Hinko Jenull Odvetništvo med konkurenco in monopolom · teni konkurenci, ko je dopustilo omejeno reklamiranje in tako odvetništvu omogočilo, da pri pravnem svetovanju izenači

Poštnina plačana pri pošti1102 Ljubljana

ISSN 1408-9440

Leto X, št. 4 (37) - december 2007

Revija Odvetniške zbornice Slovenije

Hinko Jenull

Odvetništvo med konkurenco in monopolom

mag. Andraž Teršek

Ustavnopravna izhodiščaodvetništva

Mirjana Kranjčevič

Mediator in odvetnik: merjenje moči ali sodelovanje

dr. Bojan Kukec

Intervju z Lucijanom Bembičem

odvetnik st-37-prelom:odvetnik st/31-prelom 1/16/08 10:49 AM Page I

Kaza

lo

Tabl

e of

con

tent

sUvodnikHinko Jenull: Odvetništvo med konkurenco in monopolom

Članki Mag. Andraž Teršek: Ustavnopravna izhodišča odvetništva

Mag. Jernej Podlipnik: Davčna obravnava odplačne služnosti Mirjana Kranjčevič: Mediator in odvetnik: merjenje moči ali

sodelovanjeDr. Karlo Primožič: Značilnosti italijanskega pravdnega postopka in slo-

venski Zakon o pravdnem postopku

Volitve Danijel Starman: Slovo

Miha Kozinc: Slovo I

Intervju Lucijan Bembič: V letu 2008 načrtujemo 53 odstotkov več sredstev za

odškodnine (dr. Bojan Kukec)

Odvetniška zbornica SlovenijeIz dela UO OZS (Mateja Humar)

Statistika O spremembi vrednosti odvetniške točke: odgovor Ministrstva za pravo-

sodje RS

Mednarodna srečanja Mag. Gregor Velkaverh: Seja vseh članic CCBE

Nova zakonodajaZPDI-D: Krajše čakalne dobe? (Irena Vovk)

Sodna praksa ESČPOdvetnikova kritika sojenja (dr. Bojan Kukec)

RecenzijeDr. Danilo Türk: Temelji mednarodnega prava (dr. Bojan Kukec)

Dr. Marko Pavliha: Pravnik na poti – komu ali kam? (dr. Bojan Kukec)

Pravna zgodovinaDr. Janez Kranjc: Rudolf v. Ihering

NovicePredsedovanje na spletu (Boštjan Koritnik)

RekreacijaAndrej Razdrih: S kolesom po Makedoniji

Andrej Razdrih: 12. ljubljanski maraton

Mediji o odvetništvuRavnanje odvetnikov je najbrž odraz kakovosti sodnikov (dr. Bojan

Kukec)

NoviceNajvplivnejši pravniki 2007 (Irena Vovk)

Začetek dela centralnega oddelka za izvršbo (I. V.)

Iz sodne dvorane Igor Karlovšek: Umor Sonje Lipec (9. poglavje)

Iz arhiva OZSDr. Peter Čeferin: Odvetniška zbornica Slovenije v letu 1984

Stvarno in avtorsko kazalo prispevkov v Odvetniku – letnik 2007(Boštjan Koritnik)

Avtorski sinopsis

EditorialHinko Jenull: Attorneys betwixt competition and monopoly

ArticlesAndraž Teršek, M.Sc.: Constitutional origins of attorneyshipJernej Podlipnik, M.Sc.: Taxation of easement for considerationMirjana Kranjčevič: Mediator and attorney: measuring of power orcooperationDr. Karlo Primožič: Characteristics of Italian civil procedure and theSlovenian Civil Procedure Act

ElectionsDanijel Starman: FarewellMiha Kozinc: Farewell I

InterviewLucijan Bembič: We project 53 % more funds for damages in 2008 (bydr. Bojan Kukec)

Bar Association of Slovenia Work of the Managing Board of the Bar (by Mateja Humar) StatisticsAlteration of the value of attorneys fee unit: Response of Ministry ofJustice of the Republic of Slovenia

International meetingsGregor Velkaverh, M.Sc.: Meeting of all members of the CCBE

New legislationZPDI-D: Shorter waiting periods? (by Irena Vovk)

Jurisprudence of the ECHRAttorney’s criticism of the trial (by dr. Bojan Kukec)

ReviewsDr. Danilo Türk: Foundations of international law (by dr. Bojan Kukec) Dr. Marko Pavliha: Lawyer on the road - to whom or where? (by dr. BojanKukec)

Legal historyDr. Janez Kranjc: Rudolf v. Ihering

NewsPresidency on the web (by Boštjan Koritnik)

RecreationAndrej Razdrih: Bicycling around Macedonia Andrej Razdrih: 12th Ljubljana Marathon

Media and attorneysThe actions of attorneys probably reflect the quality of the judges (bydr. Bojan Kukec)

NewsMost influential lawyers 2007 (by Irena Vovk)Commencement of the work of the central enforcement department (by I. V.)

From the court hallsIgor Karlovšek: The murder of Sonja Lipec (Chapter 9)

From the archives of the BarDr. Peter Čeferin: The Bar Association of Slovenia in 1984

Table of contents in Odvetnik – year 2007 – by subject and byauthors (by Boštjan Koritnik)

Authorial synopses

S prispevki sodelujejo: Dr. Peter Čeferin, odvetnik v Grosupljem. Mateja Humar, strokovna sodelavka OZS. Hinko Jenull, vrhovni državni tožilec na Vrhovnemdržavnem tožilstvu RS. Igor Karlovšek, odvetnik v Celju. Boštjan Koritnik, novinar urednik Pravne prakse. Miha Kozinc, odvetnik in pred-sednik OZS. Dr. Janez Kranjc, profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Mirjana Kranjčevič, mediatorka in odvetnica v Ljubljani.Dr. Bojan Kukec, odvetnik na Vrhniki – specialist za delovno pravo. Mag. Jernej Podlipnik. Dr. Karlo Primožič, odvetnik v Gorici (Italija).Andrej Razdrih, odvetnik v Ljubljani. Danijel Starman, odvetnik v Kopru. Mag. Andraž Teršek, asistent na Pravni fakulteti Univerze vLjubljani. Mag. Gregor Velkaverh, odvetnik v Kopru.

Pridružite se jim s svojim prispevkom v Odvetniku št. 38/2008!

3

4

12

13

17

20

22

23

24

28

29

30

32

33

34

35

36

III

Prevodi v angleščino: Jaka Repanšek, spec. univ. dipl. pravnik, sodni tolmač za angleški jezik

odvetnik st-37-prelom:odvetnik st/31-prelom 1/16/08 10:49 AM Page II

3Odvetnik 37/december 2007

Čas pred deseto obletnico našega glasila ni le pri-ložnost za pregled dolge, v sedemintridesetih šte-vilkah prehojene poti. Je tudi trenutek za besedo

priznanja vsem, ki so revijo tem času soustvarjali, pred-vsem pa za zahvalo odgovornemu uredniku dr. BojanuKukcu, brez katerega Odvetnika ne bi bilo. Tudi drugaobletnica, ki je pred nami – 140 let Odvetniške zborni-ce Slovenije – je razlog za ponos in za priložnostne pro-slave. Naše misli in besede, ki bodo pri tem izrečene, pamorajo biti obrnjene naprej, v prihodnost.

Svet pravnih storitev se pospešeno spreminja, v evrop-skih in domačih okvirih. Zato Odvetnik tudi tokrat name-nja posebno pozornost sedanjemu in prihodnjemu položa-ju odvetništva, kot dela pravosodja, z ustavno priznanimpoložajem samostojne in neodvisne službe. Razlog za takepremisleke in pisanja, ki jih uredništvo spodbuja, ni le vnačrtovanih zakonskih spremembah, ki naj bi pomembnoposegle v položaj odvetništva. Treba je iskati odgovoretudi na tista vprašanja iz odločb ustavnega sodišča, ki šeniso dokončno razrešena, bodo pa pomembno opredelje-vala naravo in način opravljanja odvetniške dejavnosti vrazmerju do drugih, v okvirih ustavno varovane svobodedela in svobodne gospodarske pobude.

Doseženo razmerje med samostojnostjo in neodvis-nostjo, ki jo odvetništvo zastopa »v interesu svojih strank« ,in omejitvami, ki jih oblast vsiljuje zaradi »skupnih inte-resov« , bo treba znova preizkusiti. Prihaja čas, ko boodvetništvo moralo samo predlagati novo ravnovesje medpoklicno svobodo, stanovsko avtonomijo in zastopniškimmonopolom.

Posebna narava in zaupnost odvetniške dejavnosti odvet-niku nalagata posebne pravice in dolžnosti, ki vključuje-jo visoke zahteve po osebnih in moralnih lastnostih, nakaterih sloni opravljanje tega poklica. Dejstvo, da se temelj-ne človekove pravice in svoboščine lahko učinkovito ures-ničujejo le ob strokovni pomoči odvetnika, narekuje, daimajo samo pripadniki samostojne in neodvisne službepravico zastopati pred sodišči proti plačilu.

Ta privilegij pa ima tudi svojo drugo plat. Odvetni-kom je kar v celoti omejena svoboda določanja cene nji-hovih storitev. Ustavno sodišče opozarja, da je ta poseb-nost pri določanju cen (tarifa in soglasje ministra, pri-stojnega za pravosodje) pogojena s pomenom odvetniko-vega sodelovanja, ki je v javnem interesu. Država imapravico, da poseže v določanje cene storitev, tedaj, »koje to potrebno zaradi varovanja interesov oseb, ki se nji-hovih storitev morajo in da se jih morejo posluževati« .

Vendar, ali ob takih omejitvah »v javnem interesu«odvetniki še lahko opravljajo svojo dejavnost enakopravnoz drugimi gospodarskimi subjekti, ki predvsem pri prav-nem svetovanju nastopajo brez omejitev, v okviru svo-bodne gospodarske pobude in z agresivnim marketingom?

Komercializacija prava, ki sledi pomenu in visoki cenipravnih storitev, odpravlja odvetniški monopol na boga-tem trgu pogodb in odškodnin, kolikor ga je sploh še osta-lo po uvedbi notariata, ki si prav tako širi prostor delo-vanja. Predpisovanje posebnih pogojev odvetnikom že zapristop k ponudbi in za trženje pravne pomoči, vključnoz zaračunavanjem storitev po načelu »kontroliranih cen« ,je zato v nasprotju s temeljno logiko pridobitnih dejav-nosti.

Ustavno sodišče RS je, tako se zdi, odprlo pot k poš-teni konkurenci, ko je dopustilo omejeno reklamiranje intako odvetništvu omogočilo, da pri pravnem svetovanjuizenači svoj položaj nasproti »podjetnikom« s poslova-njem na primerljivih podlagah.

Vendar pa je s tako »koncesijo« odvetništvo le delo-ma odvezano strogosti poslovanja v pogojih, ki so bistve-no slabši od tistih, ki veljajo za druge, s katerimi moradeliti pravni kolač. V isti odločbi je namreč sodišče zavrg -lo pobudo za oceno ustavnosti predpisov, ki omogočajopridobitno opravljanje svetovalne dejavnosti, brez »odvet -niških omejitev« , torej na »prostem trgu« . Pomenljivo paje, da se ni vsebinsko opredelilo do pomembnega vpraša-nja, koliko pojav specializiranih družb za pravno svetova-nje in strokovno pomoč lahko predstavlja nelojalno kon-kurenco in povzroča škodo odvetnikom. Razlog za zavr-ženje je bil namreč (le) v tem, da ekonomski interes pobud-nikov ni zadoščal za utemeljitev pravnega interesa. Iz tegapa izhaja, da je pot za spremembe še vedno odprta.

Širitev trga pravnih storitev in obstoj konkurence medrazličnimi ponudniki narekujeta vstop ekonomskih zako-nitosti tudi v odvetniško dejavnost. Njeno posebno nara-vo, ki temelji na zahtevani strokovnosti, etičnosti, vestno-sti, poštenosti, skrbnosti, tajnosti in zaupnosti do stranke,bo vsekakor treba ohranjati pri zastopanju ne le pred sodiš-či, ampak tudi pred drugimi državnimi organi in nosilcijavnih pooblastil, ki pomembno posegajo v pravni polo-žaj strank.

Ločeno pa bo treba obravnavati pogoje delovanja inoblikovanja cen odvetniških storitev »na prostem trgu«(svetovanje), s polno avtonomijo zbornice, ki na tem področ -ju, kjer ni odvetniškega monopola, tudi ne prenese nepo-srednega, pravosodno upravnega državnega nadzora nitinad izvajanjem niti nad tarifo.

Odvetniška avtonomija pa ni le v svobodi opravljanjapoklica, pač pa tudi v pravici in dolžnosti zbornice, daureja organizacijo in delovanje odvetnikov skladno z nji-hovim ustavnim in zakonskim položajem. Zato nikakor nebi smeli dopustiti, da bi izvršilna oblast posegala v dose-ženo stopnjo stanovske samouprave v kateremkoli njenemdelu. Razlastitev zbornice njenih pristojnosti bi spodko-pala temelje kolektivne neodvisnosti in ogrozila samo-stojnost vsakega posameznega odvetnika.

Hinko Jenull

Odvetništvo med konkurenco inmonopolom

Uvodnik

odvetnik st-37-prelom:odvetnik st/31-prelom 1/16/08 10:59 AM Page 3

Ta prvi odstavek ustavne določbese očitno in odločilno razlikujeod drugega odstavka istega člena,

ki govori o notariatu: »Notariat je javnaslužba, ki jo ureja zakon.« Ustava, pri-čakovano in logično, notariata ne opre-deljuje kot samostojno in neodvisnoslužbo, ki bi bila del pravosodja. Ustav -nopravni položaj odvetništva in nota-riata kot ustavnih kategorij je odločil-no različen, saj sta odločilno različninarava in namen obeh služb. Notariatje, v nasprotju z odvetništvom, »javnaslužba, ki deluje v okviru pravosodne-ga sistema.« 3 Podoben poudarek naj-demo v odločbi Ustavnega sodišča RS,št. U-I-344/94:

»Notariat je javna služba, kate-re delovanje je namenjeno varnostiv pravnem prometu. To je pomemb-na splošna dobrina, zaradi katereje dovoljeno – v skladu z načelomsorazmernosti – omejevati ustavnozagotovljeno pravico do dela, v temprimeru pravico do svobodnegaopravljanja dela oziroma poklica

(prvi odstavek 49. člena) … Zako-nodajalec je upravičen za poklic, kise izvršuje kot javna služba, dolo-čiti omejitvene pogoje tako objektiv -ne (npr. poslovni prostor) kot sub-jektivne narave.« 4

Tudi notariatu gre kot javni službidoločena »samostojnost in neodvis-nost«,5 vendar pa se tudi s tega vidikata javna služba vendarle nekoliko raz -likuje od odvetništva. Iz zornega kotacene notarskih in odvetniških storitev(tudi »tarife« ) velja tako za odvetniš-tvo kot tudi za notariat, da »zakono-dajalec ne more na to ceno neposred-no vplivati«.6 Treba bi bilo izdelatijasne in utemeljene elemente razliko-vanja med notariatom kot javno služ-bo in odvetništvom kot zasebno služ-bo v močnem javnem interesu. Pred-vsem z vidika stopnje samostojnosti inneodvisnosti na finančnem in organi-zacijskem področju. Najverjetneje pasmemo reči, da vse, kar z vidika samo-stojnosti in neodvisnosti velja za nota-riat, vsaj toliko ali še nekoliko bolj veljaza odvetništvo.

Iz določbe 137. člena Ustave je očit-no, da odvetništvo kot ustavno katego-rijo opredeljujejo trije temeljni poudar-ki:– odvetništvo je del pravosodja,– odvetništvo je samostojno in neod-

visno,

– odvetništvo je služba, ki jo urejazakon.Odvetništvo ima v pravni in demo-

kratični državi posebno vlogo in pomen.»Vloga odvetnika je zlasti pomembnav okviru izvrševanja sodne oblasti.« Tavloga odvetnika se odraža predvsem vnjegovi pravni strokovnosti in skoziodvetnikovo zastopanje strank pred sodiš-či in drugimi državnimi organi. Odvet -ništvo kot ustavna kategorija in 137. členUstave sta najtesneje povezana s »pra-vico vsakogar, ki mu je odvzeta pro-stost ali je obtožen kaznivega dejanja,do pravne pomoči zagovornika« (tret -ji odstavek 19. člen Ustave in 2. alinea29. člena Ustave).7 Odvetništvo je kottakšno zatorej tudi del pravosodja.

Ustavno sodišče je v odločbi št.U-I-371/98 in U-I-212/03 med drugimzapisalo:

»Na področju te dejavnosti jetreba upoštevati, da ima odvetništ -vo kot ustavna kategorija pomemb -no in nenadomestljivo vlogo pridelovanju celotnega pravosodnegasistema. Zato že Ustava v prvemodstavku 137. člena odvetništvo opre-deljuje kot del pravosodja. V Usta-vi je tudi določeno, da je odvetništ -vo samostojna in neodvisna služba,ki jo ureja zakon.«Pravna ureditev odvetništva, njego-

va organizacija in njegovo delovanje sezato vrednoti tudi skozi spekter intere-sa za kakovostno in učinkovito (tudi pra-vilno) delovanje pravosodnega sistemakot celote. Ta kakovost in učinkovitost(navsezadnje je učinkovitost samomoment siceršnje kakovosti, tudi pra-vilnosti, kot izraza z najširšim pome-nom) zadevata predvsem udeležbo strank

Ustavnopravnaizhodišča odvetništva

mag. Andraž Teršek

»By laying down standards and minimum rules in this field, Recommen-dation (2000) 21 of the Council of Europe enshrines general principlesconcerning freedom to exercise the profession of lawyer and that, althoughit mentions lawyers’ duties, its main purpose is to reaffirm the funda-mental role of lawyers in protecting human rights and the independencethey must enjoy in order to perform this task.« 1

Ustava RS v 137. členu vsebuje kratko, a nadvse pomembno določbo:»Odvetništvo je kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, ki joureja zakon.«

Slovenska Ustava tako izrecno opredeljuje odvetništvo kot ustavno kate-gorijo.2

1 Guy De Vel, Director General of Legal Affairsat the Council of Europe, 28ème Colloquy onEuropean Law, The independence of lawyers,Opening address, Bayonne, 25.– 26. februar 2002,<http://www.coe.int/t/e/legal_affairs/legal_co-operation/legal_professionals/lawyers/colloquy_on_european_law/bayonne%20Actes%20E.pdf >.2 Opredeljuje njegovo družbeno funkcijo. GlejŠturm L. (ur.): Komentar Ustave RS, FPDEŠ,Ljubljana 2002, str. 937, avtor Plauštajner K.3 Glej Šturm L. (ur.): Komentar Ustave RS,FPDEŠ, Ljubljana 2002, str. 942 in nasl., avtori-ca Rijavec V. Za notariat kot javno službo je zna-čilno, da notarje imenuje in razrešuje minister, pri-stojen za pravosodje, da imajo listine, ki jih sestav-ljajo notarji, javnopravni značaj in da notar nesme odkloniti poslovanja s stranko, razen v pri-meru obstoja razlogov, ki jih izrecno določa zakon.

4 Glej tudi odločbo Ustavnega sodišča RS, št. Up-4/95.5 Glej odločbo US RS, št. U-I-9/98.6 Glej odločbo US RS, št. U-I-9/98, tč. 18. Glejtudi Šturm L. (ur.): Komentar Ustave RS, FPDEŠ,Ljubljana 2002, str. 943, avtorica Rijavec V.

7 Člen 19 Ustave RS (varstvo osebne svobode): »Vsakdo ima pravico do osebne svobode.Nikomur se ne sme vzeti prostosti, razen v primerihin po postopku, ki ga določa zakon. Vsakdo, ki muje odvzeta prostost, mora biti v materinem jezikuali v jeziku, ki ga razume, takoj obveščen o raz-logih za odvzem prostosti. V čim krajšem času mumora biti tudi pisno sporočeno, zakaj mu je bilaprostost odvzeta. Takoj mora biti poučen o tem,da ni dolžan ničesar izjaviti, da ima pravico dotakojšnje pravne pomoči zagovornika, ki si ga svo-bodno izbere, in o tem, da je pristojni organ nanjegovo zahtevo dolžan o odvzemu prostosti obve-stiti njegove bližnje.«Člen 29 Ustave RS (pravna jamstva v kazenskempostopku): »Vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja,morajo biti ob popolni enakopravnosti zagotov-ljene tudi naslednje pravice:– da ima primeren čas in možnosti za pripravo

svoje obrambe;– da se mu sodi v njegovi navzočnosti in da se

brani sam ali z zagovornikom;– da mu je zagotovljeno izvajanje dokazov v nje-

govo korist;– da ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bliž-

nje, ali priznati krivde.«

Čla

nki



boda pri omejevanju te pravice niabsolutna in neomejena. Tudi v temprimeru zakonodajalca veže sploš-no ustavno načelo sorazmernosti, kimu dovoljuje, da ustavno pravicoomeji le toliko, kolikor je zaradi varo-vanja javne koristi, zaradi katere jeustavno dopustno poseči v pravico,treba vanjo poseči. Zato mora priuzakonitvi omejitve zakonodajalecizbrati tak ukrep, ki bo zagotovil učin-kovito varstvo javne koristi in hkra-ti kar najmanj posegel v ustavnopravico.«Pridržek v določbi 137. člena Usta-

ve (ki je v tem kontekstu specialna določ-ba) o tem, da se odvetništvo podrob-neje ureja z zakonom, se z določbo 74.člena Ustave (ki je generalna določba)ujema prav na tej točki: dopustnostomejevanja samostojnosti izvajanja aliopravljanja (gospodarske, pridobitne)dejavnosti iz naslova varstva pravic tret-jih in javne koristi (javnega interesa).14

Neposredno izhajajoč iz določbe137. člena Ustave lahko sklenemo, damora država pri slehernem poseganjuv svobodo samoreguliranja odvetniškeslužbe oz. OZS upoštevati:(a) splošne kriterije pravne države, (b) dopustnosti poseganja v svobodno

gospodarsko pobudo in svobodo dela(74. in 49. člen Ustave15),

(c) posebnosti odvetništva kot dela pra-vosodja,

(d) posebnosti odvetništva kot samo-stojne in neodvisne ustavne kate-gorije ter

(e) vlogo in pomen odvetništva iz zor-nega kota varstva pravic in intere-sov tretjih oseb – strank.16

Ustavno sodišče je v odločbi št.U-I-9/98 med drugim zapisalo, da jepomoč odvetnika »predpostavka za uve-ljavljanje posameznikovih pravic in zago-tovil, ki mu jih daje Ustava«. V odloč-bi št. U-I-212/03 pa je zapisano:

»Vsebina in meje javne koristiso razvidne iz zakonske ureditveodvetniške dejavnosti. Na področjute dejavnosti je treba upoštevati, daima odvetništvo kot ustavna kate-

ništva: zakonska konkretizacija ustav-nih temeljev odvetništva. Zakon je oro-dje, s katerim se uresniči podlaga inizpolnijo zahteve, ki jih za odvetništvopredvideva Ustava v 137. členu. »ZZOdv se zagotavlja opravljanje odvet -ništva kot samostojne in neodvisne služ-be« .10 Država mora sprejeti zakon oz.mora sprejeti takšen zakon, da bo v prav-nem redu odvetništvo urejeno kot samo-stojna in neodvisna služba, ki je delpravosodja.

Odvetništvo je kot zasebnopravnaslužba hkrati ena izmed gospodarskihdejavnosti, ki jo varuje tudi prvi odsta-vek 74. člena Ustave.11 Ta pravi, da jegospodarska pobuda svobodna.12 Ustav -no sodišče je odvetniško službo izrec -no povezalo z določbo 74. člena Usta-ve: »12. Drugi odstavek 1. člena ZOdvdoloča, da odvetništvo opravljajo odvet-niki oziroma odvetnice kot svobodenpoklic. Gre za opravljanje pridobitnedejavnosti, saj odvetniki svoje delo opra-vljajo za plačilo. Odvetništvo sicer nigospodarska dejavnost v pravem pome-nu besede, ker pa se opravlja odplač-no in s pridobitnim namenom v kon-kurenci z drugimi odvetniki ali gospo-darskimi subjekti, jo je mogoče šteti zadejavnost, katere izvajanje varuje prviodstavek 74. člena Ustave.« 13

Določba 137. člena Ustave za odve-tništvo kot službo posebnega pomenaza pravno državo in demokracijo poudar-ja njegovo samostojnost in neodvisnost;seveda tudi gospodarsko samostojnostin neodvisnost. Pravice tretjih oseb injavna korist ali javni interes so kriteri-ji, ki dovoljujejo omejevanje gospodar-ske svobode. V zvezi s tem je Ustavnosodišče v odločbi št. U-I-212/03 zapi-salo:

»Ustava v prvem odstavku 74.člena določa, da je gospodarskapobuda svobodna, v drugem stav-ku drugega odstavka tega člena pa,da se gospodarska dejavnost ne smeizvajati v nasprotju z javno korist-jo. Zakonodajalec torej lahko pra-vico do svobodne gospodarske pobu-de omeji, če to zahteva javna korist.Iz dosedanje ustavnosodne presojeje razvidno, da zakonodajalčeva svo-

v pravnih sporih, sodnih postopkih inpostopkih pred oblastnimi organi nasplošno. Zadevata varovanje pravic ininteresov strank, ki se kaže predvsemv strokovni pravni pomoči oz. pravno-strokovnem angažiranju v smeri mak-simiranja kakovosti nastopanja ali ude-ležbe strank v pravnih razmerjih inpravnih postopkih, ko gre za varovanjein uveljavljanje njihovih pravic, koristiin interesov. Očitno je, da se s tem nepo-sredno prispeva h kakovosti delovanjapravosodnega sistema kot celote. Pri-spevek h kakovosti delovanja pravo-sodnega sistema je denimo tudi takšnazakonska ureditev opravljanja odvet -niške službe, ki zagotavlja nepristran-skost sojenja.8

Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-371/98 zapisalo:

»Odvetništvo ima v vsaki prav -ni in demokratični državi posebnovlogo in pomen. Zlasti je vlogaodvetnika pomembna v okviru izvrše-vanja sodne oblasti. Temeljna nalo-ga odvetnika kot pravnega stro-kovnjaka je zastopanje strank predsodišči in drugimi državnimi orga-ni. Zato že Ustava določa, da jeodvetništvo ‘del pravosodja’. ZOdvdoloča, da odvetnik v okviru opra-vljanja odvetniškega poklica prav -no svetuje, zastopa in zagovarjastranke pred sodišči in drugimidržavnimi organi, sestavlja listinein zastopa stranke v njihovih prav-nih razmerjih (2. člen ZOdv). Zaopravljanje navedenih nalog pazakon ne zahteva zgolj strokovneusposobljenosti, temveč tudi višjistandard obnašanja odvetnikov priopravljanju odvetniške dejavnosti.«Odvetništvo je samostojna in neod-

visna zasebnopravna (in ne javnoprav -na, tako kot notariat) služba. Kot samo-stojno in neodvisno službo po poobla-stilu 137. člena Ustave odvetništvo urejazakon. Z drugimi besedami, »poobla-stilo za zakonsko urejanje odvetništva,ki je samostojna in neodvisna služba vokviru pravosodja, je v 137. členu Usta-ve.« 9 Odvetništvo »torej« in »zato« urejaZakon o odvetništvu (ZOdv). Zakon-sko urejanje odvetništva je torej name-njeno prav temu, da se s podrobnejšokonkretizacijo odvetništva kot ustavnekategorije natančneje uredijo vsa potreb-na vprašanja za obstoj in delovanje teslužbe, in to na način, ki je predvidenz določbo 137. člena Ustave. In prav toje tudi bistvo zakonskega urejanja odvet -

8 Glej odločbo US RS, št. U-I-201/93.9 Glej odločbo US RS, št. U-I-201/93, tč. 6.

10 Glej odločbo US RS, št. 371/98. 11 Glej odločbo US RS, št. U-I-212/03.12 Člen 74 Ustave RS (podjetništvo): »Gospodarska pobuda je svobodna. Zakon dolo-ča pogoje za ustanavljanje gospodarskih organi-zacij. Gospodarska dejavnost se ne sme izvajati vnasprotju z javno koristjo. Prepovedana so deja-nja nelojalne konkurence in dejanja, ki v nasprot -ju z zakonom omejujejo konkurenco.«13 Glej odločbo US RS, št. U-I-212/03.

14 Prim. Zagorc, S.: Ustavno-pravni položaj odvet-ništva v Republiki Sloveniji, analiza za Odvetniškozbornico Slovenije, Pravna fakulteta v Ljubljani,Katedra za ustavno pravo, avtorjev original, izro-čen na vpogled 17. maja 2007, str. 2– 3.15 Člen 49 Ustave RS (svoboda dela): »Zagotovljena je svoboda dela. Vsakdo prosto izbi-ra zaposlitev. Vsakomur je pod enakimi pogojidostopno vsako delovno mesto. Prisilno delo je pre-povedano.«16 Prim. Harry, T., Edwards, A.: Lawyer’s Dutyto Serve the Public Good, New York University LawReview, 65 N. Y. U. L. Rev. 1148, oktober 1990.

Čla

nki



ureditev, organizacijo in delovanje odve-tništva zato spremlja vselej prisoten inizrazit »javni interes« . Očitno in razum-ljivo pa je, da sta »javni interes« inenkratni »javni pomen« odvetniškedejavnosti nekaj povsem drugega kotpojma »javna služba« 18 ali »javnaoblast« .19

Očitno oz. ustavnopravno nespornoje tudi, da je »ustavna določba o odvet -ništvu zgolj zarisala okvire odvetniš-tva, zato je sedes materiae v zakono-daji, kamor odkazuje že sama ustavnadoločba. Ustavodajalec je z zakonskimpridržkom preprečil možnost, da bi sepravice in obveznosti v okviru odvet -ništ va originarno določale s podzakon-skimi predpisi in tudi ne povsem samo-regulativno, v okviru stanovskega zdru-ženja.« 20

Seveda pa neobstoj popolne ali abso-lutne samostojnosti OZS ne pomeni, daUstava s to določbo daje državi prosteroke pri poseganju v samostojnost OZS.Ob tem, ko mora zakonodaja realizira-ti zahtevo Ustave po samostojnosti inneodvisnosti odvetništva in OZS kot sta-novske organizacije, ki zastopa, pred-stavlja in uresničuje interese odvetništ -va kot službe in odvetnikov, katerih član-stvo v OZS je zakonsko določeno kotobvezno,21 mora biti na drugi strani sle-herni poseg v svobodo samoregulira-nja OZS potreben prav zaradi zavaro-vanja in uresničitve ustavno opredelje-ne vloge in pomena odvetništva: pred-vsem z vidika pravne države, kakovo-sti delovanja pravosodja (vključno z»učinkovitostjo« in »pravilnostjo« ),22

varovanja pravic in interesov strank terkončno splošnega varstva ustavnih pra-vic in temeljnih svoboščin.23


Čla

nki gorija pomembno in nenadomestljivo

vlogo pri delovanju celotnega pra-vosodnega sistema. Zato že Ustavav prvem odstavku 137. člena odvet -ništvo opredeljuje kot del pravo-sodja. V Ustavi je tudi določeno, daje odvetništvo samostojna in neod-visna služba, ki jo ureja zakon. Tazakon je ZOdv, ki v prvem odstav-ku 2. člena določa, da odvetnik vokviru svojega poklica pravno sve-tuje, zastopa in zagovarja strankepred sodišči in drugimi državnimiorgani, sestavlja listine in zastopastranke v njihovih pravnih razmer-jih. Opravljanje odvetniškega pokli-ca ne zahteva samo izpolnjevanjastrokovnih pogojev, temveč v enakimeri ali še bolj spoštovanje etičnihnačel, kar zagotavlja službo nude-nja pravne pomoči, ki na visoko-kvalificirani ravni skrbi za varstvoposameznih ustavnih kategorij, zla-sti na področju varstva človekovihpravic. Odvetništvo mora istočasnoz ustavnega vidika izpolnjevati tudisplošne družbene interese, ki Slo-venijo po 2. členu Ustave oprede-ljujejo kot pravno državo. Dosega-nje navedenih lastnosti odvetništvaje v javno korist in v korist posa-meznikov, ki jih odvetniki zastopa-jo.«Odvetništvo kot ustavna kategorija

ima zaradi enkratnosti svoje družbenepoklicne vloge oz. zaradi namena innarave odvetniške dejavnosti velik javnipomen, predvsem z vidika varovanja pra-vic, koristi in interesov strank v prav-nih postopkih, temeljnih človekovih inustavnih pravic in svoboščin, posledič-no pa tudi pravilnega delovanja pravo-sodja in kakovosti pravne države kotustavnega načela in vrednote.17 Pravno

17 Posebnega pomena za uresničevanje teh ciljevje odvetniška etika. Glej tudi odločbo US RS, št.U-I-371/98: »Za opravljanje navedenih nalog pazakon ne zahteva zgolj strokovne usposobljenosti,temveč tudi višji standard obnašanja odvetnikovpri opravljanju odvetniške dejavnosti. V drugemodstavku 11. člena določa, da je odvetnik prizastopanju stranke dolžan ravnati vestno, pošte-no, skrbno ter po načelih odvetniške poklicneetike. Zakonodajalec je imel upravičljiv razlog, daje kot pogoj za opravljanje odvetniškega poklicadoločil, da je lahko odvetnik le tista oseba, ki jevredna zaupanja za opravljanje odvetniškegapoklica. Zato izpodbijana določba ne pomenikršitve načela enakosti iz drugega odstavka 14.člena Ustave … Zakonodajalčevega cilja ni mogo-če doseči s predpisovanjem zgolj strokovnih pogo-jev. Za dosego tega cilja je bilo nujno določiti tudipogoj, da lahko odvetniško dejavnost opravljajoosebe, za katere je mogoče ugotoviti, da bodoopravljale odvetniški poklic v skladu s Kodeksomodvetniške poklicne etike. Ta od odvetnikov zah-teva spoštovanje etičnih načel, resnice, humano-sti, človekovega dostojanstva, načel Ustave in

zakonov, pravil lepega vedenja idr. Ugotavljanjenavedenega pogoja pomeni ugotavljanje določe-nih dejstev in okoliščin iz zasebnega življenjakandidata, ki želi opravljati odvetniški poklic.« Prim. ABA Mid-Year Meeting, Ethics 2000, PublicHearing, San Diego, 15. februar 2001,<http://www.abanet.org>, str. 2– 4; Jonathan T.Noonan, Richard W. Painter: Profesional andPersonal Responsibilities of the Lawyer, TheFoundation Press, Inc., 1997, Chapter 11 in 12.18 Zaradi česar se, kot rečeno, odvetništvo odlo-čilno razlikuje od notariata. Velja omeniti, da jebil v letošnjem letu sprejet Pravilnik o priznanjihna področju pravosodja (Ur. l. RS, št. 90/2007).Ta v prvem členu določa: »Ta pravilnik določa vrstepriznanj, pogoje in postopek podeljevanja priznanjter oblike podelitve priznanj javnim uslužbencemin funkcionarjem sodišč, državnih tožilstev, držav -nega pravobranilstva in javnim uslužbencem mini-strstva za pravosodje za posebne delovne uspeheali prizadevanja ter za uspešno končane zahtevneprojekte iz njihove pristojnosti oziroma opravlja-nje nalog ali pooblastil.« Četudi je odvetništvopo Ustavi del pravosodja, je razumljivo, da ga tapravilnik ne vključuje. Bolj kot to, da je po Ustaviodvetništvo tudi del pravosodja in da ima kot pokli-cna dejavnost poseben javni pomen (nekakšen suigeneris javni pomen), je pomembno to, da jesamostojno in neodvisno. Ta samostojnost inneodvisnost se enkratno in pomembno odražatapri načinu organiziranosti in delovanja OZS. Vtem kontekstu se zdi razumljivo, če morebitnenagrade in priznanja ne bodo podeljevani odvet-nikom na isti način in na istem pravnem temeljukot tistim subjektom, ki so navedeni v prvemčlenu pravilnika, predvsem pa da jim jih v tem kon-tekstu pač ne bo podeljevala država. 19 Tudi (če bi dobesedno prevedli angleški izrazofficial authority) »javna avtoriteta« . Prim. ssodbo Sodišča ES v zadevi 2-74 Jean Reyners vs.Belgian State, Judgment of the Court 21 June 1974:»The exception to freedom of establishment pro-vided for by the first paragraph of article 55 mustbe restricted to those activities referred to inarticle 52 which in themselves involve a direct andspecific connection with the exercise of officialauthority; it is not possible to give this descrip-tion, in the context of a profession such as thatof Avocat, to activities such as consultation andlegal assistance or the representation and defen-se of parties in court even if the performance ofthese activities is compulsory or there is a legalmonopoly in respect of it.«20 Zagorc, S.: Ustavno-pravni položaj odvetništvav Republiki Sloveniji, analiza za Odvetniško zbor-

nico Slovenije, Pravna fakulteta v Ljubljani,Katedra za ustavno pravo, avtorjev original, izro-čen na vpogled 17. maja 2007, str. 2.21 Kar ne nasprotuje kriterijem ustavnosti.22 »I think that all democracies are imperfect. Theconcept of equality of arms becomes very diffi-cult when you have a prosecution conducting atrial that may be politically important to thegovernment and in all sorts of ways, it’ s often quiteimpossible to get real equality of arms. So there-fore we all need to ask ourselves questions abouthow we can best do this and about how we canbest overcome the obstacles that I believe every-body has to achieve equality of arms before a court.I think that in a developing democracy, where therehasn’ t been democracy for very long, there maybe particular difficulties in securing a fair trial,and there may also be particular pressures onlawyers who may themselves be harassed, prose-cuted, and identified with their client. One of thefundamental UN principles on the role of the lawyeris that the lawyer should not be identified with theclient. And, obviously, you may defend someoneto the very best of your ability, and they may stillbe found guilty, and they may be found guiltybecause they are guilty. But you should not, as alawyer, be identified with that person no matterhow heinous their crime.« Interview: Under -standing the importance of defence lawyers in fairtrials, Louise Christian, UK lawyer, OSCE, 16. december 2005, <http://www.osce.org/item/17520.html>.23 Na neodvisnost odvetnikov seveda ne gre gle-dati kot na privilegij, pač pa kot na »bistveno pred-postavko za zagotovitev varstva pravic oseb, ki sostranke v sodnih postopkih. Zagotovitev pravicedo pravne pomoči lahko pomeni bistveno pred-postavko za možnost uresničitve vseh drugih pra-vic.« Zagorc, S.: Ustavno-pravni položaj odvet-ništva v Republiki Sloveniji, analiza za Odvetniškozbornico Slovenije, Pravna fakulteta v Ljubljani,Katedra za ustavno pravo, avtorjev original, izro-čen na vpogled 17. maja 2007. Sklicuje se na odloč-bo US RS, št. U-I-60/06, U-I-214/06 in U-I-228/06.K temu bi dodal, da je torej bistveni predpogoj zauresničevanje vseh ustavnih pravic in svoboščinprav zagotovitev pravice do »samostojne« in»neodvisne« pravne pomoči. Prim. tudi RobertGordon, W.: The Multiple Meaning of Lawyer’s»Independence« , Center for ProfessionalResponsibility, http://www.abanet.org/cpr/mdp/gordon.html.


na to, v kakšni obliki je dano (v denar-ju, stvareh, storitvah ipd.).6

Davčna osnova je opredeljena v 77. členu ZDoh-2. Prejemnik nadome-stila ima možnost izbirati med 40 odstot-ki normiranih stroškov in uveljavljanjemdejanskih stroškov, porabljenih zavzdrževanje premoženja, za katere pamora predložiti ustrezne račune.

Napoved za odmero akontacijedohodnine od dohodka iz oddajanjapremoženja v najem mora prejemnikdohodka (davčni zavezanec) vložiti,kadar dohodek iz oddajanja premoženjav najem izplača oseba, ki ni plačnikdavka, sicer to ni potrebno. Plačnikdavka je opredeljen v 58. členu Zako-na o davčnem postopku (Ur. l. RS, št.117/06 – ZDavP-2).7 Napoved za odme-ro akontacije dohodnine od dohodka izoddajanja premoženja v najem moradavčni zavezanec vložiti v 15 dneh odprejema dohodka iz oddajanja pre-moženja v najem. Kadar pa davčni zave-zanec prejema dohodek iz naslova odda-janja premičnega in nepremičnega pre-


Čla

nki

1. Nadomestilo prejme fizičnaoseba3

Zakon o dohodnini (Ur. l. RS, št.117/06, 33/07 – odl. US: U-I-198/05-12, 45/07 – odl. US: U-I-260/04-28,90/07 – ZDoh-2) opredeljuje tovrstnanadomestila v okviru dohodkov iz odda-janja premoženja (premičnin4 in nepre-mičnin) v najem. V 2. točki drugegaodstavka 75. člena ZDoh-2 je določeno,da se za oddajanje premoženja v najemštejejo tudi primeri uporabe premoženja,kadar tisti, katerega premoženje upo-rablja nekdo drug ali ima pravico douporabe premoženja nekdo drug ali imaneko drugo pravico, da od njega zah-teva opustitev določenih dejanj, ki bijih imel sicer pravico izvrševati na svo-jem premoženju, prejme ustrezno nado-mestilo. Iz tega zakonskega besedila jasnoizhaja, da je imel zakonodajalec v mislihtako pozitivne kot tudi negativne služno-sti.5 Nadomestilo je obdavčeno ne glede

Davčna obravnavaodplačne služnosti

mag. Jernej Podlipnik

Pogodbe o ustanovitvi služnosti po 215. členu Stvarnopravnega zakonika(Ur. l. RS, št. 87/02, 18/07 – skl. US: U-I-70/04-18: SPZ),1 ki jih sesta-vljajo odvetniki, pa tudi sklepi nepravdnih sodišč o ustanovitvi nujne poti(88.– 91. člen SPZ)2 lahko vsebujejo obveznost plačevanja nadomestila zaposeg v lastninsko pravico drugega. To nadomestilo predstavlja obdavčljivdohodek in prejemniki morajo izpolniti še svojo obveznost do države, zatoje prav, da jih odvetniki na to opozorijo, tako da bodo višino nadome-stila lahko prilagodili.

moženja v najem več mesecev v letu,vloži napoved v 15 dneh po poteku časa,za katerega je bilo dano premoženje vnajem, vendar najpozneje do 15. januar-ja tekočega leta za preteklo leto.

2. Nadomestilo prejmepravna oseba

Kadar nadomestilo prejme zavezanecpo Zakonu o davku od dohodkov prav-nih oseb (Ur. l. RS, št. 117/06, 90/07 –ZDDPO-2), sodi to med njegove obdavčlji-ve prihodke, zato je podvrženo obdavčitvi.Prejemnik lahko uveljavlja dejanske odhod-ke, ne more pa uveljavljati normiranihodhodkov, kot je to značilno za fizičneosebe, ki dosegajo dohodke iz oddaja-nja premoženja v najem. Upoštevajo setisti prihodki in odhodki, ki izhajajo izdavčne bilance prejemnika.

3. Davek na dodano vrednostNadomestila za služnost predsta-

vljajo promet storitev po Zakonu o davkuna dodano vrednost (Ur. l. RS, št. 117/06– ZDDV-1), ne glede na poimenovanje(odškodnina, premija ipd.).8 Ali je trebav konkretnem primeru obračunati DDV,je odvisno od izpolnjevanja splošnihpogojev, ki morajo biti izpolnjeni kumu-lativno. Ti splošni pogoji so:9– da gre za transakcijo, ki po vsebi-

ni pomeni promet storitev; – da transakcijo opravi oseba, ki je

zavezanec za DDV, in da jo opraviv okviru opravljanja svoje ekonom-ske dejavnosti na ozemlju Sloveni-je za plačilo10 (3. točka prvegaodstavka 3. člena ZDDV-1);

– da ne gre za transakcijo, za kateroZDDV-1 izrecno predvideva, da seod nje DDV ne obračunava.Obveznost plačevanja DDV je torej

odvisna od številnih pogojev. Podrob-nejša analiza bi presegla namen tegačlanka. Pomembno je poudariti, da jetreba v vsakem konkretnem primeru ugo-toviti, ali so izpolnjeni navedeni pogo-ji, in če so, mora oseba, ki dovoli usta-novitev služnosti na svojem zemljišču,na računu, ki ga izda v zvezi s tem,obračunati DDV.11

1 Podrobneje o tem v Tratnik M. et al. (2007):Stavbna pravica in služnosti: stvarnopravni indavčnopravni vidiki. Maribor, Inštitut za nepre-mičninsko pravo, str. 120.2 Tratnik M., (2007), ibidem, str. 126– 127.3 Ta točka obravnava primere, ko fizična osebanadomestil za služnosti ne dosega v okviru orga-niziranega podjetja oziroma organizirane dejav -nosti. Če bi jih ustvarjala na ta način, bi bili tidohodki obdavčeni kot dohodek iz dejavnosti, z upo-števanjem dejanskih stroškov, smiselno enako, kotto velja za pravne osebe (gl. točko 2).4 Dohodki iz naslova oddajanja premičnega pre-moženja v najem ali podnajem so načeloma opro-ščeni plačila dohodnine, razen dohodkov, ki jih davč -ni zavezanec doseže z oddajanjem opreme, bival-nika in prevoznega sredstva v najem (Škof B. et al.,(2007): Davčno pravo, Maribor: Pravna fakultetain Davčno-finančni raziskovalni inštitut, str. 215). 5 Prej veljavni Zakon o dohodnini (Ur. l. RS, št.59/06, UPB: ZDoh-1) v 2. točki drugega odstav-ka 65. člena namreč ni obravnaval tudi negativ-nih služnosti, kar pa ne pomeni, da te niso bileobdavčene. Prejeta nadomestila iz tega naslova sosodila med druge dohodke po določbi 6. točke tret -

jega odstavka 98. člena ZDoh-1, ki je določal, dase kot dohodki obdavčujejo nadomestila, prejetav zvezi z ustanovitvijo ali obremenitvijo pravice,in drugi dohodki, doseženi s prenosom oziromaodstopom pravice na premoženju, ki je prenoslji-va in katere vrednost je mogoče izraziti v denarju.Tako tudi Pojasnili DURS št. 424-01-10037/2005in 42401-387/2005, obe z dne 14. 3. 2005, terPojasnilo MF št. 421-12/2005 z dne 31. 7. 2006.6 Posebej velja poudariti, da poimenovanje nado-mestila (npr. kot odškodnina, premija) nima vpli-va na način obdavčitve, saj je pomembna vsebi-na samega prejemka.Kadar služnostni zavezanec prejme dohodek zaobdobje več let, ga lahko na podlagi tretjegaodstavka 120. člena ZDoh-2 povpreči. 7 Plačniki davka so: pravne osebe oziroma zdru-ženja oseb, vključno z družbo civilnega prava potujem pravu, ki je brez pravne osebno-sti, samostojni podjetniki posamezniki in posa-mezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost (npr.tudi odvetniki) in izplačajo dohodek, od katere-ga se v skladu z ZDavP-2 ali zakonom o obdav-čenju izračunava, odteguje in plačuje davčni od -teg ljaj.

8 Pojasnilo MF, št. 421-12/2005 z dne 31. 5. 2006.V drugem odstavku 14. člena ZDDV je določeno,da opravljanje storitev lahko med drugim vklju-čuje naslednje transakcije:– odstop premoženjskih pravic;– obveznost opustitve dejanja ali dopustitve deja-nja ali stanja;– opravljanje storitev na podlagi zakona aliodločbe državnega organa.9 Pojasnilo MF, št. 421-12/2005 z dne 31. 5. 2006.10 Pri tem se je treba zavedati, da ZDDV-1 vse-buje fikcijo, na podlagi katere se posamezne neod-plačne transakcije štejejo za odplačne.11 Pojasnilo MF, št. 421-12/2005 z dne 31. 5. 2006.


pomeni strokovni in finančni izziv, kise mu ni pripravljen kar tako odpove-dati.

To nasprotje interesov med strankoin odvetnikom se kaže tudi v vseh fazahmediacijskega postopka in v vseh vrstahmediacijskih postopkov. Od mediator-ja pa je odvisno, kdaj bo zaznal to nas -protje interesov in na kakšen način boskušal to nasprotje zmanjšati, ga odpra-viti ali ga spremeniti na način, da boslužilo ciljem mediacijskega postopka.

3. Vloga odvetnika vposameznih fazahmediacijskega postopka

Odvetnik je lahko v vlogi ali media-torja ali odvetnika. Pravilna odločitevglede vlog in ustrezna reakcija lahkoodločilno vplivata na potek in zaključekmediacijskega postopka.

3.1. Faza pridobitve soglasja indoločitev mediacijskega naroka

Že v tej fazi imajo odvetniki odločil -no vlogo, saj lahko vplivajo na odločitevstrank, da dajo soglasje za izvedbomediacijskega postopka. Odvetniki sovendarle profesionalci, ki jim je pojemmediacije znan, zato so v večini pri-merov tisti, ki stranko bodisi prepričajo,da da soglasje, bodisi jo s svojim nega-tivnim stališčem odvrnejo od tega, dabi se strinjala s tem postopkom.

Tukaj se tudi prvič lahko pokaženasprotje interesov med strankami inodvetniki. Nasprotje interesov v primerudanega soglasja se nato kaže pri odzi-vu na razpisane mediacijske naroke.Odvetniki lahko obravnavajo vabila ne -res no in če je v času, ko naj bi bili izve-deni naroki, razpisana druga zadeva aliimajo kakšen drug plačljiv opravek,podajajo predloge za preklic. Ti pred-logi so zato dani tik pred narokom, če

Tem zahtevam in pričakovanju sle-dijo odvetniki, ki kot strokovno uspo -sobljene osebe uporabljajo svoje zna-nje za dosego ciljev svojih strank. Kostranke in njihovi odvetniki dajo sogla-sje za mediacijski postopek, s tem izja-vljajo, da so pripravljeni v neki meriodstopiti od svojih zahtev in pričako-vanj. Ta izjava torej pomeni, da se jepojavil drug interes, zaradi katerega sostranke pripravljene odstopiti od prvo-tnih zahtev in pričakovanj ter jih nado-mestiti z zahtevami in pričakovanji, kiso zanje še sprejemljivi.

V tej fazi pa se lahko pojavijo razli-ke v interesih stranke in odvetnika.Medtem ko stranka želi rešiti spor čim-prej, saj spor zanjo pomeni določen stres,saj postopek poteka na zanjo neznanemterenu, na katerem se ne znajde, pa jeodvetniku to »igrišče« znano, zanj to

1. Različne vloge in interesiudeležencev mediacije

Tisti mediatorji, ki opravljamo poklicodvetnika, imamo v mediacijskempostopku dve različni vlogi. Nastopa-nje v vlogi mediatorja, ki poskuša stran-kam pomagati pri reševanju njihovegaspora, na eni strani, in nastopanje odvet-nika kot pooblaščenca ene od strankmediacijskega postopka na drugi stra-ni sta dve zelo različni vlogi, kjer sointeresi obeh udeležencev lahko popol-noma različni in včasih celo izključujoči.

To je največkrat tudi razlog, da vmediacijskem postopku pride do položaja,ko mediator in odvetnik merita moči,namesto da bi skušala sodelovati prireševanju problema strank tako, da biprišlo do rešitve njunega spora.

2. Pomembnost odvetnikovza uspeh mediacije

Vloga odvetnikov kot pooblaščen-cev ene ali druge stranke mediacijske-ga postopka je zelo pomembna in sekaže v vseh fazah mediacijskega postop-ka.

Zadeve, ki pridejo v mediacijskipostopek, ki se izvaja v okviru sodišč,so takšne, da jih stranke same ne more-jo rešiti, in so zato podale zahtevo, dao sporu odloči sodišče. Stranki sta ssvojimi pričakovanji in zahtevami narazličnih bregovih in vsaka pričakuje,da ji bo sodišče dalo prav ter rešilozadevo v njeno korist.

Mediator in odvetnik:merjenje moči ali

sodelovanjeMirjana Kranjčevič

S prispevkom (ki je povzetek predavanja) v Odvetniku, ki ima sicer pro-vokativen naslov, želim podati zgolj svoja opažanja mediatorke v številnihmediacijskih postopkih, ko se hkrati pojavljam tudi v vlogi odvetnice-pooblaš-čenke ene od strank mediacijskega postopka. Ugotovitve se nanašajo napostopek mediacije, ki se izvaja v okviru sodišč in kjer se ravno zaradizasnove postopka, ki je za stranke v odnosu do mediatorja brezplačen,pojavljajo določene posebnosti. V postopkih, kjer stranke plačujejo za izved-bo mediacij, teh posebnosti ni ali pa so drugačne.

Namen, ki ga zasledujem, je zgolj razmislek o mojih ugotovitvah. Čepa bodo moja opažanja mediatorjem kakorkoli pomagala pri lažji izvedbiin uspešnem zaključku mediacijskega postopka, sta predavanje in članekupravičila svoj namen.

Mediatorka odvetni-ca MirjanaKranjčevič predavana novoletnemsrečanju Društvamediatorjev 11. decembra 2007 vveliki konferenčnidvorani ljubljanskesodne stavbe (desnopredsednica DruštvamediatorjevSlovenije višja sod-nica GordanaRistin).

Čla

nki



nosti strank bolj prisotno pri kla-sičnih sporih in sporih iz družin-skih razmerij!). Zavezništvo se veli-kokrat doseže s sklicevanjem naodvetnikovo razumnost, praktičnost,človečnost in bogate izkušnje prireševanju tovrstnih spornih razme-rij, saj so stranke zaradi čustvenevpletenosti v spor neobjektivne inimajo pretirana pričakovanja.

3.4. Faza zaključka mediacije inoblikovanje sporazuma

Poleg pričakovanega mediatorjeve-ga kreativnega sodelovanja pri obliko-vanju sporazuma je potrebno sprotnopreverjanje zapisanega sporazuma inpreverjanje vsebine zapisanega. Če stran-ke ne razumejo zapisanega sporazumaoz. zapis ni odraz njihove prave volje,takšen sporazum ne more vzdržati innastajajo težave pri končni vsebini zapi-sa ter podpisu sodne poravnave.

Poravnava, ki ni zapisana tako, kotso želele stranke, ustvarja nezadovolj-stvo strank, to pa v morebitnem novempostopku pomeni nezaupanje do media-cijskega postopka.

4. ZaključekČe želimo doseči, da nam bodo

odvetniki pomagali v mediacijskihpostopkih oz. da bomo kot odvetnikipripravljeni tvorno sodelovati v tehpostopkih, je treba čimprej ugotoviti,kakšen je interes odvetnika, in tej ugo-tovitvi prilagoditi svoje postopanje. Spravilnim pristopom je mogoče odvet-nika narediti za mediatorjevega pomočni-ka in te vloge, pridobljene na takšennačin, se noben odvetnik ne bo branil.

Takšno sodelovanje prav gotovo vodik uspešnemu zaključku mediacije, med-tem ko je v nasprotnem primeru težkopričakovati, da se bo mediacijski posto-pek zaključil s sklenitvijo sporazuma.

3.3. Faza vsebinske izvedbemediacije

V tej fazi je izjemno pomembno,da se stranki omogoči, da pove, kaj joteži. To seveda ne pomeni, da je stran-ka pri izpovedovanju časovno neome-jena, temveč da brez ponavljanja povesvoje videnje problema in pojasni svojostisko. Spoštovati je namreč treba časvseh prisotnih in mediacijo voditi tako,da se strankam omogoči, da pojasnijosvoj problem, ne dovoli pa se jim medi-tiranje o tej problematiki.– Treba je dati poudarek sodelovanju

odvetnika, ki naj čuti, da je njego-va vloga pomembna in da sodelujepri zadevi, ki je zelo pomembna zanjegovo stranko in zaradi česar jobo stranka znala pravilno ovredno-titi.

– Če sta interesa stranke in odvetni-ka različna, kar sem že omenila, jetreba pri stranki zelo previdno in zobčutkom preveriti, kaj je njen praviinteres, sicer lahko pride do tega,da odvetnik oz. stranka po njego-vem nasvetu odkloni sodelovanje,kar v končni fazi pomeni zaključekmediacije.

– Če je odvetnikov več, je treba pazi-ti na to, da so vsi odvetniki enakoobravnavani, da ni noben favorizi-ran in da se vsi obnašajo spoštljivoin korektno drug do drugega. Tu jepač treba najti pravi trenutek, ko sejim dovoli pojasnjevanje njihovegavidenja zadeve oz. (in) ko se v tagovor poseže, da bi se ohranilo rav-notežje med navajanjem obeh stra-ni.

– Pomembno je ustvarjanje zavezništvaz odvetniki z vidika stroke (v gospo-darskih mediacijah je stroka boljprisotna zaradi osebne nevpleteno-sti strank!) ali z vidika neprizade-tosti v sporu (kar je zaradi vplete-

pa je čas za preklic prepozen, se naro-kov ne udeležujejo, po njihovem nasve-tu pa se narokov ne udeležijo niti stran-ke in šele kasneje sledijo različna opra-vičila.

Zaradi odsotnosti posledic takšne-ga pristopa je veliko razpisanih media-cij preklicanih ali preloženih, takšen pri-stop odvetnika pa je za mediatorja lahkoopozorilo, na katerega mora biti pozo-ren zlasti v nadaljevanju mediacijskegapostopka.

3.2. Faza uvodne predstavitvemediacije

Ta faza je po mojih izkušnjah odločil-nega pomena, saj je strankam media-cijski postopek lahko predstavljen natakšen način, da vidijo njegove pred-nosti, ki lahko v kratkem času in nazadovoljiv način rešijo njihov problem.Seveda ni potrebno, da bi bila ta fazapredolga in razvlečena, temveč naj bibilo tisto, kar mediator pove strankam,zgoščeno, s poudarki na prednostihpostopka.

Zelo pomembno je, da mediatorstrankam pojasni smisel, cilje in posto-pek mediacije. Pomembno je še, damediator strankam pove, kaj jim tapostopek omogoča in da zgolj v tempostopku lahko spor rešijo tudi nadrugačen način, kot je navedeno vtožbi. Pomembno je, da mediator pre-veri njihovo pripravljenost za delo vmediaciji in da jim pojasni pravila innačin izvedbe tega postopka ter vsetehnike, ki jih mediator uporablja prisvojem delu in mu služijo za dosegocilja mediacije, kar predstavlja skleni-tev sporazuma.

Ob tem se je treba izogibati pre-dolgi razlagi vseh načel postopka, zla-sti preverjanja primernosti mediatorja,kajti stranki ob začetku postopka ne more-ta imeti upravičenih zadržkov do media-torja, ki je določen za izvedbo tegapostopka.

V tej fazi je že mogoče vplivati naodvetnike, da bodo v nadaljevanju tvor-no sodelovali pri iskanju rešitev, in sicertako, da se pravilno ovrednoti njihovavloga ter se pojasni, v kakšni meri lahkopomagajo stranki, da bo spor rešen vkratkem času in zadovoljivo za obe stra-ni.

Zlasti v gospodarskih mediacijah jetreba opozoriti na možnost kreativne-ga prispevka odvetnika, ki lahko s stran-ko poišče različne možnosti vsebinske,in ne zgolj formalne rešitve spora.

Ob koncu predavanja so kolegi zaploskali.

Čla

nki



V roku desetih dni od vročitve moratožnik depozitirati na sodišču svoj spis(fascicolo di parte), ki mora vsebova-ti tožbo s potrdilom o vročitvi, poobla-stilo, če je bilo dano z notarskim aktom,ter dokumente in vlogo za vpis tožbev register sodnih postopkov.

Toženec mora odgovoriti na tožbo(odgovor predloži sodišču) v roku naj-manj 20 dni pred prvim narokom. Vodgovoru mora, tako kakor tožnik v tožbi,navesti vse svoje ugovore, dokaze indokumente, formulirati morebitno nasprot-no tožbo ter predlagati, da se pozove vpravdo tretjega kot intervenienta. V temprimeru sodnik po uradni dolžnosti dolo-či nov datum za prvi narok, upoštevajočrok 90 oziroma 150 dni. Toženec lahkopredloži svoj odgovor na tožbo tudi naprvem naroku, v takem primeru pa nemore postaviti nasprotne tožbe ali poz-vati v pravdo tretjega kot intervenienta.

Po vpisu pravde v register sodnihpostopkov predsednik sodišča imenujepreiskovalnega sodnika (giudice istrut-tore, 186 bis. člen), ki praviloma vodicel postopek, razen v nekaterih prime-rih, ki jih zakon izrecno določa.

Zakonski odlok št. 51 iz leta 1998je namreč korenito spremenil sodnoureditev, tako da je uvedel na prvistopnji sodnika posameznika. Zakonpravi, da na okrožnem sodišču sodisodnik posameznik (Tribunale in com-posizione monocratica), ki združuje vsebi vse funkcije, torej tudi funkcijo prei -skovalnega sodnika in sodnika, ki izre-če sodbo. Zgolj v primerih, ki jih iz -recno določa zakon, je za izrek sodbepristojen senat.7

V primerih, ki jih, kot že rečeno, iz -rec no določa zakon in v katerih je za izreksodbe pristojen senat, sodnik posameznikvodi postopek in izvaja dokaze ter potemporoča senatu, ki nato razsodi.

Na prvem naroku sodnik ugotovi,ali so bili upoštevani vsi predpisi o pri-stopu strank k pravdi, skladno z nače-lom kontradiktornosti, ter stranke pova-bi, če šteje to za potrebno, da se izjas-nijo o dejstvih, navedenih v uvodnihvlogah, ter o vprašanjih, o katerih odlo-ča sodnik po uradni dolžnosti. Na zah-tevo strank samih določi roke za more-bitno spremembo zahtevkov (emenda-tio libelli), ugovorov in zaključkov, šedrugi rok za replike in navedbe dodat -nih dokazov in dokumentov in še tret-jega samo za formuliranje nasprotnih

stranka vročiti tožencu predlog skupaj ssklepom.

Člen 163 zakonika podrobno nava-ja sestavine, ki jih mora vsebovatitožba, italijansko citazione (iz latinš-čine citare), torej akt, s katerim tožnik(attore) pozove k tožbi drugo stranko(convenuto) z namenom, da sodniklahko v kontradiktornem postopku raz-sodi o tožbenem zahtevku.

Med sestavinami, ki jih mora stran-ka navesti v tožbi, so seveda – polegso diš ča in strank – tudi pooblaš če nec/od -vetnik,6 ki mora biti vpisan v odvet niškozbornico, predmet terjatve (petitum) indejstva ter pravna podlaga (causa peten-di), na katere se terjatev opira. Prav takoje treba navesti dokaze in listine.

Kot že rečeno, mora na okrožnemsodišču stranke obvezno zastopatiodvetnik. Pooblastilo se napiše na des-nem robu prve strani tožbe ali pa podbesedilom tožbe in odvetnik mora s pod-pisom overiti podpis lastne stranke,pooblastilo pa je lahko dano tudi znotarsko listino.

Tožnik oz. njegov odvetnik mora vtožbi določiti datum prvega naroka inpovabiti toženo stranko, da se ga ude-leži in da odgovori na tožbo. Pri dolo-čanju datuma prvega naroka mora tož-nik upoštevati, da rok od vročitve tožbenasprotni stranki ne sme biti krajši od90 dni, če je kraj vročitve tožbe v Ita-liji, in 150 dni, če je kraj vročitve vtujini. Za vročanje tožbe in drugih sod-nih pisanj je zadolžen urad pri vsakemokrožnem in apelacijskem sodišču. Sodnapisanja se vročajo osebno ali po pošti.Vročitev tožbe mora zahtevati sam tož-nik oziroma njegov odvetnik. Z vročit-vijo tožbe se smatra, da je pravda pen-dente, torej da je začela teči.


Čla

nki

Seveda bi sintetičen prikaz pravd-nega postopka zahteval celo štu-dijo (prvi italijanski zakonik o

civilnem postopku sega v leto 1865 inod tedaj so ga »obogatile« številne nove-le, tako da ima današnji 840 členov, hkaterim je treba prišteti še 196 členovDisposizioni per l’attuazione del codi-ce di procedura civile e disposizioni tran-sitorie – izvršilnih in prehodnih določb).Zato se bom v tem članku omejil nakratek prikaz značilnejših vidikov pravd-nega postopka pred sodiščem prve stop-nje, in sicer pred okrožnim sodiščem(Tribunale). Evidentiral bom predvsemtiste predpise, ki se najbolj razlikujejood postopka po slovenskem Zakonu opravdnem postopku (ZPP).

Zakonik o civilnem postopku (Codi-ce di procedura civile – c. p. c.),odobren s Kraljevim odlokom z dne16. marca 1941, št. 662, ki je bil kas-neje večkrat reformiran, se deli naštiri knjige. Prva knjiga vsebuje sploš-ne določbe,1 druga predpise o pravd-nem postopku,2 tretja predpise o izvršil-nem postopku,3 četrta pa predpise oposebnih postopkih.4

S posebnim Kraljevim odlokom,tudi iz leta 1941, št. 1368, so bile odobre-ne izvršilne in prehodne določbe.5

TožbaPravdni postopek se praviloma začne

s tožbo, v nekaterih vrstah spora pa spredlogom – ricorso. V teh primerih,ki jih različni zakoni izrecno predvide-vajo, sodnik s sklepom določi datum prve-ga naroka ter rok, do katerega mora

Značilnosti italijanskegapravdnega postopka in

slovenski ZPP dr. Karlo Primožič

Kolega iz uredniškega odbora revije Odvetnik mi je predlagal, naj napi-šem nekaj o italijanskem pravdnem postopku. Schengen je namreč izbri-sal mejo in koristno bi bilo kaj več vedeti o tem, kako se pravdajo Itali-jani – tudi zato, ker se bodo tudi Slovenci morali vedno pogosteje spuš-čati v pravde na »škornju« .

1 Libro I: Disposizioni generali, od 1. do 162. člena.2 Libro II: Del processo di cognizione, od 163. do447 bis. člena.3 Libro III: Del processo di esecuzione, od 474.do 632. člena.4 Libro IV: Dei procedimenti speciali, od 633. do840. člena.5 Disposizioni per l’ attuazione del codice di pro-cedura civile e disposizioni transitorie.

6 Člen 82 predvideva, da stranke lahko samenastopajo v postopku pred mirovnim sodnikom(giudice di pace), v sporih, v katerih je vrednostpredmeta do 516,46 evra (kar ustreza nekdanje-mu milijonu lir), v ostalih primerih pa jih morazastopati pooblaščenec.

7 Člen 48 Kraljevega odloka z dne 1941, št. 12, osodni ureditvi, ki je bil tudi večkrat noveliran, dolo-ča: »V civilnih in kazenskih zadevah sodišče sodiv osebi sodnika posameznika, v primerih, ki jihpredvideva zakon, pa okrožna sodišča sodijo vsenatu.« Člen 50bis pa navaja zadeve, v katerihsodišče (mišljeno je okrožno – Tribunale) sodi vsenatu: to so v glavnem tožbe, v katerih je obvez -na intervencija javnega tožilca, in še nekatere.


Sodnik lahko pri zaslišanju prič exoffo ali na predlog stranke postavi pri-čam poleg vprašanj, ki so bila že nave-dena in ki jih je stranka predlagala, sod-nik pa dovolil, samo vprašanja, ki jihšteje za umestna in potrebna v pojas-nilo dejstev, ki so predmet zaslišanja.12

V primeru, ko stranka noče odgo-voriti ali če se na dan naroka, ki jedoločen za zaslišanje, ne pojavi, lahkosodnik, po lastni presoji, šteje dejstva,ki so predmet zaslišanja, za dokazana.

Vsekakor lahko sodnik med kon-tradiktornim postopkom zasliši stranke(prosto zaslišanje) o dejstvih, ki so pred-met pravde. Izjave, ki jih stranke dajona tak način, sodnik prosto presoja.

Naj še pripomnim, da mora stran-ka sama pozvati pričo na zaslišanje ozi-roma mora to storiti njen odvetnik, kilahko po novih predpisih to opravi spriporočenim dopisom ali pa z vabi-lom, ki ga vroči preko sodnega orga-na, pristojnega za vročanje aktov.

Po mojem mnenju ima slovenskisodnik v predhodni fazi postopka inpredvsem pri zasliševanju prič (239.člen ZPP) večja pooblastila v pri-merjavi z italijanskim kolegom.

Osebno sem tudi ugotovil, da se vpraksi slovenskih sodišč pri zaslišanjihstrank in prič večkrat postavljajo vpra-šanja, ki ne zadevajo samo dejstev, terda se pričam dopušča tudi izražanje oseb-nih mnenj.

Italijanski pravni sistem priznavakot dokaz tudi zaprisego.13 Ločimoodločilno (giuramento decisorio) in dopol-nilno (giuramento suppletorio). Prvolahko predlaga le stranka, ki tako pozo-ve nasprotno stranko, da priseže, ali dolo-čeno dejstvo obstaja ali ne obstaja, in stem avtomatsko odloči pravdo. Institut jearhaičnega izvora in ima svoj ratio v posle-dicah, ki jih nosi, kdor krivo priseže, inv zaupanju, ki ga ima nasprotna strankado osebe, ki zapriseže. Dopolnilno zapri-sego pa lahko predlaga sodnik, kadar sodejstva, ki so predmet pravde, le delnodokazana (npr. ko ni mogoče točno dolo-čiti vrednosti predmeta tožbe).

Predpisi o izvedencih v našemkodeksu so podobni tistim v ZPP.

Naj ob koncu tega razdelka o izva-janju dokazov še dodam, da so novele(zakon št. 353 iz leta 1990, zakonski

dokazov (prova contraria). Sodnik natos sklepom, ki ga izda izven naroka ali,kot se pogosteje dogaja, na naroku, kiga za to določi, odloča, tudi na podla-gi ustne diskusije med strankama, kate-ri dokazi naj se izvedejo.

Člen 318 ZPP predvideva, da sodiš-če izda zamudno sodbo, če toženastranka ne odgovori v roku, ki ga pred-pisuje zakon, in če so izpolnjeni pogo-ji, ki jih navaja ta člen. Italijanski zako-nik predvideva možnost, da tudi tož-nik ne pristopi k tožbi (costituzione ingiudizio), in sicer da sodišču v rokudesetih dni od vročitve tožbe ne pred-loži svojega spisa (fascicolo di parte),to pa lahko stori tožena stranka,8 ki imainteres, da se sodišče izreče o sporu.

V odsotnosti ene izmed strank sepostopek vsekakor nadaljuje in sod-nik, če utemeljenost tožbenega zahtev-ka stranke, ki je pristopila k tožbi, neizhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbioziroma v odgovoru na tožbo, izvajadokaze. Če odredi, da se zasliši stranko,ki je odsotna, ali pa če odredi poziv tret-jega v tožbo ipd., se morajo sklepi sodiš-ča osebno vročiti odsotni stranki, ki lahkodo zadnjega naroka še pristopi k tožbi.

Dokazi in izvajanje dokazovItalijanski pravdni postopek predvi-

deva splošne določbe, podobne tistim,ki jih navajata 212. in 213. člen ZPP,razlikujejo pa se predpisi glede zasli-šanja strank in tudi prič. Zakonik tudiločuje zaslišanje strank (interrogato-rio) in prič (testimonianza). Zaslišanjestranke se nadalje deli na formalno9 inna prosto.10 Formalno zaslišanje stran-ke lahko predlaga le nasprotna stranka(to pomeni, da ga ne more sodnik samo-dejno odrediti) in je funkcionalno name-njeno izvajanju izpovedi (confessione).Zakon opredeljuje izpoved kot »izjavo,ki jo stranka poda o resničnih dejstvih,ki sami stranki škodujejo in so v pridnasprotni stranki« (273. člen civilnegazakonika). Sodna izpoved ima posebnoveljavo (valore legale), kar pomeni, dase lahko njeno dokazno moč izpodbijale v kazenskem postopku na zahtevo oško-dovanca (querela di falso). Vprašanja,ki jih sodnik lahko zastavi stranki vformalnem zaslišanju in tudi pričam,morajo biti specifično formulirana11

in morajo zadevati samo dejstva (med-tem ko določba 236. člena slovenskegaZPP predvideva samo, da stranka, ki pred-laga zaslišanje priče, »mora poprej nave-sti, o čem naj priča ...« ).


Čla

nkiodlok 51/1989 in nazadnje zakona št.

80/2005 in 263/2005) uvedle precejš-nje spremembe v pravdnem postopku,predvsem kar se tiče prekluzij. Toženastranka mora namreč že v odgovoru natožbo (in vsekakor najkasneje v rokih,ki jih sodnik določi na prvem naroku)navesti vse tiste ugovore glede postop-ka (eccezioni processuali) in tudi tistemeritorne, ki jih sodnik ne more apli-cirati ex offo. Prekluzije zadevajo tudimožnosti spremembe tožbe v smislu,ki smo ga pojasnili prej, in dokazov.

SodbaNa naroku, na katerem se zaključi

izvajanje dokazov, sodnik določi novnarok, na katerem morajo stranke pre-cizirati svoje zahtevke (udienza di pre-cisazione delle conclusioni).14 Na temnaroku sodnik odstopi postopek senatuv odločanje v primerih, ko zakon to izrec -no predvideva, praviloma pa zadrži zade-vo v odločanje in ob tem da strankamrok 60 dni za zaključne vloge (com-parse conclusionali) in dodatni rok 20dni za replike (roki so neodložljivi).

V naslednjih tridesetih dneh (oz. šest-desetih, če odloča senat) izda sodiščesodbo v pisni obliki.

Prvostopenjska sodba je začasnoizvršljiva in postane pravnomočna popreteku 30 dni od vročitve (vedno nazahtevo stranke), razen če se katera odstrank ne pritoži na apelacijsko sodiš-če (prizivno sodišče). Če nobena od strankne poskrbi za vročitev, postane sodbaavtomatično pravnomočna po pretekuenega leta od depozita v pisarni nasodišču (deposito in cancelleria). Temuroku je treba prišteti 45 dni zaradi pre-kinitve rokov v času sodnih počitnic.

Za spore manjše vrednosti je pri-stojen mirovni sodnik (giudice di pace).15

Tudi pred mirovnim sodnikom morastranka imeti pooblaščenca – odvetni-ka, razen če vrednost spora ne prese-ga 516,46 evra.

V tem članku sem torej poskušal pri-kazati zgolj pomembnejše značilno-sti italijanskega pravdnega postopkain v čem se razlikuje od postopkov,določenih s slovenskim Zakonom opravdnem postopku.

8 Člen 171 c. p. c.9 Interrogatorio formale, členi od 2730 do 2735civilnega zakonika in 230. člen c. p. c.10 Interrogatorio non formale ali interrogatoriolibero, 117. člen c. p. c.

11 Vprašanja, ki se lahko zastavijo strankam in pri-čam, morajo biti kratka in jedrnata in formulira-na približno tako: 1.Ali je res, da je prišlo dne xy ob wx uri do pro-metne nezgode v kraju yz, pri kateri je bil poško-dovan tožnik? 2.Ali je res, da je tedaj tožnik prečkal cesto z leveproti desni na prehodu za pešce?3.Ali je res, da je tožnik bil že preko sredine cesti-šča, ko je z njegove desne strani pripeljal toženecs svojim vozilom, itd.12 Člen 253 c. p. c.

13 Giuramento, 2736. člen c. p. c..14 Člen 190 c. p. c. Vloge, v katerih stranke pov-zamejo potek postopka in obrazložijo svoja stali-šča z dejanskega in pravnega vidika.15 Člen 7 c. p. c. Mirovni sodnik je pristojen zaspore, ki se tičejo premičnin do vrednosti 2.582,28evra za odškodninske tožbe v zvezi s prometniminezgodami do vrednosti 15.493,71 evra, in zanekatere druge zadeve, ki jih člen izrecno navaja.


ga je zvišanje vrednosti točke odvetnišketarife, saj je ta zamrznjena že od leta2001. Analiziral sem, kdo ima zaraditega koristi. Odločba Ustavnega sodiš-ča RS št. U I 358/04-13 z dne 19. ok -tobra 2006 je ugotovila neskladje prve-ga odstavka 58. člena in drugega odstav-ka 178. člena Zakona o pokojninskemin invalidskem zavarovanju z Ustavo(pobuda odvetnika mag. Žige Stupica).Devetmesečni rok za uskladitev je žepotekel. V rokovniku Državnega zborado konca leta 2007 ni predvidena uskla-ditev, zato sem predlagal konkretne re -šit ve za odvetnike, ki izpolnjujemo pogo-je delne upokojitve.

Zakon o odvetništvu je predmet dvehvariant sprememb in dopolnitev, in sicerMinistrstva za pravosodje in Ministr-stva za javno upravo. Predmet spremembso trije vsebinski sklopi:– odvetniška tarifa oz. cenovna poli-

tika za odvetniške storitve, – disciplinska vprašanja in postopki

ter – problem reklamiranja odvetniške

dejavnosti.

Vodstvo OZS je posredovalo pri-pombe, vendar brez ustreznega odziva.Menim, da je nujno prevzeti aktivnovlogo pri oblikovanju novega odvet -niškega zakona. Ta mora temeljiti naustavnem položaju odvetništva, saj jeRepublika Slovenija redka, če ne celoedina država, ki ima status odvetništvazapisan v Ustavi:

»Odvetništvo je, kot del pravo-sodja, samostojna in neodvisna služ-ba, ki jo ureja zakon.«

Slovensko odvetništvo bo usklajenoz evropskim pravnim redom, odprt zatrg storitev, več bo možnosti večjih ko -operativnih družb, kar vse zahteva dru-gačno organiziranost. Pri tem gre zapolitično vprašanje, ali je odvetniškastoritev tržna dobrina, ali bo v Slo-veniji zagotovljena vladavina prava?

Dejstvo, da gre za obratno soraz-merje med liberalizacijo odvetništva invladavino prava, ostaja nesporno.

Direktiva 98/5 Evropskega parla-menta in Sveta opredeljuje le mini-malne zahteve po zagotovitvi proste-ga pretoka storitev. Zavezuje glederezultatov in ne predpisuje posebnihzakonskih rešitev. Urediti je treba šestatus odvetniških kandidatov, zapo-slovanje odvetnikov, podružnice, orga-nizirano sodelovanje odvetniškihpisarn in ne nazadnje vprašanja, pove-zana s sedanjim statusom Odvetniš-ke zbornice Slovenije – obvezno aliprostovoljno članstvo.

Ministrstvu za pravosodje je Odvet -niška zbornica Slovenije predlagala usta-novitev enakopravne delovne skupineza pripravo novega odvetniškega zako-na. Obstaja tudi možnost, da bi Odve-tniška zbornica Slovenije sama pripra-


Volit

ve

Bil sem kandidat Območnegazbora odvetnikov Koper. Predsprejemom kandidature sem se

v Šestici sestal s predsednikom OZSMihom Kozincem. Podprl je mojo kan-didaturo in dejal, da »... če bo Ilc vtret je kandidiral, ga ne bomo podprli.V desetih letih za odvetništvo ni veli-ko naredil. S teboj bi lažje urejali odno-se s sedanjo oblastjo, dobro poznaš pro-bleme in vztrajen si.« Deloval mi jeiskreno. Navodila Foruma 21 in njego-ve nove partije ZARES so moji kandi-daturi nasprotovale. Zvesti služabnikivedno sledijo gospodarjem. Tako je bilotudi v kazenskem postopku zaradi voj-nega hudodelstva zoper pok. Vinka Lev-stika.

Čeprav ni bilo na dnevnem redu,sem podal ustno in pisno predstavitev– saj sem vzel kandidaturo zelo resno.Izhajal sem iz izjemne moči in vpliva,ki ga v slovenskem prostoru lahko ima1144 odvetnikov. Naloge državnega svet-nika, predstavnika odvetnikov in dru-gih samostojnih poklicev sem razdelilna kratkoročne in druge. Urgentna nalo-

Slovo Danijel Starman

Na izredni skupščini Odvetniške zbornice Slovenije 16. oktobra 2007 vModrem salonu Grand hotela Union v Ljubljani je bil kot kandidat za članaDržavnega sveta, predstavnika samostojnih poklicev, izvoljen odvetnikMihael Jenčič iz Maribora. Od 1144 slovenskih odvetnikov se je izredneskupščine udeležilo 66 odvetnikov. Za Mihaela Jenčiča je glasovalo 31odvetnikov.

Slovo IMiha Kozinc

Spoštovani kolega odvetnik Danijel Starman v tej šte-vilki revije Odvetnik objavlja tekst Slovo. Odkrito pri-znam, da niti nisem želel odgovarjati na tekst kolega Star-mana, saj menim, da odgovora ne zasluži. Vendar pa sempo premisleku ter kasnejših dogodkih sklenil, da je vse-eno treba odgovoriti.

Predvsem želim poudariti, da mi kolega Starman pola-ga v usta besede o kolegu Ilcu, ki jih je govoril sam. Toše toliko bolj, ker je praktično iste besede ponovil tudina skupščini. Preseneča pa me, da kolega Starman tako-le, na počez, v javnosti interpretira najin zasebni pogo-vor, in še to netočno. Niti na pamet mi ne pade, da bijavno pisal o njegovih besedah o aktualni oblasti, ki jihje tedaj govoril, saj menim, da je zasebni pogovor pačzaseben. Vendar pa me v vsej zadevi čudi napuh kolega

Starmana, ko meni, da sta Forum 21 in stranka Zares nje-govi kandidaturi nasprotovali.

»Dragi Dane, lahko mi verjameš na besedo, da senihče v stranki Zares zate sploh ne zmeni, mislim pa, daje tako tudi v Forumu 21. Da pa bi kdorkoli nasprotovaltvoji kandidaturi za kandidata za svetnika v Državnemsvetu, pa je, dragi kolega, res prvovrstno precenjevanje.«

Kako bi lahko kdorkoli preprečil izvolitev gospodaStarmana, če bi imel ustrezno podporo odvetnic in odvet-nikov, je znano samo njemu, kaže pa na določeno pod-cenjevanje volilnega telesa Odvetniške zbornice. Pač,spoštovani kolega Starman: na volitvah nisi dobil zadostipodpore, vzroke pa moraš iskati pri sebi, ne pa v »mračnihsilah« okoli sebe. Volitve se dobi tako, da se zbere naj-več glasov.

A ne glede na vse mi je žal, da se cenjeni kolega Starman poslavlja od nas, vendar pa nekje v meni tli upa-nje, da ker je to storil že večkrat, slovo verjetno ni do -končno.


vila zakonski projekt in ga prek Držav-nega sveta predlagala v zakonodajnipostopek.

Pred Državnim svetom so v novemmandatnem obdobju 2007– 2013pomembna vprašanja:– obstoj (eno- ali dvodomni parla-

ment),– poudarjena vloga dialoga, zlasti

socialnega, vseh šestih interesnihskupin Državnega sveta,

– skrb za razvoj in ureditev lokalnesamouprave, še zlasti če bodo usta-novljene pokrajine.Za zaključek sem navedel misel

moža s Krasa, sv. Jeroma, ki je v 4. stoletju zapisal: »Skoraj vse telesnemoči se na starčkih spremene, samomodrost raste.«

Na poti domov sem postal pred Glo-balom, kjer na kraju zločina gori večkot 1000 večinoma rdečih svečk. Poklo-nil sem se pred sliko ubitega mladeni-ča, ki je žrtev cinične distance oblastiin odsotnosti večnih vrednot. Dejal semsi: »Zbogom, Odvetniška zbornica Slo-venije! Tudi ti si žrtev nasilja! Prišlibodo mladi in ti prinesli novo življe-nje. Stoletno poslanstvo odvetniškegapoklica na Slovenskem ne sme umreti.Mi smo imeli svoj čas in prehodili smo,kolikor smo zmogli. Zdaj ste na vrstivi, da pretečete velike razdalje. Mi smozaslužili počitek.«

Žena je bila zadovoljna, ker kandi-datura ni uspela. Več časa bo za dva-najst vnukov.

Samo dobro!

obravnavalo, to se pravi, v dosedanjemčasu je RS dobila, kar se tiče kršitvepravice do sojenja v nerazumnem roku,več kot 300 zadev. Neformalno pa jetovrstnih zadev okoli 2000. V zadeviGrzinčič se jih omenja 1700. Ta šte-vilka je bila zapisana v maju 2007, potem se je očitno število teh zadev šepovečalo. Število vseh zadev je okoli2500, vendar je to neformalna števil-ka, ki je posredovana ob mojih obiskihpri Svetu Evrope v Strasbourgu.

Ali so vse te zadeve, vrnjene izStasbourga pred nacionalna sodišča,prišle v vednost tudi na DP, ali so kak-šne zadeve, za katere ne veste oz. vkaterih ne odločate in ne sodelujete vpostopku?

L. Bembič: Glede na uporabo nove-ga ZVPSBNO (25. člen), ki določa, dasodišče v Strasbourgu pošlje DP v vsehtistih primerih, kjer je kršitev praviceže prenehala, pošlje zadevo v oceno DP,ki potem oceni, ali bo predlagala porav-nalno ponudbo ali ne. Torej: zadeva morabiti v Sloveniji dokončno končana.Odgovor na vprašanje, kaj pomeni do -konč nost, se razlikuje že v zakonu.Sodišče v Strasbourgu zahteva dokonč -nost zadeve, torej če je zadeva v revi-ziji, mora biti odločeno o reviziji, če jezadeva na Ustavnem sodišču, lahkoESČP upošteva tudi odločanje na temsodišču. Imamo zadevo Šivinski, v kate-ri je sodišče v Strasbourgu za čas tra-janja kršitve vzelo tudi čas na Ustav-nem sodišču. Tako je bil čas trajanjapostopka na US v tej odločitvi ESČPcelo odločilen, saj je bila ustavna pri-tožba v delu na US že več mesecev.

V zvezi s »starimi« zadevami za pra-vično zadoščenje me zanima, kakonaj stranke (in odvetniki) vemo, kdajzačno teči in kdaj potečejo roki iz 25.člena ZVPSBNO (ko je DP zadeveprejelo)?

L. Bembič: V zvezi z zadevami, kiso se vodile na sodiščih pred 1. januar-


Inte

rvju

Že kar nekaj časa opravljate odgo-vorno funkcijo državnega pravobra-nilca RS.

L. Bembič: Zdaj opravljam drugimandat generalnega državnega pravo -branilca. Na Državnem pravobranil-stvu RS (v nadaljevanju: DP) sem za -poslen od leta 1992, v tistem času jebilo še Republiško pravobranilstvo insem delo opravljal kot vsi ostali prav-obranilci.

Še je število zaposlenih v zadnjemčasu kaj povečalo?

L. Bembič: V letu 2006 se je pove-čala sistemizacija tako glede funkcio-narjev kot tudi ostalih sodelavcev, insicer glede na pričakovan in povečanobseg dela zaradi projekta Lukende inpospešitve sodnih postopkov. RS jenamreč kot ena od strank v postopkihpred sodišči udeležena v različnih postop-kih, kar je seveda vplivalo na povečanobseg dela na DP tako, da smo dobili15 novih državnih pravobranilcev. V temtrenutku na DP dela 66 funkcionarjev,od tega je 49 državnih pravobranilcev,ostali so pomočniki DP.

Poglavitni vzgib za ta intervju je uve-ljavitev Zakona o varstvu pravice dosojenja brez nepotrebnega odlašanja(ZVPSBNO), ki se uporablja od1. januarja 2007. Ali lahko postreže-te s statističnimi podatki: koliko zadevin kdaj se je po majskih odločitvahESČP v zadevah Grzinčič in Korenjakodstopilo nacionalnim sodiščem; vkakšni fazi postopka so in kakšne soaktivnosti DP glede na pristojnosti izčlenov 15, 17, 22, 23 in še zlasti 19 ter25 ZVPSBNO?

L. Bembič: V zvezi z uveljavitvijonovega ZVPSBNO je treba opozoritina dve situaciji. V javnosti se poja-vljajo, na eni strani, podatki o številuzadev pred ESČP, kjer se je vsa zgod-ba začela odvijati. RS dobi v odgovorle tiste zadeve, za katere ESČP oce-njuje, da jih bo v določenem trenutku

V letu 2008 načrtujemo53 odstotkov več

sredstev za odškodnine Pogovarjali smo se z generalnim državnim pravobranilcem

Lucijanom Bembičem

dr. Bojan Kukec

Drage bralke in bralci!V letu 2008 praznujemo 10. oblet -nico izhajanja revije Odvetnik in140-letnico slovenskega odvetni-štva. Ob tej priložnosti pripravlja-mo tudi slavnostno številkoOdvetnika. Vljudno pozivamo vse bralce(odvetnike, pripravnike, kandida-te, upokojene kolege in kolegice,profesorje, sodnike, tožilce, pravo -branilce, notarje itd.), naj nam dozačetka marca 2008 pošljejo:– svoja mnenja o reviji Odvetnik,– predloge za izboljšanje vsebine

in/ali grafične zasnove.

Uredništvo


Kako ocenjujete delovanje vladnekomisije za poravnavanje v teh zade-vah; koliko poravnav je bilo sklenje-nih in za kakšne zneske? Pred leti jeimela ta komisija približno tretinjskouspešnost, kaj pa danes?

L. Bembič: Glede delovanja vlad-ne komisije je treba najprej povedati,da ta deluje le še v tistih zadevah, kise nanašajo na zahtevke pred 1. januar-jem 2007 in na DP še niso bile zaklju-čene s poravnavo oz. (glede na to, daje predhodno treba pripraviti kronolo-gijo celotne zadeve) zadeve še niso pri-pravljene za obravnavo na vladni komi-siji. Zahtevke, ki se nanašajo na noviZVPSBNO, rešuje DP sámo v okvirusvojih komisij, torej brez navzočnostizunanjih članov. Tako da se bo delo tekomisije in vladne komisije za porav-navanje počasi zmanjševalo. Tudi v letu2007 se je ukvarjala predvsem z vpra-šanjem, kako RS ravna v času, ko jebila že objavljena sodba v zadevi Luken-da, v kateri je rečeno, da v RS ni učin-kovitih pravnih sredstev za pospešitevsodnih postopkov. Nastala je pravnapraznina in pa datum po 1. januarju2007, ko se je v Sloveniji začel upora-bljati ZVPSBNO. In tako smo potemv letu 2006 in seveda še glede vsehzahtevkov, ki smo jih obravnavali v letu2007 (na DP so bili vloženi pred 1. januar-jem 2007, do odločitve v zadevi Grzin-čič), oškodovancem priznavali oz. skle-pali izvensodne poravnave, tudi v pri-merih, ko so postopki neupravičenodolgo časa trajali in potem posebnipostopki še niso bili zaključeni, in celooškodovanci niso uporabili nobenihpospešitvenih sredstev. Zavedali smo senamreč, da če bi taka zadeva prišla vStrasbourg pred zadevo Grzinčič, bi joseveda sodišče v Strasbourgu obravna-valo in bi bila RS obsojena.

Koliko je bilo doslej po vaših podat-kih izplačanih odškodnin?

L. Bembič: DP je v letu 2007 izpla-čalo iz naslova odškodnin zaradi kr šit -ve pravice do sojenja v razumnem roku1.383.685,65 evra, poleg tega pa še več10.000 evrov iz naslova odvetniškihstroškov. V tej številki so zajete takoodškodnine, ki jih je RS plačala na pod-lagi obsodb ESČP, kot tudi odškodni-ne, ki so bile izplačane na podlagi skle-njenih pisnih sodnih poravnav na pod-lagi bodisi 25. člena ZVPSBNO bodi-si sklepov vladne komisije, ki je obrav-navala odškodninske zahtevke v pred-hodnem postopku. V nekaj primerih sobile sklenjene sodne poravnave po tem,ko je bila vložena tožba, saj v pred-

Kolikšen je bil najnižji in kolikšen naj-višji znesek?

L. Bembič: Najvišji znesek je zna-šal 3.150 evrov, najnižji pa 450 evrov.

Na kakšen način ste doslej rešili oz.zaključili tovrstne zadeve in kolikojih je bilo?

L. Bembič: V navedenih primerih,ki se nanašajo na 25. člen ZVPSBNO,je bila sklenjena poravnava v 50 zade-vah, bilo je nekaj primerov, za kateresmo ocenili, da ni prišlo do kršitve pra-vice do sojenja v razumnem roku, karpomeni, da bo seveda svojo odločitevpovedalo sodišče, s sodbo. Imamo patudi nekaj odprtih zadev, ki se nanaša-jo na vprašanje, ali zakon pokriva vsepostopke pred sodišči; in v zadevi Toma-žič je ravno danes (13. december 2007,op. B. K.) izšla sodba, ko je sodiščepač ocenjevalo, ali sedanji zakon pokri-va tudi pospešitev postopkov pred Vrhov-nim sodiščem.

Ali imate v mislih tisto specialno pri-stojnost ZVPSBNO (za ljubljanskezadeve kranjskega in za mariborskeceljskega sodišča)?

L. Bembič: Ne. Vsekakor se vsi stri-njamo, da se za Ustavno sodišče določ-be tega zakona ne morejo uporabljati,vprašanje pa je, ali se uporabljajo zaVrhovno sodišče. V zadevi Tomažič jetorej sodišče dalo konkreten odgovor,RS je v svojem odgovoru zavzela sta-lišče, da bi se v postopku pred Vrhov-nim sodiščem lahko uporabilo določbenavedenega zakona.

jem 2007 in še niso zaključene (ko govo-rim o zaključenih, mislim na pravno-močnost), predlagam, da oškodovancioz. pooblaščenci uporabljajo pospešit-vena sredstva po ZVPSBNO. Najprejnaj vložijo pri sodišču, kjer teče posto-pek, nadzorstvene pritožbe. Če ocenju-jejo, da je predsednik sodišča nepra-vilno odločil o nadzorstveni pritožbi,lahko uporabljajo rokovni predlog in pouporabi tega rokovnega predloga lahkopotem ravnajo po nadaljnjih določbahtega zakona in predlagajo DP sklenitevporavnave oz. dogovora o sklenitviporavnave. Seveda pa mora biti posto-pek pravnomočno zaključen, ker če ni,na DP takšne zahtevke zavrnemo, tudiče so bila pospešitvena sredstva upo-rabljena in je bila nadzorstvena pritož -ba uspešna. Samo del teh izpolnjenihpogojev za sklenitev poravnave ne zado-stuje, ker mora biti zadeva pravnomoč -no rešena, in šele pravnomočna rešitevje izpolnjen drugi pogoj za pogovarja-nje oz. dogovarjanje o sklenitvi porav-nave.

V zvezi s 25. členom lahko povem,da smo v letu 2007 od sodišča v Stras-borgu prejeli 136 zadev; seveda morabiti rok za odgovor in pripravo vsega,da bi prišlo do poravnave med oško-dovanci in pa državo, primerno dolg.Denimo spomladi 2008. Na tem mestupa lahko optimistično ocenim to, karje bilo narejeno do zdaj: sklenjenih jebilo 50 poravnav in skupaj izplačanih105.305 evrov iz naslova pravičnegazadoščenja ter 19.451,75 evra iz naslo-va stroškov odvetnika oz. pritožnika.

Državni pravobranilec RS Lucijan Bembič v pogovoru z odgovornim urednikom dr.Bojanom Kukcem.

Inte

rvju

14

Odvetnik 37/december 2007


Inte

rvju

15

Kakšno je vaše (strokovno) mnenje okvaliteti laičnih in še zlasti odvetniškihvlog (pritožba, memorandumi, zahtevaza povračilo stroškov itd.) in na splo-šno zastopanja pred ESČP?

L. Bembič: Pri obravnavanju pri-tožb se seveda srečujemo tudi z laični-mi pritožbami, v mnogih primerih papritožnike zastopajo pooblaščenci. Znanprimer so izbrisani, ki jih zastopajo odvet-niki iz Italije. Tudi v primeru kršitvepravice do sojenja v razumnem roku jebilo nekaj pritožb, kjer so slovenske pri-tožnike zastopali odvetniki iz drugihdržav, in ne iz Slovenije. Ne bi želelkomentirati kvalitete teh pritožb. Dej-stvo je, da so pritožbe narejene (že SvetEvrope je zaradi lažje vložitve pritož-be za oškodovance pripravil obrazce),te pa potem stranke same oz. njihoviodvetniki izpolnjujejo.

Ali slovenski odvetniki med postopkompogosto pišemo posebne memoran-dume oz. pripravljalne vloge?

L. Bembič: Treba se je zavedati, daje ESPČP v svojem poslovniku točnozapisalo pravila postopka in v kolikovlogah lahko posamezna stranka spo-roči svoja stališča. Ko vsaka strankadobi odgovor (v tem primeru RS, kodobi v odgovor pritožbo), sodišče že vnadaljevanju dopisa RS opozori, kak-šne možnost bo imela za nadaljevanjeoz. da mora do določenega roka odgo-voriti na vsa vprašanja, za katere oce-njuje, da je na njih treba dati odgovor,in da je le v izjemnih primerih možendodaten rok za pripravo.

V praksi se dogaja, da nam ESČPob dostavi pritožbe že samo dostavi vpra-šanja, na katere je treba odgovoriti, oz.izrecno zapiše, da o določenih vpraša-njih država naj ne razmišlja oz. da naj(tudi, če se ji pojavljajo) nanje ne odgo-varja, ker za konkretno zadevo to nipomembno.

Ali lahko odvetniškim kolegom pona-zorite, kako (tehnično) poteka pri-mer javne obravnave (narok, službe-na oblačila, timing, pledoayer, jezikitd.)?

L. Bembič: Obravnava je določenas strani ESČP že v obvestilu o dnevuobravnave. Predsednik senata strankeobvesti o času, tj. za vsako stranko zapi-še, koliko časa ima na voljo, da lahkopredstavi svoja stališča. Običajno je to15 minut, denimo v zadevi hrvaških var-čevalcev ima država na razpolago 45minut, in sicer glede na obsežnost zade-ve.

nave pred Velikim senatom, kjer bo Re -pub lika Slovenija še obširneje predsta-vila svoja stališča.

V zadevi Kovačič in ostali hrvaškidevizni varčevalci je zadeva znana. Veli-ki senat je razpisal obravnavo v istemletu. Zadeva je bila sprožena spomla-di, jeseni (v novembru 2007) je bila žeobravnava.

Ali je v tej zadevi že znana odločitev?

L. Bembič: V zadevi hrvaških var-čevalcev odločitev še ni znana. ESČPne bo sprejemalo nobenih novih dokaz-nih predlogov s strani strank v postop-ku. Pričakujemo, da bo odločba izda-na spomladi leta 2008.

Kako ocenjujete vlogo stranskih inter-venientov (npr. Republika Hrvaška,NGO pri izbrisanih itd.) v strasbour-ških postopkih?

L. Bembič: Različne stranke alidržava (lahko pa tudi mednarodne orga-nizacije) izrazijo zahtevo, da se v postop-kih pojavljajo kot intervenienti. V pri-meru deviznih varčevalcev iz RS je bilaintervenient Republika Hrvaška, v pri-meru izbrisanih imamo tri interveniente:iz Anglije, iz Slovenije in Srbije. Re -publika Slovenija se do zdaj še ni poja-vljala; torej ni nikoli izrazila takšneželje po intervenciji. Kako bo ravnalav prihodnje, je seveda odvisno od kon-kretnih primerov, in ne bi rad ničesargovoril vnaprej. Vsekakor je vloga stran-skega intervenienta lahko pozitivna, šezlasti če lahko s pravnimi argumentiprispeva k pravilnejši odločitvi sodiš-ča.

Ali stranski intervenienti nastopajosamostojno ali imajo tudi oni odvet-nike?

L. Bembič: Stranski intervenientinastopajo v zelo različnih vlogah. PriRepubliki Hrvaški nastopa agent, sepravi oseba, ki tudi sicer Republiko Hrva-ško zastopa v postopkih pred ESČP vStrasbourgu. Stranke običajno zastopa-jo odvetniki. Če bi se RS odločila zastranskega intervenienta, bi jo zastopalpredstavnik DP.

Kaj pa izbrisani, kdo zastopa njih?

L. Bembič: Glede te zadeve osnov -na pritožba, ki je bila vložena prek ita-lijanskih odvetnikov, še ni znana. RSje glede na veliko število pritožnikov(11) pripravila obširen odgovor. Pri-tožniki so glede na sedanje bivališče zvseh področij nekdanje Jugoslavije.Zadeva je zelo kompleksna.

hodnem postopku ni prišlo do mirnerazrešitve spora, pa je bilo potem povložitvi tožbe ocenjeno, da je treba sporavnavo zadeve zaključiti.

V letu 2007 so bile izplačane odškod-nine skupaj v 632 zadevah, od tega sejih 23 nanaša na sodbe ESČP, ostalepa so iz naslova sklenjenih poravnav vpostopkih pred DP. Treba je še pove-dati, da je DP izplačalo vsa sredstva,ki jih je imelo na voljo v okviru svo-jega proračuna. Z 10. decembrom 2007je ustavilo izplačila v letu 2007. Kotodredbodajalec vem, da sem takoj po7. decembru 2007 dal odredbe za izpla-čilo odškodnin, te odškodnine pa bodoizplačane v letu 2008.

Je torej podatek za leto 2008 že znan?L. Bembič: Za leto 2008 planira-

mo 53-odstotno povečanje, kar pome-ni, da naj bi odškodnine dosegle dvamilijona evrov (iz vseh naslovov inpostavk). Glede izplačil je treba še opo-zoriti, da DP izplačuje odškodnine teko-če in še pred potekom trimesečnega rokapo dokončnosti odločbe, in sicer v sko-raj 99 odstotkih primerov.

Kateri so ključni argumenti vaše pri-tožbe v zadevi Šilih?

L. Bembič: V zvezi z zadevo Šilihza obravnavo na Velikem senatu, kjerše ni razsojeno, Vlada ocenjuje, da jeESČP s svojo odločitvijo vzpostaviloretroaktivno veljavnost Konvencije. RSocenjuje, da je ESČP v nasprotju zdosedanjo prakso v nekaterih drugih pri-merih, kot recimo zadeva Balasei protiRomuniji, ravnalo v škodo RS; če bitorej upoštevali dosedanjo sodno prak-so, RS ne bi mogla biti obsojena v pred-metni zadevi.

Ali je potem glavni razlog ratione tem-poris, če vemo, da je Slovenija ratifi-cirala EKČP 24. junija 1994?

L. Bembič: ESČP se je v tudi dru-gih primerih glede časovne pristojno-sti (z vidika procesne kršitve) izrekloza časovno nepristojno. V zadevi Šilihpa se je odločilo za drugačno odloči-tev, menim pa tudi, da sodišče prve stop-nje (oz. senat) niti ni obrazložilo svojeodločitve.

Koliko pa po vaših izkušnjah trajapostopek, preden se bo odločilo, ali grezadeva pred Veliki senat ali ne?

L. Bembič: Dobili smo že obvesti-lo Velikega senata, da je zahteva (smi-selno pritožba v zadevi Šilih – op. p.)RS sprejeta, in pričakujemo, da se boESČP odločilo za razpis glavne obrav-



Ali ste v vlogi agentov državi priskr-beli pomoč kakšnih drugih (tujih alislovenskih) odvetnikov?

L. Bembič: V zadevi hrvaških varče-valcev ima RS odvetnika iz Pariza inkomunikacija poteka preko odvetniškepisarne (oz. DP kot zastopnika države),kajti vsaka država mora imeti svojegazastopnika. Je pa o vseh kontaktih medodvetniško pisarno in ESČP ter sevedanasprotno stranko DP obveščeno, tako dalahko potem obvesti o vsem tem, kaj sedogaja v okviru zadeve, tudi svoje strani.

Ali je bil pledoaje na glavni obravna-vi podan s strani odvetnikov ali z vašestrani?

L. Bembič: Predstavitev zadeve jebila podana s strani predstavnice. V zveziz obravnavo bi še pojasnil, da se odleta 2007 dalje vse obravnave (ki sojavne) snemajo in se po koncu objavi-jo na spletni strani ESČP (pisni tekst;dostop po Hudocu). Že zdaj je na voljoposnetek z obravnave pred Velikimsenatom v zadevi hrvaških varčevalcev,torej Kovačič in ostali zoper RS. Vsinovi nastopi predstavnikov RS bodovidni na spletni strani ESČP.

Kako pa je s službenimi oblačili in teh-ničnimi podrobnostmi?

L. Bembič: Na obravnavi nastopa-jo odvetniki v svojih službenih oblači-lih, DP ima tudi svoja službena obla-čila, tako da nastopa v svojem oblači-lu – tako kot pred slovenskim sodiš-čem. Nastop v službenih oblačilih veljatudi za postopke pred Sodiščem ES vLuxemburgu.

Ali lahko komentirate mojo kritikoZVPSBNO v Odvetniku št. 36/2007?

L. Bembič: Glede vaše kritike bi lahkopovedal, da tudi sam ocenjujem, da novizakon ne pokriva vseh primerov oz. sekaže, da tega zakona v praksi ni mogo-če vedno uporabiti. Znano mi je, da naMinistrstvu za pravosodje pripravljajodopolnitev tega zakona, pa tudi mi smotik pred odpravo pojasnil oz. naših pred-logov glede sprememb in dopolnitev.

Zastopate državo: kakšno pa je (nasplošno) sodelovanje s pristojnimiministrstvi, kot strankami. Vam oči-tajo, če se kakšno pravdo izgubi?

L. Bembič: V zakonu o DP je pri-šlo z zadnjimi spremembami do pomemb-ne dopolnitve, da DP dela na podlagiusmeritev, kar seveda v konkretnem pri-meru lahko pomeni, da DP vloži pri-tožbo oz. izredno pravno sredstvo, čeministrstvo oz. klient, ki ga zastopa, vlo-

žitev takšnega pravnega sredstva izrec -no zahteva. Seveda poskušamo v pri-merih, kjer gre za občutljive tožbe (takiprimeri so socialni spori, delovni spori),sodbo analizirati skupaj s predstavnikiposameznega ministrstva in se potem vpodobnih primerih pravna sredstva večne uporabljajo. V mnogih primerih situdi prizadevamo, da bi sodišče izdalot. i. »pilotske sodbe« , kar pomeni, dabi z odločitvijo v prvem primeru sodiš-če vsem strankam omogočilo, da razu-mejo zadevo v smeri, kot jo bo začrta-la pravnomočna sodba, in da je to način,da se prepreči zavlačevanje postopkovv drugih podobnih primerih.

Glede na vaše bogate izkušnje vpostopkih pred ESČP me zanima, aliboste za to izpostavljeno in odgovor-no funkcijo kandidirali tudi v pri-hodnje?

L. Bembič: Funkcijo generalnega DPzdaj opravljam v drugem mandatu. Sempribližno na polovici mandata, kar pome-ni še slaba tri leta. Težko je reči, alibom ponovno kandidiral. Vsekakor paje pred DP še izboljšanje informatiza-cije, in sicer ne le informatizacije navpisnikih (lahko se pohvalimo, da imamovse vpisnike v elektronski obliki). Z infor-matizacijo so povezane še druge zade-ve, recimo informatizacija spisa, takoda bi lahko že prek računalnika dobilipodatek, v kakšni fazi je posamezna zade-va, in spisa ne bi bilo treba iskati.

Kar »nekako mimo« strokovne jav-nosti je šlo priznanje za pravniškidosežek leta, ki ste ga prejeli naDnevih evropskega prava 2007 vKranjski Gori.

L. Bembič: Res je, na Dnevih evrop-skega prava (v novembru) sem prejel pri-znanje Kristalna zvezda. Izrečeno mi jebilo za uspešno delo na področju zasto-panja RS. Priznanje se nanaša tudi nadelo t. i. evropskega oddelka, ki ga imamov okviru DP na sedežu v Ljubljani, kidejansko obravnava zadeve, ki jih rešu-jejo ESČP v Strasbourgu in sodišča vLuxemburgu. Prejem priznanja me je pre-senetil predvsem zaradi tega, ker se naDP v zadnjem času vali precej kritik zara-di slabega dela oz. zaradi poravnavanja.Mislim, da številke zadnjih let govorijonasprotno. Svoja stališča predstavljamov skupnem letnem poročilu za vsako letoin ocenjujem, da v teh poročilih tudi dolo-čene probleme osvetljujemo z vseh stran,tako da so lahko zadeve zanimive tudiza kakšnega oškodovanca oz. njegovegapooblaščenca. Vsekakor pa to priznanjena svoj način tudi godi ...


Inte

rvju

Naj omenim še spletno stran DP<www.dp-rs.si>, na kateri so objavlje-ni pomembni dokumenti, med njimi letnoporočilo z vso problematiko in statistič -nimi podatki. Na spletni strani bodo vkratkem objavljeni slovenski prevodivseh sodb ESČP zoper RS, večina sodbje že prevedena in zdaj se informatikiukvarjajo še z tehnično obdelavo. V začet -ni fazi bodo dokumenti predstavljenipo abecedi, po priimkih pritožnika, kas-neje pa bomo poskusili sodbe razvrsti-ti tudi glede na vrsto kršitev, kar pome-ni, da bodo zadeve, ki se nanašajo deni-mo na kršitev 3. člena konvencije, uvrš-čene posebej, 6. člen posebej (vemo,da je v okviru 6. člena možnih več vrstkršitev), in na ta način bodo te zadevebolj pregledne in seveda v korist vsem,ne samo DP.

Na spletni strani bodo vse tiste zade-ve, v katerih bo RS komunicirala inglede katerih je prišla odločba ESČPv Strasbourgu (v obliki obsodbe ali pada pritožba ni dopustna oz. odločbe, koje ESČP črtalo zadevo s seznama). Torejbodo vse zadeve, ki so bile izdane zoperRS, objavljene na spletni strani. Naj-prej bodo objavljene obsodbe RS, kerso tudi nekateri pritožniki oz. osebe, kiso dobile to zadoščenje po sodbi, izra-zile interes, da bi imele tudi slovenskiizpis sodbe.

Iskrene čestitke za priznanje tudis strani uredništva oz. slovenskegaodvetništva. V prihodnje pa si želi-mo še boljšega sodelovanja kot doslejin se vam zahvaljujem za prijazenodziv na ta pogovor.

Seminar s knjigo

Mobilnost gospodarskihdružb v EUaktualni tokovi v pravu Skupnostiin njihov vpliv na slovensko pravogospodarskih družb

31. januar 2008 v GH Union Ljubljana

Predavajo: dr. Barbara Rajgel, dr. Nina K.Cankar, dr. Saša Prelič, dr. MarkusBruckcmüller

Kotizacija vključuje knjigo Pravogospodarskih družb v EU in znaša 348 EUR.

GV Založba, d.o.o., Likozarjeva ulica 3, Ljubljana, tel.: 01 30 91 819, seminar«gvzalozba.si,<www.gvzalozba.si>


Seja, 27. 9. 2007

1. Izredna skupščina za volitveelektorjev in kandidata za članadržavnega sveta

V letu 2007 se je iztekel mandatdosedanjim članom Državnega svetaRS. V skladu s pravili o izvolitvi pred-stavnikov Odvetniške zbornice Slove-nije v volilno telo za izvolitev članaDržavnega sveta in o določitvi kandi-data za člana Državnega sveta so bilina izredni skupščini Odvetniške zbor-nice Slovenije, ki je bila 16. oktobra2007 v Ljubljani, izvoljeni:– za predstavnike OZS v volilno telo

za izvolitev člana Državnega sveta– predstavnika samostojnih pokli-cev (elektorji):Damjan Mihevc, LjubljanaMagda Mlač, IzolaBarbara Menart Senica, Ljubljana Gozdana Petrič, Novo mestoVeljko Škovrlj, PtujMarko Savinek, ŽalecJerneja Jazbinšek Goričan, CeljeTatjana Ahlin, Novo mestoMatjaž Kirbiš, MariborMojca Starec, LjubljanaAlenka Čeh Gerečnik, PtujNataša Čeč Gruden, Ljubljana

– za kandidata OZS za člana Držav-nega sveta – predstavnika samo-stojnih poklicev:Mihael Jenčič, Maribor.

2. Odškodnine po zakonu o varstvupravice do sojenja breznepotrebnega odlašanja

Odvetnik je pri Državnem pravo -branilstvu RS, Zunanji oddelek v Mur-ski Soboti, vložil več zahtev za priznanjeodškodnine zaradi dolgega sojenja.Pravo branilstvo zavrača njegove zahte-

ve, ker niso pravnomočne. Navaja, dav Zakonu o varstvu pravice do sojenjabrez nepotrebnega odlašanja ni zapisa-no, da je država odgovorna zgolj v pri-merih, ko je zadeva pravnomočna. Torejstranki pripada odškodnina, ko naj bibil izpolnjen rok, ki predstavlja normalnosojenje in ki je lahko tudi večkrat pre-koračen.

Sklep: Upravni odbor se na načel-ni ravni strinja z mnenjem odvetnika.V ta namen se posreduje dopis gene-ralnemu državnemu pravobranilcu, daiz zakona ne izhaja, da bi stranki pri-padala odškodnina, v primeru izpolnit -ve drugih procesnih predpostavk, zgoljv primeru, ko je zadeva pravnomočna.

3. Člen 72 Sodnega reda –posredovanje informacij

Odvetniška zbornica Slovenije jebila s strani več odvetnikov obveščenao spremenjenem režimu Okrajnegasodišča v Ljubljani glede izvajanja 72.člena Sodnega reda. Na problematikose je odzvalo Ministrstvo za pravosod -je, ki je v mnenju, izdanem dne 19.septembra 2007, poudarilo, da so že vletu 2001 prejeli utemeljeno opozoriloOZS, da je treba nujno omogočiti pri-dobitev nujno potrebnih podatkov tudipo telefonu (preklic obravnav, izkaza-nost vabil, pravnomočnost). Tedanjasprememba določila 72. člena Sodne-ga reda naj bi prispevala k večji učin-

kovitosti sodnega postopka, zmanjšanjuadministrativnih ovir in s tem k večjismotrnosti procesa. To naj bi služilostrankam in ostalim upravičencem, kinaj bi za dosego svojega pravnega var-stva lahko učinkovito uporabljali sod-obna komunikacijska sredstva. Mini-strstvo za pravosodje je prosilo Okraj-no sodišče, da predmetni dopis z dne19. septembra 2007 šteje ne le kot pojas-nilo, temveč tudi kot tendenco, da bi vpraksi zagotovili reševanje omenjeneproblematike na ustrezen način, ki boupravičeval namen drugega odstavka72. člena Sodnega reda.

Člani upravnega odbora se strinja-jo, da Ministrstvo za pravosodje korekt-no odgovarja, zato naj se dopis Mini-strstva objavi na spletnih straneh OZSter o objavi obvesti odvetnike po elek-tronski pošti.

Predsednik zbornice je še povedal,da je treba premisliti o rešitvah gledeprihodov odvetnikov na sodišče. Pred-laga, da v zvezi z varnostjo na sodiščihOZS odvetnikom izdaja kartice po vzor-cu CCBE. Na novih karticah se bozabeležil prihod in odhod vsakega imet-nika kartice prek službenih vhodov.

Ministrstvo za pravosodje dopisu zdne 22. oktobra 2007 prilaga Postop-kovnik posredovanja informacij stran-kam z dne 26. septembra 2007, ki ponjihovem mnenju ne nasprotuje stališčuministrstva, temveč le natančneje določaokoliščine, ki utemeljujejo postopanjesodišča po 72. členu Sodnega reda. Sta-lišče predsednika OZS je, da je postop-kovnik dovolj korekten, vendar ostajaodprto vprašanje, ali lahko vsako sodiščesamostojno določa takšen postopkov-nik. Član upravnega odbora je podalpovzetek dosedanjega dogajanja v zvezis to problematiko. Sodišča so tudi samaugotovila, da bi bilo smotrno, da bi seizvedel tudi elektronski način komuni-kacije, v kar je bilo pritegnjeno tudiVrhovno sodišče. V zvezi s preklici naro-kov po faksu pa je bilo ugotovljeno, dabo ljubljansko sodišče sporočalo pre-klice glavnih obravnav po faksu oz. poe-pošti (s seje UO OZS, 6. oktober 2007).

4. Statistični podatki o inflaciji

Statistični urad z dopisom z dne 10.septembra 2007 sporoča, da je stopnjainflacije v obdobju od začetka julija 2003do konca avgusta 2007 znašala 13,2odstotka.

Sklep: Ponovno se pošlje dopis naStatistični urad in se zaprosi za stop-njo inflacije od začetka julija 2003 dokonca septembra 2007. Nato se pošljepredlog za povišanje odvetniške točkena Ministrstvo za pravosodje.


Odv

etni

ška

zbor

nica

Slo

veni

je

Iz de la UO OZS

Poslovili so se od nas: Anton Prus, upokojeni odvetnikiz LjubljaneKajetan Ahačič, upokojeni odvet-nik iz LjubljaneRudi Košorok, upokojeni odvet-nik iz Ljubljane


ga sodišča v Mariboru, da je odvetni-kom dovoljena uporaba službenegavhoda le na podlagi vabila na glavnoobravnavo. S tem ukrepom je zagoto-vljeno nemoteno delo sodišč in upora-ba dodatnega službenega vhoda odvet-nike izenačuje z državnimi tožilci indržavnimi pravobranilci. Ministrstvonavaja, da so sodišča pri vzpostavlja-nju in izvajanju varnostnih ukrepov nasodišču samostojna in jih uvajajo selek -tivno na podlagi ocene ogroženostisodišča ter tako zagotavljajo optimalnostopnjo varnosti sodnikom, sodnemuosebju in strankam. Obiskovalci – stran-ke, med katere spadajo tudi odvetniki,morajo spoštovati hišni red v sodnizgradbi, s katerim se zagotavlja nemo-teno delo in varnost.

8. Delo asistentke za gospodarskopravo na fakulteti

Odvetnica sprašuje, ali lahko kotodvetnica opravlja delo asistentke zagospodarsko pravo na eni od novo -ustanovljenih fakultet na podlagi pogod-be o zaposlitvi z delovnim časom 8 urtedensko nad polnim delovnim časom.

Sklep: Odvetnica lahko opravljadelo asistentke za gospodarsko pravo vsmislu opravljanja pedagoškega dela.

Pripravila: Mateja Humar

sklepa o vzpostavitvi centralnega regi-stra oporok.

Sklep: OZS obvesti z dopisom vseodvetnike, da odvetniki, ki razpolaga-jo s takimi oporokami, obvestijo stran-ko – oporočitelja s kratkim dopisom,da ima oporočitelj možnost, da odvet-nik posreduje oporoko v centralni regi-ster oporok, ki se vodi kot informati-zirana baza podatkov pri Notarski zbor-nici Slovenije, in da stroške posredo-vanja nosi stranka sama.

7. Službeni vhod v sodno zgradbo vMariboru – mnenje Ministrstva zapravosodje

Ministrstvo za pravosodje je dodat-no preučilo predlog Odvetniške zbor-

nice Slovenije, kise nanaša na vsto-panje odvetnikov,odvetniških kandi-datov in odve-tniških pripravni-kov v sodno zgrad-bo v Mariboru zuporabo službene-ga vhoda.

Minist rstvo,tako kot že v prvemmnenju, tudi zdajizraža podporoodločitvi Okrožne-

5. Tolmačenje Odvetniške tarife

Odvetniška kandidatka sprašuje, pokakšni tarifi se obračuna sklenjena sodnaporavnava, ko sodišče z istim vabilomvabi na poravnalni narok in prvi narokza glavno obravnavo, in ali je odvetnikupravičen do nagrade za zastopanje naporavnalnem naroku po 1. točki tarif-ne številke 20 in do nagrade po tar. št.3/a, ali mu pripada le nagrada po tar.št. 3/a.

Sklep: Skladno z 22. členom Odvet -niške tarife sprejme UO obvezno razla-go. Odvetnik je upravičen do nagradeza zastopanje na poravnalnem narokupo 1. točki tarifne številke 20 (100odstotkov tar. št. 18) in do nagrade potar. št. 3/a (150 odstotkov tar. št. 18).

Seja, 6. 11. 2007

6. Register oporok, vzpostavljen zdnem 15. oktober 2007

Odvetniška zbornica Slovenije je naspletnih straneh objavila obvestilo Notar-ske zbornice Slovenije z dne 5. oktobra2007 v zvezi z vzpostavitvijo central-nega registra oporok kot informatizira-ne baze podatkov in navodila gledenjene uporabe.

Odvetnica sprašuje, kako postopativ zvezi s posredovanjem oporok v cen-tralni register oporok, saj sta po nje-nem mnenju tretji odstavek 63. členaZakona o notariatu in prvi odstavek 31.člena Pravilnika o centralnem registruoporok (Ur. l. RS, št. 2/07) v nasprot -ju. Po prehodni določbi tretjega odstav-ka 63. člena Zakona o spremembah indopolnitvah ZN (Ur. l. RS, št. 73/04)posredujejo sodišča, notarji in odvetni-ki Notarski zbornici podatke o oporo-kah, s katerimi razpolagajo, če oporočiteljtako zahteva. Po prvem odstavku 13.člena pravilnika posredujejo sodišča,notarji in odvetniki Notarski zbornicipodatke o oporokah, s katerimi razpo-lagajo, v enem mesecu od uveljavitve

Statistika

Iz odvetniškega imenika – stanje na dan 30. november 2007

1159 odvetnikov, 146 kandidatov, 412 pripravnikov, 49odvetniških družb in tri civilne odvetniške družbeOdvetnice/ki– vpisanih 1156 – med njimi 719 odvetnikov in 440 odvetnic– od 1. 10. 2007 do 30. 11. 2007 se jih je vpisalo 20 – 7 odvetnikov in 13 odvet -

nic– izbrisalo se jih je 5 – 2 odvetnika in 3 odvetnice

Odvetniške/i kandidatke/ti– vpisanih 146 – med njimi 48 kandidatov in 98 kandidatk– od 1. 10. 2007 do 30. 11. 2007 se jih je vpisalo 12 – 5 kandidatov in 7 kan-

didatk– izbrisalo se jih je 15 – 4 kandidati in 11 kandidatk

Odvetniške/i pripravnice/ki– vpisanih 412 – med njimi 137 pripravnikov in 275 pripravnic– od 1. 10. 2007 do 30. 11. 2007 se jih je vpisalo 33 – 10 pripravnikov in 23

pripravnic– izbrisalo se jih je 13 – 5 pripravnikov in 8 pripravnic

Odvetniške družbe– aktivno posluje 49 odvetniških družb in tri civilne odvetniške družbe

Imenik tujih odvetnikov – na podlagi 34. b členu Zakona o odvetništvu jih je v imenik tujih odvetnikov

vpisanih 6

Na novoletno sejo UO so bili povabljeni tudi disciplinski tožilec,predsednik disciplinske komisije I. in II. stopnje ter odgovorni

urednik Odvetnika.

Odv

etni

ška

zbor

nica

Slo

veni

je18



Odv

etni

ška

zbor

nica

Slo

veni

je


O spremembi vrednosti odvetniške točke Odvetniška zbornica Slovenije je v skladu z Zakonom oodvetništvu in glede na izpolnjene pogoje predlagalaustrezen dvig vrednosti točke Odvetniške tarife in je odMinistrstva za pravosodje prejela odgovor, ki ga v celo-ti objavljamo. Kakšen poseben komentar k temu odgo-

voru ni potreben, pripominjamo le, da je to ministrstvov istem obdobju zvišalo vrednost točke za sodne takse,sorazmerno z rastjo cen življenjskih potrebščin na območ-ju Republike Slovenije.

Uredništvo



Med

naro

dna

sreč

anja

V nadaljevanju pa več o vprašanjih,ki smo jih obravnavali na seji.

1. Projekt sponzoriranjaprodora evropskega prava(European Rule of LawProject)

Gre za prizadevanja CCBE, da biorganizirali podobne projekte kot ame-riška odvetniška zbornica, ki s svojimisponzorstvi spretno prodira v vzhod-noevropske države in tam širi svoj vpliv.Ti projekti bi bili usmerjeni v pomočodvetnikom iz nekdanjih socialističnihdržav vzhodne Evrope z najtršimi innajmanj razvitimi režimi pravne drža-ve, pa tudi sodnikom in drugim pri dvi-ganju pravnih standardov teh dežel.

Konkretni projekti:– CCBE bo zagotovila plačo za taj-

nika odvetniške zbornice Moldavi-je za eno leto, da bodo lahko raz-pisali to mesto;

– EU bo zagotovila računalnike inprograme za delo odvetniške zbor-nice Moldavije. Razpravljali smo o tem, ali bi usta-

novili posebno fundacijo,2 ki bi lažjezbirala sredstva za te projekte. Mnenjaso bila različna. Sklenili smo: – definiralo se bo šest do sedem mož-

nih projektov in testiralo izvedlji-

vost, preverilo potrebna sredstva ipd.Na vidiku sta zaenkrat dva projek-ta: pomoč pri razvoju sekularnecivilne družbe v Turčiji in pomočodvetniški zbornici Rusije;

– ko bodo projekti znani in razdela-ni, se bo odločalo, ali se ustanovifundacijo.

2. Širitev CCBE Za članici – opazovalki v CCBE se

potegujeta odvetniški zbornici Molda-vije in Ruske federacije.

Proces je naslednji: prihodnja čla-nica izrazi interes, imenuje se poroče-valec, ta izdela poročilo, in če so stan-dardi zbornice, ki želi postati članica– opazovalka, primerni (ali je zborni-ca reprezentativna, ali je neodvisna, alisprejema načela CCBE ipd.), se toobravnava najprej na posebnem komi-teju (PECO) in nato o sprejemu odlo-ča na plenarni seji CCBE.

Glede Moldavije je postopek šelena začetku, imenovan bo poročevalec.

Glede Rusije je poročilo že izdela-no in je pozitivno, a so mnoge zborni-ce članice CCBE izrazile dvom v res-nično neodvisnost Odvetniške zborni-ce Ruske federacije, češ da je prestre-ljena s Putinovimi kadri. Zato bo dele-gacija te odvetniške zbornice povablje-na na naslednjo sejo, da se predstavi-jo, odločanje o sprejemu (ki je bilo sicernačrtovano za jesen 2007), pa se zaen-krat odloži. Zelo je tudi motilo, ker soRusi zapisali, da če bodo sprejeti v CCBE,bodo sprejeli tudi CCBE-jev kodeksodvetniške etike. Mnoge delegacije somenile, da tako ne gre. Vse druge čla-nice opazovalke (Črna gora, Hrvaška,Makedonija, Srbija, Turčija in Ukraji-na) so vnaprej sprejele CCBE-jev kodeks

etike. Še nikoli se namreč ni zgodilo,da bi katerakoli prihodnja članica topostavljala kot pogoj. Vendar pa jeRuska federacija zelo velika in pomemb-na država, zato smo sklenili, da se jihobravnava fleksibilno. Treba je tudivedeti, če vstopijo Rusi, se bo vplivCCBE raztezal skoraj čez pol svetaseverne poloble našega planeta – odAtlantika do pacifiških obal.3

3. Finance

3.a

Odvetniška zbornica Malte je zapro-sila za znižanje letnega prispevka CCBE,ker ne zmorejo tolikšnega stroška. Pri-spevek Malte, ki ima le 400.000 pre-bivalcev in 1.500 odvetnikov, je 6.000evrov (slovenski prispevek CCBE je bil7.264 evrov v letu 2006, v letu 20078.116 evrov, 8.883 evrov v letu 2009oz. 13.238 evrov v letu 2016). Prispe-vek je dokaj nizek. Za primerjavo: vletu 2006 je Danska prispevala 41.506evrov, Luksemburg 14.917 evrov, Liech-tenstein pa 7.459 evrov. Slovenci pri-spevamo manj kot Ciper in nekaj večkot Estonija, Litva in Latvija.

Malti so odobrili začasno znižanjena 3.000 evrov za leti 2007 in 2008 terodpis nekaj zaostalih dolgov. Znižajopa se tudi glasovalne pravice Malte, insicer na en glas (prej tri), dokler ne prei -de na plačilo prispevka v polni višini.

3.b

CCBE želi povečati kadrovsko zased-bo sekretariata z dodatnim namestni-kom generalnega sekretarja, kar bi bilaplačana funkcija. To bi morala bitiugledna oseba z dobrimi zvezami, spo -sobna lobiranja v parlamentu EU. Otem se bo odločalo na plenarni seji čezdober mesec dni.

Seja vseh članic CCBE

Gregor Velkaverh

V Bruslju je 26. oktobra 2007 potekala seja vseh članic Sveta evropskihodvetniških zbornic (CCBE).1 Konferenci je predsedoval Škot Colin Tyre,prvi podpredsednik je Madžar Peter Koves, druga podpredsednica pa DankaAnne Birgitte Gammeljord.

Na naslednji seji pa bomo volili drugega podpredsednika – kandidira-jo trije, in sicer Nizozemec Jeroen Brouwer, nekdanji predsednik njiho-ve odvetniške zbornice, Georges Albert Dal iz Belgije in Španec JoseMaria Davo Fernandez. Vsi so se predstavili z daljšimi predstavitveniminagovori.

1 CCBE je regionalno najmočnejša mednarodnaorganizacija odvetnikov, ki zajema vse državečlanice EU in EEA (Norveško, IslandijoLichtenstein), pa tudi Švico. Bori se za intereseveč kot 715.000 odvetnikov, ki so člani nacional -nih zbornic. 2 Rupert Wolf, predsednik komiteja PECO, je pred-lagal, da bi CCBE ustanovila posebno fundacijo.Treba je imeti plačane svetovalce, ki gredo na terenin tam z lokalnimi zbornicami delajo na različnihprojektih.

3 Zanimiva je Odvetniška zbornica Ruske fede-racije. V Rusiji je ta trenutek približno 59.000odvetnikov, zbornica pa je zelo mlada. Odvetnikiv Rusiji niso imeli svoje centralne zbornice,ampak so bili povezani le regionalno v kolegije,ti pa v različne konkurenčne si zbornice. Novizakon iz leta 2002 je to spremenil in uvedel 59regionalnih zbornic, ki se združujejo v centralno.Mnogi odvetniki, celo najbolj znani borci za člo-vekove pravice, so se temu uprli, ker so menili,da jim država jemlje avtonomnost. Centralnazbornica je bila ustanovljena leta 2003, sistem je(pripravništvo, pravosodni izpit, organizacijazbornice itd.) dokaj podoben našemu, le da seodvetnik registrira tako pri zbornici kot tudi priministrstvu za pravosodje. Zdi se, da se je odpor umiril, in po nekaj letih gosto-vanj ima odvetniška zbornica Ruske federacije zdajtudi svoje prostore in posluje normalno, vsaj ponavedbah poročevalca komiteja PECO.



Med

naro

dna

sreč

anja

4. Poljska Razpravljali smo o razvoju dogod-

kov v zvezi z neodvisnostjo odvetni-štva in predvsem pravosodja na Polj-skem.

V času vladavine bratov Kačinskije bil sprejet zakon, ki je dramatičnoomejil samostojnost pravosodja in odvet -niške zbornice (npr. disciplinska odgo-vornost odvetnikov se prenaša na mini-strstvo za pravosodje, tarife predpisujeminister, izenači se status odvetnikovin vseh drugih pravnikov). Poseglo seje tudi v samostojnost pravosodja, npr.minister lahko premešča sodnike iz krajav kraj, možnost odvzema imunitete sod-nika na predlog javnega tožilca ipd.

Te spremembe so poljske odvetni-ke izjemno razburile, zato so začeli zostro kampanjo za spremembo teganazaj na stari režim, obvestili so evrop-ske inštitucije, da je pravna država naPoljskem v nevarnosti, pozvali na pomočCCBE in IBA. Enako kot poseg v pri-stojnosti odvetniške zbornice je poljskeodvetnike razburil poseg v samostoj-nost pravosodja (menijo, tako kot mnogi,da je položaj odvetnikov v direktnemsorazmerju s položajem sodstva: samotam, kjer imamo močno in neodvisnosodstvo, je možno neodvisno odvetni-štvo).

Zaradi teh sprememb sta CCBE inIBA v Varšavi 6. septembra 2007 orga-nizirali okroglo mizo, ki je imela velikodmev v lokalnem tisku. Reakcije soprišle s strani OSCE, Evropske komi-sije, DG za notranji trg in Evropske zvezesodnikov.

Zadeva pa se je srečno rešila sama.Bile so volitve in največ glasov je dobilDonald Tusk, ki je takoj napovedal, dabo sestavil vlado brez Kačinskega, sod-niki in odvetniki pa bodo spet dobilistatus, kakršnega so imeli prej, odvet-nika naj bi celo postavil za ministra zapravosodje ali pa vsaj nekaj odvetnikovzaposlil kot državne sekretarje. Na Polj-skem se je tako odvetnikom odvalilkamen od srca in z veseljem smo zaplo-skali poročilu poljskega delegata, ki ječustveno poročal o tem.

5. Etika CCBE dela na projektu transpa-

rentne opredelitve: kaj je lobiranje? Zadeva je pomembna, saj se mnogo

odvetnikov ukvarja z lobiranjem, patudi delo za stranko mnogokrat zahte-va lobiranje. Pri tem pa se porajajo vpra-šanja: če je odvetnik najet kot lobist,ali se nanj nanaša privilegij zaupnostipodatkov, ki mu jih sporoči stranka; če

je odvetnik najet kot lobist, ali zanj velja-jo pravila etike; ipd.

Možnih je več rešitev, saj je lahkoodvetnik najet enostavno kot odvetnik,pri razvoju posla pa se izkaže, da semora angažirati tudi kot lobist, možnopa je, da je od vsega začetka najet lekot lobist. Ameriška zakonodaja opre-deljuje osebo kot lobista, če izkaže, dase s tem ukvarja vsaj 20 odstotkov časa,za določeno stranko, v obdobju šestihmesecev, kar je za nas neugodno. Zadržavljana Evrope je namreč mnogobolj ugodno, če je odvetnik, ki dela zanj,opredeljen kot odvetnik (privilegij, daoblast ne more zahtevati razkritja tega,kar je stranka odvetniku zaupno pove-dala), in ne kot lobist. Pripravljeni sotrije modeli definicije in videli bomo,kaj se še lahko razvije. Zaenkrat ni do -konč nih stališč.

6. Izobraževanje CCBE je pripravil osnutek pripo-

ročila o pričakovanih rezultatih izobra-ževanja pravnikov v Evropi. Ta pripo-ročila, ki bodo predvidoma sprejeta šeletos, naj bi kot standard za izobraže-vanje pravnikov sprejele vse evropskedržave.

Zakaj ta priporočila?Prost pretok delovne sile v EU pome-

ni tudi pretok pravnikov – odvetnikov,ki se izobražujejo v eni državi EU, natopa delajo drugje. Želi se zagotovitinekaj osnovnih enakih znanj, ne gledena to, od kod pravnik – bodoči odvet-nik izvira.4

Kaj določajo ta priporočila? Vsebujejo tri cilje : 1. kandidat naj

bi spoznal, kaj so odvetniki, 2. kaj dela-jo odvetniki in 3. kako naj odvetnikiposlujejo.

Priporočila vsebujejo seznam pri-čakovanih znanj o odvetniški etiki, pro-fesionalnem statusu odvetnikov, prak-tičnem delu odvetnikov, poznavanjeosnov evropskega pravnega reda, pro-cesnega prava vseh vrst, alternativnoreševanje sporov, pripravo osnutkovpogodb, tehnike pogajanj ipd.

Praktični del bi moral zagotoviti:sposobnost pravnega raziskovanja, spo -sobnost dojemanja pravnih pravil inkontinuiranega izobraževanja, sposob-nost pravne analize, sposobnost doje-mati in upoštevati potrebe strank, spos-obnost komuniciranja in nastopanja na

sodiščih ipd. (opozorim naj, da sem tukajle okvirno prevedel in prepisal naslo-ve poglavij, seznam je le osnovna indi-kacija in zato nepopoln ter nenatančen).Skratka, gre za specifičen predmetnik– izobraževalni program z zelo natanč -nimi opisi pričakovanjih znaj.

7. Preprečevanje pranjadenarja

Pri tem je bistveno vprašanje, ali boenaka obveznost, če odvetnik pri deluzve za določen podatek, o katerem moraporočati, ali pa gre za podatek, ki muga sama stranka zaupno sporoči.

Pri prvi skupini ni težav, pri drugiskupini pa pride do konflikta med varo-vanjem zaupnosti in poročanjem.

Poročali so: a) o tožbi, ki so jo belgijski odvet-

niki sprožili proti svoji državi zaradi teregulative pred ustavnim sodiščem tedržave, obravnava je že bila, sodba boznana v kratkem;

b) o pravdi pred luxemburškim sodiš-čem, v kateri še ni napredka;

c) o pravdi, ki so jo francoski odvet-niki sprožili zoper uredbo o prepreče-vanju pranja denarja pred Conseil d’etat,pravda je šele na začetku.

Poročali so tudi o konferenci FATV(to je Posebna skupina za finančnedejavnosti, ki ima dokaj velik vpliv) vLondonu 11. septembra 2007, ki jeobravnavala nov koncept – t. i. riskbased approach – pri preprečevanju pra-nja denarja (zdaj je v veljavi t. i. rulebased approach, razlika pa je v tem,da se zdaj pričakuje poročanje odvet-nikov o vsem, po določenih pravilih,nov koncept pa bi prinesel načela zadefiniranje tveganih transakcij in tudiporočalo bi se le o tveganih poslih (inse jih natančneje kontroliralo), ne pa ovsaki transakciji.

8. Statusno pravoEvropska komisija je pozvala CCBE,

naj prispeva stališče o nameravani poeno-stavitvi statusnega prava EU v gospo-darskih družbah. Poleg SE (evropskedelniške družbe), ki jo imamo urejenov ZGD tudi mi, pripravljajo evropskod. o. o., pa tudi poenostavitve pri sta-tusnem pravu nasploh, računovodstvuin revidiranju.

Na tem področju je CCBE zaznalveliko problemov in pripravil osnutekpripomb na gradivo EU, ki je kar malaštudija materije. Ko bo stališče spreje-to, predvidoma na naslednji seji, bi gakazalo predstaviti slovenskim odvetni-kom, saj je gradivo zanimivo, hkrati pa

4 Primerjava: Taki napori so pogosti na različnihpodročjih, npr. v pomorstvu je celo sprejeta med-narodna konvencija o poenotenju standardov zaizobraževanje pomorščakov za vsa znanja(Konvencija STCW).



Med

naro

dna

sreč

anja

Direktive o storitvah (vsaj zdi se tako).CCBE je zato šel v obsežno lobiranje,naj Evropski parlament ta del poročilaIMCO ne sprejme, in tudi pri tem so(smo) uspeli. Evropski parlament je takosprejel resolucijo o obveznostih ponud-nikov storitev, ki poslujejo preko držav-nih meja v EU (dne 27. 9. 2007).

11. Primer Akzo Nobel Gre za pravdo o tem, ali imajo prav-

niki v podjetjih (in house lawyers) pri-vilegije in zaščito odvetnikov. Evrop-sko sodišče je tožbo zavrnilo, oprlo seje na sodbo AM&S proti Evropski komi-siji iz leta 1982. Sedaj se tehta, ali bibila pritožba na mestu. Izgledi so šibki,predvsem pa kaže, da se bo pritožil samtožnik Akzo Nobel. Tu je CCBE inter-venient v pravdi.

12. Multidisciplinarne pravnepisarne

Gre za vprašanje, ali so lahko v odvet -niških družbah tudi računovodje, davčnisvetovalci ipd. ali so lahko zaposleni, aliso lahko solastniki, ali so lahko celo izklju-čni lastniki ipd. CCBE je pripravil vpra-šalnik, ki bo poslan vsem nacionalnimzbornicam. Ko bodo odgovori zbrani, bodooblikovali stališča na podlagi dominan-tnih stališč iz posameznih držav.

13. Razno Obravnavali smo še nekaj vprašanj

o GATS, socialni odgovornosti gospo-darskih družb in odvetništvu, prehaja-nju odvetnikov iz ene v drugo državoEU in novem kazenskem procesnemzakonu (ZKP) Republike Srbije, na kate-rega je CCBE reagiral z zaskrbljenost-jo, ker je država podelila nove in bistve-no razširila pravice organov pregona tervanje vključila tudi druge državne orga-ne, kot so obveščevalni ipd., ne da bisočasno zagotovila zaščito pravic drža-vljanov pri postopkih pred vsemi temiorgani. Obravnavali smo tudi študijo osistemih, ki veljajo za nakup nepremi-čnin v posameznih državah (t. i. con-veyancing).

bi tako tudi širši krog strokovnjakov dobilvpogled v to, kako se natančno, poglo-bljeno in znanstveno argumentirajo raz -lična stališča za in proti naporom EU.

Problem pa seveda ni le pripravadobro argumentiranih stališč, temveč tudilobiranje, da se bodo ta stališča upo-števala.

9. Omogočanje dostopa dopravne pomoči 9.a

Razmišlja se, da bi se v vseh drža-vah EU zagotovila brezplačna osnovnapravna pomoč vsem državljanom EU –prvi nasvet, kaj in kam – na št. 116.Prva stvar je, da se v posameznih drža-vah ugotovi, ali obstojajo subjekti, ki bite storitve lahko nudili konsistentno,kakovostno in preko celega dne. Do zdajso ugotovil, da je to mogoče zagotovi-ti preko obstoječih organizacij v petihdržavah EU, za ostale ni podatkov.

9.b Zavrnjena je bila vloga, naj se CCBE

pridruži Evropsko-mediteranski pobu-di za alternativno reševanje sporov, sajje večina udeležencev menila, da je tapobuda morda sicer spoštljiva, vendarpa alternativno reševanje sporov ni delosnovnih dejavnosti CCBE, splošnapolitika CCBE pa je, da se ne ukvarjaz vsemi in vsem, ampak le z svojimiosnovnimi cilji.

10. Storitve Direktiva EU o storitvah je spreje-

ta, zdaj gre za to, kako bodo posamez -ne nacionalne države to direktivo ude-janjile. Zdaj se bo pokazalo, kolikovpliva in ugleda premoremo odvetniki,ali bomo žrtve prenosa določil v nacio-nalno pravo na za nas škodljiv ali neu-goden način (ob odprti alternativi, dase glede posameznega vprašanja ude-janji liberalnejši pristop) ali ne.

CCBE si prizadeva, dokaj uspešno,da bi se izoblikovala priporočila, po kate-rih bi se ta direktiva udejanjila v nacio-nalna prava, in sicer v segmentu, ki setiče odvetnikov.

Nekaj uspehov je CCBE dosegeltakoj, in tako je IMCO (komite parla-menta EU za notranji trg in zaščitopotrošnikov) sprejel pobude CCBE o tem,kako naj se direktiva implementira. Nisopa sprejeli pobude, naj Evropska komi-sija ne oblikuje kodeksov etike za razli-čne skupine ponudnikov storitev, ampaknaj to prepusti profesionalnim združe-njem, kar je v nasprotju s členom 37

Krajše čakalnedobe?Državni zbor je 22. novembra2007 soglasno sprejel Zakon ospremembah in dopolnitvah Zako-na o pravniškem državnem izpi-tu (ZPDI-D).Glavni razlog za novelo je skrajšanjezelo dolgih čakalnih dob za vstop vsodniško pripravništvo. Kandidati zdajčakajo tudi do šest let za opravljanjesodniškega pripravništva, ki je obve-zen pogoj za opravljanje pravniškegadržavnega izpita (PDI). Po ocenahvišjih sodišč pa bi čakalna doba zakandidata, ki bi se danes prijavil naprednostno listo, oblikovano glede načas prijave, lahko bila skoraj 20 let.

Trajanje sodniškega pripravništvase tako z 12 mesecev skrajšuje na osem.Na ta način se bo predvsem pri priprav -nikih, ki opravljajo sodniško priprav -ništvo v okviru izobraževanja, ki gazagotavlja delodajalec in pri volon-terskih pripravnikih, omogočilo, da sebo v dveh letih usposobilo za 50odstotkov več pripravnikov.

Zaradi dolgih čakalnih dob se šte-vilni kandidati, še preden uspejo opra-viti sodniško pripravništvo, zaposlijopri različnih delodajalcih in začnejopridobivati praktične izkušnje pri opra-vljanju pravnih del. Zanje je tako opra-vljanje sodniškega pripravništva zgoljformalni pogoj, ki ga je treba izpol-niti za pristop k izpitu.

Po noveli ZPDI-D pa bo lahko kan-didat neposredno pristopil k opra-vljanju PDI, če bo opravili 32-mesečnodelovno prakso pri Sodnem svetu,sodišču, državnem tožilstvu, državnempravobranilstvu, odvetniku, notarju,pri Ministrstvu za pravosodje ali ose-bah, ki na podlagi dovoljenja opra-vljajo dejavnost brezplačne pravnepomoči, oz. bo opravil 48-mesečnodelovno prakso pri Ustavnem sodišču,zakonodajnem organu, v državni upra-vi ali v upravah samoupravnih lokal-nih skupnosti, pri pravni fakulteti,visoki pravni šoli ali v pravni osebi.

Po novi ureditvi bo stroške izpitakril kandidat, sredstva za kritje stroškovizpita pa bo za kandidate založiloMinistrstvo za pravosodje. Če se posa-meznik v treh letih po opravljenemPDI po svoji volji ne bo zaposlil nasodišču, pri državnem tožilstvu, držav-nem pravobranilstvu ali Ministrstvuza pravosodje, bo moral stroške izpi-ta vrniti.

Nova ureditev se bo začela upo-rabljati marca 2008.

Irena Vovk

Dopisujte v Vaše glasilo

• o izkušnjah iz neposredneodvetniške prakse,

• objavite svoja mnenja onovih predpisih!



Sodn

a pr

aksa

ESČ

P

Sodniki so odvetnikov protest zavr-nili kot neutemeljen, prav tako pa tudizahtevo za njihovo izločitev, ter ga oce-nili kot žalitev sodišča.

Še več. Sodniki so ga obsodili napet dni zaporne kazni in plačilo 130evrov,4 pri čemer so se sklicevali navarstvo avtoritete in integritete sodiš-ča. Razsodili so, kar je potrdilo tudiVrhovno sodišče Cipra, da je šlo zazloraba procesne vloge odvetnika, karnaj bi škodovalo pravičnosti, saj najbi odvetnik dal prednost svojim inte-resom pred interesi klienta, povrhuvsega pa se sodnikom niti ni želel opra-vičiti.

2. Ugotovitve ESČP

• Kršitev 6. člena ESČP

ESČP je uporabilo prvi odstavek 6.člena EKČP in ocenilo, da taka obsod-ba odvetnika pomeni kršitev načelanepristranskosti sodstva v objektivnemin subjektivnem pomenu. Pri tem je upo-rabilo subjektivni ter objektivni testnepristranskosti ter poudarilo, da jepomembno vprašanje, ali obstajajo ugo-tovljiva dejstva, ki bi lahko vzbujala dvomv nepristranskost, pri čemer lahko zadoš-ča že »videz pristranskosti« .5

Sočasnost vloge priče, tožnika in sod-nika na strani sodnikov po mnenju ESČPvzbuja očitno objektivno utemeljen strahzaradi pristranskosti.6 Ciprski sodnikizato niso bili nepristranski v objektiv-nem smislu in s funkcionalnega vidi-ka.

ESČP je poudarilo, da četudi lahkonačeloma verjame ciprskemu sodišču,da je bilo zaskrbljeno zaradi varovanjaavtoritete in ugleda sodstva ter se jimje takšno kaznovanje odvetnika zdelores potrebno, se niso osebno dovoljoddaljili od presoje odvetnikove kriti-ke.

Zato je prišlo do kršitve načelanepristranskosti tudi v smislu subjek -tivnega testa.7

ESČP je poudarilo, da takšna obsod-ba odvetnika, kot je bila dana v kon-kretnem primeru, pomeni kršitev nače-la nepristranskosti sodstva v objektiv-nem in subjektivnem smislu, kajti vdemokratični družbi je temeljnega pome-na, ali sodišča vzbujajo zaupanje jav-nosti (v kazenskih postopkih pa pred-vsem zaupanje strank oz. obdolžencev).Zatorej ravnanje sodnikov ne sme vzbu-jati suma o predsodkih in pristransko-sti, kot je bilo v konkretnem primeruugotovljeno.

Sočasna vloga priče, tožnika in sod-nika na strani sodnikov po mnenju ESČPočitno objektivno utemeljuje strah zara-di pristranskosti.8

• Kršitev 10. člena ESČP

ESČP je presojalo zadevo še natemelju 10. člena EKČP, pri čemerje ugotovilo, da se je ciprski odvet-nik pred Vrhovnim sodiščem sklice-val na svobodo izražanja, kar se štejekot »izčrpanje domačih pravnih sred-stev« . Zatrjeval je delovanje v naj-boljšo korist stranke. Pri tem je poudar-jal, da bi imelo kaznovanje, kot vkonkretnem primeru, »zastrašujoč uči-nek« na odvetnike, saj mora bitiodvetniku omogočena obramba »brezstrahu« .9

Da je zadeva pereča tudi v evrop-skem prostoru, kaže prikazaniprimer; v zadevi je odločal Veli-

ki senat (Grand Chamber) sedemnaj-stih sodnikov.

1. Dejansko stanje

Pritožnik (roj. 1937) je iz Nikozijena Cipru in je že več kot 40 let odvet-nik. Leta 2001 je proti Republiki Cipervložil pritožbo (application) zaradi krši-tev več členov EKČP (členi 6/1, 2, 3in 10) ter postavil tudi ustrezni zahte-vek.3

Na ciprskem sodišču je odvetnikzastopal obdolženca v kazenskem postop-ku zaradi umora. Med navzkrižnimzasliševanjem je na obravnavi postavljalvprašanja priči, med tem pa so si sod-niki med seboj izmenjevali lističe in nekajšepetali, s hihitanjem. Odvetnik je pre-kinil zaslišanje priče in protestiral.Poudaril je, da je ravnanje sodnikov žalji-vo in nedopustno, še zlasti zaradi res-nosti obtožb na račun njegovega klien-ta, listič pa je označil za ravasaki (lju-bezensko pismo, op. p.) ter zahteval,da se ga razreši zastopanja v tej zade-vi.

Odvetnikova kritikasojenja

Kipryanou proti Cipru1

Zadeva spada med t. i. odvetniške judikate,2 saj se je ESČP dovolj obšir-no izreklo glede odvetnikove kritike sojenja oz. njegovega nastopa predsodiščem. Zato je, po moji sodbi, precedenčna, saj smo v preteklosti tudipri nas doživljali podobne situacije, v katerih smo odvetniki pred sodiš-čem enkrat ravnali primerno, drugič trmasto, tretjič pa skladno s svojimosebnim prepričanjem po določilih odvetniške poklicne etike, včasih pacelo zapuščali sodne dvorane.

1 Sodba št. 7379/01 z dne 15. decembra 2005, voriginalnem angleškem jeziku obsega 43 strani,vključno s pritrdilnimi ločenimi mnenji sodnikovBratza, Pellonpaa, Zupančiča, Garlickega,Maruste in delnim odklonilnim ločenim mnenjemCoste.2 Z odvetniškimi judikati imam v mislih tiste »resiudicata ESČP« , v katerih so bili pritožniki (apli-kanti) prav odvetniki, kot npr.: Bricmont protiBelgiji, Croissand proti Nemčiji, Melin protiFranciji, Riera Blume in drugi proti Španiji, Očićproti Hrvaški, Kopp proti Švici, Radoš in drugiproti Hrvaški. Vsi so dosegljivi na spletnih stra-neh ESČP (<http://www.echr.coe.int/>). 3 15.000 evrov za nepremoženjsko škodo in 10.000evrov za stroške (kar se mi ne zdi prav pretirano,op. p.).4 Kar je najvišja zakonsko določena vsota.

5 Podobno v zadevi Castillo Ajdar proti Španijiin tudi v Morel proti Franciji.6 Npr. sodba Democoli proti Malti z dne 27. avgu-sta 1991.

7 Tudi v Sloveniji smo že imeli podoben primer:Kukec, B.: Tudi v RS kršitev pravice do nepri-stranskega sojenja – Švarc in Kavnik protiSloveniji, Odvetnik, št. 35/2007, str. 31– 32.8 Vas kaj spominja na tisti: »Kadija te tuži, kadi-ja te sudi …« ?9 V konkretnem primeru je odvetnik, ki že več kot40 let dela v svoji stroki, res uporabljal ton vzne-mirjenosti (emfatičen, slov. pretiran, tudi: napih-njen – op. p.), ki se je kazal v čustveni razgreto-sti in barvitem jeziku. Sodišče je ugotovilo, da jeodziv sodišča na ravnanje odvetnika pomenil ško-dovanje pravici klienta do poštenega sojenja, sajbi se sodišče lahko odzvalo na različne in milej-še načine (kot da ga je kaznovalo – op. p.).Odvetnik ni ne lagal ne zavajal sodišča ne odre-kel poslušnost njegovim ukazom in je protestiralv sodni dvorani takoj, ko je bilo to mogoče, ne pamorebiti kasneje, preko javnih občil ipd.Vznemirjeno in takoj je protestiral zaradi kon-kretnega ravnanja sodnikov v določenem in nape-tem trenutku.


Sprihodom dr. Danila Türka, izvrst-nega mednarodnega pravnika iznajvišjega vodstva OZN, nazaj v

domovino, z njegovo vrnitvijo na mestorednega profesorja mednarodnega pravana PF v Ljubljani in danes že izvolje-nega in zapriseženega predsednika Re -pub like lahko predstavlja posrečenočasovno sovpadanje. In če mlado vinoprihaja vsako leto, to za tovrstne mono-grafije ne velja, saj pričujoča knjiga ob -ravnava temeljna mednarodna pravnavprašanja, odlikuje pa jo tudi prefinje-no prepleten prikaz dognanj mednarodno -pravne doktrine ter osebnih izkušenjavtorja, ki izhajajo iz njegovega dol-goletnega dela na področju teorije inprakse mednarodnega prava. Ob temnaj poudarim, da se ga prišteva medenega večjih svetovnih izvedencev napodročju človekovih pravic.

Zato je knjiga že zgolj iz tega zor-nega kota lahko ocenjena kot prelom-nica v slovenskem, ne le pravnem, tem-več tudi vsaj še političnem (in na sploh)prostoru; kajti ni ga Slovenca, ki ga nebi zanimalo, kako se bo rešil problemPiranskega zaliva, slovenskih meja, vlogeSlovenije v mednarodnih organizacijah,varstva človekovih pravic, kakšna je pritem vloga diplomatskih sredstev zamirno reševanje sporov itd.

V predgovoru avtor poudari namen:prikazati najpomembnejše značilnostisistema mednarodnega prava danes, nazačetku 21. stoletja. S tem bo knjigaštudentom mednarodnega prava v Slo-veniji in tudi drugim bralcem (ki imajotemeljno znanje prava) pomagala razu-meti sodobni kontekst mednarodnegaprava in vzpodbuditi nadaljnje, bolj spe-cialno preučevanje mednarodnopravnetematike. Sodobno mednarodno pravoje danes zelo obsežen sistem pravnihnačel in norm, razlage in prakse. Ozna-čujeta ga tudi raznovrstnost in specia-liziranost posamičnih sestavin. Medna-rodna pravna zaščita človekovih pravic,

pravo oboroženih spopadov in pomor-sko mednarodno pravo so le trije zna-čilni primeri. Na koncu se avtor zahva-li še zaslužnemu profesorju dr. BorutuBohtetu, prof. dr. Mirjam Škrk in as.dr. Vasilki Sancin (slednja je pripravi-la stvarno kazalo in pomagala pri izbo-ru literature – op. p.), ki so prebralibesedilo in prispevali številne koristnepripombe in sugestije, ter ženi Barba-ri, za vzpodbudo in pomoč pri jeziko-vni pripravi besedila.

Sledi kazalo, kratice, nato pa osred-nji del – znanstvena razprava mono-grafije, ki je sestavljena iz enajstihzaključenih vsebinskih celot (str. 19– 614),za njimi pa najdemo kratek povzetek


Rece

nzije

ESČP je torej presojalo zadevo tudiv smeri kršitve 10. člena EKČP, pričemer je ugotovilo, da imajo odvetni-ki poseben status, ki utemeljuje tudinekatere omejitve svobode njihovegaravnanja.

3. Sodba ESČP

V konkretni zadevi je bila toženastranka Republika Ciper obsojena zara-di kršitve prvega odstavka 6. člena in10. člena EKČP, pri čemer je sodiščedosodilo 15.000 evrov kazni iz naslo-va nepremoženjske škode (non pecu-niary damage) in 35.000 evrov iz naslo-va stroškov (costs and expenses). Zah-tevo za pravično zadoščenje je zavrni-lo.10

Zanimivo je, da sodišče ugotavlja,da kazen, ki je bila tako izvršena samapo sebi, načeloma ni bila prestroga, nipa bilo sorazmerja med izjavami odvet-nika in pomenom kazenskega postopkaza obdolženca (umor), zato je imelazastraševalni učinek. Odvetniku, ki bopred sodiščem uporabljal »nespodoben«ali » neprimeren« jezik,11 konvencijskovarstvo načelno ne bo priznano. To seve-da ne pomeni, da odvetnik ne sme bitikritičen, oster, goreče zavzet, čustvenovznemirjen in celo barvit v izražanju,včasih tudi ciničen ipd. Pa vendar jetreba postaviti meje presoje odvetniko-vega izražanja na sodišču.

4. Sklep

Predstavitev tega t. i. odvetniškegaprimera naj bi pripomogla k presoji mejaizražanja odvetnikov na sodiščih in vča-sih tudi povsem utemeljenih kritik sod-nikov ob našem ravnanju; vendar ne skaznovanjem odvetnikov.12 Tudi in pravzato sem ta judikat pripravil za objavo.

dr. Bojan Kukec

10 Sorazmerno visoki stroški so rezultat dejstva,da je pritožnika predstavljalo in zastopalo kar 6odvetnikov iz Nikozije ter v obravnavi pred ESČPdva baristerja, solicitor ter Q.C. (kraljevi svetnik),paragrafa 2 in 13 sodbe. Zanimivo je pogledatiizrek citirane sodbe (paragraf 200), kjer sodiščeodloči (16:1), da ni prišlo do kršitve členov 6/2in 6/3.11 Kar je dokaj abstrakten in izmuzljiv pojem, kotutemeljeno opozarja v pravni teoriji npr. (obšir-neje) Teršek, A.: Strasbourška izhodišča svobo-de izražanja z vidika »varovanja sodstva« , Pravnapraksa, št. 45/2007, Priloga, str. VII– VIII.12 Teršek, A.: prav tam, kjer navede: »Kaznovanjeodvetnikov s sklicevanjem na ugled in avtoritetosodstva nikdar ne sme vzbujati upravičenega vtisao zmanjšanju odgovornosti sodnikov. Se motim,če mislim, da bosta ugled in avtoriteta sodstva vse-lej primarno odvisna od kakovosti sodniškegadela?«

Dr. Danilo Türk

Temelji mednarodnega prava dr. Bojan Kukec

Il est arrivé (Prišel je!) je letošnjo jesen v Sloveniji marsikdo vzkliknil;pa ne zgolj državljani RS, ki smo izvolili novega, tretjega predsednika re -publike, temveč predvsem študentje in vsi tisti, ki nas zanima mednarod-no pravo ali ga celo uporabljamo pri vsakdanjem delu. Res je sicer uvod-ni vzklik izvirno namenjen mlademu francoskemu vinu (Beaujloais) vsakojesen, zagotovo pa si ga najprej zasluži prikazana monografija, ki pred-stavlja prvi temeljit prikaz mednarodnega prava v slovenskem jeziku. Zatoje metafora z uvodnim vzklikom kar prava (v francoskem jeziku je namrečknjiga »le livre« moškega spola).

Avtor: dr. Danilo TürkZaložila: GV Založba, d. o. o., vzbirki Pravna obzorja (33), 600izvodov, Ljubljana 2007, cena 67,70EUR, 669 strani



Rece

nzije

vsebine knjige v angleškem jeziku (sum-mary).

Inovativen je avtorjev pristop k poda-janju literature, priporočene za dodatništudij in med katero so zajeta sistem-ska dela na področju mednarodnegaprava, enciklopedije in komentarji, kilahko pomagajo pri poglobljenem štu-diju (tudi vsak oddelek znotraj enajstihosrednjih vsebinskih poglavij knjige imaseznam najpomembnejše literature zanadaljnji študij vprašanj). Našteta so delav angleščini, francoščini, nemščini, ita-lijanščini, španščini, v hrvaškem insrbskem jeziku ter enciklopedije inkomentarji.

Na koncu je imensko in stvarnokazalo (avtorica dr. Sancin) ter prikazdosedanjih in predvidenih izdaj zbirkePravna obzorja.

Kot se za uglednega profesorja spo-dobi, se že v prvem poglavju »Pojemin viri mednarodnega prava« spopa-de s klasično definicijo mednarodnegaprava (»mednarodno pravo, sistem prav-nih načel in norm, s katerimi so dolo-čene pravice in obveznosti subjektov med-narodnega prava v njihovih medseboj-nih odnosih in v mednarodni skupno-sti, pri čemer so države njegovi prvot -ni in najpomembnejši subjekti« ) inpredlaga, da je treba v definicijo vklju-čiti še razmerje med mednarodnim pra-vom in človekom kot posameznikom,saj je njegovo inovativno pravno-filo-zofsko pojmovanje sodobnega medna-rodnega prava zgrajeno na podmeni, daje razvoj mednarodnega prava kri, kiopredeljuje položaj človeka kot posa-meznika. To novo stališče se izraža vsistemski zgradbi celotne monografije,saj avtor daje človekovim pravicam inkazenski odgovornosti posameznika vmednarodnem pravu ter mednarodno-pravnemu varstvu manjšin posebenpoudarek (celotno tretje poglavje).

V uvodnem poglavju je zanimiv šeprikaz razvoja mednarodnega prava inznanosti o njem v zgodovinski perspek -tivi. Zahtevna materija formalnih virovmednarodnega prava, kot so našteti v38. členu Statuta Meddržavenga sodiš-ča (pogodbeno, običajno pravo, sploš -na pravna načela ter judikatura in dok-trina kot pomožna vira mednarodnegaprava), je prikazana v širšemu smislu– na bralcu dostopen način. Pomem-ben je prispevek avtorja v tem poglav-ju, ko govori o razmerju med medna-rodnim in notranjim pravom posamez -ne države, kot tudi opis razmerja medmednarodnim pravom in pravom EU,pri čemer ne prezre niti najnovejše med-narodne pravne doktrine, ki govori o t.i. »evropeizaciji mednarodnega prava« ,s čimer opozori na najnovejšo in zaple-teno problematiko odnosa med med-narodnim pravom in EU.

V poglavju o subjektih medna-rodnega prava avtor podrobneje pred-stavi oba temeljna tipa: države in med-narodne organizacije. Opredeli se tudido preostalih primerov, ko določeneenote izpolnjujejo nekatere (ne pa vseh)pogojev za status subjekta: npr. Svetisedež, papež itd. (str. 83– 136). Pose-bej opozori na začasne uprave (kot jeavtoriteta Varnostnega sveta OZN), kiso po avtorjevem mnenju postale pomem-ben instrument za vzpostavljanje med-narodnega miru in varnosti (BiH, Kamb-odža, Kosovo, Vzhodna Slavonija,Vzhodni Timor). Njegovo razglabljanjeo mednarodnopravnih pogojih za nasta-nek in priznanje držav in vlad, na pod-lagi načela efektivnosti, je še posebejaktualno, in prav tako o osebni imuni-teti držav ter njihovem nasledstvu.Aktualnost knjige skozi (ne tako odmak -njen) časovni lok se kaže, ko avtor kotživa priča in akter sklepnih razprav vOZN o razpadu SFRJ piše o »Badin-terjevih« svetovalnih mnenjih medna-rodne konference o Jugoslaviji (osebnoje odločilno sodeloval pri pisanju slo-venskih memorandumov), slovenski osa-mosvojitvi, sukcesiji in včlanitvi Slo-venije in drugih držav – naslednic SFRJ– v OZN ter v druge mednarodne orga-nizacije. Obravnava mednarodnopravnistatus državnega poglavarja, predsed-nika vlade, zunanjega ministra ter pri-vilegije in imunitete diplomatskih in kon-zularnih predstavnikov (podrobneje otem doslej v Sloveniji v Bohte B., San-cin V.: Diplomatsko in konzularno pravo,Ljubljana 2006, 464 strani, op. p.), termednarodnih uslužbencev (v posebnempoglavju »Organi za vzdrževanje med-narodnih odnosov« ).

Mednarodne pravne posle deli naenostranske (notifikacija, priznanje, pro-test, obljuba, odrek) in mednarodnepogodbe (pojem in vrste, sklepanje, pri-držki – rezerve, spoštovanje in upora-ba (razlaga) pogodbe in tretje države,spremembe in dopolnitve, ničnost, pre-nehanje in suspenzija, postopek).

Problematiko mednarodne odgo-vornosti držav avtor definira kot objek -tivno odgovornost. Izdelana so pravilao pripisovanju dejanj in opustitev drža-vam, pravila o izjemah in dopustnih pro-tiukrepih. Neke vrste novum je razpra-va v drugem delu o varstvu okolja inodgovornosti držav ter njihovih obvez-nostih pri mednarodnem sodelovanju,ki kaže, da je knjiga ena tistih, ki jood številnih sorodnih del v tujih jezi-kih loči prav tovrstna problematika, kardokazuje, da gre za zelo sodobno delo,s posebnih občutkom za perečo pro-blematiko današnjega časa. Navsezad-nje pa nam to dokazuje tudi decembr-ska konferenca na Baliju v zvezi z var-stvom okolja, kjer je imela tudi Slove-

nija pomemben delež pri povezovanjuZDA, EU ter nerazvitih držav.

V sedmem poglavju je obravnava-na avtorju dobro znana snov – med-narodne organizacije. Prikazani soustroj, pristojnosti in delovanje OZN (zla-sti naraščajoč pomen varnostnega svetaOZN za ohranitev mednarodnega miruin varnosti), specializiranih agencij indrugih globalnih organizacij izven siste-ma OZN (npr. Svetovne trgovinske orga-nizacije – WTO in OECD, kakor tudiza Slovenijo relevantnih regionalnihorganizacij ES in EU, NATO in OVSE).Kako gre v korak s časom, je avtor pri-kazal še v nekakšni »miniaturi« (zgoljna dveh straneh, str. 377 in 378), ko ktemu poglavju objavlja dodatek z naslo-vom »Internet, mednarodne organiza-cije in mednarodno pravo« , kjer spre-govori o posebnem pomenu internetakot sredstvu komunikacije in njegovizdajšnji ter prihodnji ureditvi na med-narodni ravni.

Obvezno poglavje vsakega temelj-nega dela v mednarodnem pravu jepoleg subjektov tudi predstavitev objek-tov mednarodnega prava, kjer avtorbralca spretno vodi skozi prostor, vkaterem učinkuje mednarodno pravo(kopno, morje, zračni prostor, vključ-no z vesoljem). Ker se to poglavje nana-ša na državno ozemlje in državne meje,mednarodne reke, morje (notranje mor-ske vode, teritorialno morje, zunanji mor-ski pas, arhipelatske vode, izključnaekonomska cona, epikontinentalni pas,odprto morje, mednarodna cona, mor-ske ožine in prekopi), bo zagotovo imeloveliko bralcev (str. 405– 458), kajtiznano je, da (razen študentov) ostalibralci tovrstna sistemska dela primemov roke takrat, ko jih potrebujemo v prak-si.

Poleg že opisanega (tretjega) poglav-ja o človekovih pravicah se je mojapozornost osredotočila tudi na (deveto)poglavje, to je »Mirno reševanje spo-rov« (str. 467– 500). Kot večletnegamediatorja me je pisca te recenzije šezlasti zanimala (danes za Slovenijo šeposebno pereča) problematika diplo-matskih sredstev za mirno reševanjesporov (pogajanja, dobre usluge, posre-dovanje, anketa – ugotavljanje dejstev,sprava, arbitraža in meddržavno sodiš-če v Haagu). Obstaja tudi mednarodnosodišče za pomorsko mednarodno pravo(ITL OS) za reševanje sporov pri WTOin sporov na področju zaščite investi-cij (ICHID). Posamezne rešitve so pri-kazane s številnimi konkretnimi primeriodločitev organov za mirno reševanjesporov, kar daje knjigi še posebno prak-tično uporabnost.

Svojevrstna novost v primerjavi zučbeniki mednarodnega prava tujih avtor-jev je zasnova poglavja o kolektivni


»Nekateri eseji so bili že objavljeni vrevijah in časopisih, veliko pa jih je šelesedaj prilezlo na tiskano plan …« , nava-ja avtor v prologu. Pošali se na svoj račun,ko pravi, da sicer niti ni tako nečastno,če prepisuje sam od sebe, premnogi topočno od drugih! Temu bi le še dodaltisto znano iz akademskih krogov, da pre-pisovati od enega avtorja pomeni plagiat,prepisati od več avtorjev pa je znanstve-na razprava.

Avtor je znan po duhovitih in(več)umnih naslovih, zato tudi sam ne bombralcu vsiljeval lastnega razumevanja naslo-va knjige »Pravnik na poti – komu alikam?« . Pač ne maram, da mi kdorkolirazlaga vice, zato tudi poant ne komenti-ram. Sapienti sat!

Sredi decembra me je založnik (Urad-ni list RS) prijetno presenetil z dostavopromocijskega – recenzijskega izvoda naj-novejše knjige dr. Marka Pavlihe s pri-jaznim vabilom na predstavitev, kjer se jev knjigarni z avtorjem pogovarjala MancaKošir. Prisrčna hvala! Knjigo sem prebralv eni noči na dušek in ta prispevek napi-sal takoj, da se duša in spomin ne ohla-dita. Spadam v krog »fanov« Markovegapisanja, in sicer v pozitivni pol, čeprav jev pravniških (in še posebej odvetniških)kolegialnih krogih moč zaslediti tudi drugipol, ki je do tovrstnega sloga pisanja nega-tivno nastrojen. Je že tako, … »po vrho-vih tolčejo strele« – zlobnež bi dodal, davčasih pa udarijo tudi v poden!

Knjiga sestoji iz 55 prispevkov, ki sorazdeljeni na osem vsebinsko zaključe-nih poglavij z naslovi: Póti na pot,(Ne)človečnost človeštva, Grishamologi-ja, Evrošoping, Javna govoričenja, Poskusdržavotvornosti, Na morski strani Trigla-va in Mešano na računalniku. To vsebin-

sko jedro knjige objemata prolog – Naše enem razpotju ter epilog – Kančeknagajivosti.

V prologu se avtor opravičuje, ker senekatera razmišljanja občasno ponavljajo,pove tudi razloge za to (str. 17). Pisanjaso razvrščena po osmih okvirnih temat-skih poglavjih in jih avtor ni ažuriral alikako drugače popravljal. Tudi zaključnomisel poda, ko zapiše: »Razpotje nam ponu-ja popotno pahljačo. Pametno je nekamkreniti, četudi skreniti, za omahljivo čaka-


Rece

nzije

dr. Marko Pavliha

Pravnik na poti – komuali kam?

dr. Bojan Kukec

Ste se v otroštvu kdaj igrali »med dvema ognjema« ? Tam ima »piksna«tri življenja, kar bi v metafori lahko trdili tudi za kolega in prijatelja Marka,ki si je po nekajletnemu predahu (od izida dveh podobnih zbirk esejev:Prav(o) iz torkle – Pravna praksa 2002 in Štorije s šofite – Primorske novi-ce 2003) tokrat privoščil še tretjo podobno knjižno delo, v obliki na novospočetih utrinkov, ki so nastajali v zadnji »štiriletki« njegove politične šole.Pa ne gre zgolj za literarno zvrst eseja, marveč imajo njegovi knjižni pri-spevki (ponekod) literarno obliko humoreske, krokija, kozerije; včasih patudi dišijo po kratkih zapisih, zgodbicah in črticah, vse do znanstveno kri-tičnih bičanj slovenskih razmer v pravosodju, politiki (ali npr. na Ustavnemsodišču) in časopisnih stolpcev, ki se jim bolj učeno reče »kolumne« .

Avtor: dr. Marko PavlihaZaložnik: Uradni list RS, d. o. o.,Ljubljana, december 2007, 1000izvodov, cena 27 EUR, 320 strani

varnosti, kjer se spregovori o prizade-vanjih za ohranitev miru, o prepovediuporabe sile, dopustnih izjemah, mirov-nih operacijah pod okriljem OZN. Avtorobravnava tudi ukrepe proti terorizmuin širjenju orožja za množično uniče-vanje itd.

Zadnje poglavje je »Mednarodnopravo oboroženih spopadov« , kjer seanalizira evolucija pravne ureditve odklasičnega vojnega prava k sodobnemusistemu, katerega središči sta humani-tarno pravo in omejitve vojskovanja.Prav »zraščanje« haaškega vojnegahumanitarnega prava je najpomemb-nejša značilnost pravnega razvoja na tempodročju, pronicljivo ugotavlja avtor.

Moti me le, zakaj je naklada knjigetako nizka (600 izvodov), če vemo, dabo zagotovo učbenik na vseh slovenskihuniverzah, ministrstvih, pa tudi na knjiž -ni polici odvetnikov ne bo manjkal.

O obravnavni knjigi je izšlo že karnekaj recenzij oz. prikazov. Tako deni-mo dr. Sancin (Pravna praksa, št.46/2007, str. 27– 29) ugotavlja (inter alia),da gre za »poseben prispevek k razvo-ju slovenske mednarodne pravne stro-ke, zagotovo tudi zato, ker je na večmestih prvič uporabljena slovenska ter-minologija za nekatere mednarodno-pravne institute. (...) Poglavje o med-narodnih organizacijah je še posebej dra-goceno, saj se na PF Univerze v Lju-bljani poučuje izbirni predmet ‘med-narodne organizacije’, za katerega dosedaj ni bilo sodobnega učnega gradi-va v slovenskem jeziku. (…)«

Podobno dr. Bohte v recenziji »Teo-rija in praksa mednarodnega prava«(Delo, 23. 11. 2007) utemeljeno ugota-vlja, da smo »dobili prvo celovito sistem-sko delo o mednarodnem pravu v slo-venščini izpod peresa uglednega slo-venskega avtorja … saj predstavlja boga-to prikazano celovito materijo sistemamednarodnega prava z znanstveno pro-dornim prikazom njegovega razvoja instanja. Avtor je v to delo prelil svoje vslovenski in mednarodni diplomacijinakopičeno znanje in praktične izkuš-nje. Sicer zahtevno je predstavil na zani-miv in prijetno berljiv način, ob nujniuporabi znanstvenega aparata. V začet-ku vsakega od enajstih poglavij navajanajpomembnejšo tujo in domačo mono-grafsko literaturo. Delo se odlikuje zmultidisciplinarnim pristopom, pred-vsem s stališča vede o mednarodnih odno-sih. Zanimivo in inovativno je avtorje-vo pravno-filozofsko pojmovanje so -dobnega mednarodnega prava.

Ali je takšnim avtoritetam splohmoč dodati še kaj drugega kot:čestitke, gospod predsednik, tudis strani slovenskega odvetništva!


nje pa je eno življenje premalo in pre-kratko.«

Preobširno bi bilo navajanje iskrivihmisli, mestoma tudi odličnih in konstruk -tivnih predlogov za slovensko prihodnost,npr. predlog o rešitvi problematike Piran-skega zaliva – kondominij »Ali je šemožna kompromisna rešitev …« (str. 269),ali konstruktivni predlogi za rešitev krizeUstavnega sodišča, … ustavnih spremembv US = Združene težave (str. 199– 202),do družbenokritičnega ter antimilitantnonaravnanega prispevka »Vojaška parada –neobjavljeno« (str. 307); in z očetovskotoplino v srce segajočega vademecuma svojihčerki in ostalim devetošolcem z naslo-vom: »Čebelicam in čebelcem na pot«(str. 303– 305) ter šaljivih zgodb iz lastnedomišljije, ljudskega izročila in nekolikanjtudi iz naše revije »Odvetnik« – vsaj naračun pravnikov v: Epilog: kanček naga-jivosti (str. 309– 319).

Naj izluščim zgolj šest oddelkov v knji-gi, kjer avtor omenja odvetništvo, z vna-prejšnjo zavestjo, da marsikomu od kole-gov oz. kolegic nastavljeno ogledalo nebo všeč. Takole je avtorja preblisnilo,zgolj za vabljivo pokušino in (skorajda)naključno izbrano: • Proti koncu prvega Montralskega štu-

dijskega leta sem, zlasti zaradi finanč -ne stiske in po dobrohotnem nasvetusvojega mentorja, svetovno znanega pro-fesorja Williama Tetlya, napisal nekajpisem odvetnikom, dobil dve ponud-bi in se po intervjuju odločil za poči-tniško delo pri odvetniški pisarni Mar-ler, Sproule & Pilotte … Pa tudi odve-tniško delo mi ni bilo pisano na kožo,čeprav tega še nisem mogel v celotidoumeti, ker nisem bil pravi advokat,temveč le pravni svetovalec. Že po nekajmesecih sem si ustvaril vtis o bistvuodvetnikovanja, vsaj takšnega, ki gaponuja severnoameriški recept: dne-vno, tedensko, mesečno in letno je trebadragocenim strankam zaračunati čimveč plačljivih ur (billing hours) inpožeti kar se da veliko zmag. Edenod mlajših partnerjev je celo na stra-nišču diktiral opomnike in podobnepravniške izdelke, tako da so se taj-nice hihitale nad zanimivimi zvoki izozadja, ki jih je bilo mogoče slišatina posnetku. Vsaka minuta je biladragocena in denarno ovrednotena,tudi tam, kamor bi šel še cesar sam(str. 59, v Prav po pravici: mlademupravniku na pot).

• Če si nalijemo čistega vina, ne more-mo prezreti verjetnost hipoteze, da sotudi premnogi odvetniki krivi za sodnezaostanke, ker jim to omogočajo pred-pisi in tarife, zavlačevanje postopkovpa lahko pomeni zajetnejše denarni-ce, torej, dalj časa delaš pri eni zade-vi, več zaslužiš. Vseskozi so na udaru

sodniki, nekolikanj so pristrigli peru-ti notarjem, sedaj pa je že čas, da setudi odvetniška zbornica znebi vsehtistih, ki ji delajo sramoto! (str. 61,prav tam).

• Slovenci se silno radi pravdamo in smokot narod kverulantov pripravljeni svojopravico iskati od Poncija do Pilata,četudi nas na koncu sežgejo v lastnihiši. Roko na pravično srce, to seve-da ustreza tudi odvetnikom, ki od tegaživijo, žal pa premnogi dodobra izko-riščajo tarifni sistem nagrajevanja innamenoma proizvajajo in zavlačujejopostopke, kar je prav tako krivo za(ustavno)sodne zaostanke (str. 200, vUS = Združene težave).

• Psihoterapevt, filozof in pravnik Benja-min Sells ugotavlja v svoji Duši zako-na (The Soul of the Law – obširnorecenzijo te knjige sem objavil v Odvet-niku št. 20/2003, str 1– 4, op. p.), daobstaja pri juristih (predvsem odvet-nikih!) štirikrat večja verjetnost, da bodozapadli v depresijo, kot pri drugihpoklicih; mnogi imajo v medčloveškihodnosih občutek nezadostnosti, manj-vrednosti, tesnobe, družbene odtuje-nosti in izoliranosti; pogosto posega-jo po alkoholu in mamilih, rešiteviščejo v samomoru. Že pravniški štu-dij je darvinistično usmerjen in pod-vržen »tiraniji razuma«, deloholistič -na kariera pa je eno samo pehanje zazmagami in materialnostjo, torej zaposvečenimi Cilji, ki vodijo v navi-dezna Nebesa. Lucidni avtor resdapiše o ameriških izkušnjah, a tudiEvropa naglo mutira v tekmovalnoareno, kjer ni več zaželeno sodelova-ti, temveč zmagovati, kjer Viktorija niključna, ampak edina! (str. 23, v Pótina pot).

• Študenti bi se morali najkasneje nafakulteti naučiti temeljnih veščin pisa-nja, denimo raznovrstnih dopisov, pro-šenj, vlog, esejev, tožb, sodnih odločbin še česa. Omogočiti bi jim bilo treba,da se izurijo v javnem nastopanju,logiki, dialektiki in retoriki. Še bolj

jim moramo odpreti vrata na domačeprizorišče in v mednarodno areno; najtekmujejo, se izmenjujejo, hodijo nasodne obravnave, v podjetja, parlamente,na ministrstva in vsepovsod, naj gredo» na raženj« , kot se zanje spodobi!Prav tako bi jih morali najkasneje vtretjem letniku povezati z odvetniški-mi pisarnami, sodišči, gospodarskimidružbami in drugimi delodajalci, ki bijih motivirali za čim hitrejši in boljšizaključek študija in jim morda takistoponudili službo (str. 124, v Študij pravaza študente in praksa).

• Prav malo jih poznam, skupaj z menoj,ki bi hrepeneli po pravniškem pokli-cu. V kasnejših generacijah se more-biti občasno pojavi zanesenjak, ki ježelel odrasti v odvetnika ali sodnika,pa še to bržkone zaradi ameriških»cocacolskih« nanizank v stilu L. A.Law in Grishamovih pravniških trilerjevala The Firm. Kako je dandanes, lahkole slutim, saj 13-letna hčerka že ome-nja advokaturo … (str. 43, v Prav opravici: mlademu pravniku na pot).

Naj se v zaključku ne oddaljim odforme mentis in sloga pisanja avtorjater od njega »preplonkam« recenzijoiz Pravne prakse, št. 48/2007 vademe-cum iuridicuma prof. dr. Šimeta Ivanj-ka, kot je Marko poimenoval najno-vejšo knjigo slednjega; to je zbirkoaforizmov, rekov in maksim. Prof. dr.Marko Pavliha se razkriva kot duho-vit, pronicljiv in širok avtor, ki gane bodo brali le študentje in prav-niki, ampak z veseljem tudi drugi.Pisec uteleša (prof. dr. Janeza Kranj-ca) ugotovitev, da skuša dober pravnikrazumeti življenje v vsej njegovi raz-nolikosti in zapletenosti, saj je smiselprava v tem, da služi človeku z udeja-njanjem temeljnih pravnih načel, šezlasti pravičnosti in enakosti.

Pričujoče knjižno delo je še ennapitek, ki nas bo do sitega odžejal.Na zdravje!


Rece

nzije

Na predstavitvi knjige se je z dr. MarkomPavliho pogovarjala Manca Košir.

Dr. Marko Pavliha 21. decembra vLjubljani podpisuje svojo knjigo.


svoboda vere itd., so morale biti ponjegovem izborjene v stoletni borbi,ki so jo pogosto spremljale reke krviin poteptane pravice. Po Iheringovemmnenju se lahko zato pravo pomladile tako, da pomete s svojo pretek -lostjo.9 V istem spisu Ihering tudiugotavlja, da prihaja zunanji sovraž-nik v državo skozi ista vrata, skozikatero vanjo vstopata despotizem insamovolja.

Ihering pa ni bil znan le po svo-jih tehtnih in resnih razpravah. Ceni-li so ga tudi zaradi njegovih duhovi-tih izjav. Tako je med drugim dejal,da je pravi apostol enakosti denar.Kjer imamo namreč opraviti z denar-jem, izgubijo veljavo vsi socialni, poli-tični, verski in nacionalni predsodkiter nasprotja.

V svoji razpravi o smotru v pravumed drugim ugotavlja, da velik delučinkovitosti dela sodnikov in duhov-nikov izhaja iz njihovih oblačil. Čebi namreč prišel duhovnik pred oltar,sodnik pa v sodno dvorano v istemoblačilu, v katerem je pravkar zapu-stil gostilno ali pivnico, bi se nanjše vedno navezovale predstave prejš-njega kraja, ki jih s svojim ravnanjemne bi mogel popraviti. Šele uradnaobleka zato daje njunemu delovanjupravo težo.

Ihering je bil znamenit predava-telj. V svojih predavanjih se je pogo-sto loteval različnih nesmislov, ki sopo njegovem obstajali v takratnempravu. Posebej rad je jemal na pikonapitnino, ki je bila po njegovem mne-nju pravni monstrum, saj ni šlo neza miloščino ne za darilo, pa tudi neza plačilo. Temu vprašanju je leta1882 namenil posebno razpravo.10 Koje bil profesor v Göttingenu, je šelskladno s takratno nemško profesor-sko tradicijo s študenti v gostilno. Koje plačeval račun, je dal natakarjubogato napitnino. Eden od študentov,ki je poznal njegov kritični odnos donapitnine, je začudeno vzkliknil: »Todagospod profesor, vi dajete napitnino!«Ihering naj bi odvrnil: »Nikar tegane pripovedujte naokrog, ker mojaknjiga še ni izšla.«

Ihering se je rad šalil na računrazličnih pravnih konstruktov. Tako jedenimo zapisal,11 da vrednostni papir-ji po mnenju teoretikov niso predmet

posestnem varstvu5 itd. Izredno velikvpliv na razvoj sodobne pravne mislije imela njegova razprava o krivdipri sklepanju pravnega posla oz. oodškodninski odgovornosti v prime-ru ničnosti ali izpodbojnosti pravne-ga posl.6 Dogmatično je utemeljilrazliko med protipravnostjo in kriv-do ter opozoril na nesmiselnost pre-tiranega poveličevanja pojmov in sezavzel za večje upoštevanje dejanskihdejavnikov v pravu.

Ihering ni bil le dober pravnik,marveč tudi zelo duhovit pisec. Zatonjegova dela niso bila zanimiva zgoljza pravnike, marveč tudi za drugeizobražence. To velja predvsem zadve od njegovih del. Prvo je spisMalo za šalo in malo zares v pra-voznanstvu,7 ki ga je najprej po delihobjavljal anonimno. V njem se je naduhovit način lotil sodobnih pravnihproblemov. Delo je imelo zelo velikodmev in je doživelo 13 izdaj in šte-vilne ponatise.

Najbolj odmevno Iheringovo delopa je brez dvoma njegova razpravaBoj za pravo.8 Doživela je preko 20izdaj in je bila prevedena v številnejezike.

Ihering v njej med drugim ugo-tavlja, da so bile pravo in praviceizborjene in da jih je bilo treba s siloiztrgati tistim, ki so se temu upirali.Vse velike pridobitve zgodovine prava,kot so odprava suženjstva, odpravanevoljništva, svoboda lastnine nepre-mičnin, prosto izvrševanja poklica,


Prav

na z

godo

vina

Rudolf v. Ihering se je rodil22. avgusta 1818 v kraju Aurichv vzhodni Friziji (današnja

dežela Spodnja Saška). Izviral je izznane pravniške družine. Med nje-govimi predniki je bil tudi zname-niti polihistor Hermann Conring.1

Pravo je študiral v Heidelbergu, Göt-tingenu, Münchnu in Berlinu. Leta1844 je postal privatni docent za rim-sko prav v Berlinu. Že leta 1845 jes 27 leti postal profesor v Baslu.Naslednje leto je sprejel povabilo uni-verze v Rostocku, 1849 je odšel vKiel, 1852 v Gießen, leta 1868 pa naDunaj. Svojo akademsko kariero jesklenil v Göttingenu, kamor je odšelleta 1872 in tam kljub vabilom izLeipziga in Heidelberga tudi ostal.

Ihering je zapustil ogromen opus.Njegovo najpomembnejše delo je ver-jetno razprava o duhu rimskega prava.2

Pomembne so tudi njegove razpraveo namenu v pravu,3 posestni volji,4

Rudolf v. Ihering(Jhering 1818–1892)

dr. Janez Kranjc

Leto 2008 prinaša za pravnike pomembno obletnico. Mineva namreč190 let od rojstva znamenitega nemškega romanista Rudolfa v. Ihe-ringa, ki je pomembno zaznamoval razvoj na področju civilnega prava.Zato je prav, da se ga na kratko spomnimo, in sicer malo za šalo inmalo zares.

1 Hermann Conring (1606– 1681) je bil eden odnajznamenitejših učenjakov svojega časa. Bil jeosebni zdravnik švedske kraljice Kristine, sveto-valec številnih vladarjev, med katerimi velja ome-niti predvsem francoskega kralja Ludvika XIV.Njegovo glavno delo na področju prava je bil spisDe origine iuris Germanici (O izvoru nemškegaprava – 1643), s katerim je utemeljil pravno zgo-dovino kot samostojno pravno disciplino. Napodročju politične zgodovine je njegovo najpo-membnejše delo knjiga De finibus imperiiGermanici (O mejah nemškega cesarstva – 1654).Na področju politične filozofije je zastopal mne-nje, da je zaradi različne zgodovine najbolj pri-merna oblika državne ureditve in vladavine prirazličnih ljudstvih lahko različna. Na področjumedicine se je Conring zapisal v zgodovino s svo-jimi raziskavami krvnega obtoka. Bil je profesorter večkrat rektor in dekan na univerzi vHelmstedtu. Veliko je prispeval tudi k razvoju zna-menite knjižnice v Wolfenbüttlu (danes knjižnicavojvode Avgusta). 2 Der Geist des römischen Rechts auf den ver-schiedenen Stufen seiner Entwicklung, 4 zvezki,1852– 1865. 3 Der Zweck im Recht, 2 zvezka, 1877–1883. 4 Der Besitzwille, 1889.

5 Über den Grund des Besitzesschutzes: eineRevision der Lehre vom Besitz, 2. Aufl., 1869. 6 Culpa in contrahendo oder Schadensersatz beinichtigen oder nicht zur Perfection gelangtenVerträgen, v: Gesammelte Aufsätze aus denJahrbüchern für die Dogmatik des heutigen römi-schen und deutschen Privatrechts, Bd. 1, Jena 1881,str. 327 in nasl. 7 Scherz und Ernst in der Jurisprudenz, 1884.8 Der Kampf um’s Recht, 1877.

9 Gl. Der Kampf ums Recht, hg. von HermannKlenner, Freiburg-Berlin 1991, str. 8 in 15. 10 Das Trinkgeld, 1882. 11 Scherz und Ernst in der Jurisprudenz, 11.Auflage, Leipzig 1912, str. 12 in nasl.


Še veliko slabšega, gospod kolega, ševeliko slabšega.«

Na izpitih Ihering ni pretiraval sstrogostjo. To je utemeljeval s kon-kretnim primerom: »Če bi Bismarckpadel na izpitu,« je dejal, »ne binikoli prišlo do združitve Nemčije.Glas enega samega izpraševalca15 lahkoodloča o usodi Evrope.«

Nekemu študentu je Ihering zasta-vil naslednje vprašanje: »Z Vami skle-nem pogodbo, s katero se zavežem,da Vam bom na izpitu dal pozitivnooceno. Kaj menite o taki pogodbi?«Študent, ki je bil očitno zelo »dobro«pripravljen, se je znašel. »Gospod pro-fesor, ne verjamem, da bi bili pri-pravljeni skleniti tako pogodbo.«

V Göttingenu se je Iheringu nekdopritožil nad nesposobnim odvetnikomin pristranskim sodnikom, zaradi kate-rih naj bi bil izgubil pravdo. Iheringga je potolažil z besedami: »Na svetuje pač tako, da zdravniki in pravni-ki zbirajo izkušnje, stranke in pacien-ti pa jih plačajo. Človek se lahko tola-ži le s tem, da je to v korist člo-veštva in znanosti.«

Čeprav bi lahko še navajalianekdote o Iheringu, naj ta naš krat-ki zapis končamo z dvema aforiz -moma velikega pravnika. Med nje-govimi izreki je verjetno najboljznano navodilo zakonodajalcu,po katerem bi moral ta razmiš-ljati kot filozof in govoriti kotkmet.16

O sedanjosti je Ihering zapi-sal, da je vsako obdobje uganka,ki se ne zna rešiti sama, marvečjo reši šele prihodnost.17

Kakorkoli, to bežno predstavi-tev velikega pravnika lahko skle-nemo z mislijo, da resnost in duho-vitost nista nasprotnici in da je torejmogoče tudi učene in zapletenestvari povedati na duhovit in vedernačin. Verjetno bo ostal Iheringtudi zaradi tega zapisan v zgodo-vino kot eden od mojstrov jasnepravne misli ter klene in duhovi-te besede.

Predsedovanjena spletuS 1. januarjem 2008 smo na<www.eu2008.si> dobili tudi splet-no mesto slovenskega predsedstvaSvetu EU, in sicer v treh jezikih:slovenskem, angleškem in franco-skem (pogrešam (vsaj) še nemške-ga).

Spletno mesto je namenjeno vsem,ki so Ïeljni aktualnih informacij vzvezi s predsedovanjem EU. V rubri-ki Aktualno bodo denimo objavlje-na sporočila za medije, izjave o skup-ni zunanji in varnostni politiki, izja-ve v mednarodnih organizacijah, patudi govori in intervjuji.

Osrednji del spletišča je koledar,ki vsebuje informacije o organizaci-ji dogodkov, medijski program, spo-ročila medijem, sklepe srečanj, foto-grafije itd. V rubriki Politike EU, kije razdeljena glede na različne sesta-ve Sveta, predstavljajo pristojna mini-strstva prednostne naloge predsedo-vanja. Evropski svet je predstavljenločeno, tu pa so objavljene tudi teme,ki jih obravnava (npr. Lizbonska stra-tegija).

To informacijsko središče bo pobesedah v. d. direktorja Urada VladeRS za komuniciranje mag. AnžetaLogarja od 1. januarja do 30. juni-ja 2008 skrbelo za obveščenost odogodkih, ki oblikujejo evropskosedanjost in bodo oblikovali njenoprihodnost.

Zelo pohvalno je, da si bo mogočena spletni strani ogledati tudi nepo-sreden prenos nekaterih dogodkov,na voljo pa bo tudi arhiv fotografijter slikovnih in zvokovnih posnetkov.Za res odlično obveščenost pa lahkoizkoristite tudi možnost brezplačne-ga naročila na zadnjo novico in teden-ski N@povednik.

Ob vseh teh vsebinah pa so sno-valci poskrbeli tudi za tehnično upo-rabnost. Med drugim so denimo vsefunkcije, ki temeljijo na program-skem jeziku Java, dostopne tudi,kadar je JavaScript onemogočen,spletno mesto pa je dostopno tudi zvašega mobilnega telefona, in sicerna naslovu <www.eu2008.mobi>.

Na predsedovanje pa se je s poseb-nimi spletnimi stranmi pripravil tudinaš zakonodajalec. Informacije ovlogi Državnega zbora bodo takodosegljive na <www.dz-rs.si/predsedovanje>.

Boštjan Koritnik


Prav

na z

godo

vina

lastninske pravice. Tako naj bi bilsubjekt imetniškega papirja sam papir– civilistični Lažnjivi kljukec, ki same-ga sebe za kito izvleče iz močvirjain je hkrati tisti, ki vleče, in tisti,kogar vlečejo, torej hkrati subjekt inobjekt. Gledališka vstopnica daje, kotpiše, imetniku upravičenja, ki iz njeizvirajo. Imetnik pa je kot tak nekajabstraktnega, izmišljena oseba, prav -na oseba. Če vam torej s pomočjokarte uspe priti v gledališče, se to poIheringovih besedah lahko zgodi lezato, ker predstavljate to abstraktnopravno osebo. Strogo po pravu bimorale karte pravzaprav same v gle-dališče, kjer bi zasedle vse prostore.Le dobri volji gledališkega direktor-ja, ki dovoljuje zastopanje, se imamopo Iheringovem mnenju zahvaliti, dalahko gremo v gledališče.

V zvezi z Iheringom je znanih karnekaj anekdot, ki zanimivo ilustri-rajo njegov značaj in delo. Vzemi-mo nekaj primerov!

Ko je prišel na Dunaj, se je šelIhering predstavit svojim profesor-skim kolegom na univerzi. Zname-nitega kirurga Theodorja von Bill-rotha12 je obiskal kar v ordinaciji.Ko se mu je predstavil: »Ime mi jeIhering,« ga je Billroth vprašal, kakomu lahko pomaga. Ko je Iheringponovil svoje ime, mu je Billrothznova odgovoril: »Lepo, in kaj vamje?« Ihering je ponovno povedal svojeime in jezno zapustil ordinacijo. Koso kasneje Billrothu povedali, kdo jebil njegov gost, je skomignil z rame-ni in pripomnil, da človek pač nemore poznati vseh pravnikov.

Iz časov profesure v Göttingenuje znana še ena anekdota. Ihering jevprašal svojega kolego AlbrechtaRitsch la,13 ali je bral zadnjo knjigoleipziškega egiptologa Georga Eber-sa.14 Ritschl je odgovoril: »No ja,tipičen profesorski roman. Tako dobre-ga bi lahko napisal tudi vsak od naju.«Ihering se ni strinjal. Odgovoril najbi: »Kaj to pomeni, enako dobrega?

12 Znamenit nemški kirurg (1829–1894), ki gamnogi štejejo za največjega kirurga 19. stoletja.Odločilno je vplival na razvoj abdominalne kirur-gije in kirurgije grla. 13 Albrecht Ritschl (1822– 1889) je bil nemški evan-geličanski teolog in profesor v Bonnu inGöttingenu. 14 Georg Moritz Ebers (1837– 1898) je bil nemškiegiptolog in pisatelj zgodovinskih romanov, skaterimi je veliko doprinesel k zanimanju za egip-tologijo in zgodovino. Ebers je bil profesor vLeipzigu.

15 V Iheringovem času so bili izpiti komisijski.Izpraševalci so na koncu glasovali o oceni. 16 Der Gesetzgeber soll denken wie ein Philosoph,aber reden wie ein Bauer.17 Jede Zeit ist ein Rätsel, das nicht sie selber, son-dern erst die Zukunft löst.


drugega primernega prostora. V hote-lu Sv. Naum nas je receptor zjutrajpopeljal do makedonsko-albanske mejepo bližnjici skozi zaprti vojaški počit -niški kamp, v katerega brez posebnedovolilnice sicer ni vstopa. Edina nerod-nost se jim je primerila v Ohridu, kosem, naveličan kokakole, naročil pravičaj z ledom, da bi ga lahko čim prejohladil na temperaturo, primerno zapitje. Po makedonsko se kocki ledusimpatično reče »mraz« in čeprav semnatakarju naročil v čisti jugoslovanšči-ni »pravi čaj sa mraz« , mi ga ni hotelprinesti, ker je mislil, da se norčujemiz njega.

Hrana je v Makedoniji poceni, ven-dar je bolj ali manj enaka kot povsodna Balkanu, kar pomeni nezahtevnointernacionalno kuhinjo (pica, teste-nine) v kombinaciji z domačim rošti-ljem. Meni pa je bil posebej všeč kača-mak (nekakšni žganci) z ovčjim jogur-tom, kar smo jedli v hribih blizuMavrova.

Prtljaga Potovanje s kolesom zahteva skrbno

pripravo prtljage in z leti človek ugo-tovi, da potrebuje zelo malo opreme.Kolesarjevo geslo je najbolje povzelmoj kolesarski idol prof. Suhadolc, kipravi, da v kolesarske torbe sodijo samo»nujne in neobhodne stvari« . (Njego-va popotniška knjiga Od Akropole doRibnice je zares vredna branja.) Obla-čila se vsak večer operejo in so drugidan suha, hrana se kupuje sproti, karse tiče tehničnih pripomočkov, pa seresnici na ljubo malo zanašam na pri-jatelje. Skrbni Emil ima vedno s sebojmajhno, a popolno mehanično delav-nico, Trato, ki je še mlad in močan, paitak vozi s seboj vse, kar bi mu lahkona poti prišlo prav, od rezervnih plaš-čev, verige in naper (»šprikelj« ) do pri-ročnega GPS in naprav za odganjanjenadležnih psov, muh in beračev.

Pred vsakim novim potovanjem sepotrudim in težo popotnih torb še zmanj-


Rekr

eaci

ja

Letališče v Skopju je manjše odljubljanskega, zato pa se pona-ša z ogromnim napisom Aero-

drom Aleksandra Velikega, ki zelorazburja sosednje Grke. Letališkoosebje nas je sprejelo prav po brat-sko: v prijetno klimatizirani glavniletališki (sprejemni) dvorani so namdovolili sestaviti kolesa in nam pritem celo pomagali. Da je izročilo tuzares cenjeno, sem opazil, ko se mini posrečilo takoj razvezati vrečke zrezervnimi deli: eden od uslužben-cev je s škarjami in z enim zama-hom prerezal moj gordijski vozel!

Gostoljubje

V Makedoniji smo naleteli v glav-nem na zelo gostoljubne prebivalce, kiso nam pomagali, kjer so le mogli, pričemer so obvezno obujali spomine naSlovenijo. V hotelih, v katerih smo pre-nočevali, smo lahko kolesa mirno pusti-li v recepciji, če niso imeli na voljo

S kolesom poMakedoniji

Andrej Razdrih

»Tamo gdje sunce uvijek sja, tamo je Makedonija,« poje stara pesem sku-pine Leb i sol, ki mi je odzvanjala v glavi, ko sem vročega julijskega dneizstopil iz Adrijinega airbusa na letališču v Skopju. Najprej sem mislil, dastojim v izpuhu reaktivnega motorja, potem pa sem ugotovil, da so motor-ji ugasnjeni in da piha vroč fen, ki je potisnil termometer na 42 stopinj.

Potovanje

Naš itinerer je potekal takole:Skopje– Mavrovo 112 kmMavrovo– Ohrid 110 kmOhrid– Prespansko jeze-ro– Galičica– Sv. Naum 95 kmSv. Naum– Elbasan 98 kmElbasan– Drač 85 km, kjer smo se vkrcali na trajekt zaTrstVsega skupaj smo naredili 500 kilo-metrov v 5 dneh, če ne štejem vožnjez letališča do centra Skopja (23 km).

Okrepčilo pred vstopom v Ohrid (odvetnika Emil Zakonjšek in pisec ter notar Trato)


treba vzeti pomirjevalo, ki sprosti miši-ce.

Moj prijatelj Branko Gradišnik, kije tudi sam nekakšen popotnik in medi-cinsko zelo razgledan človek (vsem soznane njegove humoristične knjige izserije Strogo zaupno), mi je razložil,da uspavalna tableta odpočije le telo,ne pa duha, saj da prepreči »sanjskoengramacijo vtisov v izkušnjo«. Mislim,da gre za podoben postopek kot pri t. i.defragmentaciji, s katero je treba obča-sno poživiti delovanje računalnika.Kakorkoli, Branko prisega na ribje olje– velika žlica ribjega olja naj bi bilanajboljše naravno uspavalo, edini pro-blem je nabava. Včasih je bilo ribje oljemogoče kupiti na vsakem vogalu sku-paj z ricinusom (še pomnite, tovariši?).Danes pa ...

Ceste so v Makedoniji solidne inniso preveč prometne. Kolesarji se lahkovozijo tudi po avtocesti – to dovolju-jejo prometni znaki. Edina neprijetnostje bila silna vročina, ki je v zgodnje-julijskih dneh vladala na tem delu Bal-kana.

Kolesarjev nismo videli veliko, vglavnem nekaj starcev in otrok. Sled-nji so nas z zanimanjem opazovali inspraševali: »Koliko košta točak?« Make-donci težko razumejo, da nekdo, ki silahko privošči avto, potuje po svetu skolesom. Kar nekajkrat so nas vpraša-li, če smo udeleženci kakšne kolesar-ske dirke, da se nam je prav fajn zdelo.

Kolesarili smo pretežno po zahod-ni Makedoniji, ki je večinsko poselje-na z albanskim življem. V vaseh, kiimajo lepa slovanska imena, kot soJanče, Ribnica, Rečani, živijo danessamo še Albanci. So prijazni in gosto-ljubni, vendar ne razumejo nobenegatujega jezika, niti makedonskega ne. Alipa se delajo, da ne razumejo. Ko smov Rečanih spraševali za staro pot doMavrova, se nikakor nismo mogli spo-razumeti, dokler eden od tovarišev niodločno »prijel« starejšega vaščana:»Govori srbskohrvatski, pa učio si uškoli!« In kot bi trenil, je starec spre-govoril v odlični »jugoslovanščini« innam slikovito opisal staro turško kal-drmo, ki nas bo pripeljala prek hriba.

Politična situacija Albanci zasedajo celotno zahodno

Makedonijo in tvorijo večino v nekdajmakedonskih mestih Tetovo, Debar inGostivar. Kot so nam razlagali doma-čini, so v času socialistične industria-lizacije makedonski kmetje poceni pro-dajali svojo zemljo in hiše ter se iz vasiselili v Skopje. Njihove kraje so poča-


Rekr

eaci

ja šam – tako da zavržem vse tisto, česar

na zadnjem potovanju nisem uporabljal– en del prtljage pa se mi, priznam,vendarle iz leta v leto veča. Govorimo vreči z zdravili in dopingom. Vednoveč se mi nabira izotoničnih koncen-tratov, beljakovinskih in ogljikohidrat -nih ploščic z vitamini in minerali inenergetskih gelov, da ne omenjam rege-neracijskih praškov, ki imajo strupenooranžno ali zeleno barvo ter ogaben okuspo prepotenih nogavicah. Vsi ti napit-ki imajo slabo lastnost, da v večjih koli-činah pri občutljivem želodcu (kot jemoj) povzročijo težave in hitro pre-puščanje zaužite snovi skozi prebavnitrakt – po domače se temu reče dri-ska. Enak učinek ima zaužitje nezrele-ga sadja, neumite zelenjave ali stare več-krat uporabljene maščobe v obcestnihgostilnah. Kje so že časi, ko sem lahkoobjedel celo drevo nezrelega in ne -opranega sadja brez vsakih posledic!Danes zadostuje, da se s kolesom peljemmimo nezrelega sadeža, pa me že »zavi-je« v črevesju.

Medicinska vreča vsebuje torej sred-stva proti driski, antiacidne tablete, sul-fanamide, seveda antibiotike in aspiri-ne ter raznorazna mazila (za ustnice,proti opeklinam, proti komarjem, zarelaksacijo mišic, proti muskelfibru,proti vneti zadnjici in še in še). Pose-ben problem je v poznih srednjih letihpostala nespečnost. Moram priznati, danajbolj zavidam ljudem, ki se uležejoin zaspijo kot ubiti, nato odsmrčijo osemur in se zbudijo spočiti in dobre volje.Tak je denimo notar Trato, ki ga zju-traj zbudi šele najglasneje nastavljenialarm njegovega mobitela.

Sam, ki že od nekdaj spim kot »plahasrna«, imam na kolesarjenju z nespeč-nostjo precejšnje težave. Motijo meneudobne postelje in skupne sobe, vkaterih nekateri člani ekipe spijo vča-sih tako »glasno« , da niti čepki zaušesa ne pomagajo. V sobah je vroče,če imajo klimatsko napravo, pa je pona-vadi nastavljena tako, da ti mrzel zrakpiha v glavo, kar posledično pomeni,da se naslednji dan zbudiš s prehladomali vsaj »heksenšusom« . Nespečnost seše poveča ob bolj napornih turah, sajse organizem ne more umiriti, in tudivečje količine piva, ki je sicer odličnopomirjevalo, ne pomagajo več. V tele-su je polno adrenalina, srce intenzivnoutripa, ker ne ve, da njegov lastnik nesedi več na kolesu. Edina rešitev (kisem jo izvedel od profesionalnih kole-sarjev) je – uspavalna tableta. Če zara-di prevelike utrujenosti tako uspavalo»ne prime« dovolj, je pred tem nujno

12. ljubljanskimaraton

Andrej Razdrih

V nedeljo 28. oktobra 2007 je pote-kal 12. ljubljanski maraton, ki je postre-gel z najmnožičnejšo udeležbo doslej inz rekordom proge, ki ga je dosegel Ukra-jinec Oleksander Sitkovsky s časom2:12:49. Statistika kaže, da je prišlo nacilj 42-kilometrskega teka 663 tekačevin 76 tekačic, polmaraton je preteklo2683 tekačev in 891 tekačic, razdaljo10 km na rekreativnem teku pa je zmo-glo 1209 tekačev in 1222 tekačic.

Kot vsako leto, so nastopili tudinaši kolegi, katerih imena in rezulta-ti (neto čas) so razvidni iz tabele. Kerračunalniško iskanje tekačev odvetnikovne daje najbolj natančnih rezultatov (zla-sti glede pripravnikov in kandidatov),predlagam, da se nam naslednje letotakoj po 13. ljubljanskem maratonu zelektronsko pošto javijo vsi udeležen-ci odvetniki, odvetniški kandidati inpripravniki, da bo seznam udeležen-cev iz odvetniških vrst, ki ga objavi-mo v našem glasilu, čimbolj popoln.

Rekreativni tek 10 km

MDušan Tršan 0:49:35Matej Erjavec 1:01:07ŽKatarina Benedik 0:57:19Jasna Zakonjšek 1:02:37Bogdana Žigon 1:06:47

Polmaraton 21,098 km

MIgor Dernovšek 1:34:21Aleš Kovač 1:33:25Emil Zakonjšek 1:38:10Matej Verce 1:40:26Borut Soklič 1:41:04Janez Šurk 1:47:27Andrej Rauter 1:49:28Zoran Korenčan 1:51:15Pavle Pensa 1:51:28Aleš Avbreht 1:57:03Dino Bauk 2:06:40Andrej Krašek 2:12:35Radovan Cerjak 2:12:30

ŽInes Najvirt 1:43:34Anja Rismal 1:49:28

Maraton 42,195 km

MIgor Zemljarič 3:42:42Igor Pišek 4:04:25Bojan Lakožič 4:44:28

Čestitamo vsem kolegicam inkolegom za udeležbo in rezultat ternasvidenje na 13. ljubljanskem mara-tonu. Začnite s pripravami že zdaj!



Rekr

eaci

ja /

Med

iji o

odv

etni

štvu

1. Sposobni in ambiciozni mladipravniki skušajo čimpreje »pobegniti«na bolj privlačno delo: bodisi tako, dapostanejo strokovni sodelavci na Vrhov-nem sodišču in nato čimpreje napre-dujejo na Višje sodišče, ali pa si poiščejomesto v advokaturi. Tako ni čudno, dase je v zadevi S. na prvi stopnji zame-njalo šest sodnikov oz. sodnic, na karje posebej opozorilo tudi ESČP.

dr. Dragica Wedam Lukič, Z rokov roki, 12. 10. 2007, v članku »Kakoodpraviti sodne zaostanke?« , str. 13.

2. »Tri dni po podpisu sporazumame je novi češki odvetnik obvestil, dami s sporazumom dogovorjenega denar-ja ne bodo plačali, še več, od menezahtevajo vračilo 30.000 evrov, ki semjih dobil za opravljeno storitev sesta-vljanja pogodb v zvezi s predvidenimregijskim centrom za ravnanje z odpad-ki v K. Svoje delo sem korektno opra-vil in nisem kriv, če je zaradi politiketa projekt propadel,« se zagovarja K.D. Čuti se opeharjenega in je zaradidomnevne goljufije proti S. (odvetnikproti županu, op. p.) vložil kazenskoovadbo.

Primož Knez, Dnevnik, 25. 10.2007, v članku »B. S. ni plačal R.odvetnika« , str. 8.

3. R. pravi, da je maraton življe-nje v malem, da je pravzaprav mami-lo, ki se mu ne moreš odreči, ko gaenkrat zaužiješ s polnimi pljuči in srcem.»Na 42 km dolgem teku se človeku včasihzavrti film celotnega življenja. To jetekma vzponov in padcev, velikih inmajhnih ovir, tek, v katerem skoraj žehodiš, pa se iz bolečine in trpljenja vrneškot feniks ter doživiš športno in oseb -no katarzo. Maraton pomeni simboli-ko življenja. Ko jo enkrat izkusiš v tejvselej težavni obliki, začneš drugače gle-dati nase in na vse, kar se okrog tebedogaja. Ugotoviš, da je pehanje za vred-notami, ki so nas povsem okupirale,nesmiselno in neumno. Na svoji mikro-ravni si postaviš neke meje. Tako kotdrevo za rast ne potrebuje celega hribain ima meter zemlje dovolj, tudi člo-vek ne potrebuje vesolja, da preživi vsvojem svetu, (…)« razmišlja o tekunekdanji ljubljanski občinski svetnik, kimu je bila odvetniška pisarna med inten-

si in zanesljivo prevzemali Albanci, kiso iskali življenjski prostor za svoj šte-vilni naraščaj. Takoj ko je nekaj hiš vmakedonski vasi prišlo v roke Alban-cem, so se hitro izselili še preostali Make-donci. Zdaj pa so v taki situaciji, dacelo njihov nacionalistični politični vodi-telj Ljupčo Georgijevski (ki je zaradikazenskega pregona v Makedoniji spre-jel bolgarsko državljanstvo) predlagaozemeljsko razdelitev Makedonije namakedonski in albanski del, da bi rešil,kar se rešiti še da. Tudi v Skopju jeAlbancev že skoraj ena tretjina.

Poleg tega imajo Makedonci pro-bleme še z drugimi sosedi. Bolgari, Srbiin Grki, vsi si vsaj na tihem lastijo Make-donijo kot svojo zgodovinsko dedišči-no, saj je bila v tem ali onem obdob-ju zgodovine pod njihovo oblastjo.

Najlepši kraj

Za užitek pri potovanju s kolesomje potrebno, kot pravi profesor Suha-dolc, da nisi preveč zahteven, in potemse ti življenje zlahka dogaja v presež-nikih. Na potovanju po Makedoniji jebilo teh presežnikov kar nekaj.

Zame najlepši kraj je nedvomno Sv.Naum ob Ohridskem jezeru. Morda tudizato, ker smo se do njega pripeljali stežkim vzponom čez prelaz Galičica(1550 m), kjer žge sonce in piha veter.Hotel Naum je urejen v okviru samo-stanskega kompleksa, ki je zelo lepoobnovljen. Na dvorišču stoji cerkvicaSv. Nauma s prelepimi ikonami in fre-skami. Povsod se sprehajajo pavi, ki so,kot nam je povedal meniški kustos, sim-bol krščanske vere. Cerkev je leta 900postavil Sv. Naum, današnjo obliko jedobila v 19. stoletju. Sv. Naum je, kotje navada pri svetnikih, rad delal čude-že, pri čemer je najbolj znan tisti, koje vpregel medveda ob volu v plug, daje kmet lahko zoral njivo. Slednje biprišlo prav tudi na Slovenskem, da nebi toliko nedolžnih kosmatincev kon-čalo pod puškami zelene bratovščine.

Ko sem po večerji (čudovita ohrid-ska »pastrmka« ) sedel s tovariši naterasi samostanske restavracije, kadilhavanko in opazoval, kako sonce tonev sladkovodno Ohridsko morje, sem ugo-tavljal, kako prav ima prijatelj Branko,ki se v svoji novi knjigi sprašuje, kajneki je treba modernemu človeku tričetrt svojega časa namenjati spreminjanjusvojega življenja v denar, zato da lahkopotem enkrat ali morda dvakrat letnodenar zamenja nazaj v življenje. Inmislim, da bi se z njim strinjala veči-na naše odvetniške srenje.

zivnim ukvarjanjem z maratonom vdrugem planu.

Vito Divac, Sobotna priloga Dela,27. 10. 2007, v intervjuju z odvetnikomAndrejem Razdrihom z naslovom »Zadetod maratona je najboljše, kar se člove-ku lahko zgodi« – prvi mož ljubljan-skega maratona, str. 34.

4. Glede odvetniške nagrade pa grev prid dvofaznemu postopku še nekaj.Javna skrivnost je, da je eden od dejan-skih problemov pri nas žal kar pogostoprenizka vsebinska kakovost revizij (včasihbrez citiranja sodne prakse, brez študijakomentarjev in teorije, celo brez navaja-nja zakonskih temeljev). Majhno zdravi-lo glede tega je lahko tudi na ravnistroškov. »Enofazni« sistem odvetnika nestimulira k izdelavi skrbne in kakovostnerevizije. Zato bo plačan povsem enako vprimeru, če jo bo Vrhovno sodišče spre-jelo, kot tudi v primeru, če je ne bo.

Dvofaznost pa odvetnika sili h kva-litetni izdelavi predloga za vložitev revi-zije (ki je vsebinsko tudi »podlaga« zakasnejšo revizijo). Računati mora namrečs tem, da Vrhovno sodišče v zadevah,v katerih predlog za dopustitev ni kako-vosten, revizije ne bo dopustilo. Res je,da bo tudi v tem primeru odvetnik upra-vičen do nagrade za vložitev predlogaza dopustitev revizije, vendar bo postav-ka za to vlogo gotovo precej nižja kotza samo revizijo. Če pa bo revizijadopuščena, bo odvetnik »dodatno nagra-jen« – vložil bo revizijo in s tem prišeldo glavnega dela nagrade (najbrž okolidvakrat več kot sam predlog za revizi-jo). Res je, da se predlog za dopusti-tev revizije in sama revizija vsebinskone pokrivata povsem. Vendar pa je pravgotovo možen sklep, da odvetnik, kiniti predloga za dopustitev revizije nezna kakovostno sestaviti, tudi revizijene bo znal. Odvetnik, ki je sestavilkakovosten predlog za dopustitev revi-zije, pa bo najbrž nato sestavil tudi kako-vostno revizijo. Tak naj bo tudi boljenagrajen. Pri ločenosti na fazo predlo-ga za dopustitev revizije in na fazo revi-zije je torej odvetnik stimuliran za čimbolj kakovostno delo.

dr. Aleš Galič, Pravna praksa, št.43/2007, v članku »Za reformo revizi-je v pravdnem postopku«, Priloga, str.VII.

Ravnanje odvetnikov jenajbrž odraz kakovosti

sodnikov


5. Ko sem se pred iztekom man-data pogovarjal z vami, sem omenil zgod-bo o pisatelju in odvetniku Janku Kers-niku, ki naj bi si iz tožarjenja kupilgraščino. Krivico sem mu storil. Hotelsem opozoriti, da odvetniki še danesprej ko ne spodbujajo tožarjenje. Jasno– dlje traja, več zaslužijo. Saj veste,koliko potrebuje kmet za preživetje? Ne?!No, 30 ha. Pa odvetnik? Le 1 m2, zakaterega se tožarita dva kmeta. Sevedanočem delati krivice dobrim odvetni-kom, a slabim njihova zbornica prevečgleda skozi prste. Če misli, da tako ščitiugled poklica, se moti. Prav obratnovelja – in s tem mislim skoraj vse sta-novske zbornice.

Ciril Brajer, v pogovoru z nekda-njim varuhom človekovih pravic Mat-jažem Hanžkom, Nedeljski dnevnik, 11. 11. 2007, v članku »Nasvidenje,socialna država«, str. 13.

6. In čeprav smo govorili o kon-kretnem ravnanju odvetnika, bi bilopopolnoma napak, če bi za stanje v našempravosodju za splošni odnos do pravakrivili le odvetnike. Ti so samo del siste-ma. Poleg njih nastopajo v njem tuditožilci in seveda sodniki, ki igrajo (ozi-roma bi morali igrati) glavno vlogo. Pravzaradi tega je brez dvoma odgovornostsodnikov največja, saj lahko z znanjem,načelnostjo in odločnostjo preprečijovelik del zlorab, o katerih smo govori-li. Zato ni daleč od resnice trditev, daso odvetniki oz. njihovo ravnanje naj-boljši odraz kakovosti sodnikov.

dr. Janez Kranjc, Pravna praksa,št. 45/2007, v članku »Ni vse, kar jedovoljeno, tudi pošteno (spodobno)«, str. 6.

7. Ker pravosodno ministrstvo niupoštevalo predlogov svetnikov, da biskrajšali pripravniško dobo, upoštevalitudi izkušnje, pridobljene pri podi-plomskem študentskem delu kandida-tov za državni izpit pri notarjih, odvet-nikih in na sodiščih, ter da bi odpravi-li pravilo, po katerem imajo pri izpituprednost kandidati v rednem delovnemrazmerju, je svetnik Z. J. predlagal tudiveto na novelo Zakona o pravniškemdržavnem izpitu. Tega svetnika je odveta odvrnilo stališče kolega odvetnikaJ. I., ki je prepričan, da za težave indolge vrste ni kriv zakon, ampak bi bilotreba te skrajšati z boljšo organizacijoin predvsem prevetriti predpisane snoviza te izpite. Za veto jih je namreč gla-sovalo le trinajst.

Jože Poglajen, Dnevnik, 29. 11.2007, v članku »Pohlep po denarjupotrebuje neuke ljudi«, str. 2.

8. In če drži na eni od sindikalnihspletnih strani objavljena ugotovitevodvetnice T. S., da je kar 90 odstokov

tistih, ki se pri nas odločijo za tožbozaradi nezakonite odpovedi, pravzapravžrtev mobbinga, potem se za obiska-nost teh strani (žal) ni treba bati.

Boštjan Koritnik, Pravna praksa,št. 46/2007, »Mobbing«, str. 36.

9. Avstrijski pritožniki so včeraj sla-vili sodno zmago, upokojeni maribor-ski odvetnik pa je nad nepravnomočnorazsodbo zgrožen in že napoveduje pri-tožbo. … S cestno zaporo je V. Ž.samovoljno in protipravno posegel v pose-sti Avstrije, je razsodilo sodišče.

Tomaž Klipšteter, Dnevnik, 21. 11.2007, v članku.: »Avstrijci sodno mati-rali Žižka«.

10. Do zdaj je praksa trajala petlet, zakon pa to dobo skrajšuje. Po novembo praksa pri sodnem svetu, na sodiš-ču, pri odvetniku, notarju in še pri neka-terih trajala 32 mesecev, na Ustavnemsodišču, v državni upravi, na Pravni fakul-teti in še na nekaterih drugih ustano-vah pa bo delovna praksa po novem tra-jala 48 mesecev. … Tudi P. tem razli-kam ni povsem naklonjen, trajanje prak-se pa je po njegovih besedah različnozato, ker se pri pravnikih na delovnihpodročjih, kjer praksa traja manj časa,bolj poglobljeno ukvarjajo s pravnimizadevami. Ob tem priznava, da je gledena ta argument čudno, da praksa na Ustav-nem sodišču traja dlje kot denimo nadrugih sodiščih, torej 48 mesecev.

Lucija Dimnik, Dnevnik, 4. 12.2007, v članku »Sodniški izpiti poslejdostopnejši, a nič več zastonj«, str. 4.

Zapisal: dr. Bojan Kukec

Najvplivnejšipravniki 2007

Z okroglo mizo in s slavnostnopodelitvijo priznanj se je 7. decem-bra v Ljubljani končal izbor desetihnajvplivnejših pravnikov, ki ga jedružba Ius Software organizirala žesedmič. Pravniki z največ vplivaletos so: dr. Miro Cerar, dr. ŠimeIvanjko, Hinko Jenull, dr. RajkoKnez, (odvetnik) Franci Matoz,Vlasta Nussdorfer, dr. Marko Pav-liha, Nataša Pirc Musar, dr. Dani-lo Türk in dr. Gregor Virant.

Na okrogli mizi (vodila jo je dr.Špelca Mežnar) so se »najvpliv-nejši« pravniki dotaknili tudi neka-terih aktualnih vprašanj. Dr. RajkoKnez je o priložnostih za pravnikemed predsedovanjem EU poudaril,da ne moremo pričakovati, da se nebomo soočali s težavami, saj bomonadaljevali z vsebinami, ki so jihdržave začele že pred slovenskim pred-sedovanjem. Dr. Šime Ivanjko je omenedžerskih odkupih pojasnil, dagre za povsem klasično pravno ope-racijo, ki ne pomeni nobenega prav-nega problema, lahko pa je politični.

Dr. Miro Cerar je glede vsemanjšega zanimanja za kandidate zaustavne sodnike poudaril, da so ustav -ni sodniki pogosto negativno izpo-stavljeni. Pri tem ga je podprl dr.Marko Pavliha, ki je pritrdil, da plačani edini pogoj, ko se odločaš zaopravljanje določene naloge. Bistve-ni problem je po njegovem pre-obremenjenost Ustavnega sodišča.

Dr. Gregor Virant je poudariltežnjo po preglednem plačnem siste-mu v javni upravi in večjo prožnostpri nagrajevanju ter spodbujanju tržnedejavnosti.

Franci Matoz je o vplivu poli-tike na pravo in obratno dejal, da sepolitika nikoli ne sme in ne moreprilagajati trenutnim potrebam prava.

Vlasta Nussdorfer je pojasnila,da strogo ločuje delo državne tožil-ke in svoje delo predstavnice civil-ne družbe. Nataša Pirc Musar paje okroglo mizo sklenila z mislijo,da postaja za pravnike vse pomemb-nejše tudi njihovo javno nastopanje.Zato bi morali pravniki več pozor-nosti nameniti tudi pridobivanjukomunikacijskih veščin.

Irena Vovk


Med

iji o

odv

etni

štvu

Začetek dela centralnegaoddelka za izvršbo Na Zaloški 59 v Ljubljani je s1. januarjem 2008 začel delovaticentralni oddelek za verodostojno listi-no ljubljanskega okrajnega sodišča,ki je prevzelo delo 44 okrajnih sodiščpo državi, ki so do zdaj opravljalaizvršbo. Novi oddelek vodi NatašaKosec, na njem je 45 zaposlenih (odtega 4 sodniki). Centralni oddelek bo informatizira-no vodil ves postopek – od izdajesklepov o popravi in sklepov o izvršbi,do reševanja ugovorov dolžnikov,opravljanja poizvedb ter pošiljanjapravnomočnih sklepov o izvršbiizvršiteljem, dolžnikovim dolžni-kom, zemljiški knjigi in sodnemuregistru. Tako naj bi izvršilni postop-ki postali bistveno bolj preprosti,učinkoviti in ažurni, saj je na sodiščihkar 60 odstotkov sodnih zaostankovprav iz izvršbe.


Ampak doma nimam nikogar več. Nemorem zahtevati denarja za Sonjo, kerdenar ne more vrniti njenega življenja.Nočem denarja.

Zalije so jo solze.– Samo eno hočem od vas, sodniki.

Da to pošast obsodite na največ, karlahko, in upam, da do konca svojegaživljenja ne bo imel več mirne noči.

Dolenc je kratko zdiktiral povzetekin me dvignil.

Kosmač je v mali Sonjini knjižicinašel pet priimkov in takoj je ugotovil,da gre za prava imena in priimke, saj sobili vsi v telefonskem imeniku. Moral seje odločiti le, s kom naj začne. Najboljmu je padel v oči zadnji, saj je šlo za zna-nega direktorja. Odločil se je, da bozačel z njim, in odpeljal se je na sedeždružbe. Direktor ga najprej ni hotel spre-jeti, toda ko mu je zagrozil, da lahko gretudi na policijo, si je Robert Kos vendar-le premislil.

– Samo pet minut časa imam,gospod. Upam, da je vredno.

– Ne vem, direktor. Vsekakor ste naseznamu oseb, ki je najemala SonjoLipec za hosteso, ste pa tudi vpisani vmali osebni knjižici te iste Sonje, kjer sovsi vaši telefoni, elektronski naslovi intudi zneski.

– To nič ne pomeni.O, zdaj boste pa blefirali? No,

mislim, da se nimava kaj pogovarjati.Našel sem dokaz, ki ga moram po zako-nu predati policiji.

Kos je segel po kozarcu vode na miziin hlastno popil požirek. Roke so se mutresle, ko je odložil kozarec nazaj in opo-tekajoče se vstal. V obraz je postal bled,prsi so se mu sunkovito dvigale in spuš-čale, kakor da bi ne dobil dovolj zraka.

– To je noro ...– Noro, da ste se spustili tako globo-

ko! Noro, da ste plačali prvič, pa drugičin ko je zagrozila, da bo povedala ženi,ste vpili nanjo, da vam ne bo razbila dru-žine!

– Vedno več, vedno več ...– Zbali ste se, da bo uresničila svoje

grožnje!Direktor je izvlekel predal svoje

pisalne mire in začel brskati po njem.– Ni me poslušala ...– Vi ste umorili Sonjo Lipec!Direktor je s takšno silo potegnil

predal iz mize, da je skupaj z njim padel

po tleh, hkrati pa se je razsula tudi drob-narija, ki je bila v njem. Steklenička stabletami se je zapeljala proti Kosmaču.

– Tablete ...Dvignil je dlan, kakor bi prosil vbo-

gajme, ko mu je obraz prerezala ostrabolečina, ki mu je vzela sapo, usta so semu skrivila, v agoniji je zahropel inobmiroval.

Zaključnega govora nisem hotel dik-tirati in Dolenc je mojo voljo spoštoval.Hotel sem prepričati sodnike, ne paleporečiti za Višje sodišče.

– Obramba takšnega primera, kot jeta, je vedno tvegana, kajti zagovornikaves čas procesa muči dvom, ali bo lahkouveljavil pravila, ki jih je zakonodajalecpostavil in uzakonil v kazenskem zako-niku in zakonu o kazenskem postopku,ali pa bo prevladala praksa, ki je nikakorni mogoče izkoreniniti iz naših sodišč.Res je, da zakon ne določa dokaznih pra-vil za to, da bi sodišče lahko obsodiloobdolženca, po drugi strani pa tudi nezagotavlja absolutnosti pravilu, da jetreba v dvomu šteti dejstva, ki so v škodoobdolžencu, za nedokazana, in obratno,da se morajo v dvomu šteti dejstva, ki sov korist obdolženca, za dokazana.Obdolženec je res prijatelj umorjeneSonje Lipec. Skupaj sta živela vrsto let.Poznala sta se kot mož in žena in mednjima ni bilo nobenih nesoglasij. Slišalismo, da je bila Sonja Lipec mirna žen-ska in da se ni prepirala, ampak je uža-loščena raje utihnila. To v celoti potrju-je tudi zagovor obdolženca, ki trdi, da seje s Sonjo sporekel in odšel domov.

Obdolženec ni govoril o dveh prepi-rih, ker je zanj obstajal samo en prepir,drugi, ki ga je slišala priča nekje okoli22.30 zvečer kritičnega dne, ni bil pre-pir, ampak obramba pred napadom inumor. Obdolženi je šel domov spat. Čebi bil storilec on, bi zagotovo iskal alibi,se pojavil v družbi, kjer bi si vsi zapom-nili, da je bil pri njih, in bi igral na ča -sovno razliko med umorom in udeležbov tej družbi. Na sodišču je pričala spod-nja soseda, ki je morda slišala celosmrtni krik Sonje Lipec.

Gospa je močno kratkovidna in samaje priznala, da očal ni zamenjala, predenje pogledala ven. Koga je torej videlapriča? Prav lahko je videla nekoga dru-gega ali pa ni videla razločno, koga jepravzaprav videla, da teče po stopnicah.Po njeni lastni izjavi je bil hodnik neo-svetljen in nemogoče je pričakovati odkratkovidnega človeka, da bo v temidobro razločil obraz nekoga, ki tečemimo, še manj pa, da bi bilo mogočerazbrati krvav madež na srajci. To pome-ni, da ni prav nobenega dokaza za to, da


Iz s

odne

dvo

rane

V razpravni dvorani je državni toži-lec ravno zaključeval s svojo besedo.

– ... seveda mimo objektivnih dej-stev ne more, to pa brez dvoma so prstniodtisi obdolženega na nožu, s katerim jebila umorjena Sonja Lipec, in dejstvo, daje obdolženi tekel iz stanovanja SonjeLipec z okrvavljeno srajco, potem ko jeSonja Lipec grozovito zavpila. Tožilstvoje prepričano, da je obdolženi svojedejanje storil zaradi ljubosumja, kajtizgodba, da je Sonja Lipec kupila dragozlatnino, preprosto ni verjetna. Krimina-listi namreč zlatnine niso našli, prepro-sto pa ni verjetno, da bi si študentkakupovala tako drag nakit, če je po drugistrani delala preko najrazličnejših družb,celo študentskega servisa, da bi si pri-skrbela denar za življenje in študij. Nepozabite, da je medicinska dokumenta-cija, ki bi zanesljivo dokazala tudi biolo-ško podlago ljubosumnosti storilca,čudežno izginila.

Obdolženi je svoje dejanje načrtnoizvedel, ga skušal prikriti celo z dvojnimprepirom in skušal ustvariti vtis, da jeprvič res šlo le za prepir, drugič pa zanapad neznanega storilca. Glede na to jetorej podan tudi naklep storilca, da svojoprijateljico umori. Sodišču predlagamizrek najdaljše možne zaporne kazni, kerbo le na ta način doseženo varstvo druž-be pred novimi tovrstnimi dejanji in kerje le v tem primeru utemeljeno pričako-vati, da se bo storilec resocializiral inpremislil o svojem dejanju.

Ko je sedel, me je prestrelil s pogle-dom, ki je bil več kot zgovoren. Z njimmi je hotel povedati, da tokrat branimpravega storilca in da ne gre zgolj zanajino večno tekmovanje, kdo bo koga,ampak za nekaj več. Spet me je speklo vduši, da sem morda res že predolgo časaodvetnik in da bi moral početi kaj dru-gega. Nisem bil več s srcem pri stvari.Dober odvetnik bi naredil vse za svojostranko, ne glede na notranje dvome.Mirno bi jih pustil za seboj, jaz pa teganisem bil več sposoben.

Dolenc je pogledal oškodovanko,mamo umorjene Sonje Lipec.

– Gospa Lipčeva, kot oškodovankaimate pravico do konca glavne obravna-ve uveljavljati svoj premoženjskopravnizahtevek.

– Gospod sodnik, dneve in dneveposlušam vse to in najraje bi šla domov.

9. poglavje

Umor Sonje Lipec Igor Karlovšek


bi lahko sodišče izreklo obsodilnosodbo.

– Obdolženi, želite še vi zadnjobesedo?

Podvin ni dvignil pogleda k sodniku,skrival je obraz z rokama, toda vsi v dvo-rani so lahko videli, da ga stresa jok.

– Razglasitev sodbe bo ob 14.00 uri.Kosmač je nemudoma poklical kri-

minaliste, kakor hitro je rešilec odpeljaldirektorja na urgenco. Hudo so pritisni-li nanj in mu zagrozili z odvzemomlicence, ker si je dovolil odvzeti dokaz,ki je bil pomemben za kazenski posto-pek, potem pa so se umirili. Odbrzeli sov Klinični center, a je bila njihova potzaman. Robert Kos je umrl malo preddrugo uro. Kosmač je klical takoj, ko jeizvedel za Kosovo smrt, toda klica nisemsprejel, ker sem moral v dvorano.

Nisem mogel gledati ne obdolženca,ki je zariplih lic stal pred Dolencem, neSonjine matere, ki je stisnjenih pestičakala, kakšna bo sodba, ne firbcev, kiso mrmrali v zadnjih klopeh.

Dolenc ni okolišal, udaril je hitro inglasno.

– Obdolženi Tomaž Podvin se opro-sti obtožbe, da naj bi umoril SonjoLipec, in od razglasitve te sodbe daljepreneha pripor zoper njega, nazadnjepodaljšan s sklepom senata Ks 142/99.Stroški tega kazenskega postopka bre-menijo proračun. Sedite.

Izbruhi olajšanja, presenečenja,razočaranja, jeze in nejevere so pomeša-ni med seboj preplavili dvorano, doklerjih ni Dolenc z vajenimi besedami, pod-prtimi z nekaj udarci po mizi, utišal.

– Tišina, prosim. Sodišče bo v sodbiobširno obrazložilo, zakaj se je odločiloza oprostilno sodbo, vendar je dolžnobistvene razloge pojasniti že danes. Naj-prej bi želel poudariti, da je sodišče ver-jelo obdolžencu, da ni imel prav nobe-nega motiva, da bi ubil Sonjo Lipec,tožilstvo pa tega motiva ni uspelo doka-zati. Ljubosumje ni izkazano, bolezentudi ne, očitno je tudi samo tožilstvoštelo, da v tej smeri ne bo uspešno, in

sploh ni predlagalo izvedbe ustreznegadokaza s sodnim izvedencem.

Sodišče je precej vere poklonilopriči, sosedi, ki je slišala dva prepira, inverjame, da je v prvem sodeloval obdol-ženec in nato odšel domov, hkrati pa ver-jame tudi, da je neznani storilec umorilSonjo Lipec takrat, ko je bil obdolženecže doma.

Glede na kratkovidnost priče intemo na hodniku sodišče ne verjame, da

bi priča lahko videla obdolženca, inprej verjame obrambi, ki trdi, da jepriča mislila, da vidi obdolženca, ker jepač pričakovala, da bo videla obdol -ženca. Dokazi obtožbe so pomanjkljiviin so dišče je bilo tokrat resnično prisi-ljeno po nalogu zakonodajalca upošte-vati pri ocenjevanju, kateri dokazi sopodani in kateri ne, načelo v dvomu vkorist obdolženca. Obdolženi, lahkogreste.


Iz s

odne

dvo

rane

Iz ar hi vaOdve tni ške zbor ni ce Slo ve ni jePre bi ra in iz bi ra: dr. Pe ter Če fe rin

Odvetniška zbornica Slovenije v letu 1984V tem letu v zbornici ugotavljajo, « da se podedovano nezaupanje do

odvetništva izraža v različnih oblikah, kar ima za posledico ustvarjanjevzdušja, da gre pri odvetništvu za individualno dejavnost, katere razvojane kaže podpirati« . V zbornici menijo, da ima neuresničen ustavni položajodvetništva kot samostojne družbene službe za posledico tudi neučinko-vito in počasno urejanje ekonomskega položaja odvetništva. Pri tem je zla-sti pomembno vprašanje izvrševanja z zamudo sprejetega družbenega dogo-vora o merilih za vrednotenje storitev pravne pomoči in vzporedno s temvprašanje prispevkov in davkov, ki jih odvetniki plačujejo na doseženidohodek. Ob splošni oceni, da je pravna pomoč draga in da odvetnikovdohodek pomeni le manjši del te cene, bremeni storitve pravne pomočipo mnenju OZS povsem neutemeljeno iz fiskalnih razlogov uvedeni 5-odstotni posebni republiški davek od plačil za odvetniške storitve. Priuvedbi tega davka je bilo povsem zanemarjeno dejstvo, da gre pri storit-vah pravne pomoči za dejavnost posebnega družbenega pomena.

Sicer pa je bilo 31. maja 1984 v imeniku odvetnikov vpisanih 258odvetnikov, medtem ko jih je bilo 31. maja 1983 vpisanih 246. V obrav-navanem obdobju so bili izbrisani iz imenika odvetnikov štirje odvetniki,in sicer dva zaradi smrti, dva zaradi upokojitve in eden zaradi vstopa vdelovno razmerje. Vpisanih pa je bilo 16 odvetnikov, od teh trije iz vrstodvetniških pripravnikov, 13 pa iz delovnega razmerja.

Svoje odvetniške pisarne so preselili Rade Lečić iz Kočevja v Lju-bljano, Boris Lepša iz Rakeka v Ljubljano in Sergej Majhen iz TitovegaVelenja v Ljubljano, nato iz Ljubljane v Slovenj Gradec in nato v Mari-bor.

Umrli so: 31. julija 1983 dr. Viktor Maček,odvetnik v pokoju v Lju-bljani, 28. decembra 1983 Voje Šerbec, odvetnik v Ljubljani, 1. januar-ja 1984 Dane Fischer, odvetnik v Slovenj Gradcu, in 13. februarja 1984Marjan Fink, odvetnik v pokoju v Celju. Predsedstvo OZS je počastilonjihov spomin.


STVARNO IN AVTORSKOKAZALO 2005

Leto X, št. 1–4 (oziroma, šteto v celoti, 34–37)

Pojasnilo za uporabo obeh kazalUv – UvodnikČl – ČlanekInt – IntervjuMn – MnenjePor – PoročiloPril – PrilogaRec – Recenzija ali prikaz knjige, revijeSp – Sodna praksaZap – Zapis

V kazalih objavljamo celotni naslov posameznega prispevka, imeavtorja, zvrst prispevka ter številko glasila in stran objave.

Primer:Čl 35/11pomeni, da gre za članek, ki je objavljen v 35. številki glasila na11. strani!

STVARNO KAZALOAlternativne metode reševanja sporovZakaj je mediacija dobra za odvetnike in njihove stranke (3. del) (mag.Srđan Šimac) – Čl 34/13– 14Slovenski mediatorji in ameriški sodniki (dr. Bojan Kukec) – Por 36/22Work shop za slovenske mediatorje (dr. Bojan Kukec) – Por 36/23Mediator in odvetnik: merjenje moči ali sodelovanje (Mirjana Kranjčevič)– Čl 37/8– 9

Avtorske praviceAvtor filma (Igor Šetinc) – Čl 36/10

DavkiDavčna obravnava odplačne služnosti (mag. Jernej Podlipnik) – Čl 37/7

Delovno pravoSprememba pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov (mag.Jernej Podlipnik) – Sp 36/25– 26

DisertacijaMag. Jernej Podlipnik: Obdavčitev dohodkov športnikov (dr. BojanKukec) – Zap 34/30– 31

EtikaOd pravnih akrobacij do pravne etike (mag. Boštjan J. Turk) – Čl 35/15

Evropsko sodišče za človekove praviceKriteriji dopustnosti na Evropskem sodišču za človekove pravice (PeterKos) – Čl 35/4– 8Tudi v RS kršitev pravice do nepristranskega sojenja (dr. Bojan Kukec) –Sp 35/31– 32ESČP Sloveniji vrnilo 1700 zadev (dr. Bojan Kukec) – Sp 36/27– 28Slovenija že drugič obsojena zaradi policijskega nasilja (dr. Bojan Kukec)– Sp 36/29– 30Odvetnikova kritika sojenja (dr. Bojan Kukec) – Sp 37/23– 24

GradbeništvoGradbeni spori (dr. Konrad Plauštajner) – Čl 34/8– 12

In memoriamMajda Vojka Verdel Grom – Zap 35/29Miha Požar – Zap 36/20Anton Prus, Kajetan Ahačič, Rudi Košorok – Zap 37/17

IntervjuMag. Rudi Vouk: Zavzemanje za manjšinske pravice je idealističnikonjiček (dr. Bojan Kukec) – Int 34/15– 16Niko Belopavlovič: Pomembno je biti pošten (dr. Bojan Kukec) – Int35/26Dr. Ciril Ribičič: Med učitelji in študenti se najbolje počutim (dr. BojanKukec) – Int 36/15– 16

Boštjan Verstovšek: Novi ZVPSBNO je zelo sporen z ustavnega vidika(dr. Bojan Kukec) – Int 36/17– 18Lucijan Bembič: V letu 2008 načrtujemo 53 odstotkov več sredstev zaodškodnine (dr. Bojan Kukec) – Int 37/13– 16

Iz sodne dvoraneUmor Sonje Lipec (6. poglavje) (Igor Karlovšek) – Zap 34/36– 38Umor Sonje Lipec (7. poglavje) (Igor Karlovšek) – Zap 35/45– 46Umor Sonje Lipec (8. poglavje) (Igor Karlovšek) – Zap 36/44– 45Umor Sonje Lipec (9. poglavje) (Igor Karlovšek) – Zap 37/34– 35

IzvršbaSpremembe ZIZ v letu 2006 (Dida Volk) – Čl 34/5– 7ZIZ-E: podzakonski akt že aprila (Irena Vovk) – Zap 34/12Začetek dela centralnega oddelka za izvršbo (Irena Vovk) – Zap 37/33

Mediji o odvetništvuDržava odgnala odvetnike od azila (dr. Bojan Kukec) – Zap 34/31– 33Odvetniki so kaznovali kolega (dr. Bojan Kukec) – Zap 35/40– 42Minister nekoliko popustil odvetnikom (dr. Bojan Kukec) – Zap36/42– 44Ravnanje odvetnikov je najbrž odraz kakovosti sodnikov (dr. BojanKukec) – Zap 37/33

Najvplivnejši pravnikiNajvplivnejši pravniki 2007 (Irena Vovk) – Por 37/33

ObrestiZakonske zamudne obresti stroškov postopka (Jože Ilc) – Uv 34/3– 4Spremembe OZ (Boštjan Koritnik) – Zap 34/25Začetek teka zakonskih zamudnih obresti od stroškov sodnih postopkov(Staša Ana Kanduč) – Čl 35/16– 17Zamudne obresti in stroški postopka (dodatek) (Jože Ilc) – Čl 35/17

OdvetništvoOdvetniška tarifa (Tanja Sedušak) – Zap 34/18Samostojnost in neodvisnost, temelj odvetništva (dr. Janez Drnovšek) –Uv 35/3Dnevi slovenskih odvetnikov – Zreče 2007 (dr. Bojan Kukec) – Por35/18Evropske razsežnosti odvetniške neodvisnosti (dr. Konrad Plauštajner) –Čl 35/21– 23Liberalizacija odvetniških storitev? (dr. Karlo Primožič) – Sp 35/32– 33Škotske impresije – Edinburgh (Alenka Košorok Humar) – Por35/34– 35Odvetnik in internetna stran (dr. Bojan Kukec) – Zap 35/35Prihodnost odvetniške zbornice (mag. Nataša Pipan Nahtigal) – Uv 36/3Odvetniki na Dnevih slovenskih pravnikov 2007 (dr. Bojan Kukec) – Por36/19Solidarnost odvetnikov (Miha Kozinc) – Zap 36/21Avtonomija odvetništva, da ali ne? (Tanja Sedušak) – Por 36/24– 25Odvetništvo med konkurenco in monopolom (Hinko Jenull) – Uv 37/3Ustavnopravna izhodišča odvetništva (mag. Andraž Teršek) – Čl 37/4– 6O spremembi vrednosti odvetniške točke: odgovor Ministrstva zapravosodje RS – Zap 37/19Seja vseh članic CCBE (mag. Gregor Velkaverh) – Por 37/20– 22

Pokojninsko in invalidsko zavarovanjeUveljavljanje zahtevkov samozaposlenih za delno pokojnino (mag. ŽigaStupica) – Čl 35/9– 11

Postopkovno pravoZnačilnosti italijanskega pravdnega postopka in slovenski Zakon opravdnem postopku (dr. Karlo Primožič) – Čl 37/10– 11

Pravniški državni izpitPredvidene spremembe zakona o pravniškem državnem izpitu (mag.Jernej Podlipnik) – Čl 35/12– 14

Priznanje in izvršitev sodbPriznanje in izvršitev sodb EU – če ni prevoda, je vse zaman (dr. KarloPrimožič, dr. Aleksander Feri) – Čl 36/8– 9

RazvedriloŠale o odvetnikih – Zap 34/37Anekdota (iz dela uredniškega odbora Odvetnika) – Zap 34/37Šale o odvetnikih – Zap 35/25Šale o odvetnikih – Zap 35/42


Letn

o ka

zalo



Letn

o ka

zalo

Recenzija – prikazMag. Boštjan Tratar in Matjaž Rems: Pritožbe – zbirka vzorcev spojasnili in sodno prakso (dr. Bojan Kukec) – Rec 34/22– 23Dr. Martina Šetinc Tekavc: Konkurenčna prepoved v statusnih,pogodbenih in delovnih razmerjih (dr. Bojan Kukec) – Rec 34/24– 25Ferčič, Ihanec, Jovanovič, Kobal, Mayr, Podgorelec, Primec, Samec,Stražišar: Vzorci aktualnih pogodb (Ana Jug) – Rec 34/26Mag. Suzana Gale Robežnik in Romana Kuhar Puc: Reševanjeinsolventnih postopkov v praksi (Andrej Razdrih) – Rec 34/27Lampe (ur.), Cerar, Bien, Klemenčič: Zasebnost in varovanje osebnihpodatkov na delovnem mestu (mag. Jernej Podlipnik) – Rec 35/36– 38Dr. Bojan Kukec: Management in kolektivni delovni spori (Igor Šetinc) –Rec 35/38– 39Mario Kos: Življenje v odvetništvu (dr. Bojan Kukec) – Rec 35/39– 40Dr. Ciril Ribičič: Evropsko pravo človekovih pravic (dr. Bojan Kukec) –Rec 36/31– 33Štimac, Kačić, Russo, Marović, Matešić: Odškodnina, mobbing,izvedeništvo in mediacije (dr. Bojan Kukec) – Rec 36/ 34– 36Dr. Bojan Škof: Obdavčitev prometa nepremičnin po novem (mag. JernejPodlipnik) – Rec 36/36– 38Ljubomir Crnković: Volja do moči (Andrej Razdrih) – Rec 36/38– 39Evropski pravni vestnik (Boštjan Koritnik) – Rec 36/39Dr. Danilo Türk: Temelji mednarodnega prava (dr. Bojan Kukec) – Rec37/24– 26Dr. Marko Pavliha: Pravnik na poti – komu ali kam? (dr. Bojan Kukec) –Rec 37/26– 27

RekreacijaOdvetniki nogometaši obranili naslov (Tibor Gregl) – Por 34/35Skilex 2007 (Metod Žužek) – Zap 34/35Cuba libre v očeh odvetnika – kolesarja (Andrej Razdrih) – Zap35/43– 44S kolesom po Makedoniji (Andrej Razdrih) – Zap 37/30– 3112. ljubljanski maraton (Andrej Razdrih) – Zap 37/31

Smučarsko pravoSmučarsko pravo in sodna praksa v državah alpskega loka (TomažMarušič) – Čl 36/11– 14

SodiščeUstavnemu sodišču grozi ohromitev (Boštjan Koritnik) – Zap 34/34Novi predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani (Irena Vovk) – Zap 35/24Sugestije za pripravo vlog za Ustavno sodišče RS in ESČP (mag. AndražTeršek) – Čl 36/4– 7Izvajanje 72. člena SR (Miha Kozinc) – Zap 36/14Dan slovenskega pravosodja (Irena Vovk) – Por 36/25

StatistikaIz odvetniškega imenika – stanje na dan 28. februarja 2007 (TanjaSedušak) – Zap 34/17Iz odvetniškega imenika – stanje na dan 31. maj 2007 (Tanja Sedušak) –Zap 35/29Iz odvetniškega imenika – stanje na dan 30. septembra 2007 (TanjaSedušak) – Zap 36/20Iz odvetniškega imenika – stanje na dan 30. novembra 2007 (MatejaHumar) – Zap 37/18

Svetovni spletOdločitve evropskega ombudsmana (Irena Vovk) – Zap 34/23E-kazenski vpisnik (Irena Vovk) – Zap 34/23Spletno oko (Boštjan Koritnik) – Zap 35/8Predsedovanje na spletu (Boštjan Koritnik) – Zap 37/29

Uredniški odborRazrešitev in imenovanje dveh novih članov uredniškega odbora revijeOdvetnik – Por 35/17

Vrhovno sodišče RSOpustitev ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi ni nujno kršitev 88. členaZDR (dr. Bojan Kukec) – Sp 34/20– 21Zaposlitev pri drugem delodajalcu ustrezna? (dr. Bojan Kukec) – Sp35/30

ZakonodajaZa učinkovitejše sodstvo (Irena Vovk) – Zap 34/14E– vpisi, e– vročanje … (Boštjan Koritnik) – Zap 35/23Novi ZPOmK (Irena Vovk) – Zap 36/7Osebni stečaj (Boštjan Koritnik) – Zap 36/46ZPDI-D: Krajše čakalne dobe? (Irena Vovk) – Zap 37/22

ZbornicaIz dela UO OZS (Tanja Sedušak) – Zap 34/17– 18Odvetniška šola in skupščina OZS (dr. Bojan Kukec) – Por 35/24Večni nergači (Andrej Razdrih) – Mn 35/25Iz dela UO OZS (Tanja Sedušak) – Zap 35/27– 29Srečanje vodstev OZS in HOK (Tanja Sedušak) – Por 35/35Iz dela UO OZS (Tanja Sedušak) – Zap 36/19– 21Slovo (Danijel Starman) – Mn 37/12– 13Slovo I (Miha Kozinc) – Mn 37/12Iz dela UO OZS (Mateja Humar) – Zap 37/17– 18

ZgodovinaBurna dvajseta leta prejšnjega stoletja (dr. Janez Kranjc) – Čl 34/28– 29Iz arhiva Odvetniške zbornice Slovenije – Odvetniška zbornica v letih1979/1981 (dr. Peter Čeferin) – Zap 34/38Zgodovinski pogled na svobodo in neodvisnost odvetniškega poklica vSloveniji (dr. Peter Čeferin) – Čl 35/19– 20Iz arhiva Odvetniške zbornice Slovenije – Odvetniška zbornica v letu1982 (dr. Peter Čeferin) – Zap 35/46Martin Pegius – prvi znani slovenski odvetnik (dr. Janez Kranjc) – Čl36/40– 41Odvetniška zbornica v letu 1983 (dr. Peter Čeferin) – Zap 36/46Rudolf v. Ihering (Jhering 1818– 1892) (dr. Janez Kranjc) – Čl 37/28– 29Odvetniška zbornica Slovenije v letu 1984 (dr. Peter Čeferin) – Zap 37/35

AVTORSKO KAZALOAvtorjev 35 – 17 iz odvetniških vrstDr. Peter ČeferinIz arhiva Odvetniške zbornice Slovenije – Odvetniška zbornica v letih1979/1981 – Zap 34/38Zgodovinski pogled na svobodo in neodvisnost odvetniškega poklica vSloveniji – Čl 35/19– 20Iz arhiva Odvetniške zbornice Slovenije – Odvetniška zbornica v letu1982 – Zap 35/46Odvetniška zbornica v letu 1983 – Zap 36/46Odvetniška zbornica Slovenije v letu 1984 – Zap 37/35

Dr. Janez DrnovšekSamostojnost in neodvisnost, temelj odvetništva – Uv 35/3

Dr. Aleksander FeriPriznanje in izvršitev sodb EU – če ni prevoda, je vse zaman – Čl36/8– 9

Tibor GreglOdvetniki nogometaši obranili naslov – Por 34/35

Mateja HumarIz dela UO OZS – Zap 37/17– 18Iz odvetniškega imenika – stanje na dan 30. novembra 2007 (MatejaHumar) – Zap 37/18

Jože Ilc Zakonske zamudne obresti stroškov postopka – Uv 34/3– 4Zamudne obresti in stroški postopka (dodatek) – Čl 35/17

Hinko Jenull Odvetništvo med konkurenco in monopolom – Uv 37/3

Ana JugFerčič, Ihanec, Jovanovič, Kobal, Mayr, Podgorelec, Primec, Samec,Stražišar: Vzorci aktualnih pogodb – Rec 34/26

Staša Ana Kanduč Začetek teka zakonskih zamudnih obresti od stroškov sodnih postopkov –Čl 35/16– 17

Igor KarlovšekUmor Sonje Lipec (6. poglavje) – Zap 34/36– 38Umor Sonje Lipec (7. poglavje) – Zap 35/45– 46Umor Sonje Lipec (8. poglavje) – Zap 36/44– 45Umor Sonje Lipec (9. poglavje) – Zap 37/34– 35

Boštjan KoritnikSpremembe OZ – Zap 34/25Ustavnemu sodišču grozi ohromitev – Zap 34/34Spletno oko – Zap 35/8E– vpisi, e– vročanje … – Zap 35/23


Evropski pravni vestnik – Rec 36/39Osebni stečaj – Zap 36/46Predsedovanje na spletu – Zap 37/29Stvarno in avtorsko kazalo 2007 – Zap 37/36– 38

Peter Kos Kriteriji dopustnosti na Evropskem sodišču za človekove pravice – Čl35/4– 8

Alenka Košorok Humar Škotske impresije – Edinburgh – Por 35/34– 35

Miha KozincIzvajanje 72. člena SR – Zap 36/14Solidarnost odvetnikov – Zap 36/21Slovo I – Mn 37/12

Dr. Janez KranjcBurna dvajseta leta prejšnjega stoletja – Čl 34/28– 29Martin Pegius – prvi znani slovenski odvetnik – Čl 36/40– 41Rudolf v. Ihering (Jhering 1818– 1892) – Čl 37/28– 29

Mirjana KranjčevičMediator in odvetnik: merjenje moči ali sodelovanje – Čl 37/8– 9

Dr. Bojan KukecMag. Rudi Vouk: Zavzemanje za manjšinske pravice je idealističnikonjiček – Int 34/15– 16Opustitev ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi ni nujno kršitev 88. členaZDR – Sp 34/20– 21Mag. Boštjan Tratar in Matjaž Rems: Pritožbe – zbirka vzorcev spojasnili in sodno prakso – Rec 34/22– 23Dr. Martina Šetinc Tekavc: Konkurenčna prepoved v statusnih,pogodbenih in delovnih razmerjih – Rec 34/24– 25Mag. Jernej Podlipnik: Obdavčitev dohodkov športnikov – Zap 34/30– 31Država odgnala odvetnike od azila – Zap 34/31– 33Dnevi slovenskih odvetnikov – Zreče 2007 – Por 35/18Odvetniška šola in skupščina OZS – Por 35/24Niko Belopavlovič: Pomembno je biti pošten – Int 35/26Zaposlitev pri drugem delodajalcu ustrezna? – Sp 35/30Tudi v RS kršitev pravice do nepristranskega sojenja – Sp 35/31– 32Odvetnik in internetna stran – Zap 35/35Mario Kos: Življenje v odvetništvu – Rec 35/39– 40Odvetniki so kaznovali kolega – Zap 35/40– 42Dr. Ciril Ribičič: Med učitelji in študenti se najbolje počutim – Int36/15– 16Boštjan Verstovšek: Novi ZVPSBNO je zelo sporen z ustavnega vidika –Int 36/17– 18Odvetniki na Dnevih slovenskih pravnikov 2007 – Por 36/19Slovenski mediatorji in ameriški sodniki – Por 36/22Work shop za slovenske mediatorje – Por 36/23ESČP Sloveniji vrnilo 1700 zadev – Sp 36/27– 28Slovenija že drugič obsojena zaradi policijskega nasilja – Sp 36/29– 30Dr. Ciril Ribičič: Evropsko pravo človekovih pravic – Rec 36/31– 33Štimac, Kačić, Russo, Marović, Matešić: Odškodnina, mobbing,izvedeništvo in mediacije – Rec 36/ 34– 36Minister nekoliko popustil odvetnikom – Zap 36/42– 44Lucijan Bembič: V letu 2008 načrtujemo 53 odstotkov več sredstev zaodškodnine – Int 37/13– 16Odvetnikova kritika sojenja – Sp 37/23– 24Dr. Danilo Türk: Temelji mednarodnega prava – Rec 37/24– 26Dr. Marko Pavliha: Pravnik na poti – komu ali kam? – Rec 37/26– 27Ravnanje odvetnikov je najbrž odraz kakovosti sodnikov – Zap 37/33

Tomaž Marušič Smučarsko pravo in sodna praksa v državah alpskega loka – Čl 36/11– 14

Mag. Nataša Pipan Nahtigal Prihodnost odvetniške zbornice – Uv 36/3

Dr. Konrad Plauštajner Gradbeni spori – Čl 34/8– 12Evropske razsežnosti odvetniške neodvisnosti – Čl 35/21– 23

Mag. Jernej PodlipnikLampe (ur.), Cerar, Bien, Klemenčič: Zasebnost in varovanje osebnihpodatkov na delovnem mestu – Rec 35/36– 38Sprememba pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov – Sp36/25– 26

Dr. Bojan Škof: Obdavčitev prometa nepremičnin po novem – Rec36/36– 38Davčna obravnava odplačne služnosti – Čl 37/7

Dr. Karlo PrimožičLiberalizacija odvetniških storitev? – Sp 35/32– 33Priznanje in izvršitev sodb EU – če ni prevoda, je vse zaman – Čl36/8– 9Značilnosti italijanskega pravdnega postopka in slovenski Zakon opravdnem postopku – Čl 37/10– 11

Andrej RazdrihMag. Suzana Gale Robežnik in Romana Kuhar Puc: Reševanjeinsolventnih postopkov v praksi – 34/27Večni nergači – Mn 35/25Cuba libre v očeh odvetnika – kolesarja – Zap 35/43– 44Ljubomir Crnković: Volja do moči – Rec 36/38– 39S kolesom po Makedoniji – Zap 37/30– 3112. ljubljanski maraton – Zap 37/31

Jaka RepanšekAvtorski sinopsis – Zap 34/39Avtorski sinopsis – Zap 35/47Avtorski sinopsis – Zap 36/47Avtorski sinopsis – Zap 37/39

Tanja SedušakIz dela UO OZS – Zap 34/17– 18Iz odvetniškega imenika – stanje na dan 28. februarja 2007 – Zap 34/17Odvetniška tarifa – Zap 34/18Iz odvetniškega imenika – stanje na dan 31. maj 2007 – Zap 35/29Iz dela UO OZS – Zap 35/27– 29Srečanje vodstev OZS in HOK – Por 35/35Iz dela UO OZS – Zap 36/19– 21Iz odvetniškega imenika – stanje na dan 30. septembra 2007 – Zap 36/20Avtonomija odvetništva, da ali ne? – Por 36/24– 25

Danijel StarmanSlovo – Mn 37/12– 13

Mag. Žiga Stupica Uveljavljanje zahtevkov samozaposlenih za delno pokojnino – Čl35/9– 11

Igor ŠetincDr. Bojan Kukec: Management in kolektivni delovni spori – Rec35/38– 39Avtor filma – Čl 36/10

Mag. Srđan ŠimacZakaj je mediacija dobra za odvetnike in njihove stranke (3. del) – Čl34/13– 14

Mag. Andraž TeršekSugestije za pripravo vlog za Ustavno sodišče RS in ESČP – Čl 36/4– 7Ustavnopravna izhodišča odvetništva – Čl 37/4– 6

Mag. Boštjan J. TurkOd pravnih akrobacij do pravne etike – Čl 35/15

Mag. Gregor VelkaverhSeja vseh članic CCBE – Por 37/20– 22

Dida Volk Spremembe ZIZ v letu 2006 – Čl 34/5– 7

Irena VovkZIZ-E: podzakonski akt že aprila – Zap 34/12Za učinkovitejše sodstvo – Zap 34/14Odločitve evropskega ombudsmana – Zap 34/23E-kazenski vpisnik – Zap 34/23Novi predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani – Zap 35/24Novi ZPOmK – Zap 36/7Dan slovenskega pravosodja – Por 36/25ZPDI-D: Krajše čakalne dobe? – Zap 37/22Začetek dela centralnega oddelka za izvršbo – Zap 37/33Najvplivnejši pravniki 2007 – Por 37/33

Metod ŽužekSkilex 2007 – Zap 34/35


Letn

o ka

zalo


Aut

hori

al S

ynop

sesmag. Andraž Teršek

USTAVNOPRAVNA IZHODIŠČA ODVETNIŠTVA

Ustava v 137. členu opredeljuje odvetništvo kot ustavnokategorijo in določa, da je odvetništvo del pravosodja, da je tosamostojna in neodvisna služba in da jo mora tudi zakon podrobnejeurejati kot takšno. Bistvo zakonskega urejanja odvetništva je pravzakonska konkretizacija ustavnih temeljev odvetništva. Odvetništvoje ob tem samostojna in neodvisna zasebnopravna (in nejavnopravna, tako kot notariat) služba. Samostojnost in neodvisnostodvetništva je tudi gospodarska, saj gre za eno izmed gospodarskihdejavnosti, ki jo varuje prvi odstavek 74. člena Ustave. Vendarle paso pravice tretjih oseb, javna korist ali javni interes kriteriji, kidovoljujejo omejevanje gospodarske svobode odvetnikov.

Neobstoj popolne ali absolutne samostojnosti OZS po drugistrani seveda ne pomeni, da ima država proste roke pri poseganju vsamostojnost OZS. Država mora pri slehernem zakonskemposeganju v svobodo samoreguliranja odvetniške službe oz. OZSupoštevati splošne kriterije pravne države, dopustnosti poseganja vsvobodno gospodarsko pobudo in svobodo dela, posebnostiodvetništva kot dela pravosodja, kot samostojne in neodvisne ustavnekategorije ter vlogo in pomen odvetništva iz zornega kota varstvapravic in interesov strank. Odvetništvo ima zatorej velik javnipomen, njegovo pravno ureditev, organizacijo in delovanje paspremlja vselej prisoten »javni interes«. »Javni interes« in enkratni»javni pomen« odvetniške dejavnosti pa je seveda treba razlikovatiod pojmov »javna služba« in »javna oblast«.

Andraž Teršek, M.SC.

CONSTITUTIONAL STRONGHOLDS OFADVOCACY

The Constitution of Slovenia defines advocacy in the art. 137 asa constitutional category. It is said that advocacy is a part of nationalsystem of justice, that it is an independent and autonomous service,and that a statute shall fully regulate it in these lines. The essence ofsuch legislative regulation of advocacy is in the statutorialconcretisation of its constitutional foundations. Advocacy is not apublic service as the notariat, but is a private one. Thisindependence and autonomy are as well economic, for advocacy isone of the economic activities protected by para. 1 art. 74 of theConstitution. However, the rights of third parties, public welfare orother public interests are criteria, which permit certain limitation ofthis economic freedom of lawyers.

That said, the absence of full autonomy of the Slovenian BarAssociation (SBA) does not mean that the State has any free passfor inferences in SBA’s autonomy. In every legislative activity thattouches the freedom of selfregulation of advocacy and the SBA, theState must consider general criteria for Rule of law, admissibility ofinterferences in free economic initiative and in freedom of work,particularities of advocacy as part of national system of justice,particularities of advocacy as an independent and autonomousconstitutional category, and the function and significance ofadvocacy in view of human rights protection and the interests ofclients. Since advocacy has great public significance, its statutorialregulation, organisation, and functioning are always accompaniedwith »public interests«. These public interests and unique publicsignificance of advocacy need, however, to be clearly discriminatedfrom terms like »public service« and »public authority«.

Izdaja Odvetniška zbornica Slovenije • Predsednik: Miha Kozinc Odgovorni urednik: dr. Bojan Kukec, tel.: 01/7552-909 ali 7553-827, GSM 041/762-086

Uredniški odbor: Jože Ilc, Hinko Jenull, dr. Bojan Kukec, Andrej Razdrih, dr. Karlo Primožič, Tanja Sedušak, mag. Rudi Vouk Urednica: Irena Vovk • Računalniški prelom: Vinko Kimovec • Tisk: Schwarz, Ljubljana

Naslov uredništva: Odvetniška zbornica Slovenije, Pražakova 8, Ljubljana, tel. 01/300-34-20, faks: 01/300 34 32, e-pošta: [email protected]

Naročnina za leto 2007: 33,38 EUR (posamezna številka: 8,34 EUR; za študente: 2,08 EUR). Revija izhaja štirikrat na leto. Naklada: 2000 izvodov

Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 860.

Avt

orsk

i sin

opsi

s

odvetnik st-37-prelom:odvetnik st/31-prelom 1/16/08 10:49 AM Page III

odvetnik st-37-prelom:odvetnik st/31-prelom 1/16/08 10:49 AM Page IV

Documents

Hinko Jenull Odvetništvo med konkurenco in monopolom · teni konkurenci, ko je dopustilo omejeno reklamiranje in tako odvetništvu omogočilo, da pri pravnem svetovanju izenači