Embed Size (px)
Citation preview
HSE IN OVE V SLOVENIJI
Ljubljana, 26. marec 2010
OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE (OVE)
BIOMASA
(les, plin) VODNA
ENERGIJA SONČNA
ENERGIJA
ENERGIJA VETRA
GEOTERMALNA ENERGIJA
Ostali viri energije, ki se v naravi stalno
obnavljajo
2
3
DOSEGANJE CILJEV OVE PO EVROPSKIH DIREKTIVAH
25% delež OVE v končni porabi energije v Sloveniji do 2020 (danes znaša delež cca 16,2%). Direktiva 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov mora biti v nacionalno zakonodajo prenesena do 5. decembra 2010.
Direktiva 2001/77/ES ter cilj doseganja 12% deleža OVE v primarni energiji in pokrivanje 33,6% deleža električne energije s proizvodnjo iz OVE do leta 2010 (odvisnost od hidroloških razmer).
URESNIČITEV ZASTAVLJENIH CILJEV
Do 2020 je potrebno zgraditi dodatne proizvodne objekte in proizvesti ca 3.146 GWh električne energije iz OVE.
Če bi izvedli vse OVE projekte iz 1. in 2. prioritete razvojnih projektov skupine HSE do 2020 bi pridobili cca 2.429 GWh iz OVE, od tega je realno pričakovati le 1.433 GWh.
Primanjkuje torej ca 1.713 GWh iz OVE.
4
5
Časovnica na ravni vlade RS
Nacionalni akcijski načrt za obnovljivo energijo: priprava v prvi polovici 2010, sprejem na vladi in posredovanje Evropski Komisiji junija 2010 (Direktiva 2009/28/ES in Odločba EK št. 2009/548/EC).
V letu 2010 nov Nacionalni energetski program.
Prenos podnebno-energetskega svežnja v nacionalni pravni red v letu 2010 (25-20-20).
Nov Energetski zakon (EZ-1) se pričakuje konec 2010 oz. v 2011.
Slovenija bo pripravila in sprejela tudi Zakon o podnebnih spremembah, ki bo opredelil srednje in dolgoročne cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2020 in 2050.
Sprejem Zakona o umeščanju prometne, energetske in vodne infrastrukture v prostor je predviden v prvi polovici leta 2010.
RAZPRŠENA PROIZVODNJA EE IZ OVE V SLOVENIJI V 2009*
6
HE 379.998.356 55,9%
Geotermalna energija 0 0,0 %
Biomasa 37.497.184 5,5%
Energija vetra 14.861 0,0%
Sončna energija 3.970.816 0,6%
Razni plini: odlagališčni plin, plin iz čiščenja odplak, bioplin 257.613.010 37,9%
Razni odpadki: biorazgradljive frakcije
industrijskih in komunalnih odpadkov 340.175 0,1%
Drugi OVE 760.539 0,1%
OVE SKUPAJ (kWh) 680.194.941 100,0 %
Vir: SODO bilanca za 2009. *na distribucijskem omrežju
Delež v porabi EE v Sloveniji: 6%
Ta proizvodnja je subvencionirana v okviru podporne sheme proizvodnje EE iz OVE.
7
STRUKTURA PROIZVODNJE ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ OVE V SLOVENIJI IN EU-27
8
PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE V SLOVENIJI V 2009
Vir: Ministrstvo za gospodarstvo RS.
* Vključujejo tako proizvajalce EE iz OVE kot tudi iz neobnovljivih virov.
SOPO v GWh v %
HE 4.269,0 34,2
TE 4.700,0 37,7
NEK (50%) 2.726,4 21,9
Ostali proizvajalci na prenosnem omrežju
86,6 0,7
SODO
Ostali proizvajalci na distribucijskem omrežju*
689,9 5,5
SKUPAJ 12.471,9 100,0
Delež OVE v proizvodnji električne energije v Sloveniji v 2009: 4.949 GWh oz. cca 39,7%
PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ OVE V HSE V 2009
9
Proizvajalci EE v
skupini HSE v GWh v %
DEM z mHE 3.277,1 39,0
HESS 84,6 % 159,9 2,2
SENG z mHE 546,7 6,5
TEŠ 3.753,0 44,6
TET 642,0 7,6
Skupaj HSE 8.407,8 100
Delež proizvodnje EE
iz OVE v skupini HSE: 3983,7 GWh oz. 47,4% .
Delež proizvodnje EE iz OVE skupine HSE v celotni proizvodnji EE iz OVE v Sloveniji: 80,5% .
10
HIDROENERGETSKI POTENCIAL V SLOVENIJI
Ocenjeni hidroenergetski potencial v Sloveniji:
Tehnični hidroenergetski potencial:
Ekonomsko izvedljivo:
Celotna inštalirana moč hidroelektrarn v Sloveniji:
19.400 GWh/leto
9.100 GWh
6.370 GWh/leto*
819 MW
Trenutno izkoriščamo 4.130 GWh/leto ali približno 45% tehnično razpoložljivega potenciala.
11
Hidro potencial in projekti v Sloveniji
12
Stopnja izkoriščenosti slovenskih rek v primerjavi z deležem v hidroproizvodnji EE
Vir: SURS.
97,8%
34,0%
18,5%
0,3%
Drava: 65% Soča:23% Sava: 12% Mura, Idrijca: 0%
na Muri je mHE Ceršak 0,0011 %
Hidrološke značilnosti slovenskih rek
Drava in Mura imata snežni režim: visoki vodostaji poleti (v času taljenja ledenikov) in nizki pozimi. Drava ima visok vodni pretok tudi novembra, ko jo napolnijo jesenska deževja širokega alpskega zaledja.
Pri reki Savi, Soči in Savinji v gornjem toku prevladuje snežno-dežni režim, z izrazitim visokimi vodostaji spomladi in malo manj izrazitim jeseni ter nizkimi poleti in pozimi.
V spodnjem toku Save in Soče pa prevladuje dežni-snežni režim, z značilnimi visokimi vodostaji v jesenskem in pomladanskem obdobju.
S hidrološkega vidika se karakteristike vodotokov v Sloveniji dopolnjujejo in omogočajo sorazmerno dobro izravnavo v smislu energetske izrabe skozi vse leto.
13
ODVISNOST OD HIDROLOŠKIH RAZMER!
14
veriga HE na spodnji Savi, veriga HE na srednji Savi, rekonstrukcija HE Zlatoličje,
HE Formin, veriga HE na Idrijci, HE Učja, rekon. HE Doblar 1,
HE Kobarid, HE Kamno, HE na reki Muri,
ČHE Avče in ČHE Kozjak!
POGLAVITNI RAZVOJNI PROJEKTI SKUPINE HSE NA HIDROLOŠKEM PODROČJU
Izpolnjevanje ciljev OVE,
zmanjšanje emisij, povečanje samostojnosti, zanesljivosti, stabilnosti
in konkurenčnosti oskrbe z energijo...
Rezerva/shranjevanje in potencial doseganja ugodnih
poslovnih rezultatov...
15
Veriga HE na srednji Savi Veriga 9 (oz. 10) HE na srednji Savi: Ježica (Tacen,
Gameljne), Šentjakob, Zalog, Jevnica, Kresnica, Ponoviče, Renke, Trbovlje, Suhadol + ČHE Požarje.
HSE je dobil koncesijo za energetsko izrabo srednje Save v decembru 2005.
Razpoložljivi bruto padec za energetsko izkoriščanje srednje Save je 117 m.
Inštalirana moč: 317,8 MW Proizvodnja električne energije: 1.029 GWh Predviden čas izgradnje: 2011-2028
HE na srednji Savi
HE MEDVODE
HE GAMELJNE
HE ŠENTJAKOB
HE ZALOG
HE JEVNICA
HE TACEN
HE POGONIK
HE KRESNICE
MHE LITIJA II
HE TRBOVLJE
HE RENKE HE SUHADOL
ČHE POŽARJE
MHE LITIJA I
Dve novi HE Dve novi HE
HE na srednji Savi Vzdolžni profil - varianta 9 HE
Terminski plan gradnje HE na srednji Savi
Planiran pričetek 2011
Doba gradnje 18 let
Planiran konec gradnje 2028
19
Male hidroelektrarne
Slovenija ima preko 399 mHE v javni in zasebni lasti.
Skupna moč znaša približno 90 MW s približno letno proizvodnjo 290 GWh.
Delež proizvodnje iz mHE v povprečni letni proizvodnji el. energije iz HE (3200 GWh/l) je nižji od 10%.
Možnega potenciala je še za 180 MW, z ocenjeno letno proizvodnjo okoli 500 GWh.
20
OKOLJSKA POLITIKA HSE
električno energijo proizvajati z minimalnimi vplivi na okolje,
spoštovati vse zakonske norme in priporočila,
uvajati najboljše tehnologije, ki so na voljo, da so vplivi na okolico čim manjši,
spodbujati razvoj obnovljivih virov električne energije,
doseči partnerski odnos z lokalnimi skupnostmi in skupaj reševati okoljske probleme in načrtovati trajnostni razvoj proizvodnje električne energije.
21
Priložnosti ter ovire pri gradnji hidroelektrarn
PRILOŽNOSTI pospešitev gradnje velikih
hidroelektrarn – ekonomska upravičenost,
zanesljiva energija po dostopnih cenah - temelj gospodarstva,
nove uredbe za večjo podporo proizvodnji iz OVE,
izboljšanje poplavne varnosti in zagotavljanje varnejšega obratovanja EES Slovenije,
izboljšanje bivalnega okolja (rekreacija),
delež domačega gospodarstva v projektu je preko 80%.
OVIRE zapleti pri pridobivanju
koncesije za rabo vode, uskladitev prostorskih aktov,
pridobivanje ostalih dovoljenj in soglasij,
sprejete neusklajene uredbe: kot so Qes,
financiranje, dolgotrajni postopki za
umeščanje v prostor…, Natura 2000: območja
zajemajo 36 odstotkov površine Slovenije,
ekološka pomembna področja.
KOMPROMIS MED ENERGETIKO IN OKOLJEM!
22
HVALA ZA POZORNOST!
Optimizacija izrabe vseh energetskih virov
in učinkovita raba energije
je ključ do trajnostne oskrbe
Slovenije z energijo.
