HIDRAVLIKA IN HIDRAVLIČNO DVIGALO - mizs.gov.si · PDF file- hidrodinamika, to je nauk o tokovnih stanjih tekočin. Kot primer nam lahko služi pretvarjanje energije toka vode v turbinah

HIDRAVLIKA IN HIDRAVLIČNO

DVIGALO

Tomaž Ščuka

Srednje strokovno izobraževanje: GOZDARSKI TEHNIK, GOZDAR

Naslov: HIDRAVLIKA IN HIDRAVLIČNO DVIGALO

Avtor: Tomaž Ščuka

Strokovni/-a recenzent/-ka: Sebastijan Bajc, uni. dipl. ing. gozdarstva

Lektor/-ica: Irena Margon, prof. slovenščine in angleščine

Postojna, 2012

© Avtorske pravice ima Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije.

Gradivo je sofinancirano iz sredstev projekta Biotehniška področja, šole za življenje in razvoj (2008-2012).

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport.

Operacija se izvaja v okviru operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007 – 2013, razvojne

prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja, prednostna usmeritev Izboljšanje kakovosti in

učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

Vsebina tega dokumenta v nobenem primeru ne odraža mnenja Evropske unije. Odgovornost za vsebino

dokumenta nosi avtor.

Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo

Srednje izobraževanje

Smer - gozdarstvo

HIDRAVLIKA IN

HIDRAVLIČNO DVIGALO

Tomaž Ščuka, inž. gozd.


4

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ..................................................................................................................................... 5 2 OSNOVE PRENOSA TLAČNIH TEKOČIN ........................................................................ 6

2.1 FLUIDNA TEHNIKA – SPLOŠNI POJMI ..................................................................... 6

2.1.1 Hidravlične naprave in komponente ......................................................................... 6 2.1.2 Prednosti in uporabnost hidravlike ............................................................................ 7

2.2 FIZIKALNE VELIČINE IN ENOTE HIDRAVLIKE ..................................................... 8 2.2.1 Enote za maso in silo ................................................................................................. 8 2.2.2 Enota za tlak .............................................................................................................. 9

2.3 FIZIKALNE OSNOVE HIDRAVLIKE ........................................................................ 10

2.3.1 Hidrostatika ............................................................................................................. 10 2.3.1 Hidrodinamika ......................................................................................................... 12

3 SESTAVNI DELI HIDRAVLIČNEGA SISTEMA ............................................................. 15 3.1. OSNOVNI SESTAVNI DELI HIDRAVLIČNEGA SISTEMA .................................. 15 3. 2 REZERVOAR ZA OLJE .............................................................................................. 16 3. 3 HIDRAVLIČNA ČRPALKA ....................................................................................... 17

3.3.1 Vrste hidravličnih sistemov in hidravličnih črpalk ................................................. 17 3.4 Sistemski tlak in različne velikosti tlaka ........................................................................ 21

3.5 Manometri ...................................................................................................................... 22 3.6 HIDRAVLIČNI VENTILI ............................................................................................. 23

3.6.1 Komandni ventili ..................................................................................................... 24

3.6.2 Varnostni ventili ...................................................................................................... 25

3.6.3 Pomožni ventili ....................................................................................................... 26 3.7 HIDRAVLIČNI CILINDRI ........................................................................................... 28 3.8 CEVOVODI ................................................................................................................... 29

3.9 HIDRAVLIČNI ČISTILCI - FILTRI OLJA .................................................................. 29 3.10 HIDRAVLIČNO OLJE ................................................................................................ 31

4 SESTAVNI DELI IN DELOVANJE GOZDARSKEGA HIDRAVLIČNEGA DVIGALA

.................................................................................................................................................. 35 4.1. SESTAVNI DELI HIDRAVLIČNEGA DVIGALA .................................................... 35

4.2 OSTALA DODATNA OPREMA DVIGALA .............................................................. 37 4.3 UPRAVLJANJE DVIGALA ......................................................................................... 41

4.4 NOSILNOST DVIGALA .............................................................................................. 42

4.5 VZDRŽEVANJE HIDRAVLIČNEGA DVIGALA ...................................................... 43 4.5.1 Osnovni posegi pri vzdrževanju hidravličnega nakladalnika .................................. 43 4.5.2 Najpogostejše okvare na hidravličnem dvigalu ...................................................... 46

5 TEHNIKA DELA S HIDRAVLIČNIM DVIGALOM ......................................................... 48 5.1 SPLOŠNA VARNOSTNA PRAVILA .......................................................................... 48 5.2 SPLOŠNA PRAVILA PRI DELU S HIDRAVLIČNIM NAKLADALNIKOM .......... 48 5.5 PRAVILA PRI NAKLADANJU IN RAZKLADANJU ................................................ 52 5.6 PRAVILA PRI TRANSPORTU .................................................................................... 58

6 VIRI ....................................................................................................................................... 62


5

1 UVOD

Gozdarstvo kot stroka se že vrsto let ukvarja z izkoriščanjem gozdnih proizvodov. Po letu 1950 se je

zaradi pojava mehanizacije v gozdnem prostoru začela razvijati tudi gozdna mehanizacija. Od časov

furmanstva pa do danes se je prevoz gozdno lesnih sortimentov zelo spremenil.

Danes se les vozi iz gozda do uporabnika s pomočjo GTK (gozdarsko transportna kompozicija).

V zadnjih desetletjih se je spremenil tudi razvoj gozdarskih hidravličnih dvigal, s tem pa se je tudi

spremenil način prenosa hidravličnega olja, sestavni deli dvigala in sama tehnika dela s hidravličnim

nakladalnikom.

V učbeniku sem predstavil osnove prenosa tlačnih tekočin, ki bo učencem kot pomoč pri razumevanju

učne snovi. V nadaljevanju se srečamo s sestavnimi deli hidravličnega sistema in sestavnimi deli

gozdarskega hidravličnega dvigala ter njegovim vzdrževanjem.

Zelo pomemben faktor je tudi zadnje poglavje, ki govori o tehniki dela s hidravličnim dvigalom, saj je

prenašanje, nakladanje in razkladanje bremena zelo nevarno delo. Najpogostejše nesreče in poškodbe

pri delu so posledica slabo vzdrževanih in opremljenih strojev, nepoznavanje stroja, neupoštevanje

navodil in površnosti pri delu. Vseh dejavnikov, ki vplivajo na varno delo, ni mogoče upoštevati v teh

navodilih, ker se moramo pri delu vedno prilagajati različnim okoliščinam, ki jih zahteva delo s

hidravličnim dvigalom.

Učbenik je primeren tako za dijake, ki obravnavajo tematiko v okviru rednega izobraževalnega

programa, kot za odrasle, ki opravljajo različne oblike formalnega ali neformalnega izobraževanja.


6

2 OSNOVE PRENOSA TLAČNIH TEKOČIN

2.1 FLUIDNA TEHNIKA – SPLOŠNI POJMI

Danes se v svetu za prenos energije (olje, voda, zrak) vse bolj uporablja beseda fluidna tehnika (lat.

Fluidus = tekoč, v smislu prenosa energije).

Za fluidno tehniko lahko rečemo, da je to področje, ki po definiciji obravnava prenos energije in

informacije s pomočjo tekočin (fluidov), to je kapljevin in plinov- predvsem v hladnem stanju.

Fluidno tehniko delimo na dve večji skupini: hidravliko in pnevmatiko.

Beseda hidravlika prihaja iz grške besede hidor = voda in aulos = cev, kar nam da besedo hidraulikos.

V skladu z definicijo torej pomeni prenos energije in informacije s pomočjo tekočine. Običajno je to v

industrijski rabi mineralno ali sintetično olje.

Beseda pnevmatika izhaja iz grške besede pneuma, ki pomeni zrak. Prenos energije s pomočjo zraka.

V nadaljevanju se bomo posvetili področju hidravlike, odnosno hidravličnim napravam in

komponentam. Teoretične osnove hidravlike nam daje področje hidromehanike (mehanika tekočin), ki

ga delimo na dve področji:

- hidrostatika, to je nauk o ravnotežnih stanjih tekočin (prenos sile v hidravliki), ki jo bomo

podrobneje spoznali v nadaljevanju,

- hidrodinamika, to je nauk o tokovnih stanjih tekočin. Kot primer nam lahko služi

pretvarjanje energije toka vode v turbinah hidroelektrarn.

2.1.1 Hidravlične naprave in komponente

Hidravlične naprave definiramo kot skupek zlogov, komponent in delov, ki so medsebojno povezani

tako, da tvorijo delovne enote, ki združujejo vso hidravlično opremo nekega stroja. Naloge, ki jih

takšne enote opravljajo, so predvsem naslednje:

- pretvarjanje primarne energije (pogonskega stroja) v energijo tlačnega medija (hidravlično

energijo),

- prenos energije tlačnega medija od primarnega pretvornika (generatorja) do sekundarnega

pretvornika energije (motorja),

- krmiljenje toka energije po smeri in vrednosti,

- pretvarjanje energije tlačnega medija v mehansko delo (v delovnem stroju).

Pogonski stroj je pri hidravličnih napravah običajno elektromotor ali motor z notranjim izgorevanjem.

Pretvorbo v energijo tlačnega pritiska izvajamo s hidravlično črpalko. Običajno je tlačni pritisk kot

nosilec energije olje, ki ga vodimo po cevovodih.

Krmiljenje smeri in velikosti toka ter tlačnega nivoja hidravličnega olja nam omogočajo krmilniki

poti, toka in tlaka.


7

Sekundarni pretvornik energije je lahko hidravlični cilinder (valj) ali hidravlični motor (hidromotor).

Da bi hidravlična naprava lahko delovala, mora biti opremljena še z rezervoarjem olja in cevovodom,

ki omogoča kroženje hidravličnega olja iz rezervoarja preko primarnega pretvornika energije (črpalke)

in krmilja v sekundarni pretvornik energije (cilinder ali motor) in krmilja in nazaj preko krmilja v

rezervoar.

Prikaz pretvorbe in prenosa energije imamo na blokovni shemi slika1.

Slika 1

Komponenta ali sestavina je skupek delov, mehanično povezanih v delovno enoto, za opravljanje

osnovnih nalog.

2.1.2 Prednosti in uporabnost hidravlike

Hidravlika ima naslednje prednosti:

- zelo dobro krmilnost, kar pomeni, da se osnovni hidravlični tekočini (tlak in tok) s preprostimi

komponentami lahko enostavno krmilita. Možnost upravljanja iz enega mesta, možnost

enakomernega dela s hidravlično napravo, možnost upravljanja več funkcij istočasno,

- visoka gostota energije, to omogoča premagovanje velikih bremen in vrtilnih momentov,

- odlične dinamične lastnosti, to pomeni doseganje izjemnih pospeškov in pojemkov,

- sorazmerno enostaven odvod toplote, ki nastaja zaradi trenja,

- enostavna pretvorba vrtenja v premočrtno gibanje,

- enostavno in ceneno nadzorovanje in varovanje naprave,

- poenostavljena gradnja strojev.

Poleg tega ima hidravlika tudi nekaj slabosti:

- nevarnost pri porušitvi in netesnosti naprave,

- onesnaževanje okolja,

- emisija zvoka,

- občutljivost na umazanijo, zrak in spremembe temperature,

- stisljivost olja in s tem povezani problemi natančnosti,

- zahtevno vzdrževanje.

MOTOR ČRPALKA KRMILJE VALJ

REZERVOAR


8

Zaradi svojih prednosti in v povezavi s pnevmatiko, mehaniko in elektrotehniko nam hidravlika

omogoča uspešne rešitve tehničnih problemov, ki nastanejo pri gradnji:

- obdelovalnih strojev,

- transportnih naprav, vozil in plovil,

- letal in raket,

- gradbenih, poljedelskih in gozdarskih strojev.

2.2 FIZIKALNE VELIČINE IN ENOTE HIDRAVLIKE

Za razumevanje hidravlike moramo najprej spoznati posamezne fizikalne veličine.

Osnovne fizikalne veličine in enote za hidravliko so:

- - dolžina v metrih (m)

- - masa v kilogramih (kg)

- - čas v sekundah (s)

- - temperatura v Kelvinih (K) ali stopinjah Celzija (C)

Iz teh veličin lahko izpeljemo tudi ostale, za hidravliko pomembne veličine, kot so npr.: tok, tlak, sila,

ploščina, prostornina, hitrost, itd.

Pomni:

Fizikalna veličina je določena z mersko enoto in merskim številom. Npr.: dolžina 38 mm pomeni, da

je mersko število 38 in merska enota milimeter, ki je decimalna merska enota osnovne enote meter.

2.2.1 Enote za maso in silo

Podrobneje si poglejmo enoto za maso, to je kilogram.

Določena je bila na osnovi prakilograma, ki je približno 1 dm3 vode (1 liter vode pri 4

°C).

Enota za silo izhaja iz Newtonovega zakona, da je sila enaka zmnožku mase in pospeška.

m (kg)

F = m ∙ a a (m/s2)

F (N)

Iz enačbe sledi tudi soodvisna enota za silo:

Ta enota sile, imenovana Newton, je sila, ki daje masi 1 kg pospešek 1 m/s2.


9

2.2.2 Enota za tlak

Tlak definiramo tako, da z njim povemo, kolikšna sila deluje pravokotno na enoto ploščine.

F F (N)

p = ------- A (m2)

A p (Pa ali bar)

Iz tega je tudi izpeljana soodvisna enota tlak, ki jo imenujemo Pascal in jo označujemo s Pa.

N

Pa = --------

m2

V praksi pogosto naletimo še na eno enoto.

1 bar = 105 Pa = 0,1 MPa = 10 N/cm

2

V oljni hidravliki delimo pritisk na :

- nizek do 50 barov

- srednji 50 – 100 barov

- visok 100 – 300 barov

- super nad 300 barov

Primer št. 1

Na ploščino velikosti 10 cm2 deluje tlak 60 bar. Kako veliko silo povzroča?

F = A ∙ p sledi 10 cm2 ∙ 60 bar = 10 cm

2 ∙ 600 N/cm

2 = 6000 N

Primer št. 2

Na stiskalnici potrebujemo silo 300 kN. Bat hidravličnega cilindra ima ploščino 100 cm2. Kako velik

tlak potrebujemo, da bomo dobili potrebno silo?

F 300.000 N

P = ------ ---------------- = 300 bar

A 100 cm2


10

2.3 FIZIKALNE OSNOVE HIDRAVLIKE V tem poglavju bomo obravnavali osnovne pojme hidravlike, ki nam bodo omogočali razumevanje

delovanja hidravličnih naprav. Osnova delovanja hidravličnih naprav je načelo delovanja stisnjenih

tekočin. Hidravlične naprave pa so tiste, ki delujejo in jih poganja stisnjena tekočina (olje).

2.3.1 Hidrostatika

Hidrostatični tlak

Hidrostatični tlak p je tlak, ki ga v tekočini povzroča njena teža. Odvisen je od višine nivoja tekočine,

od gostote in zemeljskega pospeška g (g = 9,81 m/s2).

h (m)

p = h ∙ Q ∙ g Q (kg/m3)

G (9,81 m/s2)

p (Pa)

Na sliki št. 2 imamo prikazani dve različni posodi: na dnu obeh posod je enak hidrostatični tlak,

čeprav sta si ploščini dna različni. Važno je, da je višina tekočinskega stolpa h enaka.

Slika št. 2

Hidrostatični tlak ustvarja na dno posode določen pritisk odnosno silo, ki pritiska na dno in ga želi

odpreti. Na sliki št. 3 imamo prikazane tri različne oblike posod, ki imajo enako velikost ploščin dna in

so napolnjene z enako tekočino do iste višine.

Slika št. 3

h


11

Hidrostatični tlak je v vseh treh posodah enak in ni odvisen od oblike posod. To se imenuje

hidrostatični paradoks.

Tlak zaradi delovanja zunanjih sil.

Če na tekočino, zaprto v posodo slika št. 4, deluje sila F na batu brez trenja, bo v tekočini nastal tlak p.

Ta tlak imenujemo tudi statični tlak in deluje sočasno in enako v vse smeri. Vpliv hidrostatičnega tlaka

zanemarjamo. To zakonitost poznamo kot Pascalov zakon.

Slika št. 4

Kot primer vzemimo kroglasto posodo, ki ima po obodu šobe in vgrajen cilinder. Če posodo

napolnimo s tekočino in pritisnemo bat v cilinder, bo tekočina enakomerno brizgala v vse smeri in iz

vseh šob.

Hidravlični prenos in pretvarjanje sil – načelo hidravlične stiskalnice

Zamislimo si posodo po sliki št. 5, kjer sta v odprtini vgrajena dva bata različnih premerov z

možnostjo gibanja. Na batu z manjšo ploščino deluje sila, ki povzroči v posodi nadtlak. Ker se

površina širi enakomerno na vse strani, deluje tudi na ploščino večjega bata.

Slika št. 5

Povečanje tlaka v F 1 v zaprtem sistemu povzroči dvig

večjega bata F2 na desni strani v ustreznem razmerju.

SS11

SS22

FF11

pp

pp pp

pp

FF22

Dvig

bata

1 : 4

Povečanje tlaka v F1 v zaprtem prostoru povzroči dvig bata

F2 v ustreznem razmerju


12

Iz tega sledi, da sta poti gibanja batov obratno sorazmerna s silo oziroma ploščino batov. Podobne

zakonitosti so značilne za mehanski vzvod. Prikaz hidravličnega prenosa predstavlja načelo

hidravličnega vzvoda.

Na teh spoznanjih temelji delovanje hidravlične stiskalnice. Za doseganje večjih delovnih gibov so v

sistem vgrajeni ustrezni ventili, ki omogočajo večkratne gibe pogonskega cilindra. Potrebno količino

hidravličnega olja odvzamemo in shranjujemo v rezervoar. Osnova delovanja je v medsebojni

povezanosti dveh cilindrov. S sorazmerno majhno silo na pogonskem cilindru proizvedemo veliko silo

na delovnem cilindru, ki nam preoblikuje obdelovanec.

Primer št. 3

Pogonski cilinder ima ploščino bata 2 cm2 in nanj deluje sila 40 N.

F 40 N

p = -------- = ----------- = 40 N/cm2 = 2 bar

A 2 cm 2

Iz izračuna je razvidno, da imamo na pogonskem cilindru na razpolago do tudi 100 X večjo delovno

silo, kot je bila pogonska sila. Ob tem pa velja, da je tudi delavni gib do 100 X manjši od pogonskega.

2.3.1 Hidrodinamika

Prenos hidravlične tekočine

Hidravlična tekočina se prenaša od pogonskega agregata do sekundarnega porabnika energije

(cilinder) po cevovodih. Načeloma velja, da je hitrost na sredini nekoliko večja kot ob steni. Zato

vedno govorimo o srednji hitrosti gibanja tekočine.

Enačba za izračun pretočne količine Q:

V V (m3)

Q = ---------- t (s)

T Q (m3/s)

Zaradi praktičnih razlogov se enota za prostorninski tok ali pretočno količino izraža tudi kot (l / min).

S spreminjanjem premera cevi se hitrost pretoka olja pri manjšem prerezu poveča in hkrati ob večanju

prereza cevi zmanjša.

Pri samem prenosu olja po cevovodih se pri gibanju teles zaradi trenja ustvarja določen upor. Ob

stenah cevi in tudi v tekočini sami nastaja trenje, ki ustvarja toploto. Ob tem se hidravlična energija

spremeni v toplotno energijo.

Hidravlični tok

V osnovi poznamo dva načina gibanja hidravličnega toka:

- laminarni tok, pri katerem se delci gibljejo v neskončno tankih plasteh, ki drse ena ob drugo

v smeri gibanja brez medsebojnega mešanja,


13

- turbulentni tok, pri katerem se delci gibljejo nepravilno v vseh smereh. Zaradi notranjega

trenja se hidravlični pritiski povečajo in se teh tokov izogibamo.

Slika št. 6, Prikaz gibanja hidravličnega olja po cevi

Laminarni tok Turbulentni tok

Viskoznost olja

V tekočini se pojavlja med delci tekočine trenje in temu pravimo, da je tekočina viskozna (bolj ali

manj tekoča). Hidravlična olja dobimo običajno od 3 do 300 mm2/s, največkrat pa se uporablja olja, ki

imajo viskoznost med 10 in 100 mm2/s. Na sliki št. 7 je podano odstopanje viskoznosti olja pri 40

0 C.

Tabela št. 1, Odstopanje viskoznosti hidravličnih olj

ISO OZNAKA VIZKOZNOST mm2/s pr 40°

srednja najmanjša največja

ISO VG 10 10,0 9,0 11,0

ISO VG 15 15,0 13,5 16,5

ISO VG 22 22,0 19,8 24,2

ISO VG 32 32,0 28,8 35,2

ISO VG 46 46,0 41,4 50,6

ISO VG 68 68,0 61,2 74,8

ISO VG 100 100,0 90,0 119,0

Potrebno je vedeti, da se viskoznost zelo spreminja v odvisnosti od temperature olja. Višje temperature

zmanjšujejo viskoznost in obratno. Nasprotno pa večja gostota tekočine povečuje viskoznost.

Običajna delovna temperatura olja v hidravličnih napravah se giblje okrog 60°C.


14

PONOVIMO!

Kaj razumeš pod pojmom hidravlika in hidrostatika?

Naštej prednosti in slabosti oljne hidravlike!

Kako izračunamo tlak in naštej enoti za tlak, ki jih uporabljamo v praksi!

Opiši načelo hidravlične stiskalnice!

V kakšnih enotah izražamo pretočno količino in katera dva hidravlična toka poznaš?

Kaj razumeš pod pojmom viskoznost?

Zakaj gumijaste cevi ob menjavi ne smejo biti zasukane?


15

3 SESTAVNI DELI HIDRAVLIČNEGA SISTEMA

3.1. OSNOVNI SESTAVNI DELI HIDRAVLIČNEGA SISTEMA

• Rezervoar za olje

• Črpalka

• Vodi

• Ventili

• Hidravlični valji

Slika št. 7 prikazuje okvirno shemo hidravličnega sistema

Hidravlični sistem je zaprta komponenta, znotraj katere se premika olje in prenaša energijo do

delovnega cilindra.

Postopek kroženja olja (osnovno):

- s pomočjo pogonskega agregata sesa črpalka olje iz rezervoarja,

- olje nato pod pritiskom potuje do varnostnega ventila,

- v primeru preobremenitve višek tlaka oz. olja se vrne po povratnem vodu nazaj v rezervoar,

- ostalo olje pa potuje do komandnih ventilov.

- V primeru, da ne aktiviramo nobene komandne ročice, se olje vrne po povratnem vodu v

rezervoar.

- V primeru aktiviranja komandne ročice potuje olje do delovnega cilindra, kateri opravlja

delovno funkcijo,

- iz nasprotne strani delovnega valja pa se olje po povratnem vodu vrača nazaj v rezervoar.

črpalka

rezervoar

varnostni ventil

komandni ventili

Hidravlični

cilinder

Povratni

filter

Tlačni vod

Sesalni vod


16

Kot pogonski agregat se pri gozdarskih strojih največkrat uporablja motor z notranjim izgorevanjem,

na stacionarnih dvigalih pa se lahko uporablja tudi moč elektromotorja.

3. 2 REZERVOAR ZA OLJE

Osnovni namen rezervoarja je, da hrani delovno tekočino - olje. Onemogočati mora prodor umazaniji

(prahu, trdim delcem) v sistem in odvajati toploto iz hidravlične naprave.

Sliki št. 8 in 9 prikazujeta shemo osnovne sestave hidravličnega rezervoarja.

Shema zgradbe rezervuarja za olje

Merilnik

Za višino olja

Sesalni vod

s filtrom

Povratni vod s filtrom

prekati

Nalivanje olja

Izpust olja

Velikost rezervoarja je zelo pomembna:

- Hidravlična dvigala, ki delajo več ur skupaj, morajo imeti vsaj 3 krat večjo količino

hidravličnega olja, kot je kapaciteta črpalke.

- Hidravlična dvigala, ki delajo samo občasno (nakladajo in razkladajo na tovorni prostor) pa

vsaj 1,5 krat večji rezervoar, kot je kapaciteta črpalke (priporočena 2 - 3 krat večja od pretočne

količine črpalke).

Rezervoar naj bi bil nameščen čim bliže črpalki in kolikor mogoče nad njo.

Rezervoar mora biti obvezno opremljen:

- z nalivno–odzračevalnim grlom s filtrom in nalivno mrežico,

- s povratnim filtrom in kazalom nivoja olja,

- s prekati, ki preprečujejo neposredni tok toplega in delno spenjenega olja v sesalni vod,

Shema zgradbe rezervoarja za olje


17

- lahko tudi s termometri, grelcem za olje, nivojskim stikalom, komoro za zbiranje kondenzata.

Hladilnik olja

Hidravlično olje se lahko zaradi dušenja v ventilih in cevovodih segreva in njegova temperatura počasi

narašča. Ker vsebuje mobilno hidravlično dvigalo razmeroma malo olja, se le-to ob daljših časih

nakladanja, ko se olje segreva in ob kratkih časih vožnje, ko se hladi, lahko tudi segreje.

Temperatura hladilnega olja v delovnem ciklu ne sme preseči 80° C.

Pri dvigalih, s katerimi se dela nepretrgoma, je potrebno predvideti hladilnik olja in po možnosti večji

rezervoar za olje. S hladilnikom se doseže manjše nihanje temperature olja, s tem pa tudi daljšo

življenjsko dobo olja, manjšo obrabo in nižje obratovalne stroške.

Vodi

Naloga vodov skupaj z ostalimi cevovodi je, da prenašajo olje med posameznimi glavnimi

komponentami hidravličnega sistema (zaokrožujejo tokokrog).

V hidravličnem sistemu imamo tri glavne vode :

- sesalni vod (povezuje rezervoar s črpalko),

- tlačni vod (povezuje črpalko z delavnimi cilindri),

- povratni vod (povezuje varnostne ventile in cilindre z rezervoarjem).

3. 3 HIDRAVLIČNA ČRPALKA

3.3.1 Vrste hidravličnih sistemov in hidravličnih črpalk

Za pogon hidravličnega nakladalnika služi hidravlično olje, ki ga z ustreznim pretokom in tlakom v

tokokrog pošilja hidravlična črpalka. Velikost pretoka je odvisna od velikosti črpalke in od števila

vrtljajev pogonskega motorja.

Hidravlična črpalka je praviloma aksialno-batna in ima lahko konstantno ali spremenljivo pretočnost.

Pri črpalki s konstantnim pretokom je pretok olja pri danem številu obratov nespremenljiv, pri črpalki

s spremenljivo pretočnostjo pa se prilagaja količina olja trenutnim potrebam. To se imenuje t.i. load-

sensing (zaznavalni) način delovanja, ki se ga uporablja pri sodobnih dvigalih.

Sesalna cev, ki povezuje rezervoar s črpalko, ne sme imeti notranji premer manjši kot 40 mm za

enotočno črpalko in ne manjši od 50 mm za dvotočno črpalko.

Poznamo dve vrsti hidravličnih sistemov:

- Enotočni hidravlični sistem

Pri enotočnem hidravličnem sistemu ena črpalka napaja vse hidravlične cilindre. Ventili so paralelno

povezani tako, da lahko vsi cilindri delujejo istočasno.


18

Slika št. 10, Shema enotočnega hidravličnega sistema

- Dvotočni hidravlični sistem

Pri dvotočnem sistemu ena črpalka (ali en tokokrog dvotočne črpalke) napaja levi upravljalni ventil

(levi komandni blok), druga pa desnega. Levi ventil krmili obračanje, nihajno roko in grabež, desni pa

teleskopsko, dvigalno roko in rotator. Razpored funkcij je lahko tudi drugačen. Delo z dvotočnim

sistemom je lažje in hitreje.

Slika št 11, Shema dvotočnega hidravličnega sistema


19

Glavne lastnosti hidravličnih črpalk:

- pretočna količina l/min

- maksimalni tlak MPa ali bar

- smer obračanja levo, desno

- število obratov min

- teža, velikost, cena

Vrste hidravličnih črpalk:

- zobniške črpalke

- krilne črpalke

- batne črpalke

Zobniške črpalke

So najenostavnejše, cenovno ugodne in dokaj preproste konstrukcije. Je enostavna za vzdrževanje in

ni preveč občutljiva na nečisto olje.

Največkrat se jo uporablja kot pogon manjših dvigal (do 7 tm) v gozdarstvu, predvsem za gozdarske

prikolice s hidravličnimi nakladalnimi napravami. Zobnik A dobiva pogon od zunaj in poganja zobnik

B, da se protismerno vrtita. Iz sesalnega voda se črpa olje zaradi podtlaka in kroži po obodu zobnikov.

Slika št. 11, Shema zobniške črpalke

Krilna črpalka

V krilni črpalki so elementi za ustvarjanje tlaka v obliki krilc. Tlak se ustvarja ravno med krilci na

lego rotorja in statorja. Posebnost te črpalke je v izredno majhni jakosti hrupa. Življenjska doba krilne

črpalke je daljša od zobniške črpalke (od 5000 do 20000 strojnih ur).

Značilnosti:

Delavni tlak do 150 bar

Pretočna količina do 250 l/min

Število obratov okrog 1000 obr/min

Pomembna je smer obračanja.

Izhod olja

Zobniki oljne

črpalke

Vhod olja

Tokokrog olja

Delovni tlak 100-200 bar

Pretočna količina 3-1000 l/min

Število obratov 500-3000 obr/min

Smer obračanja je pomembna.


20

Aksialne batne črpalke

Pri večjih hidravličnih napravah je najbolj uporabna vrsta črpalke. Na pogon so lahko vezane s

kardanom ali brez. Pri tej črpalki prihaja zaradi nagnjenosti in obračanja rotorja ter razvodne plošče,

do sesanja olja iz rezervoarja, zbijanja v črpalki in potiskanja olja v tlačni vod in od tu k porabnikom.

Slika št. 12, Aksialna batna črpalka

Delovni tlak do 400 bar

Pretočna količina 120 l/min

Število obratov 800- 1200 obr/min

Smer obračanja ni pomembna

Slika št. 13, Osnovni sestavni deli aksialne batne črpalke

V večini primerov je črpalka pritrjena neposredno na pomožni odgon menjalnika tovornjaka

(neposredno v utorno spojko ali v utorni zobnik odgona) ali v manjših primerih na nosilni okvir vozila,

kjer je gnana s kardansko gredjo.

Za pogon večine gozdarskih nakladalnih dvigal je potrebno uporabljati izključno aksialne batne

črpalke. So robustne, zanesljive in z njimi zlahka dosegamo delovne tlake do 300 bar.

Kot izhodišče za izbiro črpalke uporabimo podatek o priporočenem pretoku olja. V primeru

premajhnega pretoka olja bodo gibi dvigala počasnejši. Prevelik pretok olja pa lahko povzroči zaradi

prevelikih hitrosti gibov velike dinamične obremenitve, ki zmanjšajo življenjsko dobo dvigala in večjo

delovno temperaturo olja.


21

Primer št. 4

Na razpolago je elektromotor z močjo 22 kW in s številom vrtljajev 1450 min

-1. Določiti je potrebno

dopustno velikost črpalke, ki bo delovala pri tlaku 200 bar?

p ∙ 600 ∙ ŋ 22 ∙ 600 ∙ 0,9 Q pretok (l/min)

Q = -------------- = ---------------- = 59,4 l/min p tlak (bar)

P 200 ŋ moč motorja (kW)

P izkoristek črpalke (0,9)

Število vrtljajev pogonskega motorja z notranjim izgorevanjem naj ne bo manjši od 800 obr/min.

3.4 Sistemski tlak in različne velikosti tlaka Sistemski tlak v hidravličnem sistemu je omejen z varnostnim ventilom regulacije tlaka (tlačni ventil),

ki je lahko samostojen, največkrat pa je vgrajen v vhodnem področju glavnega komandnega ventila.

Praviloma se nastavitve tega ventila ne sme nastavljati ali spreminjati.

Sistemski tlak znaša pri gozdarskih dvigalih med 240 in 260 bar.

Še posebej so omejeni tlaki posameznih gibov hidravličnega nakladalnika. V ta namen je v vsakem

gibu prirejen dodaten varnostni ventil v komandnem ventilu.

Pomni!

V vsakem delavnem cilindru je drugačen tlak, zato imamo več različnih varnostnih ventilov za tlak.

Tabela št. 2, Prikaz tlaka v hidravličnem sistemu (Liv L 11.86 P)

Tlak

/bar/

SISTEMSKI TLAK 260

Obračanje levo 175

desno 175

Dvigalna roka gor 250

dol 175

Nihajna roka gor 230

dol 175

Teleskopska roka ven 125

noter 250

Rotator levo 190

desno 190

Grabež odpir. 230

zapir. 230

Oporni most ven 160

noter 160

Stabilizator dol 160

gor 160


22

3.5 Manometri

Največkrat se na hidravličnem dvigala nahajata dva manometra; manometer za tlak v sistemu in

manometer kot prikazovalnik dvigalnega momenta.

Manometer za tlak nam prikazuje sistemski tlak v hidravličnem sistemu.

Pri sodobnih dvigalih imamo kot prikazovalnik dvigalnega momenta manometer, ki je nameščen na

vidnem polju upravljavca dvigala in ima skalo s tremi različnimi polji, ki označujejo področja

obremenitve dvigala.

Slika št. 14, Slika prikazovalnika momenta

V manometru se nahajajo tri različna polja:

- Zeleno polje predstavlja varno področje dela.

- Rumeno polje označuje 90 % dovoljene obremenitve dvigala. Ko se kazalec približa temu

položaju, pomeni, da se približuješ največji nosilnosti dvigala.

- Rdeče polje pomeni 100 % obremenitev dvigala. V primeru večanja obremenitve bo ročični

mehanizem popustil in zasliši se piskajoč šum, ker bo olje teklo preko varnostnega ventila. Z

ustreznim gibom krmilne ročice premakneš breme bliže k stebru in tako zmanjšamo moment

gibanja.

Manometer – prikazovalnik momenta je priključen neposredno na batno stran dvigalnega cilindra ali

na hidravlični vod, ki je s to stranjo cilindra neposredno povezan. Kot merilo za velikost momenta

bremena služi tlak v tem cilindru.

Kazalec manometra pri pravilnem delu ne sme nikoli zaiti v rdeče področje razen za trenutek ob

kratkih tlačnih sunkih zaradi nihanja bremena ali podobno. Če moment bremena preseže nazivno

vrednost zaradi nepravilnega giba katerekoli roke, bo ročični mehanizem popustil in breme se bo

spuščalo, dokler se moment bremena ne zmanjša na spremenljivo raven.


23

3.6 HIDRAVLIČNI VENTILI

Za premikanje mehanizma dvigala služijo hidravlični cilindri, ki jih krmilijo komandni (zasledi se jih

tudi pod imenom upravljalni ali potni) ventili. Le-ti so lahko upravljani mehansko (ročno ali nožno),

lahko pa tudi daljinsko. V osnovi imajo nekateri ventili nalogo usmerjati olje, drugi ventili pa

nadzorujejo (varen pretok olja v hidravličnem sistemu) in omogočajo varno delo s hidravličnim

nakladalnikom.

Slika št.15, Dvotočni hidravlični sistem s komandnim blokom in komandnimi ročicami

V osnovi delimo ventile na:

- komandne ventil,

- varnostne ventile,

- pomožne ventile.

V večini primerov se komandni ventili in varnostni ventili nahajajo na komandnem bloku, razen

varnostni ventil za sistemski tlak in pomožni ventili.

Slika št. 16, Komandni blok s komandnimi ventili in varnostnimi ventili


24

3.6.1 Komandni ventili

Osnovne karakteristike komandnih ventilov so:

- število delovnih položajev,

- število priključkov na komandnem bloku,

- funkcija delovnega položaja,

- način aktiviranja.

Mehansko upravljani komandni ventili imajo tako imenovan odprti srednji položaj. To pomeni, da v

neaktiviranem stanju ventila oz. komandne ročice olje teče skozi ventilov kanal za prosti obtok skoraj

brez upora v rezervoar za olje. S premikanjem komandne ročice aktiviramo komandni ventil, ki se

postopoma odpira in odpre povezavo enega ventilskega izhoda s tlačnim vodom, s tem pa se določen

gib dvigala premakne. Istočasno je ventil povezan z drugim vodom, ki je spojen z rezervoarjem za

olje. Z ustreznim premikanjem ventilovega drsnika lahko pošiljamo k cilindru več ali manj olja in s

tem spreminjamo njegovo hitrost.

Slika št. 17, Komandni blok s komandno mehansko ročico

Posebna vrsta komandnih ventilov, ki se uporablja predvsem skupaj s črpalkami s spremenljivo

pretočnostjo, so load-sensing ali zaznavalni komandni ventili. Glavna lastnost je v tem, da komandni

ventil pošilja v hidravlični sistem samo toliko olja, kot ga potrebujejo uporabniki (cilinder z

dvigovanjem bremena) in to s tlakom, ki je trenutno potreben za izvajanje posamezne funkcije ne

glede na velikost bremena.

Daljinsko upravljanje je praviloma električno – preko potenciometrov v upravljalnih ročicah (v tem

primeru mora biti kabel med ročico in komandnim ventilom) ali pa radijsko – daljinsko.

Pomni!

Hitrost dvigala je odvisna od pretočne zmogljivosti črpalke in od odprtosti ali prehodnosti olja skozi

posamezni komandni ventil.


25

3.6.2 Varnostni ventili

Poznamo:

- varnostni ventil za omejitev tlaka

za sistemski tlak

za tlak posamezne funkcije

- varnostni ventil za enakomerni pretok

Ventile za omejitev tlaka uporabljamo za nastavitev, omejitev in hidravlično zaščito tlaka

hidravličnega sistema, kot smo že ugotovili v prejšnjem poglavju.

Princip delovanja teh ventilov temelji na delovanju sile Pascalovega tlaka z ene strani in sile vzmeti z

druge strani.

Če tlak na vhodu ventila naraste preko določene vrednosti, se ta odpre in omogoči pretok delovne

tekočine v povratni vod (rezervoar). Ventil je odprt toliko časa, dokler tlak tekočine ne pade na

nastavljeno vrednost. Zaradi funkcije delovanja imenujemo ta ventil varnostni ventil.

Delovanje varnostnega ventila za tlak je predstavljen na sliki št. 19.

Z ventili za omejitev tlaka reguliramo tlak, ki ga spustimo v tlačni vod, s tem pa reguliramo tudi

pretočnost olja.

Slika št. 18, Varnostni ventil za omejitev sistemskega tlaka

Na sliki št. 18 je prikazan varnostni ventil za tlak, ki je povezan s tlačnim stikalom, ta pa je povezan z

manometrom, ki prikazuje pritisk v tlačnem vodu pri varnostnem ventilu za tlak. V primeru prevelike

obremenitve se varnostni ventil aktivira in signal se pošlje upravljavcu dvigala.

Slika št. 19, Shema starejše oblike varnostnih ventilov za sistemski tlak (s kroglico)

Nosilec kroglice


26

Danes se v varnostnih ventilih namesto kroglice uporablja bat, njihova velikost pa je tudi do nekajkrat

manjša.

3.6.3 Pomožni ventili

Odvisno od zahtevnosti potrošnika in namena rabe dvigala poznamo več pomožnih ventilov.

Dušilni ventil (ventil za enakomerni pretok) zmanjša hitrost olja na izhodu ventila glede na vhod.

Z dušilnimi ventili reguliramo hitrost hidravličnega olja v hidravličnem sistemu - hitrost gibanja.

Praktično to pomeni, če isto breme dvigujemo z neko hitrostjo, se to ne sme spuščati z enako ali večjo

hitrostjo, ker bi prišlo do prehitrega giba funkcije (breme se začne spuščati prehitro in s tem povečamo

možnost okvare na hidravličnem dvigalu).

Zavorni ventil ali blok ventil

Zavorni ventil služi za držanje bremena v primeru poka cevi. Naloga ventila je, da v primeru počene

cevi prepreči iztok olja iz hidravličnega valja in prepreči morebitno prevrnitev gozdarske prikolice

(poči cev na stabilizatorju) ali okvaro na katerem delu hidravličnega dvigala ali prikolice (v primeru,

če imamo breme dvignjeno od tal).

Nahaja se na vstopu hidravličnega olja v hidravlični valj.

Običajno je nameščen na valjih:

- stabilizatorja,

- dvigalne roke,

- nihajne rok,

- teleskopske roke,

- obračalnih cilindrih.

Naloga ventila na dvigalni in nihajni roki je, da prepreči hiter padec roke na tla. Velikokrat so zavorni

ventili skupaj v kombinaciji z omejevalom momenta.

Povratni vod

Iz črpalke V komandni blok

Kroglica

Vzmet


27

Slika št. 20, Zavorni ventil na stabilizatorju Slika št. 21, Zavorni ventil na vigalni roki

Slika št. 21 in 22, Omejevalo momenta

električno (dvigalo L 110Z)

Poznamo dve vrsti omejevala momenta:

- hidravlično omejevalo momenta,

- električno omejevalo momenta.

Oba sistema imata enako funkcijo. V primeru, ko je

prekoračen moment bremena, mora omejevalo

momenta ustaviti tiste gibe, ki ta moment povečujejo.

Slika št. 23, Varni gibi, ki zmanjšujejo moment bremena

1. Uvlačenje teleskopske roke.

2. Ko je lega nihajne roke nad horizontalo,

dviganje nihajne ali dvigalne roke zmanjša

moment bremena.

3. Ko je lega nihajne roke pod horizontalo, njeno

spuščanje zmanjšuje moment bremena.

4. Ko je položaj bremena pod to črto, s

spuščanjem dvigalne ali nihajne roke zmanjšujemo moment gibanja.


28

3.7 HIDRAVLIČNI CILINDRI

Naloga hidravličnih delovnih cilindrov je, da pretvarjajo energijo potiska v mehansko delo s

premočrtnim ali krožnim gibanjem.

Po načinu delovanja poznamo:

- enostransko delujoče,

- dvostransko delujoče – dvosmerni,

- teleskopske – enosmerni in dvosmerni,

- rotatorji – končni ali neskončni,

- hidromotorji.

Notranjost plašča cilindra je zelo precizno obdelana (fino stružena in gladilno valjana). S tem se dobi

boljšo tekalno površino, večji procent nosilnosti in daljšo življenjsko dobo tesnil.

Slika št. 24, Shema zgradbe dvostranskega hidravličnega valja

batnica

pokrov

tesnila

ohišje

bat

polje 1 polje 2

Pri enostranski in dvostransko delujočih valjih mora vedno biti polje 1 namenjeno za večje

obremenitve (ima večjo površino, zato je lahko tudi manjši tlak z nasprotne smeri).

Slika št. 25, Hidravlični cilindri (nihajni) tik pred fino obdelavo (tovarna Liv)

tesnila

pokrov

batnica

bat

ohišje


29

Delovanje dvostranskih hidravličnih cilindrov.

Iz komandnega ventila pošljemo preko komandnih ročic olje do hidravličnega valja. Olje vstopi v

polje št. 1, s tem pa se olje umika v polju št. 2. Zaradi velikega tlaka in pretoka olja se s tem opravlja

določen gib dvigala - dviganje (odvisno od namena cilindra). V primeru vstopa olja v polje št. 2 se

opravlja obratna funkcija – spuščanje.

3.8 CEVOVODI

Naloga cevovodov je, da prenašajo olje iz ene hidravlične komponente v drugo.

Poznamo dve vrsti hidravličnih cevi:

- kovinske cevi (narejene iz jekla),

- gibke cevi (guma).

V večini primerov so kovinske cevi montirane na dvigalni in nihajni roki, drugje pa se uporablja gibke

cevi. Sestava gibke cevi je odvisna od pritiska in pretoka cevi. V osnovi je narejena iz več plasti gume,

vmes pa je vstavljena tekstilna in metalna mreža. Na mestih hidravličnega dvigala, kjer obstaja večja

možnost, da pride do poškodb na cevi, se cevi še dodatno zaščiti (plastični ali tekstilni plašč).

Slika št. 26, Gibljiva hidravlična cev

Pomni!

Pri nabavi nove cevi je potrebno upoštevati naslednje podatke:

- dolžina cevi,

- vrsta priključka,

- največji dovoljeni tlak,

- notranji premer,

- zunanji premer.

3.9 HIDRAVLIČNI ČISTILCI - FILTRI OLJA

V hidravlični sistem vstopajo različne nečistoče in umazanije. V stik s hidravličnim oljem pride prah,

saje, metalni delci … Zaradi naštetih virov mora imeti hidravlični sistem čistilec olja.


30

Čistilec hidravličnega voda je lahko v:

- sesalnem vodu,

- tlačnem vodu,

- povratnem vodu.

Čistilec v sesalnem vodu je zelo grob in zadržuje delce velikosti 0,5 – 2 mm.

Čistilec v tlačnem vodu (mikrofilter) prenaša visoke pritiske in zadržuje delce velikosti nad 5

mikronov.

Čistilec v povratnem vodu se uporablja najbolj pogosto. Lahko se ga montira v povratni vod ali v

rezervoar za gorivo.

Pri gozdarskih hidravličnih dvigalih sta najbolj pogosta čistilec v tlačnem in sesalnem vodu.

Slika št 27, Tlačni čistilec

Slika št. 28, Povratni filter


31

Slika št. 29, Kritična mesta na črpalki in delovnem valju zaradi nečistoče v hidravličnem

sistemu

3.10 HIDRAVLIČNO OLJE

Hidravlično olje omogoča prenos hidravlične

energije.

Včasih se je uporabljalo mineralna olja, danes pa

se v hidravliki uporablja sintetična olja in

emulzije. Mineralna olja pridobivamo z

destilacijo iz surovega zemeljskega olja (nafte).

Lahko jim dodamo še aditive, ki so namenjeni za

izboljšanje mazanja, viskoznosti, preprečevanje

oksidacije, penjenja, itd.

Vedeti je potrebno, da se ti dodatki sčasoma

iztrošijo in ne delujejo več, zato jih je potrebno

po proizvajalčevih navodilih tudi zamenjati.

Osnovne naloge tlačnih tekočin so :

- Prenos moči – učinkovit prenos moči zagotovimo z uporabo dobre tekoče, nestisljive

tekočine.

- Mazanje – hidravlični sistemi so izdelani zelo natančno, zato se morajo gibljivi deli ustrezno

mazati, da se na ta način zmanjša trenje in s tem obraba.

- Hlajenje – pomembno, da dobro odvajajo toploto, ki nastaja znotraj hidravličnega sistema.

- Zaščita – zagotoviti je potrebno zaščito kovinskih delov pred korozijo.

- Tesnjenje – hidravlična tekočina mora biti dovolj viskozna, da zagotavlja dobro tesnjenje med

gibljivimi deli v črpalkah, ventilih in hidravličnih motorjih.

Zobniška

črpalka

Batna

črpalka

Hidravlični

cilinder


32

- Filtrirnost – hidravlična tekočina mora biti termično in oksidacijsko zelo stabilna, odporna na

degradacijo in nastajanje usedlin. Olje mora biti tudi enostavno za filtracijo tako, da se lahko

vse možne nerazgradljive, kompaktne nečistoče odstranijo s filtriranjem.

Glavne lastnosti hidravličnega olja:

- Viskoznost (uporabnost v širokem temp. območju).

- Majhna stisljivost (natančen prenos tlaka, kratek odzivni čas).

- Dobre mazalne lastnosti (predpogoj za dosego sprejemljive življenjske dobe komponent v

sodobnih visokotlačnih hidravličnih sistemih).

- Združljivost z materiali v sistemu (tesnila, črpalke).

- Hitro izločanje zraka in vode iz olja ter sprejemljivost za okolje.

- Dobra toplotna prevodnost (hitra porazdelitev toplote, nastale zaradi trenja v ventilih).

Poznamo dve vrsti hidravličnih olj:

- mineralna olja,

- biološko razgradljiva ali sintetična olja.

Mineralna olja naj se uporabljajo z dovolj velikim indeksom viskoznosti (manj spreminjajo gostoto s

spremembo temperature). Olja slabše kvalitete imajo posledico večje obrabe dvigala.

Tabela št. 3, Različni proizvajalci hidravličnih olj

Proizvajalec Tip

AGIP Arnica 46

ARAL Vitam HF 46

BP Bartran HV 46

CASTROL AWH 46

DEA Arcis HLPD 46

ESSO Univis 46

MOBIL DTE 15 M

OMV Hidrolub SVG 46

SHEEL Tellus T 46

PETROL Hidrolubric VGS 46

INA Hidraol HDS 46

Za celoletno obratovanje se v večini primerov uporablja olje z razredom viskoznosti ISO VG 46.

Za zimsko obratovanje in pri nižjih temperaturah se uporablja olje razreda ISO VG 32

Biološka olja so v naravi deloma razgradljiva. Največkrat priporočajo olja iz sintetičnih estrov (primer

olje Panilin HLP Synth 46), manj pa se uporablja rastlinska olja.

V primeru menjave olj iz mineralnih v sintetična moramo paziti, da se ti dve vrsti olj ne mešata med

seboj. Ta olja se tudi mešajo z mineralnimi olji, vendar se jim s tem zmanjšajo njihove lastnosti.

Praviloma v sistemu ne bi ostalo več kot 2 % mineralnega olja!


33

Pomni!

Zaradi visokih pritiskov, vsebnosti zraka in slabe kvalitete olja lahko prihaja do t.im. Diesel pojava.

Ko se v ustrezni količini naberejo prej navedene snovi, lahko pride do samovžiga oljnih par v

hidravličnem cilindru, kar ustvarja saje. Saje na steni hidravlične cevi povzročajo spremembo

tokokroga olja, s tem pa se poveča možnost, da na tistem mestu poči cev. Zaradi saj lahko prihaja tudi

do napak na hidravlični črpalki ali na hidravličnem cilindru.

Tabela št. 4, Različni proizvajalci masti za mazanje dvigala

Proizvajalec Tip

AGIP GRMU/EP2

BP Energrease LC 2

CASTROL LZV – EP

ESSO Beacon EP2

MOBIL Mobilux EP2

OMV EPL2

INA LIS – EP2

Pri hidravličnih žerjavih potrebujemo še olje v podstavku dvigala. Tu uporabljamo olje SAE 80W-

90, ki maže obračalni mehanizem (zobate letve) v podstavku dvigala.

Za mazanje dvigala se največkrat uporablja litijevo mast gostote 2 po NLGI.


34

PONOVIMO!

Naštej glavne sestavne dele hidravličnega sistema!

Kako se imenuje sredstvo, ki prenaša moč od motorja na hidravlično dvigalo?

Katere vode imamo v hidravličnem sistemu?

Pojasni razliko med enotočnim in dvotočnim hidravličnim sistemom!

Katere so najpomembnejše lastnosti, ki jih moramo upoštevati pri hidravlični črpalki?

Naštej vrste hidravličnih črpalk in njihove osnovne lastnosti!

S katero enoto izražamo pretočno količino hidr. črpalk in koliko znaša pri hidr.

dvigalu?

S katero enoto izražamo tlak olja v hidr. sistemu in koliko znaša?

Kaj se dogaja s hidr. dvigalom, če ima črpalka premajhno pretočno količino?

Katere ventile poznaš na hidravličnem dvigalu in opiši njihove funkcije?

Kdo sme regulirati in zamenjati varnostne ventile?

Kako je sestavljen hidravlični cilinder?

Ali je v vseh hidravličnih cilindrih isti pritisk in zakaj?

Ali je možno hidravlično dvigalo preobremeniti?

Na kaj je potrebno paziti pri nabavi nove gumijaste cevi?

Opiši funkcijo hidravličnih čistilcev in kje se nahajajo?

Katere lastnosti mora imeti hidravlično olje?


35

4 SESTAVNI DELI IN DELOVANJE GOZDARSKEGA

HIDRAVLIČNEGA DVIGALA

4.1. SESTAVNI DELI HIDRAVLIČNEGA DVIGALA

Slika št. 29, Sestavni deli hidravličnega dvigala

- Podstavek z vgrajenim stabilizacijskim mostom s hidravličnim iztegom.

- Dvojni obračalni sistem v podstavku. Obračalni sistem in spodnji ležaj stebra tečeta v oljni

kopeli.

Slika št. 30, Podstavek z obračalnim sistemom


36

- Vrtljiv steber z zobnikom; obračata ga dva hidravlična cilindra preko zobatih letev.

Slika št. 31, Vrtljiv steber z zobnikom

- Dvigalna roka, ki jo premika dvosmerno delujoči hidravlični cilinder.

- Nihajna roka, ki jo premikata dvosmerno delujoča cilindra.

- Teleskopska roka je nameščena v notranjosti nihajne roke. Vodena je v plastičnih

vodilih, premikata jo dvosmerni hidravlični cilinder v njeni notranjosti, lahko pa je vodena

tudi s pomočjo verige, kot na sliki št. 32.

Slika št. 32, Verižni pogon teleskopske roke

- Komandni ventili za delovne gibe dvigala na stebru pred voznikom ali ob sedežu.

- Dve križni upravljalni ročici in dve stopalki ter tri ročice za upravljanje

stabilizatorjev ( ročice so rdeče barve).


37

Slika št. 33, Upravljalni blok z ročicami in ventili

- Rotator z neomejenim kotom sukanja.

- Grabež; odpiranje in zapiranje z dvosmerno delujočim hidravličnim cilindrom.

Slika št. 34, Rotator z grabežem

4.2 OSTALA DODATNA OPREMA DVIGALA

- Prikazovalnik in omejevalo momenta (opisano pod poglavjem 3.4.3.)

- Komandna omarica


38

Slika št. 35, Komandna omarica s stikalom STOP

Ob upravljalnem mestu dvigala je v dosegu roke komandna omarica s stikalom STOP za izklop v sili.

Stikalo prepoznamo po rdeči gobasti obliki. Aktiviramo ga tako, da na tipko pritisnemo. Stikalo STOP

prekine napajanje elektromagnetnega obtočnega ventila (nameščen na tlačnem filtru), ki preusmeri

hidravlično olje, ki prihaja od črpalke nazaj v rezervoar.

Slika št. 36, Obtočni ventil

V komandni omarici je lahko poleg stikala STOP nameščeno še več preklopnih stikal za dodatne

funkcije, kot na primer: premikanje stabilizatorjev, stikalo žarometov, stikalo grelne blazine na sedežu,

sprostitev indikatorja stabilnosti, itd.

- Signalizacija

Indikator vodoravnosti dovoljuje nagib nosilnega okvira vozila za določen nastavljen kot. Ta znaša

največ 5° v smeri prečno na smer vožnje in največ 17° v smeri vožnje. Če se nosilni okvir zaradi

prevelike obremenitve dvigala nagne za večji kot, krmilje dvigala reagira tako, kot da bi bilo stisnjeno

stikalo STOP.


39

Slika št. 37, Indikator vodoravnosti

Libela služi za grobo izravnavo položaja vozila z dvigalom. Dovoljeni nagib vozila v vseh smereh

znaša med delom največ 8°.

Slika št. 38, Libela


40

- Kabina za upravljavca dvigala

Slika št. 39, Kabina

Kabino se največkrat uporablja na statičnih dvigalih, kjer je upravljavec stalno pod vplivom zunanjim

vremenskim vplivom. Ta kabina je tudi opremljena s klimatsko napravo. V večini primerov se za

upravljanje teh dvigal uporablja servo krmilne ročice.

Slika št. 40, Dvigalo pripravljeno za montažo na vozilo (Z tip dvigala)


41

4.3 UPRAVLJANJE DVIGALA Upravljanje dvigala je v večini primerov mehansko, lahko pa je tudi daljinsko (radijsko).

Slika št. 41, Razvrstitev ročic in funkcija posamezne ročice (starejša oblika komand)

Leva roka Desna roka

A Obračanje dvigala levo I Obračanje rotatorja v levo

B Obračanje dvigala desno J Obračanje rotatorja desno

K Odpiranje grabeža E Dviganje nihajne roke

L Zapiranje grabeža F Krčenje nihajne roke

Leva noga Desna noga

D Spuščanje dvigalne roke G Iztegovanje teleskopa

C Dviganje dvigalne roke H Krčenje teleskopa

Slika št. 42 Razvrstitev ročic in funkcija posamezne ročice (Euro komande)

Leva roka Desna roka

A Obračanje dvigala levo I Obračanje rotatorja v levo

B Obračanje dvigala desno J Obračanje rotatorja desno

E Dviganje nihajne roke D Spuščanje dvigalne roke

F Krčenje nihajne roke C Dviganje dvigalne roke

Leva noga Desna noga

K Odpiranje grabeža G Iztegovanje teleskopa

L Zapiranje grabeža H Krčenje teleskopa


42

4.4 NOSILNOST DVIGALA

Slika št. 43, Prikaz Dvižne sile na dvigalu L 110Z. 96

Obrazložitev oznak:

- L pomeni proizvajalec (LH Postojna)

- 110 zmogljivost dvigala (dvižna sila 11 tm)

- Z način zlaganja dvigala (v obliki črke Z)

- 9.6 doseg dvigala (9.6 m)

Dvižna sila dvigala je podana z enoto tm (ton meter). To pomeni, da dvigalo, ki ima dvižno silo 11 tm

ali 11.000 kg/m, dvigne na enem metru dolžine 11 ton.

Z daljšanjem ročice dvigala se dvižna moč dvigala manjša. Podatki, ki so dani v katalogih dvigal,

prikazujejo bruto ali neto zmogljivost dvigala na različnih metrih dolžine dvigala.

Primer št. 5: Praktični izračun dvižne sile dvigala (ni točni izračun)

Izračunaj dvižno silo dvigala, ki ima moment dviganja 12.000 kg/m, na različnih dolžinah?

Dolžina (m) dvižna sila

3 4

6 2

10 1,2

Moment 12 t

Dvižna sila = ---------------- = ------------ = 4 t

Dolžina 3 m


43

4.5 VZDRŽEVANJE HIDRAVLIČNEGA DVIGALA

4.5.1 Osnovni posegi pri vzdrževanju hidravličnega nakladalnika

Hidravlično dvigalo je zelo zmogljiva naprava, njegova življenjska doba pa je odvisna od načina

uporabe in od vzdrževanja.

Redno in pravilno vzdrževanje pripomore k daljši in varnejši rabi dvigala.

Osnovna navodila glede uporabe dvigal:

- Preprečiti je potrebno nabiranje umazanije na batnicah cilindrov, ker povzroča obrabo tesnil.

- Če se žerjava dlje časa ne uporablja, ga je potrebno zložiti tako, da bodo cilindri zaprti. Če to

ni mogoče, je potrebno namastiti dele batnice, ki so izpostavljeni vremenskim vplivom.

- Kontrolirati je potrebno nivo olja v rezervoarju za olje in v podstavku. Nivo olja je potrebno

kontrolirati pri zloženem dvigalu in izključeni črpalki.

- Redno je potrebno mazati dvigalo.

- Kovinski cevovodi ne smejo biti sploščeni. To povzroča segrevanje in staranje olja ter slabše

delovanje ventilov.

- Posebno pozornost je potrebno posvečati gibkim cevem. Poškodovane cevi je potrebno nujno

zamenjati.

- Kontrolirati je potrebno tesnost spojev.

Vzdrževanje je potrebno opravljati v sklopih, ki jih predpiše proizvajalec dvigal (omejeni so s

časovnim intervalom).

Slika št. 44, Shema vzdrževanja hidravličnega dvigala


44

Dnevno vzdrževanje hidravličnega dvigala (na 10 obratovalnih ur ali pred pričetkom dela):

- preveriti nivo olja v podstavku dvigala in v rezervoarju za olje,

- preveriti ali je dvigalo dovolj namazano – mazanje (glej sliko št. 44),

- preveriti stanje cevi, spojev, sornikov, varoval in matic,

- odstraniti morebiten nakopičen material na gibljivih delih,

- kontrola tlaka v kolesih vozila,

- odzračevanje hidravličnega sistema (če dvigala nismo uporabljali dlje časa).

Slika št. 45, Način prezračevanja hidravličnega dvigala

Hidravlični sistem je potrebno odzračevati po menjavi hidravličnega olja, popravilu hidravličnega

sistema ali daljšem mirovanju. Z odzračevanjem sprostimo zrak iz sistema. To storimo tako, da z

zmanjšano hitrostjo opraviš opisane gibe (slika št. 45). To storimo tako, da z zmanjšano hitrostjo

opravimo predpisane gibe najmanj dvakrat iz ene skrajne lege v drugo. V skrajni legi zadržimo ventil,

aktiviran nekaj sekund.

Slika št. 46, Nivo olja v podstavku

Olje v podstavku mora biti do oznake, ki je narisana v okroglem okencu.

Pred mazanjem mazalnih mest z mazalko je potrebno ta mesta očistiti. Z mazalko pritiskamo mast

skozi nastavek toliko časa, dokler mast ne izstopi na mazalnih mestih.


45

Opis postopka del, ki jih je potrebno opraviti na 50 obratovalnih ur:

- pregledati stanje osi, osnih varoval (sornikov) in ležajev,

- pregledati stisnjenost cevnih priključkov,

- mazanje gibljivih spojev (glej sliko št. 44),

- menjava hidravličnega olja in hidravličnih čistilcev.

Olje je priporočljivo menjati pred zimo – pozno jeseni – in v naslednjih intervalih:

- prvič po 50 obratovalnih urah,

- nato se menjava olje na 1000 obratovalnih ur ali enkrat letno.

Ob prvi menjavi hidravličnega olja je potrebno tudi menjati vložek na tlačnem in sesalnem čistilcu.

Življenjska doba mineralnega olja se lahko iz enega leta podaljša na dve leti, če olje vzdržujemo – to

pomeni enkrat letno filtriranje olja in odstranjevanje vode iz sistema.

Življenjska doba biološko razgradljivega olja lahko znaša ob ustreznem vzdrževanju do 5 let.

Opis postopka, ki ga je potrebno opraviti na 200 obratovalnih ur:

- čiščenje in pregled nosilne konstrukcije,

- preveriti zategnjenost pritrdilnih vijačnih spon,

- pregledati pokrove hidravličnih cilindrov in jih po potrebi priviti,

- pregledati stanje drsnih vodil,

- preveriti sistem za omejevanje momenta bremena.

Opis postopka, ki ga je potrebno opraviti na 500 obratovalnih ur

- pregledati stanje električne instalacije dvigala,

- menjava vložka tlačnega čistilca.

Opis postopka, ki ga je potrebno opraviti na 1000 obratovalnih ur

- preveriti dvigalno zmogljivost po tablici nosilnosti,

- menjava hidravličnega olja v sistemu in olja v podstavku.

Tabela št. 5, Moment zategovanja vijačnih spon glede na njeno velikost

Navoj Moment /Nm/

M 20x2 500

M 24x2 840

M 27x2 1240

M 30x2 1650


46

4.5.2 Najpogostejše okvare na hidravličnem dvigalu

Tabela št. 5, Glavne napake in ukrepi za popravilo napak

PROBLEM NAPAKA UKREP

1. Hidravlično dvigalo ne

dvigne predpisanega

bremena

Nezadostna količina olja v sistemu.

Prenizek tlak črpalke.

Umazanija v varnostnih ventilih za

tlak.

Notranja ali zunanja netesnost

cilindrov.

Doliti olje.

Preveriti z manometrom tlake.

Zamenjati poškodovana tesnila.

2. Ročični mehanizem ne

obdrži bremena v

dvignjenem položaju

Zunanje ali notranje puščanje v

cilindrih.

Puščanje olja na cevnih spojkah.

Zamenjati poškodovana tesnila

in preveriti, ali ni morda cev v

cilindru poškodovana.

Zategniti, zamenjati oljne

cevovode.

3. Gibanje mehanizma je

sunkovito

V hidravličnem sistemu je zrak. Odzračiti hidravlični sistem.

Doliti olje.

4. Hitrost pada, motor se

hitro vrti

Poškodovana črpalka.

Sesalni čistilec zamašen.

Popraviti ali zamenjati črpalko.

Sesalni čistilec očistiti ali

zamenjati.

5. Počasni gibi Nezadostna količina olja v

hidravličnem sistemu.

Nezadostna kapaciteta črpalke.

Preveriti nivo olja.

Preveriti pretok olja in preveriti

tlak.

6. Neznani šumi v

ročičnem mehanizmu

Ležaji puše niso namazani.

Poškodovana puša v enem od

ročičnih zglobov.

Namazati ali zamenjati pušo.

7. Neznani šumi v ležajih

podstavka in stebra

Zgornji drsni ležaj ni namazan.

Pomanjkanje olja v podstavku.

Poškodovan spodnji ležaj.

Izrabljena zobata letev.

Namazati z mastjo.

Pregledati olje v podstavku.

Zamenjati zobato letev.

8. Premik komandne

ročice je normalen,

učinka pa ni

Okvara na črpalki.

Ventil za prosti obtok se ne

odpre/stisnjeno stikalo STOP.

Premajhna količina olja.

Notranja netesnenost v razvodnem

bloku.

Preveriti tlak in olje v sistemu.

Preveriti tlake v razvodnem

bloku.

9. Oljni tlak ne ustreza

predvideni vrednosti

Premajhna zmogljivost črpalke.

Poškodovan sedež varnostnega

ventila za tlak.

Preveriti tlak.

Popraviti sedež vložka.

10. Med gibanjem je

slišati udarne šume

Mehanski deli so obrabljeni.

Vzrok: slabo vzdrževanje, slabo

mazanje, preobremenitev.

Servis.

11. Hidravlično

omejevalo momenta

prekmalu odklopi

gibanja, ki povečajo

moment bremena

Sekvenčni tlačni ventil je nastavljen

na prenizek tlak.

Nastaviti tlak.

Servis.


47

PONOVIMO!

Naštej sestavne dele hidravličnega dvigala!

Opiši dodatno opremo na dvigalu in funkcijo posameznega elementa na dvigalu!

Opiši razvrstitev upravljalnih ročic in funkcijo posamezne ročice po EURO komandah!

Kako izračunaš dvižno silo dvigala?

Kaj zajema dnevni pregled hidravličnega dvigala in kdaj ga opravimo?

Kaj razumeš pod pojmom odzračevanje sistema in kako ga izvedeš?

Kdaj zamenjamo hidravlično olje in čistilce olja v hidravličnem dvigalu?

Kako se imenuje olje v hidravličnem dvigalu in katero viskoznost uporabljamo za

hidravlična dvigala?

Kakšno olje je potrebno nalivati v podstavek dvigala?

Kaj je lahko vzrok, če dvigalo ne dvigne predpisane teže bremena?

Kaj je lahko vzrok, če ročični mehanizem ne obdrži bremena v dvignjenem položaju?

Kaj je lahko vzrok, če zaslišimo šume v ležajih podstavka ali stebra?


48

5 TEHNIKA DELA S HIDRAVLIČNIM DVIGALOM

5.1 SPLOŠNA VARNOSTNA PRAVILA

Usposobljenost upravljavca dvigala

Za upravljanje dvigala je potrebno imeti določena znanja, spretnosti in izkušnje.

Upravljavci morajo biti:

- ustrezno usposobljeni in imeti ustrezne kvalifikacije,

- psihično in fizično zanesljivi,

- usposobljeni in samostojni pri vzdrževanju,

- stari najmanj 18 let.

Osebna varovalna oprema upravljavca:

- osebna varovalna čelada,

- ustrezen kombinezon ali delovna obleka,

- ustrezni delovni čevlji,

- rokavice.

5.2 SPLOŠNA PRAVILA PRI DELU S HIDRAVLIČNIM NAKLADALNIKOM

Pred pričetkom dela je potrebno upoštevati naslednja navodila:

- Pred zagonom dvigala je potrebno opraviti dnevni pregled na dvigalu.

Postopek pri zagonu hidravličnega dvigala

- Vozilo naj bo postavljeno čim bolj na ravnem terenu in vklopljena ročna zavora.

- Vključiti je potrebno pomožni odgon vozila (menjalnik je potrebno prestaviti v prosti

tek), da se vklopi hidravlična črpalka.

- Z otipanjem tlačnega in povratnega voda se preveri delovanje črpalke.

- Pregledati je potrebno, ali vsi hidravlični vodi dobro tesnijo.

- Izvleči zaklep na stabilizatorjih in ju popustiti, da prosto visita.

Slika št. 47, Postopek blokiranja in deblokiranja stabilizacijskih rok


49

- Pri iztegovanju stabilizacijskih rok in spuščanju cilindrov morajo biti gibajoči deli ves čas v

vidnem polju. Paziti je potrebno, da ne zadenejo ob oviro.

Slika št. 48, Stabilizatorji morajo biti med izvlačevanjem v vidnem polju

Pomni!

- Prepovedano je uporabljati dvigalo brez uporabe stabilizatorjev!

- Sprostiti je potrebno zaklep obeh stabilizacijskih rok in ju s hidravliko izvlečemo – viden mora

biti rumeni pas na stabilizacijski roki.

Slika št. 49, Rumeni pas na stabilizacijski roki


50

- Spustiti je potrebno oba stabilizacijska cilindra tik do tal. Prepričati se je potrebno, ali je

podlaga pod krožnikoma stabilizacijskih cilindrov dovolj trdna, v nasprotnem primeru je

potrebno povečati naležno površino (lesena podlaga - 5 cm debela).

- Pri vzpenjanju na dvigalo je potrebno paziti, da ne aktiviramo komandne ročice.

- Razstavljanje oziroma zlaganje dvigala.


51

Pomni!

Dvigalo razstavljamo in zlagamo vedno tik nad tlemi ali na tleh.

Slika št. 50, Postopek razstavljanja dvigala

Postopek razstavljanja je sledeč:

1. Izvleci teleskopsko roko približno 20 cm in dvigni roko in grabež iz ležišča.

2. Dvigni dvigalno roko iz ležišča. Po potrebi premakni dvigalo v položaj, kjer se lahko stegne

dvigalna in nihajna roka.

3. Odpiraj nihajno roko tako, da grabež sede na tla.

4. Dviguj dvigalno roko in spuščaj nihajno roko, dokler nista obe roki v iztegnjenem položaju.

5. Z nadaljnjim dviganjem dvigalne roke nihajna roka zaradi lastne teže zaniha preko mrtve točke

navzdol.

- Pred delom se je potrebno prepričati, da se v delokrogu dvigala ne nahaja nobena oseba (20

metrov).

- Položaj sedeža si je potrebno prilagoditi tako, da sediš varno in imaš upravljalne ročice in

pedala v udobnem dosegu.


52

- Z dvigalom opravi nekaj gibov brez obremenitve (lahko tudi odzračevanje) iz ene skrajne lege

v drugo, da se olje dobro premeša in primerno segreje.

Zagon pri nizkih temperaturah

Ko je temperatura okolice nižja od 0°C, je potrebno pričeti upravljati z dvigalom na naslednji način:

- Vključi pomožni odgon in s tem črpalko pri najnižjem številu vrtljajev motorja. Če je

temperatura okolice zelo nizka, naj se črpalko po 10 do 15 sekundah izključi in postopek

nekajkrat ponovi, preden se jo pusti stalno teči (postopen start).

- Olje naj v prostem obtoku teče 5 do 10 minut, nato je potrebno razstaviti dvigalo in iztegniti

teleskop v skrajni zunanji položaj. Ventil teleskopa držiš s komandno ročico do polovice

aktiviran približno 2 minuti. Olje bo teklo preko tlačnega varnostnega ventila in se bo segrelo

na delovno temperaturo.

Če temperatura olja večkrat doseže 80° C, je potrebno poiskati pomoč pri ustrezni pooblaščeni

delavnici.

5.5 PRAVILA PRI NAKLADANJU IN RAZKLADANJU

1. Osnovna varnostna zahteva nakladanja in razkladanja je, da se pod dvigalom in tovorom oziroma

20 metrov v njegovem dosegu ne nahaja nobena oseba!

Slika št. 51, Napačen položaj manipulanta pri delu s hidravličnim nakladalnikom

2. Grabež uporabljamo izključno za dviganje in premikanje bremen!

3. Zavedaj se, da pri pravilnem delu in pravilno naravnanih ventilih za tlak dvigala ne moreš

preobremeniti!

4. Prepovedano je dvigovati bremena, katerih ocenjena teža je večja od dopustne!

5. Breme najprej dvigni za nekaj centimetrov od tal, da ugotoviš ali je vozilo dovolj stabilno!

6. Breme premikaj tako, da med dviganjem in premikanjem ne bo nihalo. Izogibaj se položajem, kjer

bi eventualni padec bremena lahko povzročil nesrečo ali škodo!

7. Prepovedano je med vrtenjem in premikanjem bremena z njim udarjati v kakršnekoli ovire!


53

8. Prepovedano je premikati vozilo z dvignjenim tovorom!

9. Prepovedano je zapustiti upravljalno mesto, medtem ko breme visi na grabežu!

10. Čeljusti grabeža morajo vedno objeti breme!

Slika št. 52, Pravilno objeto breme

11. Prepovedano je ščipati hlode s čeljustmi grabeža!

Slika št. 53, Ščipanje bremena pri nakladanju

12. V primeru večjih premerov bremena mora biti najmanj 2/3 premera bremena oprijetega s

kleščami!


54

Slika št. 54, Klešče objemajo 2/3 premera bremena

13. Pri prenašanju več bremen hkrati morajo biti notranji kosi čvrsto vpeti!

Slika št. 55, Bremena morajo biti uravnotežena pred dvigovanjem

14. Nikoli ne dviguj bremena z iztegnjenim teleskopom (pri velikih bremenih in majhnih nosilnostih

dvigala)!

Slika št. 56, Izogibamo se dvigovanja težjih bremen s teleskopsko roko


55

15. Breme vedno primemo v težišču bremena!

Slika št. 57, Uravnoteženo breme pri nakladanju lesa

16. Nikoli ne dviguj bremena nad svojo glavo!

Slika št. 58. Breme je nad upravljavsko glavo (izredno nevarno!)

17. Vedno začni nakladati les s strani kupa ali iz prikolice pri razkladanju

Slika št. 59, Nikoli ne vlači les izpod kupa ali iz sredine kupa!


56

18. Če je breme od dosega toliko oddaljeno, da ga ne moremo prijeti v težišču, ga moramo približati

in nato prijeti v težišču!

Slika št. 60, Les je preveč rampan v dolino (dvigalo ne more doseči bremena)

19. Ko je prikolica prazna, ne začni nakladati najdebelejša bremena!

Slika št. 61, Vedno pričnemo nakladati tanjša bremena na prazno prikolico

20. Ko odlagaš les, začni odpirati čeljusti, preden se breme nasloni na ostali tovor. S tem se bremena

lepše poravnajo in usedejo!

21. V vzdolžni smeri kamionske prikolice je potrebno les pri nakladanju križati (boljša stabilnost

tovora)!

Slika št. 62, Pravilno odlaganje in križanje lesa


57

22. Vedno bodi pazljiv na kakšni zemljini je naslonjen stabilizator nakladalnika!

Slika št. 63, Na slabi zemljini ali asfaltni cesti je potrebno površino stabilizatorjev povečati

23. Pri nakladanju zmrznjenega lesa bodi bolj pozoren. Možnost zdrsa bremena iz čeljusti ali pri

vožnji zdrsa tovora iz prikolice!

24. V primeru, ko je klanec na kamionski cesti večji od 7 %, je potrebno pod kamionska kolesa

postaviti podstavke in pomočnik ali manipulant mora sedeti na voznikovem sedežu.

25. Če se le da, vedno pobiramo po cesti (na klancu) za navzdol. Kamion lažje spelje z mesta.

Delo v bližini električnih vodov

Med delom v bližini električnih vodov je potrebno upoštevati minimalno razdaljo med vodom in

dvigalom z vozilom. Če to ni mogoče, je potrebno vode odklopiti, ali pa delovno območje mehansko

omejiti.

Pri premajhni razdalji med vodom in dvigalom, še posebej od dotiku vode, pride lahko do preskoka

toka na dvigalo. To pomeni življenjsko nevarnost za upravljavca dvigala ali osebe v okolici.

Kako ukrepati v primeru nesreč z elektriko!

Če dvigalo zaradi neprevidnosti pride v stik z električnim vodom, je potrebno storiti naslednje:

- Miruj! Ohrani mirno kri!

- Ne zapuščaj upravljalnega položaja in ne dotikaj se kovinskih delov!

- Opozori ljudi v bližini, naj se ne približujejo dvigalu ali bremenu in naj pokličejo ustrezno

pomoč!

Pomni!

Vozilo je ozemljeno preko stabilizatorjev.

Nevarnost nastopi ob istočasnem dotiku vozila, dvigala ali tovora in ozemljenega predmeta – tal, hiše

ali stebra daljnovoda.


58

Slika št. 64, Minimalna varnostna razdalja do golih električnih vodov

5.6 PRAVILA PRI TRANSPORTU

Dvigalo je potrebno zložiti v transportni položaj. Do 500 m razdalje med lesom na gozdni cesti se

upošteva vožnja z gozdarskim kamionom kot premik, nad 500 m pa kot prevoz. Razdalja je lahko tudi

manjša; odvisno od konfiguracije ceste, voznih razmer, količine lesa na prikolici … V primeru

prevoza lesa do uporabnika ali za daljši premik po gozdni cesti je potrebno les vezati na dveh mestih.

Slika št. 65, Dvigalo, pripravljeno za prevoz

Naložen tovor mora ustrezati predpisom v javnem prometu (osna obremenitev, dolžina, višina, skupna

nosilnost). Danes si v ta namen pomagamo s t.i. dlančniki, ki sprotno beležijo količino naloženega

tovora na kamionsko prikolico.


59

Slika št. 66, Dlančnik

Slika št. 68, Dvigalo je lahko zloženo tudi tako pri prazni vožnji (krajše relacije)

V večini primerov se uporablja v gozdarstvu za prevoz lesa iz gozda polprikolico ali prikolico.

Za prevoz daljšega lesa se uporablja polprikolico ali t.i. Biling prikolico, ki se ponavadi pojavlja samo

za prevoz lesa, ki je bil izkoriščen pri klasični sečnji. Na polprikolicah se vozi les do dolžine 10

metrov. Tu je dvigalo v večini primerov montirano tik za voznikovo kabino.

Gozdarsko prikolico se lahko uporablja za prevoz tako krajših sortimentov kot daljših (glej sliko št.

68). Na prvi nakladalni prostor (na kamionu) se nalaga les do dolžine 5 metrov, na drugi – prikolica pa

Skupna količina lesa

Slika št. 67, Les je potrebno 2 krat

vezati


60

do dolžine 8 metrov in nadmera. Ta način prevoza sortimentov je tudi primeren za prevoz lesa, ki je

bil izkoriščen pri strojni sečnji. Problem teh prikolic je, da na slovenskih cestah ne moremo voziti z

vozili, katerih skupna masa presega 40 ton. Na oba nakladalna prostora pa se lahko naloži do 40 m3

lesa, kar presega skupno maso - lahko tudi za 20 ton (v Nemčiji je to dopustno). Dvigalo je v večini

primerov montirano na zadnjem delu tovornega vozila.


61

PONOVIMO!

Naštej osebno varovalno opremo upravljavca dvigala!

Zakaj je potrebno razstavljati dvigalo tik nad tlemi ali na tleh?

Opiši postopek zaganjanja dvigala pri nizkih zunanjih temperaturah!

Katere napake je prepovedano delati pri nakladanju lesa?

Opiši funkcijo dlančnika!

Koliko metrov lahko presega tovor priklopno ali polpriklopno vozilo?


62

6 VIRI

Liv Hidravlika in kolesa; Hidravlični žerjav L110Z(96); Navodila za montažo, varno delo,

vzdrževanje in preizkušanje – Interno gradivo

Liv, Hidravlika in kolesa; Hidravlični žerjav; Delavniški priročnik – Interno gradivo

Slavoljub Jovanovič; Tehnična knjiga Beograd; Uljna hidraulika

Anton Beovič; Didaktični učni komplet ; Hidravlika

GG Postojna; Interno gradivo; Pisni preizkus znanja iz varstva pri delu za upravljavce dvigal,

SGLŠ Postojna, Interno gradivo

Sestavljanje tabel, primerov, slik in fotografij:

Primere je sestavil Tomaž Ščuka.

Tabele je naredil Tomaž Ščuka po vzorcu »Delavniški priročnik« podjetja Liv – Interno

gradivo.

Avtor fotografij številka: 12, 14, 15, 16, 17, 18, 20, 21, 25, 26, 27, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 37,

38, 39, 40, 46, 51, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 65, 66, 67, 68 je Tomaž Ščuka.

Ostale slike so kopirane iz »Delavniški priročnik in Navodila za montažo« podjetja Liv –

Interno gradivo.

Documents

HIDRAVLIKA IN HIDRAVLIČNO DVIGALO - mizs.gov.si · PDF file- hidrodinamika, to je nauk o tokovnih stanjih tekočin. Kot primer nam lahko služi pretvarjanje energije toka vode v turbinah