DELOVNI LIST

KAZALO

Zeleno gorivo 2—5Odštekane žabe 6—9Igračarije 10—11Pirhi v barvah iz narave 12—14

PRILOGA ZA UČITELJE

znanjenas delavelikelet

znanjenas delavelikelet

Prilogo, ki izhaja vsak mesec, boste lahko do konca tega šolskega leta prejemali brezplačno. In kako do svojega izvoda? Prilogo si lahko sami naložite s spletne strani www.junior.si (v rubriki Za učitelje). Če pa želite prejemati naš tiskani izvod, pokličite brezplačno telefonsko številko 080 1990 ali izpolnite naročilnico, ki jo najdete na zadnji strani Priloge oziroma na spletni strani.

Nevsakdanje v vsakdanjem

Ste vedeli, da so na Kubi nedavno odkrili drobcene žabe, velike kot kovanec? In da so v Venezueli

opazili žabe, ki sproščajo obupen smrad, kadar se počutijo ogrožene? Žabe, ki so se nam zdele tako

vsakdanje, morda celo nevznemirljive, so se izkazale za zelo skrivnostne in neraziskane.

Podobno je z marsikatero temo, ki smo se je lotili v aprilski številki Juniorja: verjetno so bile igrače

vsem nam samoumevne sopotnice pri odraščanju, toda morda o njihovi zgodovini vemo malo ali nič.

Vsi poznamo barvanje velikonočnih pirhov, a smo pozabili, da se v pisani paleti naravnih barvil skriva

preprosta, izvorna moč narave. In navsezadnje, iz tako vsakdanjih stvari, kot so poljski pridelki in

uporabljeno jedilno olje praženega krompirčka, danes že lahko izdelujejo biogorivo, ki je okolju veliko

prijaznejše od fosilnih goriv.

Želim vam, da bi z Juniorjem in s svojimi učenci odkrivali nevsakdanje v vsakdanjih stvareh in da se

vaše raziskovanje ne bi nikoli končalo! Skupaj z ustvarjalci Priloge za učitelje upam, da vam bo ta pri

tem v navdih in pomoč.

S pomladanskimi pozdravi,

Irena Cerar Drašler

glavna urednica izdaj National Geographic Junior

Revija za mlade raziskovalce in pustolovcewww.junior.siwww.nationalgeographic.com/ngkidse-poπta: junior@rokus.com

Revijo izdaja in zalaga Zaloæba Rokus d.o.o., po licenci ameriπke revije National Geographic Kids.

Za Zaloæbo Rokus: Rok Kvaternik, direktore-poπta: rokus@rokus.com

Glavna urednica izdaj NG Junior: Irena Cerar Draπler, irenacd@rokus.com

PomoËnica glavne urednice izdaj NG Junior:Carmen LaπiË, carmen@rokus.com

Tajnica uredniπtva NG Junior: Maja OmladiË, maja@rokus.com

Glavni urednik Zaloæbe Rokus: Vasja Koæuh, vasja@rokus.com

Direktor produkcije: Klemen Fedran, klemen@rokus.com

Oblikovalska realizacija: Danilo FrleæLektoriranje: Darka Tepina PodgoršekKorektura: Beata Ksenija Krivec

NGJ Priloga za uËiteljeSestavljalke:Marjanca AgreæSlavka CrljenAnita MirjaniË

Strokovni pregled:Dr. Maja Umek (druæboslovje)Dr. Darja Dimec Skribe (naravoslovje)Mag. Jelka Razpotnik (zgodovina)

Zaloæba Rokus d.o.o.Stegne 9b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00BrezplaËni telefon: 080 1990Telefaks: 01/513 46 99www.rokus.com

Naklada: 2500 izvodov

Copyright 2006 National Geographic Society, za Slovenijo Zaloæba Rokus. Vse pravice pridræane!

NATIONAL GEOGRAPHIC in rumeni okvir sta varovani blagovni znamki .

�

6. razred■ Učitelj pripravi vzorce poljščin (pšenica, koruza, sončnično zrnje …) in goriv (premog, drva, kurilno olje …). Pokaže jih učencem in jih vzpodbudi k razmišljanju in pripovedovanju o njih, na primer: Kako prikazane poljščine in goriva koristijo človeku? Kaj nastane po njihovi uporabi? Učenci si ogledajo zbirko. Pripovedujejo o uporabi razsta-

vljenih snovi (energija, toplota) in naštevajo njim že znane podatke.

Aktivnosti učitelja in učencev:5. razred■ SODELOVALNO UČENJE IN METODA SLIKOVNO-GRAFIČNIH

IZDELKOV Učitelj razporedi učence v dvojice in poda navodila za delo.

Naroči jim, naj naštejejo posledice onesnaženja in predlaga-jo ukrepe za izboljšanje stanja.

Učenci se v dvojicah pogovorijo in izdelajo miselni vzorec. Nato v literaturi iščejo podatke o tem, zakaj je prevelika

količina ogljikovega dioksida v zraku škodljiva. Z novimi podatki dopolnijo miselni vzorec (morda z drugo barvo).

Nekatere dvojice poročajo o svojih ugotovitvah.■ METODA DELA Z BESEDILOM Učitelj pove, da bodo iz članka izvedeli še za novost, ki bo

pripomogla k čistejšemu zraku. Učenci berejo članek in si izpisujejo ključne besede.■ METODA RAZGOVORA Učitelj vodi pogovor o prebranem. Učenci pripovedujejo o prebranem in izražajo svoje misli. ■ METODA PISNIH IZDELKOV Učitelj poda navodila za reševanje nalog na delovnem listu. čenci samostojno rešujejo naloge. Rešitve med seboj primerjajo.

gorıvo•ZELEN

5. razredNaravoslovje Snovi v naravi (Zrak je zmes plinov, čist in onesnažen zrak)

Učni cilji:■ Učenci ugotovijo, da je zrak onesnažen tudi s plini, ne le s trdimi delci.■ Opredelijo posledice prevelike količine ogljikovega dioksida.■ Spoznajo enega od načinov varovanja okolja.■ Razvijejo odgovoren odnos do okolja. 6. razredNaravoslovje Tokovi in energija (Goriva)

Učni cilji:■ Učenci opredelijo posledice uporabe različnih goriv.■ Opredelijo razliko med fosilnim in ekološkim gorivom.■ Znajo brati podatke in jih interpretirati.■ Razvijejo odgovoren odnos do okolja.

Medpredmetne povezave:5. razred■ Družba■ Slovenščina

6. razred■ Gospodinjstvo■ Geografija■ Likovna vzgoja

Povzetek članka:■ Zaloga fosilnih goriv ni večna, plini, ki nastajajo pri njihovi uporabi, pa onesnažujejo okolje.■ Biogoriv ali zeleno gorivo pridobivajo iz poljščin.■ Bioetanol se uporablja namesto bencina. V Sloveniji ga bo čez približno dve leti iz pšenice in koruze začela pridobivati tovarna sladkorja v Ormožu.■ Biodizel se uporablja namesto dizla. Pridobivajo ga iz oljčnic, žitaric ali z reciklažo odpadnih jedilnih olj.■ To gorivo je okolju prijazno. Ne vsebuje žvepla in drugih kovin. Ogljikovega dioksida pa je toliko, da ga rastline lahko uporabijo za tvorbo hrane pri fotosintezi.■ Transport zelenih goriv je preprost in varen za okolje. V zemlji in vodi se zelo hitro razgradijo.

Uvodna motivacija:5. razred■ Učitelj pokaže velike fotografije s prizori, ki kažejo onesnaženo okolje (mesto z gostim prometom, tovarniške dimnike z dimom, posušeno drevje …). Učence vzpodbudi k razmišljanju o prikazanih prizorih.■ Učenci pripovedujejo svoje misli o zraku in onesnaženosti okolja.

�

6. razred■ SODELOVALNO UČENJE Z METODO SLIKOVNO-GRAFIČNIH

IZDELKOV Učitelj vodi učence pri razporeditvi v skupine in jim poda

navodilo za delo (lahko v pisni obliki). Učenci se razdelijo v skupine. Seznanijo se z navodili za delo

(glej dejavnosti skupin). V poučni literaturi in na spletu iščejo podatke o lastnostih

snovi ter o tem, kaj nastane po uporabi teh snovi. Podatke prikažejo s tabelo in histogramom.

Prva skupina išče in obdeluje podatke o energijski vrednosti predstavljenih živil.

Druga skupina išče in obdeluje podatke o kurilni vrednosti goriv.

Tretja skupina išče in obdeluje podatke o snoveh, ki jih upo-rabljajo prometna sredstva.

Četrta skupina išče in obdeluje podatke o snoveh, ki najbolj onesnažujejo okolje.

■ METODA POROČANJA Učitelj vodi poročanje skupin. Skupine predstavijo ugotovitve sošolcem.■ METODA KRITIČNEGA RAZMIŠLJANJA Učitelj vzpodbudi učence k razmišljanju in pripovedovanju

o skupnih točkah zbranih podatkov, na primer: Kako lahko zbrane podatke med seboj povežemo?

■ METODA DELA Z BESEDILOM Učitelj pove, da bodo znanje o uporabi predstavljenih snovi

dopolnili s podatki iz članka. Učenci samostojno berejo bese-dilo.

■ METODA RAZGOVORA Učitelj vodi pogovor o besedilu in primerjanje med že znani-

mi in novimi podatki. Učenci primerjajo prej zbrane in nove podatke in jih komen-

tirajo.■ METODA PISNIH (IN LIKOVNIH) IZDELKOV Učitelj poda navodila za reševanje nalog na delovnem listu. Učenci samostojno rešujejo naloge. V dvojicah primerjajo

rešitve.

Literatura:Costa - Pau, Rosa (1995): Ekologija. Šolska enciklopedija. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.Asimov, Isaac (1996): Kaj se dogaja z ozonskim plaščem? Zakaj je zrak umazan?Kajfež Bogataj, Lučka (�005): Kjotski sporazum začenja ogljiko-vo dobo. V: Revija Gea, februar.

Spletne strani:www.eionet.arso.gov.siwww.bf.uni-lj.si/gozdarstvo/oddelek/katedre/gte/katedra/predmeti/pridobivanje/biod.pdfwww.gimvic.org/projekti/timko/�00�/�a/Energija_goriva/bioetanol.html

DELOVNI LISTDELOVNI LIST

�

Zeleno gorivo

5. razred

Znova preberi članek Zeleno gorivo (revija NG Junior, stran 11). Nato reši naloge.

l Smiselno premeči črke in dobil/-a boš izraze o okolju.

ZELEGONOVORI

SKILJOPRIKIPDEL

SOLINAVAFORIG

KILJOVKODISGODI

DELKISPOLJIPRIK

l Uporabi znanje in domišljijo ter s kolačnikoma prikaži:

a) sestavo zraka na področju z zelo gostim prometom;

b) sestavo zraka na področju, kjer uporabljajo biogoriva.

l Zamisli si pogovor med bukvijo in avtom na zeleno gorivo. Zapiši ga. (Pomagaj si z besedami, ki si jih izpisal/-a med branjem.)

DELOVNI LIST

5

Zeleno gorivo

6. razred

Znova preberi članek Zeleno gorivo (revija NG Junior, stran 11). Nato reši naloge.

l Premisli in ustrezno poveži besedne zveze.

onesnaženje ❍ ❍ bencin

fosilno gorivo ❍ ❍ nerazgradljivost

bioetanol ❍ ❍ zeleno gorivo

fotosinteza ❍ ❍ biodizel

jedilno olje ❍ ❍ ogljikov dioksid

l Zakaj bo tovarna sladkorja v Ormožu pridelovala bioetanol iz pšenice in koruze? Zapiši svoje misli.

l Reši rebus. Kdo proučuje onesnaženost okolja?

O = E K = G

l Nariši (ali opiši) svoj avto prihodnosti, ki bo deloval na zeleno gorivo.

6

DELOVNI LIST

>>

ZABEOD

STEKANE>>

ODSTEKANE

5. razredNaravoslovje Življenje v vodi in na kopnem

Učni cilji:■ Učenci opredelijo in razumejo razlike med življenjskimi

razmerami v vodi in na kopnem.■ Spoznajo vpliv človeka na živa bitja v vodi in ob njej.■ Opredelijo posledice onesnaženja okolja.■ Opredelijo načine varovanja živih bitij iz izbranega okolja.

Medpredmetne povezave:■ Družba■ Slovenščina■ Likovna vzgoja

Povzetek članka:■ Poznamo veliko vrst žab, znanstveniki pa odkrivajo še nove.

Mnogo vrst žab je ogroženih. Nekatere so že izumrle, neka-tere pa so videti nenavadne.

■ Žabe živijo v vseh okoljih na našem planetu, razen na An-tarktiki. Večina ima najraje vlažna območja, saj jih potre-

bujejo za razmnoževanje. Ker človek močvirna tla izsušuje za svoje potrebe, žabe izgubljajo svoje življenjsko okolje.

■ Strokovnjaki pravijo, da na dvoživke preži več plenilcev kot včasih. Človek je naselil preveliko število rib, ki se hranijo

z žabjim mrestom.■ Dvoživkam škodujejo tudi kemikalije. Te snovi onesnažujejo

vodo in pronicajo skozi kožo žab in v njihovem telesu pov-zročijo razne težave.

■ Mnoge žabe mutirajo — se spremenijo. Čedalje več žab ima popačena telesa.

■ Spremembe povzročajo onesnaženje, bolezni in celo ultravijolična svetloba. Premočna sončna svetloba škoduje človekovi koži, poškoduje pa tudi žabja jajčeca.

■ Mutacije lahko povzročijo tudi zajedavci, ki bolezen razširja-jo v jezera in bajerje. Zbolijo lahko tudi druge dvoživke.

■ Kar vpliva na žabe, lahko vpliva tudi na druge vrste živali in ljudi. S skrbnim ravnanjem v okolju bomo pomagali živalim in sebi.

Uvodna motivacija:■ Učitelj razdeli liste s spisom Frana Erjavca Žaba (lahko brez

naslova). Učenci spis preberejo in povedo, katero žival je opisal pisatelj.■ Učitelj napove, da bodo o opisani živali izvedeli še več.

Aktivnosti učitelja in učencev:■ METODA PISNIH IZDELKOV Učitelj razdeli liste s fotografijo (ali risbo) mlake, močvirja,

barja, mrtvega rokava ob reki … Poda navodilo za delo. Učenci napišejo čim več imen živih bitij, ki živijo v takem

okolju. Nekateri učenci preberejo svoje sezname.■ METODA RAZGOVORA Učitelj vodi razgovor o tem, zakaj posamezna živa bitja

potrebujejo vodo, katera živijo v vodi in katera le ob njej …

DVOŽIVKEIMENA ZNAČILNOSTI

VARSTVOOGROŽENOST

Učenci pripovedujejo in naštevajo njim že znane podatke.■ METODA ZVOČNE DEMONSTACIJE IN RAZGOVORA Učitelj predvaja glasove različnih žab in vodi pogovor o njih. Učenci ugotovijo, da se oglaša več vrst žab. Pripovedujejo o

tem, zakaj žabe potrebujejo vodo, in opišejo razvojne faze.■ METODA PISNIH IZDELKOV Učitelj razdeli delovne liste s sliko (risbo) žabe, ki ima pre-

več nog. Poda navodilo za zapis. Učenci zapišejo čim več razlogov, zakaj je žaba takšna. Listi-

če z zapisom shranijo.■ METODA DELA Z BESEDILOM Učitelj da navodilo za branje besedila Odštekane žabe. Učenci berejo besedilo. Izpišejo razloge za mutacijo žab. Primerjajo svoje zapiske pred branjem članka in po njem.■ SODELOVALNO UČENJE Učitelj poda navodilo za delo skupin. Učenci se v skupinah pogovorijo o zapisanih ugotovitvah, jih

uskladijo in zapišejo v obliki, ki jo sami izberejo.■ Predlog miselnega vzorca:

■ METODA POROČANJA Učitelj vodi poročanje. Ena skupina poroča o ugotovitvah, ostale lahko še kaj dodajo.■ METODA PISNIH IZDELKOV Učitelj poda navodila za samostojno delo. Učenci rešujejo naloge na delovnem listu in utrdijo nova

spoznanja.

Literatura: Erjavec, Fran (1978): Žaba. Ljubljana: Mladinska knjiga.Clarke, Barry (1997): Dvoživke. Pomurska založba.Asimov, Isaac (1996): Zakaj so živali ogrožene? Co Libri.Parker, Steve (�005): Ogrožena narava. Zelena knjižnica, Pomurska založba.Verilhac, Florence (199�/1999): Tisoč naravnih bivališč. Lju-bljana: Tehniška založba Slovenije.Veenvliet, Jana Kus, Veenvliet, Paul: Dvoživke na Cerkniškem jezeru (zloženka avos Symbiosis).

Pripomočki:Trilar, Tomi: Slovenske žabe (zgoščenka). Ljubljana: Prirodo-slovni muzej Slovenije.Prezrta okolja. Dokumentarni film RTV Slovenija.Razločevalni ključi. Ljubljana: Založba Rokus.

Spletne strani:www.sl.wikipedia.org/wiki/Dvozivkewww.ro.zrsss.si/projekti/bio/zivsvet/dvozivke.htmlwww.arboretum-vp.si/arboretum/zivali/dvozivke/pred-stavitev_dvozivkwww.herpetolosko-drustvo.si/index_files/�x�_files/novice

DELOVNI LIST

7

Odštekane žabe

>>

ZABEOD

STEKANE>>

ODSTEKANE

Preberi članek Odštekane žabe (revija NG Junior, na straneh 12 do 17). Nato reši naloge.

l Kako lahko pomagamo pri varstvu žab? Obkroži črko pred smiselnimi predlogi.

a) Ohranjamo naravno okolje dvoživk.

b) Polovimo žabe in jih damo v kozarce.

c) Napravimo mlake na vrtu.

d) V ribnike naselimo ribe, ki se hranijo z žabjim mrestom.

e) Okoli bajerjev in potokov ne uporabljamo umetnih gnojil in škropiv.

l Nariši prometni znak, ki bo v bližini voda opozarjal voznike na žabe na cesti.

l Cerkniško polje s presihajočim jezerom je eno najpomembnejših območij za dvoživke v Sloveniji. Nariši žabo na mesto, kjer je Cerkniško polje.

DELOVNI LIST

8

Odštekane žabe

l Premisli in zapiši, zakaj je žaba izrekla tako misel.

l Dodatno deloŽabe nastopajo tudi v slovenskih ljudskih vražah. Povprašaj v svoji okolici, ali kakšno poznajo. Zapiši jo in predstavi sošolcem. Lahko jo poiščeš tudi v literaturi.

Še dobro, da v bližini ni njiv.

9

Izvedejo poskus z zvoki. Predvajajo zvočne posnetke posa-meznih vrst žab. Poslušajo, ali se bo katera vrsta odzvala. Tako lahko tudi potrdijo njeno navzočnost in jo prepoznajo.

Pri prepoznavanju si pomagajo z razločevalnimi ključi (in zapisi na posnetku). Skicirajo oblikovanost terena, označijo vrsto okolja v bližini

(njive, travniki) in skušajo ugotoviti (predvidevajo), kako je obdelovano (gnojila, škropiva …).

Delo v učilnici (prostoru)■ SODELOVALNO UČENJE Z METODO SLIKOVNO-GRAFIČNIH DEL Učitelj vodi učence pri razdelitvi v skupine in delo skupin. Učenci v skupini izmenjajo podatke, jih primerjajo, se posve-

tujejo. Izberejo tiste, ki se jim zdijo pomembni. S podatki in slikovnim gradivom izdelajo miselni vzorec (skica opazovane vode), na primer:

V obliki histograma prikažejo število osebkov posamezne

vrste v času opazovanja.■ METODA DELA Z BESEDILOM Učitelj poda navodila za delo z besedilom. Učenci berejo neumetnostno besedilo Odštekane žabe. Izpi-

sujejo podatke, ki sem jim zdijo pomembni v povezavi s prej opazovanim okoljem.

■ METODA RAZGOVORA (PRIMERJANJA) Učitelj vodi razgovor o prebranem besedilu in vzpodbudi

učence k primerjanju prebranega z opazovanim okoljem. Učenci izbrane podatke iz besedila primerjajo s stanjem v

opazovanem okolju. Ocenijo stopnjo onesnaženosti opazova-nega življenjskega prostora.

■ SODELOVALNO UČENJE Z METODO PISNIH DEL Učitelj poda navodila za delo v skupini in spremlja delo. Učenci izdelajo načrt za ohranitev zdravega življenjskega

okolja, ki so ga opazovali (ali za izboljšanje razmer). Pri delu si pomagajo s podatki iz članka in druge poučne literature.

Načrt zapišejo v obliki, ki jo sami izberejo.■ METODA POROČANJA Učitelj vodi poročanje skupin. Skupine učencev predstavijo svoje načrte. Odločijo se, kako

jih bodo predstavili okoliškim prebivalcem ter kako jih bodo pridobili za sodelovanje pri ohranjanju tega življenjskega prostora.

Opozorilo: Če smo nabrali živali, jih moramo vrniti v naravno okolje na kraj, kjer smo jih našli.

Opomba: Vseh dejavnosti verjetno ni mogoče izvesti v enem dnevu. Učitelj naj sam izbere tiste, ki najbolj ustrezajo njegovemu

načinu dela.

>>

ZABEOD

STEKANE>>

ODSTEKANE

ekskurzija k mlaki v bližnji okolici (ali drugi ustrezni vodi, lahko tudi živalski vrt)

5. razred Živa bitja izmenjujejo snovi z okolico in jih spreminjajo:

Življenje v vodi in na kopnem

Medpredmetne povezave:■ Družba■ Slovenščina■ Likovna vzgoja■ Športna vzgoja

Povzetek članka:■ Poznamo veliko vrst žab, znanstveniki pa odkrivajo še nove.

Mnogo vrst žab je ogroženih. Nekatere so že izumrle, neka-tere pa so videti nenavadne.

■ Žabe živijo v vseh okoljih na našem planetu, razen na An-tarktiki. Večina ima najraje vlažna območja, saj jih potrebu-jejo za razmnoževanje. Ker človek močvirna tla izsušuje za svoje potrebe, žabe izgubljajo svoje življenjsko okolje.

■ Strokovnjaki pravijo, da na dvoživke preži več plenilcev kot včasih. Človek je naselil preveliko število rib, ki se hranijo z žabjim mrestom.

■ Dvoživkam škodujejo tudi kemikalije. Te snovi onesnažujejo vodo in pronicajo skozi kožo žab ter v njihovem telesu pov-zročijo razne težave.

■ Mnoge žabe mutirajo — se spremenijo. Čedalje več žab ima popačena telesa.

■ Spremembe povzročajo onesnaženje, bolezni in celo ultravijolična svetloba. Premočna sončna svetloba škoduje človekovi koži, poškoduje pa tudi žabja jajčeca.

■ Mutacije lahko povzročijo tudi zajedavci, ki bolezen razširja-jo v jezera in bajerje. Zbolijo lahko tudi druge dvoživke.

■ Kar vpliva na žabe, lahko vpliva tudi na druge vrste živali in ljudi. S skrbnim ravnanjem v okolju bomo pomagali živalim in sebi.

Uvodna motivacija:■ Učitelj razdeli liste s spisom Frana Erjavca Žaba; učenci ga

preberejo.■ Učitelj vodi razgovor o prebranem. Učence spodbudi k

iskanju misli, ki jim bo po njihovem mnenju najbolj pomagala opazovati opisano žival ob mlaki v bližnji okolici.

■ RAZLIČICA: Učitelj prebere odlomek iz spisa. Učenci poslušajo.

Aktivnosti učitelja in učencev:■ METODA POJASNJEVANJA Učitelj pojasni potek dela v naravi in opozori na primerno

vedenje med opazovanjem. Učenci sprejmejo informacije o nalogah in pripravijo ustrezne

pripomočke za opazovanje in zapisovanje (pisala, lupe, daljno-glede, razločevalne ključe, prenosni CD-predvajalnik …).

Delo na terenu■ METODA RAZISKOVANJA (OPAZOVANJA, MERJENJA, GRAFIČNIH DEL) Učitelj vodi delo učencev med opazovanjem in jim svetuje

(pomaga) pri zbiranju podatkov. Učenci opazujejo živa bitja v opazovanem okolju, štejejo

posamezne osebke, zapisujejo.

Naravoslovni danPREDLOG

10

IJERČAARGI

ZGODOVINAIGRAČ

Igrače v prazgodovini

Zgodovinaplišastih igrač

Igrače v Egiptuin Mezopotamiji

Igrače danes

6. razredZgodovina Načini življenja (Otroštvo)

Učni cilji:■ Učenci znajo opisati in primerjati otroštvo v različnih zgo-

dovinskih obdobjih.■ Naštejejo različne oblike igranja v preteklosti in jih primer-

jajo s sedanjostjo.

Medpredmetna povezava:■ Likovna vzgoja■ Slovenščina

Povzetek članka:■ Že v prazgodovini so otroci poznali igrače. Bile so preproste.■ Otroci v stari Grčiji in Rimu so poznali punčke, žoge, vrtavke

in ropotuljice.■ V srednjem veku so se otroci kratkočasili tudi s kartami in

frnikolami, igrali pa so tudi šah.■ Že Primož Trubar je omenjal, da se otroci igrajo s punčkami

in z lesenimi konjički.■ V 19. stoletju so starši kupovali svojim otrokom igračke, s

katerimi so se otroci lahko naučili branja ali pisanja ali kake druge spretnosti (slikanice, zidalne kocke).

■ V �0. stoletju so na mnoge igrače vplivali mediji, predvsem film.

■ Leta 1959 se je pojavila najbolj znana punčka Barbie. Tudi moška figura Action Man ni zaostajala.

■ Danes so zelo priljubljene mehke igrače iz pliša. Podobne igrače so poznali že v Egiptu in Mezopotamiji. Tam so bile polnjene s slamo ali z bombažem.

■ Od prvega plišastega medvedka je minilo 1�5 let.■ Izraz Teddy Bear prihaja od ameriškega predsednika

Theodorja Roosevelta, ki je dovolil, da po njem imenujejo plišastega medvedka.

■ Med zelo priljubljene igrače sodijo tudi lego kocke, ki prihajajo iz Danske. Poimenovanje lego izvira iz leg godt, kar pomeni dobra igrača.

■ Stare igrače si je danes mogoče ogledati v številnih muzejih (London, Milano, Nuernberg in Ljubljana).

Uvodna motivacija:■ Učitelj učencem pokaže nekaj primerkov igrač. Učence vzpodbudi, da jih časovno razvrstijo.■ Učitelj učence pozove k razmišljanju o tem, kako so se otroci

nekoč igrali. Učenci naštejejo igrače, učitelj jih zapiše na tablo.

Aktivnosti učitelja in učencev:■ METODA SODELOVALNEGA UČENJA Učitelj učence razvrsti v štiri skupine. Vsaka skupina dobi

povzetek besedila, ki govori o zgodovini igrač. Učitelj učen-cem poda navodila o delu.

■ METODA SLIKOVNO-GRAFIČNIH IZDELKOV Posamezne skupine izdelajo na temo zgodovina igrač plakat

v obliki miselnega vzorca. Plakate likovno dopolnijo.

■ METODA POROČANJA IN RAZGOVORA: Posamezne skupine predstavijo svoje plakate. Učitelj učence spodbudi k primerjanju današnjega igranja z igranjem nekoč.

Literatura:Ives, Rob (�001): Igrače iz papirja. Ljubljana: Mladinska knjiga.Majer, Špela (1991): Domače igračke. Kamnik: Harlekin.Tomažič, Tanja (1999): Igrače. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej.Križ, Ivica (�00�): Nazaj v otroški raj. Otroške igre in igrače na Dolenjskem. Novo mesto: Dolenjski muzej Novo mesto.

Spletne strani:www.etno-muzej.si www.pollocksmuseum.co.ukwww.museen.nuernberg.de/spielzeug/index_spielzeug.htmlwww.bearmuseum.co.ukwww.teddybears.com/mus/tgth5b.htmwww.marblemuseum.org

DELOVNI LIST Igračarije

Preberi članek Igračarije (revija NG Junior, na straneh 20 do 23).

l Obkroži pravilne odgovore.

a) V stari Grčiji in Rimu so se otroci igrali:

1. s frnikolami

�. z Action Mani

�. indijance

�. s frizbiji

5. z lesenimi igračami

b) V času Primoža Trubarja so si otroci krajšali čas:

1. z vodnimi mlinčki

�. s punčkami iz cunj

�. s slikanicami

�. z lego kockami

c) Plišaste igračke, ki so bile polnjene s slamo ali z bombažem, so poznali že v:

1. Egiptu

�. Mezopotamiji

�. prazgodovini

l Nariši svojo najljubšo igračo in zapiši, zakaj jo imaš najraje.

11

1�

Pirhi viz narave

barvah4., 5., 6. razred Likovna vzgoja in gospodinjstvo

Učni cilji:■ Učenci ugotovijo uporabnost barvanja z naravnimi barvili.■ Usvojijo pojem barvni odtenek.

Medpredmetne povezave:■ Družba ■ Zgodovina■ Slovenski jezik■ Naravoslovje

Učni cilji:5. razredDružba ■ Spoznajo delo etnologa. ■ Razumejo, kaj so šege in navade. ■ Spoštujejo in ohranjajo pozitivno tradicijo.

Slovenščina■ Opredelijo izraz ljudsko izročilo.■ Znajo napisati navodilo za delo.

6. razred:Zgodovina- Spoznavajo pomen ohranjanja in čuvanja ljudskega izročila.- Spoznavajo delo etnologa.- Opišejo znane šege.

4. razred:Naravoslovje in tehnika ■ Spoznajo, da se snovi topijo v vodi.■ Opazujejo obarvanje vode z naravnimi barvili.

Povzetek članka:■ Običaj barvanja pirhov je zelo star. ■ Prvotno so ljudje barvali jajca z naravnimi barvili: z lupino

čebule, borovnicami, s sokom rdeče pese, šipkom, ribezom.■ Navodila za barvanje z naravnimi barvili so:

❏ jajce dobro operi, skuhaj ga v dovolj vode, dodaj žličko kisa, ki naredi barvilo močnejše;

❏ kuhaj najmanj 15 minut, nato dodaj naravno barvilo; ❏ segrevaj vodo z jajci in barvilom, kuhaj še najmanj 15

minut;❏ odstrani jajca iz vode, precedi barvilo; ❏ v precejenem barvilu pusti jajca čez noč v hladilniku.❏ Preveč kisa zmehča jajčno lupino.❏ Pirhi, barvani z naravnimi barvili, se pogosto navzamejo

njihovega okusa.

Uvodna motivacija:■ S pomočjo slikovnega gradiva učitelj vodi razgovor o krščan-

skem in predkrščanskem simboličnem pomenu barvanja in podarjanja pirhov. Učenci spoznajo različne poslikave pirhov, ki se razlikujejo po posameznih slovenskih pokra-jinah. Slikovno gradivo pritrdijo na ustrezne pokrajine na zemljevid Slovenije;

ali■ Učitelj vodi razgovor z učenci o velikonočnih običajih. Pre-

bere jim zgodbo Prežihovega Voranca Pisanice. Ugotovijo, da so bili nekoč velikonočni običaji drugačni kot danes.

Aktivnosti učitelja in učencev:Likovna vzgoja■ NAVODILA ZA DELO Učitelj razdeli učence v skupine, in sicer tako, da vsaka sku-

pina posebej sestavlja razrezane velikonočne motive (motiv je razrezan na štiri dele, učenci, ki sestavijo sliko, so člani ene skupine).

■ DELO PO SKUPINAH Učenci so razdeljeni v skupine po štiri učence. Učitelj vsaki

skupini razdeli: umetna jajca, lesene paličice, košček stiropora, različne materiale.

1�

Učitelj učencem predstavi različne tehnike okraševanja pirhov:

❍ oblepljenje z barvnim papirjem, vrvicami❍ oblepljenje s semeni❍ servietna tehnika❍ poslikavanje

Vsaka skupina se odloči za svojo tehniko okraševanja pirhov. Izdelajo pirhe in jih razstavijo.■ OGLED IN OVREDNOTENJE IZDELKOV■ METODA DELA Z BESEDILOM

Učenci imajo pred sabo besedilo o barvanju pirhov z narav-nimi barvili.

■ METODA KRITIČNEGA RAZMIŠLJANJA Učenci ugotovijo, da je barvanje z naravnimi barvili zelo

zahtevno in da se zdaj te tehnike zelo malokrat lotevamo. Takšno barvanje si lahko privoščimo le doma.

Gospodinjstvo■ METODA DEMONSTRACIJE Učitelj učencem pokaže potek barvanja. Opozori jih na varno

delo (uporaba predpasnika, varno ravnanje s štedilnikom in vročo vodo).

■ SODELOVALNO UČENJE Učitelj učence razdeli v več skupin. Vsaka skupina dobi na-

vodila za barvanje jajc, ki jih pred tem pripravi učitelj. Vsaka skupina se odloči za barvanje z enim naravnim barvilom, ki ga pred tem pripravi učitelj.

Učitelj nadzoruje delo in pomaga učencem.■ METODA POROČANJA Vsaka skupina predstavi svoje izdelke. Pri tem jih učitelj spod-

budi, da opišejo svoje delo ter pozitivne in negativne izkušnje.■ METODA KRITIČNEGA RAZMIŠLJANJA Učitelj učence povpraša, kaj so prednosti in slabosti bar-

vanja pirhov z naravnimi barvili. Učenci razmišljajo o tem, zakaj se vse manj ljudi odloča za tak način barvanja.

■ METODA LIKOVNEGA USTVARJANJA Učitelj učence motivira, naj sami doma, ob času velikonočnih

praznikov, ustvarijo domiselne pirhe in figurice iz jajčnih lupin. Ideje poda učitelj s pomočjo slikovnega materiala (Revija IDEJA, 6. april, 2004).

Literatura:Kuret, Niko (1989): Praznično leto Slovencev. Ljubljana: Družina.Ovsec, Damjan (199�): Velika knjiga o praznikih. Ljubljana: Domus.Zorec, Marjeta, (�005): Slovenski prazniki, prepodimo zimo. Ljubljana: Karantanija.Brancelj-Bednaršek, Andreja, (199�): Belokranjske pisanice, Metlika, Belokranjski muzej.

Spletne strani:www.sl.wikipedia.org/wiki/pirhwww.turisticnodrustvo-kokrica.si/sege_in_navadewww.pozitivke.netwww.celk.si/slowww.s-gim.kr.edus.si/projekti

DELOVNI LIST

1�

Preberi članek Pirhi v barvah iz narave (revija NG Junior, na straneh 40 in 41).

l Dopolni razmišljanja velikonočnega zajčka.

l V črkovnici poišči in obkroži pojme, povezane z barvanjem pirhov!

l Povprašaj babico, dedka, kako so nekoč barvali pirhe.

l Nariši svojo pisanico. Uporabi domišljijo.

Pirhi v barvah iz narave

M T P I R H I U P © Æ J K H I F GO I E I O N A R A V N O V K I F JJ M T F H L J L » D D J A J C E »K P T Z I O © O B I » A J O © F JI O P V U M L » H F T Z U K I S »R D R U M U M E T N O M Z O F Z MO A T B I L P I S A N I C E G A NB R C M O J S T R O V I N E R Z O

Pomen velikonočnih pirhov:

Uredi postopek barvanja pirhov v pravo zaporedje.

NAROČILNICA NA BREZPLAČNE IZVODE NGJ PRILOGE ZA UČITELJE (od aprila do junija �006)

Ime in priimek:

Ime šole:

Naslov šole:

Pošta:

Predmet, ki ga poučujete (neobvezno):

Razred (neobvezno):

Kraj in datum:

Podpis:

Kako do tiskanega izvoda brezplačne Priloge:

l pokličite brezplačno številko: 080 19 90,l izpolnite naročilnico na spletni strani

www.junior.si (rubrika Za učitelje) alil fotokopirajte priloženo naročilnico in

jo pošljite na naš naslov: Založba Rokus, Stegne 9b, 1000 Ljubljana.

Najhitreje! Prilogo za učitelje si lahko s spletne strani www.junior.si tudi sami naložite. Najdete jo v rubriki Za učitelje.

Tekoče priloge pošiljamo vsem naročenim do zadnjega dne v predhodnem mesecu.

IZ MAJSKE ŠTEVILKE NATIONAL GEOGRAPHIC JUNIORJAFoto

kop

ira

jte

KAJ JE TAKO SMEŠNO?

Se vam je kdaj zazdelo, da se vaš pes smeji? Nove raziskave kažejo, da se morda res. Psi se včasih oglašajo z zvokom, podobnim pihanju, in znanstveniki menijo, da se tako smejijo. To počnejo, kadar drugo žival — ali človeka — vabijo k igri. Smejijo se tudi gorile, šimpanzi, orangutani in podgane. Ali smeh živali pomeni, da imajo živali smisel za humor? Tega še nihče ne ve zagotovo, vendar raziskovalci s polno paro iščejo odgovor. NG Junior predstavlja sedem zgodb o živalih, ki morda nakazujejo na živalski humor. Ali res, presodite sami.

MUZEJ RADOVEDNOSTI

Vsako mesto, tudi najmanjše, ima kak muzej. Velika mesta pa imajo veliko muze-jev. V Parizu, glavnem mestu Francije, stoji muzej, ki je nekaj posebnega. V izvirni-ku se imenuje La cite des sciences et de’l industrie, kar pomeni Mesto znanosti in industrije. Avtor besedila pa ga je poimenoval kar Muzej radovednosti. Beseda muzej je zelo podobna besedi muza. V Muzeju radovednosti hranijo ne-verjetne izume, ki so prav gotovo nastali s pomočjo muz iz domišljijskega sveta radovednih raziskovalcev.

POVSOD SAME PIKE

Mnogi obiskovalci živalskih vrtov si še posebej želijo videti mladiče. Mladi gepardi pa so redki. Preberite izpoved skrbnice iz živalskega vrta National Zoo v mestu Washington na vzhodni obali Združenih držav Amerike. Ta živalski vrt je star že več kot sto let. Zdaj imajo v njem prvič tudi gepardove mladiče.Gepardova samica Tumai je skotila štiri mladiče. Množice obiskovalcev jih vsak dan opazujejo pri igri. Mlade mačke se igrajo druga z drugo ter s Tumai in z njenim repom.

TIŠINA MED NEBOTIČNIKI

Japonska je med najgosteje naseljenimi deželami na svetu. Njena velemesta so prava člove-ška mravljišča. Največje med njimi je Tokio. Je glavno mesto »dežele vzhajajočega sonca«, kot Japonsko pogosto imenujejo. Ime Tokio pomeni vzhodna prestolnica.