JOANNE K. ROWLING HARRY POTTER 6. KNJIGA POLKRVNI PRINC Založila in izdala: EPTA, Ljubljana, 2006 Prevedel: Branko Gradišnik Ljubljana, 2006 Sredi poletja je, a na šipe pritiska meglica, kine sodi v ta letni �as. V svoji spalnici pri Dursleyevih na Rožmarinovi Harry Potter nestrpno pri�akuje obisk samega profesorja Dumbledora. Ravnatelja po tistem, ko se je ta spoprijel v srditem boju z lordom Mrlakensteinom, skorajda ni ve� videl, tako da zdaj kar ne more povsem verjeti, da se bo profesor prav res prikazal - pa še pri Dursleyjih! �emu neki prihaja prav zdaj? Kaj je tisto, kar ne more po�akati še teh nekaj tednov, dokler se Harry ne bi vrnil na Bradavi�arko? Res nenavaden za�etek šestega leta na Bradavi�arki, ko se bunkeljski in �arovniški svet za�neta med sabo prepletati... Zajemite sapo, kajti mojstrstvo, s katerim J. K. Rowling izrisuje najnovejše prigode Harryja Potterja v šestem letniku Bradavi�arke, vam bo spet vzelo dih! Svoji prelepi h�erki Mackenzie posve�am njeno dvoj�ico iz �rnila in papirja. Prvo poglavje Oni minister Bližala se je polno� in ministrski predsednik je sam sedel v svojem uradu in bral dolg memorandum, ki mu je polzel skozi možgane, ne da bi puš�al za sabo vsaj najrahlejšo sled pomena. �akal je na klic predsednika neke daljne dežele, in medtem ko se je spraševal, kdaj bo tisti zoprnež telefoniral, in skušal potla�iti neprijetne spomine na teden, ki je bil zelo dolg, utrudljiv in težaven, v njegovi glavi ni bilo kaj dosti prostora za karkoli drugega. Bolj ko si je prizadeval, da bi se osredoto�il na tiskani list pred seboj, jasneje je lahko videl škodoželjni obraz enega svojih politi�nih nasprotnikov. Prav ta nasprotnik je bil tistega dne nastopil v poro�ilih, kjer ne le da je naštel vse grozote, ki so se dogodile zadnji teden (kakor da bi bilo treba kogarkoli spominjati), ampak je tudi pojasnil, zakaj za prav vsako krivi vlado. Pulz ministrskega predsednika se je pospešil že ob sami misli na te obdolžitve, kajti bile niso ne pravi�ne ne resni�ne. Kako zaboga pa naj bi bila njegova vlada prepre�ila, da bi se tisti most zrušil? Nezaslišano, da kdorkoli namiguje, da ne dajejo

dovolj za mostove. Most še niti deset let ni bil star in najboljši izvedenci niso znali pojasniti, zakaj se je prelomil kot vžigalica, da je ducat avtomobilov popadalo v vodno globino spodaj. In kako si drzne kdo namigovati, da naj bi bili tisti tako gnusni moritvi, o katerih so se vsi razgovorili, posledica tega, da je premalo policistov? Ali da bi bila morala vlada ne vem kako predvideti muhavi orkanski veter v Zahodni deželi, ki je poškodoval toliko ljudi in imovine? In ali je mar njegova krivda, �e se je eden njegovih podministrov, Herbert Chorley, prav ta teden odlo�il po�eti nekaj tako �udnega, da bo moral poslej preživljati ve� �asa v krogu svoje družine? "Deželo je popadlo mra�no razpoloženje," je kon�al nasprotnik, ki je komaj še prikrival širok nasmeh. In žal je izjava držala kot pribita. Ministrski predsednik je to sam �util; ljudje so se res zdeli še ve�ji kup nesre�e kot sicer. Celo vreme je bilo turobno; vsa ta mrzla meglica sredi julija... to ja ni prav, to ja ni normalno... Obrnil je drugi list memoranduma, videl, da se bo še vlekel, in obupal nad jalovim po�etjem. Iztegnil je roke nad glavo in se žalobno razgledal po sobi. Bila je �edna soba, z imenitnim marmornim kaminom nasproti visokih dvižnih oken, ki so bila tesno zaprta v bran proti nesezonskemu mrazu. Z rahlim drgetom je ministrski predsednik vstal in stopil k oknom, da je pogledal ven v redko meglico, ki je rinila v steklo. In ko je tako stal in kazal sobi hrbet, je za seboj zaslišal rahel kašelj. Otrpnil je tako, z nosom pred nosom svojega prestrašenega odsvita v temnem steklu. Ta kašelj mu je bil znan. Slišal ga je že kdaj prej. Zelo po�asi se je obrnil z obrazom proti prazni sobi. "Ja prosim?" je rekel; trudil se je, da bi se slišalo bolj pogumno, kot pa se je po�util. Za kratek hip si je dovolil nemogo�e upanje, da mu ne bo nih�e odgovoril. Vendar pa se je pri pri�i odzval glas, neomahljiv, odlo�en glas, ki je zvenel, kakor da bi bral pripravljeno izjavo. Prihajal je kot je ministrski predsednik vedel že pri prvem kašljaju - od žabastega moži�ka z dolgo srebrno lasuljo, upodobljenega na majhnem in umazanem olju v oddaljenem kotu sobe. "Premieru bunkljev. Nujno se sestaneva. Blagovolite nemudoma odgovoriti. S spoštovanjem, Schushmaar." Možic na sliki je vprašujo�e pogledal ministrskega predsednika. "E," je rekel ministrski predsednik, "poslušajte... kar se mene ti�e, tole ni najboljši trenutek... �akam na telefonski klic, a razumete... predsednika..." "To se da urediti," je pri pri�i rekel portret. Ministrskemu predsedniku je upadlo srce. Bal se je bil prav tega. "Ampak res sem se nadejal, da se bom pomenil..." "Uredili bomo, da bo tale vaš predsednik pozabil poklicati. Namesto tega bo telefoniral jutri zve�er," je rekel možic. "Blagovolite se nemudoma odzvati gospodu Schushmaarju." "�e pa... oh... torej prav," je šibko rekel ministrski predsednik. "Dobro, sprejel bom Schushmaarja." Odhitel je nazaj za mizo in si spotoma poravnal kravato. Komaj da se je usedel in spravil obraz v izraz, ki naj bi bil, kot je upal, sproš�en in prav ni� zmeden, že so na prazni rešetki pod marmornim kaminom buhnili v življenje svetlo zeleni zublji. Prizadeval si je, da ne bi izdal niti trzljaj�ka osuplosti ali panike, medtem ko se je sredi zubljev prikazal zajeten mož, ki se je sukal urno kot vrtavka. Nekaj sekund zatem se je skobacal na dokaj

imenitno starinsko preprogo in si otepel pepel z rokavov dolgega površnika s tankimi �rtami. V eni roki je držal lipovo zelen polcilinder. "Ah... premier," je rekel Cornelius Schushmaar in stopil naprej z iztegnjeno roko. "Lepo vas je spet videti." Ministrski predsednik komplimenta ni mogel vrniti, ne da bi se zlagal, zato je bil raje kar tiho. Še zdale� ga ni veselilo videti Schushmaarja, �igar ob�asna prikazovanja so, poleg tega da so bila sama po sebi strašljiva, na splošno pomenila, da ima ministrski predsednik slišati kako prav slabo novico. Povrhu je bil Schushmaar videti nedvomno zdelan od skrbi. Bil je bolj mršav, bolj plešast in bolj siv, in njegov obraz je bil videti pome�kan. Ministrski predsednik je že kdaj prej videl politike tega videza, in nikoli se ni izcimilo ni� dobrega. "Kako vam lahko ustrežem?" je rekel, se prav na hitro rokoval s Schushmaarjem in mu odkazal najtršega izmed stolov pred pisalno mizo. "Težko vedeti, kje naj za�nem," je zamomljal Schushmaar, si pritegnil stol, se usedel in položil zeleni polcilinder na kolena. "Oh, kakšen teden, kakšen teden..." "Slab tudi za vas, kaj?" je zapeto rekel ministrski predsednik, ki je upal, da bo na ta na�in dal vedeti, da je njegova kupa že zvrhana in ni treba, da bi mu še Schushmaar posebej dolival. "Ja, kaj pa," je rekel Schushmaar, si utrujeno pomel o�i in se �emerno zagledal v ministrskega predsednika. "Saj preživljam isti teden kot vi, premier. Brockdaleski most... moritvi v družinah Bones in Vance... da ne omenjam prekucije v Zahodni deželi..." "Vi - e - vaši - ho�em re�i, nekateri od vaših so bili vpleteni v te te re�i, a ne da?" Schushmaar mu je namenil dokaj strog pogled. "Jasno, da so bili," je rekel. "Saj ste menda ja dojeli, kaj se dogaja?" "Torej..." se je obotavljal ministrski predsednik. Schushmaarjevi obiski so mu postali tako zelo zoprni prav zaradi tovrstnega vedenja. Navsezadnje je bil ministrski predsednik in ni mu bilo prav ni� vše�, da se je moral po�utiti kot neveden šolar�ek. Ampak kaj ho�emo, tako je bilo že na tistem prvem sre�anju med njima - prvi ve�er, ko je postal ministrski predsednik. Spominjal se je tega, kakor da je bilo v�eraj, in vedel je, da ga bo preganjalo še na smrtno posteljo. Stal je bil sam v prav tej pisarni in užival v zmagoslavju, ki je bilo po tolikerih letih sanjarjenja in kovarjenja kon�no njegovo, ko je za hrbtom tako kot nocoj zaslišal kašelj, in ko se je ozrl, ga je nagovoril tisti grdi portretek in mu oznanil, da se zdaj zdaj pride predstavit minister za �aranje. Seveda je mislil, da sta ga dolga kampanja in volilno naprezanje pahnila v blaznost. Ko ga je portret nagovoril, ga je postalo do kraja groza, �eprav ni bilo to še ni� v primeri s tistim, ko je iz kamina sko�il samozvanski �arodej in se rokoval z njim. Ostal je brez besed ves �as, ko mu je Schushmaar prijazno pojasnjeval, da po vsem svetu na skrivaj še vedno prebivajo �arovnice in �arovniki, in mu zagotavljal, da naj si ni� ne beli glave z njimi, saj da Ministrstvo za �aranje prevzema odgovornost za celotno �arovniško ob�estvo in prepre�uje, da bi ne�arovniškemu prebivalstvu prišlo kaj na ušesa. Kot je rekel Schushmaar, je bilo to težavno opravilo, ki je obsegalo vse mogo�e, od odredb o odgovorni rabi metel pa do brzdanja zmajske populacije (ministrski predsednik se je spomnil, kako je ob tem grabil po mizi, da bi našel oporo). Schushmaar je zdaj nekako o�etovsko potrepljal po rami ministrskega predsednika, ki je gledal, kot da bi ga bila strela zadela.

"Ni� ne skrbite," je rekel, "prav verjetno je, da me ne boste videli nikdar ve�. Zmotil vas bom samo, �e se bo na našem koncu zgodilo kaj prav resnega, kaj, kar bi utegnilo prizadeti bunklje - ho�em re�i ne�arovniško prebivalstvo. Sicer pa velja reklo: živi in pusti živeti. In moram re�i, da ste vse skupaj sprejeli precej bolje od svojega predhodnika. Ta me je poskusil vre�i skoz okno, mislil je, da mu skuša opozicija podtakniti potegavš�ino." Ob teh besedah je ministrski predsednik kon�no spet našel svoj glas. "Potem - torej niste potegavš�ina?" Temu je veljal njegov zadnji up brez upa. "Ne," je blago rekel Schushmaar. "Ne, žal mi je. Poglejte." In je spremenil �ajno skodelico ministrskega predsednika v malo puš�avsko miš. "Ampak," je izdavil ministrski predsednik, medtem ko je skodelica glodala vogel njegovega naslednjega govora, "ampak zakaj - zakaj mi ni nih�e povedal...?" "Minister ali ministrica za �aranje se razodeneta edinole vsakokratnemu ministrskemu predsedniku bunkeljstva," je rekel Schushmaar in potisnil svojo palico nazaj v suknji�. "Ugotovili smo, da tako najbolje obvarujemo svojo skrivnost." "�e je tako," je bleknil ministrski predsednik, "zakaj me pa potem ni posvaril dosedanji ministrski predsednik?" Ob tem se je Schushmaar prav zares zasmejal. "Dragi moj premier, a vi boste komu kdaj povedali?" Schushmaar, ki se je še kar dušil od smeha, je vrgel v kamin nekaj praška, stopil v smaragdne zublje in s švistom izginil. Ministrski predsednik je obstal tam, ne da bi se ganil, in se zavedel, da si ne bo nikdar, dokler bo le živel, drznil živi duši omeniti to sre�anje, kajti kdo na svetu bi mu pa verjel? Kar nekaj �asa je bilo treba, da se je pretres polegel. Nekaj �asa se je ministrski predsednik še prepri�eval, da je bil Schushmaar v resnici samo blodnja, ki jo je povzro�ilo pomanjkanje spanca med mukotrpno volilno kampanjo. V jalovem poskusu, da bi se znebil vsega, kar bi ga lahko spominjalo na to neprijetno sre�anje, je poklonil puš�avsko miško svoji presre�ni ne�akinji, osebnemu tajniku pa naro�il, naj sname portret tistega grdavža, ki je naznanil Schushmaarjev prihod. A na njegovo grozo se je izkazalo, da je portret nemogo�e odstraniti. Potem ko so se pri neuspešnih poskusih, da bi ga odlepili s stene, zvrstili neznano število tesarjev, gradbinec ali dva ter po en umetnostni zgodovinar in minister za finance, je ministrski predsednik to prizadevanje opustil in se kratko malo sprijaznil z upanjem, da bo ostala re� do konca njegovega mandata tiho in pri miru. Tu pa tam bi bil sicer lahko prisegel, da je s koti�kom o�esa zalotil prebivalca slike, kako zeha ali pa se praska po nosu; enkrat ali dvakrat celo, da je stopil iz okvira, tako da tam ni ostalo ni� razen blatno rjave platnene samote. Vendar se je izuril, da je �immanj pogledoval proti podobi in da si je, kadar se je zgodilo kaj podobnega, vsakokrat odlo�no rekel, da mu pa� nagajajo o�i. Potem, bilo je pred tremi leti na ve�er, ki je bil zelo podoben današnjemu, in ministrski predsednik je bil sam v svoji pisarni, je portret na vsem lepem spet naznanil nemudno prispetje Schushmaarja, ta pa je že planil iz kamina - moker, da je curljalo od njega, in v stanju precejšnje panike. Preden je utegnil ministrski predsednik vprašati, zakaj škropi po Axminstru, je Schushmaar že za�el govori�iti o neki je�i, o kateri ministrski predsednik še svoj živ dan ni ni� slišal, potem o zvezdi Sirius ali kaj, pa o nekakšnem vicu z brado - pravzaprav se je slišalo kot "brada vicarka" - in o fantu z imenom Harry Potter, kar vse skupaj je bilo ministrskemu predsedniku prava španska vas.

"... Pravkar sem prišel iz Azkabana," je najprej izsopel Schushmaar in si iz krajevcev polcilindra zvrnil v žep veliko koli�ino vode. "Sredi Severnega morja, a veste, zoprn let... Morakvarji so šli v luft..." vzdrgetal je "... še nikoli jim ni nih�e zbežal. Kakorkoli, moral sem priti k vam, premier. Black je dobro znan kot pobijalec bunkljev, in lahko da se namerava spet pridružiti Saj Veste Komu... ampak vi seveda še tega ne veste, kdo je Saj Veste Kdo!" Za hip se je brez upa zastrmel v ministrskega predsednika, potem pa rekel: "No, usedite se, usedite se, vas bom raje vpeljal... nato�ite si viski..." Ministrskemu predsedniku se je za malo zdelo, da bi mu v lastni pisarni govorili, naj se usede, kaj šele da bi mu ponujali viski, ki je bil tako ali tako njegov, a se je vseeno usedel. Schushmaar je izvlekel palico, od nikoder pri�aral dva velika kozarca, polna jantarne teko�ine, potisnil enega ministrskemu predsedniku v roko in si pritegnil naslanja�. Govoril je bil potem dobro uro. V nekem trenutku ni želel na glas izre�i nekega imena in ga je namesto tega napisal na kos pergamenta, tega pa potem potisnil ministrskemu predsedniku v roko brez kozarca. Ko se je nazadnje vzdignil, da odide, je vstal tudi ministrski predsednik. "Se pravi, mislite, da je..." poškilil je na ime v svoji levi, "tale lord Mrla..." "Tisti, ki ga ne smemo imenovati!" je bevsknil Schushmaar. "Oprostite... torej mislite, da je Tisti, ki ga ne smemo imenovati, potemtakem še živ?" "No, Dumbledore pravi, da je," je rekel Schushmaar, medtem ko si je pripenjal pod brado površnik s finim �rtnim vzorcem, "ampak našli ga nismo pa nikoli. �e mene vprašate, ni nevaren, razen �e dobi pomo�, zato pa nas mora skrbeti za Blacka. Se pravi, da boste dali v javnost to svarilo? Odli�no. No, upam, da se ne bova ve� videla, premier! Lahko no�." Pa vendar sta se spet videla. Manj kot leto dni zatem se je v sobi ministrskega kabineta kot iz ništrca prikazal Schushmaar trpin�enega videza in obvestil ministrskega predsednika, da je prišlo do neke sitnosti, ni� hujšega, na svetovnem prvenstvu v (tako se je vsaj slišalo) "k hudi�u" in pa da je "vpletenih" nekaj bunkljev, ampak da naj se ministrski predsednik ne vznemirja, kajti dejstvo, da je bilo spet uzrto Znamenje Saj Veste Koga, še ni� ne pomeni; Schushmaar je bil prepri�an, da gre za osamljen incident, sploh pa da uradnik za zvezo z bunkeljni, medtem ko onadva govorita, že izvaja vse potrebne spominske prilagoditve. "Oh, in skoraj bi bil pozabil," je dostavil Schushmaar. "Za Trišolski turnir uvažamo tri inozemske zmaje in pa sfingo, povsem rutinska re�, vendar pa so mi iz Odseka za upravljanje in nadzorovanje �arobnih bitij sporo�ili, da bo prav, �e se držimo predpisov in vas obvestimo, kadar spravljamo v deželo kake zelo nevarne živali." "Se pravi - kako - a zmaje?" je izjecljal ministrski predsednik. "Tako je - tri," je rekel Schushmaar. "In pa sfingo. No, pa lepo se imejte." Ministrski predsednik se je bil brez upa nadejal, da bodo zmaji in sfinge najhujše, kar pride, pa ni bilo tako. Manj kot dve leti zatem je Schushmaarja ogenj spet izbruhal, tokrat z novico, da je prišlo do množi�nega pobega iz Azkabana. "Množi�nega pobega?" je hripavo ponovil ministrski predsednik. "Ni� zaskrbljujo�ega, ni� zaskrbljujo�ega!" je zaklical Schushmaar. "Samo za hipec po�akajte!" In je izginil v plohi zelenih isker. Karkoli že sta trdila tisk in opozicija, ministrski predsednik ni bil prismoda. Njegovi

pozornosti ni ušlo, da se s Schushmaarjem ne glede na to, kaj je zagotavljal ob prvem sre�anju, zdaj kar precej videvata, pa tudi ne, da je Schushmaar ob vsakem obisku še bolj ves iz sebe. Najsi mu je bila misel na ministra za �aranje (oziroma, kakor je v mislih vselej imenoval Schushmaarja, "onega ministra") še tako zoprna, se je ho�eš no�eš bal, da bodo novice, ko se Schushmaar prikaže naslednji�, še hujše. Ko je torej uzrl Schushmaarja, kako spet stopa iz ognja, ves zmršen in �emeren in mrko osupel, ker ministrski predsednik ne ve, po�emu natanko je prišel, mu je bila to najhujša re�, ki se je zgodila v vsem tem skrajnje klavrnem tednu. "Kako pa naj vem, kaj se dogaja v - khm - �arovniški skupnosti?" ga je zdaj rezko odpravil. "Saj moram voditi deželo, in v tem hipu imam dovolj skrbi tudi brez..." "Skrbi imava iste," mu je segel v besedo Schushmaar. "Brockdaleski most se ni zrušil od obrabe. In orkan v resnici ni bil orkan. Umori pa ne bunkeljsko delo. In družina Herberta Chorleyja bi bila varnejša brez njega. Trenutno skušamo urediti tako, da bi ga premestili v Bolnišnico sv. Munga za magijska obolenja in poškodbe. Ta korak naj bi bil izveden nocoj." "Ampak kako... žal mi je, ampak... kaj?" je hrumel ministrski predsednik. Schushmaar je globoko, z vsemi plju�i zajel sapo in rekel: "Ministrski predsednik, z velikim obžalovanjem vam moram povedati, da se je vrnil. Tisti, ki ga ne smemo imenovati, se je vrnil." "Vrnil? Pravite, da se je 'vrnil...' khm, a živ? Ho�em re�i..." Ministrski predsednik je brskal po spominu za podrobnostmi tistega strašnega pogovora pred tremi leti, ko mu je Schushmaar povedal za �arovnika, ki so se ga bali bolj kot vseh drugih, �arovnika, ki je zagrešil tiso� strašnih hudodelstev, preden je petnajst let poprej skrivnostno izginil. "Tako je, živ," je rekel Schushmaar. "Oziroma ne vem - ali je kdo, ki ga ni mogo�e ubiti, sploh živ? Sam se na to pravzaprav ne spoznam, Dumbledore pa no�e razložiti, kot bi se šikalo - ampak kakorkoli že, vsekakor ima oni telo in hodi in govori in ubija, tako da bi vsaj za potrebe tega pogovora rekel, da ja, pa�, živ je." Ministrski predsednik ni vedel, kaj naj pore�e k temu, ker pa si je vselej želel dajati vtis, da se dobro spozna na vse, na kar utegne nanesti beseda, je zdaj tuhtal, da bi se spomnil kakšne podrobnosti iz njunih poprejšnjih pomenkov. "Pa tisti Cyrus Black... je ta tudi s - khm - Tistim, ki ga ne smemo imenovati?" "Cyrus? Cyrus?" je razmišljeno govoril Schushmaar in urno vrtel polcilinder med prsti. "A, najbrž mislite Siriusa Blacka? Pri Merlinovi bradi, to pa ne. Black je mrtev. Kot se je izkazalo, smo bili glede Blacka v - khm - zmoti. Navsezadnje je bil le nedolžen. Pa tudi spajdašil se ni s Tistim, ki ga ne smemo imenovati. Ho�em re�i," je dodal v svoj bran, medtem ko se mu je polcilinder še hitreje sukal, "vse dokazno gradivo je kazalo - imeli smo ve� kot petdeset o�ividcev - a kakorkoli, kot pravim, je mrtev. Umorjen, da bo jasno. Na tleh Ministrstva za �aranje. Tudi preiskava bo, ko sva že pri tem..." Na svoje veliko presene�enje je ministrski predsednik ob tem za�util do Schushmaarja bežen žarek pomilovanja. Skoraj nemudoma pa je ta tudi že mrknil spri�o samozadovoljstva ob misli, da njemu samemu morda res nekoliko manjka, kar se ti�e sfere materializiranja iz kaminov, da pa ni bilo nikoli še nobenega umora v katerem izmed vladnih odsekov, ki jim na�eluje... vsaj za zdaj še ne... Medtem ko je ministrski predsednik na skrivaj potrkal po lesu svoje mize, je Schushmaar nadaljeval: "Ampak Black je zdaj drugotnega pomena. Dejstvo je, da smo v

vojni, premier, in da bo treba ukrepati." "V vojni?" je živ�no ponovil ministrski predsednik. "To bo zagotovo rahlo pretiravanje?" "Tistemu, ki ga ne smemo imenovati, so se zdaj pridružili tisti izmed njegovih privržencev, ki so se januarja prebili iz Azkabana," je rekel Schushmaar, ki je govoril vse hitreje in hitreje in sukal svoj polcilinder tako hitro, da je bil le še lipovo zeleno migljanje. "Odkar so prišli na prosto, samo še pustošijo. Brockdaleski most to je naredil on, premier, zagrozil je, da bo množi�no pobijal bunkeljne, �e ne odstopim njemu v prid in..." "Za boga milega, potemtakem je vaša krivda, da so tisti ljudje umrli in da moram odgovarjati na vprašanja o rjastih kablih in prežrtih razteznih sponah in o kaj vem kaj še vsem!" je besno rekel ministrski predsednik. "Moja krivda?" je rekel Schushmaar in zaripnil. "A ho�ete re�i, da bi se sami vdali takšnemu izsiljevanju?" "Mogo�e da ne," je rekel ministrski predsednik, ki se je vzdignil in je s koraki meril sobo, "vendar pa bi namenil vsa svoja prizadevanja temu, da izsiljevalca ujamemo, preden zagreši kakšno takšno grozodejstvo!" "Kaj res mislite, da se nisem trudil po vseh mo�eh?" je zagreto vprašal Schushmaar. "Aurorji na ministrstvu so ga vsi do zadnjega skušali - in ga še vedno skušajo - najti in zajeti njegove privržence, ampak beseda je o enem najmogo�nejših �arovnikov vseh �asov, o �arovniku, ki se izmika prijetju že skoraj tri desetletja!" "Zdaj mi boste torej rekli še, da je on povzro�il tudi orkan v Zahodni deželi, kaj?" je rekel ministrski predsednik, ki je postajal z vsakim korakom bolj razdražen. V bes ga je spravljalo, da zdaj ve za razlog vseh teh groznih nesre�, pa ne bo mogel povedati javnosti - to je bilo malone hujše, kot pa �e bi bila navsezadnje vendarle kriva vlada. "To ni bil orkan," je pobito rekel Schushmaar. "Par-don!" je revsnil ministrski predsednik, ki je zdaj že kar topotal sem ter tja. "Drevje izruvano, strehe odtrgane, kandelabri skrivljeni, poškodbe groz..." "To so bili Jedci smrti," je rekel Schushmaar. "Privrženci Tistega, ki ga ne smemo imenovati. Sumni�imo pa tudi, da je bil vpleten, khm, neki velikan." Ministrski predsednik se je na mestu ustavil, kot da bi bil zadel ob neviden zid. "Kdo da je vpleten?" Schushmaar se je nakremžil. "Tudi prejšnjikrat je uporabil velikane, kadar je hotel, da bi bil u�inek �imbolj spektakularen. V uradu za dezinformacije delajo dan in no�, na teren smo poslali ekipe pozabatorjev, ki si prizadevajo, da bi prikrojili spomine vseh bunkeljnov, ki so videli, kaj se je res zgodilo, ve�ji del Odseka za nadzor nad �arovnimi bitji teka naokrog po Somersetu, ampak velikana pa ne najdemo in ne najdemo - prava katastrofa!" "�esa ne pore�ete!" je besno rekel ministrski predsednik. "Ne bom zanikal, da je morala na Ministrstvu dokaj pri tleh," je rekel Schushmaar. "In za name�ek smo izgubili še Amelijo Bones." "Izgubili koga?" "Amelijo Bones. Predstojnico Odseka za magijski red in mir, po starem Oddelka za uveljavljanje �arovniških zakonov. Menimo, da jo je nemara osebno umoril Tisti, ki ga ne smemo imenovati, kajti bila je zelo nadarjena �arovnica in - in sledovi kažejo, da se je bojevala do zadnjega." Schushmaar se je odhrknil in z opaznim samopremagovanjem nehal vrteti

polcilinder. "Ampak o tem umoru so pisali �asopisi," je rekel ministrski predsednik, ki je za hip pozabil na jezo. "Naši �asopisi. Amelija Bones... pisalo je samo, da je bila starejša ženska in da je živela sama. Bila je zmrcvarjena, kajne? Kar precej so pisali o tem. Policija ne ve ne kod ne kam, a veste." Schushmaar je zavzdihnil. "Seveda da ne vedo. Umrla je v sobi, ki je bila zaklenjena z notranje strani, a je tako? Mi pa po drugi strani natanko vemo, kdo je bil, seveda pa to še ne pomeni, da smo mu kakorkoli bliže za petami. In potem je tu še Emmeline Vance, o tem morda še niste slišali..." "Oh, seveda sem!" je rekel ministrski predsednik. "Zgodilo se je, ko sva že pri tem, tako reko� za vogalom. Kako so si me �asopisi privoš�ili ob tem: Zakonodaja doživela pogreb na premierovem dvoriš�u..." "In kot da to še ni bilo dovolj," je rekel Schushmaar, ki skorajda ni poslušal ministrskega predsednika, "zdaj tam mrgoli morakvarjev, ki vsevprek napadajo ljudi!" V sre�nejših �asih bi bil ta stavek ministrskemu predsedniku nerazumljiv, a zdaj je bil modrejši. "Mislil sem, da morakvarji stražijo jetnike v Azkabanu?" je previdno rekel. "So jih," je naveli�ano rekel Schushmaar. "Pa jih ne ve�. Pobrisali so jo in se pridružili Tistemu, ki ga ne smemo imenovati. Ne bom se delal, da to ni bil udarec." "Ampak," je rekel ministrski predsednik, ki ga je zajelo ob�utje svitajo�e se groze, "kaj mi niste rekli, da so to bitja, ki izsesavajo upanje in zadovoljstvo iz ljudi?" "Drži. Pa še množijo se. Saj zato pa imamo takšno meglo." Ministrski predsednik je klecnil in se sesedel v najbližji naslanja�. Ob misli, da ta nevidna bitja švigajo po mestih in podeželju, šire� med njegovimi volivci obup in malodušje, je ob�util dejansko slabost. "�akajte, Schushmaar, dajte no - nekaj pa� morate ukreniti! Za to ste odgovorni, saj ste minister za �aranje!" "Ljubi moj ministrski predsednik, saj menda ne mislite resno, da sem po vsem tem še zmeraj minister? Pred tremi dnevi sem dobil brco! Vse �arovniško ob�estvo je zadnja dva tedna vreš�alo, �eš naj že enkrat odstopim. Ves �as, kar sem bil minister, se ne spominjam, da bi bili tako složni!" je rekel Schushmaar s pogumnim poskusom nasmeška. Ministrski predsednik za hip ni vedel, kaj naj re�e. Kljub ogor�enju, ker so ga takole potunkali, mu je bilo moža, ki mu je sedel nasproti kot kup�ek nesre�e, kar nekako žal. "To pa iskreno obžalujem," je rekel naposled. "Lahko kakorkoli pomagam?" "Zelo prijazni ste, premier, ampak prav ni� se ne da. Semkaj so me poslali nocoj zato, da vas seznanim z nedavnimi dogodki in vas predstavim svojemu nasledniku. Mislil sem si, da bo zdaj že tu, seveda pa je trenutno dokaj zaposlen, ko se dogaja vse sorte." Schushmaar se je ozrl proti portretu tistega grdega možica z dolgo kodrasto srebrno lasuljo, ki si je s konico gosjega peresa bezal po ušesu. Portret je ujel Schushmaarjev pogled in rekel: "Še hip, pa bo tu, ravno kon�uje pismo za Dumbledora." "Vso sre�o mu želim," je rekel Schushmaar in prvikrat je bila v njegovem glasu zagrenjenost. "Zadnja dva tedna sem vsak dan napisal Dumbledoru po dve pismi, pa se ni niti zganil. �e bi bil on voljan fanta pregovoriti, bi moja malenkost zdajle mogo�e še vedno bila... no ja, mogo�e bo imel Tepeshkar ve� uspeha."

Schushmaar se je umaknil v molk o�itno užaljene sorte, a ga je tako reko� hip zatem že pretrgal portret, ki je nenadoma spregovoril s svojim odlo�nim, uradnim glasom. "Premieru bunkljev. Prosim za sestanek. Nujno. Blagovolite nemudoma odgovoriti. Rufus Tepeshkar, minister za �aranje." "Prav, prav, v redu," je razmišljeno rekel ministrski predsednik in se skoraj ni zdrznil, ko so plameni na rešetki spet smaragdno pozeleneli, se vzpeli in razkrili v svoji sr�iki vrtinec, ki je bil že drugi �arovnik, hip zatem pa so ga tudi že izvrgli na starinsko preprogo. Schushmaar je vstal in po trenutku obotavljanja je naredil tako še ministrski predsednik, medtem ko se je prišlec zravnal, si otepel prah z dolge �rne halje in se ozrl naokrog. Prva misel ministrskega predsednika je bila, da je Rufus Tepeshkar na pogled kot star lev. V njegovi grivi iz �reslastih las in košatih obrveh so bile proge sivine; imel je ostre rumenkaste o�i pod nao�niki z ži�nim okvirjem, in �eprav je pri hoji rahlo šepal, je bila v tem nekakšna sloka eleganca galoperja. Vtis premetenosti in žilavosti je bil nemuden; ministrskemu predsedniku se je zazdelo, da razume, kako da daje �arovniška skupnost Tepeshkarju kot voditelju v teh nevarnih �asih prednost pred Schushmaarjem. "Me veseli," je vljudno rekel ministrski predsednik in pomolil dlan. Tepeshkar jo je za hip prijel, medtem ko so mu o�i �esale sobo. Izpod halje je privlekel palico. "Vam je Schushmaar vse povedal?" je vprašal, ko je zakora�il k vratom in s palico potapljal klju�avni�no luknjo. Ministrski predsednik je zaslišal škrtanje klju�avnice. "E - vse," je rekel ministrski predsednik. "In �e vam je prav, bi raje, da ostanejo vrata odklenjena." "Jaz pa bi raje, da me kdo ne zmoti," je odrezal Tepeshkar, "ali opazuje," je dostavil in pomeril s palico proti oknom, tako da so zavese smuknile �eznje. "Dobro, torej, sem posloven �lovek, zato se raje lotiva poslov. Predvsem se morava pomeniti o vaši varnosti." Ministrski predsednik se je spotegnil, kolikor se je mogel visoko, in odvrnil: "Popolnoma sem zadovoljen z varnostjo, ki sem je že deležen, prav lepa vam hva..." "No, mi pa nismo," mu je segel v besedo Tepeshkar. "Bunkljem se bo slabo pisalo, �e bo ministrski predsednik zapadel imperatorjevi kletvi. Tisti novi tajnik v sprejemnici vaše pisarne..." "Kralleka Kehometa se ne nameravam odre�i, �e je to tisto, kar namigujete!" je zagreto rekel ministrski predsednik. "Je nadvse u�inkovit, opravi dvakrat ve� kot preostali..." "To zato, ker je �arovnik," je rekel Tepeshkar brez najmanjšega nasmeška. "Visokokvalificiran auror, ki vam je dodeljen v zaš�ito." "�akajte no malo!" je razglasil ministrski predsednik. "Ne morete kar meni ni� tebi ni� nastavljati ljudi v mojo pisarno - jaz odlo�am, kdo bo delal zame..." "Sem mislil, da ste s Kehometom zadovoljni?" je mrzlo rekel Tepeshkar. "Saj sem - se pravi, bil sem do..." "Potemtakem ni problema, kajneda?" je rekel Tepeshkar. "Torej... no, kolikor bo Kehometovo delo še naprej... e... brezgrajno," je izjecljal ministrski predsednik, a Tepeshkar skoraj ni kazal, da bi ga bil slišal. "Zdaj pa, kar se ti�e Herberta Chorleyja - vašega podministra," je nadaljeval. "Tistega, ki zabava javnost s tem, da nastopa kot racman."

"Kaj pa je z njim?" je vprašal ministrski predsednik. "O�itno se odziva na slabo izvedeno imperatorjevo kletev," je rekel Tepeshkar. "Ta mu je spravila možgane v nered, a še vedno bi utegnil biti nevaren." "Pa saj samo gaga!" je slabotno rekel ministrski predsednik. "Malo po�itka bo gotovo... in �e malo odloži kozar�ek..." "Prav zdajle ga pregleduje ekipa zdravilcev iz Bolnišnice sv. Munga za magijska obolenja in poškodbe. Za zdaj je poskusil zadaviti tri med njimi," je rekel Tepeshkar. "Po mojem bo najboljše, �e mu za nekaj �asa prepre�imo druženje z bunklji." "Torej... no... pa bo okreval?" je zaskrbljeno vprašal ministrski predsednik. Tepeshkar, ki se je že vra�al h kaminu, je samo skomignil. "Kakorkoli, samo to sem vam imel povedati. Obveš�al vas bom o razvoju dogodkov, ministrski predsednik - oziroma, ker bom imel najbrž preve� polne roke dela, da bi hodil sem, vam bom pošiljal vsaj Schushmaarja. Privolil je, da ostane na voljo kot svetnik." Schushmaar se je poskusil nasmehniti, pa mu ni uspelo; videti je bilo samo, kot da ga boli zob. Tepeshkar je že brskal po žepu, iskaje skrivnostni prašek, od katerega je zelenel ogenj. Ministrski predsednik ju je za hip obupano gledal, potem pa so iz njega kon�no planile besede, ki jih je tla�il ves ve�er. "Ampak za božjo voljo - saj sta vendar �arovnika! Saj znata �arati! Gotovo lahko spravita v red tako reko� vsako re�!" Tepeshkar se je na mestu po�asi obrnil in si izmenjal nejeveren pogled s Schushmaarjem. Temu se je tokrat prav res posre�il nasmešek, ko je blago rekel: "Težava, ministrski predsednik, je v tem, da zna �arati tudi nasprotna stran." In potem sta �arovnika drug za drugim zakorakala v svetlo zeleni ogenj - in izginila. Drugo poglavje Predi�in konec Prav takšna mrzla meglica, ki je silila v okna ministrskega predsednika, je veliko kilometrov pro� plavala prek umazane reke, ki se je vijugala med svojima zaraš�enima, zasmetenima bregovoma. Kvišku se je vzpel neznanski dimnik, temna in zloslutna ostalina opuš�ene tovarne. Nobenega zvoka ni bilo slišati razen šepeta �rne vode, in ni� ni bilo živega razen mršavega lisjaka, ki se je prihulil po bregu dol, da v travi prevoha odvite škrniclje nekdanjih ribic s krompirjem. Prav tedaj pa se je ob robu reke z zelo rahlim pokcem iz ništrca prikazala sloka postava v oglavnici. Lisjak je otrpnil, ne da bi odmaknil oprezave o�i od tega �udnega novega pojava. Postava se je, kot je kazalo, nekaj hipov orientirala, potem pa stopila z lahnimi, hitrimi koraki, za katerimi je po travi šelestelo dolgo ogrinjalo. Še en, glasnejši pok - in iz ništrca se je pojavila še ena postava v oglavnici. "�akaj!" Rezki klic je preplašil lisjaka, ki je bil v podrasti prihuljen, da se je že kar stiskal k tlom. Zdaj se je pognal iz skrivališ�a in po bregu gor. Poblisnila je zelena svetloba. Le še bevsk - in lisjak je mrtev obležal na tleh.

Tista druga postava je s konico �evlja preobrnila žival. "Samo lisjak," je izpod oglavnice rekel ženski glas, �eš da ni ni�. "Pomislila sem, da je mogo�e auror - Cissy, po�akaj!" A prva postava, ki jo je skušala zadržati in ki se je med bliskom ustavila in ozrla, se je že kobacala gor po bregu, na katerem je omahnil lisjak. "Cissy - Narcisa - poslušaj me..." Druga postava jo je dohitela in prijela za roko, pa ji jo je iztrgala. "Nazaj pojdi, Tillya!" "Moraš me poslušati!" "Saj sem že slišala. In se odlo�ila. Pusti me pri miru!" Tista, ki se je imenovala Narcisa, se je povzpela do vrha, kjer je re�ni breg od ozke tlakovane ulice lo�evala stara železna ograja. Tillya ji je nemudoma sledila. Druga ob drugi sta stali in gledali �ez cesto proti neskon�nim vrstam zanemarjenih ope�nih hiš z okni, v tej temoti motnimi in slepimi. "A tukaj živi?" je vprašala Tillya s prezirom v glasu. "Tukaj? V teh bunkljevskih luknjah? Med ljudmi najinega stanu gotovo še ni bilo koga, ki bi ga noge zanesle semkaj..." Ampak Narcisa ni poslušala; smuknila je bila skozi vrzel v rjasti ograji in zdaj je že hitela �ez cesto. "Cissy, po�akaj!" Tillya je šla za njo, da ji je ogrinjalo vihralo. Videla je še Narciso, ki je smuknila po prehodu med dvema hišama na naslednjo, skorajda enako ulico. Nekatere izmed uli�nih svetilk so bile razbite; ženski sta tekli med zaplatami lu�i in goste teme. Zasledovalka je dohitela preganjanko prav takrat, ko je ta spet zavila za vogal, a tokrat se ji je posre�ilo, da jo je �vrsto prijela za roko in jo obrnila. Zdaj sta si gledali iz o�i v o�i. "Cissy, tega ne smeš narediti, ne moreš mu zaupati..." "Mojster mu zaupa, a ne?" "Mojster se... tako se meni zdi... moti," je sopla Tillya in o�i pod oglavnico so ji za hip zažarele, ko se je ozrla, da bi videla, ali sta res sami. "In vsekakor nama je re�eno, da ne smeva nikomur govoriti o na�rtu. Tako boš izdala Mojstrov na�rt..." "Spusti, Tillya!" je zaprhala Narcisa, izpod ogrinjala izvlekla palico in jo groze�e podržala Tillyi pred obrazom. A ta se je samo zasmejala. "Cissy - a svojo lastno sestro? Menda ja ne bi..." "Ni je ve� re�i, ki da je ne bi!" je izsopla Narcisa s prizvokom histerije v glasu, in ko je s palico zamahnila navzdol kakor z nožem, se je spet zabliskalo. Tillya je izpustila sestrino roko, kot da se je opekla. "Narcisa!" A Narcisa je že planila naprej. Preganjavka si je mela dlan in hkrati stekla spet za njo, a ko sta se zdaj pomikali vse globlje v zapuš�eni labirint ope�nih hiš, je pazila, da se ji ni približala. Nazadnje je Narcisa prihitela na ulico, ki se je imenovala Predi�in konec in nad katero se je visoki tovarniški dimnik kazal kot svarilo velikanskega kazalca. Narcisine stopinje so odmevale po tlakovcih, ko je šla mimo zabitih in razbitih oken, dokler ni obstala pred zadnjo hišo, od koder je skozi zastore v pritli�ni sobi prihajala medla svetloba. Potrkala je na vrata, preden jo je Tillya, ki je preklinjaje lovila sapo, lahko dohitela. Potem sta stali in rahlo sopihaje vdihavali smrad umazane reke, ki ga je k njima zanašal

no�ni vetrc. Po nekaj trenutkih sta zaslišali premikanje onkraj vrat - in že so se malce odškrnila. Videli sta reženj moža, ki ju je gledal od znotraj - bil je mož z dolgimi �rnimi lasmi, s�esanimi v dve zavesi okrog žoltega obraza in �rnih o�i. Narcisa si je zavrgla oglavnico. Bila je tako bleda, da ji je obraz v temi kar sijal; dolgi plavi lasje, ki so se zlivali prek hrbta, so ji dajali videz utopljenke. "Narcisa!" je rekel oni in malo bolj odškrnil vrata, tako da je svetloba padla nanjo in njeno sestro. "Kakšno prijetno presene�enje!" "Pozdravljen, Robaus!" je rekla Narcisa z nenaravnim šepetom. "Se lahko pomeniva? Nujno je." "Ja seveda!" Stopil je nazaj, tako da je mogla mimo njega v hišo. Sestra, še vedno v oglavnici, je brez vabila stopila za njo. "Ja, ja, Raws," je rekla, ko je šla mimo. "No, no, Krasotillya," je rekel in nakremžil tenke ustnice v rahlo porogljiv nasmešek, potem pa tleskoma zaprl vrata. Stopili sta bili naravnost v majhno dnevno sobo, ki je dajala ob�utek, kot da so v temni, oblazinjeni celici. Stene so bile �ez in �ez prekrite s knjigami, ve�inoma vezanimi v staro �rno ali rjavo usnje; v luži medle svetlobe, ki jo je metala izpod stropa svetilka s sve�o, so bili razpostavljeni oguljena zofa, star naslanja� in razmajana miza. Prostor je bil videti zanemarjen - kakor da tu sicer nih�e ne stanuje. Robaus je pokazal Narcisi, naj sede na zofo. Snela si je plaš�, ga vrgla vkraj in se usedla, upiraje o�i v bele in drhte�e dlani, ki jih je sklepala v krilu. Krasotillya si je bolj po�asi spustila oglavnico. Njeni temni lasje so bili nasprotje sestrinim, njene o�i so imele težke veke, �eljusti pa je bila krepke. Ko je šla in se postavila Narcisi za hrbet, ni odmaknila pogleda od Rawsa. "No torej, kako vama lahko ustrežem?" je vprašal ta, potem ko se je namestil v naslanja� njima nasproti. "Torej... saj smo sami, ali ne?" je tiho vprašala Narcisa, "Seveda. No, Glistorepy je tukaj, ampak golazen ne šteje, a ne da?" S svojo palico je pomeril proti steni iz knjig za hrbtom in z glasnim pokom so se odprla skrivna vrata, da se je pokazalo ozko stopniš�e, na katerem je stal negiben moži�ek. "Kakor ni dvoma, da si že doumel, Glistorepy, imava obisk," je lenobno rekel Raws. Oni drugi se je ves prigrbljen splazil še tistih nekaj stopnic do dol in stopil v sobo. Imel je drobne, blede o�i in koni�ast nos. Silil se je v neprijeten nasmešek. Z levico je pestoval svojo desno, ki je bila videti ujeta v sijajno srebrno rokavico. "Narcisa!" je rekel s piskavim glaskom, "in Krasotillya! Kako o�arljivo..." "Glistorepy nam bo prinesel pija�o, �e vama je do tega," je rekel Raws. "Potem pa se vrne v svojo spalnico." Glistorepy se je zdrznil, kot da bi bil Raws kaj vrgel vanj. "Nisem tvoj služabnik!" je zacvilil, odmikaje pogled pred Rawsovim. "Res ne? Imel sem vtis, da te je Mojster poslal sem zato, da mi boš v pomo�." "V pomo�, to že - ne pa da ti bom delal zvarke in - in ti �istil po hiši!" "Še sanjalo se mi ni, Glistorepy, da si željan nevarnejših opravil," je s svilenim glasom rekel Raws. "To bova zlahka uredila: bom govoril z Mojstrom..." "Z njim lahko sam govorim, �e želim!"

"Seveda lahko," je porogljivo rekel Raws. "Medtem nam pa prinesi pija�o. Zadovoljili se bomo z vilinjim vinom." Glistorepy se je za hip poobotavljal, gledal je, kot da se bo zagnal v prerekanje, potem pa se je le zasukal in se napotil skozi druga skrivna vrata. Slišali so ropot in potem žvenketanje kozarcev. �ez nekaj sekund je bil že nazaj, na pladnju je prinesel prašno steklenico in tri kozarce. Vse skupaj je odložil na majavo mizo, nazadnje pa je z drobnimi korakci odšel in za sabo zaloputnil s knjigami obložena vrata. Raws je nato�il tri kozarce krvavo rde�ega vina in dva podal sestrama. Narcisa je zmrmrala besedico zahvale, medtem ko Krasotillya ni rekla nobene, ampak je še naprej srepela v Rawsa. Ni bilo videti, da bi ga to kaj motilo; prav narobe, zdelo se je, da ga zabava. "Za Mojstra �rne magije," je rekel, vzdignil kozarec in ga izpraznil. Sestri sta ga posnemali. Raws je znova nato�il. Iz Narcise se je, potem ko je popila drugi kozarec, kar usulo: "Robaus, žal mi je, da takole prihajam, ampak morala sem te obiskati. Samo ti mi lahko, mislim, pomagaš..." Raws je dvignil roko, da se je ustavila, potem pa s palico pomeril proti vratom, ki so skrivala stopniš�e. Nekaj je pošteno po�ilo, potem se je zaslišalo cviljenje, nazadnje pa še korakci, ki so odhiteli po stopniš�u gor. "Se opravi�ujem," je rekel Raws. "Zadnje �ase bi kar vlekel in vlekel na ušesa, ne vem, kaj mu gre po glavi... no, torej, Narcisa, rekla si, da..." Globoko je zajela sapo, da se je kar stresla, potem pa za�ela nanovo. "Robaus, vem, da ni prav, da sem tukaj, in naro�eno mi je, da naj nikomur ni� ne omenjam, ampak..." "�e je tako, potem pa drži jezik za zobmi!" je revsnila Krasotillya. "Še posebno med tukaj navzo�imi!" "Med tukaj navzo�imi?" je posmehljivo ponovil Raws. "In kako naj to razumem, Krasotillya?" "Da ti pa� ne zaupam, Raws, kot tako ali tako prav dobro veš!" Narcisa je dala od sebe zvok, ki bi utegnil biti suh hliptaj, in si z rokami prekrila obraz. Raws je odložil kozarec na mizo in se spet usedel vznak. Z rokama na ro�ajih naslanja�a se je nasmihal mrkogledi Krasotillyi. "Narcisa, mislim, da morava slišati, kaj tako razganja Krasotillyo; to nama bo prihranilo mu�ne besedne vpade. Nadaljuj torej, Krasotillya," je rekel Raws. "Zaradi �esa mi torej ne zaupaš?" "Razlogov je sto!" je na glas rekla, zakora�ila izza zofe in treš�ila kozarec na mizo. "Kje naj sploh za�nem? Kje si bil, ko je Mojster padel? Zakaj ga nisi, ko je izginil, niti poskusil poiskati? Kaj si po�el vsa leta, ko si živel kot Dumbledorov podrepnik? Zakaj si Mojstra odvrnil od tega, da bi prišel do kamna modrosti? Zakaj se nisi, ko se je Mojster ponovno rodil, nemudoma vrnil? Kje si bil pred nekaj tedni, ko smo se trudili, da bi dobili prerokbo za Mojstra? In Raws, kako da je Harry Potter še vedno živ, ko pa je bil pet let prepuš�en tebi na milost ali nemilost?" Umolknila je, prsi so ji hitro plale, lica so ji rdela. Narcisa za njenim hrbtom je negibno sedela in še vedno skrivala obraz v dlaneh. Raws se je nasmehnil. "Preden ti odgovorim - o, pa�, Krasotillya, odgovoril ti bom! Moje besede lahko mirne duše neseš nazaj na ušesa drugim, ki šepe�ejo za mojim hrbtom in ki hodijo pred

Mojstra z lažnivimi zgodbami, �eš da sem ga izdal! A preden ti odgovorim, pravim, mi dovoli, da sam nekaj vprašam tebe. A se ti res zdi, da mi Mojster ni zastavil prav vsakega izmed teh vprašanj? In ali res misliš, da bi, �e mu ne bi bil mogel postre�i z zadovoljivimi odgovori, zdaj sedel tukaj in se menil s tabo?" Pomišljala je. "Vem, da ti verjame, ampak..." "Misliš, da se moti? Ali da sem ga nekako prepetnajstil? Da sem potegnil za nos Mojstra �rne magije, najve�jega coprnika, najbolj izvedenega v �itljiviji, ki ga je kdaj videl svet?" Krasotillya ni rekla nobene, prvi� da je bila videti malce zbegana. Raws ni ve� silil vanjo z vprašanjem. Spet je pobral svoj kozarec, srknil in nadaljeval: "Sprašuješ, kje sem bil, ko je padel Mojster. Bil sem tam, kjer mi je zapovedal biti - na Bradavi�arski akademiji za �arovnike in �arovnice, kajti želel je, da vohunim za Albusom Dumbledorom. To menda veš, da sem položaj prevzel na njegov ukaz?" Skoraj neopazno je prikimala in potem odprla usta, a Raws jo je prehitel. "Sprašuješ, zakaj ga nisem poskusil poiskati, ko je izginil. Iz istega razloga kot Avery, Yaxley, oba Carrowa, Siwodlack, Lucius," rahlo je naklonil glavo proti Narcisi, "in še mnogi drugi, ki ga tudi niso skušali najti. Prepri�an sem bil, da je z njim konec. S tem se ne ponašam, motil sem se, ampak tako je pa� bilo... �e Mojster ne bi odpustil nam, ki smo tedaj izgubili vero, potem bi mu ostalo prav malo privržencev." "Jaz bi mu ostala!" je strastno rekla Krasotillya. "Jaz, ki sem zanj presedela dolga leta v Azkabanu!" "Ja, seveda, to je bilo res nekaj," je rekel Raws zdolgo�aseno. "Resda mu v zaporu nisi bila za ne vem kakšno rabo, ampak kot gesta je bilo to brez dvoma imenitno..." "Kot gesta!" je zavreš�ala; v svojem besu je bila videti kar malo zmešana. "Medtem ko sem morala prenašati morakvarje, si ti ostal lepo na Bradavi�arki in se zabaval s tem, da si bil Dumbledorov miljen�ek!" "Ni �isto res," je mirno rekel Raws. "A veš, ni mi hotel zaupati pou�evanja obrambe pred mra�nimi silami. Kot kaže, se mu je zdelo, da bi to utegnilo povzro�iti ponovni zdrs... oziroma me zapeljati na stara pota." "To je bila torej tvoja žrtev za Mojstra - da nisi pou�eval najljubšega predmeta?" se je porogala. "Po�emu si pa še potem kar ostajal tam, Raws? Si še naprej vohunil za Dumbledorom - za gospodarja, ki si ga imel za mrtvega?" "Sploh ne," je rekel Raws, "�eprav je Mojster zadovoljen, ker nisem zapustil položaja: ko se je vrnil, sem mu poro�al o šestnajstih letih z Dumbledorom, kar je precej bolj uporabna dobrodošlica od neskon�nih spominov na to, kako zoprno je v Azkabanu..." "Ampak ostal pa si." "Res je, Krasotillya, ostal sem," je rekel Raws in prvi� pokazal sled nestrpnosti. "Imel sem udobno službo, ki mi je bila ljubša od �emenja v Azkabanu. Jedce smrti so zganjali tja, saj veš. Dumbledorova protekcija me je obvarovala je�e, to je bilo zelo prikladno in se nisem branil. Ponavljam: Mojster se ne pritožuje nad tem, da sem ostal, zato ne vidim, zakaj bi se morala ti. �e se ne motim, si nadalje hotela vedeti," je nadaljeval z malce mo�nejšim glasom, kajti videlo se je, da bi mu Krasotillya najraje sko�ila v besedo, "zakaj sem se postavil med Mojstra in kamen modrosti. Na to je lahko odgovoriti. Ni vedel, ali mi lahko zaupa. Tako kot tebi se mu je zdelo, da sem se od zvestega Jedca smrti sprevrgel v

Dumbledorovega lakaja. Bil je v pomilovanja vrednem stanju, zelo slaboten, ko je zasedal telo povpre�nega �arovni�ka. Ni se upal razodeti bivšemu zavezniku, ko bi ga pa slednji utegnil izro�iti Dumbledoru ali Ministrstvu. Globoko obžalujem, da mi ni zaupal. Tri leta prej bi bil lahko spet zavladal. Tako pa sem videl samo pohlepnega in ni�vrednega Smottana, kako skuša ukrasti Kamen, in priznam, naredil sem, kar sem mogel, da bi ga onemogo�il." Krasotillyi so se usta skrivila, kakor da bi si bila dela vanje odmerek zoprnega zdravila. "Ampak ko se je vrnil, se ti nisi - nisi pri pri�i priletel k njemu, ko si za�util, da te pe�e Mojstrovo znamenje..." "Drži. Vrnil sem se dve uri zatem. Vrnil sem se na Dumbledorov ukaz." "Na Dumbledorov...?" je za�ela z ogor�enjem. "Malo pomisli!" je rekel Raws spet nestrpno. "Pomisli! S tem da sem po�akal dve uri, pi�li dve uri, sem si zagotovil, da lahko ostanem na Bradavi�arki kot vohun! Ker sem pustil Dumbledoru, naj si misli, da se vra�am na stran Mojstra �rne magije samo zato, ker mi je tako ukazano, lahko zdaj že ves �as poro�am o Dumbledoru in o Feniksovem redu! Kar preudari si, Krasotillya: Mojstrovo znamenje je tedaj že nekaj mesecev postajalo vse mo�nejše, vedel sem, da se ima Mojster vsak �as vrniti, vsi Jedci smrti smo to vedeli! Imel sem obilo �asa, da domislim, kako želim ravnati, da na�rtam svojo naslednjo potezo, da pobegnem kakor Karkaroff, mar ne? Za�etno Mojstrovo nezadovoljstvo zaradi moje zamude se je docela porazgubilo, zagotavljam ti to, brž ko sem mu pojasnil, da sem mu ostal zvest, pa �eprav si Dumbledore misli, da sem njegov �lovek. Res je, Mojster je mislil, da sem ga za vedno zapustil, a se je motil." "Ampak kakšna korist neki je bila od tebe?" se je posmehnila Krasotillya. "Smo mogo�e prejeli od tebe kako uporabno obvestilo?" "Moja obvestila potujejo neposredno k Mojstru," je rekel Raws. "�e se mu ne zdi, da bi jih delil s tabo..." "Z mano si deli vse!" je nemudoma vzkipela Krasotillya. "Pravi, da sem njegova najbolj lojalna, najbolj privržena..." "Kaj res?" je rekel Raws z glasom, ki se je rahlo spustil in s tem nakazoval nejevero. "Da je še vedno tako - tudi po polomiji na Ministrstvu?" "Te nisem bila jaz kriva!" je rekla Krasotillya in zardela. "Mojster mi je v preteklosti že zaupal tisto, kar mu je bilo najbolj dragoceno - in �e Lucius ne bi bil..." "Da se mi ne drzneš - ne drzni si zvra�ati krivde na mojega moža!" je s tihim in strašnim glasom rekla Narcisa, ki je vzdignila pogled k sestri. "Od obkladanja s krivdo ni nobenega haska," je gladko rekel Raws. "Kar je storjeno, je storjeno." "Samo da ti nisi storil ni�!" je besno rekla Krasotillya. "Ne, spet te ni bilo od nikoder, medtem ko smo se drugi izpostavljali nevarnostim, kaj, Raws?" "Imel sem ukaz, naj se držim v ozadju," je rekel Raws. "Mogo�e nisi enih misli z Mojstrom, mogo�e se ti zdi, da Dumbledore ne bi bil opazil, �e bi se pridružil Jedcem smrti v boju proti Feniksovemu redu? In oprosti, govoriš o nevarnostih... nasproti vam je stalo šest najstnikov, a ni bilo tako?" "Ni dolgo trajalo, pa se jim je, kot sam dobro veš, pridružila polovica Reda!" je revsnila Krasotillya. "In ko že omenjava Red - ti še vedno trdiš, da ne moreš razkriti, kje

imajo štab, kajne?" "Nisem Poverjenik, ne morem izre�i imena tistega kraja. Saj menda ja veš, kako deluje ta za�ar? Mojster je zadovoljen s tistim, kar sem mu o Redu lahko povedal. Po zaslugi tega, mogo�e si to že uganila, je pred nedavnim lahko prišlo do ugrabitve in umora Emmeline Vance, in v pomo� sem bil nedvomno tudi, ko smo se rešili Siriusa Blacka, �eprav ti pa priznavam vse zasluge za to, da si ga pokon�ala." Nagnil je glavo in ji nazdravil. Njen izraz se ni zmeh�al. "Ogibaš se zadnjega vprašanja, Raws. Harry Potter. V minulih petih letih bi ga bil lahko kadarkoli ubil. Pa ga nisi. Zakaj ne?" "Si se o tej re�i pomenila z Mojstrom?" je vprašal Raws. "Ni me... zadnje �ase se nisva... jaz sprašujem tebe, Raws!" "�e bi bil umoril Harryja Potterja, Mojster ne bi bil mogel uporabiti njegove krvi, da bi se prenovil in postal nepremagljiv..." "Trdiš, da si vnaprej vedel, kako bo fanta uporabil!" se je porogala. "Ne trdim tega; o njegovih na�rtih se mi ni ni� sanjalo; priznal sem že, da sem mislil, da je Mojster mrtev. Ho�em le pojasniti, zakaj Mojstru ni ni� kaj žal, ker je Potter preživel - vsaj do pred letom dni..." "Zakaj si ga pa potem pustil živeti?" "Kaj me ne razumeš? Pred Azkabanom me je varovala le Dumbledorova zaš�ita! Ali se ne strinjaš, da bi ga, �e bi mu šel umorit najljubšega u�enca, to utegnilo obrniti proti meni? Ampak šlo je še za kaj drugega. Moram te spomniti, da so, ko je Potter prvi� prišel na Bradavi�arko, o njem krožile še vse mogo�e zgodbe, govorice, da je on osebno velik temni �arovnik in da je zato tudi preživel Mojstrov napad. V resnici se je mnogim od starih Mojstrovih privržencev zdelo, da bi Potter utegnil biti prapor, okrog katerega se lahko vsi skupaj spet zgrnemo. Bil sem radoveden, priznam, in prav ni� me ni imelo, da bi ga umoril že v prvem trenutku, ko potrka na grajska vrata. Seveda, prav kmalu mi je postalo jasno, da ne premore prav nikakršnega posebnega daru. Iz kozjega roga si je našel kar nekajkrat izhod le po zaslugi gole sre�e in bolj nadarjenih prijateljev. Povpre�než je, do samih obisti je povpre�en, �eravno enako zoprn in poln samega sebe kot njegov o�e pred njim. Po najboljših mo�eh sem se potrudil, da bi ga vrgli z Bradavi�arke, kjer po mojem prepri�anju res nima kaj iskati, a da bi ga pokon�al - ali pa dovolil, da ga pokon�ate vpri�o mene? Nor bi bil, �e bi tvegal kaj takega z Dumbledorom za ovratnikom." "In zdaj naj verjameva, da nisi Dumbledoru prav ni� sumljiv?" je vprašala Krasotillya. "Še sanja se mu ne, komu si v resnici zvest - še naprej ti slepo zaupa?" "Dobro igram svojo vlogo," je rekel Raws. "Ti pa si prezrla Dumbledorovo najve�jo hibo: to, da je prisiljen od ljudi pri�akovati samo najboljše. Ko sem se pridružil njegovemu u�nemu osebju, še hip pred tem Jedec smrti, sem mu nakvasil, kako grozno me pe�e vest, in z odprtimi rokami me je sprejel v svoje srce - �eprav je res, da mi je po svojih mo�eh prepre�eval, da bi pou�eval obrambo pred mra�nimi silami. Dumbledore je velik �arovnik - o, pa�, res je..." kajti Krasotillya je prhnila - "to priznava tudi Mojster. Vendar pa lahko z veseljem re�em, da se stara. Dvoboj z Mojstrom �rne magije pred mesecem dni ga je oslabil. Staknil je resno poškodbo, saj se odziva po�asneje, kakor se je neko�. A vsa ta leta ni nikoli izgubil zaupanja v Robausa Rawsa, in v tem grmu ti�i odgovor, zakaj sem Mojstru tako dragocen." Krasotillya je bila še vedno videti nezadovoljna, �eravno ji o�itno ni bilo ve� prav

jasno, kako se naj zdaj še loti Rawsa. Ta je premolk izkoristil in se obrnil k njeni sestri. "Zdaj pa... si prišla k meni po pomo�, Narcisa?" Narcisa je vzdignila s pogledom tudi obraz, ki ga je daljšal obup. "Tako je, Robaus. Ker - ker mislim, da mi lahko edinole ti pomagaš, in na nikogar drugega se ne morem obrniti. Lucius je v je�i in..." Zaprla je o�i in dve veliki solzi sta ji primezeli izpod vek. "Mojster mi je prepovedal govoriti o tem," je še vedno miže nadaljevala. "Ne želi, da bi kdo zvedel za na�rt. Kajti ta je... nadvse skriven. Ampak..." "�e ti je prepovedal, potem ne bi smela govoriti," je pri pri�i rekel Raws. "Mojstrova beseda je postava." Narcisa je pohlipnila, kakor da jo je polil z mrzlo vodo. Krasotillya je bila prvi�, odkar je vstopila v hišo, videti zadovoljna. "Na!" je zmagoslavno rekla sestri. "Celo Raws ti pove to: re�eno ti je bilo, da ne govori, zatorej bodi lepo tiho!" Vendar pa je Raws vstal in stopil do okenca, skozi zastore poškilil na opustelo ulico in jih potem spet pocukal nazaj. Obrnil se je in se namrš�en zagledal v Narciso. "Po naklju�ju mi je na�rt poznan," je rekel s tihim glasom. "Eden tistih redkih sem, ki jim je Mojster povedal. A ne glede na to, Narcisa - �e ne bi bil seznanjen, potem bi bila ti zdaj kriva veleizdaje." "Se mi je kar zdelo, da zagotovo veš!" je rekla Narcisa in bolj sproš�eno zadihala. "Tako se zanesem nate, Robaus..." "Na�rt ti je poznan?" je rekla Krasotillya in bežno zadovoljstvo na njenem obrazu se je umaknilo ogor�enju. "Tebi?" "Seveda," je rekel Raws. "A kakšno pomo� bi potrebovala, Narcisa? �e si domišljaš, da lahko pripravim Mojstra do tega, da bi se premislil, potem ti moram žal re�i, da ni prav nikakršnega upanja." "Robaus," je šepnila, medtem ko so ji po bledih licih polzele solze. "Mojega sina... mojega edinca..." "Dreco bi moral biti še ponosen," je brezbrižno rekla Krasotillya. "Mojster mu izkazuje veliko �ast. In tole bom rekla Drecu v pohvalo: ne izmika se dolžnosti, kaže, da je vesel priložnosti, da se izkaže, in navdušen nad obetom..." Narcisa se je zdaj resno razjokala, pri tem pa ves �as rote�e gledala Rawsa. "To je zato, ker ima šestnajst let in se mu niti sanja ne, kaj ga �aka! Zakaj, Robaus? Zakaj moj sin? Nevarnost je prevelika! To je maš�evanje za Luciusovo napako, vem!" Raws ni ni� rekel. Ozrl se je stran od njenih solz, kakor da bi bile nespodobnost, ni pa se mogel delati, da je ni slišal. "A zato je izbral Dreca, a ne da?" ni odnehala. "Da bi kaznoval Luciusa?" "�e se Drecu posre�i," je rekel Raws, ki je še naprej gledal stran, "ga bo obsul s �astmi kot še nikogar." "Ampak ne bo se mu posre�ilo!" je zahlipala Narcisa. "Kako naj se mu, �e pa se samemu Mojstru �rne magije...?" Krasotillya je za�ela loviti sapo; Narcisa pa se je po vsem videzu ustrašila. "Hotela sem re�i samo... da se ni še nikomur posre�ilo... Robaus, prosim te... ti si že od nekdaj Drecov najljubši u�itelj... pa Luciusov stari prijatelj... rotim te... Mojstrov ljubljenec si, njegov svetovalec, ki mu najbolj zaupa... boš spregovoril z njim, ga pregovoril?"

"Mojster se ne pusti pregovarjati, jaz pa tudi nisem tako neumen, da bi skušal kaj takega," je odrezal Raws. "Ne morem se prenarejati, da Mojster ni jezen na Luciusa. Veljalo je, da ima Lucius vajeti v rokah. Pa se mu je posre�ilo, da se je dal ujeti, skupaj s še celo množico, ni se mu pa posre�ilo, da bi v zameno dobil nazaj prerokbo. Res je, Mojster je jezen, Narcisa, res zelo jezen." "Potem imam prav, da je izbral Dreca zaradi maš�evanja!" se je dušila Narcisa. "Ne ra�una, da bi mu uspelo, ho�e, da ga pri tem pokon�ajo!" Ko Raws ni ni� rekel, je Narcisa, tako je kazalo, izgubila še tisto malo samoobvladanosti, kolikor je je premogla dotlej. Vstala je, se opotekla k Rawsu in zgrabila ospredje njegove halje. Z obrazom blizu njegovega, tako da so ji solze padale na njegovo oprsje, je hlipala: "Tebi bi se pa posre�ilo. Tebi, Robaus, bi se to posre�ilo, ne pa Drecu. Tebi bi uspelo, seveda bi ti, in Mojster bi te potem nagradil, kakor ni še nikogar med nami..." Raws jo je zgrabil za zapestji in odmaknil njene grabe�e dlani. Spustil je pogled k obrazu, ki so ga pomazale solze, in po�asi rekel: "Mislim, da ra�una z mano, namre� na koncu. Vendar pa je odlo�en, da mora najprej poskusiti Dreco. Ker, a vidiš, �e se zgodi nepri�akovano in se Drecu posre�i, bom lahko še malce dlje ostal na Bradavi�arki in opravljal svojo koristno vlogo vohuna." "Z drugimi besedami, ni mu mar, �e ubijejo Dreca!" "Mojster je zelo jezen," je tiho ponovil Raws. "Ni se mu posre�ilo, da bi slišal prerokbo. Prav tako dobro kot meni ti je znano, Narcisa, da ne odpuš�a tako zlahka." Omlahela je, se mu zgrudila k nogam in potem hlipala in je�ala na tleh. "Mojega edinca... mojega edinca..." "Morala bi biti ponosna!" je brez�utno rekla Krasotillya. "�e bi jaz imela sinove, bi jih z veseljem dala služit Mojstru!" Narcisa je dala od sebe krikec obupa in se grabila po dolgih plavih laseh. Raws se je sklju�il, jo prijel za roke, jo vzdignil in jo odvedel nazaj na zofo. Potem ji je nalil spet vina in ji vsilil kozarec v roko. "Narcisa, nehaj no. Popij tole. Poslušaj me." Malce se je umirila; naredila je negotov požirek in se pri tem polila. "Morda bi... Drecu lahko pomagal." Sedla je pokonci, z obrazom kot kreda in z velikimi o�mi. "Robaus - oh, Robaus - bi mu pomagal? Bi bdel nad njim, pazil, da ga kaj ne doleti?" "Lahko poskusim." Odvrgla je kozarec; zdrsel je prek mize, medtem ko je zdrknila z zofe. Obkle�ala je pri Rawsovih nogah, z obema rokama prijela njegovo dlan in pritisnila obnjo ustnice. "�e boš ti tam, da ga varuješ... Robaus, mi boš prisegel? Boš dal neprelomljivo zaobljubo?" "Neprelomljivo zaobljubo?" Rawsov izraz je bil prazen, neberljiv: Krasotillya pa je planila v zmagoslaven krohot. "Kaj ni� ne poslušaš, Narcisa? Oh, seveda bo poskušal, kaj pa... obi�ajne prazne obljube, obi�ajno izmikanje dejanju... oh, seveda, po zapovedi Mojstra!" Raws je ni pogledal. �rne o�i je upiral v Narcisine sinje, ki so se polnile s solzami, medtem ko se je oklepala njegove roke. "Vsekakor, Narcisa, dam ti neprelomljivo zaobljubo," je tiho rekel. "Mogo�e bo

tvoja sestra privolila, da nama gre za poveznico." Krasotillya je zazijala. Raws se je prinižal, tako da je kle�al pred Narciso. Pod Krasotillyinim osuplim pogledom sta se prijela z desno. "Potrebovala boš svojo palico, Krasotillya," je mrzlo rekel Raws. Še vedno zaprepadena jo je izvlekla. "In pa malce se boš morala primakniti," je rekel. Stopila je naprej, tako da je stala nad njima, in položila konico palice na njuni sklenjeni dlani. Narcisa je spregovorila. "Robaus, boš bdel nad mojim sinom Drecom, ko bo skušal izpolniti Mojstrove želje?" "Bdel bom," je rekel Raws. Od palice je šel tenek jezik bleš�e�ega plamena in se jima ovil okrog dlani kakor razbeljena žica. "In ali ga boš po svojih najboljših mo�eh varoval pred hudim?" "Bom," je rekel Raws. Iz palice je pognal še en zubelj in se povezal s prvim, tako da sta sestavila tenko, žare�o verigo. "In �e bi se izkazalo za potrebno... �e bi kazalo, da Drecu ne bo uspelo..." je šepnila Narcisa (Rawsova roka je trznila, ni pa ji je odtegnil), "ali boš sam izvršil dejanje, ki ga Drecu nalaga Mojster?" Nastal je trenutek tišine. Krasotillya je s širokimi o�mi gledala palico nad sklenjenima dlanema. "Bom," je rekel Raws. Krasotillyin obraz je rde�e zažarel v siju tretjega ognjenega zublja, ki je pognal iz palice in se ovil okrog prvih dveh, da so se speli okrog sklenjenih dlani kot vrv, kot ognjena ka�a. Tretje poglavje Oporoka, oporeka Harry Potter je glasno smr�al. Ve�ji del štirih ur je bil presedel na naslanja�u ob oknu svoje spalnice in zrl ven na vse temnejšo ulico, naposled pa le zaspal, s polovico obraza prižet ob mrzlo šipo, z odprtimi usti in z o�ali postrani. Meglena sopara, ki jo je njegova sapa puš�ala na oknu, se je iskrila v oranžnem siju uli�nih svetilk, in ta umetna svetloba je jemala njegovemu obrazu vso barvo, tako da je bil pod kuštro zmršenih �rnih las videti kakor duh. Soba je bila nastlana z razli�nimi njegovimi re�mi, za name�ek pa še z obilico smeti. Po podu so se valjali sovje perje, jabol�ni ogrizki in ovitki slaš�ic, med prepletom halj na postelji so vsevprek ležale razne knjige urokov, v tolmunu svetlobe na pisalni mizi pa je �epela zmešnjava �asopisov. Eden od njih je zbujal pozornost z naslovom: Harry Potter - izbranec? Še naprej se kot požar širijo govorice o skrivnostnem nedavnem incidentu na

Ministrstvu za �aranje, med katerim je bil znova opažen Tisti, ki ga ne smemo imenovati. "O tem nam ni dovoljeno govoriti, ni� me ne sprašujte," je sino�i ob odhodu z Ministrstva izjavil razburjen pozabator, ki se ni želel predstaviti. Vseeno pa so nam viri na visokih položajih znotraj Ministrstva potrdili, da se je incident dogodil ve�idel v znameniti Dvorani prerokb. �eravno tiskovni predstavniki Ministrstva doslej niso hoteli potrditi niti obstoja takšne dvorane, je v �arovniškem ob�estvu vse ve� takšnih, ki so prepri�ani, da so Jedci smrti, ki sicer zaradi motenja posesti in poskusa tatvine služijo svoje kazni v Azkabanu, poskusili ukrasti katero od prerokb. Narava prerokbe nam ni poznana, dasiravno se na veliko ugiba, da se nanaša na Harryja Potterja, edino osebo, o kateri se ve, da je kdaj preživela kletev smrti, znano pa je tudi, da se je v no�i incidenta mudila v prostorih Ministrstva. Nekateri gredo tako dale�, da govorijo o Potterju kot o "Izbrancu", prepri�ani, da ga prerokba imenuje kot edinega, ki nas bo zmogel rešiti Tistega, ki ga ne smemo imenovati. Kje naj bi zdaj bila prerokba, �e sploh obstaja, nam ni znano, �eprav (nad. str. 2, stolpec 5) Poleg tega �asopisa je ležal še eden. Ta je imel naslovnico: Schushmaarja nasledil Tepeshkar Ve�ino naslovne strani je zavzemala velika �rno-bela slika moškega z bohotno pri�esko, ki je spominjala na levjo grivo, in z dokaj razoranim obrazom. Podoba se je premikala - mož je mahal proti stropu. Na položaju ministra za �aranje je Corneliusa Schushmaarja nasledil Rufus Tepeshkar, prej na�elnik auroriata v Odseku za magijski red in mir. �arovniška skupnost je imenovanje sprejela pove�ini z navdušenjem, �eravno so se že v prvih urah po Tepeshkarjevem nastopu na Ministrstvu za�eli širiti glasovi o sporu med novim ministrom in Albusom Dumbledorom, ki je znova prevzel položaj Velikega �arodeja Starihosveta. Tepesbkarjevi predstavniki so priznali, da se je, brž ko je zasedel visoki položaj, nemudoma sešel z Dumbledorom, niso pa želeli ni� re�i o tem, kaj sta pretresala. Znano je, da je Albus Dumbledore (nad. str. 3, stolpec 2) Levo od tega �asopisa je bil še eden, preganjen tako, da se je videl �lanek z naslovom "Ministrstvo zagotavlja dijaštvu varnost". Novoimenovani minister za �aranje Rufus Tepeshkar je danes imel govor o odlo�nih novih ukrepih, ki jih sprejema njegovo Ministrstvo, da bi zagotovilo varnost dijaštva, ki se jeseni vrne na Bradavi�arsko akademijo za �arovnike in �arovnice. Iz razvidnih razlogov Ministrstvo ne bo podrobneje razkladalo svojih ostrih novih varnostnih na�rtov, tako je povedal minister, neki uslužbenec pa je potrdil, da med ukrepe sodijo tudi branoreki in š�itna �arila, vseobsežen zbir protizarokov in manjši magicijski oddelek aurorjev, ki se bo namenjal izklju�no varovanju Bradavi�arke. Nepopustljivost novega ministra, kar se ti�e varnosti dijaštva, se zdi ve�ini zadostno zagotovilo. Gospa Augusta Velerit je tako izjavila: "Moj vnuk Neville - ki je, ko sva že pri tem, dober prijatelj s Harryjem Potterjem, tako da sta se letos junija skupaj borila na Ministrstvu proti Jedcem smrti in..." Nadaljevanje �lanka je zakrivala velika pti�ja kletka, ki je stala na njem. Notri je

�epela imenitna snežna sova. Njene jantarne o�i so �esale po sobi z veli�astnim pogledom, glava se ji je tu pa tam zasukala, da se je ozrla po smr�e�em gospodarju. Enkrat ali dvakrat je nestrpno tlesknila s kljunom, ampak Harry je bil pregloboko v snu, da bi jo slišal. Prav na sredi sobe je ležala velika potovalna skrinja. Pokrov je bil odprt: zdelo se je, kot da bi kaj pri�akovala; bila pa je skorajda prazna, �e ne štejemo ostankov starega perila, slaš�ic, praznih �rnilnikov in polomljenih gosjih peres, ki so prekrivali samo dno. V bližini je na podu ležal purpuren letak, ki ga je krasilo besedilo: Izdano po nalogu Ministrstva za �aranje: Kako obvarovati dom in družino pred temnimi silami. �arovniško skupnost dandanes ogroža združba, katere �lani si sami pravijo Jedci smrti. �e se boste držali preprostih varstvenih navodil, vam bo to pomagalo, da boste obvarovali pred napadom ne le sebe, marve� tudi svojo družino in dom. Svetujemo vam, da sami ne bodite od doma. Posebno pazljivi morate biti, potem ko se stemni. Kadar je le mogo�e, poskrbite, da bodo vaša pota opravljena še pred ve�erom. Preverite, kako je hiša zavarovana od zunaj, in se prepri�ajte, da so vsi družinski �lani seznanjeni z ukrepi v sili, kakršni so na primer š�itna in deziluzijska �arila ter, ko gre za nedoletne družinske �lane, vštricno udejanjanje oziroma soudejanjanje. Z zaupnimi prijatelji in družinskimi �lani se domenite o varstvenih vprašanjih, tako da boste lahko prepoznali Jedce smrti, �e bi se ti z mnogobitnim napojem namaskirali vanje (gl. stran 2). �e bi se vam zazdelo, da se kak družinski �lan, službeni kolega, prijatelj ali sosed �udno vede, nemudoma obvestite Odsek za magijski red in mir. Doti�ni so morda zagospodovani z imperatorjevo kletvijo (gl. stran 4). �e bi se nad vašim domom ali nad drugimi objekti prikazalo temno znamenje, "ne vstopajte", marve� nemudoma obvestite auroriat! Nepotrjena uziranja nakazujejo, da Jedci smrti zdaj uporabljajo inferije (gl. stran 10). O vsakem uzrtju inferiusa ali kateri drugi obliki sre�anja s taistim je treba nemudoma poro�ati Ministrstvu. Harry je zagodrnjal v spanju in obraz mu je zdrsnil nekaj centimetrov niže po oknu, tako da so o�ala zdaj stala še bolj postrani, zbudil pa se vendarle ni. Na polici je glasno tiktakala budilka, ki jo je popravil nekaj let poprej - kazala je minuto do enajstih. Poleg nje je Harryjeva omlahela dlan držala na mestu kos pergamenta, prekritega s tenko, poševno pisavo. Harry je to pismo v treh dneh, odkar je prispelo, prebral tolikokrat, da je zdaj, �eprav mu je bilo dostavljeno v tesnem zvitku, ležalo povsem plosko. Dragi Harry, �e ti to ustreza, se bom na Rožmarinovi ulici št. 4 oglasil ta petek ob enajstih zve�er, da te pospremim v Jazbino, kamor si povabljen, da preživiš tam preostanek šolskih po�itnic. �e bi ti bilo prav, bi me tudi veselilo, �e bi mi pomagal pri neki zadevi, ki jo bom, kot se nadejam, uredil spotoma. Ve� ti pojasnim, ko se vidiva. Prosim, pošlji odgovor po isti sovi. V upanju, da se v petek vidiva, te prisr�no

pozdravljam, Albus Dumbledore �eprav je Harry znal poslanico že na pamet, pa je vse od sedmih, ko se je namestil za oknom, od koder je imel razmeroma dober pregled nad obema koncema Rožmarinove, na vsakih nekaj minut še vedno metal proti njej skrivne poglede. Vedel je, da bi bilo nesmiselno znova prebirati Dumbledorove besede; s sovo prinašalko je poslal nazaj svoje pritrdilo, kakor je Dumbledore želel, zdaj pa mu ni preostalo drugo, kot da �aka - pa �e bo Dumbledore prišel ali pa ne. Prtljage pa vendarle še ni zložil skupaj. Zdelo se mu je kratko malo predobro, da bi bilo res: namre� to, da bo po komaj dveh tednih odrešen družbe Dursleyjevih. Ni se mogel otresti ob�utka, da bo šlo kaj narobe - nemara da je zablodil njegov odgovor na Dumbledorovo pismo; ali pa ga Dumbledore ni mogel sprejeti; utegnilo bi se izkazati, da pismo navsezadnje sploh ni Dumbledorovo, ampak potegavš�ina ali past. Ni se po�util zmožnega, da bi re�i zložil v skrinjo, pa potem moral vse skupaj spet izložiti. Možnosti potovanja je prikimal zgolj s tem, da je svojo snežno sovo Hedwig varno zaprl v kletko. Minutni kazalec na budilki je pripotoval do številke dvanajst in v istem trenutku je uli�na svetilka pred oknom ugasnila. Harry se je prebudil, kakor da bi bila nenadna tema alarm. Hlastno si je poravnal nao�nike in odlepil lice od stekla, potem pa k oknu pritisnil za spremembo svoj nos in poškilil dol na plo�nik. Po vrtni stezi se je bližala visoka postava v dolgem, valujo�em plaš�u. Harry je posko�il, kot da bi ga stresla elektrika, prevrnil je stol in za�el grabiti s tal, kar mu je že prišlo pod roko, vse skupaj pa metati v skrinjo. Ravno ko je z druge strani sobe v loku fliknil noter šolsko haljo, dve zaklinjanki in zavoj�ek �ipsa, je pozvonilo pri vratih. Spodaj v dnevni sobi je njegov stric Vernon zaklical: "Kdo prmejkrvav bi lahko prišel ob tej no�ni uri?" Harry je otrpnil z medeninastim teleskopom v eni roki in s trenirko v drugi. Popolnoma je bil pozabil opozoriti Dursleyja, da utegne priti Dumbledore. Medtem ko ga je hkrati navdajal preplah in posiljeval smeh, se je skobacal �ez skrinjo in odprl vrata ravno še pravi �as, da je zaslišal globok glas, kako pravi: "Dober ve�er. Vi ste gotovo gospod Dursley. Harry vam je pa� povedal, da prihajam ponj?" Harry je stekel dol, jemaje stopnice dve po dve, nekaj stopnic pred dnom pa se je naglo ustavil, kajti dolgoletne izkušnje so ga izu�ile, da se je treba kadar le mogo�e ogibati dosega stri�eve roke. Tam na pragu je stal visok, slok mož s srebrnimi lasmi in brado prav do pasu. Na nosu so mu ti�ali nao�niki s šipicama v obliki polmese�kov, oble�en pa je bil v dolg, �rn popoten plaš� in v koni�ast klobuk. Vernon Dursley, �igar brki so bili prav tako košati kot Dumbledorovi, le da so bili �rni, in ki je nosil temno rjavo doma�o haljo, je zijal v obiskovalca, kot da ne more verjeti svojim drobnim o�em. "Po tem, da me gledate kot kako neverjetno �udo, sklepam, da vas Harry vendarle ni opozoril na moj prihod," je prijazno rekel Dumbledore. "Vseeno domnevajva, da me prisr�no vabite v svojo hišo. V teh burnih �asih ni pametno postavati na pragu." Odlo�no je stopil �ez prag in zaprl za sabo vhodna vrata. "Dolgo je že, kar sem bil zadnjikrat tukaj," je rekel, škile� prek nosne konice dol proti stricu Vernonu. "Agapantusi vam pa res uspevajo, moram re�i."

Vernon Dursley ni rekel ne bev ne mev. Harry ni dvomil, da se mu bo kaj kmalu povrnil dar govora - utripanje vene na stri�evem sencu se je bližalo nevarni to�ki - ampak na Dumbledoru je bilo nekaj, kar mu je vsaj za�asno vzelo sapo. Morda da je bila to v o�i bijo�a �arovniškost njegove zunanjš�ine, lahko pa tudi, da je celo stric Vernon za�util, da stoji pred njim mož, ki bi ga bilo zelo težko strahovati. "Aha, dober ve�er, Harry," je rekel Dumbledore, s kar se da zadovoljnim izrazom gledaje proti njemu skozi polmese�ke svojih o�al. "Imenitno, imenitno." Ti besedici sta menda zdramili strica Vernona. Bilo je jasno: kar se je njega tikalo, �lovek, ki lahko pogleda Harryja in re�e "imenitno", pa� ne sodi v njegovo družbo. "Ne bi bil rad nevljuden..." je za�el s tonom, ki je z vsakim zlogom oglašal nevljudnost. "... a žal je prav zaskrbljujo�e, kolikokrat prihaja do nehotnih izbruhov nevljudnosti," je resnobno dokon�al stavek kar Dumbledore. "Najboljše bo, dragi moj, da ne re�ete nobene ve�. Ah, in tole bo gotovo Petunija." Kuhinjska vrata so se odprla in tam je stala Harryjeva teta, ki je imela na sebi gumijaste rokavice in doma�o haljo vrh spalne srajce, tako da je bilo o�itno, da je sredi brisanja vseh kuhinjskih površin, tako kot je nasploh imela navado po�eti pred spanjem. Na njenem nekam konjskem obrazu se je risala �ista zaprepadenost. "Albus Dumbledore," je rekel Dumbledore, ko stricu Vernonu ni zneslo, da bi ju predstavil. "Bila sva si dopisovalca, kajpak." Harryju se je zazdelo �udno, da jo takole spominja, kakšno eksplozivno pismo ji je neko� poslal, ampak teta Petunija izrazu ni oporekala. "In tole je gotovo vajin sin Dudley?" Dudley je bil pravkar pokukal izza vrat v dnevno sobo. Njegova velika plavolasa glava, ki se je vzdigovala iznad progastega ovratnika pižame, se je zdela �udno brez telesa, ko so ji usta zevala v osuplosti in strahu. Dumbledore je po�akal trenutek ali dva, po vsem videzu zato, da bi videl, ali bo kateri od Dursleyjev kaj rekel, ker pa se je tišina razpotegnila, se je nasmehnil. "Naj domnevamo, da ste me povabili v salon?" Dudleyja je, ko je Dumbledore zakorakal mimo, kar odneslo. Harry, ki je še vedno oklepal v rokah teleskop in trenirko, je presko�il zadnjih nekaj stopnic in sledil Dumbledoru, ki se je namestil v naslanja�u najbliže ognjiš�a in je zdaj z izrazom dobrodušnega zanimanja preu�eval okolico. Zelo se mu je videlo, da ne spada semkaj. "A ne - a ne bova šla, gospod?" je plašno vprašal Harry. "Pa�, kako da ne, vendar je nekaj re�i, o katerih se je treba prej pomeniti," je rekel Dumbledore. "In tega raje ne bi po�el na prostem. Samo še malce bova zajedala gostoljubje tvojih tete in strica." "Pa menda ja ne?" Vernon Dursley je že stal v sobi, Petunija mu je stala ob boku, Dudley pa se je skrival zadaj. "O ja," je preprosto rekel Dumbledore. Izvlekel je svojo palico, pa tako hitro, da je Harry skoraj ni videl; še nepri�akovan frc z njo kvišku in iz ozadja je švignila zofa in spodnesla vse tri Dursleyje v kolenih, tako da so se v kopici zvalili nanjo. Še en švig palice in zofa se je odpeljala spet na svoje mesto. "Zakaj nam ne bi bilo raje udobno?" je prijazno rekel Dumbledore. Medtem ko je spravljal palico v žep, je Harry opazil, da je njegova dlan po�rnela in nagubana; videti je bilo, kakor da bi bilo meso ožgano.

"Gospod - kaj ste si pa naredili z..." "Pozneje, Harry," je rekel Dumbledore. "Usedi se, prosim." Harry si je vzel preostali naslanja�, ne da bi pogledal proti Dursleyjem, ki so bili po vsem videzu preve� zaprepadeni, da bi vsaj �rhnili. "Domnevati gre, da bi mi zdaj ponudili krep�ilo," je rekel Dumbledore stricu Vernonu, "vendar dosedanji razvoj dogodkov nakazuje, da bi bila domneva optimisti�na do tiste mere, ko bi se ji reklo neumnost." Še tretji švrk palice in sredi zraka se je prikazala prašna steklenica s petimi kozarci. Steklenica se je nagnila in v vsakega izmed kozarcev izto�ila radodarno odmerjeno teko�ino medene barve; kozarci so potem odplavali vsak k svoji osebi. "Najboljša, v hrastovini sezorela medica madam Rosmerte," je rekel Dumbledore, vzdigujo� kozarec proti Harryju, ki je prestregel svojega in srknil. Še nikoli ni bil okusil �esa takega, a bilo mu je neznansko vše�. Dursleyji so si najprej izmenjali nekaj hitrih, preplašenih pogledov, potem pa so si prizadevali, da se sploh ne bi menili za kozarce, a to je bilo težko, kajti rahlo so jih trkali v glave. Harry ni mogel potla�iti suma, da se Dumbledore kar dobro zabava. "Torej, Harry," je rekel Dumbledore in se ozrl k njemu, "nastala je neka težava, glede katere se nadejam, da nam jo boš znal odpraviti. Z nami' mislim na Feniksov red. Ampak predvsem ti moram povedati, da smo pred tednom dni odkrili Siriusovo oporoko in da je vse svoje imetje zapustil tebi." Tam �ez na zofi se je glava strica Vernona zasukala, a Harry ni pogledal k njemu, pa tudi ni� mu ni prišlo na misel, kar bi rekel - ni� razen: "Aha. Tako." "Re� je v glavnem zelo preprosta," je nadaljeval Dumbledore. "Svojemu ra�unu v Gringottsu boš dodal kar spodobno koli�ino zlata, nasledil pa si tudi vso Siriusovo osebno lastnino. Rahlo problemati�en del te zapuš�ine pa je..." "Njegov boter je mrtev?" je glasno rekel stric Vernon tam na zofi. Dumbledore in Harry sta se ozrla k njemu. Kozarec z medico je zdaj že kar vztrajno trkal Vernona po sencu, on pa se ga je otepal. "Mrtev da je? Njegov boter?" "Tako je," je rekel Dumbledore. Ni vprašal Harryja, zakaj tega ni že sam zaupal Dursleyjem. "Najin problem�i�," je govoril naprej Harryju, kakor da ne bi bilo motnje, "pa je to, da ti je Sirius zapustil tudi številko dvanajst na trgu Trochnmrkowa." "Hišo mu je zapustil?" je pohlepno rekel stric Vernon in pripiral svoje drobne o�ke, a odgovoril mu ni nobeden. "Mirno imate lahko svoj štab še naprej tam," je rekel Harry. "Meni je prav. Lahko jo obdržite, jaz je res ne potrebujem." Želel si je, da mu ja ne bi bilo treba še kdaj stopiti v hišo številka dvanajst na trgu Trochnmrkowa. Mislil je, da ga bo za vse ve�ne �ase preganjal spomin na Siriusa, kako sam lazi po tistih temnih, zatohlih sobah, ujetnik kraja, ki si ga je tako obupno želel zapustiti. "To pa je velikodušnost," je rekel Dumbledore. "Vseeno smo poslopje za�asno izpraznili." "Zakaj neki?" "Torej," je rekel Dumbledore, ne da bi se menil za momljanje strica Vernona, ki ga je tisti vztrajni kozarec zdaj tolkel po temenu, "rodbinsko izro�ilo pri Blackovih odreja, da se hiša deduje po ravni liniji, vsakokrat naslednjemu moškemu potomcu tega imena. Sirius je bil zadnji v tej liniji, kajti mlajši brat Regulus je umrl pred njim, oba pa sta bila brez otrok. Njegova oporoka sicer povsem jasno govori, da si želi, da hiša ostane tebi, a

vendarle je mogo�e, da je na njej kak zarek ali za�ar, ki naj bi zagotovil, da ne more biti njen lastnik nih�e, ki ni polnokrven." Harryju je v misli poblisnila živa podoba vreš�e�e, pljuvajo�e Siriusove matere, ki je kot portret visela v dvorani na številki dvanajst na trgu Trochnmrkowa. "Stavil bi, da res," je rekel. "Kajneda," je rekel Dumbledore. "In �e takšen za�ar obstaja, potem bo lastništvo hiše najbolj verjetno prešlo k najstarejši izmed še živih sorodnic, to pa bi bila njegova sestri�na Krasotillya L'Ohol." Ne da bi se zavedal, kaj po�ne, je Harry planil na noge; teleskop in trenirka sta se mu iz naro�ja zvalila po podu. Krasotillya L'Ohol, Siriusova morilka - ona da bi podedovala hišo? "Ne," je rekel. "No, jasno, tudi nam bi bilo ljubše, �e je ne bi dobila," je mirno rekel Dumbledore. "Zadevi grozijo raznorazni zapleti. Ne vemo, ali bodo zdaj, ko je lastništvo prešlo iz Siriusovih rok, sploh še držali za�ari, ki smo ji jih sami namenili, na primer tisti, ki skrbijo za to, da je ni mogo�e vrisati na zemljevid. Vsak hip se lahko na pragu prikaže Krasotillya. Seveda smo se morali izseliti vse do �asa, ko bo položaj razjasnjen." "Ampak kako boste pa odkrili, ali jo smem imeti v lasti?" "Na sre�o," je rekel Dumbledore, "obstaja preprost preizkus." Odložil je prazni kozarec na mizico poleg naslanja�a, a še preden je utegnil storiti še kaj drugega, je stric Vernon zaklical: "A boste že spravili stran to nadlego?" Harry se je ozrl: vsi trije Dursleyji so si z rokami prekrivali glave, kozarci pa so jim poskakovali po temenih, tako da je kar škropilo. "Ojej, oprostite mi," je vljudno rekel Dumbledore in spet vzdignil palico. Kozarci so izginili. "Ampak bolj po bontonu bi bilo, �e bi popili, da veste." Kazalo je, da strica Vernona kar razganja od neznanega števila neprijaznih odgovorov, vendar se je tako kot teta Petunija in Dudley samo zavlekel med blazine, ne da bi kaj rekel in ne da bi izpustil Dumbledorovo palico iz pogleda svojih praši�jih o�k. "Razumeš," je rekel Dumbledore, ki se je spet obrnil k Harryju in je zdaj govoril, kakor da se stric Vernon sploh ne bi bil oglasil, "�e naslediš hišo, sodi k nasledstvu tudi..." Še peti� je fliknil s palico. Zaslišal se je glasen prask in prikazal se je hišni vilinec, ki je imel namesto nosa rilec, velikanske netopirjeve uhlje in neznanske krvave o�i; �epel je na dolgodlaki preprogi, opravljen v umazane cunje. Teta Petunija je dala od sebe vrisk, da so ti vstali lasje: kolikor nazaj je segal spomin, še nikoli ni prišlo v njeno hišo kaj tako umazanega; Dudley je privlekel k sebi velika bosa rožnata stopala in obsedel tako, da so mu bila skoraj nad glavo - kot da misli, da bi mu nestvor lahko zdirjal pod hla�nico pižame in gor - stric Vernon pa je zarjovel: "Kaj vraga je pa to?" "Spack," je kon�al Dumbledore. "Spack oporeka, Spack oporeka, Spack oporeka!" je krakal hišni vilinec prav tako na glas kot stric Vernon, topotal je z dolgimi gr�astimi nogami in se vlekel za uhlje. "Spack pripada gospe Krasotillyi, o, pa�, Spack pripada Blackom, Spack ho�e svojo novo gospodarico, Spack ne gre k paglavcu Potterju, Spack oporeka, oporeka, oporeka..." "Kot vidiš, Harry," je Dumbledore preglasil Spackovo nenehno krakanje, �eš da "oporeka", "Spack izkazuje neko mero nerazpoloženja do tega, da bi prešel v tvojo last." "Meni je prav," je spet rekel Harry, ki je z gnusom opazoval zviranje in cepetanje hišnega vilinca. "Saj ga ne maram."

"Oporeka, oporeka, oporeka, oporeka..." "Bi raje, da preide v last Krasotillye L'Ohol? Tudi �e upoštevaš, da je zadnje leto preživel v glavnem stanu Feniksovega reda?" "Oporeka, oporeka, oporeka, oporeka..." Harry je strmel v Dumbledora. Vedel je, da Spacku ni mogo�e dovoliti, da bi šel živet h Krasotillyi L'Ohol, ampak misel, da bi bil njegov, da bi imel na skrbi to bitje, ki je izdalo Siriusa, je bila pregnusna. "Ukaži mu kaj," je rekel Dumbledore. "Ker je prešel v tvojo last, bo moral ubogati. �e ne, se bomo morali domisliti pa kakega drugega na�ina, da ga držimo stran od zakonite gospodarice." "Oporeka, oporeka, oporeka, oporeka!" Spackov glas je bil medtem narastel v vriš�. Harry se ni mogel domisliti ni�esar, kar bi rekel - razen: "Spack, drži gobec!" Za hip se je zdelo, kot da se bo Spack zadavil. Zgrabil se je za usta, ki so se še vedno divje premikala, in o�i so se mu izbuljile. Nekaj sekund se mu je besno dvigovalo, potem pa se je vrgel z obrazom naprej na preprogo (teta Petunija je zacvilila) in za�el v napadu silovite, vendar �isto tihe togote z vsemi štirimi tol�i po tleh. "No, zdaj je zadeva že bolj preprosta," je vedro rekel Dumbledore. "Kot kaže, je Sirius vedel, kaj dela. O�itno si zakoniti lastnik številke dvanajst na trgu Trochnmrkowa, vštevši s Spackom." "A ga - a ga moram imeti pri sebi?" je zaprepaden vprašal Harry, medtem ko je Spacka kar metalo tam pod njegovimi nogami. "Ne, �e no�eš," je rekel Dumbledore. "�e ti smem predlagati, ga lahko pošlješ na Bradavi�arko, pa naj dela tam v kuhinji. Tako ga bodo drugi hišni vilinci lahko imeli na o�eh." Spack, ki je zdaj ležal na hrbtu in molil vse štiri v zrak, je namenil Harryju preobrnjen pogled kar najglobljega zani�evanja, potem pa z novim glasnim praskom izginil. "Dobro," je rekel Dumbledore. "Tu je potem še vprašanje hipogrifa - Žrebokluna. Po Siriusovi smrti skrbi zanj Hagrid, ampak Žreboklun je zdaj tvoj, tako da bi, �e bi raje druga�e odredil..." "Ne," je pri pri�i rekel Harry, "ta lahko kar ostane pri Hagridu. Po moje bi bilo Žreboklunu ljubše tako." "Hagrid bo navdušen," je rekel Dumbledore z nasmeškom. "Tako se je veselil, ko ga je spet videl. Mimogrede, zato da bo Žreboklun bolj varen, smo se odlo�ili, da ga preimenujemo v Vihrokrila, �eprav dvomim, da bi na Ministrstvu kdaj uganili, da je to tisti Žreboklun, ki so ga neko� obsodili na smrt. Zdaj pa, Harry, imaš skrinjo pripravljeno?" "E-ee..." "Si dvomil, da pridem?" je prenikavo rekel Dumbledore. "Zdajle grem - khm - do konca spakirat," je naglo rekel Harry in hitel pobirat teleskop in trenirko. Vzelo mu je malce ve� kot deset minut, da je izsledil vse, kar je potreboval; nazadnje se mu je posre�ilo, da je izbezal svoj plaš� nevidnosti izpod postelje, privil pokrov�ek na �rnilnik s kameleonskim tušem in na silo poveznil pokrov skrinje �ez svoj kotel. Potem se je vrnil v pritli�je: z eno roko je vlekel skrinjo, v drugi pa vihtel Hedwigino kletko.

Z razo�aranjem je odkril, da ga Dumbledore ne �aka v predsobi - to je pomenilo, da se mora še vrniti v dnevno sobo. Govoril ni nih�e. Dumbledore si je tiho pobrundaval, o�itno povsem sproš�en, pa vendar je bilo ozra�je bolj gosto od hladne jaj�ne kreme, in Harry si ni drznil pogledati proti Dursleyjem, ko je rekel: "Profesor - jaz sem pripravljen." "Dobro," je rekel Dumbledore. "Samo še nekaj torej." In se je obrnil in še enkrat nagovoril Dursleyjeve. "Gotovo vam je že v zavesti, da postane Harry v naslednjem letu polnoleten..." "Ne," je rekla teta Petunija; bilo je prvi�, da je spregovorila, odkar je prišel Dumbledore. "Kako, prosim?" je olikano rekel Dumbledore. "Ne, ne postane. Mesec dni mlajši je od Dudleyja, in Dudko jih bo osemnajst šele leto po naslednjem." "Ah," je blago rekel Dumbledore, "ampak v �arovniškem svetu postanemo polnoletni pri sedemnajstih." Stric Vernon je zamrmral: "Nezaslišano!" a Dumbledore se ni zmenil zanj. "Zdaj pa, kot že veste, se je v deželo vrnil coprnik z imenom lord Mrlakenstein. �arovniška skupnost je trenutno v dejanskem vojnem stanju. Harry, ki ga je lord Mrlakenstein že prenekaterikrat poskusil pokon�ati, je zdajle celo v ve�ji nevarnosti kot tisti dan pred petnajstimi leti, ko sem vama ga pustil na pragu skupaj s pismom, ki je pojasnjevalo, da sta bila starša umorjena, in izražalo upanje, da bosta zanj skrbela, kakor da je vajin." Dumbledore je pomol�al, in �eprav je njegov glas ostal veder in miren in ni z ni�imer kazal jeze, je Harry za�util, da prihaja od njega nekakšen mraz, in opazil, da so se Dursleyjevi komaj opazno primaknili drug k drugemu. "Vidva pa nista ravnala, kakor sem vaju prosil. S Harryjem nikoli nista delala kot s svojim sinom. V vajinih rokah je okušal zgolj zanemarjanje, pogosto pa tudi okrutnost. Še najboljše, kar lahko re�em, je tole: vsaj strašni škodi, ki sta jo prizadejala nesre�nemu fantu, ki sedi med vama, je Harry ubežal." Tako teta Petunija kot stric Vernon sta se nagonsko ozrla, kot da bi pri�akovala, da uzreta v svoji sredi ugnezdenega koga drugega in ne Dudleyja. "Midva - da sva slabo ravnala z Dudkotom? Kaj bi rad...?" je besno za�el stric Vernon, ampak Dumbledore je vzdignil prst, �eš naj bo tiho, in postalo je tiho, kakor da bi bil udaril strica Vernona z gluhoto. "Moja �arovnija izpred petnajstih let pomeni, da je Harry deležen mogo�ne zaš�ite, vse dokler lahko tej hiši pravi dom. Najsi je bil tukaj še tako nesre�en, še tako odve�, najsi sta z njim še tako slabo ravnala, vendarle sta mu nerada dopuš�ala, da je imel v hiši prostor. Ta za�ar bo nehal delovati v trenutku, ko Harry dopolni sedemnajst let; z drugimi besedami, v trenutku, ko postane mož. Samo tole prosim: dovolita Harryju, da se pred sedemnajstim rojstnim dnevom še enkrat vrne v to hišo, kajti to mu bo zagotovilo, da se bo zaš�ita nadaljevala vse do izteka svojega �asa." Dursleyja sta bila tiho. Dudley se je rahlo mrš�il, kot da skuša pogruntati, ali sta res kdaj slabo ravnala z njim. Stric Vernon je gledal, kot da bi se mu kaj zataknilo v goltu; teta Petunija pa je bila �udno zaripla. "No, Harry... �as bo, da odrineva," je nazadnje rekel Dumbledore, vstal in si poravnal dolgi �rni plaš�. "Saj se še kdaj vidimo," je rekel Dursleyjem, ki so s pogledi

kazali, da naj se to, kar se njih ti�e, zgodi najraje ob svetem Nikoli, in potem ko je privzdignil klobuk, je oddrsal iz sobe. "Adijo," je Harry naglo rekel proti Dursleyjem in sledil Dumbledoru; ta ga je �akal pri skrinji, vrh katere je �epela Hedwigina kletka. "S temle se ne bova otovarjala," je rekel in spet izvlekel palico. "Oboje bom poslal v Jazbino, pa naj tam po�aka na naju. Rad pa bi, da vzameš s sabo plaš� nevidnosti... za vsak primer." Harry je z nekaj težav izkopal svoj plaš�, kajti trudil se je, da Dumbledore ne bi videl, kakšna zmešnjava vlada notri. Potem ko si ga je zatla�il v notranji žep suknji�a, je Dumbledore zamahnil s palico, in skrinja, kletka in Hedwig so izginili. Dumbledore je še enkrat frcnil s palico in sprednja vrata so se odprla hladni, megleni temi. "Zdaj, Harry, pa zakorakajva v no� in slediva tej zmuzljivi skušnjavki - prigodi." �etrto poglavje Profesor Toastwamp �eprav je Harry v zadnjih nekaj dneh vse budne trenutke namenjal pobožnemu upanju, da bo prišel ponj Dumbledore, pa mu je bilo zdaj, ko sta se skupaj odpravila po Rožmarinovi, odlo�no nerodno. Zunaj Bradavi�arke ni bil s svojim ravnateljem še nikoli spregovoril ve� kot po nekaj besed - ponavadi ju je lo�evala klop. V misli mu je vdiral tudi spomin na priložnost, ko sta si zadnjikrat stala iz o�i v o�i, in to je še poglobilo njegovo zadrego - tedaj je bil precej kri�al, da ne omenjamo, da je razbil kar nekaj re�i, ki so bile Dumbledorovo kar najbolj �islano imetje. Dumbledore je bil po drugi strani videti povsem sproš�en. "Palico drži nared, Harry," je vedro rekel. "Ampak, gospod, mislil sem, da zunaj šole ne smem �arati?" "�e pride do napada," je rekel Dumbledore, "ti dajem dovoljenje, da uporabiš vsak protirek, vsako protikletev, ki ti le pride na misel. Vendar pa se mi zdi, da ti nocoj ne bo treba biti v skrbeh pred napadom." "Zakaj da ne, gospod?" "Ker si z mano," je preprosto rekel Dumbledore. "Dovolj dale� sva, Harry." Kot pribit je obstal na koncu Rožmarinove. "Izpita iz udejanjanja še nisi delal?" je rekel. "Ne," je rekel Harry. "Kolikor vem, je treba imeti sedemnajst let, preden se smeš udejaniti." "Drži," je rekel Dumbledore. "Zato se me boš moral mo�no prijeti pod roko. Pod levo, �e ti je prav - kot vidiš, je roka, s katero vihtim palico, trenutno malce šibka." Harry se je oklenil ponujene nadlahti. "Zelo dobro," je rekel Dumbledore. "Pa pojdiva." Harry je za�util, da se mu Dumbledorova roka izvija, pa je podvojil svoj oprijem: v naslednjem hipu je vse zagrnila tema; od vseh strani ga je silno tiš�alo; ni mogel dihati, prsi so mu spenjale železne vezi; zrkla so mu silila nazaj v glavo; bobni�e mu je tiš�alo globlje v lobanjo, potem pa... Z vsemi plju�i je zahlastal po hladnem no�nem zraku in odprl o�i, ki so se solzile.

Po�util se je, kakor da bi se bil moral pretisniti skozi zelo tesno gumijasto cev. Minilo je nekaj sekund, preden se je zavedel, da Rožmarinove ni ve�. Z Dumbledorom sta zdaj stala na kraju, ki je bil videti kot opustel vaški trg, in prav na sredi je stal star vojni spomenik z nekaj klopmi. Za �uti se je povrnilo še umevanje in Harry je spoznal, da je bil prvi� v življenju soudejanjen. "Je vse v redu?" je vprašal Dumbledore z zaskrbljenim pogledom. "Nekaj �asa je treba, da se privadiš." "Ni mi hudega," je rekel Harry in se pomel po uhljih, o katerih je kar �util, da so prav neradi zapustili Rožmarinovo. "Mislim pa, da mi je metla ljubša." Dumbledore se je nasmehnil, si malce bolj zategnil okrog vratu popotni plaš� in rekel: "Semle." Z urnim korakom se je odpravil mimo prazne gostilne in nekih hiš. Glede na uro na bližnji cerkvi je bila že skoraj polno�. "Povej mi torej, Harry," je rekel Dumbledore. "Tvoja brazgotina... a sploh kaj boli?" Harry si je nezavedno segel z roko k �elu in si pomel strelasto znamenje. "Ne," je rekel, "in tudi sam se sprašujem, kako to. Mislil sem, da me bo ves �as žgalo, zdaj ko postaja Mrlakenstein spet tako mo�an." Ozrl se je k Dumbledoru in videl zadovoljstvo na njegovem obrazu. "Meni pa se je zdelo ravno nasprotno," je rekel Dumbledore. "Lord Mrlakenstein je kon�no doumel, kako nevaren je zanj ta tvoj stik z njegovimi mislimi in ob�utki. Kot kaže, uporablja zdaj proti tebi brambovijo." "No, saj se ne pritožujem," je rekel Harry, ki ni ni� pogrešal ne vznemirljivih sanj ne osupljivih drobcev vpogleda v Mrlakensteinove misli. Zavila sta okrog vogala, stopila mimo telefonske govorilnice in avtobusnega nadstreška. Harry je od strani spet pogledal Dumbledora. "Profesor?" "Harry?" "E - kje sploh sva?" "Tole, Harry, je o�arljiva vasica Budleigh Babberton." "In kaj tukaj po�neva?" "Ah, pa res, nisem ti še povedal," je rekel Dumbledore. "Torej, sploh že ne vem ve�, kolikokrat sem to rekel v zadnjih letih, ampak v u�iteljskem kolektivu smo spet za eno mo� prekratki. Tukaj sva zato, da pregovoriva mojega starega kolega, da se vrne iz pokoja in nazaj na Bradavi�arko." "Kako naj bom pa jaz pri tem v pomo�, gospod?" "Oh, mislim, da se ti bo že kaj ponudilo," je nedolo�no rekel Dumbledore. "Tukaj na levo, Harry." Šla sta po strmi, ozki uli�ici sredi dvoreda hiš. Vsa okna so bila temna. Tudi tu se je držala tista vztrajna zmrzal, ki je že dva tedna ležala na Rožmarinovi. Harry se je domislil morakvarjev, vrgel pogled �ez ramo in za vsak primer prijel palico v žepu. "Profesor, zakaj se nisva mogla udejaniti kar v hiši tega vašega kolega?" "Ker bi bilo to prav tako nevljudno, kot �e bi mu zbrcala vhodna vrata s te�ajev," je rekel Dumbledore. "Vljudnost terja, da damo so�arovnikom možnost, da nam vstop tudi odre�ejo. Sploh pa je ve�ina �arovniških hiš pred nezaželenim udejanjanjem zavarovanih z za�arom. Na Bradavi�arki, na primer..." "... se sploh ni mogo�e udejaniti, ne v stavbah ne na zemljiš�u," je brž rekel Harry.

"Povedala mi je Hermiona Granger." "Pa še prav ima. Tu spet levo." Za hrbtom jima je za�ela cerkvena ura odbijati dvanajsto. Harry se je spraševal, zakaj se Dumbledoru ne zdi nevljudno, da prihaja starega kolega obiskat ob tako pozni uri, a ker sta se zdaj že lepo menila, je moral vprašati še kaj bolj nujnega. "Gospod, v Preroških novicah sem prebral, da so Schushmaarja odstavili..." "Drži," je rekel Dumbledore, ki je zdaj zavil po strmi uli�ici v breg. "Zamenjal ga je, kakor si nedvomno tudi videl, Rufus Tepeshkar, ki je bil prej na�elnik auroriata." "Pa je... se vam zdi, da se bo izkazal?" je vprašal Harry. "Zanimivo vprašanje," je rekel Dumbledore. "Vsekakor je zmožen. Odlo�nejša in prepri�ljivejša osebnost, kot je Cornelius." "Že, ampak mislil sem..." "Vem, kaj si mislil. Rufus je mož dejanj, in ker se je ve�ino odraslega življenja bojeval proti temnim �arovnikom, tudi ne podcenjuje lorda Mrlakensteina." Harry je �akal, ampak Dumbledore ni rekel nobene o sporu s Tepeshkarjem, o katerem so poro�ale Preroške novice. Ker si ni upal vrtati v tej smeri, je zavil drugam. "Aja... gospod... bral sem o gospe Bonesovi." "Ah," je tiho rekel Dumbledore. "Grozna izguba. Bila je imenitna �arovnica. Zdaj pa mislim, da morava samo še tule gor - av!" Pokazal je bil pot z ranjeno roko. "Profesor, kaj pa se vam je zgodilo s to...?" "Zdajle ne utegnem pojasnjevati," je rekel Dumbledore. "Gre za napeto štorijo, ki jo želim pripovedovati tako, kot se spodobi." Nasmehnil se je Harryju, �eš da ga ne odslavlja in da lahko mirne duše sprašuje naprej. "Gospod - sova mi je prinesla letak Ministrstva za �aranje v zvezi z varnostnimi ukrepi, ki da jih moramo izvajati proti Jedcem smrti..." "Tudi jaz sem prejel enega," je rekel Dumbledore še vedno nasmejan. "Se ti je zdel uporaben?" "Niti ne." "Se mi je kar zdelo. Nisi me na primer vprašal, katero marmelado imam najraje, zato da bi preveril, ali sem v resnici profesor Dumbledore, ne pa da se samo izdajam zanj." "Ni se mi..." je za�el Harry, ki ni prav vedel, ali je bila to graja ali ne. "Za prihodnjo rabo, Harry, marmelada je malinova... seveda pa e res, da bi se bil kot Jedec smrti, preden se za�nem oponašati, gotovo pozanimal glede mojega okusa, kar se ti�e marmelad." "Hja... drži," je rekel Harry. "No, na tistem letaku je pisalo tudi nekaj o inferijih. Kaj natanko so ti? Z letaka ni bilo povsem jasno." "Inferiji so trupla," je mirno rekel Dumbledore. "Mrtva telesa, a za�arana, da po�nejo, kar je coprnikova volja. Vendar pa jih že dolgo ni bilo na spregled, še od �asa, ko je bil Mrlakenstein zadnjikrat mogo�en... Seveda je dal pobiti dovolj ljudi, da si jih je nabral za celo vojsko. No, pa sva tukaj, Harry..." Bližala sta se �edni kamnitni hiški, ki je stala sredi vrta. Harry je še prebavljal strašno predstavo o inferijih, tako da se ni mogel kaj dosti meniti za ni� drugega, a ko sta prišla do vrtnih vrat, je Dumbledore na mestu obstal, tako da se je zaletel vanj.

"Ojej. O jejhata jej." Harry je sledil njegovemu pogledu gor po skrbno vzdrževani vrtni potki - in srce mu je upadlo. Vhodna vrata so visela, vržena s te�ajev. Dumbledore je vrgel pogled gor in dol po ulici. Videti je bila povsem pusta. "Palico ven pa za mano, Harry," je tiho rekel. Odprl je vrtna vrata in s Harryjem na petah urno in tiho stopil po vrtni potki. Potem je prav po�asi odrinil vhodna vrata, ne da bi pobešal palico, ki je bila nared. "Lumos." Konica palice se je prižgala in vrgla svetlobo po ozkem predverju. Na levi so zijala še ena odprta vrata. Dumbledore je z visoko dvignjeno razsvetljeno palico stopil v dnevno sobo, Harry pa tik za njim. Njunim o�em se je ponudil prizor popolnega razdejanja. Pred nogami jima je v trskah ležala stenska ura, katere nihalo se je valjalo malce naprej kot odvržen me�. Klavir je ležal na boku, po podu pa so bile razmetane njegove tipke. V bližini se je iskrila razbitina padlega lestenca. Blazine so mlahele na podu, iz razreznin v bokih je mezelo ven perje; vse je kakor prah prekrival drobir iz stekla in porcelana. Dumbledore je vzdignil palico še više, tako da je njena lu� osvetlila stene s tapetami, oškropljenimi z ne�im temno rde�im in lepkim. Harry je kratko zajel sapo in Dumbledore se je ob tem ozrl. "Tole pa ni lep prizor," je težko rekel. "Zgodilo se je nekaj strašnega." Previdno je stopil na sredo sobe, preu�ujo� razbitine pod nogami. Harry mu je sledil; oziral se je naokrog, napol prestrašen spri�o tistega, kar utegne zagledati skrito za razbitinami klavirja ali prevrnjene zofe - a trupla vendarle ni bilo. "Mogo�e so se spopadli in - in ga odvlekli, profesor?" je predlagal in se obenem trudil, da si ne bi predstavljal, kako hudo bi moral biti ranjen �lovek, ki bi pustil stene do polovi�ne višine obrizgane s takšnimi madeži. "Jaz pa ne bi rekel," je mirno rekel Dumbledore, ki je s pogledom raziskoval ozadje preoblazinjenega naslanja�a, zvrnjenega na bok. "Ho�ete re�i, da je...?" "Še zmeraj nekje tu? Tako je." In brez opozorila se je sklonil in zasadil konico palice v sedalo tistega naslanja�a. Naslanja� je zatulil: "Auva!" "Dober ve�er, Comodus," je rekel Dumbledore in se zravnal. Harry je samo debelo gledal. Tam, kjer je bil hipec poprej naslanja�, je zdaj �epel neznansko rejen, plešast starec, ki si je mel trebuh in z užaljenim in solznim o�esom žmirkal proti Dumbledoru. "Nobene potrebe ni bilo, da me tako silovito dregneš," je godrnjavo rekel, medtem ko se je kobacal na noge. "To boli." Pali�na lu� se je iskrila na njegovi sijajni pleši, štrle�ih o�eh, neznanskih, srebrnih, mrožjih brkih in fino zleš�enih gumbih na kostanjastem žametnem jopi�u, ki ga je nosil vrh spodnjega dela lilaste svilene pižame. S temenom je segal Dumbledoru komaj do brade. "S �im sem se izdal?" je zagodrnjal in se opotekavo zravnal, medtem ko si je še naprej mel spodnji konec trebuha. Za �loveka, ki so ga pravkar dobili, kako se skuša izdajati za naslanja�, je bil videti osupljivo sproš�en. "Dragi moj Comodus," je namuznjeno rekel Dumbledore, "�e bi bili Jedci smrti res prišli na obisk, bi bilo nad hišo pa� temno znamenje." Oni se je s tolsto dlanjo �ofnil po širnem �elu.

"Temno znamenje," je zamrmral. "Sem vedel, da sem na nekaj... no ja. Tako ali tako ne bi bilo ve� �asa. Ko si stopil v sobo, sem komaj še utegnil malo popraviti svoje blazinjenje." Vzdihnil je, globoko, tako da so mu konci brkov vzplapolali. "Bi želel, da ti pomagam pri pospravljanju?" je vljudno vprašal Dumbledore. "Prosim," je rekel oni. Postavila sta se s hrbtom proti hrbtu, visoki tenki �arovnik in nizki okrogli �arovnik, in v enem in enakem širnem gibu povlekla s palicama. Pohištvo je zletelo nazaj na svoja mesta; sredi leta so se spet oblikovali okraski; perje je smuknilo v svoje blazine; potrgane knjige so se zacelile, še preden so pristale na policah; oljenke so splavale na stranske mizice in se znova prižgale; neznanska zbirka raztreš�enih srebrnih okvirjev za slike je bliskoma poletela po sobi in cela in nepoškodovana pristala na pisalniku; vsepovsod so se zapolnjevale strganine, razpoke in luknje; stene pa so se oprale do �istega. "Da te mimogrede vprašam, kakšna kri je bila to?" je Dumbledore preglasil zvonjenje stenske ure, ki je bila po novem spet nerazbita. "Na stenah? Zmajska," je zaklical �arovnik z imenom Comodus, medtem ko se je lestenec med gluše�im škrtanjem in cingljanjem privijal nazaj pod strop. Še zadnji plenk klavirja, potem pa vse tiho je bilo. "Zmajska, ja," je ponovil oni, kot da govori o vremenu. "Moja zadnja steklenica, in cene so trenutno silno visoke. No, mogo�e jo lahko še enkrat uporabim." Odkrevsal je h kristalni stekleni�ki, ki je stala na kredenci, in jo podržal proti lu�i, preu�ujo� temno teko�ino. "Hm. Malce prašna." Odložil je stekleni�ko spet na kredenco in zavzdihnil. Potem mu je pogled poiskal Harryja. "Oho," je rekel in velike okrogle o�i so mu šinile na Harryjevo �elo in k strelasti brazgotini. "A-ha!" "Tole," je rekel Dumbledore in stopil naprej, da ju predstavi, "je Harry Potter. Harry, tole je moj stari prijatelj in kolega Toastwamp, Comodus H. Toastwamp, s polnim imenom Comodus Horatius Toastwamp." Toastwamp se je s prebrisanim pogledom v o�eh ozrl k Dumbledoru. "Takole si se torej domislil, da bi me lahko pregovoril, kaj? No, moj odgovor se glasi ne, Albus." Zrinil se je mimo Harryja z odvrnjenim obrazom, na katerem se je risala odlo�nost �loveka, ki se upira skušnjavi. "Ampak popili bi pa ja lahko kaj, a ne?" je rekel Dumbledore. "Da nazdraviva starim �asom?" Toastwamp se je obotavljal. "No prav potem, en kozar�ek," je rekel nepriljudno. Dumbledore se je nasmehnil Harryju in mu odkazal naslanja�, ne kaj dosti druga�en od tistega, za katerega se je še malo prej izdajal Toastwamp. Stal je tik ob nanovo obujenem ognju in žare�i oljenki. Harry se je usedel z nedvomnim vtisom, da bi Dumbledore rad od njega, naj bo �imbolj opazen. In res, ko se je Toastwamp, ki si je dajal najprej opraviti s karafami in kozarci, kon�no spet obrnil, so se mu o�i nemudoma ujele za Harryja.

"Hrmf," je rekel in hitro odvrnil pogled, kakor da se boji, da si bo poškodoval vid. "Na..." in je podal kozarec Dumbledoru, ki se je nepovabljen že usedel. Potem je Toastwamp potisnil pladenj v roke Harryju in se pogreznil ne le v blazinje popravljene zofe, marve� tudi v molk. Noge je imel tako kratke, da se niso dotikale poda. "No, Comodus, kako se ti kaj gode?" je vprašal Dumbledore. "Ne posebno veselo," je pri pri�i odvrnil Toastwamp. "Plju�a mi nagajajo. Naduha. Pa revma tudi. Ne morem se ve� zavrteti, kakor sem se lahko nekdaj. No ja, to je pa� pri�akovati. Starost. Opešanost." "Pa vendar si se o�itno kar pošteno zavrtel, da si nama takole na hitrico priredil takšno dobrodošlico," je rekel Dumbledore. "Saj ja nisi imel ve� kot tri minute, potem ko si bil posvarjen?" Toastwamp je napol razdraženo in napol ponosno rekel: "Dve minuti. Nisem slišal protivdornega �ara - kopal sem se. Pa vendar," je dostavil strogo, tako da se je o�itno spet potegnil nazaj, "dejstvo ostaja, da sem starec, Albus. Utrujen starec, ki si je zaslužil pravico do mirnega življenja in nekaj udobja." Tega, se je zdelo Harryju, ko se je razgledal po sobi, je bilo tu v obilju. Prostor je bil prenatla�en in ne ravno urejen, a nih�e ne bi mogel re�i, da ne bi bil udoben: tu so bili mehki naslanja�i in podnožniki, pija�a in knjige, škatle s �okoladnimi bonboni in debele blazine. �e Harry ne bi bil vedel, kdo živi tukaj, bi si bil mislil, da gre za kako bogato, sitno staro gospo. "Saj še niti toliko nisi star kot jaz, Comodus," je rekel Dumbledore. "No, mogo�e bi moral tudi ti za�eti razmišljati o upokojitvi," je naravnost rekel Toastwamp. Njegove blede, izbuljene o�i so že prej poiskale Dumbledorovo poškodovano roko. "Vidim, da tudi tvoje reakcije niso ve� take kot nekdaj." "Imaš povsem prav," je vedro rekel Dumbledore in potresel z roko, da je rokav zlezel više in so se videle konice ožganih in po�rnelih prstov; Harryjev tilnik pa se je ob tem pogledu neprijetno naježil. "Ni dvoma, da sem bolj po�asen, kot sem bil. Po drugi strani pa..." Skomignil je in široko razkrilil roke, kakor da bi rad s tem rekel, da ima starost tudi svoje dobre plati, in Harry je opazil na zdravi roki prstan, ki ga ni videl še nikdar: bil je velik, dokaj okorno izdelan iz, tako se je vsaj zdelo, zlata, vdelan pa je imel težak �rn kamen, ki je bil po sredi napo�en. Toastwampove o�i so se prav tako za hip pomudile na prstanu in Harry je opazil, da mu je širno �elo za hip nagubala rahla namrš�enost. "No, in vsi ti varnostni ukrepi proti vsiljivcem, Comodus... so na ljubo Jedcem smrti ali meni?" je vprašal Dumbledore. "Kaj pa bi Jedci smrti želeli od uboge, polomljene stare kljuke mojega kova?" je vprašal Toastwamp. "Mislim si, da bi si želeli tvoje obilne talente usmeriti k strahovanju, mu�enju in morjenju," je rekel Dumbledore. "Mi prav res praviš, da te še niso prišli nova�it?" Toastwamp je za hip žalobno pogledal Dumbledora, potem pa izmomljal: "Nisem jim dal priložnosti. Že vse leto se selim. Na enem kraju nikoli ne ostanem dlje kot teden dni. Selim se iz ene bunkeljske hiše v drugo - lastniki tele so na dopustu na Kanarskih otokih. Zelo prijetno je, in žal mi bo, ko bom šel. Ko enkrat pogruntaš kako in kaj, potem je vse skupaj mala malica - en sam zamrznitveni za�ar proti tem trapastim vlomilskim alarmom, ki jih uporabljajo namesto zahrbtovidov, pa paziti moraš seveda, da te ne vidijo sosedje, ko seliš noter klavir."

"Domiselno," je rekel Dumbledore. "Vendar se mi to sliši kot dokaj mukotrpno životarjenje za polomljeno staro kljuko, ki si iš�e miren koti�ek. �e pa bi se vrnil na Bradavi�arko..." "�e mi boš zdaj rekel, da bi bilo na tisti nemogo�i šoli moje življenje bolj spokojno, si lahko kar prihraniš sapo, Albus! Že mogo�e, da se skrivam, ampak po tistem, ko je odšla Kalvara Temyna, mi je prišla na uho marsikatera �udna �en�a! �e dandanes z u�itelji res tako delate..." "Profesorica Temyna si je prišla navzkriž z našim tropom kentavrov," je rekel Dumbledore. "Po mojem, Comodus, ti že ne bi bil tako neumen, da bi šel naravnost v Gozd in bi tam zmerjal hordo kentavrov, �eš da so 'umazani mulati...'" "A to da je naredila?" je rekel Toastwamp. "Trapa. Nikoli je nisem maral." Harryja je posilil hehet. Dumbledore in Toastwamp sta se ozrla. "Oprostite," je naglo rekel Harry. "Tudi jaz je nisem maral, zato." Dokaj nepri�akovano je Dumbledore vstal. "Odhajata?" je pri pri�i z upanjem na obrazu rekel Toastwamp. "Ne, bi pa, �e smem, izkoristil gostoljubje tvojega straniš�a," je rekel Dumbledore. "Aha," je rekel o�itno razo�arani Toastwamp. "Po hodniku druga vrata na levi." Dumbledore je stopil �ez sobo. Ko so se za njim zaprla vrata, je nastala tišina. Nekaj trenutkov zatem je Toastwamp vstal, vendar ni kazalo, da ve, kaj naj po�ne. Vrgel je Harryju skriven pogled, potem pa stopil k ognju in mu nastavil hrbet, da mu je ogreval širno ozadje. "Nikar ne misli, da ne vem, �emu te je pripeljal s sabo," je mahoma rekel. Harry ga je samo gledal. Toastwampove blede o�i so obdrsnile Harryjevo brazgotino in tokrat zajele tudi preostali del obraza. "Zelo si podoben o�etu." "Ja, so mi že rekli," je rekel Harry. "Razen po o�eh. O�i imaš..." "... po mami, ja." Harry je bil slišal to tako pogosto, da je bil že kar malo naveli�an. "Khmf. No torej. Kot u�itelj si �lovek ne sme dovoliti, da bi delal razliko, ampak u�ence, ki bi mi bili tako pri srcu, bi lahko preštel na prste ene roke. Pri srcu kot tvoja mati," je dostavil Toastwamp v odgovor na Harryjev vprašujo�i pogled. "Lily Evans je bila ena od najbolj bistrih u�enk, kar sem jih kdaj pou�eval - pa tudi �e upoštevam u�ence. Takšna žverca, a veš. O�arljivo dekletce. Kolikokrat sem ji rekel, da bi morala biti v mojem domu. Pa me je vsakokrat prav navihano zavrnila." "Kateri pa je bil vaš dom?" "Bil sem predstojnik Spolzgada," je rekel Toastwamp. "No, no," je brž nadaljeval, ko je videl izraz na Harryjevem obrazu, "menda mi ne boš tega zdaj zameril?" Požugal mu je s tršatim kazalcem. "Ti si pa� gryfondomec, tako kot je bila ona, kajneda? Tako gre ponavadi iz roda v rod. Pa ne vedno. Si kdaj slišal za Siriusa Blacka? Gotovo da si - saj je bil zadnjih par let kar precej po �asopisih - umrl je pred nekaj tedni..." Bilo je, kot da bi bila nevidna roka za�ela ožemati Harryjevo drobovje - pa kar no�e popustiti. "No, kakorkoli, v šoli je bil velik prijatelj s tvojim o�etom. Blackovi so bili sicer vsi v mojem domu, ampak Sirius se je pa znašel v Gryfondomu! Škoda - pa tako nadarjen fant. Dobil sem njegovega brata, Regulusa, ko je prišel na vrsto, ampak raje bi imel oba." Govoril je kot zanesenjaški zbiratelj, ki so ga prelicitirali na dražbi. O�itno izgubljen

v spominih je strmel v nasprotno steno in se lenobno obra�al na mestu, toliko da je zagotavljal svojemu hrbtiš�u enakomerno ogrevanje. "Tvoja mama je bunkeljskega rodu, kajpak. Kar nisem mogel verjeti, ko sem to odkril. Prepri�an sem bil, da je �istokrvna, tako dobra je bila." "Moja najboljša prijateljica je bunklja po rodu," je rekel Harry, "pa je najboljša v mojem letniku." "�udno, kako v�asih pride do tega, kaj?" je rekel Toastwamp. "Niti ne," je hladno rekel Harry. Toastwamp se je presene�eno zagledal vanj. "Ne smeš misliti, da imam predsodek!" je rekel. "Nikakor ne! Kaj nisem pravkar rekel, da mi je bila tvoja mati ena najljubših dijakinj vseh �asov? Potem je tu še Dirk Cresswell, en letnik za njo - ta je zdaj na�elnik Urada za zvezo z goblini - ta je tudi bunkeljskega rodu, zelo nadarjen dijak, in še danes dobivam od njega imenitne informacije o tem, kaj se dogaja v Gringottsu!" Malo je poskakoval, se samozadovoljno nasmihal in kazal proti številnim vokvirjenim fotografijam na predalniku, na katerih so se gibale podobice. "Sami bivši dijaki in dijakinje, vse podpisano. Kot boš sam opazil, so tu Barnabas Cuffe, urednik Preroških novic, tega vedno zanimajo moji pogledi na to, kar se dogaja. Pa Ambrosius Flume iz Medenega carja - za vsak rojstni dan dobim zvrhano košaro, pa samo zato, ker sem ga lahko predstavil Cicerinu Harkissu, ta pa ga je potem vzel v službo! In tam zadaj - �e malo iztegneš vrat vstran, jo boš ravno lahko videl - to je Gwenog Jones, ki je zdaj kajpak kapetanka Holyheadskih harpij... ljudje vedno kar zijajo, ko odkrijejo, da sem si s Harpijami na ti in da dobim zastonjske vstopnice, kadar mi le pride na pamet!" Ta misel ga je po vsem videzu neznansko zveselila. "Pa vsi ti ljudje vejo, kje naj vas najdejo, da vam potem pošiljajo te re�i?" je vprašal Harry, ki si ni mogel kaj, da se ne bi vprašal, kako da Jedci smrti še niso izsledili Toastwampa, �e pa do njega znajo priti košare s slaš�icami, vstopnice za quidditch in obiskovalci, željni njegovih nasvetov in pogledov. Nasmešek je zginil s Toastwampovega obraza enako naglo kot prej kri s sten. "Jasno da ne," je rekel in zviška gledal Harryja. "Že pred letom dni sem z vsemi izgubil stik." Harryju se je zazdelo, da so te besede Toastwampa pretresle; za hip je bil videti pošteno presunjen. Potem je skomignil. "Vseeno... preudaren �arovnik se bo v teh �asih malo potuhnil. Dumbledore lahko govori, ampak �e zdaj prevzamem stolico na Bradavi�arki, bi bilo to, kot da javno oznanjam svojo privrženost Feniksovemu redu! In �eprav sploh ne dvomim, da so �lani vsega ob�udovanja vredni in pogumni in tako naprej, mi osebno ni pogodu stopnja smrtnosti..." "Za to, da pou�ujete na Bradavi�arki, vam pa� ni treba stopiti v Red," je rekel Harry, ne da bi mogel iz glasu povsem odstraniti prizvok posmeha: težko je bilo biti so�uten do Toastwampovega razvajenega na�ina življenja, �e si se obenem domislil Siriusa, kako je �epel v tisti špilji in jedel podgane. "U�itelji pove�ini niso �lani in še nobeden ni bil pokon�an - razen �e štejete profesorja Smottana, a ta je dobil, kar si je zaslužil, saj je delal za Mrlakensteina." Harry je bil prepri�an, da je Toastwamp eden tistih �arovnikov, ki sploh ne

prenesejo na glas izre�enega Mrlakensteinovega imena, in ni se motil: Toastwamp je vztrepetal in v ugovor zacvilil, a Harry se za to ni zmenil. "Po mojem je u�no osebje bolj varno od ve�ine ljudi, vse dokler je ravnatelj Dumbledore; ta je menda edini, ki se ga je Mrlakenstein kdaj bal, a ne?" je nadaljeval Harry. Toastwamp je za hip ali dva strmel v prazno: kazalo je, da si preudarja Harryjeve besede. "Hja, res bo držalo, da Tisti, ki ga ne smemo imenovati, nikoli ni iskal spopada z Dumbledorom," je godrnjavo rekel. "In menda bi se dalo dokazovati tudi, da me Tisti, ki ga ne smemo imenovati, komajda lahko šteje med prijatelje, saj se nisem pridružil Jedcem smrti... in v tem primeru bi res utegnilo biti bolj varno, �e bi bil malce bliže Albusu... Ne morem se delati, da me smrt Amelije Bones ni pretresla... �e se je njej, ob vseh njenih zvezah in zavarovanju na Ministrstvu..." V sobo se je vrnil Dumbledore in Toastwamp je poko�il, kakor da bi bil povsem pozabil nanj. "Ah, tu si, Albus," je rekel. "Kar dolgo te ni bilo. Želodec nagaja?" "Ne, samo bunkeljske �asopise sem prebiral," je rekel Dumbledore. "Vše� so mi pletilske predloge. No, Harry, dovolj dolgo že brez vabila izkoriš�ava Comodusovo gostoljubje; po mojem bo �as, da se posloviva." Harry, ki si ni prav ni� pomišljal, je brž sko�il pokonci. Toastwamp je bil videti presene�en. "Odhajata?" "Natanko to. Mislim, da vem, kdaj je kak primer zame izgubljen, ko ga vidim." "Izgubljen...?" Toastwamp je pokazal vznemirjenost. Predel je �as z debelima palcema in mencaje opazoval Dumbledora in Harryja, kako si zapenjata prvi gumbe popotnega plaš�a in drugi zadrgo na jopi�u. "Torej, žal mi je, Comodus, da no�eš stolice," je rekel Dumbledore in dvignil nepoškodovano roko v slovo. "Na Bradavi�arki bi te z veseljem spet sprejeli. A ne glede na naše varnostne ukrepe, ki so precej izboljšani, boš vselej dobrodošel, �e si nas morebiti zaželiš obiskati." "Ha... pa�... zelo prijazno... kot pravim..." "Torej adijo." "Zbogom," je rekel Harry. Bila sta pri vhodnih vratih, ko sta za sabo zaslišala klic. "No prav, no prav, pa se bom!" Dumbledore se je ozrl in zagledal Toastwampa, ki je brez sape stal na pragu dnevne sobe. "Vrnil iz pokoja?" "Ja, ja," je nestrpno rekel Toastwamp. "Gotovo se mi je zmešalo, ampak ja." "�udovito," je rekel sijo�i Dumbledore. "Potemtakem, Comodus, se vidimo prvega septembra." "Ja, kako da ne," je zagodrnjal Toastwamp. Ko sta se napotila po vrtni stezi, je za njima priplaval Toastwampov glas: "Zahteval pa bom povišico, Dumbledore!" Dumbledore se je zahahljal. Vrtna vrata za njima so se zanihala, onadva pa sta se

skozi temo in zvrtin�eno meglico odpravila po bregu dol. "Izkazal si se, Harry," je rekel Dumbledore. "Saj nisem ja ni� naredil," je presene�eno rekel Harry. "O, pa�. Dal si Comodusu videti, koliko na boljšem bo, �e se vrne na Bradavi�arko. Ti je bil vše�?" "Khrm..." Harry ni prav vedel, ali naj bi mu bil Toastwamp vše� ali ne. Na svoj na�in je bil dovolj prijeten, vendar pa je bil videti tudi ne�imrn in, �eprav je še tako hitel zatrjevati nasprotno, veliko preve� presene�en nad tem, da lahko ljudje bunkeljskega porekla postanejo dobri �arovniki. "Comodus," je rekel Dumbledore in s tem odrešil Harryja, da mu ni bilo treba izre�i ni� od vsega tega, "ima rad udobje. Rad se tudi druži s slavnimi, uspešnimi in mogo�nimi. Uživa, �e ima ob�utek, da lahko vpliva na takšne ljudi. Osebno mu ni do prestola; raje sedi v ozadju - razumeš, tako se lahko bolj razkomoti. Na Bradavi�arki je osebno izbiral tiste, ki so najve� obetali, nekateri spri�o svoje ambicioznosti ali možganov, drugi spri�o svoje o�arljivosti ali talenta, in imel je nenavaden dar, da je res izbral takšne, ki so se potem odlikovali na svojih razli�nih podro�jih. Omislil si je nekakšen klub varovancev, ki mu je bil sam za središ�e, in tam je predstavljal �lane drug drugemu, napeljeval med njimi koristne stike, v zameno pa vselej žel takšno ali druga�no korist, bodisi zastonjsko škatlo osladkorjenega ananasa, ki mu je najljubši, ali pa priložnost, da priporo�i Uradu za zvezo z goblini njihovega bodo�ega uslužbenca." Harry je v duhu nenadoma uzrl živo podobo velikega nabreklega pajka, ki prede okrog sebe mrežo in cuka zdaj to zdaj ono nitko, da bi svoje velike in so�ne muhe zvabil še malce bliže. "Vsega tega ti ne pravim zato," je nadaljeval Dumbledore, "da bi te obrnil proti Comodusu - oziroma, kot ga morava zdaj klicati, profesorju Toastwampu - pa� pa da bi se ga znal paziti. Ni dvoma, da te bo skušal vtakniti v svojo zbirko, Harry. Bil bi v njej kronski dragulj: Fant, ki je preživel... oziroma, kakor ti pravijo dandanes, Izbranec." Ob teh besedah se je v Harryja prikradel mraz, ki ni imel ni� opraviti z meglo naokoli. Spomnil se je bil besed, ki jih je slišal pred nekaj tedni, besed, ki so imele zanj še poseben in strašen pomen: ... na tem svetu ni prostora za oba... Prav pri cerkvi, mimo katere sta šla že prej, je Dumbledore obstal. "Do sem bo zadosti, Harry. �e se me primeš pod roko..." Harry je bil tokrat bolje pripravljen in se je ves napel, a izdejanjenje se je kljub temu še vedno izkazalo za zoprnijo. Ko se je pritisk polegel in je odkril, da lahko spet diha, je stal na podeželski poti poleg Dumbledora in gledal predse v nakrivljeno silhueto hiše, ki mu je bila druga najljubša sploh: Jazbine. Kljub grozi, ki ga je še malo prej preplavljala, si ob pogledu nanjo ni mogel kaj, da ne bi dal glave pokonci. Tu je bil Ron... pa tudi gospa Weasleyjeva, ki je znala kuhati bolje od kogarkoli... "�e ti je prav, Harry," je rekel Dumbledore, ko sta zakorakala skozi vrtna vrata, "bi se rad še malo pomenil s tabo, preden greva vsaksebi. Na samem. Morda tu notri?" Pokazal je proti zdelani lopi iz kamna, kjer so Weasleyjevi hranili metle. Harry, ki ni prav vedel, kaj ga �aka, je skozi škripava vrata stopil za Dumbledorom v prostor�ek, ki je bil malce tesnejši od povpre�ne omare. Dumbledore je prižgal konico palice, tako da je zažarela kot bakla, potem se je nasmehnil proti Harryju.

"Upam, da mi boš oprostil, ker omenjam to, Harry, ampak vesel sem in tudi malce ponosen, ker se o�itno dobro pobiraš po vsem, kar se je zgodilo na Ministrstvu. Dovoli mi, da izre�em - mislim, da bi se Sirius ponašal s tabo." Harry je požrl slino; glas ga je pustil na cedilu. Ni se mu zdelo, da bi lahko prenesel pogovor o Siriusu. Dovolj bole�e je bilo že, ko je slišal strica Vernona re�i: Njegov boter je mrtev?' še hujše je bilo, ko je s Siriusovim imenom po nemarnem otresal Toastwamp. "Kako neusmiljeno," je blago rekel Dumbledore, "to, da sta bila s Siriusom tako kratek �as skupaj. Brutalen konec prijateljstva, ki bi imelo biti dolgotrajno in sre�no." Harry je prikimal, o�i pa odlo�no upiral v pajka, ki je lezel Dumbledoru po klobuku. Videl je lahko, da Dumbledore razume, da nemara celo sumi, da je, dokler ni prispelo njegovo pismo, Harry pri Dursleyjih skoraj ves �as preležal na svoji postelji, se branil jesti in strmel skozi zamegljeno okno, polno tiste mrzle praznine, ki se jo je navadil spravljati v zvezo z morakvarji. "Težko se je sprijazniti s tem," je tiho rekel naposled, "da mi ne bo nikoli ve� pisal." Na lepem so ga zapekle o�i in zamežikal je. Neumno je bilo priznati, ampak dejstvo, da je dobil zunaj Bradavi�arke nekoga, ki mu je mar, kaj se z njim dogaja - malone starša - to dejstvo je bilo ena najboljših re�i v zvezi z njegovim odkritjem, da ima botra... zdaj pa poštna sova nikoli ve� ne bo prišla s tovrstno tolažbo... "Sirius ti je bil veliko - vse tisto, �esar prej nisi bil deležen," je nežno rekel Dumbledore. "Izguba je seveda uni�ujo�a..." "Ampak ko sem bil pri Dursleyjih," mu je segel v besedo Harry, ki se mu je glas okrepil, "sem se zavedel, da se ne morem kar zakleniti pred vsem svetom ali pa - ali pa se zlomiti. Siriusu to ne bi bilo prav, kajne? In sploh je življenje prekratko... poglejte gospo Bones, poglejte Emmeline Vance... naslednji lahko da bom jaz, a ne? �e pa je tako," je bojevito rekel, zdaj gledaje Dumbledoru naravnost v modre o�i, ki so sijale v lu�i palice, "potem se bom pobrigal za to, da odnesem s sabo �imve� Jedcev smrti, pa še Mrlakensteina, �e mi uspe." "Govoril si kot pravi sin svoje matere in o�eta - vidi se pa tudi, kdo ti je bil boter!" je rekel Dumbledore in odobravajo�e potrepljal Harryja po hrbtu. "Klobuk dol pred tabo - in prav res bi ga snel, �e se ne bi bal, da bi z njega popadali nate pajki. Zdaj pa, Harry, v zvezi z ne�im, kar je tesno povezano s tem... �e prav razumem, si zadnja dva tedna prebiral Preroške novice?" "Tako je," je rekel Harry in srce mu je zabilo malce hitreje. "Potem si pa� videl, da v zvezi s tvojo prigodo v Dvorani prerokb ni prišlo do tako imenovanega curljanja informacij, ampak se je ulila prava poplava..." "Tako je," je ponovil Harry. "Zdaj vsi vejo, da sem jaz tisti..." "Ne, ne vejo," ga je prekinil Dumbledore. "Na vsem širnem svetu sta samo dva �loveka, ki jima je v celoti znana prerokba o tebi in lordu Mrlakensteinu, tadva pa zdajle stojita skupaj v smrdljivi, pajkov polni metlovnici. Res pa je, da so mnogi uganili, da je Mrlakenstein poslal Jedce smrti, da bi ukradli zanj neko prerokbo, in pa da se prerokba ti�e tebe. Zdaj pa, po moje se ne bom ni� zmotil, �e bom rekel, da nisi nikomur povedal, da veš, kako se glasi prerokba?" "Drži," je rekel Harry. "Modra odlo�itev glede na vse skupaj," je rekel Dumbledore. "�eravno se mi zdi, da se ti je ni treba držati tako strogo, kolikor bi spregovoril na ljubo svojega prijatelja,

gospoda Ronalda Weasleyja, in prijateljice, gospodi�ne Hermione Granger. Pa�," je nadaljeval, medtem ko ga je Harry osuplo gledal, "po mojem bi bilo prav, da zvesta. Ne delaš jima nobene usluge s tem, da jima zamol�uješ nekaj, kar je zanju tako pomembno." "Nisem hotel, da bi..." "... se vznemirjala ali prestrašila?" je rekel Dumbledore, ki si je ogledoval Harryja prek zgornjega okvira svojih polmese�kov. "Ali pa nisi hotel priznati, da si sam vznemirjen in prestrašen? Harry, potrebuješ svoja prijatelja. Kakor si sam tako zelo prav povedal, Sirius ne bi hotel, da se kar zakleneš pred vsem svetom." Harry ni rekel nobene, a Dumbledore o�itno niti ni pri�akoval odgovora. Nadaljeval je: "Še tretja re�, �eprav povezana s tem, pa je moja želja, da bi hodil letos k meni na inštrukcije." "Inštrukcije - pri vas?" je rekel Harry, ki ga je presene�enje zvabilo iz tuhtajo�ega molka. "Tako je. Po mojem je �as, da za�nem bolj sodelovati pri tvojem izobraževanju." "Kaj pa bi me inštruirali, gospod?" "Oh, malo tega, malo onega," je brezskrbno rekel Dumbledore. Harry je �akal, ampak Dumbledore ni šel v podrobnosti. Harry je torej vprašal nekaj drugega, kar ga je že nekaj �asa rahlo vznemirjalo. "�e bom imel inštrukcije pri vas, potem mi ne bo treba hoditi na brambovijo k Rawsu, kajne?" "Profesorju Rawsu, Harry - in ne, ne bo ti treba." "Dobro," je olajšano rekel Harry, "ker njegove ure so bile..." Zadržal se je, da ne bi preve� rekel. "Mislim, da bi bila tu ustrezna besedica 'polomijada'," je kimaje rekel Dumbledore. Harry se je zasmejal. "No, to pomeni, da profesorja Rawsa ne bom ve� kaj dosti videval," je rekel, "ker mi namre� ne dovoli, da bi še naprej hodil k �arobnim napojem, �e ne bom imel v tem predmetu najvišje 'sove', te pa vem, da nimam." "Ne preštevaj svojih sov, dokler niso v kletki," je resnobno navedel Dumbledore. "To pa se bo, ko sva že pri tem, zgodilo še danes. Pa še dve re�i, Harry, preden greva narazen. Prvi�, rad bi, da imaš od tega trenutka pri sebi ves �as svoj plaš� nevidnosti. Celo znotraj Bradavi�arke. Za vsak primer pa�, a razumeš?" Harry je prikimal. "In nazadnje, dokler si ti tu, je Jazbina deležna najboljšega zavarovanja, ki ga premore Ministrstvo za �aranje. Ti ukrepi so nekoliko neudobni za Arthurja in Molly - tako na primer na Ministrstvu pregledajo vso pošto zanju, preden jo prepošljejo. Niso pa jima prav ni� v napoto, saj jima je mar tvoje varnosti. Slabo bi jima popla�al, �e bi tvegal glavo, medtem ko boš stanoval pri njiju." "Razumem," je hitro rekel Harry. "No, potem pa dobro," je rekel Dumbledore, odpahnil vrata in stopil iz lope na dvoriš�e. "V kuhinji vidim lu�. Ne prikrajšujva ve� Molly za priložnost, da te pokrega, �eš kako mršav si." Peto poglavje

Fleka ne more brez �veka Harry in Dumbledore sta se približala zadnjim vratom v Jazbino, ki jih je obdajala obi�ajna nastelja iz starih zavihanih škornjev in rjastih kotlov; Harry je slišal nežno �ivkanje spe�ih piš�ancev, ki je prihajalo iz odmaknjene lope. Dumbledore je trikrat potrkal in Harry je za kuhinjskimi vrati zagledal nenadno premikanje. "Kdo pa je?" je rekel živ�ni glas, kakor je razznal, gospe Weasleyjeve. "Predstavite se!" "Jaz sem, Dumbledore, Harryja sem pripeljal." Vrata so se nemudoma odprla. Tam je stala gospa Weasleyjeva, nizkorasla, zalita, oble�ena v staro zeleno haljo. "Harry, ljub�ek! Primaruha, Albus, da si me ustrašil, rekel si, da naj te ne pri�akujemo pred jutrom!" "Imela sva sre�o," je rekel Dumbledore in potisnil Harryja �ez prag. "Izkazalo se je, da je Toastwampa veliko lažje pregovoriti, kot pa sem pri�akoval. Zasluge so seveda Harryjeve. A, pozdravljena, Tanga!" Harry se je ozrl in sprevidel, da gospa Weasleyjeva kljub pozni uri ni sama. Pri mizi je sedela mlada �arovnica z bledim, sr�astim obrazom in z mišje rjavimi lasmi, ki je obero� držala velik vr�ek. "Pozdravljeni, profesor," je rekla. "Žija, Harry." "Živjo, Tanga." Harryju se je zdela zdelana, celo bolehna, in v njenem nasmešku je bila nekakšna prisila. Njen videz je bil vsekakor manj barvit kot obi�ajno, saj na njenih laseh ni bilo tiste ve�ne �igumijasto rožnate lise. "Iti bom morala," je hitro rekla, vstala in si pritegnila ogrinjalo prek ram. "Hvala za �aj in za so�utje, Molly." "Prosim, nikar ne odhajajte zaradi mene," je dvorljivo rekel Dumbledore. "Jaz ne morem ostati, moram se pomeniti o nujnih zadevah z Rufusom Tepeshkarjem." "Ne, ne, res se moram pobrat," je rekla Tanga, ne da bi pogledala Dumbledoru v o�i, "'ko no�!" "Ljubica, kaj ko bi prišla konec tedna na ve�erjo, prideta tudi Remus in Nerrga...?" "Ne, res, Molly... vseeno hvala... vsem skupaj lahko no�." Odhitela je mimo Dumbledora in Harryja na dvoriš�e; nekaj korakov onkraj praga se je na mestu zasukala in izginila kot kafra. Harry je opazil zaskrbljeni pogled gospe Weasleyjeve. "Prav, vidiva se potem na Bradavi�arki, Harry," je rekel Dumbledore. "Pazi nase. Molly, na uslugo." Priklonil se je gospe Weasleyjevi in šel za Tango, tako da je izginil na istem mestu. Gospa Weasleyjeva je zaprla vrata na prazno dvoriš�e, potem pa Harryja za rame prekrmarila v svetlobo lanterne na mizi, da si ga pošteno pogleda. "�isto tak si kot Ron," je zavzdihnila, ko ga je premerila s pogledom od glave do pet in nazaj. "Oba sta takšna, kot da bi se vaju kdo lotil z razteznimi zareki. Prisežem, da je Ron zrasel za cel decimeter, odkar sem mu zadnjikrat kupila šolski plaš�. Harry, si kaj la�en?" "To sem pa res," je rekel Harry, ki se je na lepem zavedel lakote.

"Usedi se, ljub�ek, bom kaj na hitro s�arala skupaj." Ko se je Harry usedel, mu je na kolena sko�il kosmat oranžen ma�ek s potla�enim gob�kom, se namestil in zapredel. "Hermiona je torej tu?" je zadovoljno rekel Harry in po�ohljal Krivošapa za uhljem. "Tako je - predv�erajšnjim je prišla," je rekla gospa Weasleyjeva in s palico potolkla po velikem železnem loncu: takoj je sko�il na štedilnik in v njem je zabrbotalo. "Seveda so vsi v postelji, nismo te pri�akovali še ve� ur ne. Na, pa si tu..." Spet je potolkla po loncu; splaval je kvišku, priplul do Harryja in se nagnil; gospa Weasleyjeva je nastavila podenj skledo ravno pravi �as, da je prestregla curek goste, puhte�e �ebulne juhe. "Kruha, ljub�ek?" "Prosim, gospa Weasley." S palico je pomahala �ez ramo; na mizo sta elegantno priplavala krušni hlebec in nož. Medtem ko se je kruh razrezoval in je jušnik pristal spet na štedilniku, je gospa Weasleyjeva sedla Harryju nasproti. "Se pravi, prepri�al si Comodusa Toastwampa, da naj prevzame stolico?" Harry je prikimal, kajti usta so mu bila tako polna vro�e juhe, da jih ni mogel odpreti. "U�il je mene in Arthurja," je rekla gospa Weasleyjeva. "Od pamtiveka že je bil na Bradavi�arki, za�enši nekako tedaj kot Dumbledore, se mi zdi. Ti je vše�?" Harry, ki je imel usta zdaj polna kruha, je skomignil z rameni in naredil nedolo�en gib z glavo. "Vem, kaj ho�eš re�i," je rekla gospa Weasleyjeva, ki je modro kimala. "Seveda zna biti prav šarmanten, kadar ho�e, ampak Arthur ga ni nikoli ne vem kako maral. Na Ministrstvu kar mrgoli Toastwampovih nekdanjih protežirancev, od nekdaj je znal držati ravbarske, ampak za Arthurja ni imel pa nikdar �asa - menda se mu ni zdelo, da bi lahko dovolj visoko prilezel. No, ravno to kaže, da tudi Toastwamp kdaj useka mimo. Ne vem, ali ti je Ron v svojih pismih o tem poro�al - saj se je pravkar šele zgodilo - ampak Arthurja so povišali!" Ni moglo biti bolj jasno, da gospo Wesleyjevo kar razganja, kdaj se bo lahko razgovorila o tem. Harry je pogolnil precejšnjo koli�ino zelo vro�e juhe, tako da se mu je zazdelo, da kar �uti mehurje, ki se mu delajo v grlu. "To je pa super!" je izdavil. "Kako si prijazen," je zažarela gospa Weasleyjeva, ki so se ji njegove solzne o�i nemara zazdele izraz �ustvovanja spri�o novice. "Tako je, Rufus Tepeshkar je v odgovor na sedanjo krizo ustanovil nekaj novih uradov, in Arthur na�eluje Uradu za sleditev in plembo ponarejenih branorekov in varoval. Gre za veliko re�, zdaj ima pod sabo deset ljudi, da mu poro�ajo!" "Kaj natanko pa po�ne...?" "No, poglej, sredi vse te panike zaradi Saj Veš Koga so se za�ele vsepovsod pojavljati �udne re�i, predmeti, ki naj bi te varovali pred Saj Veš Kom in pred Jedci smrti. Saj si lahko predstavljaš, za kaj gre - to so napoji, ki naj bi bili varovalni, v resnici pa gre za navaden mo�nik z dodanim izcedkom bubocevnika, ali pa navodila za obrambne zareke, od katerih ti pa samo uhlji odpadejo... no, pove�ini so ti faloti pa� ljudje, kakršen je Tobakarolus Smrat, ki svoj živ dan niso niti en dan delali in ki zdaj izkoriš�ajo vsesplošni strah, ampak tu pa tam se pa pojavi tudi kakšna zaresna grdobija. Oni dan je Arthur zaplenil škatlo zakletih zahrbtovidov, ki so jih podtaknili skoraj zagotovo Jedci smrti. Vidiš

torej, da gre za zelo pomembno službo, in rekla mu bom, da je kratko malo trapast, �e se mu še vedno toži po brkljanju z avtomobilskimi sve�kami, z opeka�i in kar je še te bunkeljske ropotije." Gospa Weasleyjeva je konec svojega govora pospremila s strogim pogledom, kakor da bi bil Harry namignil, da je nekaj samoumevnega, �e se ti stoži po avtomobilskih sve�kah. "Pa je gospod Weasley še v službi?" je vprašal Harry. "Je, ja. Pravzaprav že maj�keno zamuja... rekel je, da se vrne okrog polno�i..." Ozrla se je in pogledala veliko budilko, ki je lovila ravnotežje vrh kupa rjuh v košari za perilo tam na koncu mize. Harry jo je nemudoma prepoznal: imela je devet kazalcev, na vsakem je bilo napisano ime katerega izmed družinskih �lanov, in ponavadi je bila obešena na steni v dnevni sobi, �eravno je njen sedanji položaj nakazoval, da se je gospa Weasleyjeva navadila, da jo prenaša po hiši s sabo. Prav vsak od deveterih kazalcev je zdaj kazal na "grozi mu - ji smrt". "Zdaj je že nekaj �asa takole," je rekla z neprepri�ljivo neprizadetim glasom, "vse odkar se je na plano vrnil Saj Veš Kdo. Zdaj menda ni nikogar, ki mu ne bi grozila smrt. Oziroma ji. Ne verjamem, da bi to veljalo samo za našo družino... ker pa ne poznam nikogar, ki bi imel takšno uro, ne morem preveriti. O!" Ob tem nenadnem vzkliku je pokazala proti urni števil�nici. Kazalec gospoda Weasleyja je bil presko�il na na poti. "Prihaja!" In prav res, hip zatem je potrkalo na zadnja vrata. Gospa Weasleyjeva je sko�ila pokonci in odhitela tja; z eno roko na kljuki in z obrazom, ki ga je tiš�ala ob les, je nežno poklicala: "Arthur, a si ti?" "Jaz," se je zaslišal zdelani glas gospoda Weasleyja. "Ampak to bi rekel, tudi �e bi bil Jedec smrti, ljubica. Zastavi mi vprašanje!" "Oh, pa res ni..." "Molly!" "No prav, no prav... Kaj si najbolj želiš?" "Pogruntati, kako da avioni ne padejo dol." Gospa Weasleyjeva je prikimala in obrnila kljuko, a po vsem videzu jo je gospod Weasley trdno tiš�al na drugi strani k sebi - vrata so ostala namre� lepo zaprta. "Molly! Prej moram še jaz tebi zastaviti vprašanje!" "Arthur, daj no, to je ja prismojeno..." "Kako imaš rada, da te kli�em, kadar sva sama?" Celo v medli svetlobi lanterne je Harry videl, kakšna žare�a rde�ica je oblila gospo Weasleyjevo; na lepem je tudi sam za�util toploto okrog ušes in vratu, tako da je hlastno goltal juho naprej in kolikor mogo�e glasno rožljal z žlico ob skledo. "Molly s povštr�ki naokoli," je mukoma šepnila v špranjo ob robu vrat. "To�no," je rekel gospod Weasley. "Zdaj me pa lahko spustiš not." Gospa Weasleyjeva je odprla vrata in prikazal se je njen mož, mršav �arovnik, ki so mu rde�i lasje prehajali v plešo in ki je nosil roževinaste nao�nike in dolg, prašen popotni plaš�. "Še vedno ne razumem, zakaj morava skozi to re� vsakokrat, kadar se vrneš," je še vedno zardela v obraz rekla gospa Weasleyjeva, medtem ko je pomagala možu iz plaš�a. "Ho�em re�i, Jedci smrti bi lahko ta odgovor na silo dobili od tebe, potem bi se pa izdajali zate!"

"Vem, dragica, ampak takšna je procedura na Ministrstvu, in jaz moram biti za zgled. Kaj pa tako diši - a �ebulna juha?" Gospod Weasley se je z upanjem ozrl proti mizi. "Harry! Tebe pa nismo pri�akovali pred jutrom!" Rokovala sta se in gospod Weasley se je vrgel v naslanja� poleg Harryja, medtem ko je gospa Weasleyjeva postavilo skledo z juho še predenj. "Hvala, Molly. Naporen ve�er sem imel. Neki bedak je za�el prodajati metamorfne svetinjice. �eš obesi si jih okrog vratu, pa boš lahko po želji spreminjal svojo obliko. Sto tiso� preoblik, pa samo za deset guldov!" "Kaj se pa zgodi v resnici, ko si jih nadeneš?" "Ve�idel gre za to, da postaneš dokaj zoprne oranžne barve, dvema pa so po vsem telesu vzbrstele še nekakšne lovkaste bradavice. Kakor da v Mungu nimajo že tako dovolj dela!" "Sliši se take vrste re�, ki bi se zdela smešna Fredu in Georgeu," je obotavljivo rekla gospa Weasleyjeva. "A si prepri�an...?" "Seveda sem prepri�an!" je rekel gospod Weasley. "Fanta gotovo ne bi po�ela �esa niti približno takšnega, ne zdaj, ko ljudje tako obupno iš�ejo kaj, kar bi jih obvarovalo!" "Zato si torej pozen, zaradi teh metamorfnih svetinjic?" "Ne, dobili smo glas o bumeranškem uroku doli pri 'Slonu in gradu', pa je, ko smo prišli tja, na sre�o vse uredila že magicijska patrulja..." Harry je z dlanjo pridušil zehanje. "V posteljo," se je nemudoma oglasila nepreslepljena gospa Weasleyjeva. "Sem ti že lepo pripravila Fredovo in Georgeovo sobo, jo boš imel �isto sam zase." "Kako - ja kje sta pa onadva?" "Oh, v Pre�ni ulici, tam spita v garsonjeri kar nad prodajalno, ker imata polne roke dela," je rekla gospa Weasley. "Moram re�i, da sprva tega nisem odobravala, ampak kot kaže, imata res trgovsko žilico! Daj, ljub�ek, tvoja skrinja je že tam." "'ko no�, gospa Weasley," je rekel Harry in potisnil stol nazaj. Krivošap mu je lahno sko�il s kolen in se odkradel ven. "'ko no�, Harry," je rekel gospod Weasley. Ko so stopali ven, je Harry videl, da gospa Weasley pogleduje proti uri v košari za perilo. Vsi kazalci so spet kazali na "grozi mu - ji smrt". Fredova in Georgeova spalnica je bila v drugem nadstropju. Gospa Weasley je s palico pomerila proti svetilki na obposteljni mizici, tako da se je ta prižgala in obsijala sobo s prijetnim zlatim sijem. Na mizo pred okencem je bila sicer postavljena velika vaza s cvetjem, a njegove dišave niso mogle prikriti ostankov zadaha po ne�em, kar je bilo po Harryjevem mnenju smodnik. Velik del poda je bil namenjen velikanskemu številu neozna�enih, zape�atenih škatel iz lepenke, med njimi pa je ležala tudi Harryjeva skrinja. Soba je bila na pogled kot za�asno skladiš�e. S svoje gredi na vrhu velike omare je Harryju zadovoljno pohukala Hedwig, potem pa odletela skoz okno. Harry je vedel, da ga je po�akala pred odhodom na lov. Rekel je gospe Weasleyjevi lahko no�, se preoblekel v pižamo in se spravil v eno od postelj. V blazini je bilo nekaj trdega. Pobrskal je pod prevleko in izvlekel lepljiv purpurno-oranžen bonbon, v katerem je prepoznal bruhaški biskvitek. Nasmehnil se je, se preobrnil in v trenutku zaspal.

Nekaj sekund zatem, vsaj zdelo se mu je tako, ga je prebudilo nekaj, kar se je slišalo kot topovski ogenj - vrata so se bila odloputnila. Usedel se je strmo pokonci in že zaslišal struganje zaves, ki jih je nekdo vlekel vstran: slepe�e sonce kakor da bi se mu zabodlo v o�i. Zaslonil si jih je z dlanjo, z drugo roko pa divje tipal za o�ali. "Kaj se greste?" "Nisva vedela, da si že tu!" je rekel glasen in navdušen glas, Harry pa je že dobil oster udarec po temenu. "Ne tepi ga, Ron!" je o�itajo�e rekel zdaj dekliški glas. Harryjeva roka je našla o�ala in nataknil si jih je, �eprav je bila svetloba tako sijajna, da kljub temu tako reko� ni videl. Pred njim se je za hip tresla visoka, vzpeta senca: pomežikal je in izostrila se je v Rona Weasleyja, ki se mu je režal. "Vse v redu?" "Da bolj ne more biti," je rekel Harry, se pomel po temenu in omahnil nazaj v blazine. "Pa ti?" "Ni mi hudega," je rekel Ron, si pritegnil kartonsko škatlo in se usedel. "Kdaj si pa prišel? Mama nama je zdajle povedala!" "Okrog enih zjutraj." "Tvoji bunkeljni so bili v redu? Prijazni?" "Po starem," je rekel Harry, medtem ko se je Hermiona usedla na rob postelje. "Kaj dosti niso govorili z mano, pa saj mi je tako bolj vše�. Kaj pa je s tabo, Hermiona?" "Oh, jaz sem super," je rekla in preu�evala Harryja, kot da se mu za�enja kaka bolezen. Zdelo se mu je, da ve, kaj ti�i za tem, in ker ni imel v tem hipu nobene želje, da bi se pomenkoval o Siriusovi smrti ali o kaki drugi žalostni zadevi, je rekel: "Koliko je pa ura? Sem zamudil zajtrk?" "Glede tega se ne sekiraj, mami že pripravlja pladenj, da ti ga bo prinesla gor; zdi se ji, da so te premalo krmili," je rekel Ron in zavil z o�mi. "In zdaj - kaj se dogaja?" "Ni� takega, vsaj pri teti in stricu ne, kaj pa misliš?" "A daj no!" je rekel Ron. "Saj si bil zdajle z Dumbledorom!" "Pa ni bilo ni� takšnega. Hotel je samo, da mu pomagam pregovoriti nekega starega u�itelja, da naj se vrne iz pokoja. Comodusa Toastwampa." "Aha," je rekel Ron, ki je bil videti razo�aran. "Mislila sva..." Hermiona mu je blisnila svare� pogled in takoj je obrnil stavek drugam. "...mislila sva si, da bo kaj takšnega." "A resno?" se je namuznil Harry. "Ja... ja, zdaj ko je Temyna šla, je menda jasno, da potrebujemo koga novega, da bo u�il obrambo pred temnimi silami. In kakšen torej je?" "Na pogled je kot kak mrož, bil je pa predstojnik Spolzgada," je rekel Harry. "Je kaj narobe, Hermiona?" Gledala ga je, kot da pri�akuje zdaj zdaj izbruh kdove kakšnih �udnih simptomov. Ta izraz je zdaj na hitro predelala v neprepri�ljiv nasmeh. "Ne, seveda ne! No, a za Toastwampa se ti je zdelo, da bi lahko bil dober u�itelj?" "Kaj pa vem," je rekel Harry. "Slabši od Temyne že ne more biti, bi rekel." "Poznam babnico, ki je še hujša od Temyne," je rekel neki glas od vrat. V sobo je pridrsala Ronova mlajša sestra, že na pogled razdražena. "Hoj, Harry." "Kaj te je pi�ilo?" je vprašal Ron.

"Ona," je rekla Ginny, pokazala navzdol in se vrgla na Harryjevo posteljo. "Ob živce me bo spravila." "Kaj je pa spet naredila?" je razumevajo�e vprašala Hermiona. "Ma ta na�in, kako govori z mano - kot da sem tri leta stara!" "Vem," je rekla Hermiona in pritišala glas. "Tako polna je sama sebe." Harry je osupnil, ko je slišal, kako govori Hermiona o gospe Weasley, tako da se mu ni zdelo ni� narobe, ko je Ron jezno rekel: "A jo morata imeti ves �as v zobeh?" "Oh, seveda, ti jo kar brani," je usekala Ginny. "Ko tako vsi vemo, da se ti ves �as mota po glavi." Pripomba se je, �e se je nanašala na Ronovo mater, zdela �udna, in Harry, ki se mu je za�enjalo dozdevati, da mu manjka kak podatek, je spregovoril: "O kom pravza...?" Ampak njegovo vprašanje je dobilo odgovor, še preden ga je izrekel do konca. Spalni�na vrata so se sunkoma odprla in Harry si je nagonsko navlekel odejo vse do brade, pa tako nanaglo, da sta Hermiona in Ginny cepnili s postelje. Na pragu je stala mlada ženska. Njena lepota je jemala dih, tako da se je zdelo, kot da v sobi zmanjkuje zraka. Bila je visoka in imela je vrbovo dolge, plave lase, in zdelo se je, da rahlo žari v srebrnem soju. Ta prizor popolnosti je še dopolnjeval dodobra obložen pladenj z zajtrkom. "'Ahi!" je rekla z grlnim glasom. "Hes dolg6 se nisva videla!" Ko je zdrsela od praga proti njemu, je odprla pogled še na gospo Weasleyevo, ki je dokaj namrš�ena stopicala za njeno vle�ko. "Prav ni� ti ni bilo treba nositi pladnja, jaz sem ga ravno zdaj mislila odnesti!" "Phava he�," je rekla Fleur Delacour, odložila pladenj Harryju �ez kolena in se potem pripognila in mu dala poljub�ek na obe lici: kjer so se ga ustnice dotaknile, je za�util peko�ino. "Zelo sem te poghešala. Se spominjaš moje sesthe Gabhielle? Ta nikdah ne neha govohiti o Ahiju Poteurju. Kako bo vesela, ko te spet uzhe!" "O... a ona je tudi tu?" je izdavil Harry. "Non, non, ti phismoda," je rekla s cingljavim smehom, "mislim dhugo poletje, ko bova - pa kaj hes še ne ve?" Velike modre o�i so se ji še razširile in o�itajo�e je pogledala gospo Weasley, ta pa je rekla: "Nismo mu še utegnili povedati." Fleur se je spet obrnila k Harryju in pri tem zavihtela srebrno plahto svojih las, da je ošvrknila obraz gospe Weasley. "Z Billom se bova poho�ila!" "O," je topo rekel Harry. Ho�eš no�eš je opazil, da se gospa Weasley, Hermiona in Ginny namenoma ni� ne spogledajo. "Olala. Ee - �estitam!" Spet je strmoglavila proti njemu in ga poljubila. "Bill je thenutno zelo zaposlen, zelo garha, jaz pa delam khajši delovni �as pri Ghingottsu - zaradi moje angleš�ine, ta se že imenitno pophavlja, a ni hes? - in tako me je za nekaj dni pripeljal sem, da se seznanim z njegovimi, kakoh se spodobi. Zelo sem se hazveselila, ko sem slišala, da phideš - tu ni kaj po�eti, hazen �e imaš had kuhanje in kokoši! No, pa dobeh tek, ahi!" S temi besedami se je elegantno zasukala in malone odplavala iz sobe. Ko so se vrata za njo tiho zaprla, je gospa Weasley dala od sebe glas, ki se je slišal kot "pšu"! "Mami je ne prenese," je tiho rekla Ginny. "To pa ni res!" je �emerno zašepetala gospa Weasley. "Samo zdi se mi pa�, da

silita preve� na vrat na nos v zakonsko zvezo, to je vse!" "Poznata se že ve� kot leto dni," je rekel Ron, ki je bil videti kot pijan in je še vedno strmel v zaprta vrata. "No, to pa ja ni tako dolgo! Sicer pa vem, zakaj je prišlo do tega. Ker se vra�a Saj Veste Kdo, je zavladala negotovost, ljudje si mislijo, da utegnejo biti jutri že mrtvi, pa potem brezglavo sprejemajo odlo�itve, glede katerih bi si druga�e vzeli še kako veliko �asa. Enako je bilo že prvi�, ko je bil mo�an, ljudje so vsevprek bežali od doma in se poro�ali..." "Med njimi pa tudi ti in o�i," je navihano pristavila Ginny. "Ja, ampak tvoj o�e in jaz sva bila ustvarjena drug za drugega, po�emu bi torej odlašala?" je rekla gospa Weasley. "Medtem ko Bill in Fleur... torej... kaj pa imata pravzaprav skupnega? On je gara�, pa do kraja stvaren �lovek, medtem ko je ona..." "Kura," je prikimala Ginny. "Ampak tudi Bill ni tako zelo stvaren. Saj je urokolomec, a ne, rad ima tudi prigode, pa malo bliš�a se mu ne zdi odve�... Po mojem da je zato padel na Fleko." "Ne uporabljaj zanjo tega vzdevka, Ginny," je ostro rekla gospa Weasley, medtem ko sta se Harry in Hermiona zasmejala. "Hm, moram po svojih opravkih... pojej jaj�ke, dokler so še topli, Harry." Zdelana od skrbi je odšla. Ron se je še vedno zdel rahlo omamljen; poskusno je stresal z glavo, kot pes, ki bi si rad spravil vodo iz ušes. "A se je �lovek ne privadi, potem ko prebiva v isti hiši z njo?" je vprašal Harry. "To že," je rekel Ron, "vendar te zasko�i, ko najmanj pri�akuješ, tako kot takrat..." "To je bedno," je besno rekla Hermiona, šla kolikor mogo�e dale� od Rona in se potem, ko je bila že pri steni, obrnila proti njemu s prekrižanimi rokami. "Pa saj si menda ne želiš, da bi za vedno ostala tu?" je Ginny nejeverno vprašala Rona. Ko je samo skomignil, je rekla: "No, mami bo temu naredila konec, �e bo le mogla, to grem stavit." "In kako naj ji to uspe?" je vprašal Harry. "Ves �as se trudi, da bi privabila na ve�erjo Tango. Po mojem upa, da bo Bill potem padel na Tango. Jaz tudi - veliko raje bi imela Tango v familiji." "Ja, to se bo gotovo obneslo," je posmehljivo rekel Ron. "Poslušajte, ni ga fanta, vsaj ne podnevi, ki bi mu bila Tanga lahko vše�, dokler je v bližini Fleur. Ho�em re�i, Tanga je kar v redu, dokler ne naredi kakšne bedarije s svojimi lasmi ali nosom, ampak..." "Veliko lepša je od Fleke," je rekla Ginny. "Pa tudi pametnejša, saj je aurorka!" je rekla Hermiona iz kota. "Fleur ni neumna, dovolj dobra je bila, da se je uvrstila na Trišolski turnir," je rekel Harry. "Pa ne boš zdaj še ti za�el!" je bridko rekla Hermiona. "Najbrž ti je vše�, kako te kli�e Ahi, kaj?" je s prezirom vprašala Ginny. "Ne," je rekel Harry, ki mu je bilo žal, da se je oglasil, "hotel sem samo re�i, da Fleka - mislim Fleur..." "Jaz bi imela veliko raje Tango v familiji," je rekla Ginny. "Z njo se vsaj nasmeješ." "Ja, zadnje �ase se sama sicer ni� kaj ne smeje," je rekel Ron. "Kadarkoli jo vidim, je bolj podobna Javkajo�i Jane." "To pa ni fer," ga je prekinila Hermiona. "Si pa� še ni opomogla od tega, kar se je zgodilo s... a veš... ho�em re�i, saj je bil z njo v sorodu!"

Harryju je upadlo srce. Na, pa so pri Siriusu. Pobral je vilice in si za�el lopatati umešana jajca v usta - upal je, da se bo tako lahko ognil vabilom, �eš naj se pridruži temu delu razgovora. "Tanga in Sirius komaj da sta vedela drug za drugega!" je rekel Ron. "Pol njenega življenja je preživel v Azbakanu, predtem se pa družini sploh nista sre�evali..." "Saj ne gre za to," je rekla Hermiona. "Ona misli, da je umrl po njeni krivdi!" "Kako je prišla pa do tega?" je proti svoji volji vprašal Harry. "Hja, bojevala se je s Krasotillyo L'Ohol, a ni res? Najbrž si misli, da Krasotillya pa� ne bi bila mogla ubiti Siriusa, �e bi bila Tanga prej ubila njo." "To je neumnost," je rekel Ron. "Temu se pravi krivda preživelih," je rekla Hermiona. "Vem, da se je šel Wulf menit z njo, da bi jo spravil ven, ampak še vedno ti�i globoko notri. Dejansko ima težave s svojim metamorfanjem!" "S �im?" "Ne more ve� spreminjati svojega videza, kot ga je mogla prej," je pojasnila Hermiona. "Menda da je šok vplival na njene mo�i, kaj pa vem." "Nisem vedel, da lahko pride do tega," je rekel Harry. "Jaz tudi ne," je rekla Hermiona, "ampak �e si zares potrt, potem, bi rekla..." Vrata so se spet odprla in noter je pomolila glavo gospa Weasleyjeva. "Ginny," je šepnila, "pridi no dol, da mi pomagaš pripraviti kosilo." "�e se pa pogovarjamo!" je vsa iz sebe rekla Ginny. "Takoj zdajle!" je rekla gospa Weasleyjeva in poniknila. "Samo zato me ho�e dol, ker ne mara biti sama s Fleko!" je mra�no rekla Ginny. Švrknila je s svojimi dolgimi rde�imi lasmi kot imenitna Fleurina imitacija in z rokami nad glavo kot balerina odskakljala �ez sobo. "Glejte, da boste kmalu prišli dol," je rekla ob odhodu. Harry je izkoristil za�asni premolk in jedel naprej. Hermiona je kukala v Fredove in Georgeove škatle, �eprav je tu pa tam od strani vrgla kak pogled tudi k Harryju. Ron, ki si je postregel s Harryjevim pope�en�kom, je še vedno sanjavo zrl v vrata. "Kaj je tole?" je nazadnje vprašala Hermiona in podržala kvišku nekaj, kar se je zdelo kot majhen teleskop. "Ne bi vedel," je rekel Ron, "ampak �e sta to re� pustila tukaj Fred in George, najbrž še ni zrela za njuno trgovino - zato raje previdno." "Tvoja mama je rekla, da jima gre trgovina dobro od rok," je rekel Harry. "Rekla je, da imata trgovsko žilico." "To je še milo re�eno," je rekel Ron. "Tadva res kasirata! Komaj �akam, da bom videl na svoje o�i. Nismo še šli na Pre�no, ker mami pravi, da mora iti tudi o�i, zaradi dodatne varnosti, on ima pa zdaj res toliko dela v službi - ampak tisto, kar slišim, je pa super." "Kaj pa Percy?" je vprašal Harry; tretjerojeni od bratov Weasley se je namre� sprl z družino. "A že govori z mamo in o�ijem?" "A-a," je rekel Ron. "Pa saj vendar ve, da je imel vaš o�i ves �as prav, kar se ti�e Mrlakensteinove vrnitve..." "Kot pravi Dumbledore, ljudje veliko laže odpustijo komu, ki se je motil, kot pa komu, ki je imel prav," je rekla Hermiona. "Slišala sem ga, ko je to rekel tvoji mami, Ron."

"Sliši se že kot ena tistih filozofanc, kakršne ima rad Dumbledore," je rekel Ron. "Letos bom hodil k njemu na inštrukcije," je Harry ponudil novo temo. Ronu se je zaletel koš�ek pope�enca, Hermioni pa je tudi vzelo sapo. "Kaj pa ni� ne poveš!" je rekel Ron. "Zdajle sem se spomnil," je po pravici povedal Harry. "Sino�i mi je rekel - v vaši metlovnici." "Strela jasna... inštrukcije pri Dumbledoru!" je priznavalno rekel Ron. "Zakaj, misliš, da bi...?" Glas mu je zamrl. Harry je videl, kako se spogledujeta s Hermiono. Odložil je nož in vilice, srce mu je zabilo nekam hitro glede na to, da je samo sedel v postelji. Dumbledore mu je naro�il - zakaj potem ne bi tega opravil zdajle? O�i je uprl v vilice, leske�e v son�ni lu�i, ki se mu je zlivala v naro�je, in rekel: "Ne vem, zakaj natanko me misli inštruirati, ampak po mojem je v zvezi s prerokbo." Ron in Hermiona sta kar mol�ala. Harryju se je zdelo, kot da bi bila otrpnila. Nadaljeval je, še vedno govore� proti vilicam: "A vesta, s tisto, ki so jo skušali ukrasti z Ministrstva." "Ampak nih�e ne ve, kako se je glasila," je hitro rekla Hermiona. "In zdaj je razbita." "Res je pa, da v Preroških novicah piše..." je za�el Ron, ampak Hermiona je rekla: "Pssst!" "V Novicah imajo prav," je rekel Harry in z velikim naporom dvignil pogled proti njima: Hermiona je bila videti prestrašena, Ron pa osupel. "Tista steklena krogla, ki se je razbila, ni bila edini zapis te prerokbe. Sam sem jo slišal od za�etka do konca v Dumbledorovi pisarni - nanj se je glasila, zato mi jo je lahko povedal. Iz tega, kar je rekel," Harry je globoko zajel sapo, "kaže, da sem menda jaz tisti, ki ga �aka naloga, da pokon�a Mrlakensteina... oziroma re�eno je, da eden od naju ne more preživeti, �e drugi ostane živ." Za hip so se mol�e gledali. Potem je glasno po�ilo in Hermiona je izginila za oblakcem �rnega dima. "Hermiona!" sta zaklicala Harry in Ron; pladenj pa je treskoma zdrsnil na pod. Hermiona se je spet prikazala iz dima, kašljaje je stiskala v rokah teleskop, okrog o�esa pa ji je rasla �rnavka slivove barve. "Malo sem ga stisnila - pa me je usekal!" je izdavila. In res, zdaj se je na enem koncu teleskopa videla drobna pest, ki je štrlela ven na dolgi vzmeti. "Naj te ne skrbi," je rekel Ron, ki si je o�itno prizadeval, da ne bi bušil v smeh, "mami bo poskrbela za tole, dobro zna zdraviti takele poškodbice..." "Oh, no, pustimo zdaj to!" je hlastno rekla Hermiona. "Harry, oh, Harry..." Spet je sedla na rob postelje. "Potem ko si se vrnil z Ministrstva, sva se spraševala... Tebi seveda nisva hotela ni� re�i, ampak iz tistega, kar je o prerokbi rekel Lucius Malfoy, �eš da se nanaša nate in na Mrlakensteina, se nama je kar zdelo, da bi lahko bilo kaj takega... oh, Harry..." Strmela je vanj, potem pa šepnila: "Se bojiš?" "Ne toliko, kot sem se prej," je rekel Harry. "Ko sem prvi� slišal, me je bilo strah... zdaj se mi pa zdi, kot da sem že ves �as vedel, da se bom moral prej ali slej spopasti z njim..." "Ko sva slišala, da odhaja Dumbledore osebno pote, sva si kar mislila, da ti utegne

povedati ali pokazati kaj, kar bi bilo v zvezi s prerokbo," je željno rekel Ron. "In imela sva prav, a ne? On te ne bi inštruiral, �e bi mislil, da je konec s tabo, ne bi zapravljal �asa - o�itno se mu zdi, da imaš možnosti!" "Drži," je rekla Hermiona. "Zanima me, kaj te bo nau�il, a, Harry? Najbrž obrambno magijo najvišjega reda... silne kontrakletve... protizaroke..." Harry ni zares poslušal. Po njem se je razlezovala toplota, ki ni imela nobene zveze s soncem; tisto, kar ga je tiš�alo v prsih, se je po vsem videzu razblinjalo. Vedel je, da sta Ron in Hermiona bolj pretresena, kakor pa mu kažeta, ampak že samo dejstvo, da sta mu ob strani, da govorita tolažilne besede spodbude, ne pa da bi se odmikala, kot da bi bil kužen ali nevaren, že to dejstvo je bilo vredno ve�, kot bi jima lahko kdaj povedal. "... in nasploh izmi�ne za�are..." je sklenila Hermiona. "No, vsaj glede enega predmeta veš, ki ga boš imel letos, to pa je ve�, kot veva midva z Ronom. Rada bi vedela tudi, kdaj pridejo rezultati naše S.O.V.E.?" "Zdaj ne bo ve� dolgo, saj je že cel mesec," je rekel Ron. "�akajta no," je rekel Harry, ki se mu je povrnil še en del sno�njega pogovora. "Zdi se mi, da je Dumbledore rekel, da pridejo S.O.V.E. še danes!" "Danes!" je zavreš�ala Hermiona. "Danes? Zakaj mi pa nisi omojbog - moral bi bil povedati..." Sko�ila je pokonci. "Grem pogledat, a so sove že prišle..." Ampak ko je deset minut zatem prišel dol Harry, povsem oble�en in s praznim pladnjem, je odkril Hermiono, kako vsa razburjena sedi za kuhinjsko mizo, medtem ko se gospa Weasleyjeva trudi, da bi odpravila njeno podobnost s polovi�no pando. "Ne gre in ne gre stran," je zaskrbljeno rekla. Stala je nad Hermiono s palico v eni roki in z izvodom Zdravil�eve prve pomo�i, odprtim pri "Praskah, vrezninah in obtol�eninah", v drugi. "Tole se je doslej vedno obneslo, res ne razumem..." "Tako si pa� Fred in George predstavljata posre�eno šalo - da poskrbita, da ne gre stran," je rekla Ginny. "Ampak �e pa mora!" je zacvilila Hermiona. "Ne morem do konca dni hoditi takšnale naokrog!" "Saj ne boš, dragica, bomo že našli zdravilo, ni� ne skrbi," je tolaže�e rekla gospa Weasleyjeva. "Bill mi je hekel, da sta Fhed in Žohž imenitna šaljivca!" je rekla Fleur z vedrim nasmeškom. "Ja, tako se smejem, da še dihati ne morem," je usekala Hermiona. Sko�ila je na noge in za�ela krožiti po kuhinji in si viti prste. "Gospa Weasleyjeva, a ste �isto �isto prepri�ani, da to jutro še ni bilo sov?" "Saj veš, da bi bila opazila, dragica," je potrpežljivo rekla gospa Weasleyjeva. "Ampak saj je komaj devet, �asa je še na pretek..." "Vem, da sem zamo�ila pri starih runah," je vro�i�no mrmrala Hermiona, "zanesljivo sem vsaj enkrat pri prevodu hudo mimo usekala. In prakti�ni del obrambe pred temnimi silami se mi je tudi povsem sfižil. Takrat se mi je zdelo, da mi je šlo pri spreminjanju oblike kar dobro, ampak �e se zdaj spomnim..." "Hermiona, a boš že tiho, nisi namre� samo ti živ�na!" je bevsnil Ron. "In ko nekdo dobi enajst odli�nih iz S. O. V. E...." "Nehaj, nehaj, nehaj!" je rekla Hermiona in histeri�no zakrilila z rokami. "�e pa

vem, da sem totalno pogrnila!" "Kaj pa se zgodi, �e ne zdelamo?" je vprašal Harry sobo kot celoto, odgovorila pa mu je seveda Hermiona. "Potem se gremo menit o opcijah z domskim predstojnikom konec leta sem vprašala �McHudurro." Harryja je zavilo v želodcu. Bilo mu je žal, da ni imel lažjega zaj trka. "Na Beauxbatonsu," je samozadovoljno rekla Fleur, "smo delali dhuga�e. Pa mislim, da boljše. Izpite smo ophavljali šele po šestem, ne pa po petem letniku, in še potem..." Njene besede je zaglušil krik. Hermiona je kazala skozi kuhinjsko okno. Na nebu so se lepo videle tri �rne pege, ki so ves �as rasle. "Tole so brez dvoma sove," je hripavo rekel Ron in sko�il pokonci, da se pridruži Hermioni pri oknu. "In pa tri so," je rekel Harry, ki je prihitel z druge strani. "Za vsakega od nas po ena," je rekla Hermiona s prestrašenim šepetom. "Oh, ne... oh, ne... oh, ne..." Krepko se je prijela Harryja in Rona pod roko. Sove so letele naravnost proti Jazbini, tri lepe rjavke, in kot se je izkazalo, ko so se spustile nad pot, ki je vodila proti hiši, je vsaka nosila po eno veliko kvadratasto ovojnico. "Oh, ne!" je zacvilila Hermiona. Gospa Weasleyjeva se je zrinila mimo njih in odprla kuhinjsko okno. Sove so en dva tri priplavale noter in v ravni vrsti pristale na mizi. Vse tri so vzdignile desno nogo. Harry je stopil zraven. Pismo, ki je bilo naslovljeno nanj, je bilo privezano k nogi sove na sredi. Z opotekavimi prsti ga je odvezal. Na njegovi levi si je Ron prizadeval, da bi razvozlal svoje spri�evalo; Hermionine roke na desni so tako grozno drgetale, da se je od tega tresla še njena sova. Vsi v kuhinji so bili tiho. Nazadnje se je Harryju posre�ilo odvezati ovojnico. Brž jo je razparal in razgrnil pergament, ki je bil notri. Standardne osnove - vzgojno-izobrazbena evalvacija. Pozitivne ocene: izjemno (I) presega pri�akovanja (PP) sprejemljivo (S) Negativne ocene: borno (B) grozljivo (G) trolsko (T) Harry James Potter prejme naslednje ocene: Astronomija S Nega �arobnih živali PP Uroki PP Obramba pred temnimi silami I Vedeževanje B Rastlinoslovje PP Zgodovina �arovništva G �arobni napoji PP

Spreminjanje oblike PP Harry je nekajkrat prebral pergament in med vsakim branjem je postalo njegovo dihanje bolj umirjeno. Bilo je v redu: to je tako že ves �as vedel, da bo pogrnil iz vedeževanja, pa tudi za to, da bi zlezel pri zgodovini �arovništva, ni bilo glede na to, da je sredi izpita skup padel, pa� nobene možnosti - zato je pa naredil vse drugo! S prstom je šel po ocenah... spreminjanje oblike in rastlinoslovje je dobro naredil, celo pri �arobnih napojih se je odrezal nad pri�akovanji! Najboljše od vsega pa je bilo, da je dobil oceno izjemno v obrambi pred temnimi silami! Ozrl se je naokrog. Hermiona mu je s sklonjeno glavo kazala hrbet, ampak Ron je bil videti presre�en. "Samo vedeževanje in zgodovino �arovništva sem cepnil, in komu mar za to dvoje?" je zadovoljno rekel Harryju. "Daj, zamenjajva..." Harry je s pogledom preletel Ronove ocene: "izjemne" ni bilo nobene... "Sem vedel, da boš špica v obrambi," je rekel Ron in sunil Harryja v ramo. "Kar dobro sva se odrezala, a ne?" "Bravo," je ponosno rekla gospa Weasleyjeva in zmršila Ronu lase. "Sedem pozitivnih iz S.O.V.E., to je ve�, kot sta jih dobila Fred in George oba skupaj!" "Hermiona?" je boje�e vprašala Ginny, kajti Hermiona se še vedno ni obrnila. "Kako je šlo pa tebi?" "Ma saj niti ni tako slabo," je rekla Hermiona s tenkim glaskom. "Ah, daj, nehaj no," je rekel Ron, stopil k njej in ji š�apnil spri�evalo izmed prstov. "Jasno - deset izrednih in ena presega pri�akovanja - v obrambi pred temnimi silami." Ozrl se je po njej, napol namuznjen napol znerviran. "Prav res si razo�arana, a ne?" Hermiona je odkimala, Harry pa se je zasmejal. "No ja, vsekakor imamo dovolj dobrih sov, da lahko za�nemo šolanje na stopnji 'mo�eradov'!" se je zarežal Ron. "Mami, a je še kaj klobasic?" Harry se je s pogledom vrnil k svojim ocenam. Bile so tako dobre, kot se je le lahko nadejal. Za�util je en sam zbodljaj obžalovanja... to je bil konec njegovih ambicij, da postane auror. Ni si namre� zagotovil zahtevane ocene iz �arobnih napojev. Saj je že ves �as vedel, da mu ne bo uspelo, pa vendar je za�util tesnobo v želodcu, ko se je spet ozrl k �rnima �rkama PP. To je bilo zares �udno, kajti prvikrat je bil slišal, da bi bil dober za aurorja, od zakrinkanega Jedca smrti - pa vendar ga je misel nekako obsedla, tako da se ni mogel domisliti ni�esar drugega, kar bi rad postal. Poleg tega se je zdelo to pravšnja usoda zanj, vse odkar je pred mesecem dni slišal prerokbo... na tem svetu ni prostora za oba... kaj ne bi živel skladno s prerokbo in kaj ne bi bile njegove možnosti za preživetje kar najboljše, �e bi se pridružil �arovniškim mojstrom, katerih naloga je bila najti in pokon�ati Mrlakensteina? Šesto poglavje Dreco nekam smukne Naslednjih nekaj tednov Harry ni hodil prek meja Jazbine in njenega vrta. Ve�ino

dni je preživel pri igranju quidditcha v sadovnjaku Weaslyjevih (on in Hermiona proti Ronu in Ginny; Hermiona je igrala zani�, Ginny pa dobro, tako da so bili kolikor toliko izena�eni), ve�ere pa pri tem, da je pojedel dvojni repete vsega, kar je položila predenj gospa Weasleyjeva. To bi bile sre�ne, spokojne po�itnice, �e ne bi bilo glasov o izginih, o �udnih nesre�ah, pa celo smrtnih primerih, o katerih so zdaj že dnevno poro�ali v Preroških novžcah. V�asih sta Bill in gospod Weasley prinesla kak glas domov, še preden je prišel v �asopis. Gospa Weasleyjeva ni bila ni� kaj zadovoljna, ko je Harryjev šestnajsti rojstni dan zmra�ila neprijetna novica, ki jo je na zabavo zanesel Remus Wulf. Ta je bil ves mršav in mra�en, rjave lase mu je krepko naprogala sivina, obleko pa je imel celo še bolj capasto in zakrpano kot kdaj prej. "Morakvarji so spet napadli, dvakrat," je oznanil, ko mu je gospa Weasleyjeva podala veliko rezino prazni�ne torte. "In v neki lopi tam na severu so našli truplo Igorja Karkaroffa. Na njem je bilo temno znamenje - no, da povem po pravici, sem presene�en, da je ostal živ celo leto po tistem, ko je zbežal iz vrst Jedcev smrti; Siriusovemu bratu Regulusu je to, �e me spomin ne vara, uspevalo komaj nekaj dni." "No, kaj naj re�em," je rekla namrš�ena gospa Weasleyjeva, "mogo�e bi se menili o �em dru..." "A to si pa slišal o Floreanu Fortescueju, Remus?" je vprašal Bill, ki ga je Fleur oskrbovala z vinom. "O tistem, ki je imel..." "... sladoledarno v Pre�ni ulici?" je vsko�il Harry, ki se mu je v želodcu oglasil zoprn, votel ob�utek. "Ta me je ve�krat �astil s sladoledom. Kaj je z njim?" "Po sledeh v lokalu kaže, kot da so ga odvlekli." "Pa zakaj?" je vprašal Ron, medtem ko je gospa Weasleyjeva srepela v Billa. "Kdo bi vedel? Jih je že tako ali druga�e razjezil. Dober �lovek je bil, ta Florean." "Ko smo že pri Pre�ni," je rekel gospod Weasley, "kaže, da tudi Ollchenbata ni ve�." "Pali�arja?" je presene�ena rekla Ginny. "Njega, ja. Delavnica je prazna. Pa nikjer nobenih sledi boja. Nih�e ne ve, ali je šel prostovoljno ali pa so ga pohopsali." "Ja kaj pa palice - kako bomo pa zdaj glede palic?" "Bo treba pa� k drugim izdelovalcem," je rekel Wulf. "Res pa je bil Ollchenbat najboljši, in �e ga je pridobila druga stran, to za nas nikakor ni dobro." Dan po tej dokaj turobni zabavi so z Bradavi�arke prispeli pisma in knjižni seznami. Harryjevo pismo je vsebovalo presene�enje: izbran je bil za kapetana v quidditchu. "S tem si po položaju izena�en z dijaškimi prefekti!" je veselo zaklicala Hermiona. "Lahko boš uporabljal njihovo posebno kopalnico in sploh vse!" "Ufa, spominjam se, ko je Charlie nosil takole priponko," je rekel Ron, ki jo je vzradoš�eno preu�eval. "Harry, to je pa res super, da si moj kapetan - �e me boš seveda vzel nazaj v ekipo, ha, ha..." "No, ne verjamem, da bi lahko zdaj, ko ste dobili sezname, še kaj dlje odlagali pot na Pre�no," je zavzdihnila gospa Weasleyjeva, ki si je ogledovala Ronov seznam. "Šli bomo v soboto, �e samo o�etu ne bo treba spet v službo. Brez njega pa tja ne grem." "Mami, a res misliš, da se bo Saj Veš Kdo skrival za knjižno polico pri Lepopisu in pivniku?" se je posmihal Ron. "Fortescue in Ollchenbat sta že šla na dopust, a ne?" je pri pri�i vzkipela gospa

Weasleyjeva. "�e se ti zdi, da se je treba iz varnosti norca delati, potem lahko ostaneš kar doma, jaz bom pa sama kupila, kar potrebuješ..." "Ne, ne, rad bi šel, ho�em videti, kako imata Fred in George!" je naglo rekel Ron. "Potem pa za�ni malo bolj pametno razmišljati, mladi mož, preden se odlo�im, da si premalo zrel, da bi hodil z nami!" je jezno rekla gospa Weasleyjeva, ki je pograbila svojo uro - še vedno so bili vsi kazalci na grozi mu - ji smrt - in jo je zdaj balansirala na vrhu kopice pravkar opranih brisa�. "In to velja tudi, kar se ti�e vra�anja na Bradavi�arko!" Ron se je ozrl in nejeverno pogledal Harryja, medtem ko si je njegova mati dvignila košaro in plešo�o uro v naro�je in odvihrala iz sobe. "Strela jasna... �lovek se še pošaliti ne sme ve�..." Naslednjih nekaj dni je pa le pazil, da ni zbijal šal na take ra�une. Napo�ila je sobota, ne da bi gospa Weasleyjeva še kaj planila, �eravno je bila pri zajtrku zelo napeta. Bill, ki je imel ostati doma s Fleur (kar je bilo Hermioni in Ginny v veliko veselje), je Harryju podal �ez mizo poln mošnji�ek. "Kje pa je moj?" je pri pri�i poterjal debelogledi Ron. "Tole je že bilo Harryjevo, tepec," je rekel Bill. "Harry, iz tvojega trezorja sem ga vzel, ker potrebujejo ljudje zdaj kar pet ur, preden pridejo do svojega zlata - tako zelo so goblini okrepili nadzor. Predv�erajšnjim so Arkieju Philpottu šli s senzorjem skrivnosti v... kakorkoli, zanesi se, da je takole lažje." "Hvala, Bill," je rekel Harry in pospravil zlato v žep. "Zmehom je tako pozohen," je obožujo�e zapredla Fleur in pogladila Billa po nosu. Ginny se je za njenim hrbtom naredila, kakor da bruha v koruzne kosmi�e. Harryju so se zataknili njegovi in Ron ga je moral potol�i po hrbtu. Dan je bil povsem obla�en in mra�en. Ko so stopili iz hiše in si pritegnili ovratnike plaš�ev, jih je na prednjem dvoriš�u �akal poseben avto Ministrstva za �aranje, v kakršnem se je Harry enkrat že peljal. "Dobro je, da o�i lahko spet pošlje po nas takle avto," je priznavalno rekel Ron in se pretegoval v razkošju, medtem ko so se mehko vozili od Jazbine, s kuhinjskega okna pa sta jim mahala Bill in Fleur. Ron, Harry, Hermiona in Ginny so sedeli v prostornem udobju širne zadnje klopi. "Da se ne boš razvadil - tole je samo zaradi Harryja," je �ez ramo rekel gospod Weasley. Z gospo Weasleyjevo sta sedela spredaj poleg ministrskega šoferja; sovoznikov sedež se je bil ustrežljivo raztegnil v nekaj, kar je spominjalo na oblazinjen dvosed. "Harryju so podelili status najstrožje varovanosti. In pri Po�enem kotlu bomo deležni še dodatnega zavarovanja." Harry ni rekel nobene, ni pa mu bilo ni� kaj vše�, da bo moral nakupovati obdan z bataljonom aurorjev. Plaš� nevidnosti si je stla�il v nahrbtnik - zdelo se mu je, da bi moral biti, �e je dovolj dober za Dumbledora, dober tudi za Ministrstvo, �eravno zdaj, ko je za�el o tem razmišljati, naenkrat ni ve� prav vedel, ali na Ministrstvu sploh vejo za plaš�. "No, pa smo tu," se je osupljivo kmalu zatem prvikrat oglasil šofer, upo�asnil na Charing Cross Roadu in ustavil pred Po�enim kotlom. "Naro�eno mi je, da vas po�akam. Imate kaj pojma, kako dolgo boste?" "Dve urici pa že, bi rekla," je rekla gospa Weasleyjeva. "Ah, dobro je, je že tu!" Harry je posnemal gospo Weasleyjevo in pokukal skozi okno in srce mu je posko�ilo. Zunaj ni �akal noben auror, zato pa je bila tam orjaška, �rnobrada postava Ruralusa Hagrida, oskrbnika na Bradavi�arki, ki se je, opravljen v dolg plaš� iz bobrovine,

nasmihal Harryjevemu obrazu, ne da bi se menil za osuple poglede mimoido�ih bunkljev. "Harry!" je zagrmel in ga v trenutku, ko je zlezel iz avta, že stisnil v svoj kostolomski objem. "Žrebokril - ho�em re�i Vihroklun - moraš ga videti, Harry, kako sre�en je, ko spet svobodno leta..." "Me veseli, �e mu dobro dene," se je nasmihal Harry, medtem ko si je masiral rebra. "Nismo vedeli, da z zavarovanjem mislijo tebe!" "Vem, �isto tako je kot v�asih, a ne? Lej, Ministrstvo je res že nameravalo poslati trop aurorjev, ampak Dumbledore je rekel, da bom jaz zadoš�al," je ponosno rekel Hagrid, se izprsil in si zatla�il palce v žepe. "Zdaj se pa le spravimo - za vami, Molly, Arthur..." Po�eni kotel je bil povsem prazen - Harry ni pomnil, da bi se bilo to že kdaj zgodilo. Od nekdanje množice je ostal samo Tom Mark, zgubani in škrbasti lastnik. Ko so vstopili, je v upanju dvignil pogled, a še preden je utegnil spregovoriti, mu je Hagrid važno rekel: "Danes, Tom, gremo samo skozi, saj gotovo razumeš. Bradavi�arske zadeve, saj veš." Tom je �emerno prikimal in se vrnil k brisanju kozarcev; Harry, Hermiona, Hagrid in Weasleyjevi pa so stopili skozi to�ilnico in ven na tisto mrzlo tesno dvoriš�e zadaj, kjer so stali smetnjaki. Hagrid je vzdignil svoj rožnati dežnik in potolkel po opeki v zidu. Zid se je nemudoma razprl v obok, ki je vodil na vijugasto tlakovano ulico. Vstopili so in se potem razgledali. Pre�na se je bila spremenila. Pisane, bleš�e�e izložbe z zaklinjankami, sestavinami za zvarke in kotli so zdaj o�em prikrivali veliki plakati Ministrstva za �aranje, prelepljeni prek šip. Na ve�ini teh tema�no purpurnih plakatov so bile natisnjene pove�ane razli�ice tistih varnostnih nasvetov, ki jih je Ministrstvo v obliki zloženk razpošiljalo že vse poletje, a na drugih so bile gibljive �rno-bele fotografije Jedcev smrti, o katerih se je vedelo, da so na prostosti. S pro�elja najbližje lekarne je porogljivo zrla Krasotillya L'Ohol. Nekaj oken je bilo zabitih z deskami - med njimi tudi izložba sladoledarne Floreana Fortescueja. Po drugi strani je vzdolž ulice pognalo kar nekaj zanikrnih stojnic. Na najbližji, ki je stala pod progastim, popackanim šotorom pred papirnico "Lepopis in pivnik", je bil spredaj pripet lepenkast izvesek: Amuleti: u�inkoviti proti volkodlakom, morakvarjem in inferijem. Oguljen �arovni�ek je mimoido�im rožljal z naro�jem srebrnih simbolov na verižicah. "Boste enega za svojo pun�ko, gospa?" je zaklical gospe Weasley, ko so šli mimo, in poželjivo poškilil proti Ginny. "Da zavarujemo ta lepi vratek?" "�e bi bil zdaj v službi..." je rekel gospod Weasley, ki je jezno srepel proti branjevcu. "Že, ljub�ek, samo zdaj ne boš nikogar aretiral, ker se nam mudi," je rekla gospa Weasleyjeva, ki je živ�no pogledovala seznam. "Po mojem bo najboljše, �e gremo najprej k madam Malkin, Hermiona si želi novo šolsko haljo in Ronu se izpod halje vidi že preve� gležnjev, pa tudi ti moraš dobiti novo, Harry, ko si pa tako zrasel - pojdimo lepo vsi skupaj..." "Molly, nobenega smisla ne bi imelo, �e bi zdaj vsi skupaj hodili k Malkinovi," je rekel gospod Weasley. "Zakaj ne bi oni trije šli z Hagridom, midva pa v papirnico, da poskrbiva za zvezke?" "Ne vem," je s tesnobo rekla gospa Weasleyjeva, o�itno razdvojena med željama,

da bi hitro opravila nakupe in da bi se vsi držali skupaj. "Hagrid, kaj se tebi zdi..." "Ni� se ne sekiraj, z mano jim ne bo hudega," je tolaže�e rekel Hagrid in veselo pomahal z roko, širno kot smetnjakov pokrov. Gospa Weasleyjeva ni bila videti povsem prepri�ana, a vseeno je pustila, da so se lo�ili - z možem in Ginny je odhitela proti papirnici, medtem ko so se Harry, Ron, Hermiona in Hagrid odpravili k madam Malkin. Harry je opazil, da imajo mnogi izmed ljudi, ki so hodili mimo, isti preganjani, tesnobni izraz kot gospa Weasleyjeva in da se nih�e ve� ne ustavi, da bi poklepetal. Nakupovalci so se držali svojih tesno sprijetih skupin in se osredoto�ali samo na nakupe. Ni bilo videti, da bi kdo kupoval sam. "Za nas vse bi bilo notri mogo�e pretesno," je rekel Hagrid, ko je obstal pred lokalom "Madam Malkin" in se sklonil, da pokuka skoz okno. "Bom kar zunaj stražil, a prav?" Tako so Harry, Ron in Hermiona skupaj stopili v trgovinico. Na prvi pogled se je zdela prazna, a komaj da so se vrata zadaj nihaje zaprla, že so zaslišali znan glas, ki je prihajal izza stojala s slovesnimi haljami, posutimi z zeleno in modro. "... ve� otrok, �e mogo�e še nisi opazila, mama. Nakupujem lahko pa res že sam." Zaslišalo se je hihitanje, in glas, v katerem je Harry prepoznal madam Malkin, je rekel: "No, no, dragec, tvoja mama ima �isto prav, zdaj se ne more nih�e med nami ve� kar sam potikati naokrog, pa to nima ni� opraviti s tem, ali si otrok..." "Pazite, kam zabadate buciko, lejte no!" Izza stojala se je prikazal najstnik bledega, šilastega obraza in belkastih las, oble�en v �edno temno zeleno haljo, ki se je okrog roba in na koncu rokavov lesketala od bucik. Zakora�il je k ogledalu in se za�el preu�evati. Nekaj trenutkov je minilo, preden je opazil Harryja, Rona in Hermiono, ki so se odsvitali iznad njegovega ramena. Svetlo sive o�i so se mu priprle. "Mama, �e se sprašuješ, kaj je ta smrad - pravkar je prišla noter blatna kri," je rekel Dreco Malfoy. "Mislim, da res ni potrebe po takšnih izrazih," je rekla madam Malkin, ki je hušknila izza stojala z merskim trakom in palico. "In tudi ne maram, da bi kdo vihtel palico v mojem lokalu!" je hlastno dodala, kajti pogled k vratom ji je pokazal, da Harry in Ron že stojita tam z izvle�enima palicama, namerjenima proti Malfoyu. Hermiona, ki je stala malce za njima, je šepnila: "Ne, nikar, resno mislim, se ne spla�a..." "Ja, kot da si bosta drznila �arati zunaj šole," se je posmehnil Malfoy. "Kdo ti je pa po�rnil oko, Grangerjevka? Da mu pošljem rože." "Zdaj je pa res zadosti!" je ostro rekla madam Malkin in se ozrla �ez ramo, kakor da pri�akuje podporo. "Gospa - prosim vas..." Izza stojala z oblekami je stopila Narcisa Malfoy. "Pospravita tisto," je hladno rekla Harryju in Ronu. "�e se bosta spet spravila na mojega sina, bom poskrbela, da bo to zadnje, kar bosta naredila." "A res?" je rekel Harry, šel nekaj korakov naprej in zrl v gladki, ošabni obraz, ki je kljub bledici spominjal na sestrinega. Zdaj je bil Harry tako visok kot ona. "Naš�uvali boste na naju Jedce smrti, ali kako?" Madam Malkin je zacvilila in se grabila za srce. "Res, ne bi smel dolžiti - nevarno je govoriti takšne re�i - palice stran, prosim!" A Harry ni pobesil svoje palice. Narcisa Malfoy se je neprijetno nasmehnila.

"Vidim, da te Dumbledorova protekcija navdaja z lažnim ob�utkom varnosti, Harry Potter. Ampak Dumbledora ne bo vedno poleg, da bi te varoval." Harry se je posmehljivo ozrl po salonu. "Ojej... ti re�, ti... zdajle ga tudi ni! Zakaj torej ne poskusite? Mogo�e vam in tisti vaši zgubi od moža najdejo v Azkabanu zakonsko celico!" Malfoy se je jezno premaknil, kot da gre nad Harryja, vendar se je spotaknil ob robu predolge halje. Ron se je glasno zasmejal. "Da si ne drzneš takole govoriti z mojo mamo, Potterjev!" je zarežal Malfoy. "Je že v redu, Dreco," je rekla Narcisa in ga s tenkimi belimi prsti zadržala za ramo. "Rekla bi, da se bo prej Potterjev pridružil svojemu ljubemu Siriusu kot pa jaz Luciusu." Harry je že vzdignil palico. "Harry, nikar," je zaje�ala Hermiona, ga prijela za roko in mu jo poskusila vrniti k boku. "Pomisli malo... ne smeš... tako boš zamo�il..." Madam Malkin za trenutek ni vedela, kaj bi, potem pa se je odlo�ila, da se bo vedla, kot da se ni� ne dogaja - o�itno v upanju, da se potem tudi res ne bo ni� zgodilo. Sklonila se je k Malfoyu, ki je še kar srepel v Harryja. "Po mojem bi lahko bil levi rokav malce više, dragec, daj, da samo..." "Auva!" se je zadrl Malfoy in sunil njeno roko stran. "Ženska, pazite malo, kam zabadate te svoje bucike! Mama - ko veš, da ne maram tega..." Povlekel si je haljo �ez glavo in jo vrgel na tla pred madam Malkin. "Prav imaš, Dreco," je rekla Narcisa s prezirljivim pogledom proti Hermioni, "zdaj vem, kakšna sodrga nakupuje tukaj... Bolje bova opravila pri Kepperfilzu and Czaparju." In po teh besedah sta odkorakala iz salona, Malfoy pa se na poti ven ni pozabil kar najbolj surovo zaleteti v Rona. "No, to pa res!" je rekla madam Malkin, pobrala odvrženo haljo in šla prek nje s konico svoje palice kot s sesalnikom za prah, da je odstranila prah. Med pomerjanjem šolskih halj za Rona in Harryja je bila ves �as razmišljena, Hermioni je poskusila prodati haljo za �arovnike namesto za �arovnice, in ko jih je nazadnje s prikloni pospremila iz salona, se je videlo, da ji je odleglo, ker jim gleda le še v hrbet. "Ste dobili vse?" je vedro rekel Hagrid, ko so se prikazali ob njem. "Menda da ni� ne manjka," je rekel Harry. "Malfoyeva dva si videl?" "Ja," je brezskrbno rekel Hagrid. "Tadva si že ne bi upala delati špetirja sredi Pre�ne, Harry, zaradi njiju se ne vznemirjaj." Harry, Ron in Hermiona so si izmenjali poglede, Hagrida pa niti ne bi bili utegnili odvra�ati od te uspavajo�e misli, kajti že so se prikazali zakonca Weasley in Ginny, otovorjeni s težkimi knjižnimi paketi. "Je z vsemi vse v redu?" je rekla gospa Weasleyjeva. "Halje ste dobili? No prav, potem pa sko�imo še v lekarno in v Eeylopovo sovje gnezdo - držite se me..." Harry in Ron v lekarni nista kupila nobenih sestavin, saj se jima ni bilo ve� treba u�iti �arobnih napojev, zato pa sta v Eeylopovem sovjem gnezdu kupila vsak po eno veliko škatlo sovjih oreškov za Hedwig in Volframa. Potem so se - gospa Weasleyjeva je vsak �as pogledovala na svojo uro - odpravili naprej po ulici, da poiš�ejo trgovino s potegavš�inami "Vražje vragolije bratov Weasley", ki sta jo tu odprla Fred in George. "Kaj dosti �asa nimamo ve�, resno," je rekla gospa Weasleyjeva. "Tako da bomo samo malo vrgli o�i naokrog, potem pa hitro nazaj v avto. Menda smo že blizu, tule je številka

dvaindevetdeset... štiriindevetdeset..." "Stoj!" je rekel Ron in obstal kot pribit. Izložbi trgovine Freda in Georgea, ki so ju obdajala puš�obna, s plakati prelepljena pro�elja sosednjih prodajaln, sta bodli v o�i kot bengalski ogenj. Naklju�ni mimoido�i so se v ti okni ozirali še �ez rame, nekaj ljudi dokaj zbeganega videza pa je celo obstalo, tako jih je presunilo. Leva izložba je bila slepe�e polna vse mogo�e robe, ki se je vrtela, razcvetala, se bliskala, poskakovala in vreš�ala; že samo ob pogledu je dobil Harry skomine v o�i. Desno izložbo je prekrival orjaški plakat, purpuren prav kot ministrski, ki pa so ga krasile blesketave rumene �rke: Je nekaj, kar se ne sme "imenovati"! Še hujše je, ker se ne da "iz-mene-dati"! Kar zares mu�i našega �loveka, temu se pravi na tihem "zapeka"! Harry se je zasmejal. Ko je zaslišal nekakšen pridušen jecaj, se je ozrl in poleg sebe zagledal gospo Weasley, ki ji je ob pogledu na plakat zaprlo sapo. Ustnice so se ji pregibale, tiho so izrekale prav tisto, �emur zapeka ne da ven. "Zdaj bosta pa nasrkala!" je šepnila. "Oh, pa zakaj?" je rekel Ron, ki se je smejal prav tako kot Harry. "Tole je noro dobro!" Skupaj s Harryjem sta stopila na �elu skupine v lokal. Notri so se gnetli kupci, tako da Harry sploh ni mogel do polic. Oziral se je po škatlah, nakopi�enih tja do stropa: tu so bile "Špricmalice", ki sta jih dvoj�ka (še pod imenom "Slastne strahote") tako izpopolnila zadnje leto, preden so se jima zaprla vrata Bradavi�arke; Harry je opazil, da grejo najbolj v promet krvamele, kajti na policah je ostala ena sama obtol�ena škatla. Tam so bile košare, polne lažnih palic, od katerih so se najcenejše, kadar si jih zavihtel, spremenile samo v gumijastega piš�anca ali v hla�e, najdražje, model Pikapoka, pa so za�ele tol�i ni� hudega slute�ega uporabnika po glavi in ple�ih; potem so bile tu škatle s pisalnimi peresi treh vrst: ena so bila samopolnilna, druga korigirna, tretja pa plonkarska. V gne�i se je naredila jasa in Harry se je zrinil k pultu, kjer je jatica navdušenih desetletnikov opazovala lesenega moži�ka, ki se je vzpenjal po stopnicah na prave vislice, postavljene vrh škatle z napisom "�rkni ali crkni! - Pravopisna vešala za ve�kratno rabo!" "Patentirane �arnjarije..." Hermiona se je že prej zrinila do bogate vitrine blizu pulta in je zdaj brala s hrbtne plati škatle, na kateri je bila pisana slika prikupnega mladca in medle�e deve na palubi piratske ladje. "En sam preprost zagovor, in že se znajdete v vrbunski, nadvse realisti�ni in tako reko� neopazni �arnjariji, ki traja trideset minut in je torej kot nalaš� za popestritev šolske ure (stranska u�inka sta bebast izraz in ne prevelika mera slinjenja). Ni za mlajše od šestnajst let!" "A veš," je rekla Harryju, ko ga je opazila, "tole je pa res �arovnija in pol!" "Ko si to rekla, Hermiona," je rekel glas za njunim hrbtom, "dobiš pa en primerek zastonj." Tam je ves žare� stal Fred, opravljen v škrlatno haljo, ki se je imenitno bila z njegovimi ognjenimi lasmi.

"Kako ti gre, Harry?" Rokovala sta se. "In kaj je s tvojim o�esom, Hermiona?" "Tvoj teleskop me je," je žalostno rekla. "O ti strela, na teleskope sem pa �isto pozabil," je rekel Fred. "Na..." Iz žepa je izvlekel vedrce in ji ga izro�il; previdno je odvila pokrov in pokazala se je gosta rumena pasta. "Samo nanesi si na �rnavko, pa bo v eni uri prešla," je rekel Fred. "Morala sva najti spodoben odstranjevalec, ve�ino svojih proizvodov stestirava kar na sebi." Hermiona je bila videti negotova. "Pa je tole varno?" "Jasno da," jo je hrabril Fred. "Daj, Harry, te popeljem naokrog." Harry je zapustil Hermiono, ki si je pikljala pasto na �rnavko, in stopil za Fredom na zadnji konec prodajalne, kjer je videl stojalo z igralnimi kartami in vrvmi. "Bunkeljske �arovnije!" je Fred zadovoljno pokazal nanje. "Za �udake, kakršen je o�i, a veš, ki so mahnjeni na bunkeljske re�i. Ne vem kaj se ne da zaslužiti, ampak firi� na firi�, saj veš, spadajo pa le sem... o, lej ga, Georgea..." Fredov brat dvoj�ek je krepko stisnil Harryjevo dlan. "Mu razkazuješ? Pojdi no sem zadaj, Harry - tukaj je tisto, s �imer res služiva - ej, ti, kar boš sunil, boš odpla�al v težkih guldih!" je svare�e rekel fanti�ku, ta pa je urno izmaknil dlan iz košarice z napisom: temna znamenja v obliki posladkov - zanesljiv emetik! George je odrinil vkraj zastor poleg bunkeljskih �arovniških pripomo�kov in Harry je zagledal temnejši prostor, kjer gne�a ni bila tako gosta. Izdelki na tukajšnjih policah so bili v manj kri�e�i embalaži. "Pravkar sva razvila to ponudbo, ki je resnejše narave," je rekel Fred. "�udno, kako je prišlo do tega..." "Ne bi verjel, koliko je ljudi, celo med uslužbenci Ministrstva, ki ne zmorejo spodobnega š�itnega �arila," je rekel George. "Res pa je, da nimajo tebe, da bi jih pou�il, Harry." "Drži... no, nama se je zdelo, da bojo najini š�itni klobuki samo za hec. Saj razumeš: nahecajte partnerja partnerko, naj vam nameni kak urok, potem pa se smejte, ko se ta samo odbije od klobuka. Ampak Ministrstvo jih je odkupilo kar petsto - za vse svoje pomožno osebje! In še naprej prejemava silna naro�ila!" "Zato sva zdaj ponudbo razširila še s š�itnimi ogrinjali, rokavicami..." "... jasno, proti neodpustljivkam to ne bi ni� kaj zaleglo, ampak kar se ti�e pa šibkejših pa tja do zmernih �arov in kletev..." "Potem sva si pa rekla, zakaj se pa ne bi resno lotila celotne obrambe pred temnimi silami, �e to že prinaša takšne denarce," je navdušeno nadaljeval Fred. "Ker to je mega. Poglej si tale prašek, instantni mra�evec, tega uvažava iz Peruja. Zelo prav pride, �e jo ho�eš komu zbežati v temi." "Najine bežipetarde bojo vsak �as šle, poglej," je rekel Fred in pokazal vrsto nekakšnih �udnih �rnih trobelj, ki so si dejansko prizadevale, da bi ušle iz pogleda. "Eno lepo neopazno spustiš na tla, pa jo bo pocvirnala in nekje zunaj dogleda krepko po�ila - ni je boljše diverzije, �e jo potrebuješ." "Priro�no," je Harry pokazal, da je re� naredila nanj vtis. "Na," je rekel George, ujel dve petardi in mu ju vrgel. Izza zastora je pomolila glavo noter mlada �arovnica s kratkimi blond lasmi; Harry je videl, da je tudi ona v takšni škrlatni uslužbenski halji.

"Neki kupec sprašuje, ali imamo kak lažni kotel, gospod Weasley in gospod Weasley," je rekla. Harryju je bilo kar �udno slišati, da sta Fred in George za koga "gospoda", njima pa ni bilo hudega. "Evo, Verita, že prihajam," je takoj rekel George. "Harry, kar postrezi si, kakor ti le paše, prav? Te �astiva!" "Tega pa ne morem sprejeti!" je rekel Harry, ki je že izvlekel mošnji�ek, da bi pla�al bežipetardi. "Ti pri naju že ne boš pla�eval," je odlo�no rekel Fred in mu mahal, �eš naj pospravi zlato. "�e pa..." "Saj si nama dal ja zagonsko posojilo, tega ne bova pozabila," je resno rekel George. "Vzemi, kar ti poželi srce - �e te pa kdo povpraša, mu pa le povej, kje si dobil." Potem je smuknil skozi zaveso, da bi pomagal pri kupcih, Fred pa je odvedel Harryja nazaj v prodajni prostor, kjer sta se Hermiona in Ginny še kar zatapljali v �arnjarnik. "Ej, punci, kaj še nista odkrili najinega specialnega asortimana, imenovanega 'Žalikfrklja'?" je vprašal Fred. "Kar za menoj, dami..." Blizu izložbe je bila na ogled roba izrazito rožnatih odtenkov, okrog katere se je navdušeno hihital grozd deklet. Hermiona in Ginny sta se ustavili in nagnili glavo. "Izvolita," je ponosno rekel Fred. "Boljše ponudbe ljubezenskih napojev ne bosta našli nikjer." Ginny je dvome�e vzdignila obrv. "Pa delujejo?" "Kako da ne - vse tja do štiriindvajset ur, odvisno od fantove telesne teže..." "... in od privla�nosti frklje, jasno," je rekel George, ki se je nenadoma prikazal poleg. "Ampak sestri tega ne bova prodajala," je dodal in se na lepem zresnil, "saj ima, kot slišiva, tudi brez tega menda že pet fantov..." "Karkoli sta slišala od Rona, je ena sama nesramna laž," je mirno rekla Ginny, se nagnila naprej in vzela s poli�ke rožnat lon�ek. "Kaj je to?" "Razmozolj�nik, deluje garantirano v desetih sekundah," je rekel Fred. "Super se obnese pri vsem, od turov pa do ogrcev, ampak ne spreminjaj teme pogovora. A hodiš ali ne hodiš z nekim Deanom Thomasom?" "Hodim, ja," je rekla Ginny. "In ko sem ga zadnji� videla, je bil še vedno en sam fant, ne pa peterka. Kaj so pa tele?" Kazala je proti puhastim kepicam rožnatih in purpurnih odtenkov, ki so se vrtele na dnu nekakšne kletke in se oglašale z visokimi �ivki. "Pigmej�ivkice," je rekel George. "Miniaturne �ivkajo�e kosminke - sploh jih ne vzrejava zadosti hitro. Kaj pa je potem z Michaelom Cornerjem?" "Njemu sem dala nogo, je bil res zguba," je rekla Ginny, šla s prstom skozi rešetke in gledala, kako se pigmej�ivkice gnetejo okrog njega. "So pa res sr�kane!" "Kar sr�kane so, drži," je priznal Fred. "Ampak ti pa nekam hitro menjavaš fante, a?" Ginny se je ozrla vanj z rokami v bokih. Brez dvoma je bila h�i svoje matere, kajti srepenje na njenem obrazu bi se lahko merilo edinole s srepogledostjo gospe Weasleyjeve. Harry je bil presene�en, kako da Fred ne odsko�i. "To te pa �isto ni� ne briga. Tebi bi bila pa hvaležna," je jezno dostavila proti Ronu,

ki se je obložen z blagom pravkar prikazal ob Georgeovem komolcu, "�e tema dvema ne boš ve� plozal o meni!" "To bo tri gulde, devet srpcev in en firi�," je rekel Fred, potem ko je preštel škatle v Ronovem naro�ju. "Pljuni denar." "Pa saj sem vajin brat!" "Kar si nakradel, je pa najina roba. Tri gulde in devet srpcev. Firi�a ti odpustim!" "�e pa nimam treh guldov in devetih srpcev!" "Potem pa vse kar lepo pospravi nazaj, pa glej, da na prave police." Ron je odvrgel nekaj škatel, zaklel in z roko pokazal Fredu nekaj prostaškega, kar je žal opazila gospa Weasleyjeva, ki se je odlo�ila priti na prizoriš�e ravno v tem trenutku. "�e te še enkrat vidim, da narediš takole, ti bom za�arala prste skupaj," je ostro rekla. "Mami, a lahko dobim pigmej�ivkico?" je takoj rekla Ginny. "�e lahko dobiš kaj?" je previdno rekla gospa Weasleyjeva. "Lej jih, kako so luštkane..." Gospa Weasleyjeva je stopila bliže, da si pogleda pigmej�ivkice, in Harryju, Ronu in Hermioni se je za hip odprl neoviran pogled skoz okno. Po ulici je sam hitel Dreco Malfoy. Ko je stopal mimo trgovine, se je ozrl �ez ramo. Malo zatem je bil že naprej od okna in izgubili so ga iz o�i. "Me zanima, kje ima svojo mamico," je rekel namrš�eni Harry. "Kot kaže, ji je stisnil," je rekel Ron. "Ampak zakaj?" je rekla Hermiona. Harry ni rekel ni�; pregloboko je tuhtal. Narcisa Malfoy sama od sebe sina že ne bi spustila izpred o�i; Malfoy se je moral zares potruditi, da se je iztrgal iz njenih krempljev. Harry je poznal in preziral Malfoya, tako da je vedel: razlog ne more biti nedolžen. Vrgel je pogled okrog sebe. Gospa Weasleyjeva in Ginny sta se sklanjali nad pigmej�ivkicami. Gospod Weasley je navdušen vrtel po rokah sveženj bunkeljskih ozna�enih kart. Fred in George sta pomagala nekim kupcem. Na drugi strani šipe jim je obra�al hrbet Hagrid, ki se je oziral gor in dol po ulici. "Hitro, smuknita sem spodaj," je rekel Harry, ko je izvlekel svoj plaš� nevidnosti. "Oh - ne vem, Harry," je rekla Hermiona, ki se je negotovo ozirala po gospe Weasley. "Daj no že!" je rekel Ron. Še za hip se je obotavljala, potem pa skupaj s Harryjem in Ronom po�epnila pod plaš�. Nih�e ni opazil, da so izginili; vsi so se preve� zanimali za robo bratov Weasley. Harry, Ron in Hermiona so se, kolikor so le mogli hitro, zrinili ven, ampak ko so bili na ulici, so videli, da Malfoy, kar se ti�e izginjanja, ni� ne zaostaja za njimi. "V to smer je šel," je pomrmral Harry, kolikor je le mogel tiho, zato da jih ne bi slišal Hagrid, ki si je nekaj brundal. "Gremo." Odhiteli so naprej in se ozirali v levo in desno, v izložbe in vrata, dokler ni Hermiona pokazala naprej. "Saj je on, a ne?" je šepnila. "Tamle zavija v levo." "No, to me ni� ne presene�a," je šepnil Ron. Kajti Malfoy se je spet ozrl, potem pa smuknil na Nokturno ulico in iz pogleda. "Hitro, da ga ne izgubimo," je rekel Harry in pospešil. "Noge se bojo videle!" se je ustrašila Hermiona, ker jim je plaš� okrog gležnjev

malce plahutal - pod plaš�em zdaj ni bilo ve� tako lahko najti prostora za vse tri. "Ni� za to," je nestrpno rekel Harry, "samo pohitimo!" Ampak Nokturna ulica, stranska uli�ica, ki je bila namenjena temnim vedam, je bila videti povsem pusta. Mimogrede so se ozirali v okna, a ni kazalo, da bi bil v kaki trgovini sploh kak kupec. Harry si je mislil, da se v teh nevarnih in sumni�avih �asih najbrž nih�e ne želi izdati s tem, da bi se kazal, kako nakupuje temno robo. Hermiona ga je zdajci uš�enila v roko. "Av!" "Ššš! Poglej! Tu notri je!" je dihnila Harryju v uho. Bili so pred edino prodajalno na Nokturni ulici, ki jo je Harry že kdaj obiskal: pri Dawcu in Klawcu so prodajali široko pahlja�o zloveš�ih predmetov. In sredi zabojev, polnih lobanj in starih steklenk, je zdaj tam notri stal Dreco Malfoy, komaj opazen onstran prav tiste �rne omare, v kateri se je neko� skril Harry, da bi se izmaknil Malfoyu in njegovemu o�etu. Po kriljenju njegovih rok se je dalo sklepati, da živahno govori. Lastnik prodajalne, gospod Dawec, zgrbljen mož z oljnimi lasmi, mu je stal nasproti. Obraz mu je kazal �udno mešanico prezira in strahu. "Ha, �e bi slišali, kaj se pogovarjata!" je rekla Hermiona. "Saj tudi lahko!" je razvneto rekel Ron. "�akajta - prekleto..." Dajal si je opraviti z najve�jo izmed škatel, ki jih je še vedno tiš�al k sebi, a dve sta mu spet padli. "Lejta - ušesni podaljški!" "Super!" je rekla Hermiona, ko je Ron razvil dolge strune kožnate barve in jih za�el potiskati proti reži pod vrati. "Oh, upam samo, da vrata niso Nepredušna..." "Niso!" je veselo rekel Ron. "Poslušajta!" Staknili so glave in napeto poslušali, medtem ko je skozi kon�ke strun jasno in glasno prihajal Malfoyev glas - prav kot da bi bili prižgali radio. "... veste, kako bi se ta re� dala popravili?" "Mogo�e," je rekel Dawec z glasom, ki je nakazoval, da se ne bi rad zarekel. "Ampak moral bi si pogledati. Zakaj je ne bi prinesli sem?" "Ne morem," je rekel Malfoy. "Mora ostati, kjer je. Samo povejte mi, kako naj jo sam popravim?" Harry je videl, kako si Dawec živ�no oblizuje ustnico. "Hja, tako na pamet bi rekel, da bo to zelo težavno, mogo�e celo nemogo�e. Ni� si ne bi upal jam�iti." "Ne?" je rekel Malfoy in Harry je po glasu vedel, da je nakrivil ustnice. "Mogo�e boste bolj samozavestni, �e vam pokažem tole." Primaknil se je k Dawcu, tako da ga je omara zakrila. Harry, Ron in Hermiona so oddrsali vstran, da bi ga morda spet videli, vendar se jim je odprl pogled samo na Dawca, ki je bil videti zelo oplašen. "�e komu poveste," je rekel Malfoy, "bo sledila kazen. Fenrira Siwodlacka poznate? Družinski prijatelj je, od �asa do �asa se bo oglasil, toliko da se prepri�a, ali problemu namenjate dolžno pozornost." "To pa res ni potrebno, da bi me zdaj še..." "O tem odlo�am jaz," je rekel Malfoy. "No, �as je, da grem. Ta naj bo pa varno shranjena pri vas, dokler je ne bom potreboval." "A ne bi mogo�e raje kar s sabo vzeli?"

"Ne, seveda ne, vi trap, saj kako bi pa takšno re� lahko nosil? Samo da je ne boste komu prodali!" "Seveda ne... gospod." Dawec se je priklonil tako globoko, kot ga je Harry neko� videl, da se je priklonil pred Luciusom Malfoyem. "Pa da nikomur ne �rhnete, Dawec, in s tem mislim tudi svojo mamo, jasno?" "Vsekakor, vsekakor," je mrmral Dawec in se spet priklonil. V naslednjem hipu je zvonec nad vrati glasno zacingljal, Malfoy pa je stopil iz prodajalne z obrazom, ki je razodeval, kako zelo je zadovoljen sam s sabo. Šel je tako blizu mimo Harryja, Rona in Hermione, da so spet za�utili, kako jim plaš� mahedra okrog kolen. Tam v prodajalni je Dawec ostal negiben; maziljeni nasmešek je izginil; videti je bil zaskrbljen. "Kaj sta se pa šla?" je šepnil Ron, medtem ko je privijal k sebi ušesne podaljške. "Ne vem," je tuhtaje rekel Harry. "Gre mu za nekakšno popravilo ne�esa... nekaj drugega si je pa rezerviral... a sta morda videla, na kaj je pokazal, �eš da naj ostane?" "Ne, stal je za omaro..." "Po�akajta vidva tukaj," je zašepetala Hermiona. "Kaj pa misliš...?" Ampak Hermiona je že smuknila izpod plaš�a. V odsvitu na šipi si je pogledala frizuro, potem pa odkorakala v prodajalno, da je zvonec spet pocingljal. Ron je brž spet potisnil ušesne podaljške nazaj pod vrata in podal eno od strun Harryju. "Pozdravljeni - kakšno zoprno jutro, a ne?" je vedro rekla Hermiona Dawcu, ta pa ni ni� odgovoril, samo sumni�av pogled ji je namenil. Hermiona si je veselo brundala in se sprehajala skozi zmešnjavo razstavljene robe. "Je tale ogrlica naprodaj?" je vprašala, ko je obstala ob stekleni vitrini. "�e imaš tiso� petsto guldov," je hladno rekel Dawec. "Oh - e - no, toliko ravno nimam," je rekla Hermiona in stopila naprej. "In... kaj pa tale ljubka - ee - lobanja?" "Šestnajst guldov." "Se pravi, da je naprodaj? Da ni mogo�e... rezervirana?" Dawec jo je pogledal iz koti�kov o�i. Harry je dobil zoprn ob�utek, �eš da jo je Dawec že spregledal. O�itno pa je tudi Hermiona za�utila nekaj takšnega, kajti na lepem je opustila vso previdnost. "Ho�em re�i, tale - mm - fant, ki je bil pravkar pri vas, Dreco Malfoy, no, prijatelja sva, pa bi mu rada kupila darilo za rojstni dan, samo �e si je že kaj rezerviral, potem jasno ne bi rada kupila iste re�i, zato sem... khrm..." Harryju se je zgodbica zdela zelo za lase privle�ena, Dawcu pa po vsem sode� prav tako. "Ven!" je ostro rekel. "Da mi zgineš!" Hermiona ni �akala, da bi ji dvakrat rekel, in je pohitela k vratom z Dawcem za petami. Ko je zvonec spet zacingljal, ji je Dawec zaloputnil vrata za hrbtom in razobesil napis "Zaprto". "No ja," je rekel Ron, ko je vrgel plaš� �ez Hermiono. "Spla�alo se je poskusiti, ampak malo preve� naravnost si se ga lotila..." "No, pa mi naslednji� ti pokaži, kako se to dela, ti mojster detektiv!" je planila. Vso pot nazaj sta se potem takole špikala in nehala sta šele pred "Vražjimi

vragolijami", zato da bi se neopaženi mogli vrniti noter mimo gospe Weasleyjeve in Hagrida, ki jima je bilo po hudi vznemirjenosti videti, da se zavedata njihove odsotnosti. Ko so bili v prodajalni, je Harry smuknil dol svoj plaš�, ga skril v torbo in se pridružil Ronu in Hermioni pri zatrjevanju, �eš da so bili ves �as v zadajšnjem prostoru in da pa� ni dovolj dobro pogledala - zatorej da so njene obdolžitve neutemeljene. Sedmo poglavje Klub toasterjev Ve�ji del zadnjega tedna po�itnic je Harry namenil tuhtanju o tem, kaj naj bi pomenilo Malfoyevo vedenje na Nokturni ulici. Najbolj ga je begal zadovoljni izraz na Malfoyevem obrazu, ko je prišel iz prodajalne. �e je kaj delalo Malfoya tako zadovoljnega, potem to že ni moglo biti ni� dobrega. Harryju je šlo rahlo na živce tudi, da Rona ali Hermione Malfoyevo vedenje še zdale� ni zanimalo tako kot njega; kazalo je vsaj, da sta se po nekaj dneh naveli�ala razprav o tem. "Ja, saj sem se že strinjala, �eš da je sumljivo, Harry," je rekla Hermiona nekam nestrpno. Sedela je na okenski polici v Fredovi in Georgeovi sobi, tako da so ji stopala po�ivala na eni od kartonskih škatel, in prav nejevoljno se je ozrla iznad novega izvoda Prevajanja run za višjo stopnjo. "Ampak a nismo že rekli, da obstaja cel kup razlag?" "Mogo�e se mu je polomila tista njegova Dlan slave," je nedolo�no rekel Ron, medtem ko si je prizadeval, da bi poravnal zvihane vejice na zadnjem koncu svoje metle. "Se spomnita tiste posušene roke, ki jo je imel?" "Ampak kaj pa tisto, ko je govoril o ne�em, kar da naj bo varno shranjeno?" je že ne vem kateri� vprašal Harry. "Slišalo se je, kot da ima enega od teh polomljenih ali pokvarjenih predmetov tudi Dawec - Malfoy pa da ho�e oba." "Misliš?" je rekel Ron, ki si je dajal opraviti s tem, da je drgnil umazanijo z metliš�a. "Ja, mislim," je rekel Harry. Ker se ni nobeden odzval, je rekel: "Malfoyev o�e je v Azkabanu. Kaj se vama ne zdi, da bi se Malfoy rad maš�eval?" Ron je vzdignil pogled in zamežikal. "Malfoy - da bi se maš�eval? Ja kaj pa naj naredi?" "Saj za to ravno gre - da ne vem!" je onemoglo rekel Harry. "Vsekakor pa ima nekaj za bregom in po mojem bi morali to resno vzeti. Njegov o�e je Jedec smrti in..." Harry je obmolknil, o�i je upiral v okno zadaj za Hermiono, usta so mu zijala. Pravkar ga je bila prešinila osupljiva misel. "Harry?" je rekla Hermiona preplašeno. "Kaj je narobe?" "Menda te ni za�ela boleti brazgotina?" je živ�no vprašal Ron. "Jedec smrti je!" je po�asi rekel Harry. "Vsko�il je med Jedce smrti - namesto o�eta!" Nastal je molk, potem je Ron planil v smeh. "Malfoy? Šestnajst let ima, Harry! Misliš, da bi Saj Veš Kdo pustil Malfoyu zraven?" "To se zdi pa res malo verjetno, Harry," je rekla Hermiona z glasom, ki je v rabi za prepri�evanje. "Zakaj neki misliš..." "Pri madam Malkin. Še dotaknila se ga ni, on pa se je zadrl in ji izmaknil roko, ko se je pripravljala, da mu zaviha rokav. Bila je levica. Torej nosi na njej znamenje."

Ron in Hermiona sta se spogledala. "Hja..." je rekel Ron povsem neprepri�ano. "Po mojem je samo hotel stran, Harry," je rekla Hermiona. "Dawcu je pokazal nekaj, �esar nismo mogli videti," je trmasto nadaljeval Harry. "Nekaj, kar je Dawca dodobra prestrašilo. Bilo je Znamenje, vem - Dawcu ga je pokazal, da bi oni videl, s kom ima opraviti, saj sta videla, kako resno ga je potem jemal!" Ron in Hermiona sta si izmenjala še en pogled. "Nisem prepri�ana, Harry..." "Ja, še vedno mi ni jasno, kako neki bi Saj Veš Kdo pustil Malfoyu, da se pridruži..." Harry, ki je bil popolnoma prepri�an, da ima prav, je nejevoljno pograbil kup umazanih plaš�ev za quidditch in šel iz sobe; gospa Weasleyjeva jih je že dolge dneve rotila, da naj pazijo, da ne bodo zadnji trenutek prali in znašali skupaj prtljage. Na podestu je tr�il v Ginny, ki se je vra�ala v svojo sobo s kopico pravkar oprane obleke. "Prav zdajle jaz ne bi hodila v kuhinjo," ga je posvarila. "Notri je precej poflekano." "Bom pazil, da se ne umažem," se je nasmehnil. In res, ko je stopil v kuhinjo, je za mizo sedela Fleur, polna na�rtov o poroki z Billom, medtem ko je gospa Weasleyjeva nekam slabe volje bdela nad kupom samolupilnega ohrovta. "... z Billom sva se že skoraj odlo�ila, da bosta družicl samo dve. Ginny in Gabhielle bosta skupaj phav ljubki. Mislim, da bi ju oblekla v svetlo zlato - hožnata bi bila ghozna, ko ima Ginn? takšne lase..." "Lej ga, Harry!" je glasno rekla gospa Weasleyjeva in samogovora je bilo konec. "Ravno prav, hotela sem ti pojasniti, kakšni bojo varnostni ukrepi v zvezi z jutrišnjo potjo do Bradavi�arke. Avtomobila bo spet prispevalo Ministrstvo, na postaji pa bojo �akali aurorji..." "Tanga tudi?" je vprašal Harry, medtem ko ji je izro�al opravo za quidditch. "Ne, mislim, da ne, kot je rekel Arthur, je prestavljena nekam drugam." "Ta se je pa zapustila, ta Tanga," je razglabljala Fleur in obenem preu�evala svoj omamni odsvit na hrbtni strani �ajne žli�ke. "Zelo ga je polomila, �e mene..." "Seveda, bvala lepa," je jedko rekla gospa Weasleyjeva in tako spet ustavila Fleur. "Harry, ti se pa le spravi, ho�em, da bojo kov�ki drevi nared, �e je le mogo�e, da nam ne bo treba kot ponavadi še zadnji hip noreti." In res je slovo naslednje jutro potekalo bolj gladko kot ponavadi. Ko sta avtomobila Ministrstva pripolzela pred Jazbino, so že �akali: kov�ki so bili spakirani, Hermionin ma�ek Krivošap je bil lepo na varnem v svoji potovalni košari, Hedwig, Ronov skovik Volfram in Ginnyjin novi purpurni pigmej�ivkec Arnold pa v kletkah. "Au revoir, 'ahi!" je grleno rekla Fleur in ga poljubila v slovo. Ron je v upanju, da se ji izmakne, pospešil korak, ampak Ginny je nastavila stopalo in pogrnil je v prah prav Fleur pred noge. Besen, zariplega obraza in oškropljen z blatom je planil v avto, ne da bi se sploh poslovil. Pred postajo King's Cross ni bilo vedrega Hagrida, da bi jih pri�akal. Namesto tega sta v hipu, ko sta se avtomobila ustavila, stopila bliže dva mrkogleda, bradata aurorja v temnih bunkeljskih oblekah, vsak s svoje strani stopila družbi ob bok in jo brez besed pospremila na postajo. "Le brž, le brž skozi pregrado," je rekla gospa Weasleyjeva, ki je bila videti rahlo zmedena spri�o te stroge u�inkovitosti. "Najprej naj gre kar Harry, v spremstvu..."

Poizvedujo� je pogledala enega izmed aurorjev in ta ji je kratko pokimal, prijel Harryja pod pazduho in ga poskusil usmeriti proti zapori med devetim in desetim peronom. "Saj znam hoditi, hvala," je razdražen rekel Harry in izpulil roko aurorju iz objema. Pognal je svoj vozi�ek naravnost v �vrsto zaporo, ne da bi se menil za mol�e�nega spremljevalca, in hipec zatem se je znašel na peronu devet in tri �etrt, kjer je stal škrlatni Bradavi�arski brzec in puhal paro množici nad glavo. Hermiona in Weasleyjevi so se mu pridružili nekaj sekund zatem. Harry je, ne da bi po�akal, kaj mu utegne svetovati mrkogledi auror, pomignil Ronu in Hermioni, naj stopita za njim po peronu naprej - iskal je prazen kupe. "Ne moreva, Harry," se mu je s pogledom opravi�evala Hermiona. "Z Ronom morava najprej v vagon dijaških prefektov, potem pa nekaj �asa še patruljirat po hodniku." "Pa res, pozabil sem," je rekel Harry. "Spravite se zdaj naravnost na vlak, samo še nekaj minut imate do odhoda," je rekla gospa Weasleyjeva, ko je pogledala na uro. "No, Ron, lepo se imej to trimese�je..." "Gospod Weasley, lahko na hitro še nekaj besed?" je rekel Harry - odlo�il se je bil v tistem hipu. "Seveda," je rekel gospod Weasley, ki je bil videti rahlo presene�en, a je kljub temu stopil za Harryjem na samo, da ju drugi ne bi slišali. Harry je bil vse skupaj skrbno pretuhtal in je prišel do sklepa, da bi bil pravi naslov, �e se že odlo�i komu povedati, prav gospod Weasley; prvi� zato, ker je uslužbenec Ministrstva in zatorej lahko zadevo najlaže raziskuje naprej, drugi� pa zato, ker se je Harryju zdelo, da pri njem tveganje, da bi se razka�il, pa� ni ne vem kako veliko. Ko sta se odmikala, je videl, kako gospa Weasleyjeva in mrkogledi auror me�eta za njima sumni�ave poglede. "Ko smo bili v Pre�ni..." je za�el, a gospod Weasley ga je ves nakremžen zadržal. "A bom zdajle zvedel, kam si izginil z Ronom in Hermiono takrat, ko ste bili domnevno tam za zaveso v Fredovi in Georgeovi trgovini?" "Kako ste pa to...?" "Harry, prosim te. Saj govoriš vendar s �lovekom, ki je gor spravil Freda in Georgea." "Eee... ja, res je, nismo bili tam zadaj." "No dobro, zdaj pa da slišim, kaj bo slabega." "Torej, šli smo za Drecom Malfoyem. Uporabili smo plaš� nevidnosti." "Ste imeli kak poseben razlog za to ali pa vas je kratko malo pi�ilo?" "Meni se je že zdelo, da ima nekaj za bregom," je rekel Harry, ne da bi se menil za mešanico ogor�enosti in muzavosti na obrazu gospoda Weasleyja. "Malfoy se je izmuznil svoji mami, pa sem hotel videti zakaj." "Jasno da," je sprijaznjeno rekel gospod Weasley. "No, in? Kaj ste odkrili?" "Šel je do Dawca in Klawca," je rekel Harry, "in se spravil na Dawca, ki je bil notri - hotel je od njega, da mu nekaj popravi. Potem pa je rekel še, naj mu nekaj hrani. Slišalo se je, kot da gre za iste vrste re� kot tisto, kar bi bilo treba popraviti. Kot da gre za par. In pa..." Globoko je zajel sapo. "Še nekaj drugega je. Videli smo, kako je Malfoy posko�il v zrak, kot da bi ga s šilom, ko ga je madam Malkin poskusila prijeti za levico. Po mojem da nosi tam znamenje.

Po mojem je vsko�il med jedce smrti - namesto o�eta." Gospod Weasley je bil videti zaprepaden. �ez hip je rekel: "Harry, dvomim, da bi Saj Veš Kdo pustil šestnajstletnika..." "A sploh kdo zares ve, kaj bi Saj Veste Kdo naredil ali �esa ne bi naredil?" je jezno rekel Harry. "Gospod Weasley, žal mi je, ampak a se ne bi spla�alo tole raziskati? �e ho�e Malfoy, da bi mu Dawec ne vem kaj popravil, in mora pri tem Dawcu groziti, gre po mojem za kaj temnega oziroma nevarnega, a ne?" "Po pravici povedano, Harry, dvomim," je po�asi rekel gospod Weasley. "Poglej, ko smo prijeli Luciusa Malfoya, smo šli tudi v njegovo hišo. Pobrali smo vse, kar bi utegnilo biti nevarno." "Po mojem ste pa kaj spregledali," je trmasto rekel Harry. "No, mogo�e," je rekel gospod Weasley, ampak Harry je videl, da ga samo no�e prizadeti. Za njunim hrbtom je zabrlizgalo; tako reko� vsi so se že vkrcali in vrata so se že zapirala. "Raje pohiti," je rekel gospod Weasley, gospa Weasleyjeva pa je zaklicala: "Podvizaj se, Harry!" Pohitel je in Weasleyjeva sta mu pomagala vzdigniti skrinjo na vlak. "Poslušaj, ljub�ek, za boži� prideš k nam, je že vse domenjeno z Dumbledorom, tako da se prav kmalu spet vidimo," je rekla gospa Weasleyjeva skoz okno, medtem ko je Harry zadrsknil vrata za sabo in se je vlak za�el premikati. "Le glej, da boš lepo skrbel zase, in pa..." Vlak je dobival hitrost. "... priden bodi in..." Zdaj je že tekla, da ne bi zaostala. "... pazi nase!" Harry je mahal, dokler ni vlak zavil in sta se gospod in gospa Weasleyjeva izgubila iz pogleda. Potem se je obrnil, da vidi, kje so drugi. Sklepal je, da sta Ron in Hermiona jetnika v vagonu za dijaške prefekte, zato pa je bila Ginny malo naprej v hodniku klepetala je z nekimi prijateljicami. Vlekel je kov�ek za sabo in se prebijal k njej. Medtem ko se je bližal, so vsi zijali vanj, ne da bi jim bilo kaj nerodno. Celo obraze so tiš�ali k šipam svojih kupejev, da bi ga bolje videli. Pri�akoval je bil, da bo po vseh tistih govoricah o "Izbrancu", objavljenih v Preroških novicah, deležen še ve�je koli�ine buljenja in zijanja, vseeno pa ga ob�utek, da stoji prav pod vro�imi žarometi, ni ni� kaj veselil. Potrepljal je Ginny po rami. "Si greva poiskat kupe?" "Ne morem, Harry, Deanu sem obljubila, da se dobiva," je vedro rekla. "Se vidiva potem." "Prav," je rekel Harry. Za�util je �uden zbodljaj nejevolje, ko je šla pro� in so dolgi rde�i lasje plesali za njo. �ez poletje se je bil tako privadil njene navzo�nosti, da mu je skoraj povsem ušlo iz zavesti, da se ona v šoli pa� ne druži z njim in Ronom in Hermiono. Potem je zamežikal in se razgledal: obdajale so ga o�arane punce. "Ojla, Harry!" je rekel znan glas za njegovim hrbtom. "Neville!" je olajšano rekel, se obrnil in ugledal fanta oblega obraza, ki se je rinil k njemu. "Žija, Harry," je rekla neka punca z dolgimi lasmi in velikimi, meglenimi o�mi, ki je

bila takoj za Nevillom. "Loona, pozdravljena, kako kaj?" "V redu, hvala," je rekla Loona. K prsim si je stiskala neko revijo; verzalke na naslovki so oznanjale, da so notri priloženi zastonjski "spektrošpegli". "Razkrito se pa še kar drži, a?"je vprašal Harry, ki mu je bila revija kar nekako vše�, saj je leto poprej objavila intervju z njim. "To pa res, naklada še kar raste," je zadovoljno rekla. "Najdimo si kje za sedet," je rekel Harry in trojka je šla naprej po vlaku skozi horde mol�e strme�ih dijakov in dijakinj. Nazadnje so le našli prazen kupe in Harry je hvaležno smuknil noter. "Še celo v naju zijajo," je rekel Neville in pokazal nase in na Loono, "zato ker sva s tabo!" "Zijajo, ker sta bila prav tako na Ministrstvu," je rekel Harry, obenem pa vzdignil kov�ek na prtljažnik. "V Preroških novicah so se totalno razpisali o naši prigodici, saj si gotovo videl." "Ja, mislil sem, da se bo babi jezila, ker me vla�ijo po cajtengih," je rekel Neville, "pa ji je bilo še vše�. Pravi, da sem kon�no dovolj velik za o�etove škornje. In novo palico mi je kupila - poglejta!" Izvlekel jo je in jo pokazal Harryju. "�ešnjevina in samorogova dlaka," je ponosno rekel. "Mislimo, da je ena zadnjih, ki jih je prodal Ollchenbat, naslednji dan ga že ni bilo ve� - oj, da mi greš takoj nazaj, Hillary!" In se je pognal pod klop, da bi pobral svojo žabo, ki se ji je kot že tolikokrat spet zahotelo na prostost. "A to leto bo DA še imela svoje sestanke, Harry?" je vprašala Loona, medtem ko je od sredice Razkrito odlepljala par psihedeli�nih o�al. "Zdaj ko smo se znebili Temyne, najbrž ni ve� prave potrebe," je rekel Harry in se usedel. Neville se je, ko se je prikazal izpod klopi, zadel z glavo pod rob. Videti je bil silno razo�aran. "Meni je bila pa DA vše�! Ogromno sem se nau�il od tebe!" "Meni je bil krožek tudi vše�," je vedro rekla Loona. "Bilo je, kot �e imaš prijatelje." To je bila ena tistih neprijetnih re�i, kakršne je Loona tako pogosto izrekala, in Harry je spet ob�util mešanico pomilovanja in zadrege, da je kar zamencal. A še preden je utegnil odgovoriti, je nastala zunaj pred kupejskimi vrati nekakšna gne�a - onstran šipe so si v gru�i šepetale in se hihitale �etrtošolke. "Kar ti ga vprašaj!" "Ne, ti ga daj!" "Ga bom pa jaz!" In ena od njih, punca pogumnega videza z zelo velikimi temnimi o�mi, izrazito brado in dolgimi �rnimi lasmi, se je zrinila do vrat. "Hej, Harry, jaz sem Romilda, Romilda Nietzschemehr," je rekla glasno in samozavestno. "Daj no, pridi malo še v naš kupe! Saj ti ja ni treba sedeti tu s tema dvema," je dodala z odrskim šepetom in pomignila proti Nevillovi zadnjici, ki je spet štrlela izpod klopi, kajti Neville je lovil svojo krasta�o, in proti Looni, ki si je že nataknila zastonjske spektrošpegle, tako da je bila na pogled kot kakšna bebasta, mavri�asta sova. "Tadva sta mi prijatelja," je hladno rekel Harry.

"Aja?" je rekla punca, ki je bila videti zelo presene�ena. "Aha. No prav." Odmaknila se je in zadrsnila vrata za sabo. "Pri�akujejo, da bojo tvoji prijatelji bolj kul," je rekla Loona in tako spet pokazala svoj talent za to, da spravi sobesednika v zadrego s svojo iskrenostjo. "Vidva sta že kul," je kratko rekel Harry. "Od tehle ni bilo nikogar na Ministrstvo. Vidva sta se pa bojevala skupaj z mano." "To si pa res lepo povedal," je Loona kar zažarela, potem pa si je potisnila nao�nike še više na nos in se posvetila svoji reviji. "Ampak midva se mu nisva postavila po robu," je rekel Neville, ki se je prikazal izpod klopi z muckami in prahom v laseh, na dlani pa je nosil Hillary, ki se je o�itno vdala v usodo. "Ti pa si se. �e bi slišal, kaj pravi o tebi moja babi. 'Tale Harry Potter ima ve� hrbtenice kot pa vsi na Ministrstvu skupaj!' Vse bi dala, da bi imela tebe za vnuka..." Harry se je v zadregi zasmejal in brž preusmeril pogovor k rezultatom S. O. V. E. Medtem ko je Neville na pamet našteval svoje ocene in se na glas spraševal, ali mu bodo dovolili, da vpiše "mo�erada" iz spreminjanja oblike, ko pa ima pri tem predmetu oceno "sprejemljivo", ga je Harry gledal, ne da bi res prisluhnil. Nevillovo otroštvo je bil Mrlakenstein razdejal prav toliko kot Harryjevo, a Nevillu se ni niti sanjalo, kako malo je manjkalo, pa bi bila Harryjeva usoda njegova. Prerokba bi se bila lahko nanašala na enega ali drugega, ampak Mrlakenstein se je iz kdove kakšnih nedoumljivih razlogov odlo�il, da se ti�e Harryja. �e bi se bil odlo�il za Nevilla, potem bi bil zdajle Neville sedel nasproti Harryja, obtežen s strelasto brazgotino in z vsem bremenom prerokbe... ali pa mogo�e ne? Bi bila Nevillova mati dala življenje za Nevilla, kakor ga je dala Lily za Harryja? Ah, gotovo da... ampak kaj �e se ne bi bila mogla postaviti vmes med sina in Mrlakensteina? Ali potem sploh ne bi bilo nobenega "Izbranca"? Bi bil sedež, kjer zdaj sedi Neville, prazen, Harryja, ki bi bil brez brazgotine, pa bi bila v slovo poljubila lastna mati namesto Ronove? "A je vse v redu s tabo, Harry? Nekam �uden si videti," je rekel Neville. Harry se je zdrznil. "Pardon..." "A te je umtresk?" je so�utno rekla Loona, ki je žmurila proti Harryju skozi svoja ogromna barvasta o�ala. "Kdo to?" "Umtresk... umtreski so nevidni, vplavajo ti noter skoz uho in ti zmešajo možgane," je rekla. "Se mi je zdelo, da slišim enega, kako bzika tu notri." Klatila je po zraku, kakor da bi odganjala velike nevidne veš�e. Harry in Neville sta se spogledala in brž prešla h quidditchu. Vreme na oni strani oken je bilo capasto kot že vse poletje; šli so skozi raztežaje mrzle megle, pa spet ven na slabotno, jasno sonce. Med enim teh jasnih prehodov, ko je bilo sonce videti malone v nadglaviš�u, sta v kupe nazadnje le prišla še Ron in Hermiona. "Ko bi vsaj že pohitela servirka, prav sestradan sem," je željno rekel Ron, ko se je zavalil na sedež ob Harryja in se pomel po trebuhu. "Ojla, Neville, ojla, Loona. Veš kaj?" je dostavil in se spet obrnil k Harryju. "Malfoy ne opravlja dolžnosti dijaškega prefekta. Samo poseda v svojem kupeju skupaj z drugimi spolzgadi; videla sva ga, ko sva šla mimo." Harry se je zravnal in napel ušesa. Malfoyu ni bilo ni� podobno, da ne bi izkoristil priložnosti in se považil z oblastjo dijaškega prefekta, ki jo je tako zadovoljno zlorabljal že

vse preteklo leto. "Kaj pa je naredil, ko vaju je videl?" "Tisto kot ponavadi," je neprizadeto rekel Ron in nakazal prostaški gib z roko. "Ampak tole mu ni pa ni� podobno, a ne? No, tole pa�..." in je ponovil tisti gib - "ampak kako da ne mrcvari prv�kov na hodniku?" "Ne vem," je rekel Harry, misli pa so mu vendarle kar švigale. Kaj ni to kazalo, da je Malfoy zdaj z mislimi pri re�eh, ki so pomembnejše od strahovanja nižješolcev? "Mogo�e se mu je Inkvizitorkina �eta toliko bolj priljubila," je rekla Hermiona. "Mogo�e se mu po tistem zdi redarstvo pa� premla�no." "Ne bi rekel," je rekel Harry, "po mojem je..." Ampak še preden je utegnil bolj nadrobno pojasniti svojo teorijo, so kupejska vrata zdrsela vstran in noter je stopila tretješolka, ki je lovila sapo. "Tole moram dostaviti Nevillu Veleritu in Harryju P-p-potterju," je izjecljala in zardela, ko se je njen pogled ujel s Harryjevim. Molila je dva pergamentna zvitka, ovita z vijoli�nim trakcem. Harry in Neville sta zbegana vzela vsak svoj zvitek, deklica pa se je opotekla iz kupeja. "Kaj je to?" je vprašal Ron, medtem ko je Harry že odvijal. "Vabilo," je odvrnil. "Harry, vesel bi bil, �e bi se mi lahko pridružili pri prigrizku v kupeju C Profesor C. H. Toastwamp" "Kdo pa je ta Toastwamp?" je vprašal Neville, ki je zbegano zrl v svoje vabilo. "Novi u�itelj," je rekel Harry. "Rekel bi, da bo treba iti, kajne?" "Ampak zakaj ho�e poleg še mene?" je vprašal Neville živ�no, kakor da pri�akuje šolski pripor. "Pojma nimam," je rekel Harry, pa to ni bilo povsem res, �eravno se še ni dokopal do dokaza glede tega, katera od njegovih slutenj drži. "Poslušaj," je dodal, ko ga je obšel še en navdih, "pojdiva pod plaš�em nevidnosti, tako da si lahko spotoma pošteno ogledava Malfoya in vidiva, kaj naklepa." Iz te zamisli pa vendarle ni bilo ni�: nemogo�e bi bilo pod plaš�em iti po hodniku, kjer se je kar trlo ljudi, ki so oprezali, ali bo odkod že prišla servirka s krep�ili. Harry ga je z obžalovanjem spet spravil v torbo. Razmišljal je, kako lepo bi bilo, �e bi ga lahko nosil že samo zato, da bi se ognil vsemu tistemu zijanju, ki se je, odkar je šel prejšnji� skozi vlak, o�itno še okrepilo. Tu in tam so dijaki in dijakinje kar drli iz kupejev, da bi ga bolje videli. Edina izjema je bila Cho Chang, ki je, ko je videla Harryja prihajati bliže, sama smuknila v svoj kupe. Ko je šel mimo, jo je videl globoko zatopljeno v odlo�en pomenek s prijateljico Marietto - ta je imela obraz na debelo prekrit z maskaro, ki pa ni docela zakrivala �udnega vzorca bradavic. Harry se je rahlo muzal, ko se je rinil naprej. Ko sta prišla do kupeja C, sta pri pri�i videla, da nista edina povabljenca, �eravno je bil Harry, �e je bilo soditi po prisr�nosti Toastwampove dobrodošlice, pri�akan najbolj željno izmed vseh. "Harry, fant moj!" Toastwamp je, ko ga je uzrl, kar sko�il pokonci, in njegovo silno, žametno trebušje kot da bi bilo zapolnilo ves preostali prostor v kupeju. Sijajna pleša in veliki sivi brki so se v son�ni lu�i svetili prav tako kot zlati gumbi njegovega telovnika. "Lepo vas je videti, lepo vas je videti! Vi pa ste zagotovo gospodi� Velerit!"

Neville je boje�e prikimal. Toastwamp je pokazal z roko in sedla sta drug drugemu nasproti na sedeža pri vratih, ki sta bila edina še prosta. Harry je s pogledom zdrsnil po drugih gostih. Prepoznal je nekega spolzgada iz letnika; bila sta potem še dva sedmošolca, ki ju ni poznal, v kotu poleg Toastwampa pa je sedela, kakor da ne ve prav, odkod se je znašla tukaj - Ginny. "No, se z vsemi poznata?" je Toastwamp vprašal Harryja in Nevilla. "Blaise Zabini je v tvojem letniku, seveda..." Zabini ni z ni�imer pokazal, da bi ju prepoznal ali da ju pozdravlja, prav tako pa tudi Harry in Neville ne: gryfondomci in spolzgadje so drugi drugemu kar na�eloma izkazovali prezir. "Tole je Cormac �McLaggen, mogo�e sta se že kje sre�ala...? Ne?" �McLaggen, velik mladeni� s š�etinastimi lasmi, je vzdignil roko, Harry in Neville pa sta mu prikimala v odgovor. "... in tole je Marcus Belby, ne vem, ali...?" Belby, ki je bil mršav in živ�nega videza, se je prisiljeno nasmehnil. "Tale o�arljiva gospodi�nica pa pravi, da si je znana z vama!" je kon�al Toastwamp. Ginny se je izza Toastwampovega hrbta namrdnila proti Harryju in Nevillu. "No, to je res zelo luštno," je po doma�e rekel Toastwamp. "Priložnost, da vas vse skupaj še malo bolje spoznam. Nata prti�ek. Sam sem svoj prigrizek prinesel s sabo. Na vozi�ku je, �e me spomin ne vara, preobilje sladi�evih pali�k, prebavila pri�ujo�ega starca ubogega pa niso ve� do kraja kos takšnim zadevš�inam... fazana, Belby?" Belby se je zdrznil in prevzel kos, ki je bil takole na oko cela hladna polovica. "Ravno sem pripovedoval mlademu Marcusu, da mi je bilo veselje pou�evati njegovega strica Damoclesa," je Toastwamp povedal Harryju in Nevillu, obenem pa še zakrožil s košarico žemljic. "Izjemen �arovnik, izjemen, ki si je ve� kot zaslužil svoje odlikovanje Merlinovega reda. Se kaj vidite s stricem, Marcus?" Belby je bil žal prav tedaj pošteno zagrizel v fazana; ko je hitel odgovarjati Toastwampu, je prehitro pogoltnil, tako da se je ves purpuren za�el daviti. "Anapneo," je mirno rekel Toastwamp s svojo palico proti Belbyju, ki se mu je sapnik po vsem videzu v trenutku sprostil. "N-ne... ne kaj dosti," je izdavil Belby zasolzenih o�i. "No, seveda, gotovo je zaposlen," je rekel Toastwamp in vprašujo�e gledal Belbyja. "Omejenega zvarka pa� ni mogel iznajti, ne da bi pošteno garal!" "Pa že..." je rekel Belby, ki se je po vsem videzu bal narediti naslednji ugriz, dokler ne bi bilo nedvomno, da je Toastwamp opravil z njim. "E... z mojim o�etom se ne razumeta najbolje, a veste, tako da pravzaprav ne vem kaj dosti o..." Glas mu je zamrl pod mrzlim pogledom Toastwampa, ki se je že obrnil k �McLaggnu. "Zdaj pa vi, Cormac," je rekel, "glede vas po naklju�ju vem, da se kar precej videvate s svojim stricem Tiberiusom, pri katerem sem imel priložnost videti prav sijajno podobo z vama dvema, kako lovita trdorepe v, se mi zdi, Norfolku, a ne da?" "O ja, to je bilo pa res zabavno," je rekel �McLaggen. "Šla sta še Bertie Higgs in Rufus Tepeshkar - bilo je seveda, še preden je postal minister..." "O, torej ste si znani tudi z Bertiejem in Rufusom?" je kar zažarel Toastwamp, ki je ponujal naokrog pladenj�ek s poga�icami; pri tem pa nekako spregledal Belbyja.

"Pripovedujte no..." Bilo je, kakor je že vseskozi slutil Harry. Semkaj so bili vabljeni zato, ker so bili tako ali druga�e povezani s kom znanim ali vplivnim - vsi razen Ginny. Zabini, ki ga je profesor zaslišal po �McLaggnu, je imel, kot se je izkazalo, �arovniško mamo, ki je slovela kot lepotica (kolikor je Harry lahko razbral, je bila sedemkrat poro�ena, vsak od njenih mož pa je umrl skrivnostne smrti in ji zapustil cele gore zlata). Naslednji je bil na vrsti Neville: to je bilo sila neprijetnih deset minut, kajti njegova starša, zelo znana aurorja, so Krasotillya L'Ohol in še dva pajdaša mu�ili, dokler nista zblaznela. Na koncu spraševanja je imel Harry vtis, da se Toastwamp še ni odlo�il glede Nevilla - da mora šele videti, ali je ta po starših sploh nasledil kak dar. "In zdaj," je rekel in se premestil na sedežu z obrazom konferansjeja, ki napoveduje zvezdo programa, "Harry Potter! Kje sploh za�eti? Zdi se mi, kot da sem, ko sva se poleti seznanila, uzrl zgolj tik pod kožo." Za hip je namenjal Harryju pogled, kot da gre za posebej velik in so�en kos fazanovine, potem pa rekel: "'Izbranec', kot vas kli�ejo zdaj!" Harry ni rekel nobene. Belby, �McLaggen in Zabini so zijali vanj. "Seveda," je rekel Toastwamp, ki Harryja ni izpustil iz pogleda, "že leta se je govorilo... dobro se spominjam - po tisti grozni no�i - Lily in Jamesa - vi pa ste preživeli - in takrat so rekli, da zagotovo premorete mo�i, ki presegajo obi�ajne..." Zabini je dal od sebe prav maj�ken kašljaj�ek, ki naj bi o�itno izražal namuznjeno skepso. Za Toastwampovim hrbtom je planil jezen glas: "Ja, Zabini, ker ti si pa tak talentiran... za važištvo!" "Ojej!" se je dobre volje zahahljal Toastwamp in se ozrl k Ginny, ki je izza njegovega veletrebuha pošiljala Zabiniju divje poglede. "Blaise, malo boste pa že morali paziti! Tole mlado damo sem, ko sem šel skozi njen vagon, videl, kako izvaja kar se da �udovit zarek ponetopirjenega smrklja! Jaz je že ne bi spravljal v slabo voljo!" Zabinijev pogled je izdajal zgolj prezir. "Kakorkoli," je rekel Toastwamp in se obrnil spet k Harryju. "To poletje pa slišim vse mogo�e. Seveda nih�e ne ve prav, kaj naj sploh verjame, kajti znano je, da pri Preroskih novicah natisnejo tudi kaj neto�nega, tudi kaj, kar ne drži - vseeno pa kaže, da je glede na množico pri� kaj malo dvoma, da je prišlo na Ministrstvu do incidenta, da mu ni para, vi pa da ste bili prav sredi vsega dogajanja!" Harry, ki ni videl, kako naj se izvle�e, ne da bi se naravnost zlagal, je prikimal, rekel pa še zmeraj ni ni�. Toastwamp je kar zasijal proti njemu. "Tako skromen, tako skromen, ni� �udnega, �e ste Dumbledoru tako pri srcu - se pravi, da ste bili tam! Kar se pa ti�e drugih govoric - te so resda tako osupljive, da �lovek res ne ve, kaj naj si misli - na primer o tej bajni prerokbi..." "Prerokbe nismo slišali nobene," je rekel Neville in pri tem postal rde� kot paprika. "Drži," je neomajno rekla Ginny. "Tudi jaz in Neville sva bila tam, in vse te traparije o 'Izbrancu' so pa� takšne, kakršne si pri Novicab tako radi izmišljajo." "A oba sta bila tam, kaj?" je z velikim zanimanjem rekel Toastwamp in pogledoval od Ginny k Nevillu, ki pa sta pod njegovim spodbudnim nasmeškom spet zaprla usta. "No... torej... seveda drži, da Preroške novice �esto pretiravajo..." je nadaljeval z rahlim razo�aranjem v glasu. "Spominjam se, ko mi je moja ljuba Gwenog rekla - govorim o Gwenog Jonesovi, kapetanki Holyheadskih harpij..." Odneslo ga je v dolgovezno obujanje spominov, ampak Harry je jasno �util, da

Toastwamp še ni opravil z njim in da ga Neville in Ginny nista prepri�ala. Popoldan se je vlekel okrog novih in novih anekdot o uglednih �arovnikih, ki jih je nekdaj u�il Toastwamp in ki so se na Bradavi�arki s takšno radostjo pridružili, kakor je v šali govoril, njegovemu "krožku toasterjev". Harry kar ni mogel strpeti, da bi se poslovil, vendar ni vedel, kako naj to stori, ne da bi bil nevljuden. Ko je vlak kon�no predrl še eno dolgotrajno meglo in vzniknil v rde�ino son�nega zahoda, se je Toastwamp ozrl naokrog in pomežikal v somrak. "Hudimana, saj se že mra�i! Sploh nisem opazil, kdaj so se prižgale lu�i! Pojdite se zdaj kar lepo preoble� v šolske halje. �McLaggen, vi se pa le kaj oglasite, da si sposodite tisto knjigo o trdorepih. Harry, Blaise - kadar vaju bodo le noge prinesle mimo. Isto velja tudi za vas, gospodi�nica," je pomežiknil Ginny. "No, zdaj se pa le spravite!" Zabini je proti Harryju, ko se je rinil mimo njega na temni hodnik, ustrelil grd pogled in Harry ga je z obrestmi vrnil. Skupaj z Ginny in Nevillom je potem šel za Zabinijem skozi vlak. "Mi je kar odleglo, ko je bilo konec," je zamrmral Neville. "�uden patron, a ne da?" "Ja, malo pa res," je rekel Harry, ne da bi izpustil Zabinija iz pogleda. "Kako si se pa ti znašla tam notri, Ginny?" "Videl me je, ko sem ravno posvetila Zachariasu Smithu," je rekla Ginny, "saj se spomnita tistega tepca iz Pihpuffa, ki je tudi hodil k DA? Kar naprej je spraševal, kaj se je zgodilo na Ministrstvu, in nazadnje mi je šel že tako na živce, da sem ga nasmrkljala - ko je Toastwamp vstopil, sem že mislila, da me �aka pripor, ampak je samo pohvalil moj zarek in me povabil na prigrizek! Noro, kaj?" "To je boljši razlog, kot pa da povabiš koga zato, ker je njegova mama slavna," se je Harry namrdnil proti Zabinijevemu hrbtu, "ali pa ker je kak stric..." Vendar se je ustavil sredi stavka. Dobil je idejo - drzno idejo, ki pa bi se utegnila izkazati za �udovito... Zabini se bo zdaj zdaj vrnil v kupe, namenjen šestošolcem iz Spolzgada, tam pa sedi Malfoy, prepri�an, da ga ne sliši nih�e razen njegovih spolzgadjih pajdašev... �e bi lahko prišel Harry za Zabinijevim hrbtom neopažen noter, �esa vsega ne bi slišal ali videl tam? Res je, potovanja bo kmalu konec, �e je sodil po tem, kako divja je postala pokrajina, ki je švigala mimo oken, potem je bilo do Meryascoveene zagotovo manj kot pol ure ampak ker o�itno ni bilo nikogar drugega, ki bi bil voljan resno vzeti Harryjeve sume, mu ni preostalo drugo, kot da jih poskusi sam potrditi. "Pozneje se vidimo," je rekel tiho, izvlekel svoj plaš� nevidnosti in ga vrgel �ezse. "Kaj pa...?" je vprašal Neville. "Pozneje!" je šepnil Harry in smuknil za Zabinijem, kolikor je le mogel neslišno - �eprav je bila takšna previdnost spri�o drdranja vlaka skorajda nesmiselna. Hodnik je bil zdaj malone povsem prazen. Tako reko� vsi so se vrnili v kupeje, da se preoble�ejo v šolske uniforme in pripravijo prtljago. Harry se je držal Zabiniju tako tesno za hrbtom, kolikor se je le dalo, ne da bi se ga dotaknil, a ko je ta odprl vrata, vseeno ni bil dovolj hiter, da bi lahko smuknil noter. Zabini je že potisnil drsna vrata nazaj in Harry je urno vtaknil vmes �evelj. "Pa kaj je narobe s temi vrati?" je jezno rekel Zabini in spet in spet butal z vrati ob Harryjevo nogo. Harry jih je prijel in sunkoma razprl; Zabini, ki se je še vedno oklepal držaja, se je z bokom prevrnil Gregoryju Goylu v naro�je, v zmedi, ki je sledila, pa je Harry planil v kupe, sko�il na Zabinijev sedež, ki je bil še prazen, in se potegnil gor na prtljažnik. Na sre�o sta

Goyle in Zabini še kar bevskala drug na drugega in s tem pritegovala poglede vseh, kajti Harry je bil prepri�an, da so se mu, ko je halja zaplahutala, videla stopala z gležnji vred; prav res je v nekem groznem trenutku mislil, da vidi, kako Malfoyev pogled sledi teniski, ki jo je ravno pritegnil podse, da je izginila. A takrat je Goyle že zadrlesknil vrata in vrgel Zabinija s sebe, da se je ves naš�eperjen prevalil na svoj sedež, Vincent Crabbe se je vrnil k stripu, ki ga je gledal, Malfoy pa je zani�ljivo prhnil in se spet zleknil prek dveh sedežev, tako da mu je glava po�ivala v naro�ju Gatke Garkinson. Harry je ti�al pod plaš�em v neudobni legi, zato da bi ja bil skrit vsak del�ek njegovega telesa, in opazoval Gatko, kako boža Malfoyu s �ela mehke svetle lase in se pri tem napihuje - kot da bi si bil kdo želel biti na njenem mestu! Lanterne, ki so plesale pod stropom, so prizor osvetljevale z jarko lu�jo. Harry bi bil lahko prebral vsako besedico stripa, ki ga je Crabbe držal prav pod njim. "No, Zabini," je rekel Malfoy, "kaj je hotel Toastwamp?" "Samo v rit bi rad zlezel ljudem z zvezami," je rekel Zabini, ki je še vedno srepel v Goyla. "Pa jih ne najde dovolj." Malfoyu to, kar je slišal, po vsem videzu ni bilo vše�. "Koga je pa še povabil?" je vprašal. "�McLaggna iz Gryfondoma," je rekel Zabini. "Ah ja, njegov stric je velika živina na Ministrstvu," je rekel Malfoy. "... pa nekega Belbyja iz Drznvraana..." "Pa ne njega, to je takšna rit!" je rekla Gatka. "Pa Velerita, Potterja in tisto Weasleyjevko," je kon�al Zabini. Malfoy se je nanaglo zravnal, da je Gatkino roko kar vrglo stran. "Povabil je Velerita?" "Ja, pa že, vsaj tam je bil," je neprizadeto rekel Zabini. "Kaj pa naj bi imel Velerit, kar bi lahko zanimalo Toastwampa?" Zabini je skomignil. "Potter, ta perla - o�itno si je hotel ogledati Izbranca," se je posmehoval Malfoy, "ampak Weasleyjevko? Kaj pa je ona tako posebnega?" "Kar precej fantom je vše�," je rekla Gatka in iz koti�ka o�i opazovala, kako se bo odzval Malfoy. "Celo tebi, Blaise, se zdi luškana, a ne da, pa vsi vemo, kako težko je tebe zadovoljiti!" "Takele blatne male krvotajke se ne bi dotaknil, pa �e bi bila ne vem kakšna za pogledat," je mrzlo rekel Zabini; Gatki se je videlo, da je zadovoljna. Malfoy se je spet pogreznil v njeno naro�je in ji dovolil, da ga je za�ela nanovo božati po laseh. "No ja, Toastwamp si je sam kriv, �e ima tak okus. Mogo�e postaja že malo senilen. Škoda, moj o�e je vedno govoril, da je bil njega dni �arovnik in pol. O�e je tudi bil med njegovimi varovanci. Toastwampu najbrž ni prišlo na ušesa, da sem tudi jaz na vlaku, ali pa..." "Jaz ne bi ra�unal s kakim vabilom," je rekel Zabini. "Ko sem prišel, me je vprašal o Nottovem o�etu. Kaže, da sta bila dobra prijatelja, ampak ko je slišal, da so ga na Ministrstvu ujeli, ni bil ni� kaj zadovoljen - in Nott ni bil povabljen, ne? Po mojem Toastwampa Jedci smrti pa� ne zanimajo." Malfoy je bil videti jezen, vendar je stisnil iz sebe smeh, ki je bil izrazito suh. "No, koga pa briga, kaj njega sploh zanima? Saj �e dobro pomisliš, kdo pa sploh je? Navaden tumpast u�itelj." Zazehal je, �eš da ga re� dolgo�asi. "Ho�em re�i, naslednje

leto mogo�e sploh ne bom na Bradavi�arki, in zakaj bi mi bilo potem kaj mar, kaj si o meni misli takle debeluh, ki je svet že pozabil nanj?" "Kaj ho�eš re�i s tem, da te drugo leto ne bo na Bradavi�arki?" je ogor�eno rekla Gatka, ki ga je nemudoma nehala gladiti. "No, nikoli se ne ve," je rekel Malfoy in se komaj opazno namuznil. "Mogo�e - mogo�e se bom posvetil ve�jim in boljšim re�em." Harryju, ki je skr�en ležal na prtljažniku pod svojim plaš�em, je srce hitreje zabilo. Kaj bi na tole porekla Ron in Hermiona? Crabbe in Goyle sta osuplo strmela v Malfoya; o�itno nista prav ni� vedela o kakih njegovih na�rtih, da se bo lotil boljših in ve�jih re�i. Celo Zabini si je dovolil radoveden pogled in s tem skazil svoj vzvišeni izraz. Gatka, ki se ji je videlo, da ne ve, kaj naj si misli, je za�ela po�asi spet božati Malfoyeve lase. "A misliš na - Njega?" Malfoy je skomignil. "Mama bi rada, da dokon�am šolanje, osebno pa ne vidim, zakaj bi bilo to dandanes sploh važno. Mislim, malo pomislite... ko bo Mojster �rne magije prevzel oblast, a ga bo kaj zanimalo, koliko je kateri od nas dobil 'sov' ali 'mo�eradov'? Jasno, da ne... šlo bo samo za to, kako si mu služil, ali si mu bil privržen ali ne." "In ti misliš, da se boš lahko izkazal?" je jedko vprašal Zabini. "Šestnajst let imaš, pa še celo brez spri�evala?" "A ti nisem zdajle rekel? Mogo�e mu je vseeno za moje spri�evalo. Mogo�e je to, kar bi rad od mene, pa� nekaj, za kar ne potrebuješ spri�evala," je tiho rekel Malfoy. Crabbe in Goyle sta sedela z odprtimi usti kot dve žlebni gargojli. Gatka je Malfoya gledala, kot da ni še nikdar videla �esa, kar bi ji zbujalo ve�je strahospoštovanje. "Vidim Bradavi�arko," je rekel Malfoy - o�itno je užival spri�o u�inka, ki ga je dosegel. Pokazal je skoz po�rnelo okno. "Zdaj se pa le preoblecimo." Harry je še kar zrl v Malfoya in tako sploh ni opazil Goyla, ki je dvignil roke, da sname svojo skrinjo. Ko jo je vlekel dol, je treš�il Harryja v glavo. Harry je nehote vzkriknil v bole�ini in Malfoy je namrš�en vzdignil pogled proti prtljažniku. Harry se Malfoya ni bal, vseeno pa mu ni bilo ni� kaj do tega, da bi ga skupina neprijazno razpoloženih splozgadov odkrila, kako se skriva pod plaš�em nevidnosti. Medtem ko mu je v glavi utripala bole�ina in so se mu o�i solzile, je - pazljivo, da ne bi zvlekel s sebe plaš�a - izvlekel svojo palico, potem pa pridržal dih in �akal. Odleglo mu je, ko se je Malfoy o�itno odlo�il, da je bil tisti zvokec zgolj prisluh - tako kot drugi je navlekel nase haljo, zaklenil svojo skrinjo in si, medtem ko se je vlak upo�asnil v trzajo�e polzenje, zavezal okrog vrata debelo novo popotno ogrinjalo. Harry je videl, da se hodnik spet polni, in upal je, da bosta Hermiona in Ron prinesla na peron tudi njegove re�i; tu je obti�al pa� do trenutka, ko bi bil kupe povsem prazen. Nazadnje se je vlak še enkrat opotekel in se potem povsem ustavil. Goyle je odsunil vrata in se za�el riniti skozi množico drugošol�kov, s tem da jih je kar s pestmi tolkel, da so se razmikali. Crabbe in Zabini sta mu sledila. "Kar pojdi," je rekel Malfoy Gatki, ki ga je �akala z iztegnjeno roko kakor v upanju, da se je bo prijel. "Samo nekaj bi preveril." Gatka je odšla. Zdaj sta bila Harry in Malfoy sama v kupeju. Dijaki in dijakinje so šli v gosti vrsti mimo in sestopali na temni peron. Malfoy je stopil h kupejskim vratom in povlekel dol zastora, tako da tisti na hodniku niso ve� videli noter. Potem se je sklonil nad svojo skrinjo in jo odprl.

Harry je kukal iznad roba prtljažnika. Srce mu je malo hitreje bilo: kaj ho�e Malfoy prikriti pred Gatko? Bo zdaj videl tisti skrivnostni polomljeni ali pokvarjeni predmet, ki bi ga bilo tako nujno popraviti? "Petrificus totalus!" Brez svarila je Malfoy svojo palico nameril proti Harryju in ta je v hipu - otrpnil! Kakor v po�asnem posnetku se je zvrnil s prtljažnika in treš�il Malfoyu pred noge, da so se tla zatresla. Prežela ga je bole�ina, plaš� nevidnosti je bil ujet pod njim, videlo se je vse njegovo telo, z nogami, še vedno nesmiselno skr�enimi v neudoben poklek. Nobene mišice ni mogel ganiti; samo pogled je lahko dvignil proti Malfoyu, ki se je široko zarežal. "Se mi je kar zdelo," je veselo rekel. "Slišal sem, ko te je Goyle zadel s skrinjo. In ko se je Zabini vrnil, se mi je zdelo, da sem videl nekaj belega, kako je šinilo skoz zrak..." Pogled mu je za hip obstal na Harryjevih teniskah. "Se pravi, ti si zastavil vrata, ko se je Zabini vrnil?" Za hip je s pogledom meril Harryja. "Ni� takega nisi slišal, Potter, da bi me skrbelo. Ampak ko si ravno že tu..." In noga mu je zviška treš�ila v Harryjev obraz. Harry je �util, kako se mu je nos zlomil. Vsepovsod je brizgnila kri. "Tole ti pošilja moj o�e. Zdaj pa da vidimo..." Malfoy je izpulil plaš� izpod Harryjevega otrplega telesa in ga vrgel �ezenj. "Po mojem te ne bojo našli, dokler ne bo vlak spet v Londonu," je mirno rekel. "Se bova že še videla, Potter... ali pa tudi ne ve�." In ko je šel iz kupeja, je gledal, da mu je pohodil še roko. Osmo poglavje Raws Zmagovaws Nobene mišice ni mogel zganiti. Ležal je tam pod plaš�em nevidnosti, �util, kako mu po obrazu te�e kri iz nosa, vro�a in mokra, in poslušal glasove in korake na hodniku zadaj. Njegova prva misel je bila, da bo, preden vlak odide, kdo zagotovo pregledal kupeje. A nemudoma ga je obšlo malodušno spoznanje, da ga celo v tem primeru ne bo nih�e ne videl ne slišal. Njegovo najboljše upanje je veljalo temu, da bo oni vstopil in stopil nanj. Nikdar še ni tako sovražil Malfoya kot zdaj, ko je tako ležal tam kot želva na hrbtu, medtem ko mu je v odprta usta curljala kri, da mu je postajalo slabo. V kakšen neumen položaj se je spravil... in zdaj so v daljavi zamirali zadnji koraki; vsi so se že prerivali na temnem peronu tam zunaj; slišal je lahko struganje skrinj po tleh in glasni blebet pomenkov. Ron in Hermiona si pa� mislita, da je šel z vlaka brez njiju. Preden prideta na Bradavi�arko in se usedeta vsak na svoj sedež v Veliki dvorani, gresta nekajkrat s pogledom gor in dol po gryfondomski mizi in nazadnje doumeta, da ga ni tam, bo on gotovo že na pol poti nazaj proti Londonu. Poskusil je dati od sebe kak zvok, pa �etudi le pogrk, a bilo je nemogo�e. Potem se je domislil, da znajo nekateri �arovniki, na primer Dumbledore, izreke izvajati brez govorjenja, in poskusil je priklicati palico, ki mu je padla iz roke. Spet in spet je v glavi

ponavljal palici Accio!, zgodilo pa se ni ni�. Zdelo se mu je, da sliši šelestenje drevja, ki je obraš�alo jezero, in daljni klic neke sove, a nobenega sluha ni bilo o iskanju, kaj šele kakih pani�nih glasov - malce se je preziral zaradi tega, ker se jih je nadejal - ki bi spraševali, kam neki se je izgubil Harry Potter. Ob�utje nebogljenosti se je še razširilo, ko si je predstavljal povorko ko�ij z vpreženimi žvadrni, kako se pelje proti šoli, in pridušeni vriš� smeha, ki prihaja iz ko�ije, v kateri sedi Malfoy in pripoveduje spolzgadskim pajdašem, kako si je privoš�il Harryja. Vlak je potegnil, tako da se je Harry prevalil na bok. Zdaj je namesto v strop zrl v prašna tla pod klopjo. Ko je prebujena lokomotiva riknila, so tlavzdrgetala. Bradavi�arski brzec je odhajal in nih�e ni vedel, da je on še na vlaku... Tedajci pa je za�util, kako je plaš� nevidnosti zletel z njega, in neki glas nad njim je rekel: "Žija, Harry." Poblisnila je rde�a lu� in Harryjevo telo je oživelo; lahko se je zvlekel v bolj dostojanstven sede� položaj, si s hrbtom dlani na hitro obrisal kri s potol�enega obraza, potem pa pogledal kvišku, proti Tangi, ki je v roki držala pravkar odmaknjen plaš� nevidnosti. "�imprej se spraviva dol," je rekla, medtem ko je para zameglila okno in se je vlak za�el pomikati s postaje. "Daj, bova sko�ila." Pohitel je za njo na hodnik. Odpahnila je vrata in sko�ila na peron, ki kakor da bi drsel pod njima, medtem ko je vlak dobival zagon. Harry ji je sledil, se ob pristanku malo opotekel, potem pa se le zravnal ravno še pravi �as, da je videl škrlatni blesket parne lokomotive, ki je še pospešila, zapeljala v ovinek in izginila iz pogleda. Mrzli no�ni zrak je blažil bole�e utripanje v nosu. Tanga ga je gledala; obhajali sta ga jeza in zadrega, ker ga je zalotila v tako smešnem položaju. Mol�e mu je podala plaš� nevidnosti. "Kdo je bil?" "Dreco Malfoy," je grenko rekel. "Hvala ti za... a veš..." "Ni frke," je rekla, ne da bi se nasmehnila. Kolikor je lahko videl v tej temi, je bila še prav tako mišjelasa in klavrnega videza kot takrat, ko sta se videla v Jazbini. "�e boš pri miru, ti lahko naravnam nos." Ponudba mu ni bila ne vem kako vše�; nameraval se je bil oglasiti pri madam Pomfrey, kateri je malce bolj zaupal, kar se je tikalo zdravljivk, a bilo bi nesramno, �e bi kaj rekel, zato je obstal kot klada in zaprl o�i. "Episkej," je rekla Tanga. Harryja je v nosu kar zapeklo, potem pa spet zazeblo. Dvignil je roko in ga previdno otipal. Kazalo je, da je zaceljen. "Najlepša hvala!" "Raje si spet natakni plaš�, pa se bova lahko sprehodila do šole," je rekla Tanga, ki se še vedno ni nasmehnila. Medtem ko se je s širokim zamahom prekril s plaš�em, je ona pomahala s svojo palico. Iz palice je sko�ilo neznansko, srebrnkasto štirinogo bitje in švignilo pro� v temo. "Je bil to varuh?" je vprašal Harry, ki je že imel priložnost, da je videl Dumbledora pošiljati takšnale sporo�ila. "Tako je, v grad pošiljam glas, da sem te našla - sicer jih bo skrbelo. Daj, pridi - boljše bo, da se ne obirava." Odpravila sta se proti podeželski cesti, ki je držala k šoli.

"Kako si me pa našla?" "Opazila sem, da te ni z vlaka, vedela sem pa tudi, da imaš plaš�. Pomislila sem, da si se kdove zakaj mogo�e skril. Ko sem pri kupeju videla, da sta zastora zagrnjena, sem si kar mislila, da se spla�a preveriti." "Ampak kaj sploh delaš tukaj?" je vprašal Harry. "Zdaj sem nastavljena v Meryascoveeni, zato da bi še dodatno zaš�itila šolo," je rekla. "Samo ti ali...?" "Ne, tu so še Wellenog, Brutt in Rewa." "Rewa - to je tisti auror, ki ga je lani napadel Dumbledore?" "Štima." Vlekla sta se naprej po temni, pusti cesti - držala sta se svežih kolote�in. Harry je izpod plaš�a od strani pogledoval po Tangi. Lani je bila zvedava (da je bila v�asih že kar malo zoprna), takoj jo je posilil smeh, pa tudi sama se je šalila. Zdaj se je zdela starejša in veliko bolj resna in odlo�na. Je vse to posledica tistega, kar se je zgodilo na Ministrstvu? Obšla ga je neprijetna misel, �eš da bi mu Hermiona zdaj predlagala, naj ji re�e kako tolažilno besedo glede Siriusa, �eš da ni pa� ni� kriva - vendar se ni mogel pripraviti do tega. Njemu še na misel ne bi prišlo, da bi jo krivil za Siriusovo smrt; te ni bila kriva ni� bolj kot kdorkoli (in veliko manj od njega), ampak o Siriusu kratko malo ni želel govoriti, �e se je dalo temu ogniti. In tako sta mol�e stopala naprej skozi mrzlo no� in Tangino dolgo ogrinjalo jima je šepetalo po tleh za hrbtom. Harry je do Bradavi�arke šel vselej s ko�ijo, zato se nikoli poprej ni zavedel, kako dale� od Meryascoveene stoji. Zelo mu je odleglo, ko je nazadnje uzrl visoka stebra na obeh straneh vhoda, na katerih so �epele krilate bradavi�arke. Zeblo ga je, bil je la�en, želel pa si je tudi pustiti za sabo to novo, mra�no Tango. A ko je iztegnil roko, da bi odsunil vrata, je odkril, da so zaklenjena z verigo. "Alohomora!" je z zaupanjem rekel in pomeril s palico proti žabici - zgodilo pa se ni ni�. "To pri tehle ne deluje," je rekla Tanga. "Dumbledore osebno jih je za�aral." Harry se je ozrl naokrog. "Lahko splezam �ez zid," je predlagal. "Ne, ne bi mogel," je odrezala Tanga. "Na obzidju so povsod zareki proti vdiralcem. To poletje je zaš�ita postoterjena." "No ja," je rekel Harry, ki mu je za�enjala iti na živce njena nepripravljenost, da bi pomagala, "potem bom pa pa� do jutra spal zunaj." "Nekdo prihaja pote," je rekla. "Lej." Pri oddaljenem znožju gradu je poskakovala lanterna. Harry je bil ob pogledu nanjo tako vesel, da se mu je zazdelo, da bi lahko zdržal celo Filcheve nadušljive o�itke, �eš kako lahko tako zamuja, in tirade, �eš da bo že še videl, kako se mu bo �ut za to�nost popravil, ko mu ga bo Filch fino naštimal s pal�nimi vijaki. Šele ko je bil rumeni soj svetilke le še nekaj korakov dale� in si je že snel plaš�, da bi ga oni opazil, je z navalom �istega gnusa prepoznal pridvignjeni kljukasti nos in dolge, �rne, mastne lase Robausa Rawsa. "Lej no lej," se je posmehnil Raws, izvlekel svojo palico in enkrat potrkal po žabici, da sta verigi spolzeli nazaj in so se vrata škripaje odprla. "Lepo, da ste se blagovolili prikazati, Potter, �eprav ste o�itno mnenja, da bi bila šolska halja v spotiko vaši zunanjš�ini."

"Nisem se mogel preoble�i, ker nisem imel..." je za�el Harry, a Raws je že spregovoril. "Ni ti treba �akati, Fatale. Potter je v mojih rokah povsem - ahm - varen." "Mislila sem, da bo sporo�ilo prejel Hagrid," je namrš�eno rekla. "Hagrid je zamujal na uvodno gostijo, prav kakor Potter tule, zato sem vsko�il. In mimogrede," je rekel Raws in stopil za korak nazaj, tako da bi Harry mogel mimo, "prav zanimivo mi je bilo videti tvojega novega varuha." Z glasnim žvenkom ji je pred nosom zaloputnil vrata, potem pa še enkrat potrkal po verigah, da sta rožljaje zdrseli nazaj na svoje mesto. "Mislim pa, da si bila prej na boljšem," je rekel Raws z nezgrešljivo privoš�ljivostjo v glasu. "Tale novi je na pogled kilav." Ko je Raws zavihtel lanterno na to stran, je Harry bežno ugledal pretresenost in jezo na Tanginem obrazu. Potem jo je spet prekrila tema. "Lahko no�," je �ez ramo zaklical Harry, ko je zakorakal vštric z Rawsom proti šoli. "Pa hvala za... za vse." "Se vidiva, Harry." Raws nekaj �asa ni spregovoril. Harry je �util svoje telo, kako oddaja valove tako silnega sovraštva, da se je zdelo neverjetno, da jih Raws sam ne bi za�util, kako žgejo. Harry je bil Rawsa sicer preziral, vse odkar sta se prvi� sre�ala, a šele s svojim ravnanjem s Siriusom si je Raws za vselej in nepreklicno zapravil vsako možnost, da bi mu Harry kdaj odpustil. Kakorkoli že je govoril Dumbledore, Harry je utegnil �ez poletje stvar pretuhtati. Prav zaradi Rawsove prezirljive pripombe Siriusu, �eš da se sam skriva lepo na varnem, medtem ko se vsi drugi iz Feniksovega reda borijo z Mrlakensteinom, se je zdaj Harryju zdel odlo�ilni dejavnik, zaradi katerega je Sirius tisto no� potem odhitel na Ministrstvo - in tam umrl. Harry se je te misli oprijel, ker je tako lahko krivil Rawsa, in to ga je navdajalo z zadoš�enjem, pa tudi ker je vedel: �e je sploh kdo, ki mu ni žal Siriusove smrti, potem jo to �lovek, ki zdajle stopa ob njem po temi. "Petdeset to�k, bi rekel, odbijem gryfondomcem, ker ste zamudili," je rekel Raws. "In, glej, glej, še dvajset to�k, ker ste v bunkeljski opravi. Veste kaj, ne verjamem, da bi si katerikoli dom tako kmalu na za�etku nakopal minus - saj se še poobedka nismo lotili. Menda ste postavili rekord, Potter." Bes in sovraštvo, ki sta vrela v Harryju, sta se zdela kot razbeljeno železo - a raje bi bil prepotoval vso pot nazaj v London spet odrevenel, kot pa da bi Rawsu povedal, zakaj zamuja. "Najbrž si želite prikorakati noter v vsej gloriji, kajne?" je nadaljeval Raws. "In ker vam ni bil na voljo noben lete�i avto, ste sklenili pa�, da boste dramati�ni u�inek zanesljivo dosegli, �e planete v Veliko dvorano sredi gostije." Harry je še vedno kar mol�al, �eprav se mu je zdelo, da mu bo razgnalo prsi. Vedel je, da je Raws prišel ponj prav zaradi tegale - zaradi teh nekaj minut, ko ga bo lahko zbadal in mu�il, ne da bi kdo slišal. Nazadnje sta le prišla do grajskega stopniš�a, in ko so se velika hrastova vhodna vrata nihaje odprla in se je vsa v praporjih prikazala neznanska Vhodna dvorana, ju je skozi vrata, ki so se odpirala naprej v Veliko dvorano, pozdravil buh govorjenja in smeha in žvenket krožnikov in kozarcev. Harry se je spraševal, ali bi si lahko spet nadel plaš� nevidnosti in tako prišel do sedeža ob dolgi gryfondomski mizi (ki je kot nalaš� stala najdlje stran od Vhodne dvorane), ne da bi ga kdo opazil.

Kakor da mu bere misli, je Raws rekel: "Brez plaš�a. Kar vstopite, da vas bodo vsi videli, kakor ste si, to sem prepri�an, tako ali tako želeli." Harry se je na mestu zasukal in zakorakal skoz odprta vrata samo da že ubeži Rawsu. Velika dvorana, v kateri so stale štiri dolge mize, na zgornjem koncu pa še u�iteljska miza, je bila kot ponavadi okrašena z lebde�imi sve�ami, pod katerimi so se iskrili in lesketali krožniki. Ves ta bliš� pa je bil kot zabrisan, tako hitro je namre� Harry šel mimo. Mimo pihpufske mize je bil, še preden so za�eli zijati, ko pa so vstali, da bi ga bolje videli, je že izsledil Rona in Hermiono, odhitel vzdolž klopi k njima in se zrinil mednju. "Ja kje pa si - ti strela, kaj si pa naredil s svojim obrazom?" je rekel Ron, ki je zijal vanj tako kot vsi drugi v bližini. "Zakaj - kaj pa je narobe?" je rekel Harry, pograbil žlico in poškilil v spa�eni odsvit. "Saj si ves krvav!" je rekla Hermiona. "Daj..." Dvignila je palico in rekla: "Tergeo!" da je posesala posušeno kri. "Hvala," je rekel Harry, ki je zdaj �util, da je njegov obraz �ist. "Kakšen je pa nos?" "Ni� mu ne manjka," je zaskrbljeno rekla. "Kaj pa naj bi bilo? Harry, kaj se je zgodilo - grozno naju je skrbelo!" "Vama bom pozneje povedal," je kratko rekel. Dobro se je zavedal, da vle�ejo Ginny, Neville, Dean in Seamus na ušesa; še celo Skorajbrezglavi Nick, gryfondomski duh, je priplaval nad klop, da bi prisluškoval. "Ampak..." je rekla Hermiona. "Ne zdaj, Hermiona," je rekel Harry s pomenljivo temnim glasom. Iz srca je upal, da bodo vsi domnevali, �eš da je po�el kaj junaškega, po možnosti ob udeležbi tandema Jedcev smrti in še kakega morakvarja za name�ek. Jasno je bilo sicer, da bo Malfoy raztrobil svojo zgodbo, kolikor se bo le dalo dale� naokrog, vendar je bilo vedno mogo�e, da ne bo toliko gryfondomcev, ki bi jim prišla na ušesa. Segel je naprej od Rona, da bi si vzel par piš�an�jih beder in pest pomfrija, ampak že pred tem je vse to izginilo - na pladnje so prišle sladice. "Zamudil si razvrš�anje, a veš," je rekla Hermiona, medtem ko je Ron planil po velikem �okoladnem kola�u. "Je Klobuk povedal kaj zanimivega?" je vprašal Harry in si vzel koš�ek melasne torte. "Pravzaprav spet eno in isto... svetoval nam je, da naj se zedinimo vpri�o sovražnika, saj veš." "Je Dumbledore sploh kaj omenil Mrlakensteina?" "Za zdaj še ne, ampak svoj zaresni govor vedno prihrani za po pojedini, a ni res? Zdaj ne more biti ve� dolgo..." "Raws je rekel, da je Hagrid zamudil na pojedino..." "Rawsa si videl? Kako pa to?" je rekel Ron, medtem ko se je divje grizel skozi kola�. "Naletel sem pa� nanj," se je izmaknil Harry. "Hagrid je zamudil samo nekaj minut," je rekla Hermiona. "Lej, saj ti maha." Harry se je ozrl k mizi osebja in se nasmehnil Hagridu, ki mu je prav res mahal. Hagridu se ni še nikdar posre�ilo, da bi se skladal z dostojanstvenostjo profesorice �McHudurre, predstojnice Gryfondoma, ki je, ko sta tako sedela drug ob drugem, s temenom segala Hagridu nekam med komolec in ramo. Profesorica ni bila videti spri�o tega navdušenega pozdravljanja ni� kaj zadovoljna. Harry je presene�en opazil, da na

drugi strani Hagrida sedi profesorica Trelawneyjeva, ki je pou�evala vedeževanje; ta je redkokdaj pogledala iz svoje sobe v stolpu, tako da je še nikoli poprej ni videl na uvodni pojedini. Videti je bila �udna kot vselej, ko se je blesketala v biserju in vle�kaskih šalih, nao�niki pa so ji ve�ali o�i, da so bile že nemogo�e velike. Harry jo je od samega za�etka imel bolj ali manj za bleferko, tako da je bil konec prejšnjega letnika prav zaprepaden, ko je odkril, da je prav ona avtorica tiste prerokbe, zaradi katere je lord Mrlakenstein ubil njegove starše in napadel njega samega. Spri�o tega spoznanja je bil zdaj še manj željan njene družbe, a to leto mu je vedeževalstvo na sre�o tako ali tako odpadlo. Veliki, svetilniškim žarometom podobni o�esi sta se ji zasukali proti njemu in brž se je ozrl pro� proti spolzgadski mizi. Tam je Dreco Malfoy uprizarjal lomljenje nosu in bil v zameno deležen krohota in ploskanja. Harry je spustil pogled k melasni torti. Spet ga je zapeklo v drobu. Kaj bi dal za to, da bi se lahko spopadel z Malfoyem v poštenem dvoboju... "In kaj je hotel profesor Toastwamp?" je vprašala Hermiona. "Zvedeti, kaj se je v resnici zgodilo na Ministrstvu," je rekel Harry. "Tako kot sploh vsi tukaj," se je namrdnila Hermiona. "Že na vlaku so naju zasliševali, a ne da, Ron?" "Ja," je rekel Ron. "Vsi so hoteli vedeti, a si res ti Izbranec..." "Celo med duhovi se precej govori prav o tej temi," je posegel vmes Skorajbrezglavi Nick in nagnil proti Harryju glavo, ki se je komaj še držala vratu, tako da je nevarno opletala znotraj nabornice. "Kar se ti�e Potterja, me imajo za nekakšnega strokovnjaka; splošno znano je, da sva v prijateljskih odnosih. Ob�estvu duhov pa vendarle dopovedujem, da te ne bom pestil glede tega vprašanja. 'Harry Potter že ve, ali lahko popolnoma zaupa vame in v mojo zanesljivost,' tako sem jim rekel. 'Raje umrem, kot pa da bi izdal njegovo zaupanje.'" "To sicer ne pomeni kaj dosti, saj si tako ali tako že mrtev," je pripomnil Ron. "No, pa si spet izkazal ostrino duha, kakršno premore topa sekira," je z užaljenim tonom rekel Skorajbrezglavi Nick, vzplaval kvišku in odjadral nazaj nad oddaljeni konec gryfondomske mize prav tedaj, ko je pri u�iteljski mizi vstal Dumbledore. Govor in smeh v dvorani sta malone v hipu zamrla. "Prav najlepši ve�er vam želim!" je rekel široko nasmejan in z razkriljenimi rokami, kakor da objema ves prostor. "Kaj pa je z njegovo roko?" je osuplo rekla Hermiona. Ni bila edina, ki je opazila. Dumbledorova desnica je bila prav tako po�rnela in odmrlega videza kot tisto no�, ko je prišel odpeljat Harryja od Dursleyjevih. �ez sobo je švrkalo šepetanje; Dumbledore, ki si ga je pravilno tolma�il, se je samo nasmehnil in stresel purpurno-zlati rokav, da je prekril poškodbo. "Ni� takšnega, da bi se bilo treba vznemirjati," je lahkotno rekel. "Zdaj pa... naši novi dijaki in dijakinje - dobrodošli! in naši stari dijaki in dijakinje - dobrodošli nazaj! �aka vas še eno leto �arošolstva..." "Ko sva se poleti videla, je že imel takšno roko," je Harry šepnil Hermioni. "Mislil sem pa, da si jo bo do zdaj že pozdravil... sam ali pa madam Pomfreyjeva." "Kakor da se je posušila," je rekla Hermiona, ki se ji je na obrazu risala slabost. "So tudi poškodbe, ki jih ni mogo�e pozdraviti... stare kletve... in strupi, za katere ni zdravila..." "... gospod Filch, naš hišnik, mi je naro�il, naj povem, da imamo popolno prepoved, ki se ti�e katerekoli potegavš�ine, kupljene pri bratih Weasley. Kdor želi nastopati za domske ekipe v quidditchu, se mora tako kot vedno priglasiti pri svojem domskem predstojniku. Iš�emo tudi nove komentatorje in komentatorke za

quidditch, ki morajo storiti enako. Letos imamo to veselje, da lahko izre�emo dobrodošlico novi mo�i v naši zbornici. Profesor Toastwamp," Toastwamp je vstal, pleša se mu je svetila v sve�avi, veliki trebuh v telovniku je metal senco na mizo spodaj, "je neko� že bil med mojimi kolegi, zdaj pa je privolil, da spet prevzame svojo staro stolico - namre� �arobne napoje." "�arobne napoje?" "�arobne napoje?" Besedica je odmevala po vsej dvorani, kajti vsi so se spraševali, ali so prav slišali. "�arobne napoje?" sta hkrati rekla Ron in Hermiona in se strme ozrla k Harryju. "Pa saj si rekel..." "Profesor Raws pa bo za ta �as," je rekel Dumbledore in vzdignil glas tako zelo, da se je razlegal nad vsem tistim mrmranjem, "prevzel stolico obrambe pred temnimi silami." "Ne!" je rekel Harry tako na glas, da se je proti njemu zasukala marsikatera glava. Ni mu bilo mar; kar kuhalo ga je, ko je srepel proti mizi z osebjem. Kako je mogo�e, da je po vsem tem �asu lahko Raws dobil to stolico? Saj so ja še vrabci že leta in leta �ivkali, da mu Dumbledore ne zaupa, da bi bil kos �emu takemu! "Ampak Harry, rekel si, da bo obrambo pred temnimi silami prevzel Toastwamp!" je rekla Hermiona. "To sem tudi mislil!" je rekel Harry, ki si je �esal možgane, da bi se spomnil, ali mu je Dumbledore povedal kaj takega. Bolj ko je razmišljal, manj se mu je zdelo, da bi bil kdaj slišal Dumbledora re�i, kaj naj bi Toastwamp pravzaprav pou�eval. Raws, ki je sedel na Dumbledorovi desni, ob omembi svojega imena ni vstal, samo roko je vzdignil v lenobno zahvalo za ploskanje od spolzgadje mize, pa vendar je bil Harry prepri�an, da v potezah obraza, ki se mu je tako gabil, razbira zmagoslavje. "No, nekaj je pa le dobrega," je divje rekel. "Rawsa še pred koncem tega letnika ne bo ve�." "Kaj ho�eš re�i?" je vprašal Ron. "Ta predmet je za�aran. Še nih�e ni zdržal ve� kot leto dni... Smottan je umrl celo, ko je še u�il. Osebno bom držal pesti za še eno smrt..." "Harry!" ga je pograjala zaprepadena Hermiona. "Lahko da bo šel konec leta pa� spet pou�evat �arobne napoje," je razumno sklepal Ron. "Tale Toastwamp mogo�e ne bo hotel ostati kaj dlje - tako kot tudi Nerrga ni." Dumbledore se je odhrknil. Harry, Ron in Hermiona niso bili edini, ki so se pogovarjali; vsa dvorana je bren�ala, tako na veliko so se menili o novici, da se je Rawsu kon�no izpolnila sr�na želja. Dumbledore, ki mu ni bilo videti, da bi se zavedal, kako razburljivo re� je pravkar povedal, ni rekel o imenovanjih nobene ve�, ampak je po�akal nekaj sekund, da je nastala popolna tišina, potem pa nadaljeval: "Kot ve vsakdo v tej dvorani, so lord Mrlakenstein in njegovi privrženci spet na svobodi in so vse mo�nejši." Medtem ko je govoril, se je zdelo, kakor da se molk gosti in kr�i. Harry je vrgel pogled proti Malfoyu. Ta ni gledal Dumbledora. S svojo palico je držal vilico v zraku, kakor da se mu zdijo ravnateljeve besede nevredne njegove pozornosti. "Ne morem dovolj poudariti, kako nevaren je sedanji položaj in koliko skrbi moramo vsi mi na Bradavi�arki nameniti temu, da si še naprej zagotovimo varnost. �ez poletje smo okrepili grajske �arovne utrdbe, tako da nas varujejo na nove in mo�nejše

na�ine, vseeno pa se moramo z dlakocepsko skrbjo varovati pred nemarš�ino kakega dijaka ali koga iz zbornice. Zatorej vas rotim, da spoštujete vsako varnostno omejitev, ki vam bi jo utegnili naložiti vaši u�itelji, pa najsi se vam bo dozdevala še tako muhasta - še posebej govorim tu o pravilu, da v �asu spanja ne smete zapuš�ati postelje. Rotim vas, nemudoma poro�ajte komu od osebja, �e opazite bodisi znotraj bodisi zunaj gradu karkoli �udnega ali sumljivega. Zaupam vam, da se boste vselej vedli s kar najve�jo obzirnostjo do svoje osebne in naše skupne varnosti." Dumbledorove modre o�i so švrknile prek dijakov, preden se je spet nasmehnil. "A zdaj vas �akajo postelje, tako tople in udobne, kot si le lahko želite, in vem, da vam je v tem trenutku poglavitno, da se dobro odpo�ijete za jutrišnji pouk. Torej recimo zdaj drug drugemu lahko no�. Bibip!" Stotine dijakov in dijakinj so odrinile klopi, da se je kot po navadi razleglo oglušujo�e struganje, potem pa so se vsak v svoji vrsti za�eli odpravljati iz Velike dvorane proti spalnicam. Harry, ki se mu ni prav ni� mudilo, ker bi tako odšel hkrati z zijalasto množico, prav tako pa si ni želel biti blizu Malfoya, ki bi potem zagotovo za�el obnavljati svojo zgodbico o skakanju na nos, se je obiral; delal se je, da si zavezuje vezalko na teniski, tako da je ve�ina gryfondomcev že odšla. Hermiona je šinila naprej, da po svoji redarski dolžnosti poskrbi za prvošolce, Ron pa je ostal s Harryjem. "Pa kaj se je pravzaprav zgodilo s tem tvojim nosom?" je vprašal, ko sta se znašla prav na repu gne�e, ki se je rinila iz dvorane, in ju ni mogel slišati nih�e ve�. Harry mu je povedal. Kako dobra prijatelja sta, se je pokazalo, ko se Ron ni ni� smejal. "Videl sem Malfoyevo pantomimo v zvezi z nosom," je tema�no rekel. "A, no, to kar pusti," je bridko rekel Harry. "Raje prisluhni temu, kar je govoril, preden je odkril, da sem zraven..." Pri�akoval je bil, da bo Ron spri�o Malfoyevega bahanja osupnil. Ampak Ronu se to, kar je imel Harry za sprijenost, ni zdelo ni� posebnega. "Daj no, Harry, samo važil se je pred Garkinsonko... saj kakšno nalogo bi mu pa Saj Veš Kdo sploh zaupal?" "Odkod pa veš, da Mrlakenstein ne potrebuje koga na Bradavi�arki? To ne bi bilo prvikrat..." "Jaz bi pa rad, da že nehaš izrekati to ime, Harry," je o�itajo�e rekel glas za njunim hrbtom. Harry se je ozrl �ez ramo in zagledal Hagrida, ki je majal z glavo. "Dumbledore tudi uporablja to ime," je trmasto rekel Harry. "Ja, to ti je pa Dumbledore, ne?" je skrivnostno rekel Hagrid. "In kako da si bil pozen, Harry? Skrbelo me je." "Na vlaku sem moral še malo ostati," je rekel Harry. "Zakaj si pa ti zamudil?" "Bil sem z Gropom," je zadovoljno rekel Hagrid. "Pa sem pozabil na to, kako �as beži. Zdaj ima Grop novo domovanje v planinah, Dumbledore mu ga je zrihtal - lepo veliko špiljo. Veliko bolj zadovoljen je, kot je bil v Gozdu. Lepo sva se pomenila." "A res?" je rekel Harry, ki si je prizadeval, da se mu pogled ne bi ujel z Ronovim. Ko se je zadnjikrat sre�al s Hagridovim polbratom, je besedni zaklad tega divjaškega velikana, ki je imel poseben dar za ruvanje drevja, obsegal pet besed, od katerih pa dveh ni znal pravilno izgovarjati. "Pa�, pa�, prav dobro mu gre," je ponosno rekel Hagrid. "Da kar gledaš. Razmišljam, ali ga ne bi izu�il za pomo�nika."

Ron je prhnil, vendar se mu je posre�ilo, da je zvok spremenil v silovit kih. Zdaj so stali poleg hrastovih vhodnih vrat. "Kakorkoli, vidimo se zjutraj, prva ura je takoj po kosilu. �e prideta zgodaj, bosta lahko še pozdravila Žrebo - ho�em re�i Vihrokrila!" Vzdignil je roko v vedro slovo in se skozi vhodna vrata odpravil v temo. Harry in Ron sta se spogledala. Harry je kar vedel, da Rona obdaja enako malodušje kot njega. "Saj: ti nimaš nege �arobnih živali, a ne da ne?" Ron je odkimal. "Ti tudi ne?" Harry je prav tako odkimal. "Hermiona," je rekel Ron, "tudi ne, kaj?" Harry je spet odkimal. Ni ga mikalo razmišljati o tem, kaj bo rekel Hagrid, ko odkrije, da so trije njegovi najljubši u�enci obesili njegov predmet na klin. Deveto poglavje Polkrvni Princ Naslednje jutro pred zajtrkom sta sre�ala Hermiono v skupni sobi. Harry, ki se je nadejal, da bo podprla njegovo teorijo, je nemudoma povedal, kaj je slišal Malfoya re�i na vlaku. "Ampak saj je ja o�itno, da se je važil pred Garkinsonko, kajne?" je hitro pritaknil Ron, še preden je Hermiona utegnila kaj re�i. "Hja," je negotovo rekla, "ne vem... to bi že bilo podobno Malfoyu, da bi se delal pomembnejšega, kot pa je v resnici... ampak tako veliko laž je pa le težko kar takole izre�i..." "Natanko to," je rekel Harry, naprej pa ni mogel izpeljati, saj je bilo naokrog preve� takšnih, ki so vlekli na ušesa, bolš�ali vanj in si šepetali izza dlani. "S prstom kazati je nevljudno," je Ron bevsnil na nekega posebej drobnega prvošol�ka, ko so se postavili v vrsto, da splezajo iz portretne luknje. Fant, ki si je z roko zakrival usta in obenem momljal prijatelju nekaj o Harryju, je pri pri�i poškrlatel in se ves preplašen kar zvrnil iz luknje. Ron je pihnil. "Prav rad sem v šestem razredu. Pa še prostega �asa bomo letos deležni. Pravih prostih ur, ko bomo lahko lepo mirno sedeli tu zgoraj in po�ivali." "Te ure bo treba nameniti študiju, Ron!" je rekla Hermiona, medtem ko so se odpravili po hodniku. "Ja, ampak ne danes," je rekel Ron, "danes bo po mojem vse skupaj en sam dremež." "�akaj!" je rekla Hermiona, planila z roko in ustavila �etrtošolca, ki se je nameraval zriniti mimo nje in je stiskal v roki lipovo zelen krožnik. "Zobati frizbiji so prepovedani, daj to sem," mu je strogo rekla. Fant ji je z jeznim obrazom izro�il reže�i frizbi, ji smuknil pod roko in stekel za prijatelji. Ron je po�akal, da ga ni bilo ve�, potem pa Hermioni š�apnil frizbi iz roke. "Odli�no, vedno sem si želel takšnega."

Hermionin ugovor se je izgubil sredi glasnega hihitanja; Ronova pripomba se je o�itno zdela sila zabavna Lavender Brownovi. Ko je šla mimo, se je še kar smejala in se ozirala �ez ramo k Ronu. Videlo se je, da je prav zadovoljen s sabo. Strop Velike dvorane je bil vedro modre barve, prepreden z rahlimi prameni oblakov - prav kakor kvadrati neba, vidni skozi visoka okna. Medtem ko so se basali z mo�nikom in jajci s slanino, sta Harry in Ron povedala Hermioni, v kakšno zadrego ju je prejšnji ve�er spravil pogovor s Hagridom. "Pa saj ne more resno pri�akovati, da bomo še naprej hodili na nego �arobnih živali!" je rekla vznemirjeno. "Ho�em re�i, saj kdaj pa je kateri od nas pokazal... saj vesta... kakšno navdušenje?" "Pa prav za to gre!" je rekel Ron, potem ko je pogoltnil eno celo ocvrto jajce. "Ker nam je Hagrid vše�, smo se pa� še najbolj potrudili pri njem. On pa misli, da nam je bil vše� njegov neumni predmet. A res misliš, da bo šel kdo delat mo�erada iz nege?" Harry in Hermiona nista niti odgovorila - ni bilo potrebe. Popolnoma jasno jima je bilo, da iz njunega letnika ni nikogar, ki bi še naprej hodil k negi �arobnih živali. Ogibali so se Hagridovega pogleda in se prav mla�no odzvali, ko je deset minut zatem odšel od u�iteljske mize in jim veselo pomahal. Potem ko so pozajtrkovali, so ostali kar tam - �akali so na profesorico �McHudurro, da pripotuje do njih od u�iteljske mize. To leto je bila razdelava urnikov bolj zapletena kot sicer, kajti �McHudurra je morala pri vsakomer najprej preveriti, ali je dosegel potrebne ocene v 'sovi', da bi lahko zdaj nadaljeval v 'mo�eradu'. Hermiona je takoj dobila dovoljenje, da hodi naprej k urokom, obrambi pred temnimi silami oziroma veš�inami (kakor se je na tej višji stopnji uradno imenoval ta predmet), spreminjanju oblike, rastlinoslovju, numerologiji, runopisju in �arobnim napojem oziroma zvarkarstvu - o�itno se jim je zdelo, da se �arobni napoji slišijo na tej stopnji premalo u�eno. Tako je brez obiranja stekla k svoji prvi uri - k runopisju. Pri Nevillu je trajalo malo dlje, preden se je vse razjasnilo; njegov okrogli obraz je kazal tesnobo, medtem ko je �McHudurra šla �ez njegovo prijavnico in jo primerjala z rezultati S. O. V. E. "Rastlinoslovje - v redu," je rekla. "Profesorica Ochrowtova bo navdušena, ko vas bo videla z 'izjemno' sovo v njenem predmetu. In 'presega pri�akovanja' v obrambi pred temnimi silami vas tudi kvalificira. Problem pa je pri spreminjanju oblike. Obžalujem, Velerit, ampak 'sprejemljivo' pa res ni dovolj, da bi nadaljevali na mo�eradni ravni, kratko malo ne zdi se mi, da bi bili kos u�ni snovi." Neville je pobesil glavo. Profesorica �McHudurra je bolš�ala vanj skozi svoja kvadratasta o�ala. "�emu si pa želite napredovati pri spreminjanju oblike? Sploh nisem imela vtisa, da vam je v kakšno posebno veselje." Neville je klavrno izmomljal nekaj o babici, ki da bi rada... "Hmf," je pihnila �McHudurra. "Skrajni �as je, da se vaša babica nau�i ponašati se z vnukom, kakršnega ima, ne pa s takšnim, kakršnega naj bi imela, �e bi bilo po njenem - še sploh pa po tistem, kar se je zgodilo na Ministrstvu." Neville je postal �isto rožnat in je ves zbegan zamežikal; profesorica �McHudurra mu še nikoli ni rekla ni� priznavalnega. "Obžalujem, Velerit, ampak ne morem vas spustiti med svoje mo�erade. Vidim pa, da imate 'presega pri�akovanja' pri urokih zakaj ne bi poskusili torej tam?"

"Babici se zdijo uroki prelahki," je zmomljal Neville. "Vpišite uroke," je rekla �McHudurra, "pa bom Augusti v pisemcu pojasnila, da uroki niso nujno nepomemben predmet samo zato, ker sama v njih ni zdelala niti sove." Z rahlim nasmeškom spri�o nejevernega veselja na Nevillovem obrazu je s palico potrkala po praznem urniku in mu ga izro�ila izpisanega s podrobnostmi o u�nem razporedu. Potem se je obrnila k Parvati Patil. Ta jo je najprej vprašala, ali vedeževanje še vedno u�i Firenze, tisti �edni kentaver. "Letos se izmenjuje s profesorico Trelawneyjevo," je rekla �McHudurra s podtonom neodobravanja v glasu; dobro se je vedelo, da vedeževalstva kot predmeta nima v �islih. "Šesti letnik prevzema Trelawneyjeva." Parvati se je pet minut zatem odpravila na vedeževalstvo - greben ji je po vsem videzu malce uplahnil. "No, da vidiva, Potter, Potter..." je rekla profesorica �McHudurra s pogledom v svoji beležnici, medtem ko se je obrnila k Harryju. "Uroki, obramba, rastlinoslovje, spreminjanje oblike... vse v redu. Moram re�i, da me je vaša ocena v spreminjanju oblike razveselila, Potter - zelo razveselila. Ampak zakaj se niste prijavili za �arobne napoje oziroma zvarkarstvo? Sem mislila, da si želite postati auror?" "Saj sem si, ampak vi ste mi rekli, da moram v sovi dobiti izjemno, gospa profesor." "In to je tudi držalo, dokler je bil u�itelj profesor Raws. A profesor Toastwamp nima ni� proti temu, da se k njemu kot mo�eradi vpišejo dijaki, ki so kot sove dobili oceno 'presega pri�akovanja'. Bi želeli študirati �arobne napoje ali ne?" "Želel že," je rekel Harry, "samo nobenih knjig nisem kupil in nobenih sestavin ali sploh �esarkoli..." "Prepri�ana sem, da vam bo profesor Toastwamp lahko posodil kaj svojega," je rekla �McHudurra. "Zelo dobro, Potter, tu imate urnik. Aha, ko sva že pri tem - dvajset nadebudnežev se je že prijavilo za gryfondomsko ekipo v quidditchu. V doglednem �asu vam bom posredovala seznam, da boste po svoji presoji odlo�ili, kdaj naj bodo preverjanja." Nekaj minut zatem je Ron zvedel, da lahko vpiše iste predmete kot Harry, in skupaj sta šla od mize. "Poglej," je navdušeno rekel Ron, ko je pogledal na svoj urnik, "zdajle imava prosto uro... in po odmoru še eno... pa po kosilu tudi... super!" Vrnila sta se v skupno sobo, ki je bila prazna - �e ne štejemo pol ducata sedmošolcev in sedmošolk, med njimi tudi Katie Bell, edine preostale �lanice tiste prvotne gryfondomske ekipe v quidditchu, v katero se je vklju�il Harry v prvem razredu. "Se mi je kar zdelo, da boš ti, bravo," je zaklicala �ez sobo in pokazala proti kapetanski zna�ki na Harryjevih prsih. "Ko boš imel preverjanje, me pa obvesti!" "Ne bodi no neumna," je rekel Harry, "tebi se ni treba ni� dokazovati, že pet let te gledam, kako igraš..." "Tako ne smeš štartati," ga je posvarila. "Saj ne moreš vedeti, ali ni tam zunaj kdo, ki je veliko boljši od mene. Dogajalo se je že, da so šle dobre ekipe po zlu, ker so kapetani puš�ali igrati samo stare znance, ali pa so spravljali noter svoje prijatelje..." Ronu se je videlo, da mu je malce nerodno, in za�el se je igrati z zobatim frizbijem, ki ga je Hermiona zaplenila �etrtošolcu. Zobati frizbi je zabren�al po sobi, ren�al je in skušal izgristi tapiserije. Krivošapove rumene o�i so mu sledile, in ko mu je priletel preblizu, je zapihal.

Uro zatem sta nerada zapustila son�no skupno sobo in se odpravila v u�ilnico za obrambo pred temnimi silami oziroma veš�inami, ki je bila štiri nadstropja niže spodaj. Hermiona je že �akala v vrsti zunaj, v naro�ju je držala kopico težkih knjig in imela je trpin�en izraz. "Pri runopisju smo dobili toliko za doma�o nalogo," je rekla zaskrbljeno, ko sta se ji Harry in Ron pridružila. "Štiri decimetre eseja, dva prevoda, pa še vse tole moram prebrati do srede!" "Hudo," je zazehal Ron. "Kar po�akaj," je zamerljivo rekla. "Stavila bi, da nam bo Raws naložil še ve�." Medtem so se odprla vrata u�ilnice in na hodnik je stopil Raws. Kot vedno sta mu brezkrvni obraz obrobljali zavesi mastnih �rnih las. Vrsta je nemudoma umolknila. "Noter," je rekel. Ko so vstopali, se je Harry razgledal. Raws je prostoru že dal svoj pe�at; bilo je še bolj turobno kot sicer, kajti prek oken je navlekel zavese, tako da so sobo osvetljevale sve�e. Stene so krasile nove slike, med njimi so mnoge prikazovale ljudi, ki so o�itno trpeli, saj so imeli strašne poškodbe ali pa �udno zvite okon�ine. Nih�e se ni oglasil, medtem ko so sedali in se ozirali po teh sen�nih, grozljivih podobah. "Nisem vam rekel, da vzemite ven knjige," je rekel Raws, zaprl vrata in šel za kateder, tako da je zdaj stal nasproti razredu. Hermiona je urno spustila svoj izvod Iz o�i v o�i z nevidnim nazaj v torbo in ga potisnila pod stol. "Imel bom govor in zahtevam vašo popolno pozornost." �rne o�i so mu šle prek njihovih vznaknjenih obrazov, na Harryjevem pa obstale za drobec hipa dlje kot pri drugih. "U�iteljev tega predmeta ste imeli doslej menda pet." Menda... kakor da ne bi vsakega med njimi videl priti in oditi, vsakokrat z upanjem, da boš naslednji ti, Raws, je pomislil Harry, ki ga je kar kuhalo. "Ti u�itelji so imeli seveda vsak svojo osebno metodo in prioritete. Glede na vso to zmedo me presene�a, da vas je toliko, ki ste v tem predmetu nastrgali za svojo sovo. Še celo bolj presene�en bom, �e ne boste cepnili na ravni mo�eradov, kajti 'Mojstrsko �arošolstvo - Edukacija oziroma pozneje tudi Evalvacija na ravni diplome' je še precej bolj zahtevno." Za�el je hoditi naokrog po robu sobe. Zdaj je govoril s pritišanim glasom; razred je zvijal vratove, da jim ni ušel iz pogleda. "Temne veš�ine ali vede," je rekel Raws, "so mnoge, raznovrstne in ve�ne. Boj z njimi je kakor boj proti mnogoglavi pošasti, ki ji, brž ko ji odsekaš eno glavo, požene druga, še hujša in pametnejša. To, proti �emur se bojujete, je neustaljeno, spreminjasto in neuni�ljivo." Harry je strmel v Rawsa. Eno je spoštovati temne vede kot nevarnega nasprotnika, nekaj �isto drugega pa govoriti o njih, kakor je zdaj po�el Raws, z ljube�o nežnostjo v glasu. "Vaše obrambe," je rekel Raws malce bolj na glas, "morajo biti potemtakem prav tako gibke in iznajdljive kot vede, ki se jim želite postaviti v bran. Te podobe," pokazal je na nekatere, medtem ko je šel mimo, "nam lepo prikazujejo, kaj se zgodi tistim, ki trpijo od, na primer, kletve križanih..." pomahal je z roko proti �arovnici, ki je o�itno vreš�ala v agoniji - "ki okušajo morakvarjev poljub..." �arovnik brez iskre razumnosti v o�eh se je zvit v dve gube hulil ob steni - "ali ki izzovejo inferijev napad!" Na zadnji sliki je bilo videti le

krvavo gmoto na tleh. "Potemtakem so se inferiji res spet pojavili?" je z visokim glasom rekla Parvati Patil. "Je to onkraj dvoma - jih Saj Veste Kdo uporablja?" "Ta je tudi v preteklosti že uporabljal inferije," je rekel Raws, "to pa pomeni, da boste ravnali po pameti, �e boste domnevali, da jih utegne spet. Zdaj pa..." Po drugi strani u�ilnice se je odpravil naokrog nazaj h katedru in razred je pri tem spet sledil s pogledi njegovim korakom in valovanju temne halje za njim. "... kolikor vem, ste popolni novinci, kar se ti�e rabe nebesednih zarekov. V �em je prednost takega uroka?" Hermionina roka je planila kvišku. Raws si je vzel �as, da se je ozrl tudi po vseh drugih, ko pa je videl, da mu ne preostane nobena izbira, je kratko rekel: "No dobro - gospodi�na Grangerjeva?" "Nasprotnik ni vnaprej opozorjen, kakšno �arovnijo nameravate izvesti," je rekla Hermiona, "in tako imate drobec sekunde prednosti." "Odgovor, ki je skoraj dobesedno vzet iz Klasi�ne zaklinjanke za šesti razred," je omalovažujo�e rekel Raws (v nasprotnem kotu je Malfoy prezirljivo pihnil), "ki pa je pravilen, kar se ti�e bistva. Tako je - kdor napreduje do te ravni, da lahko �ara, ne da bi izrekal zareke, si pridobi pri zaklinjanju prednost presene�enja. Tega seveda ne zna vsak �arovnik; gre za potrebno koncentracijo in umsko mo�, ki je nekateri," in pogled mu je spet posmehljivo zataval k Harryju, "ne premorejo." Harry je vedel, da ima Raws v mislih prejšnje leto in šlamastiko pri u�enju brambovije. Ni pobesil pogleda; srepel je nazaj, dokler o�i ni odmaknil Raws. "Razdelili se boste," je nadaljeval ta, "po parih. Naj eden v paru poskusi brez govorjenja za�arati drugega. Oni pa naj enako mol�e poskusi za�ar zavrniti. Kar na delo." �eprav Raws tega ni vedel, je bil Harry leto poprej nau�il vsaj polovico razreda (vse, ki so bili pri DA), kako se izvaja š�itni zagovor. Vendar pa ni tega zagovora še nobeden izpeljal brez govorjenja. Sledilo je, kakor je bilo pri�akovati, kar nekaj goljufanja; mnogi so zagovor pa� šepetali, namesto da bi ga izrekli na glas. Zna�ilno je bilo, da se je Hermioni po desetih minutah že posre�ilo, da je zavrnila Nevillov zmomljani žolconogi zarek, ne da bi izrekla eno samo besedico - dosežek, si je bridko mislil Harry, ki bi ji pri vsakem normalnem u�itelju nedvomno prislužil njenih dvajset to�k za Gryfondom, Raws pa se zanj ni zmenil. Medtem ko so se urili, je švigal med njimi, da je bil kot vselej podoben prevelikemu netopirju, le pri Harryju in Ronu, ki jima ni in ni šlo, se mu je korak poobotavljal. Ron, ki naj bi za�aral Harryja, je bil že ves zaripel v obraz. Tesno je stiskal ustnice, ko se je skušal obvarovati skušnjave, da bi zagovor izmrmral. Harry je z vzdignjeno palico ves napet �akal, kdaj bo lahko zavrnil zarek, ki je postajal vse manj verjeten. "Weasley, tole je beda," je �ez nekaj �asa rekel Raws. "Dajte, vam bom jaz pokazal..." Nameril je svojo palico proti Harryju tako naglo, da se je ta odzval nagonsko; povsem je bil pozabil na nebesedne zareke in zavpil: "Protego!" Njegov š�itni zagovor je bil tako mo�an, da je Rawsa vrglo iz ravnotežja in je zadel ob klop. Ves razred se je ozrl in je zdaj gledal Rawsa, kako se namrš�en postavlja pokonci. "Se spominjate, da sem vam rekel, da vadimo nebesedne za�are, Potter?" "Ja," je odrezal Harry.

"Ja, gospod." "Mene pa res ni treba obkladati z gospodom." Besede so mu ušle, še preden se je zavedel, kaj pravi. Nekaj navzo�ih je kar sapo lovilo, med njimi tudi Hermiona. Za Rawsovim hrbtom pa so se Ron, Dean in Seamus priznavalno režali. "Pripor, v soboto zve�er, v mojem kabinetu," je rekel Raws. "Nesramnosti ne bom prenašal od nikogar, Potter... niti od Izbranca." "To je bilo sijajno, Harry!" se je kar dušil od smeha Ron, ko so kmalu zatem varno odhajali iz u�ilnice. "Tega res ne bi bil smel re�i," je rekla Hermiona in se namrš�ila še Ronu. "Kaj te je pi�ilo?" "�e mogo�e nisi opazila - poskusil me je uro�iti!" je kuhalo Harryja. "Tega sem sit še od pouka brambovije! Zakaj si za spremembo ne omisli novega poskusnega zaj�ka? In kaj se sploh gre Dumbledore, da mu dovoli predavati obrambo? Si ga slišala, kako je govoril o temnih veš�inah? Rad jih ima! Vse tiste besede o neustaljenosti, neuni�ljivosti..." "No," je rekla Hermiona, "meni se je slišalo, kot da bi ti govoril." "Jaz?" "Ja, ko si nam pripovedoval, kako je, �e se spopadeš z Mrlakensteinom. Rekel si, da ne gre samo za to, da si napiflan kopice zarekov, rekel si, da si tam ti sam, tvoji možgani in tvoj pogum - no, ali ni tega govoril zdaj Raws? Da ne gre pravzaprav za ni� drugega kot za pogum in domiselnost?" Harry je bil spri�o tega, da so se ji zdele njegove besede vredne, da se jih nau�i na pamet kot Klasi�no zaklinjanko, tako razorožen, da ji sploh ni ugovarjal. "Harry! Hej, Harry!" Harry se je ozrl; Jack Sloper, eden od tolka�ev v lanski gryfondomski ekipi za quidditch, je hitel za njim z zvitkom pergamenta. "Zate," je zadihano rekel. "Poslušaj, slišim, da si novi kapetan. Kdaj boš pa izbiral ekipo?" "Ne vem še zagotovo," je rekel Harry, ki si je na tihem mislil, da bi moral imeti Sloper veliko sre�o, �e bi se rad spet uvrstil. "Boš že obveš�en." "No fino. Upal sem, da bo že ta konec tedna..." Ampak Harry ni poslušal; prepoznal je bil namre� tenko, nakrivljeno pisavo na pergamentu. Zapustil je Sloperja sredi stavka in odhitel z Ronom in Hermiono, spotoma pa razvijal pergament. Dragi Harry, to soboto bi rad za�el najine inštrukcije. Lepo prosim, pridi v mojo pisarno okrog osme zve�er. Upam, da ti je prvi dan, ko si spet v šoli, prijeten. S spoštovanjem, Albus Dumbledore P. S.: Kisline dobrine mi gredo v slast. "Kisline dobrine mu grejo v slast?" je ves zbegan rekel Ron, ki je bral Harryju �ez rame. "To je geslo, s katerim prideš mimo gargojle pred njegovo delovno sobo," je tiho

rekel Harry. "Ha! Rawsu tole ne bo vše�... Ne bo me mogel držati v svojem arestu!" Ves odmor so Harry, Ron in Hermiona razmišljali, v �em neki bo Dumbledore pou�eval Harryja. Ron je bil mnenja, da bodo to najbolj verjetno kaki spektakularni za�ari in zareki, ki jih tudi Jedci smrti ne poznajo. Hermiona je rekla, da so takšne re�i nezakonite, in zdelo se ji je veliko bolj verjetno, da bi rad Dumbledore Harryja pou�eval v obrambni magiji. Po koncu odmora je šla na numerologijo, medtem ko sta se Harry in Ron vrnila v skupno sobo in se tam nerada lotila doma�e naloge za Rawsa. Ta se je izkazala za tako zapleteno, da še nista kon�ala, ko se jima je Hermiona spet pridružila v odmoru po kosilu. Z njeno pomo�jo je šlo potem veliko hitreje. Ravno so kon�ali, ko je pozvonilo za popoldansko dvojno uro �arobnih napojev, tako da so se spustili po dobro znani poti dol v osr�je glavnega grajskega stolpa, v u�ilnico sredi temnic, ki je bila vsa ta dolga leta Rawsova. Ko so prispeli na hodnik, so videli, da je na mo�eradno raven pouka napredovalo v �arobnih napojih oziroma zvarkarstvu samo ducat dijakov in dijakinj. Crabbu in Goylu se o�itno ni posre�ilo, da bi dosegla zahtevano oceno S. O. V. E., vseeno pa so se prebili naprej štirje spolzgadje, med njimi tudi Malfoy. Tu so bili tudi štirje drznvraanci, pa še pihpufovec Ernie Macmillan, ki je bil Harryju simpati�en, �eprav se je vedel dokaj domišljavo. "Harry," je pompozno rekel Ernie in pokazal z roko proti Harryju, "dopoldne pri obrambi pred temnimi silami nisva dobila priložnosti, da bi spregovorila. Meni se je ura zdela posre�ena, ampak zaš�itni zagovor je za nas, ki smo veterani DA, že lanski sneg... pa vidva, Ron, Hermiona - kako vama gre?" Preden sta utegnila re�i še kaj ve� kot "v redu", so se vrata je�e odprla in skoznje je prišel Toastwampov trebuh, temu pa je sledil še imetnik, ki so mu mrožji brki valovili nad nasmejanimi usti, in s še posebnim navdušenjem pozdravil Harryja in Zabinija. Prav nenavadno, ampak je�a je bila že polna hlapin in �udnih vonjev. Harry, Ron in Hermiona so z zanimanjem vohljali, ko so šli mimo velikih brbotavih kotlov. Spolzgadje so se usedli za svojo mizo, enako tudi drznvraani. Tako Harryju, Ronu in Hermioni ni preostalo ni� drugega, kot da si delijo omizje z Erniejem. Izbrali so si mizo najbliže zlatastemu kotlu, iz katerega se je širila tako zapeljiva vonjava, kakršne Harry še nikoli ni vdihaval: hkrati ga je spominjala na melasno torto, na leseni vonj metliš�a in na kdove kaj cvetli�nega, kar je, kot se mu je zdelo, morda kdaj vohal v Jazbini. Odkril je, da zelo po�asi in globoko diha in da ga hlapi tega zvarka napolnjujejo kot kaka pija�a. Neopazno se je v njem razlezlo silno zadovoljstvo; nasmehnil se je �ez mizo Ronu in ta mu je nasmeh lenobno vrnil. "No torej, no torej, no torej," je govoril Toastwamp, �igar obilna silhueta je migetala skozi mr� mnogih izparin. "Na mize z vašimi tehtnicami in zvarkarskim priborom, in upam, da niste pozabili prinesti vsak svoje kopije Zvarkarstva za višjo stopnjo..." "Gospod?" je rekel Harry in vzdignil roko. "Kaj bo dobrega, Harry?" "Jaz pa nimam knjige, pa tudi tehtnice in sploh ni� ne - pa Ron tule tudi ne - nisva vedela, da ustrezava za mo�erada, a veste..." "Oh, to - profesorica �McHudurra mi je omenila... ni� ne skrbite, dragi moj fant, naj vas ni� ne skrbi. Danes lahko uporabita sestavine iz šolskih zalog, prepri�an pa sem tudi, da vama bomo našli kako tehtnico, tukajle je pa tudi manjša zaloga starih knjig, ki bodo zadoš�ale, dokler si jih ne naro�ite pri Lepopisu in pivniku..."

Toastwamp je zakora�il h kotni kredenci, malo pobrskal in se vrnil z dvema dokaj zdelanima primerkoma Zvarkarstva za višjo stopnjo Libacija Borage. Harryju in Ronu ju je izro�il skupaj z dvema že potemnelima tehtnicama. "Zdaj pa," je rekel, ko se je vrnil pred kateder in napihnil že tako štrle�e oprsje, tako da je kazalo, da mu bo to dejanje potrgalo gumbe s telovnika, "pripravil sem vam nekaj zvarkov, toliko da si jih pogledate, saj veste, ker utegnejo biti zanimivi. Takšne re�i boste znali sami cimprati, potem ko si boste pridobili diplomo iz mojstrskega �arošolstva v zvarkarstvu. �etudi teh zvarkov sami še niste pripravljali, pa ste gotovo že slišali zanje. Bi mi kdo znal povedati, kaj bi bilo tole?" Pokazal je proti kotlu, ki je bil najbliže spolzgadji mizi. Harry se je malce privzdignil, toliko da je videl, da notri povreva nekaj, kar se ni razlikovalo od navadne vode. Hermionina izurjena roka je planila kvišku pred katerokoli drugo in Toastwamp je pokazal nanjo. "Tole je reserum, brezbarven zvarek brez vonja, ki te, �e ga zaužiješ, prisili, da govoriš resnico," je rekla Hermiona. "Zelo dobro, zelo dobro!" je zadovoljen rekel Toastwamp. "No," je nadaljeval in pokazal proti kotlu pri drznvraanski mizi, "tale je tudi dokaj znan... zadnje �ase ga omenjajo razni letaki Ministrstva... kdo bi vedel...?" Hermionina roka je bila spet najhitrejša. "Gre za mnogobitni napoj, gospod," je rekla. Tudi Harry je prepoznal blatasto, polagoma brbotajo�o snov v drugem kotlu, vendar ni ni� zameril Hermioni, da je pobrala lovorike za odgovor. Prav njej se je bilo v drugem razredu tudi posre�ilo, da ga je zvarila. "Imenitno, imenitno! No, kaj pa tale... ja, dragica?" je rekel Toastwamp, ki se je zdaj, ko je Hermionina roka spet planila kvišku, že kar muzal. "To je amortencija!" "Prav res. Skoraj se mi zdi neumno, da sprašujem," je rekel Toastwamp, ki se mu je videlo, da je naredila nanj silen vtis, "ampak domnevam, da veste, kako naj bi u�inkovala?" "Kot najmo�nejši ljubezenski napoj sploh!" je rekla Hermiona. "Imate povsem prav! Domnevam, da ste jo prepoznali po njenem zna�ilnem sijaju, ki spominja na biserno matico?" "In pa po tem, ker se para vzdiguje v zna�ilnih vibah," je rekla Hermiona navdušeno, "menda pa tudi diši vsakomur druga�e, pa� glede na to, kaj posameznika priteguje, tako da jaz na primer voham sveže pokošeno travo in nov pergament in..." Tu pa je malce zardela in ni dokon�ala stavka. "Vas smem vprašati po imenu, dragica?" je rekel Toastwamp, ki se ni menil za njeno zadrego. "Hermiona Granger sem." "Granger? Granger? Ste mogo�e v sorodu s Hectorjem Dagworth-Grangerjem, ustanoviteljem Kar najbolj velevredne zvarkarske družbe?" "To pa mislim, da ne, gospod. Veste, sem bunkeljskega porekla." Harry je videl Malfoya, kako se nagiba k Nottu in mu nekaj šepe�e; oba sta se zahahljala, Toastwamp pa ni pokazal kake osuplosti; nasprotno, kar zasijal je in potem pogledoval od Hermione k Harryju, ki je sedel poleg nje. "Aha - ena mojih najboljših prijateljic je bunklja po rodu, pa je najboljša v našem letniku! Domnevam, da je prav tole prijateljica, ki ste mi jo omenili, Harry?"

"Res je, gospod," je rekel Harry. "No lepo, gospodi�na Grangerjeva, Gryfondomu ste pravkar pošteno prislužili dvajset to�k," je prijazno rekel Toastwamp. Malfoy je bil na pogled takšen kot takrat, ko ga je Hermiona boksnila v obraz. Hermiona se je z žare�im obrazom ozrla k Harryju in šepnila: "A si mu res rekel, da sem najboljša v letniku? Oh, Harry!" "Saj, kaj pa je to tako posebnega?" je šepnil Ron, ki je bil videti kdove zakaj nejevoljen. "Saj si najboljša v letniku - jaz bi mu tudi povedal, �e bi mene vprašal!" Hermiona se je nasmehnila, obenem pa dala prst na ustnice, �eš da je treba poslušati, kaj pripoveduje Toastwamp. Ron je bil videti rahlo slabe volje. "Amortencija v resnici seveda ne prikli�e ljubezni. Ljubezen je nemogo�e iz trte izviti. Ne, povzro�ila bo zgolj hudo zatelebanost ali obsedenost. Verjetno je najnevarnejši in najmo�nejši zvarek v tej sobi - brez skrbi," je rekel, resnobno kimaje proti Malfoyu in Nottu, ki sta se dvome�e nasmihala. "Ko bosta videla toliko od življenja, kot sem videl jaz, potem ne bosta devala v ni� mo�i obsedenske zaljubljenosti... Zdaj," je rekel, "bi bil pa že �as, da se lotimo dela." "Gospod, niste nam povedali, kaj je v temle kotlu," je rekel Ernie Macmillan in pokazal proti �rnemu kotli�ku na Toastwampovem katedru. Zvarek v kotli�ku je veselo pljuskal; bil je barve staljenega zlata in velike kaplje so skakljale nad gladino kot zlate ribice, �eravno se ni prav ni� prelilo. "Aha," je spet rekel Toastwamp. Harry je bil prepri�an, da sploh ni pozabil na zvarek, ampak je samo na ljubo dramati�nosti po�akal, da ga vprašajo. "Pa res. Tole, damice in gospodi�i, je kar se da nenavaden napoj, ki se mu uradno pravi felix felicis. �e kaj vem," se je z nasmeškom ozrl spet k Hermioni, ki ji je ušel glasen vdih, "potem vam je znano, kako u�inkuje ta felix felicis, po doma�e feliksir, gospodi�na Grangerjeva?" "Tole je uteko�injena sre�a," je razburjeno rekla. "Sre�o ti prinese!" Vsi v razredu kot da bi bili sedli malce više. Od Malfoya je Harry zdaj videl le še teme z mehkimi plavimi lasmi, kajti fant je nazadnje namenjal Toastwampu popolno in nedeljeno pozornost. "To�no tako, še deset to�k za Gryfondom. Drži, hecen zvar�i� vam je tale feliksir�ek," je rekel Toastwamp. "Grozno težko ga je zvariti, in �e gre kaj narobe, gre strašno narobe. A �e ga zvarite, kakor je treba, tako kot sem tegale jaz, potem boste odkrili, da se vsa vaša prizadevanja kon�ujejo z ve�jim ali manjšim uspehom... vsaj dokler u�inek ne poneha." "Zakaj ga pa ljudje ves �as ne pijejo, gospod?" je zvedavo rekel Terry Boot. "Zato ne, ker pretirana raba povzro�a vrtoglavost, zaletavost in nevarno mero samozaupanja," je rekel Toastwamp. "Preve� dobrega, saj veste... v ve�jih koli�inah je hudo strupen. �e pa ga zauživate z mero in na vsake kvatre..." "Vi ste ga kdaj zaužili, gospod?" je z velikim zanimanjem vprašal Michael Corner. "Dvakrat, odkar živim," je rekel Toastwamp. "Prvi�, ko sem imel štiriindvajset let, drugi� pa pri sedeminpetdesetih. Dve jedilni žlici med zajtrkom - dva popolna dneva." Sanjavo se je zazrl v daljavo. Najsi je igral ali ne, u�inek se je Harryju zdel posre�en. "In natanko to," je rekel Toastwamp, ki se je po vsem videzu vrnil iz oblakov, "tudi ponujam kot nagrado pri današnji uri." Nastala je tišina, v kateri se je vsak klokot in brbot okoliških zvarkov slišal kakor

podeseterjen. "Stekleni�ica feliksirja," je rekel Toastwamp, izvlekel iz žepa res miceno stekleni�ico s plutovinastim zamaškom in jim jo pokazal. "Dovolj za dvanajst ur dobre sre�e. Od zore pa do mraka se vam bo nasmihala v vsem, �esar se boste polotili. Vendar pa vas moram posvariti, da je felix felicis substanca, ki je prepovedana na uradnih tekmovanjih... na primer športnih, ali pa izpitih oziroma volitvah. Zatorej ga sme zmagovalec uporabiti izklju�no na kak navaden dan... potem pa naj kar gleda, kako se bo navaden dan spremenil v izrednega! No," je rekel na lepem ves �il, "in kako si boste priborili to bajno nagrado? Za za�etek polistajte na stran deset Zvarkarstva za višjo stopnjo. Ostalo nam je še malce ve� od ene cele ure, kar je, mislim, dovolj �asa za spodoben poskus, da scimprate napoj živega mrli�a. Vem, da je ta bolj zamotano sestavljen kot karkoli, kar ste poskusili zvariti doslej, in od nikogar ne pri�akujem že kar popolnosti. Ampak kdor se bo najbolje izkazal, dobi tale feliksir�i� tukajle. Zdaj pa kar na delo!" Slišalo se je struganje, ko so pritegnili predse vsak svoj kotli�ek, pa glasno žvenketanje, ko so za�eli v skodele dodajati uteži, a spregovoril ni nih�e. Zbranost v prostoru je bila tolikšna, da bi se dala rezati. Harry je videl, kako Malfoy mrzli�no lista po svojem izvodu Zvarkarstva za višje stopnje. Bolj jasno se že ne bi dalo videti, da bi Malfoyu ta dan sre�a res prav prišla. Harry se je brž sklonil nad scefrano knjigo, ki mu jo je posodil Toastwamp. Nejevoljen je odkril, da je prejšnji uporabnik po�e�kal strani, tako da so bili robovi prav tako �rni kot natisnjeni deli. Sklonil se je še niže, da bi razbral sestavine (celo tukaj si je prejšnji imetnik pisal opombe in nekaj pre�rtaval), potem pa odhitel h kredenci, da si poiš�e, kar bi potreboval. Ko je hitel nazaj k svojemu kotli�u, je videl Malfoya, kakor kar se da hitro seklja baldrijanove koreninice. Vsi so se ozirali, kaj po�nejo drugi - pri zvarkih je imel pouk ta svoj plus in minus, da je bilo težko delati sam zase. Deset minut pozneje je bil prostor poln modrikaste pare. Najdlje je prišla seveda Hermiona. Njen zvarek je že spominjal na "gladko teko�ino barve �rnega ribeza", o kateri je pisalo, �eš da sredi postopka ozna�uje njegov idealni potek. Potem ko je nasekljal koreninice, se je spet zatopil v knjigo. Res grozno mu je šlo na živce, ko se je moral truditi, da bi razbral navodila pod vsem tistim trapastim �e�kanjem prejšnjega imetnika, ki kdove zakaj ni bil zadovoljen z napotkom, da je treba razrezati sopoforovo zrnje, in je pripisal: Ve� soka kot z rezanjem dobiš, �e natreš s ploskim rezilom srebrnega bodala! "Gospod, a ne da ste poznali mojega dedka, Abraksasa Malfoya?" Harry je vzdignil pogled; Toastwamp je ravno hodil mimo spolzgadje mize. "Drži," je rekel Toastwamp, ne da bi pogledal proti Malfoyu, "zelo mi je bilo žal, ko sem slišal, da je preminil, �eprav to resda ni bilo nepri�akovano, zmajske norice pri njegovih letih..." In je šel naprej. Harry se je namuznjen sklonil nad svoj kotli�. Malfoy je o�itno pri�akoval, da bo Toastwamp z njim govoril kot s Harryjem ali z Zabinijem; mogo�e se je celo nadejal ve�je ali manjše mere protekcije, kakršne je bil deležen pri Rawsu. A kot je kazalo, ni mogel upati, da bi se dokopal do stekleni�ice feliksirja kako druga�e kot po zaslugi lastnega dela. Sopoforovo zrnje se ni in ni pustilo rezati. Harry je pogledal k Hermioni. "Si lahko sposodim tvoj srebrni nož?"

Nestrpno je prikimala, ne da bi odmikala o�i od svojega zvarka, ki je bil še vedno temno purpuren, �eprav bi se po trditvah v knjigi zdaj že moral spremeniti v svetel odtenek lila barve. S plosko platjo rezila je strl zrnje. Ostrmel je, ko se je izlo�ilo toliko soka, kolikor ga nikakor ne bi pri�akoval od teh nagubanih semen. Brž ga je vsega z robom dlani pometel v podstavljeni kotli� in presene�en odkril, da se je napoj nemudoma obarval natanko v odtenek, ki ga je opisoval u�benik. Vsa slaba volja zaradi prejšnjega imetnika ga je v hipu minila. Pogledal je, kaj mora narediti zdaj. Knjiga je trdila, da mora mešati v nasprotni smeri urinega kazalca, tako da se bo zvarek zbistril kakor voda. A oni je dopisal, da je treba na vsakih sedem takih mešajev dodati še enega v nasprotni smeri. Bi bilo mogo�e, da bi imel še vdrugo prav? Mešal je v levo, pridržal dih in naredil en krog v desno. U�inek je bil takojšen. Zvarek je postal kar najbolj blede rožnate barve. "Kako si pa to naredil?" je vprašala Hermiona z rde�im obrazom, ki so ji v parah iz kotli�a postajali lasje vse bolj košati, njen zvarek pa je ostajal trmasto purpuren. "Dodatno moraš pomešati še v smeri urinega..." "Ne, ne, v knjigi lepo piše, da v nasprotni smeri!" je odrezala. Skomignil je in mešal po svoje naprej. Sedemkrat v nasprotni smeri, enkrat v smeri kazalca, premor... sedemkrat v nasprotni smeri, enkrat spet v smeri kazalca... Ron na nasprotni strani mize je polglasno preklinjal; njegov zvarek je bil na pogled kot sladi�eva mezga. Harry se je razgledal. Kolikor je mogel videti, ni bilo nobenega napoja, ki bi se bil razbarval do te mere kot njegov. Ob�util je navdušenje, kakršnega v tej temnici ni ob�util še nikdar. "�as je... potekel!" je zaklical Toastwamp. "Nehajte mešati, prosim!" Po�asi je stopil med mizami in kukal v kotli�e. Ni� ni pripomnil, le tu pa tam je malce pomešal ali povohljal. Nazadnje je prišel k mizi, kjer so sedeli Harry, Ron, Hermiona in Ernie. Žalostno se je nasmehnil spri�o katranaste zmesi v Ronovem kotli�u. Šel je mimo Erniejevega mornariško modrega dekokta. Hermioninemu zvarku je odobravajo�e prikimal. Potem je zagledal Harryjevega in prek obraza se mu je razlezlo nejeverno veselje. "Nedvomni zmagovalec!" je razglasil temnici. "Sijajno, sijajno, Harry! Pri moji veri, o�itno je, da ste nasledili dar po svoji materi, kajti Lily je imela pravo rokco za zvarke, to pa res! Izvolite torej - stekleni�ka feliksirja, kakor sem obljubil, in po pameti ga porabite!" Harry je smuknil stekleni�ico zlataste teko�ine v notranji žep. �util je �udno zmes veselja spri�o besnih pogledov na obrazih spolzgadcev, pa krivde zaradi izraza neodobravanja na Hermioninem. Ron je bil videti, kot da bi ga zadela strela. "Pa kako ti je to uspelo?" je šepnil Harryju, ko sta šla iz temnice. "Sre�a menda," je rekel Harry, kajti Malfoy bi ju lahko slišal. Ko pa so bili med ve�erjo lepo na varnem za gryfondomsko mizo, se je po�util dovolj varno, da jima je povedal. Hermionin obraz je postajal ob vsaki njegovi besedi bolj kamnit. "Najbrž se ti zdi, da sem goljufal?" je rekel na koncu, znejevoljen zaradi njenega izraza. "No, ne da se re�i, da si to sam pogruntal," je zapeto rekla. "Samo druga�no navodilo kot midva je upošteval," je rekel Ron. "Lahko bi prišlo do katastrofe, a ne? Ampak tvegal je pa� - in spla�alo se mu je." Potem je zavzdihnil.

"Toastwamp bi bil lahko knjigo dal meni, ampak ne, jaz sem dobil takšno, v katero ni še nih�e nikoli ni� zapisal. Pa� pa so jo, sode� po stanju dvainpetdesete strani, pokozlali, to pa..." "�akajte no," je rekel neki glas blizu Harryjevega levega ušesa in potem je Harry že prestregel nenaden sukljaj tiste cvetli�ne dišave, ki jo je zavohal že v Toastwampovi temnici. Pogledal je �ez ramo in videl, da se jim je pridružila Ginny. "A sem prav slišala? Držal si se navodil, ki jih je nekdo pripisal v knjigo, Harry?" Videti je bila vznemirjena in jezna. Harry je pri pri�i vedel, kaj ji gre po mislih. "Ni� takšnega ni," jo je s pritišanim glasom poskusil pomiriti. "To ni tako kot, a veš, Neelstinov dnevnik. Gre samo za star u�benik, ki ga je nekdo popisal." "In ti greš meni ni� tebi ni� narediti to, kar je pa� tam na�e�kano zraven?" "Samo dva nasveta sem pobral z roba, a ma res, Ginny, ni� takšnega..." "Ginny ima prav," je rekla Hermiona, ki je nemudoma oživela. "Preveriti moramo, da ni pri tem kaj �udnega vmes. Ho�em re�i, takšna �udna navodila, kako pa naj potem veš?" "Hej!" je ogor�en rekel Harry, ko mu je iz torbe izvlekla Zvarkarstvo za višjo stopnjo in vzdignila palico. "Specialis revelio!" je rekla in ostro potolkla po naslovni platnici. Zgodilo se ni prav ni�. Knjiga je mirno ležala tam, stara in pomazana in z uhlji. "Si kon�ala?" je razdražen rekel Harry. "Ali pa boš še po�akala, da vidiš, kako bo za�ela delati hrbtne kolovrate?" "Kaže, da je vse v redu," je rekla Hermiona, ki je še naprej sumni�avo strmela v knjigo. "Ho�em re�i... da je, kot kaže, v resnici... navadna vadnica." "Dobro. Potem mi jo pa prosim vrni," je rekel Harry in jo poskusil smukniti z mize, vendar mu je ušla iz roke in razprta obležala na podu. Drugi niso gledali. Harry se je pripognil, da bi jo pobral, in pri tem je zagledal nekaj, kar je bilo na�e�kano na dnu hrbtne platnice z isto drobno, težko berljivo pisavo kot pa navodili, ki sta mu pridobili stekleni�ko feliksirja, zdaj varno skritega v paru nogavic v skrinji zgoraj v spalnici. Ta knjiga je last Polkrvnega Princa Deseto poglavje Hiša Gaunarjev Preostale ure �arobnih napojev se je Harry še naprej ravnal po napotkih Polkrvnega Princa, kjerkoli so se odmaknili od Libacija Borage, nasledek pa je bil, da je po �etrti u�ni uri Toastwamp že kar norel spri�o Harryjevih zmožnosti - rekel je, da je redkokdaj u�il koga, ki bi bil tako nadarjen. To ni bilo vše� ne Ronu ne Hermioni. �eprav jima je Harry ponudil, da bi si knjigo delili, je Ron teže razbiral pisavo, Harryja pa seveda ni mogel prositi, naj mu bere na glas, saj bi to zbujalo sume. Hermiona se je po svoji strani trmasto držala, kakor je rekla, "uradnih" navodil, res pa je postajala vse bolj jezljiva, ker so ji prinašali slabše rezultate od prin�evih. Harry se je v�asih spraševal, kdo neki bi lahko bil Polkrvni Princ. Dobival je toliko doma�ih nalog, da ni utegnil prebrati svojega Zvarkarstva od prve do zadnje strani,

vendar pa je dovolj polistal po njem, da je videl, da skorajda ni strani, kjer Princ ne bi bil �esa pripisal - in vse opombe se niti niso nanašale na zvarkarstvo. Tu pa tam je bilo najti napotke za, tako je kazalo, zareke, ki si jih je Princ sam izmišljal. "Ali pa izmišljala," je razdraženo rekla Hermiona, ko je v soboto zve�er v skupni sobi zaslišala Harryja, kako na nekatere od teh opozarja Rona. "Lahko da gre za punco. Pisava se mi že zdi bolj dekliška kot pa fantovska." "Polkrvni Princ, tako se je podpisoval," je rekel Harry. "Koliko je pa punc, ki bi bile princi in ne princese?" Po vsem sode� Hermiona ni imela odgovora. Samo namrš�ila se je in pohopsala svoj esej o "Na�elih poutelešenja", da ga ne bi ve� bral Ron, ki si je prizadeval to delati �ez mizo. Harry je pogledal na svojo uro in brž pospravil stari primerek Zvarkarstva za višjo stopnjo spet v torbo. "Pet do osmih je, bom kar šel, da ne zamudim k Dumbledoru." "Ohoo?!" je vzelo sapo Hermioni, ki se je takoj ozrla. "Vso sre�o! Midva te bova po�akala pokonci - ho�eva slišati, kaj te bo u�il!" "Upam, da bo šlo vse v redu," je rekel Ron in potem sta ga samo še spremljala s pogledom, ko je odšel skozi portretnico. Hodil je po zapuš�enih hodnikih, enkrat pa je le moral brž stopiti za neki kip, kajti izza vogala je prišla profesorica Trelawneyjeva. Nekaj si je momljala, hkrati pa mešala sveženj kart umazanega videza in med hojo brala iz njih. "Pikova dvojka: spopad," je zamrmrala, ko je šla mimo mesta, kjer se je �epe skrival Harry. "Pikova sedmica: slabo znamenje. Pikova desetka: nasilje. Pikov fant: temnolas mlad mož, mogo�e vznemirjen, ki ne mara polagalke kart..." Obstala je kot pribita prav na drugi strani Harryjevega kipa. "No, tole pa že ne more biti prav," je rekla nejevoljna in Harry jo je zaslišal, kako odhaja in spet živahno meša, medtem ko je za njo ostal samo privonj po kuhinjskem šeriju. Harry je po�akal, dokler ni bil povsem prepri�an, da je ni ve�, potem pa odhitel naprej do tistega mesta na hodniku v sedmem nadstropju, kjer je bila ob steno naslonjena ena sama gargojla. "Kisline dobrine," je rekel. Gargojla je sko�ila vstran; stena za njo je zdrsnila vkraj in pokazalo se je gibljivo krožno stopniš�e. Harry je stopil nanj in v elegantnih krogih ga je odpeljalo gor k vratom z medeninastim tolka�em, ki so držala v Dumbledorovo pisarno. Potrkal je. "Naprej," je zaslišal Dumbledorov glas. "Dober ve�er, gospod," je rekel Harry, ko je stopil v ravnateljevo pisarno. "Aha, dober ve�er, Harry. Sedi," je rekel Dumbledore z nasmeškom. "Upam, da si preživel prijeten prvi teden spet v šoli?" "Hvala, gospod," je rekel Harry. "O�itno si dejaven, ko te pa že �aka pripor!" "Ehm..." je v zadregi za�el Harry, ampak Dumbledore ni gledal posebno strogo. "Uredil sem s profesorjem Rawsom tako, da boš svojo kazen odslužil namesto to soboto raje naslednjo." "Prav," je rekel Harry, ki so mu šle po glavi nujnejše zadeve od Rawsovega pripora. Za�el se je kradoma ozirati, kje bi bilo kaj, po �emer bi lahko sklepal, kaj namerava ta ve�er po�eti z njim Dumbledore. Krožna pisarna je bila videti prav takšna kot

zmeraj: na mizicah s presli�astimi nogami so stale imenitne srebrne naprave, iz katerih sta prihajala dim in drdranje; portreti bivših ravnateljev in ravnateljic so dremali v svojih okvirih; Dumbledorov imenitni feniks Fawkes pa je �epel na svoji gredi takoj za vrati in z vedrim zanimanjem opazoval Harryja. Ni bilo videti niti, da bi bil Dumbledore prostor spraznil za vadbo v �arovniškem dvoboju. "Torej, Harry," je rekel Dumbledore z uradnim glasom. "Prepri�an sem, da se že sprašuješ, kaj sem ti namenil za te - ko ni boljšega izraza - inštrukcije?" "Res je, gospod." "No, odlo�il sem se, da je zdaj, ko že veš, kaj je petnajst let tega spodbodlo lorda Mrlakensteina, da te je poskusil pokon�ati, tudi �as, da zveš še to in ono." Nastal je premolk. "Ob koncu prejšnjega šolskega leta ste rekli, da mi boste povedali vse," je rekel Harry. Težko je bilo prikriti obtožujo�i ton v glasu. "Gospod," je dodal. "In ti tudi sem," je spokojno rekel Dumbledore. "Povedal sem ti vse, kar vem. Na tej to�ki zapuš�ava �vrste temelje dejstev in skupaj odpotujeva skozi mra�ne mo�vare spomina v goš�avje kar najbolj divjega ugibanja. Odslej, Harry, se utegnem zmotiti prav tako obžalovanja vredno kot Humphrey Belcher, ko se mu je zazdelo, da je prišel �as kotli�kov iz sira." "Vendar pa mislite, da imate prav?" je rekel Harry. "Jasno da, ampak kot sem ti že dokazal, lahko streljam prav takšne kozle kot vsi drugi. Pravzaprav so kozli, ki jih streljam, sorazmerno ve�ji, ker sem - oprosti za tole - precej pametnejši od ve�ine ljudi." "Gospod," je plašno rekel Harry, "ali ima to, kar mi boste povedali, kakšno zvezo s prerokbo? Mi bo pomagalo, da... ostanem živ?" Dumbledore je vstal in šel okrog pisalnika in mimo Harryja, ki mu je zvedavo sledil s pogledom, kako se sklanja nad omarico poleg vrat. Ko se je zravnal, je držal v rokah že poznani kamen s plitvo kotanjo, okrog katere so bile vrezane �udne oznake. Bilo je mislito. Odložil ga je na pisalno mizo pred Harryja. "Videti si zaskrbljen." Harry je mislito res pogledoval z nekaj nelagodja. Njegove poprejšnje izkušnje s to �udno pripravo so bile resda sila pou�ne, vendar tudi ni� kaj prijetne. Ko je zadnji� vznemiril vsebino, je videl veliko ve�, kot pa si je želel. Ampak Dumbledore se je smehljal. "Tokrat boš šel v mislito z menoj... in, kar bo še bolj nenavadno, z dovoljenjem." "Kam pa pojdeva, gospod?" "Na izlet po aleji spominov Boba Ogdena," je rekel Dumbledore in izvlekel iz žepa kristalno stekleni�ko, v kateri se je vrtin�ila srebrno bela snov. "Kdo pa je bil ta Bob Ogden?" "Bil je na pla�ilnem seznamu Odseka za magijski red in mir," je rekel Dumbledore. "Nekaj �asa je že, kar je umrl, a še predtem sem ga izsledil in ga pregovoril, da mi je zaupal te spomine. Pospremila ga bova na obisku, ki ga je opravil po službeni dolžnosti. �e vstaneš, Harry..." Ampak Dumbledore je imel težave, ko je skušal karafo odmašiti: kazalo je, da je poškodovana roka trda in bole�a. "A naj - a naj jaz, gospod?" "Ni treba, Harry..." Dumbledore je s palico pomeril proti stekleni�ki in zamašek je zletel ven.

"Gospod - kako ste si pa poškodovali dlan?" je spet vprašal Harry, ki je opazoval po�rnele prste z mešanico gnusa in so�utja. "Zdajle ni primeren trenutek za to zgodbo, Harry. Ne še. Domenjena sva z Bobom Ogdenom." Dumbledore je zvrnil srebrnkasto vsebino stekleni�ke v mislito in tam so se zvrtin�ili in zamigljali: ne teko�ina ne plin. "Za tabo," je rekel Dumbledore in pokazal proti skledi. Harry se je nagnil naprej, globoko zajel sapo in potopil obraz v srebrnkasto snov. �util je, kako mu stopala zapuš�ajo tla v pisarni; padal je, padal skozi vrtin�asto temoto, in potem je kar naenkrat zamežikal v slepe�o son�no svetlobo. Preden se mu je vid prilagodil, je ob njem pristal Dumbledore. Stala sta na podeželski cesti, obrobljeni z visokimi, sprepletenimi živimi mejami, pod poletnim nebom, tako svetlim in sinjim kot spomin�ice. Nekaj korakov pred njima je stal nizkorasel, zajeten mož z grozno debelimi nao�niki, ki so mu manjšali o�i v krtovska o�esca. Bral je z lesenega kažipota, ki je štrlel iz robidovja na levi strani ceste. Harry je vedel, da je to Ogden; bil je edini �lovek, do kamor je segal pogled, bil pa je tudi oble�en v �udno kombinacijo obla�il, ki si jih tako �esto izberejo neizkušeni �arovniki, kadar bi bili radi podobni bunkljem: bil je v gamašah in v fraku, pod tem pa je nosil progasto enodelno kopalno obleko. Preden je Harry utegnil kaj ve� kot zaznati njegovo �udno zunanjš�ino, se je Ogden urnih korakov že odpravil po cestici naprej. Dumbledore in Harry sta šla za njim. Ko sta stopala mimo lesenega potokaza, se je Harry ozrl k njegovima krakoma. Na tistem, ki je kazal nazaj v smer, iz katere sta prihajala, je pisalo "Zgornje Trupeltse 8 km", na kraku, ki je kazal za Ogdenom, pa "Spodnje Trupeltse 1,5 km". Malo sta hodila, ne da bi videla kaj drugega kot žive meje, širno modro nebo zgoraj in pa švistajo�o postavo v škricih tam spredaj; potem je cesta zavila v levo in se strmo spustila po bregu, tako da se jima je nepri�akovano odprl pogled na vso dolino, ki je ležala spodaj. Harry je videl vasico, brez dvoma Spodnje Trupeltse, ugnezdeno med dvema strmima hriboma, z lepo razlo�nima cerkvijo in pokopališ�em. Na drugem koncu doline je na nasprotnem klancu stala �edna graš�ina, obdana s širjavo žametno zelene trate. Strmina je bila Ogdena primorala, da je prešel v obotavljiv drnec. Dumbledore je podaljšal korake in Harry je hitel vštric. Mislil si je, da je Spodnje Trupeltse zagotovo njun kon�ni cilj, in se podobno kot tisto no�, ko sta šla iskat Toastwampa, spraševal, zakaj se mu morata bližati tako od dale�. Kmalu pa je odkril, da se glede tega, kam so namenjeni, moti. Cesta je zavila v desno, in ko sta prišla za ovinek, sta ravno še videla rob Ogdenovega fraka, kako izginja skozi vrzel v živici. Sledila sta mu na ozek kolovoz, ki sta ga obdajali še višji in še bolj divji živi meji. Ta pot je bila zvinkasta, polna kamenja in lukenj, po bregu pa se je spuš�ala prav tako kot prejšnja, in kot je kazalo, je vodila proti zaplati temnih dreves malce nižje doli. In res, kolovoz se je kmalu pretolkel do te hoste in Dumbledore in Harry sta obstala tik za Ogdenom, ki se je ustavil in je že izvlekel palico. �eprav je bilo nebo brez obla�ka, so stara drevesa pred njimi metala goste, temne, hladne sence, in kar nekaj sekund je minilo, preden so Harryjeve o�i razlo�ile poslopje, ki se je prikrivalo onkraj blodnjaka iz debel. Kraj se mu je zdel �uden za to, da si postaviš hišo, ali pa je bila �udna odlo�itev tistega, ki je pustil tako blizu naokrog še naprej rasti vse to drevje, da je zastiralo vso svetlobo in razgled po dolini spodaj. Spraševal se je, ali je

sploh naseljena: zidovi so bili mahnati in s strehe je odpadlo že toliko strešnikov, da so se ponekod videli škarniki. Okrog in okrog so jo obraš�ale koprive in s konicami segale do okenc, ki jih je debelila umazanija. Ravno ko si je rekel, da tu zagotovo ne more prebivati nih�e, pa se je eno od okenc sunkoma odprlo, da je vse zašklepetalo, in ven se je pokadil redek izpuh pare ali dima, kot kadar kdo kuha. Ogden je tiho in, tako se je zdelo Harryju, dokaj previdno stopal naprej. Ko je �ezenj zdrsnila zadnja drevesna senca, se je spet ustavil in se zazrl v vhodna vrata, na katera je kdove kdo z žebljem pribil mrtvo ka�o. Potem je nastal šelest in comp in z najbližjega drevesa je sko�il dol razcapanec, tako da je pristal na noge tik pred Ogdenom. Ta je tako urno sko�il nazaj, da je stopil na škrice svojega fraka in se opotekel. "Nisi prisr�no sprejet." Mož, ki je stal pred njim, je imel košate lase, pa tako umazane z blatom, da bi utegnili biti katerekoli barve. Manjkalo mu je nekaj zob. Imel je drobne, temne o�i, ki so gledale navzkriž. Pogled nanj bi lahko bil komi�en, a ni bil; u�inek je bil grozljiv in Harryju se ni zdelo prav ni� za malo, ko je Ogden naredil nekaj dodatnih korakov nazaj, preden se je oglasil. "E - dober dan. Prihajam z Ministrstva za �arovne..." "Nisi prisr�no sprejet." "E - oprostite, ampak - ne razumem," je živ�no rekel Ogden. Harryju se je zazdel Ogden sila omejen; tujec se je ja jasno izrazil, še posebno ker je v eni roki vihtel palico, v drugi pa kratek in dokaj krvav nož. "Ti si ga seveda razumel, Harry, kajne?" je tiho rekel Dumbledore. "Jasno," je rekel Harry rahlo zbegan. "Kako da Ogden ne...?" Ko pa mu je pogled spet našel mrtvo ka�o na vratih, je nenadoma doumel. "Govori ka�ji jezik?" "Tako je, ka�ji jezik oziroma s�esnjenš�ino govori," je prikimal nasmejani Dumbledore. Razcapanec se je zdaj z nožem v eni roki in s palico v drugi bližal Ogdenu. "�akajte no..." je za�el Ogden, ampak bilo je prepozno: treš�ilo je in že se je znašel na tleh in se držal za nos, medtem ko mu je izmed prstov štrcala lepka, rumenkasta nesnaga. "Morfin!" je nekdo glasno rekel. Iz podrtije je prihitel starejši možak in zaloputnil vrata za sabo, tako da se je mrtva ka�a klavrno zazibala. Bil je nižji od onega, pa �udne rasti; ple�a je imel zelo široka, roke pa predolge, in skupaj z živimi rjavimi o�mi, kratkim strniš�em las in zgubanim obrazom mu je to dajalo videz mo�ne stare opice. Obstal je poleg moža z nožem, ki se je zdaj davil od smeha ob pogledu na leže�ega Ogdena. "Z Ministrstva, a?" je rekel starejši mož proti Ogdenu. "Tako je!" je jezno rekel Ogden in se tapljal po obrazu. "Vi pa ste, �e se ne motim, gospod Gaunar?" "Ja," je rekel Gaunar. "A vas je po gobcu?" "Pa že," je odrezal Ogden. "Po�emu se pa niste najavili?" je nasršeno rekel Gaunar. "Tole je zasebna lastnina. Ne morete kar meni ni� tebi ni� prikorakati in se potem �uditi, �e se sine brani." "Brani pred �im, �lovek?" je rekel Ogden in se skobacal pokonci. "Pred

nebodijihtreba. Vsiljivci. Bunkeljni in svojatjo." Ogden si je s palico pomeril v nos, iz katerega so še kar tekle obilne koli�ine ne�esa, kar je bilo vsaj na pogled kot rumen gnoj. Tok je zdaj usahnil. Gospod Gaunar je iz koti�ka ust zmomljal Morfinu: "V sobo se spravi. Ne su�i jezika." Tokrat je Harry, ker je bil že pripravljen, prepoznal ka�ji jezik; prepoznaval je besede, a obenem razlo�il tudi tiste �udne sikajo�e glasove, kot jih je slišal Ogden. Kazalo je, da se bo Morfin uprl o�etu, a ta mu je vrgel groze� pogled, ki ga je prepri�al, tako da je s �udno zibavim korakom odkrevsal v bajto. Ko je zaloputnil vrata za sabo, se je ka�a spet žalobno zazibala. "Zaradi vašega sina prihajam, gospod Gaunar," je rekel Ogden, medtem ko si je brisal zadnje ostanke gnoja s suknje. "Tole je bil Morfin, kajneda?" "Ja, bil," je brez zanimanja pritrdil starec. "Ste polnokrvni?" je rekel, nenadoma spet nasršen. "To pa ja ni pomembno," je hladno rekel Ogden in Harry je za�util do njega ve�je spoštovanje kot dotlej. Gaunar je bil o�itno druga�nega mnenja. Postrani je pogledal Ogdena v obraz in s tonom, ki je bil o�itno nalaš� žaljiv, zmomljal: "Zdaj sem se spomnil, da doli v vasi videvam nosove, kakršen je vaš." "O tem ne dvomim - �e puš�ate sina mednje," je rekel Ogden. "Bi nemara nadaljevala ta pomenek v hiši?" "V hiši?" "V hiši, gospod Gaunar. Saj sem vam že povedal. Prihajam zastran Morfina. Poslali smo sovo..." "Za sove mi ni mar," je rekel Gaunar. "Pisem ne odpiram." "Potem se pa res ne morete pritoževati, �eš da se vam obiski ne najavljajo," je jedko rekel Ogden. "Tukaj sem posledi�no zaradi resne kršitve �arovniškega zakona, do katere je prišlo tukaj davi v zgodnjih urah..." "Prav, prav, prav no že!" je zarjovel Gaunar. "Pa pojdite, hudi�a, v to hišo, kot da bo od tega kaj haska!" Notri so bili, kot je kazalo, samo trije prostori. Iz glavne izbe, ki je rabila obenem za kuhinjo in dnevno sobo, so držala dvoja vrata. Morfin je sedel v umazanem naslanja�u poleg dimastega ognja, sukal med debelimi prsti živega gada in mu nežno grulil v ka�jem jeziku: "Sikaj, sikaj, mali gad, in po tleh se zviraj, �e pa me ne boš mel rad, pribijem te na dveri." V kotu poleg odprtega okenca se je zaslišalo nekakšno štorljanje in Harry se je zavedel, da je v sobi še nekdo - dekle v razcapani sivi halji natanko takšne barve kot umazana kamnitna stena zadaj za njo. Stala je poleg puhte�ega lonca na sajasti �rni pe�i in brskala po polici nad njo, kjer so stali klavrni lonci in kozice. Lase je imela gladke in motne, obraz pa nelep, bled in dokaj grob. Tako kot bratove so tudi njene o�i gledale navzkriž. Videti je bila malo bolj snažna od možakarjev, a Harry si je moral re�i, da ni še videl koga, ki bi bil tako malodušnega videza. "H�i - Meropa," je nerad povedal Gaunar, ko ji je Ogden namenil vprašujo� pogled.

"Dober dan," je rekel Ogden. Ni� ni odgovorila, samo prestrašeno je pogledala o�eta, potem pa obrnila sobi hrbet in še naprej premeš�ala posodje na polici zadaj. "Torej, gospod Gaunar," je rekel Ogden, "da greva takoj k stvari: utemeljeno verjamemo, da se je vaš sin Morfin sno�i v poznih urah s �aranjem lotil nekega bunklja." Žvenk bi jih bil malone oglušil. Meropi je padel eden od loncev. "Poberi to!" je Gaunar zarjovel nanjo. "Tako, ja, rij po tleh kot kaka gnusna bunklja, saj za kakšno rabo pa sploh imaš palico, kaj, ti vre�a gnoja, ki nisi za nikamor!" "Gospod Gaunar, prosim!" je rekel Ogden z zaprepadenostjo v glasu, medtem ko je Meropa, ki jo je oblila rde�ica iz škrlatnih peg, lonec sicer pobrala, pa ga brž spet izpustila, s treso�o se roko izvlekla iz žepa palico, jo namerila proti loncu in izmrmrala hlasten, neslišen zarek, spri�o katerega je lonec šinil pro� od nje, treš�il v nasprotno steno in se razklal na dvoje. Morfinu je ušel blazen hehet. Gaunar je zavreš�al: "Naredi ga spet celega, baba brezglava!" Meropa se je opotekla �ez sobo, a še preden je utegnila vzdigniti palico, je Ogden vzdignil svojo in odlo�no rekel: "Reparo." Lonec je bil spet cel kot spo�etka. Za hip se je zdelo, da se bo Gaunar znesel še nad Ogdenom, a si je o�itno premislil: namesto tega je oponesel svoji h�eri: "Še sre�a, da je tukaj ta prijazni gospod z Ministrstva, a ne da? Mogo�e te bo pa on spravil z moje grbe, mogo�e on nima ni� proti usranim šlaplam zmenetarskim..." Meropa je, ne da bi koga pogledala ali se zahvalila Ogdenu, pobrala lonec in ga z drgetavimi rokami vrnila na polico. Potem je obstala povsem pri miru, s hrbtom ob steni med umazanim oknom in pe�jo, kakor da si ne želi ni� drugega bolj kot to, da bi se lahko pogreznila v kamen in izginila. "Gospod Gaunar," je spet za�el Ogden, "kot sem rekel: razlog za moj obisk je..." "Sem že prvikrat slišal!" je bevsnil Gaunar. "In kaj potem? Morfin je bunkeljnu postregel z drobcem tistega, kar mu je šlo - in kaj potem?" "Prekršil je zakon o �aranju," je strogo rekel Ogden. "Prekršil je zakon o �aranju." Gaunar ga je oponašal tako, da se je slišalo pompozno in popevajo�e. Morfin se je spet zahahljal. "Bunkeljsko svinjo je nau�il kozjih molitvic - a je to zdaj mogo�e prepovedano?" "Moram vam re�i," je rekel Ogden, "da je res prepovedano." Iz notranjega žepka je izvlekel droben zvitek pergamenta in ga razvil. "Kaj pa je to - a pravdorek?" je rekel Gaunar in glas se mu je jezno zvišal. "Tole je poziv na zaslišanje, ki bo na Ministrstvu..." "Poziv? Poziv? Kdo pa misliš, da si, da boš kar takole pozival mojega sina ne vem kam?" "Sem na�elnik magicijskega odreda," je rekel Ogden. "Takšni, kot smo mi, se ti zdimo pa izme�ki, a?" je zagrmel Gaunar, se ustopil pred Ogdena in mu z umazanim prstom s porumenelim nohtom pomeril v prsi. "Izme�ki, ki bojo en dva tri pritekli, samo da jim Ministrstvo ukaže? A sploh veš, s kom se pogovarjaš, ti nesnaga blatokrvna?" "Menil sem, da govorim z gospodom Gaunarjem," je rekel Ogden na pogled previdno, a ne da bi se umaknil. "Pa še prav si imel!" je zarjovel Gaunar. Harryju se je za hip zazdelo, da je naredil

prostaški gib z roko, potem pa je le spoznal, da Ogdenu samo kaže nelep prstan s �rnim kamnom, ki ga je nosil na sredincu in je zdaj z njim mahal Ogdenu pred o�mi. "Vidiš tole? Vidiš tole? Veš, kaj je to? Veš, odkod je? Že sto in sto let je v naši familiji, tako dale� nazaj gre naš rod, pa ves �as �iste krvi! Veš, koliko so mi že ponujali za tole, za ta kamen, v katerem je vrezan Peverellov grb?" "Tega pa res ne bi vedel," je rekel Ogden in mežikal, medtem ko mu je prstan švistal tik pred nosom, "sploh pa tudi ne gre za to, gospod Gaunar. Vaš sin je zagrešil..." Gaunar se je z besnim tuljenjem zagnal proti h�eri. Harryju se je za drobec sekunde zdelo, da jo namerava zadaviti, kajti roka mu je poletela k njenemu goltu; a v naslednjem hipu je že zvlekel Meropo k Ogdenu za zlato verižico, ki jo je nosila okrog vratu. "Vidiš tole?" je rjovel nad Ogdenom in mu žugal s težkim zlatim medaljonom, medtem ko se je Meropa davila in lovila sapo. "Vidim, vidim!" je hlastno rekel Ogden. "Spolzgadov je!" je zatulil Gaunar. "Od Salazarja Spolzgada! Mi smo njegovi zadnji potomci - kaj pore�eš na to, a?" "Gospod Gaunar, vaša h�i!" je rekel Ogden v strahu, ampak Gaunar je Meropo ravno že izpustil; opotekla se je pro�, nazaj v svoj kot, in si potem tam mela vrat in goltala za zrakom. "Tako!" je zmagoslavno rekel Gaunar, kakor da bi bil ravnokar neovrgljivo dokazal kakšno grozno zapleteno re�. "Da mi ne boš ve� govoril o nas, kot da smo nesnaga na tvojih �evljih! Dolgi rodovi �iste krvi, vse sami �arovniki - ve�, kot pa lahko re�eš ti zase, sploh ne dvomim!" In je pljunil na tla pred Ogdenovimi nogami. Morfin se je spet zahahljal. Meropa, ki se je hulila pri okencu in sklanjala glavo, da so ji tenki lasje zakrivali obraz, ni niti �rhnila. "Gospod Gaunar," je trmasto rekel Ogden, "oprostite, ampak ne vaši ne moji predniki nimajo prav ni� opraviti z zadevo. Tukaj sem zaradi Morfina - Morfina in pa bunklja, katerega je sno�i nadlegoval. Po naši vednosti," vrgel je pogled na pergamentni zvitek, "je Morfin na omenjenega bunklja vrgel za�ar ali urok, zaradi �esar je slednji dobil sila bole�e izpuš�aje." Morfin se je zahihital. "Ne smej se, smrkavec," je zasikal Gaunar v ka�jem jeziku in Morfin je spet obmolknil. "No, in kaj �e?" je kljubovalno rekel Gaunar Ogdenu. "Sploh ne dvomim, da ste bunkeljnu že lepo o�istili njegov ksiht, spomin pa prav tako..." "Za to ja vendar ne gre, gospod Gaunar," je rekel Ogden. "Šlo je za z ni�imer izzvan napad na nebogljenega..." "Aha, no, saj sem že takoj, ko sem vas videl, vedel, da ste bunkljoliz," se je porogal Gaunar in spet pljunil na tla. "Tole razpravljanje naju ne bo nikamor pripeljalo," je odlo�no rekel Ogden. "Iz vedenja vašega sina jasno izhaja, da ne ob�uti nobenega obžalovanja zaradi svojih dejanj." Spustil je za hip pogled na pergament. "Morfin se bo dne štirinajstega septembra udeležil zaslišanja, da bo lahko odgovarjal na obtožbo, da je uporabil magijo vpri�o bunklja in da je taistemu bunklju prizadejal škodo in ga spravil v..." Ogden se je ustavil sredi stavka. Skoz odprto okno je zanašalo konjski žvenket in peket, pa glasne smejave glasove. Po vsem videzu je zvijugana cestica na svoji poti v vas

šla prav blizu hoste, sredi katere je stala bajta. Gaunar je otrpnil in vlekel na ušesa, o�i so se mu zve�ale. Morfin je zasikal in zasukal obraz k tem zvokom. Na obrazu se mu je risala nekakšna lakota. Meropa je vzdignila glavo. Njen obraz, je videl Harry, je bil bel kot kreda. "Mojbog, kako tole kvari pogled!" se je razlegel dekliški glas, razlo�en skoz odprto okno, kakor da bi stala v sobi poleg njih. "Kaj tvoj o�e ne bi mogel naro�iti, naj se ta podrtija umakne, Mark?" "�e pa ni naša," je rekel glas mladega moža. "Na drugi strani doline je vse naše, ta bajta je pa last starega vagabunda Gaunarja in njegovih dveh otrok. Sin je �isto �ez les, �e bi ti slišala kakšne od zgodbic, ki jih pripovedujejo v vasi..." Dekle se je zasmejalo. Zvenket in peket sta bila vse glasnejša. Morfin se je zganil, kot da ho�e vstati. "Samo sedi," je svare�e rekel njegov o�e v ka�jem jeziku. "Mark," je spet rekel dekliški glas, zdaj že tako blizu, da sta bila o�itno prav pri hiši, "mogo�e da se motim - ampak a ni nekdo pribil ka�e na tistale vrata?" "Ti ljubi bog, pa še prav imaš!" je rekel moški glas. "To bo gotovo sin, saj sem ti rekel, da nima vseh kolesc v glavi. Nikar ne glej, Cecilia, ljubica moja." Žvenket in peket sta za�ela slabeti. "'Ljubica moja'," je šepnil Morfin v ka�jem jeziku, upiraje pogled v sestro. "'Ljubica moja' ji je rekel. Se pravi, da tako ali tako ne bi tebe vzel." Meropa je bila tako bela, da je bil Harry prepri�an: zdaj zdaj bo omedlela. "Kaj praviš?" je ostro rekel Gaunar, prav tako v ka�jem jeziku, in pogledoval od sina k h�eri in nazaj. "Kaj si rekel, Morfin?" "Rada vidi tega bunkljuba," je rekel Morfin s hudobnim izrazom na obrazu, medtem ko je še kar strmel v sestro, ki je bila zdaj povsem iz sebe od groze. "Kadar gre mimo, je vselej na vrtu in opreza za njim skozi živo mejo, a ne da? In sno�i..." Meropa je sunkoma, rote�e odkimavala, a Morfin je brezobzirno nadaljeval: "A mogo�e ni visela skoz okno, ko je �akala, kdaj bo prijezdil mimo domov?" Gaunarji so po vsem videzu vsi trije pozabili na Ogdena, ki je bil spri�o obnovljenega izbruha nerazumljivega sikanja in hreš�anja videti zbegan in razdražen obenem. "A je to res?" je rekel Gaunar s strašnim glasom in naredil korak ali dva proti prestrašenemu dekletu. "Moja h�i - �istokrvna potomka Salazarja Spolzgada - pa se me�e za umazanim bunkeljnom, ki se mu po žilah pretaka nesnaga?" Meropa je divje odkimavala in se tiš�ala v zid, o�itno ne da bi mogla spregovoriti. "Meni je prišel v pest, o�e!" se je zahahljal Morfin. "Dobil sem ga, ko je šel mimo, in ko so ga od glave do pet prekrili izpuš�aji, ni bil ve� tako sr�kan na pogled, a ne da ne, Meropa?" "Ti gnusna šlapla umazana - ti krvotajka!" je zarjovel Gaunar, ki se je povsem spozabil, in njegovi roki sta se stisnili okrog h�erinega vratu. Tako Harry kot Ogden sta obenem zaklicala: "Ne!" Ogden je vzdignil svojo palico in zaklical: "Sipario!" Gaunarja je vrglo nazaj, pro� od h�ere; spotaknil se je ob stolu in telebnil vznak na hrbet. Morfin se je z besnim krikom pognal s svojega sedeža in stekel k Ogdenu, pri tem pa vihtel okrvavljeni nož in na slepo sprožil hekšuse iz svoje palice. Ogden je tekel, da si reši glavo. Dumbledore je nakazal, da morata za njim, in Harry je ubogal, medtem ko so mu v ušesih odmevali Meropini kriki. Ogden je planil po stezi gor. Ko je praš�il na cesto, si je glavo prekrival z rokami, in

tako se je zaletel v sijajnega rjavca, ki ga je jezdil zelo �eden temnolas mladeni�. Tako on kot zalo dekle, ki je jezdilo vštric z njim na sercu, sta ob pogledu na Ogdena planila v smeh. Ogdena je odbilo od konjskega boka, v naslednjem trenutku pa je že hitel naprej, da so škrici kar leteli za njim in ga je med brezglavim tekom po cesti od glave do peta prekril prah. "Tole bo menda zadoš�alo, Harry," je rekel Dumbledore. Prijel je Harryja za komolec in pocukal. V naslednjem trenutku sta se breztežno vzdignila skozi temoto, nazadnje pa spet lepo pristala na nogah sredi Dumbledorove pisarne, ki je bila zdaj ovita v somrak. "Kaj se je potem zgodilo s tistim dekletom v bajti?" je pri pri�i rekel Harry, medtem ko je Dumbledore s krcajem palice prižgal dodatne svetilke. "Z Meropo ali kakor ji je že bilo ime?" "Oh, preživela je," je rekel Dumbledore, se usedel nazaj za svoj pisalnik in nakazal, �eš naj sede še Harry. "Ogden se je udejanil nazaj na Ministrstvo in se �etrt ure zatem vrnil z okrepitvami. Morfin in njegov o�e sta se poskusila upirati, vendar so ju nadvladali, odvedli iz bajte in potem ga je Starihosvet tudi obsodil. Morfin, ki je že imel na rovašu napade na bunklje, je dobil tri leta Azkabana. Marvolo, ki je ranil poleg Ogdena še nekaj uslužbencev Ministrstva, pa pol leta." "Pa kdo je ta Marvolo?" je ponovil Harry, kakor da se sprašuje. "No," je rekel Dumbledore. "Mislim, da bi se ti lahko posvetilo." "Ta starec je bil...?" "Prav imaš, �e si pomislil, da gre za Mrlakensteinovega deda," je rekel Dumbledore. "Marvolo, njegov sin Morfin in h�i Meropa so bili zadnji Gaunarji, pradavna �arovniška rodovina, znana po svoji žilici za izpade in nasilje, ki se je krepila iz roda v rod, saj so imeli šego, da so se poro�ali med sabo. Pomanjkanju razsodnosti se je pridružila še silna ljubezen do veli�avnosti, in tako se je rodovini posre�ilo zafra�kati vse svoje zlato nekaj rodov pred Marvolovim rojstvom. Kakor si videl, je bil zapadel revi in bedi, ostala pa mu je tudi sila zoprna �ud, neznanska koli�ina brezobzirnosti in oholosti, za name�ek pa še nekaj malega družinskih zakladov, ki jih je �islal prav tako nadvse kot njegov sin, pa precej bolj od svoje h�ere." "Se pravi," je rekel Harry, se nagnil naprej v svojem naslanja�u in se zastrmel v Dumbledora, "da je bila Meropa... gospod, ali to pomeni, da je bila to Mrlakensteinova mati?" "Drži," je rekel Dumbledore. "In po naklju�ju sva za hip uzrla tudi o�eta. Me prav zanima, ali si opazil..." "Bunklja, na katerega se je spravil Morfin? Tistega na konju?" "Zelo dobro," je rekel Dumbledore in kar zažarel. "Tako je, tisto je bil Mark Neelstin, tisti �edni bunkelj, ki je redno jezdil mimo ko�e Gaunarjev in do katerega je Meropa Gaunar gojila skrivno, žgo�o strast." "In tadva sta se nazadnje poro�ila?" je nejeverno rekel Harry, kajti ni si mogel zamišljati dveh ljudi, ki bi bilo glede njiju manj verjetno, da bi se zaljubila drug v drugega. "Po mojem pozabljaš," je rekel Dumbledore, "da je bila Meropa �arovnica. Osebno ne verjamem, da so se njene magi�ne mo�i pokazale v najboljši lu�i, vse dokler jo je strahoval o�e. Ko pa sta bila Marvolo in Morfin lepo na varnem v Azkabanu, ko je bila torej kon�no sama in prvi� v življenju prosta, takrat, o tem sem prepri�an, je lahko do kraja spodbodla svoje zmožnosti in skovala na�rt, kako naj ubeži brezupnemu življenju, ki ga je

trpela osemnajst let. Kaj se ne moreš domisliti nobenega ukrepa, s katerim bi bila Meropa lahko pripravila Marka Neelstina do tega, da je pozabil svojo bunkeljsko družico in se zaljubil raje vanjo?" "Z imperatorjevo kletvijo?" je predložil Harry. "Ali pa z ljubezenskim napojem?" "Zelo dobro. Osebno se nagibam k misli, da je uporabila ljubezenski napoj. Prepri�an sem, da se ji je zdelo to bolj romanti�no, in zdi se mi, da ni moglo biti ne vem kako težko prepri�ati Neelstina, ko je kakega vro�ega dne jezdil sam, da naj se odžeja z vodo. Kakorkoli, nekaj mesecev po prizoru, ki sva mu bila pravkar pri�i, je dobila vasica Spodnje Trupeltse priložnost, da se zgraža nad strašno spotiko. Lahko si misliš, kakšne �en�e vse so se širile, ko je graš�akov sin ubežal z razcapan�evo h�erjo Meropo. A še bolj zaprepaden od vaš�anov je bil Marvolo. Vrnil se je iz Azkabana v pri�akovanju, da ga bo h�i pokorno pri�akala s toplim obedom na mizi. Namesto tega je našel za prst prahu povsod - in pa njeno poslovilno pisemce, v katerem je pojasnjevala, kaj je storila. Glede na tisto, kar mi je poznano doslej, ni posihmal nikdar ve� izustil ne njenega imena ne potrdil njenega obstoja. Lahko da je pretres spri�o njenega pobega prispeval k njegovi zgodnji smrti - ali pa se kratko malo nikoli ni nau�il skrbeti zase, kar se ti�e jedi. V Azkabanu je precej opešal in tako ni do�akal Morfinove vrnitve." "Pa Meropa? Ta je... umrla, kajneda? Kaj ni Mrlakenstein odraš�al v sirotišnici?" "Imaš povsem prav," je rekel Dumbledore. "Tule morava kar precej ugibati, �eprav se mi ne zdi, da bi bilo tako težko sklepati, kaj se je zgodilo. Poglej, po nekaj mesecih zakona med ubežnikoma se je Mark Neelstin spet prikazal v graš�ini - pa brez žene! Po soseski je šla govorica, �eš da se pritožuje, da mu je 'mazala o�i' in ga 'preslepila'. Prepri�an sem, da je s tem mislil re�i, da je bil pod za�arom, ki pa je zdaj že ponehal - seveda si ni upal uporabiti strokovnega izraza, ko pa se je bal, da ga bodo imeli za zmešanega. Ko so vaš�ani slišali, kaj govori, so ugibali, da se je Meropa Neelstinu zlagala, �eš da nosi njegovega otroka, in da je bil to razlog, zakaj se je oženil z njo." "Pa saj ga je res nosila." "To že, vendar ga je rodila šele leto dni po tistem, ko sta se vzela. Neelstin jo je zapustil, ko je bila še nose�a." "Kaj pa je šlo narobe?" je vprašal Harry. "Kako da je ljubezenski napoj nehal delovati?" "Tu moram spet ugibati," je rekel Dumbledore, "ampak mislim, da Meropa, ki je svojega moža silno ljubila, ni prenesla tega, da bi ga še naprej zasužnjevala s �arovnimi sredstvi. Mislim, da se je zavestno odlo�ila in mu nehala dajati zvarek. Mogo�e je, kakor je bila zatrapana, samo sebe prepri�ala, da se je medtem že sam zaljubil vanjo. Mogo�e si je mislila, da bo ostal na ljubo otro�i�ka. �e je bilo tako, potem se je zmotila v obojem. Zapustil jo je, nikoli ve� je ni obiskal in nikoli si ni vzel toliko za mar, da bi se pozanimal, kaj je z njegovim sinom." Nebo zunaj je bilo �rno kot tuš in svetilke v Dumbledorovi pisarni kakor da bi bile žarele bolj jasno kot poprej. "Mislim, da bi bilo za nocoj dovolj, Harry," je �ez hip ali dva rekel Dumbledore. "Prav, gospod," je rekel Harry. Vstal je, vendar ni odšel. "Gospod... pa je pomembno vedeti vse to o Mrlakensteinovi preteklosti?"

"Zelo pomembno, po mojem," je rekel Dumbledore. "In je... tako ali druga�e povezano s prerokbo?" "S prerokbo je povezano, da bolj ne bi moglo biti." "Aha," je rekel Harry malce zbegan, a obenem tudi olajšan. Obrnil se je, da bi šel, takrat pa mu je prišlo na misel še eno vprašanje, in obrnil se je še enkrat. "Gospod, ali imam dovoljenje, da vse to, kar mi poveste, povem Ronu in Hermioni?" Dumbledore ga je za hip meril s pogledom, potem pa rekel: "Pa�, mislim, da sta se gospodi� Weasley in gospodi�na Grangerjeva že izkazala za vredna zaupanja. Ampak, Harry, prosil bi te, da jima zabi�aš, da tegale ne ponavljata komu drugemu. Ne bi bilo dobro, �e bi se razvedelo, koliko vem oziroma sumim o skrivnostih lorda Mrlakensteina." "Ne, gospod, pobrigal se bom, da bosta to samo Ron in Hermiona. Lahko no�." Spet se je obrnil pro� in je bil že skoraj pri vratih, ko ga je opazil: na eni tistih mizic s presli�astimi nogami, ki so se šibile pod tolikerimi srebrnimi napravami krhkega videza, je ležal nelep zlat prstan z vdelanim velikim, napo�enim �rnim kamnom. "Gospod," je rekel Harry, ne da bi mogel odmakniti pogled. "Tale prstan..." "Ja?" je rekel Dumbledore. "Imeli ste ga na roki tisto no�, ko sva obiskala profesorja Toastwampa." "Bo kar držalo," se je strinjal Dumbledore. "Ampak a ni to... gospod, a ni to prav tisti prstan, ki ga je Marvolo Gaunar pokazal Ogdenu?" Dumbledore je naredil priklon z glavo. "Taisti." "Ampak kako? A že ves �as ga imate?" "Ne, prav pred nedavnim je prišel v mojo posest," je rekel Dumbledore. "Pravzaprav samo nekaj dni pred tistim, ko sem prišel pote k teti in stricu." "To bi bilo torej nekako v tistem �asu, ko ste si poškodovali dlan, gospod?" "Nekako v tistem �asu, drži, Harry." Harry se je obotavljal. Dumbledore se je nasmihal. "Gospod, kako natanko pa?" "Prepozno, Harry! To štorijo slišiš kdaj drugi�. Lahko no�." "Lahko no�, gospod." Enajsto poglavje Punca pohodi princip Kakor je že napovedala Hermiona, proste ure v šestem razredu niso bile urice blaženega oddiha, kakršnega se je nadejal Ron, ampak �as, ko naj bi skušali opraviti z neznansko koli�ino nalog, ki so jim jih dajali. Ne samo da so se u�ili, kakor da imajo vsak dan kak izpit, ampak je tudi pouk sam postal bolj zahteven kot kdaj prej. Harry je komajda razumel polovico tistega, kar jim je zdaj pripovedovala profesorica �McHudurra; celo Hermiona jo je morala enkrat ali dvakrat prositi, naj ponovi svoje napotke. Prav neverjetno je bilo (zbujalo pa je tudi vse ve�jo Hermionino zamero), da so po zaslugi Polkrvnega

Princa �arobni napoji na vsem lepem postali predmet, v katerem se je Harry najbolj odlikoval. Zdaj se je od Harryja in vrstnikov pri�akovalo, da obvladajo nebesedne zagovore, pa ne le pri obrambi, ampak tudi pri urokih in spreminjanju oblike. Harry je v skupni sobi ali med obedi pogosto s pogledom ujel kakega sošolca ali sošolko, ki sta se vsa rde�a v obraz napenjala, kot da bi bila potrebna tiste rcnije s �udnim imenom Izmene-dati, ki jo je oglaševal plakat bratov Weasley; vedel je, da si vsi takšni v resnici prizadevajo, da bi udejanili kak zarek, ne da bi izrekli zagovor. Pravo olajšanje je bilo, kadar so. šli ven v rastlinjake. Pri rastlinoslovju so imeli sicer opraviti z nevarnejšimi rastlinami kot le kdaj, a so se vsaj smeli na glas pridušati, kadar jih je izza hrbta nepri�akovano zgrabila pipa�a strupenja�a. Eden izmed nasledkov tega neznanskega delovnega bremena in divjih ur, v katerih so se vadili v neverbalnih zagovorih, je bil tudi ta, da Harry, Ron in Hermiona še sploh niso utegnili najti �asa, da bi šli obiskat Hagrida. Ta je nehal hoditi k obedom pri u�iteljski mizi, kar je že samo po sebi bilo slabo znamenje, in ob redkih priložnostih, ko so šli drug mimo drugega na kakem hodniku ali kje zunaj, se mu je skrivnostno posre�ilo, da jih je prezrl in preslišal njihove pozdrave. "Moramo k njemu, da mu pojasnimo," je naslednjo soboto pri zajtrku rekla Hermiona, ko se je ozirala gor k Hagridovemu orjaškemu stolu, ki je spet sameval. "Zdajle dopoldne imamo preizkuse v quidditchu!" je rekel Ron. "In pa za Colibrija moramo vaditi tisti za�ar, aguarrcenti... Sploh pa, kaj naj pojasnimo? Kako naj mu povemo, da nam je bil njegov bedasti predmet zoprn?" "Saj nam ni bil zoprn!" je rekla Hermiona. "V svojem imenu govori, jaz pa še nisem pozabil zaribancev," je temno rekel Ron. "In kar zdajle vama povem, še dobro smo jo odnesli. A nista slišala, kako je govori�il o svojem zarukanem bratu - �e bi ostali, bi zdajle Gropa u�ili, kako se zavezujejo vezalke." "Ni mi vše�, da ne govorimo z njim," je vznemirjeno rekla Hermiona. "Po quidditchu stopimo do njega," ji je zagotovil Harry. Tudi on je pogrešal Hagrida, �eprav se mu je enako kot Ronu zdelo, da se jim bo brez Gropa bolje godilo. "Ampak preizkusi utegnejo trajati ves dopoldan, ko se jih je pa toliko priglasilo." �util je rahlo živ�nost spri�o te prve ovire na kapetanski poti. "Ne vem, kako da je ta ekipa kar naenkrat tako priljubljena." "Oh, daj no, Harry," je rekla Hermiona na lepem vsa nestrpna. "Quidditch že ni priljubljen - ti si! Nikoli nisi zbujal ve�jega zanimanja in, �e odkrito povem, tolikšnega ob�udovanja si prej pa� tudi nisi zaslužil." Ron se je za�el daviti z velikim kosom prekajenega slanika. Hermiona mu je namenila en sam zani�ljiv pogled, preden se je vrnila k Harryju. "Zdaj vsi vejo, da si imel prav, a ne? Ves �arovniški svet mora priznati, da se nisi motil glede tega, da se je Mrlakenstein vrnil in da si se v zadnjih dveh letih prav res z njim dvakrat spopadel in obakrat odnesel celo kožo. In zdaj te kli�ejo 'Izbranec' - no, pa mi reci, da ne razumeš, zakaj so ljudje tako o�arani s tabo?" Harryju se je Velika dvorana na lepem zazdela zelo vro�a, �eprav je bil strop videti še zmerom mrzel in deževen. "Pa še Ministrstvo te je preganjalo - skušali so prikazati, kot da si neuravnovešen in lažnivec. Še vedno se vidijo sledovi, kjer te je tista hudoba prisilila, da si pisal z lastno krvjo, pa si vseeno ostal pri svojem..."

"Še vedno se vidi, kako so se pametnjakovi�i v Ministrstvu lotili mene, poglejta," je rekel Ron in si pritresel rokave više gor. "To pa tudi ne škoduje, da si se �ez poletje potegnil kot žrd," je kon�ala Hermiona, ne da bi se zmenila za Rona. "Jaz sem visok," je brez kake logike rekel Ron. Prispele so poštne sove, prišvistale dol skoz okna, popikljane z dežjem, in jih vse oškropile s kapljicami vode. Ve�ina ljudi je dobivala ve� pošte kot ponavadi; zaskrbljeni starši so si želeli glasu od svojih otrok, po drugi strani pa so jih sami želeli pomiriti, �eš da je doma vse v redu. Harry ni dobil pošte že vse od za�etka šolskega leta; njegov edini redni dopisovalec je bil mrtev, in �eravno se je nadejal, da bi mu tu pa tam utegnil pisati Wulf, iz tega ni bilo potem žal ni�. Zelo ga je torej presenetilo, ko je med rjavkami in grahkami videl krožiti tudi snežno belo Hedwig. Pristala je pred njim, nose� velik kvadratast omot. Hip zatem je pred Ronom pristal prav tak omot in pod sabo pome�kal njegovega micenega in iz�rpanega skovika Volframa. "Ha!" je rekel Harry, ko je odvil omot in se je pokazal nov primerek "Zvarkarstva za višjo stopnjo", ki so ga še svežega poslali iz "Lepopisa in pivnika". "No, fino," je veselo rekla Hermiona. "Zdaj boš lahko vrnil tisto popisano kopijo." "A si nora?" je rekel Harry. "Jasno, da jo bom obdržal! Poglej, sem že vse premislil..." Izvlekel je iz torbe stari izvod Zvarkarstva za višjo stopnjo in potrkal po ovitku s palico, mrmraje: "Diffindo!" Ovitek se je snel. Enako je potem Harry naredil še z novo knjigo (Hermiona se je o�itno škandalizirala). Nazadnje je ovitka zamenjal, po enem in drugem potrkal in rekel: "Reparo!" Tu je ležala Prin�eva kopija, dobesedno preoble�ena v novo knjigo, tamle pa sveži primerek iz papirnice, ki je bil videti odlo�no iz druge roke. "Toastwampu bom vrnil novo. Pritoževati se ne more, stala je devet guldov." Hermiona je jezno stisnila ustnice skupaj, kajti tega ni odobravala, a tedaj jo je zamotila tretja sova, ki je pristala pred njo z dnevno izdajo Preroških novic. Brž jih je razprla in za�ela s pogledom �esati prvo stran. "Je umrl kdo, ki ga poznamo?" je z namenoma neprizadetim glasom vprašal Ron - to vprašanje je zastavil vsakokrat, ko je Hermiona razgrnila svoj �asopis. "Ne, je pa prišlo do novih napadov morakvarjev," je rekla. "In pa nekoga so prijeli." "Odli�no - koga?" je rekel Harry, ki mu je v misli segla Krasotillya L'Ohol. "Olieja Gummo," je rekla Hermiona. "Kaj?" je osupnil Harry. "'Zaradi suma, da se je pridružil Jedcem smrti, so prijeli Olieja Gummo, sprevodnika na Vitezu pono�njaku, priljubljenem no�nem avtobusu. Gospoda Gummo, 21, so prijeli v�eraj pozno zve�er na njegovem domu v Claphamu...'" "Gumma da bi bil Jedec smrti?" je rekel Harry, ki se je spomnil svojega prvega sre�anja s pegastim mladeni�em pred tremi leti. "Nemogo�e!" "Lahko da so mu zagospodovali z imperatorjevo kletvijo," je po pameti rekel Ron. "Nikoli se ne ve." "Pa ni� ne kaže, da bi bilo tako," je rekla Hermiona, ki je brala naprej. "Tule piše, da so ga v neki pivnici slišali govoriti o skrivnih na�rtih Jedcev smrti." Dvignila je zaskrbljen pogled. "�e bi bil pod imperatorjevo kletvijo, potem pa� težko da bi postaval naokrog in �en�al o njihovih nakanah, a ne?"

"Sliši se, kot da se je delal, da ve ve�, kot pa je v resnici vedel," je rekel Ron. "Kaj ni prav on zatrjeval, da bo postal minister za �aranje, ko je skušal upecati tisto Vylo?" "Ja, to je ta," je rekel Harry. "Ne vem, kaj se grejo, da njega resno jemljejo." "Najbrž bi radi dajali vtis, da se pri njih dela," je namrš�ena rekla Hermiona. "Ljudje so vsi iz sebe od strahu - a vesta, da gospod in gospa Patil ho�eta, da gresta njuni dvoj�ici domov? Eloise Boonca je pa že odšla. Sno�i je prišel ponjo o�e." "Kaj!?" je rekel Ron in se zabolš�al v Hermiono. "Ampak Bradavi�arka je pa� bolj varna od doma, ne more biti druga�e! Tu imamo aurorje in vse tiste posebne varovalne zagovore, pa Dumbledora!" "Glede njega se mi zdi, da ga nimamo ves �as," je prav po tihem rekla Hermiona, ki je �ez Novice pogledovala proti u�iteljski mizi. "Kaj nista opazila? Ta zadnji teden je njegov sedež prav toliko nezaseden kot Hagridov." Harry in Ron sta se ozrla tja. Ravnateljev naslanja� je bil prav res prazen. Harry se je zdaj domislil, da Dumbledora ni videl že vse od tiste zasebne inštrukcije pred tednom dni. "Po mojem je šel s šole, da opravi to ali ono v zvezi z Redom," je rekla Hermiona pritišano. "Ho�em re�i... vse skupaj je videti precej resno, a ne?" Nista odgovorila, ampak Harry je vedel, da imajo vsi trije v mislih isto re�. Dan predtem je prišlo do groznega prizora, ko so pri uri rastlinoslovja poklicali ven Hano Abbottovo in ji povedali, da ji je umrla mati. Hane odtlej še niso videli. Ko so pet minut pozneje šli od gryfondomske mize in dol k stadionu za quidditch, so šli mimo Lavender Brownove in Parvati Patilove. Harry se je spomnil, kaj je rekla Hermiona, �eš da Patili želijo, da dvoj�ici zapustita Bradavi�arko, tako da ni bil ni� presene�en, ko je videl, kako si najboljši prijateljici o�itno nesre�ni nekaj šepe�eta. Pa� pa ga je presenetilo, da je Parvati, ko je bil Ron vštric z njima, naenkrat sunila Lavender s komolcem, ta pa se je ozrla in se na vsa usta nasmehnila Ronu. Ron je debelo pogledal, potem pa negotovo vrnil nasmeh. Njegova hoja se je v hipu spremenila v nekakšen paradni korak. Harry je premagal skušnjavo, da bi se zasmejal, kajti domislil se je, da se je tudi Ron zadržal, potem ko je njemu Malfoy zlomil nos; Hermiona pa je bila vendarle vso pot do stadiona, ki so jo prehodili v mrzlem, meglenem rosenju, na pogled hladna in odmaknjena, in ko je šla pro�, da si poiš�e prostor na tribuni, Ronu niti ni zaželela sre�e. Tako kot je bil Harry tudi pri�akoval, je preizkušnja trajala ves dopoldan. Prišla je menda polovica Gryfondoma, od prvošol�kov, ki so živ�no stiskali k sebi primerke iz bedne ponudbe starih šolskih metel, pa do sedmošolcev, ki so se vzdigovali nad vse druge in jih spravljali v strah s svojo hladnokrvnostjo. Med njimi je bil tudi velik fant s š�etinastimi lasmi, v katerem je Harry nemudoma prepoznal fanta z vlaka. "Na vlaku sva se sre�ala, v kupeju starega Tolstoja," je samozavestno rekel oni in stopil iz množice, da stisne Harryju roko. "Cormac �McLaggen, branilec." "Lani te pa ni bilo na preizkusih, a ne da ne?" je vprašal Harry. Opazil je, kako ple�at je �McLaggen, in pomislil, da lahko najbrž zakrije vse tri obro�e gola hkrati, ne da bi se kaj premikal. "Ko so bili preizkusi, sem bil ravno na bolniškem oddelku," je rekel �McLaggen nekako bahavo. "Za stavo sem šel pojest pol kile barabikinih jajc." "Aha," je rekel Harry. "Torej... daj no, po�akaj tamle..." Pokazal je na rob igriš�a, tam blizu, kjer je sedela Hermiona. Zazdelo se mu je, da je �McLaggnu šinil prek obraza val�ek slabe volje, in vprašal se je, ali mogo�e pri�akuje,

da mu bo Harry posebej naklonjen, ker sta oba varovanca "starega Tolstoja". Harry je sklenil za�eti s preizkusom osnov. Rekel je prijavljenim, naj se razdelijo v skupine po deset in enkrat obletijo polje. To je bila dobra odlo�itev: glede prve deseterice, ki so jo sestavljali prvošol�ki, se je takoj izkazalo, da dotlej skorajda še niso letali. Samo nekemu de�ku se je posre�ilo, da je ostal v zraku dlje kot nekaj sekund, pa še ta je bil tako presene�en, da se je pri pri�i zaletel v eno izmed vratnic. Drugo deseterico so sestavljale tako prismuknjene punce, da tega še ni videl svet. Ko je Harry zažvižgal na piš�alko, so se samo hihitale in se stiskale druga k drugi. Med njimi je bila tudi Romilda Nietzschemehr. Ko jim je rekel, da naj se odstranijo z igriš�a, so prav dobre volje storile tako in so šle sedet na tribuno, od tam pa potem dražile vse naslednje. Tistim v tretji skupini se je na pol poti okrog polja zgodilo, da so popadali drug �ez drugega. V �etrti skupini so bili pove�ini takšni, ki so prišli kar brez metliš�. V peti skupini so bili pihpufci. "�e je tu še kdo, ki ni iz Gryfondoma," se je zadrl Harry, ki je za�el resno izgubljati živce, "naj se lepo prosim odstrani!" Po nastalem premoru sta jo s polja v diru pocedila dva drznvraan�ka, ki sta kar prhala od smeha. Po dveh urah, mnogih pritožbah in tu pa tam tudi kakem napadu besnenja - pri enem se je kon�alo z raztreš�enim Kometom 260 in z nekaj zlomljenimi zobmi - je Harry le iztaknil tri zasledovalce: Katie Bell, ki jo je po izvrstno opravljeni preizkušnji vrnil v ekipo, potem novoodkrito Demelzo Robins, ki se je še posebej odlikovala pri izmikanju štamfom, in pa Ginny Weasley, ki je prekašala vse tekmice in tekmece v letenju, povrhu pa dala še sedemnajst golov. Harry je bil s svojo izbiro zadovoljen, a obenem je postal �isto hripav, ko se je moral prerekati z mnogimi, ki so se pritoževali, zdaj pa je bil podobno bitko z odslovljenimi tolka�i. "Takšna je moja kon�na odlo�itev, in �e se ne umaknete, da bo prostor za branilce, vam pošljem hekšus," se je drl. Tolka�a, ki ju je izbral, nista premogla nekdanje veli�ine Freda in Georgea, vseeno pa je bil razmeroma zadovoljen z njima: bila sta to Jimmy Peakes, nizkorasel, vendar ple�at tretješolec, ki se mu je posre�ilo tako divje usekati po štamfu, da je na Harryjevem zatilju zrasla za jajce velika buška, in Ritchie Coote, ki je bil na pogled sicer suhcen, je pa dobro meril. Zdaj sta se pridružila zasledovalkam Katie, Demelzi in Ginny, ki so s tribune opazovale izbor še zadnjega �lana ekipe. Harry je namenoma pridržal preizkus branilca za konec, kajti upal je, da se bo stadion spraznil in bodo prizadeti pod manjšim pritiskom. Žal pa so se zdaj množici pridružili vsi odslovljeni igralci, pa še cel kup ljudi, ki so prišli od podaljšanega zajtrka, tako da je bilo ljudi ve� kot prej. Medtem ko so branilci vsak posebej letali gor h golovim obro�em, je množica v isti meri navijala ali se posmehovala. Harry je na hitro pogledal k Ronu, ki je imel od nekdaj težave z živci; upal je, da je zmaga v finalni tekmi prejšnjega trimestra ta problem nemara odpravila, pa ni bilo videti tako: Ron je bil v obraz nežno zelene barve. Med prvimi petimi kandidati ni bilo nobenega, ki bi ubranil kaj ve� od dveh golov. Harry je bil zelo razo�aran, ko je Cormac �McLaggen od petih kazenskih strelov ubranil kar štiri. Pri zadnjem pa je vendarle odbil žogo v popolnoma napa�ni smeri; množica se je smejala in žvižgala, da je �McLaggen, ko se je vrnil na tla, kar z zobmi škripal.

Ronu je bilo, ko je zajahal svoj �istomet 11, videti, da bo zdaj zdaj padel v nezavest. "Vso sre�o!" je zaklical nekdo s tribune. Harry se je ozrl, misle�, da bo uzrl Hermiono, vendar je bila tam Lavender Brown. Tudi njemu bi prav prišlo, �e bi si lahko skril obraz v dlaneh, kakor je hip zatem naredila ona, ampak kot kapetanu se mu je zdelo, da mora pokazati nekaj ve� korajže, tako da se je obrnil nazaj, da si pogleda, kako bo Ron kos preizkusu. A skrbi si je delal po nepotrebnem: Ron je ubranil en, dva, tri, štiri, pet penalov zapored. Zveseljeni Harry, ki se je s težavo premagal, da se ni pridružil vzklikanju množice, se je obrnil k �McLaggnu, da bi mu povedal, �eš kako mu je žal, ampak Ron je pa� boljši od njega - tedajci pa komaj za pedenj pred sabo zagledal �McLaggnov zaripli obraz. Hitro je odstopil za korak. "Njegova sestra se ni zares potrudila," je groze�e rekel �McLaggen. V sencu mu je utripala žila, prav tista, ki jo je Harry �esto ob�udoval pri stricu Vernonu. "Njen strel je bil prelahek." "Nonsens," je hladno rekel Harry, ki se tokrat ni dal. "Daj mi še eno priložnost." "Ne," je rekel Harry. "Si jo že imel. Ubranil si štiri, Ron pa pet strelov. Ron je branilec - po poštenem boju. In nehaj riniti vame!" Za hip se mu je že zdelo, da ga bo �McLaggen usekal, vendar se je oni zadovoljil s tem, da se je prav grdo spa�il in potem planil pro�. Kar je renta�il, se je slišalo kot kup groženj. Harry se je obrnil in ugledal svojo novo ekipo, ki je kar sijala. "Lepo ste se izkazali," je zahripal. "Res dobro ste letali..." "Ron, sijajen si bil!" Tokrat je bila res Hermiona, ki je tekla k njima od tribune; Harry je videl Lavender, ki je šla s polja, drže� se pod roko s Parvati, in na obrazu se ji je risala nekakšna �emernost. Ron je bil izredno zadovoljen sam s sabo in celo še višji kot sicer, ko se je oziral po ekipi in Hermioni in delil mednje nasmeške. Potem ko so se domenili, da bodo prvi� resno vadili skupaj naslednji �etrtek, so se Harry, Ron in Hermiona poslovili od drugih - in se odpravili proti Hagridovemu domovanju. Oblake je skušalo predreti mokro sonce - kon�no je bilo nehalo pršiti. Harry je �util neizmerno lakoto; upal je, da bo pri Hagridu dobil kaj jesti. "Mislil sem že, da bo šel �etrti strel mimo," je zadovoljno pravil Ron. "Demelza mi je poslala zamorjeno kroglo, rezano..." "Ja, ja, veli�asten si bil," se je namuznila Hermiona. "Vsekakor sem bil boljši od �McLaggna," je rekel Ron s silnim zadovoljstvom v glasu. "Sta videla, kako je pri petem strelu usekal v tri pirovske? Kakor da bi bil pod zmedodelnim zarekom..." Na Harryjevo presene�enje je ob teh besedah Hermiona zabarvala do krepko temnega odtenka rožnate. Ron ni ni� opazil; preve� je imel opraviti s tem, da je z ljube�o pozornostjo do vsake podrobnosti opisoval vsakega izmed strelov. Pred Hagridovo kolibo je bil privezan veliki sivi hipogrif - Žreboklun. Ko so se bližali, je obrnil proti njim svojo orjaško glavo in za�el šklepetati s kakor britev ostrim kljunom. "Ojej," je živ�no rekla Hermiona. "Tale pa �loveka še vedno spravi v strah, a ne?" "Ah daj no, saj si ga že jezdila," je rekel Ron.

Harry je stopil naprej in se globoko priklonil hipogrifu, ne da bi ga izpustil iz o�i ali trenil z njimi. Po nekaj sekundah se je tudi Žreboklun prinižal v priklon. "Kako ti gre?" ga je s tihim glasom vprašal Harry in stopil še naprej, da pogladi pernato glavo. "Ga pogrešaš? Ampak tu pri Hagridu se ti dobro godi, kajne?" "Hoj!" se je razleglo. Izza vogala je bil prikora�il Hagrid, opravljen v velik predpasnik s cvetli�nim vzorcem; nosil je vre�o krompirja. Za petami mu je hodil neznanski merjaš�ar �ekan; zalajal je, da je kar grmelo, in planil naprej. "Stran od njega, da vam ne odgrizne prstov - o, a vi ste!" �ekan je skakal na Hermiono in Rona - skušal jima je oblizniti uhlje. Hagrid je za drobec sekunde obstal in jih gledal, potem se je zasukal in odkorakal nazaj v ko�o, vrata za seboj pa zaloputnil. "Ojej!" je rekla skrušena Hermiona. "Ne sekiraj se zaradi tega," je mra�no rekel Harry. Stopil je k vratom in glasno potrkal. "Hagrid! Odpri, da se pomenimo!" Ven ni bilo nobenega glasu. "�e ne boš odprl, bomo vrata pa� vrgli s te�ajev!" je rekel Harry in izvlekel palico. "Harry!" je rekla Hermiona vsa zgrožena. "Saj vendar ja ne moreš..." "Seveda da lahko!" je rekel Harry. "Stopi bolj nazaj..." Ampak še preden je utegnil re�i do konca, so se vrata spet sunkoma odprla, tako kot je tudi vedel, da se bodo, in tam je stal Hagrid in jih mrko gledal s svoje višave in bil kljub cvetli�nemu predpasni�ku videti odlo�no grozljiv. "Jaz sem u�itelj!" je zarjovel nad Harryjem. "U�itelj, Potterjev! Kako si drzneš groziti, da mi boš vlomil vrata!?" "Oprostite, gospod," je rekel Harry s poudarkom na drugi besedi, medtem ko je pospravljal palico znotraj halje. Hagrid je bil videti osupel. "Od kdaj me pa vikaš in me obkladaš z gospodom?" "Od kdaj pa vi meni pravite 'Potterjev'?" "Oh, kako prefrigano," je zaren�al Hagrid. "Zelo smešno. Pa si mi stopil na rep, kaj? No prav, pa stopite noter, vi nehvaležneži mali..." Mra�no si je momljal, mimo jih je pa le spustil. Hermiona je smuknila noter takoj za Harryjem. Videti je bila precej prestrašena. "No?" je slabe volje rekel Hagrid, ko so posedli okrog velikanske lesene mize, �ekan pa je brž položil glavo Harryju na koleno in mu za�el sliniti haljo. "Kaj se greste? Se vam smilim, a? Mislite, da sem osamljen ali kaj?" "Ne," je pri pri�i rekel Harry. "Zaželeli smo si te obiskati." "Pogrešali smo te!" je drhte rekla Hermiona. "Phu-grešali, kaj?" je pihnil Hagrid. "Ja, pa še kaj." Štorkljal je sem ter tja, medtem ko je kuhal �aj v svojem neznanskem bakrenem kotlu, vmes pa ves �as momljal bogve kaj. Nazadnje je treš�il prednje tri kakor vedra velike korce mahagonijevo rjavega �aja in pladenj svojega "marmornega kola�a" - ki se je tako imenoval zaradi trdosti, ne pa barve. Harry je bil dovolj la�en celo za Hagridove specialitete, tako da si je nemudoma postregel z enim kosom. "Hagrid," je plašno rekla Hermiona, ko je prisedel in za�el lupiti krompir s

surovostjo, ki je nakazovala, da mu je vsak gomolj osebno naredil kdove kakšno silno krivico, "prav res smo se hoteli še naprej izpopolnjevati v negi �arobnih živali, toliko da veš." Hagrid je spet gromko pihnil skozi nos. Harryju se je celo zazdelo, da je na krompir priletelo nekaj smrkljev, in sam pri sebi je bil hvaležen, ker ne bodo ostali na ve�erji. "Resno!" je rekla Hermiona. "Ampak to ni bilo uskladljivo z našimi siceršnjimi urniki!" "Pa še kaj," je spet rekel Hagrid. Zaslišal se je �uden �ofotajo� zvok in vsi so se ozrli: Hermiona je dala od sebe vzkrikec, Ron pa se je pognal kvišku in stekel na drugo stran mize, pro� od velikega soda, ki je stal v kotu in ki so ga pravkar opazili. Bil je poln ne�esa, kar je bilo podobno za �evelj dolgim li�inkam; sluzastim, belim in trzavim. "Pa kaj je tole, Hagrid?" je rekel Harry, ki si je prizadeval, da bi zvenel bolj zvedav kot pa zgrožen, a je marmorni kola� vseeno raje stisnil v pest. "Ni�, samo orjaški ogrci," je rekel Hagrid. "Ki zrastejo v...?" je rekel Ron s tesnobnim pogledom. "V ni� ne bojo zrastli," je rekel Hagrid, "z njimi krmim Aragoga." In brez kakega svarila je planil v jok. "Hagrid!" je zaklicala Hermiona, ki je planila pokonci in stekla po daljši poti naokrog mize, da se je ognila sodu z ogrci. Z roko ga je objela prek drgetajo�ih ramen: "Kaj je narobe?" "Z Aragogom... je hudo..." je hlipal Hagrid in iz roga�evo �rnih o�i mu je lilo, medtem ko si je s predpasnikom pivnal obraz. "Mislim, da konec jemlje... poleti je zbolel in zdaj mu no�e in no�e iti na boljše... ne vem, kaj bom naredil, �e... tako dolgo sva že skupaj..." Hermiona ga je potrepljala po ple�ih, a se je videlo, da sploh ne ve, kaj bi mu lahko rekla. Harry je vedel, kako ji je pri srcu. Znano mu je bilo, da je Hagrid poklonil žlehtnemu zmajskemu mladi�ku plišastega medvedka; sam ga je videl, kako gruli orjaškim škorpijonom s priseski in z želi, kako skuša spraviti k pameti svojega brdavsastega polbrata, ampak tole je bila pa nemara najbolj nedoumljiva od vseh njegovih pošastnih ljubezni: šlo je za orjaškega govore�ega pajka, Aragoga, ki je prebival globoko v Prepovedanem gozdu in ki sta mu Harry in Ron pred komaj štirimi leti le za las utekla. "A bi - a lahko mi kaj naredimo?" je vprašala Hermiona, ne da bi se zmenila za Rona, ki se je razburjeno pa�il in odkimaval. "Mislim, da ne, Hermiona," je kar dušilo Hagrida, ki si je še vedno prizadeval, da bi ustavil povodenj solz. "Ker veš, njegovi soplemenjaki... Aragogova familija... ti postajajo zdaj, ko je bolan, nekam �udni... namre� neposlušni..." "Ja, saj mislim, da smo jih po tej plati že spoznali," je s pridušenim glasom rekel Ron. "... Po mojem ne bi bilo varno, �e bi hodil v bližino njihove naselbine," je dokon�al Hagrid, se krepko useknil v predpasnik in dvignil pogled. "Vseeno hvala, Hermiona, za to ponudbo... to mi veliko pomeni..." Po tem se je ozra�je dokaj razvedrilo, kajti �eravno nista ne Harry ne Ron z ni�imer pokazala, da bi ju mikalo iti z orjaškimi li�inkami krmit morilskega, gargantujskega pajka, se je Hagridu menda zdelo samoumevno, da bi jima bilo to vše�, tako da je spet postal dobri stari Hagrid.

"Ah, saj sem itak vedel, da me boste težko stisnili kam vmes med svoje ure," je �emerno rekel in jim doto�il �aja. "Celo �e bi zaprosili za �asotresk..." "Ne bi šlo. Celotno zalogo �asotreskov na Ministrstvu smo sesuli poleti, ko smo bili tam. Saj je pisalo v Preroskih novicah!" "Ah, no ja," je rekel Hagrid. "Ni ga na�ina, da bi vam ratalo... Žal mi je, �e sem bil - saj veste - ampak sekiram se zaradi Aragoga... pa na misel mi je hodilo, da bi, �e vas še pou�uje, kako že, tista Tcherwiwa-Dyla..." Zdaj so vsi trije kategori�no in nikakor ne po resnici zatrdili, da je profesorica Tcherwiwa-Dyla, ki je nekajkrat vsko�ila namesto Hagrida, grozna u�iteljica - in nasledek je bil, da je bil videti Hagrid ob mraku, ko jim je pomahal za slovo, že kar prav dobre volje. "Sestradan sem," je rekel Harry, brž ko so se vrata za njimi zaprla in so se zapodili prek temnih in opustelih parkov - potem ko je zaslišal zloslutno škrtanje enega izmed zadajšnjih zob, je bil namre� opustil misel na marmorni kola�. "In nocoj me �aka še pripor pri Rawsu, ne bom imel kaj dosti �asa za ve�erjo..." Ko so prišli v grad, so opazili Cormaca �McLaggna, ki je ravno stopal v Veliko dvorano. Šele v drugem poskusu mu je uspelo priti skozi vrata; pri prvem poskusu ga je odbilo od podboja. Ron se je samo privoš�ljivo zarežal in stopil za njim noter, Harry pa je prijel Hermiono za nadlaht in jo zadržal. "Kaj?" je rekla, kot da se pripravlja na napad. "�e mene vprašaš," je mirno rekel, "je �McLaggen res bil, kakor da bi bil pod zmedodelnim zarekom. Stal pa je prav tam spredaj, kjer si sedela ti." Hermiona je zardela. "No prav, no, saj sem ga res," je zašepetala. "Ampak ko bi ga ti slišal, kako se je izražal o Ronu in Ginny! Sploh pa ima zoprn zna�aj, saj si videl, kakšno je zganjal, ker se ni uvrstil - takšnih si pa res ne želiš v ekipi." "Ne," je rekel Harry. "To imaš kar prav. Ampak a ni bilo to nepošteno ravnanje, Hermiona? Ho�em re�i - ti si pa ja popolna, ne?" "Oh, daj no mir," je odrezala, medtem ko se ji je porežal. "Kaj se pa gresta?" je sumni�avo vprašal Ron, ki se je spet prikazal na vhodu v Veliko dvorano. "Ni�," sta rekla oba hkrati in odhitela za Ronom. Vonj po goveji pe�enki je povzro�il, da je Harryja zabolel zlakotnjeni želodec, ampak komaj da so naredili tri korake proti gryfondomski mizi, ko se je pred njimi prikazal profesor Toastwamp in jim zastavil pot. "Harry, Harry, ravno vas sem se nadejal sre�ati!" je prisr�no zagrmel, medtem ko si je sukal konca mrožjih brkov in potiskal proti njim svoj neznanski trebuh. "Upal sem, da vas prestrežem pred ve�erjo! Kaj pore�ete na to, da bi si danes privoš�ili ve�erji�ico kar v moji pisarni? Zabavo bomo imeli - samo nekaj zvezd danic. �McLaggen mi je obljubil, da pride, pa Zabini, pa o�arljiva Melinda Bobbin - ne vem, ali vam je poznana? Njeni imajo veleverigo lekarn - seveda pa se od srca nadejam, da me bo s prihodom po�astila tudi gospodi�na Grangerjeva." Ko je nehal govoriti, je naredil proti Hermioni priklon�ek. Bilo je, kakor da Rona ni - niti pogledal ga ni. "Ne morem, profesor," je pri pri�i rekel Harry. "Profesor Raws mi je odredil pripor." "O ježeštana!" je rekel Toastwamp in obraz se mu je komi�no spotegnil. "Ti re�, ti, pa tako sem ra�unal na vas, Harry! No ja, se bom pa� moral pomeniti z Robausom in mu

pojasniti zadevo, prepri�an sem, da ga bom znal pregovoriti, da naj pripor prestavi. Tako, torej vaju pri�akujem!" In je odhitel iz Dvorane. "Nobene možnosti ni, da bi tale pregovoril Rawsa," je rekel Harry, takoj ko je bil Toastwamp zunaj dosluha. "Pripor mi je Raws enkrat že preložil, na ljubo Dumbledoru, za koga drugega pa tega ne bo naredil." "Oh, kako si želim, da bi šel ti zraven, same me ni� ne mika iti!" je s tesnobo rekla Hermiona; Harry je vedel, da ima v mislih �McLaggna. "Dvomim, da boš sama, verjetno bo povabil tudi Ginny," je revsnil Ron, ki mu o�itno ni bilo po volji, da ga je Toastwamp ignoriral. Po ve�erji so se sprehodili nazaj v gryfondomski stolp. Skupna soba je bila zelo obljudena, kajti ve�ina jih je že pove�erjala, vseeno pa se jim je posre�ilo najti prosto mizo in se usesti; Ron, ki je bil slabe volje že ves �as od sre�anja s Toastwampom, je prekrižal roke in se mrš�il v strop. Hermiona je segla po izvodu Ve�ernega prero�evalca, ki ga je nekdo pustil na stolu. "Kaj novega?" je rekel Harry. "Pravzaprav ni�..." Hermiona je razprla �asopis in je pregledovala notranje strani. "O, poglej, tvoj o�i je tukaj, Ron - vse je v redu z njim!" je brž dodala, kajti Ron se je v preplahu oziral. "Piše samo, da je obiskal hišo Malfoyevih. 'Kot kaže, pa vnovi�na preiskava domovanja tega Jedca smrti ni prinesla ni� novega. Arthur Weasley iz Urada za sleditev in plembo ponarejenih branorekov in varoval je izjavil, da je njegova ekipa sledila zaupnemu namigu.'" "Ja, mojemu!" je rekel Harry. "Na King's Crossu sem mu pravil o Malfoyu in o tisti re�i, ki jo je pustil pri Dawcu, �eš naj mu jo popravi! No, �e ni pri njem doma, potem jo je, karkoli že je, zagotovo prinesel s sabo na Bradavi�arko..." "Ampak kako naj bi bil to storil, Harry?" je rekla Hermiona, ki je s presene�enjem v o�eh odložila �asopis. "Saj so nas ob prihodu vse pregledali, kajne?" "A tebe so?" je osupel rekel Harry. "Mene niso!" "Oh, pa res, tebe niso, pozabila sem, da si zamudil... no, Filch nas je, ko smo prišli v Vhodno dvorano, vse od glave do pet preiskal s senzorjem skrivnosti. �e bi bil tam kak temni predmet, potem bi ga našli, in dejansko vem, da je Filch zaplenil Crabbu posušeno lobanjo. Vidiš torej, da Malfoy ni mogel spraviti noter ni� nevarnega!" Harry, ki je za�asno ostal brez argumentov, je opazoval Ginny Weasley, kako se igra s pigmej�ivkcem Arnoldom, dokler se mu ni posvetilo, kako bi bilo mogo�e obiti ta ugovor. "Potem mu ga je pa kdo poslal po sovi," je rekel. "Mama ali kdor že." "Tudi vse sove pregledujejo," je rekla Hermiona. "Filch nam je to povedal, ko je stikal s tistim svojim senzorjem skrivnosti, kamor je le dosegel." Harry zdaj ni ve� vedel, kaj bi rekel, kajti zmanjkalo mu je štrene. Kazalo je, da ga ni na�ina, da bi bil Malfoy lahko vnesel v šolo kak nevaren oziroma temni predmet. V upanju se je ozrl k Ronu, ki je sedel s prekrižanimi rokami in gledal �ez sobo proti Lavender Brown. "Se ti lahko domisliš, kako bi lahko Malfoy...?" "Oh, kar nehaj, Harry," je rekel Ron. "Poslušaj, ni moja krivda, �e je Toastwamp povabil na to svojo trapasto zabavo samo mene in Hermiono - toliko da veš, da ni do tega ne meni ne njej!" je vzkipel Harry.

"No ja, glede na to, da nisem povabljen na nobeno zabavo," je rekel Ron in spet vstal, "bom šel kar spat, bi rekel." Odkora�il je proti vratom, ki so držala v fantovske spalnice. Harry in Hermiona sta strmela za njim. "Harry?" je rekla nova zasledovalka, Demelza Robins, ki se je na lepem prikazala ob njem. "Sporo�ilo imam zate." "Od profesorja Toastwampa?" je vprašal Harry in se usedel bolj pokonci. "Ne... od profesorja Rawsa," je rekla Demelza. Harryju je upadlo srce. "Pravi, da moraš zdajle ob pol devetih v njegovo pisarno - ee - ne glede na to, na koliko zabav so te povabili. In sporo�a ti, da boš odbiral gnile tubobube od dobrih, da bojo za zvarkarstvo, in pa - in pa rekel je, da na zaš�itne rokavice kar pozabi." "Aha," je mra�no rekel Harry. "Res hvala, Demelza." Dvanajsto poglavje Srebro in opali Kje je bil Dumbledore in kaj je po�el? V naslednjih nekaj tednih je Harry ravnatelja videl samo dvakrat. K obedu tako reko� ni ve� prihajal in Harry je bil prepri�an, da ima Hermiona prav, ko trdi, da ga po cele dneve ni v šoli. Mar je pozabil na inštrukcije, ki naj bi jih dajal Harryju? Rekel je bil, da vodijo k ne�emu, kar naj bi bilo v zvezi s prerokbo; Harry se je potem �util varnejši, odleglo mu je bilo, zdaj pa se je po�util odrinjen v kot. Sredi oktobra je prišel �as za prvi "prosti izhod" - v Meryascoveeno. Harry se je dotlej spraševal, ali bodo ti izletki glede na vse strožje varnostne ukrepe okrog šole sploh dovoljeni, in bil je vesel, ko je zvedel, da jih ne ukinjajo; vselej se je prileglo, ko si za nekaj uric šel iz gradu. Na dan izhoda se je prebudil v nevihtno zgodnje jutro in potem do zajtrka prebiral svojo kopijo Zvarkarstva za višjo stopnjo, da mu mine �as. Ponavadi ni poležaval v postelji in prebiral vadnice; tovrstno vedenje je bilo, kakor je upravi�eno rekel Ron, nespodobno pri komerkoli razen pri Hermioni, ki je bila v tem pogledu kratko malo �udakinja. Harryju se je vendarle zdelo, da je Zvarkarstvu za višjo stopnjo Polkrvnega Princa komajda mogo�e re�i vadnica. Bolj ko se je ubadal s to knjigo, jasneje mu je postajalo, koliko vsega je tu notri, pa ne le priro�nih namigov in bližnjic glede napojev, s katerimi si je prislužil tolikšno slavo pri Toastwampu, ampak tudi domiselnih malih za�arov in zarekov, ki so bili na�e�kani ob robu in glede katerih je bil Harry prepri�an, da jih je princ sam iznašel, kajti veliko je bilo pre�rtanega ali izboljšanega. Nekaj teh zagovorov je bil Harry že preskusil. Med njimi je bil zarek, ki je povzro�al vznemirljivo hitro rast nohtov na nogah (to je preskusil na hodniku na Crabbu in posledice so bile zelo zabavne); pa ustovez, zarek, ki je lepil jezik k nebu (tega je kar dvakrat uporabil proti ni� slute�emu Argusu Filchu, da so vsi ploskali); morda najbolj uporaben med vsemi pa je bil bizzicato, urok, ki je vsem v bližini napolnil ušesa z neopredeljivim bzikanjem, tako da je bilo mogo�e v u�ilnici imeti daljše pogovore, ne da bi te kdo slišal. Edina, ki se ji ti za�ari niso zdeli zabavni, je bila Hermiona, ki je vseskozi ohranjala izraz togega neodobravanja in se sploh ni hotela pogovarjati, �e je Harry uporabil bizzicato na komerkoli v bližini.

Harry, ki je sedel v postelji, je obrnil knjigo postrani, da bi pobliže preu�il navodila za zarek, ki je princu po vsem videzu delal kar nekaj preglavic. Na veliko je bil namre� �rtal in spreminjal, na uhelj lista pa nazadnje le na�e�kal: Levikorpus (nb) Medtem ko sta veter in sodra nejenljivo tolkla ob okna in je Neville glasno smr�al, je Harry strmel v te �rke in oklepaj. Nb... to je gotovo pomenilo "nebesedno". Harry je krepko dvomil, da bi bil zmožen udejaniti ta za�ar; z nebesednimi je imel še vedno težave - kakor mu je pri vsaki uri obrambe dajal pod nos tudi Raws. Po drugi strani se je princ doslej izkazal kot veliko u�inkovitejši u�itelj. Tjavdan je nameril palico, frcnil z njo navzgor in si v glavi rekel Levicorpus. "Aaaaah!" Pobliskalo se je in soba je bila na lepem polna glasov: vsi so se prebudili, tako glasno se je namre� zadrl Ron. Harry je v paniki odvrgel Zvarkarstvo. Na pol poti do stropa je z glavo navzdol visel Ron, kakor da bi ga bila za gleženj zvlekla tja nevidna kljuka. "Pardon!" je zaklical Harry, medtem ko sta se Dean in Seamus krohotala, Neville, ki je padel s postelje, pa se je pobiral s tal. "�akaj... da te spustim dol..." Pograbil je zvarkarico in v paniki za�el listati po njej, da bi našel ustrezno stran; nazadnje jo je le odkril in razbral besedico, ki se je stiskala pod zarekom. Samo upal je lahko, da je to protizarek, ko je na vso mo� pomislil liberakorpus! Spet se je zabliskalo in Ron je kakor kopica padel na svojo žimnico. "Oprosti," je slabotno rekel Harry, medtem ko sta se Dean in Seamus še naprej krohotala. "Jutri," je rekel Ron pridušeno, "raje uporabi budilko." A do �asa, ko sta imela na sebi šal, rokavice in ogrinjalo, pod vsem tem pa še obilno oblogo iz po nekaj ro�no spletenih jopic gospe Weasleyjeve, se je Ronov šok že polegel in zdaj se mu je zdel Harryjev novi zarek že sila zabaven; tako zelo zabaven, da je, ko so sedli k zajtrku, že hitel pripovedovati Hermioni, kaj se je zgodilo. "... potem pa še en blisk, jaz pa sem se spet znašel na postelji!" se je režal, medtem ko si je postregel s klobasicami. Hermiona se med štorijo ni niti enkrat nasmehnila, in zdaj se je ozrla k Harryju z izrazom ledenega neodobravanja. "Je bil zarek mogo�e spet iz tiste tvoje zvarkarice?" Harry se ji je namrš�il. "Vedno si izbereš najslabšo varianto, a ne da?" "No, a je?" "No ja, res je - pa kaj?" "Kar tja v tri dni si se torej odlo�il, da preskusiš neznano, na roko napisano zaklinjanje, potem boš pa že videl kako in kaj?" "Pa kaj za to, �e je rokopis?" je rekel Harry, ki mu je bilo ljubše, da ne odgovarja na drugi del vprašanja. "Problem je, da ga Ministrstvo za �aranje v tem primeru najbrž sploh ni odobrilo," je rekla Hermiona. "Pa tudi to," je dostavila, ko sta Harry in Ron zavila z o�mi, "da se mi tale tvoj princ zdi vse bolj sumljiv." Pri pri�i sta jo oba preglasila. "Pa saj je bil samo hec!" je rekel Ron, obenem pa nagnil steklenico s ke�apom nad

klobasice. "Samo hec, Hermiona, to je vse!" "Obešati ljudi z glavo navzdol za gleženj?" je rekla Hermiona. "Kdo namenja svoj �as in energijo temu, da si izmišlja takšne zareke?" "Fred in George," je skomignil Ron, "to je �isto po njunem okusu. In pa, ee..." "Moj o�ka," je rekel Harry. Ta hip se je bil domislil. "Kaj?" sta rekla Ron in Hermiona v en glas. "Moj o�i je uporabljal ta zarek," je rekel Harry. "Vem, ker - Wulf mi je povedal." Slednje sicer ni bilo res; v resnici je Harry videl svojega o�eta, ko je ta uporabil zarek proti Rawsu, le da Ronu in Hermioni nikoli ni pravil o tem svojem potovanju v mislito. Zdaj pa mu je prišla na misel �udovita možnost. Bi bilo možno, da je Polkrvni Princ njegov...? "Že mogo�e, da ga je uporabljal tvoj o�ka, Harry," je rekla Hermiona, "ni pa bil edini. �e si mogo�e pozabil - videli smo tudi že njegovo masovno uporabo. Obešanje ljudi v zrak. Da jih je kar nosilo sem in tja, medtem ko so nebogljeni spali." Harry je strmel vanjo. Bilo mu je, kot da se pogreza, ko se je tudi sam domislil vedenja Jedcev smrti na svetovnem prvenstvu v quidditchu. Na pomo� mu je prišel Ron. "Tisto je bilo druga�e," je vztrajal. "Šlo je za zlorabo. Harry in njegov o�i pa sta se samo pohecala. Hermiona, ti princa ne maraš," je dodal in resnobno nameril vanjo s klobaso, "ker te prekaša v �arobnih napojih..." "To nima pa s tem prav nobene zveze!" je rekla Hermiona in lica so ji pordela. "Po mojem je pa� neodgovorno, da za�neš izvajati kak zarek, ne da bi sploh vedel, �emu je namenjen, pa tudi nehaj govoriti o 'princu', kakor da bi bil to njegov naslov, ker stavim, da je samo neumen vzdevek, in meni se že ne zdi, da je bil ne vem kako prijazen �lovek!" "Ne razumem, iz �esa sklepaš tako," je zagreto rekel Harry, "�e bi bil v zametku Jedec smrti, potem se pa� ne bi bil važil s tem, da je samo 'polkrven', a ne?" Ko je to izrekal, se je domislil, da je bil njegov o�e �istokrven, vendar je misel brž odgnal - s tem si lahko beli glavo pozneje... "Ne morejo biti vsi Jedci smrti �iste krvi, kajti premalo je ostalo polnokrvnih �arovnikov," je trmasto rekla Hermiona. "Po mojem jih je ve�ina polkrvnih, samo delajo se, da so �iste krvi. Samo nas, ki smo rojeni bunklji, ne marajo, tebe in Rona bi pa z veseljem pustili, da se jim pridružita." "Sploh ni teorije, da bi meni pustili, da postanem Jedec smrti!" je ogor�eno rekel Ron. Z vilice, ki jo je vihtel proti Hermioni, mu je odletel koš�ek klobase naravnost Ernieju Macmillanu na teme. "V moji rodbini so sami krvotaji! Za Jedce smrti je to prav tako slabo, kot �e si bunkelj po rodu!" "Mene bi pa res radi imeli," je porogljivo rekel Harry. "Bili bi si najboljši prijatelji, �e me ne bi ves �as skušali spraviti s sveta." Ob tem se je Ron zasmejal; celo Hermiona se je nerada nasmehnila, tedaj pa jih je že zmotila Ginny. "Hej, Harry, tole ti moram dati." Bil je pergamentni zvitek in na njem je bilo z dobro znano, tanko, poševno pisavo napisano Harryjevo ime. "Hvala ti, Ginny... tole bo Dumbledorova naslednja inštrukcija!" je Harry povedal Ronu in Hermioni, izvlekel pergament in hitro prebral vsebino. "V ponedeljek zve�er!" Na lepem se je po�util lahkega in sre�nega. "Bi se nam pridružila v Meryascoveeni, Ginny?" je vprašal.

"Z Deanom grem - se vidimo mogo�e tam," je odvrnila in jim ob odhodu pomahala. Pri vratih iz orehovine je kot ponavadi stal Filch in odkljukaval imena tistih, ki so imeli dovoljenje, da grejo v Meryascoveeno. Ta postopek je bil še bolj zamuden kot sicer, kajti Filch je vsakogar trikrat preiskal s svojim senzorjem skrivnosti. "Pa kakšen pomen naj bi sploh imelo, �e kdo tihotapi kako temno re� ven?" je vprašal Ron, ki je s strahom opazoval dolgi, tenki senzor skrivnosti. "Menda bi ja morali preverjati, da kdo ne prinese kaj takega nazaj not?!" Ta jezikavost mu je prislužila še nekaj dodatnih sunkov s senzorjem, tako da se je še vedno kar zdrzoval, ko so zakorakali ven v veter in sodro. Hoja do Meryascoveene ni bila prijetna. Harry si je ovil šal okrog spodnjega dela obraza; tisto, kar je ostalo zunaj, pa je kmalu bodisi bolelo bodisi drevenelo. Na cesti v vas je bilo vse polno dijakov in dijakinj, ki so se pripogibali, hode� proti ostremu vetru. Harry se je ne le enkrat vprašal, ali jim ne bi bilo boljše v topli skupni sobi, in ko so nazadnje prispeli v Meryascoveeno in so videli, da je Creparjeva trgovina obita z deskami, je to sprejel kot potrditev, da temu izhodu ni namenjeno, da bi bil zabaven. Ron je z roko v debeli rokavici pokazal proti Medenemu carju, kjer so imeli hvalabogu odprto, in Harry in Hermiona sta se za njim opotekla v preobljudeni lokal. "Hvalabogu," je drgetal Ron, ko jih je objel topli zrak, ki je dišal po smetanovem karamelu. "Ves popoldan ostanimo tukaj!" "Harry, fant moj!" je rekel gromek glas za njihovimi hrbti. "Oh, ne," je zamrmral Harry. Vsi trije so se obrnili in zagledali profesorja Toastwampa, oble�enega v neznansko ku�mo in v plaš� z ovratnikom iz enakega krzna; v pesti je stiskal veliko vre�o s kristaliziranim ananasom in zavzemal je vsaj �etrtino prodajalne. "Harry, zdaj vas ni bilo že na tri moje supej�ke!" je rekel in ga dobrodušno dregnil v rebra. "Pa to ne bo šlo, odlo�en sem, da vas pridobim! Gospodi�na Grangerjeva se jih tako veseli - kajneda?" "Ja," je nebogljeno rekla Hermiona, "res so kar..." "Kako da torej ne prihajate še vi, Harry?" je poterjal Toastwamp. "No, treninge imam v quidditchu, gospod profesor," je rekel Harry, ki je trening prav res razpisal vsaki�, brž ko mu je Toastwamp poslal vabilo z vijoli�nim trakcem. Ta strategija je pomenila, da Ron ni ostajal na cedilu in da sta se skupaj z Ginny ponavadi nasmejala, ko sta si predstavljala Hermiono, zaprto v isti prostor z �McLaggnom in Zabinijem. "No, vsekakor pri�akujem, da boste po vsem tem garanju zmagali na svoji prvi tekmi!" je rekel Toastwamp. "Ampak malce razvedrila nikomur ne škoduje. Se pravi, kar se ti�e ponedeljkovega ve�era, vam zagotovo ni do treninga v tem vremenu..." "Pa ne morem, profesor, ker - ee - moram takrat k profesorju Dumbledoru." "Smola pa že taka!" je dramati�no zaklical Toastwamp. "Ah, no ja - nedogled se mi ne boste mogli izmikati, Harry!" In s kraljevskim mahljajem je odracal iz trgovine, ne da bi se bil pri tem zmenil za Rona kaj bolj kot za vitrino s š�urkaramelami. "Ne morem verjeti, da si se spet izmuznil," je rekla Hermiona in zmajevala z glavo. "Tako zani� pa le niso te pogostitve, da veš... v�asih so celo prav zabavne..." Takrat je zagledala izraz na Ronovem obrazu. "O, poglej - imajo deluks sladkorna peresa - ta se ne

stopijo ure in ure!" Harry, ki je bil vesel, ker je Hermiona preusmerila pogovor, je pokazal za nova ekstra velika sladka peresa precej ve� zanimanja, kot bi ga sicer, Ron pa se je še naprej naprdeval in je samo skomignil, ko ga je Hermiona vprašala, kam bi rad šel zdaj. "Pojdimo k Trem metlam," je rekel Harry. "Tam bo toplo." Spet so si ovili obraze s šali in odšli iz trgovine. Ostri veter jih je po sladkasti toploti pri Medenem carju rezal v lica kakor z noži. Na ulici ni bilo ne vem kakšnega vrveža; nih�e se ni ustavljal, da bi poklepetal, vsi so samo hiteli vsak proti svojemu cilju. Izjema sta bila dva moža malo naprej pred njimi, ki sta stala prav pred Tremi metlami. Eden je bil zelo visok in mršav; Harry, ki je napenjal pogled skozi zadežena o�ala, je prepoznal to�aja, ki je delal v drugi gostilni v vasi - pri Merjaš�evi glavi. Medtem ko so se Harry, Ron in Hermiona bližali, si je ta pritegnil ovratnik površnika in odkorakal, tako da je tisti drugi, nižji mož ostal sam. Dajal si je opraviti z ne�im v rokah. Samo še za korak dale� so bili, ko se je Harry zavedel, za koga gre. "Tobakarolus!" �okati, krivonogi mož z dolgimi štrenastimi rde�imi lasmi je kar posko�il in pri tem spustil iz rok starinski kov�ek, ta pa se je odprl, da se je ven usulo ropotije za eno celo izložbeno okno. "O, ejga, Harry," je rekel Tobakarolus Smrat s kar se da neprepri�ljivo mirnodušnostjo. "No, da te ne bom zadrževal..." In je za�el grabiti po tleh, da bi spravil vsebino skrinje nazaj, od koder je ubežala, pri tem pa z vsem vedenjem kazal, kako grozno si želi pro�. "A prodajaš tole?" je vprašal Harry, ki ga je opazoval, medtem ko je oni hlastal po tisti šari. "No ja, saj veš, od ne�esa se pa mora živeti," je rekel Tobakarolus. "Daj mi to!" Ron se je bil sklonil in je pobral nekaj srebrnega. "�akaj no," je po�asi rekel Ron. "Tole se mi zdi pa znano..." "Hvala ti!" je rekel Tobakarolus, šavsnil Ronu iz rok kupo in jo stla�il nazaj v kov�ek. "No, se vidimo - auva!" Harry ga je bil pograbil za vrat in ga priš�enil h gostilniškemu zidu. Z eno roko ga je �vrsto držal, z drugo pa izvlekel svojo palico. "Harry!" je zacvilila Hermiona. "Tole si vzel iz Siriusove hiše," je rekel Harry, ki se je z nosom skoraj dotikal Tobakarolusovega, tako da je vdihaval neprijetni zadah po starem tobaku in po žganju. "To re� krasi grb rodovine Black!" "Da bi bil jaz - ne - kako?" je jecljal Tobakarolus, ki je postajal vse bolj purpurne barve. "Kaj si naredil - si se tisto no�, ko je umrl, vrnil na njegov dom in ga izropal?" je zarežal Harry. "N-ne, nisem..." "Daj mi to!" "Harry, nikar!" je zavreš�ala Hermiona, kajti Tobakarolus je zdaj že pomodrel. Zaslišal se je pok in Harry je za�util, kako mu je roki nekaj razklenilo in odsunilo od Tobakarolusovega vratu. Tobakarolus je pograbil padli kov�ek in potem - prask - se je izdejanil. Harry je na ves glas zaklel. Sukal se je na mestu, da bi videl, kam je odneslo

Tobakarolusa. "Vrni se, ti tatinski!" "Nima smisla, Harry." Od nikoder se je prikazala Tanga, ki ji je sodra mo�ila mišje lase. "Zdajle je Tobakarolus verjetno že v Londonu. Nima smisla, da se dereš!" "Ukradel je Siriusove re�i! Ukradel!" "Že, že, ampak," je rekla Tanga, ki ji ni bilo videti, da bi jo novica kakorkoli vznemirila, "vseeno se morate spraviti z mraza." Opazovala jih je, ko so stopali skozi vrata Treh metel. Tisti hip, ko so bili notri, je Harry spet planil: "Ukradel je Siriusove re�i!" "Vem, Harry, ampak prosim, da ne kri�iš, ker ljudje zijajo," je šepnila Hermiona. "Daj, usedi se, bom prinesla pija�o." Še vedno ga je kuhalo, ko se je nekaj minut zatem vrnila k mizi s tremi steklenicami maslenuška. "Pa kaj, a feniksovci ne morejo stopiti Tobakarolusu na rep?" ju je z besnim šepetom vprašal. "A mu ne morejo, kadar je v glavnem stanu, niti tega prepre�iti, da bi pobral vse, kar ni ravno pritrjeno?" "Ššš!" je obupana rekla Hermiona in se ozrla, ali jih kdo posluša; v bližini sta sedela dva �arovnika, ki sta z velikim zanimanjem strmela v Harryja, ob steber nedale� stran pa se je naslanjal Zabini. "Harry, meni bi tudi šlo na živce - vem, da so re�i, ki jih krade, tvoje..." Harryju se je njegov maslenušek kar zaletel; za hip je bil pozabil, da je lastnik številke dvanajst na trgu Trochnmrkowa. "Ja, moje re�i so to!" je rekel. "Ni� �udnega, �e me ni bil vesel! No, povedal bom Dumbledoru, kaj se dogaja, ker ta je edini, ki se ga Tobakarolus res boji." "Dobra ideja," je šepnila Hermiona, ki ji je bilo o�itno vše�, da se Harry pomirja. "Ron, v kaj pa ti zijaš?" "Ni�, ni�," je rekel Ron, ki je hitro odvrnil pogled od to�ilnega pulta, ampak Harry je vedel, da je skušal ujeti pogled lepo zaobljene in privla�ne to�ajke, madam Rosmerte, ki mu je bila že dolgo vše�. "Mislim, da je ta tvoj 'ni�' šel v skladiš�e po nove koli�ine ognjenega viskija," ga je špiknila Hermiona. Ron se ni zmenil za njeno draženje, z dostojanstvenim molkom, tako se mu je vsaj zdelo, je srkal svojo pija�o. Harry je premišljal o Siriusu in o tem, da mu te srebrne kupe tako ali tako niso bile vše�. Hermiona je bobnala s prsti po mizi in o�i so ji švigale med Ronom in to�ilnim pultom. Ko je Harry spraznil svojo steklenico do zadnje kaplje, je rekla: "A re�emo, da imamo dosti, in gremo nazaj v šolo?" Onadva sta prikimala; izlet ni bil ni� zabaven in vreme se je še kar slabšalo. Znova so se tesno ovili v plaš�e, si namestili šale, si navlekli rokavice; potem so šli za Katie Bell in še neko punco iz gostilne in po Glavni ulici nazaj. Medtem ko so se vlekli proti Bradavi�arki prek zmrznjene sodre, so Harryju misli odtavale h Ginny. Niso je sre�ali, brez dvoma zaradi tega ne, je tuhtal, ker sta se v �ajnici madam Bucibuške lepo spravila z Deanom na samo v kak koti�ek - tja so se zatekali vsi sre�ni par�ki. Nakremžen je sklonil glavo pod zvrtin�enim babjim pšenom in se vlekel naprej. Kar nekaj �asa je še trajalo, preden se je zavedel, da sta postala glasova Katie Bell

in njene prijateljice - od spredaj ju je zanašal do njih veter - bolj rezka in glasnejša. Poskusil je razlo�iti njuni nejasni postavi. Punci sta se prepirali zaradi ne�esa, kar je držala Katie v roki. "Tole tebe pa� nima kaj brigati, Leanne!" je Harry slišal re�i Katie. Zavili so, kakor je zavijala cesta, in tu je bila sodra gosta in hitra, tako da so se Harryju o�ala meglila. Ravno ko je vzdignil rokavico, da si jih otare, je Leanne pograbila tisti zavoj, ki ga je držala Katie; Katie ga je povlekla nazaj in tako je nazadnje padel na tla. Katie je nemudoma splavala v zrak, a ne tako šaljivo kot poprej Ron, ki ga je potegnilo kvišku za gleženj, ampak elegantno, z razkriljenimi rokami, kakor da bo zdaj zdaj poletela. Pa vendar je bilo nekaj narobe, da je postalo �loveku tesno pri srcu... divji veter ji je bi�al lase, da so opletali sem ter tja, a o�i je imela zatisnjene in njen obraz je bil povsem brezizrazen. Harry, Ron, Hermiona in Leanne so vsi obstali kot pribiti in so samo gledali. Ko je bila skoraj dva metra nad tlemi, je dala od sebe strašen krik. O�i so se ji sunkoma odprle, tisto pa, kar je videla ali �utila, ji je o�itno prizadevalo grozno bole�ino. Kri�ala je in kri�ala; zdaj je za�ela vreš�ati še Leanne, in zgrabila je Katie za gležnje, da bi jo zvlekla nazaj na tla. Harry, Ron in Hermiona so planili naprej, da bi pomagali, a ravno ko so jo skoraj že prijeli za noge, je padla nanje; Harryju in Ronu se je posre�ilo, da sta jo prestregla, vendar se je tako zelo zvijala, da sta jo komaj lahko obdržala. Zato sta jo raje položila na tla, da je tam opletala in vreš�ala, o�itno ne da bi prepoznala katerega med njimi. Harry je pogledal naokrog; pokrajina je bila videti pusta. "Po�akajte tukaj!" je zaklical drugim skozi tuljenje vetra. "Grem po pomo�!" Z vso hitrostjo je zdirjal proti šoli; še nikoli ni videl koga, da bi po�el takšno kot Katie, in ni si mogel misliti, kaj bi lahko bil vzrok. Ko je planil iz ovinka, je tr�il ob nekaj, kar se je zdelo še najbolj podobno velikanskemu medvedu na zadnjih nogah. "Hagrid!" je izsopel, medtem ko se je trgal iz žive meje, v katero ga je odneslo. "Harry!" je rekel Hagrid, ki se mu je na obrvi in brado lovila sodra, oble�en pa je bil v svoj veliki, kosmati plaš� iz bobrovine. "Ravno pri Gr6pu sem bil na obisku, tako dobro se pobira, da tega ne bi verjel..." "Hagrid, neka punca tamle zadaj trpi od poškodbe ali od kletve ali kaj vem..." "Kaj?" je rekel Hagrid in se sklonil, da bi v besne�em vetru slišal, kaj pravi Harry. "Od nekakšne kletve!" se je zadrl Harry. "Kletve? Nad kom to - menda ne nad Ronom? Nad Hermiono?" "Ne, ne gre zanju, Katie Bell je - tamle..." Skupaj sta stekla po cestici nazaj in takoj naletela na skupinico okrog Katie, ki se je še vedno v krikih zvijala na tleh, Ron, Hermiona in Leanne pa so se trudili, da bi jo pomirili. "Odstopite!" je zaklical Hagrid. "Da jo pogledam!" "Nekaj se je zgodilo z njo!" je hlipala Leanne. "Ne vem kaj..." Hagrid je za hip strmel v Katie, potem je brez besede pokleknil, jo zajel v naro�je in stekel z njo proti gradu. Še nekaj trenutkov, pa so njeni predirni kriki zamrli v daljavi, tako da se je slišalo samo še bu�anje vetra. Hermiona je hitro stopila k Leanne, ki je za�ela tarnati, in jo objela �ez rame. "Tebi je ime Leanne, a ne?" Punca je prikimala. "A je do tegale prišlo �isto nepri�akovano ali pa...?"

"Za�elo se je, ko se je strgal ta zavoj," je pohlipala Leanne in pokazala proti zavoju iz razmo�enega rjavega papirja na tleh, ki je bil strgan toliko, da je ven uhajal zelenkast soj. Ron se je sklonil, stegnil je roko, ampak Harry mu jo je prijel in potegnil nazaj. "Ne dotikaj se tega!" Po�epnil je. Videla se je okrašena ogrlica iz opalov, ki je silila iz papirja. "Tole sem pa že videl," je rekel Harry, ki je strmel v tisto. "Davno je že, ko je bila razstavljena pri Dawcu in Klawcu. Na etiketi je pisalo, da je ukleta. Katie se je je gotovo dotaknila." Dvignil je pogled proti Leanne, ki se je tresla, ne da bi se mogla premagati. "Kako je Katie tole sploh prišlo v roke?" "Saj zaradi tega ravno sva se sporekli. Ko se je vrnila s straniš�a v Treh metlah, je imela to v rokah, rekla je, da gre za presene�enje za ne vem koga na Bradavi�arki, ona pa da ga mora dostaviti. Ko je to pravila, je bila videti vsa zmešana... oh, ne, ne, ne, stavim, da ji je kdo zagospodoval z imperatorjevo kletvijo - jaz pa tega nisem niti opazila!" Leanne so stresali novi in novi hliptaji. Hermiona jo je blago potrepljala po rami. "Tega ti pa ni povedala, kdo ji jo je dal, Leanne?" "Ne... ni mi hotela re�i... jaz sem pa rekla, da je trapa in da naj ne nosi tega v šolo, ampak kaj ko sploh ni hotela poslušati... in potem sem ji poskusila zavoj vzeti... iin - iiin..." Leanne je za�ela v obupu kar narekati. "Raje se spravimo v šolo," je rekla Hermiona, ki je še kar držala Leanne �ez rame, "bomo vsaj videli, kako ji gre. Pojdimo..." Harry se je za trenutek poobotavljal, potem si je potegnil šal z obraza in, ne da bi se menil za Rona, ki mu je vzelo sapo, previdno prekril ogrlico in jo pobral. "Tole bo treba pokazati madam Pomfrey," je rekel. Medtem ko sta stopila za Hermiono in Leanne po cesti, je Harry mrzli�no razmišljal. Ravno so stopili v šolski park, ko se je oglasil, saj ni ve� mogel zadrževati misli sam zase. "Malfoyu je znano vse o tej ogrlici. Pred štirimi leti je bila v vitrini pri Dawcu in Klawcu, videl sem ga, kako si jo je nadrobno ogledoval, ko sem se takrat skrival pred njim in njegovim o�etom. Tole je tisto, kar je kupoval takrat, ko smo ga zalezovali! Spomnil se je te ogrlice in je šel ponjo!" "N-ne vem, Harry," je obotavljivo rekel Ron. "K Dawcu in Klawcu hodijo vsi mogo�i ljudje... in a ni punca rekla, da jo je Katie dobila na ženskem straniš�u?" "Rekla je, da se je z njo vrnila s straniš�a, to pa še ne pomeni, da jo je na straniš�u tudi dobila..." "�McHudurra!" je svare�e rekel Ron. Harry je dvignil pogled, in res, proti njim je skozi vrtin�asto sodro hitela po kamnitnem stopniš�u profesorica �McHudurra. "Hagrid pravi, da ste vi štirje videli, kaj se je zgodilo s Katie Bell - prosim, da greste naravnost v mojo sobo! Kaj pa imate tole, Potter?" "To je tisto, �esar se je dotaknila," je rekel Harry. "Sveta nebesa," je rekla profesorica �McHudurra, in ko je vzela ogrlico, se ji je videlo, da je vznemirjena. "Ne, ne, Filch, z mano so!" je urno rekla, ko je z one strani Vhodne dvorane željno pridrsal bliže Filch, ki je v rokah že dvigoval svoj senzor skrivnosti. "Tole ogrlico nemudoma odnesi k profesorju Rawsu, ampak glej, da se je nih�e ne dotakne, imej jo ovito v šalu!" Harry in drugi so šli za �McHudurro gor v njeno pisarno. Okna, po katerih je

škropila sodra, so rožljala v okvirjih, in v sobi je bilo mrzlo, �eprav je v kaminu prasketal ogenj. �McHudurra je zaprla vrata in smuknila za svojo pisalno mizo, tam pa se je obrnila spet proti Harryju, Ronu, Hermioni in še vedno hlipajo�i Leanne. "Torej?" je ostro rekla. "Kaj se je zgodilo?" Leanne je obotavljivo in z mnogimi premolki, v katerih je skušala zadržati ihtenje, povedala profesorici �McHudurri, kako je šla Katie pri Treh metlah na straniš�e in se vrnila z nenaslovljenim zavojem, kako je bila na pogled nekam �udna in kako sta se skregali glede tega, ali je priporo�ljivo dostavljati ljudem re�i, o katerih ne veš, kaj so, vse dokler ni prepir prerasel v ruvanje za zavoj, ta pa se je strgal. Ko je prišla do sem, jo je povsem strlo, tako da ni profesorica spravila iz nje nobene besede ve�. "No prav," je ne ravno neprijazno rekla, "pojdi zdaj v bolnišni�no krilo, Leanne, in daj no prosim reci madam Pomfrey, naj ti da kaj proti temu pretresu." Potem ko je Leanne odšla, se je �McHudurra obrnila spet k Harryju, Ronu in Hermioni. "Kaj se je zgodilo, ko se je Katie dotaknila ogrlice?" "Splavala je kvišku v zrak," je rekel Harry, preden sta se utegnila oglasiti bodisi Ron bodisi Hermiona. "Potem je za�ela vreš�ati in je omahnila. Gospa profesor, a lahko grem prosim k profesorju Dumbledoru?" "Ravnatelja ni do ponedeljka, Potter," je rekla presene�eno. "Ni ga?" je jezno ponovil Harry. "Ni ga, ne, Potter," je ujedljivo ponovila še ona. "Ampak �e imate o tej grozni zadevš�ini še kaj povedati, lahko to mirne duše poveste pa� meni!" Harry se je obotavljal le za drobec sekunde. �McHudurra resda ni bila �lovek, ki bi znal prisluhniti; in �eprav je Dumbledore v mnogih ozirih zbujal ve� strahospoštovanja, bi bilo pri njem manj verjetno, da bi se posmihal še tako divji teoriji. A tu je šlo morda za življenje in smrt, tako da trenutek ni bil primeren za pomisleke te vrste. "Po mojem je Katie to ogrlico podtaknil Dreco Malfoy, gospa profesor." Ron ob njem se je v o�itni zadregi pomel po nosu; Hermiona na drugi strani je za�ela drsati z nogami, kot da bi se najraje odmaknila od Harryja. "Tole je pa zelo resna obtožba, Potter," je po za�etni osuplosti rekla �McHudurra. "Imate kak dokaz?" "Ne," je rekel Harry, "ampak..." in ji je povedal, kako so zasledovali Malfoya k Dawcu in Klawcu in kaj je takrat slišal, da se je Malfoy menil z Dawcem. Ko je vse povedal, je bila profesorica �McHudurra videti rahlo zbegana. "Malfoy je odnesel nekaj k Dawcu in Klawcu - v popravilo?" "Ne, gospa profesor, samo hotel je, da mu Dawec pove, kako naj nekaj popravi, ni pa tistega prinesel s sabo. Ampak saj ne gre za to, bistveno je, da je obenem še nekaj kupil, in po mojem je bila to ta ogrlica..." "Ste ga videli, da je prišel iz prodajalne s podobnim zavojem?" "Ne, gospa profesor, Dawec je rekel, naj jo hrani zanj v trgovini..." "Ampak Harry," je segla vmes Hermiona, "Dawec ga je vprašal, ali želi tisto vzeti s sabo, in Malfoy je rekel, da ne..." "Jasno, ker se ogrlice ni hotel dotikati!" je jezno rekel Harry. "Dejansko je rekel: 'Kako bi pa zgledalo, �e bi tole nosil po ulici?'," je rekla Hermiona. "No, saj bi bil res videti malo �uden, �e bi nosil ogrlico," je vsko�il Ron.

"Oh, Ron," je obupana rekla Hermiona, "saj bi jo imel ovito, zato da se je ne bi dotikal, in zlahka bi jo vtaknil pod ogrinjalo, tako da je ne bi nih�e videl! Karkoli že si je rezerviral pri Dawcu in Klawcu, je bilo ali preve� kri�e�e ali pa preveliko; bilo je nekaj, glede �esar mu je bilo jasno, da bi zbudilo pozornost, �e bi hodil s tistim po ulici - sploh pa," je glasno nadaljevala, še preden ji je Harry lahko segel v besedo, "sem jaz Dawca vprašala ravno po ogrlici, a se ne spomnita? Ko sem šla noter, da bi poskusila odkriti, kaj mu je Malfoy naro�al, naj mu hrani, sem jo zagledala. Dawec pa mi je samo povedal za ceno, ni rekel, da je že prodana ali kaj takšnega..." "Že, ampak ni te bilo težko spregledati, pet sekund, pa je že vedel, kaj imaš za bregom, seveda ti ne bi povedal - sploh bi bil pa Malfoy lahko do zdaj že naro�il, naj mu jo pošlje..." "Dovolj bo!" je rekla �McHudurra, medtem ko je Hermiona vsa besna že odprla usta, da bi ga zavrnila. "Potter, lepo, da ste mi vse to povedali, ampak ne moremo uperiti prsta na gospoda Malfoya samo zato, ker je obiskal trgovino, od koder mogo�e izvira tale ogrlica. Isto bi bilo mogo�e re�i še glede sto in sto ljudi..." "... to sem rekel tudi jaz..." je zamomljal Ron. "... in kakorkoli že, letos smo vpeljali res stroge varnostne ukrepe, tako da ne verjamem, da bi bila ogrlica lahko prišla na šolo, ne da bi mi zvedeli za to..." "... ampak..." "... poleg tega pa," je rekla profesorica �McHudurra s strašno brezprizivnostjo, "gospod Malfoy danes sploh ni šel v Meryascoveeno." Harry je zazijal in se kar nekako zmanjšal. "Kako pa to veste, gospa profesor?" "Zato ker je pri meni služil pripor. Dvakrat zapored se mu je zgodilo, da ni naredil doma�e naloge iz spreminjanja oblike. Hvala torej, da ste mi zaupali svoje sume, Potter," je rekla, ko je stopala mimo njih, "zdaj pa le moram gor v ambulanto, da vidim, kako je s Katie Bell. Lepo vas pozdravljam." Odprla je vrata in ni jim ostalo drugo, kot da brez besed odkorakajo v ravni vrsti mimo nje ven. Harry je bil jezen na druga dva, ker sta potegnila z �McHudurro; kljub temu pa ga je kar povleklo v razgovor, brž ko sta se za�ela meniti o tem, kar se je zgodilo. "Komu torej mislita, da bi Katie morala dostaviti ogrlico?" je vprašal Ron, ko so se vzpenjali po stopniš�u v skupno sobo. "Kdo bi to vedel," je rekla Hermiona. "Ampak kdorkoli že naj bi bil, jo je sre�no odnesel. Nih�e ne bi mogel odpreti zavoja, ne da bi se dotaknil ogrlice." "Lahko bi bila namenjena mnogim," je rekel Harry. "Dumbledoru - Jedci smrti bi se ga grozno radi znebili, torej je zagotovo prav pri vrhu seznama. Ali pa Toastwampu - Dumbledore misli, da si ga je Mrlakenstein res želel pridobiti, tako da jim ne more biti vše�, da je stopil na Dumbledorovo stran. Ali pa..." "Ali pa tebi," je rekla zaskrbljena Hermiona. "To pa že ne," je rekel Harry, "sicer bi se bila Katie tam na cesti samo obrnila in mi jo izro�ila, a ne? Za njo sem hodil vso pot od Treh metel. Veliko bolj po pameti bi bilo, �e bi mi zavoj izro�ila še pred Bradavi�arko, ko pa Filch tako zelo preiskuje vse, ko hodijo ven in noter. Prav zanima me, zakaj ji je Malfoy ukazal, naj jo spravi v grad." "Harry, Malfoya sploh ni bilo v Meryascoveeni!" je rekla Hermiona in prav res zacepetala nad njim.

"Potemtakem je imel pajdaša," je rekel Harry. "Crabba ali pa Goyla - ali pa, �e malo bolje pomislim, katerega izmed Jedcev smrti, kajti zdaj ko se jim je pridružil, bo imel kolikor ho�eš sodelavcev, ki prekašajo Crabba in Goyla..." Ron in Hermiona sta si izmenjala pogleda, ki sta jasno govorila, da se "nima smisla prerekati z njim". "Kraljevi ragu," je odlo�no rekla Hermiona, ko so prišli pred Debelo gospo. Portret se je odprl kot na te�ajih in lahko so vstopili v skupno sobo. Bila je dokaj polna in v njej je smrdelo po vlažni obleki - o�itno je bilo, da so se zaradi slabega vremena mnogi že zgodaj vrnili iz Meryascoveene. Ni� pa ni bilo slišati kakega mrmota strahu ali ugibanj: glas o Katie se torej še ni raznesel. "Pravzaprav pa, �e malo bolj pomisliš, ta napad sploh ni bil ne vem kako spretno izveden," je rekel Ron, potem ko je iz enega boljših naslanja�ev pred kaminom meni ni� tebi ni� napodil prvošol�ka, da bi se sam usedel. "�arilo ni niti prodrlo v grad. Popoln ta na�rt že ni bil." "Imaš prav," je rekla Hermiona, z nogo izbezala Rona iz naslanja�a in ga spet ponudila tistemu prv�ku. "Ni bil ne vem kako premišljen." "Ampak od kdaj pa je Malfoy eden od velikih svetovnih mislecev?" je vprašal Harry. Ni� mu nista odgovorila. Trinajsto poglavje Uganka, ki manjka Do naslednjega dne, ko so Katie preselili v Bolnišnico sv. Munga za magi�na obolenja in poškodbe, se je novica o njeni prekletosti že raznesla po vsej šoli, �eprav so bile podrobnosti zmešane in po vsem videzu nih�e razen Harryja, Rona, Hermione in Leanne ni vedel, da Katie sama ni bila tar�a. "Oh, in pa Malfoy ve, jasno," je Harry rekel Ronu in Hermioni, ki sta se še naprej držala nove taktike in se delala gluha, kadarkoli je omenil svojo teorijo o Malfoyu kot Jedcu smrti. Spraševal se je, ali se bo Dumbledore od tam, kjer že je bil, utegnil vrniti še pravi �as za ponedeljkovo ve�erno inštrukcijo, ker pa ni prejel kakega preklica, se je ob osmih prikazal pred Dumbledorovo pisarno. Potrkal je in zaslišal naprej. Notri je sedel Dumbledore, ki je bil videti nenavadno utrujen; njegova dlan je bila tako �rna in ožgana kot le kdaj, pa vendar se je nasmehnil, ko je pokazal Harryju, naj se usede. Mislito je spet stalo na pisalni mizi in metalo srebrne pege svetlobe po stropu. "Medtem ko me ni bilo, se pa res nisi dolgo�asil," je rekel Dumbledore. "�e prav vem, si bil pri�a nesre�nemu dogodku s Katie." "Res je, gospod. Kako pa je z njo?" "Še vedno bolj slabo, �eprav je imela kar sre�o. Kot kaže, se je ogrlice komajda dotaknila s kožo: v rokavici je imela luknjico. �e bi si bila ogrlico nadela, že �e bi jo bila samo podržala v goli roki, bi bila umrla, verjetno v hipu. Na sre�o se je profesorju Rawsu posre�ilo storiti dovolj, da je prepre�il naglo širjenje kletve..." "Kako pa da on?" je takoj vprašal Harry. "Zakaj ne madam Pomfrey?" "Nesramnost," se je tiho zaslišalo od enega izmed portretov na steni, in Phineas

Tezack Black, Siriusov prapraded, je vzdignil glavo izmed rok, kjer je bil po vsem videzu spal. "Jaz svoj�as že ne bi bil dovolil dijaku, da bi se spraševal o tem, kako se vrti kolesje Bradavi�arke." "Aha, hvala, Phineas," je pomirjujo�e rekel Dumbledore. "Profesor Raws se na temne sile in vede in veš�ine spozna veliko bolj kot pa madam Pomfreyjeva, Harry. Kakorkoli, mungovci me obveš�ajo vsako uro in nadejam se, da bo Katie s�asoma docela okrevala." "Kje pa ste bili �ez konec tedna, gospod?" je vprašal Harry, ne da bi se menil za izrazit ob�utek, da utegne preve� izzivati sre�o - ob�utek, ki si ga je o�itno delil s Phineasom Tezackom, kajti ta je kar zapihal. "Zdajle ta hip ti raje ne bi odgovoril," je rekel Dumbledore. "A povem ti, ko bo �as za to." "Res?" je vprašal osupli Harry. "Pa že, bi rekel," je rekel Dumbledore, izvlekel izpod halje novo stekleni�ko s srebrnimi spomini in jo odmašil s krcljajem svoje palice. "Gospod," je previdno rekel Harry, "v Meryascoveeni sem naletel na Tobakarolusa." "Ah, da, sem že seznanjen s tem, da Tobakarolus tvoje nasledstvo obravnava z dolgoprstim prezirom," je rekel Dumbledore in se rahlo namrš�il. "Potem ko si se ga polotil pred Tremi metlami, se je potuhnil; mene ga je strah, si mislim. Vsekakor ti zagotavljam, da ne bo odnesel niti koš�ka Siriusovega imetja ve�." "Tisti garjavi stari polkrvnež krade dedne zaklade rodovine Blackovih?" je ogor�en rekel Phineas Tezack in odkorakal za okvir - brez dvoma obiskat svoj portret na številki dvanajst na trgu Trochnmrkowa. "Gospod profesor," je po kratkem premolku rekel Harry, "vam je gospa profesor �McHudurra povedala, kar sem ji rekel po tistem, ko se je Katie poškodovala? O Drecu Malfoyu?" "Povedala mi je, kaj sumiš," je rekel Dumbledore. "In ali se vam...?" "Naredil bom vse ustrezne korake, da preverim vsakogar, ki bi utegnil biti vmešan v incident," je rekel Dumbledore. "Ampak zdajle, Harry, velja moja skrb najini inštrukciji." Ob tem se je Harryju kar za malo zazdelo: �e so te inštrukcije tako pomembne, zakaj je pa potem minilo tako dolgo med prvo in drugo? Vseeno ni rekel nobene ve� o Drecu Malfoyu, ampak je raje gledal, kako Dumbledore vliva v mislito sveže spomine. Potem je Dumbledore kamnitno skledo spet zvrtin�il. "Prepri�an sem, da se še spominjaš, da sva življenjsko zgodbo lorda Mrlakensteina zapustila na mestu, kjer je tisti zali bunkelj, ki se je imenoval Mark Neelstein, zapustil coprniško ženo Meropo in se vrnil na svoj dom v Spodnjem Trupeltsu. Meropa je ostala sama v Londonu, kjer je pri�akovala otro�i�a, ki je imel postati lord Mrlakenstein." "Kako pa veste, da je bila v Londonu, gospod?" "To vem iz pri�anja nekega Caractatusa Klawca," je rekel Dumbledore, "in sicer prav tistega, ki je po nenavadnem naklju�ju pomagal ustanoviti prodajalno, iz katere je prišla ogrlica, o kateri sva prejle razpravljala." Premešaval je vsebino mislita, kakor ga je Harry videval tudi že prej - precej tako kot zlatokop premešava pesek, da bi izpral zlato. Iz te srebrne vrtulje se je dvignil star

moži�ek, tako da se je zdaj po�asi sukal v mislitu, srebrn kakor duh, a veliko bolj oprijemljiv, pa s povesmom las, ki mu je povsem prekrivalo o�i. "Drži, v �udnih okoliš�inah sva si ga pridobila. Bilo je, oh, že pred davnimi leti, ko nama ga je tik pred boži�em prinesla mlada �arovnica. Rekla je, da hudo potrebuje zlata, no, pa saj to se je videlo. Vsa v capah, ob tem pa že v globokem pri�akovanju... otroka je pri�akovala, razumete. Rekla je, da je medaljon Spolzgadov. No, te vrste zgodbic poslušava ves �as: 'Joj, tole je bilo Merlinovo, prav res, njegov najljubši �ajnik,' ampak ko si ga pogledal, je bilo na njem res njegovo znamenje, in nekaj preprostih zarekov je bilo dovolj, da sem se prepri�al. To je seveda pomenilo, da je re� tako reko� neprecenljiva. Ženska sama o�itno ni vedela, za kakšno vrednost gre. Vesela je bila, da je dobila deset guldov. Najboljša kup�ija, ki sva jo kdaj sklenila!" Dumbledore je še posebej živahno potresel mislito in Caractatus Klawec se je spet pogreznil v vrtince spomina, od koder je prišel. "Samo deset guldov ji je dal?" je ogor�eno rekel Harry. "Caractatus Klawec ni slovel po darežljivosti," je rekel Dumbledore. "Tako torej veva, da je bila Meropa proti koncu nose�nosti sama v Londonu in da je obupno potrebovala zlato, dovolj obupno, da je šla prodat edino, kar je imela vrednega v lasti, medaljon, kos družinskega nakita, ki ga je tako �islal Marvolo." "Pa saj je znala �arati!" je nestrpno rekel Harry. "Lahko bi si bila s �arovnijo priskrbela hrano in sploh vse, kajne?" "Ah," je rekel Dumbledore, "nemara res. A po mojem - tu spet ugibam, vendar sem prepri�an, da imam prav - je Meropa, ko jo je mož zapustil, nehala uporabljati magijo. Ne verjamem, da je še hotela biti �arovnica. Seveda je mogo�e tudi, da so ji �arovniške mo�i presahnile od obupa, ki ga poraja nevra�ana ljubezen; to se dogaja. Najsi je bilo tako ali druga�e, kot boš videl, se je Meropa branila vzdigniti palico celo tedaj, ko bi ji to rešilo življenje." "A si ni želela ostati živa zaradi sina?" Dumbledore je privzdignil obrvi. "Je mogo�e, da ti je lorda Mrlakensteina žal?" "Ne," je hitro rekel Harry, "vendar pa je imela izbiro, kajne, ne tako kot moja mati..." "Tudi tvoja mati je lahko izbirala," je blago rekel Dumbledore. "Drži, Meropa si je izbrala raje smrt, kljub sinku, ki jo je potreboval, vendar ne sodi o njej prestrogo, Harry. Dolgotrajno trpljenje jo je hudo oslabilo, poguma tvoje matere pa ni premogla nikdar. In zdaj, �e vstaneš..." "Kam pa greva?" je vprašal Harry, ko se mu je Dumbledore pridružil pred pisalno mizo. "Tokrat," je rekel Dumbledore, "bova šla v moj spomin. Videl boš, da je, bi rekel, bogat, kar se ti�e nadrobnosti, zadovoljen pa boš tudi, kar se ti�e njegove to�nosti. Za teboj, Harry..." Harry se je nagnil nad mislito; obraz mu je razlomil hladno površje spomina, potem pa je že padal skozi temo... Nekaj sekund zatem so mu stopala zadela ob trdna tla, odprl je o�i in odkril, da z Dumbledorom stojita na živahni ulici starinskega Londona. "Tamle grem," je vedro rekel Dumbledore in pokazal predse na visoko postavo, ki je šla �ez cesto pred konjsko vprego mlekarskega voza. Dolgi lasje in brada Albusa Dumbledora mlajšega so bili kostanjeve barve. Ko je prišel na njuno stran ulice, je odkorakal po plo�niku pro�, pri �emer so si ga mnogi

radovedno ogledovali, kajti nosil je gizdavo urezano obleko iz žameta slivove barve. "V redu gvant, gospod," je rekel Harry, preden se je mogel zadržati, ampak Dumbledore se je samo zahahljal, medtem ko sta stopila za mlajšim njim. Držala sta se ga, dokler niso nazadnje prišli skozi železna vrata na golo dvoriš�e pred dokaj mra�nim, kvadratastim poslopjem, ki ga je obdajala visoka ograja. Dumbledore se je povzpel po nekaj stopnicah, ki so vodile k vhodnim vratom, potem pa enkrat samkrat potrkal. �ez trenutek ali dva je vrata odprla zanemarjena deklica v predpasniku. "Dober dan. Domenjen sem z gospo Cole, ki je, �e se ne motim, upraviteljica te ustanove?" "Aha," je rekla deklica, ki je bila videti povsem zbegana spri�o Dumbledorovega ekscentri�nega videza. "Khm... samo malo... Gospa Cole!" se je zadrla �ez ramo. Harry je zaslišal v daljavi glas, ki je vpil nekaj v odgovor. Deklica se je spet ozrla k njemu. "Kar naprej, že prihaja." Dumbledore je stopil v vežo z belo-�rnim tlakovanjem. Prostor je bil sicer reven, vendar brezhibno �ist. Harry in starejši Dumbledore sta mu sledila. Preden so se za njim zaprla vhodna vrata, je proti njim pridrobila mršava ženska z videzom trpinke. Imela je ostre obrazne poteze, ki pa so se zdele prej preplašene kot neprijazne, in medtem ko je stopala proti Dumbledoru, je �ez ramo govorila še drugi takšni pomo�nici v predpasniku. "... jod pa odnesi kar gor k Marthi, Billy Stubbs si spet cufa garje, Eric Whalley pa je z gnojem prek in prek pomazal svojo rjuho - pa� norice, da bi bila mera ja polna," slednje je rekla nikomur posebej, potem pa ji je pogled že ujel Dumbledora, tako da je obstala na mestu, kot da bi jo strela, in pokazala tolikšno presene�enost, kot �e bi bila �ez njen prag vstopila žirafa. "Dober dan," je rekel Dumbledore in ji pomolil roko. Gospa Cole je samo zijala. "Ime mi je Albus Dumbledore. Poslal sem vam pismo, v katerem sem prosil, da me sprejmete, in bili ste tako prijazni, da ste me povabili za danes." Gospa Cole je za�ela mežikati. Ko se je po vsem videzu odlo�ila, da Dumbledore ni privid, je šibko rekla: "Ah, seveda. No - no torej - potem pa kar pojdiva v mojo sobo. Tako." Popeljala je Dumbledora v sobico, ki je bila na pogled kot napol dnevna soba in napol pisarna. Bila je prav tako revna kot veža in pohištvo je bilo staro in neuglašeno med sabo. Povabila je Dumbledora, naj se usede v razmajan naslanja�, sama pa sedla za pisalno mizo in se živ�no zazrla vanj prek šare na njej. "Kakor sem vam povedal v svojem pismu, sem tukaj zato, da bi se pomenil o Marku Neelstinu in o njegovi prihodnosti," je rekel Dumbledore. "Ste sorodnik?" je vprašala gospa Cole. "Ne, u�itelj sem," je rekel Dumbledore. "Prihajam, da ponudim Marku mesto na svoji šoli." "Za katero šolo že gre?" "Uradno se imenuje Brathwitch Ark," je rekel Dumbledore. "In kako da ste se za�eli zanimati za Marka?" "Prepri�ani smo, da premore vrline, kakršne so pri nas dobrodošle." "Ho�ete re�i, da je dobil štipendijo? Kako neki? Saj se ni nikdar prijavil za kaj takega?"

"No, že od rojstva je prijavljen na naši šoli..." "Kdo neki ga je vpisal? Starši?" Ni bilo dvoma, da je gospa Cole neprijetno bistroumna ženska. O�itno se je tako zdelo tudi Dumbledoru, kajti Harry ga je zdaj videl, kako smuka iz žepa žametnega suknji�a palico, obenem pa z mize gospe Cole pobira prazen list papirja. "Tukajle," je rekel Dumbledore in enkrat mahnil s palico, medtem ko ji je podal list, "tole bo po mojem vse lepo pojasnilo." O�i so gospe Cole ušle iz žariš�a, pa se spet vrnile tja, tako napeto je bolš�ala v prazni papir. "Vse kaže, da je re� torej urejena in pika," je spokojno rekla, ko mu ga je podala nazaj. Potem so ji o�i padle na steklenico brinjevca in dva kozarca, ki jih nekaj sekund predtem zagotovo še ni bilo tam. "E - vam smem ponuditi kozar�ek brinjevca?" je rekla s posebej uglajenim glasom. "Najlepša vam hvala," je kar zasijal Dumbledore. Kmalu je postalo jasno, da gospa Cole, kar se ti�e pitja brinov�ka, ni ravno novinka. Nato�ila je sebi in Dumbledoru obilno merico, pa potem na dušek spraznila svoj kozarec. Prostodušno je zacmokala, in ko se je prvi� nasmehnila Dumbledoru, je ta za�el brž kovati železo, dokler je bilo še vro�e. "Tole me zanima - bi mi lahko povedali kaj o Marku Neelstinu? �e prav razumem, se je rodil tu v sirotišnici?" "Drži," je rekla gospa Cole in si nanovo postregla z brinovcem. "Tega se spominjam tako jasno kot le �esa, ker sem sama prišla semkaj v službo le malce prej. Bil je ve�er starega leta, pa grozno mrzlo, sneg pa to. No, sredi tega zoprnega ve�era se ti na prednja vrata privle�e dekle, ne dosti starejše od mene, kakršna sem bila takrat. Seveda ni bilo prvi�, da se je zgodilo kaj takega. Sprejeli smo jo in ni še minila ura, ko je že rodila. In ni še minila naslednja, pa je bila že mrtva." Gospa Cole je pomembno prikimala in si privoš�ila nov velikodušno odmerjen požirek brinovca. "Pa je pred smrtjo kaj rekla?" je vprašal Dumbledore. "Recimo kaj o fantkovem o�etu?" "A veste, da je pa res nekaj rekla," je rekla gospa Cole, ki se je po vsem videzu že razigrala, zdaj ko je o�itno držala v pesti željnega poslušalca, za name�ek pa še brinovec. "Spominjam se, da mi je rekla: 'Upam, da bo podoben svojemu o�ku,' in bom kar po pravici povedala, da si je dobro zaželela, kajti lepotica res ni bila - in potem mi je rekla, da ga moramo imenovati Mark, po o�etu, in še to je rekla, da naj se fantek piše Neelstin. Ko pa smo jo vpisovali, o svojem poreklu ni želela govoriti, le toliko je povedala, da je bilo njenemu o�etu ime Marvolo - tako da smo malo ugibali, da je mogo�e prišla iz kakega cirkusa. Kmalu zatem pa je umrla, ne da bi še kaj povedala. No, dali smo mu ime, kakor si je želela, ubožici je bilo to hudo pomembno, to se je videlo, ampak kakega Marka ali pa sploh katerega Neelstina ni bilo nikdar od nikoder ponj, in sploh nobenega sorodnika ne, tako da je ostal v sirotišnici - in je še vedno tu." Gospa Cole si je skorajda razmišljeno postregla s še eno krep�ilno merico brinovca. Visoko na njenih li�nicah sta se pojavili dve rožnati lisi. Potem je rekla: "�uden fant." "Aha," je rekel Dumbledore. "Se mi je kar zdelo." "Že kot otro�i�ek je bil �uden. Skoraj da se ni jokal, a veste. Potem pa, ko je malo

zrasel, je postal... �udaški." "�udaški v kakšnem smislu?" je blago vprašal Dumbledore. "Kako bi rekla..." Potem pa kot da bi se bila ugriznila v jezik. Vrtajo�i pogled, ki ga je poslala Dumbledoru �ez svoj brinov�ek, ni bil prav ni� zamegljen ali nejasen. "Pravite, da ima mesto v vaši šoli zagotovljeno?" "To je dokon�no," je rekel Dumbledore. "In tega ne bo spremenilo ni�, kar bi utegnila re�i?" "Prav ni�," je rekel. "Odpeljali ga boste, pa �e ne vem kaj?" "Pa �e ne vem kaj," je resnobno ponovil Dumbledore. Pogledala ga je iz koti�kov o�i, kot da se odlo�a, ali naj mu zaupa ali ne. O�itno je sklenila, da mu lahko, kajti z nenadno naglico je rekla: "Druge otroke spravlja v strah." "Ho�ete re�i, da jih strahuje?" "Mislim, da o tem ni dvoma," je rekla in se rahlo namrš�ila, "vendar pa ga je zelo težko zalotiti pri tem. Bile so takšne re�i... grde re�i..." Dumbledore ni silil vanjo, �eprav je Harry videl, da ga zanima. Še malo si je privezala dušo in rožnati lici sta ji še bolj pordeli. "Pri zajcu Billyja Stubbsa, na primer... se pravi, rekel je, da ni imel prstov zraven, pa tudi ne vidim, kako bi jih lahko imel, ampak vseeno, zajec se menda ja ni šel sam obesit s škarnikov, kaj?" "Bi rekel, da res ne," je tiho rekel Dumbledore. "Ampak naj me pa vrag vzame, �e vem, kako je Mark prišel tja gor. Vem samo to, da sta se dan predtem z Billyjem skregala. Potem pa..." gospa Cole je naredila še en krepek požirek, da se ji je brinov�ek polil po bradi, "na poletnem izletu - a veste, enkrat letno jih popeljemo na izlet, na deželo ali pa na morje - no, Amy Benson in Dennis Bishop nista bila po tistem nikdar ve� povsem pri sebi, ampak �esa drugega iz njiju nismo mogle izvle�i kot to, da sta šla z Markom Neelstinom v nekakšno špiljo. On se je pridušal, �eš da so samo raziskovali, ampak nekaj se je tam notri moralo zgoditi, to sem prepri�ana. No, tako, kar nekaj tega je bilo, teh �udnih re�i..." Spet je pogledala Dumbledora, in �eprav so ji lica rdela, je bil njen pogled neomajen. "Mislim, da ne bo veliko takšnih, ki bi jim bilo žal, �e pobere pete." "Seveda razumete, da pri nas ne bo za stalno?" je rekel Dumbledore. "Sem se bo moral vra�ati vsaj �ez poletje." "No ja, to je še vedno boljše, kot pa �e te kdo po nosu z zarjavelo grebljico," je rekla in rahlo se ji je kolcnilo. Vstala je in na Harryja naredila kar vtis s tem, da je ni ni� zanašalo, �eprav sta v steklenici zdaj manjkali že dve tretjini brinovca. "Najbrž bi ga radi videli?" "Zelo rad," je rekel Dumbledore in tudi vstal. Odvedla ga je iz pisarne in po kamnitnih stopnicah gor, mimogrede pa izrekala pomo�nicam in otrokom glasna navodila in svarila. Vse sirote so bile, kot je zdaj videl Harry, opravljene v enake sivkaste tunike. Videlo se je, da zanje sorazmerno dobro skrbijo, vendar ni bilo mogo�e zanikati, da odraš�ajo v mra�ni hiši. "Pa sva tu," je rekla gospa Cole, ko sta zavila z drugega podesta in obstala pred prvimi vrati na dolgem hodniku. Dvakrat je potrkala, potem pa vstopila. "Mark? Obisk imaš. Tole je gospod Bombardon - pardon, Dumbarabon. Prišel ti je

povedat - ah, kar sam naj pove." Harry in oba Dumbledora so stopili v sobo in gospa Cole je zaprla vrata za njimi. Sobica je bila skoraj gola, v njej sta bila samo stara omara in pa železen posteljnjak. Vrh sivih dek je sedel fant in stegoval noge predse, v roki pa je držal knjigo. Na obrazu Marka Neelstina ni bilo nobenega sledu Gaunarjev. Meropi se je bila izpolnila njena predsmrtna želja: bil je miniatura svojega �ednega o�eta, visok za enajstletnika, temnolas in bled. O�i so se mu, ko je uzrl Dumbledorovo ekscentri�no zunanjš�ino, rahlo zožile. Nastal je hipen premolk. "Lepo pozdravljen, Mark," je rekel Dumbledore, stopil naprej in pomolil dlan. Fant se je poobotavljal, potem pa jo je le prijel in rokovala sta se. Dumbledore si je pritegnil lesen stol ob Neelstina, tako da sta bila na pogled kot bolnik in obiskovalec v bolnišnici. "Jaz sem profesor Dumbledore." "Profesor?" je ponovil Neelstin, kot da se pred �im pazi. "To je podobno kot doktor? Zakaj pa ste prišli? Vas je ona povabila, da bi me pregledali?" Pokazal je proti vratom, skozi katera je bila odšla gospa Cole. "Ne, ne," je s smehljajem rekel Dumbledore. "Ne verjamem vam," je rekel Neelstin. "Ona bi rada, da me pregledate, a ne da? Po resnici povejte!" Zadnje tri besede je izgovoril z zvenko mo�jo, ki je bila kar se da osupljiva. Bile so ukaz in zvenele so, kot da jih je izrekel že velikokrat. O�i so se mu razširile in srepel je v Dumbledora, ki se sploh ni odzval, samo prijazno se je nasmihal še naprej. Po nekaj sekundah je Neelstin nehal srepeti, �eprav je bil videti, �e je bilo to sploh mogo�e, še bolj na preži. "Kdo ste?" "Saj sem ti povedal. Imenujem se Dumbledore, sem profesor in delam na šoli, ki se imenuje Brathwitch Ark, po doma�e Bradavi�arka. Prišel sem, da ti ponudim mesto na tej šoli - na tvoji novi šoli, �e bi te zamikala." Neelstinov odziv je bil kar se da presenetljiv. Besno je gledal Dumbledora, obenem pa sko�il s postelje in se ritensko odmaknil od njega. "Mene ne morete vle�i za nos! Iz norišnice ste, a ne da? Profesor - ja kaj pa drugega. Ampak ne grem, razumete! V norišnico naj gre lepo kar ta stara krota. Ni� nisem naredil mali Amy Bensonovi ali Dennisu Bishopu, kar vprašajte ju, pa vam bosta povedala!" "Nisem iz umobolnice," je potrpežljivo rekel Dumbledore. "U�itelj sem, in �e se boš mirno usedel nazaj, ti bom povedal vse o Bradavi�arki. �e seveda ne želiš na šolo, te ne bo nih�e silil..." "Kar naj poskusijo," se je posmehnil Neelstin. "Bradavi�arka," je nadaljeval Dumbledore, kakor da ni slišal Neelstinovih zadnjih besed, "je šola za ljudi s posebnimi sposobnostmi..." "Nisem blazen!" "Vem, da nisi blazen. Bradavi�arka ni šola za blazne. �arovniška šola je." Nastala je tišina. Neelstin je otrpnil, njegov obraz je bil brezizrazen, ampak o�i so mu švigale od enega do drugega Dumbledorovega o�esa, kakor da bi skušal katero od njiju ujeti pri laži. "�arovniška?" je šepetaje vprašal.

"Tako," je rekel Dumbledore. "In tam... tam se sme �arati?" "Kaj pa zmoreš?" "Vse sorte," je sopnil Neelstin. Od vratu se mu je v udrta lica dvigovala rde�ica vznemirjenosti; bil je kot vro�i�en. "Znam premikati re�i, ne da bi se jih dotaknil. Živali lahko pripravim do tega, da delajo, kar ho�em - pa ne da bi jih prej kaj uril. Lahko poskrbim, da se ljudem, ki mi grejo na živce, zgodi kaj slabega. �e ho�em, jih bo bolelo." Nogi sta mu drgetali. Opotekel se je naprej in se spet usedel na posteljo, se zastrmel v svoje dlani, glavo pa sklanjal kot v molitvi. "Saj sem vedel, da sem druga�en," je šepetal svojim drhte�im prstom. "Vedel sem, da sem nekaj posebnega. Od nekdaj sem vedel, da nisem kot drugi." "No, imel si �isto prav," je rekel Dumbledore, ki se ni ve� smehljal, ampak je pozorno opazoval Neelstina. "�arovnik si." Neelstin je vzdignil obraz. Ta je bil predruga�en: na njem je bila divja sre�a, pa vendar iz kdove kakšnega razloga zaradi tega ni bil videti ni� lepši; prav nasprotno, njegove fino izklesane poteze so se zdele nekako bolj robate, njegov izraz prav surov. "Vi ste tudi �arovnik?" "Tako je." "Dokažite," je pri pri�i rekel Neelstin z enakim gospodovalnim glasom, ki ga je uporabil takrat, ko je hotel slišati "resnico". Dumbledore je vzdignil obrvi. "�e se, kot razumem, strinjaš, da postaneš dijak na Bradavi�arki..." "Jasno da se!" "Potem me boš ogovarjal bodisi s 'profesor' ali pa z 'gospod'." Neelstinov obraz je za kar se da bežen hipec otrdel, potem pa je z do neprepoznavnosti vljudnim glasom rekel: "Oprostite, gospod. Hotel sem re�i: profesor, a bi mi prosim pokazali...?" Harry je bil prepri�an, da ga bo Dumbledore zavrnil, da bo Neelstinu rekel, �eš saj bo na Bradavi�arki obilo �asa za prakti�ne demonstracije, zdaj pa da sta v hiši, v kateri je vse polno bunkljev, tako da morata biti previdna. Na njegovo veliko presene�enje pa je Dumbledore iz notranjega žepa izvlekel palico, z njo pomeril proti tisti zdelani omari v kotu in palico frcnil navzgor. Omaro so zajeli plameni. Neelstin je planil na noge. Harry mu pa� ni mogel zameriti, �e je v osuplosti in besu zdaj zatulil; tam notri je bilo zagotovo vse njegovo posvetno imetje; ampak še preden se je utegnil obrniti k Dumbledoru, so zublji izginili, omara pa je bila povsem nepoškodovana. Neelstin je od omare zijal v Dumbledora, potem pa s pohlepnim izrazom pokazal proti palici. "Kje jo lahko dobim?" "Vse ob svojem �asu," je rekel Dumbledore. "Zdi se mi, da skuša nekaj priti iz omare." In res, iz notranjosti se je slišalo rahlo ropotanje. Bilo je prvi�, da je Neelstin pokazal strah. "Odpri vrata," je rekel Dumbledore. Neelstin se je obotavljal, potem pa le stopil �ez sobo in sunkoma odprl vrata. Na vrhnji polici, nad drogom z oguljenimi oblekami, se je ropotaje tresla lepenkasta škatlica,

kakor da bi bilo v njej ujetih nekaj besne�ih miši. "Vzemi jo," je rekel Dumbledore. Neelstin je snel drhte�o škatlo. Videlo se mu je, da ne ve, kaj bi. "Je v tej škatli kaj, kar ne bi smelo biti v tvoji posesti?" je vprašal Dumbledore. Neelstin mu je vrgel dolg, jasen, prera�unljiv pogled. "Menda bo res tako, gospod," je rekel naposled z brezizraznim glasom. "Odpri jo," je rekel Dumbledore. Neelstin je snel pokrov in zvrnil vsebino na posteljo, ne da bi jo kaj pogledal. Harry, ki je pri�akoval kaj veliko bolj razburljivega, je zagledal zmešnjavo drobnih predmetov za vsakdanjo rabo: vmes so bili jojo, srebrn naprstnik in zdelane orglice. Predmeti so se, zdaj ko jih škatla ni ve� uklepala, nehali tresti in so negibno ležali na tenkih dekah. "Tole boš vrnil lastnikom in se jim opravi�il," je mirno rekel Dumbledore, medtem ko je spravljal palico v suknji�. "Vedel bom, ali je re� urejena ali ne. In naj te posvarim: kraje na Bradavi�arki ne dopuš�amo." Neelstinu se ni poznalo, da bi ga bilo vsaj malce sram; še vedno je hladno in ocenjujo�e strmel v Dumbledora. Nazadnje je z brezbarvnim glasom rekel: "Razumem, gospod." "Na Bradavi�arki," je nadaljeval Dumbledore, "ne u�imo samo, kako magijo uporabljati, marve� tudi, kako jo nadzirati. Svoje mo�i si - prepri�an sem, da nehote - uporabljal na na�in, ki ga na šoli ne pou�ujemo niti ne trpimo. Nisi prvi in tudi ne boš zadnji, ki si je dovolil, da mu je magija zbezljala. Vendar pa moraš vedeti, da lahko Bradavi�arka svoje dijake izklju�i in da bo Ministrstvo za �aranje - tako je, ministrstvo imamo - še bolj strogo kaznovalo kršilce. Vsi novi �arovniki se morajo ob vstopu v naš svet sprijazniti s tem, da se bodo držali naših postav." "Razumem, gospod," je spet rekel Neelstin. Nemogo�e je bilo re�i, kaj si misli; njegov obraz je ostajal prav tako prazen tudi, ko je tatinski plen spravljal nazaj v škatlo. Ko je to opravil, se je ozrl k Dumbledoru in suho rekel: "Ni� denarja nimam." "Za to imamo zdravilo," je rekel Dumbledore, obenem pa iz žepa že vlekel usnjen mošnji�ek. "Na Bradavi�arki imamo sklad, namenjen vsem, ki potrebujejo podporo pri nabavi knjig in halj. Svoje Prvo �arilo, Abracednik in tako naprej boš morda moral kupiti iz druge roke, ampak..." "Kje pa kupujete takšne knjige?" mu je segel v besedo Neelstin, ki je težki mošnji�ek sprejel, ne da bi se bil zahvalil Dumbledoru, in je zdaj z roko tehtal zlate gulde. "V Pre�ni," je rekel Dumbledore. "S sabo imam seznam knjig in šolskih potrebš�in zate. Lahko ti pomagam vse poiskati..." "Šli boste z mano?" je vprašal Neelstin in dvignil pogled. "Seveda, �e boš..." "Pa saj vas ne potrebujem," je rekel Neelstin. "Vajen sem, da svoje re�i opravljam sam, ves �as hodim sam po Londonu. Kako se pa pride na to Pre�no, gospod?" je dostavil, ko je opazil, kako ga gleda Dumbledore. Harry si je mislil, da bo Dumbledore vztrajal pri tem, da pospremi Neelstina, a ga je spet presenetil. Neelstinu je izro�il ovojnico s seznamom potrebš�in, in potem ko mu je povedal, kako natanko se pride od sirotišnice do Po�enega kotla, je rekel: "Videl ga boš, medtem ko ga bunklji, torej ne�arovniški ljudje, ne bodo. Povprašaj Toma, našel ga boš za šankom - piše se tako, kot je tebi ime, tako da si boš zlahka zapomnil..."

Neelstin se je razdraženo zdrznil, kakor da bi skušal odpoditi nadležno muho. "Ti Mark ni vše�?" "Markov je, kolikor ho�ete," je zmomljal Neelstin. Potem pa je, kakor da ne more ve� zadrževati vprašanja, ki kot da bi bilo planilo iz njega proti njegovi volji, vprašal: "Je bil moj o�e �arovnik? Kot sem slišal, je bilo tudi njemu ime Mark Neelstin." "Tega pa žal ne bi vedel," je rekel Dumbledore z blagim glasom. "Moja mati zagotovo ni premogla magije, sicer ne bi bila umrla," je rekel Neelstin bolj sebi kot pa Dumbledoru. "Moral je biti on. Torej - ko zberem vse re�i - kdaj pa naj pridem na Bradavi�arko?" "Vse podrobnosti najdeš na drugem pergamentu v ovojnici," je rekel Dumbledore. "Prvega septembra odideš s postaje King's Cross. Notri imaš tudi vozovnico za vlak." Neelstin je prikimal. Dumbledore je vstal in mu spet pomolil roko. Neelstin jo je sprejel in rekel: "Znam govoriti s ka�ami. To sem odkril, ko smo šli na ekskurzijo na deželo - poiš�ejo me in mi šepe�ejo. Je to normalno za �arovnika?" Harry je vedel, da je Neelstin �akal z omembo te, najbolj nenavadne mo�i, ker si je želel narediti z njo vtis. "Obi�ajno že ni," je rekel Dumbledore, potem ko se je za hip obotavljal, "ni pa ravno tako, da ne bi bili že kdaj prej slišali za takšno re�." Njegov glas je bil lahkoten, pogled pa mu je vendar radovedno otipaval Neelstinov obraz. Za hip sta stala tako, mož in fant, in zrla drug v drugega. Potem je bilo rokovanja konec; Dumbledore je bil pri vratih. "Zbogom, Mark. Vidiva se na Bradavi�arki." "Po mojem bo to zadoš�alo," je rekel belolasi Dumbledore ob Harryju in nekaj sekund zatem sta spet brez teže splavala skozi temo, potem pa lepo pristala v današnji pisarni. "Usedi se," je rekel Dumbledore, ki je pristal vštric s Harryjem. Harry je ubogal, v mislih še vedno pri tistem, kar je videl malo prej. "Veliko prej vam je verjel kot pa jaz - mislim na to, ko ste mu povedali, da je �arovnik," je rekel Harry. "Jaz Hagridu, ko mi je to rekel, sprva sploh nisem verjel." "Drži, Neelstin je bil rade volje pripravljen verjeti, da je - naj uporabim njegovo besedo - 'nekaj posebnega'," je rekel Dumbledore. "Pa ste vedeli - že takrat?" je vprašal Harry. "�e sem vedel, da sem se seznanil z najnevarnejšim temnim �arovnikom vseh �asov?" je rekel Dumbledore. "Ne, niti sanjalo se mi ni, da bo odrastel v tole, kar je zdaj. Vsekakor pa je zdražil moje zanimanje. Vrnil sem se na Bradavi�arko z namenom, da ga imam na o�eh, kar bi bil moral po�eti tako ali tako glede na to, da je bil sam in brez prijateljev, vendar pa se mi je že tedaj zdelo, da moram tako storiti prav toliko zavoljo drugih kot zavoljo njega. Kakor si sam slišal, so bile njegove mo�i osupljivo razvite za tako mladega �arovnika, in pa - to je bilo najbolj zanimivo in najbolj zloslutno od vsega - odkril je že, da ima nad njimi neko mero nadzora, tako da jih je za�el zavestno izrabljati. In kakor si videl, tu ni šlo za eksperimente, ki jih tjavdan delajo mladi �arovniki: magijo je že uporabljal proti drugim ljudem, da jih je strahoval, kaznoval, obvladoval. Tisti dve zgodbici o zadavljenem zajcu in o fanti�ku in pun�ki, ki ju je zvabil v špiljo, sta bili kar se da sugestivni... Naredim lahko, da jih boli..." "Pa luskust je bil," je vstavil vmes Harry.

"Drži, drži, redka zmožnost, ki naj bi bila povezana s temnimi veš�inami, �eprav je, kakor vemo, luskuste najti tudi med velikimi in dobrimi. V resnici mi njegova zmožnost, da govori s ka�ami, še zdale� ni zbujala toliko nelagodja kot pa to, da ga je povsem o�itno vleklo v okrutnost, skrivaštvo in gospodovalnost. �as naju je spet povlekel za nos," je rekel in pokazal proti temnemu nebu onkraj oken. "Ampak preden greva vsaksebi, bi rad pritegnil tvojo pozornost, kar se ti�e nekaterih zna�ilnosti prizora, ki sva mu bila pravkar pri�a, kajti te imajo veliko opraviti z zadevami, ki bova o njih razpravljala na naslednjih sestankih. Najprej upam, da si opazil, kako se je odzval Neelstin, ko sem omenil, da njegovo ime ni enkratno?" Harry je prikimal. "Enako zani�evanje je kazal do vsega, kar bi ga povezovalo z drugimi ljudmi, vsega, kar bi ga delalo obi�ajnega. Že celo tedaj si je želel biti druga�en, poseben, zloglasen. Kakor veš, je komaj nekaj let po tem pogovoru svoje ime zavrgel in si ustvaril krinko lorda Mrlakensteina, za katero se je potem tako dolgo prikrival. Verjamem tudi, da si opazil, da je bil že takrat sila samozadosten, skrivaški in po vsem videzu brez prijateljev? Na potovanju do Pre�ne ulice ni želel ne pomo�i ne družbe. Ljubše mu je bilo, da dela vse sam. Odrasli Mrlakenstein je isti. Slišal boš mnoge njegovih Jedcev smrti, kako trdijo, da so njegovi zaupniki, da so mu samo oni blizu in da ga celo razumejo. Pa se samo slepijo. Mrlakenstein nikoli ni imel prijatelja, sicer pa ne verjamem, da si ga je kdaj želel. In nazadnje - upam, da nisi že preve� zaspan, da ne bi temu namenil pozornosti - je mladi Mark Neelstin rad zbiral trofeje. Videl si škatlo z ukradenimi predmeti, ki jih je skrival v svoji sobi. Jemal jih je žrtvam svojega strahovanja, kot spominke, �e ho�eš tako, povezane s posebej neprijetnimi �arovnijami. Imej v mislih to tatinsko težnjo, kajti pozneje bo še posebej pomembna. Zdaj je pa res �as za v posteljo." Harry je vstal. Ko je šel �ez sobo, mu je pogled padel na mizico, na kateri je prejšnji� ležal prstan Marvola Gaunarja. Ni ga bilo ve�. "Ja, Harry?" je rekel Dumbledore, kajti Harry se je ustavil. "Prstana ni ve�," je rekel Harry in se ozrl naokrog. "Pomislil sem pa, da imate morda tiste orglice ali kaj takega." Dumbledore je kar zažarel iznad svojih mese�astih nao�nikov. "Zelo bistroumno, Harry, ampak tiste orglice niso bile ni� drugega kot orglice." Po tej enigmati�ni opazki je pomahal in Harry je razumel, da ta gib pomeni, da je odslovljen. Štirinajsto poglavje Felix Felicis Takoj prvo uro naslednje jutro je imel Harry rastlinoslovje. Ronu in Hermioni med zajtrkom ni mogel pripovedovati o inštrukciji pri Dumbledoru, ker se je bal, da bi ga kdo slišal, zato pa ju je o vsem obvestil, ko so šli �ez zelenjadni vrt proti rastlinjakom. Neusmiljeni veter od konca tedna se je kon�no polegel; vrnila se je tista �udna megla,

tako da so potrebovali malce ve� �asa kot sicer, preden so našli ustrezni rastlinjak. "Ufa, kakšna grozljiva misel: Saj Veš Kdo kot fanti�," je tiho rekel Ron, medtem ko so posedli na svoja mesta okrog enega izmed gr�avih štorov grljehujke - nanjo se je nanašalo namre� prakti�no delo tega trimese�ja. Navlekli so si zaš�itne rokavice. "Še vedno pa ne razumem, �emu ti Dumbledore vse to kaže. Ho�em re�i, saj je res zanimivo in oh in sploh, ampak kaj imaš od tega?" "Ne vem," je rekel Harry in si vstavil gumijasti dlesnik. "On pa� pravi, da je vse to zelo pomembno in da mi bo pomagalo, da preživim." "Meni se zdi pa super," je resnobno rekla Hermiona. "Bolj pametne re�i sploh ne more biti od tega, da veš o Mrlakensteinu, kar se le da vedeti. Kako naj sicer odkriješ njegovo šibko to�ko?" "No, in kako je bilo na zadnji Toastwampovi zabavi?" jo je nerazlo�no vprašal skozi š�itek. "Oh, kar zabavno pravzaprav," je rekla, medtem ko si je natikala zaš�itna o�ala. "Ho�em re�i, malo že naklada o slavnih bivših u�encih, �McLaggnu pa se sploh ulizuje, ker ima ta tako dobre zveze, vendar pa nam je postregel z dobro hrano, in pa predstavil nas je Gwenog Jonesovi." "Gwenog Jonesovi?" je rekel Ron in o�i pod zaš�itnimi o�ali so se mu razširile. "Pa menda ne kapetanki Holyheadskih harpij?" "Tej, ja, kateri pa," je rekla Hermiona. "Osebno se mi je zdela malo preve� sama sebe polna, ampak..." "A bo že mir tamle!" je živahno rekla profesorica Ochrowtova, prihitela bliže in jih strogo pogledala. "Zaostajate, vsi drugi so že za�eli, Neville ima pa že prvi strok!" Ozrli so se in res, tam je sedel Neville s krvavo ustnico in nekaj grdimi praskami na licu, v rokah pa je vendarle oklepal neprijetno utripajo�o zeleno re�, veliko nekako kot grenivka. "Okej, profesorica, smo že za�eli!" je rekel Ron, ko pa se je obrnila pro�, je tiho dodal: "Harry, moral bi bil uporabiti bizzicato." "Ne, prav ni� ne!" je pri pri�i rekla Hermiona, ki je bila kot vselej, kadar se je domislila Polkrvnega Princa in njegovih zarekov, videti sila jezna. "No, dajmo že... spravimo se k delu..." Boje�e ju je pogledala; vsi trije so globoko zajeli sapo, potem pa nasko�ili gr�avi panj na sredi med njimi. V trenutku je oživel; z vrha so šinile dolge, bodi�aste, trnovju podobne vitice in za�ele bi�ati zrak. Ena se je zapletla Hermioni v lase in Ron jo je prepodil z udarci vrtnarskih škarij; Harryju se je posre�ilo, da je dve vitici ulovil in ju zvezal skupaj, in sredi vseh krakastih vej se je odprla luknja; Hermiona je pogumno segla z roko vanjo in luknja se ji je kakor past stisnila okrog komolca. Harry in Ron sta vlekla in zvijala vitice, dokler nista prisilila luknje, da se je spet odprla in je Hermiona lahko bliskovito izvlekla roko, v kateri je med prsti držala strok, prav takšen kot Nevillov. Bodi�aste vitice so se v trenutku spet potegnile noter in gr�avi panj je �epel tam in dajal videz, kot da gre za nedolžen kos odmrlega lesa. "Vesta kaj, ko bom na svojem, ne verjamem, da bom imel na vrtu kaj takega," je rekel Ron, si potisnil zaš�itne nao�nike gor na �elo in si otrl pot z obraza. "Skledo mi podaj!" je rekla Hermiona, ki je s stegnjenima rokama držala utripajo�i strok �imdlje od sebe; Harry ji je pomolil skledo in z izrazom gnusa na obrazu je spustila

strok vanjo. "Ne bodite no cagavi, iztisnite jih, najboljši so, dokler so sveži!" je klicala profesorica Ochrowtova. "Kakorkoli že," je Hermiona nadaljevala prej pretrgani pomenek, kakor da jih ne bi bila pravkar napadla lesena klada, "Toastwamp bo imel boži�no zabavo, Harry, in ni ga na�ina, da bi se mu lahko izvil tudi tokrat, kajti dejansko mi je naro�il, naj preverim, katere ve�ere si prost, tako da bo lahko poskrbel, da bo zabava na ve�er, ko boš lahko prišel." Harry je zaje�al. Ron, ki si je prizadeval strok v skledi razpo�iti, s tem da je položil nanj roke, vstal in ga potem na vso mo� obero� tla�il, pa je jezno rekel: "In to bo še ena zabava samo za Toastwampove varovance, a ne?" "Samo za toasterje, drži," je rekla Hermiona. Strok je zletel izpod Ronovih prstov, zadel ob rastlinjakovo šipo, se odbil profesorici Ochrowtovi v zatilje in zbil njen stari pokrpani klobuk. Harry je šel po strok. Ko se je vrnil, je Hermiona govorila: "... sploh si pa nisem jaz izmislila tega imena..." "Toasterji," je rekel Ron s porogom, ki bi delal �ast samemu Malfoyu. "Kako bedno. No, upam, da ti bo zabava vše�. In zakaj se ne bi poskusila zlizati z �McLaggnom, tako da vaju bo Toastwamp lahko razglasil za kraljico matico in kralja trota..." "Smeli bomo pripeljati vsak svojega gosta," je rekla Hermiona, ki je kdove zakaj živo pordela, kot da bi ji bilo pod kožo zavrelo, "in nameravala sem povabiti tebe, ampak �e se ti zdi tako neumno, potem se pa� ne bom trudila!" Harry si je na lepem zaželel, da bi bil strok odletel malo dlje, tako da mu ne bi bilo treba sedeti tule s tema dvema. Niti opazila ga nista, ko je zgrabil skledo s strokom in se ga kar se da glasno in energi�no polotil; žal je lahko še vedno slišal vsako besedico, ki sta jo izrekla. "Mene si nameravala povabiti?" je vprašal Ron s povsem druga�nim glasom. "Ja," je jezno rekla Hermiona. "Ampak �e ti je pa o�itno ljubše, �e se zližem z �McLaggnom..." Nastal je premolk, medtem ko je Harry še naprej tolkel z lopatko po žilavem stroku. "Ne, ni mi," je rekel Ron zelo tiho. Harry je zgrešil strok in zadel skledo. Šla je na koš�ke. "Reparo," je hlastno rekel in podrezal po drobcih s palico, da so zleteli spet skupaj. A tresk je bil, kot je kazalo, zdramil Rona in Hermiono, da sta se zavedela Harryjeve navzo�nosti. Hermioni se je videlo, da ji je nerodno, in takoj je za�ela brskati, kje bi bila njena kopija Mesojedih dreves tega sveta, �eš tam piše, kako je treba dobiti sok iz grljehujkinih strokov; Ron je po drugi strani bil videti zmeden, pa vendar nekako zadovoljen sam s sabo. "Daj mi ga sem, Harry," je hitela Hermiona, "tule piše, da je treba strok prebosti z ostrim predmetom..." Harry ji je podal strok s skledo vred, z Ronom sta si frcnila zaš�itna o�ala nazaj na o�i, potem pa se spet lotila panja. Saj ne da bi bil zares presene�en - tako je razmišljal Harry, medtem ko se je otepal trnaste vitice, ki se ga je namenila zadaviti - že prej se mu je svitalo, da bi lahko kdaj prišlo do �esa takega. Ni pa prav vedel, kako naj se mu to sploh zdi... njemu in Cho je bilo zdaj preve� nerodno, da bi se vsaj spogledala, kaj šele da bi kaj spregovorila med sabo; kaj �e bosta Ron in Hermiona za�ela hoditi, pa potem šla narazen? Bi njuno prijateljstvo to lahko preživelo? Spomnil se je tistih nekaj tednov v tretjem razredu, ko nista govorila drug z

drugim. Prav ni� mu ni bilo tedaj v veselje, ko si je prizadeval, da bi premostil razdaljo med njima. In kaj �e ne bosta šla ve� narazen? Kaj �e bosta postala takšna kot Bill in Fleur in ga bo njuna družba spravljala v mu�no zadrego, tako da bo enkrat za vselej odrezan od njiju? "Pa te mam!" se je zadrl Ron in izvlekel iz panja drug strok, ravno ko se je Hermioni posre�ilo, da je odprla prvega, tako da so po skledi zagomazeli gomolji kot bledo zeleni �rvi. Preostali del ure je minil, ne da bi kateri omenil Toastwampovo zabavo. �eprav ju je Harry naslednjih nekaj dni bolj pozorno opazoval, nista bila videti ni� druga�na, le bolj vljudna sta bila drug z drugim. Harry si je rekel, da bo moral pa� po�akati do zabave, ko bo lahko videl, kaj se bo v Toastwampovi medlo osvetljeni sobi zgodilo pod vplivom maslenuška. Dotlej pa so bile tu bolj pere�e skrbi. Katie Bell je bila še vedno v Mungu, brez obetov, da bi bila kaj kmalu odpuš�ena, in to je pomenilo, da je nadebudni gryfondomski ekipi, ki jo je s tolikšno skrbjo treniral že od septembra, manjkala zasledovalka. Oziroma zasledovalec. Kar naprej je bil prelagal zamenjavo v upanju, da se bo Katie vrnila, a uvodna tekma s Spolzgadom je bila zdaj že zelo blizu in nazadnje se je moral sprijazniti, da se ne bo vrnila pravi �as za igro. Ni se mu zdelo, da bi lahko preživel še en preizkus pred polnimi tribunami. S slabim ob�utkom, ki ni imel kaj dosti opraviti s quidditchem, je nekega dne po spreminjanju oblike dobil na samo Deana Thomasa. Ve�ina razreda je že odšla, �eprav je po sobi še švigalo nekaj �ivkajo�ih rumenih ptic, samih Hermioninih stvaritev; nikomur drugemu se namre� še ni posre�ilo, da bi bil pri�aral iz ništrca vsaj kako peresce. "Bi te še zanimalo mesto zasledovalca?" "Kaj? Ja jasno!" je navdušeno rekel Dean. �ez njegovo ramo je Harry videl Seamusa Finnigana, kako ves �emeren tla�i knjige v svojo torbo. Eden od razlogov, zakaj bi bilo Harryju ljubše, �e mu ne bi bilo treba povabiti Deana v ekipo, je bila tudi zavest, da to ne bo vše� Seamusu. Po drugi strani je moral narediti, kar bi bilo za ekipo najboljše, in Dean je na preizkušnji popolnoma nadkrilil Seamusa. "No, potem si pa notri," je rekel Harry. "Trening je danes zve�er ob sedmih!" "V redu," je rekel Dean. "Hura, Harry! Ti zlomka, komaj �akam, da povem Ginny!" Zdirjal je iz sobe, tako da sta Harry in Seamus ostala sama skupaj, in tega neprijetnega trenutka ni ni� olajšal pti�ji kakec, ki je priletel Seamusu na teme, ko je eden Hermioninih kanar�kov sfrfotal prek njiju. Seamus ni bil edini, ki ga je vznejevoljila izbira Katiejine zamenjave. V skupni sobi so precej godrnjali spri�o dejstva, da je Harry vzel v ekipo zdaj že dva sošolca. Harryja to ni ne vem kako motilo, kajti v svoji šolski karieri je prenesel že veliko hujše godrnjanje, vseeno pa je naraš�al pritisk, �eš da je treba v skorajšnji tekmi s Spolzgadom zmagati. Harry je vedel, da bodo gryfondomci v primeru zmage vsi do zadnjega pozabili, da so zabavljali �ezenj, in se bodo pridušali, �eš da so že ves �as vedeli, kako sijajno ekipo imajo. �e pa izgubijo... no ja, si je s krivim nasmeškom rekel, saj sem preživel tudi že kaj hujšega... Ko je tisti ve�er videl, kako Dean leti, ni imel razloga, da bi obžaloval svojo odlo�itev; Dean se je dobro ujel z Ginny in Demelzo. Tolka�a, torej Peakes in Coote, sta postajala vse boljša in boljša. Edini problem je bil Ron. Harry je že ves �as vedel, da Ron kot igralec niha, saj ga dajejo živci in pomanjkanje samozavesti, zdaj pa je bližina uvodne tekme v sezoni obvisela nad njim in

o�itno obudila v njem vso nekdanjo negotovost. Potem ko je spustil pol ducata golov, ki jih je ve�idel dala Ginny, je postajala njegova tehnika vse bolj nemarna, dokler ni nazadnje usekal prodirajo�e Demelze Robins po ustih. "Po nesre�i je bilo, žal mi je, Demelza, res mi je žal!" je klical za njo, ona pa je odcikcakala nazaj na polje in vsenaokrog škropila kri. "Bilo je zaradi..." "... panike," je jezno dokon�ala Ginny, pristala poleg Demelze in preiskala nate�eno ustnico. "Ron, ti klada, a ne vidiš, v kakšnem stanju je zdaj?!" "To lahko popravim," je rekel Harry, ki je pristal poleg deklet. Pomeril je s palico proti Demelzinim ustom in izrekel episkej. "In pa, Ginny, ne zmerjaj Rona s klado, ker nisi kapetanka te ekipe..." "No ja, ti si bil o�itno prezaposlen, tako da mu nisi utegnil sam re�i, da je rit, meni se je pa zdelo, da mu nekdo pa že mora..." Harry se je moral premagovati, da ni bušil v smeh. "Vsi v zrak, gremo..." Nasploh je bil to eden najslabših treningov, ki so jih imeli v trimese�ju, resda pa se Harryju ni zdelo, da bi se tik pred nastopom spla�alo govoriti golo resnico. "Zelo dobro smo delali vsi, po mojem bomo Spolzgad speštali," je hrabre�e rekel, in ko so zasledovalci in tolka�a šli iz sobe, so bili videti še kolikor toliko zadovoljni s sabo. "Branil sem kot zmajski drek," je rekel Ron s strtim glasom, ko so se vrata zanihala za Ginny. "Ah, saj ni res," je odlo�no rekel Harry. "Najboljši branilec si od vseh, ki sem jih preskusil, Ron. Edini tvoj problem je živ�nost." Vso pot nazaj grede v grad ga je zasipal s spodbudnimi besedami, in ko sta prišla v drugo nadstropje, je bil Ron že malce boljše volje. A ko je Harry potisnil vstran tapiserijo, da bi šla po obi�ajni bližnjici v gryfondomski stolp, sta se naenkrat znašla pred Deanom in Ginny, ki sta se stiskala skupaj, kot da bi bila zlepljena, in se divje poljubljala. V Harryjevem želodcu je v tem hipu vzniknilo v življenje nekaj velikega in luskastega in zakraspalo po njegovem drobovju: zdelo se je, da mu možgane zaliva vro�a kri in mu utaplja vsako misel, namesto tega pa puš�a tam divjo nujo, da bi Deana s�aral v žolco. Medtem ko se je otepal te nenadne blaznosti, je kakor iz velike daljave slišal Ronov glas. "Ej!" Dean in Ginny sta se razmaknila in se ozrla. "Kaj?" je rekla Ginny. "No�em takole nabasovat na lastno sestro, kako se zalizuje vsem na o�eh!" "Tole je bil zapuš�en hodnik, vse dokler nisi vdrl noter ti!" je rekla Ginny. Dean je bil videti v zadregi. Harryju je namenil izmikav nasmešek, a Harry mu ga ni vrnil, kajti novorojena pošast v njem je medtem rjovela, �eš naj nemudoma napodi Deana iz ekipe. "Ehr... pojdiva, Ginny," je rekel Dean, "greva nazaj v skupno sobo..." "Ti kar pojdi!" je rekla Ginny. "Jaz bom še kakšno rekla s svojim ljubim bratom!" Dean je odšel in videlo se mu je, da mu ni ni� žal, ker zapuš�a prizoriš�e. "No prav," je rekla Ginny, ki si je vrgla dolge rde�e lase z obraza in se zasrepela v Rona, "dajva tole enkrat za vselej raz�istit. To sploh ni tvoja stvar, s kom hodim ali kaj z njim po�nem, Ron..." "O, pa je!" je rekel Ron prav tako jezno. "A misliš, da bi rad, da bi se govorilo, da je

moja sestra..." "... kaj da je?" je zavpila Ginny in izvlekla palico. "Kaj natanko?" "Saj ni mislil ni� hudega, Ginny," je samodejno rekel Harry, �eprav je pošast rjove pritrjevala Ronovim besedam. "O, pa je!" je rekla in vzkipela še nad Harryjem. "Samo zato, ker se sam še sploh ni kuševal, samo zato, ker mu je najboljši poljub v življenju dala teta Muriel..." "Zapri!" je zarjovel Ron, �igar zariplost je rde�o stopnjo kar presko�ila, tako da je bila že purpurna. "Ne, ne bom!" je zatulila Ginny vsa iz sebe. "Saj te vidim, kako se sliniš okrog Fleke v upanju, da te bo vsakokrat poljubila na li�ka, prav bedno! �e bi malo zahajal ven in se lotil malo kuševanja, potem ti ne bi šlo tako na živce, da to po�nemo vsi drugi!" Tudi Ron je že izvlekel svojo palico. Harry je brž stopil mednju. "Saj ne veš, kaj govoriš!" je zarjovel Ron in si prizadeval, da bi lahko dobro pomeril v Ginny okrog Harryja, ki je zdaj stal pred njo z razkriljenimi rokami. "Samo zato, ker tega ne po�enjam pred vsemi...!" Ginny je zavreš�ala v posmehu, obenem pa si je prizadevala odriniti Harryja vstran. "A ti da se poljubljaš - z Volframom, a ne da? Ali pa imaš pod blazino skrito fotko tete Muriel?" "Ti..." Pod Harryjevo levo pazduho je šinila proga oranžne svetlobe in le za kak centimeter zgrešila Ginny. Harry je Rona zdaj spehal ob steno. "Ne bodi no neumen..." "Harry se je lizal s Cho Chang!" je vpila Ginny, ki se ji je slišalo, da je tik pred jokom. "In Hermiona se liže z Zmagoslafom Levyjem, samo tebi se pa zdi, kot da je to kaj nagravžnega, Ron, to pa zato, ker nimaš ni� ve� izkušenj kot kak dvanajstletnik!" In po teh besedah je odvihrala pro�. Harry je brž spustil Rona. Ta je imel na obrazu morilski izraz. Stala sta tam in sopla, dokler se ni izza vogala prikazala Filcheva ma�ka Gospodi�na Norris in naredila konec napetosti. "Greva," je rekel Harry, ko jima je do ušes prišlo podrsavanje Filchevih nog. Odhitela sta gor po stopnicah in po hodniku v sedmem nadstropju. "Ej, umakni se!" je Ron bevsnil na neko dekletce, ki se je v strahu zdrznilo in izpustilo stekleni�ko krasta�jega mresta. Harry skorajda ni zaznal zvoka drobe�ega se stekla; bil je omoti�en, kot da ne ve, kam naj gre; nekako tako mora biti, �e te zadene strela. To je samo zato, ker je Ronova sestra, si je rekel. Pa� ni ti bilo vše�, ko se je poljubljala z Deanom, ker je Ronova sestra... Ampak ne da bi jo bil klical, mu je v misli prišla podoba istega zapuš�enega hodnika, le da se je z Ginny poljubljal zdaj on... pošast v prsih je zapredla... tedajci pa je zagledal Rona, kako trga pro� zastor iz tapiserije, kako vle�e svojo palico in meri z njo proti Harryju, obenem pa vpije o "zlorabi zaupanja" in o "lažnem prijateljstvu"... "A ti verjameš, da se je Hermiona lizala z Levyjem?" je nenadoma vprašal Ron, ko sta se približala Debeli gospe. Harry se je zdrznil, kot da bi bil kaj kriv, in potem le odtrgal svojo domišljijo od hodnika, na katerega tokrat Ron ni vdrl, tako da sta bila z Ginny �isto sama... "Kaj?" je zbegan rekel. "Ahm... ee..." Pošten odgovor bi se glasil pritrdilno, a tega ni hotel izre�i. Vseeno pa je Ron po

vsem videzu razbral najhujše že iz Harryjevega obraza. "Kraljevi ragu," je mra�no rekel Debeli gospe, potem pa sta se skobacala skozi portretnico v skupno sobo. Ne eden ne drugi ni ve� omenil Ginny ali Hermione; pravzaprav tisti ve�er skorajda nista ve� govorila med sabo in sta se mol�e spravila v posteljo, zatopljena vsak v svoje misli. Harry je še dolgo ležal buden, zrl v baldahin nad posteljo in se skušal prepri�ati, da goji do Ginny �ustva, kakršna bi �util starejši brat. Saj sta vendar vse poletje preživela kot brat in sestra, igrala quidditch, zafrkavala Rona in se smejala na ra�un Billa in Fleke! Ginny pozna vendar že leta in leta... samoumevno je, da je do nje zaš�itniški... samoumevno, da bi rad pazil nanjo... da bi rad odtrgal Deanu ud za udom, ker jo je poljubljal... ne, ne, to bratovsko �ustvo bo treba pa� brzdati... Ron je krule�e zasmr�al. Ronova sestra je, si je odlo�no rekel. Ronova sestra. Torej sploh ni misliti na to. Prijateljstva z Ronom ne bi tvegal za ni� na svetu. Stolkel je blazino v bolj udobno obliko in �akal, da pride spanec, obenem pa se je na vse kriplje trudil, da mu misli ne bi odtavale kam blizu Ginny. Naslednje jutro se je prebudil rahlo omoti�en in zbegan zaradi zaporednih sanj, v katerih ga je Ron preganjal s tolkaškim kijem, ampak še pred poldnevom bi bil prav vesel, �e bi sanjski Ron zamenjal pravega, kajti ta ne le da se ni menil za Ginny in Deana, ampak je izkazoval ledeno, prezirljivo brezbrižnost tudi prizadeti in zaprepadeni Hermioni. Še ve�, kazalo je, da je Ron �ez no� postal tako preob�utljiv kot kak ritotrobi zaribanec, kajti za prazen ni� je takoj usekal nazaj. Harry si je ves dan brez uspeha prizadeval, da bi ohranjal premirje med Ronom in Hermiono. Nazadnje se je Hermiona odpravila v posteljo v visokem grajskem stolpu, Ron pa se je zalezel v fantovsko spalnico, potem ko je prej ozmerjal neke preplašene prv�ke, ker so si ga drznili pogledati. Ko se Ronova napadalnost v naslednjih nekaj dneh ni ni� polegla, je postajal Harry vse bolj malodušen. Še hujše je bilo, da je to napadalnost spremljalo novo, še hujše propadanje, ki se je tikalo Rona kot branilca, zaradi �esar je postal seveda še bolj napadalen. Tako na zadnjem treningu pred sobotno tekmo ni ubranil ve� niti enega samega strela, ki so ga proti njemu poslali zasledovalci, obenem pa se je na vse tako grdo zadiral, da je pritiral Demelzo Robins do solz. "Daj zapri že in jo pusti pri miru!" je zaklical Peakes, ki ga je bilo v višino le za dve tretjini Rona - resda pa je držal v rokah težki kij. "Dovolj!" je zarjul Harry, ki je videl, kako Ginny srepi proti Ronu, in ker se je domislil, da slovi kot zaklinjavka ponetopirjenih smrkljev, je polebdel nad skupinico, da poseže vmes, preden bi re�i ušle z vajeti. "Peakes, pojdi pospravit štamfe. Demelza, zberi se, danes si res dobro igrala. Ron..." Po�akal je, da so bili drugi zunaj dosluha, potem pa le rekel: "... moj najboljši prijatelj si, ampak �e boš z njimi še naprej takšno po�el, te bom vrgel iz ekipe." Za hip se mu je resno zazdelo, da ga utegne Ron udariti, potem pa se je zgodilo nekaj veliko hujšega: Ron kakor da bi bil zlezel na svoji metli skupaj; vsa bojevitost ga je zapustila in rekel je: "Saj bom sam odstopil. Tak bednik sem." "Nisi bednik in ne boš mi delal tega!" je divje rekel Harry in pograbil Rona za oprsnik. "Ko si v formi, lahko ubraniš vse; tvoj problem je samo v glavi!" "Ho�eš re�i, da sem zmešan?"

"Ja, mogo�e pa res!" Za hip sta se srepo gledala, potem je Ron utrujeno zmajal z glavo. "Vem, da ne utegneš iskati novega branilca, zato bom jutri igral, ampak �e izgubimo, in izgubili bomo, se bom poslovil od ekipe." Nobena Harryjeva beseda ni ni� zalegla. Med ve�erjo si je ves �as prizadeval spodbuditi Ronovo samozavest, ampak ta si je dajal preve� opraviti s tem, da je bil zadir�en in grob s Hermiono, tako da ga še opazil ni. Harry je zve�er potem vztrajal v skupni sobi, ampak njegovo zatrjevanje, �eš da bo ekipa vsa iz sebe, �e Ron odneha, so vsaj do neke mere postavljali na laž soigralci in soigralke, ki so se držali v skupinici v oddaljenem kotu, kjer so o�itno zabavljali �ez Rona in mu metali grde poglede. Nazadnje je poskusil še z jezo, da bi v Ronu izzval kljubovalno razpoloženje, ki bi, kakor se je nadejal, pomagalo varovati gol, vendar ni kazalo, da bi se ta strategija obnesla kakorkoli bolje od hrabrenja. Ron je šel spat tako klavrn in nebogljen kot le kdaj. Harry je še dolgo dolgo ležal v temi. Te tekme ni hotel izgubiti. Ne samo da je bila prva, odkar je bil kapetan, ampak je bil tudi odlo�en, da v quidditchu premaga Dreca Malfoya, �e že ne more dokazati svojih sumov glede njega. A �e bo Ron igral tako kot na zadnjih nekaj treningih, potem so njihove možnosti za zmago res mršave... Ko bi le bilo kaj, s �imer bi lahko dosegel, da bi se Ron nekako pobral... in zaigral v polni formi... kaj, kar bi zagotovilo, da bi imel Ron svoj dan... Odgovor se mu je posvetil v enem samem nenadnem, sijajnem preblisku navdiha. Zajtrk naslednje jutro je bil razburljiv kot ponavadi; spolzgadje so glasno žvižgali in fujali, kadarkoli je v Veliko dvorano stopil kdo iz gryfondomske ekipe. Harry je s pogledom zdrsnil prek stropa in uzrl jasno, sinje nebo: dobra napoved. Gryfondomsko omizje, strnjena gmota rde�e in zlate barve, je zaploskala, ko sta se približala Harry in Ron. Harry se je nasmehnil in odmahal; Ron se je šibko nakremžil in zmajal z glavo. "Glavo gor, Ron!" je zaklicala Lavender. "Jaz pa vem, da boš sijajen!" Ron se ni zmenil zanjo. "�aj?" ga je vprašal Harry. "Kavo? Bu�ni sok?" "Vseeno," je �emerno rekel Ron in malodušno odgriznil koš�ek pope�enca. Nekaj minut zatem se je pri njiju mimogrede ustavila Hermiona - že prej je bila tako sita Ronovega neprijetnega vedenja, da ni ve� hodila z njima k zajtrku. "Kako se po�utita?" je previdno vprašala z o�mi na Ronovem zatilju. "V redu," je rekel Harry, ki se je osredoto�al na to, da poda Ronu kozarec z bu�nim sokom. "Izvoli, Ron. Popij." Ron je ravno privzdignil kozarec k ustnicam, ko je Hermiona ostro rekla: "Ne pij tega, Ron!" Oba sta dvignila pogled k njej. "Zakaj ne?" je rekel Ron. Hermiona je bolš�ala v Harryja, kot da ne more verjeti svojim o�em. "Pravkar si nekaj dal v to pija�o." "Prosim?" je rekel Harry. "Saj si me slišal. Videla sem te. Nekaj si zvrnil v Ronov kozarec. In zdajle imaš v desni roki stekleni�ko!" "Sploh ne vem, kaj govoriš," je rekel Harry in urno spravil stekleni�ko v žep. "Ron, svarim te, ne pij tega!" je spet rekla vsa vznemirjena, ampak Ron je kozarec

nagnil in ga na dušek izpraznil, potem pa rekel: "Ne boš me komandirala, Hermiona." Bila je ogor�ena. Sklonila se je, tako da jo je lahko slišal samo Harry, in zasikala: "Za tole bi te morali izklju�iti. �esa takega pa ne bi pri�akovala od tebe, Harry!" "Ta prava se oglaša," ji je šepnil nazaj. "Nisi zadnje �ase nikomur, saj veš, zmede delala?" Odvihrala je naprej ob mizi. Harry jo je spremljal s pogledom, ne da bi kaj obžaloval. Hermiona ni nikoli zares razumela, kako resna zadeva je quidditch. Potem se je ozrl nazaj k Ronu, ki je mlaskal z ustnicami. "Še malo, pa bo," je veselo rekel Harry. Ko sta odkorakala k stadionu, jima je pomrzla trava hrskala pod nogami. "Imamo kar sre�o, da je vreme tako dobro, a?" je Harry vprašal Rona. "Ja," je rekel Ron. Bil je bled in o�itno mu je bilo slabo. Ginny in Demelza sta bili že v dresih in sta �akali v obla�ilnici. "Idealne razmere," je rekla Ginny, ne da bi se menila za Rona. "In a veste kaj? Spolzgadski zasledovalec Vaisey - v�eraj, ko so vadili, je fasal štamf v glavo, in ne bo igral, ker je preve� potol�en! In še celo nekaj boljšega - tudi Malfoya ni, ker je zbolel!" "Kaj?" je rekel Harry, se zasukal okrog osi in se zastrmel vanjo. "On - pa bolan? Kaj pa mu je?" "Pojma nimam, ampak za nas je to super," je vedro rekla Ginny. "Vsko�il je Harper; ki je v mojem letniku in je tepec." Harry se je medlo nasmehnil, ampak ko si je natikal škrlatno haljo, je bil z mislimi dale� od quidditcha. Malfoy je neko� že zatrjeval, da zaradi poškodbe ne more nastopiti, vendar je tistikrat tudi poskrbel za to, da so tekmo preložili na �as, ki je bolj ustrezal spolzgadom. Kako da mu je zdaj prav, da bo nastopala njegova zamenjava? Je res bolan ali pa hlini? "Sumljivo, a ne da?" je pridušeno rekel Ronu. "Namre� to, da Dreco ne igra." "Jaz pravim temu sre�a," je rekel Ron, ki je bil vsaj na pogled malce bolj živahen. "Pa Vaiseyja tudi ne bo, ki je njihov najboljši strelec, nisem si mislil - hej!" je na lepem rekel, otrpnil sredi natikanja rokavic in se zazrl v Harryja. "Kaj je?" "Menda... saj..." Pritišal je glas; videti je bil hkrati prestrašen in navdušen. "Tisti sok... bu�ni sok... saj menda nisi...?" Harry je privzdignil obrvi, rekel pa je samo: "�ez pet minut za�nemo, raje si natakni škornje." Odkorakala sta na polje, kjer ju je pri�akalo gromko navijanje in zmerjanje. Ena stran stadiona je bila vsa rde�a in zlata; druga pa morje zelene in srebrne. Med navija�e so se uvrstili tudi mnogi pihpufci in drznvraani: sredi vsega tuljenja in ploskanja je Harry razlo�no zaslišal rjovenje znamenitega leva na klobuku Loone Liupke. Harry je pristopil k madam Hoops, sodnici, ki je že stala nared, da spusti krogle iz zaboja. "Kapetana, rokujta se," je rekla in novi kapetan spolzgadov Urquhart je Harryju skoraj zdrobil dlan. "Zajezdite metle. Na žvižg... tri... dve... ena..." Razlegel se je žvižg. Harry in drugi so se krepko odgnali od zmrznjenih tal in že se je za�elo. Harry se je spreletaval nad poljem in se oziral za zvizom, ne da bi spustil iz o�i Harperja, ki je cikcakal globoko spodaj. Potem se je zaslišal glas, ki je bil v vreš�e�em

nasprotju z obi�ajnim komentarjem. "No, pa so za�eli, in po mojem smo vsi presene�eni nad ekipo, ki jo je letos sestavil Potter. Mnogi so menili, da v njej po lanskih šepavih nastopih ne bo ve� Ronalda Weasleyja v vlogi branilca, seveda pa nekaj zaleže tudi, �e si si dober s kapetanom..." Te besede so na spolzgadjem koncu polja sprejeli s posmehljivkami in ploskanjem. Harry je na metli stegnil vrat, tako da je lahko videl komentatorski podij. Tam je stal visok, mršav plavolas fant s prifrknjenim nosom in govoril v magi�ni mikrofon, ki je njega dni pripadal Leeju Jordanu. Harry je prepoznal Zachariasa Smitha, igralca Pihpuffa, ki mu je bil iskreno zoprn. "Aha, in tole je prva priložnost, da spolzgadje dosežejo gol, Urquhart je kot blisk šinil dol proti polju in..." Harryju se je želodec stisnil. "... in Weasley je ubranil, no, kdaj mora imeti pa tudi on sre�o..." "Prav imaš, Smith, res jo ima," je zamrmral Harry in se sam pri sebi režal, medtem ko se je pognal dol med zasledovalce, ne da bi mu o�i nehale povsod naokrog iskati namiga, ki bi mu nakazal, kje je izmikavi zviz. Po polovici ure je Gryfondom vodil že šestdeset proti ni�, kajti Ron se je izkazal z nekaj zares spektakularnimi obrambami, od tega nekaterimi z vrši�ki prstov svojih rokavic. Izmed šestih gryfondomskih golov jih je štiri dala Ginny. To je u�inkovito zaprlo usta Zachariasu, da se ni ve� na glas spraševal, ali sta Weasleyjeva tam samo zato, ker sta Harryju pri srcu, in se je spravil raje na Peakesa in Coota. "Coote resda nima postave, ki je obi�ajna pri zasledovalcih," je zviška rekel, "na splošno imajo malo ve� mišic..." "Usekaj štamf proti njemu!" je zaklical Harry Cootu, ko je švignil mimo, ampak Coote, ki se je režal na vsa usta, se je odlo�il raje, da naslednji štamf nameri v Harperja, ki je ravno poletel v nasprotni smeri, mimo Harryja. Harry je bil vesel, ko je zaslišal topi hlop, ki je pomenil, da je štamf našel svoj cilj. Kazalo je, da je Gryfondom nezgrešljiv. Spet in spet so zadeli in spet in spet je na drugem koncu polja Ron z o�itno lahkoto ubranil vsak strel. Zdaj se je dejansko smehljal, in kadar je množica s tistim priljubljenim starim spodbudnim refrenom Weasley je res car pozdravila kako še posebej posre�eno obrambo, se je delal, da jim dirigira z višave. "Si domišlja, da je danes pa nekaj posebnega, a ne da?" je rekel prezirljiv glas, in Harryja bi bilo skoraj odneslo z metle, ko je vanj trdo in nalaš� tr�il Harper. "Tvoj prijatelj, ta krvotaj!" Madam Hoops je bila obrnjena s hrbtom, in �eprav so gryfondomci spodaj jezno zatulili, je Harper, ko se je ozrla, že odhitel naprej. Harry je z bole�o ramo švignil za njim, odlo�en, da mu vrne... "In zdi se mi, da je spolzgadec Harper zagledal zviz!" je skoz megafon rekel Zacharias Smith. "Tako je, ni dvoma, da vidi nekaj, �esar Potter ne vidi!" Smith je pa res tepec, je pomislil Harry: kaj ni videl, kako sta prej tr�ila? Ampak v naslednjem trenutku mu je bilo, kot da bi mu bilo srce padlo dol na polje - Smith je imel prav, on pa se je motil. Harper ni bil samo tjavdan zbežal; opazil je bil nekaj, �esar Harry ni: visoko zgoraj v nadglaviš�u je hitel zviz in se sijajno svetil na ozadju iz sinjega neba. Harry je pospešil; veter mu je žvižgal v ušesih tako zelo, da je priglušil vse zvoke Smithovega komentarja ali množice, ampak Harper je bil še kar pred njim in Gryfondom je imel samo sto to�k prednosti. �e pride Harper tja prvi, potem je Gryfondom že izgubil... in

zdaj je bil Harper le še nekaj metrov dale�, že je iztegnil roko... "Hej, Harper!" je v obupu zaklical Harry. "Koliko ti je pla�al Malfoy, da si vsko�il namesto njega?" Ni vedel, kaj mu je narekovalo te besede, vsekakor pa je Harperja presenetil, tako da je slabo zagrabil zviz in dopustil, da mu je smuknil med prsti, hkrati pa sam že šinil mimo; Harry je zdaj v enem samem silnem zamahu prestregel drobno, frfotavo kroglo. "To!" se je zadrl; zasukal se je in se zagnal navzdol proti polju z zvizom v visoko vzdignjeni roki. Ko se je množica zavedela, kaj se je zgodilo, se je vzdignilo neznansko vpitje, ki bi bilo malone utopilo brlizk, s katerim je piš�alka odpiskala konec. "Ginny, kam pa greš?" se je zadrl Harry, potem ko se ni mogel izviti množi�nemu skupinskemu objemu v zraku, ampak Ginny je kar drvela mimo in naprej, dokler se ni s silnim treskom zaletela v komentatorjev podij. Medtem ko je množica vriskala in se smejala, je gryfondomska ekipa pristala poleg lesenih razbitin, pod katerimi se je onemoglo premikal Zacharias. Harry je slišal Ginny, kako z vedrim glasom pravi togotni profesorici �McHudurri: "Oprostite, gospa profesor, pozabila sem zabremzat." Zasmejal se je, se iztrgal preostali ekipi in šel objet Ginny, vendar jo je brž izpustil. Ne da bi ji bil pogledal v o�i, je raje potrepljal po hrbtu vzklikajo�ega Rona, ko je gryfondomska ekipa, znotraj katere so bile pozabljene vse zamere, odhajala z igriš�a: držali so se pod roko, suvali s pestmi pod nebo in mahali svojim navija�em. Ozra�je v obla�ilnici je bilo prazni�no. "Seamus je javil, da bo zabavav skupni sobi!" je živahno zaklical Dean. "Gremo, Ginny, Demelza!" Ron in Harry sta ostala v obla�ilnici zadnja. Ravno sta nameravala ven, ko je vstopila Hermiona. V rokah je zvijala svoj gryfondomski šal; videti je bila vznemirjena, vendar odlo�na. "Pomenila bi se s tabo, Harry." Globoko je zajela sapo. "Tega ne bi bil smel narediti. Saj si slišal Toastwampa, da je to protizakonito." "Pa kaj boš naredila - naju boš zašpecala?" je vprašal Ron. "Kaj sploh govorita?" je vprašal Harry in se obrnil vstran, da obesi haljo, tako da ne bi videla njegovega režanja. "Še kako dobro veš, kaj govoriva!" je predirno rekla Hermiona. "Pri zajtrku si primešal Ronovemu soku sre�enosni zvarek! Feliksir!" "Ne, pa nisem," je rekel Harry in se spet ozrl k njima. "O, pa si, Harry, saj zato pa je tudi vse šlo tako gladko, da so spolzgadje toliko kiksali, Ron pa vse prestregel!" "Ja, ampak dal mu ga pa nisem!" je rekel Harry, ki se je zdaj že široko zarežal. Smuknil je z roko v žep svojega suknji�a in izvlekel stekleni�ko, ki jo je zjutraj videla Hermiona v njegovi roki. Bila je polna zlatega zvarka in zamašek je bil še zmerom �vrsto zape�aten z voskom. "Hotel sem, da bi si Ron mislil, da sem storil tako, zato sem tako naredil, ko si ravno pogledala." Pogledal je Rona. "Vse si branil, ker si mislil, da boš imel sre�o. Sam si naredil vse." Spet je spravil zvarek v žep. "A da v bu�nem soku res ni bilo ni�esar?" je rekel osupli Ron. "Ampak vreme je bilo ugodno... in Vaisey ni mogel igrati... A �isto zares, da mi nisi dal sre�enosnega napoja?" Harry je prikimal. Ron je za hip strmel vanj, potem se je obrnil k Hermioni in oponašal njen glas.

"Pri zajtrku si primešal Ronovemu soku sre�enosni zvarek - saj zato pa tudi je vse prestregel! Si zdaj videla? Branim lahko tudi brez pomo�i, Hermiona!" "A sem jaz kdaj rekla, da ne moreš? Ron, ti sam si mislil, da ti ga je dal!" Ampak Ron je z metliš�em �ez ramo že odkorakal mimo nje in skozi vrata ven. "Ehm," je rekel Harry v nenadno tišino; ni pri�akoval, da bo njegov na�rt nazadnje takole razdiralen, "a greva... a greva torej gor na zabavo?" "Kar ti pojdi!" je rekla Hermiona, ki je mežikala, da bi zadržala solze. "Zdajle imam poln kufer tega Rona, ne vem, kaj sem mu naredila..." In potem je še ona odvihrala iz obla�ilnice. Harry se je po�asi sprehodil skozi park do gradu; stopal je med množico in od vseh strani so mu klicaje �estitali, pa vendar je �util veliko razo�aranje. Prepri�an je bil, da se bosta Ron in Hermiona, �e bo Ron zaslužen za zmago, nemudoma spet spoprijateljila. Ni vedel, kako neki naj bi pojasnil Hermioni, da je Rona užalila s tem, ko je poljubila Zmagoslafa Levyja - ne zdaj, ko pa je bila žalitev storjena že tako davno tega. Na gryfondomski proslavi, ki se je, ko je prišel, že dodobra razmahnila, ni Hermione videl nikjer. Njegov prihod so pozdravili z obnovljenim vzklikanjem in ploskanjem, in kmalu ga je obdala množica, ki mu je �estitala. Ker se je moral najprej otresti bratov Creevey, ki sta hotela analizo tekme od udarca do udarca, in potem še velike skupine deklet, ki so ga obdajale, se smejale tudi njegovim povsem suhim pripombam in frfotale s trepalnicami, je minilo kar nekaj �asa, preden je lahko šel iskat Rona. Nazadnje se je le odtrgal od Romilde Nietzschemehr, ki je na vse kriplje dajala vedeti, da bi šla rada z njim na Toastwampovo boži�no zabavo. Ko se ji je izmuznil k mizam s pija�o, je tr�il naravnost v Ginny. Na rami ji je �epel pigmej�ivkec Arnold, za petami pa ji je mijavkal Krivošap, ne da bi opustil svoje upe. "Iš�eš Rona?" se je muzala. "Ta hinavec zoprni je tamle." Pogledal je v kot, ki ga je pokazala. Tam je vsej sobi na o�eh stal Ron, tako tesno ovit okrog Lavender Brown, da je bilo težko re�i, katere roke so �igave. "Zdi se že tako, kot da ji gloda obraz, a ne?" je rekla Ginny brez barve v glasu. "Mislim pa, da bo moral tehniko še izboljšati. Dobro si igral, Harry." Potrepljala ga je po nadlahti. Za�util je, kako se mu želodec pogreza, potem pa je že odšla, da si spet postreže z maslenuškom. Krivošap je stopical za njo in upiral rumene o�i v Arnolda. Od Rona, ki mu ni bilo videti, da bi kaj kmalu prišel na površje po sapo, je Harry odmaknil pogled ravno še pravi �as, da je zagledal portretnico, kako se zapira. Zazdelo se mu je, da je videl grivo košatih rjavih las, kako je švrknila iz dogleda, in bilo mu je, da bi se zgrudil. Planil je naprej, spet obšel Romildo Nietzschemehr in odpahnil portret Debele gospe. Hodnik pred njim je bil videti opustel. "Hermiona?" Našel jo je v prvi nezaklenjeni u�ilnici, ki je stopil vanjo. Sedela je na katedru, sama - le kolobar�ek žvrgole�ih rumenih pti�ic, ki si ga je o�itno pravkar s�arala iz zraka, ji je krožil okoli glave. Tudi v trenutku, kakršen je bil tale, si Harry ni mogel kaj, da ne bi ob�udoval njene spretnosti. "O, lej ga, Harry," je rekla s skrhanim glaskom. "Malo vadim." "Ja... prav dobro... so ti ratale," je rekel. Ni vedel, kaj naj ji re�e. Spraševal se je, ali po kakšnem naklju�ju morda ni opazila

Rona, ali je odšla iz sobe samo zato, ker je bila zabava pa� malo predivja, takrat pa je že rekla z glasom, ki je bil nenormalno visok: "Ron pa, kot kaže, prav uživa." "Ekhm... a ja?" je rekel. "Nikar se ne delaj, da ga nisi videl," je rekla. "Saj se ni ravno skrival..." Vrata za njunim hrbtom so se sunkoma odprla. Na Harryjevo grozo je noter prišel Ron - smejal se je in vlekel za sabo Lavender. "O," je rekel in obstal, ko je zagledal Harryja in Hermiono. "Ups!" je rekla Lavender. Ko je ritensko šla ven, se je hihitala. Vrata so se za njo zaprla. Nastal je molk, ki je grozno naraš�al in kar valovil. Hermiona je strmela v Rona, ki je ni hotel pogledati in ki je rekel s �udno mešanico važištva in zadrege: "Hojla, Harry! Sem se že spraševal, kam neki si se dal!" Hermiona je zdrsnila s katedra. Tista jatica zlatastih pti�ic ji je še naprej žvrgolela okrog glave, tako da je bila na pogled kot kak �uden, pernat model Oson�ja. "Ne moreš takole puš�ati Lavender, da te �aka," je mirno rekla. "�udno se ji bo zdelo." Zelo po�asi in zravnano je šla proti vratom. Harry je pogledal po Ronu. Temu se je videlo, da mu je odleglo, ker ni prišlo do �esa hujšega. "Oppugno!" Harry se je zasukal in zagledal Hermiono, kako divjega obraza meri s palico v Rona. Pti�ja jatica je šinila proti Ronu kot to�a zlatih krogel. Ron je zajavkal in si z rokami prekril obraz, ampak pti�ice so napadale, kljuvale in krempljale so, kjer so le mogle do del�ka kože. "Pre� jih daj!" je zavpil, ampak Hermiona je, potem ko ga je v maš�evalnem besu še zadnji� pogledala, odsunila vrata in izginila. Harryju se je zdelo, da jo je, preden so se zaloputnila, slišal zahlipati. Petnajsto poglavje Neprelomljiva zaobljuba V zaledenela okna je spet nosilo zvrtin�eni sneg - boži� se je hitro bližal. Hagrid je bil svojero�no prinesel že pregovornih dvanajst boži�nih jelk za Veliko dvorano; po stopniš�nih balustradah so se ovijale garlande iz bodike in bleš�ic; iz �elad na oklepih so žarele ve�ne lu�ke in po hodnikih so bile v presledkih razobešene velike kopice bele omele, pod katero je šega dovoljevala poljubiti sr�nega izvoljenca ali izvoljenko. Pod temi kopicami so se, kadarkoli je hodil mimo Harry, zbirale velike gru�e deklet, tako da so nastajali zastoji; ker pa je Harry tako pogosto pohajkoval po gradu v no�nem �asu, si je na sre�o pridobil nenavadno dobro znanje o skrivnih prehodih, tako da je lahko iz razreda v razred brez prevelikih težav popotoval po poteh, kjer omele ni bilo. Ronu bi se bila spri�o Harryjeve nuje, da si iš�e te ovinke, kdaj prej porajala zavist, ne pa veselost, zdaj pa se je samo še krohotal. �eprav je bil Harryju nasmejani Ron, ki zbija šale, veliko bolj vše� od zlovoljnega, napadalnega modela, ki se ga je držal tiste tedne prej, pa je bilo za izboljšanega Rona treba pla�ati krepko ceno. Predvsem je moral Harry zdaj prenašati pogosto navzo�nost Lavender Brownove, ki se ji je o�itno zdelo, da

je zapravljen vsak trenutek, v katerem se ne poljublja z Ronom; in drugi�, Harry se je spet znašel v vlogi najboljšega prijatelja dveh oseb, ki nista kazali, da bi sploh še kdaj nameravali spregovoriti med sabo. Ron, ki je imel dlani in podlahti še vedno opraskane in okljuvane od napada Hermioninih pti�ic, je prešel v obrambno in zamerljivo držo. "Ona se že nima kaj pritoževati," je rekel Harryju. "Zalizovala se je z Levyjem. Zdaj je torej odkrila, da se je tudi z mano kdo pripravljen lizati. To je svobodna dežela. Ne po�enjam ni�, kar bi bilo narobe." Harry ni ni� odgovoril, raje se je delal, da je zatopljen v knjigo, ki naj bi jo prebrali še pred uroki naslednje jutro (Kvintesenca: eno od iskanj). Ker je bil odlo�en, da ostane prijatelj tako z Ronom kot s Hermiono, je veliko �asa držal usta lepo zaprta. "Hermioni nisem nikdar ni� obljubljal," je momljal Ron. "Ho�em re�i, to že, da sem nameraval z njo na boži�no zabavo pri Toastwampu, ampak saj sploh nikoli ni rekla... pa� kot prijatelja... imam proste roke..." Harry je obrnil list v Kvintesenci. Zavedal se je, da ga Ron opazuje. Ronov glas je odblodil momljanje, ki ga je bilo komaj slišati nad glasnim pokljanjem ognja, �eprav se je Harryju zdelo, da spet sliši besede "Levy" in "se nima kaj pritoževati". Hermionin urnik je bil tako prenapolnjen, da se je Harry lahko z njo zares pogovarjal samo zve�er, ko je bil Ron tako ovit okrog Lavender, da ni opažal, kaj Harry sploh po�ne. Hermiona ni ve� hotela sedeti v skupni sobi, kadar je bil tam Ron, in tako se ji je Harry ponavadi pridružil v knjižnici, to pa je pomenilo, da sta se morala pogovarjati šepetaje. "Vso svobodo ima, da se poljublja s komerkoli, ki mu je vše�," je rekla Hermiona, medtem ko je knjižni�arka, madam Monockell, stikala po policah za njunim hrbtom. "Mi pa res ni prav ni� mar." Vzdignila je svoje gosje pero in s takim besom naredila piko na "i", da je preluknjala pergament. Harry ni rekel nobene. Pomislil je, da utegne kmalu izgubiti glas, ko ga pa ni� ne rabi. Malce se je sklonil nad Zvarkarstvorrc za višjo stopnjo in si še naprej delal opombe glede "vekove�nih eliksirjev", tu in tam pa naredil postanek, da razbere katerega od prin�evih koristnih pripisov k besedilu Libacija Borage. "Mimogrede," je rekla Hermiona �ez nekaj trenutkov, "ti bodi pa raje previden." "Še zadnji�," je rekel Harry, ki je po tri �etrt ure molka govoril z rahlo raskavim šepetom, "te knjige ne nameravam vrniti, od Polkrvnega Princa sem se nau�il ve�, kot pa sta me nau�ila Raws ali Toastwamp skupaj..." "Ne govorim o tvojem trapastem tako imenovanem princu," je rekla in namenila knjigi tako grd pogled, kot da bi jo bila ta pravkar ozmerjala, "govorim o prejle. Preden sem prišla sem, sem šla na straniš�e in notri je bilo kak ducat deklet, med njimi tudi Romilda Nietzschemehr, in so se skušale odlo�iti, na kakšen na�in ti bojo podtaknile kak ljubezenski napoj. Vsaka od njih upa, da te bo pripravila do tega, da jo vzameš s sabo na Toastwampovo zabavo, in kaže, da so vse kupile ljubezenske zvarke pri Fredu in Georgeu, ki bojo, se bojim, tudi delovali..." "Zakaj jih pa potem ne zapleniš?" je vprašal. Zdelo se je �udno, zakaj bi bila Hermiono zagnanost, s katero je uveljavljala pravilnik, zapustila prav v tem klju�nem trenutku. "Saj jih niso imele s sabo na straniš�u," je s prezirom rekla. "Samo o taktiki so razpravljale. Ker pa dvomim, da bi si magari Polkrvni Princ," in poslala je knjigi še en grd

pogled, "znal izmisliti protizdravilo za pol ducata razli�nih ljubezenskih zvarkov na kupu, bi jaz na tvojem mestu pa� povabila katero, naj gre s tabo - potem druge ne bojo ve� mislile, da še imajo šanso. To bo jutri zve�er - postajajo obupane." "�e pa ni nobene, ki bi jo želel povabiti," je zmomljal Harry, ki si je še vedno prizadeval, da ja ne bi mislil na Ginny ve�, kot se je lahko premagal, resda pa se mu je še kar naprej prikazovala v sanjah, in sicer na takšne na�ine, da je ob�util pobožno hvaležnost, ker Ron ne obvlada �itljivije. "No, pazi torej, kaj piješ, kajti Romildi Nietzschemehr se je že videlo, da resno misli," je mra�no rekla Hermiona. Potegnila je kvišku dolgi zvitek pergamenta, na katerega je pisala svoj esej o numerologiji, in praskala s peresom naprej. Harry jo je opazoval, a z mislimi je bil dale� pro�. "Po�akaj malo," je po�asi rekel. "Sem mislil, da je Filch prepovedal vse, kar bi bilo kupljeno v njuni trgovini?" "Kdaj se je pa že kdo zmenil za to, kaj prepove Filch?" je vprašala Hermiona, še naprej osredoto�ena na esej. "Ampak mislil sem, da pregleduje tudi sove? Kako naj bi bile pa sicer punce sploh lahko spravile ljubezenske napitke v šolo?" "Fred in George sta jih poslala, kot da gre za parfume in sirupe proti kašlju," je rekla Hermiona. "To je njuna tako imenovana 'sovja dostavna služba'." "Ti se pa kar spoznaš." Hermiona mu je poslala grd pogled, kakršnega je malo prej namenila njegovemu Zvarkarstvu za višjo stopnjo. "To je vse pisalo že na hrbtih stekleni�k, ki sta jih poleti razkazala meni in Ginny," je hladno rekla. "Jaz pa� ne dajem ljudem zvarkov v pija�o... še delam se ne, da bi to po�ela, kar je prav tako narobe..." "Že dobro, pustiva zdaj to," je brž rekel Harry. "Bistvo je, da so Filcha okrog prinesle, ne? Punce dobivajo v šolo ne vem kaj, delajo se pa, kot da dobivajo ne vem kaj drugega! Torej je lahko tudi Malfoy spravil noter ogrlico..." "Oh, Harry... pa ne menda že spet!" "Ja zakaj pa ne?" je vprašal. "Lej," je zavzdihnila. "Senzorji skrivnosti zaznavajo uroke, kletve in �arila za prikrivanje, a ne? Z njim lahko najdeš temno magijo in temne predmete. Mogo�no prekletstvo, kakršno je na tej ogrlici, bi odkril v hipu. Ampak �e pa kaj vtakneš v napa�no steklenico, pa tega ne bi zaznal - sploh pa ljubezenski zvarki niso ne temni ne nevarni..." "Tebi je lahko re�i," je zamomljal Harry z mislijo na Romildo Nietzschemehr. "... tako da bi edino Filch osebno lahko pogruntal, da ne gre za napitek proti kašlju, on pa ni ne vem kako dober �arovnik, in sploh dvomim, da zna razlikovati med zvarki..." Obmolknila je in otrpnila; tudi Harry je nekaj slišal. Med temnimi knjižnimi policami tik za njima se je nekdo premaknil. Po�akala sta in hip zatem se je izza vogala prikazala mrharska pojava madam Monockell, ki ji je svetilka v roki ni� kaj laskavo osvetljevala udrta lica, pergamenasto polt in dolgi kljukasti nos. "Knjižnica je zdaj zaprta," je rekla. "Glejta, da bosta vse, kar sta snela s polic, vrnila na ustrez... ja kaj si pa naredil tej knjigi, ti fant nesre�ni?" "Ta ni iz knjižnice, moja je!" je hlastno rekel in, ko se je vrgla naprej s krempljasto roko, smuknil svoj primerek Zvarkarstva za višjo stopnjo z mize.

"Oskrunjena!" je siknila. "One�aš�ena! Ponesnažena!" "Pa� knjiga z rokopisnimi opombami," je rekel Harry in ji jo vlekel iz prijema. Zdelo se je, da jo bo vrgla božjast. Hermiona, ki je medtem urno pospravljala svoje re�i v torbo, je zgrabila Harryja pod roko in ga odvlekla pro�. "�e ne boš pazil, ti bo prepovedala vstop. Pa zakaj moraš nositi s sabo to neumno knjigo?" "A sem jaz kriv, �e se je razkokodajsala? Ali misliš mogo�e, da te je slišala, ko si se nespoštljivo izražala o Filchu? Vedno se mi je zdelo, da imata mogo�e nekaj med sabo..." "Ha, ha, ha..." Vesela, da se lahko spet normalno menita, sta se po zapuš�enih hodnikih, ki so jih osvetljevale lanterne, vrnila v skupno sobo med razpravljanjem, ali sta Filch in madam Monockell na skrivaj ljub�ek in ljubica ali ne. "Obeski-okraski," je Debeli gospe povedal novo, prazni�no geslo. "Hvala enako," je rekla Debela gospa z navihanim nasmeškom in se na te�ajih odvrtela naprej, da ju spusti noter. "Hojla, Harry!" je rekla Romilda Nietzschemehr v hipu, ko je zlezel skozi portretno luknjo. "A bi popil malo žbi�ev�ka?" Hermiona mu je �ez ramo namenila pogled, �eš kaj sem ti rekla. "Ne, hvala," je hitro rekel Harry. "Mi ni toliko vše�." "No, potem vzemi pa vsaj tole," je rekla Romilda in mu potisnila v roke škatlo. "�okoladni kotli�ki, polnjeni so z ognjenim viskijem. Poslala mi jih je babica, ampak jaz jih ne maram." "O - ja v redu - pa hvala," je rekel Harry, ki se ni mogel domisliti, kaj naj še re�e. "Ee - samo mimo grem, greva s..." Pohitel je za Hermiono in glas mu je opešal. "Sem rekla," je bila jedrnata Hermiona. "Prej ko boš katero povabil, prej te bojo pustile pri miru, tako da boš lahko..." Na lepem pa je v obraz prebledela; opazila je bila Rona in Lavender, sprepletena v naslanja�u. "No, pa lahko no�, Harry," je rekla, �eprav je bila ura šele sedem, in brez še kake besede je zavila proti dekliški spalnici. Harry se je, ko se je spravljal v posteljo, tolažil, da sta pred njim samo še en mukotrpen dan pouka in pa Toastwampova zabava, nakar bosta z Ronom skupaj odpotovala v Jazbino. Zdelo se je nemogo�e, da bi Ron in Hermiona lahko še pred za�etkom po�itnic prišla skupaj, ampak morda jima bo pa premor dal �asa, da se pomirita, da premislita svoje vedenje. A ti upi niso bili ravno �vrsti, še bolj pri tleh pa so se znašli po tistem, ko je moral z njima preživeti uro spreminjanja oblike. Tu so se lotili neznansko težke snovi: �loveške transfiguracije. Delali so pred ogledali, naloga pa je bila, da naj spremenijo barvo svojih obrvi. Hermiona se je privoš�ljivo smejala Ronovemu katastrofalnemu prvemu poskusu, pri katerem se mu je kdove kako posre�ilo, da si je na�aral spektakularne vihane brke; Ron ji je vrnil z neusmiljeno, vendar realisti�no uprizoritvijo Hermione, kako jo kar privzdiguje na stolu, kadarkoli profesorica �McHudurra kaj vpraša; ta upodobitev se je zdela Lavender in Parvati zelo zabavna, Hermiono pa je spet pritirala na mejo joka. Ko je pozvonilo, je planila iz u�ilnice in pustila zadaj pol svojih re�i; Harry, ki se je odlo�il, da ga trenutno potrebuje bolj kot pa Ron, je pograbil naro�aj njenih re�i in stopil za njo.

Nazadnje jo je izsledil, ko je prišla z dekliškega straniš�a nadstropje niže. Spremljala jo je Loona Liupka, ki jo je neodlo�no trepljala po hrbtu. "O, živjo, Harry," je rekla. "A veš, da imaš eno obrv svetlo rumeno?" "Hojla, Loona. Hermiona, svoje re�i si pustila..." Podržal je knjige proti njej. "Ah, ja," je rekla z glasom, kot da se davi, vzela je re�i in se hitro obrnila stran, da se ne bi videlo, da si briše o�i s peresnico. "Hvala, Harry. No, zdaj bo pa treba iti..." In je odhitela, ne da bi mu dala �as, da ji izre�e kako tolažilno besedo, �eprav je treba priznati, da se ni nobene domislil. "Malo je razburjena," je rekla Loona. "Najprej sem mislila, da je notri Javkajo�a Jane, pa se je izkazalo, da je Hermiona. Nekaj je rekla v zvezi s tistim Ronom Weasleyjem..." "Ja, skregala sta se," je rekel Harry. "Ron - v�asih zna re�i kaj zares smešnega, a ne?" je rekla Loona, ko sta se skupaj odpravila po hodniku. "Zna biti pa tudi kar malo nesramen. To sem opazila že lani." "Pa že," je rekel Harry. Loona je izkazovala svoj obi�ajni talent za izrekanje neprijetnih resnic; koga, ki bi bil povsem takšen kot ona, sploh še ni sre�al. "A v šoli si se dobro odrezala?" "Kar v redu mi je šlo," je rekla. "Brez DA sem bila sicer kar malo preve� sama. �eprav, Ginny je prijazna. Dvema fantoma je pri spreminjanju oblike zadnji� prepre�ila, da bi me klicala 'Tupka...'" "A bi šla zve�er z mano na Toastwampovo zabavo?" Besede so mu izletele iz ust, preden jih je lahko zadržal; slišal se je, kako jih izreka, kot da bi govoril kak tujec. Presene�eno je zasukala proti njemu izbuljene o�i. "Na Toastwampovo zabavo? S tabo?" "Ja," je rekel. "Mišljeno je, da pripeljemo vsak svojega gosta, pa sem mislil, da bi tebi bilo mogo�e vše�, �e... ho�em re�i..." Hotel je, da bi bili njegovi nameni popolnoma jasni. "Ho�em re�i, kot prijatelja pa�, ni� drugega, saj veš. �e te pa ne mika..." Napol je že upal, da ne bo hotela. "Oh, ne, prav rada grem kot tvoja prijatla," je rekla in zažarela, kot je še ni videl. "Še nikoli me ni nih�e povabil kot prijatlo na kako zabavo! A zato si si pobarval obrv - zaradi zabave? A bi si jaz tudi morala svojo?" "Ne," je odlo�no rekel, "to je bila pomota, Hermioni bom rekel, naj poskrbi, da bom spet v redu. Skratka, dobiva se ob osmih v Vhodni dvorani." "A-ha!" je zavriš�al glas nad njima, da sta kar posko�ila - ne da bi bila kaj opazila, sta šla mimo Zhoprnacka, ki se je z glavo navzdol obešal z lestenca in se jima zlohotno režal. "Stari Pocar in Tupka gresta pa skup na zabaaavo! Stari Pocar je za Luno! Pocar je zaljuuuuuuubljen v Tuuuuupko!" In odfrfotal je pro�, se hahljal in vreš�al: "Pocar je zaljubljen v Tupko!" "Fino je, �e ostanejo takšne re�i med štirimi o�mi," je rekel Harry. In res, kot bi mignil je menda že vsa šola vedela, da pelje Harry Potter Loono Liupko na Toastwampovo zabavo. "Pa saj bi lahko peljal katerokoli!" je nejeverno rekel Ron pri ve�erji. "Katerokoli! Ti pa si greš izbrat Tupko?"

"Ne kli�i je tako, Ron," je odrezala Ginny, ki se je na poti k svoji družbi ustavila Harryju za hrbtom. "Jaz sem pa prav vesela, da boš njo peljal, Harry, a veš, kako je navdušena!" Šla je ob mizi naprej in se niže doli usedla poleg Deana. Harry si je prizadeval, da bi mu dobro delo, ker se Ginny veseli, da bo peljal na zabavo Loono, pa se mu ni povsem posre�ilo. Dale� naprej je za mizo sedela Hermiona in se igra�kala z obaro. Harry je opazil, da jo Ron na skrivaj pogleduje. "Lahko bi se ji opravi�il," je predlagal naravnost. "Kaj - pa da me napade nova jata kanar�kov?" je zamrmral Ron. "Zakaj si jo pa moral oponašati?" "Smejala se je mojim musta�am!" "Jaz tudi - bile so najbolj trapasta re�, kar sem jih videl." Ampak Ron kot da ni slišal - pravkar je prišla Lavender s Parvati. Lavender se je zrinila vmes med Harryja in Rona in vrgla roke Ronu okrog vratu. "Hojla, Harry," je rekla Parvati, ki ji je bilo tako kot Harryju po vsem videzu rahlo nerodno in dolg�as spri�o tega, kako se vedeta njena prijateljica in njegov prijatelj. "Hoj," je rekel Harry. "Kaj je zdaj? A potem ostaneš na Bradavi�arki? Sem slišal, da so te starši hoteli izpisati." "Za zdaj mi je uspelo, da sem jih odgovorila od tega," je rekla Parvati. "Ob tistem s Katie sta resno pošizila, ker pa potem ni bilo ni� ve� takšnega... olejo, Hermiona!" Parvati je kar žarela. Harry je vedel, da ji je nerodno, ker se je pri spreminjanju oblike smejala Hermioni. Ozrl se je in videl, da ji Hermiona vra�a nasmešek, ki je bil morda še celo bolj žare�. Punce so v�asih tako �udne. "Hojla, Parvati!" je rekla Hermiona, kot da Rona in Lavender sploh ni. "A ti greš zve�er na Toastwampovo zabavo?" "Nimam vabila," je potrto rekla Parvati. "Bi pa res rada šla, sliši se že tako, kot da bo res hudo... ti pa greš, a ne da?" "Ja, ob osmih se dobim s Cormacom, tako da greva potem..." Zaslišal se je cmok, kot kadar se od�epnik odlepi od zamašenega izlivka, in Ron se je skobacal na površje. Hermiona se je delala, kot da ne bi bila ni� slišala ali videla. "... skupaj na zabavo." "S Cormacom?" je rekla Parvati. "Misliš to Cormaca �McLaggna?" "Koga pa," je milo rekla Hermiona. "Tistega, ki bi bil skoraj," in to besedo je zelo poudarila, "postal gryfondomski branilec." "Se pravi, hodiš z njim, a?" je široko pogledala Parvati. "Ja seveda - a nisi vedela?" je rekla Hermiona in se zahihitala niti najmanj kot Hermiona. "Ma ne!" je rekla Parvati, ki je bila videti spri�o te novice �isto pre�. "Ufa, tebi so pa vše� igralci quidditcha, a ne da? Najprej Levy, zdaj �McLaggen..." "Vše� so mi res dobri igralci quidditcha," jo je dopolnila Hermiona, ki se je še kar smehljala. "No, se vidiva... moram iti, da se zrihtam za na zabavo..." In je odšla. Lavender in Parvati sta nemudoma staknili glavi, da ta novi zasuk uskladita z vsem tistim, kar sta kdaj slišali o �McLaggnu, in vsem, kar sta ugibali glede Hermione. Ronov pogled je bil �udno prazen, rekel pa ni nobene. Harryja so pustili pri miru, da je mol�e preudarjal o globinah, do katerih se ponižajo dekleta maš�evanju na ljubo.

Zve�er ob osmih je prišel v Vhodno dvorano in tam odkril na preži že prav nenavadno veliko število deklet, ki so, ko je pristopil k Looni, vse po vrsti zrle proti njemu z bolj ali manj o�itno zamero. Loona, ki je imela na sebi bleš�i�asto srebrno haljo, zaradi katere se je med opazovalkami dvigoval hehet, je bila sicer prav �edna na pogled. Harry je bil vesel že zato, ker je pustila doma svoje uhane iz redkev, ogrlico iz maslenuškovih zamaškov in spektrošpegle. "Hoj," je rekel. "A kar greva?" "Pa ja," je zadovoljno rekla. "Kje pa je ta zabava?" "V Toastwampovi pisarni," je rekel Harry in jo popeljal po marmornem stopniš�u gor in stran od vsega tistega zijanja in mrmranja. "A si že slišala, da pride menda tudi vampir?" "A Rufus Tepeshkar?" je vprašala Loona. "Kako - kdo to?" je rekel zbegani Harry. "Govoriš o ministru za �aranje?" "Ja, ta je vampir," je rekla Loona, kot da ni to ni� takšnega. "O�e je o tem napisal kar obširen �lanek v �asu, ko je Tepeshkar prevzel vajeti od Corneliusa Schushmaarja, vendar ga je nekdo z Ministrstva prisilil, da ga potem ni objavil. O�itno niso hoteli, da bi se razvedela resnica!" Harry, ki se mu je zdelo kar se da malo verjetno, da bi bil Rufus Tepeshkar vampir, a je bil že vajen tega, da Loona ponavlja bizarne poglede svojega o�eta, kakor da bi šlo za dejstva, ni ni� odgovoril; bližala sta se že Toastwampovi pisarni in zvoki glasbe, smeha in glasnega razgovora so postajali iz koraka v korak mo�nejši. Najsi je bila Toastwampova pisarna že tako sezidana ali pa je uporabil kako �arovniško spretnost, da jo je naredila takšno, vsekakor je bila veliko ve�ja od obi�ajne študijske sobe. Strop in stene so ovešale smaragdne, škrlatne in zlate draperije, tako da se je zdelo, kakor da si v velikanskem šotoru. Soba je bila polna ljudi, bilo je zadušljivo, na vse pa je metala rde�o svetlobo okrašena zlata svetilka, ki je bingljala s srede stropa in so znotraj nje frfotali �isto zaresni vedom�ki - vsak kot bleš�e�a pegica lu�i. Iz oddaljenega kota je naviralo glasno petje, njegova spremljava pa se je slišala kot mandoline; nad nekaterimi starejšimi �arovniki, zatopljenimi v razgovor, je visel pipni dim, hišni vilinci pa so se cvile� prebijali skozi podkolenski gozd, nevidni pogledu pod težkimi srebrnimi pladnji, ki so jih nosili na glavah, tako da so bili na pogled kot samohodne mizice. "Harry, fant moj!" je zagrmel Toastwamp skorajda v istem hipu, ko sta se Harry in Loona pretisnila skoz vrata. "Le naprej, le naprej, tu jih je toliko, s katerimi bi vas rad seznanil!" Na glavi je nosil resasto pokrivalo iz žameta, iz kakršnega je bil tudi njegov smoking. Prijel je Harryja za nadlaht, pa tako �vrsto, kakor da se nadeja, da ga bo ta soudejanil, in ga odlo�no popeljal med zbrane. Harry je prijel Loono za dlan in jo vlekel zraven. "Harry, rad bi vas predstavil Eldredu Worplu, mojemu nekdanjemu dijaku, sicer avtorju knjige Krvni bratje: moje življenje med vampirji - pa seveda njegovemu prijatelju Kripylu." Worple, majhen mož z o�ali, je pograbil Harryja za dlan in mu jo navdušeno stresal; vampir Kripyl, ki je bil visok in shujšan, s temnimi podo�njaki, je samo prikimal. Videti je bil dokaj zdolgo�asen. Blizu je stala jatica deklet; zdele so se radovedne in razburjene. "Harry Potter, kratko malo navdušen sem!" je rekel Worple, ki je kratkovidno

žmrkal gor proti Harryjevemu obrazu. "Še oni dan sem rekel profesorju Toastwampu: 'Pa kje je kon�no ta življenjepis Harryja Potterja, ki ga vsi tako pri�akujemo?'" "Kh..." je rekel Harry, "a tako?" "Skromni, prav kakor vas je opisal Comodus!" je rekel Worple. "Ampak resno..." njegovo vedenje se je spremenilo in na lepem je postal posloven, "z veseljem bi ga sam napisal - ljudi žeja, da bi zvedeli kaj ve� o vas, fant moj, žeja jih! �e ste mi pripravljeni nakloniti nekaj intervjujev, da se vsaki� usedeva za recimo štiri, pet ur, imava lahko knjigo kon�ano v nekaj mesecih. In vse to brez ne vem kakšnega naprezanja z vaše strani, to vam zagotavljam vprašajte Kripyla tule, �e ni res - Kripyl, ostanite no tukaj!" je dostavil Worple na vsem lepem strog, kajti vampir se je z dokaj lakotnim pogledom v o�eh polagoma primikal bližnji skupini deklet. "Nate pastetko," je rekel Worple, snel eno mimoido�emu hišnemu vilincu in jo stisnil Kripylu v dlan, potem pa pozornost znova obrnil k Harryju. "Ljubi moj fant, koliko zlata bi si lahko nabrali, saj se vam še sanja ne..." "To me res ni� ne zanima," je odlo�no rekel Harry, "tamle pa tudi vidim nekoga od svojih, pardon." Povlekel je Loono za sabo v gne�o; res je bil malo prej uzrl dolgo rjavo grivo, preden je poniknila med dvema - po vsej verjetnosti - �lanicama Sojenic. "Hermiona! Hermiona!" "Harry! Tukaj si, hvalabogu! Hoj, Loona!" "Kaj pa je s tabo?" je vprašal Harry, kajti Hermiona je bila na pogled o�itno zmršena, kakor da bi se bila pravkar pretolkla iz goš�avja hudi�eve zanke. "Oh, zdajle sem ušla - ho�em re�i, zdajle sem šla malo stran od Cormaca," je rekla. "Izpod omela," je dodala v pojasnilo, ko jo je Harry še vedno vprašujo�e gledal. "Prav ti je, zakaj si pa prišla z njim," ji je strogo rekel. "Mislila sem si, da bo prav on šel Ronu najbolj v nos," je stvarno rekla. "En �as sem imela v mislih Zachariasa Smitha, ampak takole nasploh se mi je zazdelo..." "Na Smitha si pomislila?" se je zgrozil. "Ja, zakaj ne, in zdaj mi je že žal, da se nisem odlo�ila zanj. Ob �McLaggnu je še Grop videti pravi gentleman. Tule pojdimo, odtod ga bomo videli priti, ko je tako visok..." Prerinili so se na drugo stran sobe in spotoma zgrabili vsak svojo kupo medice, potem pa z zamudo odkrili profesorico Trelawneyjevo, ki je samotno stala tamkaj. "'�er'" jo je vljudno pozdravila Loona. "Dober ve�er, dragica," je rekla profesorica Trelawney in z nekaj težave osredoto�ila svoj pogled na Loono. Harry je spet zavohal kuhinjski šeri. "Zadnje �ase vas ne videvam pri svojih urah..." "Ne, to leto me u�i Firenze," je rekla Loona. "Oh, kaj pa drugega," je z jeznim, pijanim hihitom rekla profesorica Trelawneyjeva. "Oziroma Pram, pod tem imenom mislim nanj jaz. Mislili bi si, a ne da, da se bo profesor Dumbledore zdaj, ko sem se vrnila na šolo, znebil tega kljuseta? Ampak ne... deliva si predmet... to je žalitev, odkrito povem, da je žalitev. A veste..." O�itno je bila preve� okajena, da bi prepoznala Harryja. Medtem ko je besno kritizirala Firenzeja, se je Harry primaknil k Hermioni in rekel: "Da nekaj raz�istiva. A nameravaš Ronu povedati o svojem posegu med izbiranjem branilca?" Hermiona je vzdignila obrvi. "A res misliš, da bi se lahko ponižala do tega?"

Harry jo je premeteno pogledal. "Hermiona, �e lahko povabiš �McLaggna..." "O, pa je razlika," je dostojanstveno rekla. "Še na misel mi ne pride, da bi šla Ronu pripovedovat karkoli o tem, kar se je ali pa se ni zgodilo med izbiranjem branilca." "Dobro," je strastno rekel Harry. "Ker on bi se spet sesul, tako da bomo naslednjo tekmo izgubili..." "Quidditch!" je jezno rekla Hermiona. "A je to res edina re�, ki fantom kaj pomeni? Cormac me ni vprašal niti ene same re�i o meni osebno, ne, postregel mi je pa� s 'Stotimi sanjskimi obrambami Cormaca �McLaggna', in to v nonstopu, vse odkar sva - ojej, ga že spet nese sem!" Tako hitro jo je pobrala, da se je zdelo, kakor da se je izdejanila: ta hip je še bila tam, v naslednjem pa se je že zrinila med dve krohotajo�i se �arovnici - in izginila. "Si kaj videl Hermiono?" je vprašal �McLaggen, ki si je malo zatem utrl pot skozi vrvež. "Žal ni�," je rekel Harry in se hitro obrnil, da se pridruži Looni pri pomenku - pri tem je za drobec sekunde pozabil, s kom se pogovarja. "Ha-rry Po-tter!" je rekla Trelawneyjeva z globokim, zvenkim glasom. Zdaj šele ga je bila opazila. "O, pozdravljeni," je rekel brez navdušenja. "Dragi moj fant!" je rekla v šepetu, ki se je razlegal dale� naokrog. "Te govorice! Te štorije! O Izbrancu! Jaz sem seveda vedela že dolgo... znamenja niso bila nikoli ugodna, Harry... ampak zakaj se niste vrnili k vedeževanju? Ta predmet je vendar kar se da pomemben prav za vas!" "Ah, Sybila, vsakemu od nas se zdi ravno naš predmet najbolj pomemben!" je zagrmel neki glas in ob drugem boku profesorice Trelawneyjeve se je prikazal Toastwamp z zelo rde�im obrazom in s postrani �epico. V eni roki je držal kozarec z medico, v drugi pa orjaško mesno pastetko. "Vseeno pa se mi ne zdi, da bi bil kdaj prej poznal koga, ki bi imel takšno žilico, kar se ti�e zvarkov!" je rekel in gledal Harryja z naklonjenim, �eprav zariplim o�esom. "Rojen za to, a veš - tako kot njegova mati! Na prste lahko preštejem svoje dijake s tolikšnim darom, to ti garantiram, Sybila - presneto, še celo Robaus..." In na Harryjevo grozo je Toastwamp iztegnil roko in kot od nikoder potegnil prednje Rawsa. "Nehaj se no kujati in se nam pridruži, Robaus!" je veselo kolcnil. "Ravno govorim o tem, kako izreden zvarkar je Harry! Nekaj priznanja gre seveda tebi, ki si ga u�il pet let!" Raws, ki ga je Toastwamp ujel z roko �ez rame, je prek svojega zakrivljenega nosa pogledal dol proti Harryju in �rne o�i so se mu zožile. "�udno, pa sploh nisem imel vtisa, da bi se mi ga posre�ilo karkoli nau�iti." "No, potemtakem gre za naraven talent!" je zaklical Toastwamp. "Moral bi bil videti, s �im mi je postregel že prvo uro, z napitkom živega mrtveca - še nikdar ni bilo dijaka, ki bi pri prvem poskusu spravil skupaj kaj tako imenitnega, tako da se mi zdi, da celo ti, Robaus, nisi..." "Kaj res?" je tiho rekel Raws in pogled mu je še naprej vrtal v Harryja, ki se je že vznemirjal. Prav ni� si ni želel, da bi Raws za�el raziskovati, odkod mu novodobljena zvarkarska odli�nost. "Dajte, spomnite me, katere predmete še imate, Harry!" je rekel Toastwamp.

"Obrambo pred temnimi silami oziroma veš�inami, uroke, spreminjanje oblike, rastlinoslovje..." "Sami predmeti, skratka, ki jih potrebuje auror," je rekel Raws s komaj zaznavnim posmehom. "Ja, no, saj to bi tudi rad postal," je kljubovalno rekel Harry. "In zagotovo se boste kot tak tudi odli�no izkazali!" je zagrmel Toastwamp. "Harry, meni se pa ne zdi pametno, da bi šel za aurorja," se je nepri�akovano oglasila Loona. Vsi so se ozrli k njej. "Aurorji so udeleženi v zaroti s strokovnim imenom 'gnila dlesen' - sem mislila, da je to splošno znano. Od znotraj delujejo, da bi spodnesli Ministrstvo za �aranje, pri tem pa uporabljajo kombinacijo temne magije in paradontoze." Harry je bruhnil v takšen smeh, da mu je šlo pol medice v nos. Res, že samo za tole se je spla�alo pripeljati Loono. Ko se je spravil iz svoje kupe, v kašlju, povsem premo�en, a še vedno nasmejan, je uzrl prizor, spri�o katerega se mu je volja kratko malo morala še bolj zvedriti: tam je bil Dreco Malfoy in Argus Filch ga je vlekel proti njim za uho. "Profesor Toastwamp," je sopihal Filch, ki so se mu tresli podbradki, v izbuljenih o�eh pa svetil mani�ni sijaj razkrinkovalca barabij, "tegale fanta sem zalotil, ko se je nekaj hulil v enem od zgornjih hodnikov. Zatrjuje, da ste ga povabili na svojo zabavo in da se je pa� z zamudo odpravil sem. Ste ga res povabili?" Malfoy se je z besnim izrazom iztrgal iz Filchevega primeža. "No prav, pa nisem bil povabljen!" je jezno rekel. "Skušal sem se vtihotapiti - zadovoljni?" "Ne, nisem!" je rekel Filch, resda pa se je ta trditev povsem blla z njegovim radostnim obrazom. "Zdaj vam bo trda predla! Kaj ni ravnatelj rekel, da se pono�i ne sme nih�e potikati naokrog, razen �e ima dovoljenje, ne?" "Že dobro, Argus, že dobro," je rekel Toastwamp in zamahnil z roko. "Boži� je, tako da pa� ni noben zlo�in, �e si kdo zaželi biti na zabavi. Tokrat bomo izjemoma pozabili na kazen; lahko ostanete, Dreco." Filchev izraz totalnega razo�aranja je bilo mogo�e napovedati; ampak zakaj je bil Malfoy videti skoraj enako nezadovoljen - tako se je spraševal Harry, ko ga je opazoval. Zakaj Raws gleda Malfoya, kakor da bi bil obenem jezen in... je to mogo�e?... rahlo prestrašen? Ampak skoraj še preden se je zavedel, �emu je bil pri�a, se je Filch obrnil in oddrsal pro�, momljaje si v brk. Malfoy je razvlekel obraz v nasmešek in se zahvalil Toastwampu za velikodušnost, Rawsov obraz pa je bil spet gladek v svoji nedoumljivosti. "Ni�, ni�," je rekel Toastwamp in odmahoval, �eš naj se neha zahvaljevati. "Navsezadnje sva se poznala že z vašim dedom..." "O vas je vedno govoril sila pohvalno, gospod," je brž rekel Malfoy. "Pravil je, da ste najboljši zvarkar, ki ga je kdaj poznal..." Harry je strmel v Malfoya. Ni ga pritegnilo to prilizovanje; dolgo že je imel priložnost opazovati Malfoya, kako se na ta na�in udinja Rawsu. Pritegnilo ga je to, da je bil Malfoy navsezadnje vendarle videti malce bolan. Bilo je prvikrat po dolgem �asu, da ga je videl od blizu, in zdaj je videl, da ima pod o�mi temne sence, koža pa je imela opazno sivkast odtenek. "Pomenil bi se z vami, Dreco," je nenadoma rekel Raws. "Daj no, Robaus," je rekel Toastwamp, ki se mu je spet kolcnilo, "boži� je, ne bodi pretrd..."

"Jaz sem predstojnik doma in bom sam odlo�il, kako trd ali kakršenkoli že naj bom," je odrezal Raws. "Za mano, Dreco." Odšla sta, Raws spredaj, Malfoy je bil videti užaljen. Harry je za hip še neodlo�no stal, potem pa rekel: "Takoj se vrnem, Loona, khm - saj veš, kamor gre še cesar peš..." "Prav," je vedro rekla, in ko je odhitel v vrvež, se mu je zdelo, da jo sliši, kako povzema celotno "zaroto gnile dlesni" Trelawneyjevi, ki je prisluhnila, kot je kazalo, z iskrenim zanimanjem. Ko je prišel ven, mu je bila mala malica izvle�i iz žepa plaš� nevidnosti in ga vre�i prek sebe, kajti hodnik je bil povsem pust. Težje pa je bilo najti Rawsa in Malfoya. Stekel je po hodniku s koraki, ki sta jih glušila glasba in glasni govor iz Toastwampove pisarne zadaj. Mogo�e je Raws odvedel Malfoya v svojo pisarno sredi temnic... ali pa ga je mogo�e spremljal v spolzgadjo skupno sobo... ampak Harry je, kakor je hitel po hodniku, nastavljal uho na ena vrata za drugimi, vse dokler ga ni prešinilo silno razburjenje, ko je po�enil h klju�avnici zadnje u�ilnice na hodniku in zaslišal glasove. "... ne moreva privoš�iti napak, Dreco, ker �e te izklju�ijo..." "�e pa nisem imel ni� pri tem, a prav?" "Upam, da govoriš resnico, kajti bilo je nerodno izvedeno, pa še neumno. Si pa že osumljen, da imaš prste vmes." "Pa kdo me sumi?" je jezno rekel Malfoy. "Še zadnji� vam re�em, da nisem bil jaz, okej? Tale Bellovka je morala imeti sovražnika, o katerem nikomur ni ni� znano - nikar me tako ne glejte! Dobro vem, kaj po�nete, saj nisem neumen, ampak ne bo vam uspelo - lahko se vas ubranim!" Nastal je premolk in potem je Raws mirno rekel: "Aha... Vidim, da te teta Krasotillya pou�uje v bramboviji. Katere pa so te misli, ki jih skušaš prikriti pred u�iteljem, Dreco?" "Pred njirrc no�em ni� skrivati, samo tega ne maram, da se mi vpletate vi!" Harry je pritisnil uhelj še bolj tesno h klju�avnici... kaj se dogaja, da se Malfoy takole pogovarja z Rawsom, kateremu je sicer vselej izkazoval spoštovanje in celo privrženost? "Zato se me torej že ves trimester ogibaš? Bojiš se, da se bom vmešal? A se zavedaš, Dreco, da bi vsakogar drugega, ki se ne bi zglasil v moji pisarni, potem ko ga spet in spet naro�im tja..." "Pa me dajte v pripor! Prijavite me Dumbledoru!" se je posmihal Malfoy. Spet je nastal premolk. Potem je Raws rekel: "Prav dobro veš, da ne želim narediti ne enega ne drugega." "Potem mi pa raje nehajte naro�ati, da naj pridem v vašo pisarno!" "Poslušaj me," je rekel Raws s tako tihim glasom, da je moral Harry na vso mo� tiš�ati uho v vrata. "Trudim se, da bi ti pomagal. Tvoji materi sem se zaobljubil, da te bom varoval. Dal sem ji neprelomljivo zaobljubo, Dreco..." "Pa kaže, da jo boste morali prelomiti, kajti vašega varstva ne potrebujem! Naloga je moja, meni jo je dal in jaz jo lepo izvršujem. Imam na�rt, ki se bo obnesel, samo malo dlje traja, kakor pa sem si mislil, da bo!" "In kakšen na�rt je to?" "To naj vas pa ni� ne briga!" "�e mi poveš, kaj si prizadevaš narediti, ti lahko pomagam..." "Imam že vso pomo�, ki jo potrebujem, hvala, saj nisem sam!" "Nocoj si bil vsekakor sam - in bilo je skrajnje neumno, da si se potikal po hodnikih

brez koga, ki bi bil za stražo ali za rezervo. To so elementarne napake..." "Z mano bi bila Crabbe in Goyle, �e jima vi ne bi odredili pripora!" "Tiše govori!" je siknil Raws, kajti Malfoyev glas se je bil razburjeno vzdignil. "�e nameravata tvoja prijatelja Crabbe in Goyle tokrat vendarle dobiti 'sovo' v obrambi, se bosta morala malo bolj potruditi, kakor pa po�neta zdajle..." "Pa kaj za to?" je rekel Malfoy. "Obramba pred temnimi silami in veš�inami - saj to je ja šala, a ne, samo teater? Kakor da bi se kdo od nas moral braniti pred njimi..." "Ta re� je bistvenega pomena za uspeh, Dreco!" je rekel Raws. "Kje pa misliš, da bi bil jaz vsa ta leta, �e ne bi vedel, kako in kaj je treba? Zdaj me pa poslušaj! Nepreviden si, ko laziš pono�i naokrog, tako da te potem zasa�ijo, in �e se zanašaš na pomaga�a, kakršna sta Crabbe in Goyle..." "Nista edina, ob sebi imam še druge, boljše!" "Zakaj se mi pa potem ne zaupaš, tako da bom lahko..." "Vem, kaj imate za bregom! Radi bi poželi slavo, ki bi šla sicer meni!" Spet je nastal premolk, potem pa je Raws mrzlo rekel: "Otro�arije govoriš. Povsem razumem, da te je razburilo, ker so ti prijeli in zaprli o�eta, ampak..." Harry komaj da je imel sekundo prednosti; zaslišal je bil Malfoyeve korake na oni strani klju�avnice in vrgel se je vstran, ravno ko so se vrata odsunila; Malfoy je odkora�il dol po hodniku, mimo odprtih vrat Toastwampove pisarne, okrog oddaljenega vogala in iz dogleda. Harry, ki si skorajda ni drznil dihati, je ostal prihuljen pri tleh, medtem ko se je iz u�ilnice po�asi prikazal Raws. Z nepredirnim izrazom se je vrnil na zabavo. Harry je ostal na tleh, skrit pod plaš�em, in misli so mu kar švigale. Šestnajsto poglavje Boži�na ohladitev "Raws se je torej ponujal, da mu pomaga? Dobesedno ponujal mu je pomo�?" "�e me še enkrat to vprašaš," je rekel Harry, "ti bom zatla�il tale ohrovt v..." "Samo preverjam!" je rekel Ron. Sama sta stala pri kuhinjskem koritu v Jazbini in lupila grmado ohrovta za gospo Weasley. Pred njima je mimo okna nosilo snežinke. "Ja, Raws se mu je ponujal!" je rekel Harry. "Rekel je, da je njegovi materi obljubil, da ga bo varoval, da je dal neprelomljivo zaobljubo, nekaj takšnega..." "Neprelomljivko?" je rekel osupli Ron. "Ah, nemogo�e... a si prepri�an?" "Seveda sem prepri�an," je rekel Harry. "Zakaj - kaj pomeni ta izraz?" "No, neprelomljive zaobljube ne moreš prelomiti..." "To sem tudi že sam pogruntal, pa �e se ti zdi še tako �udno. In kaj se torej zgodi, �e jo prelomiš?" "Umreš," je preprosto rekel Ron. "Fred in George sta me skušala nahecati, da bi se takole zaobljubil, ko sem imel nekako pet let. Skoraj sem se že zaobljubil, držal sem se za roke s Fredom in vse to, ko nas je zalotil o�i. Takrat je pa resno znorel," je rekel in pogled se mu je ob spominu zaiskril. "To je bilo edinkrat, da sem videl o�ija enako jeznega kot mami. Fred pravi, da njegova leva ritnica vse od takrat ni ve�, kakršna bi morala biti." "Aha, no ja, tole o Fredovi levi ritnici lahko mirne duše presko�iva..."

"Kako, prosim?" je rekel Fredov glas in v kuhinjo sta stopila dvoj�ka. "Olala, George, tole si poglej! Z noži si pomagata. A je to sploh mogo�e?" "�ez dva dobra meseca bom sedemnajst," je zagodrnjal Ron, "in potem bom smel �arati!" "Do takrat pa," je rekel George, se usedel h kuhinjski mizi in dal noge nanjo, "se lahko zabavamo ob pogledu na tvojo demonstracijo pravilne rabe - ups!" "To si ti kriv!" je jezno rekel Ron in si sesljal porezani palec. "Samo po�akaj, ko bom dopolnil sedemnajst..." "Prepri�an sem, da nam bo vsem kar sapo zaprlo spri�o tvojih dotlej neslutenih �arovniških veš�in," je zazehal Fred. "In ko smo že pri neslutenih veš�inah, Ronald," je rekel George, "kaj to slišiva od Ginny o tebi in o neki gospodi�nici z imenom - �e nisva zmotno informirana - Lavender Brown?" Ron je rahlo zardel, a ko se je spet posvetil ohrovtu, ni bil videti nezadovoljen. "Zase se brigaj." "Kakšen odrezav odgovor!" je rekel Fred. "Res ne vem, odkod jih jemlješ. Ne, zanimalo naju je samo... kako se je zgodilo?" "Kaj misliš s tem?" "A je doživela kakšno nezgodo ali kaj?" "Kaj?" "No, kako je pri njej prišlo do tako obsežne možganske poškodbe? Ej, pazi malo!" Gospa Weasleyjeva je prišla v kuhinjo ravno pravi �as, da je videla Rona, kako me�e lupilnik v Freda in kako ga ta z enim samim lenobnim krcem svoje palice spreminja v papirnat avion�ek. "Ron!" je jezno rekla. "Da te nikoli ve� ne vidim, da bi vrgel nož!" "Ne bom ga," je rekel Ron, se obrnil nazaj k ohrovtovi gori in tiho dostavil, "vsaj ne tako, da bi me videla." "Fred, George, ljub�ka, oprostita, ampak drevi pride Remus, tako da se bo moral Bill stisniti pri vaju dveh!" "Ni problema!" je rekel George. "In pa ker Charlie ne pride domov, to pomeni, da bosta v mansardi samo Harry in Ron, in �e si bo Fleur delila sobo z Ginny..." "... to bo boži� za Ginny!..." je zamomljal Fred. "... bo za vse dovolj udobno. No, vsaj spati bojo imeli kje," je rekla gospa Weasleyjeva, ki se ji je slišalo, da je rahlo vznemirjena. "Percy se torej zagotovo ne bo naslikal s svojim zoprnim frisom?" je vprašal Fred. Gospa Weasleyjeva se je obrnila pro�, preden je odgovorila. "Ne, rekla bi, da ima preve� dela na Ministrstvu." "Oziroma je tako velika rit, da ve�je ni na svetu," je rekel Fred, potem ko je gospa Weasleyjeva odšla iz kuhinje. "Eno ali drugo. No, George, potem se pa lotiva dela!" "Kaj pa imata spet za bregom?" je vprašal Ron. "A nama ne bi mogla pomagati pri ohrovtu? Samo palico uporabita, pa bova še midva prosta!" "Ne, tega pa menda ne smeva," je resnobno rekel Fred. "S tem, ko se u�ita, kako se brez �aranja lupi ohrovt, si klešeta zna�aj - sprevidita lahko tudi, kako težko je za bunkeljne in šlaple -" "... in �e bi rad, da ti kdo pomaga, Ron," je dostavil George in zagnal papirnati

avion�ek proti njemu, "potem ne me�i vanj nožev. To je samo rahel namig. Zdaj greva v vas, v papirnici dela luštkana punca, ki se ji zdijo moji triki s kartami res �udoviti... skoraj kot zaresne �arovnije..." "Riti," je tema�no rekel Ron, gledaje za Fredom in Georgeom, ki sta odhajala �ez zasneženo dvoriš�e. "Samo deset sekund bi jima vzelo - in potem bi lahko tudi midva šla." "Jaz ne," je rekel Harry. "Obljubil sem Dumbledoru, da ne bom pohajkoval, dokler sem tu." "Ja, ja," je rekel Ron. Olupil je še nekaj ohrovta in potem rekel: "A mu boš povedal, kaj si slišal govoriti Rawsa in Malfoya?" "Jasno da," je rekel Harry. "Vsakemu bom povedal, ki jima lahko stopi na rep, in Dumbledore je na vrhu seznama. Tudi s tvojim o�ijem bi se rad še pogovoril." "Škoda samo, da nisi slišal, kaj Malfoy pravzaprav po�enja." "Kako pa naj bi to slišal? Saj ravno v tem je bila finta, da ni hotel ni� povedati Rawsu." Za trenutek ali dva je bilo tiho, potem je Ron rekel: "Seveda se zavedaš, kaj bojo vsi rekli? O�i in Dumbledore in tako naprej? Rekli bojo, da Raws v resnici ne misli pomagati Malfoyu, ampak da samo skuša odkriti, kaj ima ta za bregom." "Ker ga pa� niso slišali," je odlo�no rekel Harry. "Nih�e ne more biti tako dober igralec, niti Raws ne." "Ja... samo povem ti," je rekel Ron. Harry se je namrš�en ozrl vanj. "Ti misliš, da imam prav, a ne?" "Jasno!" je hitro rekel Ron. "Resno. Ampak vsi so prepri�ani, da je Raws �lan Reda, a ne da?" Harry ni rekel nobene. Tudi njemu je že prišlo na misel, da bo to najverjetnejši ugovor proti njegovim novim dokazilom. Kar slišal je Hermiono: "Harry, saj je o�itno, da se je delal, da mu ponuja pomo�, zato da bi ga na finto in bi mu Malfoy povedal, kaj se gre..." A to je bil sad �iste domišljije, kajti v resnici še ni imel priložnosti, da bi Hermioni sploh povedal, kaj je ujel na ušesa. Izginila je bila s Toastwampove zabave, preden se je vrnil tja, oziroma tako ga je vsaj obvestil razdraženi �McLaggen, in ko se je vrnil v skupno sobo, je šla že spat. Naslednje jutro je imel, ker sta šla z Ronom zgodaj v Jazbino, komaj toliko �asa, da ji je zaželel sre�en boži� in ji rekel, da ji ima povedati nekaj zelo pomembnega, ko se vrneta s po�itnic. Ni pa bil povsem prepri�an, da ga je sploh slišala - za njegovim hrbtom sta se namre� prav takrat poslavljala Ron in Lavender, pa ne z besedami. Vseeno pa niti Hermiona ne bi mogla zanikati ne�esa: in sicer da ima Malfoy nedvomno nekaj za bregom in da Raws to ve, zato se je Harryju zdelo, da lahko povsem upravi�eno re�e: "A ti nisem rekel?" kakor je nekajkrat prav res tudi že rekel Ronu. Priložnosti, da bi se pomenil z gospodom Weasleyjem, ki je do poznih ur delal na Ministrstvu, ni dobil vse do boži�nega ve�era. Weasleyjevi in njihovi gostje so sedeli v dnevni sobi, ki jo je Ginny okrasila tako razkošno, da so se po�utili kot sredi papirne eksplozije. Fred, George, Harry in Ron so edini vedeli, da je angel na vrhu drevca v resnici neki vrtni pal�ek, ki je ugriznil Freda v gleženj, ko je ta pulil korenje za boži�no ve�erjo. Zdaj je bil poslikan z zlato, stla�en v miniaturno baletno krilce, na ple�ih pa je imel prilepljene perutni�ke. S svoje višave je zbegano bliskal s pogledi po zbranih, tako grd

angel�ek, kot ga je Harry le kdaj videl, saj je imel tudi plešo na svoji dokaj krompirjasti glavi, stopala pa kocinasta. Vsi skupaj naj bi poslušali boži�ni koncert najljubše pevke gospe Weasleyjeve, to je Celestine Charmig, katere glas je gostolel iz velikega lesenega radijskega sprejemnika. Fleur, ki se ji je Celestina po vsem videzu zdela dokaj dolgo�asna, se je v kotu tako na glas pogovarjala, da je hudogleda gospa Weasleyjeva spet in spet namerjala palico proti gumbu za glasnost in s tem krepila Celestinin glas. V zavetju še posebej hrupne uspešnice, ki se je imenovala "Kotel vro�e ljubezni", sta Fred in George za�ela z Ginny metati karte za eksplozivni šnops. Ron je na skrivaj pogledoval po Billu in Fleur - kakor v upanju, da se bo �esa nau�il. Medtem je Remus Wulf, ki je bil videti še bolj mršav in zanemarjen kot kdaj prej, sedel ob ognju in strmel v njegove globine, kakor da sploh ne sliši Celestininega glasu. "Oj, pridi premešat moj kotel, �e ho�eš biti kaj moj, in zvarim ti vro�e ljubezni, da te pogreje nocoj." "Na tole sva plesala, ko sva imela osemnajst let!" je rekla gospa Weasleyjeva in si s pletenjem obrisala o�i. "Se spomniš, Arthur?" "Mf?" je rekel gospod Weasley, �igar glava je pokimavala nad mandarino, ki si jo je lupil. "Ah, ja... �udovit napev..." S trudom se je malce bolj zravnal in se ozrl po Harryju, ki je sedel poleg njega. "Ne zameri zaradi tegale," je rekel in sunil z glavo proti radiu, ravno ko se je Celestina zagnala v pripev. "Saj bo kmalu konec." "Ni problema," se je zarežal Harry. "Imate na Ministrstvu veliko dela?" "Zelo veliko," je rekel gospod Weasley. "Ni� ne bi imel proti temu, �e bi nas to kam pripeljalo, ampak v zadnjih dveh mesecih smo prijeli tri ljudi, pa dvomim, da bi bil kateri od njih pravi Jedec smrti - samo ne govori tega naokrog, Harry," je brž dostavil, naenkrat precej bolj zbujen kot poprej. "Olieja Gumme menda ja nimate ve� v priporu?" je vprašal Harry. "Žal ga še kar držimo," je rekel gospod Weasley. "Vem, da se je Dumbledore poskusil glede Olieja pogovoriti neposredno s Tepeshkarjem... Ho�em re�i, kdorkoli ga je kdaj zaslišal, se strinja, da je v Olieju Gummi toliko Jedca smrti, kolikor je Jedec smrti tale mandarina... Ampak tisti na vrhu ho�ejo delati vtis, kot da napredujemo, in'tri smo prijeli' se sliši bolje kot pa'tri smo morali izpustiti...' ampak še enkrat, tole je vse najstrože zaupno..." "Ni� ne bom govoril," je rekel Harry. Za hip se je poobotavljal v misli, kako naj se najbolje loti tega, kar želi re�i, in medtem ko je zbiral misli, se je Celestina Charmig zagnala v balado z naslovom "Za�aral si moje srce". "Gospod Weasley, saj veste, kaj sem vam povedal na postaji, ko smo se odpravljali v šolo?" "Harry, preveril sem," je nemudoma rekel gospod Weasley. "Šel sem preiskat Malfoyevo hišo. Bilo pa ni ni�esar, ne polomljenega ne pokvarjenega ne celega, �esar ne bi smelo biti tam." "Ja, saj vem, v Novicah sem bral, da ste šli gledat... ampak tole je pa nekaj

drugega... no, nekaj bolj..." In je povedal gospodu Weasleyju vse, kar je slišal med Malfoyem in Rawsom. Medtem ko je govoril, je videl, da Wulf malce nagiba glavo proti njemu, da bi prestregel vsako besedo. Povedal je do konca in nastala je tišina - Celestina je seveda žgolela naprej. "Brez uma sem srce ti izro�iiii-la, kot da bi samo sebe uro�iiii-la..." "A si kaj pomislil, Harry," je rekel gospod Weasley, "da se je Raws samo delal..." "Delal, da mu ponuja pomo�, zato da bi lahko odkril, kaj naklepa Malfoy?" je hitro rekel Harry. "Ja, sem si kar mislil, da boste rekli to. Ampak kako naj vemo?" "Ni naša stvar, da bi morali vedeti," se je nepri�akovano oglasil Wulf. Zdaj je obrnil ognju hrbet, tako da je gledal Harryja �ez gospoda Weasleyja. "To je Dumbledorovo delo. Dumbledore se zanese na Rawsa in to bi nam moralo pa� zadoš�ati." "Ampak," je rekel Harry, "kaj pa �e - kaj �e se Dumbledore glede Rawsa moti..." "Ljudje so to že velikokrat rekli. Gre pa� za to, ali se zaneseš na Dumbledorovo sodbo ali ne. Jaz se, zatorej tudi zaupam Robausu." "Ampak Dumbledore se lahko zmoti," je dokazoval Harry. "Sam tako pravi. In vi..." Zagledal se je Wulfu naravnost v o�i. "... vam je Raws res simpati�en?" "Robaus mi ni ne ljub ne mrzek," je rekel Wulf. "Ne, Harry, po pravici govorim," je dodal spri�o Harryjevega dvome�ega izraza. "Mogo�e ne bova nikoli prisr�na prijatelja; po tistem, kar se je zgodilo med Jamesom in Siriusom in Robausom, je ostalo preve� grenkobe. Vendar pa ne bom pozabil, da je Robaus tisto leto, ko sem pou�eval na Bradavi�arki, vsak mesec iz preobjede varil zame volkomir, pa res kot se šika, tako da mi ni bilo treba ob polni luni trpeti kot sicer." "Vseeno pa mu je kot po naklju�ju ušlo, da ste volkodlak, tako da ste morali oditi!" je jezno rekel Harry. Wulf je skomignil. "To bi se tako ali tako razvedelo. Oba veva, da si je želel moje profesure, seveda pa bi mi bil lahko prizadejal kaj veliko hujšega, �e bi še kaj primešal preobjedi v zvarku. Skrbel je za moje zdravje. Moram mu biti hvaležen." "Mogo�e se ni drznil pritresti v zvarek še �esa, ker je delal pod Dumbledorovim budnim o�esom!" je rekel Harry. "Harry, ti si tako odlo�en v svojem sovraštvu do njega," je rekel Wulf z rahlim nasmeškom. "In razumem te. James je bil tvoj o�e, Sirius tvoj boter - nasledil si pa� star predsodek. Vsekakor povej Dumbledoru, kar si povedal nama z Arthurjem, vendar ne pri�akuj, da si bo delil s tabo poglede na to zadevo; ne pri�akuj niti, da bo presene�en nad tem, kar mu poveš. Lahko da je Robaus Dreca zasliševal po Dumbledorovem naro�ilu." "... vsaj zlomljeno napol ga zdaj vrni mi nazaaaaaj!" Celestina je kon�ala svojo pesem z zelo dolgim, visokim tonom, in iz radia se je usul aplavz. Gospa Weasleyjeva se mu je navdušeno pridružila.

"Je nehala?" je glasno rekla Fleur. "Hvalabogu, kako ghozno..." "Bomo popili še enega pred spanjem?" je glasno vprašala gospa Weasleyjeva in sko�ila na noge. "Kdo bi jaj�ni liker?" "Kaj sicer po�nete zadnje �ase?" je Harry vprašal Wulfa, medtem ko je gospod Weasley odštorkljal po liker, vsi drugi pa so se pretegnili in se za�eli meniti. "Oh, v podtalju se držim," je rekel Wulf. "Malone dobesedno. Zato tudi nisem mogel pisati, Harry - �e bi ti poslal pismo, bi se tako reko� izdal." "Kako to mislite?" "Prebivam med sodrugi - med sebi enakimi," je rekel Wulf. "Volkodlaki," je dodal, ker ga je Harry še vedno gledal z nerazumevanjem. "Skoraj vsi so bili na Mrlakensteinovi strani. Dumbledore je hotel vohuna in jaz sem bil... kot naro�en za to." "Kako pa to, da jim je Mrlakenstein pri srcu?" "Pa� mislijo, da bojo pod njegovo vladavino bolje živeli," je rekel Wulf. "In težko se je tam sredi njih prerekati s Fenrirjem Siwodlackom..." "Kdo pa je ta?" "Še nisi slišal zanj?" Wulf je dlani na kolenih skr�il v pesti. "Fenrir Siwodlack je mogo�e najbolj divji volkodlak dandanes. Za življenjsko poslanstvo ima, da ugrizne in okuži �imve� ljudi - rad bi, da bi bilo toliko volkodlakov, da bi prevladali nad �arovniki. Mrlakenstein mu je obljubil, da bo njegovo zvestobo popla�al s plenom. Siwodlackova specialiteta so otroci... ugrizni ga, dokler je še majhen, tako pravi, in potem ga vzgajaj dale� od staršev, v sovraštvu do navadnih �arovnikov. Mrlakenstein zna komu zagroziti, da bo naš�uval Siwodlacka na njegovega ali njenega sina ali h�er, in ta grožnja je ponavadi u�inkovita." Wulf je naredil premolk, potem pa rekel: "Tudi mene je." "Kaj?" je rekel zaprepadeni Harry. "Kdaj - ho�ete re�i kot otroka?" "Ja. Moj o�e ga je nekaj užalil. Sam dolgo nisem vedel, kdo je bil volkodlak, ki me je napadel - celo smilil se mi je, ker sem mislil, da se ni mogel obvladati, kajti tedaj sem že vedel, kako se po�utiš med preobražanjem. Ampak Siwodlack ni tak. Ob polni luni se spravi v bližino žrtve, da bi ja zlahka udaril. Vse si lepo na�rta. In to je �lovek, ki ga Mrlakenstein uporablja za to, da ima na uzdi volkodlake. Ne morem se pretvarjati, �eš da moja osebna vrsta razumnega argumentiranja kaj dosti zaleže proti Siwodlackovemu zatrjevanju, �eš da si volkodlaki zaslužimo kri - da se moramo maš�evati tako imenovanim normalnim ljudem." "Ampak saj vi ste pa ja normalni!" je zagreto rekel Harry. "Samo da imate ta - ta problem..." Wulf je planil v smeh. "V�asih me pa res spominjaš na Jamesa. Ta je v družbi govoril o tem kot o 'problemu z dlakami'. Ljudje so mislili, da sem lastnik kakega neubogljivega kosmatin�ka, zajca ali kaj." Ko je s hvala lepa sprejel jaj�ni liker iz rok gospoda Weasleyja, je bil videti malce bolj vedre volje. Harryja je medtem zalil naval vznemirjenja: omemba o�eta ga je spomnila ne�esa, o �emer je že nekaj �asa nameraval povprašati Wulfa. "A ste kdaj slišali za koga, ki bi se klical Polkrvni Princ?" "Polkrvni kaj?" "Princ," je rekel Harry in pozorno gledal, ali bo Wulf s �im pokazal, da je prepoznal ime. "Nobenega princa ni, ki bi bil �arovnik," je rekel Wulf, ki se je zdaj smehljal. "Je to

naziv, ki si ga misliš vzdeti? Jaz bi si mislil, da bi lahko zadoš�al že 'Izbranec'." "To nima nobene zveze z mano!" je ogor�eno rekel Harry. "Polkrvni Princ je nekdo, ki je neko� hodil na Bradavi�arko - imam njegov stari zvarkarski u�benik. Vsega ga je po�e�kal z zareki, ki si jih je sam izmislil. Eden od njih je levikorpus..." "Aha, ta je bil grozno priljubljen, ko sem še jaz hodil na Bradavi�arko," je za�el obujati spomine Wulf. "Ko sem bil v petem razredu, je bilo kar nekaj mesecev, ko se nisi mogel niti zganiti, ne da bi te za gleženj povleklo v zrak." "Uporabljal ga je moj o�i," je rekel Harry. "Videl sem ga v mislitu - uporabil ga je proti Rawsu." Trudil se je, da bi se slišalo neprizadeto, kot mimogrede navržena pripomba brez resne teže, vendar ni vedel, ali je dosegel ta u�inek; Wulfov nasmešek je bil malce preve� razumevajo�. "Ja," je rekel, "ni pa bil edini. Kot pravim, je bil zarek grozno priljubljen... saj veš, kako je z zareki, danes pride, jutri ga ni ve�..." "Ampak sliši se, kot da bi izviral iz �asa, ko sta bila vidva na šoli," ni odnehal Harry. "Ne nujno," je rekel Wulf. "Tako kot vse drugo tudi zareki pridejo v modo, pa spet grejo iz mode." Zazrl se je Harryju v obraz in potem po tihem rekel: "James je bil �istokrvnež, Harry, in zagotavljam ti, da ni od nas nikoli zahteval, naj ga kli�emo'Princ'." Harry se je nehal prenarejati: "Sirius pa tudi ni bil? Ali pa vi?" "Zagotovo ne." "Aha." Zastrmel se je v ogenj. "Mislil sem samo - no, ta Princ mi je v precejšnjo pomo� pri �arobnih napojih." "Iz katerega leta pa je knjiga, Harry?" "Ne vem, nisem nikoli pogledal." "No, mogo�e boš iz tega lahko potem sklepal, kdaj je bil Princ na Bradavi�arki," je rekel Wulf. Kmalu zatem se je Fleur odlo�ila, da bo oponašala Celestino pri petju "Kotla vro�e ljubezni", in potem ko so videli, kako jo gleda gospa Weasleyjeva, so vsi vzeli to za izto�nico, �eš da je treba spat. Harry in Ron sta se povzpela prav na vrh, v Ronovo podstrešnico, kamor so za Harryja prinesli še poklopno posteljo. Ron je tako reko� pri pri�i zaspal, Harry pa se je, preden se je ulegel, zakopal v svojo skrinjo in izvlekel Zvarkarstvo za višjo stopnjo. V postelji je potem polistal po njem, dokler ni prav na za�etku našel datuma izida. Knjiga je bila stara skoraj petdeset let. Pred petdesetimi leti ni bilo na Bradavi�arki ne njegovega o�eta ne o�etovih prijateljev. Harry je razo�aran vrgel knjigo nazaj v skrinjo, utrnil svetilko in se potem preobra�al in tuhtal o volkodlakih in Rawsu, o Olieju Gummi in o Polkrvnem Princu, dokler ni nazadnje zdrknil v nemiren spanec, poln plaze�ih se senc ter krikov ugriznjenih otrok... "Zagotovo se je pošalila..." Sunkoma se je zbudil in zagledal nabreklo nogavico, ki je ležala prek konca postelje. Nataknil si je o�ala in se ozrl naokrog; okence je skoraj docela zakril sneg, pred njim pa je v postelji ravno kot sve�a sedel Ron in preu�eval nekaj, kar se je zdelo kot debela zlata verižica. "Kaj je to?" je vprašal Harry. "Od Lavender," je rekel Ron z nejevoljo v glasu. "Pa saj menda ne misli resno, da bom nosil..." Harry je pogledal pobliže in planil v krohot. Z verižice sta v velikih zlatih �rkah viseli

besedi "Moj Sr�i". "Lepo," je rekel. "Klasa. Vsekakor moraš tole nositi vpri�o Freda in Georgea." "�e jima poveš," je rekel Ron in potisnil verižico pod blazino, da se ni ve� videla, "ti bom - ti bom - ti bom..." "... jecljal?" se je zarežal Harry. "Daj no, a jaz da bi povedal?" "Ampak kako si je mogla misliti, da bi mi bilo kaj takšnega lahko vše�?" je vprašal predse Ron, ki je bil še vedno videti dokaj pretresen. "No, malo pomisli nazaj," je rekel Harry. "A si si kdaj dovolil po nemarnem izre�i, da bi ti bilo vše� iti v javnost z besedicama 'Moj Sr�i' okrog vratu?" "No... toliko se pa tudi ne pogovarjava," je rekel Ron. "V glavnem se..." "Zalizujeta," je rekel Harry. "V bistvu res," je rekel Ron. Za hip se je poobotavljal, potem pa rekel: "A Hermiona res hodi z �McLaggnom?" "Ne vem," je rekel Harry. "Pri Toastwampu na zabavi sta bila skupaj, ampak mislim, da se ni ne vem kako obneslo." Ron je bil, ko je pobrskal globlje po svoji nogavici, videti malce boljše volje. Harry je med svojimi darili našel pulover, ki ga je ro�no spletla gospa Weasleyjeva in je imel spredaj prišit zlat zviz, veliko škatlo s proizvodi iz trgovine bratov Weasley, ki sta jo poklonila dvoj�ka, in pa malce vlažen, po plesni zaudarjajo� zavitek z etiketo, na kateri je pisalo "Gospodarju od Spacka". Harry se je zastrmel vanjo. "Misliš, da je tole varno odpreti?" je vprašal. "Ni� zares nevarnega ne more biti, saj na Ministrstvu še vedno pregledujejo vso našo pošto," je odvrnil Ron, �eravno je meril zavoj s sumni�avim pogledom. "Nisem se spomnil, da bi obdaroval Spacka! Ali je v navadi, da ljudje obdarujejo svoje hišne vilince?" je vprašal Harry in previdno pobezal zavoj. "Hermiona bi jih," je rekel Ron. "Ampak dajva najprej pogledat, preden se za�neš po�utiti krivega." Hip zatem je Harry na glas zatulil in sko�il iz postelje: v zavoju je bilo obilo ogrcev. "Lepo," je rekel Ron, ki je kar tulil od smeha. "Kakšna pozornost!" "Raje imam ogrce kot pa ogrlico," je rekel Harry in Ron se je pri pri�i streznil. Ko so posedli k boži�nemu kosilu, so bili v novih puloverjih - vsi razen Fleur, za katero gospa Weasleyjeva, kot je kazalo, ni želela za prazen ni� žrtvovati takega darila, in pa gospe Weasleyjeve same. Ta se je ponašala s povsem novim �arovniškim pokrivalom polno�no modre barve, ki se je iskrilo v, tako je bilo vsaj videti, drobnih zvezdastih diamantih, in z veli�astno zlato verižico. "Od Freda in od Georgea! A nista lepi darili?" "Ja, mami, to je zato, ker si zdaj sama pereva nogavice, pa te toliko bolj ceniva," je rekel George in lahkotno pomahal z roko. "Pastinaka, Remus?" "Harry, v laseh imaš ogrca," je veselo rekla Ginny in se nagnila �ez mizo, da ga sname; Harry je za�util, kako mu gre po tilniku gor kurja polt, ki ni imela ni� opraviti z ogrcem. "Kako sthašno," je rekla Fleur s hlinjenim drgetom. "A ne da," je rekel Ron. "Fleur, boš mesnega soka?" V želji, da bi ji postregel, je prevrnil skledico, da je šlo vse v zrak; Bill je frcnil s palico in omaka je obvisela v zraku in se pohlevno vrnila v skledico. "Phav tak si kot tista neshe�na Tanga!" je rekla Fleur Ronu, potem ko je nehala

poljubljati Billa v zahvalo. "Ona tudi vedno kaj phevhne..." "Povabila sem ljubo Tango, naj se danes oglasi," je rekla gospa Weasleyjeva, z nepotrebno silovitostjo odložila korenje in se zasrepela v Fleur. "Pa je ni od nikoder. Si ti zadnje �ase kaj govoril z njo, Remus?" "Ne, zadnje �ase ne pridem v stik tako reko� z nikomer ve�," je rekel Wulf. "Ampak saj Tanga ima svoje in je šla pa� domov, a ne?" "Hmmm," je rekla gospa Weasleyjeva. "Mogo�e. Ampak vtis sem dobila, da namerava boži� preživeti sama." Nejevoljno je pogledala Wulfa, kakor da bi bil on kriv, da bo dobila za snaho Fleur namesto Tange, ampak Harry je vrgel pogled proti Fleur, ki je zdaj krmila Billa s kosci purana na njenih vilicah, in videl je, da gospa Weasleyjeva bije boj, ki je že davno izgubljen. A ob tem se je domislil vprašanja v zvezi s Tango - in komu bi ga bilo bolje zastaviti kot prav Wulfu, �loveku, ki je vedel vse o varuhih. "Tangin varuh je zamenjal obliko," mu je rekel. "Tako je vsaj rekel Raws. Nisem vedel, da lahko pride do �esa takega. Zakaj da bi se varuh sploh spreminjal?" Wulf si je vzel �as, da je prežve�il svojega purana in ga pogoltnil, preden je po�asi rekel: "V�asih... od kakega velikega šoka... v �ustvenem pretresu..." "Videti je bil velik in imel je štiri noge," je rekel Harry, ki ga je nenadoma obšla misel, ob kateri je prinižal glas. "Hej - pa menda ja ni bil to...?" "Arthur!" je nenadoma rekla gospa Weasleyjeva. Dvignila se je bila s stola; roki si je pritiskala k srcu in zrla ven skoz kuhinjsko okno. "Arthur - Percy je!" "Kaj?" Gospod Weasley se je ozrl naokrog. Vsi so hitro pogledali v okno; Ginny je vstala, da bi bolje videla. In res, tam je bil Percy Weasley, kora�il je prek zasneženega dvoriš�a in želvovinasta o�ala so se mu bliskala v soncu. Ni pa bil sam. "Arthur, z mini... z ministrom je!" In res, za Percyjevimi koraki je pošepaval tisti �lovek, ki ga je Harry videval v Preroskih novicah, in grivo sive�ih las in �rni plaš� mu je pikljal sneg. Preden je lahko kdo kaj rekel, preden sta lahko gospod in gospa Weasley storila kaj ve�, kot da sta si izmenjala osupel pogled, so se zadnja vrata odprla in tam je stal Percy. Za hip je nastala mu�na tišina. Potem je Percy dokaj togo rekel: "Vesel boži�, mati." "Oh, Percy!" je rekla gospa Weasleyjeva in se mu vrgla v naro�je. Rufus Tepeshkar je obstal na pragu, naslanjal se je na sprehajalno palico in z nasmeškom opazoval ta �ustveni prizor. "Odpustiti mi morate ta vdor," je rekel, ko se je po njem ozrla gospa Weasleyjeva, ki je hkrati žarela in si brisala solze. "S Percyjem sva bila tu blizu - služba, saj veste - in ni si mogel kaj, da se ne bi oglasil, toliko da vas vse skupaj vidi." A Percy ni z ni�imer kazal, da bi si želel pozdraviti še koga od družine. Stal je, se držal ravno kot sve�a, kakor da bi mu bilo nerodno, in gledal nekam �eznje. Gospod Weasley, Fred in George so ga gledali zapetih obrazov. "Prosim, le noter, usedite se, gospod minister!" je prhutala gospa Weasleyjeva in si poravnavala klobuk. "Boste malo purana, ali pa kaj sladkega... ho�em re�i..." "Ne, nikar, draga moja Molly," je rekel Tepeshkar. Harry je pomislil, da se je glede imena gotovo pozanimal pri Percyju, tik preden sta vstopila. "Ne bi rad vdiral, sploh me ne bi bilo tukaj, �e se ne bi bilo Percyju tako stožilo po vas..."

"Oh, Percy!" je v solzah rekla gospa Weasleyjeva in se vzpela, da mu da poljub. "... samo pet minutk imava, tako da se bom raje kar sprehajal po dvoriš�u, medtem ko se lahko vi lepo pomenite s Percyjem. Ne, ne, zagotavljam vam, da no�em motiti! No, �e bi bil kdo tako prijazen in bi mi razkazal vaš prekrasni vrt... A, tistile mladi mož je že pojedel - pa bi se morda malo sprehodil z mano?" Ozra�je okrog mize se je opazno spremenilo. Pogledi so se spreletavali med Tepeshkarjem in Harryjem. Tepeshkarjevo prenarejanje, �eš da Harryja ne pozna po imenu, ni prepri�alo nikogar, pa tudi ni se jim zdelo samoumevno, da bi si minister moral za sprehod po vrtu izbrati prav njega, ko pa so krožnike po�istili tudi že Ginny, Fleur in George. "Ja, prav," je rekel Harry v tihoto. Ni se dal potegniti za nos: najsi je Tepeshkar še tako razglašal, da sta bila ravno v okolici in da si je Percy zaželel obiskati svojce, je bil pravi razlog tega obiska zagotovo prav to, da bi se Tepeshkar lahko na samem pogovoril s Harryjem. "Je že dobro," je po tihem rekel, ko je stopil mimo Wulfa, ki se je napol vzdignil s stola. "Dobro je," je dostavil, ko je gospod Weasley odprl usta, da bi spregovoril. "Imenitno!" je rekel Tepeshkar in naredil korak nazaj, da spusti Harryja skozi vrata. "Samo vrt bova enkrat obhodila, potem pa s Percyjem pobereva pete. Zabavajte se lepo naprej!" Harry je stopil �ez dvoriš�e proti zaraslemu, zasneženemu vrtu Weasleyjevih, Tepeshkar pa je pošepaval ob njem. Harry je vedel, da je poprej na�eloval auroriatu; na pogled je bil žilav, z brazgotinami mnogih bojev, povsem druga�en od zajetnega Schushmaarja v njegovem polcilindru. "O�arljivo," je rekel Tepeshkar, obstal pri vrtni ograji in se zagledal �ez snežno trato in nerazpoznavne rastline. "O�arljivo." Harry ni rekel nobene. �util je, da ga Tepeshkar opazuje. "Že dolgo se želim seznaniti s tabo," je �ez nekaj trenutkov rekel Tepeshkar. "A si vedel to?" "Ne," je po pravici povedal Harry. "Pa�, pa� - že zelo dolgo. Ampak Dumbledore te ne spusti izpod svoje peroti," je rekel Tepeshkar. "Se razume, da po tistem, kar si preživel, niti ne more biti druga�e... posebno po tistem na Ministrstvu..." �akal je, da bi Harry kaj rekel, a ker mu ta ni ustregel, je nadaljeval: "Nadejal sem se priložnosti, da bi se pomenil s tabo, že vse odkar sem prišel na svoj položaj, ampak Dumbledore je doslej to - kakor je tudi samoumevno, kot pravim - prepre�eval." Harry je še vedno �akal brez besed. "Kakšne govorice so se razlezle!" je rekel Tepeshkar. "No, midva seveda veva, kako te �en�e popa�ijo resnico... vse to šušljanje o nekakšni prerokbi... o tem, da naj bi bil Izbranec..." Zdaj sta se, tako je pomislil Harry, bližala razlogu, �emu je Tepeshkar sploh prišel. "... Domnevam, da je Dumbledore vse to že pretresel s tabo?" Harry je preudarjal, ali naj se zlaže ali ne. Gledal je male sledi, ki so jih naredili vrtni pal�ki okrog in okrog gredic, in razgrebeno zaplato, kjer je Fred ulovil pal�ka, ki je zdaj v baletnem krilcu sedel na vrši�ku boži�nega drevca. Nazadnje se je odlo�il za resnico... pravzaprav za drobec resnice. "Ja, razpravljala sva o tem."

"Aha, tako, aha, tako..." je rekel Tepeshkar. Harry je s koti�kom o�esa videl, da Tepeshkar škili proti njemu, zato se je delal, da ga grozno zanima vrtni pal�ek, ki je pravkar pomolil glavo izpod pomrzlega sle�a. "In kaj ti je Dumbledore rekel, Harry?" "Oprostite, ampak to ostaja pa med nama z gospodom Dumbledorom," je rekel Harry. Glas je ohranil prijazen, kolikor se je le dalo, pa tudi Tepeshkarjev ton je bil lahkoten in prijateljski, ko mu je odvrnil: "Oh, jasno da, �e gre za zaupne re�i, potem pa� ne bi hotel, da jih razkrivaš... nikakor ne... sploh pa, a je v resnici pomembno, ali si Izbranec ali ne?" Harry je moral slednje nekaj sekund premlevati, preden se je odzval. "Ne vem prav, ali vas razumem, gospod minister." "No, jasno da, zate je to grozno pomembno," je s smehom rekel Tepeshkar. "Ampak �arovniški skupnosti nasploh... gre pa� za vtis, kajne? Pomembno je, kar ljudje verjamejo." Harry ni rekel nobene. Zdelo se mu je sicer, da nejasno razznava, kam sta namenjena, ni pa nameraval Tepeshkarju pomagati na poti do tja. Vrtni pal�ek pod sle�em je zdaj ob koreninicah kopal za �rvi in Harry je upiral o�i vanj. "Razumeš, ljudje mislijo, da si Izbranec," je rekel Tepeshkar. "Imajo te za pravega junaka - kar seveda tudi si, Harry, pa �e si Izbrani ali ne! Kolikokrat si se doslej že spopadel s Tistim, ki ga ne smemo imenovati? No, kakorkoli," se je gnal naprej, ne da bi �akal na odgovor, "gre za to, da si za mnoge simbol upanja, Harry. Misel, da je nekje nekdo, ki bi utegnil biti zmožen - ki mu je nemara celo namenjeno, da pokon�a Tistega, ki ga ne smemo imenovati - no, ta misel je ljudem seveda v oporo. In ne morem si kaj, da se mi ne bi zdelo, da se utegne, ko se tega zaveš, tudi tebi samemu zazdeti, kot bi rekel, malone dolžnost, da bi stopil Ministrstvu ob bok in nam vsem dvignil moralo." Vrtnemu pal�ku se je ravno posre�ilo, da je zgrabil �rva. Zdaj ga je z vso silo vlekel, da bi ga dobil iz pomrzle zemlje. Harry je bil tako dolgo tiho, da je Tepeshkar, ki je pogledoval od Harryja k pal�ku in spet nazaj, rekel: "Hecni gavnar�ki, a? No, kaj pore�eš, Harry?" "Ne razumem natanko, kaj želite," je po�asi rekel Harry. "'Da bi stopil Ministrstvu ob bok' - kaj to pomeni?" "Oh, no, zagotavljam ti, da nikakor ne �esa, kar bi ti bilo v nadlego," je rekel Tepeshkar. "�e bi te, na primer, od �asa do �asa kdo videl, da si sko�il na Ministrstvo pa spet ven, bi to zbudilo ustrezen vtis. In seveda, medtem ko bi bil tamkaj, bi imel obilo priložnosti, da se pomeniš z Gawainom Robardsom, mojim naslednikom na �elu auroriata. Kalvara Temyna mi je povedala, da gojiš ambicije, da bi postal auror. No, to bi se dalo prav zlahka urediti..." Harry je za�util v trebušni votlini kipenje jeze: Kalvara Temyna je bila potemtakem še kar na Ministrstvu! "Se pravi," je rekel, kakor da si želi le še raz�istiti to ali ono, "radi bi, da dajem vtis, kot da delam za Ministrstvo?" "Vsem bi bilo v spodbudo, �e bi se jim zdelo, da si bolj angažiran, Harry," je rekel Tepeshkar, ki se mu je v glasu poznalo olajšanje, ker je Harry tako hitro doumel. "A veš, 'Izbranec...' njegovo je prav to, da daje ljudem upanje, ob�utek, da se dogaja nekaj navdušujo�ega..." "Ampak �e bom takole skakal na Ministrstvo," je rekel Harry, ki si je še vedno

prizadeval, da bi njegov glas ostal prijazen, "kaj se ne bo potem zdelo, kakor da odobravam, kar ima Ministrstvo v na�rtih?" "Torej," je rekel Tepeshkar in se rahlo namrš�il, "pa�, drži, deloma je to tudi razlog, zakaj bi radi..." "No, po mojem pa to ne bi šlo," je prijazno rekel Harry. "A vidite, nekaterih re�i, ki jih po�ne Ministrstvo, pa� ne odobravam. Na primer tega, da ste priprli Olieja Gummo." Tepeshkar za hip ni spregovoril, a obraz mu je v hipu otrdel. "Saj tudi ne pri�akujem, da boš razumel," je rekel s prizadevanjem, da se njegova jeza ne bi slišala, a je bil pri tem manj uspešen od Harryja. "�asi so nevarni in treba je tudi tako ali druga�e ukrepati. Šele šestnajst let imaš in..." "Dumbledore jih ima veliko ve�, pa se mu tudi ne zdi, da bi moral Olie �emeti v Azkabanu," je rekel Harry. "Olieja imate za žrtvenega kozla, tako kot bi radi mene imeli za maskoto." Zrla sta drug v drugega, dolgo in trdo. Nazadnje je Tepeshkar, ne da bi se še kaj pretvarjal, hladno rekel: "Razumem. Tako kot tvojemu junaku Dumbledoru je tudi tebi bolj vše�, �e se ogradiš od Ministrstva?" "Pa� no�em, da bi me kdo izrabljal," je rekel Harry. "Našli se bodo ljudje, ki bodo rekli, da bi bila tvoja dolžnost, da se pustiš izrabiti Ministrstvu!" "Ja, našli se bojo pa tudi takšni, ki se jim bo zdela vaša dolžnost, da se prepri�ate, ali je kdo res Jedec smrti, preden ga vtaknete v keho," je rekel Harry, ki je za�el izgubljati živce. "Prav tisto po�nete, kar je po�el Barty Hulesh. Vi in vaši nikoli ne najdete prave mere, kaj? Bodisi da dobimo Schushmaarja, ki se je prenarejal, da gre vse kot po maslu, medtem ko so mu pred nosom pobijali ljudi, ali pa vas, ki me�ete v je�o napa�ne ljudi in bi se radi delali, da ste si udinjali Izbranca!" "Potemtakem nisi Izbranec?" je rekel Tepeshkar. "Kaj niste rekli, da je vseeno, ali sem ali nisem?" je rekel Harry z jedkim smehom. "In res je vseeno - vam namre�." "Slabo sem se izrazil," je brž rekel Tepeshkar. "Bil sem neuvideven..." "Ne, ne, bili ste iskreni," je rekel Harry. "To je bila ena redkih iskrenih re�i, ki ste mi jih izrekli. Vseeno vam je, ali živim ali umrem, seveda pa bi radi, da vam pomagam prepri�ati ljudi, �eš da zmagujete v vojni proti Mrlakensteinu. Jaz pa nisem pozabil, gospod minister..." Dvignil je desno pest. Na hrbtiš�u hladne dlani so bledo sijale brazgotine od ran, ki si jih je vrezal v lastno meso, ko ga je k temu prisilila Kalvara Temyna: Ne bom ve� lagal. "Ne spomnim se, da bi mi bili vi prisko�ili na pomo�, ko sem se trudil vsem dopovedati, da se je Mrlakenstein vrnil. Lani si Ministrstvo ni ni� kaj želelo, da bi združilo mo�i z mano." Stala sta v tihoti, tako ledeni kot tla pod njunimi nogami. Vrtnemu pal�ku se je naposled le posre�ilo izpuliti svojega �rva in zdaj ga je zadovoljno vsrkaval, naslonjen na najbolj spodnje veje rododendronovega grmi�a. "Kaj ima Dumbledore za bregom?" je osorno vprašal Tepeshkar. "Kam lazi, kadar ga ni na Bradavi�arki?" "Pojma nimam," je rekel Harry. "Pa tudi �e bi vedel, mi ne bi povedal," je rekel Tepeshkar, "a ne da ne?" "Ne, ne bi," je rekel Harry.

"V tem primeru bom moral pogledati, ali lahko to zvem na kak drug na�in." "Kar poglejte," je brezbrižno rekel Harry. "Vendar pa se mi zdite pametnejši od Schushmaarja, tako da bi si mislil, da se boste kaj nau�ili iz njegovih napak. On se je skušal vmešavati v zadeve Bradavi�arke. Morda ste že opazili, da ni ve� minister, Dumbledore pa je še naprej ravnatelj. Na vašem mestu bi pustil Dumbledora pri miru." Nastal je dolg premor. "No, vsekakor mi je jasno, da te je dobro obdelal," je rekel Tepeshkar in njegove o�i onkraj ži�astih nao�nikov so bile mrzle in trde. "Od glave do pet Dumbledorov �lovek, kajneda, Potter?" "Ja, res je," je rekel Harry. "Me veseli, da sva to raz�istila." Obrnil je ministru za �aranje hrbet in stopil proti hiši. Sedemnajsto poglavje Komoden spomin Nekaj dni po novem letu so se Harry, Ron in Ginny pozno popoldne postavili pred kuhinjsko ognjiš�e, nared za vrnitev na Bradavi�arko. Ministrstvo je priskrbelo enkratno priklju�itev na fr�amrežje, da bi se trojica lahko hitro in varno vrnila na šolo. Od njih se je poslovila samo gospa Weasleyjeva, kajti gospod Weasley, Fred, George, Bill in Fleur so bili vsi na delu. Gospa Weasleyjeva se je v trenutku lo�itve razjokala. Priznati pa je treba, da jo je zadnje �ase v jok spravila vsaka malenkost; takšnele solze so jo ob�asno polile, že vse odkar je na boži�ni dan Percy planil iz hiše z o�ali, oškropljenimi s sesekljanim pastinakom (zasluge za slednje so si vsak zase lastili Fred, George in Ginny). "Nikar ne jo�i, mami," je rekla Ginny in jo trepljala po hrbtu, medtem ko ji je gospa Weasleyjeva hlipala v ramo. "Saj je vse v redu..." "Ja, ni� se ne sekiraj zaradi nas," je rekel Ron in dovolil materi, da mu je na lice prilepila zelo moker poljub, "ali pa zaradi Percyja. On je pa� rit, tako da izguba ni ne vem kako huda, ne?" Ko je gospa Weasleyjeva objela Harryja, je zahlipala tako hudo kot še nikdar. "Obljubi mi, da boš pazil nase... da ne boš rinil, kamor ti ni treba..." "Vedno se pazim, gospa Weasleyjeva," je rekel Harry. "Rad mirno živim, saj me poznate." Dala je od sebe hlipajo� haha in se odmaknila za korak nazaj. "Bodite torej pridni..." Harry je stopil v smaragdni ogenj in zaklical: "Bradavi�arka!" Še zadnji� je bežno uzrl kuhinjo in objokani obraz gospe Weasley, in že so ga zajeli plameni. Medtem ko ga je sukalo kot vrtavko, je uziral zabrisane prizore iz drugih �arovnih prostorov, ki pa so vselej šinili iz pogleda, preden se je lahko razgledal. Potem se je gibanje upo�asnilo in nazadnje je obstal prav sredi ognjiš�a v kabinetu profesorice �McHudurre. Komaj da je dvignila pogled iznad svojega dela, ko se je skobacal z rešetke. "'ve�er, Potter. Pazite no, da mi ne boste puš�ali pepela na preprogi." "Prav, gospa profesor." Poravnal si je o�ala in si zgladil lase k lasiš�u, takrat pa se je že prisukal tudi Ron. Ko je prišla še Ginny, so se spravili iz �McHudurrinega kabineta in odšli proti

gryfondomskemu stolpu. Mimogrede je Harry pogledoval skozi okna na hodniku: sonce je že tonilo nad parkom, ki ga je prekrivala debelejša snežna odeja od tiste na vrtu pred Jazbino. V daljavi je videl Hagrida, kako pred svojo ko�o krmi Žrebokluna. "Obeski-okraski," je samozavestno rekel Ron, ko so prišli pred Debelo gospo, ki je bila videti nekam bolj bleda kot sicer. Spri�o njegovega klica se je kar zdrznila. "Ne," je rekla. "Kaj naj bi pomenil ta 'ne'?" "Novo geslo imamo," je rekla. "In prosim, da ne vpiješ." "Pa saj nas ni bilo tu; kako naj potem sploh...?" "Harry! Ginny!" Naproti jim je hitela Hermiona z zelo rožnatim obrazom; na sebi je imela ogrinjalo, klobuk in rokavice. "Jaz sem se vrnila pred dvema urama, ravno sem šla dol, obiskat Hagrida in Žrebo - ho�em re�i Vihrokrila," je rekla brez sape. "A je bil lep boži�?" "Ja," je nemudoma rekel Ron, "kar dogajalo se je. Rufus Tepesh..." "Nekaj imam zate, Harry," je rekla Hermiona, ne da bi pogledala Rona ali kako druga�e pokazala, da ga je slišala. "Aha, �akaj - geslo. Abstinenca." "To pa res," je s šibkim glasom rekla Debela gospa in se odsukala proti njim, da se je prikazala portretna luknja. "Kaj pa ji je?" je vprašal Harry. "Najbrž si je za boži� preve� privoš�ila," je rekla Hermiona in zavila z o�mi, medtem ko jih je peljala v prenatla�eno skupno sobo. "Ona in njena prijateljica Violeta sta popili prav vse vino na tisti sliki s pijanimi menihi spodaj pred hodnikom, kjer je predavalnica za uroke... No ja..." Za hip je brskala po žepu, potem pa izvlekla zvitek pergamenta, popisanega z Dumbledorovo pisavo. "Super," je rekel Harry, ga pri pri�i razvil in prebral, da naj bi imel inštrukcije pri Dumbledoru naslednji dan zve�er. "Vse sorte mu moram povedati - tebi pa tudi. Daj, usedimo se..." Ampak v tistem hipu se je razleglo glasno nosljanje "Von-von!" in od kdove kod je prineslo Lavender Brown, da se je vrgla Ronu v objem. Nekaj opazovalcev se je posmehnilo; Hermiona se je cingljavo zasmejala in rekla: "Tamle je miza... a greš, Ginny?" "Ne, hvala, sem obljubila, da poiš�em Deana," je rekla Ginny; res pa je Harry ho�eš no�eš opazil, da to ni zvenelo ne vem kako navdušeno. Odpeljal je Hermiono �ez sobo do proste mize, medtem ko sta Ron in Lavender še naprej stala tam sprijeta, kot da bi se spopadla v ruvanju. "No, kakšen je bil pa tvoj boži�?" "Oh, v redu," je skomignila. "Ni� posebnega. Kako je bilo pa pri Von-vonu?" "Minutko, pa ti povem," je rekel. "Poglej, Hermiona, a ne bi mogla...?" "Ne, ne bi mogla," je odrezala. "Zato niti vprašaj ne." "Mislil sem, da mogo�e, a veš, �ez boži�..." "Harry, Debela gospa je popila kad petsto let starega vina, ne pa jaz. No, kakšno pomembno novico imaš zame?" Videti je bila v tem trenutku preve� bojevita, da bi se prerekal z njo, zato je pustil Rona in ji raje poro�al o tem, kaj je slišal med Malfoyem in Rawsom.

Ko je kon�al, je za hip obsedela v misli, potem pa rekla: "Pa ne misliš...?" "... da se je delal, da ponuja Malfoyu pomo�, zato da bi ga preslepil in izvabil iz njega, kaj dela?" "Torej ja," je rekla. "Tako se zdi Ronovemu o�etu in Wulfu," je nejevoljno rekel. "Ampak to brez dvoma dokazuje, da Malfoy nekaj naklepa, tega ne moreš zanikati." "Ne, ne morem," je po�asi rekla. "Deluje pa po Mrlakensteinovih navodilih, natanko tako, kot sem rekel!" "Hmmm... je kateri od njiju dejansko omenil Mrlakensteinovo ime?" Harry se je mrš�il, da bi se spomnil. "Nisem prepri�an... Raws je zagotovo omenil u�itelja - in na koga bi se to sploh še lahko nanašalo?" "Ne vem," je rekla Hermiona in si grizljala ustnico. "Mogo�e pa prav na Rawsa?" Strmela je �ez sobo, po vsem videzu izgubljena v mislih, tako da niti ni opažala Lavender, ki je žge�kala Rona. "Kako je pa z Wulfom?" "Ni� kaj dobro," je rekel Harry in ji povedal vse o Wulfovi nalogi sredi volkodlakov in o težavah, s katerimi se otepa. "Si ti kdaj slišala za tega Fenrira Siwodlacka?" "Pa veš, da sem res!" je rekla z osuplostjo v glasu. "In ti tudi, Harry!" "Kdaj, pri zgodovini �arovništva? Saj veš, da nisem nikoli poslušal..." "Ne, ne, ne pri zgodlji - Malfoy je z njim zagrozil Dawcu!" je rekla. "Na Nokturni ulici zadnji�, a se ne spominjaš? Rekel mu je, da bo Siwodlack, ki da je star družinski prijatelj, osebno preverjal, kako se Dawec trudi!" Harry je zijal vanjo. "Pozabil sem! Ampak to pa dokazuje, da je Malfoy Jedec smrti - kako bi sicer bil v stiku z Siwodlackom in mu naro�al, kaj naj dela?" "Precej sumljivo, ja," je sopnila. "Razen �e..." "Ah, pojdi no," je ogor�eno rekel Harry, "glede tega se pa res ne boš mogla sprenevedati!" "Hja... obstaja pa� še možnost, da je šlo za prazno grožnjo." "Ampak ti si pa res neverjetna," je rekel Harry, ki je kar zmajeval z glavo. "Boš že videla, kdo ima prav... a ti je res treba tega zare�enega kruha, Hermiona, kakor da ga ne pojejo dovolj že na Ministrstvu? Aha, pa še to - skregal sem se z Rufusom Tepeshkarjem..." Preostanek ve�era sta prijetno preživela med skupnim zabavljanjem nad ministrom za �aranje, kajti tako kot Ronu se je tudi Hermioni zdelo, da so na Ministrstvu zares nesramni, �e si upajo Harryja po vsem tistem, kar je moral od njih prenašati prejšnje leto, prositi še za pomo�. Naslednje jutro se je novi trimester za�el s prijetnim presene�enjem za šestošolce: �ez no� je nekdo na oglasno desko v skupni sobi z bucikami pripel velik oglas: Te�aj v udejanjanju �e ste v sedemnajstem letu oziroma boste do vštevši 31. avgusta dopolnili šestnajst let, se lahko udeležite dvanajsttedenskega te�aja v udejanjanju pod vodstvom inštruktorja z Ministrstva za �aranje. �e bi želeli sodelovati, se prijavite spodaj. Cena: 12 guldov

Harry in Ron sta se pridružila množici, ki se je gnetla okrog naznanila in zapored pisala spodaj svoja imena. Ron je ravno vlekel ven svoje gosje pero, da bi se podpisal takoj pod Hermiono, ko se mu je izza hrbta priplazila Lavender, mu pokrila o�i z dlanmi in zagostolela: "Ugani, kdo je, Von-von!" Harry se je ozrl in videl, da Hermiona z dvignjenim nosom odhaja, saj si ni želela ostati skupaj z Ronom in Lavender, bil pa je presene�en, ko je njega in Hermiono le nekaj korakov onkraj portretne luknje že dohitel Ron z živo rde�imi ušesi in z jeznim obrazom. Hermiona je brez besed pospešila, tako da je prišla vštric z Nevillom. "No torej - udejanjanje," je rekel Ron z glasom, ki je Harryju dal vedeti, da naj ne sprašuje, kaj se je pravkar zgodilo. "Moralo bi biti zabavno, a?" "Ne vem," je rekel Harry. "Mogo�e je boljše, kadar se udejaniš sam, ampak ko me je soudejanil Dumbledore, mi ni bilo v ne vem kakšen užitek." "Pozabil sem, da si se že udejanil... Upam, da bom izpit položil od prve," je rekel Ron, ki je bil videti zaskrbljen. "Fred in George sta ga." "Ampak Charlie je pa pogrnil, a ne?" "Ja, ampak Charlieja je ve� kot mene," Ron je po gorilje podržal roke vstran od bokov, "zato ga Fred in George nista ni� kaj zafrkavala... vsaj ne v obraz..." "Kdaj pa lahko delamo dejanski izpit?" "Takoj ko bomo dopolnili sedemnajst let. Pri meni je to že marca!" "Ja, ampak tule se že ne boš mogel udejanjati - ne v gradu..." "Ne gre za to! Vsi bojo vedeli, da se lahko udejanjam, �e se ho�em." Ron ni bil edini, ki se je vznemirjal spri�o obetanega udejanjanja. Ves ta dan so se vsevprek pogovarjali o bližnjem te�aju; temu, da bodo lahko poljubno izginjali in se pojavljali drugje, so pripisovali velik pomen. "Kako kul bo, ko boš lahko en dva tri..." Seamus je tlesknil s prsti, da je nakazal izgin. "Moj bratranec Fergus po�ne to samo zato, da me spravlja ob živce - samo po�aka naj, ko mu bom lahko vrnil... ne bo ve� imel mirnega trenutka..." Izgubljen v vizijah tega sre�nega obeta je malce preve� navdušeno frcnil s palico in namesto izvirka �iste vode, ki je bil naloga pri urokih tega dne, priklical curek kot iz škropilne cevi, in ta se je odbil od stropa in prevrnil profesorja Colibrija, da je telebnil po tleh. "Harry se je že udejanil," je povedal Ron rahlo zmedenemu Seamusu, potem ko se je profesor Colibri s frcem palice osušil in naložil Seamusu, katero besedilo naj za kazen prepisuje ("Sem �arovnik, ne pa pavijan, ki mlati v tri dni s palico!"). "Dumbledore - ee - nekdo ga je vzel na vštricno udejanjenje, soudejanjenje, a veš." "Vau!" je šepnil Seamus, potem pa so on, Dean in Neville staknili glave, da bi slišali, kako se �lovek po�uti med udejanjanjem. Preostanek dneva so Harryja tudi drugi šestošolci oblegali s prošnjami, naj jim opiše te ob�utke. Vsi so kazali strahospoštovanje, ko jim je pravil, kako neprijetno je vse skupaj, ni pa jih to ni� odvrnilo, in na podrobna vprašanja je odgovarjal še deset minut pred osmo zve�er, ko se je bil naposled, da bi pravo�asno ubežal na inštrukcije pri Dumbledoru, primoran zate�i k laži in re�i, da mora vrniti neko knjigo v knjižnico. Svetilke v Dumbledorovi pisarni so bile prižgane, portreti poprejšnjih ravnateljev so blago smr�ali v svojih okvirih, na mizi pa je spet �akalo mislito. Dumbledorovi dlani sta že bili pripravljeni vsaka na svoji strani sklede, desna enako po�rnela in ožganega videza kot že vseskozi. Ni� ni kazalo, da bi se bila kakorkoli zazdravila, in Harry se je nemara že

stoti� vprašal, kaj neki je povzro�ilo tako izrazito poškodbo, na glas pa vprašanja ni izrekel - Dumbledore mu je že povedal, da bo to zvedel, ko pride �as, sploh pa si je zdaj želel razpravljati o neki drugi re�i. Ampak še preden je utegnil re�i kaj o Rawsu in Malfoyu, je spregovoril Dumbledore. "Slišim, da si se za boži� sre�al z ministrom za �aranje?" "Res je," je rekel Harry. "Pa ni bil posebej zadovoljen z mano." "Ni, ne," je zavzdihnil Dumbledore. "Tudi z mano ni. Prizadevati si morava, Harry, da ne potoneva v svojih tegobah, ampak se boriva naprej." Harry se je zarežal. "Hotel je, da naj razglasim �arovni skupnosti, da se Ministrstvo prav odlikuje pri svojem delu." Dumbledore se je nasmehnil. "Sprva je bila to Schushmaarjeva zamisel, da veš. Zadnje dneve, ko je še bil na stol�ku in si je obupno prizadeval, da mu ga ne bi spodnesli, se je hotel dobiti s tabo v upanju, da mu boš dal podporo..." "Po vsem tistem, kar je naredil lani?" je jezno rekel Harry. "Po Temyni?" "Povedal sem Corneliusu, da ni nobene možnosti, ampak z njegovim odhodom zamisel ni zamrla. Nekaj ur po imenovanju sva se sešla s Tepeshkarjem in zahteval je, naj uredim, da se bo dobil s tabo..." "Zato sta se torej kregala!" je ušlo Harryju. "Pisalo je v Preroških novicah!" "Kar se ti�e resnice, so Novice na istem kot slepa kura, ki v�asih zrno najde," je rekel Dumbledore. "Drži, zato sva se udarila. No, kaže pa, da je Rufus nazadnje le pogruntal, kako bi te lahko dobil v kot." "Obtožil me je, da sem 'Dumbledorov �lovek od glave pa do pet." "Kako nadvse nevljudno!" "Odvrnil sem mu, da ima prav." Dumbledore je odprl usta, da bi nekaj rekel, pa jih spet zaprl. Za Harryjevim hrbtom je dal feniks Fawkes od sebe nizek, tih, milozvo�en vzkrik. Harryja je obšla huda zadrega, ko se je nenadoma zavedel, da so Dumbledorove svetlo modre o�i videti nekam mokre, in hitro se je zagledal v svoja kolena. A ko je Dumbledore spregovoril, je bil njegov glas povsem umirjen. "Prav ganjen sem, Harry." "Tepeshkar je hotel zvedeti, kam hodite, ko vas ni na Bradavi�arki," je rekel Harry, ki je še vedno upiral pogled v kolena. "Drži, kar se tega ti�e, ga grozno firbec matra," je rekel Dumbledore, ki je zdaj zvenel vedro, in Harryju se je zazdelo varno, �e spet vzdigne pogled. "Celo zasledovati me je dal. Zabavno pravzaprav. Na pete mi je obesil Rewo. Prav ni� prijazno. Neko� sem ga bil že primoran u�arati; s kar najve�jim obžalovanjem sem ga zdaj še enkrat." "Se pravi, da še vedno ne vejo, kam zahajate?" je vprašal Harry v upanju, da bo zvedel kaj ve� o tej zanimivi zadevi, ampak Dumbledore se je samo nasmehnil, gledaje iznad okvirov svojih polmese�kov. "Ne, ne vejo, in �as še ni povsem pravi, da bi zvedel ti. Zdaj pa predlagam, da pohitiva, razen �e ni še kaj...?" "Pa je res še nekaj, gospod," je rekel Harry. "Gre pa za Malfoya in Rawsa." "Profesorja Rawsa, Harry." "Profesorja Rawsa, gospod. Med zabavo pri profesorju Toastwampu mi je prišlo na

uho... no, pravzaprav sem jima prisluškoval." Harryjevo poro�ilo je Dumbledore poslušal z nepredirnim obrazom. Ko je Harry povedal do konca, nekaj hipov ni spregovoril, potem pa je le rekel: "Hvala, da si mi povedal tole, Harry, vendar pa ti predlagam, da si re� preženeš iz misli. Ne zdi se mi, da bi bila zelo pomembna." "Da ni zelo pomembna?" je ponovil Harry nejeverno. "Gospod profesor, pa ste razumeli, kaj...?" "Sem, Harry, ker sem blagoslovljen z izrednimi možgani, sem razumel vse, kar si mi rekel," je rekel Dumbledore s sledjo ostrine. "Po mojem lahko vzameva v poštev celo možnost, da sem razumel ve� kot ti. Da ponovim: vesel sem, da si se mi zaupal, a zagotavljam ti, da mi nisi povedal ni�, kar bi me zaskrbelo." Harry je mol�al, a v njem je kipelo, medtem ko je bolš�al v Dumbledora. Kaj se dogaja? Mar to pomeni, da je Dumbledore v resnici naro�il Rawsu, naj odkrije, kaj po�ne Malfoy, in je v tem primeru potemtakem vse, kar mu je zdajle Harry povedal, že slišal od Rawsa? Ali pa ga v resnici to, kar je slišal, skrbi, in se samo dela, da ga ne? "Se pravi, gospod," je rekel Harry z glasom, ki je bil, kakor se je nadejal, vljuden in miren, "da vsekakor še naprej zaupate?" "Dovolj sem bil popustljiv, da sem na to vprašanje že odgovoril," je rekel Dumbledore, vendar se to ni slišalo ni� kaj posebej popustljivo. "Moj odgovor ostaja nespremenjen." "Edino prav," je rekel neprijeten glas; Phineas Tezack se je o�itno samo delal, kakor da spi. Dumbledore se ni zmenil zanj. "Zdaj pa, Harry, moram vztrajati, da pohitiva. S teboj imam nocoj razpravljati o bolj pomembnih re�eh." Harry je obsedel, a imelo ga je, da bi se spuntal. Kaj bi se zgodilo, �e se ne bi strinjal s spremembo teme, �e bi vztrajal, da naj razpravljata o tem, �esar je dolžil Malfoya? Kakor da bi mu bral misli, je Dumbledore zmajal z glavo. "Ah, Harry, kako pogosto pride do tega - celo med najboljšimi prijatelji! Oba sva vsak zase prepri�ana, da je tisto, kar imava re�i, veliko pomembnejše od �esarkoli, kar bi utegnil prispevati drugi!" "Meni se ne zdi, da bi bilo tisto, kar imate povedati, nepomembno, gospod," je togo rekel Harry. "No, v tem primeru imaš povsem prav, ker res ni," je odrezal Dumbledore. "Ta ve�er ti imam pokazati še dva spomina, ki sem ju pridobil z neznanskimi težavami in od katerih je drugi, bi rekel, najpomembnejši, ki sem ga kdaj dobil." Harry na to ni rekel ni�. Še vedno je bil jezen spri�o tega, kako je Dumbledore sprejel njegovo zaupno poro�ilo, vendar pa je vedel, da ne bo nobene koristi, �e se bo naprej prerekal. "Torej," je rekel Dumbledore, da je kar odmevalo, "nocoj sva se dobila, da si pogledava naprej zgodbo Marka Neelstina, ki sva ga prejšnjo uro pustila �akati na pragu Bradavi�arke. Gotovo se spominjaš, kako razvnet je bil, ko je zvedel, da je �arovnik, in pa da si ni želel moje družbe na poti na Pre�no, jaz pa sem ga posvaril pred tem, da bi po prihodu na šolo še kradel. No, prišel je za�etek šolskega leta, z njim pa je prišel tudi Mark Neelstin, tih fant v že nošeni halji, ki se je z drugimi prvošolci postavil v vrsto, da ga razvrstimo. Samo da se je Klobuk Izbiruh dotaknil njegove glave, že ga je uvrstil v Spolzgadov dom," je nadaljeval

Dumbledore in pomahal s po�rnelo roko proti polici nad svojo glavo, kjer je �epel prastari in negibni Klobuk Izbiruh. "Kako kmalu je Neelstin zvedel, da se je slavni ustanovitelj te hiše znal meniti s ka�ami, tega ne vem - mogo�e še isti ve�er. To ga je lahko zgolj navdušilo in okrepilo njegov ob�utek samoveljave. A tudi �e je v svojih spolzgadjih sošolcih zbujal bodisi strah bodisi spoštovanje s tem, da jim je v skupni sobi kazal, kakšen je ka�ji jezik, ni do osebja prišel niti najmanjši namig. Neelstin ni na zunaj kazal ne brezobzirnosti ne nasilnosti. Kot nenavadno nadarjena sirota, ki je bil za name�ek prav �ednega videza, je seveda privabljal pozornost in so�utje osebja tako reko� od trenutka, ko je prišel. Videti je bil vljuden, miren in ukaželjen. Malone vsi so imeli o njem ugoden vtis." "Kaj jim niste povedali, gospod, kakšen je bil takrat, ko ste ga prvi� videli v sirotišnici?" je vprašal Harry. "Ne, nisem. �eprav ni pokazal niti najmanjšega kesa, je bilo mogo�e, da mu je žal njegovega poprejšnjega vedenja in da se je odlo�il za�eti nanovo. Jaz pa sem se odlo�il, da mu ponudim priložnost za to." Dumbledore je pomol�al in se vprašujo�e zagledal v Harryja, ki je odprl usta, da bi spregovoril. Tudi v tem primeru je Dumbledore izkazal svojo nagnjenost do tega, da zaupa ljudem kljub silnim dokazom, da si tega ne zaslužijo! A v tem hipu se je Harry ne�esa domislil... "Ampak v resnici mu pa le niste zaupali, gospod, kajne? Sam mi je povedal... tisti Neelstin, ki je prišel iz dnevnika, mi je rekel: 'Dumbledore me ni imel nikoli tako rad kot drugi u�itelji...'" "Reciva, da se mi to, da bi bil Neelstin vreden zaupanja, ni zdelo ravno samoumevno," je rekel Dumbledore. "Kakor sem ti že nakazal, sem se bil odlo�il, da ga bom imel na o�eh, in to sem tudi po�el. Ne morem se prenarejati, �eš da sem od tega opazovanja že takoj spo�etka karkoli zvedel. Do mene je bil ves �as na preži; zdelo se mu je, o tem sem prepri�an, da mi je v navdušenju spri�o odkritja, kdo in kaj v resnici je, malce preve� povedal. Pazil se je, da se mi ni nikdar ve� razkril do te mere, ni pa mogel preklicati tistega, kar mu je ušlo v trenutku navdušenja, ali tistega, kar mi je zaupala gospa Cole. Vsekakor pa je imel toliko pameti, da me ni nikoli poskusil o�arati, kakor je o�aral toliko mojih kolegov. Ko je tako napredoval iz razreda v razred, je zbral okrog sebe skupino privrženih prijateljev - tako jim pravim, ker ne najdem boljšega izraza, �eprav sem že nakazal, da Neelstin do nobenega med njimi ni �util nobene privrženosti. Skupine se je v gradu držal tema�en sijaj. Bili so pestra zbir�ica; mešanica slabi�ev, ki so iskali zaš�ite, �astihlepnežev, ki so si želeli takšne ali druga�ne skupne slave, in pa surovin, ki jih je vleklo k vodji, ker jim je znal pokazati bolj prefinjene oblike okrutnosti. Z drugimi besedami, bili so predhodniki Jedcev smrti, in nekateri med njimi so, potem ko so zapustili Bradavi�arko, prav res postali prvi Jedci smrti. Neelstin jih je imel tesno na vajetih, tako da jih nismo nikoli zasa�ili pri kaki o�itni malopridnosti, �eprav se je v njihovih sedmih letih na Bradavi�arki zgodila vrsta grdih re�i, zaradi katerih resda nikdar ni bilo mogo�e zadovoljivo uperiti prsta vanje in od katerih je bila najresnejša tista, ko so odprli Dvorano skrivnosti, posledica pa je bila smrt neke deklice. Kakor veš, so za to hudodelstvo po krivem obtožili Hagrida. Ni se mi posre�ilo, da bi našel kaj dosti spominov na Neelstina, kakršen je bil na Bradavi�arki," je rekel Dumbledore in položil posušeno dlan na mislito. "Od tistih, ki so ga

tedaj poznali, so le redki voljni govoriti o njem; preve� jih je strah. Kar vem, sem odkril po njegovem odhodu z Bradavi�arke, in sicer potem, ko sem po obsežnem in mukotrpnem naprezanju izsledil tiste redke, ki jih je bilo mogo�e napeljati k temu, da so spregovorili, preiskal stare arhive in sprašal tako bunkeljske kot �arovne pri�e. Tisti, ki sem jih zmogel pregovoriti, so mi povedali, da je bil Neelstin obseden s svojim poreklom. To je razumljivo, kajpak; odrastel je bil v sirotišnici in si je seveda želel vedeti, kako se je znašel tamkaj. Kot kaže, je zaman iskal sledov po Marku Neelstinu starejšem na grbih v sobi s trofejami, na seznamih prefektov v starih šolskih analih in celo v knjigah �arovne zgodovine. Nazadnje se je bil primoran sprijazniti z dejstvom, da ni njegov o�e nikoli niti nosu pomolil v Bradavi�arko. Tedaj je, menim, za vselej opustil svoje ime, si privzdel identiteto lorda Mrlakensteina in za�el raziskovati rodbino matere, ki jo je bil dotlej preziral - ženske, o kateri je bil, kakor se spominjaš, mnenja, da ni mogla biti �arovnica, zato ker je podlegla sramotni �loveški hibi, ki se ji pravi smrt. Oprijel se je lahko ene same re�i: imena Marvolo, kajti to ime je bilo vpisano v njegovi rojstni listini pod rubriko 'ime materinega o�eta'. Od upraviteljice sirotišnice je tudi vedel, da gre v resnici za dedovo osebno (ali umetniško) ime. Nazadnje je po napornih raziskavah starih kronik �arovnih družin zvedel za rodovino, ki je še obstajala, izvirala pa je od samega Spolzgada. Poleti tistega leta, ko je imel šestnajst let, je zapustil sirotišnico, v katero se je bil prej vsako leto vra�al, in se odpravil poiskat svoje sorodnike Gaunarje. Zdaj pa, Harry, �e vstaneš..." Dumbledore se je vzdignil in Harry je videl, da spet drži kristalno stekleni�ico, polno zvrtin�enega, biserastega spomina. "Imel sem veliko sre�o, da sem dobil tole," je rekel Dumbledore, medtem ko je vlival svetlikasto snov v mislito. "To boš sprevidel, potem ko ga podoživiva. Greva?" Harry je pristopil h kamnitni skledi in se ubogljivo sklonil, dokler se ni z obrazom pogreznil pod površje spomina. Za�util je že dobro znani ob�utek padanja skozi ni�, potem pa že pristal na umazanih kamnitnih tleh sredi skorajda popolne teme. Nekaj sekund je potreboval, preden je prepoznal ta prostor, in medtem je ob njem pristal tudi že Dumbledore. Domovanje Gaunarjev je bilo zdaj še bolj nepopisno umazano od �esarkoli, kar je Harry kdaj videl. Na stropu je bilo na debelo paj�evin, tla so bila prekrita z nesnago; na mizi je sredi množice zaskorjanih loncev ležala plesniva in gnijo�a hrana. Edina svetloba je prihajala od ene same kapajo�e sve�e, postavljene ob nogah moža s tako preraš�enimi lasmi in brado, da Harry ni razlo�il ne o�i ne ust. Mož je kot kup nesre�e sedel v naslanja�u ob ognjiš�u in Harry se je za hip spraševal, ali ni nemara mrtev. A tedaj je glasno potrkalo po vratih in mož se je sunkoma zdramil, tako da sta mu šinila kvišku palica v desnici in nož v levici. Vrata so se škripaje odprla. Tam na pragu, s starinsko lanterno v roki, je stal fant, ki ga je Harry pri pri�i prepoznal: visoki, bledi, temnolasi in zali najstnik Mrlakenstein. Polagoma je šel z o�mi po podrtiji, dokler niso našle tistega v naslanja�u. Nekaj sekund sta se gledala, potem se je oni majavo vzdignil na noge, da so prazne steklenice ob njih zropotale in zacingljale po podu. "Ti!" je zarjovel. "Ti!" In pijano se je vrgel proti Neelstinu, ne da bi pobesil palico ali nož. "Stoj!" Neelstin je spregovoril v ka�jem jeziku. Onega je kar vrglo vstran, da se je zaletel v mizo in se je plesniva posoda s treskom razletela po tleh. Zastrmel se je v Neelstina.

Nastal je dolg premolk, v katerem sta se merila s pogledi. Pretrgal ga je pijanec. "Ti govoriš s�esnjenš�ino?" "Seveda," je rekel Neelstin. Šel je naprej v izbo in pustil, da so se vrata za njim nihaje zaprla. Harry si ni mogel kaj, da ne bi ob�util razdraženega ob�udovanja spri�o Mrlakensteinove popolne neustrašnosti. Na Mrlakensteinovem obrazu sta se risala edinole gnus in morda razo�aranje. "Kje je Marvolo?" je vprašal. "Mrtev je," je rekel oni. "Že leta je, kar je umrl." Neelstin se je namrš�il. "Kdo pa si potem ti?" "Morfin, kdo neki?" "Marvolov sin?" "Kaj pa drugega..." Morfin si je potisnil lase z umazanega obraza, da bi bolje videl Neelstina, in Harry je videl, da ima na desni roki Marvolov prstan s �rnim kamnom. "Mislil sem, da si tisti bunkelj," je zašepetal Morfin. "Orenk podoben si tistemu bunklju." "Kateremu to?" je ostro rekel Neelstin. "Bunklju, v katerega se je zatelebala moja sestra, bunklju, ki stanuje v tisti veliki hiši tam �ez," je rekel Morfin in nepri�akovano pljunil na tla med njima. "Podoben si mu kot jajce jajcu. Tistemu Neelstinu. Pa on bo zdaj ja starejši. Seveda, �e pomislim, je starejši od tebe..." Morfin je bil videti nekoliko zbegan in rahlo se je pozibaval, �eprav se je še vedno oprijemal roba mize. "Vrnil se je, a razumeš," je neumno pristavil. Mrlakenstein je strmel v Morfina, kakor da bi tehtal svoje možnosti. Zdaj se je malce primaknil in rekel: "Neelstin se je vrnil?" "Ja, pustil jo je, in prav ji bodi, ko se je pa �istokrvna, kakršna je bila, šla metat za nesnago blatokrvno!" je rekel Morfin in znova pljunil na tla. "Pazi, preden je pobegnila, naju je še okradla! Kje je medaljon, a, kje je Spolzgadov medaljon?" Mrlakenstein ni odgovoril. Morfin je spet dovolil, da ga je popadel bes; zavihtel je nož in zavpil: "Osramotila nas je, ta vla�uga! In kdo si sploh ti, da prideš sem in sprašuješ takšne re�i? To je zdaj pre�, a ne... fertik..." Še vedno rahlo majav je pogledal stran in Mrlakenstein je stopil naprej. Ob tem je vse zagrnila nenaravna tema, ki je utrnila Mrlakensteinovo svetilko in Morfinovo sve�o in izbrisala vse... Dumbledorovi prsti so se tesno oprijeli Harryjeve nadlahti in znova sta odlebdela v sedanjost. Mehka zlata svetloba v Dumbledorovem kabinetu je bila po nepredirni temi preve� za Harryjeve o�i. "To je vse?" je pri pri�i rekel. "Zakaj se je stemnilo - kaj se je zgodilo?" "Morfin se pozneje ni spominjal ni�esar tistega, kar je sledilo po tem trenutku," je rekel Dumbledore in pomignil Harryju, naj se spet usede. "Ko se je naslednje jutro prebudil, je ležal na tleh. Bil je sam. Marvolovega prstana pa ni bilo ve�. Medtem je po glavni ulici v Spodnjem Trupeltsu tekala sobarica in kri�ala, �eš da v graš�inskem salonu ležijo tri trupla: Mark Neelstin starejši ter njegova mati in o�e. Bunkeljske oblasti niso ni� razumele. Kolikor vem, še danes ne vedo, kako so umrli

Neelstini, kajti avada kedavra je kletev, ki ponavadi ne puš�a znakov poškodb... edina izjema sedi pred menoj," je dostavil Dumbledore in pomignil proti Harryjevi brazgotini. "Naše Ministrstvo je po drugi strani nemudoma vedelo, da gre za �arovniški umor. Vedeli so tudi, da na drugi strani doline prebiva že obsojeni bunkljomrzec, ki je neko� že sedel zaradi napada na enega od umorjenih. Zatorej so obiskali Morfina. Ni jim ga bilo treba zasliševati, uporabiti reserum ali �itljivijo. Pri pri�i je priznal umor in jim postregel z nadrobnostmi, ki so bile lahko poznane edinole morilcu. Rekel je, da je ponosen na to, da je pobil te bunkeljne, da je že vsa leta �akal na priložnost. Izro�il je svojo palico in preiskava je takoj pokazala, da so bili Neelstini umorjeni prav z njo. Potem je pustil, da ga odvedejo v Azkaban, ne da bi se kaj upiral. Vznemirjalo ga je edinole to, da je izginil prstan njegovega o�eta. 'Ubil me bo, ker sem ga izgubil,' je spet in spet ponavljal je�arjem. 'Ubil me bo, ker sem izgubil njegov prstan.' In to je bilo po vsem videzu edino, kar je še kdaj izrekel. Preostanek življenja je bil v Azkabanu, kjer je objokoval izgubo Marvolovega zadnjega dednega nakita, pokopan pa je ob je�i skupaj z drugimi ubogimi dušami, ki so izdihnile znotraj zidovja." "Mrlakenstein je torej ukradel Morfinu palico in jo uporabil?" je rekel Harry in se sede zravnal. "Tako je," je rekel Dumbledore. "Nimava spominov, ki bi nam to pokazali, vendar pa mislim, da s precejšnjo zanesljivostjo vem, kaj se je zgodilo. Mrlakenstein je svojega strica uspaval, mu vzel palico in šel na drugo stran doline v 'graš�ino tam �ez. Tam je umoril bunklja, ki je zapustil njegovo �arovno mater, za dobro mero pa še bunkeljska stara starša, s �imer je do kraja izkoreninil ni�vredno bunkeljsko dedno linijo in se maš�eval o�etu, ki ga je zavrgel. Potem se je vrnil v podrtijo Gaunarjev, izvedel zapleten za�ar, s katerim je stricu v misli vsadil lažen spomin, odložil Morfinovo palico poleg nezavestnega lastnika, smuknil v svoj žep starodavni prstan, ki ga je nosil oni, in odšel." "In Morfin se sploh ni zavedel, da ni bil on?" "Nikoli," je rekel Dumbledore. "Kakor sem že rekel, je v celoti priznal in se pri tem celo hvalil." "Pa saj je imel ves �as v sebi tudi ta, resni�ni spomin?" "Že, vendar pa je bilo treba kar precej strokovne �itljivije, da sem mu ga izbezal," je rekel Dumbledore, "in sploh, zakaj bi kdo skušal se�i kaj globlje v Morfinovo glavo, ko pa je zlo�in že priznal? A v zadnjih tednih njegovega življenja se mi je posre�ilo, da sem si izposloval obisk pri njem, kajti tedaj sem si namre� že prizadeval, da odkrijem o Mrlakensteinovi preteklosti, kar bi se le dalo. Spomin sem izkopal le s težavo. Ko sem videl, kaj vsebuje, sem z njim poskusil izposlovati, da bi Morfina izpustili. A preden se je Ministrstvo utegnilo odlo�iti, je Morfin že umrl." "Kako pa da na Ministrstvu niso doumeli, da je Morfinu vse to nakopal Mrlakenstein?" je jezno vprašal Harry. "V tistem �asu je bil še mladoleten, a ne? Mislil bi si, da bojo znali zaznati nedoletno �aranje!" "Povsem prav imaš - �aranje lahko zaznajo, vendar pa ne storilca: �e se še spominjaš, so na Ministrstvu obdolžili tebe za lebdilni za�ar, ki ga je bil v resnici kriv..." "... Trapets," je zagodrnjal Harry; ta krivica ga je še vedno peklila. "Se pravi, da te Ministrstvo ne bo odkrilo, �e si nedoleten in �araš na domu kakega odraslega �arovnika ali �arovnice?" "Vsekakor ne bodo znali povedati, kdo je �aral," je rekel Dumbledore in se rahlo nasmehnil silnemu ogor�enju na Harryjevem obrazu. "Zanašajo se, da bodo že starši

zlepa ali zgrda poskrbeli, da bo njihov zarod ubogljiv, dokler je pod njihovo streho." "Ampak to je bedarija," je kar planil Harry. "Poglejte, kaj se je zgodilo tukaj, poglejte, kaj se je zgodilo z Morfinom!" "Se strinjam," je rekel Dumbledore. "Kakršenkoli že je bil Morfin, tega si pa� ni zaslužil, da bi u�akal takšno smrt, okrivljen umorov, ki jih ni zagrešil. A pozno postaja in rad bi, da si pred slovesom pogledaš še en spomin..." Iz notranjega žepa je vzel še eno kristalno fiolo in Harry je nemudoma utihnil, kajti spomnil se je, da jo je Dumbledore omenil kot najpomembnejšo izmed vseh, ki jih je zbral doslej. Harry je opazil, da se vsebina nekako upira izlitju v mislito, kot da bi se bila rahlo sprijela - mar se lahko spomin postara in spridi? "Tole ne bo dolgo trajalo," je rekel Dumbledore, ko je naposled le izpraznil fiolo. "Nazaj bova, še preden se boš zavedel. Še enkrat torej smuk v mislito..." In Harry je spet omahnil skozi srebrno gladino, le da je tokrat v hipu prepoznal moža, pred katerim je pristal. Bil je to precej mlajši - Comodus Horatius Toastwamp. Harry ga je bil tako vajen plešastega, da ga je pogled na Toastwampa z gostimi, sijajnimi lasmi slamnate barve kar nekako vznemiril; zdelo se je, kot da bi imel s slamo krito glavo, �eravno je imel vrh temena tudi že za guld veliko liso sijajne pleše. Njegovi brki, ne tako mogo�ni kot v sedanjem �asu, so bili rde�kasto rumeni. Ni bil tako zelo tolst, kakor ga je sicer poznal Harry, �eprav so se zlati gumbi na bogato izvezenem telovniku že kar napenjali. Nožice so mu po�ivale na žametni blazini in bil je lepo zleknjen vznak v udobnem krilnem naslanja�u, z eno roko je držal kozar�ek vina, druga pa mu je brskala po šatulji s osladkorjenim ananasom. Harry se je, medtem ko se je ob njem prikazal Dumbledore, ozrl naokrog in videl, da stojita v Toastwampovem kabinetu. Okrog Toastwampa je sedelo pol ducata fantov, vsi na trših in nižjih sedežih od njegovega naslanja�a, vsi stari okrog šestnajst let. Harry je nemudoma prepoznal Neelstina. Njegov obraz je bil najbolj prikupen in videti je bil med vsemi fanti najbolj sproš�en. Desnica mu je nemarno ležala na naslonilu njegovega stola; Harry se je zdrznil, ko je na njej opazil Marvolov zlato-�rni prstan - se pravi, da je že umoril o�eta! "Gospod, ali je res, da pojde gospa profesor Vedremuessli v pokoj?" je vprašal Neelstin. "Mark, Mark, tudi �e bi vedel, vam ne bi mogel povedati," je rekel Toastwamp in karajo�e požugal proti Neelstinu z osladkorjenim kazalcem, pri �emer je vtis resda rahlo pokvaril s pomežikom. "Moram pa re�i, da me prav zanima, odkod dobivate vse te informacije, fant; bolje ste pou�eni kot pa polovica zbornice, prav res da." Neelstin se je nasmehnil; drugi fantje so se zasmejali in mu metali ob�udujo�e poglede. "Presneto, vi, ki imate ta skrivnostni dar, da vam je znano, kar vam ne bi smelo biti, in ki se znate skrbno prilizovati ljudem, ki kaj pomenijo - mimogrede, hvala za ananas, popolnoma prav ste imeli, res mi je najljubši..." Medtem ko se je nekaj fantov zahihitalo, se je zgodilo nekaj prav �udnega. Ves prostor je na lepem zapolnila gosta bela megla, tako da Harry ni videl ni�esar razen obraza Dumbledora, ki je stal tik ob njem. Takrat se je skozi meglo razlegel Toastwampov glas, nenaravno glasen: "... boste zabredli na kriva pota, fant moj, kar zapišite si to za uho."

Megla se je zjasnila prav tako nenadoma, kakor se je pojavila, pa vendar je ni nih�e kakorkoli omenil, pa tudi ni bilo videti, da bi se komu to, kar se je pravkar zgodilo, zdelo kakorkoli nenavadno. Harry, ki ni vedel, kaj naj si misli, se je oziral, medtem ko je manjša zlata ura na Toastwampovi pisalni mizi za�ela odbijati enajsto. "Sveta pomagavka, pa menda ni že tako pozno?" je rekel Toastwamp. "Raje se spravite, fantje, ali pa bomo vsi skupaj nasrkali. L'Ohol, jutri ho�em vaš esej, ali pa sledi pripor. Isto velja tudi za vas, Avery." Izvlekel se je iz naslanja�a in odnesel prazni kozarec k mizi, medtem ko so fantje v vrsti odhajali ven. Neelstin pa se je vendarle še pomujal. Harry je videl, da nalaš� ostaja zadaj - da želi ostati na samem s Toastwampom. "Kar podvizajte se, Mark," je rekel Toastwamp, ko se je ozrl in odkril, da je še notri. "Saj ne želite, da bi vas v �asu prepovedi zalotili zunaj postelje, pa še dijaški prefekt ste..." "Gospod, nekaj sem vas hotel vprašati..." "No pa vprašajte, fant moj, kar vprašajte..." "Gospod, zanima me, ali vam je znano kaj o... o horkrucih?" In potem se je zgodilo še enkrat: sobo je zapolnila gosta megla, tako da Harry sploh ni videl Toastwampa ali Neelstina; samo Dumbledora, ki se je spokojno smehljal ob njem. Spet se je enako kot poprej razlegel Toastwampov glas. "O kakih horkrucih ne vem ni�, in tudi �e bi vedel, vam ne bi povedal! Zdaj se pa pri pri�i poberite, in glejte, da vas ne zasa�im, da bi jih še kdaj omenili!" "No, to je torej to," je spokojno rekel Dumbledore ob Harryju. "�as je, da greva." Harryjeva stopala so se odlepila od tal in nekaj sekund zatem je priletel spet na preprogo pred Dumbledorovo pisalno mizo. "A to je vse?" je kar naravnost vprašal Harry. Dumbledore je bil ta spomin napovedal kot najpomembnejši sploh, in Harry ni videl, po �em naj bi bil tako pomemben. Resda je bila megla �udna, enako tudi dejstvo, da je po vsem videzu nih�e niti zaznal ni, a �e je to odštel, ni bilo videti, da bi se bilo zgodilo še kaj - razen da je Neelstin zastavil vprašanje, ne da bi nanj prejel odgovor. "Kot si nemara opazil," je rekel Dumbledore, ko je spet sedal za svojo mizo, "je ta spomin prirejen." "Prirejen?" je ponovil Harry in se še sam usedel. "Vsekakor," je rekel Dumbledore. "Profesor Toastwamp je predelal svoje reminiscence." "Ampak zakaj da bi storil kaj takega?" "Po mojem zato, ker ga je bilo tako sram tistega, �esar se je spominjal," je rekel Dumbledore. "Spomin je poskusil predelati tako, da bi njega samega prikazoval v boljši lu�i, s tem da je izrezal dele, glede katerih si ne želi, da bi jih jaz videl. Re� je, kakor si gotovo opazil, opravljena zelo nespretno, in to je še toliko boljše, kajti kaže nama, da je zaresni spomin še vedno tam, skrit pod spremembami. In tako ti bom zdaj prvikrat dal doma�o nalogo, Harry. Ta naloga je, da pregovoriš profesorja Toastwampa, naj pride na plan z dejanskim spominom, ki bo brez dvoma kar najbolj bistven drobec mozaika, ki ga skušava uzreti." Harry je strmel vanj. "Ampak, gospod," je rekel z glasom, ki naj bi bil �imbolj spoštljiv, "zagotovo me ne potrebujete za kaj takega - uporabite lahko �itljivijo ali pa reserum..." "Kot izredno sposoben �arovnik bo profesor Toastwamp pri�akoval oboje," je rekel

Dumbledore. "V bramboviji je veliko bolj izveden od ubogega Morfina Gaunarja, in ni� me ne bi presenetilo, �e bi se izkazalo, da nosi protisredstvo za reserum že vse od takrat, ko sem ga prisilil, da mi je izro�il ta spominski sprenevedek. Ne, po mojem bi bilo neumno, �e bi skušala resnico izviti profesorju Toastwampu na silo; kajti to utegne prinesti ve� škode kot koristi - ne želim si, da mi jo pocedi z Bradavi�arke. Vendar pa ima mož tako kot vsi mi svoje slabosti, in verjamem, da si prav ti tisti, ki bi lahko prebil njegove obrambe. Kar se da pomembno je, da si zagotoviva dejanski spomin, Harry... kako pomembno, pa bova vedela šele tedaj, ko bova pravi spomin tudi videla. Vso sre�o torej... in lahko no�." Harry, ki ga je nenadna odslovitev rahlo presenetila, je brž vstal. "Lahko no�, gospod." Medtem ko je zapiral vrata kabineta, je razlo�no slišal Phineasa Tezacka, kako pravi: "Ne vidim, zakaj da bi ta fant to lahko opravil bolje od tebe, Dumbledore." "Tega od tebe tudi ne pri�akujem, Phineas," je odvrnil Dumbledore, Fawkes pa je dal od sebe še en globok, milozvo�en vzkrik. Osemnajsto poglavje Vse naj�udnejše za rojstni dan! Naslednji dan je Harry Ronu in Hermioni zaupal, kakšno nalogo mu je zadal Dumbledore - govoril je z vsakim posebej, kajti Hermiona še vedno ni hotela ostajati v Ronovi navzo�nosti dlje kot toliko, da mu je lahko namenila prezirljiv pogled. Ronu se je zdelo, da Harry s Toastwampom sploh ne bo imel težav. "Rad te ima," je rekel med zajtrkom, lahkotno mahaje z ocvrtimi jajci na vilicah. "On ti že ne bo rekel ne. Svojemu malemu zvarkarskemu princu že ne. Danes po pouku ostani notri in mu samo reci." Hermiona pa je bila mra�nejših pogledov. "Gotovo je odlo�en, da bo prikril, kaj se je res zgodilo, �e pa tega ni mogel spraviti iz njega niti Dumbledore," je rekla s tihim glasom, ko sta v odmoru stala na zapuš�enem, zasneženem dvoriš�u... "Horkruci... Horkruci... še nikoli slišala..." "A tako?" Bil je razo�aran; upal je bil, da bi mu Hermiona morda lahko postregla s kakim klju�em, ki bi odprl to besedo. "Gotovo gre za res zahtevno temno magijo, zakaj bi se sicer Mrlakenstein zanimal zanje? Po mojem boš težko kaj zvedel, Harry, Toastwampa se boš moral lotiti kar se da previdno, si zamisliti strategijo..." "Ron misli, da naj samo popoldne po zvarkih po�akam v u�ilnici..." "No, ja, �e pa Vonvon�ek tako misli, potem pa le daj," je pri pri�i vzkipela. "Saj kdaj pa se je Vonvon�ek-Bonbon�ek sploh že kaj zmotil?" "Hermiona, a res ne moreš...?" "Ne!" je jezno rekla in odvihrala pro�, da je Harry ostal sam in do gležnjev v snegu. Ure �arobnih napojev so bile te dni že same po sebi neprijetne, kajti Harry, Ron in Hermiona so si še vedno delili mizo. Hermiona je tega dne preselila svoj kotli� na drugo

stran, tako da je bila blizu Ernieja, in se ni menila ne za Harryja ne za Rona. "Kaj si ji pa ti naredil?" je Ron zamrmral Harryju, medtem ko je gledal njen naprdnjeni profil. A še preden je utegnil Harry kaj odgovoriti, je Toastwamp s katedra poterjal tišino. "Umirite se, umirite se, prosim! Le brž, danes moramo predelati precej snovi! Golpalottov tretji zakon... kdo mi zna povedati...? Kdo drug kot gospodi�na Grangerjeva, jasno!" Hermiona je z najve�jo naglico zdrdrala: "Po Golpalottovem tretjem zakonu je protistrup za poljubno mešanico strupov enak presežku seštevka protistrupov za vsako izmed sestavin sestavljenega strupa posebej." "Natanko tako!" je zažarel Toastwamp. "Deset to�k za Gryfondom! No, in �e naj verjamemo Golpalottovemu tretjemu zakonu..." Harry se je odlo�il, da bo Toastwampu na besedo verjel, da Golpalottov tretji zakon drži, kajti razumel ni prav ni�. Kazalo je, da tudi nih�e drug razen Hermione ne more slediti tistemu, kar je govoril Toastwamp. "... kar seveda pomeni, da naš primarni cilj ob predpostavki, da se nam je s Scarpinovim razkrivorekom posre�ilo ustrezno identificirati sestavine zvarka, ne bo razmeroma preprosto odbiranje protiu�inkovin zadevnim sestavinam kot takšnim in po sebi, marve� najti dodatno komponento, ki bo v malodane alkimijskem procesu te nezdružljive prvine transformirala..." Ron je z napol odprtimi usti sedel poleg Harryja in razmišljeno �e�kal po novi kopiji Zvarkarstva za višjo stopnjo. Spet in spet se mu je zgodilo, da je pozabil, da se ne more ve� zanašati na Hermiono, �eš da ga bo izvlekla, kadar ne bo ve� razumel, za kaj gre. "... in tako," je kon�al Toastwamp, "želim, da vsak od vas pride po eno od fiol na moji mizi. Še pred koncem ure morate ustvariti protistrup strupu, ki ga vsebuje vaša fiola. Vso sre�o, in ne pozabite na zaš�itne rokavice!" Preden se je razred zavedel, da je �as, da se zganejo, je Hermiona že zapustila svoj stol in je bila na pol poti do Toastwampovega katedra, in ko so se Harry, Ron in Ernie vrnili k mizi, je že zvrnila vsebino svoje fiole v kotli� in je netila pod njim ogenj. "Škoda, da ti Princ pri temle ne bo v ne vem kakšno pomo�, Harry," je vedro rekla, ko se je zravnala. "Tokrat boš moral razumeti na�ela, za katera gre. Ne bo ne bližnjic ne goljufanja!" Harry je nejevoljen odmašil strup, ki ga je pobral s Toastwampove mize - bil je kri�e�e rožnate barve - ga izlil v svoj kotli� in podkuril. Niti najmanj se mu ni sanjalo, kaj naj bi storil zdaj. Pogledal je Rona, ki je stal tam kot kak beb�ek, kajti dotlej je oponašal vse, kar je delal Harry. "Si prepri�an, da ni kakega namiga v Princu?" mu je zamrmral Ron. Harry je izvlekel svoj zvesti primerek Zvarkarstva za višjo stopnjo in polistal do poglavja o protistrupih. Tam je bil Golpalottov tretji zakon, naveden od besede do besede tako, kakor ga je zrecitirala Hermiona, a brez kakršnekoli opombice izpod Prin�evega peresa, ki bi razsvetljevala, kaj naj bi pomenil. O�itno tudi Princ tako kot Hermiona ni imel težav z umevanjem zakona. "Ni�," je �emerno rekel Harry. Hermiona je navdušeno krilila z rokami nad svojim kotli�em. Žal nista mogla posnemati zareka, ki ga je izvajala, kajti zdaj je bila že tako dobra v nebesednem zaklinjanju, da ji ni bilo treba niti �rhniti. Ker je Ernie Macmillan nad svojim kotli�em

mrmral: "Specialis revelio!" in ker se je to slišalo impresivno, sta ga Harry in Ron brž posnemala. Harry se je po pi�lih petih minutah že zavedel, da se njegov sloves najboljšega zvarkarja v razredu sesuva kot hišica iz kart. Toastwamp je bil, ko je prvikrat obhodil temnico, z upanjem pokukal v njegov kotli�ek in se pripravil, da bo tako kot ponavadi radostno vzkliknil, namesto tega pa je naglo in v kašlju odmaknil glavo, kajti vonj po gnilih jajcih je bil zanj preve�. Hermionin obraz ne bi bil mogel izražati ve�je samovše�nosti - na živce ji je že ves �as šlo, da jo pri zvarkih nekdo prav vsako uro prekosi. Sestavine svojega strupa, ki jih je kdove kako dobila narazen, je zdaj prelivala v deset razli�nih kristalnih fiol. Harry se je predvsem zato, da mu ne bi bilo treba gledati tega draže�ega prizora, nagnil nad knjigo Polkrvnega Princa in z nepotrebno ihto polistal nekaj strani. In tam, na�e�kano �ez dolgi seznam protistrupov, je pisalo: Zatla�i jim v grlo bezoar! Za hip je strmel v te besede. Kaj ni neko� davno že slišal za bezoar? Kaj jih ni Raws omenil pri prvi uri �arobnih napojev sploh? "Kamen, ki ga najdemo v kozjem želodcu in te obrani pred ve�ino strupov." To ni bil odgovor na Golpalottov problem, in �e bi jih še vedno u�il Raws, si Harry ne bi drznil storiti tega, ampak trenutek je terjal obupne ukrepe. Pohitel je proti hrambni kredenci in pobrskal po njeni notranjosti, odrival vstran samorogove rogove in spreplete posušenih zeli, dokler ni �isto zadaj našel škatlice iz lepenke, na kateri je bila na�e�kana beseda "Bezoarji". Odprl jo je, ravno ko je Toastwamp zaklical: "Pozor, samo še dve minuti!" Notri je bilo pol ducata zguban�enih rjavih predmetov, ki so bili bolj podobni posušenim ledvicam kot pa pravim kamnom. Pograbil je enega, odložil škatlico spet v kredenco in odhitel nazaj h kotli�u. "�as je... potekel!" je vedro zaklical Toastwamp. "No, da vidimo, kako ste se odrezali! Blaise... kaj imate zame?" Po�asi je šel po sobi in si ogledoval razli�na protizdravila. Naloge ni opravil do konca nobeden, �eprav je Hermiona skušala na hitro spraviti v svojo stekleni�ko še nekaj sestavin, preden bi prišel Toastwamp. Ron je bil povsem obupal in si je prizadeval samo še, da ne bi vdihaval gnilih hlapin, ki so se dvigale iz njegovega kotli�a. Harry je stal tam in �akal z bezoarjem, ki ga je stiskal v rahlo potni dlani. Do njihove mize je prišel Toastwamp nazadnje. Povohljal je Erniejev zvarek in s spa�enim obrazom stopil naprej proti Ronu. Nad njegovim kotli�em se ni zadržal - hitro se je odmaknil, pa se mu je vseeno že rahlo vzdignilo. "Pa vi, Harry," je rekel. "Kaj mi imate pokazati?" Harry je iztegnil roko z bezoarjem na dlani. Toastwamp je dolgih deset sekund gledal v kamen. Harryju se je že zazdelo, da ga bo nahrulil. A Toastwamp je vrgel glavo vznak in se na ves glas zakrohotal. "Fant, vi si pa upate!" je zagrmel, vzel bezoar in ga podržal v zraku, tako da ga je lahko videl ves razred. "Res ste prav takšni kot vaša mati... no, ne morem vam oporekati, �eš da nimate prav... bezoar bi prav gotovo deloval kot protistrup za vse te zvarke!" Hermionin preznojeni obraz s sajami na nosu je postal malodane zelen. Njen napol dokon�ani protistrup, sestavljen iz dvainpetdesetih sestavin, vštevši šop njenih las, je lenobno brbotal za hrbtom Toastwampa, ki ni imel o�i za nikogar razen za Harryja. "In bezoarja si se domislil �isto sam, kaj, Harry?" je vprašala skozi stisnjene zobe.

"To vam je duh individualizma, ki ga potrebuje pravi zvarkar!" je zadovoljno rekel Toastwamp, preden je Harry utegnil kaj re�i v odgovor. "Prav takšen kot njegova mati - ona je premogla enako intuitivno umevanje �arobnih napojev, ni dvoma, da ima to po Lily... seveda, Harry, drži, �e imate pri roki bezoar, bo ta seveda vsemu kos... ker pa bezoarji vendarle ne delujejo na prav vsako re� in so dokaj redki, se še vedno spla�a vedeti, kako namešati protizvarek..." Edini v u�ilnici, ki je gledal še bolj jezno od Hermione, je bil Malfoy. Harry je z zadovoljstvom opazil, da se je ta polil z ne�im, kar je bilo po videzu kot ma�je kozlanje. A še preden je kateri od njiju lahko izrazil svoj bes spri�o tega, da je Harry pustil razred za sabo, ne da bi s prstom mignil, je odzvonilo. "�as, da pospravite!" je rekel Toastwamp. "In še deset dodatnih to�k za Gryfondom - za korajžnost!" Še vedno se je hahljal, ko je odracal nazaj h katedru v ospredju temnice. Harry se je pomujal in si vzel pretirano veliko �asa, da spravi svojo torbo v red. Ne Ron ne Hermiona mu nista ob odhodu zaželela sre�e - na pogled sta bila dokaj nejevoljna. Nazadnje sta v sobi ostala edino Harry in Toastwamp. "Nikar se ne obirajte, Harry, boste zamudili k naslednji uri," je prijazno rekel Toastwamp, medtem ko je s tleskom zapiral zlate zaponke na aktovki iz zmajske kože. "Gospod," je rekel Harry, ki se ni mogel ubraniti misli, da je ob tem sam podoben Mrlakensteinu, "nekaj sem vas hotel vprašati." "No pa vprašajte, fant moj, kar vprašajte..." "Gospod, zanima me, ali vam je kaj znano o... o horkrucih?" Toastwamp je odrevenel. Obli obraz kakor da bi mu bil zlezel vase. Obliznil si je ustnice in hripavo rekel: "Kaj pravite?" "Vprašal sem, ali vam je kaj znanega o horkrucih, gospod. A veste..." "To vas je naš�uval Dumbledore," je zašepetal Toastwamp. Glas se mu je povsem spremenil. Ni� ve� ni bil prisr�en, ampak pretresen, zgrožen. Pobrskal je po prsnem žepku in izvlekel robec, da si je otrl znojno �elo. "Dumbledore vam je pokazal moj - moj spomin," je rekel Toastwamp. "No? A ni res?" "Res je," je rekel Harry, ki se je v hipu odlo�il, da bo najboljše, �e se ne bo lagal. "Ja, seveda," je po tihem rekel Toastwamp, ki si je še zmerom pikljal bledi obraz. "Seveda... no, �e ste videli ta spomin, Harry, potem veste tudi, da ne vem ni�esar - ni�esar..." s silo je ponovil to besedico "o nobenih horkrucih." Pograbil je aktovko iz zmajske kože, si zatla�il robec nazaj v žep in odkorakal k stolpnim vratom. "Gospod," je obupano rekel Harry, "pomislil sem samo, da je tega spomina mogo�e še kakšen drobec..." "A ja?" je rekel Toastwamp. "No, pa ste narobe pomislili, da veste! Narobe!" Zadnjo besedo je zatulil, potem pa, še preden je Harry utegnil še kaj re�i, zaloputnil za sabo stolpna vrata. Ne Ron ne Hermiona nista pokazala kakega so�utja, ko jima je poro�al o tem nesre�nem pogovoru. Hermiono je še vedno kuhalo spri�o tega, kako je Harry požel lovorike, ne da bi bil res kaj naredil. Ron pa mu je zameril, ker ni še njemu smuknil bezoarja v roko. "Zelo neumno bi zgledalo, �e bi to naredila oba!" je razdraženo rekel Harry.

"Poglej, moral sem ga poskusiti malo zmeh�ati, preden ga vprašam kaj o Mrlakensteinu, a ne da? Oh, daj no, zrihtaj se že enkrat!" je dodal ves iz sebe, ko se je Ron zdrznil ob omembi tega imena. Naslednjih nekaj dni je, besen zaradi lastnega neuspeha, pa tudi zaradi Rona in Hermione, tuhtal, kako naj se loti Toastwampa. Sklenil je, da ga bo za zdaj pustil v veri, da je na horkruce pozabil; zagotovo bo najboljše, da ga zaziba v lažno ob�utje varnosti, preden udari vnovi�. Ker ga ni ni� ve� spraševal, se je zvarkar do njega spet za�el vesti z obi�ajno naklonjenostjo in kazalo je, da si je pogovor pregnal iz misli. Harry je �akal, da ga povabi na katero svojih ve�ernih zabavic. Odlo�en je bil, da tokrat sprejme, pa �etudi bi moral zaradi tega prestaviti trening quidditcha. Žal pa vabila ni in ni bilo. Preveril je pri Hermioni in Ginny: tudi onidve nista prejeli nobenega, in kolikor sta vedeli, je enako veljalo tudi za vse druge. Harry si ni mogel kaj, da se ne bi vprašal, ali to ne pomeni morda, da Toastwamp sploh ni tako pozabljiv, kakor se kaže, ampak da kratko malo no�e dati Harryju nove priložnosti, da bi ga zasliševal. Medtem je Hermiono prvi� v življenju pustila na cedilu - šolska knjižnica. Bila je tako zgrožena, da je pozabila celo na svojo nejevoljo nad Harryjem zaradi trika z bezoarjem. "Niti ene same razlage nisem našla o tem, kaj naj bi po�eli ti horkruci!" mu je povedala. "Niti ene ne! Pregledala sem ves zaprti oddelek, a celo v najstrašnejših knjigah, v katerih ti sicer povejo, kako skuhati kar najbolj nagravžne zvarke, ni ni�esar! Edinole tole sem odkrila, v uvodu k Ta narbul žlehtnim bukuvcam - poslušajta 'od horkruca al horkruksa, ta narbol �erne usih tacih znajdb, v teh bukvah šprahal se ne bode...' Ho�em re�i - zakaj ga pa potem sploh omenjajo?" je rekla nestrpno in s tleskom zaprla staro bukvico, da je pošastno zajavkala. "Zapri že no," je bevsnila nanjo Hermiona in jo zatla�ila nazaj v torbo. Ko je prišel februar, se je sneg okrog šole stalil in zamenjala ga je mrzla, žalobna mokrota. Purpurno-sivi oblaki so viseli nizko nad gradom in od nenehnega ledenega dežja so bile trate spolzke in blatne. Posledica je bila, da so prvo uro te�aja v udejanjanju, organiziranega v soboto dopoldne, tako da ne bi trpel siceršnji pouk, imeli kar v Veliki dvorani namesto v parku. Ko sta Harry in Hermiona prišla v dvorano (Ron je prišel dol z Lavender), sta odkrila, da so mize izginile. Dež je bi�al visoka okna in za�arani strop se je tema�no burkal nad njimi, ko so se zbrali pred predstojniki domov, profesoricama �McHudurro in Ochrowtovo ter profesorjema Rawsom in Colibrijem, poleg pa je stal še maj�ken �arodej, v katerem je Harry prepoznal inštruktorja v udejanjanju z Ministrstva. Bil je �udno brezbarven, s presojnimi trepalnicami, štrenastimi lasmi in nesnovnim videzom - kakor da ga lahko odpihne prvi vetrc. Harry se je spraševal, ali je nenehno izdejanjanje in udejanjanje obrabilo njegovo substanco ali pa je tako krhka postava najbolj primerna, �e se želiš razbliniti. "Dobro jutro," je rekel �arovnik z Ministrstva, ko so prispeli vsi dijaki in so predstojniki domov poterjali tišino. "Ime mi je Tutya Pretchkow in naslednjih dvanajst tednov bom vaš od Ministrstva pooblaš�eni inštruktor za udejanjanje. Upam, da vas bom znal v tem �asu pripraviti za udejanjanje..." "Malfoy, dajte mir in bodite pozorni!" je bevsnila profesorica �McHudurra. Vsi so se ozrli. Malfoy je zabarval do temno rožnate. Prav besno je gledal, ko je

stopil pro� od Crabba, s katerim se je, kot je kazalo, glede kdove �esa šepetaje prerekal. Harry je hitro pogledal proti Rawsu, ki je bil tudi videti nejevoljen, �eprav je Harry mo�no sumil, da vzrok ni toliko Malfoyeva neotesanost kot pa dejstvo, da je �McHudurra pokarala gojenca iz njegovega doma. "... ko boste mnogi med vami že pripravljeni za to, da greste delat izpit," je nadaljeval Pretchkow, kakor da sploh ni bilo motnje. "Kakor morda že veste, se je znotraj Bradavi�arke ponavadi nemogo�e bodisi udejaniti bodisi izdejaniti. Ravnatelj je zgolj znotraj Velike dvorane ta za�ar za eno uro preklical, tako da se boste lahko urili. Naj poudarim, da se ne boste mogli udejaniti zunaj sten te dvorane, tako da ne bi bilo pametno poskušati. Zdaj bi pa rad, da se vsi postavite tako, da boste imeli pred seboj po poldrugi meter prostora." Nastalo je veliko prerivanje in vrvenje, ko so se dijaki razlezli, se medsebojno zaletavali in podili drug drugega s prostora pred seboj. Predstojniki so se pomikali med njimi, jih usmerjali in delali konec prepirom. "Harry, kam pa greš?" je vprašala Hermiona. Pa ji ni ni� odgovoril; hitro je šel skozi gne�o, mimo kraja, kjer se je profesor Colibri cvile�e trudil, da bi razporedil nekaj drznvraanov, ki so vsi rinili v ospredje, mimo profesorice Ochrowtove, ki je seganjala v ravno vrsto pihpufce, dokler se mu ni, potem ko se je splazil za hrbtom Ernieja Macmillana, posre�ilo postaviti se vsem za hrbet, tako da je bil prav za Malfoyem. Ta je bil izkoristil vsesplošni vrvež za to, da se je spet posvetil prerekanju s Crabbom, ki je puntarskega videza stal poldrugi meter vstran od njega. "Ne vem, kako dolgo še - a prav?" mu je siknil Malfoy, ki se ni zavedal, da stoji Harry tik za njim. "Traja pa� dlje, kot sem pa mislil, da bo." Crabbe je odprl usta, ampak Malfoy je skušal uganiti, kaj bo rekel. "Lej, Crabbe, kaj delam, naj te prav ni� ne briga - z Goylom samo delajta, kakor vama re�em, in lepo stražita naprej!" "Jaz prijateljem povem, kaj imam v na�rtu, �e želim, da bi bili na straži zame," je rekel Harry ravno dovolj na glas, da ga je Malfoy slišal. Malfoy se je zasukal na mestu in roka mu je poletela k palici, a prav v tistem trenutku so predstojniki domov zaklicali: "Mir!" in spet se je razlezla tišina. Malfoy se je po�asi obrnil spet naprej. "Hvala lepa," je rekel Pretchkow. "Zdaj pa..." Pomahal je s palico. Na tleh pred vsakim dijakom so se v hipu prikazali starinski leseni obro�i. "Udejanjanje je pravzaprav skok z doskokom, se pravi nekakšen hop-cop, in tako si lahko pri izvedbi pomagamo s kratico COP!" je rekel Pretchkow. "Pomenila nam bo: Ciljnost, Osredoto�enost in Premišljenost. Prvi korak: opredelite v mislih zaželeni cilj," je rekel Pretchkow. "V temle primeru je to pa� notranjost obro�a pred vami. �vrsto se ga v mislih oprimite, prosim." Vsi so na skrivaj pogledali okrog sebe, da bi videli, ali vsi drugi gledajo v svoje obro�e, potem pa so brž naredili, kakor jim je bilo re�eno. Harry je strmel v krožec prašnega poda, ki ga je obdajal njegov obro�, in si na vse kriplje prizadeval, da ne bi mislil na ni� drugega. To se je izkazalo kot nemogo�e, kajti ni mogel nehati razmišljati o tem, kaj po�enja Malfoy, da potrebuje stražo. "Drugi korak," je rekel Pretchkow, "osredoto�ite se na to, da boste zasedli prostor,

ki ga vizualizirate! Vaša želja, da bi se znašli tam, naj iz duha preide v vsak del�ek vašega telesa!" Harry je kradoma vrgel okrog sebe pogled. Malo bolj na levi je Ernie Macmillan tako prizadevno strmel v svoj obro�, da je bil v obraz že kar rožnat; videti je bilo, kakor da bi se napenjal, da bi izlegel jajce v velikosti lokla. Harry se je ugriznil v ustnico, da se ne bi zasmejal, in se s pogledom brž vrnil v svoj kolobar. "Tretji korak," je zaklical Pretchkow, "to pa samo, ko dam komando... zasukajte se na mestu, sondirajte svojo pot v ni�nost, premikajte se premišljeno! Na mojo komando, gremo... ena..." Harry se je spet ozrl; mnogi so kazali nedvomen strah spri�o tega, ker naj bi se že kar udejanili. "... dve..." Poskusil je osredoto�iti svoje misli na kolobar; pozabil je že bil, kaj naj bi pomenil tisti P na koncu COP-a. "... tri!" Zavrtel se je na mestu, izgubil ravnotežje in se skoraj prevrnil. Ni bil edini. Vsa dvorana se je na lepem opotekala; Neville je ležal vznak; Ernie Macmillan je po drugi strani izvedel nekakšno pirueto, ki ga je v skoku vrgla znotraj obro�a, tako da je bil za hip ves navdušen, dokler ni zagledal Deana Thomasa, ki se mu je na glas krohotal. "Ni� za to, ni� za to," je suho rekel Pretchkow, ki o�itno ni pri�akoval ni� boljšega. "Poravnajte vsak svoj obro�, prosim, pa spet nazaj na izhodiš�na mesta..." Drugi poskus ni bil ni� boljši od prvega. Tretji je bil prav tako zani�. Vse do �etrtega poskusa se ni zgodilo ni� razburljivega. Tedaj se je razlegel strašen vrisk bole�ine in vsi so se preplašeni ozrli in zagledali Susan Bonesovo iz Pihpuffa, ki je kolebala znotraj svojega obro�a, njena leva noga pa je še zmeraj stala poldrugi meter pro�, od koder je za�ela. Predstojnika in predstojnici so se zgrnili okrog nje; silovito je po�ilo in pokadil se je purpuren dim. Ko se je razkadil, se je prikazala hlipajo�a Susan, zedinjena s svojo nogo, vendar o�itno pani�na. "Do razkosnjenja oziroma odcepitve naklju�nih delov telesa," je brezizrazno rekel Tutya Pretchkow, "pride, kadar je misel premalo osredoto�ena. Ves �as se morate osredoto�ati na svoj cilj, in preiti tja brez naglice, zato pa s premisljenostjo... takole." Stopil je naprej, se razkriljenih rok elegantno zasukal na petah in izginil v vrtincu halje, prikazal pa se je na zadnjem koncu dvorane. "Pomnite COP," je rekel, "in poskusite znova... ena - dve - tri..." Ampak uro zatem je bilo Susanino razkosnjenje še vedno najbolj zanimiva re�, ki se je sploh zgodila. Pretchkowu se ni videlo, da bi ga to kaj oplašilo. Zapel si je ogrinjalo pod brado in rekel samo še: "Torej se vidimo naslednjo soboto, in ne pozabite: ciljnost, osredoto�enost, premišljenost." Po teh besedah je z zamahom palice razginil obro�e, potem pa odkorakal iz dvorane v spremstvu profesorice �McHudurre. Pri pri�i se je vzdignil klepet in vsi so se za�eli pomikati proti Vhodni dvorani. "Kako ti je šlo?" je vprašal Ron, ki je prihitel proti Harryju. "Meni se zdi, da sem pri zadnjem poskusu nekaj za�util nekakšne mravljince v stopalu." "Imaš pa že premajhne teniske, Vonvon�ek," je rekel glas za njima in mimo je s samozadovoljnim nasmeškom na obrazu odstopicala Hermiona.

"Jaz nisem �util pa ni�," je rekel Harry, ne da bi se zmenil za vmesno pripombo. "Ampak zdajle mi je �isto vseeno..." "Kaj ho�eš re�i s tem, da ti je vseeno... a se no�eš nau�iti udejanjanja?" je nejeverno vprašal Ron. "Ne, ni mi kakšna fora, res ne. Raje letam," je rekel Harry in se ozrl �ez rame po Malfoyu. Ko sta prišla v Vhodno dvorano, je pospešil korak. "Ej, pohiti no malo, nekaj moram narediti..." Zbegani Ron mu je v teku sledil v gryfondomski stolp. Za�asno ju je zadržal Zhoprnack, ki je zastavil vrata v �etrtem nadstropju in ni puš�al mimo nikogar, ki si ni zažgal hla�nega sedala, ampak Harry in Ron sta se samo obrnila in jo ubrala naprej po eni svojih zvestih bližnjic. Pet minutk zatem sta se že skobacala skozi portretno luknjo. "No, a mi boš kon�no povedal, kaj po�neva, a?" je vprašal rahlo zasopli Ron. "Sem gor," je rekel Harry in šel kot prvi �ez skupno sobo in skozi vrata naprej na fantovsko stopniš�e. Njuna spalnica je bila, tako kot se je nadejal, prazna. S sunkom je odprl skrinjo in za�el brskati po njej, medtem ko je Ron nestrpno gledal. "Harry..." "Malfoy uporablja Crabba in Goyla, da mu držita stražo. Malo prej se je prerekal s Crabbom. Rad bi vedel... aha." Kon�no je našel preganjeni kvadrat po vsem videzu nepopisanega pergamenta. Zgladil ga je in potrkal po njem s konico svoje palice. "Sve�ano prisegam, da imam nekaj za bregom,"... oziroma vsaj Malfoy ima, je pristavil v mislih. Pri pri�i se je na pergamentu prikazala Ravbarjeva karta. Podrobno je prikazovala vsako izmed grajskih etaž. Po njih so se pomikale sem ter tja z napisi opremljene �rne pi�ice, ki so ozna�evale grajsko prebivalstvo. "Pomagaj mi poiskati Malfoya," je z nujo v glasu rekel Harry. Razgrnil je Ravbarjevo karto �ez svojo posteljo in z Ronom sta se nagnila nadnjo in iskala. "Tamle!" je rekel Ron nekako minuto zatem. "V spolzgadski skupni sobi je, poglej... z Garkinsonovo in Zabinijem in Crabbom in Goylom..." Harry je razo�aran pogledal, pa se skoraj hkrati že razživel. "No, zdaj ga bom držal na o�eh," je odlo�no rekel. "In tisti trenutek, ko bom videl, da se plazi ne vem kam, medtem ko mu Crabbe in Goyle zunaj držita stražo, se ogrnem z dobrim starim plaš�em nevidnosti in se odpravim pogledat, kaj ima za..." Obmolknil je, kajti v spalnico je v spremstvu krepkega zadaha po ožganem prišel Neville in za�el brskati po svojem kov�ku, da si poiš�e nove hla�e. Kljub odlo�enosti, da zasa�i Malfoya, pa Harry v naslednjih dveh tednih ni imel sre�e. �eprav se je zatekal k Ravbarjevi karti, kadar je le utegnil, tako da je v�asih med poukom delal nepotrebne izlete na straniš�e, samo da bi vrgel pogled nanjo, ni niti enkrat videl Malfoya, da bi bil kje, kjer bi bilo to sumljivo. Crabba in Goyla je resda spet in spet zalotil, ko sta se ve� kot obi�ajno potikala sem ter tja po gradu, ampak v teh trenutkih Malfoya ni bilo nikjer blizu in ga celo sploh ni mogel izslediti na Ravbarjevi karti. To je bilo prav skrivnostno. Harry je bil že pripravljen verjeti, da Malfoy dejansko zapuš�a obmo�je šole, vendar mu ni bilo jasno, kako bi mu to uspevalo zdaj, ko je v gradu veljalo toliko varnostnih ukrepov. Lahko je zgolj domneval, da se med stotinami �rnih pi�ic na

Ravbarjevi karti Malfoy nekako izmuzne njegovemu pogledu. Kar pa se ti�e tega, da so Malfoy, Crabbe in Goyle za�eli po vsem sode� laziti vsak po svojih poteh, se takšne re�i zgodijo, ko �lovek malo odraste - živi dokaz sta bila, kot je žalostno pomislil Harry, prav Ron in Hermiona. Februar se je primikal k marcu, ne da bi se bilo vreme spremenilo kaj na boljše, le da je bilo zdaj ne le mokro, ampak še vetrovno. Splošno ogor�enje je zavladalo, ko so se na oglasnih deskah vseh skupnih sob pojavila obvestila, �eš da je naslednji prosti izhod v Meryascoveeno odpovedan. Ron je besnel. "To bi bilo na moj rojstni dan!" je rekel. "Pa kako sem se veselil!" "Presene�enje pa ni ravno ne vem kakšno, a?" je rekel Harry. "Ne po tistem, kar je doletelo Katie." Ta se še vedno ni vrnila iz Sv. Munga. Povrhu so Preroske novice poro�ale o nadaljnjih izginih, med drugim tudi nekaterih dijakov in dijakinj. "Zdaj je vse, �esar se lahko še nadejam, to trapasto udejanjanje!" je godrnjal Ron. "Res super za rojstni dan..." Tri lekcije zatem je bilo udejanjanje še ravno tako težavno kot prvikrat, �eprav je bilo zdaj ve� takšnih, ki se jim je posre�ilo, da so se razkosnili. Vsi so se po�utili zelo zamorjeno in so gojili dokajšnjo zamero do Tutye Pretchkowa in njegovega COP-a. Kratica je bila tudi navdih za vsaj dva vzdevka, ki so mu ju namenili in ki nista bila med najbolj nevljudnimi - Copatar in Coprnjak-Zoprnjak. "Vse najboljše, Ron," je rekel Harry, ko sta ju prvega marca prebudila Seamus in Dean, ki sta se hrupno odpravljala k zajtrku. "Tu imaš darilo." Vrgel je zavoj Ronu na posteljo, kjer se je pridružil manjši kopici. Harry je domneval, da so jo dostavili hišni vilinci �ez no�. "Hura," je zaspano rekel Ron, in medtem ko je trgal papir, se je Harry spravil iz postelje, odprl svojo skrinjo in za�el brskati po njej, da bi našel Ravbarjevo karto - po vsakokratni uporabi jo je namre� skril. Izložil je bil pol skrinje, preden jo je našel skrito pod skupaj zvitim parom nogavic, v katerem je še vedno hranil stekleni�ko sre�enosnega zvarka, feliksirja. "Tako," je zamrmral in šel z Ravbarjevo karto spet nazaj v posteljo, jo tam rahlo potapljal in, da ga ne bi slišal Neville, ki je prav tedaj šel mimo postelje, pomrmral: "Sve�ano prisegam, da imam nekaj za bregom." "Super so, Harry!" je navdušeno rekel Ron in pomahal po zraku z novimi braniškimi rokavicami, ki mu jih je poklonil Harry. "Malenkost," je raztreseno rekel Harry, medtem ko je natan�no pregledoval spolzgadsko spalnico, da bi izsledil Malfoya. "Hej... mislim, da ga ni v postelji..." Ron ni ni� odgovoril; preve� je bil zaposlen z razvijanjem daril, med katerim je tu in tam zadovoljno vzkliknil. "To leto je pa res dober ulov!" je oznanil, ko je podržal kvišku težko zlato uro, ki je bila obrobljena s �udnimi znaki, namesto kazalcev pa je imela dve zvezdi premi�nici. "A vidiš, kaj sta mi dala mami in o�i? Strela jasna, po mojem bom naslednje leto še enkrat postal polnoleten..." "Super," je zamrmral Harry, ki je uri žrtvoval en sam pogled, preden se je še bolj zagledal v karto. Kje je Malfoy? Ni kazalo, da bi bil pri zajtrku za spolzgadjo mizo v Veliki dvorani... ni ga bilo nikjer blizu Rawsa, ki je sedel v svoji študijski sobi... ni ga bilo na nobenem izmed straniš� ali v bolnišni�nem krilu...

"A bi enega?" je izmomljal Ron, ko mu je pomolil škatlo s �okoladnimi kotli�ki. "Ne, hvala," je rekel Harry, ko je dvignil pogled. "Malfoya spet ni!" "Ni šans," je rekel Ron in si stla�il v usta še en kotli�ek, medtem ko je smuknil s postelje, da se oble�e. "Daj no, �e ne pohitiš, se boš moral udejanjati na prazen želodec... sicer bi pa tako utegnilo biti lažje..." Nekam zamišljeno je pogledal škatlo s �okoladnimi kotli�ki, potem pa skomignil in si postregel še s tretjim. Harry je s palico tapkal po Ravbarjevi karti in mrmral: "Vragolija opravljena," �eprav to ni bilo res, in se oblekel, medtem pa še naprej napenjal možgane. Zagotovo je obstajalo nekakšno pojasnilo za Malfoyeve ob�asne izgine, vendar si kratko malo ni mogel misliti, kakšno naj bi bilo. Najlažje bi bilo to odkriti, �e bi mu bil ves �as za petami, ampak ta zamisel je bila ne glede na plaš� nevidnosti neprakti�na, saj je imel pouk, pa treninge v quidditchu, pa doma�e naloge in udejanjanje - ni mogel ves dan zalezovati Malfoya, ne da bi kdo opazil, da manjka. "Si pripravljen?" je rekel Ronu. Bil je na pol poti proti vratom iz spalnice, ko se je zavedel, da se Ron še ni premaknil, ampak je naslonjen na posteljni stebri�, s �udno nezbranim izrazom v o�eh zazrt skoz okno, ki ga je pral dež. "Ron? Zajtrk!" "Nisem la�en." Harry se je zastrmel vanj. "Zazdelo se mi je, kakor da si rekel...?" "No prav, grem s tabo dol," je zavzdihnil Ron, "ampak jedel pa ne bom." Harry ga je sumni�avo preiskoval s pogledom. "Pravkar si pojedel pol škatle �okoladnih kotli�kov, a ne?" "Ni to," je spet zavzdihnil Ron. "Ti... ti ne bi razumel." "Se strinjam," je rekel Harry, kajti res ni vedel, kaj naj si misli, ko se je obrnil, da odpre vrata. "Harry!" je nenadoma rekel Ron. "Kaj?" "Ne zdržim ve�!" "�esa ne zdržiš?" je vprašal Harry, ki se je zdaj že resno vznemiril. Ron je bil dokaj bled in kazalo je, da mu utegne postati slabo. "Ne morem nehati misliti nanjo!" je hripavo rekel Ron. Harry je zazijal. Tega ni bil pri�akoval, a tudi �e bi bil, si menda ne bi bil želel slišati. Že res, da sta bila prijatelja, ampak �e bo Ron za�el zdaj za�el Lavender klicati "La-la", potem bo treba za�eti ukrepati. "In kaj ti to brani, da bi zajtrkoval?" je Harry poskusil dogajanju pridati odmerek zdrave pameti. "�e pa sploh ne ve zame," je z obupanim gibom rekel Ron. "O, še kako dobro ve," je rekel Harry, ki zdaj res ni ve� vedel, kaj naj si misli. "Saj se ves �as me�e po tebi, ne?" Ron je zamežikal. "O kom to govoriš?" "O kom pa ti govoriš?" je rekel Harry z naraš�ajo�im ob�utkom, da je pogovor dokon�no ušel z vajeti razuma.

"O Romildi Nietzschemehr," je nežno rekel Ron in ves obraz se mu je ob tem nekako razsvetlil, kot da bi ga oblil žarek naj�istejše son�ne lu�i. Skoraj celo minuto sta strmela drug v drugega, preden je Harry rekel: "Šališ se, a ne? Zafrkavaš me." "Zdi se mi... Harry, zdi se mi, da sem zaljubljen vanjo," je izrekel Ron, kakor da se davi. "No prav," je rekel Harry in stopil k Ronu, da si je lahko bolje pogledal njegov stekleni pogled in bledo polt. "No prav... zdaj pa to povej še enkrat, ne da bi se kaj pa�il." "Ljubim jo," je izdavil Ron. "Si videl njene lase, kako so �rni in kako se bleš�ijo kot svila... pa njene o�i? Njene velike, temne o�i? Pa njene..." "To je res smešno in tako naprej," je nestrpno rekel Harry, "ampak predale� ženeš to šalo, okej? Zdaj kar nehaj." Obrnil se je, da bi odšel; naredil je dva koraka proti vratom, tedajci pa ga je nekaj treš�ilo po desnem ušesu. Opotekel se je in pogledal nazaj. Ronova pest je bila že vzela nov zalet, obraz se mu je pa�il v besu; bil je na tem, da udari znova. Harry se je odzval nagonsko; palica je že bila zunaj in zarek mu je sam od sebe sko�il v misli: Levikorpus! Ron je zatulil, medtem ko mu je peto spet povleklo kvišku; nebogljeno je obvisel z glavo navzdol in halja se mu je poveznila �eznjo. "Kaj pa je bilo to?" se je zadrl Harry. "Zalil si jo, Harry! Rekel si, da je šala!" je zavpil Ron, ki je postajal polagoma zaripel v obraz, kajti vsa kri mu je šla v glavo. "To je noro!" je rekel Harry. "Pa kaj te je obsedlo...?" In takrat je zagledal škatlo, ki je odprta ležala na Ronovi postelji, in resnica ga je zadela s silovitostjo zbezljanega trola. "Kje si pa dobil �okoladne kotli�ke?" "Darilo za rojstni dan so bili!" je zaklical Ron, ki se je po�asi sukal v zraku, medtem ko je opletal, da bi se rešil. "Saj sem ti ponudil!" "Meni ni� tebi ni� si pobral škatlo, a ne?" "�e mi je pa padla s postelje! Spusti me že!" "Z nobene tvoje postelje ni padla, ti bebec, a ne razumeš? Moji bonboni so - ko sem iskal karto, sem jih odložil iz skrinje. To so tisti �okoladni kotli�ki, ki mi jih je Romilda dala pred boži�em, in primešan jim je ljubezenski napoj!" Ampak do Rona je od vsega tega o�itno prišla ena sama beseda. "Romilda?" je ponovil. "Si rekel Romilda? Harry - a ti jo poznaš? Me lahko predstaviš?" Harry se je moral premagovati, da ga ni posilil smeh, ko je strmel v Rona, ki je še vedno bingljal, a mu je obraz zdaj prežarjalo silno upanje. Nekaj - gotovo tisti del okrog bole�ega uhlja - je Harryju govorilo, da sploh ne bi bilo slabo, �e bi Rona spustil na tla in ga opazoval, kako blazni, dokler se ne bi u�inek zvarka polegel... a po drugi strani sta bila, kot se re�e, prijatelja, Ron ni bil pri sebi, ko ga je napadel, in Harryju se je zdelo, da bi si sam zaslužil še poštene batine, �e bi dopustil Ronu, da izpove Romildi Nietzschemehr svojo nesmrtno ljubezen. "Ja, te bom predstavil," je rekel, obenem pa hitro razmišljal. "Zdaj te bom spustil, a prav?" Pustil je Rona, da je treš�il na tla (uho ga je še vedno pošteno bolelo). Ron je samo

sko�il nazaj na noge. Na obrazu je nosil širok nasmešek. "V Toastwampovem kabinetu jo boš našel," je zaupno rekel Harry, ko je kot prvi stopil proti vratom. "Kako pa da bo tam?" je zaskrbljeno vprašal Ron in pohitel, da ujame korak z njim. "Oh, posebej hodi k njemu na dodatne inštrukcije iz zvarkov," je divje pletel naprej Harry. "Mogo�e lahko prosim, da bi še jaz hodil, a?" je željno rekel Ron. "Super ideja," je rekel Harry. Ob portretni luknji je �akala Lavender - to je bil zaplet, ki ga Harry ni predvidel. "Pozen si, Von-Von!" Naredila je šobico. "Zate imam nekaj za rojstni..." "Pri miru me pusti," je nestrpno rekel Ron, "Harry me gre predstavit Romildi Nietzschemehr." In ne da bi ji še kaj rekel, se je zrinil skozi portretno luknjo. Harry je naredil obraz, �eš ni� nimam zraven pri tej zadevi, a lahko da se je Lavender zdel samo posmehljiv, kajti ko se je Debela gospa nihaje zaprla za njima, je gledala bolj užaljeno kot kdaj prej. Harryja je skrbelo, da utegne biti Toastwamp na zajtrku, a po prvem trkanju je že odprl vrata kabineta, oble�en v jutranjo haljo in �epico iz zelenega žameta. Gledal je še dokaj krmežljavo. "Harry," je zmomljal. "Tole je pa res zgodnja ura za obiske... Ob sobotah ponavadi malo potegnem..." "Profesor, res obžalujem, �e sem vas zmotil," je rekel Harry tako tiho, kot se je le dalo, medtem ko se je Ron vzpenjal na prste in skušal videti mimo Toastwampa v sobo, "ampak moj prijatelj Ron je pomotoma zaužil ljubezenski napoj. Bi mu lahko naredili protizvarek? Saj bi ga peljal k madam Pomfrey, ampak prepovedano nam je, da bi imeli karkoli iz trgovine bratov Weasley, tako da, saj veste... spraševala bo kaj in..." "Mislil bi si, da bi mu zdravilo lahko en dva tri namešali kar vi, Harry, ko ste tak strokovnjak," je rekel Toastwamp. "E-khm," je rekel Harry, ki ga je s sunki komolca pod rebra motil Ron v boju za prost vstop, "namre�, še nikoli nisem namešal protizvarka za ljubezenski zvarek, gospod, in preden bi se mi posre�ilo, bi Ron lahko storil že kaj hujšega..." Ron je ustrežljivo izbral prav ta trenutek, da je potarnal: "Ne vidim je, Harry - a jo skriva?" "A rok napoju še ni potekel?" je vprašal Toastwamp, ki je zdaj gledal Rona s poklicnim zanimanjem. "Ker, a veste, dlje ko jih hranite, mo�nejši utegnejo postati." "S tem bi se dalo marsikaj pojasniti," je zasopel Harry, ki se je zdaj že kar ruval z Ronom, zato da ta ne bi kratko malo prevrnil Toastwampa. "Pa še rojstni dan ima, gospod profesor," je rote�e dostavil. "Oh, no prav, potem pa kar vstopita," se je vdal Toastwamp. "Vse potrebno imam tule v torbi, saj to ni ne vem kako zapleten protizvarek..." Ron je planil skozi vrata v Toastwampov preve� ogrevani, prenatrpani kabinet, se spotaknil ob resastem podnožniku, se ujel Harryju okrog vratu in zamrmral: "Saj ni videla tega, a ne?" "Sploh še ni prišla," je rekel Harry in gledal Toastwampa, kako odpira svoj zvarkarski pribor in v kristalno stekleni�ko stresa š�epec tega in š�epec onega. "Še dobro," je vro�i�no rekel Ron. "Kakšen sem za pogledat?" "Zelo ste prikupni," je maziljeno rekel Toastwamp in podal Ronu kozarec bistre

teko�ine. "Zdaj pa popijte tole, krep�ilo za živce je, tako da boste, ko bo prišla, ohranili zbranost duha, saj razumete." "Sijajno," je željno rekel Ron in hlastno pogoltnil zdravilo. Harry in Toastwamp sta ga opazovala. Kak trenutek ju je še žare�e gledal. Potem se je njegov nasmeh zelo po�asi pobesil in izgubil, zamenjal pa ga je izraz skrajne groze. "Spet v stari koži, a?" se je zarežal Harry. Toastwamp se je zahahljal. "Najlepša hvala, gospod profesor." "Ni vredno omembe, fant moj, ni vredno omembe," je rekel Toastwamp, medtem ko se je Ron, ki je bil videti povsem uni�en, sesedel v najbližji naslanja�. "Potreben je �esa, kar ga bo poživilo," je nadaljeval Toastwamp in si dajal opraviti pri mizici, ki se je šibila pod steklenicami. "Imam maslenušek, imam vino, imam še zadnjo steklenico medice, sezorele v hrastovem sodu... hmmm... nameraval sem jo dati Dumbledoru za boži�... no ja..." je skomignil, "... tistega, �esar ni nikoli dobil, pa� ne bo pogrešal! Zakaj je ne bi zdajle odprli in proslavili rojstnega dneva gospodi�a Weasleyja? Ni je boljše re�i od dobre kapljice, da ti prežene muke ljubezenskega razo�aranja..." Spet se je zahahljal in Harry se mu je pridružil. Po tistem katastrofalnem poskusu, da bi izvabil Toastwampu pravi spomin, je bilo zdaj prvi�, da sta bila skoraj sama. �e bi se mu posre�ilo ohraniti Toastwampa dobre volje, potem mogo�e... �e mogo�e popijejo dovolj v hrastovini starane medice... "No, takole," je rekel Toastwamp in izro�il Harryju in Ronu po kozarec medice, potem pa vzdignil svojega. "No, za rojstni dan, Ralph, vam želim..." "... Ron..." je šepnil Harry. Ampak Ron, ki po vsem videzu ni poslušal zdravice, si je že zlil medico v usta in jo pogoltnil. Bila je sekunda, komaj kaj ve� od enega sr�nega utripa, ko je Harry že vedel, da je nekaj grozno narobe, Toastwamp pa o�itno ne. "... da bi jih doživeli še mnogo..." "Ron!" Ronu je kozarec že padel iz roke; napol se je pridvignil iz naslanja�a, potem pa je zlezel skupaj in udje so mu neobvladljivo zatrzali. Iz ust se mu je pocedila slina in o�i so mu silile iz jamic. "Profesor!" je zatulil Harry. "Naredite kaj!" Ampak Toastwamp je bil videti zaprepaden do otrplosti. Ron je trzal in se davil: koža mu je pomodrela. "Kaj - pa saj..." je blebetal Toastwamp. Harry je presko�il nizko mizico in zdirjal proti odprti garnituri zvarkov. Vlekel je ven kozar�ke in vre�ice, medtem ko so sobo polnili strašni zvoki Ronovega grgravega sopenja. Potem ga je le našel - tisti zguban�eni, ledvi�ki podobni kamen, ki ga je Toastwamp pri pouku vzel od njega. Planil je spet ob Rona, mu razklenil �eljust in mu potisnil bezoar v usta. Ron je silovito vzdrgetal, zahropel, potem pa je njegovo telo omlahelo, ne da bi se še ganilo. Devetnajsto poglavje Dva repna obliža

"Skratka, Ron je doživel že boljše rojstne dneve, a?" je rekel Fred. Bil je ve�er; v bolnišni�nem krilu je vladal mir, zastori so bili zagrnjeni, svetilke prižgane. Edina zasedena postelja je bila Ronova. Harry, Hermiona in Ginny so sedeli okrog njega; ves dan so pre�akali zunaj pred dvokrilnimi vrati in skušali ujeti kak pogled, kadar je kdo šel noter ali ven. Madam Pomfrey jim je dovolila vstopiti šele ob osmih. Deset �ez sta prišla še Fred in George. "Nisva si predstavljala, da mu bova darilo izro�ala v takšnih okoliš�inah," je mra�no rekel George, ko je odložil veliki zavoj na Ronovo posteljno omarico in se usedel poleg Ginny. "Ja, ko sva si zamišljala ta prizor, je bil pri zavesti," je rekel Fred. "Lepo sva �akala v Meryascoveeni, da bi ga presenetila..." je rekel George. "V Meryascoveeni sta bila?" je vzdignila pogled Ginny. "Razmišljala sva, da bi odkupila Zonkov lokal," je �emerno rekel Fred. "Da bi imela tu podružnico, ampak od tega bi imela pa� malo koristi, �e vas �ez konec tedna ne pustijo ve� ven, da bi kupovali najino robo... a pustimo zdaj to." Pritegnil si je stol, da je sedel vštric s Harryjem, in se zagledal v Ronov bledi obraz. "Kako se je tole pravzaprav zgodilo, Harry?" Harry je, kot se mu je zdelo, še stoti� povedal tisto, kar je bil vsakemu posebej pripovedoval že Dumbledoru, �McHudurri, madam Pomfrey, Hermioni in Ginny. "... in potem sem mu porinil v grlo bezoar, tako da se mu je dihanje malo umirilo, Toastwamp je stekel po pomo�, prišla sta �McHudurra in madam Pomfrey, skupaj so odnesli Rona sem. Pravijo, da mu ne bo hudega. Madam Pomfrey je rekla, da bo moral ostati tukaj nekako teden dni... in redno jemati izvle�ek rutice..." "Ti strela, res sre�a, da si se domislil bezoarja," je s tihim glasom rekel George. "Sre�a, da je sploh bil v sobi," je rekel Harry, ki ga je spet in spet zmrazilo ob misli, kaj bi se zgodilo, �e se ne bi bil dokopal do kamen�ka. Hermiona je komaj slišno posmrknila. Ves dan je bila izjemno tiha. Potem ko je z bledim obrazom pridirjala k Harryju pred bolnišni�nim krilom in zahtevala, naj ji pove, kaj se je zgodilo, se skoraj ni udeleževala obsedenskega razpravljanja med Harryjem in Ginny glede tega, na kakšen na�in je prišlo do Ronove zastrupitve, ampak je sklenjenih �eljusti in prestrašenega pogleda samo stala poleg, dokler nazadnje niso dobili dovoljenja, da ga obiš�ejo. "A mami in o�i vesta?" je Fred vprašal Ginny. "Sta ga že obiskala, pred eno uro sta prišla - zdaj sta pri Dumbledoru, ampak kmalu se vrneta..." Nastal je premolk, ko so vsi opazovali Rona, ki je v spanju nekaj momljal. "Strup je bil potemtakem v pija�i?" je po tihem rekel Fred. "Tako je," je nemudoma odvrnil Harry; ni mogel misliti na ni� drugega, tako da je bil vesel priložnosti, da za�ne spet razpravljati o tej re�i. "Toastwamp jo je nato�il iz steklenice..." "Bi bilo mogo�e, da bi kaj na skrivaj dodal, ne da bi ti videl?" "Pa že," je rekel Harry, "ampak zakaj bi Toastwamp hotel zastrupiti Rona?" "Pojma nimam," se je mrš�il Fred. "To se ti ne zdi, da bi lahko po pomoti zamešal kozarca? Da je torej hotel tebe?" "�emu bi Toastwamp hotel zastrupiti Harryja?" je vprašala Ginny.

"Kaj pa vem," je rekel Fred, "ampak gotovo je en kup ljudi, ki bi radi zastrupili Harryja, a ne? Glede na to, da je 'Izbranec' in to?" "Se pravi, ti misliš, da je Toastwamp Jedec smrti?" je rekla Ginny. "Vse je mogo�e," je tema�no rekel Fred. "Lahko da je bil pod imperatorjevo kletvijo," je rekel George. "Ali pa je nedolžen," je rekla Ginny. "Lahko da je bil strup v steklenici, to pa bi pomenilo, da je bil verjetno namenjen Toastwampu." "Pa kdo bi želel umoriti Toastwampa?" "Dumbledore misli, da je Mrlakenstein hotel pridobiti Toastwampa na svojo stran," je rekel Harry. "Preden je Toastwamp prišel na Bradavi�arko, se je leto dni skrival. In pa..." domislil se je spomina, ki ga Dumbledore še ni mogel izvle�i iz Toastwampa, "in mogo�e si ga želi Mrlakenstein spraviti spoti, mogo�e misli, da bi utegnil biti dragocen Dumbledoru." "�e si pa rekel, da je Toastwamp nameraval steklenico za boži� darovati Dumbledoru," ga je spomnila Ginny. "Se pravi, da bi zastrupljevalec prav tako lahko želel pokon�ati Dumbledora." "V tem primeru ni posebno dobro poznal Toastwampa," je rekla Hermiona, ki je spregovorila prvikrat po nekaj urah, slišalo pa se je, kot da bi bila hudo prehlajena. "Kdorkoli pozna Toastwampa, bi vedel, da obstaja verjetnost, da bo re�, ki mu gre v slast, zadržal zase." "Khr-mi-ona," je nepri�akovano zahreš�al Ron, ki je ležal med njima. Vsi so umolknili in ga s tesnobo opazovali, ampak potem ko je izmomljal še nekaj nerazumljivega, je samo prešel v smr�anje. Vrata spalnice so se odprla, da so vsi posko�ili. Proti njim je kora�il Hagrid, lasje so mu bili popikljani od dežja, plaš� iz medvedjega kožuha je plahutal za njim, v roki je držal samostrel, vsepovsod po podu pa puš�al blatne stopinje delfinje velikosti. "Ves dan sem v hosti!" je sopel. "Aragogu gre na slabše, pa sem mu bral - šele k ve�erji sem prišel, na, pa mi profesor Ochrowtova pove za Rona! Kako pa mu je?" "Ni tako slabo," je rekel Harry. "Pravijo, da se bo izmazal." "Ni� ve� kot šest obiskovalcev naenkrat!" je rekla madam Pomfrey, ki je prihitela iz svoje pisarne. "Saj Hagrid je šesti," je opozoril George. "O... no ja..." je rekla madam Pomfrey, ki je o�itno štela Hagrida spri�o njegove orjaškosti za ve� oseb. Da bi prikrila zbeganost, je odhitela s palico pobrisat njegove blatne stopinje. "Saj ne morem verjeti," je hripavo rekel Hagrid in zmajeval s kuštravo betico, medtem ko je zrl dol proti Ronu. "Kratko malo ne morem verjeti... lej ga, kako ti leži... pa kdo bi mu hotel kaj žalega, a?" "Prav o tem smo se pogovarjali," je rekel Harry. "Ne vemo." "Saj ni mogo�e, da bi se komu zamerila gryfondomska ekipa v quidditchu, kaj?" je zaskrbljeno rekel Hagrid. "Najprej Katie, zdaj še Ron..." "Meni se že zdi nemogo�e, da bi kdo skušal takole pospraviti katerokoli ekipo v quidditchu," je rekel George. "Wood bi bil pobil vse spolzgade kot uši, samo �e bi sam odnesel celo kožo," je pošteno priznal Fred. "No, meni se pa ne zdi, da bi šlo za quidditch, vseeno pa mislim, da sta napada

povezana," je tiho rekla Hermiona. "Kako si pa to pogruntala?" je vprašal Fred. "No, predvsem gre za to, da sta bila oba napada zasnovana kot smrtonosna, pa se je izcimilo druga�e, �eprav je šlo pri tem za golo sre�o. In drugi�, ne strup ne ogrlica nista, kot se zdi, prišla do osebe, ki naj bi jo pokon�ala. Seveda," je tuhtavo dodala, "je zaradi tega tisti, ki se za obojim skriva, še toliko bolj nevaren, ker mu je - ali ji je ali jima je ali jim je - po vsem videzu vseeno, koliko ljudi bo ali bosta ali bojo pospravili, dokler kon�no ne pridejo do živega žrtvi." Še preden je lahko kdo odgovoril na to zloveš�o napoved, so se spalni�na vrata spet odprla in prihitela sta gospod in gospa Weasley. Ko sta bila prej tu, sta se samo na hitro prepri�ala, da bo Ron v celoti okreval, zdaj pa je gospa Weasleyjeva pograbila Harryja in ga prav tesno objela. "Dumbledore nama je povedal, da si ga rešil z bezoarjem," je zahlipala. "Oh, Harry, kaj naj re�eva? Rešil si Ginny... rešil si Arthurja... in zdaj si rešil še Rona..." "Oh, nikar... saj ni bilo ni� takega..." je v zadregi momljal Harry. "�e malo bolje razmislim, ti življenje dolguje menda že pol naše družine," je s stisnjenim glasom rekel gospod Weasley. "No, to pa že re�em: ko se je Ron takrat odlo�il, da se na vlaku usede v isti kupe kot ti, Harry, je bil to res sre�en dan za Weasleyje." Harry se ni domislil nobenega odgovora, tako da je bil malone vesel, ko jih je madam Pomfrey spet opomnila, da naj bi smelo biti okrog Ronove postelje samo šest obiskovalcev; s Hermiono sta se pri pri�i vzdignila, da bi odšla, Hagrid pa se je tudi odlo�il, da pojde z njima, tako da bi Ron ostal s svojimi. "To je grozno," si je godrnjal v brado, ko so korakali po hodniku proti marmornemu stopniš�u. "Vsi ti novi zaš�itni ukrepi, otroci jo pa še vedno skupijo... Dumbledore ne ve, kaj bi od skrbi... kaj dosti ne re�e, ampak jaz to vidim..." "A res ni� ne ve, Hagrid?" je obupano vprašala Hermiona. "Oh, ve že dovolj in še preve�, ko ima takšno glavo," je neomajno rekel Hagrid. "Ampak tega ne ve, kdo je poslal ogrlico, pa tudi tega ne, kdo je usul strupa v vino, sicer bi ju že dal prijeti, keneda? Skrbi me pa," je rekel Hagrid, ki je pritišal svoj glas in se ozrl �ez ramo (Harry je za dobro mero pogledal, ali je Zhoprnack kje na stropu), "kako dolgo je lahko Bradavi�arka še odprta, �e se bojo napadi na otroke še kar nadaljevali. To bo spet kot pri Dvorani skrivnosti, keneda? Panika bo, vse ve� staršev bo, ki bojo jemali otroke iz šole, in še preden se bomo zavedeli, bo odbor za šolstvo..." Hagrid je nehal govoriti, medtem ko je mimo spokojno priplaval duh dolgolase ženske, potem pa nadaljeval s hripavim šepetom: "... bo za�el odbor za šolstvo razpravljati o tem, da bi nas dokon�no zaprli." "Pa menda ja ne?" je zaskrbljeno rekla Hermiona. "Moraš gledati na to re� z njihovega zornega kota," je resnobno rekel Hagrid. "Ho�em re�i, od nekdaj je nekaj tveganja, �e pošlješ otroka na Bradavi�arko, keneda? Ne moreš si misliti, da ne bo nobene nesre�e, kadar imaš na stotine nedoletnih �arovnikov in �arovnic pod isto streho - ampak poskus umora, to je pa druga pesem. Ni �udno, �e je Dumbledore jezen na Robau..." Hagrid se je ustavil, kot bi odrezal, nad tistim delom njegovega obraza, ki ga je bilo videti nad zmršeno �rno brado, pa se je risal že dobro znani izraz krivde. "Kaj?" je hitro rekel Harry. "Dumbledore je jezen na Rawsa?" "Tega pa nisem rekel," je rekel Hagrid, �eprav izraz panike na njegovem obrazu ne

bi mogel biti še bolj izdajalski. "Joj, koliko je ura, kmalu bo že polno�, moram pa še..." "Hagrid, zakaj je Dumbledore jezen na Rawsa?" je na glas vprašal Harry. "Pššš!" je rekel Hagrid, ki je bil videti hkrati živ�en in jezen. "Ne vpij no takšnih re�i, Harry, �e no�eš, da izgubim službo! Res pa se mi niti ne zdi, da bi ti bilo tega mar, keneda, zdaj ko si se požvižgal na nego �arobnih živali..." "Nikar ne brenkaj na moje krivdne ob�utke, ker ti ne bo uspelo!" je odlo�no rekel Harry. "Kaj je takega naredil Raws?" "Ne vem, Harry, saj sploh ni bilo prav, da sem kaj slišal! Ampak - no, ko sem oni ve�er prihajal iz Gozda, sem ju neopažen slišal, kako se menita - no, prerekata. Nisem hotel, da bi me zasa�ila pri tem, pa sem se malo potuhnil in si pa� prizadeval, da ne bi poslušal, ampak - saj razumeš, bila sta pošteno razvneta, tako da je bilo težko, da ne bi slišal." "In?" ga je priganjal Harry, medtem ko se je Hagrid nelagodno prestopal na orjaških nogah. "No ja - slišal sem samo Rawsa re�i, da se Dumbledoru mogo�e zdi vse skupaj preve� samoumevno in da mogo�e on - namre� Raws - no�e ve� tega po�eti..." "�esa?" "Ne vem, Harry, slišalo se je, kot da se Rawsu zdi, da ga Dumbledore malo preve� žene, to je vse - kakorkoli, Dumbledore mu je takoj rekel, da je pa� privolil - Raws namre� - in da ni kaj. Kar krepko ga je prijel. Potem je rekel pa še nekaj o tem, �eš da Raws nekaj preiskuje v svojem domu - v Spolzgadu. No, pa pri tem ni bilo ni� �udnega!" je brž pristavil, ko sta si Harry in Hermiona izmenjala pomenljiv pogled. "Vsem predstojnikom je Dumbledore naro�il, naj se pozabavajo s skrivnostjo tiste ogrlice..." "To že, ampak z drugimi se Dumbledore ne prereka, a ne?" je rekel Harry. "Lej," Hagrid je v zadregi za�el zvijati samostrel; zaslišalo se je, kako se les kolje, in naslednji hip je bil samostrel v dveh delih, "vem, kako ti gledaš na Rawsa, Harry, in ne maram, da bi zdaj v temle videl kaj ve�, kot pa je." "Pozor," je kratko rekla Hermiona. Ozrla sta se in ravno še uzrla senco Argusa Filcha, ki se je dvigala izza zidu zadaj, potem pa je prigrbljeni mož drhte�ih podbradkov že prikorakal okrog vogala. "Oho!" je nadušljivo rekel. "Tako pozno pokonci - tole bo pa pripor!" "Ne, ne bo, Filch," je odrezal Hagrid. "Saj sta z mano, keneda?" "In kaj je razlika?" je zoprno vprašal Filch. "Ja šmenta, razlika je v tem, da sem jaz u�itelj, ti pijavka šlaplasta!" je pri pri�i vzkipel Hagrid. Medtem ko se je Filch za�el v jezi š�eperiti, so zaslišali neprijetno sikanje - neopazno je prišla še gospodi�na Norris, ki je zdaj gibko vijugala med Filchevimi mršavimi gležnji. "Pospravita se," je rekel Hagrid iz koti�ka ust. Harryju ni bilo treba dvakrat re�i; s Hermiono sta odhitela naprej, in medtem ko sta bežala, sta za njima odmevala vzdignjena glasova Hagrida in Filcha. Blizu tam, kjer se je pot cepila proti Gryfondomovemu stolpu, sta šla mimo Zhoprnacka, ki pa je zadovoljno hitel proti viru hrupa. Hahljal se je in na glas prepeval: Kjer je razdor in kjer je prepir, Zopka pokli�i, bo naredil nemir!

Debela gospa je dremala in ni bila vesela, da jo zbujata, a godrnjavo se je vendarle odnihala naprej, tako da sta se lahko skobacala v blaženo spokojno in prazno skupno sobo. Ni kazalo, da bi tu kdo že vedel za Rona, in Harryju je kar odleglo, kajti ta dan so ga že dovolj zasliševali. Hermiona mu je zaželela lahko no� in se odpravila v svojo spalnico, Harry pa je še ostal. Usedel se je k ognjiš�u in gledal zamirajo�o žerjavico. Dumbledore se je torej šel prerekat z Rawsom. Kljub vsemu, kar je rekel Harryju, kljub zatrjevanju, da do kraja zaupa Rawsu, ga je minilo potrpljenje... zdelo se mu je, da si Raws premalo prizadeva raziskati, kako je s spolzgadi... ali pa morda kako je z enim samim spolzgadom - z Malfoyem? Se Dumbledore torej dela, da so Harryjevi sumi prazni, ker pa� no�e, da bi Harry storil kaj nepremišljenega, da bi za�el delati na svojo pest? To je bilo prav mogo�e. Mogo�e je bilo celo, da Dumbledore no�e, da bi karkoli odvra�alo Harryja od njunih inštrukcij ali pa od tega, da izvabi Toastwampu spomin. Mogo�e se Dumbledoru ni zdelo prav, da bi svoje sume o kolegih nosil na nos šestnajstletnikom? "Tu si torej, Potter!" Harry je zaprepaden sko�il na noge in palica je že bila naperjena. Popolnoma prepri�an je bil, da je skupna soba prazna; nikakor ni bil pripravljen na to, da se bo iz odmaknjenega naslanja�a kar naenkrat vzpela mogo�na postava. Ko je bolje pogledal, je videl, da gre za Cormaca �McLaggna. "�akal sem, da se vrneš," je rekel �McLaggen, ne da bi se menil za Harryjevo palico. "O�itno sem zaspal. Poglej, prej sem videl, kako spravljajo Weasleyja v bolnišnico. Ni bilo videti, da bi lahko bil za naslednjo tekmo že na nogah." Harry je potreboval nekaj trenutkov, preden se je zavedel, o �em govori �McLaggen. "Oh... aha... quidditch," je rekel, si zataknil palico nazaj za pas kavbojk in si šel z utrujeno roko skozi lase. "Ja... lahko da ne bo nared." "No, se pravi, da bom jaz branilec, a ne?" je rekel �McLaggen. "Ja," je rekel Harry. "Ja, pa že..." Ni se mogel domisliti nobenega ugovora; navsezadnje se je �McLaggen na preizkušnji prav gotovo odrezal kot drugi najboljši. "No, super," je z zadovoljstvom v glasu rekel �McLaggen. "Kdaj je torej trening?" "Kako? Aha... jutri zve�er." "Dobro. Poslušaj, Potter, prej bi se morala malo pogovoriti. Imam nekaj zamisli v zvezi s strategijo, ki bi se ti lahko zdele koristne." "Jasno," je brez navdušenja rekel Harry. "No, jutri jih bom torej slišal, zdajle sem precej utrujen... se vidiva..." Naslednji dan se je novica o Ronovi zastrupitvi hitro raznesla, vendar ni povzro�ila takšnega vznemirjenja kot napad na Katie. Ljudem se je o�itno zdelo, da je morda bila zgolj nezgoda, saj je bil tedaj v zvarkarjevi sobi, ker pa je pri pri�i prejel protisredstvo, tudi ni bilo nobene resnejše škode. Pravzaprav so se gryfondomci nasploh precej bolj zanimali za bližnjo tekmo v quidditchu proti Pihpuffu, kajti mnogi so si želeli videti, kako zelo jih bo Zacharias Smith, ki je v pihpufski ekipi igral zasledovalca, skupil zaradi svojega komentarja uvodnega dvoboja s Spolzgadom. Harryja pa quidditch še nikoli ni tako malo zanimal. Spet ga je namre� obsedel Dreco Malfoy. Še vedno je preverjal na Ravbarjevi karti, kadar je le imel priložnost, in

v�asih tudi zavil tja, kjer je ravno bil Malfoy, vendar pa ga ni nikoli zasa�il, da bi po�el karkoli neobi�ajnega. Pa vendar so še vedno bili �asi, ko je Malfoy nedoumljivo izginil z Ravbarjeve karte... Kaj dosti �asa, da bi se posvetil temu problemu, pa Harry vendarle ni imel, saj so mu ga jemali treningi za quidditch, doma�e naloge in pa dejstvo, da sta mu bila, kamorkoli je zdaj šel, za petami Cormac �McLaggen in Lavender Brown. Ni se mogel odlo�iti, kateri mu gre bolj na živce. �McLaggen je brez konca in kraja namigoval, �eš da bi bil za ekipo boljši stalni branilec od Rona in da se bo Harry, zdaj ko ga vidi redno igrati, zagotovo tudi sam oprijel tega mnenja; rad je tudi kritiziral soigralce in soigralke in pa oskrboval Harryja s podrobnimi na�rti treninga, tako da ga je moral Harry ne le enkrat opomniti, kdo je kapetan. Lavender je po drugi strani spet in spet zahajala k Harryju, da bi z njim razpravljala o Ronu, in to se je Harryju zdelo skoraj še bolj utrudljivo od �McLaggnovih predavanj iz quidditcha. Najprej je bila zelo nejevoljna, ker ni prišlo nikomur na misel, da bi ji povedal, da Ron leži v bolnišnici - "Halo? Saj sem ja njegova punca!" - žal pa je potem sklenila Harryju odpustiti ta spodrsljaj in je dobesedno hlepela po tem, da bi z njim �imve�krat razglabljala o Ronovih �ustvih - kar se da neprijetna izkušnja, ki bi se je bil Harry sila rad odrekel. "Lej, zakaj se o tem ne pomeniš kar z Ronom?" je vprašal, potem ko ga je še posebno dolgo zasliševala o vsem mogo�em, od tega, kaj natanko Ron pravi o njeni novi šolski halji, pa do tega, ali se Harryju zdi ali ne zdi, da Ron na svoje razmerje z Lavender gleda kot na "resno". "No, saj bi, ampak kaj, ko vedno spi, kadar ga obiš�em!" je nataknjeno odgovorila. "Aja?" je presene�en rekel Harry, kajti sam je, kadarkoli se je oglasil v bolnišni�nem krilu, Rona vselej našel popolnoma zbujenega - bil je željan novic o Dumbledorovem prepiru z Rawsom in grozno ga je imelo, da bi kar najbolj šimfal �ez �McLaggna. "A Hermiona Granger ga še vedno obiskuje?" je nenadoma vprašala Lavender. "Mislim, da ja. Pa saj sta prijatelja, ne?" je z nelagodjem rekel. "Prijatelja - da se ne bom smejala," je prezirljivo rekla Lavender. "Potem ko je za�el hoditi z mano, tedne in tedne ni govorila z njim! Zdaj se pa ho�e spet pobotati z njim, ko je postal zanimiv..." "A tebi se zdi, da je �lovek zanimiv, �e ga zastrupijo?" je vprašal Harry. "Kakorkoli, oprosti, ampak moram iti - �McLaggen prihaja, da bi se pogovarjal o quidditchu," je pospešeno rekel, bo�no planil skozi vrata, ki so se pretvarjala, da so �vrsta stena, in zdirjal dol po bližnjici k zvarkarstvu, kamor hvalabogu nista mogla za njim ne Lavender ne �McLaggen. Dopoldne na dan tekme proti Pihpuffu se je Harry pred odhodom na stadion oglasil v bolnišni�nem oddelku. Ron je bil ves iz sebe: madam Pomfrey ga ni hotela spustili dol, da bi si ogledal tekmo, ker se ji je zdelo, da bi ga ta preve� razburila. "No, pa �McLaggen, a kaj obeta?" je živ�no vprašal Harryja o�itno je pozabil, da mu je to vprašanje zastavil že prej dvakrat. "Povedal sem ti že," je potrpežljivo rekel Harry, "tudi �e bi bil svetovna klasa, ga ne bi hotel zadržati. Ves �as vsem soli pamet, kaj naj po�nejo; prepri�an je, da bi lahko na vsakem položaju igral bolje od vseh drugih. Komaj �akam, da mu bom lahko dal nogo. In ko sva že pri dajanju noge," je dostavil, vstal in pobral svojo Strelo, "kdaj se boš že nehal

delati, da spiš, kadarkoli te obiš�e Lavender? Ob njej bi lahko sicer tudi jaz znorel." "Aha," je rekel Ron z neumnim izrazom na obrazu. "Ja. To je že v redu." "�e no�eš ve� hoditi z njo, ji to pa� povej," je rekel Harry. "Ja... no... tako lahko pa to spet ni," je rekel Ron. Pomol�al je. "Hermiona se bo pred tekmo kaj oglasila?" je vprašal, kot da mu je ravno na pamet padlo. "Ne, je že šla na stadion z Ginny." "Aha," je rekel Ron in postal nekako mrk. "V redu. No, pa vso sre�o. Upam, da boš dal batine �McLag... ho�em re�i Smithu." "Potrudil se bom," je rekel Harry in si del metlo k rami. "Se vidiva po tekmi." Odhitel je dol po opustelih hodnikih - vsa šola je bila zunaj, bodisi da so že sedeli na stadionu ali pa so bili tja namenjeni. Pogledoval je ven skoz okna, mimo katerih je hodil, in skušal oceniti, koliko vetra se jim obeta, ko ga je neki zvok spredaj pripravil do tega, da je vzdignil pogled. Zagledal je Malfoya, ki je šel proti njemu v spremstvu dveh deklet, obeh na pogled �emernih in naprdnjenih. Malfoy je ob pogledu na Harryja obstal kot pribit, potem pa dal od sebe kratek, nevesel smehec in stopil naprej. "Kam pa greste?" je vprašal Harry. "Ja, pa ravno tebi bom šel pravit, kakor da se to tebe ti�e, Potter," se je posmehnil Malfoy. "Raje pohiti, ker že �akajo na Izbranega kapetana - na Fanta, ki se je prevzel - ali kakor te že kli�ejo te dni." Ena od deklet se je proti svoji volji zahihitala. Harry jo je ostro pogledal. Zardela je. Malfoy se je zrinil mimo Harryja, ona in njena prijateljica pa sta sledili v drncu, dokler niso zavili za vogal in iz pogleda. Harry je stal kot vkopan in gledal, kako izginjajo. Zelo ga je jezilo: že tako bi moral pohiteti, da pravo�asno pride na tekmo, tu pa je bil Malfoy, ki jo je pocedil pro� v trenutku, ko ni bilo na šoli nikogar. To bi bila najugodnejša priložnost, da Harry odkrije, kaj ima Malfoy za bregom. Tihe sekunde so hitele mimo in Harry je otrpel ostajal na mestu in strmel tja, kjer je izginil Malfoy... "Ja kje pa hodiš?" ga je vprašala Ginny, ko je pridirjal v obla�ilnico. Ekipa je bila že vsa v dresih in nared; Coote in Peakes, ki sta bila tolka�a, sta se živ�no trkala s kijem ob nogo. "Malfoya sem sre�al," ji je po tihem rekel Harry, medtem ko si je �ez glavo natikal škrlatno haljo. "In?" "In sem hotel zvedeti, kako to, da hodi po gradu z dvema puncama, medtem ko so vsi drugi tu spodaj..." "A je to v tem trenutku tako važno?" "No, to bom pa bolj težko ugotovil, a ne?" je rekel Harry, pograbil svojo Ognjeno strelo in si naravnal o�ala. "Pa pojdimo!" In brez še kake besede je odkorakal na igriš�e, v sredo gluše�ega navijanja in žvižgov. Vetra je bilo malo; oblaki so bili v krpah; tu pa tam so jih oslepili pobliski sijajnega sonca. "Zoprne razmere!" je �McLaggen spodbudno rekel ekipi. "Coote, Peakes, glejta, da bosta letala s soncem za hrbtom, tako da vaju ne bojo videli prihajati..." "�McLaggen, kapetan sem jaz, zato kar nehaj pridigati," je jezno rekel Harry. "Samo spravi se med obro�e!"

Ko je �McLaggen odkorakal, se je Harry obrnil h Cootu in Peakesu. "Glejta, da bosta letala iz sonca," jima je zagodrnjal. Rokoval se je s pihpufskim kapetanom, potem pa se je na žvižg madam Hoops odrinil in vzdignil v zrak, više od drugih v njegovi ekipi, tako da se je tam spreletaval okrog igriš�a na preži za zvizom. �e bi ga kmalu ulovil, potem bi bila morda še priložnost, da se vrne v grad, vzame Ravbarjevo karto in odkrije, kaj po�enja Malfoy... "In tamle je pihpufec Smith z loklom," je rekel sanjav glas, ki se je razlegel �ez parke. "Na zadnji tekmi, ko je bil on komentator, se je vanj zaletela Ginny Weasley, rekla bi, da verjetno zanalaš� - vsaj tako je zgledalo. Smith je bil prav nesramen, kar se ti�e Gryfondoma, in po mojem mu je zdaj, ko igra proti njim, tega žal - o, lej no, lokl je izgubil, Ginny mu ga je speljala, ona mi je vše�, je zelo prijazna..." Harry je strmel dol proti komentatorskemu podiju. �lovek pri zdravi pameti menda ja ne bi pustil komentirati Loone Liupke? Ampak celo s teh višav se ni dalo zamenjati teh dolgih, umazano plavih las ali pa ogrlice iz maslenuškovih zamaškov... Poleg Loone je stala �McHudurra, kazalo je, da ji je rahlo neprijetno, kakor da ji že žal, ker je dolo�ila Loono. "... zdaj pa je lokl od nje prevzel tisti veliki igralec Pihpuffa, ne morem se spomniti, kako mu je ime, nekaj podobnega Bibblu je ne, Buggins..." "Cadwallader!" je glasno rekla profesorica �McHudurra. Množica se je zasmejala. Harry je napenjal pogled okrog sebe, da bi videl zviz; pa ni bilo o njem ne duha ne sluha. Nekaj trenutkov zatem je Cadwallader dal gol. �McLaggen se je bil drl na Ginny, �eš kako je mogla prepustiti lokl, in posledica je bila, da sploh ni opazil velike rde�e krogle, ko mu je švistnila mimo desnega ušesa. "�McLaggen, ali bi že enkrat pazil na to, kar naj bi bila tvoja naloga, druge pa pusti pri miru!" je zatulil Harry, ki je zakrožil, dokler si nista bila z branilcem naproti. "Kakšen zgled pa ti daješ?" mu je klicaje vrnil �McLaggen ves besen in rde� v obraz. "In zdaj se Harry Potter krega s svojim branilcem," je vedro rekla Loona, medtem ko so tako pihpufci kot spolzgadje spodaj v množici vriskali in se rogali. "Po mojem mu to ne bo pomagalo, da bi našel zviz, a mogo�e gre za prebrisano finto..." Harry je jezno zaklel, se zasukal in se spet odpravil okrog igriš�a, pri tem pa s pogledom pre�esaval nebo, kje bi bila krilata zlata kroglica. Ginny in Demelza sta dali vsaka po en gol, tako da so rde�ezlato oble�eni navija�i spodaj imeli za kaj ploskati. Potem je spet zadel Cadwallader in izena�il, ampak Loona menda niti opazila ni; kazalo je, da ji je izredno malo mar takih pritlehnih re�i, kakršna je rezultat, in kar naprej je skušala obrniti pozornost množice k re�em, kakršne so oblaki zanimive oblike ali pa možnost, da Zacharias Smith, ki se mu dotlej ni posre�ilo imeti lokl v posesti dlje kot minutko, trpi za ne�im, kar naj bi se imenovalo "zgubin škrlup". "Sedemdeset štirideset za Pihpuff!" je bevsnila profesorica �McHudurra v Loonin megafon. "A že toliko?" je dremavo rekla Loona. "O, poglejte! Gryfondomski vratar ali kako že se je polastil kija enega od tistih, ki tol�ejo!" Harry se je zasukal v zraku. In res, �McLaggen je bil iz samo njemu znanega razloga Peaksu izpulil kij in mu je po vsem videzu demonstriral, kako bi bilo treba udariti štamf proti napadajo�emu Cadwalladerju. "A mu boš že vrnil kij in se spravil med obro�e!" je zarjovel Harry in planil k

�McLaggnu prav tedaj, ko je ta divje zamahnil po štamfu in ga zgrešil. Slepe�a bole�ina, ki sili na bruhanje... vse zvezde... kriki v daljavi... in pa ob�utek padanja skoz dolg predor... In ko se je Harry naslednji� zavedel, je ležal v osupljivo topli in udobni postelji in gledal gor v svetilko, ki je metala krog zlate svetlobe na sen�ni strop. Okorno je privzdignil glavo. Tam na levi je ležala pegasta, rde�elasa oseba, ki mu je bila na pogled znana. "Od kod je pa tebe prineslo - oziroma so pa tebe prinesli?" se je zarežal Ron. Harry je zamežikal in se ozrl naokrog. Jasno: bil je v bolnišnici. Nebo zunaj je bilo indigo barve, prepredale so jo karminaste proge. O�itno je bila tekma že zdavnaj mimo... enako pa vsako upanje, da bo ugnal Malfoya. Glava mu je bila �udno težka; vzdignil je roko in zatipal trd turban iz povojev. "Kaj se je zgodilo?" "Napo�ena lobanja," je rekla madam Pomfrey, ki je prihitela in ga potisnila nazaj na blazine. "Ni� se ne vznemirjajte, nemudoma sem re� sanirala, vendar pa vas bom zadržala �ez no�. Nekaj ur se še ne bi smeli prenaprezati." "Ne želim ostati tu �ez no�," je jezno rekel Harry, sedel pokonci in vrgel s sebe odeje, "grem poiskat �McLaggna, da ga ubijem." "Žal moram re�i, da bi bilo tudi to treba potem ozna�iti kot 'prenaprezanje'," je rekla madam Pomfrey, ga odlo�no potla�ila na posteljo in groze�e vzdignila svojo palico. "Tukaj ostanete, dokler vas ne bom odpustila, Potter, ali pa pokli�em ravnatelja." Odhitela je nazaj v svoj kabinet. Harry se je pogreznil nazaj v blazine. Kuhalo ga je. "A kaj veš, za koliko smo izgubili?" je skozi zobe vprašal Rona. "Ja, vem," je opravi�ujo� se rekel Ron. "Kon�ni rezultat je bil tristo dvajset šestdeset." "Sijajno," je divje rekel Harry. "Res sijajno! Ko mi pride �McLaggen v pest..." "V pest ga že ne boš dobil, saj je velik kot trol," je po pameti rekel Ron. "Osebno se mi zdi, da še najve� govori za to, da mu zavdaš s tistim Prin�evim urokom za nohte na nogah. Kakorkoli, preden prideš ven, bojo z njim menda ja obra�unali že drugi �lani ekipe, ki niso prav ni� dobre volje..." V Ronovem glasu je bil podton slabo prikrivane radosti; Harry je videl, da je dobesedno navdušen, ker je �McLaggen tako totalno zamo�il. Harry je ležal tam in strmel v liso svetlobe na stropu, lobanja, ki je bila šele malo prej zaceljena, ga ni ravno bolela, ampak pod vsemi tistimi povoji ga je vendarle š�emela. "Do sem se je slišal komentar," je rekel Ron, ki se mu je glas zdaj tresel od smeha. "Upam, da bo zdaj vedno komentirala Loona... zgubin škrlup!..." A Harry je bil še zmeraj preve� jezen, da bi videl ne vem kakšno humornost te situacije, in �ez nekaj �asa se je Ronov hehet le polegel. "Ko si bil v nezavesti, je prišla na obisk Ginny," je rekel po dolgem premolku, in Harryjeva domišljija je prešla v �etrto prestavo: hitro si je naslikal prizor, v katerem mu je Ginny, vsa v joku nad njegovo neživo obliko, izpovedala, kako silno jo privla�i, medtem ko jima je Ron dal svoj blagoslov... "Pravi, da si na tekmo prišel ravno še zadnji �as. Kako to? Odtod si šel dovolj zgodaj." "Oh..." je rekel Harry, medtem ko se je domišljijski prizor razblinil. "Ja... no, videl sem Malfoya, kako se krade pro� z dvema puncama, ki se jima je videlo, da ne marata biti z njim, in to je zdaj že drugi�, da je napeljal tako, da ga med quidditchem ni bilo na stadionu, kjer je bila sicer vsa šola. Tudi prejšnjo tekmo je prešprical, se spominjaš?"

Zavzdihnil je. "Zdaj mi je žal, da nisem šel kar za njim, ko je bila pa tekma taka blamaža..." "Ne bodi no neumen," je ostro rekel Ron. "Tekme pa� nisi mogel izpustiti samo zato, da bi lazil za Malfoyem, saj si kapetan!" "Vedeti ho�em, kaj ima za bregom," je rekel Harry. "In nikar mi ne govori, da je to vse v moji glavi, ne po tistem, kar sem slišal iz tistega prerekanja med njim in Rawsom..." "Nikoli nisem trdil, da je to vse v tvoji glavi," je rekel Ron, se privzdignil na komolec in se namrš�il proti Harryju, "ampak ni pa kakšnega pravila, po katerem bi tukaj vsaki� posebej vsako re� naklepal en in isti �lovek! Harry, tale Malfoy te je malo preve� obsedel. Ho�em re�i - da ti sploh pride na misel, da bi šel raje za njim kot pa na tekmo..." "�e ga ho�em pa zasa�iti pri dejanju!" je onemoglo rekel Harry. "Namre� - kam pa gre takrat, ko izgine z Ravbarjeve karte?" "Ne vem... v Meryascoveeno?" je zehaje predlagal Ron. "Nikoli ga nisem videl, da bi šel po katerem izmed skrivnih prehodov na Ravbarjevi karti. Sploh pa mislim, da jih zdaj nadzorujejo, ne?" "No, potem pa ne vem," je rekel Ron. Mednju je legla tišina. Harry je strmel v krožec svetlobe zgoraj in tuhtal. �e bi imel oblast Rufusa Tepeshkarja, potem bi lahko odredil, naj Malfoya ves �as kdo zasleduje, a žal ni imel auroriata pod sabo... begotno je pomislil, da bi lahko poskusil kaj organizirati prek DA, ampak potem bi bil spet problem, ker bi izostajali od pouka; ve�ina jih ima navsezadnje še vedno urnike brez vsakih lukenj... Z Ronove postelje se je zaslišalo tiho, zamolklo smr�anje. �ez nekaj �asa je prišla iz svojega kabineta madam Pomfrey, tokrat oble�ena v haljo iz debelega, trpežnega blaga. Najlažje je bilo hliniti spanec; Harry se je obrnil na bok in poslušal, kako se zagrinjajo zastori, medtem ko je pomahala s svojo palico. Lu�i so postale brlivke in madam se je vrnila v svojo sobo; slišal je, kako so za njo tlesknila vrata, in vedel je, da se je spravila v posteljo. V temi je preudarjal: tole je bilo tretji�, da so ga dali v bolnišnico, ker se je poškodoval pri quidditchu. Prejšnjikrat je padel z metle zaradi morakvarjev, ki so obdali igriš�e za quidditch, še prej pa mu je nepopravljivo nesposobni profesor Sharmer odstranil vse kosti iz roke... to je bila najbolj bole�a od vseh poškodb, ki jih je kdaj doživel... spomnil se je, kakšne muke je preživljal, da so mu potem �ez no� zrasle kosti spet nazaj, agonije pa mu ni ni� ublažil niti nepri�akovani obisk sredi no�i... Kar vrglo ga je pokonci, da je zravnan obsedel in mu je turban zlezel postrani. Nazadnje je imel rešitev: seveda bi lahko dal Malfoya zasledovati - kako je mogel pozabiti, zakaj se ni prej domislil? Ampak vprašanje je bilo, kako naj pokli�e zasledovalca. Kaj je že treba? Tiho in previdno je spregovoril v temo. "Spack?" Zaslišal se je glasen prask in sicer tiho sobo sta napolnila cvilež in nekakšno ravsanje. Ron je javsknil in se zbudil. "Pa kaj...?" Harry je hitro naperil palico proti vratom v kabinet madam Pomfrey in zamrmral: "Bizzicato!" da ne bi pritekla. Potem se je zrinil k robu postelje, da bi si bolje pogledal, kaj se dogaja. Na tleh sredi spalnice sta se valjala dva hišna vilinca. Eden je imel na sebi preozko jopico kostanjeve barve in kar nekaj volnenih �epic, drugi pa umazano staro krpo, ki mu je

prepenjala boke kot predpasni�ek. Potem se je zaslišal še en glasen pok in sredi zraka nad ruvajo�ima se vilincema se je prikazal poltergajst Zhoprnack. "Ej, Pocar, tole sem gledal!" je ogor�eno rekel Harryju in pokazal na pretep spodaj. Potem se je glasno zahahljal. "Samo poglej si pokov�ka, kako sta se po�ila, ravsi-kavsi, šavsi-klavsi..." "Spack pred Traptsem ne bo ve� žalil Harryja Potterja, ne, pa ne, ali pa bo Trapets pa� zaprl Spacku gobec!" je z visokim glasom kri�al Trapets. "... piki-poki, praski-jaski!" je ves sre�en vpil Zhoprnack, ki je vilinca obmetaval s koš�ki krede, da bi ju še bolj razbesnil. "Hopilopi!" "Spack bo o svojem gospodarju govoril, kar bo hotel, o ja, in kakšen gospodar to sploh je, polkrvuh, pa sam zaš�itnik blatokrvne nesnage, oh, kaj bi rekla gospodarica ubogega Spacka...?" Kaj natanko bi rekla Spackova nekdanja gospodarica, je ostalo nerazjasnjeno, kajti v tistem hipu je Trapets s svojo gr�avo peš�ico treš�il Spacka po ustih in mu izbil pol zob. Harry in Ron sta planila iz postelj in s trudom spravila vilinca narazen, �eprav sta tadva še kar naprej brcala in mahala drug proti drugemu, spodbujal pa ju je Zhoprnack, ki je letal okrog lu�i in cvilil: "Prste mu zatla�i v rilec, spusti prascu kri, nategni mu uhlje..." Harry je nameril palico v Zhoprnacka in rekel: "Jeziknebu!" Zhoprnack se je zgrabil za grlo, nekaj požiral, potem pa švignil iz sobe. Za slovo je naredil še nekaj nespodobnih gibov, govoriti pa ni mogel, kajti jezik se mu je zlepil z nebom. "Ta je dobra," je priznavalno rekel Ron in vzdignil Traptsa v zrak, tako da njegove opletajo�e okon�ine niso ve� dosegle Spacka. "Še ena Prin�eva, a ne da?" "Ja," je rekel Harry, potem ko je Spackovo posušeno roko zvil v rokoborski prijem, ki se mu pravi nelson. "Takole - prepovedujem vama, da bi se še kaj ravsala med sabo! Oziroma tebi, Spack, prepovedujem, da bi se ravsal s Traptsem. Trapets, vem, da nisem pooblaš�en, da bi tebi ukazoval..." "Trapets je svoboden vilinec, tako da lahko uboga, kogarkoli sam ho�e, in Trapets bo naredil vse, kar od njega želi Harry Potter!" je rekel Trapets, ki so se mu po zgubanem obraž�ku in na jopico zlivale zdaj solze. "Dobro potem," je rekel Harry. Z Ronom sta hkrati izpustila vsak svojega vilinca, da je padel po tleh. Res si nista ve� sko�ila v lase. "Gospodar so me klicali?" je zakrakal Spack in se prinižal v priklon, �eprav je obenem poslal Harryju pogled, s katerim mu je povsem nedvomno želel bole�o smrt. "Res je," je rekel Harry in vrgel pogled proti vratom v kabinet madam Pomfreyjeve, da preveri, ali bizzicato še deluje. Ni bilo videti, da bi bila slišala kaj od vsega direndaja. "Delo imam zate." "Spack bo naredil vse, kar zahtevajo gospodar," je rekel Spack in šel še niže, tako da so se mu ustnice skoraj dotaknile gr�avih nožnih prstov, "kajti Spack nima druge izbire, vendar pa je Spacka sram, ker ima takšnega gospodarja, prav res da..." "Saj bo Trapets vse naredil, Harry Potter!" je zacvilil Trapets, ki so se mu kot teniške žogice velike o�i še vedno kopale v solzah. "Traptsu bo v �ast, da pomaga Harryju Potterju!" "�e prav pomislim, bi bilo dobro, �e bi kar oba sodelovala," je rekel Harry. "No torej... želim, da zasledujeta Dreca Malfoya." Ne da bi se menil za presene�enje in onemoglo jezo na Ronovem obrazu, je nadaljeval: "Vedeti ho�em, kam hodi, s kom se dobiva in kaj po�enja. Za petami mu

morata biti štiriindvajset ur na dan." "Ra-zumem, Harry Potter!" je pri pri�i rekel Trapets in velike o�i so mu zasijale v razvnetosti. "In �e ga Trapets kaj polomi, se bo Trapets vrgel z najvišjega stolpa, Harry Potter!" "Za to ne bo nobene potrebe," je urno rekel Harry. "Gospodar bi od mene radi, da zalezujem najmlajšega Malfoya?" je zakrakal Spack. "Gospodar želijo, da naj vohunim za �istokrvnim pravnukom svoje nekdanje gospodarice?" "Ta bo pravi," je rekel Harry in se obenem zavedel velike nevarnosti, ki jo je treba prej ko prej prepre�iti. "In prepovedano ti je, da bi mu o tem kaj prišepnil, Spack, ali mu kakorkoli pokazal, kaj po�enjaš, ali se sploh kaj pogovarjal z njim in mu pisal kaka sporo�ila ali... ali kakorkoli navezoval stike z njim. Si razumel?" Zdelo se mu je, da si Spack beli glavo, ali bi bilo v pravkar dobljenih napotilih najti kako luknjo, in zato je Harry po�akal. �ez trenutek ali dva se je Spack v Harryjevo veliko zadovoljstvo znova priklonil in z jedkim ogor�enjem rekel: "Gospodar mislijo na vse in Spack jih mora ubogati, pa �eprav bi bil Spack veliko raje služabnik mladega Malfoya, o brez skrbi..." "To je torej urejeno," je rekel Harry. "Pri�akujem, da me bosta redno obveš�ala, vendar glejta, da se ne bosta prikazovala, kadar nisem sam. Ron in Hermiona sta edini izjemi. In nikomur nobene besedice o tem, kaj po�neta. Samo prilepita se Malfoyu na rep kot dva obliža." Dvajseto poglavje Želja lorda Mrlakensteina Harry in Ron sta zapustila bolnišni�no krilo takoj v ponedeljek zjutraj, saj sta po zaslugi madam Pomfrey docela okrevala, tako da sta zdaj lahko uživala prijazne sadove svojega udarca v glavo oziroma zastrupitve, med katerimi je bil najboljši sad pa� ta, da se je Hermiona spet sprijateljila z Ronom. Celo pospremila ju je dol k zajtrku, s seboj pa prinesla novico, �eš da se je Ginny skregala z Deanom. Tisto dremavo bitje v Harryjevih prsih je na lepem spet vzdignilo glavo in z upanjem povohljalo po zraku. "Zakaj sta se pa skregala?" je vprašal in se trudil, da bi bil slišati ravnodušen, medtem ko so zavili na neki prehod v sedmem nadstropju. Tu je bilo vse prazno, samo prav majhna deklica si je ogledovala tapiserijo s troli v baletnih krilcih. Ko je zagledala šestošolce, jo je o�itno postalo groza, tako da je iz rok spustila težko medeninasto tehtnico, ki jo je nosila. "Vse je v redu!" je prijazno rekla Hermiona in odhitela naprej, da ji prisko�i na pomo�. "Evo..." S palico je potapljala razbito tehtnico in rekla: "Reparo." Dekletce se ni zahvalilo, ampak je, ko so šli mimo, ostalo na mestu kot priraslo, medtem ko jih je spremljalo s pogledom; Ron je pogledal nazaj. "Prisegel bi, da postajajo vse manjše," je rekel. "Pusti zdaj to," je malce nestrpno rekel Harry. "Zaradi �esa sta se kregala Ginny in Dean, Hermiona?" "Oh, Dean se je smejal na ra�un tega, kako je �McLaggen odbil štamf prav vate,"

je rekla Hermiona. "Gotovo je bil prizor smešen," je razumno pripomnil Ron. "Ja, pa ni bil videti smešen!" je zagreto rekla Hermiona. "Grozno je bilo za pogledat, in �e Harryja ne bi bila prestregla Coote in Peakes, bi se lahko res hudo poškodoval!" "No ja, to še ni razlog, da bi morala Ginny in Dean iti narazen," je rekel Harry, ki si je prizadeval, da bi zvenel mirnodušno. "�e sploh sta še skupaj?" "Seveda sta - pa kaj te to tako zanima?" je vprašala Hermiona in mu namenila prediren pogled. "Pa� ne maram, da se mi ekipa razsuva!" je hlastno rekel, ampak Hermiona ga je še naprej gledala s sumom, in zelo mu je odleglo, ko je nekdo za njimi zaklical: "Harry!" in mu ponudil izgovor, da ji obrne hrbet. "O, živjo, Loona." "Šla sem te obiskat v bolnišnico," je rekla Loona in pobrskala po svoji torbi. "Pa so rekli, da si že šel..." Ronu je porinila v roke nekaj, kar je bilo na pogled kot zelena �ebula, veliko mušnico in znatno koli�ino ne�esa, kar bi utegnila biti ma�ja stelja. Nazadnje je le izvlekla zdelan zvitek pergamenta in ga izro�ila Harryju. "... Tole ti moram dati." Bil je majhen zvitek in Harry je v njem nemudoma prepoznal novo vabilo na inštrukcijo pri Dumbledoru. "Nocoj," je pojasnil Ronu in Hermioni, potem ko ga je razvil. "Fino si komentirala tekmo!" je rekel Looni Ron, ko je vzela nazaj zeleno �ebulo, mušnico in ma�ji pesek. Nedolo�no se je nasmehnila. "Se delaš norca iz mene, a ne?" je rekla. "Vsi pravijo, da sem bila grozna." "Ne, resno mislim!" je prepri�ano rekel Ron. "Ne spominjam se, da bi kdaj bolj užival ob kakem komentiranju! Kaj pa pravzaprav je tole?" je dostavil in podržal �ebulasto re� v višino o�i. "Oh, to je koren ote�en," je rekla in stla�ila steljo in mušnico nazaj v torbo. "�e ho�eš, ga kar zadrži, jih imam še nekaj. Zelo prav pridejo pri odganjanju goltooblovk." In je odkorakala, medtem ko se je Ron, ki je v roki še vedno stiskal koren ote�en, zahehetal. "A veste kaj, kar prikupila se mi je, tale Loona," je rekel, ko so stopili naprej proti Veliki dvorani. "Vem, da je blazna, ampak je tudi dobroduš..." Obmolknil je, kot bi odrezal. Ob znožju marmornatega stopniš�a je stala Lavender Brown zelo nevihtnega videza. "Oj," je živ�no rekel Ron. "Pridi," je Harry zamomljal Hermioni in odhitela sta mimo, �eprav ne dovolj hitro, da je ne bi slišala re�i: "Zakaj mi pa nisi povedal, da prideš danes ven? In zakaj je bila una s tabo?" Ron je bil, ko se je pol ure zatem pojavil pri zajtrku, videti kujast in nejevoljen, in �eprav je sedel ob Lavender, ju Harry ves �as, ko sta bila skupaj, ni videl, da bi si bila izmenjala kako besedo. Hermiona se je vedla, kot da vsega tega sploh ne bi bila opazila, ampak enkrat ali dvakrat je Harry le ujel nepojasnljiv nasmešek, ki ji je hušknil �ez obraz. Ves ta dan je bila potem še posebej dobre volje, zve�er v skupni sobi pa je celo privolila, da pregleda (z drugimi besedami, da napiše do konca) Harryjev esej iz rastlinoslovja,

nekaj, na kar dotlej nikakor ni pristajala, saj je vedela, da bi Harry potem dovolil Ronu prepisati njen izdelek. "Najlepša ti hvala, Hermiona," je rekel Harry in jo hitro potrepljal po hrbtu, obenem pa pogledal na svojo uro, ki je kazala že skoraj osmo. "Poslušaj, moram pohiteti, ali bom pa zamudil k Dumbledoru..." Ni� ni odgovorila, samo nekako naveli�ano je pre�rtala nekaj šibkejših stavkov. Nasmejani Harry je odhitel skozi portretno luknjo in naprej k ravnateljevi pisarni. Gargojla je ob omembi smetanovih karamelnikov kar sko�ila vstran in Harry je preskakoval po dve in dve stopnici krožnega stopniš�a, dokler ni potrkal na vrata ravno tedaj, ko je stenska ura notri odbila osmo. "Naprej!" je zaklical Dumbledore, ampak ko je Harry stegnil roko, da si odpahne vrata, so se ta sunkoma odprla navznoter. Tam je stala profesorica Trelawneyjeva. "Aha!" je zaklicala in dramati�no namerila kazalec v Harryja, obenem pa mežikala vanj skozi pove�evalna o�ala. "To je torej razlog, zakaj me brez vsake ceremonije nameravaš vre�i iz svojega kabineta, Dumbledore!" "Draga moja Sybila," je rekel Dumbledore z glasom, ki je razodeval rahlo razdraženost, "sploh ne pride v poštev, da bi te brez vsake ceremonije podil od koderkoli, ampak s Harryjem sva res domenjena in po mojem tudi ni ve� kaj, kar bi bilo zdajle re�i..." "Zelo dobro," je rekla profesorica Trelawneyjeva z globoko ranjenim glasom. "�e se ne maraš znebiti tistega povzpetniškega kljuseta, si bom pa� poiskala šolo, kjer bojo moji darovi bolj cenjeni..." Zrinila se je mimo Harryja in izginila na vibastem stopniš�u; slišala sta jo, ko se je na pol poti navzdol opotekla, in Harry je pomislil, da se ji je pod noge zapletel kateri njenih vle�kastih šalov. "Prosim, zapri vrata in se usedi, Harry," je rekel Dumbledore z dokaj utrujenim glasom. Harry je ubogal. Ko se je kot ponavadi usedel pred Dumbledorovo pisalno mizo, je opazil, da spet leži med njima mislito - skupaj z dvema kristalnima stekleni�kama, polnima vrtin�astega spomina. "Profesorica Trelawneyjeva se torej še vedno ni sprijaznila s Firenzejem kot u�iteljem?" je vprašal Harry. "Ne," je rekel Dumbledore. "Vedeževalstvo je, kot kaže, lahko v precej ve�jo spotiko, kakor pa sem mogel predvideti, ko pa sam nisem nikoli študiral tega predmeta. Ne morem re�i Firenzeju, naj se vrne v Gozd, kajti tam je zdaj izob�en, enako pa tudi ne morem prositi Sybile Trelawney, naj odide. Med nama re�eno se ženska sploh ne zaveda, v kakšni nevarnosti bi se znašla zunaj gradu. Ne ve namre� - meni pa se tudi zdi, da bi jo bilo nespametno razsvetliti - da je ona izrekla prerokbo o tebi in Mrlakensteinu." Globoko je zavzdihnil in potem rekel: "Ampak pustiva zdaj moje probleme z osebjem. Pomeniti se morava o veliko bolj pomembni zadevi. Prvi� - ali se ti je posre�ilo, kar sem ti naložil ob koncu prejšnje ure?" "Ah, pa res," se je domislil Harry. Spri�o te�aja iz udejanjanja in treningov quidditcha in Ronove zastrupitve in njegove napo�ene lobanje in odlo�enosti, da odkrije, kaj naklepa Dreco Malfoy, je bolj ali manj pozabil na spomin, ki mu ga je Dumbledore naro�il izvle�i iz profesorja Toastwampa... "Torej, vprašal sem profesorja Toastwampa po koncu neke ure, gospod, pa mi, khm, ni hotel povedati." Nastal je kratek premolk.

"A tako," je naposled le rekel Dumbledore, ki je žmrkal proti Harryju iznad svojih polmese�astih o�al, pri �emer se je Harry tako kot vedno po�util, kot da bi bil pod rentgenom. "Pa se ti zdi, da si se glede te zadeve potrudil po svojih najboljših mo�eh? In da si uporabil vso svojo precejšnjo domiselnost? Da v svojem prizadevanju, da bi pridobil ta spomin, nisi pustil vnemar niti ene izmed svojih prebrisanosti?" "Hja," se je obotavljal Harry, ki res ni vedel, kaj naj re�e. Tisti njegov poskus, da bi prišel do spomina, ga je s svojo klavrnostjo na lepem spravljal v zadrego. "Hja... tisti dan, ko je Ron pomotoma zaužil strup, sem ga odvedel k profesorju Toastwampu. Mislil sem si, da bi, �e dobim profesorja Toastwampa dovolj dobre volje..." "Pa se je obneslo?" je vprašal Dumbledore. "No, gospod, ni se, ker se je Ron zastrupil..." "... in spri�o tega si ti seveda povsem pozabil na to, da naj bi pridobil ta spomin. �esa drugega tudi ne bi pri�akoval glede na to, da je bil tvoj najboljši prijatelj v nevarnosti. Ampak ko pa je postalo jasno, da bo gospod Weasley docela okreval, bi pa moje upanje le veljalo temu, da se boš vrnil k nalogi, ki sem ti jo dal. Mislil sem, da sem ti pojasnil, kako sila pomemben je ta spomin. Pravzaprav sem se po najboljših mo�eh potrudil, da ti dopovem, da gre za spomin, ki je od vseh najbolj bistven, in da bova brez njega samo �as zapravljala." Po vsem Harryjevem telesu se je, za�enši od temena, razlezlo vro�e, bode�e ob�utenje sramu. Dumbledore ni ni� povzdignil glasu, še niti jezen ni bil slišati, ampak Harryju bi bilo ljubše, �e bi se drl - to hladno razo�aranje je bilo hujše od �esarkoli. "Gospod," je rekel kar nekam obupan, "saj ne da mi ne bi bilo mar ali kaj, ampak imel sem še drugo..." "Še drugo v mislih," je namesto njega kon�al stavek Dumbledore. "Razumem." Spet je legla mednju tišina, kar najbolj neprijetna tišina, ki jo je Harry kdaj doživel ob Dumbledoru; zdelo se je, da kar traja in traja, in prekinjalo jo je zgolj krule�e posmr�avanje Armanda Terchka, portretiranega nad Dumbledorovo glavo. Harry se je po�util �udno majhen, kakor da bi se bil po tistem, ko je vstopil, nekako skr�il. Ko ni ve� zdržal, je rekel: "Gospod profesor, resni�no mi je žal. Moral bi se bil bolj potruditi... Moral bi se bil zavedeti, da mi vi tega pa� ne bi bili naro�ili, �e ne bi bilo zares pomembno." "Hvala ti, ker si to izrekel, Harry," je rekel Dumbledore mirno. "Potemtakem smem upati, da boš tej re�i odslej namenjal ve� pozornosti? �e ne bova imela tega spomina, bo kaj malo haska od tega, da bi se še dobivala." "Storil bom tako, gospod, dobil ga bom od njega," je zavzeto rekel Harry. "Potem pa zdajle ne bova ve� govorila o tem," je bolj prijazno rekel Dumbledore, "ampak kar nadaljujva z najino zgodbo, kjer sva zadnji� nehala. Se spominjaš, kje je bilo to?" "Se, gospod," je hitro rekel Harry. "Mrlakenstein je umoril svojega o�eta in stare starše in naredil, da se je zdelo, kakor da bi bil to storil njegov stric Morfin. Potem se je vrnil na Bradavi�arko in spraševal... in vprašal profesorja Toastwampa o horkrucih," je osramo�eno izmomljal. "Zelo dobro," je rekel Dumbledore. "Zdaj pa, spominjal se boš, upam, da sem ti na samem za�etku teh snidenj povedal, da bova prešla na podro�je ugibanja in spekulacij?" "Spominjam se tega, gospod." "Doslej sem ti, kot upam, da se boš strinjal, prikazal razmeroma �vrsta dejstva, na

katerih temeljijo moji sklepi o tem, kaj je po�el Mrlakenstein do svojega sedemnajstega leta?" Harry je prikimal. "Ampak zdaj, Harry," je rekel Dumbledore, "zdaj postanejo re�i bolj nejasne in bolj �udne. �e je bilo težko dobiti pri�evanja o fantu, ki se je pisal Neelstin, pa je bilo domala nemogo�e najti kogarkoli, ki bi bil pripravljen obujati spomine o možu s priimkom Mrlakenstein. Pravzaprav dvomim, da bi sploh kje bila kaka živa duša, �e ne štejem sebe, ki bi nama lahko celovito poro�ala o njegovem življenju po tistem, ko je odšel z Bradavi�arke. Vseeno pa imam še dva zadnja spomina, ki bi si ju rad delil s tabo." Dumbledore je pokazal proti kristalnima stekleni�kama, ki sta se iskrili poleg mislita. "Potem pa me bo veselilo slišati tvoje mnenje o tem, ali se zdijo sklepi, ki sem jih izvlekel iz njiju, verjetni." Ob misli, da ima Dumbledore njegovo mnenje v takšnih �islih, je postalo Harryja celo še bolj sram, ker se mu ni posre�ilo dobiti spomina o horkrucih, in z ob�utkom krivde se je presedal na svojem sedežu, medtem ko je Dumbledore vzdignil proti svetlobi prvo izmed stekleni�k in jo preu�eval s pogledom. "Upam, da nisi že sit teh skokov v spomine drugih, kajti tale dva sta prav nenavadna," je rekel. "Prvi izvira od zelo stare hišne vilinke, imenovane �irka. Preden si pogledava, �emu je bila �irka pri�a, moram na hitro povzeti, kako se je lord Mrlakenstein poslovil od Bradavi�arke. Do sedmega letnika je, kakor si utegneš že sam misliti, prišel z najvišjo oceno pri vsakem izpitu, ki ga je šel opravljat. Okrog njega so se sošolci odlo�ali, kakšnih karier naj se polotijo, ko odidejo z Bradavi�arke. Od Marka Neelstina, dijaka prefekta, najboljšega u�enca, dobitnika posebne šolske nagrade za zasluge, so se vsi nadejali izrednih re�i. Znano mi je, da je nekaj u�iteljev, med njimi tudi profesor Toastwamp, predlagalo, da naj gre na Ministrstvo za �aranje. Ponujali so se, da mu izposlujejo pogovor, ga povežejo z ljudmi, ki bi mu lahko prav prišli. Vse ponudbe je zavrnil. Ko so spet slišali zanj, je bil zaposlen - pri Dawcu in Klawcu." "Pri Dawcu in Klawcu?" je osuplo ponovil Harry. "Pri Dawcu in Klawcu," je mirno ponovil Dumbledore. "Mislim, da boš sprevidel, kakšne mike je premoglo to mesto zanj, ko se bova znašla v �irkinem spominu. Vendar to ni bila Mrlakensteinova prva izbira, kar se ti�e službe. V tistem �asu ni bilo skoraj nikogar, ki bi vedel - jaz sem bil eden redkih, ki se jim je tedanji ravnatelj zaupal - ampak Mrlakenstein je najprej šel k profesorju Terchku in ga vprašal, ali bi smel ostati na Bradavi�arki kot u�itelj." "Tukaj je hotel ostati? Zakaj?" je vprašal Harry še bolj osuplo. "Po mojem je imel kar nekaj razlogov, �eprav ni nobenega zaupal profesorju Terchku," je rekel Dumbledore. "Prvi�, in to je zelo pomembno, Mrlakenstein se je na šolo navezal bolj kot kdaj na kako osebo. Bradavi�arka je bila kraj, kjer je užil najve� sre�e; edini kraj, kjer se je po�util kot doma." Harryju je bilo ob teh besedah malce neprijetno, kajti sam ni Bradavi�arke doživljal prav ni� druga�e. "Drugi�, ta grad je oporiš�e pradavne magije. Ni dvoma, da je Mrlakenstein prišel do dna veliko ve� njenim skrivnostim kot pa ve�ina dijakov, ki gredo skozi šolo, a lahko da se mu je zdelo, da se tu še skrivajo skrivnosti, ki jih je treba razvozlati, viri, iz katerih bi lahko �rpal.

In tretji�, kot u�itelj bi imel veliko mo� in vpliv na mlade �arovnice in �arovnike. Mogo�e je zamisel dobil pri profesorju Toastwampu, u�itelju, s katerim se je najbolje ujel in ki je s svojim zgledom kazal, kako vplivno vlogo ima lahko u�itelj. Niti za hip si ne domišljam, da bi bil Mrlakenstein na�rtoval, da ostane na Bradavi�arki do konca svojih dni, mislim pa vendarle, da je videl tu teren, kjer bi lahko s pridom nova�il privržence in si ustvaril zasebno vojsko." "Ampak te službe ni dobil?" "Ni. Profesor Terchek mu je rekel, da je pri osemnajstih pa� premlad, ga je pa povabil, da naj se �ez nekaj let spet priglasi, �e ga bo še mikalo pou�evati." "Kako pa ste vi gledali na to, gospod?" je obotavljivo vprašal Harry. "Z velikim nelagodjem," je rekel Dumbledore. "Armandu sem odsvetoval, da bi ga nastavil - nisem mu navedel razlogov, ki sem jih zaupal tebi, kajti profesor Terchek je imel Mrlakensteina zelo rad in ga je imel za poštenjaka - vendar pa si nisem želel imeti lorda Mrlakensteina spet na tej šoli, še sploh pa ne na mo�nem položaju." "Za katero profesuro pa se je potegoval, gospod? Kateri predmet je hotel pou�evati?" Harry je kdove kako že poznal odgovor, še preden mu je Dumbledore postregel z njim. "Obrambo. V tistem �asu jo je pou�evala stara profesorica, ime ji je bilo Galatea Vedremuessli, ki je bila na Bradavi�arki že skoraj petdeset let. Mrlakenstein je torej odšel k Dawcu in Klawcu, in vsi profesorji so govorili, kakšna škoda je to, da ti gre takle sijajen mlad �arovnik delat v prodajalno. Vendar pa Mrlakenstein ni bil samo prodajalec. Ker je bil olikan in �eden in pameten, sta mu družbenika kmalu dajala opravila, ki jih ni pa� nikjer drugje kot v takemle Dawcu in Klawcu, ki je, kakor veš, specializirana trgovina s predmeti nenavadnih in silnih lastnosti. Pošiljala sta ga prepri�evat ljudi, naj se lo�ijo od svojih dragocenosti, ki bi bile za prodajo, in vsa poro�ila so si enotna, �eš da je bil za to delo nenavadno nadarjen." "To pa stavim, da je bil," se ni mogel zadržati Harry. "Kaj pa drugega," je rekel Dumbledore z rahlim nasmeškom. "Zdaj pa je �as, da prisluhneva hišni vilinki �irki, ki je služila pri zelo stari, zelo bogati �arovnici, neki Hepzibi Smith." Dumbledore je s palico potapljal po stekleni�ki, zamašek je sko�il ven, on pa je zvrnil zvrtin�eni spomin v mislito in obenem rekel: "Za teboj, Harry." Harry je vstal in se spet nagnil nad nakodrano srebrnkasto vsebino kamnitne sklede. Prevrnil se je v temni ni� in pristal v salonu pred neznansko debelo staro damo, opravljeno v umetelno lasuljo oranžne barve in v sijajno rožnato toaleto, ki je kar plahutala okrog in okrog nje, tako da ji je dajala videz glazirane torte, ki se že topi. Zagledana je bila v ogledalce, okrašeno z dragulji, in na lica, ki so bila že tako ali tako škrlatna, si je z veliko pudrno blazinico nanašala rde�ilo. Maj�kena in stara hišna vilinka, da tako maj�kene in stare Harry še ni videl, ji je medtem zavozlavala mesnata stopala v tesne satenaste �eveljce. "Pohiti no, �irka!" je rekla Hepziba z glasom, ki ne pozna ugovora. "Napovedal se je za ob štirih, zdajle je dve minuti do, ni pa se še zgodilo, da bi bil zamudil!" Pospravila je pudrno blazinico, medtem ko se je vilinka zravnala. S temenom je segala ravno do gospodari�inega sedala v naslanja�u, kjer je pergamenasta koža visela z nje v podobnih gubah kot sveža platnena rjuha, ki jo je imela ovito okrog sebe kakor

rimsko togo. "Kakšna sem?" je rekla in sukala glavo, da je lahko v zrcalu ob�udovala svoj obraz pod razli�nimi koti. "Ljubka, madame," je cvilknila �irka. Harry je lahko samo domneval, da ima �irka v pogodbi zapisano, da se mora v odgovor na to vprašanje ho�eš no�eš zlagati, kajti Hepziba Smith je bila po njegovem mnenju dale� od ljubkosti. Zacingljal je zvonec pri vratih; gospodarica in vilinka sta obe kar posko�ili. "Hitro, hitro, �irka, je že tu!" je zaklicala Hepziba in vilinka je švignila iz sobe, ki je bila tako natrpana s predmeti, da je bilo težko videti, kako naj se kdorkoli prekrmari skozi, ne da bi prevrnil vsaj ducat re�i: tu so bile vitrine, polne lakiranih šatulj, knjižne omare, polne knjig z naslovi v zlatem reliefu, police z okrasnimi kroglami in nebesnimi telesi in premnogimi bohotavimi lon�nicami v medeninastih loncih: prostor se je zdel v resnici kot križanec med antik�ariatom in zimskim rastlinjakom. �ez nekaj minut se je vrnila hišna vilinka, sledil pa ji je visok mlad mož, v katerem je Harry brez težav prepoznal Mrlakensteina. Bil je oble�en preprosto, v �rno obleko; lase je nosil malce daljše kot v šoli in lic je bil upadlih, a vse to se mu je prilegalo: videti je bil še celo bolj zal kot sicer. Z lahkoto �loveka, ki je bil tu o�itno že velikokrat v gosteh, je našel pot skozi natrpano sobo, in že se je globoko priklonil pred Hepzibino debelcano ro�ico, da jo je obdrsnil z ustnicami. "Rože vam prinašam," je tiho rekel in kar naenkrat držal v rokah šopek vrtnic. "Vi porednež, saj ne bi bilo treba!" je zacvilila stara Hepziba, �eravno je Harry opazil, da ima na najbližji mizici že pripravljeno prazno vazo. "Kako znate razvajati stare gospe, Mark... sedite, sedite... kje je pa �irka... ah..." Hišna vilinka je prihitela nazaj v sobo s pladnjem piškotkov in ga odložila ob gospodari�in komolec. "Postezite si, Mark," je rekla Hepziba, "saj vem, da imate radi moje piškote. No, kako se vam kaj godi? Videti ste bledi. Preve� vas ženeta tista dva v trgovini, to sem že stokrat rekla..." Mrlakenstein se je prisiljeno nasmehnil in Hepziba se je bebasto odzvala. "No, kakšen izgovor imate za tokraten obisk?" je vprašala in zafrfotala s trepalnicami. "Gospod Klawec bi rad popravil svojo ponudbo v zvezi z goblinskim oklepom," je rekel Mrlakenstein. "Petsto guldov bi se mu zdelo ve� kot pošteno..." "No, no, ne tako naglo, sicer si bom mislila, da ste tukaj zaradi moje kramarije!" je šobila ustnice Hepziba. "Zaradi tega me pošiljata," je tiho rekel. "Madame, samo trgovski pomo�nik sem, ki mora delati, kar se mu re�e. Gospod Klawec želi, da se pozanimam, ali..." "Oh, fuj, pa gospod Klawec!" je rekla Hepziba in mahala z ro�ico. "Nekaj vam bom pokazala, �esar nisem nikoli pokazala gospodu Klawcu! A znate držati jezik za zobmi, Mark? Mi obljubite, da ne boste povedali Klawcu, kaj imam? �e zve, kaj sem vam pokazala, me sploh ne bo ve� pustil pri miru, jaz pa tegale ne bom prodala, niti Klawcu niti komu tretjemu! Ampak vi, Mark, boste znali to re� ceniti zaradi njene zgodovine, ne pa po tem, koliko guldov bi lahko navrgla..." "Z veseljem si pogledam vse, kar mi pokažejo gospodi�na Hepziba," je mirno rekel Mrlakenstein in Hepzibi se je izvil še en dekliški hihit.

"�irki sem že naro�ila, naj ga prinese... �irka, ja kje pa si? Rada bi pokazala gospodu Neelstinu najin najimenitnejši zaklad... ah, ko si že pri tem, pa prinesi kar oboje..." "Izvolite, madam," je zacvilila hišna vilinka in Harry je zagledal dve usnjeni šatulji, eno vrh druge, ki sta se pomikali �ez sobo kot po lastni volji, �eprav je vedel, da si ju vilin�ica, ki je vijugala med mizicami, blazinami in podnožniki, drži na temenu. "Zdaj pa," je zadovoljno rekla Hepziba, ko je vzela šatulji, si ju odložila v krilo in se pripravila, da odpre vrhnjo, "rekla bi, da vam bo tole vše�, Mark... oh, ko bi moji vedeli, kaj vam bom pokazala... komaj �akajo, da bi se domogli do tega!" Odprla je pokrov. Harry se je malce primaknil, da bi bolje videl. Zagledal je majhen zlat kelih z dvema fino skovanima ro�ajema. "Zanima me, ali bi vedeli, kaj je tole, Mark. Kar vzemite ga v roke, dobro si ga oglejte!" je šepnila Hepziba, in Mrlakenstein je stegnil svojo dolgoprsto dlan, prijel za ro�aj in vzdignil kelih iz udobnega svilenega ležiš�a. Harryju se je zazdelo, da vidi v njegovih temnih o�eh rde� lesk. Njegov pohlepni izraz se je �udno odsvital na Hepzibinem obrazu, le da je ona upirala pogled v njegove prikupne poteze. "Jazbec," je zamrmral Mrlakenstein, potem ko je preu�il gravuro na kelihu. "Se pravi, da je tole pripadalo...?" "Perwoli Pihpuff, kakor seveda že sami veste, vi bistra glava!" je rekla Hepziba, se nagnila naprej, da so ji korzeti glasno zaškripali, in prav zares uš�ipknila njegovo upadlo lice. "Kaj vam nisem že povedala, da sem njena daljna potomka? Že leta in leta prehaja kelih pri nas iz roda v rod. Ljubko, kajneda? Pa še vse mogo�e �arovne mo�i naj bi imel, �eprav jih osebno nisem preskusila, ampak ga raje lepo hranim na varnem tukajle..." Snela je kelih z Mrlakensteinovega dolgega kazalca in ga nežno dela v šatuljo, pri tem pa namenjala skrbnemu nameš�anju nazaj v njegovo ležiš�e tolikšno pozornost, da sploh ni opazila sence, ki je šla prek Mrlakensteinovega obraza, ko mu ga je vzela. "Zdaj pa," je zadovoljno rekla, "kje je spet ta �irka? Oh, saj si tu - daj, odnesi zdaj tole, �irka..." Vilinka je ubogljivo prevzela kelih v šatulji, Hepziba pa je svojo pozornost namenila precej bolj ploski šatulji v naro�ju. "Po mojem vam bo tole celo še bolj vše�, Mark," je zašepetala. "Nagnite se no malce bliže, da boste bolje videli... Klawec seveda ve za tole, saj sem ga kupila pri njem, stavim pa, da bi ga rad dobil nazaj, potem ko mene ve� ne bo..." Smuknila je nazaj fino filigransko zapono in s krcem vzdignila pokrov. Notri je na gladkem karminastem baržunu ležal težak zlat medaljon. Mrlakenstein je tokrat kar sam od sebe stegnil roko in ga podržal proti lu�i, zazrt vanj. "Spolzgadovo znamenje," je tiho rekel, medtem ko je svetloba plesala po okrašeni, serpentinasti �rki S. "Tako je!" je rekla Hepziba, o�itno navdušena nad tem, kako Mrlakenstein ves prevzet opazuje njen medaljon. "Pla�ati sem ga morala, da sem bila �rna, ampak tega pa tudi nisem mogla dopustiti, da bi se mi izmuznil takšen zaklad, morala sem ga dobiti v zbirko. Klawec ga je odkupil menda od neke razcapanke, ki ga je o�itno ukradla, a se ji ni niti sanjalo, kakšna je njegova dejanska vrednost..." Tokrat je bila pomota izklju�ena: Mrlakensteinove o�i so ob njenih besedah škrlatno poblisnile in Harry je videl, kako mu bledijo �lenki okrog verižice.

"Odrinil ve� ali manj drobiž, to si upam trditi, ampak kaj �eš... lep, a ne da? In tudi temu pripisujejo vse mogo�e mo�i, �eprav ga jaz samo hranim lepo na varnem..." Stegnila je roko, da bi vzela medaljon. Za hip se je Harryju že zdelo, da ga Mrlakenstein ne bo izpustil, potem pa mu je že spolzel izmed prstov in spet obležal na blazini iz rde�ega baržuna. "No, Mark, dragec, to vam je torej to - upam, da vam je bilo v veselje!" Ozrla se mu je naravnost v obraz in Harry je prvikrat videl, da je trapasti nasmešek, ki ji je ves �as igral na obrazu, otrpnil. "Je vse v redu, dragec?" "O, pa�," je tiho rekel Mrlakenstein. "Vse je v najboljšem redu..." "Zazdelo se mi je namre� - pa je bila najbrž samo igra lu�i..." je rekla Hepziba, ki je bila videti vznemirjena, in Harry si je rekel, da je bržkone tudi ona uzrla hipni poblisk rde�ine v Mrlakensteinovih o�eh. "Na, �irka, to dvoje zdaj odnesi in lepo zakleni... z obi�ajnimi za�ari..." "�as bo, da greva, Harry," je tiho rekel Dumbledore, in medtem ko je vilin�ica odskakljala s šatuljama vrh glave, je spet zgrabil Harryja za nadlaht in skupaj sta se vzdignila skozi pozabo in nazaj v Dumbledorov kabinet. "Dva dni po tem prizor�ku je Hepziba Smith umrla," je rekel Dumbledore, ko se je spet usedel in pokazal Harryju, naj stori enako. "Vilinko �irko je Ministrstvo obsodilo, �eš da je pomotoma dela strupa v gospodari�in ve�erni kakav." "Ni mogo�e!" je jezno rekel Harry. "Vidim, da sva iste misli," je rekel Dumbledore. "Vsekakor obstaja precej podobnosti med to smrtjo in koncem družine Neelstin. V obeh primerih je krivdo vzel nase nekdo drug, nekdo, ki se je jasno spominjal, kako je povzro�il smrt..." "�irka je priznala?" "Spomnila se je, da je gospodarici v kakav vsula nekaj, za kar se je izkazalo, da ni sladkor, ampak smrtonosen in malo znan strup," je rekel Dumbledore. "Sklenili so, da tega ni nameravala, pa� pa je, stara in zmedena, kot je bila..." "Mrlakenstein ji je predruga�il spomin, prav kakor je storil že z Morfinom!" "Drži, tudi sam sem prišel do tega sklepa," je rekel Dumbledore. "In tako kot pri Morfinu je Ministrstvo osumilo �irko iz predsodka, ker..." "... ker je šlo za hišno vilinko," je rekel Harry. Redkokdaj je tako odlo�no simpatiziral z društvom B. R. U. H. V., ki ga je ustanovila Hermiona. "Natanko tako," je rekel Dumbledore. "Bila je stara, priznala je, da je nekaj pa� po�ela z napitkom, in nikomur na Ministrstvu se ni zdelo, da bi bilo treba raziskovati naprej. Tako kot je bilo v Morfinovem primeru, je bila �irka, ko sem jo kon�no izsledil in dobil njen spomin, že skoraj pri koncu življenja - seveda pa njen spomin ne dokazuje ni�esar drugega kot to, da je Mrlakenstein vedel za obstoj keliha in medaljona. Ko so �irko obsodili, se je Hepzibina rodbina že zavedela, da manjkata dve izmed njenih najve�jih dragocenosti. Nekaj �asa so potrebovali, preden so bili povsem prepri�ani, kajti imela je mnoga skrivališ�a, saj je od nekdaj kar se da ljubosumno varovala svojo zbirko. A še preden so bili onkraj vsakršnega dvoma prepri�ani, da ni ve� ne keliha ne medaljona, je tisti trgovski pomo�nik, ki je delal pri Dawcu in Klawcu, tisti mladi mož, ki je tako redno obiskoval Hepzibo in jo tako u�inkovito šarmiral, že dal odpoved in izginil. Njegova delodajalca nista ni� vedela o tem, kam da je šel - ko je izginil, sta bila prav tako presene�ena kot vsi drugi. In po tistem dolgo dolgo nih�e ni videl Marka

Neelstina ne slišal o njem. Zdaj pa," je rekel Dumbledore, "�e ti je prav, Harry, bi še enkrat naredil postanek, toliko da ti obrnem pozornost na nekatere to�ke v tej najini zgodbi. Mrlakenstein je zagrešil še en umor; ne vem, ali je bil to prvi po tistem, ko je pokon�al Neelstine, a mislim že tako. Tokrat, kot si gotovo že sprevidel, ni ubijal iz maš�evanja, ampak iz koristi. Hotel je bajni trofeji, ki mu ju je pokazala uboga stara zatelebanka. Tako kot je njega dni ropal druge otroke v sirotišnici, tako kot je ukradel prstan strica Morfina, tako je zdaj pobegnil s Hepzibinim kelihom in medaljonom." "Ampak," je rekel namrš�eni Harry, "to se zdi ja noro... da takole tvegaš vse, zavržeš zaposlitev, pa samo zato..." "Mogo�e noro tebi, ne pa Mrlakensteinu," je rekel Dumbledore. "Upam, da boš s�asoma doumel, kaj sta mu pomenila ta predmeta, Harry, vendar pa moraš priznati, da si ni težko predstavljati, da je vsaj v medaljonu videl nekaj, do �esar je upravi�en." "Do medaljona morda res," je rekel Harry, "ampak zakaj da bi vzel še kelih?" "Ta je bil nekdaj last še enega izmed ustanovnikov Bradavi�arke," je rekel Dumbledore. "Po mojem ga je šola še zmerom zelo vlekla, tako da se ni mogel upreti predmetu, ki je bil tako prežet s šolsko zgodovino. Mislim pa, da so bili še drugi razlogi... Upam, da ti jih bom znal prikazati, ko pride �as za to. In zdaj še k zadnjemu spominu, ki ti ga imam pokazati, zadnjemu vsaj do �asa, ko nama pridobiš spomin profesorja Toastwampa. Deset let lo�uje �irkin spomin od tegale, deset let, ko lahko �lovek samo ugiba, kaj je medtem po�el lord Mrlakenstein..." Harry je, ko je Dumbledore spraznil v mislito še zadnji spomin, spet vstal. "�igav je pa ta spomin?" je vprašal. "Moj," je rekel Dumbledore. In Harry se je za njim pognal dol skozi nemirno srebrnkasto snov. Pristala sta v kabinetu, ki ga je pravkar zapustil. Tam je bil Fawkes, ki je zadovoljno dremuckal na svoji gredi, in tam za pisalno mizo je bil tudi Dumbledore, ki je bil videti zelo podoben Dumbledoru poleg Harryja, le da je imel obe roki celi in nepoškodovani, njegov obraz pa je nosil nemara kako gubo manj. Edina razlika med takratno in so�asno pisarno je bila ta, da je v preteklosti snežilo - mimo okna je skozi temo nosilo modrikaste pege, da so se nabirale na zunanji poli�ki. Dumbledore mlajši je, tako je kazalo, na nekaj �akal, in res je že nekaj trenutkov po njunem prihodu potrkalo na vrata, on pa je rekel: "Naprej." Harryju je ušel izdih, a ga je obenem že pridušil. V sobo je bil namre� stopil Mrlakenstein. Njegove poteze niso bile, kakršne je videl dve leti poprej, ko so vstale iz velikega kamnitnega kotla; niso bile tako ka�aste, o�i še niso bile škrlatne, obraz še ne kakor maska, pa vendar to ni bil ve� zali Mark Neelstin. Bilo je, kot da bi mu bilo kaj ožgalo in zabrisalo poteze, tako da so bile voš�ene in �udno spa�ene, belo�nice pa so bile zdaj ves �as videti podplute, �eprav zenici še nista bili reži, v kakšni sta se, kot je vedel Harry, imeli spremeniti. Na sebi je imel dolgo �rno ogrinjalo in njegov obraz je bil bel kakor sneg, ki se mu je iskril na ramah. Dumbledore za pisalno mizo ni pokazal, da bi bil kaj presene�en. O�itno je šlo za napovedan obisk. "Dober ve�er, Mark," je lahkotno rekel. "Kar usedi se." "Hvala," je rekel Mrlakenstein in sedel na stol, ki mu ga je odkazal Dumbledore - bil je to vsaj na pogled prav tisti sedež, ki ga je v so�asnosti pravkar spraznil Harry. "Slišal

sem, da ste postali ravnatelj," je rekel in njegov glas je bil malce višji in hladnejši kot poprej. "Ustrezna izbira." "Me veseli, da jo odobravaš," je z nasmeškom rekel Dumbledore. "Ti lahko ponudim kakšno pija�o?" "Ne bi se branil," je rekel Mrlakenstein. "Od dale� prihajam." Dumbledore je vstal in smuknil k omarici, v kateri je zdaj hranil mislito, takrat pa je bila polna steklenic. Potem ko je Mrlakensteinu izro�il vinsko kupo in nato�il še sebi, se je vrnil na sedež za pisalno mizo. "No torej, Mark... �emu se imam zahvaliti za to veselje?" Mrlakenstein ni nemudoma odgovoril, samo srknil je. "Ne pravijo mi ve� Mark," je rekel. "Dandanes sem poznan kot..." "Vem, pod katerim imenom si poznan," je rekel Dumbledore, ki se je prijazno nasmihal. "Ampak zame boš, ti moram kar povedati, vedno Mark Neelstin. Žal mi je, ampak ena od tistih zoprnih re�i v zvezi s starimi u�itelji je, da nikoli do konca ne pozabijo mladostnih za�etkov svojih varovancev." Vzdignil je kozarec, kakor da nazdravlja Mrlakensteinu, �igar obraz je ostal brezizrazen. Kljub temu je Harry za�util, da se je ozra�je v sobi komaj opazno spremenilo: ko Dumbledore ni hotel uporabiti imena, ki si ga je izbral Mrlakenstein, je slednjemu s tem nakazal, da mu ne bo dovolil odrejati, kako naj poteka sre�anje, in Harry je lahko opazil, da je Mrlakenstein to tako tudi vzel. "Presene�a me, da ste tako dolgo zdržali tukaj," je po kratkem premolku rekel Mrlakenstein. "Vedno sem se spraševal, kako da si �arovnik vašega kova ni nikoli zaželel oditi s šole." "No," je rekel Dumbledore, ki se je še kar nasmihal, "za �arovnika mojega kova je pa� ni re�i, ki bi bila lahko pomembnejša od tega, da predaja naprej starodavne veš�ine in pomaga brusiti mlade duhove. �e me spomin ne vara, se je tudi tebi nekdaj zdelo pou�evanje privla�no." "Še vedno se mi zdi," je rekel Mrlakenstein. "Ampak spraševal sem se pa�, kako da vi, ki ga Ministrstvo tako pogostoma sprašuje za nasvet in ki so mu dvakrat, �e prav vem, ponudili položaj ministra..." "Po zadnjem štetju pravzaprav že trikrat," je rekel Dumbledore. "Ampak ministrska kariera me ni nikoli pritegovala. Še enkrat nekaj, kar nama je, mislim, skupno." Mrlakenstein je, ne da bi se nasmehnil, naklonil glavo in spet srknil. Dumbledore ni prelomil molka, ki se je zdaj vlekel med njima, samo prijazno pri�akovanje je kazal, medtem ko je �akal, da Mrlakenstein spregovori prvi. "Vrnil sem se," je rekel �ez nekaj �asa ta, "mogo�e pozneje, kot je pri�akoval profesor Terchek... ampak vrnil sem se, kakorkoli že, da spet poterjam tisto, za kar mi je nekdaj rekel, da sem še premlad. Prihajam k vam z željo, da bi mi dovolili, da se vrnem na grad kot u�itelj. Po mojem gotovo veste, da sem, odkar sem zapustil ta kraj, videl in storil marsikaj. U�encem bi lahko pokazal in povedal re�i, ki jih ne morejo biti deležni od nobenega drugega �arovnika." Dumbledore je, preden je spregovoril, meril Mrlakensteina s pogledom prek svoje kupe. "Res je, vem, da si po tistem, ko si nas zapustil, videl in storil marsikaj," je mirno rekel. "Govorice o tvojem po�etju so prišle vse do šole, Mark. Hudo bi mi bilo, �e bi moral verjeti polovico tistega, kar slišim."

Mrlakensteinov izraz je ostal neprediren, medtem ko je rekel: "Veli�ina navdihuje zavist, zavist poraja sovraštvo, sovraštvo pa spo�enja laži. To gotovo veste, Dumbledore." "Ti praviš temu, kar po�enjaš, torej 'veli�ina', kaj?" je brez jezljivosti rekel Dumbledore. "Vsekakor," je rekel Mrlakenstein in o�i kot da bi mu bile rde�e zažarele. "Eksperimentiram - meje magije sem prestavil nemara dlje, kot so bile kdaj..." "Magije te in one sorte," ga je mirno popravil Dumbledore. "Nekatere pa�. Kar se drugih ti�e, pa ostajaš... oprosti mi... žalostno neveden." Bilo je prvikrat, da se je Mrlakenstein nasmehnil. Napel je usta v režavo grimaso, ki je bila v svoji hudobnosti grozljivejša od besnega srepenja. "Vaš stari argument," je mehko rekel. "Ampak ni�, kar sem videl v svetu, ne podpira vaših znamenitih izjav, �eš da je ljubezen mo�nejša od magije moje vrste, Dumbledore." "Mogo�e si pa gledal na napa�nih krajih?" je predložil Dumbledore. "No, �e je tako, potem pa� ni boljšega kraja od Bradavi�arke, da za�nem svoje raziskave nanovo, kajne?" je rekel Mrlakenstein. "Mi dovolite, da se vrnem? Mi dovolite, da delim svoje znanje z vašimi u�enci in u�enkami? Sebe osebno in svoje talente vam dajem na razpolago. Bodite moj zapovednik." Dumbledore je privzdignil obrvi. "In kaj bo s tistimi, ki jim zapoveduješ ti? Kaj se bo zgodilo s tistimi, ki sami sebi pravijo - tako gre vsaj glas - Jedci smrti?" Harry je videl, da Mrlakenstein ni pri�akoval, da je Dumbledoru znano to ime; videl je, kako so se Mrlakensteinove o�i spet rde�e zabliskale, špranjaste nosnice pa zaplale. "Moji prijatelji," je rekel po hipnem premolku, "bojo, to sem prepri�an, znali naprej brez mene." "Veseli me slišati, da jih imaš za prijatelje," je rekel Dumbledore. "Bil sem pod vtisom, da sodijo prej v kategorijo služabništva." "Pa se motite," je rekel Mrlakenstein. "�e grem torej k Merjaš�evi glavi, tam ne bom našel skupine Notta, Rosiera, Mulciberja, Dolohova - ki �aka, da se vrneš? Res privrženi prijatelji, ki v snežni no�i potujejo tako dale� s tabo samo zato, da bi ti zaželeli sre�o, ko si poskusiš zagotoviti mesto u�itelja." Da Dumbledore do nadrobnosti ve za te, s katerimi Mrlakenstein popotuje, je bilo slednjemu, kakor se je jasno videlo, še manj dobrodošlo, vseeno pa se je skoraj pri pri�i spet zbral. "Kot vselej vsevedni, Dumbledore, kajne?" "Oh, ne, samo v prijateljskih stikih s krajevnimi to�aji," je lahkotno rekel Dumbledore. "Zdaj pa, Mark..." Odložil je prazni kozarec, se sede zravnal na stolu in staknil prstne konice leve in desne roke skupaj v držo, tako zna�ilno zanj. "... spregovoriva odkrito. Po�emu prihajaš nocoj semkaj, obdan s svojimi podrepniki, in terjaš zase službo, o kateri veva ti in jaz, da si je ne želiš?" Na Mrlakensteinovem neprizadetem obrazu se je zarisalo presene�enje. "Služba, ki si je ne želim? Prav nasprotno, Dumbledore, zelo si jo želim." "Jasno, na Bradavi�arko si že želiš nazaj, ampak pou�evati te ne mika ni� bolj, kot

te je mikalo, ko si imel osemnajst let. Za �im se ženeš, Mark? Zakaj ne bi enkrat za spremembo povedal naravnost?" Mrlakenstein se je namrdnil. "�e mi no�ete dati službe..." "Seveda ti je no�em," je rekel Dumbledore. "In tudi za hip ne mislim, da si pri�akoval, da bi ti jo hotel dati. Vseeno pa si prišel sem, povprašal si, se pravi, da imaš takšen ali druga�en namen." Mrlakenstein je vstal. Poteze mu je prekril bes, tako da je bil Marku Neelstinu podoben še manj kot prej. "To je vaša zadnja beseda?" "Tako je," je rekel Dumbledore, ki je prav tako vstal. "Potem si nimava ve� kaj re�i." "Nimava, ne," je rekel Dumbledore in obraz mu je preplavila silna žalost. "Davno je že minil �as, ko sem te lahko postrašil z gore�o omaro in te pripravil do tega, da si popla�al svoja hudodelstva. A ko bi te vsaj še mogel, Mark... Ko bi te vsaj še mogel..." Za sekundo je bil Harry že na tem, da zavpije nesmiselno svarilo; prepri�an je bil, da je Mrlakensteinu roka trznila proti žepu in palici v njem; potem je trenutek prešel, Mrlakenstein se je obrnil pro�, vrata so se zapirala, ni ga bilo ve�. Harry je spet za�util, kako se mu okrog nadlahti sklepa Dumbledorova dlan, nekaj hipov pozneje pa sta že stala skupaj na skoraj istem mestu, ampak na okenski poli�ki se ni kopi�il sneg in Dumbledorova dlan je bila znova po�rnela in kakor odmrla. "Zakaj?" je nemudoma rekel Harry, ko se je ozrl v Dumbledorov obraz. "Zakaj se je vrnil? Ste kdaj odkrili?" "To in ono si mislim," je rekel Dumbledore, "to pa je tudi vse." "Kaj si mislite, gospod?" "Povedal ti bom, Harry, ko se boš pri profesorju Toastwampu dokopal do tistega spomina," je rekel Dumbledore. "Ko boš imel v rokah ta zadnji koš�ek sestavljanke, bo, tako se nadejam, vse jasno... tako tebi kot meni." Harryja je še vedno žgala radovednost, in �eprav je Dumbledore že stopil k vratom in mu jih zdaj držal odprta, se ni pri pri�i premaknil. "Mu je šlo spet za to, da bi pou�eval obrambo, gospod? Ni� ni rekel..." "Oh, zagotovo si je želel prav obrambo," je rekel Dumbledore. "To se vidi iz posledic najinega pogovor�ka. Vidiš, potem ko mu nisem hotel prepustiti te stolice, nismo nikoli ve� imeli u�itelja obrambe, ki bi zdržal dlje kot leto dni." Enaindvajseto poglavje Nespoznavna soba Naslednji teden je Harry mrzli�no razmišljal, kako neki naj pregovori Toastwampa, da naj mu prepusti pravi spomin, vendar ga ni obšlo nikakršno razsvetljenje, in tako se je moral sprijazniti s po�etjem, ki se mu je te dni vse bolj vdajal, kadar ni vedel ve� ne kod ne kam: listal je svoj zvarkarski u�benik v upanju, da je Princ ob rob na�e�kal kaj uporabnega, tako kot se je izkazalo že mnogokrat predtem. "Tam notri že ne boš ni� našel," je v nedeljo pozno zve�er rekla Hermiona.

"Nikar ne za�enjaj, Hermiona," je rekel Harry. "�e ne bi bilo Princa, Ron zdajle ne bi sedel tukajle." "Pa bi, �e bi v prvem razredu malo poslušala Rawsa," ga je odpravila Hermiona. Harry se ni menil zanjo. Ravnokar je bil našel neko zaklinjatev, v margini zapisano kot Sektumsempra! nad zanimivo besedico "sovražniku", in grozno ga je srbelo, da bi jo preskusil, vendar se mu je zdelo najboljše, da tega ne po�ne pred Hermiono. Namesto tega je na skrivaj prepognil vogal strani. Sedeli so ob ognju v skupni sobi; pokonci so bili edinole še nekateri sošolci iz šestega razreda. Ko so se prejle vrnili od ve�erje, je nastalo precejšnje razburjenje, ker so na oglasni deski našli novo obvestilo, ki je naznanjalo, kdaj bo datum preizkusa iz udejanjanja. Tisti, ki naj bi dopolnili sedemnajst let do (vštevši) datuma prvega roka, enaindvajsetega aprila, so imeli možnost, da se priglasijo še k dodatnim prakti�nim vajam, ki naj bi (pod okrepljenim nadzorstvom) potekale v Meryascoveeni. Ron je, ko je to prebral, postal pani�en; še vedno se mu ni posre�ilo, da bi se udejanil, in bal se je, da ne bo nared za preizkušnjo. Hermiona, ki se je zdaj že dvakrat udejanila, je bila malo bolj samozavestna, Harry pa, ki je imel do sedemnajstega rojstnega dneva še štiri mesece, predtem tako ali tako ni mogel opravljati izpita. "Pa ti se znaš vsaj udejanjati!" je ves napet rekel Ron. "Julija ne boš imel težav!" "Samo enkrat mi je uspelo," ga je spomnil Harry; pri prejšnji uri mu je bilo kon�no uspelo, da je izginil in se takoj udejanil znotraj svojega obro�a. Ronu, ki je zafra�kal veliko �asa za to, da je na glas živciral samega sebe v zvezi z udejanjanjem, je zdaj tekla voda v grlo, kajti ni še dokon�al hudo težkega eseja za Rawsa, ki sta ga Harry in Hermiona že oddala. Harry je bil povsem prepri�an, da bo dobil za svojega slabo oceno, kajti v njem je oporekal Rawsu glede tega, kako se je najbolje postaviti v bran morakvarjem, a bilo mu je vseeno: zdaj mu je bil najpomembnejši Toastwampov spomin. "�e ti pravim, da ti ta tvoj neumni Princ pri tem ne bo mogel pomagati, Harry!" je rekla Hermiona še bolj na glas. "Samo en na�in je, da pripraviš koga do tega, da bo delal, kakor boš hotel, in to je imperatorjeva kletev, ki pa je nelegalna..." "Ja, hvala, že vem," je rekel Harry, ne da bi se ozrl iznad knjige. "Saj zato pa tudi iš�em kaj drugega. Dumbledore pravi, da reserum ne bo zalegel, ampak lahko da je še kaj, kakšen zvarek ali zarek..." "Tega se lotevaš od napa�nega konca," je rekla Hermiona. "Kot pravi Dumbledore, lahko ta spomin pridobiš edinole ti. To gotovo pomeni, da bi ti lahko Toastwampa pregovoril, medtem ko ga drugi ne morejo. Ne gre za to, da mu podtakneš kak zvarek, kajti to bi lahko storil vsak..." "Pa kaj naj bi to pomenilo - prdoglasen?" je rekel Ron, ki je krepko stresal svoje pero, obenem pa bolš�al v pergament. "To ja ni mogo�e, da bi bilo prav?" "Saj tudi ni," je rekla Hermiona in potegnila Ronov esej proti sebi. "A ne vidiš, da si hotel napisati 'prvoklasen'? In 'ogrinjalo' tudi ni 'orgija'. Kakšno pero pa imaš to?" "Samokorigirno pero, kupil sem ga pri Fredu in Georgeu... ampak menda za�ar ne deluje ve�..." "Bi rekla, da res ne," je rekla Hermiona in pokazala naslov, "kajti naslov se je glasil 'Morakvarji - kaj storiti?', ne pa 'Moj akvarij za šoterile', pa tudi tega se ne spominjam, da bi si svoje ime spremenil v 'Roonila Wazliba'." "Oh, ne!" je rekel Ron in v grozi zaprepaden strmel v pergament. "Samo tega ne

reci, da bom moral vse skupaj še enkrat prepisati!" "Saj bo šlo, lahko popraviva," je rekla Hermiona, potegnila esej povsem predse in izvlekla palico. "Hermiona, ti si ljubezen mojega življenja," je rekel Ron, se udobno namestil v naslanja�u in si pomel utrujene o�i. Hermiona je rahlo zardela, rekla pa je samo: "Da te ne bo slišala Lavender!" "Ne bo," je rekel Ron v svoje dlani. "Ali ji bom pa kar rekel... mi bo vsaj dala nogo..." "Zakaj pa ne daš ti njej noge, �e bi rad naredil konec?" je vprašal Harry. "Ti nisi nikoli dajal noge, a ne da?" je rekel Ron. "S Cho sta samo..." "Kar vsaksebi sva šla, ja," je rekel Harry. "Ko bi se to vsaj zgodilo z mano in Lavender," je mra�no rekel Ron in gledal, kako Hermiona po napa�no zapisanih besedah tiho potrka s palico, pa se že popravijo. "Ampak bolj ko namigujem, da bi rad kon�al, bolj se me oklepa. Kot da bi hodil z orjaškim kalamarom." "Evo," je rekla Hermiona kakih dvajset minut zatem in Ronu vrnila esej. "Milijonkrat hvala," je rekel Ron. "Si lahko sposodim tvoje pero, da napišem še zaklju�ek?" Harry, ki dotlej ni našel v opazkah Polkrvnega Princa ni� primernega, se je ozrl naokrog: od vseh so v skupni sobi ostali le še oni trije, kajti Seamus je malo prej šel v posteljo, preklinjaje Rawsa in njegov esej. Slišati je bilo edinole pokljanje ognja in pa praskanje Hermioninega peresa, s katerim je Ron kracljal še zadnji odstavek o morakvarjih. Harry je zaprl knjigo Polkrvnega Princa, zazehal, tedajci pa... Prask. Hermiona je rahlo vzkriknila; Ron je polil �rnilo po eseju, Harry pa je rekel: "Spack!" Hišni vilinec se je globoko priklonil in nagovoril gr�ave prste na svojih nogah. "Gospodar so rekli, da želijo redna poro�ila o tem, kaj po�enja Malfoyev fant, zatorej je prišel Spack, da bi poro�al..." Prask. Ob Spacku se je prikazal še Trapets. Pokrivalo, za katero je uporabljal ogreva�o za �ajnik, mu je �epelo postrani. "Tudi Trapets pomaga, Harry Potter!" je zacvilil in poslal Spacku zamerljiv pogled. "In Spack bi moral Traptsu povedati, kdaj namerava k Harryju Potterju, tako da bi lahko Spack in Trapets poro�ala skupaj!" "Kaj se pa greste?" je vprašala Hermiona, ki je bila še vedno videti zaprepadena spri�o njunega nenadnega prikazanja. "Kaj se dogaja, Harry?" Harry se je obotavljal, preden je odgovoril, kajti Hermioni ni bil ni� pravil o tem, da je Spacka in Traptsa poslal za Malfoyem; saj je bila vedno tako ob�utljiva, kar se ti�e vprašanja hišnih vilincev. "Torej... namesto mene lazita za Malfoyem," je rekel. "Dan in no�," je zakrakal Spack. "Trapets že teden dni ni zatisnil o�esa, Harry Potter," je ponosno rekel Trapets, ki se je zibal na mestu. Hermiona je bila videti ogor�ena. "Sploh ne spiš, Trapets? Harry, pa saj mu menda ja nisi rekel, da mora...?" "Ne, jasno, da mu nisem," je brž rekel Harry. "Trapets, seveda smeš spati, a prav? Pa je kateri od vaju tudi kaj odkril?" je hitel naprej, da ne bi Hermiona spet posegla vmes.

"Gospodi� Malfoy se giblje z uglajenostjo, kakršna priti�e njegovi �isti krvi," je nemudoma zakrakal Spack. "Njegove obrazne poteze kli�ejo v spomin fine li�nice moje gospodarice in njegovo vedenje se sklada z..." "Dreco Malfoy je barabin!" je jezno zacvilil Trapets. "Barabin, ki - ki..." Stresel se je od �opkov ogreva�e za �aj pa do prstnega konca nogavic, potem pa zdirjal proti ognjiš�u, kakor da se namerava vre�i v ogenj; Harry, ki ga to ni zalotilo povsem nepripravljenega, ga je ujel �ez pas in ga zadržal s �vrsto roko. Trapets se je nekaj trenutkov otepal, potem pa postal mlahav. "Hvala, Harry Potter," je izsopel. "Traptsu je še vedno težko, da bi grdo govoril o svojih nekdanjih gospodarjih..." Harry ga je spustil; Trapets si je poravnal ogreva�o in kljubovalno rekel Spacku: "Ampak Spack bi moral vedeti, da hišnemu vilincu Dreco Malfoy ni dober gospodar!" "Ja, sploh nam ni treba poslušati o tem, kako si zaljubljen v Malfoya," je Spacku rekel Harry. "Presko�i to in za�ni pri tistem, kam zahaja." Spack se je spet priklonil, �eprav je bil videti besen, potem pa rekel: "Gospodi� Malfoy obeduje v Veliki dvorani, spi v eni od spalnic v grajskem stolpu, k pouku hodi v razli�ne..." "Trapets, kar ti mi povej," je Harry prekinil Spacka. "Ali hodi kam, kamor ne bi smel?" "Harry Potter, gospod," je zacvilil Trapets in velike kroglaste o�i so mu sijale v lu�i ognja, "Malfoyev paglavec ne krši nobenih pravil, kolikor je lahko odkril Trapets, vseeno pa se rad pobriga za to, da ga ne bi kdo videl. V spremstvu sošolk in sošolcev vseh sort redno zahaja v sedmo nadstropje, in ti potem tam stražijo, medtem ko je on v..." "V KŽTD!" je rekel Harry in se krepko �ofnil po �elu z Zvarkarstvom za višjo stopnjo. Hermiona in Ron sta ostrmela. "Tja se torej tihotapi! Tam po�ne... kar že po�ne! In stavim, da je to tudi razlog, da ga ni na Ravbarjevi karti - �e zdaj pomislim, tudi sobane 'Kar želite, to dobite' nisem videl zarisane!" "Mogo�e pa ravbarji niso vedeli zanjo," je rekel Ron. "Po mojem pa to sodi k njeni �arovnosti," je rekla Hermiona. "�e želiš, da je ne bi bilo na karti, je pa� ne bo." "Trapets, a se ti je posre�ilo priti noter in si pogledati, kaj Malfoy po�enja?" je željno rekel Harry. "Ne, Harry Potter, to je nemogo�e," je rekel Trapets. "Ne, pa ni," je nemudoma rekel Harry. "Lani je Malfoy vdrl v poveljstvo, ki smo ga imeli tam, zato bom že znal tudi jaz noter, da povohunim za njim, ni problema." "Meni se pa ne zdi, da boš, Harry," je po�asi rekla Hermiona. "Malfoy je že natanko vedel, kako uporabljamo KŽTD, ker mu je vse s�vekala tista avša Marietta. Treba mu je bilo samo re�i, naj soba postane glavni stan Dumbledorove armade, in tako se je tudi zgodilo. Ampak ti pa ne moreš vedeti, v kaj se spremeni sobana, potem ko pride vanjo Malfoy, zato tudi ne veš, v kaj naj ji re�eš, da naj se spremeni." "Ah, bom že kako prišel mimo tega," je zamahnil z roko Harry. "Trapets, odli�no si se izkazal." "Tudi Spack se je dobro odrezal," je prijazno rekla Hermiona; Spack pa ni pokazal nobene hvaležnosti, odvrnil je pogled svojih orjaških, podplutih o�i in zakrakal v strop: "Blatna kri nagovarja Spacka, Spack se bo naredil, kakor da je ne sliši..." "Nehaj že s tem," je bevsnil nanj Harry, Spack pa se je še zadnji� globoko priklonil

in se potem izdejanil. "Ti, Trapets, pa se le pojdi zdaj malo naspat." "Hvala lepa, Harry Potter, gospod!" je zadovoljno zacvilil Trapets, potem pa izginil še on. "To pa ni kar tako!" je navdušeno rekel Harry, ki se je obrnil nazaj k Ronu in Hermioni, brž ko v prostoru ni bilo ve� vilincev. "Vemo, kam hodi Malfoy! Zdaj ga imamo v kozjem rogu!" "Ja, super," je �emerno rekel Ron, ki si je prizadeval, da bi popivnal �rnilo z nabuhlega pergamenta, ki je bil še malo prej skoraj dovršen esej. Hermiona je pergament potegnila spet predse in za�ela s palico srkati �rnilo pro�. "Kaj pa je bilo tisto, �eš da hodi tja gor s 'sošolci in sošolkami vseh vrst'?" je rekla Hermiona. "Koliko ljudi pa je vpletenih? �lovek si ne bi mislil, da bo tolikerim zaupal, kaj po�enja..." "Ja, to je �udno," se je namrš�il Harry. "Slišal sem ga re�i Crabbu, da se Crabba ni� ne ti�e, kaj po�enja... kaj pa potem re�e vsem tem... vsem tem..." Harryju je glas odtaval; zastrmel se je v ogenj. "Omojbog, kako sem neumen," je tiho rekel. "Saj je ja jasno ko beli dan! Spodaj v temnicah stoji cel velik sod... lahko si ga je nakradel med uro..." "Nakradel �esa?" je rekel Ron. "Mnogobitnega napoja. Ukradel je nekaj mnogobitnega napoja, ki nam ga je pri prvi uri �arobnih napojev pokazal Toastwamp... u�enke in u�enci, ki stojijo na straži za Malfoya, sploh niso vseh sort... samo Crabbe in Goyle sta, tako kot ponavadi... ja, vse se ujema!" je rekel Harry, sko�il pokonci in za�el korakati gor in dol pred kaminom. "Dovolj sta neumna, da delata, kar jima re�e, �eprav jima ne pove, kaj ima za bregom... on pa seveda ne mara, da bi ju kdo videl, kako oprezata pred sobano 'Kar želite, to dobite', zato jima daje piti mnogobitni napoj, da sta na pogled druga�na... tisti dve punci, s katerima sem ga videl, ko je šel stran od tekme ha! Crabbe in Goyle!" "A ho�eš re�i," je rekla Hermiona s pritajenim glasom, "da je bila tista pun�ka, ki sem ji popravila tehtnico...?" "Ja, kaj pa!" je na glas rekel Harry, ne da bi odvrnil pogled od nje. "Pa jasno! Malfoy je bil takrat gotovo notri, zato je spustila kaj pa govorim? - je spustil tehtnico in s tem opozoril Malfoya, �eš naj ne hodi ven, ker je nekdo zunaj! In pa tista pun�ka, ki ji je iz rok padel krasta�ji mrest! Ves �as smo hodili mimo, pa nismo pogruntali!" "Crabba in Goyla je pripravil do tega, da se spreminjata v punce?" se je zahahljal Ron. "Strela jasna... ni� �udnega, �e te dni gledata tako klavrno v svet... presene�a me, kako da mu ne re�eta, da naj se gre..." "No, tega pa� ne moreta, �e jima je pokazal svoje znamenje," je rekel Harry. "Hmmm, znamenje, o katerem sploh ne vemo, ali obstaja," je dvome�e rekla Hermiona, zvila Ronov posušeni esej v zvitek, preden bi se mu lahko spet kaj zgodilo, in mu ga izro�ila. "Bomo videli," je z zaupanjem rekel Harry. "Ja, bomo videli," je rekla Hermiona, vstala in se pretegnila. "Ampak, Harry, preden se spet ves zagreješ, še vedno mislim, da ne boš mogel v sobano 'Kar želite, to dobite', �e ne boš prej vedel, kakšna naj bi bila. In po mojem ne smeš pozabiti," zavihtela si je torbo na rame in mu namenila zelo resnoben pogled, "da bi se moral koncentrirati na to, da izvle�eš tisti spomin iz Toastwampa. Lahko no�." Harry je gledal za njo, ko je odhajala, z ob�utkom rahle jezice. Ko so se vrata v

dekliško spalnico zaprla, se je obrnil k Ronu. "Kaj se tebi zdi?" "Rad bi se znal udejanjati tako kot hišni vilinci," je rekel Ron, ki je upiral pogled tja, kjer je izginil Trapets. "Potem bi imel izpit iz udejanjanja že v žepu." Harry to no� ni dobro spal. Ure in ure je, kot se mu je zdelo, buden ležal in se spraševal, kot kaj uporablja Malfoy sobano KŽTD in kaj bo uzrl naslednji dan, ko pride noter, kajti ne glede na to, kar je govorila Hermiona, je bil prepri�an, da bo, tako kot je Malfoy lahko obiskal glavni stan DA, tudi on lahko videl Malfoyevo... kaj neki bi lahko bilo? Shajališ�e? Skrivališ�e? Skladiš�e? Delavnica? Harryju so možgani mrzli�no delali, in ko je nazadnje le zaspal, so se mu sanje trgale in motil jih je Malfoy, ki se je preobražal v Toastwampa, ta pa spet v Rawsa... Naslednje jutro pri zajtrku je ob�util veliko pri�akovanje; še pred obrambo je imel prosto uro in odlo�en je bil, da med njo poskusi prodreti v KŽTD. Hermiona nekako trmoglavo ni kazala nobenega zanimanja, ko ji je šepetaje zaupal na�rt, kako si bo utrl pot v sobo, in to mu je šlo na živce, kajti mislil si je, da bi mu bila lahko v precejšnjo pomo�, �e bi se ji le zahotelo. "Lej," je tiho rekel, se nagnil naprej in položil dlan na Preroške novice, ki jih je bila pravkar vzela iz sovje pošte, tako da �asopisa ni mogla razgrniti in se skriti za njim. "Nisem pozabil na Toastwampa, ampak niti sanja se mi ne, kako naj dobim od njega spomin. Zakaj potem ne bi smel v �asu, ko me še ni presvetlilo, raziskovati, kaj po�enja Malfoy?" "Saj sem ti že povedala, da ga moraš pregovoriti," je rekla. "Da bi ga kaj na finto ali ga u�aral, to ne bo šlo, ker bi bil sicer to za malo malico naredil že Dumbledore. Namesto da ga sviraš tam pred KŽTD," izpulila mu je izpod dlani Novice in jih razgrnila, tako da sta videla naslovno stran, "bi moral iti in poiskati Toastwampa in za�eti trkati na njegovo vest." "Je notri kdo, ki ga poznamo?" je vprašal Ron, medtem ko je Hermiona s pogledom pre�esavala naslove. "Je!" je rekla Hermiona, tako da se je Ronu in Harryju skoraj zaletelo, "ampak je v redu, ni mrtev - Tobakarolus je, prijeli so ga in ga poslali v Azkaban! Poskus vloma, med katerim se je izdajal za inferija... in pa neki Octavius Popper je izginil... oh, in kako grozno, prijeli so nekega devetletnika, ker je poskusil ubiti starše, mislijo, da je bil pod imperatorjevo kletvijo..." V tišini so pozajtrkovali do konca. Hermiona se je potem pri pri�i odpravila k starodavnim runam, Ron v skupno sobo, kjer ga je še �akalo, da dokon�a svoj zaklju�ek k eseju o morakvarjih za Rawsa, Harry pa na hodnik v sedmem nadstropju, pred tisti zid nasproti tapiserije, kjer je Princeton Prismojeni u�il trole baleta. Harry je, potem ko je našel prazen prehod, vrgel nase plaš� nevidnosti, pa mu niti ne bi bilo treba. Ko je prišel na cilj, je odkril, da ni nikjer nikogar. Ni prav vedel, ali ima ve�je možnosti, da prodre v sobano, kadar je Malfoy notri ali kadar ga ni, a dobro je bilo vsaj to, da ga pri prvem poskusu ne bosta motila Crabbe ali Goyle, ki bi se pretvarjala, da sta enajstletni dekletci. Ko se je približal mestu, na katerem so se skrivala vrata KŽTD, je zatisnil o�i. Vedel je, kaj mora narediti - leto poprej se je v tem že kar izuril. Z vso silo se je osredoto�il na misel: Potrebujem vpogled v to, kaj po�enja tu notri Malfoy... Potrebujem vpogled v to, kaj po�enja tu notri Malfoy... Potrebujem vpogled v to, kaj po�enja tu notri Malfoy...

Trikrat je šel mimo vrat. Srce mu je razbijalo od razburjenja, ko je kon�no odprl o�i - in odkril, da še vedno zre v stežaj navadnega golega zidu. Naredil je korak naprej in za vsak primer potisnil. Kamen je ostal �vrst in se ni vdal. "No prav," je na glas rekel Harry. "No prav... Sem pa� narobe oblikoval misel..." Za hip je preudarjal, potem pa spet zaprl o�i, se osredoto�il, kolikor se je le dalo, in za�el znova. Potrebujem vstop v prostor, v katerega skrivaj prihaja Malfoy... Potrebujem vstop v prostor, v katerega skrivaj prihaja Malfoy... Potem ko je tretji� prišel mimo, je pri�akujo� odprl o�i. Vrat ni bilo. "Oh, daj nehaj no," je razdraženo rekel steni. "Tole je bil ja jasen napotek... no prav..." Nekaj minut je tuhtal, potem pa spet zakorakal. Potrebujem tvojo pomo� pri tem, da postaneš zame tisto, kar si za Dreca Malfoya... Ko je nehal hoditi sem ter tja, ni takoj odprl o�i; vlekel je na ušesa, kakor da utegne slišati vrata, ko bodo planila v obstoj. Vendar ni slišal ni�esar razen oddaljenega cvrkotanja ptic zunaj. Odprl je o�i. Vrat še vedno ni bilo. Zaklel je. Nekdo je zakri�al. Ozrl se je in zagledal jatico prvošolcev, ki so tekli nazaj za vogal, o�itno pod vtisom, da so pravkar naleteli na še posebej kvantaškega duha. Potem je preskusil vse razli�ice misli: 'Potrebujem te, da mi pokažeš, kaj v tebi po�ne Malfoy,' dokler ni bil nazadnje le primoran priznati, da utegne imeti Hermiona prav: sobana 'Kar želite, to dobite' se mu kratko malo ni hotela odpreti. Ves zamorjen in razdražen se je odpravil k obrambi, spotoma pa snel plaš� in si ga stla�il v torbo. "Spet zamujate, Potter," je hladno rekel Raws, ko je Harry prihitel v u�ilnico, ki so jo razsvetljevale sve�e. "Gryfondomu odvzemam deset to�k." Harry se je vrgel na stol poleg Rona in se mrko zagledal v Rawsa; polovica razreda je bila še na nogah, jemali so si u�benike in si pripravljali re�i, tako da zagotovo ni prišel kaj dosti za njimi. "Preden za�nemo, ho�em eseje o morakvarjih," je rekel Raws in nemarno pomahal s palico, da je petindvajset zvitkov pergamenta splavalo v zrak in se spustilo v urejeno kopico na katedru. "In v vaše dobro upam, da bodo boljši od tistih neslanosti, ki sem jih moral trpeti glede tega, kako bi se ubranili imperatorjeve kletve. No, zdaj pa odprite knjige na strani - kaj je, gospodi� Finnigan?" "Gospod," je rekel Seamus, "rad bi vedel, kako se da razlikovati med inferijem in duhom. V Novicah je namre� nekaj pisalo o inferiju." "Prav ni� ne," je z zdolgo�asenim glasom rekel Raws. "Ampak gospod, slišal sem, da..." "�e bi bili dejansko prebrali �lanek, za katerega naj bi šlo, gospodi� Finnigan, potem bi pa� vedeli, da tako imenovani inferij ni bil nikakršen inferij, ampak samo umazan tiholazen kradljivec, Tobakarolus Smrat po imenu." "Mislil sem, da sta Raws in Tobakarolus na isti strani," je Harry zamomljal Ronu in Hermioni. "Kako da se ni� ne razburja nad tem, da so prijeli Tobakarolusa?" "Kot pa kaže, ima o tej re�i veliko povedati Potter," je rekel Raws, ki je nenadoma pokazal proti zadnjemu koncu u�ilnice. Uprl je �rne o�i v Harryja. "Pa pobarajmo Potterja, kako bi on opazil razliko med inferijem in duhom."

Ves razred se je obrnil nazaj k Harryju, ki se je skušal prej ko prej domisliti, kaj mu je pravil Dumbledore tisto no�, ko sta šla obiskal Toastwampa. "Ee - torej - duhovi so prosojni..." je rekel. "Oho, zelo dobro," mu je segel v besedo Raws z nakrivljeno ustnico. "Ja, lepo se vidi, da šest let �arovnega izobraževanja pri tebi ni šlo v ni�, Potter. Duhovi so presojni." Gatka Garkinson se je cvile�e zahihitala. Nekateri so se muzali. Harry je globoko zajel sapo in mirno nadaljeval, �eprav je v njem vse kar vrelo. "Ja, duhovi so presojni, inferiji pa so trupla. Se pravi, da imajo telo..." "Kot bi nam znal povedati petletnik," se je posmehnil Raws. "Inferij ali s tujko inferius je truplo, ki ga upravlja temni �arovnik z zareki. Ni živo, uporablja ga samo kot lutko, ki pleše, kakor on žvižga. Duh, kakor sem prepri�an, da se zdaj že vsi zavedate, pa je vtisk duše, ki je ostal na zemlji, potem ko jo je ta že zapustila... in je, kakor nam tako modro razodeva Potter, seveda prosojen." "No, kar je rekel Harry, pride zelo prav, kadar skušamo lo�evati eno od drugega!" je rekel Ron. "Ko nam pride kaj takega naproti v kaki temni uli�ici, bomo pa� najprej pogledali, ali je iz mesa in krvi, ne pa da bi ga spraševali: 'Oprostite, ali ste mogo�e vtisk, ki je ostal po odhodu duše?'" Zažuborel je val�ek smeha, pa pod Rawsovim pogledom tudi že presahnil. "Še minus deset to�k za Gryfondom," je rekel Raws. "Od vas, Ronald Weasley, tudi ne morem pri�akovati �esa bolj subtilnega, ko ste pa z obema nogama tako �vrsto na zemlji, da se ne zmorete izdejaniti niti za en centimeter." "Nikar!" je šepnila Hermiona in prijela Harryja za nadlaht, ravno ko je ves besen odprl usta. "Nima smisla, pusti to, samo v priporu boš ostal!" "Zdaj pa odprite knjige na strani dvesto trinajst," je rekel malce namuznjeni Raws, "in si preberite prva dva odstavka o kletvi križanih..." Ron je bil vso uro potem zelo zadržan. Ko je kon�no odzvonilo, je njega in Harryja dohitela Lavender (Hermiona se je, ko se je Lavender približala, skrivnostno izgubila izpred o�i) in za�ela zagreto zabavljati �ez Rawsa, ker si je dovolil šalo na ra�un Ronovega udejanjanja, ampak to je Rona po vsem videzu le še razdražilo. Otresel se je je s tem, da je s Harryjem zavil na moško straniš�e. "Raws ima prav, a ne?" je rekel, potem ko je minuto ali dve strmel v napo�eno ogledalo. "Ne vem, ali se spla�a, da sploh hodim na ta izpit. Udejanjanje mi kratko malo ostaja španska vas." "Ali pa pojdi še na dodatne vaje v Meryascoveeni, pa boš videl, kaj bo iz tega," je po pameti rekel Harry. "Vsekakor bo bolj zanimivo od tega tu, ko skušamo priti v en trapast obro�. Potem pa, �e še vedno ne boš - saj veš, tako dober, kot bi si želel, lahko izpit preložiš, pa bova �ez poletje še skupaj potreni... Jane, tole je moško straniš�e!" V kabini za njunim hrbtom se je bil iz školjke vzdignil duh dekleta in je zdaj plaval po zraku in bolš�al vanju skozi debele, bele, okrogle nao�nike. "Oh," je �emerno rekla. "Vidva sta." "Koga si pa pri�akovala?" je rekel Ron, ki jo je gledal v ogledalu. "Nikogar," je rekla Jane, ki je kazala slabo voljo s tem, da se je cufkala po bradi. "Rekel je, da se bo vrnil k meni, ampak saj ti si tudi rekel, da se boš še kaj oglasil..." Namenila je Harryju o�itajo� pogled. "Pa te nisem videla že mesce in mesce. To sem se že nau�ila, da od fantov ne smem preve� pri�akovati." "Sem mislil, da živiš na dekliškem straniš�u?" je rekel Harry, ki se je slednjega zdaj

že nekaj let ogibal v širokem loku. "Saj," je rekla in �emerno skomignila z rameni, "a to še ne pomeni, da ne morem na obisk. Neko� sem tako prišla k tebi, ko si se kopal, se spomniš?" "Živo," je rekel Harry. "Ampak za tegale sem pa mislila, da sem mu vše�," je tarnajo�e rekla. "Mogo�e se bo vrnil, �e bosta šla vidva pro�... veliko sva imela skupnega... prepri�ana sem, da je to za�util..." In z upanjem se je zazrla v vrata. "Ko praviš, da imata veliko skupnega," je rekel Ron, �igar glas je zdaj zvenel boljše volje, "ali ho�eš s tem re�i, da on tudi prebiva v odto�nem kolenu?" "Ne," je kljubovalno rekla Jane in njen glas se je odbijal od starih ploš�ic. "Re�i ho�em, da je ob�utljiv, tudi na njega se vsi spravljajo, po�uti se osamljenega in nikogar nima, da bi se pogovarjal, in ne boji se pokazati �ustva in se zjokati!" "Tu notri se je jokal?" je z zanimanjem rekel Harry. "Fant?" "Ma kaj te briga!" je rekla Jane. Upirala je svoje drobne, solzne o�i v Rona, ki se je zdaj odlo�no režal. "Obljubila sem, da ne bom nikomur povedala in da bom njegovo skrivnost nesla s seboj v..." "... pa menda ja ne v grob?" je zaprhal Ron. "Mogo�e v kloako..." Jane je besno zatulila in planila nazaj v školjko, tako da je voda pljusnila �ez rob in po tleh. Ron je bil zdaj, ko je tako podražil Jane, videti bolj odlo�ne volje. "Imaš prav," je rekel in si zavihtel šolsko torbo spet �ez ramo. "Preden se odlo�im, ali grem na izpit ali ne, bom šel vadit še v Meryascoveeno." In tako se je naslednji konec tedna pridružil Hermioni in preostalim šestošolcem, ki so imeli v teh dveh tednih do izpita dopolniti sedemnajsto leto, �e ga seveda že niso. Harry je ob�util nekakšno zavist, ko jih je gledal, kako se pripravljajo za odhod v vas; izhodi tja so mu manjkali, dan pa je bil še posebej spomladanski, eden prvih dni, ko so po dolgem �asu spet uzirali jasno nebo. Vseeno se je odlo�il, da ta �as nameni novemu naskoku na sobano KŽTD. "Bolj pametno boš naredil," je rekla Hermiona, ko je v Vhodni dvorani njej in Ronu zaupal ta na�rt, "�e boš šel naravnost v Toastwampov kabinet in se potrudil, da mu izvabiš tisti spomin!" "Pa saj se trudim!" je užaljeno rekel. To je tudi res držalo. Ves minuli teden se je bil po vsakih napojih obiral v u�ilnici, da bi ostala s Toastwampom na štiri o�i, ampak u�itelj je temnico vsakokrat zapustil tako nanaglo, da ga Harry sploh ni dohajal. Dvakrat je šel tudi do njegove pisarne in je tam trkal, odziva pa ni bilo nobenega, �eprav je bil drugi� prepri�an, da je slišal na hitro pridušene zvoke starega gramofona. "�e pa no�e govoriti z mano, Hermiona! Vidi, da ga skušam dobiti na samem, in tega kratko malo ne dopusti!" "No, ampak poskušati moraš pa� še naprej, a ne?" Kratka vrsta �akajo�ih, ki so drug za drugim hodili mimo Filcha in njegovega že obi�ajnega senzorja skrivnosti, se je pomaknila za nekaj korakov naprej in Harry raje ni odgovoril, da ga hišnik ne bi slišal. Zaželel je sre�o Ronu in Hermioni, potem pa se je obrnil in se spet povzpel po marmornem stopniš�u, odlo�en, da nameni sobani KŽTD urico ali dve, pa najsi Hermiona re�e, kar ho�e. Ko je bil na varnem pred pogledi iz Vhodne dvorane, je izvlekel iz torbe Ravbarjevo karto in plaš� nevidnosti. Ogrnil se je vanj, potem pa potapljal Ravbarjevo karto,

pomrmral: "Sve�ano prisegam, da imam nekaj za bregom," in jo za�el skrbno preu�evati. Ker je bila nedelja zjutraj, so bili dijaki malone do zadnjega po svojih skupnih sobah - gryfondomci v enem stolpu, drznvraani v drugem, spolzgadje v temnicah in pihpufci v kleti blizu kuhinje. Tu pa tam je kdo taval po ovinkih okoli knjižnice ali pa po katerem od hodnikov, ki so vodili gor... in tam, na hodniku sedmega nadstropja, je Harry izsledil Gregoryja Goyla. Sobane KŽTD ni bilo videti, a Harry se zaradi tega ni vznemirjal: �e Goyle stoji na straži, potem je soba zagotovo odprta, pa najsi se je na Ravbarjevi karti to pokazalo ali pa ne. Brž je torej stekel po stopnicah gor in pridržal korak šele, ko je prišel do vogala, za katerim je bil tisti hodnik. Tu se je prav po�asi prikradel k taisti pun�ki, ki ji je tako prijazno pomagala Hermiona štirinajst dni poprej - še vedno se je oprijemala svoje medeninaste tehtnice. Harry je po�akal, dokler ni stal tik za njo, potem pa se je globoko sklonil in šepnil: "Živjo... ti si pa res luškana." Goyle je v grozi zavreš�al, odvrgel tehtnico v zrak in zdirjal pro�, tako da se je izgubil iz pogleda veliko prej, kot pa je po hodniku nehalo odmevati treskanje tehtnice. Harry se je v smehu ozrl v prazno steno, za katero je, o tem je bil prepri�an, zdajle ves otrpel stal Dreco Malfoy, saj je vedel, da je tu zunaj nekdo, ki ni dobrodošel, ni pa si upal pokukati. Harryja je to, medtem ko se je skušal domisliti, katerega besedila še ni preskusil, navdajalo s kar se da prijetnim ob�utkom mo�i. A njegovo upanje ni dolgo trajalo. Pol ure pozneje, potem ko je na vse mogo�e razli�ne na�ine izrazil svojo potrebo, da vidi, kaj ima Malfoy za bregom, je bila stena še vedno enako brez vrat kot poprej. Harryjeva zamorjenost je bila nepopisna; Malfoy lahko da je bil komaj kak korak pro� od njega, pa vendar ni bilo niti najmanjše re�i, po kateri bi lahko sklepal, kaj po�enja tam notri. Nazadnje ga je potrpljenje povsem minilo in stekel je do stene in brcnil vanjo. "Auu!" Zdelo se mu je, da si je morda zlomil palec. Medtem ko ga je pestoval in skakal po drugi nogi, je plaš� nevidnosti smuknil z njega. "Harry?" Zasukal se je na eni nogi in se zvrnil. Kar ni mogel verjeti, ko je tam zagledal Tango, ki je stopala proti njemu, kot da bi bil ta hodnik njeno najljubše sprehajališ�e. "Kaj pa po�neš tu?" je rekel in se skobacal pokonci: kako da ga Tanga vselej najde ravno, kadar je na tleh? "K Dumbledoru sem bila namenjena," je rekla. Zdela se mu je grozna: še bolj mršava kot sicer, mišji lasje so bili brez leska. "Pa nima tukaj pisarne," je rekel, "prav na nasprotni strani, tam za gargojlo..." "Vem," je rekla. "Ni ga. O�itno je spet odšel." "A res?" je rekel Harry in previdno postavil obtol�eno stopalo spet na tla. "Hej - najbrž ne veš, kam hodi?" "Ne," je rekla. "V zvezi s �im si pa šla k njemu?" "Ni� takšnega ni," je rekla in po vsem videzu nezavedno cufkala rokav svoje halje. "Mislila sem si, da bi ga morda zanimalo, kaj se dogaja... Razne stvari slišim... o ljudeh, ki nasrkajo..." "Ja, vem, saj je bilo v �asopisih," je rekel. "Tisti fantek, ki je poskusil ubiti star..." "Novice so pogosto zadaj," je rekla Tanga, ki kakor da ga ne bi bila poslušala. "Si v zadnjem �asu dobil pismo od koga iz Reda?"

"Nih�e iz Reda mi ne piše ve�," je rekel Harry, "že vse odkar je Sirius..." Videl je, kako se ji o�i polnijo s solzami. "Oprosti," je nerodno izdavil. "Ho�em re�i... jaz ga tudi... pogrešam..." "Kaj?" je prazno rekla, kakor da ga ni slišala. "No... se vidiva, Harry..." In mahoma se je obrnila in odkorakala po hodniku nazaj, medtem ko je Harry zrl za njo. Po kaki minuti se je spet pregrnil s plaš�em nevidnosti in se še naprej naprezal, da bi prodrl v sobano KŽTD, ampak s srcem ni bil ve� pri stvari. Nazadnje sta ga votel ob�utek v želodcu in pa vednost, da se bosta Ron in Hermiona kmalu vrnila na kosilo, pripravila do tega, da je nehal poskušati in je prepustil hodnik Malfoyu - upal je samo, da bo ta preve� prestrašen, da bi prišel ven prej kot po nekaj urah. Rona in Hermiono je našel v Veliki dvorani; zgodnje kosilo je bilo že napol za njima. "Ratalo mi je - no, vsaj približno!" je Ron navdušeno rekel Harryju, ko ga je zagledal. "Udejanil naj bi se zunaj pred �ajnico madam Bucibushke, pa sem sko�il malo dlje, tako da sem se udejanil blizu Perocevkine prodajalne peres - ampak premestil sem se pa le!" "Bravo," je rekel Harry. "Pa ti, Hermiona?" "Oh, ona je bila, jasno, perfektna," je rekel Ron, preden je lahko odgovorila. "Popolna, kar se ti�e cviljnosti, osratinjenosti in prdomišljenosti - samo šalim se - potem smo šli vsi skupaj na hitro na pija�o k Trem metlam in moral bi slišati, kako se je Pretchkow razklobasal o njej - presene�en bom, �e je ne bo kmalu kar zasnubil..." "Kaj pa ti?" je vprašala Hermiona, ne da bi se menila za Rona. "Si bil ves ta �as pred sobano KŽTD?" "Ja kaj pa," je rekel Harry. "In a vesta, na koga sem naletel tam? Na Tango!" "Na Tango?" sta presene�eno ponovila oba hkrati. "Ja, rekla je, da je bila namenjena k Dumbledoru..." "�e mene vprašaš," je rekel Ron, ko je Harry prišel do konca svojega pomenka s Tango, "nima ve� prave ostrine. Po tistem, kar se je zgodilo na Ministrstvu, je kar skrhana." "Malo �udno je res tole," je rekla Hermiona, ki je bila iz kdove katerega razloga videti zelo zaskrbljena. "Ona naj bi varovala šolo - zakaj potemtakem kar zapustiti svoje stražarsko mesto in gre k Dumbledoru, ki pa ga sploh ni tu?" "Nekaj sem pomislil," je previdno rekel Harry. Bilo mu je �udno, da bi misel izrekel; to podro�je je bilo veliko bolj Hermionino kot pa njegovo. "Se vama ne zdi, da je bila mogo�e... saj vesta... zaljubljena v Siriusa?" Hermiona je strmela vanj. "Zakaj zaboga se ti pa to zdi?" "Ne vem," je skomignil Harry, "ampak ko sem ga omenil, se je skoraj zjokala... in njen varuh je zdaj velik štirinožen ne vem kaj... pa mi je prišlo na misel, da je mogo�e postal... a vesta... on." "Zanimivo," je po�asi rekla Hermiona. "Še zmeraj pa ne vem, zakaj da bi takole planila v grad, da obiš�e Dumbledora, �e je seveda sploh res, da je prišla zato..." "To nas spet vra�a k tistemu, kar sem že rekel, ne?" je rekel Ron, ki si je zdaj nakladal v usta krompirjev pire. "Malo se ji je zmešalo. Živci so šli. Ženske," je modro rekel Harryju. "Tako zlahka se znervirajo." "Pa spet," je rekla Hermiona, ki se je vrnila iz zatopljenosti, "dvomim, da bi kdo našel žensko, ki bi se pol ure kujala, ker se madam Rosmerta ni smejala njegovi šali o

veš�i, zdravilcu in gnuslaviji huronastici." Ron se je namrgodil. Dvaindvajseto poglavje Po pogrebu Nad grajskimi stolpi�i so se za�ele prikazovati zaplate svetlo sinjega neba, a tudi ta napoved bližnjega poletja ni izboljšala Harryjevega po�utja. Po�util se je zatrt - tako pri svojih poskusih, da bi odkril, kaj po�ne Malfoy, kot v svojem prizadevanju, da bi s Toastwampom za�el pogovor, s katerim bi slednjega tako ali druga�e napeljal do tega, da bi mu dal na voljo spomin, ki ga je o�itno že nekaj desetletij tla�il. "Še zadnji� - kratko malo pozabi na Malfoya," je Harryju odlo�no rekla Hermiona. Skupaj z Ronom so po kosilu sedeli v son�nem koti�ku na dvoriš�u. Hermiona in Ron sta držala v roki vsak svoj prospekt Ministrstva za �aranje z naslovom Obi�ajne napake pri udejajanju in kako se jih ogniti, kajti popoldne ju je �akal izpit, vendar pa se ne bi dalo re�i, da bi prospekta blažilno vplivala na živce. Rona je kar vrglo kvišku, ko je izza vogala prišlo neko dekle, in potem se je skušal še skriti za Hermiono. "Ni Lavender," je naveli�ano rekla Hermiona. "Še dobro," je rekel Ron bolj sproš�eno. "Harry Potter?" je reklo dekle. "Tole sem dobila z naro�ilom, da ti izro�im." "Hvala..." Harryju je upadlo srce, ko je vzel v roke drobni zvitek pergamenta. Ko je bilo dekle zunaj dosluha, je rekel: "Dumbledore je rekel, da ne bova imela ve� inštrukcij, dokler ne dobim spomina!" "Mogo�e ga samo zanima, kako ti gre od rok?" je predlagala Hermiona, medtem ko je Harry razvil pergament; ampak namesto Dumbledorove podolgovate, ozke, poševne pisave je zagledal nelep �e�kopis, ki ga je bilo težko razbirati že zaradi velikih pack na pergamentu, kjer se je razlilo �rnilo. Dragi Harry, Ron in Hermiona, sno�i je Aragog preminil. Harry in Ron, vidva sta ga sre�ala, tako da vesta, kako dragocen je bil. Hermiona, vem, da bi ti bil vše�. Veliko bi mi pomenilo, �e bi se pozneje zve�er lahko odkradli semkaj na pogreb. Opraviti ga nameravam ob mraku - to je bil njegov najljubši �as dneva. Vem, da tako pozno ne smete biti zunaj, pa saj lahko uporabite plaš�. Ne bi vabil, ampak sam ne bi zdržal. Hagrid "Tole si poglej," je rekel Harry in izro�il pisemce Hermioni. "Oh, za božjo voljo," je rekla, potem ko ga je preletela in ga podala še Ronu. Ta je, medtem ko je bral, gledal vse bolj nejeverno. "Pa saj je nor!" je besno rekel. "Ta nestvor je naro�il svojim pajdašem, da naj mene in Harryja požrejo! Povabil jih je, �eš naj se ni� ne branijo prisesti! In zdaj Hagrid pri�akuje, da bova šla tja in objokovala njegovo grozno, kocinasto truplo!" "Ne gre samo za to," je rekla Hermiona. "Poziva nas, da naj gremo pono�i iz gradu,

ko dobro ve, da je varnost zdaj milijonkrat strožja - in kako bomo nasrkali, �e nas dobijo." "Pa saj smo ga pono�i že kdaj obiskali," je rekel Harry. "Že, ampak - zaradi �esa takšnega, kot je tole?" je rekla Hermiona. "Veliko smo tvegali, da smo ga vlekli iz kaše, ampak konec koncev je pa Aragog - mrtev. �e bi šlo mogo�e za to, da ga rešimo..." "... bi bilo meni še manj do tega, da gremo," je odlo�no rekel Ron. "Hermiona, ti Aragoga nisi poznala. Verjemi mi, zdaj ko je mrtev, se je precej poboljšal." Harry je vzel pisemce nazaj in se spet zazrl v packe �rnila na njem. O�itno so pergament pokapljale goste in hitre solze... "Harry, pa menda ja ne misliš, da bi šli," je rekla Hermiona. "Tako nesmiselno bi bilo dobiti pripor zaradi takšne stvari." Harry je zavzdihnil. "Ja, vem," je rekel. "Hagrid bo moral, kot vse kaže, Aragoga pokopati brez nas." "Seveda ga bo," je rekla Hermiona, ki ji je vidno odleglo. "Poglej, popoldne bo na napojih vse prazno, ko nas gre toliko na izpit... pa takrat poskusi omeh�ati Toastwampa!" "V sedeminpetdeseto gre rado, a?" je jedko rekel. "Enkrat se ti bo že nasmehnila sre�a," je rekla Hermiona. "Sre�a!" je naenkrat rekel Ron. "To bo ta pravo, Harry - sre�o potrebuješ!" "Kaj misliš s tem?" "Uporabi svoj sre�enosni zvarek!" "Ron, to pa - to bo pa res to!" je rekla Hermiona vsa osupla. "Pa jasno! Kako da se nisem jaz tega domislila?" Harry je samo zijal. "Felix Felicis?" je rekel. "Ne vem, no... hranim ga za, no..." "Za kdaj?" je nejeverno vprašal Ron. "Kaj zaboga bi bilo lahko bolj pomembno od tega spomina, Harry?" je vprašala Hermiona. Harry ni odgovoril. Misel na zlato stekleni�ko se je že nekaj �asa spreletavala po obrobju njegove domišljije; v globini možganov so se mu cmarili nejasni in nedore�eni na�rti, po katerih bi Ginny dala Deanu nogo, Ron pa bi bil bogve zakaj zadovoljen, da jo vidi z novim fantom. Tem na�rtom vendarle ni pustil bliže razen v sanjah ali pa v tistem somra�nem �asu med spanjem in prebujenjem... "Harry? A si še tukaj?" je vprašala Hermiona. "Kaj...? Ja, seveda," je rekel in se zbral. "No... torej prav. �e se mi popoldne ne posre�i pripraviti Toastwampa do tega, da bi se pogovorila, bom vzel malo feliksirja in zve�er poskusil še enkrat." "To je torej odlo�eno," je hitro rekla Hermiona, vstala in naredila elegantno pirueto. "Ciljnost... osredoto�enost... premišljenost..." je zamrmrala. "Oh, nehaj no s tem," jo je poprosil Ron, "že tako ali tako mi je kar slabo - hitro, skrij me!" "Ni Lavender!" je nepotrpežljivo rekla Hermiona, ko se ji je Ron vrgel za hrbet, ker se je na dvoriš�u prikazal dekliški par. "Kul," je rekel Ron, potem ko ji je pokukal �ez ramo, da bi se prepri�al. "Strela jasna, tidve pa nista videti zadovoljni, kaj?" "To sta sestri Montgomery in seveda nista zadovoljni, a nisi slišal, kaj se je zgodilo z njunim bratcem?" je rekla Hermiona. "�e po pravici povem, nimam ve� pravega pregleda nad tem, kaj se dogaja s

�igabim sorodstvom," je rekel Ron. "No, bratca je popadel volkodlak. Govorijo, da mati ni hotela ustre�i Jedcem smrti. Kakorkoli, fantek je imel komaj pet let, ko je umrl v Sv. Mungu - niso ga mogli rešiti." "Umrl je?" je pretresen ponovil Harry. "Pa saj volkodlaki ja ne morijo, ampak te samo spremenijo v enega svojih?" "V�asih pa ubijejo," je rekel Ron, ki je bil videti zdaj nenavadno resnoben. "Slišal sem že, da lahko pride do tega, kadar se kateri preve� spozabi." "Kako pa je bilo volkodlaku ime?" je brž vprašal Harry. "No, govori se, da je bil Fenrir Siwodlack," je rekla Hermiona. "Sem vedel - ta maniak, ki se rad spravlja na otroke - o njem mi je pravil Wulf," je jezno rekel Harry. Hermiona ga je pogledala brez nasmeška. "Harry, ta spomin moraš pridobiti," je rekla. "Za ni� drugega ne gre kot za to, da ustaviš Mrlakensteina, a ni res? Vse te grozote, ki se dogajajo, so njegovo maslo..." Zgoraj v gradu je zazvonilo in Hermiona in Ron sta planila na noge z grozo v o�eh. "Dobro vama bo šlo," jima je rekel Harry, ko so se odpravili v Vhodno dvorano, kjer so se imeli zbrati tisti, ki so šli na izpit. "Vso sre�o." "Tebi tudi!" je rekla Hermiona s pomenljivim pogledom, medtem ko se je nameril proti temnicam. Pri zvarkih so bili to popoldne samo trije: Harry, Ernie in Dreco Malfoy. "Ste še premladi, da bi se udejanjali?" je prijazno rekel Toastwamp. "Jih še niste sedemnajst?" Odkimali so. "Ah, no," je vedro rekel Toastwamp, "ko nas je tako malo, bomo delali pa kaj za hec. Ho�em, da mi scimprate kaj zabavnega!" "To je beseda, gospod," je priliznjeno rekel Ernie in si pomel dlani. Malfoy se po drugi strani ni niti malce nasmehnil. "Kaj ho�ete re�i s tem 'kaj zabavnega'?" je razdraženo rekel. "Se bom pustil kar presenetiti," je vedro rekel Toastwamp. Malfoy je zlovoljnega obraza odprl svojo kopijo Zvarkarstva za višjo stopnjo. Ne bi moglo biti bolj nedvomno, da se mu take vrste pouk zdi zapravljanje �asa. Harry, ki ga je opazoval �ez svojo knjigo, si je mislil, da je Malfoyu brez dvoma žal �asa, ki bi ga sicer lahko preživel v sobani KŽTD. Si je Harry to le domišljal, ali pa je bil tudi Malfoy tako kot Tanga bolj mršav? Vsekakor je bil videti bolj bled; njegove kože se je držal tisti sivkasti odtenek, verjetno zato, ker je zadnje �ase tako poredkoma hodil na dnevno lu�. Ampak ni bilo ve� tistega videza važnosti, navdušenosti in superiornosti; ni� ve� tiste baharije, s kakršno se je ponašal na vlaku na Bradavi�arko, kjer se je širokoustil glede naloge, ki da mu jo je zaupal Mrlakenstein... Po Harryjevem mnenju je bil lahko odgovor na vse to en sam: naloga, za karkoli že je šlo, se je zatikala. Ta misel ga je razvedrila. Polistal je po svojem izvodu Zvarkarstva in našel "Eliksir, ki povzro�a evforijo" v zelo popravljeni razli�ici Polkrvnega Princa. Ne samo da je re� ustrezala Toastwampovemu navodilu, ampak bi lahko (in Harryju je srce spri�o te misli kar posko�ilo) Toastwampa spravila v tako dobro voljo, da bi bil voljan prepustiti spomin, samo pregovoriti ga mora, da naj pokusi malo eliksirja... "No, torej tole je pa, kot kaže, absolutno �udovito," je Toastwamp kar zaploskal, ko

se je poldrugo uro zatem zazrl v kakor son�na lu� rumeno vsebino Harryjevega kotli�a. "Evforija, kajneda? In kaj je to, kar tako diši? Mmmm... dodali ste še vejico poprove mete, a ne? Neortodoksno, ampak kakšen preblisk navdiha, Harry! S tem seveda uravnotežiš zvarek, da ne pride do ob�asnih stranskih u�inkov, ki se kažejo kot �ezmerno prepevanje in š�ipanje za nos... Res ne vem, odkod dobivate te prebliske, fant moj, razen �e..." Harry je z nogo potla�il knjigo Polkrvnega Princa globlje v torbo. "... ne gre za gene vaše matere, ki se takole obujajo v vas!" "Oh... ja, mogo�e pa res," je rekel Harry z olajšanjem. Ernie je bil videti dokaj �emeren: ker je sklenil vsaj tokrat zasen�iti Harryja, je kar se da prenagljeno iznašel lasten zvarek, ta pa se je sesiril in se izoblikoval v nekakšen purpuren cmok na dnu njegovega kotli�a. Malfoy je kislega obraza že pospravljal torbo; Toastwamp je o njegovi "raztopini za kihanje" že rekel, da je "še kar". Zazvonilo je in Ernie in Malfoy sta jo v trenutku potegnila. "Gospod," je za�el Harry, ampak Toastwamp se je pri pri�i ozrl �ez ramo, in ko je videl, da sta v sobi samo še on in Harry, je odhitel, kolikor so ga noge nesle. "Gospod profesor - gospod, kaj ne boste pokusili še mojega zvar...?" je obupano zaklical Harry. Ampak Toastwampa že ni bilo ve�. Razo�arani Harry je spraznil kotli�, pospravil svoje re�i, odšel iz temnice in se po�asi povzpel po stopnicah nazaj v skupno sobo. Ron in Hermiona sta se vrnila pozno popoldne. "Harry!" je zaklicala Hermiona, ko se je skobacala skozi portretnico. "Harry, naredila sem!" "Bravo!" je rekel. "Pa Ron?" "Njemu je pa za mišjega manjkalo," je zašepetala, medtem ko je v sobo stopil prigrbljeni in sila �emerni Ron. "Res je imel smolo, taka malenkost, ocenjevalec je opazil, da je pustil zadaj pol obrvi... Kako je bilo pri Toastwampu?" "Ni� veselega," je rekel Harry, ko se jima je pridružil Ron. "Smolo imaš, stari, boš pa naslednji� položil - lahko greva skupaj." "Ja, pa že," je slabe volje rekel Ron. "Ampak pol obrvi! Kot da bi bilo to pomembno!" "Vem," je tolaže�e rekla Hermiona, "res se zdi nekam prestrogo..." Med ve�erjo sta prostodušno zabavljala �ez ocenjevalca, in Ron je bil videti za drobec boljše volje, ko so se skupaj odpravili v skupno sobo. Zdaj so razpravljali o Toastwampu in njegovem spominu. "No, Harry - ali boš uporabil feliksir ali kako?" je vprašal Ron. "Ja, mislim, da bo kar treba," je rekel Harry. "Po mojem ne bi potreboval vsega, ne za dvanajst ur, saj re� ne bo trajala vso no�... Samo malo bom srknil. Dve ali tri ure bi morale zadoš�ati." "Super se po�utiš, potem ko ga vzameš," je rekel Ron, kakor da obuja spomine. "Kot da ti sploh ni� ve� ne more iti navzkriž." "Ja kaj pa govoriš?" je rekla Hermiona v smehu. "Saj ti ja nisi nikoli ni� vzel!?" "Že, ampak zato sem pa mislil, da sem vzel!" je rekel Ron, kot da ne ve, zakaj mora pojasnjevati kaj tako o�itnega. "To ti je potem ista re�..." Ker so šele malo prej videli Toastwampa stopiti v Veliko dvorano in ker so vedeli, da si rad vzame �as za obed, so se nekaj �asa obirali v skupni sobi z na�rtom, da bo šel Harry k Toastwampu v kabinet, ko se bo u�itelj že utegnil vrniti tja. Ko se je sonce spustilo

do vrha drevesnih krošenj v Prepovedanem gozdu, so sklenili, da je prišel pravi trenutek. Skrbno so se prepri�ali, da so Neville, Dean in Seamus vsi v skupni sobi, potem pa so se odkradli v spalnico, ki sta si jo Ron in Harry delila z njimi. Harry je z dna skrinje vzel nogavici in ju razvil, da je vzel ven drobno, iskre�o se stekleni�ko. "No, pa dajmo," je rekel, vzdignil stekleni�ko in naredil skrbno odmerjen požirek. "Kako se po�utiš?" je šepnila Hermiona. Harry za hip ni odgovoril. Potem se je po njem po�asi, a zanesljivo razlezlo navdušujo�e ob�utje neizmernih priložnosti; po�util se je, kakor da lahko doseže karkoli in vse... in nenadoma se to, da bi izpulil Toastwampu spomin, ni zdelo le mogo�e, ampak prava mala malica... S smehljajem je vstal - kar prekipeval je od samozavesti. "Odli�no," je rekel. "Res odli�no. No torej... sko�il bom pogledat Hagrida." "Kaj?" sta hkrati rekla Ron in Hermiona. Gledala sta, kot da bi ju bila strela. "Ne, Harry - zdajle moraš k Toastwampu, a se spomniš?" je rekla Hermiona. "Ne," je z gotovostjo rekel Harry. "K Hagridu grem, dober ob�utek imam v zvezi s tem, da grem tja." "Dober ob�utek imaš v zvezi z zagrebanjem velepajka?" je vprašal Ron, ki je bil še vedno zaprepaden. "Ja," je rekel Harry in izvlekel iz torbe plaš� nevidnosti. "�utim, da je to kraj, kamor je treba zdajle zve�er, a razumeta, kaj ho�em re�i?" "Ne," sta hkrati rekla. Zdaj sta bila že resno vznemirjena. "Pa a tole je Felix Felicis?" je zaskrbljeno rekla Hermiona in podržala stekleni�ko proti svetlobi. "Da nimaš še ene take stekleni�ke, polne - ne vem �esa..." "Norega mle�ka?" je predlagal Ron, medtem ko si je Harry zavihtel plaš� �ez rame. Harry se je zasmejal in onadva sta bila videti že kar pani�na. "Zaupajta mi," je rekel. "Vem, kaj po�nem... oziroma, �e tega ne vem..." samozavestno je stopil k vratom, "... ve pa Felix." Povlekel si je plaš� �ez glavo in se odpravil po stopnicah dol, Ron in Hermiona pa sta hitela za njim. Na dnu je smuknil skoz odprta vrata. "Kaj si pa po�el z njo tam zgoraj?" je zavreš�ala Lavender Brown. Naravnost skozi Harryja je srepela v Rona in Hermiono, ki sta vštric prihajala iz nadstropja s fantovskimi spalnicami. Harry je slišal za sabo Rona, kako skuša nekaj izdaviti, a sam je že švignil naprej. Skozi portretno luknjo mu ni bilo težko priti; ko se je približal, sta prišla skozi ravno Ginny in Dean, tako da je lahko smuknil vmes med njima. Pri tem se je nehote obdrsnil ob Ginny. "Ej, Dean, prosim, da me ne rineš," je rekla z nejevoljo v glasu. "Vedno po�neš to, pa znam prav lepo sama skozi..." Portret za Harryjevim hrbtom se je zaprl, vseeno pa je lahko še slišal Deana, ki je jezno nekaj odvrnil... in njegova vznesenost se je še okrepila. Kora�il je naprej skozi grad. Ni se mu bilo treba plaziti, kajti na poti ni sre�al nikogar ve�, pa to ga tudi ni presene�alo: ta ve�er je bil pa� najve�ji sre�ko na Bradavi�arki. Ni� se mu ni sanjalo, odkod mu ta gotovost, �eš da bo prav, �e pojde k Hagridu. Bilo je, kakor da bi bil zvarek osvetljeval vsakokrat samo po nekaj korakov poti: ni videl kon�nega cilja, ni videl, kje pride zraven Toastwamp, vendar pa je vedel, da je na pravi

poti, �e želi dobiti Toastwampov spomin. Ko je prišel v Vhodno dvorano, je videl, da je Filch pozabil zakleniti vhodna vrata. Kar smejalo se mu je, ko jih je odsunil in za hip srknil vonj po �istem zraku in travi, preden je po stopniš�u odkorakal dol in v somrak. Ko je bil na spodnji stopnici, mu je prišlo na misel, da bi bilo sila prijetno, �e bi jo k Hagridu ubral �ez zelenjavni vrt. Ta sicer ni ležal prav na poti, vendar mu je bilo jasno, da gre za muho, ki jo mora ubogati, in tako je svoje korake usmeril naravnost proti zelenjavnemu vrtu. Tam je z veseljem, ne pa zares presene�en odkril profesorja Toastwampa v pomenku s profesorico Ochrowtovo. Prežal je izza nizkega zidca, se po�util sprijaznjen s svetom in poslušal pomenek. "... se zahvaljujem, ker ste si vzeli �as, Pomona," je dvorljivo govoril Toastwamp. "Ve�ina strokovnjakov se strinja glede tega, da so najbolj u�inkovite, �e jih nabereš ob mraku." "No, jaz se ne bi mogla bolj," je prisr�no rekla Ochrowtova. "Vam bo tole zadoš�alo?" "Še preve� bo," je rekel Toastwamp, ki je, kakor je zdaj videl Harry, držal naro�aj neke listnate rastline. "Tole bo zadosti, da dobi vsak iz mojega tretjega razreda po nekaj listov, nekaj bo pa še za rezervo, �e jih bo kdo preve� pocmaril... no, pa lep ve�er želim, in še enkrat prisr�na hvala!" Profesorica Ochrowtova se je skozi goste�i se mrak napotila proti svojim rastlinjakom, Toastwamp pa je usmeril korak tja, kjer je stal nevidni Harry. Tega je obšla hipna želja, da bi se pokazal, in tako si je s širokim zamahom snel plaš�. "Dober ve�er, gospod profesor." "Pri Merlinovi bradi, Harry, saj bi me bili kmalu iz �evljev vrgli," je rekel Toastwamp, ki je obstal kot pribit in ga sumni�avo pogledoval. "Kako ste pa prišli iz gradu?" "Filch je menda pozabil zakleniti vrata," je vedro rekel Harry. Razveselil se je, ko je videl, da se je Toastwamp namrdnil. "Prijavil bom tega ti�a - po šoli preganja tiste, ki smetijo, varnost mu gre pa medtem v franže... ampak zakaj pa ste zunaj, Harry?" "Ah, gospod, zaradi Hagrida," je rekel Harry, ki je kar vedel, da bo zdaj najboljše povedati po pravici. "Precej ga je vrglo iz tira... ampak saj ne boste nikomur pravili, gospod profesor? Ne bi mu rad nakopal kakih težav..." Toastwampova radovednost se je o�itno že zdramila. "No, tega vam ne morem obljubiti," je zagodrnjal. "Vem pa, da se Dumbledore zanese na Hagrida kot na le kaj, tako da sem prepri�an, da mož zagotovo ne po�enja �esa tako groznega..." "Torej, gre za velepajka, ki ga je imel toliko let... živel je v Gozdu... znal je govoriti in sploh vse..." "Slišal sem že govorice, da so v gozdu akromantele," je tiho rekel Toastwamp, ki se je oziral proti gmoti �rnega drevja. "Se pravi, da je res?" "Res je," je rekel Harry. "Ampak tale, ime mu je Aragog in je bil prvi, ki ga je Hagrid sploh kdaj dobil, je sno�i umrl. Hagrid je �isto pre�. Medtem ko ga bo zagrebal, si želi imeti družbo, zato sem si rekel - grem pa jaz." "Ganljivo, ganljivo," je razmišljeno rekel Toastwamp in upiral svoje velike pobešene o�i proti daljnim lu�kam v Hagridovi ko�i. "Je pa strup akromantele zelo dragocen... �e je zver pravkar poginila, morda še ni presahnil... seveda no�em narediti

ni�esar, kar bi se razburjenemu Hagridu utegnilo zdeti brezobzirno... ampak �e bi bil kak na�in, da bi prišel do nekaj tega strupa... ho�em re�i, da je do njega malone nemogo�e priti, dokler je akromantela živa..." Zdelo se je, da Toastwamp zdaj govori bolj sebi kot pa Harryju. "... grozna škoda, �e ga ne bi nabrali... pol litra lahko navrže sto guldov... odkrito povedano, nimam ne vem kakšne pla�e..." In tedaj je Harry jasno sprevidel, kaj je treba narediti. "No," je rekel s kar se da prepri�ljivim obotavljanjem, "torej, gospod profesor, �e bi želeli zraven, bi bil Hagrid verjetno zelo vesel, gospod profesor... da bo imel Aragog lepše zadnje slovo, saj veste..." "Kako da ne!" je rekel Toastwamp in o�i so se mu zasvetile od navdušenja. "Veste kaj, Harry, pridružim se vam tamkaj s steklenico ali dvema... napili bomo ubogi beštiji - no, ne ravno na zdravje - vsekakor ji bomo priredili pogrebš�ino, kot se spodobi, zdaj ko gre pod rušo. In pa kravato si grem zamenjat, tale je preve� živahna za to priložnost..." Odracal je proti gradu, Harry pa je navdušen nad samim sabo odhitel k Hagridu. "Prišel si!" je zakrakal Hagrid, ko je odprl vrata in ugledal Harryja, kako se pred njim izvija izpod plaš�a nevidnosti. "Ja - Ron in Hermiona pa nista mogla," je rekel Harry. "Zelo jima je žal." "Ni... ni kaj... ampak on bi bil pa ginjen, �e bi vedel, da si ti tu, Harry..." Hagrid je glasno jecnil. Sam si je bil izdelal �rn žalni trak iz, vsaj tako se je zdelo, cote, ki jo je pomo�il v pasto za �evlje. Njegove o�i so bile otekle, rde�e in nabrekle. Harry ga je tolaže�e potrepljal po komolcu - ta je bil namre� najvišja to�ka na Hagridu, ki jo je še brez naprezanja dosegel. "Kje ga bova pokopala?" je vprašal. "V Gozdu?" "Krš�en mati�ek, to pa ne," je rekel Hagrid in si s sraj�no polo obrisal o�i. "Zdaj ko ni ve� Aragoga, me drugi pajki ne pustijo niti blizu svojih mrež. Kot kaže, me niso pojedli samo zato, ker je on tako zapovedal! A si moreš misliti, Harry?" Pošten odgovor bi se glasil pritrdilno; Harry se je z bole�o lahkoto spomnil prizora, ko sta se z Ronom znašla iz o�i v o�i z akromantelami: povsem jasno je bilo, da jim edinole Aragog brani, da bi pojedle Hagrida. "Prej v tem gozdu ni bilo koti�ka, kamor ne bi bil smel!" je Hagrid zmajeval z glavo. "Ni mi bilo lahko prinesti truplo semkaj, to ti že lahko re�em - a veš, ker svoje mrtve ponavadi kar použijejo... ampak hotel sem mu prirediti lep pogreb... ga pospremiti, kakor se šika..." Spet je zahlipal in Harry ga je še naprej trepljal po laktu in obenem govoril (kajti kot je kazalo, se je napoju zdelo tudi to po pameti): "Hagrid, ko sem šel sem, sem tr�il ob profesorja Toastwampa." "Menda ja nisi zdaj v kaši?" se je Hagrid preplašeno ozrl k njemu. "Vem, da ne bi smel hoditi zve�er iz gradu, jaz sem kriv..." "Ne, ne, ko je slišal, za kaj gre, je rekel, da bi rad tudi sam prišel in se še zadnji� poklonil Aragogu," je rekel Harry. "Šel se je, mislim, samo preoble� v kaj bolj primernega... in rekel je, da bo prinesel kakšno steklenico, tako da lahko napijemo Aragogovemu spominu..." "A daj no?" je rekel Hagrid, ki je bil videti osupel in ginjen obenem. "To - to je pa res lepo od njega, pa to tudi, da te ne bo prijavil. S Comodusom Toastwampom nisem do zdaj imel tako reko� ni� opraviti... se pravi, da pride malo posedet ob vrlem Aragogu, kenede?

No... Aragogu bi bilo to pa že vše�, kenede..." Harryju se je na tihem zdelo, da bi bilo Aragogu pri Toastwampu še najbolj vše� obilno mesovje, ki bi se mu ponudilo, vendar je samo stopil do zadajšnjega okna Hagridove ko�e, od koder je videl strašni prizor: zunaj je na hrbtu ležal neznanski mrtev pajek z nogami, ki so se sprepletle in kakor scvrknile. "Ga bomo pokopali tukaj, Hagrid, na tvojem vrtu?" "Mislil sem, da takoj za bu�no gredo," je z glasom, ki se je kar dušil, rekel Hagrid. "Tam sem že izkopal - saj veš - grob. Mislil sem samo, da bi mu v slovo povedala kakšno lepo besedo, kenede, kak veder spomin..." Glas mu je vzdrhtel in se prelomil. Tedaj pa je potrkalo na vrata in tako se je obrnil, da gre odpret, hkrati pa se je useknil v svoj veliki pikasti robec. �ez prag je prihitel Toastwamp, v rokah je držal nekaj steklenic, kravata, ki jo je nosil, je bila žalobno �rna. "Hagrid," je rekel z globokim, resnobnim glasom. "Silno mi je žal, ko slišim, kakšna izguba vas je doletela." "Zelo ste prijazni," je rekel Hagrid. "Najlepša hvala. Hvala pa tudi, da niste Harryju odredili pripora..." "Niti v sanjah mi ne bi prišlo na misel," je rekel Toastwamp. "Žalosten ve�er, žalostna no�... kje pa je ubožec?" "Tamle zunaj," je z drhte�im glasom rekel Hagrid. "Se bomo torej lotili posla?" Stopili so ven na �rni vrt. Skoz drevje se je bledo lesketal mesec in njegovi žarki so se mešali z lu�jo, ki je lila skoz Hagridovo okno na Aragogovo truplo. To je ležalo ob robu velikanske jame, poleg trimetrske gomile sveže izkopane prsti. "Veli�astno," je rekel Toastwamp, ko se je bližal pajkovi glavi, iz katere so v nebo prazno zrli štirje pari mle�nih o�i, v mese�ini pa se je lesketal par orjaških, zakrivljenih š�ipalk. Ko se je Toastwamp nagnil nad š�ipalke, da bi si, kot je kazalo, od blizu pogledal velikansko, dlakavo glavo, se je Harryju zazdelo, da sliši cingljanje steklenic. "Ne zna vsak videti njihove lepote," je rekel Hagrid proti Toastwampovemu hrbtu, medtem ko so mu solze tekle iz koti�kov gubastih o�i. "Nisem vedel, da se zanimate za bitja, kakršno je bil Aragog, Comodus." "Da se zanimam? Ljubi moj Hagrid, obožujem jih," je rekel Toastwamp in odstopil od trupla. Harry je uzrl poblisk steklenice, ki je izginjala pod Toastwampovo ogrinjalo, a Hagrid, ki si je znova brisal o�i, ni opazil ni�esar. "No... se lotimo zdaj pogreba?" Hagrid je prikimal in stopil naprej. Obero� je prijel velikanskega pajka in ga s silnim hropenjem prevalil v temno brezno, da je z dokaj groznim, škrtastim tompom priletel na dno. Hagrida so spet polile solze. "Vam, ki ste ga najbolje poznali, je seveda najtežje," je rekel Toastwamp, ki tako kot Harry tudi ni dosegel više kot do Hagridovega lakta, a ga je kljub temu trepljal. "Kaj �e bi jaz povedal nekaj besedi?" Harry si je mislil, da je Toastwamp od Aragoga zagotovo dobil precej odli�nega strupa, kajti zadovoljno je bil namuznjen, ko je stopil na rob jame in s po�asnim, impresivnim glasom rekel: "Sre�no ti bodi, Aragog, kralj rodu pajkovcev, �igar trajnega in zvestega prijateljstva ne bo pozabil nobeden teh, ki so te poznali! Dasiravno bo tvoje telo zajel propad, pa bo tvoj duh ostajal še naprej v vseh tihotnih, s paj�evino zapredenih koti�kih tvojega gozdnega domovanja. Naj se tvojim mnogookim potomcem na vekomaj lepo godi, tvoji �loveški prijatelji pa naj si najdejo tolažbo spri�o izgube, ki jih je doletela." "To je bilo pa... to je bilo pa... �udovito!" je zatulil Hagrid in se zgrudil na kopico

komposta. Jokal se je še huje kot poprej. "No, no," je govoril Toastwamp in pomahal s palico, tako da se je velikanska kopica prsti najprej vzdignila in potem s pridušenim štropotom padla na mrtvega pajka in se poravnala v gladko gomilo. "Zdaj pa stopimo noter in si privoš�imo požirek. Harry, primi ga no z onega konca... tako, ja... gremo gor, Hagrid... tako je treba..." Odložila sta ga na stol ob mizi. �ekan, ki se je ves �as pogreba kujal v svoji košari, je zdaj mehko pricapljal k njim in kot ponavadi položil Harryju na kolena svojo težko glavo. Toastwamp je od�epil eno od steklenk z vinom, ki jih je prinesel. "Vsega sem ga dal pregledati, da ni zastrupljen," je zagotovil Harryju, potem pa ve�ino prve steklenke izto�il v enega Hagridovih kakor vedra velikih vr�kov in mu ga podal. "Neki hišni vilinec je po tistem, kar se je zgodilo z vašim ubogim prijateljem Rupertom, pokusil iz vsake steklenice." Harry je v mislih kar videl izraz na Hermioninem obrazu, �e bi kdaj slišala za to zlorabo hišnih vilincev, in odlo�il se je, da ji ne bo ni� omenil. "Pa še požirek za Harryja..." je rekel Toastwamp, ko je delil drugo steklenico med dva vr�ka, "... in pa zame. No, zdaj pa," in visoko je vzdignil svoj vr�ek, "za Aragoga." "Za Aragoga," sta v en glas rekla Harry in Hagrid. Toastwamp in Hagrid sta naredila pošten požirek. Harry, ki mu je Felix Felicis osvetljeval pot naprej, je vedel, da ne sme piti, zato se je samo naredil, kakor da bi bil pogoltnil, potem pa postavil vr�ek nazaj na mizo pred sabo. "Še vse od jajca sem ga imel, a veste," je žalobno rekel Hagrid. "Ko se je izvalil, je bil takale micena stvarca. Nekako tako velik kot pekinški psi�ek." "Cartkano," je rekel Toastwamp. "Kar v kredenci v šoli sem ga imel, dokler niso... no..." Hagridovo obli�je se je stemnilo in Harry je vedel zakaj: Marku Neelstinu se je posre�ilo napeljati tako, da so Hagrida vrgli iz šole, �eš da je odprl Dvorano skrivnosti. A Toastwamp po vsem videzu ni poslušal: oziral se je gor proti stropu, od koder je viselo kar nekaj medeninastih loncev, pa tudi dolgo, svilnato povesmo sijajno belih dlak. "Pa menda to ni samorogova žima, Hagrid?" "Je, je," je brezbrižno rekel Hagrid. "Dlaka se jim cufa, ko z repi švrkajo ob vejah in podobnem v Gozdu, kenede..." "Ampak ljuba moja duša, a se zavedate njene vrednosti?" "Dobra je za povezovanje povojev in takšnega, �e se kako bitje poškoduje," je skomignil Hagrid. "V tem je njena velika vrednost... ker ta žima je tako zelo mo�na, kenede." Toastwamp je naredil globok požirek iz svojega vr�ka. O�i so se mu zdaj pozorno sprehajale po ko�i in Harry je vedel, da iš�ejo nadaljnje zaklade, ki bi jih bilo mogo�e pretopiti v obilne zaloge stare medice iz hrastovih sodov, osladkorjenega ananasa in žametnih doma�ih jopi�ev. Toastwamp je doto�il Hagridu in sebi in ga za�el spraševati, kakšna bitja še živijo dandanes v Gozdu in kako se Hagridu sploh posre�i skrbeti za vse. Hagrid, ki je pod vplivom pija�e in Toastwampovega laskavega zanimanja postajal bolj zgovoren, si je nehal brisati o�i in zadovoljno za�el na dolgo in široko razlagati, kako ima svoje gospodinjstvo urejeno driada. Feliksir je v tem trenutku spet malce dregnil Harryja pod rebra, tako da je opazil, da hitro pohaja zaloga pija�e, ki jo je prinesel s sabo Toastwamp. Harryju se dotlej sicer še nikoli ni posre�il doto�aj, ne da bi moral zarek "zvrhis" na glas izre�i, ampak da se mu tudi

nocoj ne bi posre�ilo, pa� ni prišlo v poštev, in kar smejalo se mu je, ko je, ne da bi ga opazila Hagrid ali Toastwamp (ravno sta si izmenjavala anekdote o nelegalnem kup�evanju z zmajskimi jajci), pod mizo pomeril s palico proti vse bolj praznim steklenicam, pa so se nemudoma napolnile. Okroglo uro zatem sta za�ela Hagrid in Toastwamp nazdravljati vsemu mogo�emu: Bradavi�arki, Dumbledoru, vilinskemu vinu in... "Harryju Potterju!" je zarjovel Hagrid in zvrnil svoj štirinajsti maseljc vina vase s tako ihto, da mu ga je nekaj steklo po bradi. Ni bilo dolgo, pa je Hagrid, ki je spet postal solzav, vsilil Toastwampu vso samorogovo žimo. Ta jo je spravil v žep s klici: "Živelo prijateljstvo! Živela velikodušnost! Živela po deset guldov ena dlaka!" Potem sta Hagrid in Toastwamp kar nekaj �asa sedela drug ob drugem in objeta �ez rame prepevala po�asno, žalostno pesem o nekem �arovniku, ki mu je bilo ime Odo in ki je umiral. "Aaaah, dobri umrejo še mladi," je zamrmral nekoliko križemgledi Hagrid, ki je naposled omahnil na mizo, medtem ko je Toastwamp še naprej gostolel pripev. "Moj stari jih še zdale� ni imel toliko, da bi moral iti... pa tvoja mat in foter tudi ne, Harry..." Iz koti�kov nagubanih o�i so mu spet primezele velike debele solze; zgrabil je Harryja za roko in mu jo stresal. "... boljšega �oprdeja in boljše �oprni�e nisem poznal, ne v njunem rodu... to je bilo grozno... grozno..." Toastwamp je tarnajo�e popeval: So Oda junaka prinesli domov, kjer davno tega je živel kot fa�uk, v grob so prideli mu izvrnjen klobuk in palico, zlomljeno, jojme, na pol. "... grozno," je godrnjal Hagrid in velika kosmata glava mu je omahnila vstran na laket, v naslednjem trenutku pa je že globoko zasmr�al. "Oprosti," je izrekel Toastwamp, �eprav se mu je kolcnilo. "�e bi mi šlo za glavo, je še vedno ne bi znal zažingat, kot se spodobi." "Hagrid ni govoril o vašem petju," je tiho rekel Harry. "Govoril je o smrti moje mame in o�eta." "Ah," je rekel Toastwamp in potla�il riganje. "Oh, jej. Ja, to je bilo pa res grozno. Grozno... grozno..." Kazalo je, da mu je zmanjkalo štrene, in raje je samo vsem spet doto�il. "Ti se - ti se najbrž ne spominjaš, kaj, Harry?" je vprašal v zadregi. "Ne - veste, ko sta umrla, sem bil komaj leto dni star," je rekel Harry in upiral o�i v plamen sve�e, ki je migljal v Hagridovem silnem smr�anju. "Sem pa pozneje bolj ali manj odkril, kaj se je dogajalo. Prvi je umrl o�i. To ste vedeli?" "N-ne, nisem," je rekel Toastwamp s pridušenim glasom. "Ja... Mrlakenstein ga je umoril, potem pa stopil �ez njegovo truplo proti moji mami," je rekel Harry. Toastwampa je kar streslo, vendar po vsem videzu ni mogel odtrgati zgroženega pogleda od Harryjevega obraza.

"Rekel ji je, naj se umakne," je neusmiljeno rekel Harry. "Povedal mi je, da ji ne bi bilo treba umreti. Samo mene je hotel. Mama bi bila lahko zbežala." "Oježeš," je izdavil Toastwamp. "Lahko bi bila... ne bi ji bilo treba... pa to je grozno..." "A ne da?" je rekel Harry z glasom, ki je bil komaj kaj ve� od šepeta. "Ampak ni se ganila. O�i je že umrl, ona pa ni hotela, da bi to doletelo še mene. Poskusila ga je odvrniti, rotila ga je... a on se je samo smejal..." "To bo dovolj!" je nenadoma rekel Toastwamp in vzdignil treso�o se roko. "Res, ljubi moj fant, dovolj bo... Star sem že... tegale mi ni treba slišati... tega no�em slišati..." "Pozabil sem," se je zlagal Harry, ki ga je vodil Felix Felicis, "da ste jo imeli radi, kajne?" "Rad?" je rekel Toastwamp in v o�i so mu spet navrele solze. "Kdor jo je poznal, ta si, mislim, pa� ni mogel kaj, da je ne bi imel rad... tako korajžne... tako šegave... to je bila grozota vseh grozot..." "Ampak njenemu sinu pa no�ete pomagati," je rekel Harry. "Življenje mi je dala, vi pa mi no�ete dati spomina." Po ko�i je grmelo Hagridovo smr�anje. Harry je neomajno zrl v Toastwampove solzne o�i. Kazalo je, da zvarkar ne more odvrniti pogleda. "Ne govori tega," je šepnil. "Tu ne gre za... �e bi ti lahko pomagal, potem seveda... ampak to ja ne vodi nikamor..." "O, pa�," je jasno rekel Harry. "Dumbledore mora vedeti. Jaz moram vedeti." Vedel je, da je varen: feliksir mu je govoril, da se Toastwamp zjutraj ne bo prav ni�esar spominjal. Ne da bi izpustil Toastwampa iz pogleda, se je sklonil malce naprej. "Jaz sem Izbranec. Jaz ga moram pokon�ati. Potrebujem ta spomin." Toastwamp je pobledel bolj kot le kdaj; na sijajnem �elu se mu je zalesketal pot. "Izbranec si - res?" "Seveda," je mirno rekel Harry. "V tem primeru... ljubi moj fant... veliko zahtevaš... dejansko ho�eš, da ti pomagam pri tvojem poskusu, da bi spravil s poti..." "Kaj vi se no�ete odkrižati tega coprnika, ki je umoril Lily Evans?" "Harry, Harry, seveda se ho�em, ampak..." "Se bojite, da bo odkril, da ste mi pomagali?" Toastwamp ni rekel nobene; videti je bil na smrt preplašen. "Bodite korajžni kot moja mati, profesor..." Toastwamp je vzdignil zajetno dlan in si pritisnil drhte�e prste na usta; za hip je bil videti kot velikanski, preve� zrasel otro�i�ek. "Nisem ravno ponosen na..." je šepnil skoz prste. "Sram me je tistega, kar - kar prikazuje ta spomin... Bojim se, da sem tisti dan storil veliko škodo..." "Karkoli že ste storili, vse boste popravili, �e mi prepustite spomin," je rekel Harry. "To bi bilo zelo pogumno in zelo plemenito dejanje." Hagrid se je zdrznil v snu, a smr�al naprej. Toastwamp in Harry sta zrla drug v drugega �ez kapavo sve�o. Nastala je dolga dolga tišina, ampak feliksir je Harryju rekel, naj je ne pretrga - naj po�aka. Potem je Toastwamp prav po�asi segel z roko v žep in izvlekel palico. Z drugo roko si je šel pod ogrinjalo in izvlekel prazno stekleni�ko. Še vedno gledaje Harryju v o�i, se je s konico palice dotaknil svojega senca in jo spet odmaknil, tako da je za njo šel tudi dolg,

srebrnkast pramen spomina, ki se je oprijel konice. Ta spomin se je zdaj razpotegoval, vse dokler se ni pretrgal in kot srebrn sijaj obvisel s palice. Toastwamp ga je spustil v stekleni�ko. Tam se je spomin zvil in se potem zvrtin�il, sile� narazen kakor plin. Profesor je z drhte�o dlanjo za�epil stekleni�ko in jo podal �ez mizo Harryju. "Najlepša vam hvala, gospod profesor." "Ti si mi dober fant," je rekel profesor Toastwamp, medtem ko so mu solze curljale prek debelih lic v mrožaste brke. "In njene o�i imaš... samo da ne boš preslabo mislil o meni, potem ko si ga pogledaš..." Potem je tudi on položil glavo na roke, globoko zavzdihnil in zaspal. Triindvajseto poglavje Horkruci Harry je, ko se je kradel nazaj v grad, �util, kako Felix Felicis popuš�a. Vhodna vrata so bila zanj sicer še vedno nezaklenjena, ampak v tretjem nadstropju je naletel na Zhoprnacka in mu le za las ušel - bo�no se je vrgel v eno svojih bližnjic. Ko je prišel do portreta Debele gospe, ni bil ni� presene�en nad tem, da je pokazala svojo najbolj neustrežljivo plat. "Koliko pa misliš, da je ura?" "Oprosti - moral sem ven, bilo je nekaj nujnega..." "Ja no, geslo se je opolno�i spremenilo, tako da boš moral prespati pa� na hodniku, ne?" "Saj se šališ!" je rekel. "Zakaj so ga pa morali opolno�i zamenjati?" "Tako pa� je," je rekla Debela gospa. "�e si jezen, se pojdi pomenit z ravnateljem, ki je okrepil varnost!" "Super," je jedko rekel Harry in se ozrl po trdih tleh. "Res mega. Ja, šel bi in bi se pomenil z Dumbledorom, �e bi bil Dumbledore tukaj, kajti prav on je hotel, da grem..." "Saj je tukaj," je rekel neki glas za njim. "Profesor Dumbledore se je vrnil v šolo pred eno uro." Skorajbrezglavi Nick je jadral proti Harryju in glava na nabornici mu je opletala kot vselej. "Povedal mi je Krvavi baron, ki ga je videl priti," je rekel Nick. "Baron je rekel, da je bil dobre volje, �eprav seveda malce utrujen." "In kje je zdaj?" je rekel Harry, ki mu je srce posko�ilo. "Oh - je�i in žvenke�e gori na Astronomskem stolpu, kakor je že njegova najljubša zabava..." "Pa ne Krvavi baron - Dumbledore!" "Aja - v svoji pisarni," je rekel Nick. "Iz tistega, kar je rekel baron, sklepam, da je imel pred odhodom v posteljo še nekaj nujnega..." "Saj ima res," je rekel Harry, ki mu je v prsih kar žarelo ob misli, ako bo Dumbledoru povedal, da je dobil spomin. Zasukal se je na petah in zdirjal pro�, ne da bi se še menil za Debelo gospo, ki je klicala za njim: "Vrni se! Priznam, zlagala sem se! Na živce si mi šel, ker si me prebudil! Geslo se še zmeraj glasi 'trakulja'!"

Ampak Harry je že drvel po hodniku nazaj. Nekaj minutk zatem je že omenil Dumbledorovi gargojli "smetanove karameladice", tako da je sko�ila vstran in mu dopustila vstop na vibasto stopniš�e. "Naprej," je rekel Dumbledore, ko je Harry potrkal. Po glasu sode� je bil iz�rpan. Harry je potisnil vrata, da so se odprla. Zagledal je Dumbledorovo pisarno, ki je bila videti takšna kot zmeraj, le skozi okni je gledalo noter �rno nebo, posuto z zvezdami. "Za božjo voljo, Harry," je presene�eno rekel Dumbledore. "�emu se imam zahvaliti za tako zelo pozno veselje?" "Gospod - dobil sem ga. Toastwampov spomin imam." Izvlekel je stekleni�ko in jo pokazal Dumbledoru. Ravnatelj je za trenutek ali dva osupnil. Potem se mu je obraz razlezel v širok nasmeh. "Harry, kakšna izredna novica! To si se pa res odrezal! Sem vedel, da ti lahko uspe!" O�itno so ga misli o pozni uri povsem minile, kajti odhitel je okrog mize, vzel stekleni�ko s Toastwampovim spominom v zdravo roko in odkorakal k omarici, v kateri je hranil mislito. "In zdaj," je rekel, ko je položil kamnitno skodelo na pisalnik in spraznil vanj stekleni�ko, "zdaj bova kon�no videla. Hitro, Harry..." Harry se je ubogljivo sklonil nad mislito in za�util, kako mu stopala zapuš�ajo tla v pisarni... in spet je padal skozi temo, dokler ni pristal v kabinetu Comodusa Horatiusa Toastwampa mnogo let poprej. Tam je bil veliko mlajši Comodus Horatius Toastwamp z gostimi, sijajnimi lasmi slamnate barve in z oranžnimi muštacami. Spet je sedel v udobnem krilnem naslanja�u, naslanjal nožice na baržunasto blazinico, v eni roki držal kozar�ek vina, druga pa mu je brskala po šatulji s osladkorjenim ananasom. Okrog njega je sedelo pol ducata najstnikov, Marku Neelstinu v njihovi sredi pa se je na prstu bliskal zlato-�rni Marvolov prstan. Dumbledore je pristal poleg Harryja, prav ko je Neelstin vprašal: "Gospod, ali je res, da pojde gospa profesor Vedremuessli v pokoj?" "Mark, Mark, tudi �e bi vedel, vam ne bi mogel povedati," je rekel Toastwamp in karajo�e požugal proti Neelstinu s kazalcem, hkrati pa vendarle tudi pomežiknil. "Moram pa re�i, da me prav zanima, odkod dobivate vse te informacije, fant; bolje ste pou�eni kot pa polovica zbornice, prav res da." Neelstin se je nasmehnil; drugi fantje so se zasmejali in mu metali ob�udujo�e poglede. "Presneto, vi, ki imate ta skrivnosti dar, da vam je znano, kar vam ne bi smelo biti, in ki se znate skrbno prilizovati ljudem, ki kaj pomenijo - mimogrede, hvala za ananas, popolnoma prav ste imeli, res mi je najljubši..." Nekateri fantje so se spet zahihitali. "... z gotovostjo pri�akujem, da se boste v dvajsetih letih povzpeli na položaj ministra za �aranje. V petnajstih, �e mi boste še naprej pošiljali ananas. Z Ministrstvom imam odli�ne zveze." Mark Neelstin se je samo nasmehnil, medtem ko so se drugi spet zasmejali. Harry je opazil, da še zdale� ni najstarejši v skupini fantov, pa vendarle vsi v njem vidijo vodjo. "Ne vem, ali bi mi politika ustrezala, gospod," je rekel, ko se je smeh polegel. "Že zato ne, ker nisem ustreznega porekla."

Dva namuznjena fanta sta si izmenjala nasmešek. Harry je bil prepri�an, da ga namenjata zasebni šali, brez dvoma na ra�un tistega, kar sta vedela ali sumila o slavnem predniku vodje njunega tropa. "Neumnost," je živahno rekel Toastwamp, "ne bi moglo biti bolj jasno, da ste vitica prav spodobne �arovniške korenike - saj vidite, kakšne zmožnosti imate. Ne, ne, dale� boste prišli, Mark, še nikdar se nisem zmotil o dijaku." Zlata urica, ki je stala na Toastwampovi pisalni mizi, je za njegovim hrbtom odbila enajsto, tako da se je ozrl. "Sveta pomagavka, pa menda ni že tako pozno? Raje se spravite, fantje, ali pa bomo vsi skupaj nasrkali. L'Ohol, jutri ho�em vaš esej, ali pa sledi pripor. Isto velja tudi za vas, Avery." Fantje so drug za drugim v vrsti odšli iz sobe. Toastwamp se je skobacal iz naslanja�a in odnesel praznen kozarec na mizo. Gibanje za hrbtom ga je pripravilo do tega, da se je ozrl; Neelstin je še kar stal tam. "Kar podvizajte se, Mark, saj ne želite, da bi vas v �asu prepovedi zalotili zunaj postelje, pa še dijaški prefekt ste..." "Gospod, nekaj sem vas hotel vprašati..." "No pa vprašajte, fant moj, kar vprašajte..." "Gospod, zanima me, ali vam je znano kaj o... o horkrucih?" Toastwamp se je zagledal vanj, debeli prsti so mu razmišljeno božali pecelj vinskega kozarca. "Gre za referat pri obrambi pred temnimi veš�inami - ali kako?" Ampak Harry je videl, da Toastwamp prav dobro ve, da ne gre za šolsko nalogo. "Pravzaprav ne, gospod," je rekel Neelstin. "Na izraz sem naletel pri branju, pa ga nisem povsem razumel." "Ne... torej... bi se morali pa res pošteno potruditi, da bi na Bradavi�arki našli kako knjigo, ki bi vam postregla z nadrobnostmi o horkrucih, Mark. To je res zelo temna materija, res zelo temna," je rekel Toastwamp. "Ampak vi pa o�itno veste vse o njih, gospod? Ho�em re�i, �arovnik vašega kova - škoda seveda, �e mi ne morete povedati, jasno - ampak vedel sem, �e mi lahko sploh kdo kaj pove, potem boste to vi - in sem si rekel, bom pa vprašal..." Vse je bilo dobro izvedeno, si je mislil Harry, obotavljanje, neprizadetost v glasu, skrbno laskanje, pa ni� od tega pretirano. Sam je imel prevelike izkušnje pri izvabljanju informacij iz ust nevoljnih obveš�evalcev, da je ne bi znal prepoznati mojstra pri delu. Videl je, da si Neelstin grozno želi informacije - da je mogo�e že tedne napeljeval k temu trenutku. "Torej," je rekel Toastwamp, ne da bi gledal Neelstina, kajti opraviti si je dajal s trakcem na vrhu šatulje z osladkorjenim ananasom, "torej, seveda ne more ni� škoditi, �e vam re� povzamem. Toliko da boste razumeli izraz. S sposojenko horkruc oziroma s tujko horcrux ozna�ujemo predmet, v katerega je kdo skril del svoje duše." "Ne razumem povsem, kako bi to delovalo, gospod," je rekel Neelstin. Skrbno je gledal, da bi bil njegov glas brezbrižen, ampak Harry je kar �util njegovo vznemirjenost. "No, saj razumete, dušo razcepite," je rekel Toastwamp, "in en del skrijete v kak predmet zunaj svojega telesa. Tako potem �lovek ne more umreti, celo �e je njegovo telo uni�eno v napadu, kajti del duše ostane vezan na zemljo in nepoškodovan. Seveda pa

obstoj v takšni obliki..." Toastwampov obraz se je nagubal in Harry se je spomnil besed, ki jih je slišal skoraj dve leti poprej. "Iztrgalo me je iz telesa, manj kot duh sem bil, manj od vsake ni�vredne prikazni... A vseeno sem bil živ." "... redki bi si ga želeli, Mark, zelo redki. Ljubša bi jim bila smrt." A zdaj je bil Neelstinov apetit o�iten; njegov izraz je bil pohlepen in ni ve� mogel prikrivati, za kaj mu gre. "Kako pa se razcepi duša?" "Torej," je z nelagodjem rekel Toastwamp, "razumeti morate, da naj bi duša ostala nedotaknjena in cela. Cepljenje je nasilno, protinaravno dejanje." "Ampak kako se izvede?" "S hudodelstvom - skrajnim hudodelstvom. Z umorom. Ko �lovek umori, se mu duša raztrga. �arovnik, ki bi si želel ustvariti horkruc, bi to poškodovanje uporabil v svoj prid: odtrgani del bi vložil..." "Vložil? Ampak kako...?" "Obstaja zaklinjatev, ne sprašujte me, ne vem!" je rekel Toastwamp in stresal glavo kot star slon, ki ga nadlegujejo komarji. "Se vam zdim takšen, kot da bi poskušal kaj takega - sem videti morilec?" "Ne, gospod, jasno da ne," je hitro rekel Neelstin. "Oprostite... nisem hotel biti kakorkoli žaljiv..." "Nikakor ne, nikakor ne, ni� žaljiv," je �emerno rekel Toastwamp. "Naravno je, da �lovek �uti nekaj radovednosti glede teh re�i... �arovnike dolo�enega kalibra ta plat magije od nekdaj privla�i..." "Razumem, gospod," je rekel Neelstin. "Ne razumem pa tegale - samo iz radovednosti sprašujem - a bi bil en sam horkruc res za kako rabo? Je mogo�e dušo razcepiti samo enkrat? Kaj ne bi bilo boljše, vas ne bi naredilo mo�nejšega, �e bi imeli dušo v ve� kosih? Ho�em re�i, ali ni na primer sedem najmogo�nejše magi�no število, ali ne bi sedem...?" "Pri Merlinovi bradi, Mark!" je bevsnil Toastwamp. "Sedem! Kaj ni dovolj huda že misel na enkraten umor? Pa tudi sicer... že tako je dovolj hudo, �e razcepiš dušo... da pa bi jo scefral na sedem koscev..." Toastwamp je bil videti zdaj globoko zaskrbljen: zrl je v Neelstina, kot da ga še nikoli poprej ni jasno videl, in Harry je videl, kako žal mu je, da se je sploh spustil v ta pogovor. "Seveda," je zamomljal Toastwamp, "to, o �emer razpravljava, je vse hipoteti�no, kajne? Samo akademsko..." "Ja seveda, gospod," je brž rekel Neelstin. "Ampak vseeno, Mark... o tem, kar sem vam povedal - ho�em re�i, o �emer sva razpravljala - bodite raje lepo tiho. Ljudem ne bi bilo vše�, �e bi mislili, da kramljava o horkrucih. Vedite, da je na Bradavi�arki ta tema prepovedana... Še posebej zagrizen je glede tega Dumbledore..." "Tudi besedice ne bom �rhnil, gospod," je rekel Neelstin in odšel, a še prej je Harry za hip uzrl njegov obraz, poln tiste divje sre�e, ki ga je obšla, ko je zvedel, da je �arovnik, tiste vrste sre�e, ki njegovih zalih potez ni poudarjala, ampak jih je kdove kako delala nekako manj �loveške...

"Hvala, Harry," je tiho rekel Dumbledore. "Pa pojdiva..." Ko je Harry spet pristal na tleh pisarne, je Dumbledore že sedal nazaj za pisalno mizo. Tudi Harry se je usedel in po�akal, da je spregovoril Dumbledore. "Tega pri�evanja sem se nadejal že dolgo dolgo," je nazadnje le rekel ta. "Potrjuje mi teorijo, ki jo imam v delu, pravi mi, da imam prav, pa tudi to, kako dale� bo še treba iti..." Harry je nenadoma opazil, da je prav vsak izmed portretov starih ravnateljev in ravnateljic po stenah naokrog buden in da poslušajo njun pogovor. Zajeten rde�enos �arovnik si je celo prislonil dlan k ušesu. "No, Harry," je rekel Dumbledore, "prepri�an sem, da si razumel pomen tega, kar si prejle slišal. V istih letih, v katerih si zdaj ti, nekaj mesecev gor ali dol, se je Mark Neelstin na vse kriplje prizadeval, da bi odkril, kako bi lahko postal nesmrten." "Pa mislite, da se mu je posre�ilo, gospod?" je vprašal Harry. "Je izdelal horkruc? In zato ni umrl, ko me je napadel? Je imel kje skrit horkruc? Je bil del�ek njegove duše na varnem?" "Del�ek... ali ve� del�kov," je rekel Dumbledore. "Saj si slišal Mrlakensteina; še posebej je želel od Toastwampa dobiti mnenje o tem, kaj bi se zgodilo, �e bi si �arovnik izgotovil ve� horkrucev - kaj bi se zgodilo s �arovnikom, ki bi bil tako odlo�en, da se bo ognil smrti, da bi bil pripravljen velikokrat moriti, spet in spet razparati svojo dušo, tako da bi jo lahko poskril v mnoge horkruce, ki bi bili spet skriti vsak posebej. Te informacije ni mogel najti v nobeni knjigi. Kolikor vem - in prepri�an sem tudi, kolikor je vedel Mrlakenstein - poprej še ni bilo coprnika, ki bi bil storil kaj ve� kot strgal svojo dušo na dvoje." Dumbledore je za hip pomol�al in zbiral misli, potem pa rekel: "Pred štirimi leti mi je prišlo v roke nekaj, kar sem imel za nedvomen dokaz, da je Mrlakenstein razcepil svojo dušo." "Kje?" je vprašal Harry. "Kako?" "Ti si mi ga izro�il, Harry," je rekel Dumbledore. "Dnevnik, Neelstinov dnevnik, v katerem so bili napotki, kako bi se dala spet odpreti Dvorana skrivnosti." "Ne razumem, gospod," je rekel Harry. "No, �eprav nisem videl Neelstina, ki je prišel iz dnevnika, je bilo tisto, kar si mi opisal, pojav, ki mu še nisem bil pri�a. Navaden spomin - pa da bi za�el ravnati in razmišljati po svoje? Zgolj spomin, pa da bi izsrkaval življenje iz dekleta, v katere rokah se je znašel? Ne, v tisti knjigi je živelo nekaj veliko bolj zlohotnega... drobec duše, o tem sem bil skoraj prepri�an. Dnevnik je bil horkruc. A to je zastavljalo prav toliko vprašanj, na kolikor jih je odgovarjalo. Najbolj mi je dajalo misliti in me obenem skrbelo dejstvo, da je bil dnevnik predviden tudi kot orožje, ne le kot varovalo." "Še vedno ne razumem," je rekel Harry. "Torej, deloval je tako, kot je tudi predvideno, da naj deluje horkruc - z drugimi besedami, del duše, ki je bil skrit v njem, je bil na varnem in je brez dvoma imel vlogo pri prepre�evanju lastnikove smrti. Vendar pa ni moglo biti dvoma, da si je Neelstin resni�no želel, da bi bil dnevnik bran, da je hotel, da bi se kos njegove duše naselil v koga drugega ali ga obsedel, tako da bi bila Spolzgadova pošast znova spuš�ena z verige." "No, pa� ni hotel, da bi šlo njegovo garanje v ni�," je rekel Harry. "Hotel je, da bi ljudje vedeli, da je on Spolzgadov dedi�, kajti ko je bil še na šoli, si ni mogel lastiti zaslug." "Natanko tako," je prikimal Dumbledore. "Ampak kaj ne vidiš, Harry - �e je hotel

dnevnik prepustiti ali podtakniti kakemu prihodnjemu dijaku na Bradavi�arki, potem je bil osupljivo malomaren glede tistega dragocenega dela duše, ki je bil skrit notri. Namen horkruca je, kakor je pojasnil profesor Toastwamp, da ohraniš del sebe na skrivnem in varnem, ne pa da ga vržeš pred noge komu drugemu, kajti s tem tvegaš, da ti ga bodo uni�ili - kot se je dejansko tudi zgodilo: tistega dela duše ni ve�, ti sam si poskrbel za to. Neskrbnost, s katero je Mrlakenstein obravnaval svoj horkruc, se mi je zdela kar se da zloslutna. Nakazovala je, da je zagotovo izgotovil - ali pa da namerava izgotoviti - ve� horkrucev, tako da izguba tega prvega ne bi bila tako pogubna. Tega si nisem želel verjeti, ampak ni� drugega se ni zdelo po pameti. Potem si mi �ez dve leti povedal, da je Mrlakenstein tisto no�, ko se je vrnil v svoje telo, svojim Jedcem smrti izjavil nekaj kar se da pomenljivega in vznemirljivega. 'Jaz, ki sem šel dlje od vseh drugih po poti, ki vodi k nesmrtnosti.' Tako je, kot si mi povedal, rekel. 'Dlje od vseh drugih.' In zazdelo se mi je, da vem, kaj to pomeni, �eprav Jedci smrti niso. V mislih je imel svoje horkruce, horkruce v množini, Harry, ki jih, kolikor vem, nikdar ni imel noben drug �arovnik. Pa vendar se je ujemalo: lord Mrlakenstein je, tako je kazalo, v minulih letih postal po vsem videzu manj �loveški, in preobrazba, ki jo je preživljal, se mi je zdela pojasnljiva edinole v primeru, �e je bila njegova duša zmrcvarjena onkraj meja tistega, �emur bi se moglo re�i obi�ajno zlo..." "Se pravi, moril je druge in s tem dosegel, da njega samega ni ve� mogo�e pokon�ati?" je rekel Harry. "Zakaj pa si ni mogel izdelati ali ukrasti kamna modrosti, �e ga je tako zanimala nesmrtnost?" "No, vemo, da je pet let tega poskušal prav to," je rekel Dumbledore. "Vendar je kar nekaj razlogov, zakaj so po mojem mnenju lordu Mrlakensteinu horkruci bolj po volji kot pa kamen modrosti. Medtem ko življenjski eliksir res podaljšuje življenje, ga je treba uživati redno in skozi vso ve�nost, �e naj uživalec ohrani nesmrtnost. Potemtakem bi bil Mrlakenstein docela odvisen od eliksirja, in �e bi mu ga zmanjkalo ali �e bi se ta kakorkoli spridil, ali �e bi mu kdo ukradel kamen, potem bi umrl tako kot kdorkoli. Mrlakenstein rad deluje na svojo pest, saj veš. Po mojem bi mu bila misel na to, da bi bil odvisen, pa �etudi samo od eliksirja, neznosna. Seveda ga je bil voljan piti, �e bi ga to rešilo neznosnega životarjenja, na katero se je obsodil s tem, ko te je napadel ampak samo da se spet polasti telesa. Potem pa, o tem sem prepri�an, bi se še naprej zanašal na svoje horkruce: ni� drugega ne bi potreboval, �e bi le dobil spet �loveško obliko. Razumeš, nesmrten je že bil... ali pa tako blizu nesmrtnosti, kolikor je to sploh mogo�e �loveku. Zdaj, Harry, ko imava tole informacijo, ta klju�ni spomin, ki se ti ga je posre�ilo pridobiti, sva skrivnosti, kako pokon�ati lorda Mrlakensteina, bliže kot sploh kdaj kdo. Sam si ga slišal, Harry: Kaj ne bi bilo boljše, vas ne bi naredilo mo�nejšega, �e bi imeli dušo v ve� kosih? Ali ni sedem najmogo�nejše magi�no število...?' Ali ni sedem najmogo�nejše magi�no število... Res, mislim, da bi bila zamisel o duši v sedmih delih lordu Mrlakensteinu zelo vše�." "Sedem horkrucev si je naredil?" je rekel Harry v grozi, medtem ko so se nekateri izmed portretov na stenah podobno oglašali z zvoki zaprepadenosti in ogor�enja. "Pa saj ti so lahko kjerkoli pod soncem - skriti - zakopani ali nevidni..." "Veseli me, ko vidim, da se zavedaš, za kako silen problem gre," je mirno rekel Dumbledore. "Ampak predvsem, Harry, ne - ne sedem - šest jih je. Sedmi del njegove duše, kakorkoli pohabljen že, biva v njegovem prenovljenem telesu. To je bil tisti njegov

del, ki je toliko let v �asu njegovega izgnanstva živel življenje fantoma - brez tega sploh nima jaza. Ta sedmi del duše bo zadnji, ki ga mora napasti, kdor bi rad pokon�al Mrlakensteina - to je del, ki prebiva v njegovem telesu." "Se pravi šest horkrucev," je rekel Harry nekam obupano, "kako naj jih torej najdemo?" "Pozabljaš... enega si že uni�il. Jaz pa še enega." "Kaj res?" je željno vprašal Harry. "Brez skrbi da," je rekel Dumbledore in vzdignil po�rnelo dlan, ki je bila kakor ožgana. "Prstan, Harry. Marvolov prstan. In na njem je bilo zares strašno prekletstvo. Ko ne bi bilo - oprosti mi, �e mi manjka skromnosti, kakršna se sicer spodobi - ko ne bi bilo moje izredne veš�ine in pa pravo�asnega posega profesorja Rawsa, ko sem se strašno ranjen vrnil v Bradavi�arko, morda ne bi bil preživel, da o vsem skupaj poro�am. Vendar pa se ena posušena dlan ne zdi nerazumna cena za sedmino Mrlakensteinove duše. Prstan ni ve� horkruc." "Ampak kako ste ga našli?" "Ha, kakor zdaj že veš, sem se dolga leta ukvarjal s tem, da bi odkril kar najve� o Mrlakensteinovem preteklem življenju. Popotoval sem dale� naokrog, obiskoval tiste kraje, kjer se je nekdaj mudil on. Na prstan sem naletel v podrtiji Gaunarjev, kjer je bil skrit. Kot kaže, ga Mrlakenstein ni ve� hotel nositi, potem ko se mu je posre�ilo, da je vanj zape�atil kos svoje duše. Skril ga je, zavarovanega z mnogimi mogo�nimi za�ari, v bajti, v kateri so neko� živeli njegovi predniki (Morfina so seveda že odvedli v Azkaban), kajti niti na misel mu ni prišlo, da utegnem lepega dne obiskati te razvaline ali da bom imel o�i odprte, kar se ti�e sledi, ki izdajajo �arovno skrivališ�e. Vendar pa si ne bi smela preve� od srca �estitati. Ti si uni�il dnevnik, jaz sem uni�il prstan, ampak �e najina teorija o sedemdelni duši drži, potem ostajajo še štirje horkruci." "In ti bi lahko bili karkoli?" je rekel Harry. "Lahko da so stare plo�evinke ali pa, kaj vem, prazne stekleni�ke od zvarkov...?" "V mislih imaš dvernike, Harry, ki morajo biti navadni predmeti, kakršne �lovek zlahka spregleda. Ampak ali bi lord Mrlakenstein hranil svojo dragoceno dušo v konzervah in starih stekleni�kah? Pozabljaš, kar sem ti pravkar pokazal. Lord Mrlakenstein je rad zbiral trofeje in najljubši so mu bili predmeti z mogo�no �arovno preteklostjo. Njegova prevzetnost, njegova samozaverovanost, njegova odlo�nost, da si v �arovniški zgodovini izkleše izreden piedestal - vse to mi nakazuje, da Mrlakenstein svoje horkruce izbira z neko mero skrbnosti, pri �emer daje prednost predmetom, ki naj bi bili vredni tolikšne �asti." "Dnevnik ni bil ni� kaj poseben." "Dnevnik je bil, kakor si sam povedal, dokaz, da je Spolzgadov dedi�, in prepri�an sem, da se je Mrlakensteinu zdel izjemno pomemben." "Kako je torej z drugimi horkruci?" je rekel Harry. "Torej mislite, da veste, kaj so, gospod?" "Da se samo ugibati," je rekel Dumbledore. "Iz razlogov, ki sem jih že navedel, se mi zdi, da bi bili lordu Mrlakensteinu ljubši predmeti, ki sami po sebi premorejo neko veli�ino. Zatorej sem pre�esal Mrlakensteinovo preteklost, da vidim, ali bi lahko našel dokaze o morebitnih tovrstnih izdelkih, ki so izginjali, ko je bil on zraven." "Tisti medaljon!" je glasno rekel Harry. "Pa kelih Perwolle Pihpuff?" "Tako je," se je nasmehnil Dumbledore, "pripravljen bi bil staviti - morda sicer ne

svoje druge roke, ampak dva prsta pa zagotovo..., da sta ta predmeta postala horkruc številka tri in štiri. Preostala dva, �e znova sprejmeva predpostavko, da jih je ustvaril vsega šest, sta pa ve�ji problem, vendar si bom drznil ugibati, da se je Mrlakenstein, potem ko si je zagotovil po en predmet iz rodovine Pihpuffov in Spolzgadov, odpravil še po sledi predmetov, ki sta bila nekdaj v lasti Gryfondoma ali Drznvraana. Štirje predmeti �etverih ustanovnikov bi, to sem prepri�an, imeli velik mik za Mrlakensteinovo domišljijo. Ne znam odgovoriti, ali se mu je kdaj posre�ilo najti karkoli Drznvraanovega. Sem pa prepri�an, da edina znana relikvija po Gryfondomu ostaja varna." Dumbledore je s po�rnelimi prsti pokazal na steno za njima, kjer je v stekleni vitrini po�ival me� z vdelanimi rubini. "Mislite, da je v resnici želel nazaj na Bradavi�arko zaradi tega, gospod?" je rekel Harry. "Da bi poskusil najti kakšno re�, ki bi izvirala od teh dveh ustanovnikov?" "Natanko teh misli sem," je rekel Dumbledore. "Žal pa s tem ne prideva ne vem kako dale� naprej, kajti zavrnjen je bil, vsaj mislim tako, brez možnosti, da bi preiskal šolo. Primoran sem torej k sklepu, da se mu ni nikoli izpolnila ambicija, �eš da bi zbral predmete �etverih ustanovnikov. Zagotovo je imel dva - morda je našel tri - to je najve�, kar veva v tem hipu." "Tudi �e je dobil kaj, kar je bilo Drznvraanovo ali Gryfondomovo, nama ostaja še šesti horkruc," je rekel Harry, ki je ra�unal na prste. "Razen �e je dobil oboje." "Po mojem ni," je rekel Dumbledore. "Mislim, da vem, kaj je šesti horkruc. Zanima pa me, kaj boš rekel ti, ko ti priznam, da že nekaj �asa zbuja moje zanimanje vedenje tiste ka�e, Nagini?" "Ka�e?" je presene�en rekel Harry. "Je mogo�e kot horkruce uporabljati živali?" "No, priporo�ljivo pa� ni," je rekel Dumbledore, "kajti �e zaupaš del svoje duše �emu, kar misli in se premika po svoji volji, o�itno veliko tvegaš. A �e so moje domneve to�ne, potem je Mrlakensteinu, ko je prišel v hišo tvojih staršev z namenom, da te ubije, še vedno manjkal en horkruc, da bi dosegel svoj šesterni cilj. Kot kaže, si je proces izgotavljanja horkrucev prihranil za priložnosti posebej pomembnih smrti. Tvoja bi že bila takšna. Verjel je, da bo, �e te ubije, naredil konec nevarnosti, ki jo je orisala prerokba. Verjel je, da se s tem naredi nepremagljivega. Prepri�an sem, da je nameraval zadnji horkruc izgotoviti prav s tvojo smrtjo. Kakor veva, mu je spodletelo. Po preteku nekaj let pa je uporabil ka�o Nagini, da je z njo pokon�al starega bunklja, in pri tem lahko da mu je prišlo na misel, da bi jo bilo mogo�e spremeniti v horkruc. Ta ka�a daje še poudarek zvezi s Splozgadom, s tem pa tudi krepi ozra�je mrlakensteinovske misterioznosti. Po mojem mu je tako pri srcu, kot mu sploh more biti kaj pri srcu; vsekakor jo ima rad v svoji bližini in videti je, da jo ima v oblasti, ki je neobi�ajno velika celo za luskusta." "Se pravi," je rekel Harry, "dnevnika ni ve�, prstana ni ve�. Kelih, medaljon in ka�a so še vedno nedotaknjeni, mislite pa tudi, da utegne biti še horkruc, ki je bil neko� kaj Drznvraanovega ali pa Gryfondomovega?" "Treba je ob�udovati jedrnatost in natan�nost tvojega povzetka," je rekel Dumbledore in se priklonil. "Se pravi - da jih vi še naprej iš�ete, gospod? A zaradi tega ob�asno odidete iz šole?" "Tako je," je rekel Dumbledore. "Že dolgo hodim po teh ogledih. Zdi pa se mi, da sem... mogo�e... blizu tega, da najdem še enega. Tako sodim po nekaterih obetavnih

znakih." "In �e ga najdete," je hitro rekel Harry, "ali bom lahko šel z vami in vam pomagal, da ga uni�ite?" Dumbledore je za hip zelo pozorno opazoval Harryja, potem pa rekel: "Lahko." "Res?" je rekel Harry, ki ga je odgovor silno presenetil. "Pa�, pa�," je rekel Dumbledore z rahlim nasmeškom. "Mislim, da si si zaslužil." Harry je �util, kako mu je posko�ilo srce. Kako lepo je, ko enkrat za spremembo ne slišiš samo svare�ih in zaš�itniških besed! Ravnatelji in ravnateljice po stenah so bili nad Dumbledorovo odlo�itvijo videti manj navdušeni; Harry je videl, da nekateri zmajujejo z glavami, Phineas Tezack pa je prav pihnil skozi nos. "Ali Mrlakenstein ve, kdaj je kateri horkruc uni�en, gospod? Ali �uti to?" je vprašal Harry, ne da bi se zmenil za portrete. "To je pa zelo zanimivo vprašanje, Harry. Po mojem da ne. Mislim, da je Mrlakenstein zdaj tako zelo pogreznjen v zlo, tile njegovi krucialni deli pa so že tako dolgo oddeljeni od njega, da ne �uti tako kakor mi. Mogo�e bi se v trenutku smrti lahko zavedel svoje izgube... vendar pa na primer ni vedel, da je dnevnik uni�en, vse dokler ni resnice na silo izvlekel iz Luciusa Malfoya. Ko je odkril, da je dnevnik uni�en in da ne premore ve� svojih mo�i, je bil, kakor so mi rekli, tako jezen, da ga je bilo grozno že samo pogledati." "Ampak mislil sem, da je hotel, da ga Lucius Malfoy pretihotapi v Bradavi�arko?" "Drži, pred leti, ko je bil prepri�an, da bo lahko ustvaril še ve� horkrucev, je hotel tako, a vseeno naj bi bil Lucius po�akal na Mrlakensteinov ukaz, tega pa ni prejel nikdar, kajti Mrlakenstein je izginil kmalu po tistem, ko mu je izro�il dnevnik. Brez dvoma si je mislil, da se Lucius ne bo drznil narediti s horkrucem ni� drugega, kakor da ga bo skrbno �uval, vendar se je preve� zanašal na Luciusov strah pred gospodarjem, ki ga že leta ni bilo ve� in za katerega je Lucius mislil, da je mrtev. Seveda Lucius ni vedel, kaj pravzaprav ta dnevnik je. Kot razumem, mu je Mrlakenstein povedal, da bo dnevnik povzro�il vponovno odprtje Dvorane skrivnosti, ker da je spretno za�aran. �e bi bil Lucius vedel, da drži v rokah del gospodarjeve duše, potem bi bil brez dvoma ravnal z njim bolj spoštljivo - namesto tega pa je sledil lastnim ciljem in v ta namen izvršil nekdanji na�rt: ko je dnevnik podtaknil h�eri Arthurja Weasleyja, se je nadejal ubiti tri muhe na en mah Arthurja spraviti ob dober glas, mene vre�i z Bradavi�arke, pa še znebiti se predmeta, ki bi utegnil pri�ati o njegovi krivdi. Ah, ubogi Lucius... glede na Mrlakensteinov bes zaradi tega, ker je žrtvoval horkruc na oltarju lastne koristi, in glede na lansko polomijado na Ministrstvu se mi ne bi zdelo ni� �udnega, �e je na skrivaj vesel, da zdaj ti�i lepo na varnem v Azkabanu." Harry je za hip sedel in razmišljal, potem pa vprašal: "�e bi bili torej vsi njegovi horkruci uni�eni, bi bilo Mrlakensteina mogo�e ubiti?" "Po mojem že," je rekel Dumbledore. "Brez svojih horkrucev bi bil Mrlakenstein pa� umrljiv �lovek s pohabljeno in okrnjeno dušo. Vendar pa nikar ne pozabi, da ostajajo, tudi �e je njegova duša nepopravljivo poškodovana, njegovi možgani in �arovne mo�i nedotaknjeni. Nenavadna spretnost in mo� bosta potrebni, da se pokon�a �arovnik Mrlakensteinovega kova - pa �etudi brez horkrucev." "Tega dvojega pa ne premorem," je rekel Harry, preden se je lahko zadržal. "O, pa�, premoreš," je odlo�no rekel Dumbledore. "Imaš mo�, ki je Mrlakenstein ni imel nikdar. Lahko namre�..." "Vem!" je nestrpno rekel Harry. "Ljubim lahko!" S težavo se je zadržal, da ni

dostavil: "Prava re�!" "Tako je, Harry, ljubiti znaš," je rekel Dumbledore, ki kakor da mu je bilo povsem jasno, kaj bi bil skoraj bleknil Harry. "In to je glede na vse, kar se je dogajalo s tabo, velika in izredna re�. Še vedno si premlad, da bi doumel, kako nenavaden si, Harry." "Ko torej prerokba pravi, da bom imel 'mo�, za katero najstrašnejši ne ve', govori zgolj o ljubezni?" je vprašal Harry, ki se mu je kar malo za malo zdelo. "Tako je - samo o ljubezni," je rekel Dumbledore. "Ampak, Harry, nikar ne pozabi, da je tisto, kar pravi prerokba, pomembno edinole zato, ker jo je za pomembno naredil Mrlakenstein. To sem ti povedal ob koncu prejšnjega šolskega leta. Mrlakenstein sam te je izbral kot osebo, ki bi mu lahko bila najbolj nevarna - in ko je storil tako, te je naredil za osebo, ki mu je najbolj nevarna!" "Pa saj to je eno in isto...!" "Ne, pa ni!" je rekel Dumbledore zdaj z nestrpnostjo v glasu. Nameril je proti Harryju �rno, posušeno dlan in rekel: "Prerokbi pripisuješ prevelik pomen!" "Pa saj..." je razburjeno rekel Harry, "ste vi rekli, da prerokba pomeni..." "�e Mrlakenstein ne bi bil nikdar slišal za prerokbo, ali bi se potem izpolnila? Bi karkoli pomenila? Nikakor ne! Kaj misliš, da se izpolni vsaka prerokba iz Dvorane prerokb?" "Ampak," je rekel Harry osupel, "ampak lani ste rekli, da bo eden od naju moral pokon�ati drugega..." "Harry, Harry, samo zato, ker je Mrlakenstein zagrešil to hudo napako, da se je ravnal po besedah Trelawneyjeve! �e ne bi bil umoril tvojega o�eta, ali bi bil vsadil vate silovito željo po maš�evanju? Seveda da ne! �e ne bi bil prisilil tvoje matere, da je dala življenje zate, ali bi ti bil omogo�il �arovno zaš�ito, ki je ne more prebiti? Jasno, da ne, Harry! Kaj ne vidiš? Mrlakenstein sam si je ustvaril najhujšega sovražnika, tako kot po�no to tirani po vsem svetu! Ali se ti kaj sanja, kako se tirani bojijo ljudstev, katere tla�ijo? Vsi do zadnjega se zavedajo, da se bo med njihovimi premnogimi žrtvami prej ali slej zagotovo našel nekdo, ki se bo vzdignil proti njim in udaril nazaj! Mrlakenstein ni ni� druga�en! Od nekdaj je na preži za svojim izzivalcem. Slišal je prerokbo in sklenil nemudoma delovati, posledica pa je, da ni le svojero�no izbral �loveka, ki bo najbolj zanesljivo pomenil njegov konec, ampak mu je tudi izro�il enkratno smrtonosno orožje!" "�e pa..." "Bistveno je, da to doumeš!" je rekel Dumbledore, ki je zdaj vstal in kora�il gor in dol po sobi, da je lesketava halja kar pometala za njim. Harry ga ni še nikdar videl tako razburjenega. "Ko te je poskusil ubiti, si je sam izbral izjemno osebo, ki sedi tukajle pred menoj, in ji izro�il vse potrebno orodje! Mrlakenstein je kriv, da si lahko videl v njegove misli, njegove ambicije, da razumeš celo ka�jemu podoben jezik, v katerem ukazuje, pa vendar te ni, Harry, kljub tvojemu privilegiranemu vpogledu v Mrlakensteinov svet (kar je, mimogrede povedano, dar, za katerega bi vsak Jedec smrti ubijal) nikoli zapeljalo, da bi se prepustil temnim veš�inam, in nikdar, niti za sekundo, nisi pokazal niti najmanjše želje, da bi postal eden Mrlakensteinovih privržencev!" "Seveda ne!" je ogor�eno rekel Harry. "Saj mi je ubil mamo in o�eta!" "Skratka, varuje te tvoja zmožnost ljubezni!" je glasno rekel Dumbledore. "Edino zavarovanje, ki utegne delovati proti mikom mo�i, kakršna je Mrlakensteinova! Kljub vsem skušnjavam, ki jih trpiš, kljub vsemu trpljenju ostajaš �ist v srcu, prav tako �ist, kakor si bil kot enajstletnik, ko si zrl v ogledalo, ki je odsvitalo tvojo sr�no željo in ti

pokazalo - ne nesmrtnosti, ne bogatije - ampak zgolj na�in, kako prekrižati lordu Mrlakensteinu ra�une. Harry, se ti kaj sanja, kako redki so �arovniki, ki bi lahko videli, kar si v tistem ogledalu videl ti? Mrlakenstein bi bil moral tedaj vedeti, s �im ima opraviti - pa ni! Zdaj seveda ve. V misli lorda Mrlakensteina si prodrl brez vsake škode zase, on pa se, kakor je odkril na Ministrstvu, ne more naseliti vate, ne da bi pri tem trpel smrtne muke. Ne zdi se mi, da razume zakaj, Harry, ampak tako se mu je bilo mudilo zmrcvariti lastno dušo, da se ni nikoli ustavil vsaj za toliko, da bi doumel neprimerljivo mo� duše, kadar je neokrnjena in celovita." "Ampak, gospod," je rekel Harry, ki se je junaško trudil, da se ne bi slišalo, kakor da dlakocepi, "navsezadnje gre pa vendarle za eno samo re�, kajne? Jaz se moram potruditi, da ga ubijem, ali pa..." "Moraš?" je rekel Dumbledore. "Seveda se moraš! Ampak ne zaradi prerokbe! Zato ker ti sam ne boš odnehal, dokler se ti ne posre�i! To veva oba! Samo za hipec si, prosim, zamisli, da nisi nikoli slišal prerokbe! Kako bi v tem primeru gledal na Mrlakensteina? Pomisli!" Harry je opazoval Dumbledora, kako koraka sem ter tja pred njim, in razmišljal. Mislil je na svojo mater, na o�eta in na Siriusa. Pomislil je na Cedrica Diggoryja. Domislil se je vseh strahot, o katerih je vedel, da jih je storil lord Mrlakenstein. Zdelo se je, da mu v prsih plapola plamen, ki mu žge grlo. "Hotel bi, da ga ne bi ve� bilo," je rekel tiho. "In za to bi hotel poskrbeti sam." "Ja kaj pa drugega!" je zaklical Dumbledore. "Razumeš, prerokba ne pomeni, da bi šlo za karkoli, kar moraš narediti! Je pa ta prerokba povzro�ila, da te je lord Mrlakenstein zaznamoval kot sebi enakega... z drugimi besedami, mirne duše lahko sam ubiraš svojo pot, povsem proste roke imaš, da obrneš prerokbi hrbet! A Mrlakenstein pripisuje prerokbi še naprej velik pomen. Še naprej te bo preganjal... zaradi �esar postaja v resnici nedvomno, da..." "Da bo eden od naju nazadnje pokon�al drugega," je rekel Harry. "Tako je." Ampak naposled je doumel, kaj mu skuša dopovedati Dumbledore. Bila je razlika, tako je razmišljal, med tem, da te zvle�ejo v areno, kjer se moraš spopasti na življenje in smrt, in tem, da v areno vkorakaš z visoko vzdignjeno glavo. Nekateri bi morda rekli, da je med tem dvojim izbira kaj majhna, ampak Dumbledore je vedel - in tako vem tudi jaz, si je rekel Harry v navalu divjega ponosa, in vedela sta moja starša - da je v tem vsa razlika, kar je je na svetu. Štiriindvajseto poglavje Sehtumsempra Iz�rpan, vendar navdušen nad ve�ernim uspehom je naslednje jutro pri urokih Harry poro�al o vsem, kar se mu je zgodilo, Ronu in Hermioni (potem ko je najprej uro�il tiste v bližini z bizzicatom). V veselje mu je bilo, ko sta priznavalno poslušala, kako je izvabil Toastwampu spomin, ko pa jima je pravil o Mrlakensteinovih horkrucih in o tem, kako je Dumbledore obljubil, da ga vzame s sabo, �e najde še katerega, sta pokazala že

pravo strahospoštovanje. "Vau," je, ko je Harry naposled prišel do konca svoje pripovedi, rekel Ron, ki je ves �as tjavdan mahal s palico proti stropu, ne da bi se vsaj malce zmenil za to, kaj po�enja. "Vau! In prav res boš šel z Dumbledorom... da poskusita uni�iti... vau." "Ron, od tega tvojega po�etja za�enja snežiti," je potrpežljivo rekla Hermiona, ga prijela za zapestje in preusmerila palico od stropa, izpod katerega so prav res za�ele padati velike bele snežinke. Od sosednje mize je, kot je opazil zdaj Harry, proti Hermioni srepela Lavender Brown z zelo pordelimi o�mi. Hermiona je pri pri�i spustila Ronovo roko. "Aja," je rekel Ron, ko je z nedolo�ljivo presene�enostjo pogledal svojo ramo. "Pardon... zdaj se zdi, kot da bi vsi imeli grozen prhljaj..." Omedel je nekaj lažnih snežink s Hermionine rame. Lavender je planila v jok. Ronu se je, ko ji je obrnil hrbet, videlo, da se po�uti grozno kriv. "Razšla sva se," je povedal Harryju skozi stisnjene ustnice. "Sno�i. Potem ko me je videla, da prihajam iz spalnice s Hermiono. Tebe, jasno, ni videla, zato si je mislila, da sva bila sama." "A," je rekel Harry. "No - pa saj ti je prav, da je konec, a ne?" "Kar," je priznal Ron. "Ko se je drla, je bilo sicer hudo, ampak vsaj nisem bil jaz tisti, ki je dal komu nogo." "Mevža," je rekla Hermiona, �eprav se ji je videlo, da jo re� zabava. "No ja, ta ve�er pa� ni bil naklonjen romancam. Tudi Ginny in Dean sta se razšla, Harry." Harryju se je zazdelo, da je bilo v njenem pogledu, ko je to izrekala, nekakšno razumetje, ampak saj ni mogla zares vedeti, da mu vsa notranjost na lepem pleše �a�a�a: potrudil se je, da je ostal njegov obraz kolikor mogo�e negiben, glas pa kolikor mogo�e neprizadet, ko je vprašal: "Kako pa to?" "Oh, pa res po neumnem... rekla je, da ji vedno skuša pomagati, kadar gre skoz portretnico, kot da ne bi mogla sama skoz... res je bilo pa vse skupaj že dolgo na trhlih nogah." Harry je s pogledom poblisnil proti Deanu na drugem koncu u�ilnice. Videti je bil dokaj nesre�en. "Jasno, to te postavlja pred dilemo, a ne?" je rekla Hermiona. "Kako to misliš?" je hitro rekel. "Zaradi ekipe," je rekla. "�e Ginny in Dean ne govorita med sabo..." "Oh - aja, to," je rekel Harry. "Colibri," je svare�e rekel Ron. Drobceni u�itelj urokov se jim je poskakujo� bližal, Hermiona pa je bila edina, ki se ji je posre�ilo spremeniti kis v vino. Njena pletenka je bila polna temno karminaste teko�ine, medtem ko je bila vsebina Harryjeve in Ronove še vedno mrko rjava. "No, no, fanta," je grajajo�e zacvilil profesor Colibri. "Malo manj besedi, malo ve� dejanj... da bo videti, da si prizadevata..." Hkrati sta vzdignila palici, se na vso mo� osredoto�ila in ju namerila proti svojima pletenkama. Harryjev kis se je spremenil v led; Ronova pletenka se je razpo�ila. "Ja, ja... za doma�o nalogo bosta..." je rekel profesor Colibri, ko se je spet prikazal izpod mize in si populil kosce stekla z vrha klobuka - "vadila." Po urokih so imeli eno redkih prostih ur za vse tri in skupaj so šli nazaj v skupno sobo. Ron je bil videti odlo�no olajšan zaradi tega, ker ni ve� hodil z Lavender, pa tudi

Hermiona se je zdela vedre volje, �eprav je na vprašanje, zakaj se reži, rekla kratko malo: "Ker je lep dan." Ne on ne ona o�itno nista zaznala silovitega spopada, ki je divjal v Harryjevi glavi: Ronova sestra je. Pa saj je dala nogo Deanu! Vseeno je Ronova sestra. Jaz pa njegov najboljši prijatelj! Zaradi tega bo samo še slabše. �e se najprej pomenim z njim

Te bo mahnil. Pa �e se požvižgam nanj? �e ti je pa najboljši prijatelj! Skoraj ni opazil, da lezejo skozi portretno luknjo v son�no skupno sobo, in le nedolo�no se je zavedel skupinice sedmošolk, ki je stala tam v gru�i, dokler ni Hermiona zaklicala: "Katie! Si se vrnila! Je vse v redu?" Harry je zazijal: res je bila Katie Bell, videti je bila povsem zdrava, obdajale pa so jo navdušene prijateljice. "Prav dobro se po�utim!" je zadovoljno rekla. "V ponedeljek so me odpustili iz Munga, dva dni sem bila doma pri mami in o�etu, danes zjutraj sem se pa vrnila sem. Leanne mi je ravno pripovedovala o �McLaggnu in zadnji tekmi, Harry..." "Ja," je rekel Harry, "no, zdaj, ko si spet tu in je Ron v formi, imamo kar dobre možnosti, da sesujemo drznvraanovce, kar bi pomenilo, da bomo še ostali v igri za pokal. Poslušaj, Katie..." Vprašanje je bilo takšno, da ji ga je moral nemudoma zastaviti; radovednost mu je za�asno pregnala celo Ginny iz glave. Pritišal je glas, medtem ko so Katiejine prijateljice za�ele pobirati svoje re�i kazalo je, da se jim že mudi k spreminjanju oblike. "... tista ogrlica... se že spominjaš, kdo ti jo je dal?" "Ne," je rekla Katie in obžalujo�e odkimala. "To me vsi sprašujejo, jaz pa nimam niti najmanjšega pojma. Zadnja re�, ki se je spominjam, je tista, kako vstopam v žensko straniš�e pri Treh metlah." "Se pravi, v straniš�e si zagotovo še prišla?" je rekla Hermiona. "Hja, vem, da sem odprla vrata," je rekla Katie, "zato domnevam, da je tisti, ki me je uro�il, zagotovo stal takoj za njimi. Po tistem pa je moj spomin zbrisan vse do �asa dva tedna zatem, ko sem že ležala v Sv. Mungu. Poslušajte, iti moram, ne zdi se mi nemogo�e, da bi mi �McHudurra dala za kazen kaj prepisovati, pa �eprav je šele prvi dan, odkar sem se vrnila..." Pograbila je torbo in knjige in odhitela za prijateljicami, medtem ko so Harry, Ron in Hermiona šli sest k mizi pri oknu, da pretuhtajo, kar jim je povedala. "Se pravi, da je bila oseba, ki ji je dala ogrlico, zagotovo punca ali ženska," je rekla Hermiona, "sicer ne bi bila v ženskem straniš�u." "Ali pa je bil kdo, ki je bil na pogled kot punca oziroma ženska," je rekel Harry. "Ne pozabi, da je bil v Bradavi�arki cel kotel mnogobitnega napoja. Vemo, da ga je nekaj izginilo..." Z notranjim o�esom je gledal parado, v kateri so bahavo stopali mimo razni Crabbi in Goylesi, vsi po vrsti spremenjeni v punce. "Ni�, šel bom srknit še malo feliksirja," je rekel, "potem pa spet poskusil sre�o pred sobano KŽTD."

"Tako boš zvarek samo pro� zlival," je odkrito rekla Hermiona in odložila Strokovnjakov silabar, ki ga je malo prej vzela iz torbe. "Sre�a, Harry, te lahko pripelje samo do neke meje. Tisto s Toastwampom je bilo druga�e; od nekdaj si imel zmožnost, da ga pregovoriš, samo okoliš�ine si si moral malo zgladiti. Da bi te spravila skozi mogo�en za�ar, tega pa sre�a ne more sama po sebi. Nikar ne zafra�kaj preostanka napoja! Vso sre�o, kar si je lahko deležen, boš potreboval, �e te Dumbledore popelje s sabo..." Pritišala je bila glas v šepet. "Kaj si ga ne bi mogli še zvariti?" je Harryja vprašal Ron, ne da bi se zmenil za Hermiono. "Super bi bilo, �e bi imeli zalogo... daj, poglej no v knjigo..." Harry je izvlekel iz torbe svoj izvod Zvarkarstva za višjo stopnjo in poiskal pod Felix Felicis. "Strela jasna, tole je pa resno zakomplicirano," je rekel, ko je z o�esom preletel seznam sestavin. "In pa šest mesecev traja... moraš ga pustiti, da se cmari..." "Tipi�no," je rekel Ron. Harry je že bil na tem, da odloži knjigo, ko je opazil zapognjen zavih nekega lista; polistal je do tja in zagledal zaklinjatev z imenom Sektumsempra s pripisom "sovražniku", ki si jo je bil ozna�il nekaj tednov poprej. Še vedno ni vedel, kakšen naj bi bil njen u�inek, predvsem zato ne, ker je ni želel preizkušati v bližini Hermione, je pa že razmišljal, da bi jo preskusil kar na �McLaggnu, ko se mu naslednji� neopazno znajde za hrbtom. Edini, ki ni bil posebej vesel, da se je Katie Bell vrnila, je bil Dean Thomas, kajti jasno je bilo, da je ne bo ve� nadomeš�al kot zasledovalec. Ko mu je Harry to povedal, je udarec sprejel stoi�no, samo nekaj je zagodrnjal in skomignil, a ko je Harry odhajal, se mu je odlo�no zdelo, da si Dean in Seamus za njegovim hrbtom puntarsko nekaj mrmrata. V naslednjih dveh tednih so treningi quidditcha tako uspevali, kot Harry še ni videl, vse odkar je bil kapetan. Njegova ekipa je bila tako zelo zadovoljna, da se je znebila �McLaggna, tako zelo vesela, ker se je vrnila Katie, da so vsi po vrsti letali kot za stavo. Ginny ni bilo videti, da bi jo kaj prizadelo, ker je nehala hoditi z Deanom; prav nasprotno, postala je duša in telo ekipe. Vsi so se sila zabavali, kadar je oponašala Rona, kako s tesnobo poskakuje pred svojim golom, medtem ko hiti proti njemu lokl, ali pa Harryja, kako se je zadiral nad �McLaggnom, tik preden ga je ta zadel, da je izgubil zavest. Harry, ki se je smejal skupaj z drugimi, je bil vesel, ker je imel nedolžen razlog, da lahko gleda Ginny - med treningom jo je še nekajkrat skupil s štamfom, ker ni gledal za zvizom, kakor bi bil moral. V glavi mu je še vedno divjal spopad, ki naj bi odlo�il med Ginny ali Ronom. V�asih se mu je zdelo, da Ron zdaj, ko je pustil Lavender za sabo, ne bi imel ne vem koliko proti, �e bi Harry povabil Ginny na lepše, potem pa se je domislil, kako je Ron gledal, ko jo je videl, da se poljublja z Deanom, in z gotovostjo je vedel, da bi se Ronu zdela nizkotna izdaja, pa �e bi jo Harry samo za rokco podržal... Vseeno si ni mogel kaj, da ne bi govoril z Ginny, se smejal z njo, hodil z njo od treningov. Najsi ga je vest še tako pekla, se je spet in spet zalotil v misli, kako bi jo najlaže dobil na samo: idealno bi bilo, �e bi Toastwamp priredil še eno tistih svojih zabavic, kajti tam ne bi bilo Rona - ampak Toastwamp je na žalost dvignil roke od teh zabav. Enkrat ali dvakrat je Harry pomislil, da bi poprosil za pomo� Hermiono, vendar se mu je zazdelo, da ne bi prenesel samozadovoljstva na njenem obrazu; zdelo se mu je, da ga v�asih že tako opaža, kadar ga je zalotila, da bulji v Ginny ali da se smeje njenim šalam. In da bi bile zadeve še bolj zapletene, ga je grizla skrb, �eš da bo, �e se sam ne podviza, prav kmalu

povabil Ginny na lepše kdo drug: z Ronom sta se strinjala vsaj glede tega, da je Ginny priljubljena bolj, kot bi bilo dobro zanjo. Glede na vse to je želja, da bi spet srknil feliksir, postajala iz dneva v dan mo�nejša, kajti ni bilo dvoma, da gre za re�, pri kateri bi se dalo, kakor se je izrazila glede tega Hermiona, "zgladiti okoliš�ine". Ves maj so se vrstili mili dnevi, in kadarkoli je videl Ginny, je kazalo tudi, da mu za ovratnik diha Ron. Nazadnje je za�el hrepeneti po sre�nem naklju�ju, ki bi Rona pripeljalo do spoznanja, da ga ne bi nobena re� bolj razveselila, kot �e bi se njegov najboljši prijatelj in njegova sestra za�ela metati drug za drugim in �e bi ju lahko pustil sama za kaj dlje kot le nekaj sekund. Vendar ni kazalo, da bi se lahko zgodilo bodisi prvo bodisi drugo, dokler je nad njimi kot Damoklejev me� visel obet sklepne tekme v quidditchu; Ron se je hotel ves �as meniti s Harryjem o taktiki, tako da ni mislil skoraj na ni� drugega. V tem pogledu ni bil edini; zanimanje za dvoboj med Gryfondomom in Drznvraanom je bilo na vsej šoli izredno veliko, kajti tekma je imela odlo�iti o prvenstvu, ki je bilo še povsem neodlo�eno. �e bi Gryfondom premagal Drznvraan za ve� kot tristo to�k (kar je bilo prav malo verjetno, ampak Harry še nikoli ni videl svoje ekipe tako dobro letati), potem bi postali prvaki. �e bi zmagali za manj kot tristo to�k, bi bili drugi za Drznvraanom; �e bi izgubili za manj kot sto, bi bili tretji za Pihpuffom, in �e bi izgubili za ve� kot sto, bi bili na �etrtem mestu in nih�e, tako je premišljal Harry, mu ne bi nikoli ve� dovolil pozabiti, da je bil prav on kapetan Gryfondoma, ko je ta prvi� v dveh stoletjih pristal prav na dnu tabele. Priprave na ta velepomembni dvoboj so imele vse klasi�ne zna�ilnosti: na hodnikih so �lani rivalskih domov skušali ustrahovati nasprotne ekipe; vadili so se v petju neprijetnih porogljivk prav tedaj, ko je šla mimo kaka njihova tar�a; �lani ekip sami so se bodisi šopirili in kopali v nedeljeni pozornosti ali pa med odmorom tekali na straniš�e in tam bruhali. Kdove zakaj, ampak v Harryjevi glavi se je ta tekma nerazvozljivo povezala z uspehom ali neuspehom njegovih na�rtov glede Ginny. Ni si mogel kaj, da se mu ne bi zdelo, da bi, �e zmagajo za ve� kot tristo to�k, evfori�ni prizori in prijetno glasno veselja�enje po tekmi utegnili zale�i prav toliko kot krepak požirek Felixa Felicisa. Sredi vseh teh skrbi pa ni pozabljal na svoj drugi cilj: namre� da bi odkril, kaj naklepa Malfoy v sobani KŽTD. Še naprej je preverjal na Ravbarjevi karti, in ker Malfoya pogosto ni mogel najti na njej, je sklepal, da slednji še vedno preživlja veliko �asa v sobani KŽTD. �eprav ga je minevalo upanje, da se mu bo kdaj posre�ilo priti noter, je poskusil, kadarkoli je šel mimo, ampak najsi je svojo potrebo izrazil tako ali druga�e, stena je ostajala odlo�no brez vrat. Nekaj dni pred tekmo z Drznvraanom se je zgodilo, da je šel sam iz skupne sobe dol k ve�erji, kajti Ron je spet odhitel bruhat v bližnje straniš�e, Hermiona pa je sko�ila k profesorici Vectorjevi v zvezi z neko napako, ki da jo je, kot se ji je zazdelo, naredila v zadnjem eseju iz numerologije. Bolj iz navade kot zaradi �esa drugega je Harry spet naredil obi�ajni ovinek po hodniku v sedmem nadstropju, obenem pa pogledoval na Ravbarjevo karto. Za trenutek ni mogel nikjer izslediti Malfoya in domneval je, da je zagotovo spet v sobani KŽTD, potem pa je le uzrl Malfoyevo podpisano pi�ico, ki je mirovala v fantovskem straniš�u nadstropje niže, družbe pa mu nista delala Crabbe ali Goyle, marve� Javkajo�a Jane. Tako se je zabolš�al v ta nenavadni par, da se je ustavil šele, ko se je zaletel naravnost v viteški oklep. Glasni žvenket ga je priklical iz sanjarije; hitro je zapustil

prizoriš�e, da se ne bi prej pojavil Filch, potem pa je planil po marmornem stopniš�u dol in po hodniku spodaj. Pred kopalnico je prislonil uhelj k vratom. Slišal ni ni�. Zelo tiho je odprl vrata. Dreco Malfoy je stal s hrbtom proti vratom, z rokama se je oprijemal obeh koncev izliva, njegova skoraj belolasa glava se je sklanjala. "Nikar," je izza enega od prestenkov zagrulil glas Javkajo�e Jane. "Nikar... povej mi, kaj je narobe... Lahko ti pomagam..." "Nih�e mi ne more pomagati," je rekel Malfoy. Vse telo se mu je stresalo. "Ne bom zmogel... ne zmorem... ne bo se obneslo... in �e mi kmalu ne uspe... potem me bo, pravi, ubil..." In Harry je ves pretresen, tako da ga je kar k tlom prikovalo, doumel, da se Malfoy jo�e - prav res jo�e - da se mu po bledem obli�ju in v umazano korito trkljajo solze. Sopel je in hlipal, potem pa silno vzdrgetal in dvignil pogled proti napo�enemu ogledalu - in se zagledal s Harryjem, zazrtim vanj �ez njegovo ramo. Zasukal se je in izvlekel palico. Harry je nagonsko izvlekel svojo. Malfoyev hekšus je Harryja zgrešil za nekaj centimetrov, tako da je zdrobil svetilko na steni poleg njega; Harry se je vrgel vstran, pomislil Levikorpus! in frcnil s svojo palico, ampak Malfoy je zarek odvrnil in že vzdignil palico, da sproži nov strel... "Ne! Ne! Nehajta!" je cvilila Javkajo�a Jane in njen glas se je odbijal od ploš�ic. "Nehajta! Nehajta!" Zaslišal se je glasen pok in smetnjak za Harryjevim hrbtom se je razletel; Harry je poskusil z nogoveznico, ki pa se je odbila od stene za Malfoyevim ušesom in raztreš�ila vodni zbiralnik pod Javkajo�o Jane, da je ta za�ela na glas vreš�ati; voda se je razlila na vse konce in Harryju je spodrsnilo, ravno ko je Malfoy s spa�enim obrazom zaklical: "Crucci..." "Sektumsempra!" je s tal zavpil Harry in divje pomahal s palico. Malfoyu je iz obraza in prsi šiknila kri, kakor da bi bil po njem sekal neviden me�. Ritensko se je opotekel in telebnil na preplavljena tla, da je nastal silen pljusk. Palica mu je padla iz omlahele desnice. "Ne..." je izdavil Harry. Drselo mu je, vendar se je opotekavo le pobral in planil k Malfoyu, �igar obraz je bil zdaj kot sijajen škrlat, bele dlani pa so mu greble po okrvavljenih prsih. "Ne - nisem..." Harry ni vedel, kaj govori; padel je na kolena poleg Malfoya, ki je neobvladljivo drgetal v luži lastne krvi. Javkajo�a Jane je oglušujo�e zavreš�ala. "Umor! Umor na straniš�u! Umor!" Vrata za Harryjevim hrbtom so se z ropotom odprla. V grozi je dvignil pogled: noter je vdrl bledoli�ni Raws. Grobo je odrinil Harryja vstran in pokleknil k Malfoyu, izvlekel palico in šel z njo po globokih ranah, ki jih je povzro�ila Harryjeva kletev, obenem pa momljal zaklinjatev, ki se je slišala skorajda kot pesem. Kri je menda nehala liti; Raws je z Malfoyevega obraza otrl, kar je je ostalo, in ponovil zarek. Rane kakor da bi se šivale skupaj. Harry je še vedno opazoval, zgrožen nad tem, kar je storil. Skoraj da se ni zavedal, da je tudi sam ves premo�en od krvi in vode. Javkajo�a Jane nad njim je še vedno jecala in narekala. Ko je Raws tretji� izrekel svojo protikletev, je privzdignil Malfoya in ga postavil na noge.

"Treba bo v našo bolnico. Nekaj brazgotin utegne ostati, a �e takoj dobiš tisto kretsko travo, ki se ji pravi tudi dobra misel, morda preženemo celo še te... pridi..." Pomagal je Malfoyu k vratom, tam pa se je ozrl in rekel z mrzlim besom v glasu: "Vi pa, Potter... me po�akajte tu." Harryju še na misel ni hodilo, da ne bi ubogal. Ves drhte� se je polagoma zravnal, še vedno z o�mi na mokrem podu. Tam so kakor karminasti cvetovi plavali krvavi madeži. Še tega ni zmogel, da bi utišal Javkajo�o Jane, ki je še naprej tarnala in hlipala, pri tem pa vse bolj o�itno uživala. Deset minut zatem se je Raws vrnil. Stopil je v kopalnico in zaprl vrata za sabo. "Alo," je rekel proti Jane. Pri pri�i je smuknila v svojo školjko, da je za njo ostala zgolj zvenka tišina. "Nisem nalaš�," je nemudoma rekel Harry. Glas mu je odmeval po hladnem, vodnatem prostoru. "Nisem vedel, kaj naredi ta zarek." A Raws se ni zmenil za te besede. "O�itno sem vas podcenjeval, Potter," je mirno rekel. "Kdo bi si bil mislil, da vam je poznana tako temna magija! Kdo vas je nau�il tega zareka?" "Našel - med branjem sem nekje naletel nanj." "Kje?" "V knjigi - iz knjižnice," si je Harry divje zmišljeval. "Ne spominjam se naslo..." "Lažete," je rekel Raws. Harryju se je grlo osušilo. Vedel je, kaj namerava narediti Raws, in tega nikakor ni mogel prepre�iti... Kopalnica kakor da bi mu zamigljala pred o�mi; naprezal se je, da bi izprl vse misli, a najsi se je še tako trudil, mu je pred notranje o�i kot iz megle vzplaval izvod Zvarkarstva za višjo stopnjo... In potem je spet zrl v Rawsa sredi razdejanega, preplavljenega straniš�a. Strmel je v njegove �rne o�i in brezupu navkljub upal, da Raws ni videl tega, kar se je bal, da je videl... "Prinesite šolsko torbo," je mehko rekel Raws, "in vse svoje šolske knjige. Vse do zadnje. Sem mi jih prinesite. Zdaj!" Ni bilo kaj ugovarjati. Harry se je pri pri�i obrnil in planil iz straniš�a. Na hodniku je zdirjal proti gryfondomskemu stolpu. Ve�ina drugih je hodila v nasprotni smeri; zijali so vanj, saj je bil prepojen z vodo in krvjo, vendar ni odgovarjal na vprašanja, ki so mu jih metali, medtem ko je tekel mimo. Bil je ves iz sebe - kot �e bi se pred njegovimi o�mi sobni miljen�ek na vsem lepem spremenil v divjo zver. Kako se je moglo zgoditi, da je Princ v svojo knjigo prepisal takšen urok? In kaj se bo zgodilo, ko bo Raws videl knjigo? Bo povedal Toastwampu Harryju se je želodec stisnil - kako to da Harry pri zvarkih že vse leto dobiva tako dobre ocene? Bo zaplenil ali uni�il knjigo, ki je Harryja toliko nau�ila... knjigo, ki mu je postala nekakšna vodnica in prijateljica? Ne more dopustiti, da bi se to zgodilo... ne sme... "Kje pa hodiš? Zakaj si premo�en? Je to kri?" Z vrha stopniš�a ga je osuplo gledal Ron. "Tvojo knjigo potrebujem," je izsopel Harry. "Tvojo zvarkarico. Hitro... Daj mi jo..." "Ampak kaj pa Polkrvni...?" "Ti bom potem pojasnil!" Ron je iz torbe izvlekel svoje Zvarkarstvo za višjo stopnjo in mu ga izro�il. Harry je oddirjal mimo njega in nazaj v skupno sobo. Tu je pograbil svojo torbo, ne da bi se menil

za osuple poglede nekaterih, ki so že pove�erjali, se kar vrgel skozi portretno luknjo ven in planil po hodniku sedmega nadstropja. Poleg tapiserije s plešo�imi troli se je ustavil, da je kar zadrsal, zamižal je in za�el stopati mimo. Potrebujem kraj, kjer bi skril knjigo... Potrebujem kraj, kjer bi skril knjigo... Potrebujem kraj, kjer bi skril knjigo... Trikrat je šel gor in dol mimo prazne stene. Ko je odprl o�i, je naposled uzrl vrata, ki so vodila v sobano KŽTD. Skoraj na silo jih je odprl, se kar vrgel noter in jih zaloputnil za sabo. Vzelo mu je sapo: kljub temu, da se mu je mudilo, kljub preplahu in strahu pred tem, kaj ga �aka tam v straniš�u, si ni mogel kaj, da ne bi bil prevzet spri�o prizora pred seboj. Stal je v prostoru, razsežnem kot velika katedrala, in njegova visoka okna so pošiljala snope lu�i dol na nekaj, kar se je zdelo kot velemesto z vzpetim zidovjem, sezidano iz predmetov, ki so jih, to je Harry vedel, poskrile tu generacije bradavi�arskih gojencev. Tu so bile uli�ice in ceste, ki so jih obrobljale zibave grmade polomljenega in poškodovanega pohištva, pospravljenega nemara zato, da se ne bi nastavljalo pogledu kot dokaz po nemarnem rabljene �arovnije, �e ga niso pred pogledi skrili hišni vilinci iz svoje grajske prevzetnosti. Tu so bili tiso�i in tiso�i knjig, brez dvoma prepovedanih ali po�e�kanih ali ukradenih. Bili so krilati katapulti in zobati frizbiji, od katerih so nekateri še premogli toliko življenja, da so brez prave volje lebdeli nad gorami drugih prepovedanih re�i; tu so bile okrušene steklenice s skrepenelimi zvarki, klobuki, dragulji, ogrinjala; bile so, �e je Harry prav videl, lupine zmajskih jajc, za�epljene steklenice, katerih vsebina se je še vedno zloslutno svetlikala; bilo je tudi nekaj zarjavelih me�ev in pa težka, okrvavljena sekira. Pohitel je naprej v enega mnogih prehodov, ki so vodili skozi vse te skrite zaklade. Takoj za neznanskim naga�enim trolom je zavil v desno, kratek �as tekel, šel v levo pri pokvarjeni radiromari, v kateri se je prejšnje leto izgubil Montague, nazadnje pa obstal ob veliki kredenci, katere mehurjasta površina je bila, kot da bi jo bil kdo oškropil s kislino. Odprl je ena od škripavih vrat: nekdo je bil semkaj že skril nekaj v kletki, kar je bilo zdaj že dolgo mrtvo, kakor je pri�evalo peteronogo okostje. Zatla�il je Polkrvnega Princa zadaj za kletko in zatlesknil vrata. Za hip je obstal in se, medtem ko mu je srce grozno razbijalo, razgledoval naokrog po ropotiji... Bo znal še enkrat najti ta kraj sredi vse te šare? Z bližnjega zaboja je snel oškrbljeno poprsje nekega grdega starega coprnika, ga posadil na kredenco, kjer se je zdaj skrivala knjiga, položil poprsju na teme še nekakšno staro lasuljo in potemnel diadem, da bi bilo bolj izrazito, potem pa, kolikor so ga noge nesle, zdirjal nazaj po prehodih tega skrivnega odpada, nazaj k izhodu, nazaj ven na hodnik, kjer so se vrata, ko jih je zaloputnil za sabo, na mah spremenila spet v kamen. Tekel je naravnost proti straniš�u nadstropje niže in medtem tla�il Ronov primerek Zvarkarstva za višjo stopnjo v svojo torbo. Minutko zatem je bil znova pred Rawsom. Ta je brez besed iztegnil roko proti torbi. Zasopli Harry, ki mu je prsi trgala bole�ina, mu jo je izro�il, potem pa �akal, kaj bo. Raws je drugo za drugo izbrskal Harryjeve knjige in jih pregledal. Nazadnje je ostala samo še knjiga o zvarkih. Nadvse skrbno si jo je ogledal, potem pa spregovoril: "Tole je vaš izvod Zvarkarstva, kaj, Potter?" "Tako je," je rekel Harry, ki je še vedno sopihal. "Pa ste povsem prepri�ani?"

"Sem," je rekel Harry s š�epcem kljubovalnosti. "Tole je torej tisti izvod Zvarkarstva za višjo stopnjo, ki ste ga nabavili pri 'Lepopisu in pivniku'?" "Tako je," je odlo�no rekel Harry. "Zakaj pa je potem," je vprašal Raws, "na notranji strani prve platnice zapisano ime 'Roonil Wazlib'?" Harryju je srce zastalo za en utrip. "To je moj vzdevek," je rekel. "Vaš vzdevek," je ponovil Raws. "Ja... tako mi pravijo prijatelji," je rekel Harry. "Razumem, kaj naj bi pomenil izraz vzdevek," je rekel Raws. Mrzle, �rne o�i so se spet zavrtale v Harryjeve; ta se je trudil, da ne bi pogledal vanje. Zatisni duha... Zatisni duha... a kaj, ko se tega nikoli ni zares nau�il... "A veste, kaj mislim, Potter?" je rekel Raws zelo po tihem. "Mislim, da ste lažnivec in slepar in da si zaslužite kazen pridržanja pri meni vsako soboto vse do konca šolskega leta. Kaj pravite na to, Potter?" "Torej - ne bi se strinjal, gospod," je rekel Harry, ki je še naprej odmikal pogled. "No, bova videla, kakšnega mnenja boste po koncu priporov," je rekel Raws. "To soboto ob desetih dopoldne, Potter. V mojem kabinetu." "Ampak, gospod..." je rekel Harry in z obupom pogledal vanj. "Quidditch - zadnja tekma sezo..." "Ob desetih," je šepnil Raws z nasmeškom, ki je razkril porumenele zobe. "Ubožci gryfondomski... letos boste, se bojim, �etrti..." In brez nadaljnje besede je odšel ven, Harry pa je ostal notri, zagledan v napo�eno ogledalo, in se po�util slabše celo, o tem je bil prepri�an, kot se je kdaj po�util Ron. "Ne bom rekla 'a sem ti rekla'," je rekla Hermiona uro zatem v skupni sobi. "Hermiona, kar nehaj," je jezno rekel Ron. Harry na ve�erjo sploh ni bil šel; ves tek ga je minil. Pravkar je povedal Ronu, Hermioni in Ginny, kaj se je zgodilo - pa ne da bi mu bilo pravzaprav treba. Novica se je razširila z bliskovito naglico: o�itno si je Javkajo�a Jane zadala za nalogo, da se prikaže na vsakem izmed straniš� v gradu in razglasi štorijo; Malfoya je v bolnišni�nem krilu že utegnila obiskati Gatka Garkinson, in ta zdaj ni zapravljala �asa, ko je tekala naokrog in vsakomur opljuvala Harryja, Raws pa je o tem, kaj se je zgodilo, natan�no poro�al osebju: Harry je že bil poklican iz skupne sobe in je moral zdržati sila neprijetne �etrt ure v družbi s profesorico �McHudurro, ki mu je povedala, za kako sre�nega se lahko ima, ker ga ne bodo izklju�ili, in pa da tudi ona z vsem srcem odobrava Rawsovo kazen, torej pripor vsako soboto vse do konca šolskega leta. "A sem ti rekla, da je nekaj narobe s tem domnevnim princem," je rekla Hermiona, ki se o�itno ni mogla zadržati. "In imela sem prav, a mogo�e ne?" Dovolj slabo se je po�util že brez Hermioninih pridig; najhujša kazen izmed vsega pa so bili izrazi na obrazih gryfondomske ekipe, ko jim je povedal, da v soboto ne bo mogel igrati. Zdaj je �util na sebi Ginnyjine o�i, a jih ni pogledal; ni hotel že tam zagledati razo�aranja ali jeze. Pravkar ji je bil povedal, da bo v soboto ona na mestu iskalke, na njenem položaju pa se bo kot zasledovalec v ekipo vrnil Dean. �e zmagajo, se bosta Ginny in Dean v navdušenju po tekmi pobotala... ta misel ga je prebodla kot leden nož... "Harry," je rekla Hermiona, "kako lahko še vedno zagovarjaš to knjigo, ko pa je tisti

zarek..." "A boš že nehala goniti svojo o knjigi?!" je odsekal Harry. "Princ je zarek pa� od kdove kod prepisal! Saj ni nikomur svetoval, da naj ga uporabi! Še tega ne vemo, ali si ga ni mogo�e zapisal, ker ga je kdo uporabil proti njemu!" "Ne morem verjeti," je rekla Hermiona, "da dejansko zagovarjaš''" "Ne zagovarjam tega, kar sem storil!" je brž rekel Harry. "Želim si, da ne bi bil, pa ne samo zato, ker me �aka deset ali koliko pridržanj. Saj veš, da ne bi bil uporabil takšnega zareka, niti proti Malfoyu ne, ampak ne moreš pa zdaj kriviti Princa, saj ni napisal 'Poskusi tole, je res posre�eno!', pa� pa si je delal beležke, zase, ne pa za koga drugega..." "A mi ho�eš re�i," je rekla, "da se nameravaš še vrniti po...?" "Knjigo? Ja, seveda," je rekel silovito. "Poslušaj, brez Princa ne bi bil nikoli zmagal in dobil feliksirja. Tudi ne bi bil vedel, kako naj rešim Rona pred zastrupitvijo, pa sploh ne bi bil..." "... prišel na sloves, �eš da si sijajen zvarkar, ki si ga sploh ne zaslužiš," je privoš�ljivo rekla. "Daj, Hermiona, nehaj špikat!" je rekla Ginny in Harry je bil tako osupel, tako hvaležen, da jo je pogledal. "�e sem prav slišala, potem je bilo tako, da je Malfoy poskusil uporabiti eno od neodpustljivk - morala bi biti vesela, da je Harry imel še tega asa v rokavu!" "No, jasno, da sem vesela, da ga ni uklel!" je rekla Hermiona, ki jo je o�itno zbodlo, "vendar pa ne moreš re�i, da je sektumsempra nekakšen as v rokavu, Ginny, samo poglej, v kakšno godljo ga je spravila! Mislila bi si pa tudi, glede na to, kako je vplivala na vaše možnosti v tekmi..." "Oh, nehaj se delati, kakor da bi se kaj spoznala na quidditch," jo je zabila Ginny, "samo blamirala se boš!" Harry in Ron sta strmela: Hermiona in Ginny, ki sta se od nekdaj tako dobro razumeli, sta zdaj sedeli s prekrižanimi rokami in srepeli vsaka na svojo stran. Ron je živ�no pogledoval Harryja, potem pa na slepo pograbil neko knjigo in se skril za njo. Harry, ki je sicer vedel, da si to kaj malo zasluži, je na vsem lepem postal neverjetno dobre volje, pa �eprav punci preostanek ve�era nista ve� spregovorili. Njegova veselost pa je bila kratkega veka. Naslednji dan je moral prenašati zbadanje spolzgadov, �e niti ne omenimo silne jeze sošolcev iz Gryfondoma, ki so bili pošteno slabe volje, ker se je njihovemu kapetanu posre�ilo, da so mu za finalno tekmo sezone prepovedali nastopati. Že v soboto dopoldne bi bil Harry - pa �e bi bil Hermioni sicer govoril ne vem kaj - rade volje dal ves feliksir, kar ga je pod soncem, za priložnost, da bi smel z Ronom, Ginny in drugimi zakorakati na stadion za quidditch. Skoraj neznosno je bilo, ko se je moral obrniti pro� od dijaške množice, ki se je zlivala ven na sonce, in vsi so nosili rozete in klobuke in vihteli zastavice in šale, medtem ko se je sam spustil po kamnitnem stopniš�u v kleti grajskega stolpa in hodil, vse dokler se ni daljni hrum množice povsem izgubil, in pri tem vedel, da ne bo mogel slišati niti besedice komentarja niti vzklikanja ali je�anja gledalcev. "Aha, Potter," je rekel Raws, ko je Harry potrkal po njegovih vratih in stopil v zoprno znano sobo, ki je Raws ni spraznil, pa �eprav je zdaj pou�eval precej nadstropij više; bila je prav tako medlo razsvetljena kot vselej in v obarvanih zvarkih vsenaokrog ob stenah so viseli isti gnusni mrtvi stvori. Na mizi, za katero je imel sedeti Harry, so se zloslutno

kopi�ile mnoge škatle, ovite v paj�evino - že njihov videz je napovedoval mukotrpno, težko in nesmiselno garanje. "Gospod Filch že nekaj �asa iš�e koga, ki bi pospravil po tehle starih registrih," je mehko rekel Raws. "Gre za dosjeje drugih prestopnikov na šoli - in njihovih kazni. Kjer je �rnilo zbledelo ali pa so kartice obglodale miši, tam si želiva, da izpišete prekršek in kazen, poskrbite, da bodo razporejeni po abecednem zaporedju, in jih znova vložite v škatle. �arovnij pri tem ne boste uporabljali." "Razumem, gospod profesor," je rekel Harry in pri tem v zadnje tri zloge vložil toliko prezira, kolikor ga je le zmogel. "Malo sem mislil," je rekel Raws z zlobnim nasmeškom na ustnicah, "da bi za�eli s škatlami, ozna�enimi s števili od tiso� dvanajst pa do tiso� šestinpetdeset. Notri boste našli nekatera vam znana imena, spri�o �esar bo naloga zagotovo še bolj zanimiva. Tule, vidite..." S teatralno gesto je izvlekel kartico iz ene vrhnjih škatel in prebral: "'James Potter in Sirius Black. Prijeta, ko sta uporabila prepovedan �arostrel proti Bertramu Aubreyju. Aubreyjeva glava zdaj dvojne velikosti. Pripor za oba.'" Raws je prezirljivo pihnil. "V misli, da ju resda ni ve� na svetu, da pa zato ostajajo uradni zapisi o njunih silnih dosežkih, je zagotovo nekakšna tolažba..." Harry je za�util že dobro znano kipenje v žli�ki. Ugriznil se je v jezik, da ne bi usekal nazaj, usedel se je pred škatle in pritegnil eno predse. Delo je bilo, tako kot je pri�akoval, odve�no in dolgo�asno - redno ga je poživljalo (in to o�itno po Rawsovih na�rtih) le skr�enje želodca, kadarkoli je med branjem naletel na o�etovo ali Siriusovo ime. Pove�ini je imeni povezoval takšen ali druga�en neznaten pregrešek, ob�asno pa sta se jima pridruževali še imeni Remusa Wulfa in Mariusa Mallyja. In medtem ko je izpisoval razli�ne prekrške in kazni, se je spraševal, kaj se dogaja tam zunaj, kjer se je pravkar za�ela tekma... Ginny, ki igra kot iskalka proti Cho... Spet in spet je pogledoval na veliko uro, ki je tiktakala na steni. Zdelo se je, da se pomika le pol tako hitro kot normalne ure; mogo�e jo je Raws za�aral, da je šla posebej po�asi? Saj ja ni mogo�e, da bi bil tukaj šele pol ure... eno uro... poldrugo uro...? Želodec mu je za�el kruliti, ko sta kazalca pokazala pol dvanajsto. Raws, ki ni spregovoril še vse od takrat, ko je Harryju odkazal delo, je nazadnje pogledal kvišku deset minut �ez eno. "Menda bo zadoš�alo," je hladno rekel. "Ozna�ite si, do kam ste prišli. Nadaljevali boste naslednjo soboto ob desetih dopoldne." "Razumem, gospod." Harry je kar na slepo zatla�il neko prepognjeno karto tja v škatlo, potem pa odhitel skozi vrata, preden bi se Raws utegnil premisliti. Zdirjal je po kamnitnem stopniš�u gor in obenem že napenjal ušesa, da bi slišal kak glas z igriš�a, a vse je bilo tiho... se pravi, da je že konec... Pred množico v Veliki dvorani se je poobotavljal, potem pa stekel po marmornem stopniš�u gor - najsi je Gryfondom zmagal ali izgubil, ekipa je ponavadi praznovala ali žalovala v svoji skupni sobi. "Quid agis?" je previdno rekel Debeli gospe, kajti zanimalo ga je, kaj utegne najti notri. Ko je odvrnila: "Boš že videl," je bil njen izraz kot zaprta knjiga. In se je odnihala.

Iz luknje, ki se je odprla zadaj, se je razlegel hruš� proslave. Harry je zazijal, medtem ko so za�eli notri vreš�ati, kajti zagledali so ga bili - in že ga je nekaj rok zvleklo v sobo. "Zmagali!" se je zadrl Ron, ki je sko�il predenj, vihte� proti njemu srebrni pokal. "Zmagali smo! Štiristo petdeset proti sto štirideset! Zmagali smo!" Harry se je ozrl naokrog: tam je bila Ginny, tekla je proti njemu; njen trdi obraz je sijal, medtem ko ga je objela. In ne da bi bil kaj pomislil, ne da bi bil kaj na�rtoval, ne da bi ga kaj skrbelo dejstvo, da ju gleda petdeset ljudi, jo je poljubil. Po nekaj dolgih trenutkih - lahko da je minilo pol ure - ali pa morda nekaj son�nih dni - sta se lo�ila. V sobi je medtem postalo zelo tiho. Potem se je zaslišalo nekaj zateglih žvižgov in nekdo se je živ�no zahihital. Harry je pogledal Ginny �ez glavo in videl Deana Thomasa, ki je stal z zdrobljenim kozarcem v roki, in Romildo Nietzschemehr, ki je gledala, kakor da bo zdaj zdaj kaj zabrisala po tleh. Hermiona je kar sijala, a Harryjeve o�i so iskale Rona. Nazadnje ga je našel - še vedno se je oklepal pokala, njegov obraz pa je bil vendarle, kakor da bi ga bil kdo mahnil po bu�i. Za drobec sekunde sta se gledala, potem je Ron malce potrznil z glavo in Harry je razumel, kaj to pomeni: "No, �e že moraš." Harry se je, medtem ko je bitje v njegovih prsih zmagoslavno vriskalo, nasmehnil dol proti Ginny in ji brez besed pokazal proti portretni luknji. Zdelo se je primerno, da gresta na dolg sprehod po parku. �e bosta utegnila, se lahko vmes - pomenita o tekmi. Petindvajseto poglavje Kdor ne vidi, naj se vsaj sliši Dejstvo, da hodi Harry Potter z Ginny Weasley, je menda zanimalo mnoge, ve�inoma dekleta, a Harry je v naslednjih nekaj tednih odkril, da je postal prav lepo neob�utljiv za tra�arije. Navsezadnje je prijetna sprememba, �e te opravljajo zaradi ne�esa, kar te dela sre�nejšega, kakor pa si bil dale� nazaj, do kamor ti sega spomin, in ne zaradi tega, ker si bil vpleten v neko grozno re� v zvezi s �rno magijo. "�lovek bi si mislil, da bojo ljudje našli kaj pametnejšega, o �emer lahko �en�ajo," je rekla Ginny. Sedela je na podu skupne sobe, se naslanjala ob Harryjeve noge in prebirala Preroske novice. "V tednu dni trije napadi morakvarjev, Romilda Nietzschemehr me pa ne zna vprašati drugega, kot ali imaš na prsih res tetoviranega hipogrifa." Ron in Hermiona sta se zakrohotala. Harry se ni zmenil zanju. "In kaj si ji rekla?" "Rekla sem ji, da gre v resnici za romunsko reporoževko," je rekla Ginny in tjavdan polistala naprej po �asopisu. "To je veliko bolj ma�o." "Hvala," se je namuznil Harry. "In kaj si ji rekla, da ima Ron?" "Pigmej�ivko, samo da nisem povedala kje." Ron se je namrdnil, medtem ko se je Hermiona kar valjala od smeha. "Samo pazita se," je rekel in požugal Harryju in Ginny. "�e sem vama dal žegen, to še ne pomeni, da ga ne morem preklicati..." "Ti pa tvoj žegen," se je namrdnila Ginny. "Od kdaj pa potrebujem tvoje dovoljenje za sploh karkoli? Sploh si pa sam rekel, da ti je kar prav, �e je Harry - samo da nista Michael ali Dean." "Ja, to je res," je godrnjavo rekel. "In dokler se ne bosta za�ela vsem na o�eh

zalizovati..." "Ti rihta pokrita! Kaj pa ti in Lavender? Kamorkoli je �lovek pogledal, sta se me�kala, kot da bi bila na tekmovanju!" je rekla Ginny. Ampak Ronova strpnost ni bila na ne vem kako težki preizkušnji, ko je maj prešel v junij, kajti Harry in Ginny sta imela vse manj skupnega �asa. Za Ginny se je bližal trenutek S. O. V. E. in zato je bila prisiljena ponavljati snov dolgo v no�. Nekega takega ve�era, ko se je zavlekla v knjižnico, Harry pa je sedel ob oknu v skupni sobi, kjer naj bi dokon�al svojo nalogo iz zvarkarstva, v resnici pa je podoživljal še posebej sre�no urico, ki jo je preživel z Ginny doli pri jezeru med odmorom za kosilo, se je na sedež med njim in Ronom zavalila Hermiona - z neprijetno odlo�nim izrazom na obrazu. "Pogovorila bi se rada s tabo, Harry." "O �em?" je sumni�avo rekel. Samo dan poprej ga je oštela, �eš da vznemirja Ginny v �asu, ko bi se ta morala krepko u�iti za izpite. "O tako imenovanem Polkrvnem Princu." "Oh, pa ne že spet," je zaje�al. "A bi prosim že nehala s tem?" Ves ta �as si ni bil drznil nazaj v sobano KŽTD po svojo knjigo, tako da je njegova uspešnost pri zvarkih ustrezno trpela (�eravno je Toastwamp, ki je na Ginny gledal z naklonjenostjo, to v šali pripisoval dejstvu, da Harryja daje zaljubljenost). A Harry je bil prepri�an, da Raws še ni opustil upanja, da mu bo padla v roke prava knjiga, in zato je sklenil, da jo pusti tam, vse dokler je Raws na preži. "Ne bom nehala," je odlo�no rekla Hermiona, "dokler me ne boš poslušal do konca. Poglej, malo sem se pozabavala s tem, kdo bi si lahko za hobi izbral kovanje temnih zarekov..." "Saj si ga ni izbral za hobi!" "Zakaj se ti pa zdi, da moraš govoriti o njem in ne o njej?" "To sva že obdelala," je jezno rekel. "Princ, Hermiona, Princ!" "Ja, ja," je rekla Hermiona in na licih sta ji zažareli rde�i lisi, medtem ko je iz žepa izvlekla zelo star koš�ek �asopisa in ga plosknila na mizo pred Harryja. "Tole si poglej! Sliko si poglej!" Harry je pobral prepereli list in se zazrl v gibljivo fotografijo, ki je bila že porumenela od starosti; tudi Ron se je nagnil, da si jo pogleda. Na njej je bila mršava punca, stara mogo�e petnajst let. Ni bila lepa; videti je bila obenem jezna in �emerna, imela je pregoste obrvi in dolg, bledikast obraz. Pod sliko je pisalo: Eileen Printz, kapetanka bradavi�arske ekipe v prdnikolanju. "In?" je rekel Harry, ko je preletel �lan�i�, h kateremu je sodila slika - bilo je dokaj dolgo�asno poro�ilo o medšolskem tekmovanju. "Ime ji je bilo Eileen Printz. Printz, Harry." Gledala sta se in Harry je kon�no doumel, kaj mu skuša dopovedati. Zasmejal se je. "To pa že ne." "Zakaj da ne?" "Misliš, da bi tale bila Polkrvni...? Oh, daj no..." "Pa zakaj ne? Harry, v �arovnem svetu ni zaresnih princev! Gre bodisi za vzdevek, za naslov, ki si ga je kdo pa� izmislil zase, ali pa bi lahko bil dejanski priimek, a mogo�e da ne? Ne, poslušaj! �e je bil, recimo, njen o�e �arovnik, ki se je pisal Printz, njena mati pa je bila bunkeljka, potem bi torej ona bila Polkrvni Princ!"

"Ja, zelo domiselno, Hermiona..." "�e pa je res! Mogo�e se je ponašala s tem, da je vsaj po priimku princ - napol princ!" "Poslušaj, Hermiona, jaz pa� vem, da moj Princ ni punca. Vem pa pika." "V resnici gre za to, da se ti ne zdi možno, da bi bila kaka punca dovolj pametna," je jezno rekla. "Kako bi si lahko mislil, da punce niso pametne, potem ko sem že pet let v tvoji družbi?" je rekel Harry, ki ga je re� zbodla. "Vem pa� po tem, kako piše. Kratko malo vem, da je Princ fant - kar �utim to. Tale punca nima nobene veze. Kje si pa sploh prišla do nje?" "V knjižnici," je rekla, kakor bi bil že sam lahko uganil. "Tam je cela zbirka starih Preroških novic. No, zdaj pa grem izbrskat še kaj o Eileen Printz, �e mi bo le uspelo." "Veliko užitkov," je razdraženo rekel Harry. "Hvala," je rekla. "Kot prvo grem pa pregledat," mu je zaklicala, ko je že bila pri portretni luknji, "arhiv o nekdanjih nagrajenkah iz �arobnih napojev!" Harry je za hip namrš�en gledal za njo, potem pa spet za�el preu�evati potemnelo nebo. "Pa� ni prebolela, da si boljši od nje v �arobnih napojih," je rekel Ron in se vrnil k svoji kopiji priro�nika Tiso� �arovnih zeliš� in gob. "Tebi se ja ne zdi, da sem nor zaradi tega, ker bi rad dobil knjigo nazaj, a?" "Seveda ne," je zatrdil Ron. "Tale Princ je bil genij. Sploh pa... brez njegovega napotka o bezoarju..." pomenljivo si je potegnil s prstom �ez vrat, "me niti ne bi bilo tukaj, da lahko razpravljam o tem! Ho�em re�i, ne pravim, da je bil zarek, ki si ga uporabil proti Malfoyu, ne vem kako v redu..." "Jaz tudi ne," je brž rekel Harry. "Ampak saj je konec koncev lepo okreval, a ne? En dva tri, pa je bil spet pokonci." "Ja," je suho rekel Harry. To je bilo �isto res, a vest ga je vseeno malo pekla. "Po Rawsovi zaslugi..." "A to soboto imaš spet pripor?" je nadaljeval Ron. "Ja, pa naslednjo soboto tudi, pa še naslednjo," je zavzdihnil Harry. "In zdaj je za�el nakazovati, da bova to nadaljevala še naslednje leto, �e vseh škatel ne spravim v red pred koncem šole." Še posebej so ga ta pridržanja dražila, ker so se zajedala v že tako omejeni �as, ki bi ga lahko preživljal z Ginny. Zadnje �ase se je spraševal celo, ali ni Rawsu to pravzaprav znano, kajti vsakokrat ga je zadržal dlje in dlje, obenem pa izrekal zbadljive opazke, �eš kako hudo je, ko Harry zamuja razli�ne priložnosti, kakršne da se ponujajo ob tako lepem vremenu. Iz trpkih premišljevanj ga je zdramil Jimmy Peakes, ki se je pojavil ob njem in mu pomolil pergamentni zvitek. "Hvala, Jimmy... hej, tole je pa od Dumbledora!" je razburjeno rekel, ko je razvil zvitek in ga preletel. "Ho�e, da se �imprej oglasim v njegovi pisarni!" Z Ronom sta se zastrmela drug v drugega. "Strela jasna," je šepnil Ron. "Saj menda ne misliš... saj menda ni našel...?" "Najboljše bo, da grem pogledat, a ne?" je rekel Harry in sko�il na noge. Odhitel je iz skupne sobe in po hodniku sedmega nadstropja, kolikor so ga nesle noge. Naproti mu ni prišel nih�e z izjemo Zhoprnacka, ki je švignil mimo, pri tem pa, kot da

bi bila to že šega, obmetaval Harryja s koš�ki krede in se glasno hahljal, saj se mu je posre�ilo, da se je izmaknil Harryjevemu branoreku. Potem ko je izginil, je na hodnikih zavladala tišina: ker je bilo do hore legalis samo še petnajst minut, so se pove�ini že vsi vrnili v svoje skupne sobe. Tedajci pa je Harry zaslišal nekakšen krik in potem tresk. Na mestu je obstal in za�el vle�i na ušesa. "Kako - si - drzneš - auuuuva!" Hruš� je prihajal z bližnjega hodnika; Harry je zdirjal tja s pripravljeno palico, planil izza vogala in zagledal profesorico Trelawneyjevo, ki je ležala na tleh, kakor je bila dolga in široka. Glavo ji je pokrival eden mnogih šalov, poleg nje je ležalo nekaj steklenic od šerija, ena med njimi razbita. "Gospa profesor..." Prihitel je in ji pomagal na noge. Nekaj lesketavih korald se ji je zapletlo v nao�nike. Glasno je kolcnila, se potapljala po laseh in se vzdignila ob Harryjevi ponujeni roki. "Kaj se je zgodilo, gospa profesor?" "To vam bom pa zdajle povedala!" je rezko rekla. "Sprehajala sem se in tuhtala o nekaterih temnih znamenjih, ki jih uziram zadnje �ase..." Ampak Harry ni poslušal ne vem kako pozorno. Opazil je bil, kje stojita: tamle na desni je bila tapiserija s plešo�imi troli, na levi pa tisti raztežaj nepredirnega kamnitnega zidu, v katerem so se skrivala... "Gospa profesor, ste skušali priti v sobano 'Kar želite, to dobite'?" "... znamenjih, ki so se mi milostno prikazala - kaj?" Njen pogled je postal na lepem izmikav. "Sobana 'Kar želite, to dobite'," je spet rekel Harry. "Ste skušali priti vanjo?" "Khm - torej - nisem vedela, da je dijakom znano..." "Vsem že ne," je rekel Harry. "Ampak kaj se je zgodilo? Zakri�ali ste... slišalo se je, kot da bi se vam kaj hudega zgodilo..." "Torej - no," je rekla Trelawneyjeva, kakor v bran pritegnila šale okrog sebe in se zabolš�ala proti Harryju s svojimi neznansko pove�animi o�mi. "Hotela sem - no - odložiti v sobo nekatere khm - osebne predmete..." In je izmomljala nekaj o nekakšnih "nesramnih obdolžitvah". "Razumem," je rekel Harry, ki se je ozrl po šerijevih steklenicah. "Pa niste mogli noter, da bi jih skrili?" To se mu je zdelo zelo �udno; navsezadnje se je bila sobana KŽTD njemu odprla, ko je hotel skriti knjigo Polkrvnega Princa. "Oh, noter sem že prišla," je rekla profesorica Trelawneyjeva, ki je zdaj bolš�ala v steno. "Ampak notri je že nekdo bil." "Nekdo je...? Kdo to?" je poterjal. "Kdo je bil tam?" "Pojma nimam," je rekla Trelawneyjeva, ki jo je nuja v Harryjevem glasu, kot je kazalo, rinila iz tira. "Vstopila sem in zaslišala glas, kar se mi v vseh teh letih, odkar skrivam - ho�em re�i, odkar zahajam v sobo, še ni zgodilo." "Glas? Ki je govoril kaj?" "Ne vem, ali je sploh kaj govoril," je rekla. "Pravzaprav je... zavriskal." "Zavriskal?" "Juhu," je prikimala. Harry je strmel vanjo. "Pa je bil moški ali ženski glas?"

"Rekla bi, da moški," je rekla profesorica Trelawneyjeva. "In slišalo se je, da je zadovoljen?" "Zelo zadovoljen," je zmrdljivo rekla. "Se pravi, da je kakor slavil?" "Vsekakor." "In potem...?" "In potem sem zaklicala: 'Kdo pa je tu?'" "Kaj niste mogli pogledati, kdo je, ne pa da sprašujete?" jo je vprašal malce slabe volje. "Notranje oko," je dostojanstveno rekla, si poravnala šale in mnogotere nanizke bleš�e�ih korald, "je bilo uprto v re�i, ki dale� presegajo pritlehnost raznih juhujev." "Seveda," je hitro rekel - dovoljkrat se je že naslišal o notranjem o�esu Trelawneyjeve. "Pa je glas povedal, kdo je?" "Ne, ni," je rekla. "Postalo je �rno kot v rogu, in ko sem se spet zavedela, sem že fr�ala z glavo naprej iz sobe!" "Pa niste tega opazili vnaprej?" si ni mogel kaj Harry. "Ne, nisem - kot pravim, je bila tema kot v..." Obmolknila je in se sumni�avo zasrepela vanj. "Po mojem bo najboljše, �e poveste profesorju Dumbledoru," je rekel Harry. "On bi moral zvedeti, da Malfoy slavi - ho�em re�i, da vas je nekdo vrgel iz sobane KŽTD." Na njegovo presene�enje je profesorica Trelawneyjeva ob tem predlogu kar zrasla - in je bila videti nasploh visokostna. "Ravnatelj je nakazal, da bi mu bilo ljubše, �e ga ne bi ve� toliko obiskovala," je hladno rekla. "Jaz pa tudi nisem te sorte, da bi se vsiljevala ljudem, ki ne cenijo moje družbe. �e se Dumbledoru zdi, da se mora požvižgati na svarila, ki jih dajejo karte..." Njena koš�ata roka se je na lepem oklenila Harryjevega zapestja. "Spet in spet, ne glede na to, kako jih razdelim..." In teatrali�no je izvlekla izpod šalov neko karto. "... strela treš�i v stolp," je zašepetala. "Nesre�a. Katastrofa. Ves �as vse bliže in bliže..." "Razumem," je spet rekel Harry. "Se pravi... meni se pa še vedno zdi, da bi morali Dumbledoru poro�ati o tem glasu in o tem, kako je vse zagrnila tema, in kako vas je vrglo iz sobane KŽTD..." "Se vam zdi?" Profesorica Trelawneyjeva si je zadevo po vsem videzu kak hip preudarjala, ampak Harry je že videl, da ji ni neljuba misel, da bi lahko še enkrat pripovedovala o svoji prigodici. "Jaz sem zdajle namenjen k njemu," je rekel Harry. "Domenjen sem. Lahko bi šla skupaj." "Oh, no, v tem primeru pa..." je rekla z nasmeškom. Pripognila se je, pobrala v naro�je svoje steklenice in jih brez vsake ceremonije odvrgla v veliko modro-belo vazo, ki je stala v najbližji niši. "Pogrešam vas, ko vas pa ni ve� pri mojih urah, Harry," je rekla koprne�e, ko sta se odpravila naprej. "Nikdar niste bili ne vem kakšen videc... pa� pa ste bili imeniten predmet..." Harry ni ni� odgovoril; od nekdaj mu je šlo na živce to, da je predmet njenih nenehnih poguboslutnih napovedi.

"Bojim se," je nadaljevala, "da tisto kljuse - pardon, da kentaver nima nobenega pojma o kartomantstvu. Vprašala sem ga - kot vidkinja vidca - ali ni tudi on zaznal oddaljenih vibracij prihajajo�e katastrofe. Pa sem se mu po vsem videzu zdela malodane komi�na! Prav res, komi�na!" Glas ji je dokaj histeri�no zrasel v višave in Harry je, �eprav so steklenice ostale tam zadaj, prestregel mo�an vonj po šeriju. "Mogo�e je konj slišal koga govoriti, da nisem nasledila daru po svoji praprababici. Zavistni ljudje zdaj že dolga leta širijo naokrog te �en�e. Pa veste, Harry, kaj re�em takšnim ljudem? A bi me bil Dumbledore pustil pou�evati na tej i-me-nit-ni šoli, a bi mi bil vsa ta leta izkazoval tolikšno zaupanje, �e se ne bi bila pred njim do-ka-za-la?" Harry je zmomljal nekaj nerazlo�nega. "Dobro imam še v spominu svoj prvi pogovor z Dumbledorom," je nadaljevala z grlnimi toni. "Seveda je bil globoko impresioniran, globoko impresioniran... Takrat sem stanovala pri Merjaš�evi glavi, ki je, ko sva že pri tem, ne priporo�am - stenice, dragi moj fant - ampak saj veste, plitev žep... Dumbledore mi je izkazal �ast, da me je obiskal v gostiš�u v moji sobi. Sprašal me je... priznati moram, da se mi je sprva zdelo, da divinacije nima v ne vem kakšnih �islih... in spominjam se, da sem se za�ela po�utiti malo �udno, tisti dan nisem še ni� kaj pojedla... takrat pa..." In zdaj je Harry prvi� zares našpi�il ušesa, kajti vedel je, kaj se je takrat zgodilo; Trelawneyjeva je izrekla prerokbo, ki je spremenila tek njegovega življenja, prerokbo o njem in Mrlakensteinu. "... takrat pa naju je neotesano prekinil Raws Robaus!" "Kaj?!" "Tako je, pred vrati je nastal hrup in potem so skoraj zletela s te�ajev, na pragu pa je stal tisti dokaj neotesani to�ilni�ar, ob njem pa Raws, ki je kvasal nekaj o tem, kako da je prišel gor po napa�nih stopnicah, �eprav moram re�i, da se je meni zdelo bolj, da ga je oni zasa�il, kako vle�e na ušesa moj pogovor z Dumbledorom - a razumete, v tistem �asu si je tudi on iskal službe, pa se je brez dvoma nadejal, da bo tako pobral kak koristen namig! No, veste, po tistem je pa Dumbledore za�el kazati veliko ve� pripravljenosti, da mi da službo, in nisem si mogla kaj, da ne bi pomislila, Harry, da je bilo to zato, ker se je zavedel, kako zelo se moje nevsiljivo vedenje in nadarjenost, ki je nisem obešala na veliki zvon, razlikujeta od vedenja tega vsiljivega mladega komol�arja, ki je bil zmožen prisluškovati skozi klju�avnico - Harry?" Ozrla se je �ez rame, saj se je šele pravkar zavedela, da Harryja ni ve� ob njej - nehal je bil hoditi in zdaj so ju lo�evali že trije metri. "Harry?" je negotovo ponovila. Mogo�e da je bil njegov obraz bel in ga je zato gledala s tolikšno skrbjo in strahom. Še vedno je stal povsem negiben, medtem ko so vanj treskali valovi zaprepadenosti, drug za drugim, in brisali vse drugo razen tega podatka, ki mu je ostajal vsa ta leta prikrit... Raws je torej slišal prerokbo! Raws je bil tisti, ki jo je še svežo nesel na ušesa Mrlakensteinu! Raws in Mally sta naš�uvala Mrlakensteina, da je šel lovit Lily in Jamesa in njunega sina... V tem hipu je ni bilo druge re�i, ki bi bila Harryju kakorkoli pomembna. "Harry?" je spet rekla Trelawneyjeva. "Harry - mislila sem, da greva skupaj k ravnatelju?" "Po�akajte tukaj," ji je rekel skozi premrle ustnice.

"Ampak, fant moj ljubi... nameravala sem mu povedati, kako me je oni v sobani KŽ..." "Tu po�akajte!" je jezno ponovil. Preplašeno je gledala, ko je stekel mimo nje in zavil za vogal na Dumbledorov hodnik, kjer je na straži stala samotna gargojla. Zavpil ji je geslo in zdirjal po gibljivem vibastem stopniš�u, preskakujo� po tri stopnice. Po vratih ni potrkal, ampak pobobnal; in Dumbledorov mirni glas se je odzval z naprej šele takrat, ko je že planil v sobo. Feniks Fawkes se je ozrl, sijajne �rne o�i so mu žarele, ko so odsvitale zlati son�ni zahod tam v oknu. Dumbledore je stal pri oknu in gledal ven po parku. V rokah je držal dolgo, �rno popotno ogrinjalo. "No, Harry, obljubil sem ti, da lahko pojdeš z mano." Za hip ali dva Harry ni razumel; pogovor s Trelawneyjevo mu je pregnal iz glave vse drugo in možgani so mu mleli o�itno zelo po�asi. "Da pojdem... z vami...?" "Samo �e ho�eš, jasno." "�e..." In tedaj se je domislil, zakaj se mu je bilo tako mudilo v Dumbledorovo pisarno. "Ste ga našli? Odkrili ste horkruc?" "Jaz bi že rekel tako." Bes in zamera sta se bojevala s pretresom in razburjenjem. Nekaj trenutkov Harry ni mogel spregovoriti. "Edino prav je, �e te je strah," je rekel Dumbledore. "Ni me strah!" je pri pri�i rekel Harry, in to je povsem držalo; strahu res ni bilo med vsemi temi �ustvi. "Kateri horkruc pa je? Kje je?" "Ne vem zagotovo, kateri je - �eprav mislim, da lahko �rtava ka�o - verjamem pa, da je skrit v neki špilji na obali, kar dale� od tod, v špilji, ki jo skušam izslediti že zelo dolgo: to je špilja, v kateri je Mark Neelstin neko� strahoval tista otroka iz sirotišnice, ko so bili na letnem izletu - saj se spominjaš?" "Se," je rekel Harry. "Kako pa je zavarovana?" "Tega ne vem; moji sumi utegnejo biti povsem zmotni." Dumbledore se je poobotavljal, potem pa rekel: "Harry, obljubil sem ti, da lahko greš z mano, in obljubo nameravam držati, vendar pa bi ravnal zelo narobe, �e te ne bi posvaril, da bo to izredno nevarno po�etje." "Zraven grem," je rekel Harry skorajda prej, kot je Dumbledore nehal govoriti. V njem je vrela jeza na Rawsa, tako da se je njegova želja, da bi storil kaj brezupnega in tveganega, v zadnjih nekaj minutah podeseterila. O�itno se mu je to videlo na obrazu, kajti Dumbledore se je odmaknil od okna in se pobliže zagledal v Harryja. Med srebrnima obrvema se mu je naredila rahla guba. "Kaj se dogaja s tabo?" "Ni�," se je meni ni� tebi ni� zlagal Harry. "Kaj te je tako razburilo?" "Saj nisem razburjen." "Harry, nikoli nisi bil dober v bramboviji..." Ta besedica je bila kot iskra, ki je zanetila Harryjev bes. "Raws!" je rekel zelo glasno in Fawkes za njunim hrbtom je tiho cvilknil. "Raws se mi dogaja! On je povedal Mrlakensteinu o prerokbi, on je bil, on je poslušal pred vrati,

Trelawneyjeva mi je povedala!" Dumbledorov izraz se ni spremenil, ampak Harryju se je zazdelo, da mu je obli�je pod krvavim sojem, ki ga je metalo zahajajo�e sonce, pobledelo. Za dolg hip ni rekel Dumbledore ni�esar. Nazadnje je vprašal: "Kdaj si to odkril?" "Zdajle, ta hip!" je rekel Harry, ki se je z neznansko težavo brzdal, da ne bi zatulil. Potem pa se naenkrat ni ve� mogel ustaviti: "In vi ste mu dovolili, da je u�il tukaj, on pa je Mrlakensteina naš�uval na mojo mamo in o�ija!" Težko sope�, kakor da bi se tepel, se je obrnil pro� od Dumbledora, ki mu še zmeraj ni trznila niti mišica, in za�el korakati gor in dol po študijski sobi, si meti �lenke na eni roki s prsti druge in si z zadnjimi mo�mi prepre�evati, da ne bi �esa prevrnil. Imelo ga je, da bi besnel in rohnel nad Dumbledorom, a hkrati si je želel tudi iti z njim, da poskusita uni�iti horkruc; hotel mu je re�i, da je neumen starec, ker zaupa Rawsu, a bila ga je groza, da ga ne bo vzel s sabo, �e ne ukroti svoje jeze... "Harry," je tiho rekel Dumbledore. "Prosim, prisluhni." Harryju se je bilo težko ustaviti med to nepopustljivo hojo sem ter tja - enako težko kot ne zavpiti. Obstal je, se ugriznil v ustnico in se zagledal v Dumbledorov razorani obraz. "Profesor Raws se je grozno..." "Samo tega mi ne recite, da se je zmotil, gospod - prisluškoval je pred vrati!" "Prosim, pusti me, da povem do konca." Dumbledore je po�akal, dokler ni Harry kratko prikimal, potem pa nadaljeval: "Profesor Raws je naredil grozno napako. Tisto no�, ko je slišal prvo polovico prerokbe profesorice Trelawneyjeve, je bil še vedno Mrlakensteinov �lovek. Seveda je hitel povedat gospodarju, kaj je slišal, kajti re� je slednjega v živo zadevala. Ni pa Raws vedel - in tudi nikakor ni mogel vedeti - katerega de�ka bo Mrlakenstein od tega dne lovil, pa tudi ne, da Raws tudi sam pozna starše, ki ju bo umoril na tem morilskem lovu, in da bosta to tvoja mati in o�e..." Iz Harryja je bevsnil nevesel smeh. "Mojega o�eta ni maral, prav tako kot ni maral Siriusa! Kaj še niste opazili, gospod profesor, da ljudje, ki jih Raws ne mara, prej ali slej kon�ajo mrtvi?" "Niti predstavljati si ne moreš, kakšno obžalovanje je �util profesor Raws, ko se je zavedel, kako si je lord Mrlakenstein raztolma�il prerokbo, Harry. Po mojem je bila to re�, ki jo je v življenju najbolj obžaloval, in se je zaradi nje tudi vrnil..." "Ampak on pa je zelo dober v bramboviji, kajne, gospod?" je rekel Harry, ki se mu je glas tresel od napora, da bi ga ohranil mirnega. "In ali ni Mrlakenstein prepri�an, da je Raws na njegovi strani - tudi še zdaj? Gospod profesor... kako morete biti prepri�ani, da je Raws na naši strani?" Dumbledore za hip ni odgovoril; gledal je, kakor da skuša sprejeti odlo�itev. Nazadnje je rekel: "Prepri�an sem. Rawsu Robausu docela zaupam." Harry je nekaj trenutkov globoko dihal, da bi se umiril. A ni delovalo. "No, jaz pa ne!" je rekel enako glasno kot prej. "Prav zdaj naklepa nekaj, kar je povezano z Drecom Malfoyem, vam pred nosom, vi pa še vedno..." "Harry, o tem sva že razpravljala," je rekel Dumbledore in zdaj je bil njegov glas spet strog. "Povedal sem ti, kako gledam na to." "Nocoj odhajate iz šole in stavim, da niste niti pomislili, da se utegneta Raws in Malfoy odlo�iti, da bosta..."

"Da bosta kaj?" je vprašal Dumbledore in obrvi so se mu vzdignile. "Kaj natanko ju sumiš, da po�enjata?" "Vem, da nekaj naklepata!" je rekel Harry in ob tem sta se mu roki zvili v pesti. "Profesorica Trelawneyjeva je bila pravkar v sobani KŽTD, da bi tam skrila svoje steklenice od šerija, in je slišala Malfoya, kako je veselo zavriskal! Tam notri skuša popraviti nekaj, kar pomeni nevarnost, in �e mene vprašate, se mu je kon�no posre�ilo, vi pa boste meni ni� tebi ni� odkorakali iz šole, ne da bi..." "Dovolj," je rekel Dumbledore. To je izrekel povsem mirno, pa vendar je Harry pri pri�i umolknil; vedel je, da je kon�no prestopil nevidno mejo. "Kaj res misliš, da sem, kadar me to leto ni bilo, enkrat samkrat pustil šolo nezavarovano? Nisem je. Tudi nocoj bo po mojem odhodu dodatno zavarovana. Prosim, Harry, nikar ne natolcuj, �eš da ne jemljem resno varnosti dijakov in dijakinj." "Saj nisem..." je zmomljal Harry v zadregi, a Dumbledore ga je ustavil. "O tej re�i ne želim ve� razpravljati." Harry se je ugriznil v jezik, kajti zbal se je, da je šel predale� - da si je zapravil priložnost, da bi spremljal Dumbledora, vendar je ta nadaljeval: "Želiš nocoj z mano?" "Želim," je nemudoma odvrnil Harry. "No dobro, potem pa poslušaj." Dumbledore se je spotegnil kvišku v vso svojo višino. "S sabo te vzamem pod enim pogojem: da boš pri pri�i in brez spraševanja ubogal, kadar ti kaj ukažem." "Seveda." "Si prepri�an, da si me razumel? Re�i ho�em, da moraš izvršiti celo takšna povelja, kot so 'beži', 'skrij se' ali 'pojdi nazaj'. Ali imam tvojo besedo?" "Ee - ja, obljubim." "�e ti re�em, da se skrij, boš storil tako?" "Bom." "�e ti re�em, da pobegni, boš ubogal?" "Bom." "�e ti re�em, da rešuj sam sebe, mene pa da pusti, boš storil, kakor ti bom rekel?" "Torej..." "Harry?" Za hip sta se gledala. "Bom, gospod." "Zelo dobro. V tem primeru želim, da greš po svoj plaš� nevidnosti. Dobiva se �ez pet minut v Vhodni dvorani." Dumbledore se je obrnil in se zagledal skoz ognjeno okno; sonce je bilo zdaj rubinasto rde� sij nad obzorjem. Harry je hitro odkorakal iz pisarne in po vibastem stopniš�u. Misli so mu bile na vsem lepem �udno jasne. Vedel je, kaj mu je storiti. Ko se je vrnil v skupno sobo, sta Ron in Hermiona še vedno sedela skupaj. "Kaj ho�e Dumbledore?" je pri pri�i rekla Hermiona. "Harry, a je kaj narobe?" je zaskrbljeno dodala. "V redu je," je kratko rekel, medtem ko je hitel mimo njiju. Planil je po stopnicah gor in v svojo spalnico, tam pa sunkoma odprl svojo skrinjo in izvlekel Ravbarjevo karto in par v klob�i� zvitih nogavic. Potem je odhitel po stopnicah nazaj dol in v skupno sobo in se drsaje ustavil tam, kjer sta sedela osupla Ron in Hermiona.

"Nimam veliko �asa," je izsopel. "Dumbledore misli, da sem šel po plaš� nevidnosti. Poslušajta..." Hitro jima je povedal, kam pojde in zakaj. Ni se ustavljal niti ob Hermioninih zgroženih vzdihih niti ob Ronovih hlastnih vprašanjih: sama si lahko pozneje prideta na jasno glede nadrobnosti. "... se pravi, da razumeta, kaj to pomeni?" je vse bolj hitel. "Dumbledora nocoj ne bo, zato bo imel Malfoy spet proste roke pri tem, kar že po�ne. Ne, poslušajta me!" je jezno zasikal, ko sta na vse na�ine kazala, da mu nameravata se�i v besedo. "Vem, da je bil Malfoy tisti, ki je slavil v sobani KŽTD. Nata..." Potisnil je Ravbarjevo karto Hermioni v roko. "Morata ga nadzorovati, Rawsa pa tudi. Uporabita še vse druge �lane in �lanice DA, kolikor jih lahko zbobnata skupaj. Hermiona, tisti teleguldi še delujejo, a ne? Dumbledore pravi, da je v šoli vzpostavil še dodatno zavarovanje, ampak �e je Raws vpleten, potem bo pa� vedel, za kakšno zaš�ito gre in kako naj jo obide - ampak tega pa ne bo pri�akoval, da boste vi na preži, ne?" "Harry..." je za�ela Hermiona in o�i so ji zrasle v strahu. "Nimam �asa, da bi se prerekal," je odrezal Harry. "Tole tudi vzemita..." Nogavice je potisnil v Ronove roke. "Hvala," je rekel Ron. "Ee - zakaj pa potrebujem štumfe?" "Potrebuješ tisto, kar je vanje zavito - feliksir. Delita si ga še z Ginny. Recita ji, da jo pozdravljam. Zdaj pa res moram iti, Dumbledore �aka..." "Ne!" je rekla Hermiona, medtem ko je Ron strahospoštljivo odmotal iz nogavic drobceno stekleni�ko z zlatim napojem. "Mi ga ne potrebujemo, ti ga vzemi, kdove kaj te �aka!" "Vse bo v redu, z Dumbledorom bom," je rekel Harry. "Ho�em vedeti, da je z vami vse v redu... nikar me tako ne glej, Hermiona, saj se spet vidiva..." In že ga ni bilo ve�: skozi portretno luknjo je odhitel proti Vhodni dvorani. Dumbledore je �akal pri hrastovih vhodnih vratih. Ko je hudo zasopli Harry, ki ga je pod rebri bodlo, pridrsal ven na vrhnjo kamnitno stopnico, se je ozrl k njemu. "Ho�em, da si nadeneš plaš�, prosim," je rekel in po�akal, dokler ga Harry ni vrgel nase. Potem je rekel: "Zelo dobro. Stopiva?" Pri pri�i se je odpravil dol po kamnitnem stopniš�u. Popotno ogrinjalo se mu je komaj kaj pregibalo v poletnem zraku. Harry je hitel vštric njega pod plaš�em nevidnosti, še vedno precej zadihan in prepoten. "Ampak kaj si bojo mislili ljudje, ko bojo videli, da odhajate?" je rekel Harry, ki je bil z mislimi pri Malfoyu in Rawsu. "Da sem šel v Meryascoveeno na kozar�ek," je lahkotno rekel Dumbledore. "V�asih poskrbim, da je Rosmertin promet malo ve�ji, ali pa obiš�em Merjaš�evo glavo... oziroma vsaj zdi se tako. Zelo dober na�in, da �lovek prikrije, kam se odpravlja v resnici." V goste�em se mraku sta šla po privozu. V zraku je bilo vse polno vonjev po topli travi, po jezerski vodi in po lesnem dimu iz Hagridove kolibe. Težko je bilo verjeti, da ju koraki vodijo proti �emu, kar bi bilo nevarno ali strašno. "Gospod profesor," je tiho rekel Harry, ko so se prikazala vrata na dnu privoza, "se bova udejanila?" "Tako je," je rekel Dumbledore. "�e prav vem, se zdaj lahko sam udejanjaš?" "Znal bi se že," je rekel Harry, "ampak dovoljenja še nimam." �util je, da bo najboljše, �e bo pošten - kaj �e vse pokvari in se prikaže sto milj

dale� od kraja, kamor naj bi se udejanil? "Ni� za to," je rekel Dumbledore. "Ti bom pa pomagal." Zavila sta skozi vrata na somra�no, pusto podeželsko cesto, ki je držala v Meryascoveeno. Ko sta tako hodila, se je tema hitro spuš�ala, in ko sta prišla na Glavno ulico, je legala že prava no�. Od oken nad lokali so migljale lu�i, in ko sta se približala Trem metlam, sta zaslišala hripavo vpitje. "... in da se mi ne vrneš!" je vpila madam Rosmerta, ki je ravno pehala ven nekega coprnika nemarnega videza. "O, pozdravljen, Albus... si pa pozno zunaj..." "Dober ve�er, Rosmerta, dober ve�er... oprosti mi, da grem naprej do Merjaš�eve glave... brez zamere, ampak danes bi mi bilo ljubše mirnejše ozra�je..." Minutko zatem sta zavila za vogal na stransko ulico, kjer je, �eprav ni bilo nobene sapice, rahlo škripal izvesek Merjaš�eve glave. Druga�e kot pri Treh metlah je bila ta gostilna videti popolnoma prazna. "Ne bo nama treba noter," je zamrmral Dumbledore, ko se je ozrl naokrog. "Dokler ni nikogar, ki bi naju videl iti... zdaj pa se me primi pod roko Harry. Ni se treba pretesno držati, saj te samo vodim. Ko prištejem do tri - ena... dve... tri..." Harry se je obrnil. Nemudoma ga je obšel tisti grozni ob�utek, kot da se rine skozi cev iz debele gume; ni mogel ve� vdihniti, vsak del�ek njegovega telesa je bil stla�en skorajda bolj, kot se je dalo zdržati, in ravno ko se mu je zazdelo, da se mora zadušiti, so se nevidne vezi kakor razletele in stal je v mrzli temoti in krepko zajemal v plju�a sveži, slankasti zrak. Šestindvajseto poglavje Špilja Harry je vohal sol in slišal valove; rahel, mraze� vetrc mu je mršil lase, medtem ko je gledal na mese�inasto morje in gor proti zvezdnemu nebu. Stal je na visokem izdanku temne skale, spodaj pod njim pa je kipela in se penila voda. Ozrl se je �ez ramo. Zadaj se je vzpenjala pe�ina, ena sama prepadna strmina, �rna in brezobli�na. Nekaj velikih balvanov, kakršen je bil ta, na katerem sta stala z Dumbledorom, se je bilo kdaj v preteklosti o�itno odlomilo od njenega pro�elja. Bil je puš�oben, strog prizor: morje in skala, ki ju niso blažili ne drevo ne drn ne peš�ina. "Kaj misliš?" je vprašal Dumbledore. Bilo je, kakor da ga sprašuje, ali se mu zdi kraj primeren za piknik. "Otroke iz sirotišnice so vodili semle?" je vprašal Harry, ki si ni mogel zamisliti manj prijetnega koti�ka za enodneven izlet. "Ne ravno semkaj," je rekel Dumbledore. "Nekako na pol poti pod pe�inami, ki se vzpenjajo za nama, leži vasica. Mislim, da so vodili sirote tjakaj, da so se malo nadihali morskega zraka in da so videli valove. No, po mojem so koti�ek, kjer sva midva, obiskali edinole Mark Neelstin in njegovi mladi žrtvi. Ni ga bilo bunklja, ki bi lahko prišel na vrh te skale, razen �e bi bil izjemno spreten plezalec, in s �olni se tudi ne da blizu tem pe�em, ker so vode naokrog prenevarne. Predstavljam si, da je Neelstin splezal in sestopil; �arovnija pri tem zaleže bolj kakor vrvi. In s sabo je vzel otro�ka, verjetno zato, da bi se lahko naslajal nad njuno grozo. Mislim, da bi svoje dosegla že sama pot semkaj, kaj

praviš?" Harry je spet pogledal gor po pe�ini in spreletela ga je kurja polt. "Ampak njegov kon�ni cilj - pa najin tudi - leži malo naprej. Pridi." Dumbledore je pomignil Harryju, naj stopi na sam skalni rob, kjer je zaporedje razdrapanih vdolbin ponujalo nogam dovolj oporiš�, da se je dalo dol do balvanov, napol pogreznjenih v vodo bolj blizu stene. Vsak korak je bil negotov in Dumbledore, ki ga je rahlo ovirala posušena roka, je napredoval polagoma. Spodnje skale so bile spolzke od morske vode. Harry je �util, kako mu obraz bi�ajo mrzli slani škropci. "Lumos," je rekel Dumbledore, ko je prišel do balvana, ki je ležal najbliže pe�evnatemu pro�elju. Morda za seženj pod mestom, kjer je po�enil, se je na temni vodni gladini zaiskrilo tiso� pegic zlate lu�i; osvetljena je bila tudi �rna skalna stena ob njem. "A vidiš?" je tiho rekel in podržal palico malce više. Harry je zagledal v pe�i razpoko, v katero je vdirala temna voda. "Nimaš ni� proti temu, da se malo zmo�iš?" "Ne," je rekel Harry. "Potem si pa snemi plaš� nevidnosti - zdaj ni nobene potrebe, da bi ga nosil - pa zaplavajva." In z nenadno �ilostjo veliko mlajšega moža je zdrsnil z balvana, pristal v morju in v imenitnem prsnem slogu zaplaval proti temni reži sredi skalnega pro�elja. Palico je držal med zobmi. Harry si je snel plaš�, si ga stla�il v žep in mu sledil. Voda je bila ledena; premo�ena obleka je valovala okrog njega in ga vlekla dol. Globoko je dihal, tako da sta se mu nosnici polnili z ostrim vonjem po soli in algah, in obenem veslal z rokami proti migetavi, vse manjši lu�ki, ki se je zdaj pomikala globlje in globlje v pe�ino. Špranja se je kmalu razprla v temen predor, o katerem je Harry kar vedel, da se o plimi zapolni z vodo. Spolzki steni, ki sta si bili komaj za dva komolca narazen, sta se v mimogredni lu�i Dumbledorove svetilke lesketali kot moker katran. Malce naprej je ta prehod zavijal v levo in Harry je videl, da se nadaljuje še dale� v notranjost pe�ine. Še naprej je plaval za Dumbledorovo brazdo in z odrevenelimi prsti obdrsoval razdrapano, mokro skalino. Potem je zagledal Dumbledora, ki so se mu beli lasje in temna halja kar bleš�ali, kako se tam spredaj vzdiguje iz vode. Ko je sam prišel do tja, je našel stopnice, ki so držale v veliko špiljo. Skobacal se je gor po njih, medtem ko mu je voda lila iz premo�ene obleke, in se v neobvladljivem drgetu vzpel v negibni, zmrzujo�i zrak. Dumbledore je stal sredi špilje, palico je držal visoko v zraku, medtem ko se je polagoma obra�al okrog in okrog in prou�eval stene in strop. "Tako je, to bo ta kraj," je rekel. "Kako pa veste?" je šepetaje rekel Harry. "Na njem je �ar," je preprosto rekel Dumbledore. Harry ni mogel re�i, ali je drget, ki ga prežema, posledica mraza, ki je grizel do kosti, ali pa iste zavesti o �arovniji. Gledal je, medtem ko se je Dumbledore na mestu sukal, po vsem sode� osredoto�en na re�i, ki jih Harry ni mogel videti. "Tole je samo predprostor, vhodna veža," je �ez trenutek ali dva rekel Dumbledore. "Prodreti morava v notranji prostor... a zdaj so nama napoti ovire, ki jih je postavil lord Mrlakenstein, ne pa tiste, ki jih je naredila narava..." Približal se je steni špilje in jo pobožal s po�rnelimi prstnimi konicami, obenem pa

mrmral besede v tujem jeziku, ki ga Harry ni razumel. Dvakrat je obhodil špiljo, se pri tem dotikal hrapave skale, kjer je le mogel, tu in tam postal in šel s prsti naprej in nazaj prek kake to�ke, dokler se ni nazadnje povsem ustavil in ni ve� odmaknil dlani, ki jo je plosko tiš�al k steni. "Tule," je rekel. "Tu bova šla skozi. Vhod je skrit." Harry ga ni vprašal, po �em to ve. Nikoli še ni videl �arovnika, da bi bil kaj po�el na ta na�in, se pravi samo z gledanjem in otipavanjem; a zdaj je že dolgo vedel, da je bumtresk z dimom pogosteje znamenje nesposobnosti kot pa izvedenosti. Dumbledore je ritensko odstopil od stene, potem pa nameril palico v skalo. Za hip se je prikazal obokast obris, ki je belo žarel, kakor da bi bila zadaj za režo mo�na svetloba. "Us-s-s-s-s-spelo vam je!" je rekel Harry skozi šklepetave zobe, a še preden so besede prišle skoz ustnice, obrisa že ni bilo ve� in skala je bila spet gola in �vrsta kot le kdaj. Dumbledore se je ozrl naokrog. "Harry, oprosti, no, pozabil sem," je rekel; pomeril je s palico v Harryja in ta je pri pri�i za�util, da je njegova obleka topla in suha, kakor da bi bila ne vem kako dolgo visela pred puhte�im ognjem. "Hvala," je hvaležno rekel Harry, ampak Dumbledore je pozornost že spet namenjal �vrsti steni. Ni ve� poskušal s kakimi �arovnijami, ampak je kratko malo stal tam in napeto strmel vanjo, kot da tam piše kaj posebej zanimivega. Tudi Harry je ostal povsem pri miru - ni hotel zmotiti Dumbledorove zbranosti. Po dveh dolgih minutah je Dumbledore tiho rekel: "Oh, pa menda ja ne. Kako prostaško." "Kaj pa je, gospod profesor?" "Vse bolj se mi zdi," je rekel Dumbledore, medtem ko je šel z roko pod haljo in izvlekel kratek srebrn nož, kakršnega je Harry uporabljal pri sekljanju sestavin za zvarke, "da se od naju terja pla�ilo vstopnine." "Vstopnina?" je rekel Harry. "Nekaj morate dati vratom?" "Tako je," je rekel Dumbledore. "In sicer, �e se ravno ne motim - kri." "Kri?" "Saj sem rekel, da je prostaško," je rekel Dumbledore, ki mu je bilo v glasu slišati prezir in celo razo�aranje, kakor da Mrlakenstein ni izpolnil meril, ki jih je pri�akoval pri njem. "Kot sem prepri�an, da si že sam pogruntal, gre pa� za to, da se mora tvoj nasprotnik oslabiti, �e naj bi že prišel noter. Lord Mrlakenstein tudi tokrat ni razumel, da so na svetu stvari, ki so veliko strašnejše od telesne poškodbe." "Že, ampak vseeno, �e lahko tole obidete..." je rekel Harry, ki je izkusil že dovolj bole�in, da mu ni bilo do še ene. "V�asih je kakšna re� pa� neogibna," je rekel Dumbledore in stresel rokav svoje halje, da mu je zlezel do komolca in se je pokazala poškodovana podlaht. "Gospod profesor!" je ugovarjal Harry in hitro stopil naprej, medtem ko je Dumbledore vzdignil nož. "Bom jaz, jaz sem..." Ni vedel, kaj je nameraval re�i - mlajši, bolj zdrav? A Dumbledore se je samo nasmehnil. Srebro je poblisnilo, brizgnil je škrlat; skalno steno so poškropile temne, leske�e kaplje. "Zelo prijazno od tebe, Harry," je rekel Dumbledore in hkrati šel s konico palice �ez globoko rano, ki si jo je vrezal v roko, tako da se je v hipu zazdravila - prav kakor je bil

Raws zacelil Malfoyeve rane. "Ampak tvoja kri je vredna ve� od moje. Aha, kot kaže, se je re� obnesla, kajne?" Na steni se je spet prikazal bleš�e� srebrn obris oboka, le da tokrat ni zbledel: s krvjo oškropljena skala znotraj risa je kratko malo izginila in ostala je odprtina, ki je vodila, tako se je zdelo, v popolno temo. "Tokrat bi imel kar jaz prednost," je rekel Dumbledore in stopil skozi obok s Harryjem za petami, spotoma pa urno prižgal palico. Njune o�i je pri�akal pošasten prizor: stala sta na robu velikega �rnega jezera, tako neznanskega, da Harry ni razlo�il nasprotnega brega, v votlini, ki je bila tako visoka, da tudi stropa ni bilo videti. Dale� pro� na sredi jezera, tako se je vsaj zdelo, je sijala meglena zelenkasta svetloba in se odsvitala v popolnoma negibni vodi spodaj. Ta zelenkasti soj in svetloba obeh palic sta edina na�enjala sicer žametasto �rnobo - pa še ti žarki niso prodirali tako dale�, kakor bi bilo pri�akovati. Temota je bila nekako gostejša od navadne teme. "Pa se sprehodiva," je po tihem rekel Dumbledore. "Zelo se pa pazi, da ne bi stopil v vodo. Drži se me." Napotil se je naokrog ob robu jezera in Harry mu je sledil tik za petami. Njuni koraki so delali odmevajo�e, tleskajo�e zvoke po ozkem skalnem kolobarju, ki je obdajal vodo. Hodila sta in hodila, a pogled se ni spreminjal: na eni strani groba stena, na drugi brezmejna širjava gladke, steklaste �rnine, sredi nje pa tisti skrivnostni zelenkasti soj. Kraj in tihota sta v Harryju zbujala tesnobno napetost. "Gospod profesor?" je rekel nazadnje. "Kaj mislite, da je horkruc tukaj?" "O seveda," je rekel Dumbledore. "Prepri�an sem, da je. Vprašanje je samo, kako naj prideva do njega." "Kaj ne bi mogla... ne bi mogla poskusiti z osnovnim priklicem?" je rekel Harry, prepri�an, da je predlog neumen, a želel si je pa� �imprej oditi s tega kraja, �eprav tega ni nameraval obešati na veliki zvon. "Seveda, da bi lahko," je rekel Dumbledore in obstal tako nanaglo, da bi se bil Harry skoraj zaletel vanj. "Zakaj pa ne poskusiš?" "Jaz? Aha... no prav..." Harry tega ni pri�akoval, vendar se je odhrknil, vzdignil palico in na glas izrekel: "Accio horcrux!" Ob hruš�u, ki je bil, kakor da bi kaj eksplodiralo, se je kakih deset korakov pro� iz temne vode pognalo nekaj zelo velikega in bledega. Preden je Harry razlo�il, kaj bi to bilo, je že spet izginilo z ostrim štrbunkom, od katerega so se na odsevni gladini naredili veliki, globoki kolobarji. Harry je v strahu odsko�il naprej in zadel ob steno. Srce mu je še vedno divjalo, ko se je obrnil k Dumbledoru. "Kaj je bilo to?" "Rekel bi, da nekaj, kar je nared, da se odzove, �e bova poskusila vzeti horkruc." Harry se je ozrl nazaj v vodo. Jezerska gladina je bila zdaj spet sijajno �rno steklo: kolobarji so izginili nenaravno naglo; Harryjevo srce pa je še kar razbijalo. "Pa ste pri�akovali, da se bo to zgodilo, gospod?" "Mislil sem si, da se bo nekaj že zgodilo, �e se bova preve� o�itno poskusila polastiti horkruca. Zamisel je bila sicer prav posre�ena, Harry; zagotovo najbolj preprost na�in, da ugotoviva, s �im se bo treba spoprijeti." "Ampak ko pa ne veva, kaj je ta re�," je rekel Harry, ki je gledal v zloveš�e zglajeno

vodo. "Govori o njih raje v množini," je rekel Dumbledore. "Zelo dvomim, da bi bila ena sama. Greva naprej?" "Gospod profesor?" "Prosim, Harry?" "Mislite, da bova morala prav v jezero?" "Noter? Samo �e bova imela veliko smolo." "Potem ne mislite, da bi bil horkruc na dnu?" "Oh, ne... Po mojem je tamle na sredi." In Dumbledore je pokazal proti megleni zeleni svetlobi na sredi jezera. "Da prideva do tja, bova morala pa� �ez jezero?" "Mislim, da res." Harry ni rekel nobene. Vse njegove misli so bile pri vodnih pošastih, veleka�ah, demonih, konjeglavcih in strahovih... "Aha," je rekel Dumbledore in spet obstal; in Harry, ki je tokrat prav res tr�il vanj, je za hip omahoval na robu temne vode, dokler ga ni Dumbledorova zdrava roka krepko prijela za nadlaht in ga potegnila nazaj. "Oprosti, Harry, moral bi te bil opozoriti. Postavi se zdaj nazaj ob steno, prosim; mislim, da sem našel pravi kraj." Harryju se ni ni� svitalo, o �em govori Dumbledore; ta del�ek temnega brega je bil, kar se je njega tikalo, povsem enak vsem drugim, a o�itno je bil Dumbledore tu opazil kdove kakšno posebnost. Tokrat je šel z roko, ne po skalni steni, ampak po zraku, kakor da pri�akuje, da bo natipal in zgrabil kaj nevidnega. "Aha," je nekaj sekund zatem zadovoljno rekel. Dlan se mu je sredi zraka sklenila okrog ne�esa, �esar Harry ni videl. Dumbledore se je primaknil bliže k vodi; Harry je živ�no opazoval, ko so konice Dumbledorovih �evljev z okrasno sponko iskale skrajni rob skalnega brega. Dumbledore, ki je še naprej držal pest v zraku, je z drugo roko vzdignil palico in s konico potrkal po pesti. V trenutku se je od nikoder prikazala debela bakrasto zelena veriga, ki je segala od vodnih globin gor do Dumbledorove stisnjene pesti. Dumbledore je potrkal po verigi in ta mu je kakor ka�a za�ela polzeti skoz prste in se zlagati na tleh z rožljanjem, ki je glasno odmevalo od skalnih sten, pri tem pa je vlekla nekaj iz globin �rne vode. Harry je nehal dihati, ko je gladino razlomil fantomski kljun �olni�a, ki je žarel s prav tako zelenim sojem kot veriga, potem pa, ne da bi sprožil kak val�ek, zaplul proti delu brega, na katerem sta stala z Dumbledorom. "Pa kako ste vedeli, da je tam?" je osuplo vprašal. "�ar vselej puš�a sled," je rekel Dumbledore, medtem ko je �oln rahlo zadel ob breg, "in v�asih je ta zelo razlo�na. Marku Neelstinu sem bil u�itelj. Vem, kakšen je njegov stil." "Pa je... je ta �oln varen?" "Oh, pa že, bi rekel. Mrlakenstein si je moral zagotoviti plovilo, s katerim bi v primeru, �e bi si kdaj zaželel obiskati ali odstraniti svoj horkruc, mogel �ez vodo, ne da bi privabil gnev bitij, ki jih je naselil v njej." "Se pravi, da nam tisto, kar je v vodi, ne bo ni� naredilo, �e bova šla z Mrlakensteinovim �olnom?" "Po mojem se morava sprijazniti z dejstvom, da bodo ta bitja prej ali slej spoznala, da nisva lord Mrlakenstein. A za zdaj nama gre dobro. Pustila so nama, da sva vzdignila

�oln." "Pa kako to?" je vprašal Harry, ki se ni mogel otresti prizora, v katerem se iz vode vzdignejo kraki tisti hip, ko se breg že izgubi iz njunih o�i. "Mrlakenstein je bil pa� razmeroma gotov, da �olna ne bo mogel najti nih�e razen kakega zares velikega �arovnika," je rekel Dumbledore. "Po mojem je bil pripravljen glede �olna tvegati po njegovem prav neverjetno možnost, da ga kdo odkrije, ker je vedel, da je nadaljnjo pot zastavil še z drugimi ovirami, mimo katerih naj ne bi prišel pa� nih�e. Bova videla, ali je imel prav." Harry je pogledal v �oln. Bil je res prav majhen. "Ni videti, da bi bil namenjen za dva. Naju bo držal? Ali pa bova skupaj pretežka?" Dumbledore se je zahahljal. "Mrlakensteina ne bi skrbela teža, ampak koli�ina �arovne mo�i, ki bi tako prišla �ez jezero. �e se ne motim, bo �oln zavarovan s �arom, ki vsakokrat dovoljuje plovbo samo enemu �arovniku." "Ampak v tem primeru...?" "Po mojem ti ne šteješ, Harry, saj si še mladoleten in nedošolan. Mrlakenstein pa� ni mogel pri�akovati, da bi do sem kdaj prišel kak šestnajstletnik: po mojem je malo verjetno, da bi se v družbi z mojimi mo�mi tvoje sploh dale zaznati." Te besede niso Harryja prav ni� opogumile in Dumbledore je to morda vedel, dostavil je namre�: "Mrlakensteinova napaka, Harry, Mrlakensteinova napaka... starost je neumna in pozabljiva, ko podcenjuje mladost... no torej, zdaj pa kar ti prvi, pa pazi, da se ne dotakneš vode." Odmaknil se je in Harry je previdno zlezel v �oln. Potem je stopil vanj še Dumbledore in zložil verigo na pod. Bila sta na tesnem. Harry ni mogel udobno sedeti, samo �epel je s koleni �ez stranico �olna, ki se je nemudoma za�el premikati. Ni bilo drugega zvoka kot svileni šelest premca, ki je cepil vodo; �oln se je gibal brez njune pomo�i, kakor da bi ga nevidna vrv vlekla proti svetlobi v središ�u. Kmalu Harry ni ve� videl sten špilje; prav tako bi bila lahko na morju, samo da tu ni bilo valov. Pogledal je dol in videl odsvitano zlato svoje palice, kako se iskri in bleš�i v �rni vodi med plovbo. �oln je v gladko površino rezal brazde, da se je temno ogledalo kodralo... In tedajci jo je ugledal: marmorno bela je plavala morda decimeter pod gladino. "Gospod profesor!" je rekel in njegov osupli glas je glasno odmeval prek tihe vode. "Harry?" "Mislim, da sem v vodi videl dlan - �loveško dlan!" "Prepri�an sem, da si jo res," je mirnodušno rekel Dumbledore. Harry je strmel v vodo, se oziral za izginulo dlanjo, v grlu pa mu je narastel ob�utek slabosti. "Se pravi, da je bila tista re�, ki je sko�ila iz vode...?" A odgovor je dobil, še preden mu je Dumbledore utegnil kaj odvrniti; pali�na lu�ka, ki je zdrsnila prek nove vodne zaplate, je tokrat pokazala mrtvega moškega, ki je ležal z obrazom tik pod površjem: odprte o�i so bile zamegljene kakor od paj�evine, lasje in halja so se vrtin�ili okrog njega kot dim. "Tu notri so trupla!" je rekel Harry in njegov glas je zvenel precej više kot ponavadi in ni bil sam sebi prav ni� podoben. "Res je," je spokojno rekel Dumbledore, "a za zdaj si nama ni treba beliti glave z

njimi." "Za zdaj?" je ponovil Harry, odtrgal pogled z gladine in se ozrl k Dumbledoru. "Dokler jih spokojno nosi pod nama, že ne," je rekel Dumbledore. "Ni�esar ni, �esar bi se moral bati pri truplu, Harry, prav tako kot se nimaš kaj bati teme. Lord Mrlakenstein, ki se na skrivaj boji obojega, je druga�nega mnenja. Tako še enkrat razodeva svojo nemodrost. Ko zremo v smrt in temo, se bojimo zgolj neznanega v njiju, ni�esar drugega." Harry najprej ni rekel nobene. Ni se hotel prerekati, ampak misel, da okrog njiju in pod njima plavajo trupla, se mu je zdela grozna, povrhu pa tudi ni verjel, da ne bi bila nevarna. "Ampak eno od trupel je sko�ilo," je rekel. Trudil se je, da bi bil njegov glas tako miren in ravnodušen kot Dumbledorov. "Ko sem poskusil priklicati horkruc, se je iz jezera pognalo truplo." "Res je," je rekel Dumbledore. "Prepri�an sem, da bodo, potem ko se polastiva horkruca, postali manj miroljubni. Ampak kot mnoga bitja, ki prebivajo v mrazu in v temi, se bojijo svetlobe in toplote, in zato bova, �e se pokaže potreba, poklicala na pomo� to dvoje. V obliki ognja, Harry," je dostavil z nasmeškom v odziv na Harryjev osupli pogled. "Aja... aha..." je brž rekel Harry. Obrnil je glavo in se zagledal v zelenkasti soj, proti kateremu je �oln še zmeraj nedoumljivo plul. Zdaj se ni mogel delati, kakor da ga ni strah. To veliko �rno jezero, ki so v njem mrgoleli mrtvi... zdelo se je, kot da so minile že ure in ure, kar je naletel na profesorico Trelawneyjevo in izro�il Ronu in Hermioni feliksir... Nenadoma je obžaloval, ker se ni od njiju poslovil, kakor bi se zares spodobilo... Z Ginny se nista bila niti videla... "Še malo, pa bova tam," je vedro rekel Dumbledore. In res, zelenkasta svetloba se je naposled za�ela krepiti in nekaj trenutkov zatem je �oln z nežnim trkom obstal ob ne�em, �esar Harry sprva ni opazil, ko pa je vzdignil razsvetljeno palico, je videl, da sta prišla do oto�ka iz gladke skale sredi jezera. "Pazi, da se ne dotakneš vode," je spet rekel Dumbledore, ko se je Harry kobacal iz �olna. Otok ni bil ni� ve�ji od Dumbledorove pisarne: podolž in po�ez je bila to samo ploska, temna skala, in na njej ni bilo ni� razen izvira zelenkaste lu�i, ki je bila, ko si jo pogledal od bliže, videti veliko svetlejša. Harry je priprl veke, da bi bolje videl, in najprej se mu je zazdelo, da gre za nekakšno svetilko, potem pa je le sprevidel, da prihaja svetloba od kamnitne sklede, ki je bila dokaj podobna mislitu in je stala na podstavku. Dumbledore je pristopil tej skledi in Harry mu je sledil. Ko sta si bila vštric, sta si jo ogledala od zgoraj. Kotanja je bila polna smaragdne teko�ine, ki je oddajala fosforescenten soj. "Kaj pa je to?" je tiho rekel Harry. "Ne vem zagotovo," je rekel Dumbledore. "Vsekakor kaj, �esar se je treba paziti bolj kot pa krvi in trupel." Zavihal si je rokav halje, da se je prikazala po�rnela roka, in iztegnil konice ožganih prstov proti gladini zvarka. "Gospod, nikar, ne dotikajte se..." "Ne morem se dotakniti," je rekel Dumbledore z rahlim nasmeškom. "Vidiš? Bliže ji ne morem. Poskusi še ti." Harry je strme šel z dlanjo v kotanjo in se poskusil dotakniti zvarka. Zadel je ob

nevidno oviro, ki mu je prepre�evala, da bi se približal bliže kot na dva, tri centimetre. Najsi je še tako rinil, ni s prsti prišel do ni�esar - tam je bil le zrak, po vsem ob�utku trd in neupogljiv. "Malo se mi prosim umakni, Harry," je rekel Dumbledore. Vzdignil je palico in za�el delati nad gladino zvarka zapletene gibe, obenem pa brez glasu mrmrati. Ni� se ni zgodilo, razen da je zvarek mogo�e za�el malce bolj žareti. Harry je ostal med tem po�etjem tiho, �ez nekaj �asa, ko je Dumbledore odmaknil palico, pa se mu je zazdelo, da lahko spet spregovori brez nevarnosti. "Mislite, da je horkruc notri, gospod?" "Vsekakor." Dumbledore se je še bolj pozorno zagledal v kotanjo. Harry je na gladki površini zelenega zvarka videl njegov na glavo postavljeni obraz. "Ampak kako do njega? Skozi zvarek ni mogo�e iti z roko in ga ne razgrniti, lo�iti na dvoje, sprazniti z zajemalko ali natego, prav tako pa tudi ne preobraziti, za�arati ali kako druga�e dose�i, da bi spremenil svojo naravo." Skoraj raztreseno je spet vzdignil palico, jo v zraku enkrat zavrtel med prsti in potem prestregel kristalno kupo, ki jo je tako pri�aral. "Ne morem druga�e, kot da sklepam, da ga je treba popiti." "Kaj?" je rekel Harry. "Ne!" "Pa�, jaz že mislim: samo �e ga popiješ, lahko sprazniš skledo in vidiš, kaj leži v globini." "Ampak kaj pa - kaj �e od tega umrete?" "Oh, dvomim, da bi to šlo tako," je lahkotno rekel Dumbledore. "Lordu Mrlakensteinu že ne bi bilo do tega, da pokon�a tistega, ki bi prišel do otoka." Harry ni mogel verjeti, da prav sliši. Je šlo spet za Dumbledorovo noro odlo�enost, da bo v vsakomer videl dobro? "Gospod," je rekel in se trudil, da bi njegov glas ostal razumen, "gospod, govoriva o Mrlaken..." "Oprosti, Harry - moral bi bil re�i, da mu ne bi bilo do tega, da nemudoma pokon�a tistega, ki pride na otok," se je popravil Dumbledore. "Gotovo bi si vse takšne želel ohraniti pri življenju dovolj dolgo, da odkrije, kako se jim je posre�ilo, da so tako globoko prodrli skozi njegove obrambe, in pa - to je najbolj pomembno - zakaj jim je toliko do tega, da bi spraznili skledo. Ne pozabi, da je lord Mrlakenstein prepri�an, da za njegove horkruce ne ve nih�e drug." Harry se je pripravil, da bi spet nekaj rekel, a tokrat je Dumbledore vzdignil roko, �eš naj bo tiho. Rahlo se je mrš�il nad smaragdno teko�ino - o�itno je tuhtal. "Brez dvoma," je nazadnje rekel, "mora ta zvarek u�inkovati tako, da mi bo prepre�il, da bi se polastil horkruca. Utegne me omrtvi�iti, utegne narediti, da bom pozabil, s kakšnim namenom sem tukaj, utegne mi povzro�iti tolikšno bole�ino, da me bo odvrnila, ali pa me onesposobiti pa� na kak �etrti na�in. Ker je tako, Harry, boš moral ti poskrbeti, da popijem do konca, pa tudi �e boš moral zvarek zlivati v usta, ki bodo ugovarjala. Razumeš?" O�i so se jima sre�ale nad skledo; obraza jima je osvetljevala tista �udna zelena svetloba. Harry ni ni� rekel. Ga je Dumbledore že od samega za�etka povabil prav zato - da bi mu na silo dajal zvarek, ki mu utegne povzro�iti neznosne bole�ine? "Se spominjaš," je rekel Dumbledore, "pod kakšnim pogojem sem te vzel s sabo?" Harry se je obotavljal, gledaje v modre o�i, ki so se v odsvitani svetlobi sklede

spreminjale v zelene. "Ampak kaj pa �e...?" "Prisegel si, kajne, da boš storil vse, kar ti bom ukazal?" "Že, ampak..." "Posvaril sem te, kajne, da utegne biti nevarno?" "Že," je rekel Harry, "ampak..." "No, torej," je rekel Dumbledore, si spet stresel rokave na komolce in vzdignil prazno kupo, "potem veš, kaj ti je storiti." "Zakaj pa ne bi raje jaz pil?" je iz obupa rekel Harry. "Ker sem jaz veliko starejši, veliko pametnejši in veliko manj dragocen," je rekel Dumbledore. "Enkrat za vselej, Harry, ali imam tvojo besedo, da boš naredil vse, kar je v tvoji mo�i, in me boš prisilil, da izpijem do konca?" "Kaj ne bi...?" "Jo imam?" "�e pa..." "Tvojo besedo, Harry." "Ampak - no prav, samo..." Še preden je lahko kakorkoli naprej ugovarjal, je Dumbledore pomo�il kristalno kupo v zvarek. Za drob�ek sekunde je Harry še upal, da se mu ne bo posre�ilo, ampak kristal se je potopil pod gladino, kakor se prej ni nobena re�, in ko je bila �aša polna, jo je Dumbledore vzdignil k ustom. "Na tvoje zdravje, Harry." In je izpraznil �ašo. Harry je v grozi �akal, njegove roke so se oklepale roba sklede s takšno silo, da so mu prstne konice drevenele. "Profesor?" je tesnobno rekel, medtem ko je Dumbledore šel s prazno �ašo navzdol. "Kako se po�utite?" Dumbledore je miže odkimal. Harry je pomislil, da ga kaj boli. Dumbledore je spet potopil kupo, jo zvrhal in spet izpil. Tako je v tišini popil tri kupe tega zvarka. Ko pa je do polovice izpraznil �etrto, se je opotekel in omahnil z glavo naprej v skledo. Njegove o�i so bile še naprej zaprte in težko je dihal. "Gospod profesor?" je rekel Harry in glas se mu je zatikal. "Me slišite?" Dumbledore ni odgovoril. Obraz mu je potrzaval, kakor da je v globokem snu, kjer pa sanja kaj strašnega. Prijem, s katerim je držal kupo, mu je mlahel, in kazalo je, da se bo zvarek izlil. Harry je segel naprej, prijel kristalno �ašo in jo umiril. "Profesor, me slišite?" je glasno ponovil, da se mu je glas razlegel po špilji. Dumbledore je sopel; potem je spregovoril z glasom, ki ga Harry ni prepoznal, kajti še nikoli ni slišal Dumbledora, da bi bil tako prestrašen. "No�em... ne sili me..." Harry je strmel v pobledeli obraz, ki ga je tako dobro poznal, v orlovski nos in polmese�ke nao�nikov, ne da bi vedel, kaj naj naredi. "... ne maram... ho�em nehati..." je momljal Dumbledore. "N-ne smete nehati, profesor," je rekel Harry. "Morate piti naprej, se spominjate? Rekli ste mi, da morate piti naprej. Nate..." Sam sebi se je gnusil, se sovražil spri�o tega, kaj po�enja, medtem ko je na silo spravil kupo spet k Dumbledorovim ustom in jo nagnil, tako da je Dumbledore izpil

preostanek napoja v njej. "Ne..." je zaje�al Dumbledore, ko je Harry kupo spustil spet v kotanjo in mu jo napolnil. "No�em... no�em... pusti me..." "Je že v redu, gospod profesor," je rekel Harry, ki so se mu roke tresle. "Vse je v redu, jaz sem tukaj..." "Naredi, da bo konec, naredi, da bo konec," je je�al Dumbledore. "Prav... prav, od tegale bo ponehalo," se je zlagal Harry. Zvrnil je vsebino kupe v Dumbledorova odprta usta. Dumbledore je zavreš�al; ta zvok je odmeval po vsej širni votlini, prek �rne vode. "Ne, ne, ne... ne... ne morem, ne sili me, no�em..." "V redu je, gospod profesor, v redu je!" je na glas rekel Harry, ki so se mu roke tako zelo tresle, da je komajda lahko zajel še šesto kupo napoja. Kotanja je bila zdaj napol prazna. "Ni� se vam ne dogaja, na varnem ste, to ni ni� res, prisegam, da ni res - tole popijte, no, popijte tole..." In Dumbledore je ubogljivo pil, kakor da bi mu bil Harry dal protistrup, a ko je izpraznil kupo, je padel na kolena. Ni mogel obvladati drgeta. "Sam sem kriv, �isto sam sem si kriv," je je�al, "prosim, naredi, da se to neha, vem, da sem narobe storil, oh, prosim, samo naj se neha, pa ne bom nikoli nikoli ve�..." "Tole bo naredilo, da bo konec, gospod profesor," je rekel Harry in glas se mu je krhal, ko je Dumbledoru v usta vlil še sedmi kozarec. Dumbledore se je grbil k tlom, kakor da ga obdajajo nevidni mu�itelji; z rokami je opletal, da bi bil skoraj izbil znova napolnjeno kupo iz Harryjevih drhte�ih rok, medtem ko je je�al: "Ni� jim ne naredi, ni� jim ne naredi, prosim, prosim, jaz sem kriv, daj raje mene..." "Nate, popijte tole, tole popijte, pa bo v redu," je obupano rekel Harry in Dumbledore ga je spet ubogal, odprl usta, �eprav je tesno zatiskal veke in se tresel od glave do pet. In je padel naprej, spet s krikom, in zatolkel s pestmi po tleh, medtem ko je Harry napolnil deveto kupo. "Prosim, prosim, prosim, ne... ne tega, ne tega, vse bom naredil, kar ho�eš..." "Samo popijte, profesor, samo popijte..." Dumbledore je pil kot otrok, ki bi umiral od žeje, a ko je popil do konca, je spet zatulil, kakor da bi mu drobovje razžiral ogenj. "Ne ve�, prosim, ne ve�..." Harry je zajel deseto kupo zvarka in zaznal, kako kristal struga po dnu kotanje. "Skoraj sva že pri koncu, profesor, popijte tole, popijte..." Spet je podprl Dumbledora okrog ramen in spet je Dumbledore izpraznil kupo; Harry je bil znova na nogah in je napolnil kupo, medtem ko je za�el Dumbledore kri�ati še v hujši muki kot poprej: "Umreti ho�em! Umreti ho�em! Naredi, da bo konec, naredi, da bo konec, umreti ho�em!" "Popijte tole, profesor, tole popijte..." Dumbledore je pil, in takoj ko je popil do konca, je zatulil: "Ubij me!" "Tale - tale vas bo!" je izdavil Harry. "Samo to še popijte... pa bo vse mimo... vse bo mimo!" Dumbledore je goltal iz kupe, jo spraznil do zadnje kaplje, potem se je s silnim, klopotavim izdihom prevalil na obraz.

"Ne!" je zavpil Harry, ki je že vstal, da bi znova napolnil �ašo; zdaj jo je namesto tega izpustil, da je padla v kotanjo, vrgel se je dol k Dumbledoru in ga prevalil na hrbet. Dumbledorova o�ala so bila skrivljena, usta so mu zijala, o�i so bile zaprte. "Ne," je rekel Harry in stresal Dumbledora, "ne, niste mrtvi, rekli ste, da ni strup, zbudite se, zbudite se - Oživ�i!" je zaklical in nameril palico proti Dumbledorovim prsim; zabliskala se je rde�a svetloba, zgodilo pa se ni ni�. "Oživ�i - gospod - prosim..." Dumbledorove veke so vztrepetale; Harryju je srce posko�ilo. "Gospod, a ste...?" "Vode," je zahropel Dumbledore. "Vode," je izsopel Harry, "... takoj..." Sko�il je na noge in pograbil kupo, ki mu je padla v kotanjo; komaj da je zaznal zlati medaljon, ki je zverižen ležal pod njo. "Aguamenti!" je zavpil in dregnil kupo s palico. Kupa se je napolnila z bistro vodo; Harry je padel na kolena poleg Dumbledora, mu pridvignil glavo in mu pristavil kupo k ustnicam - a bila je prazna. Dumbledore je zaje�al in za�el hropsti. "Pa saj sem - �akajte - aguamenti!" je spet rekel Harry in pomeril s palico proti kupi. Še enkrat se je za sekundo zaiskrila v njej bistra voda, a ko jo je približal Dumbledorovim ustom, je spet izginila. "Gospod, trudim se, trudim se!" je obupano rekel Harry, a ni se mu ve� zdelo, da bi ga Dumbledore lahko slišal; medtem se je bil profesor prevalil na bok in je zdaj iztiskal iz sebe silno, hrskajo�o sapo, ki je s svojim zvenom razodevala muko. "Aguamenti - aguamenti - aguamenti!" Kupa se je še enkrat napolnila in spet spraznila. Dumbledorovo dihaje je pojemalo. Harry, ki se mu je v možganih vse pani�no vrtin�ilo, je nagonsko vedel, kako lahko edino dobi še vodo, kajti tako je bil vse na�rtal Mrlakenstein... Vrgel se je �ez rob skale in potopil kupo v jezero, ven pa jo izvlekel do roba polno zelene vode, ne da bi ta izginila. "Gospod - nate!" je zavpil, se pognal naprej in nerodno polil Dumbledorov obraz z vodo. Kaj ve� od tega pa� ni mogel, kajti ledeni ob�utek na tisti roki, ki ni držala kupe, ni bil mraz, ki bi se zadržal od vode. Za zapestje ga je bila pograbila sluzasta bela roka - in njen lastnik ga je po�asi vlekel nazaj �ez skalo. Jezerska gladina ni bila ve� zrcalno gladka; penila se je, in kamorkoli je Harry pogledal, povsod so se iz vode pomaljale bele glave in dlani, proti skali so se pomikali možje in ženske in otroci z udrtimi, nevide�nimi o�mi: vojska mrtvih, ki se je vzdigovala iz �rne vode. "Petrificus totalus!" je zaklical Harry, ki si je prizadeval, da bi se oprijel gladke, zmo�ene površine otoka, hkrati pa meril s palico proti inferiju, ki ga je držal za roko: inferij ga je spustil in s pljuskom padel na hrbet nazaj v vodo. Harry se je skobacal na noge; ampak na skalo so plezali že mnogi drugi inferiji, kraspali s koš�atimi dlanmi po spolzkem površju, iz režavih, upadlih obrazov upirali v Harryja prazne, poledenele o�i, medtem ko so se z vodo prepojene cape vlekle za njimi. "Petrificus totalus!" se je spet zadrl Harry in se ritensko umikal, obenem pa mahal s palico po zraku. Šest ali sedem se jih je sesedlo, a že so bili tu novi, ki so se mu bližali. "Impedimenta!" Redki so se opotekli, eden ali dva povezana z vrvmi, ampak tisti, ki so plezali na

skalo za njimi, so kratko malo stopili �ez padla trupla. Harry, ki je še naprej sekal po zraku s svojo palico, je zatulil: "Sektumsempra! Sektumsempra!" A �eprav so se v njihovih razmo�enih krpah in ledeni koži prikazali vrezi, niso imeli krvi, da bi pritekla: stopali so naprej, ne da bi kaj �utili, in stegovali proti njemu svoje shujšane dlani, in ko je naredil še nekaj korakov nazaj, je za�util roke, ki so ga za�ele grabiti od zadaj, tenke roke brez mesa, mrzle kot sama smrt, in stopala so mu zapustila tla, ko so ga vzdignile in ga za�ele po�asi pa zanesljivo nositi nazaj k vodi, in vedel je, da ga ne izpustijo ve�, da bo utopljen in da bo postal le še en nov mrtvi varuh delca Mrlakensteinove duše... Tedajci pa je skozi temo šiknil ogenj: karminast in zlat ognjen kolobar, ki je obdal skalo, tako da so se inferiji, ki so tako tesno oklepali Harryja, spotikali in opotekali; niso si drznili iti skozi zublje, da bi prišli do vode. Odvrgli so Harryja; treš�il je ob tla, zdrsnil po skali in padel, da si je razpraskal roke, vendar se je skobacal spet nazaj gor, tam pa se je z dvignjeno palico za�el divje ozirati. Dumbledore je bil spet na nogah, bled kot le kateri od okoliških inferijev, vendar tudi višji od vseh, in ogenj mu je plesal v o�eh; palico je dvigoval kot baklo in iz konice so v obliki neznanske zanke prihajali zublji, ki so jih vse ujeli v svojo toploto. Inferiji so se zadevali drug v drugega, na slepo so skušali ubežati ognju, ki jih je obdajal... Dumbledore je z dna kamnitne kotanje pobral tisti medaljon in si ga shranil nekam pod haljo. Brez besed je pomignil Harryju, naj stopi vštric. Ko je Dumbledore popeljal Harryja nazaj v �oln, spremljal pa ju je ognjeni kolobar okrog njiju, se inferiji, ki so jih begali plameni, o�itno niso zavedali, da jim plen uhaja. Niso ve� vedeli ne kod ne kam, tako da so jima sledili do vodnega roba, tam pa hvaležno zdrknili nazaj v svoje temno vodovje. Harry, ki se je tresel kot šiba na vodi, je za hip pomislil, da Dumbledore morda ne bo mogel splezati v �oln, kajti malo se je pri tem opotekal - kazalo je, da vse svoje mo�i namenja vzdrževanju kolobarja zaš�itnega ognja okrog njiju. Harry ga je prijel in mu pomagal, da se je usedel na klop. Ko sta bila spet na varnem, �eravno na tesnem v �olnu, se je ta za�el pomikati nazaj prek �rne vode, stran od skale, še vedno obdan z ognjenim kolobarjem, in zdelo se je, da se inferiji, ki so mrgoleli spodaj, ne drznejo nazaj na površje. "Gospod," je sopel Harry, "gospod, pozabil sem - tole z ognjem - prihajali so nadme in pograbila me je panika..." "Povsem razumljivo," je zamrmral Dumbledore. Harryja je presunilo, ko je slišal, kako šibek glas ima. Rahlo sta trknila ob breg in Harry je sko�il ven in se brž obrnil, da pomaga Dumbledoru. Ta je v trenutku, ko je stopil na breg, pustil, da mu roka s palico omahne; ognjeni kolobar je izginil, vendar se inferiji niso ve� prikazali iz vode. �olni� se je pogreznil nazaj v vodo; rožljaje in cingljaje je njegova veriga spet spolzela v jezero. Dumbledore je globoko zavzdihnil in se naslonil ob steno špilje. "Slab sem..." je rekel. "Ne skrbite, gospod," je pri pri�i rekel Harry, ki ga je obhajala tesnoba spri�o Dumbledorove skrajne bledice in iz�rpanega videza. "Ne skrbite, naju bom jaz spravil nazaj... name se naslonite, gospod..." Zvlekel si je Dumbledorovo nepoškodovano roko okrog ramen in popeljal ravnatelja nazaj okrog jezera, pri tem pa podpiral ve�ino njegove teže.

"Zaš�ita je bila... konec koncev... dobro zasnovana," je šibko rekel Dumbledore. "En sam �lovek ne bi zmogel... lepo si se izkazal, Harry, zelo dobro..." "Nikar zdaj ne govorite," je rekel Harry v strahu nad tem, kako nerazlo�en je postal Dumbledorov glas in kako se noge kar vle�ejo za njim, "var�ujte z mo�mi, gospod... kmalu bova zunaj..." "Obok bo zdaj že zape�aten... z mojim nožem..." "Ni potrebe, porezal sem se na skali," je odlo�no rekel Harry, "samo povejte mi kje..." "Tukaj..." Harry si je otrl odrgnjeno podlaht ob kamnu: obok, ki je tako prejel njegovo krvno daritev, se je pri pri�i znova odprl. Sla sta skozi zunanjo votlino in Harry je pomagal Dumbledoru nazaj v ledeno morsko vodo, ki je zapolnjevala režo v pe�ini. "Z mano bo vse v redu, gospod," je spet in spet ponavljal Harry, bolj zaskrbljen zaradi Dumbledorovega molka, kot pa je bil prej zaradi njegovega oslabelega glasu. "Še malo, pa bova tam... lahko naju soudejanim nazaj... ni� naj vas ne skrbi..." "Ni� me ne skrbi, Harry," je rekel Dumbledore, �igar glas je bil kljub zmrzujo�i vodi malce mo�nejši. "Saj sem s tabo." Sedemindvajseto poglavje Strela treš�i v stolp Ko sta bila spet pod zvezdnatim nebom, je Harry Dumbledora najprej zvlekel na vrh najbližjega balvana, potem pa na noge. Še vedno pod bremenom Dumbledorove teže se je tako premišljeno kot le kdaj osredoto�il na cilj: Meryascoveeno. Zamižal je, kar se da �vrsto prijel Dumbledora pod roko in stopil naprej v tisto ob�utje strahotne pretisnjenosti. Še preden je odprl o�i, je vedel, da je uspelo: vonja po soli in vetrca ni bilo ve�. Z Dumbledorom sta se tresla, da je okrog njiju kar škropilo, sredi temne Glavne ulice v Meryascoveeni. Za en strašen trenutek je Harryju domišljija prikazala spet nove inferije, ki so se plazili proti njemu izza trgovin, ampak zamežikal je in videl, da se ni� ne gane; vse je bilo pri miru, z izjemo nekaj uli�nih svetilk in osvetljenih oken v nadstropjih je bila tema kot v rogu. "Uspelo nama je, gospod profesor!" je s težavo šepnil; nenadoma se je zavedel, da ga v prsih žge zbadanje. "Uspelo nama je! Dobila sva horkruc!" Dumbledore se je opotekel proti njemu. Za trenutek se je Harryju zdelo, da je Dumbledora vrgel iz ravnovesja z neveš�im udejanjenjem; potem je v svetlobi oddaljene uli�ne svetilke zagledal njegov obraz, ki je bil bolj bled in vlažnejši kot le kdaj. "Gospod, a vam je dobro?" "Bilo mi je kdaj že boljše," je rekel Dumbledore slabotno, �eprav sta mu koti�ka ustnic zaigrala. "Zvarek... ni bil ravno zdravilni napitek..." In na Harryjevo grozo se je zgrudil na tla. "Gospod - v redu je, gospod, vse bo v redu, ni� ne skrbite..." Obupano se je oziral po pomo�i, vendar ni bilo videti nikogar. Ni se mogel domisliti drugega, kot da mora tako ali druga�e spraviti Dumbledora do grajske bolnišnice - �imprej.

"Morava v šolo, gospod... Madam Pomfreyjeva..." "Ne," je rekel Dumbledore. "Zdaj potrebujem... profesorja Rawsa... ampak ne bi rekel... da bi zmogel peš..." "Prav - gospod, poslušajte - potrkal bom na kaka vrata, da vas spravim kam, kjer lahko po�akate - potem pa lahko ste�em po madam..." "Po Robausa," je razlo�no rekel Dumbledore. "Potrebujem Robausa..." "No prav, Rawsa - ampak moral vas bom za hip pustiti samega, zato da ga lahko..." A še preden je utegnil karkoli narediti, je zaslišal korake v diru. Srce mu je posko�ilo: nekdo je videl, nekdo ve, da potrebujeta pomo� - in ko se je ozrl, je na temni ulici zagledal madam Rosmerto, ki je hitela proti njima v visokopetih natika�ih s cofki, ogrnjena v svileno jutranjko z izvezenimi zmaji. "Videla sem vaju udejaniti, ko sem ravno zagrinjala okna v spalnici! Hvalabogu, hvalabogu, nisem pa se spomnila, kaj naj - in kaj je z Albusom?" Vsa zadihana je obstala in se s širokimi o�mi zastrmela v Dumbledora na tleh. "Poškodovan je," je rekel Harry. "Madam Rosmerta - a lahko po�aka pri Treh metlah, jaz pa medtem sko�im v šolo po pomo�?" "Sam ne moreš tja! Kaj se ne zavedaš - kaj nisi videl...?" "�e mi ga pomagate podpreti," je rekel Harry, ne da bi jo poslušal, "ga lahko po mojem spraviva noter..." "Kaj se dogaja?" je vprašal Dumbledore. "Rosmerta, kaj je narobe?" "Temno znamenje, Albus." In pokazala je proti nebu nad Bradavi�arko. Ob teh besedah je Harryja preplavila groza... obrnil se je in pogledal. Lebdela je tam na nebu nad šolo: žare�a zelena lobanja s ka�jim jezikom, znamenje, ki so ga puš�ali za sabo Jedci smrti, kadarkoli so obiskali kako hišo... kjerkoli so morili... "Kdaj se je pokazalo?" je vprašal Dumbledore in roka se mu je bole�e oklenila Harryjeve rame, ko se je skobacal kvišku. "Ne more biti ve� kot nekaj minut - ko sem dajala ma�ko ven, ga še ni bilo, ko pa sem prišla gor..." "Pri pri�i se morava vrniti v grad," je rekel Dumbledore. "Rosmerta," in �eprav se je malo opotekel, je kazalo, da je docela kos položaju, "potrebujeva prevoz - metlo..." "Dve imam za to�ilnim pultom," je rekla in videti je bila zelo prestrašena. "A naj ste�em ponju?" "Ne, kar Harry naj." Harry je pri pri�i vzdignil palico. "Accio Rosmertini metli." Sekundo zatem se je slišal glasen ropot, ko so se sunkoma odprla vrata v gostilno; na ulico sta šinili dve metli in kar tekmovali, katera bo prej ob Harryju. Tam sta v višini pasu odreveneli in potem samo še potrepavali. "Rosmerta, prosim te, pošlji sporo�ilo na Ministrstvo," je rekel Dumbledore, ko je zajahal bližjo metlo. "Mogo�e se še nih�e v Bradavi�arki ni zavedel, da bi bilo kaj narobe... Harry, nadeni si plaš� nevidnosti." Harry je izvlekel iz žepa plaš� in ga vrgel �ezse, preden je zajahal metlo - madam Rosmerta se je že zibala nazaj proti gostilni, ko sta Harry in Dumbledore odrinila od tal in

se vzdignila v zrak. Medtem ko sta hitela proti gradu, se je Harry od strani oziral po Dumbledoru, pripravljen, da ga zgrabi, �e bi omahnil, a kazalo je, da je uzrtje temnega znamenja na Dumbledora delovalo kot poživilo: nagnjen je bil nizko nad metlo, o�i je upiral v znamenje, dolgi srebrni lasje in brada so plapolali za njim v no�nem zraku. Pa tudi Harry je gledal predse proti lobanji in strah je v njem naraš�al kakor strupen mehur, mu tla�il plju�a, mu izganjal iz misli vse druge tegobe... Kako dolgo sta bila odsotna? Se je sre�a že iztekla za Rona, Hermiono in Ginny? Je bil kateri od njih ta, zaradi katerega visi zdaj nad šolo znamenje, ali pa je to Neville, ali Loona, ali kak drug �lan ali �lanica DA? In �e je bil kateri od njih... Harry jim je naro�il, naj patruljirajo po hodnikih, on jim je ukazal, naj zapustijo zavetje svojih postelj... kaj bo res spet kriv za prijateljevo ali prijatelji�ino smrt? Medtem ko sta letela nad temno, vijugavo cestico, po kateri sta bila prej hodila, je Harry skozi žvižganje no�nega vetra v ušesih zaslišal Dumbledora, kako spet pomrmrava v nekakšnem tujem jeziku. V hipu, ko sta preletela zid, ki je omejeval park, je metla vzdrgetala, in Harryju se je zazdelo, da razume Dumbledorovo po�etje: Zato da sta lahko nanaglo prišla noter, je razveljavil za�are, s katerimi je bil sam obdal grad. Temno znamenje se je iskrilo prav nad Astronomskim stolpom, ki je bil najvišja to�ka gradu. Je ozna�evalo tamkajšnjo smrt? Dumbledore je že preletel nazob�ani branik in razjahal; nekaj sekund za njim je ob njem pristal Harry in se razgledal. Braniki so bili opusteli. Vrata pred vibastim stopniš�em, ki je držalo dol v grad, so bila zaprta. Ni bilo sledov spopada ali boja na življenje in smrt. Ali kakega trupla. "Kaj pomeni to?" je Harry vprašal Dumbledora. Gledal je proti zeleni lobanji s ka�astim jezikom, ki je zlohotno sijala nad njima. "Je to zaresno znamenje? A ni nobenega dvoma, da je nekdo gospod profesor?" V mra�nem zelenem soju znamenja je Harry videl, da si Dumbledore tiš�i po�rnelo roko k prsim. "Pojdi zbudit Robausa," je šibko, vendar razlo�no rekel Dumbledore. "Povej mu, kaj se je zgodilo, in ga privedi k meni. Ne stori ni� drugega, ne govori z nikomer drugim in ne snemaj si plaš�a. Tukaj vaju po�akam." "Ampak..." "Prisegel si, da me boš ubogal, Harry - pojdi!" Harry je odhitel k vratom, ki so držala na vibasto stopniš�e, ampak roka se mu je komaj šele oprijela železnega obro�a na njih, ko je zaslišal stopinje, ki so tekle proti njim z one strani. Ozrl se je k Dumbledoru in ta mu je pomignil, naj se umakne. Ritensko je odstopil in obenem že izvlekel palico. Vrata so se sunkoma odprla in nekdo je planil skozi in zavpil: "Zroxis!" Harryjevo telo je v trenutku odrevenelo in otrpnilo. Samo �util je, kako pada vznak ob stolpni zid, in tako je obstal tam, naslonjen kot majav kip, ne da bi se mogel ganiti ali spregovoriti. Ni mogel razumeti, kako se je lahko to zgodilo - Zroxis vendar ni zdrevenljivka... Takrat pa je v svetlobi znamenja videl, kako Dumbledorova palica v loku leti prek roba branika, in doumel je... Dumbledore je bil brez besed omrtvi�il Harryja, trenutek, ki ga je potreboval za izvedbo tega zareka, pa ga je prikrajšal za možnost, da bi se ubranil pred napadom nase. Dumbledore, ki je v obraz bel kot kreda stal ob braniku, ni z ni�imer kazal preplaha

ali stiske. Ne da bi izpustil razoroževalca iz pogleda, je rekel: "Dober ve�er, Dreco." Malfoy je stopil naprej, hitro se je ozrl, da preveri, ali sta z Dumbledorom sama. Pogled mu je legel na drugo metlo. "Kdo je še tu?" "Vprašanje, ki bi ga lahko jaz zastavil vam. Ali pa ravnate na lastno pest?" Harry je v zelenkastem soju znamenja videl, kako so Malfoyeve blede o�i sko�ile nazaj k Dumbledoru. "Ne," je rekel Malfoy. "Imam pomo�. Nocoj so v vaši šoli Jedci smrti." "Lej si ga no," je rekel Dumbledore, kot da bi mu Malfoy pokazal bogato opremljen šolski referat. "Res imenitno. Potemtakem ste se domislili na�ina, kako jih spraviti noter, kaj?" "Ja," je rekel zasopli Malfoy. "Vam pred nosom, pa niste pogruntali!" "Domiselno!" je rekel Dumbledore. "Pa vendar... oprostite, ampak... kje pa so zdaj? Ni� ne kaže, da bi vam bil kdo v oporo..." "Naleteli so na nekatere od vaših stražarjev. Spodaj se bojujejo. Veliko �asa jim ne bo vzelo... Jaz sem šel naprej. Moram - �aka me delo." "No, potem pa kar naprej in se ga lotite, dragi moj fant," je blago rekel Dumbledore. Nastala je tišina. Harry je stal, ujet v svoje nevidno, omrtvi�eno telo, strmel je v onadva in napenjal ušesa, da bi slišal boj z Jedci smrti v daljavi, Dreco Malfoy, ki je stal pred njim, pa je samo bolš�al v Albusa Dumbledora, ki se je, neverjetno, smehljal! "Dreco, Dreco, vi niste morilec." "Kako to veste?" je pri pri�i rekel Malfoy. O�itno se je zavedel, kako otro�je so se slišale te besede; Harry ga je v zelenkasti svetlobi znamenja videl zardeti. "Vi ne veste, �esa sem zmožen," je z ve�jo silovitostjo rekel Malfoy, "ne veste, kaj vse sem storil!" "Oh, pa�, to vem," je blago rekel Dumbledore. "Malo je manjkalo, da niste ubili Katie Bell in Ronalda Weasleyja. Z vse ve�jo obupanostjo ste vse leto skušali spraviti s sveta tudi mene. Oprostite, Dreco, ampak poskusi so bili nebogljeni... tako nebogljeni, �e sem odkrit, da se sprašujem, ali ste bili s srcem sploh pri stvari..." "Seveda sem bil!" je ihtavo rekel Malfoy. "Vse leto sem delal na tem, in nocoj..." Od nekod iz drobovja gradu je Harry zaslišal pridušen klic. Malfoy je otrpnil in vrgel pogled �ez ramo. "Nekdo se kar dobro upira," je rekel Dumbledore, kot da bi kramljala. "Kaj ste že rekli?... Ah, ja, da se vam je posre�ilo spraviti v mojo šolo Jedce smrti, kar sem imel za nemogo�e, priznam... In kako vam je to uspelo?" A Malfoy ni rekel nobene: še vedno je prisluškoval tistemu, kar se je dogajalo spodaj, in je bil videti skoraj prav tako omrtvi�en kot Harry. "Mogo�e bi se morali zdaj kar sami posvetiti svoji nalogi," je predlagal Dumbledore. "Kaj �e je vašim pomo�nikom moja straža že zvezala roke? Kakor ste morda že spoznali, so nocoj tu tudi �lani Feniksovega reda. In navsezadnje pomo�i res ne potrebujete... Trenutno nimam niti palice... Ne morem se torej braniti." Malfoy je še vedno bolš�al vanj. "Razumem," je prijazno rekel Dumbledore, ko se oni še vedno ni ne zganil ne oglasil. "Bojite se ukrepati, dokler se vam ne pridružijo." "Ni�esar se ne bojim!" je zaren�al Malfoy, �eprav še vedno ni naredil ni�, s �imer bi

poškodoval Dumbledora. "Vas bi moralo biti strah!" "Zakaj neki? Po mojem, Dreco, me ne boste ubili. Ubiti še zdale� ni tako lahko, kot se zdi nedolžnim... Povejte mi torej, medtem ko �akava na vaše prijatelje... kako ste jih pretihotapili noter? Kot kaže, ste potrebovali kar veliko �asa, preden ste pogruntali, kako bi se to dalo." Malfoya je imelo, tako se je zdelo, da bi vpil ali da bi bruhal, pa se je premagoval. Zasrepel se je v Dumbledora, na glas pogoltnil in nekajkrat globoko zajel sapo, ne da bi odmaknil palico, s katero mu je meril naravnost v srce. Potem je, kot da se ne more premagati, rekel: "Moral sem popraviti radiromaro, ki je že leta nih�e ni uporabljal. Omaro, v kateri se je lani izgubil Montague." "Ahaaa!" Ta Dumbledorov aha je bil napol je�anje. Za hip je zaprl o�i. "To je bilo pa bistroumno... saj prav razumem, da ima omara par?" "Druga je pri Dawcu in Klawcu," je rekel Malfoy, "in skupaj sestavljata prehod. Montague mi je povedal, da je, ko je obti�al v tej, ki je v Bradavi�arki, povsem zašel, da pa je vendarle v�asih lahko slišal, kaj se dogaja v šoli, in v�asih spet, kaj se dogaja v prodajalni, kot da bi omara potovala med tema krajema, ni pa se mu posre�ilo, da bi kdo slišal njega... Nazadnje se mu je posre�ilo udejaniti se zunaj, �eprav sploh ni opravil izpita. Pri tem bi bil skoraj umrl. Vsem se je zdela to res dobra anekdota, jaz pa sem se edini zavedel, kaj pomeni - še Dawcu to ni bilo jasno - edini sem namre� pogruntal, da bi se dalo v Bradavi�arko skoz omari, �e le popravim tisto, ki je pokvarjena." "Zelo dobro," je zamrmral Dumbledore. "Tako so lahko Jedci smrti prišli iz Dawca in Klawca v šolo, da vam pomagajo... ostroumen na�rt, zares ostroumen na�rt... in to, kakor pravite, meni pred nosom..." "Ja," je rekel Malfoy, ki je, kakor je bilo to nenavadno, o�itno �rpal pogum in tolažbo iz Dumbledorove hvale. "Ja, res je!" "Ampak bili so trenutki," je nadaljeval Dumbledore, "ali ne, ko niste prav vedeli, ali se vam bo posre�ilo popraviti omaro? Pa ste se zatekali k okornim in nepremišljenim korakom, kot na primer, ko ste mi poslali ukleto ogrlico, ki je pa� morala priti v napa�ne roke... ali pa ko ste zastrupili medico, �eprav je bila možnost, da bi jo ravno jaz popil, kar se da neznatna..." "Ja, pa kaj, saj vseeno niste odkrili, kdo je za vsem tem, ne?" se je prezirljivo posmejal Malfoy, medtem ko je Dumbledore ob braniku zdrsnil malce niže, ker so mu mo�i v nogah o�itno pojemale. Harry se je nemo in brez uspeha skušal izviti za�aru, ki ga je vezal. "Pravzaprav sem vedel," je rekel Dumbledore. "Prepri�an sem bil, da ste vi." "Zakaj me pa potem niste ustavili?" je vprašal Malfoy. "Saj sem skušal, Dreco. Po mojem nalogu je na vas pazil profesor Raws..." "Tega ni po�el po vašem navodilu - moji mami je obljubil..." "Dreco, vam je pa� moral re�i tako, ampak..." "Udinja se pa� obema stranema, vi tepec stari! Ne dela za vas, samo vi mislite, da je tako!" "Glede tega mi boste morali dopustiti pa� druga�no mnenje. Na profesorja Rawsa se zanesem, tako pa� je..." "No, v tem primeru se vam pa� meša!" se je posmehnil Malfoy. "Meni se je ves �as ponujal, da mi bo pomagal - ker si je hotel prilastiti vso slavo - pa se je silil zraven - 'Kaj

po�enjaš? A si ti naredil tisto z ogrlico, to je bilo neumno, lahko bi te izdalo...' Jaz mu pa nisem povedal, kaj po�enjam v sobani 'Kar želite, to dobite' - jutri se bo prebudil, pa bo že vse mimo, tako da ne bo ve� Mojstrov miljen�ek, v primerjavi z mano bo ni�la, ni�e!" "Kako se bo to prileglo," je blago rekel Dumbledore. "Jasno, saj kdo med nami si pa ne želi pohvale za pridno delo?... ampak vseeno ste morali imeti pomaga�a... nekoga v Meryascoveeni, nekoga, ki je lahko Katie podtaknil - aaagh..." Dumbledore je spet zaprl o�i in za�el kinkati z glavo, kot da bo zdaj zdaj zaspal. "... jasno... Rosmerta! Kako dolgo jo že držite pod imperatorjevo kletvijo?" "Se vam je kon�no posvetilo, a?" se je porogal Malfoy. Od spodaj se je spet zaslišalo vpitje, precej bolj glasno od prejšnjega. Malfoy se je spet živ�no ozrl �ez rame, pa nazaj v Dumbledora, ki je nadaljeval: "Uboga Rosmerta je bila torej ta, ki ste jo prisilili, da je bila na preži na svojem lastnem straniš�u, z nalogo, da izro�i ogrlico prvemu dijaku, ki bi vstopil brez spremstva? In zastrupljena medica... no, jasno, Rosmerta jo je na vaš ukaz zlahka zastrupila, preden jo je poslala Toastwampu v veri, da gre za boži�no darilo, ki je namenjeno meni... Ja, zelo elegantno... zelo elegantno... ubogemu gospodu Filchu seveda niti na misel ni prišlo, da bi preveril vsebino steklenice, ki jo pošilja Rosmerta... Povejte, kako pa ste se z njo sporazumevali? Mislil sem, da nadzorujemo vse oblike stikov med šolo in svetom zunaj." "Za�arana kovanca," je rekel Malfoy, kot da bi bil prisiljen govoriti naprej, �eprav se mu je pali�na roka hudo tresla. "Imel sem enega, ona pa drugega, tako da sem ji lahko pošiljal sporo�ila..." "Kaj ni to skrivna metoda sporazumevanja, ki jo je lani uporabljala skupina, ki si je vzdela ime Dumbledorova armada?" je vprašal Dumbledore. Njegov glas je bil svetel, kramljaški, a Harry je videl, da je med govorjenjem zdrsnil še za nekaj centimetrov niže ob zidu. "Ja, zamisel sem pobral pri njih," je rekel Malfoy s krivim nasmeškom. "Zamisel, da zastrupim medico, mi je ravno tako dala tista blatokrvna Grangerjevka - slišal sem jo, ko je v knjižnici govorila, da Filch ne prepoznava strupov..." "Prosim, da pred mano ne uporabljate te žaljivke," je rekel Dumbledore. Malfoy se je surovo zasmejal. "Zdajle, ko vas bom vsak �as pospravil, se usajate nad mano, ker sem povedal, da je nekdo 'blatokrven'?" "Tako je," je rekel Dumbledore in Harry je videl, kako so mu stopala zdrsnila še malo naprej po tleh, medtem ko si je prizadeval, da bi ostal zravnan. "Ampak kar se pa ti�e tega, da me boste vsak �as pospravili, Dreco, ste že do zdaj imeli kar nekaj dolgih minut. Povsem sama sva. Jaz sem še bolj brez obrambe, kot ste se lahko celo v sanjah nadejali, pa se me še kar ne lotite..." Malfoyeva usta so se nehote nakremžila, kakor da bi bil okusil kaj zelo grenkega. "Zdaj pa glede tegale nocoj," je nadaljeval Dumbledore. "Ni mi popolnoma jasno, kako se je zgodilo... vi ste vedeli, da me ni v šoli? Ah, seveda," je odgovoril sam sebi, "Rosmerta me je videla, ko sem odhajal, ona vas je, to sem prepri�an, obvestila prek vajinih kovancev..." "Tako je," je rekel Malfoy. "Ampak rekla je, da greste samo na kozar�ek, da boste takoj nazaj..." "No, napil sem se vsekakor... in nazaj sem tudi prišel... tako ali druga�e," je zamomljal Dumbledore. "Se pravi, odlo�ili ste se, da sprožite past, ki ste mi jo nastavili?"

"Sklenili smo nad stolp razobesiti temno znamenje, tako da bi vi prihiteli sem gor, pogledat, kdo je umorjen," je rekel Malfoy. "In res se je obneslo!" "No ja... kakor se vzame..." je rekel Dumbledore. "Ampak ali torej prav razumem, da ni bil umorjen nih�e?" "Nekdo je mrtev," je rekel Malfoy in glas mu je ob tem zrasel, kot se je zdelo, za celo oktavo. "Eden vaših... ne vem kateri, bila je tema... Pohodil sem truplo... Po na�rtu naj bi bil tukajle �akal na vas, ko se vrnete, pa so mi bili napoti vaši feniksovci..." "Ja, ti so takšni," je rekel Dumbledore. Spodaj se je slišal pok in potem kri�anje, še bolj hrupno kot prej; slišati je bilo, kot da boj poteka na polžastem stopniš�u, ki je držalo na kraj, kjer so stali Dumbledore, Malfoy in Harry, in Harryjevo srce je, ne da bi ga kdo slišal, bobnalo v njegovih nevidnih prsih... Nekdo je bil mrtev... Malfoy je pohodil truplo... A �igavo? "�asa je tako ali druga�e malo," je rekel Dumbledore. "Torej se pomeniva o izbiri, ki je pred vami, Dreco." "O izbiri?!" je glasno rekel Malfoy. "Tule stojim s palico - zdaj zdaj vas bom ubil..." "Dragi moj fant, nikar se ne pretvarjajva ve� glede tega. �e bi me res nameravali ubiti, potem bi bili to storili, ko ste me razorožili, ne bi pa se pomujali in takole prijetno klepetali o tem in onem." "Prav nobene izbire nimam!" je rekel Malfoy, ki je bil naenkrat prav tako bel kot Dumbledore. "Kar moram, moram! Sicer me bo ubil! Vse moje bo pobil!" "Razumem, da ste v težavnem položaju," je rekel Dumbledore. "Zakaj pa sicer mislite, da se vam nisem postavil po robu že prej? Ker sem vedel, da boste umorjeni, �e se lord Mrlakenstein zave, da vas imam na sumu." Malfoy se je ob omembi imena zdrznil. "Nisem se drznil spregovoriti z vami o nalogi, o kateri sem vedel, da vam je zaupana, kajti bilo je mogo�e, da bo proti vam uporabil �itljivijo," je nadaljeval Dumbledore. "Zdaj pa se nazadnje vendarle lahko meniva odkrito... ni� hudega se še ni zgodilo, nikomur niste ni� storili, �eprav se imate lahko za sre�nega, ker so vse vaše nenamerne žrtve preživele... Lahko vam pomagam, Dreco." "Ne, ne morete mi," je rekel Malfoy in roka se mu je zares hudo zatresla. "Nih�e mi ne more. Zapovedal mi je, kaj moram storiti, �eš da bo sicer on ubil mene. Nobene izbire nimam." "Preidite na pravo stran, Dreco, in lahko vas skrijemo tako brez sledu, da si tega še predstavljati ne morete. In še ve�, �lane reda lahko še nocoj pošljem vaši materi, da skrijemo še njo. Vaš o�e je v tem hipu na varnem v Azkabanu... Ko bo tako terjal �as, lahko zavarujemo tudi njega... Preidite na pravo stran, Dreco... Niste ubijalec..." Malfoy je strmel v Dumbledora. "Ampak tako dale� sem pa le prišel, ne?" je po�asi rekel. "Mislili so, da bom pri poskusu umrl, jaz pa sem tu... in vi ste v mojih rokah... Jaz sem tisti, ki drži v roki palico... vi pa ste mi prepuš�eni na milost in nemilost..." "Ne, Dreco," je tiho rekel Dumbledore. "Zdajle je pomembna moja milost, ne vaša." Malfoy ni rekel ni�. Njegova usta so bila odprta, pali�na roka mu je še kar drgetala. Harryju se je zazdelo, da se mu je tudi malce pobesila... Ampak nenadoma je stopniš�e zabobnelo pod koraki in sekundo zatem je Malfoya kar odneslo vstran, ko so na branik skozi vrata planile štiri osebe v �rnih haljah. Harry, ki je bil še zmeraj omrtvi�en, da ni mogel niti z o�mi treniti, je v grozi strmel v te tujce: kazalo

je, da so v boju tam spodaj zmagali Jedci smrti. Kepast �lovek, ki se je postrani režal, je dal od sebe nadušljiv hehet. "Dumbledore v kozjem rogu!" je rekel in se obrnil k �okati nizkorasli ženski, ki bi mu po videzu sode� prav lahko bila sestra in ki se je zagreto zarežala. "Dumbledore brez palice Dumbledore brez pomo�nikov! Vsa �ast ti, Dreco, vsa �ast ti!" "Dober ve�er, Amycus," je mirno rekel Dumbledore, kakor da bi izrekal možu dobrodošlico na �ajanki. "In pripeljal si tudi Alecto... o�arljivo..." Ženskica se je za hip jezno zahihitala. "Misliš, da ti bo lažje na smrtni postelji, �e boš zbijal šale, kaj?" se je porogala. "Šale? Ne, ne, samo vljuden se trudim biti..." je odvrnil Dumbledore. "Daj ga no že," je rekel neznanec, ki je stal najbliže Harryja, velik, mršav mož s skuštranimi sivimi lasmi in zalizki, �igar �rna halja se je zdela neudobno tesna. Njegov glas je bil tak, da takšnega Harry še ni slišal: raskavo bevskanje. Harry je lahko vohal mo�no mešanico vonjev po nesnagi, znoju in, nezmotljivo, krvi, ki je prihajala od njega. Na umazanih prstih je imel dolge rumenkaste nohte. "Si to ti, Fenrir?" je vprašal Dumbledore. "Tako je," je zahreš�al oni. "Si kaj vesel, da me vidiš, Dumbledore?" "Ne, ne morem re�i, da bi bil..." Fenrir Siwodlack se je zarežal in pri tem pokazal šilaste zobe. Po bradi mu je tekla kri in po�asi, opolzko si je oblizoval ustnice. "Pa saj veš, kako rad imam otroke, Dumbledore." "Ali naj razumem, da zdaj napadaš celo, kadar ni polna luna? To je kar najbolj nenavadno... �loveško meso ti je za�elo tako tekniti, da ti je enkrat na mesec premalo?" "Res je," je rekel Siwodlack. "Tebe je to pretreslo, kaj, Dumbledore? Si zgrožen?" "No, ne morem se delati, da se mi prav ni� ne gravža," je rekel Dumbledore. "In res je, malo sem že presunjen, da je Dreco v šolo, kjer živijo njegovi prijatelji, povabil izmed vseh prav tebe..." "Nisem ga," je dahnil Malfoy. Ni gledal proti Siwodlacku; ni bilo videti, da bi si želel pogledati vsaj približno v tisto smer. "Nisem vedel, da pride..." "Veš, da ne bi nikoli zamudil ekskurzije na Bradavi�arko, Dumbledore," je hreš�al Siwodlack. "Ne, dokler je tu še kako grlce, ki ga je mogo�e raztrgati... slastno, slastno..." In vzdignil je rumen noht in si z njim trebil zobe, obenem pa pretkano gledal Dumbledora. "Pozneje se lahko posvetim še tebi, Dumbledore..." "Ne," je ostro rekel �etrti Jedec smrti. Njegov obraz je bil grob, surovega videza. "Imamo ukaze. Ta naloga je dodeljena Drecu. Dajmo, Dreco, pohiti." Malfoy je kazal še manj odlo�nosti kot prej. Z grozo je strmel v Dumbledorovo obli�je, ki je bilo zdaj celo še bolj bledo, pa tudi precej nižje kot ponavadi, saj je medtem ho�eš no�eš spolzelo še niže ob prsobranu. "�e mene vprašate, tako ali tako ni ve� za ta svet, vsaj dolgo ve� ne!" je rekel mož pokve�enega obraza in njegova sestra je to pospremila s sigavim hehetom. "Samo poglejte si ga - kaj pa se je zgodilo s tabo, a, Dumko?" "Oh, znižana odpornost, po�asnejši refleksi, Amycus," je rekel Dumbledore. "Skratka, starost... mogo�e bo kdaj doletela tudi tebe... �e boš imel sre�o..." "Pa kaj se greš, a, kaj se spet greš?" je zatulil Jedec smrti v nenadnem besu. "Vedno ista re�, a ne da, Dumko, samo gobcal bi, pa ni� naredil, ni�, sploh ne vem, zakaj

se Mojstru zdi, da te je treba pospraviti! Gremo, Dreco, usekaj ga!" V tistem trenutku pa so od spodaj spet prodrli zvoki spopada in neki glas je zaklical: "Stopniš�e so zastavili - reducto! Reducto!" Harryju je srce posko�ilo: se pravi, da ti štirje niso opravili z vsem odporom, ampak so se samo prebili skozi spopad na vrh stolpa in, kakor je slišal, pot za sabo zastavili z nekakšno pregrado... "Daj že no, Dreco, pohiti!" je jezno rekel mož s surovim obrazom. Ampak Malfoyu se je tako hudo tresla roka, da skoraj ni mogel nameriti. "Bom pa jaz," je zaren�al Siwodlack, z razkre�enimi rokami šel proti Dumbledoru in pokazal zobe. "Rekel sem, da ne!" je rekel tisti s surovim obrazom; zabliskalo se je in volkodlaka je kar odstrelilo, tako da je priletel ob branik in se tam z besnim pogledom opotekel. Harryju je tako zelo razbijalo srce, da se mu je zdelo nemogo�e, da ga nih�e ne sliši, ko tako stoji tam, ujet v Dumbledorov zarek - �e bi se lahko vsaj ganil, potem bi izpod plaš�a nameril kletev... "Dreco, daj že no, ali pa se umakni, tako da bo lahko kateri izmed nas..." je zavreš�ala ženska, tedajci pa so se vrata, ki so vodila na branik, spet sunkoma odprla in tam je stal Raws. Stiskal je palico v roki, medtem ko so njegove �rne o�i švrkale po prizoriš�u, od Dumbledora, ki se je mlahavo naslanjal na zid, prek �etverih Jedcev smrti, vštevši besne�ega volkodlaka, pa do Malfoya. "Težave imamo, Raws," je rekel kepasti Amycus, �igar o�i in palica so se upirali v Dumbledora, "kot kaže, fant ni zmožen..." Ampak Rawsovo ime je zdaj izrekel nekdo drug - prav nežno. "Robaus..." Ta glas je Harryja prestrašil bolj kot vse drugo, kar je doživel ta ve�er. Dumbledore je - bilo je prvikrat - moledoval. Raws ni rekel ni�, šel je naprej in grobo odrinil Malfoya. Tisti trije Jedci smrti so se brez besede odmaknili. Celo volkodlak je bil videti oplašen. Raws je za hip gledal Dumbledora in v trdih potezah njegovega obraza sta bila vjedkana gnus in sovraštvo. "Robaus... prosim..." Raws je vzdignil palico in jo nameril naravnost v Dumbledora. "Avada kedavra!" Z vrha Rawsove palice je šiknil brizg zelene lu�i in zadel Dumbledora naravnost v prsi. Harryjev krik groze ni zapustil njegovih ust: nem in negiben je bil primoran gledati, ko je Dumbledora udarec vrgel v zrak. Za drobec sekunde se je zdelo, kakor da bo obvisel pod sijo�o lobanjo, potem pa je kot kaka velika lutka iz cunj po�asi padel vznak in izginil za prsobranom. Osemindvajseto poglavje Princ na begu Harryju je bilo, kakor da bi tudi sam padal skozi prostor - to se ne dogaja... to se ne more zgoditi... "Hitro stran od tod," je rekel Raws.

Pograbil je Malfoya za vrat in ga pred vsemi drugimi na silo spehal skozi vrata; Siwodlack in �okata brat in sestra, ki sta vznemirjeno sopla, so jima sledili. Ko so izginili skozi vrata, se je Harry zavedel, da se lahko spet premika - zdaj sta ga k steni tiš�ali le še groza in pretresenost, ne pa �arovnija. Vrgel je plaš� nevidnosti vstran, ravno ko je v vratih izginjal Jedec smrti surovega obraza, ki je kot zadnji zapuš�al stolpno ploš�ad. "Petrificus totalus!" Jedec smrti je šel v dve gube, kakor da bi ga bilo od zadaj zadelo kaj trdega, in se je zvrnil kot voš�ena figura. Harry je stekel dol po stopniš�u tako hitro, da je onega pohodil, še preden se je povsem zložil. Harryju se je srce trgalo v grozi... moral je do Dumbledora in moral je dobiti Rawsa... to dvoje je bilo tako ali tako povezano... �e ju spravi skupaj, bi lahko preobrnil, kar se je zgodilo... Nemogo�e, da bi bil Dumbledore mrtev... Presko�il je zadnjih deset stopnic vibastega stopniš�a in z vzdignjeno palico pristal kot vkopan: medlo osvetljeni hodnik je bil poln prahu; pol stropa se je o�itno spodsulo, tam spredaj pa je divjal boj, ampak ko se je še trudil, da bi razlo�il, kdo se bori s kom, je zaslišal osovraženi glas, ki je klical: "Konec je, �as je, da gremo!" in zagledal je Rawsa, kako izginja za vogal na drugem koncu hodnika - o�itno sta se bila z Malfoyem nepoškodovana prebila skozi bojni metež. Ko se je Harry pognal za njima, se je nekdo izvil iz boja in se vrgel nanj: bil je volkodlak Siwodlack. Preden je lahko Harry vzdignil palico, je že bil na njem: Harry je padel vznak, v obraz mu je silila umazana skuštrana dlaka, nos in usta mu je polnil zadah po znoju in krvi, na grlu je �util vro�o poželjivo sapo... "Petrificus totalus!" Po�akal je, da je Siwodlack na njem omlahel; potem je s silnim naporom zrinil volkodlaka s sebe na tla, proti njemu pa je že šiknil brizg zelene lu�i; izmaknil se je in se na glavo na pete pognal v metež. Zagazil je na nekaj kašastega in spolzkega na tleh in se opotekel: tam sta ležali dve trupli, obrnjeni z obrazoma dol v lužo krvi, a ni bilo �asa, da bi gledal - pred sabo je zdaj zagledal rde�e lase, ki so plapolali kakor zublji: Ginny je bila zapletena v spopad s tistim kepastim Jedcem smrti, ki so ga klicali Amycus in ki je zdaj prožil vanjo hekšus za hekšusom, ona pa se je lahko samo ogibala, in Amycus se je hahljal, užival je v tej zabavi: "Cruccio - cruccio - ne boš mogla brez konca in kraja plesati, ti lepoti..." "Impedimenta!" je zavpil Harry. Njegov zarek je zadel Amycusa v prsi: Amycus je v bole�ini zacvilil kot praši�, in ko ga je tako vzdignilo in treš�ilo v zid zadaj, je zdrsnil k tlom in obležal tam, da so pogled nanj zakrili Ron, profesorica �McHudurra in Wulf, ki so se bojevali vsak s svojim Jedcem smrti. Še naprej od njih je Harry videl Tango v boju z velikanskim plavolasim �arovnikom, ki je pošiljal �arostrele, da so fr�ali vsenaokrog in se odbijale od sten, tako da je kamen pokal in se je najbližje okno razsulo... "Harry, odkod pa ti?" je zaklicala Ginny, vendar ji ni utegnil odgovarjati. Sklonil je glavo in se zapodil naprej, tako da se je za las ognil ne�emu, kar se mu je razpo�ilo nad glavo in jih vse obsulo s kosci stene. Raws ne sme pobegniti, si je mislil - moram ga dohiteti... "Na ti tole!" je zaklicala �McHudurra in Harry je s pogledom ujel tisto Alecto, ki je bežala po hodniku z rokami na temenu, tik za njo pa je tekel njen brat. Pognal se je za njima, a se ob kdove �em spotaknil in v naslednjem trenutku obležal nekomu poprek na nogah. Ko se je ozrl, je zagledal k tlom prižet Nevillov bledi, obli obraz.

"Neville, si...?" "Ne bo mi hudega," je izmomljal Neville, ki se je držal za trebuh. "Harry... Raws in Malfoy... naprej sta zbežala..." "Vem, saj grem za njima!" je rekel Harry in s tal sprožil hekšus proti velikanskemu plavolascu, ki je povzro�al najve�jo zmešnjavo: Jedec smrti je zdaj zatulil od bole�ine, kajti zarek ga je zadel v obraz; zasukal se je na petah, se opotekel in potem odtopotal za bratom in sestro. Harry se je pobral s tal in stekel po hodniku, ne da bi se menil za strele, ki so jih prožili za njim, za klice drugih, naj se vrne, in za nemo dozivanje tistih, ki so ležali po tleh in se jim je pisala kdove kakšna usoda... Pridrsal je okrog vogala, kajti teniske so bile spolzke od krvi. Raws je imel velikansko prednost - bi bilo mogo�e, da je že šel v radiromaro v sobani KŽTD - ali pa so feniksovci poskrbeli zanjo in prepre�ili, da bi se Jedci smrti lahko umaknili po tej poti? Ni� drugega ni slišal kot topotanje svojih nog in razbijanje svojega srca, ko je dirjal po naslednjem praznem hodniku, takrat pa je opazil krvavo stopinjo, ki je kazala, da je vsaj eden izmed beže�ih Jedcev smrti namenjen proti glavnim vratom - mogo�e je sobana KŽTD torej res nedostopna... Pridrsal je okrog naslednjega vogala in mimo njega je švistnila kletev; pognal se je za viteški oklep, a tega je že razneslo; zagledal je Jedca smrti, brata in sestro, kako te�eta po marmornem stopniš�u tam spredaj, in pomeril je proti njima, a je zadel samo nekaj lasuljastih �arovnic, portretiranih na sliki nad podestom, tako da so se vreš�e razbežale po sosednjih slikah; in ko je presko�il razbitine oklepa, je zaslišal nove krike in vreš�anje; kazalo je, da se zbujajo še drugi v gradu... Planil je proti svoji bližnjici v upanju, da prehiti brata in sestro in se približa Rawsu in Malfoyu, ki sta zdaj zagotovo bila že zunaj; ne da bi bil pozabil, da mora presko�iti izginjavo stopnico na pol poti dol po skritem stopniš�u, je malo zatem sko�il skozi tapiserijo na dnu in priletel na hodnik zunaj, kjer je stalo nekaj zbeganih pihpufcev v pižamah. "Harry! Slišali smo hrup in nekdo je rekel nekaj o temni �arov..." je za�el Ernie Macmillan. "S poti!" se je zadrl Harry in prevrnil dva de�ka, medtem ko je tekel na podest in potem dol po preostanku marmornega stopniš�a. Hrastova vhodna vrata so bila raztreš�ena; na tlakovcih so se videli krvavi madeži in nekaj prestrašenih dijakov se je tiš�alo sten, eden ali dva sta si še vedno varovala obraz z rokami; veliko gryfondomsko peš�eno uro je bila zadela kletev in rubini so z glasnim štropotom še vedno padali iz nje na tlakovce spodaj... Harry je planil skozi Vhodno dvorano in ven v temni park: ravno je še lahko razlo�il tri postave, ki so bežale �ez trato, namenjene proti vrtnim vratom, onkraj katerih bi se lahko izdejanile - kolikor je videl, so bili to tisti orjaški plavolasi Jedec smrti, nekaj pred njim pa še Raws in Malfoy... Mrzli no�ni zrak mu je paral plju�a, ko se je gnal za njimi. V daljavi je zagledal poblisk lu�i, ki je za hip o�rtala silhueto zasledovalcev; ni vedel, kaj je bilo to, vendar je tekel kar naprej, saj še ni bil dovolj blizu, da bi lahko dobro nameril kako kletev... Še en blisk, klici, potem brizgi svetlobe v povra�ilo, in doumel je: bil je Hagrid, ki je prišel iz svoje ko�ice in je skušal prepre�iti Jedcem smrti, da bi pobegnili. Harry je, �eprav je �util, da mu vsak dihljaj trga plju�a, in �eprav je bilo zbadanje v prsih kakor ogenj, še

bolj pohitel, medtem ko mu je nepovabljen glas v glavi rekel: pa ne Hagwid... ne še Hagrida... Nekaj ga je zadelo v križ in padel je naprej in z obrazom treš�il ob tla, da mu je iz nosa šiknila kri. Medtem ko se je prevalil s palico v roki, je že vedel, da se mu brat in sestra, ki ju je prehitel po bližnjici, bližata izza hrbta... "Impedimenta!" je zavpil, ko se je še enkrat prevalil in se prihulil k temnim tlom. Kot po �udežu je njegov zarek zadel enega od njiju, da se je opotekel in padel, pri tem pa spotaknil še drugega. Harry se je pognal pokonci in zdirjal naprej za Rawsom... In zdaj je zagledal Hagridov neznanski obris, osvetljen v mese�ini prvega krajca, ki se je nepri�akovano prikazal izza oblakov. Plavolasi Jedec smrti je prožil proti oskrbniku kletev za kletvijo, a Hagrida sta po vsem videzu varovali njegova neznanska mo� in pa trda koža, ki jo je nasledil od matere velikanke. Raws in Malfoy sta medtem še kar tekla - še malo, pa bi bila onkraj vrat, kjer bi se lahko izdejanila... Harry je planil mimo Hagrida in njegovega nasprotnika, pomeril Rawsu v hrbet in zavpil: "Hromi!" Zgrešil je: brizg rde�e svetlobe je šinil Rawsu mimo glave. Raws je zavpil: "Beži, Dreco!" in se obrnil; s Harryjem sta si zrla iz o�i v o�i, potem pa hkrati vzdignila vsak svojo palico. "Cruc..." Ampak Raws je odvrnil kletev in vrgel Harryja vznak, preden jo je utegnil izre�i do konca. Harry se je preobrnil in se spet skobacal na noge, tedaj pa je orjaški Jedec smrti za njegovim hrbtom zavpil: "Incendio!" in Harry je zaslišal tresk eksplozije in hip zatem je vse štiri zalila plešo�a oranžna svetloba: Hagridov dom je bil v plamenih. "�ekana imam notri, ti hudoba...!" je zarjovel Hagrid. "Cruc..." je drugi� zaklical Harry; meril je proti postavi spredaj, ki jo je osvetljeval plešo�i ogenj; ampak Raws se je spet zaš�itil in se, kakor je lahko videl Harry, prezirljivo nasmehnil. "Od tebe, Potter, ne želim nikakršnih neodpustljivk!" je prevpil buh plamenov, Hagridove klice in divje bevskanje ujetega �ekana. "Manjka ti korajže in talenta..." "Nespos..." se je zadrl Harry, a Raws je ta zarek odvrnil z malone lenobnim migom zapestja. "Sprejmi boj!" je zavreš�al Harry. "Sprejmite boj, ti strahopetni''" "Praviš, da sem strahopeten, Potter, kaj?" je zaklical Raws. "Tvoj o�e me ni nikoli napadel, �e niso bili štirje proti meni enemu - no, kako bi potem ti imenoval njega, kaj?" "Hro..." "Tole ti odbijem, pa spet, pa spet, dokler se ne boš nau�il držati jezik za zobmi in ti ne bo vsaka misel zbezljala na plan, Potter!" se je posmehoval Raws, ki je spet odvrnil kletev. "Pridi no že!" je zaklical orjaškemu Jedcu smrti zadaj za Harryjem. "�as je, da se poberemo, preden se prikažejo tisti z Ministrstva..." "Impedi..." Ampak preden je lahko izrekel do konca, ga je zadela neznosna bole�ina; prevrnil se je v travo, nekdo je vreš�al, gotovo je bilo, da bo umrl v tej agoniji, Raws ga bo mu�il do smrti ali do blaznosti... "Ne!" se je razlegel Rawsov glas in bole�ina se je nehala prav tako nenadno, kakor se je za�ela. Harry je ležal v klob�i�u na temni trati, sopel je in se oklepal palice v roki; nekje nad njim je klical Raws: "Ste pozabili, kakšen je ukaz? Potter pripada Mojstru

moramo ga pustiti! Gremo! Gremo!" In Harry je za�util, kako se tla pod njegovim obrazom tresejo, ko so brat in sestra in neznanski Jedec smrti ubogali in stekli proti vratom. V besu je nerazlo�no zatulil: v tem hipu mu ni bilo mar, ali ostane živ ali umre. Spet se je spravil pokonci in se na slepo opotekel proti Rawsu, proti �loveku, katerega je zdaj sovražil prav toliko kot samega Mrlakensteina... "Sektum..." Raws je frcnil s palico in kletev je bila znova odvrnjena; a Harry je bil zdaj le še kak korak stran in nazadnje je lahko jasno videl Rawsov obraz. Na njem ni bilo ve� posmeha ali poroga - buhte�i plameni so kazali obraz, na katerem je bil en sam bes. Harry je zbral vso svojo mo� koncentracije in pomislil levikor... "Ne boš, Potter�ek!" je zavreš�al Raws. Zaslišal se je glasen tresk in Harry je odletel nazaj in spet telebnil po tleh, le da mu je tokrat palica zletela iz roke. Slišal je lahko Hagrida, kako tuli, in �ekana, kako zavija, medtem ko je Raws pristopil in se zazrl dol po njem, ki je še vedno ležal, brez palice in brez obrambe, tako kot poprej Dumbledore. Rawsov bledi obraz, ki ga je osvetljevala gore�a ko�a, je prežemalo prav tisto sovraštvo, ki je bilo na njem, preden je preklel Dumbledora. "Kaj, Potter - a zdaj bi uporabljal proti meni moje lastne zareke? Zareke, ki sem si jih sam izmislil - jaz, Polkrvni Princ! In ti bi jih zdaj obrnil proti meni tako kot tista nesnaga od tvojega o�eta, kaj? Jaz pa pravim, da... ne!" Harry se je bil pognal proti svoji palici; Raws je izstrelil proti njej hekšus in zletela je pro� v temo in iz dogleda. "Potem me pa ubij," je izsopel Harry, ki ni �util nobenega strahu, samo bes in prezir. "Ubij me, kot si ubil njega, ti straho..." "Ne boš..." je zavreš�al Raws in njegov obraz je bil na lepem poblaznel, ne�loveški, kakor da bi tudi njega bolelo tako kot bevskajo�ega, tule�ega psa, ki je obti�al v gore�i bajti zadaj - "Me zmerjal s strahopetcem!" In zasekal je po zraku: Harry je za�util, kako ga je prek obraza usekalo nekaj razbeljenega, kar je bilo kakor bi�, in že ga je vrglo vznak na tla. Pred o�mi so mu frkale svetlobne pege in za hip se je zdelo, da je njegovo telo zapustila vsa sapa. Potem je nad sabo zaslišal nalet kril in nekaj neznanskega je zastrlo zvezde: na Rawsa se je v letu spustil Žreboklun. Raws se je ritensko opotekel, medtem ko so po njem strigli kakor britev ostri kremplji. Harry se je zvlekel v sede� položaj. V glavi se mu je še vedno vrtelo od zadnjega udarca ob tla, vendar je lahko videl Rawsa, kako te�e, kolikor je mogel hitro, medtem ko je neznanska zver plahutala za njim in krikala, kakor je Harry še ni slišal krikati... Harry se je pobral na noge, v upanju, da bo šel spet v pregon, se je motoglavo oziral po palici, a medtem ko je s prsti brskal po travi in metal pro� vejice, je že vedel, da bo prepozno, in res, ko je kon�no izsledil palico in se ozrl, je zagledal hipogrifa, kako obletava vrata: Rawsu se je posre�ilo, da se je tik onkraj šolske meje izdejanil. "Hagrid," je zmomljal Harry, ko se je še kar omoti�en oziral naokrog. "Hagrid?" Opotekel se je proti gore�i hiši, tedaj pa se je iz plamenov prikazala neznanska postava, ki je na ple�ih nosila �ekana. Harry je s klicem zahvale klecnil na kolena; vsi udje so se mu tresli, vse telo ga je bolelo in vsak dih ga je zbodel do bole�ine. "Je vse v redu, Harry? Si živ in zdrav? Reci kaj, Harry..." Nad Harryjem je plesalo Hagridovo orjaško, kosmato obli�je, ki je zakrilo zvezde.

Harry je zavohal ožgani les in osmojeno pasjo dlako; iztegnil je roko in natipal �ekanovo pomirjujo�e toplo in živo telo, ki je drhtelo poleg. "Ne bo mi hudega," je izdavil. "Pa ti?" "Vse v redu, jasno... bo treba pa kaj ve�, preden mene pospravijo." Hagrid je šel z rokama Harryju pod pazduhe in ga vzdignil s tolikšno silo, da so se Harryjeve noge za hip dvignile nad tla, preden ga je postavil nanje. Videl je kri, ki je curljala Hagridu po licu iz globoke vreznine pod bolj in bolj oteklim o�esom. "Tvojo hišo morava rešiti pred ognjem," je rekel Harry, "za�aru se pravi aguamenti..." "Sem vedel, da je nekaj takšnega," je zamomljal Hagrid, vzdignil osmojen son�nik z rožnatim cvetnim vzorcem in rekel: "Aguamenti!" Son�niku je iz konice za�el brizgati vodni curek. Harry je vzdignil pali�no roko, ki se mu je zdela kot svin�ena, in še sam zamrmral: "Aguamenti!" Skupaj sta oblivala bajto, dokler nista pogasila še zadnjega zublja. "Niti ni tako hudo," je z upanjem rekel Hagrid nekaj minut zatem, ko si je pogledal ruševino, iz katere se je kadilo. "Dumbledore bo tole poštimal en dva tri..." Ob tem imenu je Harry za�util v želodcu žgo�o bole�ino. V tišini in miru je v njem vstajala groza. "Hagrid..." "Dvema driadama sem obvezoval nogice, ko sem zaslišal tistele, kako prihajajo," je žalostno rekel Hagrid, ki je še vedno gledal razdejano ko�o. "Ubožice male, zdaj so ožgane do zadnjega kolenca..." "Hagrid..." "Ampak kaj se je zgodilo, Harry? Jaz sem videl samo Jedce smrti, kako so pritekli od gradu, ampak kaj hudimana je med njimi po�el Raws? Kam je šel? A jih je preganjal?" "On je..." Harry se je odhrknil; strah in dim sta mu bila izsušila grlo. "Hagrid, ubil je..." "Ubil?" je na glas rekel Hagrid, ki je strmel vanj. "Raws da bi ubijal? Kaj zaboga pa govoriš, Harry?" "Dumbledora," je rekel Harry. "Dumbledora." Hagrid ga je samo gledal, tisto malo njegovega obraza, kar se je videlo, je bilo povsem brez izraza - ni razumel. "Dumbledora - kaj? Kaj Dumbledora, Harry?" "Dumbledora je ubil. Raws ga je umoril..." "Ne govori tega," je grobo rekel Hagrid. "Raws da je umoril Dumbledora - Harry, ne bodi no neumen. Kaj govoriš to?" "�e sem bil temu pri�a." "Nemogo�e." "�e sem pa videl, Hagrid." Hagrid je zmajal z glavo; na obrazu se mu je poleg nejevere pokazalo so�utje in Harry je vedel, kaj si misli: Harry jih je dobil po glavi, zdaj je zmeden, mogo�e gre za zapozneli u�inek kakega zareka... "Zagotovo se je zgodilo tole: Dumbledore je pa� rekel Rawsu, da naj gre z Jedci smrti," je prepri�ano rekel Hagrid. "Po mojem se bo moral pretvarjati, da je njihov. Daj, da te spravim nazaj na šolo. Pojdiva, Harry..." Harry se ni niti poskusil spustiti v razpravljanje ali pojasnjevanje. Še vedno ni

mogel obvladati drgeta. Hagrid bo tako ali tako zvedel, še prekmalu bo zvedel... Ko sta usmerila korake nazaj proti gradu, je Harry videl, da so zdaj tam osvetljena mnoga okna; jasno si je lahko predstavljal prizore tam notri, kjer so ljudje hodili iz sobe v sobo in si pripovedovali, da so vdrli Jedci smrti in da nad Bradavi�arko sije znamenje in da je torej zagotovo kdo umorjen... Pred njima so bila odprta hrastova vhodna vrata in lu� je lila na privoz in trato. Ljudje v jutranjkah so po�asi, negotovo lezli po stopnicah dol, živ�no so se ozirali po takšnih ali druga�nih sledeh Jedcev smrti, ki so pobegnili v no�. Harry je o�i upiral v tla pod najvišjim stolpom. Predstavljal si je, da lahko vidi �rno, zgrbljeno gmoto, ki leži tamkaj v travi, �eravno je bil v resnici predale�, da bi videl kaj takšnega. Medtem ko je brez besed strmel proti mestu, kjer se mu je zdelo, da bi moralo ležati Dumbledorovo truplo, pa je videl, da so se tja za�eli pomikati tudi drugi. "Kaj pa vsi gledajo?" je rekel Harryju Hagrid, ko sta s �ekanom tik za petami prišla do grajskega pro�elja. "Kaj leži tam na travi?" je ostro dostavil in se odpravil proti znožju Astronomskega stolpa, kjer se je že zbrala manjša množica. "A ti vidiš, Harry? Takoj tam pod stolpom? Prav pod znamenjem... madoniš... pa menda ja ne misliš, da so koga vrgli...?" Umolknil je, kajti misel je bila o�itno pregrozna, da bi jo izrekel. Harry je stopal vštric z njim, na obrazu in nogah, kamor so ga v zadnje pol ure zadeli razli�ni hekšusi, ni bilo mesta, kjer ga ne bi bolelo ali vsaj skelelo, pa �eprav na �udno brezoseben na�in, kakor da bi te bole�ine trpel kdo drug namesto njega. Resni�no in neizbežno pa je bilo tisto strašno pritiskanje v prsih... S Hagridom sta kakor v sanjah šla skozi mrmrajo�o množico prav v ospredje, kamor se dijaki in u�itelji v svoji pretresenosti niso postavljali. Harry je zaslišal je�anje, s katerim je Hagrid izrazil bole�ino in pretresenost, vendar ni obstal; polagoma je stopal naprej, vse dokler ni prišel do kraja, kjer je ležal Dumbledore, in tu je po�enil k njemu. Že vse odkar je popustila teloveznica, s katero ga je otrpnil Dumbledore, je Harry vedel, da ni ve� upanja, vedel, da se je to lahko zgodilo samo, ker je kletvenik mrtev; vseeno pa ni bil pripravljen, ko ga je zagledal tu, kako leži polomljen in z udi vsaksebi: najve�ji �arovnik, ki ga je Harry kdaj sre�al ali sploh imel sre�ati. Dumbledorove o�i so bile zaprte, in �e ne bi bilo �udnega kota, pod katerim so ležale roke in noge, bi se zdelo, da spi. Harry je iztegnil roko, poravnal polmese�ka o�al na krivem nosu in s svojim rokavom obrisal curek krvi iz ust. Potem je zrl dol na pametni stari obraz in skušal dojeti neznansko in nedoumljivo resnico: da mu Dumbledore ne bo nikoli ve� ni� povedal, da mu ne bo mogel nikoli ve� pomagati... Množica za njegovim hrbtom je mrmrala. Dolgo je trajalo, preden se je zavedel, da kle�i na ne�em trdem. Pogledal je. Medaljon, ki se ga jima je posre�ilo ukrasti toliko ur poprej, je bil padel Dumbledoru iz žepa. Morda je bila sila, s katero je priletel na tla, vzrok, da se je odprl. Kljub temu, da Harry ni mogel ob�utiti še ve�je pretresenosti ali groze ali žalosti, kot jih je že �util, je v trenutku, ko ga je pobiral, že vedel, da je nekaj narobe... Sukal ga je v rokah. Medaljon ni bil niti tako velik kot tisti, ki se ga je spominjal iz mislita, niti ni bilo na njem nobene oznake, nobene okrašene �rke S, ki naj bi bila Spolzgadovo znamenje. Povrhu ni bilo notri ni�esar razen koš�ka preganjenega pergamenta, stla�enega in zataknjenega tja, kjer bi moral ti�ati portret.

Samogibno, ne da bi bil zares mislil, kaj po�ne, je izvlekel pergament, ga razprl in ga v svetlobi mnogih palic, ki so se medtem že prižgale za njegovim hrbtom, prebral: Mojstru �rne magije Vem, da bom že dolgo na onem svetu, preden boste brali tole, prav je, da veste, da gre odkritje vaše skrivnosti na moj rovaš. Pravi horkruc je zdaj v mojih rokah in nameravam ga uni�iti, brž ko bo mogo�e. Smrti zrem v o�i v upanju, da boste, ko najdete svojega mojstra, spet umrljiv �lovek. R. A. B. Harry ni vedel, kaj naj bi to pomenilo, pa tudi mar mu ni bilo. Pomembna je bila ena sama re�: da tole ni bil horkruc. Dumbledore se je bil za prazen ni� oslabil s pitjem tistega strašnega zvarka. Harry je zme�kal pergament v roki in o�i so ga pekle od solz, medtem ko je �ekan za njim za�el tuliti. Devetindvajseto poglavje Feniksova tožba "Pridi no, Harry..." "A-a." "Ne moreš ostati tu, Harry... Daj, pridi no že..." "A-a." Ni hotel zapustiti Dumbledora, nikamor ve� ni hotel. Hagridova dlan na njegovi rami se je tresla. Potem je drug glas rekel: "Harry, daj no." Veliko manjša in toplejša roka je prijela Harryjevo in ga za�ela vle�i kvišku. Ne da bi res kaj mislil, je sledil tej sili. Šele ko je kakor slep stopal skozi množico, je po sledi cvetli�ne dišave v zraku spoznal, da ga nazaj v grad vodi Ginny. Nerazumljivi glasovi so butali vanj, hlipanje in klici in narekanje so prebadali no�, a Harry in Ginny sta stopala naprej, zdaj že na stopniš�u pred Vhodno dvorano: ob robu Harryjevega vidnega polja so plavali obrazi, ljudje so ga šepetaje spremljali s sprašujo�imi pogledi, in gryfondomski rubini so se iskrili na podu kakor kaplje krvi, ko sta šla svojo pot k marmornemu stopniš�u. "V bolnišni�no krilo pojdiva," je rekla Ginny. "Ni� mi ni," je rekel Harry. "�McHudurra zahteva tako," je rekla. "Vsi so tam, Ron in Hermiona in Wulf in vsi..." Harryju se je v prsih znova zganil strah: pozabil je bil vmes na tiste negibne postave, ki jih je pustil gori. "Ginny, kdo je še mrtev?" "Nikar ne skrbi, nobeden naših." "Ampak temno znamenje - Malfoy je rekel, da je pohodil truplo..." "�ez Billa je stopil, a ni ni�, Bill je živ." A Harry je v njenem glasu vendarle za�util nekaj zloveš�ega. "Si prepri�ana?" "Seveda sem prepri�ana... malo je - malo je zdelan, to je vse. Siwodlack ga je

napadel. Madam Pomfrey pravi, da na pogled že ne bo ve� takšen, kakršen je bil..." Glas se ji je malo zatresel. "Pravzaprav ne vemo, kakšne bojo posledice - ho�em re�i, Siwodlack je res volkodlak, ampak v tistem trenutku ni bil preobražen." "Ampak kaj pa drugi... po tleh so ležali še drugi..." "Neville je v bolnišnici, a madam Pomfrey je mnenja, da bo docela okreval, pa profesor Colibri, ta je izgubil zavest, vendar je kar dober, samo malce pretresen je. Ni hotel ostati, ampak je šel gledat, kaj je z drznvraani. In pa neki Jedec smrti je mrtev, pokon�ala ga je kletev smrti tistega blondinca, ki je vsevprek streljal - Harry, �e ne bi bili imeli tvojega feliksirja, bi nas bili po mojem vse pobili, tako nas je pa vsaka re� za dlako zgrešila..." Prišla sta do bolnišni�nega krila: Harry je odsunil vrata in zagledal Nevilla, kako leži in po vsem videzu spi v postelji blizu vrat. Ron, Hermiona, Loona, Tanga in Wulf so bili zbrani okrog neke druge postelje na oddaljenem koncu oddelka. Ko so zaslišali vrata, so se vsi ozrli. Hermiona je stekla k Harryju in ga objela; tudi Wulf je pristopil in videlo se je, da je zaskrbljen. "Nisi ni� ranjen, Harry?" "Ni�... Kaj pa je z Billom?" Nih�e ni odgovoril. Harry je pogledal Hermioni prek rame in zagledal neprepoznaven obraz, ki je ležal na Billovi blazini - bil je tako hudo razrezan in zmrcvarjen, da je bil kot spaka. Madam Pomfrey je pikljala rane z nekim zelenim mazilom ostrega vonja. Harry se je domislil, kako je Raws s palico zlahka zacelil Malfoyu rane od sektumsempre. "Kaj jih ne morete odstraniti s kakim �arilom?" je vprašal upravnico. "Pri tehle se ne bo obnesel noben �ar," je rekla. "Poskusila sem že vse, kar znam, ampak proti volkodlakovim ugrizom ga ni zdravila." "Pa saj ni polna luna," je rekel Ron, ki je zrl v bratov obraz, kakor a bi ga mogel pozdraviti že samo s strmenjem. "Siwodlack se ni preobrazil, se pravi, da Bill zagotovo ne bo postal - dejanski...?" Negotovo se je ozrl k Wulfu. "Ne, po mojem Bill ne bo pravi volkodlak," je rekel Wulf, "ampak to še ne pomeni, da ni prišlo do ve�je ali manjše okužbe. Te rane so uklete. Težko verjamem, da se bodo kdaj do kraja zacelile, in pa... lahko da bo Bill imel zdaj bolj vol�jo naravo." "Dumbledore bi lahko vedel za kaj, kar bi delovalo," je rekel Ron. "Kje pa je? Bill se je boril s temi blazneži na njegov ukaz, Dumbledore je njegov dolžnik, ne more ga kar pustiti v takšnem stanju..." "Ron - Dumbledore je mrtev," je rekla Ginny. "Ne!" Wulf je divje pogledoval od Ginny k Harryju in nazaj, kakor v upanju, da ji utegne slednji oporekati, ko pa Harry ni storil ni�, se je sesedel na stol poleg Billove postelje in si z rokami zakril obraz. Bilo je prvi�, da je Harry videl Wulfa, da se ni obvladal; po�util se je, kot da bi bil nehote postal pri�a ne�esa zasebnega, nespodobnega; obrnil se je vstran in namesto tega ujel Ronov pogled in mu ga vrnil v potrditev, da Ginny govori resnico. "Kako pa je umrl?" je šepnila Tanga. "Kako se je zgodilo?" "Raws ga je," je rekel Harry. "Bil sem zraven, videl sem. Vrnila sva se na Astronomski stolp, kajti znamenje je viselo nad njim... Dumbledore je bil bolan, bil je slaboten, ampak mislim, da se je zavedel, da gre za past, takoj ko je slišal korake, ki so

tekli gor po stopnicah. Zdrevenil me je, da se nisem mogel ganiti, bil sem pod plaš�em nevidnosti - in potem je prišel skozi vrata Malfoy in ga razorožil..." Hermiona si je pritisnila dlani k ustom in Ron je zaje�al. Looni so drhtele ustnice. "... prišli so še novi Jedci smrti - in potem Raws - in Raws ga je. Z avado kedavro." Ni mogel nadaljevati. Madam Pomfrey je planila v jok. Nih�e se ni zmenil zanjo, le Ginny je šepnila: "Pšššt! Poslušajte!" Madam Pomfrey je požirala in si s prsti zatisnila usta. O�i so ji zrasle. Nekje tam v temi je prepeval feniks, kakor ga Harry še ni slišal: bila je otožna žalostinka strašne lepote. In Harry je �util, tako kot je �util pri feniksovih pesmih že tudi poprej, da je ta glasba v njem samem, ne pa zunaj: lastna žalost se je v Harryju �arobno spreminjala v pesem, ki se je razlegala prek parkov in skozi grajska okna. Kako dolgo so vsi tako stali tam in poslušali, ni vedel, in prav tako ne, zakaj je kazalo, da se jim bole�ina blaži ob poslušanju teh zvokov lastnega žalovanja, ampak vsaj zdelo se je, da je minilo veliko �asa, preden so se bolnišni�na vrata spet odprla in je noter prikorakala profesorica �McHudurra. Kakor vsem drugim so se tudi njej še vedno poznali sledovi boja: njen obraz je bil opraskan, halja razparana. "Molly in Arthur sta že na poti," je rekla in s tem prekinila �ar glasbe: vsi so se zdramili, kakor da bi prišli iz transa, se za�eli spet ozirati k Billu ali pa si meti o�i ali zmajevati z glavami. "Harry, kaj se je zgodilo? Hagrid mi je rekel, da ste bili s profesorjem Dumbledorom, ko je - ko se je zgodilo. Pravi, da je nekako vpleten profesor Raws..." "Raws je umoril Dumbledora," je rekel Harry. Za hip je strmela vanj, potem se je nevarno zamajala; madam Pomfrey, ki se je medtem po vsem videzu zbrala, je stekla bliže in pri�arala iz ništrca naslanja�, da ga je potisnila pod �McHudurro. "Raws," je nazadnje šibko rekla �McHudurra, ki je omahnila v naslanja�. "Vsi smo se spraševali... ampak on mu je pa zaupal... vedno... Raws... saj ne morem verjeti..." "Raws je bil sila izveden v bramboviji," je rekel Wulf z zanj nezna�ilno rezkim glasom. "To smo ves �as vedeli." "�e pa je Dumbledore zanj prisegal, da je na naši strani!" je šepetala Tanga. "Vedno se mi je zdelo, da mora Dumbledore o Rawsu vedeti kaj, kar nam ni poznano..." "Vedno je dajal vedeti, da ima nekakšen kot kamenkost trden razlog, zakaj se zanese na Rawsa," je zamrmrala profesorica �McHudurra, ki si je pikljala koti�ke zasolzenih o�i z robcem s tartanskim obšivom. "Ho�em re�i... glede na vso Rawsovo štorijo... seveda so se ljudje morali spraševati... ampak Dum6ledore mi je dobesedno rekel, da je Rawsov kes absolutno iskren... in ni hotel slišati niti besedice proti njemu!" "Prav rada bi vedela, kaj mu je Raws rekel, da ga je tako prepri�al," je rekla Tanga. "Jaz vem," je rekel Harry in vsi so se ozrli in se zastrmeli vanj. "Raws je Mrlakensteinu povedal nekaj, kar je slednjega spodbodlo, da se je spravil na mojo mamo in o�eta. Raws je potem pojasnil Dumbledoru, da se ni zavedal, kaj po�enja, in da mu je zares žal tega, kar je storil, žal, ker sta umrla." "In Dumbledore mu je verjel?" je nejeverno rekel Wulf. "Dumbledore je verjel, da je Rawsu žal, ker je James mrtev? Pa saj Raws je Jamesa sovražil..." "Pa tudi o moji materi je mislil, da ni vredna po�enega groša," je rekel Harry, "saj je bila po rodu bunklja... Govoril je o njej, da je blatokrvna..." Nih�e ni vprašal, odkod Harryju vse to. Kazalo je, da so se v strašnem pretresu vsi

izgubili, zdaj pa so si prizadevali, da bi dojeli pošastno resnico o tem, kaj se je zgodilo. "Za vse sem kriva jaz," je nenadoma rekla profesorica �McHudurra. Ko je zvijala mokri rob�ek v dlaneh, je bila na pogled, kakor da ne ve, kje sploh je. "Moja krivda je. Jaz sem poslala Filiusa po Rawsa - dejansko sem ga poslala ponj, �eš naj nam pride na pomo�! �e ne bi bila opozorila Rawsa, kaj se dogaja, mogo�e sploh ne bi bil združil svojih sil z Jedci smrti. Ne verjamem, da je vedel, da so tu, dokler mu ni povedal Filius - po mojem ni vedel, da pridejo." "Ni� nisi kriva, Minerva," je odlo�no rekel Wulf. "Vsi smo si želeli dodatne pomo�i, veseli smo bili misli, da je Raws že na poti..." "Se pravi, ko je prišel, se je v boju pridružil Jedcem smrti?" je vprašal Harry, ki si je želel slišati vsako podrobnost o Rawsovem hinavstvu in nizkotnosti in je mrzli�no nabiral še nove razloge, zakaj naj ga sovraži in zakaj naj mu priseže maš�evanje. "Ne vem natan�no, kaj se je dogajalo," je raztreseno govorila profesorica �McHudurra. "Vse skupaj je takšna zmešnjava... Dumbledore nam je že prej rekel, da bo za nekaj ur zapustil šolo in da naj za vsak primer delamo obhode po hodnikih... In pridružiti so se nam imeli Remus, Bill in Fatale... in tako smo delali obhode. Vse je bilo videti mirno. Nadzorovali smo vsak skrivni prehod, ki vodi iz šole. Vedeli smo, da ne more nih�e prileteti. Vsakega od vhodov v grad so dodatno krepili mogo�ni za�ari. Še vedno ne vem, kako so Jedci smrti sploh lahko prišli noter..." "Jaz pa," je rekel Harry in na kratko pojasnil o paru radiromar in o �arovnem prehodu med njima. "In tako so prišli v sobano 'Kar želite, to dobite'." Skoraj proti svoji volji je s pogledom poblisnil po Ronu in Hermioni, ki se jima je videlo, da sta uni�ena. "Harry, jaz sem zamo�il," je potrto rekel Ron. "Naredili smo, kakor si nam naro�il: gledali smo na Ravbarjevo karto, in ker nismo videli Malfoya na njej, smo si mislili, da mora biti v KŽTD, in tako sem šel z Ginny in Nevillom stražit pred njo... ampak Malfoy je prišel mimo nas." "Približno eno uro po tistem, ko smo za�eli stražiti, je prišel ven," je rekla Ginny. "Bil je sam, v roki je stiskal tisto svojo grozno posušeno roko..." "Svojo 'dlan slave'," je rekel Ron. "Ki zasije in osvetli okolico samo za tistega, ki jo drži, saj se spomnite?" "Kakorkoli," je nadaljevala Ginny, "o�itno je preverjal, ali je zrak �ist, da bi spustil ven Jedce smrti, kajti ko nas je zagledal, je vrgel nekaj v zrak in v trenutku je postalo vse �rno kot v rogu..." "Instantni mra�evec, tisti prah iz Peruja," je bridko rekel Ron. "Kupljen pri Fredu in Georgeu. Pogovoril se bom z njima glede tega, komu puš�ata, da kupuje njune izdelke." "Poskusili smo z vsem - z lumosom, z incendiom," je rekla Ginny. "A ni� ni moglo predreti te teme. Nismo mogli drugega, kot da smo se na slepo tipali ven iz hodnika, medtem pa smo slišali, kako nekdo hiti mimo. Malfoy je o�itno lahko videl, ker je imel tisto svojo sijajno dlan, pa jih je vodil, mi pa si nismo upali sprožiti kake kletve ali sploh �esarkoli, ker smo se bali, da bomo zadeli katerega naših, in ko smo prišli na drug hodnik, kjer je bilo svetlo, onih že ni bilo ve�." "Na sre�o," je hripavo rekel Wulf, "so naši skoraj pri pri�i tr�ili ob nas in so nam povedali, kaj se je zgodilo. Nekaj minut zatem smo že odkrili Jedce smrti, ki so šli proti Astronomskemu stolpu. Malfoy o�itno ni bil pri�akoval, da bo na straži toliko ljudi; vsekakor je kazalo, da je že porabil svojo zalogo mra�evca. Za�el se je spopad, oni so se

razbežali in mi smo se pognali za njimi. Eden od njih, Gibbon, se je lo�il od drugih in zavil proti stolpnemu stopniš�u..." "Da bi pri�aral znamenje?" je vprašal Harry. "O�itno je storil tako - to so se morali dogovoriti, še preden so prišli iz sobane KŽTD," je rekel Wulf. "Vendar pa se mi ne zdi, da je bila Gibbonu vše� zamisel, �eš naj bi tam sam �akal na Dumbledora, kajti pritekel je spet nazaj po stopnicah in se pridružil boju, tako da ga je zadela kletev smrti, potem ko je za dlako zgrešila mene." "No, �e je Ron nadzoroval KŽTD z Ginny in Nevillom," je rekel Harry in se obrnil k Hermioni, "kje si bila pa potem ti?" "Pred Rawsovim kabinetom," je zašepetala Hermiona, ki so se ji o�i iskrile v solzah, "z Loono. Celo ve�nost sva viseli tam zunaj, zgodilo pa se ni ni�... nisva vedeli, kaj se dogaja zgoraj, Ron je vzel Ravbarjevo karto s sabo... Bila je že skoraj polno�, ko je v temnice pritekel profesor Colibri. Vpil je nekaj o Jedcih smrti v gradu, mislim, da naju z Loono niti ni prav opazil, samo planil je v Rawsov kabinet in potem sva ga slišali re�i Rawsu, da mora iti z njim in pomagati, in potem sva slišali, kako je nekaj telebnilo po tleh, in ven je prihitel Raws in naju zagledal in - in..." "In kaj?" jo je priganjal Harry. "Kako sem bila neumna, Harry!" je rekla Hermiona z visokim šepetom. "Rekel je, da se je profesor Colibri zgrudil in da naj greva poskrbet zanj, medtem ko bo on - medtem ko bo on šel pomagat v boju proti Jedcem smrti..." V sramu si je zakrila obraz in potem govorila naprej skozi prste, tako da je bil njen glas pridušen. "Šli sva v njegov kabinet pogledat, ali lahko kako pomagava profesorju Colibriju, in našli sva ga nezavestnega na tleh... in, oh, to je zdaj tako o�itno, Raws je Colibrija o�itno uspaval s kletvijo hromivko, ampak nisva se zavedeli, Harry, nisva se zavedeli, kar pustili sva Rawsa, da je šel!" "Saj nista ni� krivi," je odlo�no rekel Wulf. "Hermiona, �e ne bi bili ubogali Rawsa in se spravili spoti, bi bil verjetno ubil tako tebe kot Loono." "Tako je torej potem prišel gor," je rekel Harry, ki je z notranjimi o�mi gledal Rawsa, kako hiti po marmornem stopniš�u gor, da mu zadaj tako kot vselej vihra �rna halja, spotoma pa vle�e izpod ogrinjala palico, "in tam je našel vse, ki ste se tam bojevali..." "Voda nam je tekla v grlo, grozil nam je poraz," je rekla Tanga s tihim glasom. "Gibbon je padel, a drugi Jedci smrti so bili o�itno odlo�eni, da se bojo borili na življenje in smrt. Neville jo je že skupil, Billa je razmesaril Siwodlack... vse je bilo temno... kletve so fr�ale sem ter tja... Malfoy je že prej izginil, o�itno se je nekako izmuznil mimo in na stolpno stopniš�e... potem so za njim stekli še drugi, eden od njih pa je zastavil stopnice za njimi z nekakšno kletvijo... Neville je pritekel vanjo in ga je kar vrglo v zrak..." "Nobeden od nas se ni mogel prebiti skozi," je rekel Ron, "tisti veliki Jedec smrti je pa svoje zareke še kar naprej streljal v vse smeri, da so se odbijali od sten in je bilo pravo �udo, da nas niso zadeli..." "In potem je bil tam Raws," je rekla Tanga, "naslednji hip pa ga že ni bilo ve�..." "Videl sem ga, ko je tekel proti nam, ampak takoj zatem me je malone zadel zarek tistega orjaškega Jedca smrti, tako da sem se morala skloniti, potem pa že nisem ve� sledila," je rekla Ginny. "Jaz sem ga videl, stekel je naravnost skozi tisto ukleto pregrado, kot da je ne bi bilo," je rekel Wulf. "Poskusil sem iti za njim, pa me je vrglo nazaj tako kot prej Nevilla..."

"O�itno je znal kak zarek, ki ga mi nismo poznali," je zašepetala �McHudurra. "Konec koncev pou�uje obrambo... Sama sem domnevala pa�, da se mu mudi za Jedci smrti, ki so pobegnili gor na stolp..." "Saj se mu je," je divje rekel Harry, "ampak da bi jim pomagal, ne pa da bi jih ustavil... in stavim, da je bilo treba za preboj tiste pregraje imeti na sebi znamenje - kaj se je torej zgodilo, ko se je vrnil dol?" "No, veliki Jedec smrti je tik pred tem izstrelil �arostrel, zaradi katerega se je porušilo pol stropa, pri tem pa tudi pretrgal kletev, ki je zastavljala stopniš�e," je rekel Wulf. "Vsi smo se pognali naprej - no, vsaj tisti, ki smo bili še na nogah - in potem sta se iz prahu prikazala Raws in fant - in seveda ju ni nih�e napadel..." "Mirno smo ju pustili iti," je z votlim glasom rekla Tanga, "mislili smo si, da ju preganjajo smrtojedi - in v naslednjem hipu so se drugi smrtojedi in Siwodlack že vrnili in spet smo se spopadli - mislila sem, da slišim Rawsa, kako nekaj kli�e, vendar ne vem kaj..." "Zaklical je pa�: 'Konec je,'" je rekel Harry. "Opravil je, kar se je namenil opraviti." Vsi so obmolknili. Fawkesova žalostinka je že vedno odmevala prek temnega parka zunaj. Ko je ta glasba tako pozvanjala v zraku, so se v Harryja vtihotapile nepovabljene, nedobrodošle misli:... je že kdo pospravil Dumbledorovo truplo izpod stolpa? Kaj se bo zdaj zgodilo z njim? Kje bo po�ivalo? Tesno je stisnil pesti v žepih. Pod �lenki desnice je za�util mrzlo ploš�ico lažnega horkruca. Vrata v bolnišni�no krilo so se s sunkom odprla, da so vsi posko�ili: �ez oddelek sta kora�ila gospod in gospa Weasley, tik za njima pa Fleur z grozo na prelepem obrazu. "Molly - Arthur..." je rekla profesorica �McHudurra, ki je sko�ila pokonci in jima odhitela naproti. "Kako mi je žal..." "Bill," je šepnila gospa Weasleyjeva in šinila mimo �McHudurre, brž ko je uzrla Billov zmali�eni obraz. "Oh, Bill!" Wulf in Tanga sta se hitro vzdignila in umaknila, tako da sta lahko gospod in gospa Weasley prišla bliže postelji. Gospa Weasleyjeva se je sklonila nad sina in pritisnila ustnice k okrvavljenemu �elu. "Si rekla, da ju je napadel Siwodlack?" je gospod Weasley razmišljeno vprašal profesorico. "Ampak ni se pa preobrazil? Kaj torej to pomeni? Kaj se bo zgodilo z Billom?" "Še ne vemo," je rekla �McHudurra, ki je nemo�no pogledovala Wulfa. "Arthur, verjetno bo prišlo do omejene okužbe," je rekel ta. "Gre za nenavaden primer, mogo�e edini te vrste... ne vemo, kako se utegne vesti, ko se prebudi..." Gospa Weasleyjeva je vzela madam Pomfrey tisto smrdljivo mazilo in za�ela z njim pikljati Billove rane. "In Dumbledore..." je rekel gospod Weasley. "Minerva, kaj je res, da... ali je v resnici...?" Ko je �McHudurra prikimala, je Harry zaznal Ginny, ki se je premaknila ob njem, in se je ozrl k njej. Rahlo zožene o�i je upirala v Fleur, ki je zrla v Billa z otrplim izrazom na obrazu. "Dumbledora ni ve�," je šepnil gospod Weasley, ampak gospa Weasleyjeva se je menila zgolj za svojega najstarejšega; zaihtela je in njene solze so padale na Billov razmesarjeni obraz. "Seveda ni pomembno, kakšen bo na pogled... to ni za-zares pomembno... ampak bil je pa tak �eden fa-fanti�ek... vedno tako �eden... in bil je že pred po-poroko!"

"Ej, pa kaj bi hadi hekli?" je mahoma in na glas rekla Fleur. "Kaj pomeni, da naj bi bil phed pohoko?" Gospa Weasleyjeva je presene�eno vzdignila svoj solzni obraz. "No - ni� takšnega, samo..." "Se vam dozdeva, da se Bill ne bo ve� hotel poho�iu z moi?" se je razburila Fleur. "Mislite, da me zahadi teh ughizov me bo ve� mahal?" "Ne, sploh nisem mislila..." "Keh me bo!" je rekla Fleur, se spotegnila v vso višino in vrgla nazaj dolgo grivo srebrnih las. "Bo pa theba ve� od volkodlaka, da me Bill ne bi ve� mahal!" "No, vsekakor, gotovo," je rekla gospa Weasleyjeva, "ampak pomislila sem, da bo mogo�e glede na to, kako - glede na - kakšen bo..." "Mislili ste, da ga jaz ne bom ve� mahala? Ali pa ste to vsaj upali?" je rekla Fleur, ki sta ji nosnici plali. "Kaj pa meni mah, kakšen bo videti? Mislim, da sem jaz dovolj lepa za oba! Vse te bhazgotine kažejo samo, da je moj sophog pogumen! In tole bom delala jaz!" je besno dodala, odrinila gospo Weasleyjevo in ji izpulila mazilo. Gospa Weasleyjeva se je zatekla k možu in od tam gledala, kako Fleur s kar se da �udnim izrazom na obrazu briše Billu rane. Nih�e ni niti �rhnil; Harry si ni upal niti ganiti. Kot vsi drugi je tudi on �akal, kdaj bo po�ilo. "Naša prateta Muriel," je po dolgem premolku rekla gospa Weasleyjeva, "ima prelep diadem - goblini so ga izdelali - in prepri�ana sem, da jo lahko pregovorim, da ti ga posodi za poroko. Bill ji je grozno pri srcu, a veš, in diadem bi se tako podal tvojim lasem." "Hvala lepa," je togo rekla Fleur. "Phephi�ana sem, da se bo." In potem - Harry ni prav videl, kako se je zgodilo - sta se obe jokaje objemali. Harry, ki se je spraševal samo še, ali se je vsemu svetu zmešalo, se je ozrl po drugih: Ron je bil videti prav tako osupel, Ginny in Hermiona pa sta si izmenjavali za�udene poglede. "A vidiš!" je rekel glas, ki si je prizadeval ostati miren. Bila je Tanga - srepo je gledala Wulfa. "Še vedno se ho�e poro�iti z njim, pa �eprav je fasal ugriz! Še zmeni se ne za to!" "To je druga�e," je rekel Wulf, ki komaj da je pregibal ustnice in je bil videti na lepem še bolj napet. "Bill ne bo zaresen volkodlak. Njegov in moj primer sta si povsem..." "Ampak meni tudi ni mar, še mar mi ni!" je rekla Tanga, prijela Wulfa za sprednji del halje in ga potresavala. "Milijonkrat sem ti rekla..." In v tistem hipu se je Harryju razjasnilo, kaj je bilo s tistim Tanginim varuhom in odkod njeni sivi lasje in zakaj je pritekla k Dumbledoru, ko je slišala govorice, da je nekoga napadel Siwodlack - zaljubila se je že bila, zaljubila, vendar ne v Siriusa... "Jaz pa sem tebi milijonkrat rekel," je rekel Wulf, ki je strmel v tla, da se ne bi sre�ala z o�mi, "da sem prestar zate, prereven... prenevaren..." "Od samega za�etka ti govorim, Remus, da se glede tega vedeš že prav smešno," je rekla gospa Weasleyjeva Fleur �ez rame, medtem ko jo je še kar trepljala po hrbtu. "Prav ni� smešno se ne vedem," je neomajno rekel Wulf. "Tanga si zasluži koga, ki bo mlad in polnokrven." "Ampak �e si pa ona želi tebe!" je rekla gospa Weasleyjeva z nasmeškom. "In navsezadnje, Remus, mladi in polnokrvni možje ne ostanejo vselej takšni." Žalostno je pomignila proti sinu, ki je ležal med njima. "Tole ni... trenutek za to razpravo," je rekel Wulf, ki se je razmišljeno oziral naokrog, a pri tem le pazil, da ni pogledal nikomur v o�i. "Dumbledore je mrtev..."

"Dumbledore bi bil zadovoljen bolj kot le kdo, �e bi vedel, da je zdaj na svetu malce ve� ljubezni," je zadir�no rekla �McHudurra, ravno ko so se spet odprla bolnišni�na vrata in je vstopil Hagrid. Tisto malo njegovega obraza, kolikor ga niso zakrivali lasje ali brada, je bilo mokro in nabuhlo; tresel se je od joka, drže� v roki velikanski pikast robec. "Op-opravil sem, gospa profesor," je izdavil. "Pr-preselil sem ga. Profesorica Ochrowtova je spravila otroke nazaj v posteljo. Profesor Colibri še leži, vendar pravi, da bo zdaj zdaj zdrav kot dren, in profesor Toastwamp je rekel, da je Ministrstvo obveš�eno." "Hvala ti, Hagrid," je rekla profesorica �McHudurra, nemudoma vstala in se ozrla po skupini okrog Billove postelje. "Morala bom sprejeti ljudi z Ministrstva, ko pridejo. Hagrid, prosim, povej domskim upraviteljem - Spolzgadov dom naj predstavlja kar Toastwamp - da jih želim nemudoma videti v svoji pisarni. Želela bi, da se tudi ti pridružiš." Hagrid je prikimal, se obrnil in oddrsal iz sobe, ona pa je pogled pobesila k Harryju. "Preden se sestanem z njimi, bi se želela na hitro pomeniti s tabo, Harry. Pojdi no z mano..." Harry je vstal, zamrmral Ronu, Hermioni in Ginny: "Se vidimo takoj," in sledil profesorici �McHudurri iz oddelka. Hodniki zunaj so bili opusteli in edini zvok je bila daljna feniksova pesem. Nekaj minut je minilo, preden se je zavedel, da ne hodita proti �McHudurrinemu kabinetu, pa� pa proti Dumbledorovi pisarni, in še nekaj sekund, preden se je zavedel, da je bila doslej namestnica ravnatelja... in da to pomeni, da je zdaj ravnateljica... tako da je soba onkraj gargojle pa� njena... V tišini sta se povzpela po gibljivem vibastem stopniš�u in stopila v krožno pisarno. Ni vedel, kaj je pri�akoval: mogo�e da bo soba ovešena v �rno, ali pa celo, da utegne tu ležati Dumbledorovo truplo. V resnici je bila pisarna skoraj prav takšna, kakršna je bila videti, ko sta jo nekaj ur poprej zapustila z Dumbledorom: na mizicah s presli�astimi nogami so brnele in sopihale srebrne naprave, Gryfondomov me� v stekleni vitrini se je svetlikal v mese�ini, na polici zadaj za pisalno mizo je �epel Klobuk Izbiruh. Ampak Fawkesova gred je bila prazna; še vedno je klical svojo tožbo tam v parku. In vrstam mrtvih ravnateljev in ravnateljic se je pridružil nov portret... v zlatem okvirju nad pisalno mizo je drnjohal Dumbledore, na krivem nosu so mu �epela polmese�kasta o�ala in videti je bil spokojen in brez skrbi. �McHudurra je, potem ko se je ozrla po tem portretu, naredila en sam �uden gib, kot da bi si skušala dati poguma, potem pa stopila okrog mize in se z zapetim in gubastim obrazom zagledala v Harryja. "Harry," je rekla. "Rada bi vedela, kaj sta s profesorjem Dumbledorom delala nocoj, potem ko sta zapustila šolo." "Tega vam ne morem povedati, gospa profesor," je rekel Harry. Pri�akoval je bil to vprašanje in je imel odgovor pripravljen. Prav v tej sobi mu je bil Dumbledore povedal, da ne sme vsebine njunih "inštrukcij" zaupati nikomur razen Ronu in Hermioni. "Harry, to bi utegnilo biti pomembno," je rekla profesorica �McHudurra. "Saj je," je rekel Harry, "zelo, ampak on ni hotel, da bi komu pravil." Zastrmela se je vanj. "Potter," in Harry je kar vedel, da ga bo za�ela spet vikati, "v lu�i profesorjeve smrti bi si mislila, da boste sprevideli, da se je položaj nekoliko spremenil..." "Meni se pa ne zdi tako," je skomignil Harry. "Profesor Dumbledore mi ni rekel, naj

se, �e umre, neham držati njegovih navodil." "Ampak..." "Nekaj pa le morate zvedeti, preden pridejo z Ministrstva. Madam Rosmerta je zagospodovana z imperatorjevo kletvijo, zato je pomagala Malfoyu in Jedcem smrti, in tako sta tudi ogrlica in zastrupljena medica prišli..." "Rosmerta?" je nejeverno rekla profesorica �McHudurra, ampak še preden je utegnila nadaljevati, je potrkalo po vratih zadaj in v sobo so pristopicljali profesorica Ochrowtova in profesorja Colibri in Toastwamp, sledil pa jim je Hagrid, ki je še vedno to�il obilne solze, medtem ko mu je žalost stresala orjaško telo. "Raws!" je revsnil Toastwamp, ki je bil videti najbolj pretresen, bled in preznojen. "Raws! U�il sem ga! Mislil sem, da ga poznam!" Še preden se je lahko kateri izmed njih odzval na to, je z višave na steni spregovoril oster glas: neki �arovnik s pepelastim obrazom in s �rno bubi frizuro se je bil pravkar vrnil na svoje prazno platno. "Minerva, minister bo tu v nekaj sekundah, pravkar se je izdejanil na Ministrstvu." "Hvala ti, Everard," je rekla profesorica �McHudurra in se hitro obrnila k onim štirim. "Še preden pride, se ho�em domeniti o tem, kaj �aka našo šolo," je hitro rekla. "Osebno nisem prepri�ana, da naj bi naslednje šolsko leto spet odprla svoja vrata. Ravnateljeva smrt od roke �loveka, ki nam je bil kolega, je strašen madež na zgodovini Bradavi�arke. To je grozno." "Prepri�ana sem, da bi si Dumbledore želel, da ostane šola odprta," je rekla profesorica Ochrowtova. "Po mojem bi morala šola pustiti vrata odprta za tiste dijake in dijakinje, ki si želijo priti - pa �e bo takšen en sam!" "Ampak ali bomo po temle imeli vsaj enega?" je rekel Toastwamp, ki se je zdaj brisal po znojnem �elu s svilenim rob�kom. "Starši si bodo želeli obdržati otroke doma in ne morem re�i, da bi jim zameril. Osebno se mi ne zdi, da bi nam na Bradavi�arki grozila ve�ja nevarnost kot kjerkoli drugod, ampak ne morete pa pri�akovati, da bodo tako razmišljale tudi matere. Hotele bodo obdržati familijo skupaj, kar je tudi edino naravno." "Se strinjam," je rekla �McHudurra. "In kakorkoli že, ne da se re�i, da Dumbledore ni nikoli pomislil na kako krizo, zaradi katere bi bilo morda treba šolo zapreti. Ko je prišlo do vnovi�nega odprtja Dvorane skrivnosti, je preudarjal, ali naj šolo zapre - in moram re�i, da je vsaj zame umor profesorja Dumbledora bolj mote� od misli, da nekje v grajskem drobovju neopažena živi Spolzgadova pošast..." "Morali se bomo posvetovati z odborom," je rekel profesor Colibri s svojim piskavim glaskom. Na �elu je imel veliko �rnavko, sicer pa nobenega drugega spominka na to, da je zlezel skupaj v Rawsovem kabinetu. "Držati se moramo vpeljanih procedur. Ne bi se smeli odlo�iti kar na vrat na nos." "Hagrid, ti nisi rekel še nobene," je rekla �McHudurra. "Kakšni so tvoji pogledi - bi morala Bradavi�arka ostati odprta?" Hagrid, ki je med vsem tem razgovorom to�il tihe solze v svoj veliki pikasti robec, je zdaj vzdignil natekle rde�e o�i in izdavil: "Ne vem, gospa profesor... o tem naj odlo�ajo domski predstojniki in pa ravnateljica..." "Profesor Dumbledore je imel tvoje poglede vedno v �islih," je blago rekla, "jaz pa tudi." "No, jaz ostanem," je rekel Hagrid, ki so mu iz koti�kov o�i še vedno navirale

debele solze in se mu trkljale po zmršeni bradi. "To je moj dom, tu sem doma že vse od svojega trinajstega leta. In �e bojo kakšni otroci, ki si bojo želeli, da bi jih pou�eval, jih pa bom. Ampak... Ne vem... Bradavi�arka brez Dumbledora..." Glasno je pogoltnil in spet izginil za robcem, in potem je bilo vse tiho. "No prav," je rekla profesorica �McHudurra in vrgla pogled skoz okna proti parku, da bi videla, ali se minister že bliža, "v tem primeru se moram strinjati s Filiusom, da bo edino prav, �e se posvetujemo z upravnim odborom, oni pa naj potem sprejmejo dokon�no odlo�itev. Zdaj pa, kar se ti�e tega, da bi poslali otroke domov... vse govori za to, da naj to naredimo �imprej. Lahko poskrbimo, da pride zjutraj ponje vlak, �e je to potrebno..." "Kaj pa Dumbledorov pogreb?" se je kon�no oglasil Harry. "No..." je rekla profesorica �McHudurra in glas se ji je zatresel, tako da ni bila ve� videti tako hladnokrvna, "osebno mi je znano, da si je Dumbledore želel, da bi ga k po�itku deli tukaj, znotraj obzidja Bradavi�arke..." "Potem se bo to tudi zgodilo, ne?" je bojevito rekel Harry. "�e se bo Ministrstvu zdelo primerno," je rekla �McHudurra. "Nobenega drugega ravnatelja ali ravnateljice namre� še niso..." "Noben drug tudi ni toliko dal tej šoli," je zaren�al Hagrid. "Bradavi�arka bi morala biti prostor Dumbledorovega poslednjega po�itka," je rekel profesor Colibri. "Absolutno," je rekla profesorica Ochrowtova. "In v tem primeru," je rekel Harry, "ne bi smeli pošiljati ljudi domov, preden je konec pogreba. Želeli bodo izre�i poslednji..." Zadnja beseda mu je obti�ala v grlu, a Ochrowtova je stavek dokon�ala namesto njega. "... zbogom." "Dobro povedano," je zacvilil profesor Colibri. "Zares dobro povedano! Dijaštvo bi se moralo prikloniti njegovemu spominu, to se edino spodobi. Za prevoz lahko poskrbimo potem." "Se strinjam," je brž rekla profesorica Ochrowtova. "Pa že... bi rekel, da ja..." je rekel Toastwamp z dokaj razburjenim glasom, medtem ko se je Hagridu izvil pridušen hlipaj, ki je pomenil strinjanje. "Prihaja," je na lepem rekla profesorica �McHudurra, ki je gledala proti parku. "Minister je, kot kaže, pripeljal s sabo celo delegacijo..." "Gospa profesor, smem oditi?" je pri pri�i rekel Harry. Nobene želje ni imel, da bi se to no� videl z Rufusom Tepeshkarjem ali da bi ga ta kaj spraševal. "Lahko," je rekla, "pa brž." Stopila je k vratom in mu jih odprla in podržala. Odhitel je po vibastem stopniš�u in naprej po pustem hodniku. Plaš� nevidnosti je bil pustil na Astronomskem stolpu, a to je bilo vseeno, kajti na hodnikih ni bilo nikogar, da bi ga videl iti tam mimo, niti Filcha ni bilo, gospodi�ne Norris ali Zhoprnacka. Žive duše ni sre�al, dokler ni zavil v prehod, ki je držal v gryfondomsko skupno sobo. "A potem je res?" je šepnila Debela gospa, ko se ji je približal. "A �isto res? Dumbledore - mrtev?" "Res je," je rekel.

Dala je od sebe otožen krik in se odsukala proti njemu, ne da bi �akala na geslo. Kakor je bil Harry sumil, da bo, se je v skupni sobi kar trlo ljudi. Vsi so utihnili, ko se je skobacal skozi portretno luknjo. Videl je Deana in Seamusa, ki sta sedela v neki skupini v bližini: to je pomenilo, da je spalnica prazna ali skoraj prazna. Ne da bi komu kaj rekel, ne da bi komu pogledal v o�i, je odkorakal naravnost na drugo stran in skozi vrata, ki so držala k fantovskim spalnicam. Kakor se je bil nadejal, ga je tam �akal Ron, ki je še vedno povsem oble�en sedel na svoji postelji. Harry se je usedel na svojo in za hip sta se samo gledala. "Govorijo, da bojo šolo zaprli," je rekel Harry. "To je rekel tudi Wulf," je rekel Ron. Nastal je premolk. "In?" je rekel Ron z zelo tihim glasom, kakor da bi se bal, da bi pohištvo utegnilo prisluškovati. "Sta ga našla? Sta ga dobila horkruc?" Harry je odkimal. Vse tisto, kar se je dogajalo na tistem �rnem jezeru, se je zdaj zdelo kot davna no�na mora - jo je res doživel, in celo pred komaj nekaj urami? "Nista ga dobila?" je Ron kar lezel vase. "Ni ga bilo tam?" "Ne," je rekel Harry. "Nekdo ga je že vzel, na njegovem mestu pa pustil ponaredek." "Že vzel...?" Harry je brez besede izvlekel iz žepa lažni medaljon, ga odprl in ga podal Ronu. Z vso štorijo je lahko po�akal... nocoj ni bila pomembna... nocoj je bilo pomembno samo, da je konec, konec vse te nesmiselne prigode, konec Dumbledorovega življenja... "R. A. B.," je šepnil Ron. "Pa kdo bi bil to?" "Pojma nimam," je rekel Harry, se kar v obleki ulegel na svojo posteljo in se topo zazrl v strop. Nobena radovednost ga ni dajala v zvezi z inicialkami: dvomil je, da bo sploh še kdaj radoveden. Ko je tako ležal tam, se je na vsem lepem zavedel, da je zunaj v parku tišina. Fawkes je bil odpel do konca. In vedel je, ne da bi vedel, kako to ve, da feniksa ni ve�, da je za vselej zapustil Bradavi�arko, tako kot je Dumbledore za vselej zapustil šolo, zapustil ta svet... zapustil Harryja. Trideseto poglavje Beli grob Ves pouk je bil odpovedan, vsi izpiti preloženi. Nekatere dijake in dijakinje so starši v naslednjih dveh dneh pospešeno odpeljali z Bradavi�arke - Patilovi dvoj�ici sta tisto jutro po Dumbledorovi smrti izginili še pred zajtrkom, Zachariasa Smitha pa je z gradu pospremil njegov oholi o�e. Po drugi strani se je Seamus Finnigan uprl temu, da bi odpotoval domov v materinem spremstvu; v Vhodni dvorani sta imela tekmovanje v kri�anju, ki se je kon�alo šele, ko je privolila, da lahko ostane in pride za njo, ko bo pogreba konec. Težave je imela pri iskanju postelje v Meryascoveeni, je povedal Seamus Harryju in Ronu, kajti v vas so se zgrinjali �arovniki in �arovnice, nared, da še zadnji� izkažejo spoštovanje Dumbledoru. Med mlajšim dijaštvom, ki �esa takega ni še nikdar videlo, je nastalo precejšnje

razburjenje, ko je pozno popoldne pred pogrebom z neba priletela in ob robu gozda pristala kot hiša velika kobaltno modra ko�ija, ki jo je vlekel ducat orjaških krilatih konj. Harry je gledal z okna, ko je velikanska in �edna ženska olivne polti in vranjih las sestopila po stopni�kah in se kar vrgla v Hagridov nastavljeni objem. Medtem se je bila v gradu nastanila delegacija ministrskih uslužbencev, med katerimi je bil tudi sam minister za �aranje. Harry se je marljivo izmikal vsakemu stiku z njimi; prepri�an je bil, da ga bodo prej ali slej pozvali, naj pojasni Dumbledorov zadnji izhod iz šole. Harry, Ron, Hermiona in Ginny so preživljali ves svoj �as skupaj. Prelepo vreme kakor da bi se jim rogalo; Harry si je lahko predstavljal, kako bi bilo, �e Dumbledore ne bi bil umrl in bi lahko takole preživljali svoj skupni �as ob koncu leta, ko je Ginny že opravila izpite in ni bilo ve� pritiska nalog... in iz ure v uro je prelagal odlo�itev, da izre�e tisto, kar je vedel, da mora izre�i, da naredi, kar je vedel, da mora narediti - bilo mu je namre� pretežko, da bi se odrekel najboljšemu viru tolažbe. Dvakrat dnevno so hodili na obisk v bolnišnico: Nevilla je madam Pomfrey že odpustila, Bill pa je ostal v njeni oskrbi. Brazgotine so bile enako hude kot poprej; v resnici je postajal zdaj opazno podoben Noru�u Nerrgi, �eprav hvalabogu ni izgubil ne o�esa ne noge, kar pa se ti�e osebnosti, ni bil videti prav ni� druga�en kot poprej. Kot je kazalo, je bila edina sprememba v tem, da so mu zdaj zelo teknili komaj kaj pe�eni zrezki. "... zato ima she�o, da se bo poho�il z moi-no," je vsa zadovoljna pravila Fleur, medtem ko mu je rahljala blazine, "kajti Bhitanci tako ali tako pheve� phepe�ete meso, to že od nekdaj thdim." "Menda se bom morala sprijazniti s tem, da se bo res poro�ila z njim," je pozneje istega ve�era zavzdihnila Ginny, ko so ona, Harry, Ron in Hermiona sedeli poleg odprtega okna gryfondomske skupne sobe in gledali ven na somra�ni park. "Saj ni tako slaba," je rekel Harry. "Je pa grda," je hitro pristavil, ko je Ginny vzdignila obrvi. Obotavljivo se je zahihitala. "No ja, �e jo mami prenese, jo bom menda tudi jaz lahko." "A je umrl še kdo, ki smo ga poznali?" je Ron vprašal Hermiono, ki je pre�esavala Ve�ernega prero�evalca. Zdrznila se je spri�o posiljene trdote v njegovem glasu. "Ne," je rekla o�itajo�e, medtem ko je zlagala �asopis. "Še vedno iš�ejo Rawsa, ampak nobene sledi ni..." "Seveda, da je ni," je rekel Harry, ki se je ujezil, kadarkoli je pomenek zavil v to smer. "Rawsa ne bojo našli, dokler ne najdemo Mrlakensteina, in glede na to, da se jim ves ta �as ni posre�ilo..." "Ah, kar v posteljo se bom spravila," je zazehala Ginny. "Sploh se ne morem ve� dobro naspati, vse odkar... skratka, prav bi mi prišlo malo spanja." Poljubila je Harryja (Ron je nalaš� pogledal stran), pomahala drugima dvema in se odpravila proti dekliškim spalnicam. V trenutku, ko so se vrata za njo zaprla, se je Hermiona nagnila k Harryju s kar najbolj hermionskim izrazom na obrazu. "Harry, nekaj sem odkrila zjutraj - v knjižnici..." "Glede 'Raba'?" je rekel Harry in se sede zravnal. Ni ob�util tistega, kar je ob�util tolikokrat prej - vznemirjenje, radovednost, gore�nost, da bi prišel skrivnosti do dna - a vedel je pa�, da je treba opraviti to nalogo in odkriti resnico o pravem horkrucu, sicer ne bo mogel niti koraka naprej po temni in zavinkani poti, ki se razteza pred njim, po poti, po kateri sta se z Dumbledorom odpravila

skupaj, zdaj pa bo moral, kot je vedel, po njej potovati sam. Tam zunaj nekje so se utegnili skrivati morda celo štirje horkruci in vsakega med njimi je bilo treba najti in izlo�iti, potem šele bo obstajala vsaj možnost, da bi bil Mrlakenstein lahko pokon�an. Kar naprej si je ponavljal besede, ki so jih ozna�evale, kakor da jih bi naštevanje lahko pritegnilo v doseg: "... medaljon... kelih... ka�a... nekaj Gryfondomovega ali Drznvraanovega... medaljon... kelih... ka�a... nekaj Gryfondomovega ali Drznvraanovega..." Ta mantra mu je menda plala po mislih tudi pono�i, ko je spal, in v njegovih sanjah je mrgolelo kelihov, medaljonov in skrivnostnih predmetov, ki jih ni mogel dobiti prav v roke, �eprav mu je Dumbledore ustrežljivo ponudil vrveno lestev, a se je v hipu, ko je zaplezal, spremenila v ka�e... Hermioni je bil tisto jutro po Dumbledorovi smrti pokazal sporo�ilo v medaljonu, in �eravno ni nemudoma prepoznala inicialk, �eš da pripadajo temu ali onemu malo znanemu �arovniku, o katerem je kdaj brala, je po tistem tekala v knjižnico malce bolj pogostoma, kot bi bilo dejansko nujno za nekoga, ki nima nobenih šolskih obveznosti ve�. "Ne," je rekla žalostno, "trudim se, Harry, ampak našla nisem še ni�... takšne inicialke imata tudi dva razmeroma znana �arovnika - Rosalind Antigona Bungs... in Rupert 'Arcnijar' Brookstanton... ampak tadva, se mi zdi, sploh ne ustrezata. Iz sporo�ila se da sklepati, da je tisti, ki je ukradel horkruc, Mrlakensteina poznal, jaz pa ne najdem niti najmanjšega dokaza o tem, da bi Bungsova ali Arcnijar imela karkoli opraviti z njim... Ne, v resnici gre za... no torej, Rawsa." Videti je bila živ�na že ob sami omembi imena. "Kaj je z njim?" je težko rekel Harry, ki je spet omahnil v naslanja�. "No, samo to je, da sem imela kar prav, kar se ti�e Polkrvnega Princa," je previdno rekla. "A mi moraš še vtirati soli v rano, a, Hermiona? Kaj se ti pa zdi, kako se jaz po�utim zaradi tega?" "Ne - ne - Harry, nisem mislila tega!" je hlastno rekla in se ozrla, ali bi ju kdo lahko slišal. "O tem govorim, da sem imela prav glede tega, da je imela to knjigo neko� v lasti Eileen Printz. Razumeš - bila je Rawsova mati!" "Saj se mi je zdelo, da ima konjski ksiht," je rekel Ron. Hermiona ga je preslišala. "Prebrskala sem še preostale stare Novice in odkrila naznanilce, �eš da se bo Eileen Printz omožila z nekim Tobiasom Rawsom, pozneje pa sem našla še objavo, da je rodila..." "... morilca," je izbruhnil Harry. "No ja... imaš prav," je rekla Hermiona. "Se pravi... imela sem v nekem smislu prav. Raws je bil o�itno ponosen na to, da je 'do polovice Princ', a razumeš? Tobias Raws je bil, sode� po tistem, kar je pisalo v Novicah, bunkelj." "Ja, to bi se ujemalo," je rekel Harry. "Raws je poudarjal tisto stran, po kateri je bil �istokrven, zato da bi se ulizal Luciusu Malfoyu in njegovim... prav takšen je kot Mrlakenstein. �istokrvna mati, bunkeljski o�e... sram ga je bilo porekla, pa je skušal drugim nagnati strahospoštovanje v kosti s tem, da se je zatekel k temnim veš�inam, si dal za dober vtis ime lord Mrlakenstein... Polkrvni Princ - kako je mogel Dumbledore to spregledati...?" Utihnil je sredi stavka in se zagledal skoz okno. Ni se mogel pripraviti do tega, da bi tuhtal o Dumbledorovem neodpustljivem zaupanju v Rawsa... ampak kakor ga je pravkar nehote spomnila Hermiona, se je tudi sam dal prav tako povle�i za nos... kljub vse bolj

izraziti zna�ajski izprijenosti, ki se je kazala v tistih na�e�kanih zarekih, ni hotel niti pomisliti ni� slabega o fantu, ki je bil tako bister, ki mu je toliko pomagal... Pomagal... ta misel je bila zdaj malone neznosna... "Še zmeraj ne razumem, zakaj te ni prijavil, �eš da uporabljaš njegovo knjigo," je rekel Ron. "Saj je gotovo vedel, da �rpaš vse svoje znanje iz nje." "Vedel je," je bridko rekel Harry. "Vedel je, ko sem uporabil sektumsempro. V resnici ni potreboval �itljivije... mogo�e da je vedel celo še prej, ko pa je Toastwamp razglašal, kako sijajen da sem, kar se ti�e zvarkov... ampak sam je kriv, zakaj je pa pustil to staro knjigo na dnu omare, kaj?" "Ampak kako da te ni prijavil?" "Po mojem ni hotel, da bi ga kdo povezal s knjigo," je rekla Hermiona. "Dumbledoru po mojem ne bi bilo ni� kaj vše�, �e bi bil zvedel. In celo �e bi se Raws delal, da ni njegova, bi bil Toastwamp verjetno takoj prepoznal njegovo pisavo. Vsekakor je knjiga ostala v u�ilnici, kjer je neko� žulil klopi Raws, in stavim tudi, da Toastwamp ve, da se je njegova mati pisala 'Printz'." "Moral bi jo bil pokazati Dumbledoru," je rekel Harry. "Ves �as mi je kazal, kako izprijen je bil Mrlakenstein, še ko se je šolal, jaz pa sem imel v rokah dokaz, da je bil tak tudi Raws..." "'Izprijen' je mo�na beseda," je tiho rekla Hermiona. "Pa saj si mi ti ves �as dopovedovala, da je knjiga nevarna!" "Harry, pravim ti, da se preve� obtožuješ. To se mi je že zdelo, da ima Princ nekam utrgan smisel za humor, nikoli pa ne bi bila uganila, da se v njem skriva bodo�i morilec..." "Nobeden med nami ni mogel uganiti, da bo Raws... saj vesta," je rekel Ron. Mednje je legel molk. Izgubili so se vsak v svojih mislih, a Harry je bil prepri�an, da tako kot on tudi onadva razmišljata o prihodnjem dopoldnevu, ko naj bi položili k po�itku Dumbledorovo telo. Harry ni bil še nikoli na kakem pogrebu. Ko je umrl Sirius, ni bilo trupla, da bi ga pokopali. Ni vedel, kaj naj pri�akuje, in malo ga je skrbelo glede tega, kaj utegne videti, kako se utegne po�utiti. Spraševal se je, ali bo Dumbledorova smrt zanj kaj bolj zaresna po tistem, ko bo pogreb za njimi. �eprav je doživljal trenutke, ko je grozilo, da ga bo strašno dejstvo kar strlo, so bila tudi prazna obdobja otrplosti, ko mu je bilo ne glede na to, da v vsem gradu ni bilo nikogar, ki bi govoril o �em drugem, vendarle težko verjeti, da Dumbledora prav res ni ve�. No, vsaj tega ni bilo tokrat, da bi brezupno iskal kakega izhoda, na�ina, da bi se Dumbledore vrnil, tako kot se mu je dogajalo pri Siriusu... segel je v žep in potipal hladno verižico lažnega horkruca, ki jo je zdaj nosil vsepovsod s sabo, ne kot talisman, ampak v opomin, kolikšno ceno je bilo treba pla�ati in kaj bo treba še storiti. Naslednjega dne se je zgodaj vzdignil, da spravi skupaj prtljago: vlak z Bradavi�arke je imel oditi eno uro po pogrebu. Spodaj v Veliki dvorani je bilo razpoloženje zadržano. Vsi so bili oble�eni v šolske halje in nih�e ni kazal posebne lakote. Profesorica �McHudurra je pustila osrednji sedež sredi profesorskega omizja prazen. Tudi Hagridov stol je bil nezaseden - Harry si je mislil, da Hagrid kratko malo ne zmore - Rawsov sedež pa je brez ceremonij zasedel Rufus Tepeshkar. Harry se je ogibal njegovih žoltih o�i, ki so pre�esavale dvorano; obhajal ga je neprijeten ob�utek, da se Tepeshkar ozira po njem. Med ministrovim spremstvom je Harry opazil rde�e lase in roževinaste nao�nike Percyja Weasleyja. Ron ni z ni�imer pokazal, da bi se zavedal Percyja - le kosce prekajenega slanika je nabadal z nepotrebno sovražnostjo. Tam pri spolzgadji mizi sta Crabbe in Goyle nekaj mrmrala med sabo. �eprav sta

bila velika fanta, sta bila zdaj videti �udno osamljena brez visoke, blede postave Malfoya na sredi med njima, ki bi jima govorila, kaj naj po�neta. Harry Malfoyu ni namenjal kaj dosti misli. Njegovo sovraštvo je v celoti veljalo Rawsu, ni pa pozabil strahu v Malfoyevem glasu na vrhu stolpa, pa tudi ne dejstva, da je pobesil palico, preden so prispeli drugi Jedci smrti. Ni se mu zdelo, da bi bil Malfoy ubil Dumbledora. Fanta je še vedno preziral, ker je bil tako navle�en na temne veš�ine, a v njegov odpor se je primešala tudi prav drobna kapljica pomilovanja. Kje, se je spraševal, je zdaj Malfoy in k �emu ga sili Mrlakenstein pod grožnjo, da sicer umori tako njega kot njegove starše? V teh mislih ga je zmotila Ginny, ki ga je dregnila pod rebra. Profesorica �McHudurra se je bila vzdignila na noge in otožni mrmot v Dvorani je nemudoma zamrl. "Skoraj je že �as," je rekla. "Prosim, da greste za svojimi domskimi predstojniki ven v park. Gryfondomci pa za mano." V malone popolni tihoti so se zvrstili izza svojih klopi. Harry je ujel pogled na Toastwampa, ki je hodil na �elu spolzgadske kolone, oble�en v imenitno, dolgo, smaragdno zeleno haljo s srebrnim vezenjem. Profesorice Ochrowtove, pihpufske predstojnice, še svoj živ dan ni videl tako �iste; na njenem pokrivalu ni bilo niti ene prišite krpe, in ko so prišli v Vhodno dvorano, so tam našli madam Monockell, kako stoji poleg Filcha - ona v gosti �rni tan�ici, ki ji je padala do kolen, on v starodavni �rni obleki s kravato, ki je zaudarjala po naftalinu. Kakor je sprevidel Harry, ko je zakorakal ven na kamnitno stopniš�e pred vhodnimi vrati, so bili namenjeni proti jezeru. Son�na toplota mu je božala obraz, medtem ko so mol�e stopali za profesorico �McHudurro do kraja, kjer so bile v vrstah postavljene stotine stolov. Po sredi je tekel prehod; v ospredju je stala marmorna miza, stoli pa so bili vsi obrnjeni proti njej. Bil je prelep poleten dan. Ljudje vseh vrst, zanikrni in elegantni, mladi in stari, so se že razposedli po morda polovici sedežev. Ve�inoma jih Harry ni poznal, bilo pa jih je tudi nekaj, ki jih je, med njimi �lane in �lanice Feniksovega reda: Kralleka Kehometa, Noru�a Nerrgo, Tango, ki so se ji lasje �udežno povrnili h kar se da živo rožnati barvi, Remusa Wulfa, s katerim se je menda držala za roke, gospoda in gospo Weasley, Billa, ki se je opiral na Fleur, za njima pa sta stopala Fred in George v suknji�ih iz �rnega zmajskega usnja. Potem so bili tam madam Maxime, ki je sama zasedala dva stola in še pol tretjega, Tom Mark, to�ilni�ar Po�enega kotla, Arabella Figg (šlapla iz Harryjeve soseske), tisti kosmatinasti basist iz �arovniške skupine Sojenice, Stanley Sackantar, voznik Viteza pono�njaka, madam Malkin iz modnega šiviljstva v Pre�ni, potem pa še nekaj ljudi, ki jih je poznal zgolj na videz - na primer to�aj iz Merjaš�eve glave in tista �arovnica, ki je na vlaku ponujala krep�ila. Poleg so bili tudi grajski duhovi, ki jih je bilo v sijajnem soncu komaj mogo�e videti, saj so bili razlo�ni samo, kadar so se premikali in nesnovno migljali v bleš�e�em zraku. Harry, Ron, Hermiona in Ginny so posedli drug ob drugem ob izteku neke vrste poleg jezera. Ljudje so drug drugemu šepetali; slišalo se je, kakor da bi vetrc vlekel po travi, a pti�je žgolenje je bilo veliko bolj glasno. Množica je še kar naraš�ala; Harry je zagledal Nevilla, ki mu je na stol pomagala Loona, in obšlo ga je �ustvo velike naklonjenosti do njiju. Od vseh �lanov Dumbledorove armade sta bila onadva edina, ki sta se na no� Dumbledorove smrti odzvala Hermioninemu vabilu, in Harry je tudi vedel zakaj: ker sta med vsemi prav onadva najbolj pogrešala DA... in verjetno sta še vedno redno pogledovala na svoj kovanec v upanju, da bo sklican sestanek...

Mimo njih je šel proti prednjim vrstam Cornelius Schushmaar. Imel je prav klavrn izraz in kot ponavadi je vrtel po rokah svoj zeleni polcilinder; Harry je naslednjo prepoznal Rito Brentsell, ki je v svojih rde�ih krempljih, kakor je ves ogor�en opazil Harry, držala beležnico; potem pa ga je presunil še hujši bes, ko je zagledal Kalvaro Temyno z neprepri�ljivim izrazom žalovanja na krasta�jem obrazu in s �rno žametno pentljo na vrhu železastih kodrov. Ko je uzrla kentavra Firenzeja, ki je kot straža stal blizu vode, se je zdrznila in hitro zbežala na dovolj odmaknjen sedež. Nazadnje so posedli tudi uradniki. Harry je videl Tepeshkarja, kako ves resnoben in dostojanstven sedi v prvi vrsti poleg profesorice �McHudurre. Spraševal se je, ali je Tepeshkarju ali sploh kateremu teh pomembnežev zares žal za Dumbledorom. Tedajci pa je zaslišal glasbo, �udno glasbo, ki kot da ni bila od tega sveta, in ko se je oziral, da bi ji uzrl izvir, je pozabil na zoprno Ministrstvo. Ni bil edini: mnogo glav se je oziralo in iskalo, kot da bi jih bila glasba rahlo preplašila. "Tam notri," mu je šepnila na uho Ginny. In takrat jih je zagledal v bistri zeleni vodi, ki jo je obsijavalo sonce, le kak pedenj pod gladino, da se je z grozo domislil inferijev: bil je zbor povodnih ljudi, ki je prepeval v neznanem in njemu nerazumljivem jeziku. Bledi obrazi so se jim kodrali, purpurni lasje so plavali okrog njih. Od te glasbe so se Harryju naježile dlake na tilniku, �eprav ni bila neprijetna. Povsem jasno pa je vendar govorila o izgubi in obupu. Ko je gledal v divje obraze pojo�ih, se ga je polotil ob�utek, da je vsaj njim žal Dumbledorove usode. Potem ga je Ginny spet dregnila in pogledal je okrog sebe. Po prehodu med stoli je po�asi korakal proti ospredju Hagrid. Zelo tiho se je jokal in obraz se mu je lesketal v solzah, v naro�ju pa je držal nekaj v ovoju iz purpurnega žameta, posutega z zlatimi zvezdami, in Harry je vedel, da je tam notri Dumbledorovo truplo. Ob tem pogledu mu je v grlu vzniknila ostra bole�ina: za hip se je zdelo, kakor da bi bili �udna glasba in zavest, da je Dumbledorovo truplo tako blizu, pobrali dnevu vso toploto. Ron je bil bled in videlo se mu je, kako pretresen je. Ginny in Hermioni so v krilo nagosto in hitro padale solze. Niso mogli dobro videti, kaj se dogaja spredaj. Hagrid je, tako je kazalo, truplo skrbno odložil na tisto mizo. Zdaj se je umikal po prehodu nazaj in se usekoval z glasnimi trobentajo�imi zvoki, ki so pritegovali ogor�ene poglede nekaterih, med drugimi tudi Kalvare Temyne... a Harry je vedel, da Dumbledoru ne bi bilo mar. Ko je šel Hagrid mimo, mu je Harry poskusil prijateljsko pomigniti, a Hagridove o�i so bile tako otekle, da je bilo �udo, da sploh še vidi, kod hodi. Harry je vrgel pogled proti zadnji vrsti, kamor je bil namenjen Hagrid, in doumel je, kaj ga vodi tja, kajti tam je sedel velikan Grop, opravljen v suknjo in hlamudra�e, oboje velikosti manjšega paviljona, in krotko upogibal svojo grdo balvanasto glavo, da je bil videti malone �loveški. Hagrid se je usedel k polbratu in Grop ga je krepko potrepljal po glavi, tako da se je stol z nogami kar pogreznil v tla. Harryja je za hip obšla �udovita nuja, da bi se smejal. Takrat pa je glasba ponehala in spet se je obrnil proti ospredju. Majhen možic v preprosti �rni obleki in s �opastimi lasmi je vstal in se ustopil pred Dumbledorovo truplo. Harry ni slišal, kaj govori. Prek stotin glav je do sem priplavala samo tu pa tam kaka beseda. "Plemenitost duha... intelektualni prispevek... velikodušnost..." vse to ni ne vem kaj pomenilo. Kaj malo je imelo opraviti z Dumbledorom, kakršnega je poznal Harry. Na lepem se je domislil, kako si je Dumbledore zamišljal "nekaj uvodnih besedi": "Butci! Cmere! Izme�ki! Goljufi!..." in spet je moral

premagati nasmešek... pa kaj je to z njim? Na levi je mehko zapljuskalo in videl je, da so povodni ljudje prelomili gladino, da bi še sami prisluhnili. Domislil se je Dumbledora, kako je �epel ob samem bregu pred dvema letoma, prav blizu mesta, kjer je zdaj sedel Harry, in se v povodnovš�ini menil z glavarjem povodnih ljudi. Vprašal se je, kje se je Dumbledore nau�il povodnovš�ine. Toliko tega je bilo, po �emer ga ni nikoli povprašal, toliko tega, kar bi bil moral izre�i... In tedaj ga je brez svarila preplavila strašna resnica, bolj dokon�na in nespodbitna kot le kdaj. Dumbledore je mrtev, ni ga ve�... s takšno silo, da ga je zabolelo, je stisnil v pest mrzli medaljon, vendar ni mogel prepre�iti, da mu ne bi iz o�i privrele solze: ozrl se je stran od Ginny in drugih in se zastrmel tja �ez jezero, proti gozdu, medtem ko je možic v �rnem trobezljal svoje naprej... Med drevjem se je nekaj premikalo. Tudi kentavri so se prišli poklonit. Niso šli na prosto, a Harry jih je videl, kako stojijo povsem pri miru, napol skriti v senci, in opazujejo �arovnike, medtem ko jim loki po�ivajo ob bokih. In spomnil se je tistega prvega no�nega izleta v gozd, ko se je prvikrat sre�al z re�jo, ki je bila tedaj Mrlakenstein, in kako se ji je postavil po robu in kako sta malo zatem z Dumbledorom razpravljala o tem, na kakšen na�in je treba biti izgubljen boj. Pomembno je, je rekel tedaj Dumbledore, da se bojuješ in spet bojuješ in bojuješ kar naprej, kajti le tako je mogo�e zlo ustaviti, pa �etudi nikoli docela zatreti... In ko je zdaj sedel pod vro�im soncem, je zelo jasno sprevidel, kako so se ljudje, ki so ga imeli radi, postavljali predenj, drug za drugim, njegova mati, njegov o�e, njegov boter in nazadnje Dumbledore, vsi odlo�eni, da ga zaš�itijo - zdaj pa je tega konec. Ni mogel ve� dopustiti, da bi se kdo spet postavil medenj in Mrlakensteina. Enkrat za vselej mora zavre�i iluzijo, ki bi se je moral otresti že kot enoleten otro�i�: namre� tega, da zavetje starševskega naro�ja pomeni, da ti nih�e ni� ne more. Iz njegove more se ni bilo mogo�e prebuditi. Nikjer ni bilo tolaže�ega šepeta v temi, �eš da je v resnici na varnem, da je vse skupaj njegova domišljija. Umrl je bil še zadnji in najve�ji izmed teh, ki so ga varovali, in on je ostal bolj sam kot kdaj. Možic v �rnem je nazadnje nehal govoriti in se je vrnil na svoj sedež. Harry je �akal, da se vzdigne še kdo; pri�akoval je govore, verjetno kar ministrovega, a nih�e se ni zganil. Potem je nekaj ljudi zavreš�alo. Okrog Dumbledorovega trupla in mize, na kateri je ležal, so buhnili kvišku svetli, beli plameni: dvigali so se vse više, da so zakrili truplo. V zrak se je sukljaje vzdigoval bel dim, ki je delal �udne oblike: Harryju se je za hip, v katerem mu je zastalo srce, zazdelo, da vidi feniksa, kako veselo leti v modrino, ampak v naslednjem trenutku je ogenj že izginil. Namesto njega je bil tam grob iz belega marmorja, ki je pogoltnil Dumbledorovo truplo skupaj z mizo, na kateri je ležalo. Slišalo se je še nekaj pretresenih krikov, ko se je visoko pod nebo vzpel roj puš�ic, vendar so popadale dale� pred množico. Harry je vedel, da gre za kentavrski pozdrav: videl jih je, ko so se zasukali in spet izginili v hlad dreves. Podobno so se tudi povodni ljudje polagoma potopili nazaj v zeleno vodo, da so se izgubili pogledu. Pogledal je Ginny, Rona in Hermiono: Ronov obraz je bil nakremžen, kot da bi ga slepila son�na lu�, Hermionin je bil zloš�en od solz, Ginny pa se ni ve� jokala. Harryjev pogled je prestregla s tistim trdim, ognjevitim pogledom, ki ga je v njenem objemu videl, potem ko so brez njega osvojili pokal v quidditchu, in vedel je, da se v tem trenutku razumeta, da se bolj ne bi mogla, in da mu, ko ji bo povedal, kaj namerava, ne bo rekla: "Pazi nase," ali pa "Nikar," ampak bo sprejela njegovo odlo�itev, saj od njega kaj manj niti

ne bi pri�akovala. In tako se je ojeklenil, da izre�e, za kar je vedel, da mora izre�i, že vse odkar je umrl Dumbledore. "Ginny, poslušaj..." je rekel zelo mirno, medtem ko je okrog njiju naraš�al mrmot in so ljudje za�eli vstajati. "Ne morem biti ve� s tabo. Morava se nehati videvati. Ne moreva hoditi." S �udno nakrivljenim nasmeškom je rekla: "To zaradi kakega neumnega, plemenitega razloga, a ne?" "Tako je kot... teh zadnjih nekaj tednov s tabo je bilo, kot da so iz življenja koga drugega," je rekel Harry. "Ampak ne morem... ne smeva... so re�i, ki jih moram zdaj postoriti sam." Ni se jokala, samo gledala ga je. "Mrlakenstein izkoriš�a tiste, ki so si blizu z njegovimi nasprotniki. Neko� te je že uporabil kot vabo, pa samo zato, ker si bila sestra mojega najboljšega prijatelja. Samo pomisli, v kolikšni nevarnosti boš, �e nadaljujeva takole. Vedel bo, zvedel bo. Poskusil mi bo priti do živega prek tebe." "In �e mi je vseeno?" je bojevito rekla. "Meni ni vseeno," je rekel Harry. "Kako pa misliš, da bi se po�util, �e bi bil tole tvoj pogreb... pa po moji krivdi..." Pogledala je pro�, �ez jezero. "Nikoli se te nisem zares odrekla," je rekla. "Ne zares. Vedno sem upala... Hermiona mi je rekla, da naj živim naprej svoje življenje, da naj grem mogo�e s kom drugim ven, se malo sprostim, kadar sem v tvoji bližini, kajti nikoli nisem mogla govoriti, �e si bil ti v sobi, se spomniš? Njej pa se je zdelo, da me boš prej opazil, �e bom malo bolj sebi podobna." "Pametna punca, tale Hermiona," je rekel Harry in se poskusil nasmehniti. "Zal mi je samo, ker ti nisem prej rekel. Lahko bi imela ves �as na tem svetu... mesece... leta morda..." "Pa saj si bil preve� zaposlen z reševanjem �arovnega sveta," je rekla napol v smehu. "No... ne morem re�i, da sem presene�ena. Vedela sem, da bo nazadnje prišlo do tega. Vedela sem, da ne boš zadovoljen, �e ne boš preganjal Mrlakensteina. Mogo�e si mi zato tako vše�." Harry ni mogel poslušati tega in se mu tudi ni zdelo, da bo njegova odlo�enost zdržala, �e bo še naprej sedel ob Ginny. Videl je Rona, ki je zdaj podpiral Hermiono in jo božal po laseh, medtem ko mu je ihtela v ramo. Tudi Ronu so s konice dolgega nosa kapljale solze. Z obupanim gibom je Harry vstal, obrnil hrbet Ginny in Dumbledorovemu grobu in odkorakal stran okrog jezera. Hoditi je bilo veliko bolj znosno kot pa sedeti pri miru: tako kot se bo, ko se bo �imprej mogo�e odpravil izsledit horkruce in pokon�at Mrlakensteina, po�util bolje kot zdaj, ko se še obira... "Harry!" Ozrl se je. Za njim je po bregu hitro krevsal Rufus Tepeshkar, naslonjen na svojo sprehajalno palico. "Nadejal sem se, da bova kakšno rekla... bi imel kaj proti, �e te malo pospremim?" "Kar," je neprizadeto rekel Harry in stopil naprej. "Harry, tole je bila strašna tragedija," je tiho rekel Tepeshkar. "Ne morem ti povedati, kako ves iz sebe sem bil, ko sem zvedel. Dumbledore je bil res silen �arovnik. Kot veš, sva si bila glede tega ali onega v laseh, ampak nih�e ne ve tako dobro kot jaz..."

"Kaj bi radi?" je naravnost vprašal Harry. Tepeshkarja je to o�itno znejevoljilo, ampak tako kot prej je brž prilagodil svoj izraz, da je kazal obžalujo�e razumevanje. "Seveda si �isto pre�," je rekel. "Vem, da si si bil zelo blizu z Dumbledorom. Po mojem lahko da si bil njegov najljubši u�enec sploh. Vez med vama..." "Kaj bi radi?" je ponovil Harry in se ustavil. Tudi Tepeshkar je obstal, naslonil se je na palico in se z zvija�nim pogledom zazrl v Harryja. "Govori se, da si bil z njim, ko je na no� svoje smrti odšel iz šole." "Kje se to govori?" je rekel Harry. "Nekdo je ohromil nekega Jedca smrti na stolpu, potem ko je Dumbledore že umrl. Tam sta bili tudi dve metli. Na Ministrstvu znamo sešteti ena in ena, Harry." "To je dobro slišati," je rekel Harry. "Torej, kam sem šel z Dumbledorom in kaj sva po�ela, je pa� moja stvar. On ni hotel, da bi kdo vedel." "Takšna lojalnost je vsekakor ob�udovanja vredna," je rekel Tepeshkar, �eprav se mu je videlo, da le s težavo brzda razdraženost, "ampak Dumbledora ni ve�, Harry. Ni ga ve�." "Šele takrat ga ne bo ve� na tej šoli, ko tu ne bo nikogar ve�, ki bi mu bil lojalen," je rekel Harry in se proti svoji volji nasmehnil. "Dragi moj fant... celo Dumbledore se ne more vrniti iz..." "Ne pravim, da se lahko. Vi ne bi razumeli. Ampak re�i vam pa nimam prav ni�." Tepeshkar se je poobotavljal, potem pa rekel v tonu, ki naj bi bil o�itno zaupen: "Veš, Harry, Ministrstvo ti lahko nudi vsakršno varstvo. Z veseljem ti dam na razpolago dva od svojih aurorjev..." Harry se je zasmejal. "Sam Mrlakenstein me ho�e ubiti in aurorji ga ne bojo zadržali. Hvala torej za ponudbo, ampak: ne, hvala." "Se pravi," je rekel Tepeshkar in njegov glas je bil zdaj hladen, "tisto, kar sem te poprosil o boži�u..." "Kaj to? Ah, ja... �eš da naj povem ljudem, kako imenitno delate na Ministrstvu, v zameno pa bi..." "... vsem dvignil moralo!" je odrezal Tepeshkar. Harry ga je za hip meril s pogledom. "Ste že izpustili Olieja Gummo?" Tepeshkar je grdo zaripnil - purpurni odtenek je zelo spominjal na strica Vernona. "Vidim, da si..." "... od glave do pet Dumbledorov �lovek," je rekel Harry. "Drži." Tepeshkar ga je za hip srepo gledal, potem pa se je obrnil in brez besede odšepal. Harry je videl Percyja in druge v delegaciji Ministrstva - �akali so nanj in medtem živ�no pogledovali proti hlipajo�ima Hagridu in Gropu, ki sta še vedno sedela na svojih sedežih. Ron in Hermiona sta hitela proti Harryju in sta pravkar šla mimo Tepeshkarja, ki je šel v nasprotni smeri; Harry se je obrnil in po�asi stopal naprej, �akaje, da ga dohitita. To se jima je naposled posre�ilo v senci neke bukve, pod katero so posedali v sre�nejših �asih. "Kaj je hotel Tepeshkar?" je šepnila Hermiona. "Kar je hotel za boži�," je skomignil Harry. "Hotel je, da bi mu o Dumbledoru zaupal, kar je samo meni znano, pa da postanem nova živa reklama za Ministrstvo."

Ron se je, kot je kazalo, za hip boril sam s sabo, potem pa na glas rekel Hermioni: "�akaj, dovoli, da grem nazaj in eno primažem Percyju!" "Ne," je odlo�no rekla in ga zgrabila pod roko. "Potem mi bo odleglo!" Harry se je zasmejal. Celo Hermiona se je namuznila, �eprav ji je nasmešek zamrl, ko se je ozrla proti gradu. "Ne prenesem misli, da se mogo�e ne bomo ve� vrnili," je mehko rekla. "Kako neki naj bi Bradavi�arko kar zaprli?" "Mogo�e je ne bojo," je rekel Ron. "Tukaj nam ne grozi ni� ve�ja nevarnost kot doma, ne? Zdaj je povsod ista figa. Rekel bi celo, da je na Bradavi�arki bolj varno, ker je notri ve� �arovnikov, da jo lahko branijo. Kaj se zdi tebi, Harry?" "Celo �e bo spet odprla svoja vrata, se ne mislim vrniti," je rekel Harry. Ron je zazijal, Hermiona pa je otožno rekla: "Sem kar vedela, da boš to rekel. Ampak kaj boš pa po�el?" "Nazaj k Dursleyjem grem, še zadnji�, ker je tako hotel Dumbledore," je rekel Harry. "Ampak to bo kratek obisk, potem pa me ne bo nikoli ve� tja." "Ampak kam boš pa šel, �e se ne vrneš v šolo?" "Mislil sem, da bi se vrnil v Godrikov dol," je izmomljal Harry. Ta misel mu je ti�ala v glavi že vse od tiste no�i, v kateri je umrl Dumbledore. "Zame se je vse skupaj za�elo tamkaj. Ob�utek imam pa�, da je treba iti tja. In obiskal bom lahko grob svojih staršev rad bi ga videl." "In potem - kaj?" je rekel Ron. "Potem moram izslediti preostale horkruce, kaj pa?" je rekel Harry s pogledom na Dumbledorovem belem grobu, ki se je odsvital v vodi na drugi strani jezera. "To je hotel, da naredim, zato pa mi je povedal vse o njih. �e je imel prav - in jaz sem prepri�an, da je imel - potem so tam nekje še vedno štirje horkruci. Moram jih poiskati in uni�iti, potem moram dobiti še sedmi del Mrlakensteinove duše, tisti del, ki je še vedno v njegovem telesu, in biti tisti, ki bo pokon�al Mrlakensteina. In �e spotoma naletim na Rawsa Robausa," je dostavil, "še toliko boljše zame in toliko slabše zanj." Nastal je dolg premolk. Množica se je bila medtem že skoraj vsa razšla. Zaostankarji so se v širokem loku ogibali Gropa, ki je pestoval brata, �igar žalobno tuljenje se je še kar razlegalo �ez vodo. "Midva bova tam, Harry," je rekel Ron. "Kaj?" "Pri tvojem stricu in teti," je rekel Ron. "In potem bova šla s tabo, kamorkoli boš šel." "Ne..." je brž rekel Harry; na to ni bil ra�unal, mislil je bil, da bosta razumela, da bo šel na to svoje najbolj tvegano potovanje sam. "Neko� si nama že rekel," je po tihem rekla Hermiona, "da imava še �as, da se obrneva, �e se ho�eva. In �as sva imela, a mogo�e ne?" "S tabo sva, karkoli že se zgodi," je rekel Ron. "Ampak še preden naredimo karkoli drugega, pa magari da gremo v Godrikov dol, se boš moral oglasiti pri nas doma, a, stari?" "Zakaj pa to?" "Si pozabil? - Bill in Fleur se poro�ita!" Harry ga je osupel pogledal; misel, da lahko sploh še obstaja kaj tako normalnega,

kot je poroka, se je zdela neverjetna, pa vendar �udovita. "Ja, tega ne bi smeli zamuditi," je naposled rekel. Roka se mu je samogibno sklenila okrog lažnega horkruca, ampak kljub tisti temni in ovinkasti poti, ki jo je videl, kako se razteza pred njim, kljub kon�nemu sre�anju z Mrlakensteinom, o katerem je vedel, da mora do njega neogibno priti, pa najsi bo to �ez mesec dni, �ez leto in dan ali �ez deset dolgih let, kljub vsemu temu je za�util, kako mu postaja srce lažje ob misli, da je tu vsaj še en zlat dan pokoja, ki �aka, da ga užije v družbi z Ronom in Hermiono.