobnosti v Uzancah).

Za način plačila izvajalcu se je najbolje dogovoriti takoj in ga tudi definirati v gradbeni pogodbi, in sicer kot mesečni obračun izvedenih del na podlagi potrjenih mesečnih situacij.

Za podrobnejša pojasnila in opis glejte Posebne gradbene uzance.

Naloga gradbene inšpekcije je nadzorovanje izpolnjevanja pogojev, ki so predpisani z zakonom o graditvi objektov: pogoji za začetek gradnje, skladnost gradnje z izdanim gradbenim dovoljenjem,izpolnjevanje pogojev udeležencev pri gradnji, izpolnjevanje varnosti, zanesljivosti in bistvenih zahtev grajenih objektov.

Za vsako nedovoljeno gradnjo (nelegalno, nevarno ali neskladno) so predvideni inšpekcijski ukrepi, ki večinoma predvidevajo takojšnjo ustavitev gradnje in vrnitev zemljišča v prvotno stanje.

Poleg inšpekcijskih ukrepov nas v primeru nedovoljene gradnje doletijo tudi denarne sankcije – plačati moramo nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora ter denarno kazen za storjeni prekršek. Višino denarne kazni določa Zakon o graditvi objektov(glejte seznam povezav v petem poglavju na koncu priročnika).

..............................................................................................

......................................................

......

.........................................

...................................................................................

.......................................

............................

Plačilo izvajalcev

1.8 Gradbene inšpekcije in inšpekcijski ukrepi

32


2.

GRADNJA SE ZAČNE

33

Četudi nam bodo hišo gradili strokovnjaki, moramo gradnjo ves čas nadzorovati. Ustrezno morajo pripraviti gradbišče, uporabljati ustrezne in dogovorjene gradbene materiale, zidati v skladu s predpisi in standardi, pravilno izdelati streho in napeljati vse inštalacije.

Pred pričetkom gradbenih del je treba gradbišče opremiti z gradbiščno tablo, na kateri so podatki o vrsti objekta, številka gradbenega dovoljenja, podatki o investitorju, projektantu, odgovornem projektantu, izvajalcu in odgovornem izvajalcu ter podatki o nadzorniku.

Gradbeni dnevnik je dokument, iz katerega je razviden potek in obseg rednega izvajanja del, vsa morebitna nepredvidena ali interventna dela, vremenski pogoji ob izvajanju posameznih del, število in sestava delovne sile, strojna oprema.

Izvajalec je zakonsko dolžan na gradbišču redno voditi gradbeni dnevnik za vse gradnje, za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje, in sproti vpisovati vsa izvedena dela, posebnosti in morebitne opom-be s strani nadzora ali tudi izvajalca. Pravilnik o gradbiščih predpisuje obliko in način vodenja gradbenega dnevnika.

............................................................................................

..............................................

..................................................................................................

...................................................................

..................................................

Kaj je gradbeni dnevnik?

Obrazec DZS št. 3.17

34

Gradnja se začne

Gradbeni dnevnik je potrebna dokumentacija za pridobitev uporabnega dovoljenja.

Odgovorite na spodnjih 7 vprašanj in videli boste, kakšno je vaše poznavanje različnih vrst gradnje. Povzetek pravilnih odgovorov najdete v šestem poglavju na koncu priročnika, več pojasnil pa v poglavju, ki sledi.

1. Montažna gradnja je v celoti suha. ⃝ da ⃝ ne

2. Brez malte ni mogoče graditi. ⃝ da ⃝ ne

3. Montažne hiše imajo neomejeno življenjsko dobo. ⃝ da ⃝ ne

4. Protipotresna varnost montažne in klasično grajene hiše je povsem enaka. ⃝ da ⃝ ne

5. Strukturo montažne hiše pozneje z lahkoto spreminjamo. ⃝ da ⃝ ne

6. Gradnja montažne hiše je neprimerljivo hitrejša od klasične gradnje. ⃝ da ⃝ ne

7. Montažna hiša je cenejša od klasično grajene hiše. ⃝ da ⃝ ne

Test 2Kaj že vem o različnih vrstah gradnje?

Gradnja se začne

35

2.1 Vrste gradenj

2.1.1 Montažna gradnja

..............................................................

...................................................................................................

Ločimo med klasično in montažno gradnjo.

Najbolje bo, če bomo najprej spoznali lastnosti, prednosti in pomanj-kljivosti obeh, da se bomo potem lažje in bolj poučeno odločali.Dobro je vedeti, da je med vizualno, lokacijsko in površinsko podobnima objektoma, starima na primer petdeset let, možna razlika v vrednosti. Klasično zidan objekt z opeko ima čez čas višjo vrednost kot montažna hiša.

Prav zato se nam pred gradnjo splača ves čas imeti v mislih celotno življenjsko dobo objekta, ne samo trenutek, v katerem gradimo. Običajno gradimo, ko smo v najboljših letih, na starost pa hišo težje vzdržujemo in imamo tudi nižje prihodke. Kaj bomo potem s hišo, ki ima precej nižjo prodajno in uporabno vrednost?

Montažne hiše so najpogostejša alternativa klasični gradnji. Bistvo montažnega načina gradnje je, da montažni objekt sestavljamo iz predhodno izdelanih elementov.

Gre za vnaprej pripravljeno gradnjo, za elemente in tudi večje sklope,

...................................................

..........................................

............................................

..............................................................................

Prav tako moramomisliti tudi na energetsko varčnost hiše. Razmislimo o tem, kaj si lahko privoščimo v času gradnje in ali si bomo svojo izbiro lahko privoščili ves čas bivanja v hiši.

Pred gradnjo se nam splača ves čas imeti v mislih celotno življenjsko dobo objekta, ne samo trenutek, v katerem gradimo.

Gradnja se začne

36

ki se jih sestavlja v celoto. Elementi montažne gradnje so lahko betonski, kovinski ali leseni. Z izjemo postavitve betonske plošče so vsi gradbeni posegi suhomontažni.

Čas gradnje montažne hiše je odvisen od vrste izvedbe, zahtevnosti objekta in vgrajenih materialov in traja okvirno od dveh do šestih mesecev.

Ne smemo pozabiti, da tudi montažna gradnja ni v celoti suha, saj zahteva postavitev osnovne betonske plošče (in po želji kleti), zato moramo v prvi fazi narediti izkop za temelje po navodilih proizvajalca izbrane montažne hiše. Če bo naša hiša podkletena, lahko na klasičen način zgradimo klet s prvo ploščo. Dobro je vedeti, da ni nujno, da se za to dogovorimo s proizvajalcem hiše, temveč lahko poiščemo tudi druge, finančno ugodnejše možnosti pri katerem izmed kvalificiranih gradbenih podjetij.

Sodobno tržišče ponuja izbiro različnih vrst in oblik montažnih hiš: modularne, skeletne, lesene… Ne preostane nam drugega kot pregledati ponudbo in se posvetovati s čim več ponudniki.

Med ljudmi še vedno obstaja prepričanje, da so cene montažne gradnje ugodnejše od klasične, vendar trditev po izkušnjah stroke ne drži. Na splošno so cene montažnih objektov vsaj 10–15 odstotkov višje od klasično grajenih hiš (odvisno od tega, ali primerjamo primerljivo kakovost in faznost objekta).

.........................................................................

.

.

...........................................................

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

......................................................................................

........................

..........................Kaj moramo vedeti o ceni montažne gradnje?

Ne smemo pozabiti, da tudi montažna gradnja ni v celoti suha.

Gradnja se začne

37

Pri montažni gradnji moramo biti pozorni na to, kateri stroški so všteti v ceno objekta, ki jo navaja dobavitelj montažne hiše, saj velikokrat finalizacija objekta spremeni končno finančno sliko.V večini primerov moramo za montažno gradnjo takoj zagotoviti vsa denarna sredstva, čeprav je tudi pri tovrstni gradnji možna postopna gradnja in fazno financiranje.

Montažne gradnje imajo določene omejitve glede nosilnosti in prilagodljivosti, prav tako nadgradnje niso tako nezahtevne kot pri klasični gradnji. Ne splača se nam pozabiti, da nadgradnje zahtevajo kompleksen pristop in niso vedno izvedljive. Mislimo na to, da bomo čez nekaj let pri hiši morda želeli ali morali kaj spremeniti.

Montažne gradnje morajo svojo obstojnost s časom še dokazati, medtem ko za klasične gradnje to ni potrebno, saj jih gradimo že stoletja. Dejstvo je, da so montažni objekti, z lesenimi okvirji in izolacijskim polnilom v primeru naravnih katastrof (povodenj, ujme) v mnogih primerih uničeni do te mere, da jih ni več možno sanirati.

Ker je pri montažnih hišah glavni konstrukcijski element les, ki je gorljiva gradbena snov, se pojavlja logično vprašanje požarne varno-sti. Proizvajalci montažnih hiš zagotavljajo, da se stene montažnih hiš lahko upirajo ognju do 60 minut.

V Sloveniji gradimo hiše iz opeke in kamna že več stoletij, zato je tovrstna gradnja še vedno v močni prednosti, ne samo zaradi tradicije, temveč tudi zaradi številnih prednosti, ki jih ima.

...................................................................................

......................

.......................................................

Varnost in obstojnost montažnih hiš

2.1.2 Klasična gradnja

........................................................

............................................................................

........................................

38

Gradnja se začne

Prednosti klasične gradnje ·gradnja in financiranje sta po potrebi postopna;

· masivne stene imajo večjo toplotno akumulativnost;

· boljša toplotna stabilnost, manjše pregrevanje stavbe poleti, če je hiša ponoči primerno prezračena;

· udobna in zdrava bivalna klima;

· vrednost investicije z leti počasneje upada, objekt ohranja svojo vrednost skozi leta;

· nizki stroški ogrevanja in hlajenja;

· najvišja požarna odpornost;

· visoka mehanska odpornost in varnost;

· odlična zvočna izolacija zaradi masivnih opečnih sten;

· optimalna gradnja v ekološkem pogledu;

· fleksibilnost pri obnovi in eventualni dogradnji;

· možnost izvedbe objekta »na ključ«.

Osnovni gradnik klasične gradnje je opečni zidak, ki se povezuje v konstrukcijsko celoto opečne hiše.

Gradnja se začne

39

Kateri so glavni konstrukcijski elementi opečne hiše?

temeljenje

..........

............................................................................................

..................................

1) Temelji

2) Zunanji nosilni zidovi

3) Vertikalne in horizontalne vezi

4) Notranji nosilni zidovi

5) Notranji nenosilni zidovi

6) Medetažne stropne plošče in strop nad mansardo

7) Streha

Ad 1) Kakovostno je bistvenega pomena pri nosilnosti in trajnosti objekta. Način temeljenja pogojuje nosilnost temeljnih tal. V večini primerov se individualni objekti temeljijo na pasovnih temeljih ali temeljni plošči. Zaradi večje energetske učinkovitosti in zpopolnjenih tehnoloških rešitev ponudnikov toplotnih izolacij je odločitev za temeljenje na temeljni plošči vedno bolj v ospredju.

..........................................................................................................................

.........................................................................

..........................................................................................

......................................................................................

............................................................................................................................

40

Gradnja se začne

Debelino temeljne plošče določi statik na osnovi statičnega izračuna. Pod temeljno ploščo je treba kakovostno položiti toplotno izolacijo in hidroizolacijo, s čimer preprečimo toplotne izgube in vdor vode v konstrukcijo naše hiše.

Ad 2) so ovoj naše hiše in nas varujejo pred vplivi iz okolja, hkrati pa imajo tudi velik vpliv na kakovost bivalnega ugodja. Izbiro debeline opečnega zidu narekuje več dejavnikov: statične zahteve projekta, vrsta opečnega zidaka (od tega je odvisna tudi debelina potrebne toplotne izolacije na ovoju stavbe), razpoložljivi gabariti objekta ...

Glede na navedeno je treba poudariti, da nam izbira debelejšega opečnega zidu zaradi svojih gradbeno-fizikalnih lastnosti zagotavlja kakovostnejšo bivalno klimo in večjo varnost v vseh pogledih. Zunanji zid je trajna konstrukcijska rešitev, ki svojo vlogo opravlja v celotni življenjski dobi objekta.

................................................................................................

Zunanji nosilni zidovi

................................................................................

Temeljna plošča

Zunanji zid z izolacijsko oblogo Zunanji zid in fasadna opeka

41

Gradnja se začne

Zunanji zid je trajna konstrukcijska rešitev, ki svojo vlogo opravlja v celotni življenjski dobi objekta.

Ad 3) so povezovalni armirano-betonski elementi, ki imajo nalogo povezovanja nosilnih zidov. Kot celota z nosilnim zidom predstavlja povezano opečno zidovje, ki zagotavlja večjo potresno odpornost objekta. Dimenzijo in potrebno armaturo vertikalnih in horizontalnih vezi narekuje statični izračun v odvisnosti od razporeditve in dimenzije nosilnih opečnih zidov.

Vertikalne in horizontalne vezi

Prikaz izvedbe vertikalne vezi z uporaboopečnega opažnega elementa.

Ad 4) delijo notranje prostore in prevzemajo nalogo nosilnih zidov, hkrati pa prispevajo tudi k zvočni izolaciji med posameznimi prostori. Z zunanjimi zidovi so povezani preko vertikalnih vezi ali z zobatim spojem s samimi zidaki.

Notranji nosilni zidovi

Shematski prikaz predelanega zidu in izvedbe tlakov.

Prikaz izvedbe vertikalne vezi in horizontalne vezi z uporaboopečnega opažnega elementa.

Gradnja se začne

42

Ad 5) delijo notranje prostore in ne prevzemajo naloge nosilnosti. Kljub temu imajo odločilno vlogo pri zvočni izolaciji med posameznimi prostori, zato je pomembno, da so kakovostno grajeni in da nimajo prebojev zaradi inštalacij.

Ad 6) deli posamezne etaže, prevzema vlogo nosilnosti ter zvočne in toplotne izolacije med posameznimi etažami. Lahko se izvede kot polna armirana betonska plošča ali kot polmontažni stropni sistem, ki je sestavljen iz prednapetih opečno-betonskih nosilcev in opečnih polnil ter tlačnega dela iz armiranobetonske plošče. Odločitev za izbor medetažne konstrukcije je razpon med nosilnimi zidovi, saj ima polmontažni stropni sistem določene omejitve.

Notranji nenosilni zidovi

Medetažna stropna konstrukcija

......................

Shematski prikaz predelanega nenosilnega zidu z ometom.

Polmontažni stropni sistem.

43

Gradnja se začne

Hiša kot celota iz opečnih gradnikov.

2.1.3 Vrste gradenj glede na energetsko varčnost

Gradnja se začne

44

V praksi sicer naletimo na večje število izrazov in poimenovanj,vendar lahko rečemo, da glede na potrebo po energiji za delovanjestavbe ubrščamo objekte v različne razrede.

je energijsko varčna hiša, ki ne potrebuje klasičnihgrelnih teles, kot so peči, kotli, radiatorji, termostatski ventili, cevi,cisterne. Ovoj stavbe mora biti zelo dobro izoliran, toplotnaprehodnost mora biti manjša od 0,15 kWh/m². Letna poraba energijeza ogrevanje ne presega 15 kWh/m², kar ustreza letni porabi ≈ 1,5l

kurilnega olja, ≈ 1,6l zemeljskega plina ali ≈ 2,4l utekočinjeneganaftnega plina na kvadratni meter ogrevane površine. Potrebnotoploto v prostorih zagotavlja ogret zrak, ki ga dovaja prezračevalnanaprava z vračanjem toplote izrabljenega zraka. Zelo pomembno je,da je pravilno načrtovana in tudi pravilno izvedena.

....................................................

....................................

Pasivna hiša

Nizkoenergijska hiša

Plusenergijska hiša

·Solarna hiša

· Bioklimatska hiša

Skoraj ničenergijska hiša,

je grajena v skladu s trenutno veljavno zakonodajo, pri kateri so dobro rešeni toplotni mostovi, biti mora zrakotesna. Pri načrtovanju nizkoenergijske hiše niso pomembne le odlične izolacijske lastnosti ovoja stavbe, temveč tudi pravilna vgradnja stavbnega pohištva, orientacija na parceli, arhitekturna zasnova in izbira ustreznega sistema ogrevanja.

sloni na izkoriščanju obnovljivih virov energije. Energetski sistemi so tako veliki, da proizvaja presežke energije, ki jih lahko oddaja drugim porabnikom. Drugi atributi (način gradnje, izolacijski materiali, lokacija …) so enaki kot pri pasivni hiši. Na tem mestu lahko zasledimo še dva tipa hiš, ki se od zgoraj navedenih razlikujeta le toliko, da imata poudarek na določenem segmentu gradnje oz. izvedbe:

.............................................

.....................................................................................................

........

– poudarek na izkoriščanju neposredne sončne energije.

– izkorišča bioklimatske danosti svoje lokacije (sončna energija, energija voda, geotermalna energija, veter …).

ki jo do leta 2020 uveljavlja evropska direktiva, predpisuje stavbo z zelo visoko energetsko učinkovitostjo oz. zelo majhno količino potrebne energije za delovanje, pri čemer je potrebna energija v veliki meri proizvedena iz obnovljivih virov na kraju samem ali v bližini. Posameznim državam članicam Unije je prepuščena določitev lastnih definicij, graditeljem pa je omogočeno, da do skoraj ničelne energijske bilance pridejo na različne načine.

45

Gradnja se začne

učinkovitost), ekologijo (obnovljiva energija), emocije (zdravje in kakovost življenja) in ekonomijo (dostopna cena).

Prihranki pri tekočih stroških in stroških ogrevanja, ki jih lahko dosežemo, zagotavljajo povrnitev investicije v obdobju nekaj let.

Energetsko učinkovita gradnja je, poleg primarnega cilja ustvarjanja gradnje z nizko energetsko porabo, ekološko orientirana k uporabi sistema in materialov, ki znižujejo CO odtis.2

Koncept e4 se nanaša na 4 elemente: energijo (energetska

......................................

.................................................

Gradnja se začne

Koncept sloni na uporabi naravnega gradbenega materiala in na določbah, s katerimi že v fazi na- črtovanja projekta mno-žijo prednosti izjemnihlastnosti opeke, narejeneiz gline.

46

e4 hiše ali koncept gradnje s pogledom na jutri

Gradnja po določbah koncepta e4 je dostopna vsem investitorjem, saj s f inančne plati ne odstopa od standardnih načinov gradnje, prinaša pa številne prednosti prihodnjim uporabnikom.

Energetska učinkovitost koncepta se nanaša na bistveno manjšo porabo energije v primerjavi z drugimi sistemi, s čimer je investitor obvarovan pred rastjo cen energentov. Zaradi odlične toplotne izolacije opečnatih zidov ostane toplota pozimi v prostoru, poleti pa zunaj njega, s čimer zagotavlja ugodno mikroklimo in znižano porabo električne energije hladilnih aparatov. Tu je še en učinek, ki pospešu-je energetsko učinkovitost in brez katerega si jo je nemogoče predstavljati – akumulacija toplote. Poleti se zidovi počasi ogrevajo, pozimi pa počasi hladijo.

Ekološka komponenta je vgrajena v visoko izolacijske lastnosti sistema, ki so predpogoj za uporabo obnovljivih virov energije, s katerimi neposredno vplivamo na znižanje izpustov CO .2

Ekonomičnost je dandanes izredno pomembna. Gradnja z modernimi opečnatimi materiali omogoča, da imamo trajnostne vložke ter upoštevamo zadani proračun.

Začetni vložki se hitro povrnejo, saj je gradnja hitrejša in suha, poleg tega so tekoči stroški, stroški upravljanja in vzdrževanja prav tako nižji. Tukaj je trajnost zelo pomemben del, saj opečnate hiše zdržijo tudi dlje kot 100 let.

Za več podatkov o konceptu e4 uporabite spletno povezavo s sezna-ma v petem poglavju.

...........................................................................................

......................................................................................................

.........................

.................................................................................

................................................................................................

Gradnja se začne

47

Opečna e4 hiša.

Gradnja se začne

2.1.4 Preglednica gradbenih materialov z njihovimi prednostmi in pomanjkljivostmi

Preglednica in pomen uporabljenih simbolov

48

Gradbeni material

Akumulacijske sposobnosti

Zvočna izolacija

Požarna stabilnost

Toplotna izolacija

Obstojnost, trajnost

Ohranjanje vrednosti

Paro propustnost

Ekološki vpliv na okolje

Lokalna prisotnost

Bivalno počutje

Opeka

Les

Poroziran beton

Jeklo, pločevina

Beton

zelo dobro vprašljivo nezadostno

Gradnja se začne

49

2.1.5 Mokra gradnja ali suha gradnja?

Ali je mogoče graditi brez malte?

...........................................

....................................................

Kaj nas najbolj spominja na gradnjo? Verjetno mešalec in nered na gradbišču.

Mokra malta ima kar nekaj pomanjkljivosti: umazanija, blato, prah in vreče, ki ostanejo od cementa na gradbišču, veliko vode v sezidani

2steni, saj za izgradnjo 130 m velike hiše potrebujemo kar tri tisoč litrov vode.

Da, obstajajo sistemi za suho klasično gradnjo, brez mokre malte.

.......................................................................................................

.........................................................................................................................

Gradnja z uporabo sistemskih rešitev inbrušeno opeko

Gradbišče, kjer potrebujemo mešalecin malto

Mokra malta predstavlja tveganje, da bo treba zidove sušiti, in hkrati tveganje za nastanek vlage in plesni. Sušenje zahteva čas in dodatno električno energijo.

Izrazit napredek na trgu predstavlja brušena opeka – Porotherm Profi.Dryfix –, ki pomeni revolucijo v tehnologiji opečne gradnje, ker omogoča suh sistem vgradnje brušene opeke s pomočjo lepljenja.

Gradnja brez dodatne vlage, ki je sicer v malti, omogoča takojšnje nadaljevanje del oziroma poteka vsaj enkrat hitreje, brušena opeka z že izdelanimi montažnimi kotnimi elementi omogoča gradnjo brez toplotnih mostov.

Malta in mešalec nista več potrebna, gradbišče je čisto in urejeno, logistika enostavnejša, opečni zidovi pa takoj suhi in ravni. Zaradi uporabe tehnološko dovršenega lepila je gradnjo možno izvajati tudi pozimi (do temperature minus pet stopinj Celzija).Zidovi, ki so zidani z opeko Porotherm Profi in z uporabo Dryfix.extra lepila, imajo 30-odstotno boljše toplotne karakteristike, s tem pa v primerjavi z mokro gradnjo na letni ravni omogočajo tudi 40-odstotni prihranek pri stroških ogrevanja.Ker ni potrebe po sušenju materialov, dela lahko hitro napredujejo in v hišo se je mogoče vseliti veliko hitreje.

...............................................................................................

........................................

..........................................................................

............................................................

Gradnja se začne

50

Čisti opečni zid iz brušene in lepljene opeke

3.

STREHA IN OSTREŠJE

51

Streha in ostrešje sta zelo pomembna elementa vsake hiše.

Besedna zveza »spraviti pod streho« ima v slovenščini svoj dobesedni in tudi veliko prenesenih pomenov, osnovni pomen je zagotoviti čim trajnejšo varnost in zavetje, kar bomo upoštevali tudi pri gradnji naše nove strehe.

Kot zunanji del stavbe, rečemo ji tudi »peta fasada«, je streha bolj ali manj vidna, zato je važen tudi njen estetski videz.

Streha je sestavljena iz nosilne konstrukcije in kritine. Nosilna konstrukcija je v večini primerov lesena, čeprav je lahko tudi betonska ali jeklena, vendar redkeje pri individualni gradnji. Sestavo strehe tvorijo še vidna obloga, parna ovira, toplotna izolacija, paropropustna folija in letve.

.....................

..........................................................................................................

...................................................................................................................

..........................................

Streha in ostrešje

52

vsemi vremenskimi vplivi (padavine, veter, mraz, vročina).

Streha je konstrukcijski sklop, s katerim se zgradba zaključi.

Sestavljena je iz eneali več nagnjenih ploskev – strešin.Njena naloga je zaš-čititi zgradbo pred

.............................................................................................

............................................................................... ............................ ...............................................................

...........................................................................

..........................................................................................

Test 3Ali se bom znal pogovarjati s krovcem?

Odgovorite na spodnjih 7 vprašanj in videli boste, kakšno je vaše poznavanje gradnje ali prenove strehe. Povzetek pravilnih odgovorov najdete v šestem poglavju na koncu priročnika, več pojasnil pa v poglavju, ki sledi.

1. Enokapnica je streha z eno strešino, s katere voda odteka v eni smeri. ⃝ da ⃝ ne2. Zelo strme strehe imajo nagib manjši od 30 stopinj. ⃝ da ⃝ ne3. Strešno sleme je najvišji del strehe in je vodoravni zaključek strešine. ⃝ da ⃝ ne4. Kap je najnižji del strehe, tj. spodnji začetek strešine. ⃝ da ⃝ ne5. Streho lahko gradimo ali zamenjamo samo v lepem vremenu, najbolje poleti. ⃝ da ⃝ ne6. Prezračevalni sloj na strehi ni nujno potreben. ⃝ da ⃝ ne7. Popolnoma vseeno je, katero strešno kritino izberem. ⃝ da ⃝ ne

Streha in ostrešje

53

54

3.1 Kako načrtujemo streho pri novogradnji?...........................

.................................................................................

............

Streha je ključni konstrukcijski element, ki naš objekt varuje pred zunanjimi vplivi atmosfere (dež, veter, sonce, sneg, toča).

Kakovost izvedbe strehe neposredno vpliva na trajnost objekta in bi- bivalne pogoje v njem, kar je še posebej pomembno za bivanje v man-sardi. Iz navedenih razlogov je toliko bolj pomembno, da smo preudarni (pazljivi) pri izbiri strešne kritine, saj je naša primarna zaščita pred zunanjimi vplivi.Da streha optimalno opravlja svojo funkcijo, mora biti pravilno načrtovana in pravilno izvedena, zato moramo izbrati kakovostnega krovca in streho po končani vgradnji tudi primerno vzdrževati:

· izvajati kakovostne letne periodične preglede strehe, ki jih prepustimo za to usposobljenim strokovnjakom (podjetja, ki se uk- varjajo s krovsko-kleparskimi deli);· čiščenje žlebov in odtokov;· po potrebi zamenjava strešnih elementov;· redno čiščenje okenskih, dimnih, vetrnih in drugih obrob.

...........................

..................................................................................

.............

...............................................................

................................................

Da streha optimalno opravlja svojo funkcijo, mora biti

pravilno načrtovana in pravilno izvedena

Streha in ostrešje

S tovrstnimi pregledi bomo preprečili napake na strehi in morebitnebitne škode.....................................................................................................................

Obliko strehe narekujejo geografske značilnosti kraja, v katerem gra-gradimo, vremenski pogoji in druge značilnosti našega objekta. Na področjih z veliko padavinami so strehe strmejše, kar omogoča čim hitrejše odtekanje vode s strešine. Na vetrovnih področjih z manj pa-davinami, kot sta Kras in Primorska, so strehe položnejše.

Danes postaja oblika strehe še pomembnejša tudi zato, ker so pod-strešja dobila bivalno funkcijo (mansardne strehe), ki je v preteklosti niso imela.

3.2 Strešna oblika.........................................................................................

.......................

Streha in ostrešje

55

·enokapnica, ima eno strešino, voda odteka v eni smeri

· dvokapnica, ima dve strešini, voda odteka v dveh smereh

Vrste streh glede na število strešin

Streha in ostrešje

56

· šotorasta ali piramidna streha, iz štirih strešin nad kvadratnim tlorisom (vsi štirje grebeni se stikajo v eni točki, zato slemena ni)

· križna streha, nad kvadratnim tlorisom in dveh pravokotnih slemen v isti višini (kapu ni, voda odteka po štirih žlotah in nato po štirih vertikalnih žlebovih);

57

Streha in ostrešje

· štirikapnica ali čopasta streha, iz štirih strešin nad pravokotnim tlorisom (sleme je vzporedno daljši zunanji steni);

· mansardna streha, z lomljenima strešinama z različnima naklonoma (spodnji del od kapu proti lomu je bolj strm, zgornji del od loma proti slemenu pa položnejši);

Streha in ostrešje

58

· ravna streha, brez ali z minimalnim naklonom (pogosto služi za terase, balkone ali zelene strehe)

· sestavljena streha

Streha in ostrešje

59

Vrste streh glede na nagib strešine

o·ravna (nagib do 5 );

o· položna (nagib 5–25 );

Streha in ostrešje

60

· zelo strma (nagib 40–60 )

o

· strma (nagib 25–40 );o

Streha in ostrešje

61

Z bolj strme strehe voda hitreje odteče, kar preprečuje zamakanje in poškodbe konstrukcije. Pri položnejši strehi z opečno kritino pade naposamezni strešnik za 40 odstotkov več dežja kot na strešnik strmejše strehe. Ker pri manjših strešnih naklonih pade več vode na posamezni strešnik, proizvajalci za vsak svoj izdelek navajajo potreben minimalni naklon strehe, pri katerem bo streha ostala vodotesna.

Streha in ostrešje

To pa tudi pomeni, da vsaka kritina ni primerna za vsako streho in je najbolje, če si pri izbiri strešnikov natančno posvetujemo s proizvajalci in dosledno upoštevamo njihova priporočila in napotke.

62

Kaj moramo vedeti o ravni strehi?

Tesnost poševne strehe v ekstremnih pogojih

.............................................................

.....................................

no izvedbo vodotesnosti. To še posebej velja za vse priključke, odvode in preboje vodotesne strešne površine. Zaradi daljšega zadrževanja padavinskih voda na ravni strehi so večji tudi neposredni vplivi na obtežbo. Zato mora biti zagotovljeno kakovostno odtekanje meteorne vode. Prav tako je pomembno, da preprečimo morebitne zamašitve odtokov.

Če želimo zagotoviti tesnost strehe v ekstremnih pogojih, je treba izvesti dodatne ukrepe za povečanje varnosti proti prepuščanju vlage, ki nastaja zaradi padavin:

· vgradnja sekundarne kritine, tj. folije z zatesnjenimi stiki z lepljenjem,

· izvedba primerne vodotesne podlage sekundarne kritine, ki omogoča lepljenje stikov sekundarne kritine,

· izvedba slemena pri podlagi strešne kritine mora biti takšna, da je omogočeno zračenje sloja toplotne izolacije, pri čemer veter ne more zanesti snega v sloj toplotne izolacije.

................................................................................

...............................................................................

....................................................................................................................

............................................

Kadar je nagib strešine manjši od pet stopinj, govorimo o ravni strehi.

Poudariti moramo, da jeravna streha konstruk-cijski primer, pri katerem moramo biti zelo pozorni na kakovost-

Streha in ostrešje

63

3.3 Strešna konstrukcija....................................................................

.

Strešna konstrukcija mora zdržati lastno težo, obtežbo snega in vetra. Vrednosti teh obremenitev za običajno streho z leseno konstrukcijo so odvisne od lokacije in nadmorske višine, kjer se objekt nahaja. Za celoten izračun se uporabijo standardi EUROCODE.

Obtežbe, ki jih upoštevamo pri izračunu strehe, so:

· stalna obtežba (strešna kritina, lastna teža konstrukcije in obdela-2 ve), cca. 120 kg/m

· sneg (odvisen od geografske lege objekta, nadmorske višine in 2

naklona strehe), cca. 175 kg/m

· veter (odvisen od geografske lege objekta, nadmorske višine in 2 naklona strehe), cca. 35 kg/m

......................................

......................................

.......................................................................................................................................................................................................

..............................................................................................................................................

....................................................................................................................................................

Skupna obremenitev za povprečne strehe v Sloveniji

2je okoli 330 kg/m .

Točen preračun za vsako posamezno streho pripravi projektant grad-benih konstrukcij.

Streha in ostrešje

64

Streha in ostrešje

Tabela z navedbo obtežbe snega v različnih krajih Slovenije

Slovenija je snežna dežela. V definiranih standardih je navedeno, kolikšno obtežbo snega je treba predvideti pri načrtovanju strešne konstrukcije. Obremenitve se razlikujejo glede na regijo in nadmorsko višino ter morajo biti upoštevane že pri gradnji hiše in ostrešja. Za kolikšno teoretično obtežbo snega bo izdelano ostrešje, se določa za vsako ostrešje individualno.

Slovenija je razdeljena na štiri snežna območja. Primeri kažejo, za katere višine teoretične snežne obremenitve morajo biti postavljene strešne konstrukcije na različnih lokacijah. Zlato pravilo je, da ima strma streha prednosti! Če ima streha naklon npr. 40°, bo približno 40 odstotkov obremenitve na streho prenesenih čez sam naklon.

......................................................................................

Zlato pravilo je, da ima strma streha prednosti!

65

Streha in ostrešje

Spodnja slika prikazuje sestavo strehe z njenimi elementi.

Spoznajmo elemente strešne konstrukcije

66

Slovarček izrazov, da bomo lažje razumeli našega krovca

ostrešje, nosilna konstrukcija strehe iz leg, škarnikov, letev

strešine, bolj ali manj nagnjene ploskve, običajno ravne, lahko tudi razčlenjenesleme, najvišji del strehe, vodoravni zaključek strešine

kap, najnižji del strehe, spodnji začetek strešine

greben, presečišče dveh strešin na zunanjem obodu od slemena do kapi (kapa se sekata pod kotom manjšim od 180°)

žlota ali globel, presečišče dveh strešin po notranjem obodu od slemena do kapi (kapa se sekata pod kotom večjim od 180°)napušč, del strehe od zunanje stene do roba strešne ploskve

kritina, krovni material (opečna, betonska, kovinska, lesena …)

sekundarna kritina, zaščitni vodotesni, a paropropustni sloj pod kritino, ki preprečuje vdor vode v konstrukcijo in ščiti toplotno izolacijo

čop, poševno prirezana čelna stran strehe

frčada, dvignjen del strehe (mansardno okno), ki služi za osvetljeva- nje podstrešnega prostora

kolenčni zid, zid od plošče do spodnje kapne lege

zatrep, zgornji del stranske fasade (trikotna ali trapezno čelo)

stičišče, točka, kjer se seka več stičnih ploskev

..................

..........................

...............

.........

.............................................

. ........................................................................

.....................................

............

.................................................................................................

........................................

....................

......................................................................................

.......................................................

...........................................

67

Streha in ostrešje

Streha in ostrešje

Prezračevani sloj odvaja vodno paro, ki prehaja skozi konstrukcijo in mora biti prezračevan z zunanjim zrakom. Zrak dovajamo skozi odprtine ob napušču in odvajamo preko zračnikov ter suhomontažnevgradnje slemenjakov.

Zračni sloj nad sekundarno kritino dobimo s t. i. kontra letvami, dimenzij minimalno 50 x 40 mm. Površina dovodnih odprtin ob

0napuščih (presek zračenja) mora znašati 2 / tlorisa strehe, vendar 002minimalno 200 cm na tekoči meter napušča. Skupna površina

0odvodnih površin mora znašati po DIN 4108 najmanj 0,5 / tlorisne 00

površine strehe.

Folija prevzame vlogo spodnje strehe ali t. i. sekundarne kritine in vetrne zapore, hkrati pa omogoča neoviran prehod vodne pare iz podstrešja skozi konstrukcijo in toplotno izolacijo v prezračevani prostor. Če podstrešje uporabljamo za bivanje, potem samo prezračevana streha s pravilno položeno toplotno izolacijo omogoča udobno počutje pod streho v vseh letnih časih.

3.4 Kaj je prezračevalni sloj?

Pomen in pomembnost paroprepustne folije?

..........................................................

.............................................................................................................

...................................

.................................................................................................

..............................................

68

Streha in ostrešje

Pravilni izbiri parne ovire in paropropustne folije moramo nameniti posebno pozornost, da lahko vodna para prehaja iz prostora v izolacijo in iz izolacije v prezračevani sloj. Paziti moramo na zadostno prekritje folij in tesnjenje parne ovire, prav tako je pomembna pravilna izvedba in tesnjenje vseh preklopov in prebojev sekundarne kritine.

Prezračevalni kanal in njegove odprtine ustrezno zaščitimo z vgradnjo slemensko grebenskih trakov (sleme-greben) in varovalnih mrežic v kapnem predelu.

.......................................................................................................

..............................................................................................................

69

Posledica prevelike vlage v primeru neprezračevane strehe.

Streha in ostrešje

Prikaz pospešenega staranja nekakovostne folije zaradi premajhne temperaturne obstojnosti.

70

Propadanje sekundarne kritine zaradi uporabne nekakovostne folije in neprezračevane strehe.

Streha in ostrešje

3.5 Vrste strešnih kritin

Materiali strešnih kritin

.....................................................

Pri izbiri kritine pazimo na kakovost in trajnost kritine, varnost, težo, način vgrajevanja, možnost popravila, skladnost z okoljem in sosesko, ugodnost bivanja (pri mansardnih strehah), možnosti odstranitve (ne sme biti obremenjujoča za okolje), način vzdrževanja in tudi ceno.

ti zaradi zaostajanja vode, ki lahko povzroči zamakanje. Zato pri strehah z nižjim naklonom vgrajujemo za to primerno izbrane strešnike in pod kritino vgradimo t. i. sekundarno kritino ali za vodo neprepusten sloj.

Najpogosteje uporabljena strešna kritina je iz opečnih strešnikov (bobrovec, enojni zareznik, stiskani strešniki velikega in majhnega formata, z visokim in nizkim valom). Opečni strešniki so tradicionalna strešna kritina in pokrivajo več kot polovico streh v Sloveniji. Poleg opečnih kritin obstajajo tudi betonske, pločevinaste, cementne …

........

...................................................

............................................................................................................

Pri strehah z manjšim naklonom so proble-matični stiki med po-posameznimi elemen-

71

Naklon strehe najbolj pogojuje izbiro kritine. ...................................

Streha in ostrešje

Opečna kritina spada med naravna ekološka in trajna gradiva, kar jesamo ena izmed njenih številnih prednosti.

Osnovna sestavina kritine je glina, ki se jo oblikuje, posuši in žge. Izdelek je opečni strešnik različnih oblik.

Najprej se obdela predhodno ustrezno pripravljena glina v različnih modelih vlečenja ali stiskanja. Nato se suši v sušilnici in na koncu peče pri temperaturi 1000 °C. Opečna kritina je lahko gladka brez stran-skih ali prečnih zarez ali z značilnimi visokimi stranskimi in prečnimi zarezami za zagotavljanje tesnjenja strehe tudi pri zelo nizkih naklonih streh.

Opečna kritina.......................................................................................

..........................................................

.....................................................

Opečna kritina je narejena izključno iz naravnih surovin in ne vsebuje dodatkov za trdnost in obstojnost.

Obstajajo le dodatki za barve, ki so prav takonaravnega izvora, odpornost in obstojnost pa le še povečujejo.

72

Vrste opečnih strešnikov

·Bobrovec

· Enojni zareznik

Streha in ostrešje

73

Strešnik z eno stransko zarezo dimenzij 22 x 40 cm za pokrivanje streh,strmejših od naklona 30° ob uporabi sekundarne kritine. Mini-

2malna poraba 16,1 kos/m .

Streha in ostrešje

· Stiskan strešnik majhnega formata

Strešnik z dvojno stransko in prečno zarezo dimenzij 25,2 x 42,2 cm, primeren za pokrivanje streh, z minimalnim naklonom 13° ob uporabi

2sekundarne kritine. Minimalna poraba 13,5 kos/m .

· Stiskan strešnik velikega formata

Strešnik z dvojno stransko in prečno zarezo dimenzij 27 x 45,5 cm, primeren za pokrivanje streh z minimalnim naklonom 13° ob uporabi

2sekundarne kritine. Minimalna poraba 11 kos/m .

.......................................................

....................................

..........................................................

........................................

74

· Korec

Strešnik vlečenega formata dim. 15-18 x 45 cm, primeren za pokrivanje streh z minimalnim naklonom 18° ob uporabi sekundarne kritine. Kritina se polaga na letve z ustreznimi kljukicami.

Poleg osnovnih strešnikov, ki pokrijejo večji del strešine, obstajajo še dodatni elementi, ki so prav tako narejeni iz gline;

· Slemenjak – strešni element, ki pokriva zgornji del strešine na mestu stikov dveh strešin (sleme, greben). Glede na obstoječe predpise se ga vgrajuje na slemensko desko ali letev, s čimer je dvignjen od osnovne kritine za zagotavljanje izhoda zraka iz predela prezračevalnega kanala.

................................................................................................................

.........................

........................................

Streha in ostrešje

75

· Zračnik – strešni element, ki je namenjen za prezračevanje strehe oziroma omogoča točkovni izhod zraka. Vgrajuje se v območju cca. 50-100 cm pod slemenom na razdalji cca. 95 cm na vsaki strani slemena.

· Krajnik – zaključni strešni element na strehi, ki pokrije levi ali desni rob strešine. Prednost je v enovitem videzu celotne strehe, ker se izognemo elementom iz pločevine, ki imajo krajšo življenjsko dobo.

............................................................................................................................

..................................................................................................................................

Streha in ostrešje

76

· Odzračnik – strešni element, ki služi kot priključek na vertikalne PVC cevi, ki so namenjene za odzračevanje sanitarij ali kuhinjske nape.

Poleg vseh opečnih elementov, ki so lahko vgrajeni na strehi, poznamoše neopečne elemente, ki imajo določen namen oziroma funkcijo:

· Paropropustna folija – rezervna kritina, ki jo je priporočljivo položiti na trdo podlago (deske) in omogoča zaščito pred vetrom in vodo ter hkrati omogoča pari, da preide iz spodnjih slojev strehe v predel prezračevalnega kanala.

............................................................................................................

77

Streha in ostrešje

Streha in ostrešje

· Kapna prezračevalna mrežica – strešni element iz ALU ali PVC materiala in kapni prezračevalni element z glavnikom, služita kot ovira mrčesu in pticam v kapnem delu strehe na začetnem mestu prezračevalnega kanala.

· Slemenski prezračevalni trak – strešni element iz ALU materiala, ki je vgrajen med kritino in slemenjakom. Ker je luknjičast v sre- dinskem delu, omogoča prezračevanje oz. izhod zraka skozi slemenski del strehe.

.........................................................................................

78

Streha in ostrešje

· Snegolov – strešni element iz ALU materiala, ki je namenjen zadrževanju snega na strehi. Lahko se vgrajuje točkovno ali linijsko. Samo zadostna količina bo zagotavljala učinkovito zadrževanje snega na strehi.

· Vetrna sponka – strešni element iz nerjavečega materiala, ki je namenjen zadrževanju strešnikov na strehi ob močnejših vetrovih. Samo zadostna količina bo zagotavljala učinkovito zadrževanje strešnikov na strehi.

..........................................................................................................

.................................................................................................

79

Opečni strešnik ima v primerjavi z drugimi materiali kritin sposobnost, da lahko zaradi kapilarne poroznosti vlago zadrži in jo pri ustreznem pritekajočem zračnem toku spet odda. Kapilarna struktura nastane med žganjem opekarske gline, ko se iz mase odstranjuje voda, ki je pri tem pustila za seboj povezan sistem votlin. To je predvsem pomembno na spodnji površini strešnika, kjer strešnik vpija eventualni kondenzat, da ne kaplja na letve in podlago kritine. Pri tem je prvi pogoj ustrezno prezračevanje spodnje površine strešne kritine in drugi pogoj, da opečni strešniki izpolnjujejo kriterij vodne neprepustnosti.

Betonska kritina je narejena iz mešanice peska, vode in veziva. Kakovost betona je odvisna predvsem od kakovosti cementa, granula-cije peska in količine dodane vode. Pri mešanju betonske mase se mora določiti pravo razmerje sestavin, da je beton lahko bolj trden.

S posebnimi dodatki se poveča odpornost na zunanje vplive.

Betonski strešniki so tovarniške izdelave, betonska masa se stisne v kalupe pod velikim pritiskom in oblikujejo se različne oblike strešnikov.

Nazadnje se strešnik zaščiti še površinsko in se suši do ustrezne trdnosti, običajno skoraj en mesec. Spada med težke kritine. Ker je obarvana celotna betonska masa, pri novejših kritinah ne prihaja doluščenja barvnega nanosa.

................................................................................................

..................................................................................

....................

Betonska kritina

........................................................................................................................

80

Streha in ostrešje

Bitumenska lepenka je lahka in nezahtevna za vgradnjo. Njena prednost je v odpornosti na ogenj in vremenske pogoje.

Primerna je za vse vrste streh, ki imajo naklon od 11° do 90°, sestavljajo pa jo različne plasti: bitumen, steklena koprena in kera- mični ali mineralni agregat.

Bitumenska kritina se pritrjuje z žeblji, položi pa se na lesen opaž, lahek cement, vezano ali iverno ploščo.

Bitumenska lepenka......................................................................................

.............................................................

......................................

.......................................................................................

Streha in ostrešje

81

Kovinska kritina je primerna zlasti pri strehah z nižjimi nakloni. Če gre za pokrivne plošče večjih dimenzij, je zelo pomembna kakovost pritrjevanja, da ne pride do nepričakovanega razkritja (npr. močna sila vetra) zaradi odpovedi sistema pritrjevanja.

Zaradi majhne mase in potrebe po pritrjevanju obstaja večja nevarnost v primeru požara, saj se pločevinasta kritina težje odstrani.Tovrstna kritina je lahka in je brez izolativnih vrednosti, zaradi paronepropustnosti ima večjo možnost nastajanja kondenza.

Prva vrsta kovinske kritine so strešne plošče, ki so lahko narejene iz različnih materialov, aluminija, cinka ali pocinkane pločevine. Uporabljajo se lahko za različne naklone streh.

V težjih podnebnih razmerah se lahko uporabi tudi kritina iz pocinkane galvanizirane jeklene pločevine, ki je zaščitena z umetno smolo in mineralnim granulatom.

Kovinska kritina

Vrste kovinskih kritin

.............................................................................................

...................................................................................

.............................................

...............................................

.........................................................................

Streha in ostrešje

82

Streha in ostrešje

Kritine se zelo razlikujejo tudi po barvi.

Če je naša hiša v naselju ali mestu pod spomeniškim varstvom, je kritina predpisana glede oblike in največkrat niso dovoljene kritine, ki imajo lesk ali so barvane.

3.6 Barva strešne kritine.................................................................

.............................................................

......................................................................................

Pri izbiri barvnega odtenka kritine pazimo na podobo celotnega naselja, vasi ali soseske, še posebej zato, ker sodobno tržišče ponuja res široko izbiro in je možno naročiti celo izdelavo želenega barvnega odtenka.

83

Pri izdelavi opečne kritine se uporablja postopek engobiranja (različni kovinski oksidi v obliki prahu) in glaziranja (kovinski oksidi v obliki prahu in steklena moka – kremenčev pesek), s čimer se izdela različna barvna paleta strešnikov, ki so manj ali nič porozni v primer-javi s klasično izdelanim strešnikom. Nanos »barv« je v fazi pred žganjem strešnika, kar omogoča obstoj nanosa engobe ali glazure skozi celotno dobo trajanja strešnika na sami strehi.

Betonski strešniki so barvani z dodatki pigmentov v sami masi in na površini strešnika, kjer se dodaja tudi kremenčev pesek. Za sprijem osnove in pigmentov se strešniki sušijo na višjih temperaturah in niso žgani.

Kovinske kritine, ki so v osnovi iz aluminija, cinka ali pocinkane pločevine, so barvani trakovi, izdelani v specializiranih proizvodnjah.

....................................

..........................................................................................................................

Streha in ostrešje

84

Streha in ostrešje

Kovinske kritine s posipom, ki je obarvan granulat, predstavlja končni videz kritine.

Ker je delež strešne površine pri povprečni družinski hiši med 20 in 30 odstotki, ima toplotna izolacija strehe velik vpliv na celotno energijsko bilanco hiše. Na poševnih strehah vgradimo toplotno izolacijo na tri načine: med, na ali pod škarnike.

2Največja dovoljena toplotna prehodnost strehe je 0,2 W/m K, kar pomeni, da moramo položiti vsaj 25 cm toplotne izolacije (debelina toplotne izolacije je odvisna od toplotnih značilnosti samega ma-teriala). Če med škarniki ni dovolj prostora, toplotno izolacijo podaljšamo pod škarnike, kar jemlje nekaj uporabne višine prostora, a hkrati povečuje ugodje bivanja. Paziti je treba, da so stiki pri zaključkih sten, dimnikih in strešnih oknih zadostno izolirani in tesni.

.

............................................................

....................................................................................................................

.............................................

3.7 Toplotna izolacija strehe

Slika prikazuje vgradnjo toplotne izolacije

85

Toplotna izolacija med škarniki in špirovci

Zidna lega

Škarniki ali špirovci

Streha in ostrešje

Če je streha že deloma izolirana, dodatno izolacijo namestimo na škarnike. Preko škarnikov namestimo toplotno izolacijo in nato sekundarno kritino. Za izolacijski sloj uporabimo trdne izolacijske plošče iz mineralne volne (kamene), ki so sposobne prevzeti pritrditev vzdolžnih letev s posebnimi vijaki na škarnike. Na vzdolžne letve se pritrdijo prečne letve in kritina. Namestitev toplotne izolacije mora biti kakovostna in pravilna, omogočen mora biti neoviran prehod vodne pare, saj bomo le na ta način v mansardi zagotovili udobne in zdrave bivalne pogoje.

Sloji od znotraj proti zunanjosti so:

· lesen opaž ali mavčno-kartonska plošča,

· parna ovira (posebna folija, ki ovira prehajanje vodne pare v izolacijo, a ga ne preprečuje povsem),

· toplotna izolacija (priporočena debelina 25 cm ali več),

· opaž,

· sekundarna kritina (paropropustna folija),

· prezračevani sloj,

· strešne letve,

· strešna kritina.

.............................................................................

........................................................................

.........................................................

...........................................................

..........................

.................................................................................................................................

.................................................

.......................................................................................................

................................................................................................................

86

Streha in ostrešje

3.8 Strešna okna....................................................................................

...........................................................................................................

.............................................................................................

S strešnimi okni osvetlimo mansardo z naravno svetlobo in jo tudi zračimo. Ker so strešna okna bolj izpostavljena vremenskim vplivom kot fasadna okna, moramo paziti, da so kakovostna in ne prepuščajo vode v primeru dežja ali snega. Montažo strešnih oken prepustimo strokovnjakom.

Pri izbiri strešnih oken pazimo na ustrezno velikost in obliko, pri razporeditvi upoštevamo, da bo svetloba, ki prihaja skozi strešno okno, lahko osvetljevala čim več prostora. V praksi se dobro obnese napotek, naj okenske površine obsegajo vsaj 20 odstotkov tlorisnega prostora.

Izbira dimenzij strešnih oken je v veliki meri pogojena z razdaljo med strešnimi špirovci. Načeloma velja, da morajo biti pri manjših strešnih naklonih okna daljša, v nobenem primeru pa ne smejo biti postavljena previsoko, ker bi nam to oteževalo odpiranje in čiščenje. Pri izbiri zasteklitve imamo več možnosti, dobro je upoštevati, koliko sončnega sevanja prepušča steklo, ker nam to pozimi pomaga dodatno ogrevati prostor. Mislimo tudi na varno zasteklitev, ki je lepljena na notranji strani, s čimer preprečimo poškodbe stekla.

87

3.9 Požarna varnost strehe in celotne hiše..............................................

.................................................................

Za požarno varnost v Sloveniji velja predpis Tehnična smernica št. TSG-1-001:2010 Požarna varnost v stavbah (spletna povezava v petem poglavju). Njenim zahtevam moramo slediti pri načrtovanju in gradnji nove hiše kakor tudi pri preureditvi stare hiše. Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da njihova nosilna konstrukcija določen čas v primeru požara ohrani potrebno nosilnost.

Požarne lastnosti materialov se določajo z različnimi standardnimi preskusnimi postopki (preskus negorljivosti, določanje kalorične vrednosti itn.), materiali pa se razvrščajo v razrede A1, A2, B, C, D, Ein F. Materiali iz razreda A1 so povsem negorljivi, materiali iz razreda F pa se pri gradnji ne smejo uporabljati (razen pod določenimi pogoji).

S preudarno izbiro ustreznih gradbenih materialov, odmikom med sosednjimi okni in drugimi odprtinami lahko veliko storimo za preprečevanje prenosa požara. Zato je za gradnjo najbolje uporabiti negorljive in težko gorljive materiale. Kamena volna z zelo malo veziva in opeka na primer spadata v razred A1, kar pomeni, da sta negorljiva gradbena materiala. Zidna in strešna opeka iz gline sta svoje odlične mehanske lastnosti in trajnost pridobili z žganjem na

ovisokih temperaturah, celo do 1000 C.

...........................

88

Streha in ostrešje

Verjetno poznate in se še spomnite nauka iz pravljice Trije prašički?

Z njo smo že kot otroci slišali in se naučili, kako pomembna je izbira ustreznih in odpornih gradbenih materialov.

Streha in ostrešje

89

Z opečnimi izdelki na strehi, fasadi in v zidu zelo povečamo požarno varnost svoje hiše, saj je opeka negorljiv gradbeni material, ki spada v razred A1.

Znak človekove pozornosti na požarno varnost je tudi med strešnimi ornamenti že iz preteklosti priljubljeni petelinček, ki simbolizira plod-nost, pozornost in budnost ter po prepričanjih varuje naš dom pred ognjem.

4.

OBNOVA HIŠE

90

Obnova hiše

4.1 Obnova strehe...............................................................

........................................................

Zob časa ne prizanaša niti ljudem niti objektom, ki jih gradimo. Zato bodo tudi naše hiše in njihovi sestavni deli nekoč potrebni obnove. Obnova objekta zahteva celovit, kakovosten ter pravočasen pristop.

Pri obnovi strehe se bo lahko zgodilo, da bo treba zamenjati oz. sanirati tako strešno konstrukcijo kot strešno kritino. To še posebej velja za prenovo strehe na starejših hišah. Na vprašanje, v kolikšnem obsegu se mora zgoditi sanacija naše strehe, nam bodo najbolje znali odgovoriti krovci in tudi proizvajalci strešnih kritin, ki imajo usposobljene strokovnjake in svetovalce.

Najpametneje je povabiti na ogled naše strehe nekaj različnih izvajalcev in tudi ponudnikov strešnih kritin ter se odločiti šele na osnovi njihovih mnenj, priporočil in ponudb.

..

.................................................

91

Obnova hiše

Dotrajanost pomeni, da streha ne služi več svojemu namenu, tj. nas ne ščiti pred padavinami in drugimi vremenskimi vplivi, ne pa, da je zgolj zamazana (npr. zaradi onesnaženosti zraka v mestih), razbarvana ali poraščena z mahom. Če so poškodovani le posamezni strešniki, jih lahko zamenjamo.

Dobro sanirana streha zmanjšuje stroške energije, izboljšuje kakovost našega bivanja in zvišuje vrednost naše nepremičnine.

................................................................................

...............................

92

Kdaj je čas za menjavo strešne kritine?

Za zamenjavo strešne kritine se odločimo zaradi njene dotrajanosti,lahko pa tudi zaradi potrebe po boljši izolaciji strehe, ker vgradnja toplotne izolacije s spodnje strani ni mogoča.

Izguba energije obremenjuje gospodinjski proračun. Skozi staro streho, se lahko izgubi do 20% toplotne energije.

Energetsko bilanco objekta lahko s celovito obnovo strehe izboljšamo in objekt uvrstimo v višji energetski razred.

Menjava strešne kritine v resnici zahteva precej podoben postopek kot gradnja strehe na novi hiši. Prav tako se moramo odločiti za material in barvo strešne kritine ter pri tem dosledno upoštevati vse strokovne napotke proizvajalcev strešnih kritin, še posebej če se nameravamo prekrivanja strehe z novo kritino lotiti sami.

Podrobnejši opis vrst, materialov in barv strešnih kritin najdete v razdelku 3.2.

Ne smemo pozabiti, da bomo pri vsaki sanaciji strehe najprej morali odstraniti obstoječo strešno kritino, kar seveda predstavlja dodaten strošek. Najbolje je, če se z izvajalcem lahko dogovorimo za strokovno izvedeno odstranitev in tudi za njen odvoz in deponiranje. Stare kritine namreč ne smemo kar tako zavreči v okolje, ampak jo je treba odpeljati na ustrezno deponijo.

......................................................

........................................

.......................

Kaj moramo upoštevati pri menjavi kritine?

....................................................................................................................

Obnova hiše

93

Obnova hiše

Pri izbiri nove kritine nismo omejeni s težo in materialom prejšnje kritine, še najbolj na izbiro kritine vpliva obstoječi strešni naklon. Na vsak način pa se moramo posvetovati s strokovnjaki, ki nam bodo znali pojasniti, kateri materiali so ali niso primerni za našo strešno konstrukcijo. Več o oblikah strehe, naklonih in strešnih kritinah v razdelku 3.2.

Najpametneje je, da si na začetku vzamemo nekaj časa za pregledovanje ponudb različnih izvajalcev in smo pozorni tudi na garancije, ki jih ponujajo proizvajalci kritin in krovci. Sicer pa za izbiro izvajalca upoštevamo iste kriterije kot pri gradnji nove hiše.

Več o tem v razdelku 1.7 na začetku priročnika.

Mora nova kritina imeti enako težo in material kot stara kritina?

Kako se odločimo za izvajalca?

..

..............................................

...................................................................................................................

..................................................................

94

Obnova hiše

Zamenjava strehe spada med investicijsko-vzdrževalna dela in če gre za zamenjavo strehe brez spreminjanja njene oblike, dodajanja oken ali frčad, nam ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja.

Ali potrebujemo gradbeno dovoljenje za prenovo strehe?.............

...........................

Iz lokacijske informacije, pridobljene na občinskem oddelku, ki se ukvarja s prostorskimi zadevami, je dobro razvidno, kaj vse potrebujemo in kako smo morebiti omejeni.

Ali obstajajo subvencije za prenovo strehe?........................................

Subvencionira se samo tisti del strehe, ki neposredno vpliva na energetsko učinkovitost, tj. toplotna izolacija in paropropustna folija, za kritino ali konstrukcijo ostrešja pa subvencije niso na voljo.

95

Ponudniki strešnih kritin so vedno obveščeni, katere subvencije so trenutno aktualne, zato jih samo ne pozabimo vprašati, ali so na razpolago kakšna sredstva.

Za več podrobnosti in informacij o aktualnih subvencijah za sanacijo hiše uporabite spletno povezavo do Ekosklada v petem poglavju.

Za vsak poseg, s katerim pri obnovi strehe spremenimo ali povečamo njeno obliko, pa potrebujemo gradbeno dovoljenje.

Obnova hiše

Pazimo samo, da ujamemo nekaj zaporednih dni suhega vremena (običajno se za sanacijo strehe načrtuje 3–5 dni), v katerem se bodo izvajala sanacijska dela na strehi, sicer pa menjava strehe lahko pote-ka v vsakem letnem času.

Izvajalci skrbno pazijo, da za delo izberejo vremensko primerne dneve, v primeru nenadnega zasuka vremena objekt zaščitijo in pre-krijejo, nikoli pa konstrukcije ne puščajo odprte, temveč streho sanirajo po segmentih in pohitijo s pokritjem s sekundarno kritino.

Ali streho lahko menjamo pozimi?...........................................................

...........................................................................................

96

4.2 Obnova fasade

Kdaj in zakaj obnoviti fasado?

...................................................

.........................................................

....................................Obnovo fasade najpogosteje narekujeta dva razloga: · dotrajanost vrhnjega sloja fasade, npr. odpadajoč omet

Če je zaključni sloj fasade dotrajan, pomeni, da hiše ne ščiti več pred vremenskimi vplivi in postane estetsko moteč. V takem primeru se odločimo za obnovo fasade.

Najprej se bomo srečali z izbiro ustreznega materiala. Načeloma je najbolje izbrati material, ki se vklaplja v že obstoječo okolico objekta, saj je zaključni sloj fasade najvidnejši element naše hiše. Tako bomo dosegli, da bo naša soseska delovala urejeno, videz naše hiše pa ne bo moteč.

Pri izbiri materiala je pomembna smernica tudi projekt za gradbeno dovoljenje, ker se moramo pri obnovi fasade navezovati na PGD. Pred tem pa v lokacijski informaciji preverimo, katere materiale je sploh dovoljeno uporabiti v našem okolju. .

..................

......................................................................................

............................................................................................................

....................................................................

Obnova hiše

97

Obnova hiše

Seveda tudi pri tem gradbenem posegu velja, da ga je najbolje zaupati za to usposobljenim strokovnjakom.

· slaba izolacija objekta, saj s tem izgubljamo energijo in denar.

V novo toplotno izolacijo hiše se nam splača investirati, če ugotovimo, da prihaja do izgube energije, kar nam lahko bistveno znižuje družinski proračun.

Minimalni standard določa, da je treba objekt izolirati toliko, da bo 2toplotna prehodnost zunanjega zidu U<0,28 W/(m K).

Pri starejših opečnih zidovih, grajenih z zidaki brez t. i. vrednosti, to predstavlja minimalno debelino toplotne izolacije 15 cm.

Stroške zaradi ogrevanja in tudi hlajenja objekta lahko bistvenoznižamo, če se odločimo za kakovostno in zadostno debelino toplotne

izolacije za celotni ovoj stavbe (zid in streha). Pri tem ne smemo pozabiti tudi na kakovost stavbnega pohištva (okna, vrata), saj lahko predstavljajo tudi do 25 odstotkov energetske izgube objekta. Zazamenjavo stavbnega pohištva (če je to potrebno) se odločimo pred menjavo fasade.

......................................................................

.......................................................................................................

...............................

..........................

...............................................................................................................

98

Dobro sanirana fasada zmanjšuje stroške energije, izboljšuje kakovost našega bivanja in zvišuje vrednost naše nepremičnine.

Če je naša hiša pod spomeniškim varstvom, se moramo držati vseh vnaprej predpisanih pravil. Več podrobnosti o spomeniški zaščiti najdete v razdelku 1.6 na začetku priročnika.

Tudi pri izbiri izvajalca za obnovo fasade ne bo šlo drugače, kot da si vzamemo nekaj časa za pregledovanje ponudb različnih izvajalcev. Pozorni smo predvsem na njihove reference in garancije.

Sicer za izbiro izvajalca upoštevamo iste kriterije kot pri gradnji nove hiše. Več o tem v razdelku 1.7 na začetku priročnika.

Prenova fasade ni vezana na določen letni čas, je pa pomembno, da se prenove lotimo v stabilnem vremenskem obdobju, ko ni ekstremnih temperaturnih stanj (globok minus pozimi ali visoka vročina poleti) in tudi ne v zelo mokrem vremenu, saj zidovje ne sme biti vlažno. Vsi ti vremenski pogoji lahko bistveno vplivajo na kakovost fasade, lahkona primer popokajo zaključni spoji.

Pri obnovi fasade velja enako kot pri obnovi strehe oz. strešne kritine;če pri posegu ne spreminjamo njene oblike in ne dodajamo oken ali drugih odprtin, nam ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja.

Iz lokacijske informacije, pridobljene na občinskem oddelku, ki se ukvarja s prostorskimi zadevami, je dobro razvidno, kaj vse potrebujemo in kako smo morebiti omejeni.Več podrobnosti o lokacijski informaciji in PGD najdete v razdelkih 1.5.1 in 1.5.2.

Če je naša hiša pod spomeniškim varstvom, so omejitve veliko večje in se moramo držati vseh vnaprej predpisanih pravil.Več podrobnosti o spomeniški zaščiti najdete v razdelku 1.6 na začetku priročnika.

Kako izberemo izvajalca?

Ali fasado lahko obnavljamo tudi pozimi ali drugem slabemvremenu?

Ali potrebujemo gradbeno dovoljenje za prenovo fasade?

..............................................................................

..........................

...................................

...........................................................................................................

......................................................................

..............

..............

......................................................

....................................................................................................................

..................................

Obnova hiše

99

Dobro je vedeti, da država vsako leto razpisuje subvencije za različne sanacije, zlasti v smislu zviševanja energetske učinkovitosti (za posege v stavbno pohištvo, menjavo toplotne izolacije). Vse aktualne subvencije lahko preverimo na Slovenskem okoljskem javnem skladu Ekosklad (www.ekosklad.si), večinoma nas bodo tudi izvajalci ali dobavitelji sanacijskih del na fasadi radi seznanili s trenutno razpoložljivimi subvencijami, samo vprašati jih moramo.Spletno povezavo do Ekosklada najdete v petem poglavju.

Čeprav že dlje časa živimo in delamo v digitalni dobi, tesno odvisni od računalnikov, avtomobilov in strojev, se ljudje vse bolj zavedamo (ali pa morda prav zaradi tega), da moramo ohranjati stik z naravo.

Zato se nam tudi odločitev pri gradnji ali obnovi hiše za uporabo naravnih glinenih materialov, ki so odporni in trajni, neprecenljivo obrestuje, saj omogoča mirno in sproščeno bivanje, poleg tega pa hišo zelo lepo umešča v okolje.

Ali obstajajo subvencije za sanacijo fasade?

Zakaj je dobro izbrati naravne in trajne materiale za sanacijo fasade?

..........................................

.........................

..............

.......................................................................................................

Obnova hiše

100

Svoj odnos do okolja in odgovornost do potomcev lahko že danes iz- boljšamo z uporabo glinenih materialov, ki tudi po koncu svoje prvotne naloge ne bodo obremenjevali okolja. Nasprotno – lahko se bodo ponovno uporabili s pomočjo recikliranja v druge namene.

S tega vidika so zelo primerne za sanacijo fasade različne glinene fasadne plošče.

Obnova hiše

Objekt s prezračevalno obešano fasado Argelite.

Objekt z uporabo strešne opeke na fasadi.

101

Več podrobnosti o fasadnih glinenih ploščah najdete na spletni povezavi v petem poglavju.

Argeton in Argelite glinene fasadne plošče.

Obnova hiše

Fasada Argeton.

103

Za podrobne informacije o Argeton in Argelite uporabite povezavo http://www.argeton.com/.

Obnova hiše

Če poleg naravnega materiala želimo doseči tudi trajnost, je za sanacijo fasade najboljša rešitev izbor glinenih fasadnih oblog.

Žgana glina predstavlja trajno zaščito ovoja zgradbe, ki še po nekaj desetletjih vzdržuje svoj prvotni izgled in funkcijo. Omogoča visoko zaščito pred vremenskimi vplivi, odporna je na ogenj in iz naše hiše odseva spokojnost. Tovrstne fasade ne zahtevajo posebnega vzdrževanja.

Argeton glinene plošče so montirane na nosilno aluminijasto podkonstrukcijo, ki dopušča velike debeline toplotne izolacije pod fasadnimi ploščami. Omogočajo striktno ločitev konstrukcijskih delov, imajo neomejeno življenjsko dobo, ne zahtevajo vzdrževanja, dosegajo izredno visoko mehansko odpornost, primerne so za vse višine in različne debeline izolacijskih oblog.

Osnovna razlika med Argeton in Argelite ploščami je manjša teža, zaradi manjših dimenzij Argelite plošč. Slednje so primernejše za uporabo na individualnih objektih.

Argeton plošče zaradi večjih dimenzij in teže zahtevajo močnejšo podkonstrukcijo in se največ vgrajujejo na večjih objektih.

Katere materiale izberemo, če je cilj sanacije naše fasade trajnost?

Možnih je več načinov uporabe glinenih plošč na fasadi

A – Prezračevana obešana fasada Argeton in Argelite

.................................................................................................

.............

.................................................................................................

..................

....................................................

........................................................................

.

........................

102

Obnova hiše

Glineni elementi dimezij 20x40 cm, izdelani na enak način kot strešna opeka, zagotavlajo trajno, zelo odporno in estetsko dovršeno zaključno fasado oblogo. Posamični elementi se pritrjujejo na lesene, jeklene ali aluminijaste nosilne profile. Debelino izolacije definira nosilni profil.

B – Strešna opeka, pritrjena na fasadne površine...............................

104

Obnova hiše

Standardne barvne možnosti strešne opeke za fasado.

Predpriprava lesene podkonstrukcije za pritrjevanje strešnikov na fasado.

C – Zaključne fasadne obloge iz glinenih ploščic.................................

Za zaključni sloj lahko pri sanaciji fasade izberemo tudi obložne elemente iz klinker ploščic ali tanjše klinker opeke (npr. Slim brick ali

105

Obnova hiše

rimchen), ki se na fasado pritrjujejo s pomočjo lepljenja in sidranja. Še posebej primerna rešitev so za primer uporabe na manjših površinah.

Klinker fasadna opeka.

Različne variacije klinker fasadne opeke.

Več podrobnosti o fasadnih opeki na spletni povezavi v petem poglavju.

106

5. Koristne povezave in naslovi

· Izdaja gradbenega dovoljenja

· Vloga za izdajo gradbenega dovoljenja

https://e-uprava.gov.si/storitve/pridobiVlogo.esju?id=1337

· Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije

http://www.zvkds.si

· Zakonodaja s področja kulturne dediščine

http://www.zvkds.si/sl/clanek/nasveti-za-lastnike

· Zakon o prostorskem načrtovanju

http://www.gu.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/drugi_predpisi/zakon_o_prostorskem_nacrtovanju/

· Arhigram

http://www.zaps.si/index.php?m_id=arhigram

· Posebne gradbene uzance

https://www.gzs.si/zbornica_gradbenistva_in_industrije_gradbenega_materiala/vsebina/Pogodbe-v-gradbeni%C5%A1tvu/Posebne-gradbene-uzance

· Zakon o graditvi objektov

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3490

https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=1337

107

https://e-uprava.gov.si/storitve/pridobiVlogo.esju?id=1337

http://www.zvkds.si

http://www.gu.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/drugi_predpisi/zakon_o_prostorskem_nacrtovanju/

http://www.zaps.si/index.php?m_id=arhigram

https://www.gzs.si/zbornica_gradbenistva_in_industrije_gradbenega_materiala/vsebina/Pogodbe-v-gradbeni%C5%A1tvu/Posebne-gradbene-uzance

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3490

· Koncept hiše e4

· Ekosklad

https://www.ekosklad.si/

· Fasadne glinene plošče

http://www.wienerberger.si/fasadni-sistemi/argeton

· Naravna fasadna opeka

http://www.wienerberger.si/fasadni-sistemi/terca

http://www.argeton.com/

· Tehnična smernica za požarno varnost

http://www.arhiv.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/zakonodaja/prostor/graditev/TSG-01-004_2010.pdf

http://wienerberger.si/novice/vaša-sanjska-e4-hiša

108

https://www.ekosklad.si/

http://www.wienerberger.si/fasadni-sistemi/argeton

http://www.wienerberger.si/fasadni-sistemi/terca

6. Pravilni odgovori na vprašanja iz mini testov

Pravilni odgovori, Test 1


..................................................

..............................................................................

............................................

...........................................................................................................................

...............................................................................................

...........................................................................................................................

1. Pridobitev lokacijske informacije ni več nujna.

2. Organ, ki ureja lokacijsko informacijo, je Ministrstvo za okolje in prostor.

3. Za vsak objekt, ki ga bomo prenavljali in je vpisan v Register kulturne dediščine, potrebujemo soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

4. Zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja lahko vložimo na upravni enoti občine, v kateri se nahaja naše gradbeno zemljišče.

5. Izdano gradbeno dovoljenje nima trajne veljavnosti.

6. Pogoj za začetek uporabe zgrajenega objekta je pridobljeno uporabno dovoljenje.

7. Vpis novozgrajene nepremičnine v uradne evidence je nujen, saj moramo najpozneje v 15 dneh po dnevu pravnomočnosti uporabnega dovoljenja pri projektantu ali geodetskem podjetju naročiti projekt za vpis v uradne evidence.

1. Tudi montažna gradnja ni v celoti suha, ker zahteva postavitev osnovne betonske plošče (in po želji kleti), zato moramo v prvi fazi narediti izkop za temelj po navodilih proizvajalca izbrane montaž- ne hiše.

............................................................................................

.......................

.............................

................................................................

..............................................................................

109

2. Obstajajo sistemi za suho gradnjo, brez mokre malte (glejte razdelek 2.1.5).

3. Montažne hiše imajo krajšo življenjsko dobo od klasično zidane hiše, proizvajalci montažnih hiš običajno navajajo, kakšna je življenj- ska doba prodajanega izdelka, in ponujajo določene garancije.

4. Glede potresne varnosti so montažne gradnje grajene protipotresno do 9. stopnje MCS, za klasično gradnjo je protipotresnost odvisna od načina gradnje.

5. Strukture montažne hiše ne moremo kar tako spreminjati, poznejše dograditve so veliko lažje izvedljive na klasično grajenih hišah. Zato je še posebej pri gradnji montažne hiše dobro imeti v mislih celoten lok večletnega bivanja v njej in spreminjanje potreb vseh uporabnikov takšne hiše.

6. Gradnja montažne hiše je res hitrejša od klasične gradnje, nekateri ponudniki zagotavljajo vselitev že v 2–6 mesecih od začetka gradnje; vendar moramo pri gradnji hiše vedno računati s tem, da se prav vsaka faza gradnje lahko zavleče, bodisi pri montažni bodisi pri klasični gradnji.

7. Da je montažna hiša cenejša od klasično grajene hiše, je napačno in še vedno precej razširjeno prepričanje. Na splošno so cene montaž- nih objektov vsaj 10–15 odstotkov višje od klasično grajenih hiš; odvisno je, ali primerjamo primerljivo kakovost in faznost objekta.

1. Res je, enokapnica je streha z eno strešino, s katere voda odteka v eni smeri, za razliko od dvokapnice, s katere voda odteka v dveh smereh, saj ima taka streha dve strešini (glejte slikovne prikaze v razdelku 3.2).

...........................................................................................................................

.

................................................................................................................

............................................................................................................

.

................................................................................................................................

.

...............

.

..................................................................................

..........................................................................................................................

.


110

2. Zelo strme strehe imajo nagib med 40 in 60 stopinjami, nagib strehe je bistvenega pomena za celotno strešno konstrukcijo in poznej- šo izbiro vseh materialov na strehi

3. Res je, strešno sleme je najvišji del strehe in je vodoravni zaključek strešine.

4. Res je, kap je najnižji del strehe in je spodnji začetek strešine.

5. Ni res, da streho lahko gradimo ali menjamo zgolj poleti, bolj smo vezani le na več zaporednih dni lepega vremena, lahko pa gradimo v katerem koli letnem času in čas gradnje tudi ne bo imel vpliva ali posledic na kakovost zgrajene strehe.

6. Prezračevalni sloj je nujni element strehe, saj odvaja vodno paro, ki prehaja skozi konstrukcijo, in mora biti prezračevan z zunanjim zrakom, kar je mogoče doseči z odprtinami ob napušču in slemenu (glejte razdelek 3.2).

7. Ni vseeno, katero kritino izberemo, paziti moramo na kakovost in trajnost kritine, varnost, težo, način vgrajevanja, možnost popravila, skladnost z okoljem in sosesko, ugodnost bivanja (pri mansardnih strehah), možnosti odstranitve (ne sme biti okoljsko obremenjujo- ča), način vzdrževanja in tudi ceno (glejte razdelek 3.5).

....................................................................

..................................................................................................

...........................................................................................................................

.............

...............................................................

......

111

Documents

GRADNJA IN OBNOVA HIŠE - · PDF fileVse pravice pridržane. Knjige ni dovoljeno razmnoževati na noben način brez pisnega dovoljenja imetnika avtorskih pravic. Izdal in založil: