Upload
dolien
View
243
Download
1
Embed Size (px)
Citation preview
HIGIENA IN
MIKROBIOLOGIJA
Romina Bernard
univ. dipl. biologinja in prof. biologije
Romina Bernard, gradivo za HMB 1
KAZALO:
UVOD VIRUSI
BAKTERIJE GLIVE
PARAZITSKE ŽIVALI IMUNOLOGIJA
HIGIENA IN UNIČEVANJE MIKROORGANIZMOV
Romina Bernard, gradivo za HMB 2
UVOD
Romina Bernard, gradivo za HMB 3
MIKROBIOLOGIJA: veda, ki se ukvarja z
mikroorganizmi
MIKROORGANIZMI
virusi bakterije
▼ ▼
niso iz celic prokariotska celica (brez jedra)
nekatere glive enocelične alge praživali
▼ ▼ ▼
evkariotske celice (celice z jedrom)
Romina Bernard, gradivo za HMB 4
VLOGA MIKROORGANIZMOV (MO) Z VIDIKA
ČLOVEKA
pozitivna vloga MO z vidika človeka
negativna vloga MO z vidika človeka
▪ sodelujejo pri nastanku hrane (jogurt, alkoholne pijače,...) ▪ razkrajajo odmrle organizme (kroženje snovi v naravi) ▪ v prebavilu živali in človeka pomagajo prebavljati hrano ▪ nekaterim rastlinam pomagajo priti do dušika iz zraka...
▪ povzročajo bolezni ▪ kvarijo hrano
Romina Bernard, gradivo za HMB 5
VIRUSI
Romina Bernard, gradivo za HMB 6
VIRUSI
- so najmanjši mikroorganizmi (20 – 300 nm), s svetlobnim mikroskopom vidimo le največje med njimi
- parazitirajo v celicah človeka, živali, rastlin, bakterij
- nimajo lastne celice
Romina Bernard, gradivo za HMB 7
ZGRADBA VIRUSOV
▪ dedna snov (nukleinska kislina: RNK
ali DNK)
▪ beljakovinski plašč (KAPSIDA), ki je
sestavljena iz več enakih enot -
KAPSOMER
▪ včasih še ZUNANJA OVOJNICA (iz
maščob, beljakovin, ogljikovih
hidratov)
Virusom brez ovojnice pravimo GOLI
VIRUSI (tudi HIDROFILNI VIRUSI),
virusom z ovojnico pa LIPOFILNI
VIRUSI Romina Bernard, gradivo za HMB 8
SIMETRIJA VIRUSOV (oblika)
a.KUBIČNO SOMERNI VIRUSI
- kapsida ima obliko poliedra
najpogosteje ikozaedra
(ikozaeder: ima 20 ploskev, ki so
enakostranični trikotniki))
- čez kapsido je lahko še zunanji
ovoj
- primeri: virusi herpesa
simpleksa, rdečk, noric
Romina Bernard, gradivo za HMB 9
b. VIJAČNO SOMERNI VIRUSI
(HELIČNI VIRUSI)
- kapsomere v kapsidi so v navojih
okoli nukleinske kisline kar da
virusom vijačen videz
- lahko so goli ali z zunanjo ovojnico
- primeri: virusi stekline, influence,
ošpic
Romina Bernard, gradivo za HMB 10
c. KOMPLEKSNI VIRUSI
- so kombinacija obeh simetrij
- taki so virusi, ki »napadajo«
bakterije – BAKTERIOFAGI
- ločimo GLAVO (je iz kapside in
nukleinske kisline), VRAT, REP,
VLAKNA REPA, BAZALNO PLOŠČO
Romina Bernard, gradivo za HMB 11
RAZMNOŽEVANJE VIRUSOV
- Razmnožujejo se v celicah gostitelja tako, da te celice usmerijo k „izdelovanju“ novih virusov
- KORAKI RAZMNOŽEVANJA:
1. PRITRDITEV NA CELICO GOSTITELJA
2. VSTOPANJE VIRUSA V CELICO GOSTITELJA (lahko vstopi cel virus ali le nukleinska kislina – kapsida ostane zunaj (slika desno))
Romina Bernard, gradivo za HMB 12
3. SLAČENJE VIRUSA: kapsida se loči od nukleinske kisline, ki je zdaj prosta. Slačenje ni potrebno kadar v celico vstopi le nukleinska kislina – glejte točko 2)
4. PREPISOVANJE IN SINTEZA VIRUSNIH SESTAVIN: v virusni nukleinski kislini so napotki za izdelavo novih virusov, te napotke bere celica gostitelja in po navodilih dela sestavine za nove viruse. Ločeno nastanejo nukleinske kisline in beljakovine za kapsido.
Romina Bernard, gradivo za HMB 13
5. DOZOREVANJE: nukleinske kisline in beljakovine kapside se povežejo in uredijo v zrel virus – VIRION. 6. IZSTOPANJE VIRUSOV IZ CELICE: a. Pri golih virusih gostiteljska
celica poči (lizira), virioni se sprostijo iz celice
b. Virusi z ovojnico izstopajo z brstenjem skozi membrano celice gostitelja pri čemer dobijo še ovojnico (je delček celične membrane gostiteljske celice). Gostiteljska celica ostane nepoškodovana.
Romina Bernard, gradivo za HMB 14
UČINKI VIRUSOV NA CELICE
– UNIČUJOČA (LITIČNA) OKUŽBA: celica pri sproščanju
virusov propade.
– TRAJNA (PERZISTENTNA) OKUŽBA: virusi ostanejo dolgo v celici in se neprestano razmnožujejo iz celice pa se sproščajo z brstenjem. Celica gostitelja ostane živa in še dolgo dela viruse.
– PRIKRITA (LATENTNA) OKUŽBA: virusi so v celici a njihovo razmnoževanje dolgo ostane nedokončano, zato dolgo ne nastanejo novi virioni. Celice so ves ta čas nepoškodovane. Občasno pa določeni dejavniki sprožijo nastanek popolnih, zrelih virusov, pri tem se celica gostitelja razkroji. Primer: herpesvirusi
Romina Bernard, gradivo za HMB 15
– RAKAVA PREOBRAZBA CELIC (MALIGNA TRANSFORMACIJA): virusna nukleinska kislina se vgradi v DNK gostiteljske celice kar povzroči preobrazbo celice gostitelja v rakasto celico (rakaste celice se nekontrolirano delijo in tvorijo tumorje).
Romina Bernard, gradivo za HMB 16
PREVENTIVA IN ZDRAVLJENJE
PRI VIRUSNIH INFEKCIJAH
- virusnih bolezni ne zdravijo z antibiotiki
- virusne bolezni uspešno preprečujejo le s cepljenjem, pri cepljenju vbrizgajo predhodno
spremenjen (inaktiviran) oziroma oslabljen virus
- obstajajo tudi zdravila, ki zavirajo razmnoževanje virusov
Romina Bernard, gradivo za HMB 17
DIAGNOSTIKA VIRUSNIH INFEKCIJ
Da gre za okužbo z določenim virusom lahko
dokažemo na različne načine:
1. SEROLOŠKE METODE
Ko virus vstopi v telo začnejo nastajati PROTITELESA, ki se vežejo na viruse. Pri teh metodah ne dokazujemo direktno virusa, ampak protitelesa, ki jih najdemo v krvi.
Romina Bernard, gradivo za HMB 18
2. IZOLACIJA VIRUSA IZ KUŽNINE
Kužnina: je material, kjer pričakujemo povzročitelja
bolezni (virus, bakterijo,...). Kužnina je lahko
sputum, urin, blato, bris,...
Kužnino, v kateri pričakujemo virus prenesemo:
a. na CELIČNO KULTURO: to je plast celic v posebni
posodici. Če je virus v kužnini prisoten pride do
sprememb celic ali njihovega uničenja ► dokaz
virusa.
Romina Bernard, gradivo za HMB 19
b. V PIŠČANČJI EMBRIJO
c. V POSKUSNE ŽIVALI (miši, podgane, hrčke,...)
3. DIREKTEN DOKAZ VIRUSA
Opazovanje virusov z elektronskim mikroskopom
Romina Bernard, gradivo za HMB 20
VIROIDI So delci, ki so manjši od virusov. Imajo le KROŽNE MOLEKULE RNK, nimajo nobenega ovoja. Lahko povzročajo bolezni.
PRIONI So drobne beljakovine, za katere ni dokazano, da vsebujejo nukleinsko kislino. Ti majhni delci so izredno odporni proti toploti, razkužilom in sevanju. Prioni povzročajo propadanje živčnih celic in s tem okvare centralnega živčnega sistema.
Romina Bernard, gradivo za HMB 21
BAKTERIJE
Romina Bernard, gradivo za HMB 22
- so prokariontski mikroorganizmi
- velikost: 1 – 20 μm
- poimenujemo jih podobno kot rastline in živali z DVOJNIM POIMENOVANJEM (BINARNO NOMENKLATURO): navedemo ime rodu na prvo mesto in z veliko začetnico, ter ime vrste na drugo mesto in z malo začetnico (npr.: Staphylococcus aureus ali okrajšano S. aureus)
Romina Bernard, gradivo za HMB 23
- manjša enota od vrste je SEV: gre za mikrobe iste vrste, ki so izolirani iz različnih virov (npr. iz treh različnih pacientov)
- s svetlobnim mikroskopom opazujemo le obliko bakterij, notranjo zgradbo pa z elektronskim
Romina Bernard, gradivo za HMB 24
OBLIKE BAKTERIJ Lahko imajo le eno obliko – so MONOMORFNE ali pa se
ista vrsta pojavlja v več oblikah – POLIMORFNE BAKTERIJE
1. KOKI: okrogle bakterije
Izpeljanke kokov:
● DIPLOKOKI: dva koka skupaj
● STREPTOKOKI: koki v verižicah
● TETRAKOKI (TETRADE): skupine
štirih kokov
● STAFILOKOKI: koki v grozdu
● SARCINE: 8 kokov v skupini
Romina Bernard, gradivo za HMB 25
2. BACILI: paličaste bakterije
Izpeljanke bacilov:
● STREPTOBACILI: v verižicah
● DIPLOBACILI: dva skupaj
● PALISADE: navpično ležeči,
drug ob drugem
Romina Bernard, gradivo za HMB 26
3. SPIRALNE BAKTERIJE
Ne tvorijo skupin.
● SPIRILI: imajo le dva ali tri zavoje,
podobni črki S
● SPIROHETE – SPIRALNE
(=SVEDRASTE) BAKTERIJE: zelo
tanke, dolge, z mnogini zavoji
(podobne svedru)
4. PREHODNE OBLIKE
KOKOBACILI: med koki in bacili
VIBRIJI: so med bacili in spiralnimi
bakterijami (ukrivljene palčke) Romina Bernard, gradivo za HMB 27
ZGRADBA BAKTERIJSKE CELICE
1. celična membrana
2. celična stena (nad membrano)
3. citoplazma
4. ribosomi
5. dedna snov
6. kapsula (včasih),
7. glikokaliks (včasih)
8. biček (včasih), fimbrija (včasih)
9. spora (včasih)
Romina Bernard, gradivo za HMB 28
1. CELIČNA MEMBRANA (C.MRENICA,
CITOPLAZEMSKA MEMBRANA )
- je FOSFOLIPIDNI DVOSLOJ, v katerega so vložene
BELJAKOVINE, na beljakovine ali na glavice
fosfolipidov pa so vezani še POLISAHARIDI
- membrana je SELEKTIVNO PREPUSTNA: nekatere
snovi prepušča druge le včasih ali pa sploh ne
Romina Bernard, gradivo za HMB 29
2. CELIČNA STENA
- celici daje obliko in oporo ter
jo ščiti pred zunanjimi vplivi
- leži nad celično membrano in
pod kapsulo (če je kapsula
prisotna)
- MIKOPLAZME in UREAPLAZME
nimajo celične stene
Romina Bernard, gradivo za HMB 30
- Določeni antibiotiki zavrejo sintezo celične stene
- Včasih določen del celične stene deluje kot strup, tak del imenujemo ENDOTOKSIN (strupeno deluje, ko celica propade)
Romina Bernard, gradivo za HMB 31
- posebno barvanje po Gramu loči bakterije v dve
skupini: v po Gramu pozitivne (obarvajo se
modrovijolično) in po Gramu negativne (obarvajo se
rdeče). Različno se obarvajo zaradi različne zgradbe
celične stene.
Romina Bernard, gradivo za HMB 32
G- bakterija 1 celična membrana
2 periplazmatski prostor (med
celično membrano in zunanjo
membrano)
3 zunanja membrana
4 fosfolipid
5 peptidoglikan – tanka plast
6 lipoprotein
7 protein
8 lipopolisaharid
9 porini – so beljakovinski
kanali
Romina Bernard, gradivo za HMB 33
G+ bakterija
1 celična membrana
2 peptidoglikan – debela
plast
3 fosfolipid
4 protein v celični membrani
5 lipoteihojska kislina
Romina Bernard, gradivo za HMB 34
3.CITOPLAZMA
Zapolnjuje notranjost celice in je poltekoča (70 – 80% je vode).
V njej so različne snovi (encimi in drugi proteini, lipidi, ogljikovi hidrati,…)
4. RIBOSOMI
So prosto v citoplazmi in so sestavljeni iz dveh delov (podenot), na njih poteka sinteza beljakovin.
Romina Bernard, gradivo za HMB 35
5. DEDNA SNOV:
Gre za večinoma en sam KROŽNI KROMOSOM , ki ga sestavlja DNK in mu pravimo tudi NUKLEOID (ali JEDRNA MASA ali JEDRNA SNOV ali JEDROVINA). Pri večini bakterij je dedni material tudi zunaj nukleoida, ta dedni material imenujemo PLAZMID in se podvojuje neodvisno od bakterijskega kromosoma. Plazmid je drobna, krožna DNK. Bakterija lahko brez plazmidov normalno živi, vendar plazmidi dajo določene prednosti. Npr.: plazmidi lahko nosijo gene, ki imajo zapis za odpornost proti antibiotikom, za proizvodnjo toksinov,…
Romina Bernard, gradivo za HMB 36
6. KAPSULA ( slika 1): je izloček bakterijske celice in leži nad celično steno. Kemijska sestava je zelo različna (največkrat iz polisaharidov). Vidimo jo kot svetel rob. Bakterije s kapsulo lažje vdirajo v kri in tkiva gostitelja in so bolj odporne proti fagocitozi, zato je kapsula pomembna za patogenost bakterij.
7. GLIKOKALIKS (slika 2): je polisaharidna sluz, ki jo izločajo nekatere bakterije v okolje. Obdaja veliko bakterij skupaj in omogoča njihovo pritrjanje na površine. Tako večplastno oblogo iz bakterij in glikokaliksa imenujemo BIOFILM (slika 3).
Romina Bernard, gradivo za HMB 37
8. BIČEK ALI
FIMBRIJA
-FIMBRIJE (PILUSI, PILI): tanki in kratki izrastki na površini celice, v velikem številu in niso povezani z gibanjem. Imajo različne vloge: pritrjevanje na celice gostitelja, pomagajo prenašati plazmid iz bakterije v bakterijo pri konjugaciji,…
Romina Bernard, gradivo za HMB 38
-BIČKI (FLAGELI): daljši, gibljivi izrastki, ki omogočajo gibanje bakterije. Število in razporeditev bičkov sta značilna za določeno vrsto, imajo jih predvsem paličaste bakterije. Na površini so lahko razporejeni:
slika A: MONOTRIHNO – en biček na enem koncu
slika B: LOFOTRIHNO – šop bičkov na enem ali obeh koncih
slika C: AMFITRIHNO – po en biček na vsakem koncu
slika D: PERITRIHNO – bički razporejeni po vsej površini celice
Romina Bernard, gradivo za HMB 39
9. SPORA
Nekatere bakterije se v neugodnih razmerah
(pomanjkanje vode ali hrane, neustrezna
temperatura,…) spremenijo v spore (trose), tak proces
imenujemo SPORULACIJA.
Sporulacija poteka le v okolju, nikoli v tkivih gostitelja.
Spore so zelo odporne proti sušenju, toploti,
razkužilom, zato v okolju preživijo do več let.
Romina Bernard, gradivo za HMB 40
Sporulacija poteka tako, da nastaja spora na začetku v bakterijski celici (endospora), nato pa celica razpade
in spora se osvobodi.
Ko spore pridejo v ugodne razmere,
vzklijejo – iz njih nastane aktivna
oblika bakterije(vegetativna oblika),
ki začne z delitvami
Romina Bernard, gradivo za HMB 41
RAST BAKTERIJ
Izraz uporabljamo za povečevanje števila bakterijskih celic na gojišču.
GENERACIJSKI ČAS: je čas od trenutka, ko bakterijska celica nastane, do trenutka, ko se razdeli v dve celici. Dolžina g. časa: od okoli 10 min do več kot 24 ur. Vpliva na hitrost rasti.
Romina Bernard, gradivo za HMB 42
Na gojišču vidimo rast bakterij tako, da nastajajo kolonije. Kolonija je skupek genetsko enakih bakterij, ki so nastale z razmnoževanjem iz ene same bakterijske celice.
Romina Bernard, gradivo za HMB 43
Rast bakterijske populacije v gojišču (zaprt sistem: ne prihajajo sveže hranilne snovi, presnovki se ne odstranjujejo iz okolja bakterij) poteka v 4 fazah:
A = FAZA MIROVANJA (od 1 do 4 ure): bakterije se prilagajajo na razmere v okolju (gojišču), posamezne celice se povečujejo, a se še ne delijo L: logaritem števila bakterij
T: čas
Romina Bernard, gradivo za HMB 44
B = FAZA RASTI (dolžina odvisna od generacijskega časa): celice se intenzivno delijo C = FAZA RAVNOTEŽJA (traja več ur): rast se ustavi, ker zmanjkuje hranil, prirastek celic je približno enak odmiranju D = FAZA ODMIRANJA: hrane je zmanjkalo, v gojišču je veliko strupenih izločkov bakterij, zato več celic propade, kot jih nastane L: logaritem števila bakterij T: čas
Romina Bernard, gradivo za HMB 45
RAZMERE ZA RAST IN
RAZMNOŽEVANJE
Bakterije za rast rabijo:
● vodo
● različna hraniva:
- anorganske snovi (sulfati,
fosfati, Na, K, Ca,….)
- ogljik,dušik
- rastni faktorji...
Romina Bernard, gradivo za HMB 46
- glede na potrebe po hranilih ločimo:
AVTOTROFNE BAKTERIJE: lahko živijo le na anorganskih snoveh, nato si same izdelajo potrebne organske snovi
HETEROTROFNE BAKTERIJE: potrebujejo že pripravljene organske snovi
Romina Bernard, gradivo za HMB 47
● ustrezno temperaturo
- PSIHROFILNE BAKTERIJE: imajo rade hladno, manj kot 20 oC
- TERMOFILNE: rastejo nad 40 0C
- MEZOFILNE: optimalna temperatura je med 25 in 40 OC .
V to skupino sodi večina bakterij, ki kvari živila in povzroča
bolezni.
● ustrezen pH (koncentracija vodikovih ionov): večina
patogenih bakterij najbolje raste v nevtralnem ali rahlo
bazičnem pH –ju.
Romina Bernard, gradivo za HMB 48
● različne količine kisika
- OBVEZNI (STRIKTNI) AEROBI (1):
potrebujejo veliko kisika
- OBVEZNI (STRIKTNI) ANAEROBI (2):
kisik jim škoduje
- MIKROAEROFILI (4): potrebujejo
malo kisika (manj kot ga je v ozračju)
- FAKULTATIVNI ANAEROBI (3,5):
preživijo v razmerah s kisikom ali
brez. So najbolj prilagodljivi za
parazitiranje v človeškem
organizmu.
Romina Bernard, gradivo za HMB 49
GOJIŠČA
Po GOSTOTI ločimo:
TRDNA GOJIŠČA: za trdnost dodajamo agar-agar (polisaharid morskih alg). Pripravimo jih v petrijevkah, lahko pa tudi v epruveti.
POLTRDA in TEKOČA: pripravimo v epruvetah.
Romina Bernard, gradivo za HMB 50
GLIVE
Romina Bernard, gradivo za HMB 51
ZNAČILNOSTI GLIV
so EVKARIONTI (celice
imajo jedro)
enocelične (glive kvasovke) ali večcelične (plesni in „prave gobe“)
se razlikujejo od rastlin po
tem, da nimajo klorofila
(ne izvajajo fotosinteze), v
celični steni prevladuje
hitin, pri rastlinah pa
celuloza
Romina Bernard, gradivo za HMB 52
So heterotrofi (hrane ne izdelajo same za razliko od rastlin), lahko so:
- GNILOŽIVKE: hranijo se z odmrlimi organskimi snovmi
- ZAJEDALKE: zajedajo druga živa bitja
MIKOZE: bolezni, ki jih povzročajo glive
V gojišču jih gojimo podobno kot
bakterije, za uspevanje običajno
potrebujejo nižji pH (5-6) kot
bakterije in veliko vlage
Romina Bernard, gradivo za HMB 53
PARAZITSKE ŽIVALI
Romina Bernard, gradivo za HMB 54
ZNAČILNOSTI PARAZITSKIH ŽIVALI
Lahko so ENOCELIČNI ali VEČCELIČNI paraziti
PARAZITOLOGIJA: veda v okviru
mikrobiologije
Parazit je prilagojen na gostitelja, od njega črpa vse potrebno za razvoj
ENDOPARAZITI: so notranji paraziti (v gostitelju)
EKSOPARAZITI: zunanji paraziti (na
gostitelju)
Romina Bernard, gradivo za HMB 55
OBVEZNI (OBLIGATNI) PARAZITI: brez gostitelja ne preživijo
OBČASNI (FAKULTATIVNI) PARAZITI:
del življenja so v gostitelju, drugi del
prosto v naravi
STALNI PARAZITI so ves čas v gostitelju
(gliste, trakulje,…), ZAČASNI PARAZITI
gostitelja po hranjenju zapustijo
(komar, klop,…).
Enocelični paraziti se v gostitelju
razmnožujejo, temu pravimo
INFEKCIJA, večcelični se v gostitelju le
razvijajo – INVAZIJA. Romina Bernard, gradivo za HMB 56
PARAZITI, KI POVZROČAJO
BOLEZNI PRI ČLOVEKU
1. Nekatere PRAŽIVALI (enocelične živali). K praživalim spadajo:
a. BIČKARJI (bičkar tripanosoma povzroča spalno bolezen)
b. KORENONOŽCI (amebe povzročajo amebno grižo)
c. TROSOVCI (trosovci iz rodu plasmodium povzročajo malarijo)
d. MIGETALKARJI (nekateri povzročajo grižo)
Romina Bernard, gradivo za HMB 57
2. Večcelični zajedalci iz
skupine nečlenarjev
(metljaji, trakulje, gliste)
3. Večcelični zajedalci iz
skupine členonožcev
(nekateri raki, nekateri
pajkovci, nekatere žuželke)
Romina Bernard, gradivo za HMB 58
IMUNOLOGIJA
Romina Bernard, gradivo za HMB 59
IMUNSKI SISTEM
Mnogocelični organizmi so razvili IS, ki deluje proti tujim snovem in celicam. IS nam posreduje ODPORNOST (IMUNOST).
Imunski sistem je pomemben pri:
- obvladovanju infekcij
- obvladovanju lastnih rakavih
celic
- zavračanju tujih organov,
krvi,...
- vnetju in obnovi tkiva
Romina Bernard, gradivo za HMB 60
Posledice nepravilnega delovanja IS:
- alergije
- avtoimunske bolezni
- nesposobnost obvladovanja infekcij
Romina Bernard, gradivo za HMB 61
IMUNOST = ODPORNOST
Je odpornost telesa oziroma njegova obramba.
• Varuje nas pred vsemi mikrobi na podoben način
NARAVNA IMUNOST je:
- prirojena (podedovana)
- nespecifična
• Pridobimo kasneje v življenju, varuje nas pred točno določenimi mikrobi
PRIDOBLJENA ODPORNOST je:
- specifična
Romina Bernard, gradivo za HMB 62
NARAVNA IMUNOST (NARAVNA
ODPORNOST)
Pri naravni odpornosti sodelujejo:
1. DEDNI DEJAVNIKI
2. FIZIKALNE IN KEMIJSKE PREGRADE
3. SNOVI V KRVI IN TELESNIH TEKOČINAH
4. LEVKOCITI (BELE KRVNE CELICE)
5. KOMPLEMENTNI SISTEM, NARAVNE CELICE UBIJALKE, INTERFERONI
6. VNETJE
Romina Bernard, gradivo za HMB 63
1. DEDNI DEJAVNIKI
• Gre za genetsko dano večjo odpornost. Nekateri posamezniki redkeje zbolijo za določeno boleznijo, čeprav so izpostavljeni povzročitelju.
Npr.: tuberkuloza (nekateri ne zbolijo)
Romina Bernard, gradivo za HMB 64
2. FIZIKALNE IN KEMIJSKE PREGRADE
- koža z izločki žlez lojnic in znojnic
praviloma ne prepušča mikrobov
- nepoškodovana sluznica: sluz na
sluznicah zlepi mikrobe
- migetalčni epitel (npr.: na sluznici
dihal) z gibanjem migetalk odstrani
tujke
- refleks kašljanja in kihanja
- solze izpirajo oko, urin sečnico
- v želodcu je kislina
- normalna mikrobna populacija
zaseda prostor patogenim
MO,…
Romina Bernard, gradivo za HMB 65
3. SNOVI V KRVI IN TELESNIH
TEKOČINAH
• Mlečne kisline in maščobne kisline v znoju in loju ter nizek pH kože zavirajo razmnoževanje bakterij.
• Želodčna kislina deluje baktericidno.
• V solzah in slini je lizocim, ki deluje baketricidno.
• V semenski tekočini je baktericiden spermin.
Romina Bernard, gradivo za HMB 66
4. LEVKOCITI (BELE KRVNE CELICE)
• Njihova naloga je obramba telesa pred tujki (mikrobi, strupi, rakastimi celicami,…). Sodelujejo pri naravni in pridobljeni odpornosti.
• Levkociti nimajo krvnega barvila (hemoglobina) in jih zato imenujemo bele krvničke.
• Normalne vrednosti (število celic v litru krvi) za levkocite so 4-10 x 10^9/L. V primeru, da je levkocitov premalo govorimo o LEVKOPENIJI (npr.: pri slabokrvnosti, revmatoloških obolenjih, nekaterih virusnih okužbah kot je okužba z virusom HIV).
Romina Bernard, gradivo za HMB 67
• O LEVKOCITOZI pa govorimo, kadar je
število levkocitov previsoko (pri virusnih in
bakterijskih okužbah).
Levkocitoza je značilna za angino, vnetje sečil,
kot tudi za nekatere kronične bolezni.
Povišane levkocite imajo tudi kadilci, zato je
potrebno upoštevati tudi ta dejavnik.
Romina Bernard, gradivo za HMB 68
• VRSTE LEVKOCITOV:
Romina Bernard, gradivo za HMB 69
NEVTROFILCI
Nevtrofilcev je v telesu največ. Krožijo po krvi
nato se premaknejo v tkiva (nekaj ur po vstopu
tujka), kjer fagocitirajo in nato uničijo mikrobe
(bakterije, glive in viruse), nekatere celice in
odpadne snovi. Po tkivih se premikajo podobno kot amebe.
Romina Bernard, gradivo za HMB 70
EOZINOFILCI
Eozinofilcev je v telesu manj od nevtrofilcev, njihova
glavna mesta bivanja so koža in sluznice respiratornega
ter prebavnega trakta. Tudi eozinofilci prehajajo iz krvi v
tkiva, kjer po potrebi fagocitirajo mikrobe. Fagocitirajo
lahko tudi imunske komplekse (ta nastane, ko limfocit
prepozna tujek v telesu in se z njim zlepi). Sodelujejo
tudi pri preobčutljivostni reakciji zgodnjega tipa
(Alergiji)
Romina Bernard, gradivo za HMB 71
BAZOFILCI
Bazofilcev je v telesu zelo malo, zvišane vrednosti zaznamo pri preobčutljivostnih reakcijah (alergijah). Po velikosti so manjši od eozinofilcev in nevtrofilcev. Gibljejo se kot amebe. Imajo manjšo fagocitno sposobnost. Zrnca v njihovi citoplazmi vsebujejo HISTAMIN (sodeluje pri vnetju in alergijskih reakcijah). Bazofilci krožijo po krvi in limfi. Bazofilcem zelo podobni so MASTOCITI, ki pa so v krvi še nezreli, po vstopu v tkivo. Nekateri jim pravijo tkivni bazofilci.
Romina Bernard, gradivo za HMB 72
MONOCITI
Njihova glavna naloga je fagocitoza. Monociti so močno vpleteni tudi v imunski komplementarni sistem. Ko požrejo tujek, jih naše telo prepozna kot antigen. Izločajo tudi INTERLEVKIN -1 (dejavnik vnetja), ki povzroči dvig telesne temperature in privabi druge fagocite,...
Romina Bernard, gradivo za HMB 73
Iz monocitov v tkivih nastajajo TKIVNI MAKROFAGI, ki imajo močno sposobnost fagocitoze. Makrofagi se pojavijo na mestu poškodbe, so pa tudi stalno prisotni na mestih v telesu, kjer je velika možnost okužbe ali kopičenja tujih snovi (npr.: v sluznici dihal, nosa,…). Glede na to, kje v telesu so prisotni, imajo tudi svoja imena: alveolarni makrofagi (na sluznici alveolov), Langerhansove celice (v koži),….
Makrofagi sodelujejo tako pri specifični kot pri nespecifični imunosti.
Romina Bernard, gradivo za HMB 74
LIMFOCITI
Limfocite v krvi najdemo kratek čas. Od tam prehajajo v tkiva in se po nekaj urah spet vračajo v kri. Nekateri živijo več let, izhajajo pa iz kostnega mozga ali timusa. Limfociti, ki nastajajo v bezgavkah, običajno živijo kratek čas, okoli 30 dni. Na površini imajo antigene, po katerih jih med seboj ločimo na: - limfociti T, okrog 80 % vseh limfocitov, - limfociti B, 15–20 %, - limfociti 0, ki jih je v krvi zelo malo.
Romina Bernard, gradivo za HMB 75
FAGOCITOZA
Tistim levkocitom, ki požirajo in prebavljajo delce pravimo FAGOCITI (celice požiralke). Med fagocite sodijo:
- MONOCITI (krvni makrofagi), iz njih v tkivih nastanejo TKIVNI MAKROFAGI
- NEVTROFILCI
- EOZINOFILCI
- BAZOFILCI (manjša fagocitna sposobnost)
Romina Bernard, gradivo za HMB 76
5. NARAVNE CELICE UBIJALKE,
KOMPLEMENTNI SISTEM,
INTERFERONI Sodelujejo pri naravni in pridobljeni odpornosti
a. NARAVNE CELICE UBIJALKE (celice NK): spoznajo okužene celice, se vežejo na njih ter jih nato uničijo, uničujejo tudi rakaste celice. Naravne jim pravimo, ker sodelujejo pri naravni imunosti.
Romina Bernard, gradivo za HMB 77
Njihovo delovanje spodbujajo INTERFERONI, to so beljakovine, ki večajo tudi odpornost normalnih celic proti virusnim infekcijam.
Romina Bernard, gradivo za HMB 78
KOMPLEMENTNI SISTEM: gre za številne različne beljakovine, ki jih najdemo v telesnih tekočinah in na površini celic. Te beljakovine reagirajo druga z drugo, s protitelesi in celičnimi membranami, kar povzroči lizo (razpad) bakterij, virusov, tumorskih celic. Beljakovine komplementnega sistema tudi pospešujejo fagocitozo itd….
Romina Bernard, gradivo za HMB 79
6. VNETJE
Vnetje je odziv organizma na vdor mikrobov, vnos škodljivih snovi, mehansko poškodbo.
Pri vnetju se pojavijo:
- bolečina
- rdečina in vročina na mestu vnetja: zaradi razširjenih žil na mestu vnetja
- Oteklina: na mestu vnetja se poveča prepustnost stene žil, krvna plazma z nevtrofilci začne iztekati.
Nevtrofilci fagocitirajo (požrejo) in razgradijo mikrobe. Ostanke celic nato odstranijo TKIVNI MAKROFAGI (so monociti – glejte nazaj).
Romina Bernard, gradivo za HMB 80
• Mikrob se v telesu najprej spopade z mehanizmi naravne odpornosti, če jih premaga pa še z mehanizmi pridobljene (specifične) odpornosti.
• Naravna odpornost je v telesu prisotna ves čas, specifična (pridobljena) odpornost pa se razvije šele po vstopu tujka v telo in je usmerjena le proti enemu tujku. Specifična odpornost je počasnejša od naravne.
Romina Bernard, gradivo za HMB 81
PRIDOBLJENA ODPORNOST
(SPECIFIČNA ODPORNOST)
Pridobljena odpornost je specifična, ker je usmerjena samo proti tistemu mikrobu, ki je sprožil njen nastanek. a. AKTIVNO PRIDOBLJENA ODPORNOST: - NARAVNA: nastane ob infekciji - UMETNA: cepljenje b. PASIVNO PRIDOBLJENA ODPORNOST: - NARAVNA: materina protitelesa preko mleka - UMETNA: vbrizgavanje protiteles v kri
Romina Bernard, gradivo za HMB 82
Pridobljeno odpornost razdelimo v dve obliki glede na način odziva:
a. HUMORALNA IMUNOST (nastajajo protitelesa)
b. CELIČNA IMUNOST (ni protiteles)
Romina Bernard, gradivo za HMB 83
ANTIGENI (Ag)
Antigen je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv (humoralni in celični). Običajno gre za telesu tujo snov z veliko molekulsko maso, največkrat za beljakovino.
Na površini antigena je eno ali več mest, ki jih imenujemo EPITOPI (ANTIGENSKE DETERMINANTE). Epitop izzove nastanek protiteles in se nato z njimi tudi veže.
Ponavadi ima molekula antigena več epitopov zato povzroči nastanek več protiteles.
Romina Bernard, gradivo za HMB 84
Telo prepozna 106 – 108 različnih EPITOPOV (antigenskih determinant) in se nanje odzove s:
HUMORALNIM IMUNSKIM ODGOVOROM (nastanek Ig)
CELIČNIM IMUNSKIM ODGOVOROM
HAPTENI so nepopolni antigeni, so premajhni zato sami ne morejo delovati kot antigen. Šele, ko se vežejo na neko drugo snov lahko izzovejo tvorbo protiteles.
Romina Bernard, gradivo za HMB 85
IZVOR ANTIGENOV
- BAKTERIJSKI Ag: so lahko sestavine bakterijske celice (sestavine bičkov, kapsule,..) ali pa izločki bakterije (eksotoksini, encimi)
- VIRUSNI Ag: so beljakovine kapside
- ANTIGENI GLIV: so sestavine celice
- ANTIGENI PRAŽIVALI: so sestavine ali izločki celic
Glive in praživali imajo šibke antigene, zato je odpornost po okužbi slaba (bolezni se ponavljajo), Ag virusov pa so močni in sprožijo močan odziv, odpornost po okužbi je dolgotrajna.
Romina Bernard, gradivo za HMB 86
PROTITELESA = IMUNOGLOBULINI (Ig)
So proteini, ki jih izdelujejo bele krvne celice v bezgavkah in vranici. Sestavljeni so iz:
-dveh enakih TEŽKIH H
VERIG
- dveh enakih LAHKIH VERIG
Vse skupaj pa je razporejeno v obliki črke Y. Verige so med seboj spete z DISULFIDNIMI MOSTIČJI (-S-S-).
Romina Bernard, gradivo za HMB 87
Mesto na protitelesu, kamor se veže antigen, imenujemo
PARATOP (veže se na epitop antigena).
V Ig najdemo 5 različnih težkih verig, glede na to katera je
prisotna poimenujemo Ig. Tako ločimo 5 razredov Ig:
• IgA (najdemo jih v na sluznicah, v mleku)
• IgG (največ jih je v serumu in tkivnih tekočinah)
• IgM (v krvi, telesnih tekočinah in na površini limfocitovB)
• IgD (na površini limfocitov B)
• IgE (na površini bazofilcev v koži).
Romina Bernard, gradivo za HMB 88
IMUNSKI ODZIV
1. V telesu se znajde antigen (Ag), ki je lahko del na površini mikroba, del nekega toksina (strupene snovi) ali del na celicah presajenih organov ali tkiv.
2. V vranici in bezgavkah Ag fagocitirajo (požrejo) makrofagi. Če je Ag na površini bakterije požrejo celo bakterijo in jo najprej razgradijo.
3. Makrofagi nato Ag vežejo na svoji površini in sicer na MHCII kompleks.
Romina Bernard, gradivo za HMB 89
4. Ag, ki je vezan na MHCII kompleks makrofagi predstavijo:
a. Celicam B
b. Celicam Th (h: izvira iz angleške besede helper – slovensko je celica T pomagalka).
5. Celice Th se vežejo na Ag, ki je na površini makrofaga, kar
jih aktivira.
6. Aktivirane Th aktivirajo:
a. Celice B
b. Makrofage
c. Celice Tc (citotoksične celice T)
a. Aktivirane Th izločajo različne INTERLEVKINE, ki sprožijo
dozorevanje celic B in njihove delitve v številne enake celice
– nastane KLON celic B (skupina enakih celic). Romina Bernard, gradivo za HMB 90
Iz nekaterih celic klona nastanejo PLAZMATKE, ki živijo kratek čas (običajno manj kot 1 teden) in izločajo številna PROTITELESA (Ig). Iz drugih celic klona pa nastanejo SPOMINSKE CELICE, ki živijo dolgo. Če pride v telo še enkrat isti Ag, se spominske celice zelo hitro pretvorijo v plazmatke, ki začnejo delati ustrezna protitelesa.
b. Aktivirani makrofagi lahko tudi sami ubijejo celico (ki nosi Ag), namesto da jo predstavljajo celicam T.
Romina Bernard, gradivo za HMB 91
c. Interlevkini, ki jih izločajo Th aktivirajo tudi celice Tc (citotoksične celice T), ki prepoznajo Ag vezan na kompleks MHCI (npr.: na površini z virusom okužene celice). Tc nato celico, ki nosi antigen ubijejo.
Poznamo še celice ubijalke, ki Ag prepoznajo takoj (ni potrebna vezava na MHCI) in ubijajo rakaste celice in celice okužene z virusi.
Romina Bernard, gradivo za HMB 92
DELITEV IMUNSKEGA ODZIVA
Imunski odziv je:
a. HUMORALEN: gre za tvorbo protiteles
b. CELIČEN: je tisti del odziva, kjer sodelujejo celice
Po krvi krožijo v glavnem celice T, celice B pa so v limfatičnih tkivih.
Romina Bernard, gradivo za HMB 93
HIGIENA IN UNIČEVANJE
MIKROORGANIZMOV
Romina Bernard, gradivo za HMB 94
NAČINI UNIČEVANJA
MIKROORGANIZMOV
1. ČIŠČENJE: s čiščenjem le zmanjšamo število mikroorganizmov
2. RAZKUŽEVANJE (DEZINFEKCIJA): število mikrobov zmanjšamo za 99%
3. STERILIZACIJA: uničimo vse mikroorganizme in tudi spore bakterij
4. KEMOTERAPIJA: zdravljenje z zdravili, ki uničujejo mikroorganizme v telesu gostitelja
Romina Bernard, gradivo za HMB 95
1. ČIŠČENJE
Čistimo mehansko z drgnjenjem ter z vodo in s čistili.
Z določenimi postopki čiščenja lahko odstranimo do 90% mikroorganizmov.
2. RAZKUŽEVANJE
a. RAZKUŽEVANJE S TOPLOTO:
- KUHANJE V VRELI VODI ali vodni pari: z 10
minutnim kuhanjem uničimo vse mikrobe
razen bakterijskih spor, če kuhamo 30
minut se uničijo tudi nekatere spore
Romina Bernard, gradivo za HMB 96
- PASTERIZACIJA: segrevanje pod 100OC, uničimo večino
vegetativnih mikrobov (spore pa ne), predvsem patogene,
ki ne preživijo pri visokih temperaturah. Pasterizacijo
uporabljajo v proizvodnji hrane (mleko, sadni sokovi,…).
Obstaja več načinov (npr.: 15 sekund pri 72OC, 30 minut pri
63OC, …). Zelo redko segrejejo tudi nad 100OC, vendar zelo
kratek čas (npr.: segrevanje do 150OC za 3 sekunde)
Romina Bernard, gradivo za HMB 97
- FRAKCIONIRANA STERILIZACIJA (TINDALIZACIJA): segrevamo
pri 100OC, 30 minut in to ponovimo vsaj tri dni zapored.
Vmes imamo material pri sobni temperaturi, da lahko
vzklijejo spore, ki jih še nismo uničili in jih nato lažje uničimo z
naslednjim segrevanjem na 100OC.
- TERMODEZINFEKTORJI: so posebni pralni in pomivalni stroji,
ki najprej pomijejo (operejo), nato pa še razkužijo.
Uporabljamo v bolnišnicah za razkuževanje perila, posode,
operacijski čevlji, inštrumenti…
Romina Bernard, gradivo za HMB 98
b. RAZKUŽEVANJE S KEMIČNIMI SREDSTVI –
RAZKUŽILI
Poznamo razkužila za kožo, ter razkužila za površine, pribor,… Pazimo pri uporabi (ekološki vidik).
ANTISEPTIKI so razkužila za razkuževanje kože in sluznic.
Po učinkovitosti delimo razkužila v:
MIKROBISTATIKE: ovirajo razmnoževanje mikroorganizmov
(bakteriostatiki delujejo na bakterije, fungistatiki na glive)
MIKROBICIDE: mikroorganizme ubijejo (baktericidi ubijejo
bakterije, fungicidi glive, virucidi viruse, sporocidi pa spore)
Romina Bernard, gradivo za HMB 99
Na učinkovitost razkužila vlivajo: koncentracija razkužila, čas delovanja, stopnja okuženosti, vrste navzočih mikrobov,…
Razkužila delujejo tako, da spremenijo celično membrano mikrobov, koagulirajo beljakovine v celicah mikrobov, delujejo na encime ,….
Romina Bernard, gradivo za HMB 100
c. RAZKUŽEVANJE S SEVANJI
- z UV žarki: poškodujejo DNK mikrobov (ne uničijo RNK virusov). Z njimi uničujemo mikrobe v zraku in na površinah (v globino trdnih in tekočih snovi ne prodrejo).
- MIKROVALOVI: mikrovalovne pečice ne razkužijo, le segrejejo hrano, ker je čas delovanja prekratek
- ULTRAZVOK V KOMBINACIJI Z RAZKUŽILOM: razkužilo uniči mikrobe, UZ pa mehansko odstrani nečistoče z inštrumentov
Romina Bernard, gradivo za HMB 101
3. STERILIZACIJA
Uniči vse oblike življenja, tudi spore bakterij. Učinek sterilizacije je STERILNOST.
a. FIZIKALNE METODE STERILIZACIJE
- STERILIZACIJA S SUHO TOPLOTO :
žarjenje kovinskih predmetov
(cepilne zanke, igle) nad gorilnikom,
obžiganje ustja epruvet, sterilizacija
v suhem sterilizatorju
Romina Bernard, gradivo za HMB 102
- STERILIZACIJA Z VLAŽNO TOPLOTO: mikrobe uničujemo z
vodno paro ali ogreto vodo.
- AVTOKLAVIRANJE je sterilizacija z vodno paro pod tlakom
(pod tlakom lahko vodna para doseže 121 OC). Izvaja se v
AVTOKLAVU, avtoklaviramo pa gojišča, izdelke iz gume,
določeno plastiko,…
Romina Bernard, gradivo za HMB 103
Pri katerikoli sterilizaciji s toploto lahko uporabimo INDIKATORJE in sicer KEMIČNE (v napravo za sterilizacijo vložimo snovi, ki spremenijo barvo) ali BIOLOŠKE (uporabimo zavitke s sporami, kasneje preverimo, če so spore uničene).
- STERILIZACIJA S SEVANJEM: uporabimo žarke X in žarke GAMA (poškodujejo beljakovine in DNK mikrobov)
Romina Bernard, gradivo za HMB 104
b. FIZIKALNO KEMIČNE METODE STERILIZACIJE:
- STERILIZACIJA Z ETILENOKSIDOM (je strupen zelo reaktiven plin, draži dihala, povzroča slabost, kancerogen in mutagen): nevarna, izvaja se v komorah
- STERILIZACIJA S FORMALDEHIDOM: v formaldehidnih avtoklavih, v kombinaciji z vodno paro
Romina Bernard, gradivo za HMB 105
4. KEMOTERAPIJA: ZDRAVLJENJE S
KEMIČNIMI SREDSTVI
Kemoterapevtiki za zdravljenje bolezni, ki jih povzročajo mikroorganizmi:
- ANTIBIOTIKI: zdravijo bakterijske infekcije
- ANTIMIKOTIKI: zdravijo glivične infekcije
- PROTIVIRUSNA ZDRAVILA: zdravijo virusne infekcije
- PROTIPARAZITNE SNOVI: zdravijo parazitoze
Romina Bernard, gradivo za HMB 106
Neželene posledice kemoterapije (pri vsakem zdravilu so odvisne od količine zdravila (doza) in pacienta):
- TOKSIČNE REAKCIJE: če presežemo določeno količino zdravila lahko pride do glavobola, bruhanja, okvare jeter, ledvic,…
- PREOBČUTLJIVOST (ALERGIJA): lahko tudi pri majhnih dozah, pojavi se koprivnica, težko dihanje, lahko celo anafilaktični šok
- SUPERINFEKCIJA: če antibiotik uniči preveč mikroorganizmov normalne flore se poruši ravnovesje in eden od mikrobov normalne flore, ki je oportunistično patogen se zelo namnoži in povzroči težave
Romina Bernard, gradivo za HMB 107
- RECIDIVI: to so ponovitve iste bolezni, ki se lahko pojavljajo zaradi premajhne doze ali prekratkega časa jemanja antibiotikov (bakterije še ostanejo v telesu in se še enkrat namnožijo)
- POMANJKANJE VITAMINOV K IN B KOMPLEKSA: pri njihovi izgradnji sodelujejo bakterije in glive v črevesju, ki jih zdravilo lahko uniči
Uspešnost zdravljenja je odvisna od:
- prave izbire zdravila (prava diagnoza)
- primerna doza zdravila in dovolj dolg čas zdravljenja
Romina Bernard, gradivo za HMB 108