I 1 , št. - UMAR · nadomestila prej veljavno klasifi kacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifi kacije, imenovana

janu

ar 2

010,

št. 1,

let.

XVI

Ekonomsko ogledalo

ISSN 1318-3818

št. 1 / letnik XVI / 2010

Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27

Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktorGlavni urednik: mag. Jure Brložnik

Prispevke so pripravili:

Matevž Hribernik (Mednarodno okolje); mag. Barbara Ferk, Slavica Jurančič, Janez Kušar, dr. Jože Markič, Tina Nenadič, Jure Povšnar, Mojca Koprivnikar Šušteršič (Gospodarska gibanja v Sloveniji); Saša Kovačič, Tomaž Kraigher, Urška Lušina, dr. Arjana Brezigar Masten, mag. Ana T. Selan (Trg dela); Slavica Jurančič, Miha Trošt (Cene); dr. Jože Markič (Plačilna bilanca); mag. Barbara Ferk, Marjan Hafner (Finančni trgi); Jasna Kondža, Barbara Knapič Navarrete - Ministrstvo za finance* (Javne fi nance); mag. Mojca Vendramin (Okoljski davki in implicitna davčna stopnja na energijo (2007))

Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle * Besedilo avtorice izraža njeno osebno stališče in ni uradno stališče institucije, kjer je zaposlena

Priprava podatkov, oblikovanje grafi konov: Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, PristopRačunalniška postavitev: Javor Čeh

Tisk: Tiskarna PresentNaklada: 170 izvodov

Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.

Kazalo

Aktualno ...........................................................................................................................................................3

Tekoča gospodarska gibanja ..........................................................................................................................5

Mednarodno okolje ........................................................................................................................................................... 7

Gospodarska gibanja v Sloveniji ........................................................................................................................................................8Trg dela ....................................................................................................................................................................................................... 15

Cene ............................................................................................................................................................................................................. 20

Plačilna bilanca ....................................................................................................................................................................................... 22

Finančni trgi .............................................................................................................................................................................................. 24

Javne fi nance ........................................................................................................................................................................................... 28

Izbrane teme ..................................................................................................................................................31

Okoljski davki in implicitna davčna stopnja na energijo (2007) ....................................................................................... 33

Statistična priloga .........................................................................................................................................35

Okvirji

Okvir 1: Tržni deleži ............................................................................................................................................................ 9

Okvir 2: Plačilna (ne)sposobnost ................................................................................................................................... 12

Okvir 3: Vpliv spremembe strukture zaposlenih na rast bruto plače na zaposlenega ....................................... 18

Okvir 4: Minimalna plača ................................................................................................................................................ 19

Okvir 5: Izvajanje jamstvene sheme za pravne in fi zične osebe ............................................................................. 27

S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifi kacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifi kacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifi kacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifi kacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifi kacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifi kacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp.

Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno.

3Ekonomsko ogledalo, januar 2010

Aktualno

Aktualno Zaradi postopnega okrevanja svetovnega gospodarstva je IMF januarja izboljšal svojo napoved rasti svetovnega BDP za letos, a hkrati opozarja na nadaljnja precejšnja negativna tveganja. Ob oživljanju gospodarske aktivnosti po svetu, ki je predvsem posledica obsežnih fi skalnih in monetarnih ukrepov, je IMF izboljšal svojo napoved svetovne gospodarske rasti za 0,8 o. t. na 3,9 %. Opozarjajo pa, da je predvsem v razvitih državah še malo znakov avtonomnega domačega povpraševanja, tako da bo okrevanje v teh državah počasno, medtem ko azijske države poganjajo okrevanje svetovnega gospodarstva. Med tveganji za svetovno gospodarstvo v letu 2010 IMF izpostavlja nevarnost prezgodnjega in neusklajenega umika spodbud, visoke javnofi nančne primanjkljaje in dolg ter negativni vpliv naraščajoče brezposelnosti na potrošnjo gospodinjstev.

V Sloveniji se je novembra, podobno kot v predhodnih mesecih, nadalje povečala vrednost izvoza blaga in proizvodnje predelovalnih dejavnosti, gibanje ostalih kazalnikov pa kaže na ohranjanje tveganj, povezanih z okrevanjem. Ob postopnem oživljanju mednarodnih trgovinskih tokov se je nominalni blagovni izvoz tudi novembra po desezoniranih podatkih povečal. Ob povečevanju izvoza pa je v tretjem četrtletju drugič zapored medletno porastel slovenski agregatni tržni delež blaga, ki je sicer padal od drugega četrtletja 2008. Podobno kot za izvoz velja tudi za obseg industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti, kjer se najbolj povečuje proizvodnja v izrazito izvozno usmerjenih panogah. Po drugi strani pa še ni znakov okrevanja domačega povpraševanja, saj so se vrednost opravljenih gradbenih del, realni skupni prihodek v trgovini na drobno, nominalni prihodek v trgovini na debelo in realni prihodek v gostinstvu ponovno znižali. Na medletni ravni so bili zaradi še močnejšega delovanja učinka osnove kot oktobra padci pri večini kazalnikov precej manjši. V letu 2009 se je zelo povečala plačilna nesposobnost pravnih oseb, saj je bilo decembra 2009 v primerjavi z decembrom 2008 več kot polovico več pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi več kot 5 dni v mesecu, povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti pa se je povečal za skoraj tri četrtine. Skoraj polovico so k povečanju zneska obveznosti prispevale pravne osebe s področja gradbeništva.

Zaposlenost se je novembra še nadalje zmanjšala, decembrsko in januarsko povečanje števila registriranih brezposelnih oseb pa je bilo manjše kot v predhodnih mesecih. Novembra je število delovno aktivnih ponovno najbolj upadlo v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih, povečalo pa se je ponovno najbolj v večini storitvenih dejavnosti. V letu 2009 je bilo povprečno registriranih 86.354 brezposelnih oseb, kar je 36,6 % več kot v letu 2008. Do povečanja je prišlo predvsem zaradi 70,7 % več oseb, ki so izgubile delo. Konec januarja letos pa je število registriranih brezposelnih oseb doseglo že 99.591.

Rast povprečne bruto plače se je zaradi izrednih izplačil novembra povišala, Vlada pa je sprejela nov Zakon o minimalni plači, ki bo najverjetneje privedel do prestrukturiranja gospodarstva in s tem tudi potencialno povečal število brezposelnih. Novembrska rast povprečne bruto plače je bila visoka zaradi izplačil 13. plač in božičnic, ki jih je bilo glede na krizo v gospodarstvu relativno veliko. Najvišja rast plač je bila zabeležena v dejavnostih z monopolnim položajem na trgu in z velikim lastniškim deležem države ter v fi nančnih dejavnostih. Vlada je sprejela nov zakon o minimalni plači, ki širše opredeljuje minimalno plačo in določa za 22,9 % višji bruto znesek, ki sedaj znaša 734,15 EUR. Višji znesek bo pomenil povečanje števila prejemnikov in tudi povečanje koncentracije zaposlenih z nizkimi plačami. Pričakovati pa je, da bo višja minimalna plača potencialno povečala tudi brezposelnost. Modelska ocena kaže, da bi ob predpostavki takojšnje uskladitve delo izgubilo približno 5.000 ljudi, številka pa bi se v procesu prilagajanja lahko povzpela na okrog 20.000.

V letu 2009 je bila infl acija v Sloveniji med najvišjimi v evrskem območju, januarja pa je medletna infl acija v Sloveniji znašala 1,5 %. Na gibanje medletne infl acije v Sloveniji in tudi na ravni celotnega evrskega območja v lanskem letu so ob znižanju gospodarske aktivnosti najbolj vplivale spremembe cen nafte in hrane (učinek osnove), v nekaterih državah (tudi v Sloveniji) pa so bile pomemben dejavnik infl acije tudi davčne spremembe. Januarja se je medletna infl acija v Sloveniji znižala in znašala 1,5 %, na ravni celotnega evrskega območja pa 1,0 %.

Razmere na fi nančnih trgih v Sloveniji so se v zadnjem četrtletju 2009 še zaostrile. V zadnjem četrtletju lani je prišlo do najizrazitejše umiritve kreditne aktivnosti v celotnem letu. Zadolževalo se je le prebivalstvo, medtem ko so podjetja in NFI kredite decembra neto odplačevala četrti mesec zapored. V letu 2009 so se podjetja in NFI pri domačih bankah zadolžila le za 24,6 mio EUR, kar ne dosega niti enega odstotka vrednost iz leta 2008. Se je pa lani povečala odvisnost podjetij in NFI od zadolževanja v tujini, ki je kljub nominalnemu zmanjšanju predstavljalo okoli 80 % vsega zadolževanja podjetij v lanskem letu. Po naši oceni je eden izmed razlogov za to tudi precejšnja razlika v obrestnih merah. Država je sicer z jamstveno shemo poskušala omiliti težave pri dostopnosti kreditov; za gospodarske družbe je bilo doslej izvedenih osem avkcij, kjer pa je bila porabljena le slaba polovica od skupne višine 1,2 mrd EUR jamstev. Kljub temu je po naši oceni jamstvena shema preprečila še občutnejši upad obsega kreditov podjetjem in NFI, banke pa so kreditirale tudi bolj tvegane komitente. Največji delež kreditov v okviru jamstvene sheme je bil odobren podjetjem iz predelovalnih dejavnosti (skoraj polovica) in iz gradbeništva (dobra četrtina).

V letu 2009 je bilo iz davkov in prispevkov za socialno varnost vplačanih 7,1 % manj prihodkov kot v predhodnem letu, konsolidirana bilanca javnega fi nanciranja pa je po razpoložljivih podatkih za deset mesecev izkazala primanjkljaj v višini 1.484 mio EUR. V letu 2009 so se povišali le prihodki od trošarin in od prispevkov za socialno varnost, vsi ostali prihodki iz davkov in prispevkov za socialno varnost pa so se zmanjšali. Po razpoložljivih podatkih o konsolidirani bilanci za deset mesecev lanskega leta se je razkorak med javnofi nančnimi prihodki in odhodki povečeval iz meseca v mesec, samo oktobra za 161 mio EUR. Je bil pa lansko leto ponovno pozitiven neto položaj slovenskega proračuna do proračuna EU, uspešnost črpanja v višini 73 % načrtovanih sredstev pa je najboljša po letu 2006. Črpanje se je najbolj izboljšalo na področju kohezijske politike, pa tudi na področju strukturne politike.

4 Ekonomsko ogledalo, januar 2010

Aktualno

tek

oč

a g

osp

od

ars

ka

gib

an

ja


Tekoča gospodarska gibanja



Mednarodno okolje

Po januarskih napovedih IMF se pričakovanja glede okrevanja svetovnega gospodarstva izboljšujejo, a je okrevanje po regijah precej neenakomerno. Do določenih znakov okrevanja svetovnega gospodarstva je prišlo že ob koncu leta 2009, a se ti po državah oz. regijah precej razlikujejo. Na Kitajskem, kjer so že novembra 2008 sprejeli program spodbud v višini 15 % BDP (586 mrd USD), ki je bil med najobširnejšimi na svetu in usmerjen predvsem v spodbujanje infrastrukturnih projektov in domače potrošnje, se je medletna rast BDP lani iz četrtletja v četrtletje stopnjevala in v zadnjem četrtletju dosegla 10,7 %, v celotnem letu pa je rast znašala 8,7 %. V ZDA pa je v zadnjem četrtletju 2009 po prvi oceni anualizirana medčetrtletna rast znašala 5,7%, prvič po štirih četrtletjih pa je bila zabeležena tudi medletna rast v višini 0,1 %. Sicer se prva ocena BDP v ZDA kasneje precej popravi navzdol, a razpoložljivi podatki o strukturi rasti kažejo, da so bili ključni dejavniki rasti kopičenje zalog, izvoz in investicije v računalniško opremo. Znižanje BDP v ZDA v letu 2009 (-2,4 %) je bilo sicer največje po letu 1946. Ob oživljanju gospodarske aktivnosti po svetu, ki je predvsem posledica obsežnih fi skalnih in monetarnih ukrepov, je IMF izboljšal svojo oktobrsko napoved svetovne gospodarske rasti za 0,8 o. t. na 3,9 %. Hkrati opozarja, da je predvsem v razvitih državah še malo znakov avtonomnega domačega povpraševanja, ki bi poganjal rast tudi brez spodbud. Okrevanje v slednjih naj bi bilo počasno, BDP pa naj bi dosegel predkrizno raven šele konec leta 2011. Svetovno okrevanje poganjajo ključne azijske države v razvoju. Kljub izboljšanju napovedi IMF opozarja tudi na precejšnja tveganja za svetovno gospodarstvo, predvsem na nevarnost prehitrega in neusklajenega umika spodbud ter na negativni vpliv nepopolno delujočih fi nančnih sistemov. Opozarja tudi na negativna gibanja na trgu nepremičnin v nekaterih državah, predvsem pa na vpliv naraščajoče brezposelnosti na potrošnjo gospodinjstev ter tudi na visoke javnofi nančne primanjkljaje in dolg.

Obrestne mere centralnih bank so še vedno izredno nizke, medtem ko so se posojilni pogoji v evrskem območju tudi v

zadnjem četrtletju 2009 zaostrovali. Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a se je januarja znižala 15. mesec zapored in je v povprečju meseca znašala 0,68 %. Obrestne mere najpomembnejših centralnih bank pa so tudi januarja ostale nespremenjene na rekordno nizkih ravneh (ECB 1,0 %, FED 0,0 %, BoE 0,5 %). Po anketi ECB so se posojilni pogoji v evrskem območju tudi v zadnjem četrtletju 2009 zaostrovali, a je bilo tokrat število bank, ki so zaostrile pogoje, le še za 3 % večje od števila bank, ki jih je izboljšalo. Ocene posojilnih pogojev za kredite podjetjem so precej podobne za mala in velika podjetja ter za ročnosti kreditov, povpraševanje malih in srednjih podjetij po kreditih pa je upadlo malo manj kot povpraševanje velikih podjetij. Med razlogi za najem kredita še naprej prevladuje prestrukturiranje dolga. Za prvo letošnje četrtletje banke pričakujejo, da se bodo posojilni pogoji ponovno nekoliko bolj zaostrili kot v zadnjem četrtletju lani in to bolj za velika podjetja. Banke pričakujejo, da se bo precej okrepilo povpraševanje malih in velikih podjetij po kreditih, in to predvsem po kratkoročnih kreditih. Pri posojilnih pogojih za gospodinjstva pa anketni podatki kažejo, da so se v zadnjem četrtletju lani precej manj kot ob koncu leta 2008 in v začetku 2009 zaostrili pogoji za stanovanjske kredite, še do manjše zaostritve pogojev pa naj bi prišlo v prvem četrtletju letos, ko banke tudi pričakujejo, da se bo povpraševanje po stanovanjskih kreditih še okrepilo. Anketa ECB o posojilnih pogojih v evrskem območju tako potrjuje pričakovanja IMF, da bo kreditiranje ostalo šibko tudi letos in da predvsem velika podjetja poskušajo pomanjkanje posojil nadomestiti z izdajanjem obveznic, kar pa vseeno ne more v celoti nadomestiti bančnega kreditiranja, predvsem v evrskem območju, kjer fi nančni sistem bistveno bolj temelji na bankah kot v anglosaksonskih državah.

Januarja se je nadaljevalo izgubljanje vrednosti evra proti najpomembnejšim valutam. Povprečni tečaj dolarja glede na evro se je decembra okrepil za 2,4 % na 1,4272 USD za 1 EUR. Glede na evro so se januarja okrepile vrednosti britanskega funta (+1,9 % na 0,8831 GPB za 1 EUR), japonskega jena (+0,7 % na 130,33 JPY za 1 EUR) in švicarskega franka (+1,7 % na 1,4765 CHF za 1 EUR).

Tabela 1: Napovedi mednarodnih institucij za gospodarsko rast in predpostavke UMAR, uporabljene v jesenski napovedi 2009

2009 2010 2011

UMAR

sep 09

CONS

jan 09

IMF

jan 10

UMAR

sep 09

EK

nov 09

OECD

nov 09

CONS

jan 09

IMF

jan 10

UMAR

sep 09

EK

nov 09

OECD

nov 09

CONS

jan 10

IMF

jan 10

EMU -3,9 -3,9 -3,9 0,4 0,7 0,9 1,3 1,0 1,6 1,5 1,7 1,6 1,6

EU -4,2 -4,0 -4,0 0,2 0,7 n.p. 1,2 1,0 1,6 1,6 n.p. n.p. 1,9

DE -4,8 -5,0 -4,8 0,9 1,2 1,4 1,8 1,5 1,5 1,7 1,9 1,6 1,9

IT -5,2 -4,8 -4,8 -0,2 0,7 1,1 0,9 1,0 0,9 1,4 1,5 1,2 1,3

AT -3,5 -3,5 n.p. 0,0 1,1 0,9 1,3 n.p. 1,6 1,5 2,2 1,7 n.p.

FR -2,1 -2,2 -2,3 0,6 1,2 1,4 1,4 1,4 1,7 1,5 1,7 1,6 1,7

UK -4,7 -4,7 -4,8 -0,3 0,9 1,2 1,5 1,3 1,8 1,9 2,2 2,2 2,7

ZDA -2,8 -2,5 -2,5 0,9 2,2 2,5 2,9 2,7 3,0 2,0 2,8 3,1 2,4

Vir: UMAR Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2009 (september 2009), Consensus Forecasts (januar 2010), IMF World Economic Outlook Update (januar 2010), OECD Economic Outlook 2/2009 (november 2009).



Januarja se je cena nafte Brent, izražena tako v USD kot v EUR, povišala, kar je bila predvsem posledica visokih cen nafte v začetku meseca, ko so prvič po oktobru 2008 presegle 80 USD/sod. Povprečna mesečna cena nafte Brent se je januarja povišala za 4,5 % na 53,98 EUR/sod, izraženo v USD pa za 2,3 % na 76,17 USD/sod. Medletno je bila povprečna mesečna cena nafte, izražena v EUR, višja za 57,9 %, izražena v USD pa za 75,3 %.

Slika 2: Cene soda nafte Brent

Slika 3: Gibanje cen surovin

okrevanja gospodarstev v državah v razvoju. Povečevale so se predvsem cene industrijskih surovin in kovin, kar je bilo povezano s povečanim povpraševanjem po teh surovinah zaradi narave okrevanja v državah v razvoju, kjer so precejšen poudarek pri oživljanju gospodarstva dali infrastrukturnim investicijam. Kljub visokim zalogam in neizkoriščenim proizvodnim zmogljivostim verjetnost hitrejše rasti cen surovin od pričakovane (IMF januarja napovedal 5,8-odstotno rast neenergetskih surovin v letu 2010) predstavlja eno izmed tveganj za svetovno gospodarstvo v letu 2010.

Slika 1: Posojilni pogoji v evrskem območju in

pričakovano povpraševanje po posojilih

-80

-60

-40

-20

0

20

40

60

80

Q1

03

Q1

04

Q1

05

Q1

06

Q1

07

Q1

08

Q1

09Razl

ika

med

štev

ilom

ban

k, k

i so

posl

abša

le in

izbo

ljšal

e po

sojil

ne p

ogoj

e, v

%

Vir: ECB.

Podjetjem v preteklih treh mesecih

Povpraševanje podjetij v prihodnjih treh mesecih

Stanovanjska posojila v preteklih treh mesecih

Povpraševanje po stanovanjskih posojilih v prihodnjih treh mesecih

30

40

50

60

70

80

90

100

110

120

130

140

150

jan.

feb.

mar

.

apr.

maj

jun. jul.

avg.

sep.

okt.

nov.

dec.

USD

/sod

Vir: EIA.

2010

2009

2008

Cene surovin so se po podatkih IMF v povprečju lanskega leta znižale za 31,0 %, letos pa naj bi rast znašala okrog 5 %. Cene surovin so se od avgusta 2008 do februarja 2009 občutno znižale, od takrat pa so začele ponovno naraščati, kar je bilo predvsem povezano z začetkom

80

100

120

140

160

180

200

220

jan.

05

jul. 0

5

jan.

06

jul. 0

6

jan.

07

jul. 0

7

jan.

08

jul. 0

8

jan.

09

jul. 0

9

jan.

10

Inde

ks 2

005=

100

Vir: IMF.

Indeks cen surovin Indeks cen hrane

Indeks cen kovin

Gospodarska gibanja v Sloveniji

Novembra sta se, podobno kot v predhodnih mesecih, med kratkoročnimi kazalniki gospodarske aktivnosti povečali le vrednosti izvoza blaga in proizvodnje predelovalnih dejavnosti, medtem ko se je vrednost ostalih kazalnikov znižala, kar kaže na nadaljnje šibko domače povpraševanje. Ob postopnem oživljanju mednarodnih trgovinskih tokov se je nominalni blagovni izvoz tudi novembra po desezoniranih podatkih povečal. Podobno velja za obseg industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti, kjer se najbolj povečuje proizvodnja v izrazito usmerjenih panogah. Po drugi strani blagovni uvoz še naprej precej bolj niha kot izvoz, kar nakazuje nadaljnje nizko domače povpraševanje, saj uvoz poleg izvozne komponente pomembno determinira tudi domača potrošnja. Po desezoniranih podatkih so se namreč novembra realni skupni prihodek v trgovini na drobno, nominalni prihodek v trgovini na debelo in realni prihodek v gostinstvu znižali. Ponovno se je znižala tudi vrednost opravljenih gradbenih del. Na medletni ravni so bili zaradi še močnejšega delovanja učinka osnove kot oktobra padci pri večini kazalnikov precej manjši.1

1 Več o delovanju učinka osnove glej Okvir 1, Ekonomsko ogledalo, decem-ber 2009.



Okvir 1: Tržni deleži

Po umirjenem padanju v prvem četrtletju in ponovni rasti v drugem se je v tretjem četrtletju leta 2009 rast slovenskega agregatnega tržnega deleža blaga2 nadaljevala predvsem zaradi rasti deležev v Franciji, Nemčiji in na Hrvaškem. Pred zmanjšanjem v letu 2008 (-2,9 %), ki je bilo še posebej izrazito v drugem polletju, je Slovenija agregatni tržni delež povečevala sedem let. V prvih devetih mesecih leta 2009 je bila v razmerah močnega zmanjšanja uvoznega povpraševanja3 rast agregatnega tržnega deleža (2,4 %) spodbujena predvsem z rastjo tržnih deležev v Franciji, Nemčiji in na Hrvaškem. Padanje tržnega deleža v Avstriji se je umirjeno nadaljevalo, prav tako v Italiji, kjer pa je v tretjem četrtletju že prišlo do rahle rasti. Med pomembnejšimi trgi, kjer so se v letu 2008 naši tržni deleži v vseh ključnih trgovinskih partnericah zmanjšali, se je edino v Rusiji v prvih devetih mesecih leta 2009 njegovo zmanjševanje pospešeno nadaljevalo. Med preostalimi relativno manj pomembnimi trgi je v prvih devetih mesecih leta 2009 porastel še tržni delež na Madžarskem, Češkem, Slovaškem in v Belgiji.

V tretjem četrtletju so na trgu EU porastli tržni deleži vseh sektorjev po SMTK, z izjemo raznih izdelkov, kjer prevladujejo delovno intenzivni proizvodi. Od zadnjega četrtletja leta 2008 se je nadaljevala rast tržnega deleža kemičnih proizvodov, predvsem pod vplivom močne rasti izvoza medicinskih in farmacevtskih proizvodov, ki za razliko od večine drugih podsektorjev po SMTK v času mednarodne gospodarske krize niso bili soočeni s krčenjem povpraševanja v EU. Tržni delež preostalih kemičnih proizvodov se je ob upočasnjenem padanju njihovega izvoza povečeval od drugega četrtletja. Rast tržnega deleža strojev in transportnih naprav je bila od prvega četrtletja leta 2009 spodbujena predvsem z izvozom cestnih vozil pod vplivom spodbujanja prodaje avtomobilov v nekaterih državah EU, kar se po naši oceni kaže tudi v rasti tržnega deleža na francoskem in nemškem trgu. Z izjemo električnih strojev in aparatov, ki so prav tako zabeležili opaznejšo rast, so tržni deleži preostalih pomembnejših proizvodov tega sektorja4 padli oz. stagnirali na ravni izpred enega leta. Po padcu v letu 2008 in v prvem polletju leta 2009 je v tretjem četrtletju porastel tudi tržni delež izdelkov, razvrščenih po materialu5. Njegova rahla rast v prvih devetih mesecih leta 2009 je bila predvsem posledica izvoza papirja, kartona in izdelkov iz celuloze ter barvnih kovin. Padec tujega povpraševanja v prvih devetih mesecih leta 2009 je bil sicer za slednje, podobno kot za proizvode iz železa in jekla, med najvišjimi, a ker je naš izvoz barvnih kovin padel za nekoliko manj kot uvoz EU, je naš tržni delež porastel. Padanje tržnega deleža raznih izdelkov6, kamor se uvrščajo večinoma delovno intenzivni proizvodi, je bilo v vseh treh četrtletjih leta 2009 izrazito. V primerjavi s preteklimi leti se je poglobilo, predvsem pod vplivom padanja izvoza pohištva, pa tudi oblek in montažnih stavb. To kaže na večjo težo notranjih slabosti tega sektorja, ki jih je mednarodna gospodarska kriza le zaostrila. Med preostalimi relativno manj pomembnimi sektorji, ki v strukturi izvoza blaga pomenijo le slabo desetino, sta po padcu v letu 2008 porastla tudi tržna deleža hrane in pijač ter surovin, prvi predvsem pod vplivom izvoza živinske krme, drugi pa pod vplivom izvoza električne energije, nafte in naftnih derivatov.

Slika 6: Tržni deleži Slovenije v EU po SMTK Slika 7: Tržni deleži v EU po pomembnejših podsektorjih

SMTK7 v devetih mesecih leta 2009

-0,08

-0,06

-0,04

-0,02

0,00

0,02

0,04

0,06

Skup

aj

0,1

Hra

na in

pi

jače

2,3,

4 Su

rovi

ne

5 do

8 P

roiz

v.

pred

el. d

ej.

5 Ke

mič

ni

proi

zvod

i

6 Iz

delk

i,raz

vršč

eni

po m

ater

ialu

7 St

roji

intr

ansp

ortn

e na

prav

e

8 Ra

zni i

zdel

ki

Med

letn

a ra

st , v

o.t.

Vir: SURS, Eurostat, preračuni UMAR.

Q1 Q2 Q3

-60

-50

-40

-30

-20

-10

0

10

20

30

-60

-50

-40

-30

-20

-10

0

10

20

30

54 M

edic

in.in

farm

ac.p

roiz

v.

62 Iz

delk

i iz k

avču

ka

64 P

apir

in k

arto

n, iz

d. iz

cel.

65 P

reja

,tkan

ine

in te

kst.

izd.

67 Ž

elez

o in

jekl

o

68 B

arvn

e ko

vine

69 K

ovin

ski i

zdel

ki

71 P

ogon

ski s

troj

i in

napr

ave

72 S

pec.s

troj

i za

pose

b. v

r. in

d.

74 In

d. st

roji

za sp

loš.

upor

abo

77 E

lekt

rični

stro

ji,na

prav

e

78 C

estn

a vo

zila

82 P

ohiš

tvo

in d

eli

89 R

azni

got

ovi i

zdel

ki

Skup

aj 1

4 po

dsek

torje

v

Stop

nje

rast

i, v %

Stop

nje

rast

i, v %

Vir: SURS, Eurostat, preračuni UMAR.

Izvoz SI Uvoz EU Delež v izvozu Tržni delež (leva os)

2 Na trgu 15-tih pomembnejših trgovinskih partneric, kamor se uvrščajo: Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Belgija, Španija, Avstrija, Združeno kraljestvo, Češka, Madžarska, Slovaška, Poljska, ZDA, Hrvaška in Rusija.3 Uvoz 15-tih trgovinskih partneric je v prvih devetih mesecih leta 2009 medletno padel za dobro tretjino, EU za slabo četrtino.4 Proizvodov z 2- ali večodstotnim deležem v izvozu blaga Slovenije v EU v letu 2008.5 Sektor 6 po SMTK: kože, kavčuk, papir, les, tekstil in kovine.6 Sektor 8 po SMTK: montažne stavbe, pohištvo, obleka, obutev, drugi gotovi izdelki.7 Podsektorjev z 2- ali večodstotnim deležem v izvozu blaga Slovenije v EU v letu 2008. Njihov skupni delež v izvozu blaga je znašal kar 74,2 %.



Novembra se je nadaljevala rahla rast blagovnega izvoza (pri uvozu jasnih znakov okrevanja še ni zaznati), na medletni ravni pa se zaradi baznega učinka padec upočasnjuje.8 Po desezoniranih podatkih se je izvoz blaga novembra na mesečni ravni ponovno rahlo povečal (0,6 %), medletni padec pa se je zaradi učinka osnove precej zmanjšal (-3,5 %). V enajstih mesecih leta 2009 je bil izvoz medletno nominalno nižji za 20,3 %, kar je njegovo vrednost približalo ravni povprečnega izvoza v letu 2006. Uvoz bolj niha, saj poleg izvoza nanj vpliva tudi domače povpraševanje. Po oktobrski rasti se je novembra po desezoniranih podatkih znižal (-0,5 %). V povprečju enajstih mesecih lani pa je bil medletno nižji za 27,7 %.

8 Po zunanjetrgovinski statistiki.

Storitvena menjava se je v enajstih mesecih lani, razen novembra, na medletni ravni znižala manj (-11,5 %) od blagovne (-24,3 %). Izvoz storitev je bil novembra medletno nominalno nižji za 15,8 %. Podoben padec je beležil tudi v enajstih mesecih lani (15,4 %), k čemur je največ prispeval padec izvoza cestnega transporta, potovanj in gradbenih storitev. Uvoz storitev je bil novembra medletno nižji za 3,2 %, v enajstih mesecih lani pa za 5,7 %. K znižanju uvoza sta v enajstih mesecih lani večinoma prispevala uvoz pomorskega transporta in uvoz raznih poslovnih, profesionalnih in tehničnih storitev.

Slika 4: Vrednost kratkoročnih kazalnikov gospodarske

aktivnosti v Sloveniji

-28

-24

-20

-16

-12

-8

-4

0

4

8

12

65

70

75

80

85

90

95

100

105

110

115

jan.

08

apr.

08

jul. 0

8

okt.

08

jan.

09

apr.

09

jul. 0

9

okt.

09

jan.

10

Vred

nost

kaz

alni

ka, d

esez

onira

no

3-m

eseč

ne d

rseč

e sr

edin

e, d

esez

. baz

ni in

deks

200

8=10

0

Vir: SURS, preračuni UMAR.

Izvoz blaga (nom.) Ind. proiz. predeloval. dej.Vredn. opr. del v gradben. Sk. prihod. v trg. na drobnoPrihodek v gostinstvu Prihodek v trgov. na debeloKaz. gospod. klime (desna os)

Slika 5: Izvoz in uvoz blaga

70

80

90

100

110

120

130

140

150

160

jan.

04

jan.

05

jan.

06

jan.

07

jan.

08

jan.

09

jan.

10

Des

ezon

irani

baz

ni in

deks

, 200

5=10

0

Vir: SURS.

Izvoz blaga

Uvoz blaga

9 Več o delovanju učinka osnove glej Okvir 1, Ekonomsko ogledalo, december 2009.10 Povprečna letna rast je izračunana na podlagi originalnih podatkov, ker delovnim dnem prilagojeni podatki o obsegu proizvodnje po posameznih skupinah predelovalnih dejavnosti niso razpoložljivi.

Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti

v Sloveniji

v % 2008XI 09/

X 09

XI 09/

XI 08

I-XI 09/

I-XI 08

Izvoz1 4,8 -4,6 -6,4 -19,5

-blago 1,3 -2,3 -4,1 -20,6

-storitve 21,6 -13,9 -15,8 -15,4

Uvoz1 6,4 -0,7 -10,4 -24,9

-blago 5,7 0,7 -11,5 -27,7

-storitve 10,8 -8,3 -3,2 -5,7

Industrijska proizvodnja 2,5 4,02 -2,4³ -18,7³

-v predelovalnih dejavnostih 2,6 3,02 -2,8³ -19,9³

Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del 15,7 -4,52 -18,1³ -21,7³

Trgovina–skupni realni prihodek v trgovini na drobno 10,4 -2,42 -13,4³ -13,8³

Gostinstvo–skupni realni prihodek v gostinstvu -2,7 -1,12 13,4³ -11,3³

Viri: BS, SURS, preračuni UMAR.Opombe: 1plačilnobilančna statistika, 2desezonirani podatki UMAR, 3delovnim dnem prilagojeni podatki.

Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je po oktobrskem skrčenju novembra okrepil, medletno pa je bil padec predvsem zaradi nizke osnove najmanjši v letu 2009. Novembra je bila proizvodna aktivnost za 3,0 % (desezonirano) večja kot mesec prej, v primerjavi z enakim mesecem leta 2008 pa je bila manjša za 2,8 % (delovnim dnem prilagojeno), na kar je v veliki meri vplivala nizka proizvodna aktivnost novembra 2008, saj se je obseg industrijske proizvodnje takrat že močno skrčil.9 Učinek osnove je bil najmočnejši v večini izrazito izvozno usmerjenih panogah, kjer je prišlo do nadaljnjega padca proizvodnje le v proizvodnji tekstilij in kovin, ki sta edini nizko in srednje nizko tehnološko zahtevni panogi, ki sta izrazito izvozno usmerjeni. V izrazito izvozno usmerjenih panogah je tako proizvodna aktivnost v enajstih mesecih leta 2009 povprečno najmanj zaostala za enakim obdobjem leta 2008 (-16,3 %), medtem ko je bila v povprečju predelovalnih dejavnosti nižja za 19,7 % in na ravni iz leta 2004.10



Padec proizvodnje je bil novembra na medletni ravni največji v panogah, ki so usmerjene predvsem na domači trg, kjer je bil učinek nizke osnove šibkejši11. Večino na domači trg usmerjenih panog predstavljajo nizko tehnološko zahtevne panoge, kjer je bil padec proizvodnje v letu 2009 podoben kot v letu 2008 (prehrambena industrija), ali večji (proizvodnja pohištva). V srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah (proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov, popravila in montaža strojev in naprav), katerih proizvodna aktivnost je v pretežni meri odvisna od aktivnosti domačega gospodarstva (gradbeništvo), je proizvodnja začela upadati konec leta 2008.

Slika 9: Obseg industrijske proizvodnje predelovalnih

dejavnosti po podpodročjih

Poslovne tendence v predelovalnih dejavnostih za januar kažejo nadaljnje izboljševanje kazalnikov stanj in večine kazalnikov pričakovanj. Najbolj se je povečal optimizem podjetij glede pričakovanega izvoza, ki je pozitivno vplival na kazalnika pričakovanega skupnega povpraševanja in pričakovane proizvodnje. Pri tem je bil optimizem podjetij glede prihodnjega izvoza nekoliko večji od optimizma glede pričakovanega skupnega povpraševanja, kar bi lahko nakazovalo na počasnejše umirjanje neugodnih razmer na domačem kot na tujem trgu. Na bolj neugodne trenutne razmere na domačem in tujem trgu sicer kažejo tekoči podatki o novih naročilih, ki so bila novembra na medletni ravni drugi mesec zapored večja na tujem trgu, ter kazalnika stanja izvoznih in skupnih naročil. Kazalnik izvoznih naročil, ki se je konec leta 2008 in v prvih mesecih leta 2009 hitreje in močneje zniževal, se namreč popravlja hitreje od kazalnika skupnih naročil.

Slika 8: Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti

75

80

85

90

95

100

105

110

115

120

125

130

135

jan.

00

jan.

01

jan.

02

jan.

03

jan.

04

jan.

05

jan.

06

jan.

07

jan.

08

jan.

09

jan.

10

Inde

ks, 2

005=

100


Originalni podatkiDesezonirani podatki

11 Panoge, ki so usmerjene predvsem na domači trg, se po tehnološki zahtevnosti uvrščajo med nizko in srednje nizko tehnološko zahtevne.

-30

-25

-20

-15

-10

-5

0

Izrazito izvozno usmerjene panoge

Zmerno izvozno usmerjene panoge

Pretežno na domači trg usmerjene

panoge

Med

letn

a ra

st, v

%


Q1 09 Q2 09 Q3 09 okt. -nov. 09

Slika 10: Izbrani kazalniki poslovnih tendenc v

predelovalnih dejavnostih

-90-80-70

-60-50-40-30-20-10

010203040

50ja

n. 0

8

apr.

08

jul. 0

8

okt.

08

jan.

09

apr.

09

jul. 0

9

okt.

09

jan.

10

Vred

nost

kaz

alni

ka, d

esez

onira

no

Vir: SURS.

Pričakovano sk. povpraševanje Izvozna naročilaPričakovana proizvodnja Skupna naročilaPričakovan izvoz

Gradbena aktivnost se je novembra nadalje znižala. Po desezoniranih podatkih se je vrednost opravljenih del znižala za 4,5 % in dosegla raven iz sredine leta 2006. Medletno je bila aktivnost nižja za 18,1 %, kar je podobno kot v povprečju enajstih mesecev. Sicer se je drugi mesec zapored precej okrepila gradnja stanovanjskih stavb, a so nihanja pri tej skupini gradbenih del pogosta, tako da še ni mogoče govoriti o dolgoročnejšem okrevanju gradnje stanovanj12. Še več, nove pogodbe za gradnjo stanovanjskih stavb so bile v enajstih mesecih leta 2009 za 39,0 % nižje kot leto pred tem, podobno sliko kažejo tudi podatki o izdanih gradbenih dovoljenjih v prvih treh četrtletjih lani. Tudi v ostalih segmentih gradbeništva ni znakov okrevanja. Do najmanjšega padca je prišlo pri gradnji inženirskih objektov, kjer je bila vrednost novih pogodb glede na leto pred tem nižja za 14,6 %.

12 Pri interpretaciji podatka o vrednosti del v stanovanjski gradnji je treba opozoriti, da v te podatke niso vključena manjša podjetja, ki po naših oce-nah večji del svoje aktivnosti opravijo v gradnji stanovanjskih stavb.



Slika 11: Vrednost opravljenih gradbenih del

90

100

110

120

130

140

150

160

170

180

190

jan.

08

apr.

08

jul. 0

8

okt.

08

jan.

09

apr.

09

jul. 0

9

okt.

09

jan.

10

Des

ezon

irani

inde

ksi, 3

-mes

ečne

drs

eče

sred

ine,

200

5=10

0


Gradbeništvo - skupaj Stavbe - skupajStanovanjske stavbe Nestanovanjske stavbeGradbeni inženirski objekti

V letu 2009 smo imeli medletno višjo proizvodnjo hidroelektrarn in nižjo proizvodnjo nuklearke, poraba električne energije pa je upadla, najbolj v kovinski industriji. Proizvodnja elektrike je bila decembra za 2,1 % višja medletno, v letu 2009 pa se je povečala za 0,7 %. Decembra je bila proizvodnja hidroelektrarn medletno nižja za 11,6 %, v celotnem letu 2009 pa se je zaradi ugodne vodnatosti rek najbolj povečala (21,7 ), proizvodnja v nuklearki pa je bila decembra medletno nižja za 3,8 %, upadla pa je tudi v celotnem letu 2009, in sicer zaradi rednega remonta (-8,7 %). Decembra se je zelo povečala proizvodnja termoelektrarn (26,2 %), ki pa je bila v celotnem letu 2009 za 2,9 % nižja kot v letu 2008. Poraba elektrike se je za 5,4 % znižala že v letu 2008, a takrat še predvsem kot posledica prehoda na energetsko manj intenzivno proizvodnjo aluminija ter stečaja večjega podjetja v kovinski dejavnosti (prispevek prek devet desetin). 10,7-odstotno znižanje porabe v letu 2009 je bilo posledica gospodarske krize, je pa zopet več kot dve tretjini k skupnemu padcu prispevala kovinska industrija

Okvir 2: Plačilna (ne)sposobnost

V letu 2009 se je plačilna nesposobnost pravnih oseb zelo povečala. Po podatkih AJPES je imelo 5.252 pravnih oseb decembra 2009 dospele neporavnane obveznosti13 več kot pet dni v mesecu v povprečnem dnevnem znesku 257 mio EUR. V letu 2009 (primerjava decembra 2009 z decembrom 2008) se je njihovo število povečalo za 53,8 %, povprečni dnevni znesek njihovih dospelih neporavnanih obveznosti pa za 74,3 %. Največ, skoraj polovico, so k povečanju zneska prispevale pravne osebe s področja gradbeništva, kjer so se neporavnane obveznosti povečale za skoraj dvakrat. Petino so k skupnemu povečanju zneska obveznosti prispevale pravne osebe s področja fi nančnih in zavarovalniških dejavnosti, kjer pa so neporavnane obveznosti močno koncentrirane na relativno majhno število pravnih oseb. Povprečni znesek neporavnanih obveznosti na pravno osebo v tej dejavnosti je bil decembra lani približno 17-krat večji kot v povprečju vseh dejavnosti. Pri skupnih neporavnanih obveznostih je pomemben še delež trgovine ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih, kjer je bilo povečanje v letu 2009 »le« 18-odstotno, in predelovalnih dejavnostih, kjer je bilo povečanje več kot polovično. Delež vseh ostalih dejavnosti skupaj je bil decembra 2009 v skupnem povprečnem dnevnem znesku neporavnanih obveznosti le 17-odstoten, kar pa nujno ne pomeni, da se v teh dejavnostih ne srečujejo s problemom poravnavanja v plačilo zapadlih obveznosti.

Na obremenjenost posameznih dejavnosti z neporavnanimi obveznostmi kaže razmerje med neporavnanimi obveznostmi in vsemi prejemki. Izračun tega pokaže, da je poleg gradbeništva z neplačevanjem obveznostmi najbolj »obremenjeno« še gostinstvo, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, kmetijstvo ter poslovanje z nepremičninami. Podjetja pa ne zamujajo samo pri zgoraj omenjenih plačilih, ampak se v zadnjem času povečuje tudi delež podjetij, ki zamujajo pri poravnavanju obveznosti do bank. Po podatkih Banke Slovenije14 o zamudah nefi nančnih podjetij pri bankah po dejavnostih je delež zamudnikov največji v gostinstvu in gradbeništvu, višji od povprečja pa je še v prometu in skladiščenju, kmetijstvu, poslovanju z nepremičninami, trgovini in predelovalnih dejavnostih.

13 AJPES ne spremlja vseh dospelih neporavnanih obveznosti, ampak samo tiste, ki imajo prioriteto po Zakonu o davčnem postopku in po Zakonu o izvršbi in zavarovanju. To so: i) zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi prizadetega zdravja, odškodnine zaradi izgube delovne zmožnosti ali od-škodnine zaradi smrti preživljavca, ii) davčni dolg in stroški prisilne izterjave, iii) sodni sklep o izvršbi.14 Poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere, december 2009.

Slika 12: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi

obveznostmi neprekinjeno več kot 5 dni v mesecu in

povprečni skupni znesek neporavnanih obveznosti

2.000

2.500

3.000

3.500

4.000

4.500

5.000

5.500

80

100

120

140

160

180

200

220

240

260

280

jan.

07

apr.

07

jul. 0

7

okt.

07

jan.

08

apr.

08

jul. 0

8

okt.

08

jan.

09

apr.

09

jul. 0

9

okt.

09

Štev

ilo

V m

io E

UR

Vir: AJPES.

Število pravnih oseb (desna os)

Povprečni skupni dnevni znesek neporavnanih obveznosti (leva os)



Slika 13: Proizvodnja in poraba elektrike v zadnjih 10-ih

letih

0

2

4

6

8

10

12

14

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

V TW

h

Vir: ELES

Proizvodnja nuklearke (50 %) Proizvodnja termoelektrarnProizvodnja hidroelektrarn Izgube prenosaPoraba distribucijskih odjemalcev Poraba neposrednih odjemalcev

(neposredni odjemalci elektrike s prenosnega omrežja). Decembra je bila prvič v letu 2009 poraba elektrike medletno višja (1,8 %), kar pa pripisujemo zlasti učinku nizke osnove (že decembra 2008 je bila poraba medletno nižja za 14,0 %). V letu 2009 se je poraba elektrike znižala pod raven iz leta 2002, tako da smo ob rahlo povečani proizvodnji dosegli neto izvoz elektrike v višini 2,3 % porabe tudi, ko v izračunu ne upoštevamo hrvaškega dela proizvodnje nuklearke.

Medletno nižji obseg cestnega blagovnega prometa je bil tudi v tretjem četrtletju leta 2009 v pričakovanem okviru, medtem ko je bilo poslabšanje na železnici večje. Po medletno nižjem obsegu cestnega blagovnega 15 Gre za v Sloveniji registrirana tovorna vozila.

Vir: AJPES, preračuni UMAR.

Tabela 3: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi, december 2009

število

pravnih oseb

z dospelimi

neporavnanimi

obveznostmi

rast

dec. 09/

dec. 08

povprečen

dnevni znesek

dospelih

neporavnanih

obveznosti v

EUR

rast

dec. 09/

dec. 08

povprečen

dnevni znesek

na pravno

osebo v EUR

Gradbeništvo 1.288 76,0 78.228.424 189,3 60.736

Finančne in zavarovalniške dejavnosti 55 34,1 46.186.267 91,9 839.750

Trgovina 1.083 34,4 38.116.193 18,5 35.195

Predelovalne dejavnosti 662 53,6 28.933.708 56,3 43.707

Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 537 51,7 20.805.377 18,4 38.744

Drugo 1.627 55,0 44.456.295 59,1 27.324

Skupaj 5.252 53,8 256.726.264 74,3 48.882

Vir: AJPES.

F Gradbeništvo 8,6

I Gostinstvo 5,5

A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 2,4

M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 2,4

L Poslovanje z nepremičninami 2,3

N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1,6

H Promet in skladiščenje 1,4

S Druge dejavnosti 1,3

R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1,2

C Predelovalne dejavnosti 0,9

G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 0,9

SKUPAJ 0,7

J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 0,6

E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 0,5

P Izobraževanje 0,3

K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 0,2

Q Zdravstvo in socialno varstvo 0,2

B Rudarstvo 0,0

D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 0,0

O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 0,0

Tabela 4: Razmerje med neporavnanimi obveznostmi

decembra 2009 in povprečnimi mesečnimi prejemki v letu

2009 (v %)

prometa15 v prvih dveh četrtletjih 2009 (za 12,7 % in 7,6 %) je bil v tretjem nižji za 12,3 %. V tretjem četrtletju se je notranji promet znižal le še za 2,3 %, mednarodni pa bolj (-14,5 %), medtem ko je bilo v povprečju prvih devetih mesecev znižanje notranjega prometa večje. Na osnovi podatkov o prehodih tovornjakov prek cestninskih postaj (ki sicer zajemajo tudi tuje tovornjake), lahko v zadnjem četrtletju leta 2009 pričakujemo manjši medletni padec slovenskega blagovnega prometa. Precej bolj od cestnega pa se znižuje železniški blagovni promet, ki je bil v prvih treh četrtletjih 2009 medletno nižji za 24,1 %, 26,0 % in 30,7 %. V tretjem četrtletju se je notranji promet znižal za 19,3 %, mednarodni pa za 33,6 %. Kljub temu, da je bila v letu 2009 našemu glavnemu železniškemu prevozniku dodeljena večina vlakovnih poti, sta na slovenskem trgu že delovala še dva avstrijska prevoznika, kar je ob gospodarski krizi tudi vplivalo na nižji obseg prevozov.



19 Podatki Sekcije za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici prido-bljeni na http://www.ads-slo.org/statistika/.

Slika 15: Prihodek v trgovini na drobno in trgovini z

motornimi vozili in popravili le-teh

-40

-30

-20

-10

0

10

20

30

40

50

60

jan.

08

apr.

08

jul. 0

8

okt.

08

jan.

09

apr.

09

jul. 0

9

okt.

09

jan.

10

Med

letn

a ra

st, v

%

Vir. SURS, preračuni UMAR.

Trgovina na drobno - skupajMotorna gorivaŽivila, pijače, tob. izd.NeživilaMot. vozila, kolesa, rez. deli in opr.

Skupni realni prihodek v trgovini na drobno16 se je po oktobrski rasti novembra zmanjšal (desezonirano) in ponovno dosegel raven poletnih mesecev, na medletni ravni pa se je upad realnega prihodka še umiril.17 Znotraj celotne trgovine na drobno se je upad realnega prihodka novembra na medletni ravni še poglobil v trgovini na drobno ter umiril v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili. Poglobitev upada prihodka v trgovini na drobno je bila predvsem posledica večjega padca prihodka v specializiranih prodajalnah z motornimi gorivi18 ter v trgovini z živili, pijačami in tobačnimi izdelki, medtem ko je upad realnega prihodka v trgovini z neživili ostal na oktobrski ravni. Največjo umiritev upada smo zabeležili v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili, kjer je bil prihodek po večmesečnem zaostajanju za četrtino ter 16-odstotnem zaostajanju oktobra novembra »le« za dobrih 7 % nižji kot novembra 2008, kar pa je bilo tudi posledica zniževanja prihodka od oktobra 2008 dalje. Znotraj tega segmenta se je prihodek v prodaji motornih vozil in koles ter rezervnih delov in opreme zmanjšal za dobrih 7 %, čeprav je bilo število prvih registracij osebnih motornih vozil približno enako številu iz novembra 2008. Na zmanjšanje prihodka je vplivala tudi različna struktura prodanih avtomobilov, saj se je zmanjšala prodaja lahkih

gospodarskih vozil ter prodaja luksuznih, športnih, prestižnih in drugih dražjih osebnih avtomobilov ter povečala prodaja avtomobilov srednjega spodnjega razreda19. V prvih enajstih mesecih 2009 je bil skupni prihodek medletno nižji za 13,8 %, od tega v trgovini na drobno za 11,2 %, v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili pa za 23,4 %.

Nominalni prihodek v trgovini na debelo se je po dveh mesecih rasti novembra ponovno zmanjšal (desezonirano), medletno pa se je upad prihodka še umiril, a ostal velik. Upad nominalnega prihodka v trgovini na debelo se je novembra medletno sicer umiril, vendar je bil prihodek še vedno skoraj za petino manjši kot novembra 2008. Nominalni prihodek je bil skupaj v prvih enajstih mesecih leta 2009 za dobro petino nižji kot v istem obdobju leta 2008.

Slika 14: Cestni in železniški blagovni promet

0

1000

2000

3000

4000

5000

Q1

06 Q2

Q3

Q4

Q1

07 Q2

Q3

Q4

Q1

08 Q2

Q3

Q4

Q1

09 Q2

Q3

V m

io to

nski

h km


Železniški Cestni

Poleg vpliva globalne krize in nove konkurence pa so slabi rezultati našega največjega železniškega prevoznika tudi posledica neuspešne sanacije, ki je bila opravljena še v letu 2004, tako da so se do konca leta 2009 njegovi bilančni kazalniki še poslabšali (95 mio EUR osnovni kapital in 350 mio EUR zadolženost, 80 mio EUR bilančne izgube).

16 Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in popravila le-teh (47+45).17 Več o delovanju učinka osnove glej Okvir 1, Ekonomsko ogledalo, de-cember 2009.18 Prihodek je bil novembra realno skoraj za tretjino manjši kot novembra 2008.

Slika 16: Turistične prenočitve in prihodek v gostinstvu

-25

-20

-15

-10

-5

0

5

10

15

20

jan.

08

apr.

08

jul. 0

8

okt.

08

jan.

09

apr.

09

jul. 0

9

okt.

09

jan.

10

Med

letn

a ra

st, v

%

Vir. SURS, preračuni UMAR.

Prihodek v gostinstvu Prenočitve turistov skupaj

Prenočitve- domači Prenočitve - tuji



Slika 17: Kazalniki potrošnje gospodinjstev

prispevalo vidno izboljšanje vrednosti kazalnikov zaupanja v predelovalnih in storitvenih dejavnostih. Vrednosti kazalnikov zaupanja potrošnikov in v trgovini na drobno sta bili nekoliko nižji kot decembra, precej pa se je znižala vrednost kazalnika zaupanja v gradbeništvu, ki je ponovno padla na najnižjo raven doslej, ki jo je dosegla že ob začetku leta 2009.

V gostinstvu se je zniževanje realnega prihodka tudi novembra nadaljevalo (desezonirano), na medletni ravni pa je upad realnega prihodka ostal velik. Po treh mesecih rasti se je novembra število prenočitev na medletni ravni zmanjšalo za 3,8 %, od tega število domačih prenočitev za 1,5 %, tujih pa za dobrih 6 %. Skupaj je bil realni prihodek v prvih enajstih mesecih za 11,7 % manjši kot v enakem obdobju leta 2008, število skupnih prenočitev pa je ostalo približno enako.

Ob koncu leta 2009 je bila potrošnja še skromna, januarja pa smo beležili večji optimizem potrošnikov pri večjih nakupih. Medletni upad neto izplačanih plač je bil decembra, kljub razmeroma normalnemu izplačilu božičnic, še rahlo višji kot novembra, k čemur je prispevalo tudi medletno zmanjšanje plač v javnem sektorju (prvič po februarju 2008). Prihodek v trgovini na drobno je bil ob koncu leta še vedno za več kot desetino nižji kot leto prej, neto tok potrošniških posojil pa je bil decembra prav tako skromen (2 mio EUR; v celotnem letu 2009 pa so gospodinjstva najela le za dobro desetino vrednosti posojil iz prejšnjega leta). Optimizem potrošnikov je januarja ostal približno na ravni preteklega meseca, vidneje izboljšanje pa je bilo opaziti pri kazalniku, ki kaže primernost trenutka za večje nakupe. Tako so se prve registracije osebnih vozil fi zičnih oseb januarja že tretji mesec zapored povečale, tokrat kar za 38 %, saj smo januarja 2009 beležili tretjinski padec. V letu 2009 so fi zične osebe registrirale 15 % manj vozil kot leta 2008, po podatkih Sekcije za motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije pa je bilo registriranih več vozil srednjega nižjega cenovnega razreda, še posebej proti koncu leta, na kar kaže tudi počasnejše (od rasti števila vozil) okrevanje prihodka v trgovini na drobno z motornimi vozili, kjer je prišlo novembra do 7,2-odstotnega padca.

-45-42-39-36-33-30-27-24-21-18-15-12-9-6-30

-27-24-21-18-15-12

-9-6-30369

121518

Q1

06 Q2

Q3

Q4

Q1

07 Q2

Q3

Q4

Q1

08 Q2

Q3

Q4

Q1

09 Q2

Q3

Q4

jan.

10

Ravn

otež

je v

o. t

.

Med

letn

a ra

st, %

Vir: SURS, MNZ-DUNZ. Opomba: * Podatki od marca 2006. ** SKD 2008.

Masa neto izplačanih plač (realno)Število prvič registriranih osebnih vozil fizičnih oseb *Prihodek v trgovini na drobno (realno)**Kazalec zaupanja potrošnikov, orig.vrednost (desna os)

Trg dela

Zaposlenost se je novembra nadalje zmanjšala. Število delovno aktivnih se je zmanjšalo za 406 oseb (desezonirano za 0,1 %, medletna stopnja pa ostaja enaka kot oktobra, to je -4,2 %). V primerjavi z oktobrom se je število delovno aktivnih še naprej povečevalo v večini storitvenih dejavnosti (razen v prometu in gostinstvu), najbolj pa je ponovno upadlo v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih. Število potreb po delavcih je bilo decembra skoraj enako kot novembra in le še za 5,1 % nižje kot pred letom dni, število novih zaposlitev pa se še zmanjšuje in je v primerjavi z decembrom 2008 nižje za 15,2 %. V letu 2009 je bilo potreb po delavcih in novih zaposlitev v povprečju za slabo tretjino manj kot leto prej. Zmanjšuje se tudi število delovnih dovoljenj za tujce, ki jih je bilo v letu 2009 v povprečju za 6,7 % manj kot leta 2008. Decembra jih je bilo 78.387 (12.306 oz. 13,7 % manj kot decembra 2008). Vlada RS je sprejela tudi Uredbo o kvoti delovnih dovoljenj za tujce za leto 2010, ki predvideva 12.000 delovnih dovoljenj, kar je za polovico manj od kvote za leto 2009.

Število brezposelnih se je povečalo tudi decembra in januarja. Decembra jih je bilo 96.672 (desezonirano 0,5 % več kot predhodni mesec in 45,9 % več kot decembra 2008), januarja pa 99.591 (desezonirano 0,1 % več kot predhodni mesec in 34,7 % več kot januarja 2009). Decembrsko povečanje, po desezoniranih podatkih, je bilo

Slika 18: Poslovne tendence

-60

-50

-40

-30

-20

-10

0

10

20

30

40

jan.

08

apr.

08

jul. 0

8

okt.

08

jan.

09

apr.

09

jul.0

9

okt.0

9

jan.

10

Vred

nost

kaz

alni

ka, d

esez

onira

no

Vir: SURS.

Gospodarska klima Predelovalne dej.Trg. na drobno PotrošnikiStoritvene dej. Gradbeništvo

Vrednost kazalnika gospodarske klime se je januarja glede na december povečala za 4 o. t. K izboljšanju je



manjše (0,9 %) kot v predhodnih mesecih. Število oseb, ki so decembra izgubile delo, je bilo sicer še vedno visoko (6.785 oz. 182 več kot decembra 2008), a vseeno manjše kot novembra (za 1.115). Med njimi je bilo kot običajno največ oseb, ki so izgubile delo zaradi izteka delovnega razmerja za določen čas (55 %) ali iz poslovnih razlogov (25 %). Po drugi strani je bilo manjše kot novembra tudi število brezposelnih, ki so decembra delo dobili (3.930), kar je sicer sezonsko značilno, a tako kot že od aprila 2009 dalje je tudi decembra delo dobilo več oseb (1.568) kot v enakem mesecu predlani. Priliv iskalcev prve zaposlitve med brezposelne tudi decembra ni presegel sezonsko običajnega obsega, odliv iz brezposelnosti iz razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve, pa je bil iz sezonskih razlogov sicer manjši kot oktobra in novembra, a še vedno visok (manj je bilo izpisov iz brezposelnosti zaradi šolanja, visok pa ostaja izpis zaradi neizpolnjevanja obveznosti brezposelne osebe). Novembrska stopnja registrirane brezposelnosti se je povečala na 10,1 %.

V letu 2009 je bilo povprečno registriranih 86.354 brezposelnih oseb, kar je 23.139 (36,6 %) več kot v letu 2008. Število brezposelnih se je v letu 2009 povečalo predvsem zaradi večjega števila oseb, ki so izgubile delo. Teh je bilo 90.528, kar je 37.484 (70,7 %) več kot leto prej. Od teh je polovica izgubila delo zaradi izteka zaposlitve za določen čas, močno pa sta se povečala deleža oseb, ki so postale brezposelne iz poslovnih razlogov ali zaradi

Tabela 5: Delovno aktivni po področjih dejavnosti

Število v 1.000 Stopnje rasti, v %

2008 XI 08 X 09 XI 092008/

2007

XI 09/

X 09

XI 09/

XI 08

I-XI 09/

I-XI 08

A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 38,0 38,9 37,9 37,8 -1,8 -0,2 -2,7 -4,7

B Rudarstvo 3,4 3,5 3,3 3,2 -5,2 -1,2 -7,5 -7,2

C Predelovalne dejavnosti 199,2 219,8 192,5 192,1 -0,5 -0,2 -12,6 -10,0

D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 7,9 7,7 8,0 8,0 -1,1 0,5 3,6 2,9

E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 9,1 9,0 9,1 9,1 4,7 0,0 1,2 2,4

F Gradbeništvo 87,5 91,5 86,0 85,2 12,2 -0,9 -6,9 -0,8

G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 114,5 117,3 113,7 113,9 3,5 0,1 -2,9 -0,8

H Promet in skladiščenje 49,9 51,8 49,2 49,2 5,4 -0,1 -5,0 -2,6

I Gostinstvo 34,4 34,3 34,0 33,9 1,7 -0,2 -1,2 0,8

J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 22,5 22,4 22,5 22,5 4,8 0,1 0,6 3,0

K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 24,8 24,7 24,2 24,2 4,2 0,0 -1,9 1,2

L Poslovanje z nepremičninami 4,4 4,3 4,4 4,4 9,6 0,0 1,6 5,1

M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 44,5 44,2 45,7 45,8 7,1 0,2 3,6 4,8

N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 25,4 26,5 25,8 26,1 5,2 1,0 -1,6 -1,8

O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 51,6 51,1 51,6 51,7 1,3 0,2 1,3 1,1

P Izobraževanje 61,7 61,1 62,4 62,7 1,5 0,4 2,6 2,8

Q Zdravstvo in socialno varstvo 52,4 51,5 52,1 52,2 2,7 0,2 1,5 2,2

R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 14,1 14,0 14,1 14,1 6,5 0,0 1,2 1,9

S Druge dejavnosti 13,3 13,1 13,4 13,4 1,3 0,3 2,2 3,9

T Dejavnost gospodinjstev z zaposl. hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo 0,6 0,5 0,6 0,5 6,4 -5,5 -0,2 7,7


Slika 19: Priliv v registrirano brezposelnost po razlogih

izgube zaposlitve

0

5000

10000

15000

20000

25000

30000

Q1

07 Q2

Q3

Q4

Q1

08 Q2

Q3

Q4

Q1

09 Q2

Q3

Q4

Vir: ZRSZ

Ostalo Poslovni razlogiStečaj Pisna izjavaIztek del. razmerja za dol. čas

stečaja podjetja. Iskalcev prve zaposlitve, ki so se v letu 2009 prijavili med brezposelne, je bilo 16.994 (35,8 % več kot leto prej). Po drugi strani je bilo večje kot leto prej tudi število brezposelnih, ki so dobili delo (48.553 oz. 16,5 %) in zmanjšanje števila brezposelnih iz drugih razlogov



(28.536 oz. 9,5 % več). V letu 2009 se je še zmanjšal delež žensk med brezposelnimi (na 49,1 %, kar je 3,7 o. t. manj kot leto prej). Zaradi visokega priliva novih brezposelnih v letu 2009 sta se zmanjšala tudi deleža dolgotrajno brezposelnih (na 36,5 % oz. 14,7 o. t. manj kot leto prej) in brezposelnih, starejših od 50 let (30,3 % oz. 4,4 o. t. manj kot leto prej).

se je umirila (1,3 %), prav tako povprečna letna rast, ki je v enajstih mesecih preteklega leta dosegla nominalno 3,5 % (leta 2008 8,3 %), ob nizki infl aciji pa je realno zvišanje bruto plače (2,7 %) preseglo primerljivo v letu 2008 (2,2 %).

Slika 20: Gibanje registriranih brezposelnih oseb

-125

-100

-75

-50

-25

0

25

50

75

100

125

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

Tok

v br

ezpo

seln

ost,

v 1.

000

Vir: ZRSZ, preračuni UMAR.

Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto)Brezposelni dobili deloIzgubili delo Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve Prirast registrirane brezposelnosti

Tabela 6: Kazalniki gibanj na trgu dela

v % 2008XI 09/

X 09

XI 09/

XI 08

I-XI 09/

I-XI 08

Aktivno prebivalstvo -0,6 0,0 -0,5 0,3

Formalno delovno aktivni 3,1 0,0 -4,2 -2,2

Zaposleni v podjetjih in organizacijah ter pri fi zičnih osebah

3,1 -0,1 -4,9 -2,7

Registrirani brezposelni 11,4 0,9 50,6 35,7

Povprečna nominalna bruto plača 8,3 8,5 1,3 3,5

-zasebni sektor 7,8 11,6 1,6 1,8

-javni sektor 9,8 0,9 -0,4 7,1

2008 XI 08 X 09 XI 09

Stopnja registrirane brezposelnosti (v %) 6,7 7,0 10,0 10,1

Povprečna nominalna bruto plača (v EUR) 1.391,43 1.550,29 1448,13 1.570,53

Zasebni sektor (v EUR) 1.315,49 1485,66 1.351,77 1.509,03

Javni sektor (v EUR) 1.642,58 1764,82 1.741,05 1.757,25

Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR.

Novembra se je zaradi izrednih izplačil ob koncu leta rast plač povišala. Bruto plača na zaposlenega se je novembra v primerjavi s predhodnim mesecem nominalno zvišala za 8,5 %, kar je zaradi gospodarske krize in nizke rasti cen sicer najnižje novembrsko povišanje v zadnjih petih letih, kljub temu pa je bila rast plač v zasebnem sektorju presenetljivo visoka. Medletna rast skupne bruto plače

Slika 21: Nominalna bruto plača na zaposlenega

-2

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

jan.

08

apr.

08

jul. 0

8

okt.

08

jan.

09

apr.

09

jul. 0

9

okt.

09

jan.

10

Nom

inal

na m

edle

tna

rast

, v %


SkupajZasebniJavni

Rast plač v zasebnem sektorju je bila novembra visoka zaradi izplačil 13. plač in božičnic. Novembrska rast bruto plače v zasebnem sektorju (11,6 %) je bila zaznamovana z izplačili 13. plač in božičnic, ki so bila le rahlo skromnejša kot v letu 2008. Povprečni znesek izplačil je znašal 683 EUR (leto prej 698 EUR), prejel pa jih je podoben delež zaposlenih (18,1 %, leta 2008: 19,9 %). Rast plač je bila izjemno visoka (povprečno 29-odstotna) v štirih dejavnostih (oskrbi z vodo, oskrbi z elektriko in plinom,

Slika 22: Razčlenitev mesečne rasti bruto plače

zasebnega sektorja

-12

-8

-4

0

4

8

12

jan.

08

apr.

08

jul. 0

8

okt.

08

jan.

09

apr.

09

jul. 0

9

okt.

09

jan.

10

Nom

inal

na m

eseč

na ra

st v

%, p

rispe

vki v

o.t.

Zaostala izplačila*Nadurna izplačilaPlača brez nadurnih in zaostalih plačilRast plače, v %

Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *Pomemben delež teh predstavljajo izplačila trinajstih plač in božičnic ter izplačila na podlagi uspešnosti

poslovanja.



Okvir 3: Vpliv spremembe strukture zaposlenih na rast bruto plače na zaposlenega

Del rasti bruto plače na zaposlenega v dejavnostih zasebnega sektorja in posledično skupne bruto plače na medletni ravni pripisujemo učinku sprememb v strukturi zaposlenih, ki je nastopil s krizo in odpuščanjem zaposlenih. Od aprila 2008, ko je začelo število zaposlenih pri pravnih osebah počasi upadati, do novembra 2009 je samo v predelovalnih dejavnostih zaposlitev izgubilo več kot 30.000 oseb, do večjih odpuščanj pa je prišlo tudi v drugih dejavnostih zasebnega sektorja. Tako je v letu dni od novembra 2008 brez dela ostalo več kot 38.000 oseb. To je v povsem tehničnem smislu vplivalo na povprečno raven bruto plače v predelovalnih dejavnostih in v zasebnem sektorju ter na skupno bruto plačo. V izračunu povprečne bruto plače na zaposlenega, ki ga dobimo kot tehtano povprečje plač in zaposlenih po oddelkih dejavnostih, se je zaradi odpuščanja delež zaposlenih z nizkimi plačami nižal, kar pa je višalo raven povprečne bruto plače preostalih zaposlenih.

Vpliv20 spremembe strukture zaposlenih na rast povprečnih plač v enajstih mesecih lanskega leta je bil najizrazitejši v predelovalnih dejavnostih, kjer je prišlo do največjih sprememb v strukturi zaposlenih, posledično pa tudi v industriji in v zasebnem sektorju. Medletna rast bruto plače na zaposlenega v predelovalnih dejavnostih je bila v prvih osmih mesecih leta 2009 predvsem posledica sprememb v strukturi zaposlenih oz. odpuščanja zaposlenih z nizkimi plačami (brez slednjega bi bila ves čas negativna). V povprečju enajstih mesecev je bila medletna rast bruto plače v tej dejavnosti (dejansko izračunana) 0,5-odstotna, z upoštevanjem učinka spremembe strukture zaposlenih pa bi bila za 0,9 o. t. nižja oz. -0,4-odstotna. Prav tolikšen učinek oz. prispevek k rasti (0,9 o. t.) je izračunan za bruto plačo v industriji (B-F), zasebnem sektorju in za skupno bruto plačo na zaposlenega. Z upoštevanjem strukturnega učinka bi tako znašala povprečna letna rast bruto plače na zaposlenega v enajstih mesecih leta 2009 v industriji le 0,2 %, v zasebnem sektorju 0,9 %, rast skupne bruto plače pa bi bila 2,6 % (in ne 1,1 %, 1,8 % oz. 3,5 % kot je bilo dejansko objavljeno oz. izračunano). Prerez po skupinah dejavnosti dalje kaže, da je bil strukturni učinek prav tako pozitiven a nekoliko nižji v poslovnih storitvah (J-N;S; 0,5 o. t.), medtem ko je v proizvodnih storitvah (G-I; -0,3 o. t.) in v javnem sektorju (-0,1 o. t.) deloval v nasprotno smer in bil negativen. V primeru javnega sektorja to pomeni, da je bila 7,1-odstotna (dejansko izračunana) povprečna letna rast bruto plače na zaposlenega celo nekoliko podcenjena (upoštevaje strukturne spremembe v zaposlenosti bi bila namreč še nekoliko višja, 7,2-odstotna), kar kaže na še večje razlike med lanskoletno rastjo plač v zasebnem in javnem sektorju.

Slika 24: Razčlenitev medletne rasti bruto plače na

zaposlenega v predelovalnih dejavnostih

-2

-1

0

1

2

3

4

5

jan.

09

feb.

09

mar

. 09

apr.

09

maj

09

jun.

09

jul. 0

9

avg.

09

sep.

09

okt.

09

nov.

09

dec.

09

jan.

10

Nom

inal

na m

edle

tna

rast

v %

; pris

peve

k uč

inka

v o

.t.


Učinek spremembe strukt. zaposlenih, v o.t.Rast ob nesprem. (lanski) strukturi, v%Rast, v %

Slika 25: Razlike v medletnih rasteh bruto plač na

zaposlenega zaradi učinka spremembe strukture

zaposlenih

-2

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

jan.

09

feb.

09

mar

. 09

apr.

09

maj

09

jun.

09

jul. 0

9

avg.

09

sep.

09

okt.

09

nov.

09

dec.

09

jan.

10

Nom

inal

na m

edle

tna

rast

, v %


Zasebni - rast Javni - rast

Zasebni - rast ob lanski strukt. Javni - rast ob lanski strukt.

Skupna rast ob lanski strukt. Skupna rast

fi nančnih in zavarovalniških dejavnostih ter rudarstvu). Takšno odstopanje od povprečja zasebnega sektorja je problematično, saj gre (z izjemo fi nančnih dejavnosti) za dejavnosti z monopolnim položajem na trgu in z velikim lastništvom države, kjer so si kljub oteženi

gospodarski situaciji izplačali 13. plače v tako velikem obsegu, v fi nančnih dejavnostih pa je nagrajevanje iz naslova uspešnosti poslovanja v času krize prav tako nepričakovano, glede na to da jim je država v krizi pomagala z izdatnimi fi nančnimi sredstvi. Na medletni

20 Učinek spremembe strukture zaposlenih na rast bruto plače na zaposlenega je izračunan na ravni oddelkov dejavnosti (po SKD 2008), in sicer kot razlika med dejan-sko oz. dejansko objavljeno medletno rastjo plač (izračunano iz tehtanega povprečja plač na zaposlenega in tekoče strukture zaposlenih) in t. i. medletno rastjo plač ob nespremenjeni (lanski) strukturi zaposlenih (izračunano iz tehtanega povprečja plač na zaposlenega in strukture zaposlenih izpred leta dni).



ravni se je rast bruto plače sektorja celo okrepila21 (na 1,6 %), kljub temu pa je bila v enajstih mesecih bistveno nižja (1,8 %) kot v enakem obdobju 2008 (8,0 %).

V javnem sektorju se je novembra nadaljevala skromna rast povprečne bruto plače, ki je bila sicer nižja kot pred letom. Glavnino k novembrski rasti22 bruto plače (0,9 %) so podobno kot v zasebnem sektorju prispevala zaostala

21 Še posebej izrazito v skupini industrije (B-F; 3,9 %), medtem ko se je v tržnih storitvah znižala (-0,9 %).22 Najvišjo rast so beležili v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavno-stih (1,3 %), kjer je večina zaposlenih v zasebnem sektorju in so bili prav tako deležni izplačil ob koncu leta, temu pa je sledilo zvišanje bruto plače v izobraževanju (1,1 %), zdravstvu in socialnem varstvu (1,0 %) ter javni upravi (0,6 %).

Okvir 4: Minimalna plača

Vlada je sprejela nov zakon o minimalni plači, ki širše opredeljuje oblikovanje minimalne plače. Ohranja se opredelitev pravice do minimalne plače za polni delovni čas, vendar na novo opredeljuje elemente za določitev novega zneska minimalne plače (rast cen življenjskih potrebščin, gibanje plač, gospodarske razmere oz. gospodarska rast in gibanje zaposlenosti) in spreminja usklajevalni mehanizem. Minimalna plača se bo sedaj uskladila vsako leto januarja najmanj za objavljeno medletno rast cen življenjskih potrebščin v preteklem letu. Znesek minimalne plače se objavi do konca januarja po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji. Določen je tudi nov znesek minimalne bruto plače v višini 734,15 EUR, ki je višji od nazadnje določenega za 22,9 %. S tolikšnim povečanjem bruto zneska in povečanjem splošne olajšave za najnižje plače dosega neto znesek minimalne plače 562 EUR, kolikor so bili ocenjeni minimalni stroški življenjskih potrebščin na osebo23. Ker je odstotek povečanja minimalne bruto plače visok, so k zakonu dodane prehodne določbe, ki omogočajo prilagajanje na omenjeno višino bruto plače v obdobju do konca leta 2011. Z zakonom določen znesek minimalne plače bo pomenil precejšnje povečanje števila prejemnikov. Podatki o porazdelitvi zaposlenih pri pravnih osebah glede na višino bruto plače iz leta 2008 kažejo, da je plačo v višini 734 EUR po naši oceni prejemalo okoli 87.000 zaposlenih pri pravnih osebah. Tako bi se delež prejemnikov v odstotku zaposlenih povečal s 3 % na predvidoma več kot 10 %, kar nas bi po podatkih Eurostat uvrstilo med države EU z najvišjim deležem prejemnikov, med katere spadajo Francija, Bolgarija, Latvija, Luksemburg in Litva. Ocenjujemo, da bo posledica zakona tudi povečanje koncentracije zaposlenih z nizkimi plačami in tudi uravnilovke pri zaposlenih z nizkimi plačami. Najbolj bo ta koncentracija prisotna v dejavnostih z visokim deležem zaposlenih z nizko izobrazbo, kjer je bila po podatkih iz leta 2008 porazdelitev zaposlenih po višini bruto plače zelo zgoščena pri predelu nizkih plač. To so zlasti dejavnost gostinstva, gradbeništva ter v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih ter v okviru predelovalnih dejavnosti delovno intenzivne panoge. Veliko povečanje števila prejemnikov minimalne plače bo imelo za posledico tudi pritisk na povečanje ostalih plač, hkrati s pritiskom po odpuščanju zaposlenih. Te pritiske naj bi zmanjšale v zakonu predvidene prehodne določbe, ki omogočajo podjetjem s poslovnimi težavami, da postopno uvedejo višino zneska določenega po zakonu, vendar najdlje do konca leta 2011.

Pritisk dviga minimalne plače na brezposelnost smo analizirali na osnovi ocenjenih kratkoročnih in dolgoročnih koefi cientov elastičnosti stroškov dela na zaposlenost. Elastičnosti smo ocenili z dinamično funkcijo povpraševanja po delu24 na osnovi podjetniških podatkov za obdobje 1995–2007. Model kaže, da bi ob predpostavki takojšne uskladitve minimalne plače kratkoročni učinek izgube dela prizadel približno 5.000 ljudi, številka pa bi se v procesu prilagajanja lahko povzpela na okrog 20.000 ljudi.

Pričakovati je, da bo nova minimalna plača pospešila določeno prestrukturiranje in s tem tudi potencialno povečala brezposelnost. Podjetniški sektor bo moral v prihodnje nameniti še več pozornosti povečevanju dodane vrednosti. Vlada bo morala oblikovati politike (na področju trga dela, davkov) na način, ki bo podjetjem omogočal izpeljavo obdobja prilagajanja novim zahtevam po višji tehnološki zahtevnosti proizvodnje in seveda preobrazbi v strukturo zaposlenih z boljšo izobrazbeno strukturo.

23 Ta znesek je izračun Inštituta za ekonomska raziskovanja v Ljubljani.24 Model predpostavlja podjetja, katerih glavni cilj je maksimizacija dobička, in ker se podjetja srečujejo z omejitvami, ki jih predstavlja Cobb-Douglasova produkcijska funkcija, maksimizacija dobička pomeni minimizacijo stroškov. Predpostavlja se tudi dolgoročno ravnotežje, ki se mu podjetje prilagaja s kvadratnimi prilagoditvenimi stroški. Vir podatkov so bilance stanja in uspeha AJPES.

izplačila, vendar pa sta bila njihov prispevek in rast bistveno nižja kot v zasebnem sektorju. Medletno je bila bruto plače sektorja drugič lani celo nižja (-0,4 %), v obdobju enajstih mesecev pa je bila medletna rast počasnejša kot v primerljivem obdobju predhodnega leta (7,1 %, leta 2008: 9,4 %), a še vedno bistveno višja kot v zasebnem sektorju.



Cene

Infl acija v Sloveniji je bila v letu 2009 med najvišjimi v evrskem območju. V povprečju evrskega območja so se v letu 2009 cene življenjskih potrebščin povišale za 0,9 %, v Sloveniji pa za 2,1 %25, kar je bilo kljub relativno nizki ravni tretje najvišje povišanje cen med državami evrskega območja. Bolj kot pri nas so se cene povišale le v Grčiji in Luksemburgu, medtem ko so najvišje znižanje cen zabeležili na Irskem, kjer so se cene znižale za 2,6 %.

Na medletno infl acijo v celotnem evrskem območju, ki se je v prvi polovici leta 2009 zniževala in bila v poletnih in jesenskih mesecih lanskega leta negativna, so ob umirjeni gospodarski aktivnosti najbolj vplivali učinki osnove, povezani s preteklimi spremembami cen nafte in hrane. Gibanje cen neenergetskega industrijskega blaga, ki v pretežni meri sledi gibanju cen osebnih avtomobilov ter obleke in obutve, torej dobrin, katerih nakupe je mogoče za nekaj časa odložiti, je bilo v letu 2009 kot posledica šibkega povpraševanja umirjeno. V povprečju evrskega območja so se cene tega blaga zanemarljivo povišale, v nekaj državah in Sloveniji pa so se celo znižale. Kot posledica vpliva šibkega povpraševanja se je v celotnem evrskem območju lani umirila tudi rast cen storitev.

Pomemben dejavnik infl acije so bile v nekaterih državah evrskega območja davčne spremembe. Največji fi skalni prispevek k infl aciji je bil po podatkih Eurostata zabeležen prav v Sloveniji, kjer so povišanja trošarin k infl aciji v enajstih mesecih lanskega leta prispevala 1,3 o. t.26, kar je 0,8 o. t. več kot v Luksemburgu, ki sledi Sloveniji. V povprečju evrskega območja je prispevek davčnih sprememb k skupni infl aciji znašal 0,1 o. t. V nekaterih državah so se davki znižali, najbolj v Franciji, kjer je bila infl acija zaradi nižjih davkov nižja za 0,6 o. t. 25 Podatek HICP.26 Zadnji razpoložljivi podatki.

Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na domačem trgu so se v letu 2009 znižale za 0,7 %. Na skupni upad cen je vplivalo znižanje cen v predelovalnih dejavnostih (-2,2 %). Cene v oskrbi z električno energijo (6,1 %) in vodo (12,1 %) so se povišale. V rudarstvu se cene lani niso spremenile. Na dinamiko cen znotraj predelovalnih dejavnosti je najbolj vplivalo gibanje cen kovin in kovinskih izdelkov, ki so se lani znižale za 4,2 %, in v proizvodnji živil (-3,7 %). Cene v proizvodnji pohištva so se v lanskem letu povišale (6,8 %).

Slika 23: Razčlenitev mesečne rasti bruto plače javnega

sektorja

-4

-2

0

2

4

6

8

10

jan.

08

apr.

08

jul. 0

8

okt.

08

jan.

09

apr.

09

jul. 0

9

okt.

09

jan.

10

Nom

inal

na m

eseč

na ra

st v

%, p

rispe

vki v

o.t.

Zaostala izplačila

Nadurna izplačila

Plača brez nadurnih in zaostalih plačil

Rast plače, v %


Slika 26: Prispevki posameznih skupin k infl aciji v

letu 2009 v Sloveniji in na ravni celotnega evrskega

območja

-1,0 -0,5 0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5

SKUPAJ HICP

Predelana hrana, brezalkoholne pijače,

alkohol, tobak

Nepredelana hrana

Ne-energetsko industrijsko blago

Energija

Storitve

Vir: SURS, Eurostat.V o.t.

Slovenija Evrsko območje

Slika 27: Prispevek davčnih sprememb k infl aciji v

evrskem območju v letu 2009

-1,0

-0,5

0,0

0,5

1,0

1,5

2,0

2,5

3,0

LU SI GR CY FI NL

DK

EU ES IT AT FR EA BE SK DE

MT PT

V o.

t.

Vir: Eurostat.

Davčni vpliviHICP (brez davčnih vplivov)HICP



Ob novembrskem slabšanju cenovne konkurenčnosti gospodarstva, ki je bilo sicer med nižjimi v evrskem območju, ostaja njeno medletno poslabšanje v enajstih mesecih lanskega leta med večjimi v evrskemu območju. Novembra se je rast realnega efektivnega tečaja, merjenega z relativnimi27 cenami življenjskih potrebščin, okrepila na mesečni (0,7 %) in medletni ravni (3,3 %). Mesečno rast je spodbudila rast relativnih cen, ki od sredine leta 2009 niso bile dejavnik slabšanja cenovne

konkurenčnosti28. Na okrepljeno medletno rast realnega efektivnega tečaja pa je vplival predvsem višji tečaj evra, ki je na mesečno sicer rahlo padel, potem ko se je od decembra leta 2008 v glavnem rahlo krepil. Po večmesečni krepitvi je evro do USD oktobra in novembra izraziteje porastel tudi na medletni ravni, posledično pa je bilo po enem letu relativno stabilnih gibanj večje tudi medletno poslabšanje cenovne konkurenčnosti. Glede na strukturo naše zunanje menjave, v kateri je delež USD relativno manjši, je bilo medletno poslabšanje manjše kot v večini preostalih držav evrskega območja. V povprečju prvih enajstih mesecev je bila Slovenija še vedno med državami z relativno bolj neugodnim gibanjem cenovne konkurenčnosti, saj so bili do septembra učinki medletnega padca evra do USD na gibanje naše cenovne konkurenčnosti prav tako manjši.

Izboljševanje cenovne konkurenčnosti predelovalnih dejavnosti se je po dvomesečni prekinitvi novembra nadaljevalo ob izrazitejšem umirjanju medletnega poslabšanja. Realni efektivni tečaj, defl acioniran z relativnimi cenami industrijskih proizvodov predelovalnih dejavnosti, je novembra padel (-1,0 %). Opazno se je umirila tudi njegova medletna rast (s 3,9 % na 1,6 %), ki je bila do oktobra leta 2009 predvsem posledica visoke medletne rasti relativnih cen zaradi učinka osnove. Mesečno so relativne cene industrijskih proizvodov predelovalnih dejavnosti v letu 2009 večinoma padale. Novembra 2009 so bile v primerjavi s koncem leta 2008 nižje za 2,0 %.

Slika 28: Cene industrijskih proizvodov pri domačih

proizvajalcih

-20

-15

-10

-5

0

5

10

15

20

25

jan.

08

apr.

08

jul. 0

8

okt.

08

jan.

09

apr.

09

jul. 0

9

okt.

09

jan.

10

Med

letn

a ra

st, v

%

Vir: SURS.

PPI (domači trg)OSKRBA Z EL.ENERGIJO,PLINOM IN PAROPREDELOVALNE DEJAVNOSTIPrz. kovin in prz. kovinskih izd.,rz. strojev in napravPrz. živil; pijač; tobačnih izd.

27 Slovenske v primerjavi s trgovinskimi partnericami.28 Pred tem je bila precej višja rast cen življenjskih potrebščin v Sloveniji kot v trgovinskih partnericah leto in pol odločilni dejavnik slabšanja naše cenovne konkurenčnosti.

Tabela 7: Cene

v %

2008 2009

XII 08/

XII 07

Φ (I 08–XII 08)/

Φ (I 07–XII 07)

XII 09/

XI 09

XII 09/

XII 08

Φ (I 09–XII 09)/

Φ (I 08–XII 08)

Cene življenjskih potrebščin (CPI) 2,1 5,7 -0,5 1,8 0,9

Blago 1,3 6,0 -0,6 1,9 0,0

-Goriva in energija -7,2 10,6 -0,1 14,6 -3,5

-Drugo 3,2 5,0 -0,7 -0,4 0,6

Storitve 3,8 5,0 0,0 1,6 2,6

Cene življenjskih potrebščin (HICP) 1,8 5,5 -0,4 2,1 0,9

Regulirane cene1 -7,8 9,6 -0,5 12,6 -4,7

-Energija -11,9 14,4 -0,8 14,7 -9,6

-Drugo 0,4 0,1 0,0 4,0 2,5

Osnovna infl acija

-brez (sveže) hrane in energije 3,9 4,6 -0,5 0,3 1,9

Cene življenjskih potrebščin (HICP) v evrskem območju 1,6 3,3 0,3 0,9 0,3

Cene industrijskih proizvodov domačih proizvajalcev

-na domačem trgu 3,1 5,6 0,0 -0,7 -0,4

-na evrskem območju -0,1 2,1 -0,5 -2,3 -3,5Viri: SURS, Eurostat; preračuni UMAR. Opomba: 1Zaradi vsakoletnih sprememb indeksa reguliranih cen podatki med posameznimi leti niso neposredno primerljivi. Komunalne storitve so v izračun vključene skozi celo leto 2009..



Novembra je bil blagovni primanjkljaj medletno precej nižji, prav tako pa tudi presežek v storitveni bilanci. Novembra je bil blagovni primanjkljaj ob večjem nominalnem padcu uvoza od izvoza medletno nižji. V enajstih mesecih lani se je zmanjšal na 360,3 mio EUR (v enakem obdobju leta 2008 je znašal 2.353,4 mio EUR), kar je bilo skoraj v celoti posledica nižjega primanjkljaja v menjavi z državami EU. Kar 85,0 % medletnega znižanja blagovnega primanjkljaja je bilo posledica izboljšanih pogojev menjave. V desetih mesecih leta 2009 so se namreč povprečne uvozne cene znižale precej bolj (-9,4 %) od izvoznih cen (-4,0 %), pogoji menjave pa so se medletno izboljšali za 6,2 %. Medletno znižanje presežka v storitveni bilanci se je nadaljevalo tudi novembra, večinoma zaradi manjšega presežka v menjavi gradbenih storitev. V enajstih mesecih lani pa se je najbolj znižal presežek v menjavi potovanj in cestnega transporta. Kumulativni presežek v storitveni bilanci je znašal 1.013,6 mio EUR, kar je za 537,9 mio EUR manj kot v enakem obdobju predhodnega leta.

Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov se še znižuje, bilanca tekočih transferov pa je po več mesecih primanjkljaja izkazala presežek. V bilanci faktorskih dohodkov so se ob upadanju obrestnih mer in razdolževanju bank medletno najbolj znižala neto plačila obresti bank na posojila, najeta v tujini. Presežek dohodkov od dela je bil višji, kar je bilo večinoma posledica nižjih nakazil v tujino. Presežek v bilanci tekočih transferjev je bil skoraj v celoti posledica presežka v državnem sektorju. V primerjavi s predhodnimi meseci se je precej povečalo črpanje sredstev iz strukturnih skladov, sredstev za izvajanje skupne kmetijske politike in sredstev iz kohezijskega sklada. V enajstih mesecih lani je državni proračun RS do proračuna EU realiziral neto proračunski presežek v višini 62,0 mio EUR.

Kapitalski tokovi so tudi novembra ostali šibki. Finančne transakcije s tujino so bile po dveh mesecih skromnih neto prilivov novembra rahlo neto odlivne. Neto odtok kapitala

Slika 30: Realni efektivni tečaji članic evrskega območja,

defl acionirani s HICP

Slika 29: Realni efektivni tečaj, defl acioniran s CPI in PPI

-2

-1

0

1

2

3

4

5

jan.

07

apr.

07

jul. 0

7

okt.

07

jan.

08

apr.

08

jul. 0

8

okt.

08

jan.

09

apr.

09

jul. 0

9

okt.

09

jan.

10

Med

letn

e st

opnj

e ra

sti, v

%

Vir: ECB, SURS, OECD, preračuni UMAR.

Realni, deflacioniran s CPIRealni, deflacioniran s PPINominalni

-2

-1

0

1

2

3

4

5

6

7

IE PT LU ES FR CY BE DE AT IT NL SI GR

MT FI SK

Med

letn

a ra

st, v

%

Vir: ECB, SURS, OECD, preračuni UMAR.

jan.-nov. 09

nov.09

Plačilna bilanca

V enajstih mesecih lani je primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance znašal 114,2 mio EUR (v enakem obdobju leta 2008 pa 1.952,8 mio EUR). Novembra je saldo tekočega računa izkazoval rahel presežek (33,3 mio EUR), ki je predvsem posledica presežka v tekočih transakcijah zaradi večjega neto črpanja sredstev iz proračuna EU. Po drugi strani se je blagovna menjava po dveh mesecih skromnega presežka novembra prevesila v primanjkljaj, nadaljevalo pa se je tudi zniževanje presežka v storitveni menjavi, ki se znižuje od septembra 2009.

Slika 31: Komponente salda tekočega računa plačilne

bilance

-500

-400

-300

-200

-100

0

100

200

okt.

07

jan.

08

apr.

08

jul. 0

8

okt.

08

jan.

09

apr.

09

jul. 0

9

okt.

09

V m

io E

UR

Vir : BS.

Blagovna menjava Storitvena menjavaFaktorski dohodki Tekoči transferiTekoči račun



je znašal 53,3 mio EUR (novembra 2008 neto priliv v višini 256,4 mio EUR). V enajstih mesecih lani so bile fi nančne transakcije neto odlivne v višini 218,0 mio EUR (v enakem obdobju leta 2008 neto priliv v višini 1.910,2 mio EUR).

sektor je prodajal instrumente denarnega trga in povečal naložbe v instrumente kapitalskega trga. Ostali sektorji pa so kapital naložili v lastniške vrednostne papirje evrskega območja, kar odraža pričakovanja o rasti podjetniškega dobička. Ostale naložbe so bile novembra neto prilivne v višini 98,3 mio EUR. Pri terjatvah so se najbolj povečale vloge domačih bank na računih v tujini. Po treh mesecih visokih odlivov so nerezidenti (predvsem banke) okrepili varčevanje pri nas, saj so se njihove vloge novembra povečale kar za 356,6 mio EUR.

Bruto zunanji dolg je konec novembra lani znašal 40,5 mrd EUR, bruto dolžniške terjatve pa 30,1 mrd EUR. Celotni bruto zunanji dolg Slovenije se je do konca novembra v primerjavi s koncem leta 2008 povečal za 1,2 mrd EUR. Neto zunanji dolg pa je konec novembra znašal 10,4 mrd EUR (28,9 % ocenjenega BDP) in se je v primerjavi s koncem leta 2008 povečal za 0,5 mrd EUR (za 2,3 o. t.). Javni in javno garantirani dolg se je v enajstih mesecih lani precej povečal, in sicer za 4,7 mrd EUR na 13,8 mrd EUR (za 10,9 o. t. na 34,2 % ocenjenega BDP). Zasebni negarantirani dolg se je v enakem obdobju znižal za 3,5 mrd EUR, večinoma zaradi odplačil posojil domačih bank (2,8 mrd EUR), in je konec novembra lani dosegel 26,6 mrd EUR (65,8 % ocenjenega BDP).

Tabela 8: Plačilna bilanca

I-XI 09, v mio EUR

Tekoče transakcije

-Blagovna menjava (FOB)

-Storitve

-Dohodki od dela in kapitala

Tekoči transferi

Kapitalski in fi nančni račun

-Kapitalski račun

-Kapitalski transferi

-Patenti, licence

-Finančni račun

-Neposredne naložbe

-Naložbe v vrednostne papirje

-Finančni derivativi

-Ostale naložbe

-Terjatve

-Obveznosti

-Mednarodne denarne rezerve

Statistična napaka

Vir: BS. Opomba: 1Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke.

Slika 32: Finančne transakcije plačilne bilance po

inštrumentih

-2000

-1500

-1000

-500

0

500

1000

1500

2000

sep.

07

dec.

07

mar

. 08

jun.

08

sep.

08

dec.

08

mar

. 09

jun.

09

sep.

09

V m

io E

UR

Vir: BS.

Neposredne naložbe Naložbe v vredn. papirjeFinančni derivativi Ostale naložbeNeto finančni tok

Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I-XI 08

20.527,7 20.641,9 -114,2 -1.952,8

14.967,9 15.328,1 -360,3 -2.353,4

3.933,1 2.919,5 1.013,6 1.551,5

913,1 1.522,7 -609,6 -968,3

713,7 871,7 -158,0 -182,6

1.614,5 -1.611,8 2,7 1.956,0

217,9 -163,4 54,5 29,9

216,5 -156,7 59,8 28,9

1,4 -6,7 -5,3 1,0

1.396,6 -1.448,4 -51,7 1.926,0

-62,0 -548,3 -610,3 146,0

4.360,1 -122,8 4.237,3 363,0

-28,9 29,7 0,8 44,0

-3.038,8 -807,0 -3.845,8 1.357,2

205,1 -807,0 -601,8 -1.194,0

-3.244,0 0,0 -3.244,0 2.551,2

166,2 0,0 166,2 15,9

111,5 0,0 111,5 -3,1

Neposredne naložbe so bile novembra neto odlivne v višini 56,9 mio EUR. Tako pri domačih kot tujih neposrednih naložbah so prevladovala neto odplačila posojil med kapitalsko povezanimi podjetji. Naložbe v vrednostne papirje so bile neto odlivne v višini 95,4 mio EUR. Bančni



Finančni trgi

Razmere na fi nančnih trgih v Sloveniji so se v zadnjem četrtletju 2009 še zaostrile. Še naprej se zadolžuje le prebivalstvo, medtem ko so podjetja in NFI kredite neto odplačevali četrti mesec zapored. Neto tokovi kreditov nebančnim sektorjem so bili tako v zadnjem mesecu preteklega leta na ravni 36,0 mio EUR. Pri virih fi nanciranja so banke beležile razmeroma visok neto priliv tujih vlog in tudi nekoliko povišane neto prilive vlog prebivalstva, medtem ko so depoziti države decembra beležili neto odliv v višini dobrih 400 mio EUR, kar je po naši oceni tudi posledica sezonskih dejavnikov.

Slika 33: Neto tokovi in rast kreditov domačih bank

domačim nebančnim sektorjem

-10

-5

0

5

10

15

20

25

30

35

40

-200

-100

0

100

200

300

400

500

600

700

800

jan.

08

apr.

08

jul. 0

8

okt.

08

jan.

09

apr.

09

jul. 0

9

okt.

09

jan.

10

Med

letn

a ra

st, v

%

V m

io E

UR

Vir: BS, preračuni UMAR.

Prebivalstvo (leva os) Podjetja in NFI (leva os)Država (leva os) Prebivalstvo (desna os)Podjetja in NFI (desna os) Skupaj (desna os)

V zadnjem četrtletju preteklega leta je bilo umirjanje kreditne aktivnosti najizrazitejše. Banke so namreč v tem obdobju neto odobrile kredite domačim nebančnim sektorjem le v višini 18,1 mio EUR. V celotnem letu 2009 pa so bili neto tokovi na ravni 896,7 mio EUR, kar dosega manj kot petino vrednosti iz leta 2008, od tega pa slabi dve tretjini predstavlja neto zadolževanje prebivalstva. K tako velikemu upadu je največ prispevalo občutno manjše zadolževanje podjetij in NFI. Upadanje medletne stopnje rasti kreditov domačim nebančnim sektorjem se je ob koncu leta močno umirilo, rast pa je znašala 2,8 %.29 Zaradi zaostrenih razmer v gospodarstvu se je v preteklem letu povečal delež nedonosnih kreditov30, in sicer na 2,3 %31, kar je za 0,5 o. t. več kot ob koncu leta 2008. Na slabšanje kakovosti bančnih naložb kaže tudi večje oblikovanje oslabitev, ki je v letu 2009 na ravni celotnega bančnega sistema doseglo 481,5 mio EUR, kar je najvišja vrednost doslej (v letu 2008 296,8 mio EUR).

Tudi v drugih državah članicah evrskega območja je bila decembrska kreditna aktivnost šibka. Obseg kreditov je praktično stagniral, medletno pa je beležil 0,1-odstoten upad. Nebančni sektorji so tako lani neto odplačevali kredite bank v višini 12,2 mrd EUR. K takšnemu gibanju je največ prispevalo neto odplačevanje kreditov podjetij in NFI v znesku dobrih 100 mrd EUR (medletni upad je bil 1,7-odstoten). Hkrati je bilo zadolževanje prebivalstva evrskega območja na razmeroma visoki ravni tudi ob koncu leta, mesečna rast pa je znašala 0,3 %. Precej (za 0,5 %) so se okrepili stanovanjski krediti, ki so z 19,1 mrd EUR neto tokov beležili najvišjo vrednost po septembru 2008. V letu 2009 se je prebivalstvo skupaj neto zadolžilo za 54,5 mrd EUR, kar je le slabih 30 % pod ravnjo iz leta 2008.

29 Več o delovanju učinka osnove glej Okvir 1, Ekonomsko ogledalo, de-cember 2009.30 Krediti z bonitetno oceno D in E.31 Podatek je za november 2009.

Tabela 9: Kazalniki fi nančnih trgov

Krediti domačih bank

nebančnemu sektorju in

varčevanje prebivalstva

Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast kreditov, v %

31. XII 08 31. XII 0931. XII 09/

30. XI 09

31. XII 09/

31. XII 08

31. XII 08/

31. XII 07

Krediti skupaj 31.549,10 32.445,79 0,1 2,8 18,1

Krediti podjetjem in DFO 23.137,53 23.161,95 -0,2 0,1 19,4

Krediti državi 584,61 870,95 2,4 49,0 12,6

Krediti prebivalstvu 7.826,96 8.412,89 0,8 7,5 14,8

Potrošniški 2.883,95 2.899,88 0,1 0,6 5,2

Stanovanjski 3.395,30 3.927,22 1,6 15,7 27,3

Ostalo 1.547,71 1.585,79 0,2 2,5 10,0

Bančne vloge skupaj 13.689,07 14.313,06 1,1 4,6 9,1

Čez noč 5.249,44 5.654,83 1,3 7,7 -2,6

Kratkoročno vezane 5.644,79 5.102,84 -2,0 -9,6 10,4

Dolgoročno vezane 1.957,65 2.888,54 5,7 47,6 52,2

Vloge na odpoklic 837,19 666,84 5,7 -20,3 10,8

Vzajemni skladi 1.513,38 1.856,30 2,6 22,7 -48,2

Viri: BS, ATVP, preračuni UMAR. Opomba: NFI - nedenarne fi nančne institucije.



32 Obrestne mere za kredite nad 1 mio EUR z variabilno ali do enega leta s fi ksno obrestno mero.

Tudi decembra je bil najpomembnejši del kreditne aktivnosti domačih bank v Sloveniji usmerjen v gospodinjstva. Ta se tako kot v drugih državah članicah evrskega območja še naprej pretežno zadolžujejo v obliki stanovanjskih kreditov, ki so s 63,0 mio EUR beležili najvišje neto tokove v letu 2009, vendar kljub temu niso bistveno odstopali od povprečnih mesečnih ravni v zadnji polovici leta. Zadolževanje za potrošnjo in ostale namene je bilo tudi decembra na precej nizki ravni. Prebivalstvo se je v letu 2009 neto zadolžilo za 585,9 mio EUR, kar je za dobrih 40 % manj kot leto pred tem.

Podjetja in NFI so decembra že četrti mesec zapored neto odplačevali kredite, najete pri domačih bankah, v tem obdobju pa so neto odplačila dosegla skoraj 300 mio EUR. Za razliko od preteklih mesecev so bila tokrat odplačila izključno na strani NFI, medtem ko so se nefi nančne družbe pri domačih bankah neto zadolževale. Pri slednjih precej izstopa namenska struktura zadolževanja, saj so neto tokovi kreditov za investicije decembra dosegli 206,6 mio EUR, kar je skoraj trikrat toliko kot v predhodnih enajstih mesecih skupaj in najvišja vrednost po juniju 2008. Po drugi strani so podjetja v tem mesecu neto odplačala kredite, namenjene za fi nanciranje obratnih sredstev, v višini 167,5 mio EUR. Zato ocenjujemo, da je takšen prirast kreditov za investicije v veliki meri povezan z reprogrami kratkoročnih kreditov v dolgoročne, kar je nekoliko omililo likvidnostne pritiske na podjetja. Le manjši del na novo najetih kreditov je dejansko namenjen za fi nanciranje investicij. Podjetja in NFI so se v letu 2009 neto zadolžila za 24,6 mio EUR, kar ne dosega niti enega odstotka vrednosti iz leta 2008.

Podjetja in NFI so novembra že tretji mesec zapored neto črpala kredite iz tujine, neto tokovi pa s 43,9 mio EUR niso bistveno odstopali od prejšnjih dveh mesecev. Ponovno so prevladovali dolgoročni krediti, medtem ko so se kratkoročni krediti neto odplačevali v višini 6,5 mio EUR.

V enajstih mesecih leta 2009 pa so se podjetja in NFI neto zadolžila za 388,0 mio EUR, kar je za dobro tretjino manj kot v primerljivem obdobju leta 2008. Takšen upad je izključno posledica neto odplačevanja kratkoročnih kreditov v višini dobrih 90 mio EUR, medtem ko so bili neto tokovi dolgoročnih kreditov za skoraj 5 % višji kot v primerljivem obdobju leta 2008. Neto tokovi tujih kreditov so tako predstavljali več kot 80 % celotnega neto zadolževanja podjetij (v enakem obdobju leta 2008 je ta delež znašal 13,6 %). Banke so novembra že šesti mesec zapored neto odplačevale kredite, najete v tujini, vendar so tokrat neto odplačila dosegla le 22,8 mio EUR. Za razliko od podjetij in NFI pa so banke neto odplačevale dolgoročne kredite in neto najemale kratkoročne. Potem ko so banke v predhodnih treh mesecih beležile za 0,6 mrd EUR neto odlivov tujih vlog, pa so te novembra beležile neto priliv v višini 356,6 mio EUR, kar je najvišja vrednost po aprilu 2008. Banke so v enajstih mesecih lani beležile neto odliv tujih kreditov in vlog v višini kar 2,8 mrd EUR.

Slika 34: Obseg kreditov v državah članicah evrskega

območja

-10

-5

0

5

10

15

20

25

30

35

CY PT SI IT NL AT SK FI FR

EMU

MT

DE ES GR

LU BE IE

Med

letn

a ra

st, v

%

Vir: ECB, preračuni UMAR

dec.08 dec.09

Slika 35: Neto zadolževanje bank na tujem in neto prilivi

tujih vlog

818

-821 -886-600

-500

-400

-300

-200

-100

0

100

200

300

400

jan.

08

apr.

08

jul. 0

8

okt.

08

jan.

09

apr.

09

jul. 0

9

okt.

09

jan.

10

V m

io E

UR


Dolgoročni Kratkoročni Vloge

Po zadnjih razpoložljivih podatkih razlike med posojilnimi obrestnimi merami za podjetja in vloge med Slovenijo in povprečjem evrskega območja ostajajo visoke. Razlike v posojilnih obrestnih merah32 za podjetja in NFI so se ob kocu leta nekoliko bolj znižale in so znašale 249 bazičnih točk, kar je najnižja raven v zadnjih desetih mesecih. Na drugi strani pa so pasivne obrestne mere presegale vrednost v povprečju evrskega območja za kratkoročne depozite v povprečju za približno 45 bazičnih točk. Nekoliko večjo razliko so beležile obrestne mere za nove dolgoročne vloge, ki so bile v povprečju na ravni slabih 130 bazičnih točk, kar je precej manj od razlik pri aktivnih obrestnih merah za podjetja in NFI.



Obseg trgovanja na Ljubljanski borzi se je decembra glede na predhodni mesec okrepil, a kljub temu s 56,1 mio EUR še naprej ostaja precej skromen. Okrepilo se je trgovanje z delnicami in tudi z obveznicami, ki so s 14,5 mio EUR prometa beležile najvišji obseg trgovanja po marcu 2009. Na letni ravni je vrednost prometa dosegla vsega 904,0 mio EUR, kar je za slabih 30 % manj kot v letu 2008. Brez upoštevanja povečanega avgustovskega prometa, ki je bil posledica povečanega obsega trgovanja z vrednostnimi papirji, ki so bili zastavljeni za zavarovanje kreditov, pa bi upad po naši oceni presegel 50 %. Celotna tržna kapitalizacija je decembra že drugi mesec zapored beležila upad, tokrat v višini 1,1 %. Takšno gibanje je pretežno posledica nižje tržne kapitalizacije delnic, ki pa je ob drugemu zaporednemu mesečnem upadu (tokrat za 2,5 %) na medletni ravni beležila minimalni upad v

Izplačila božičnic in trinajstih plač, ki v letu 2009 na medletni ravni niso beležila močnega upada, so vplivala na večjo rast obsega vlog gospodinjstev v bankah. Decembrski neto prilivi so znašali 157,9 mio EUR, kar je ena izmed višjih vrednosti v preteklem letu. Del povečanih neto prilivov je bil usmerjen tudi v dolgoročne vloge, ki so s 155,2 mio EUR beležile najvišje neto prilive, odkar imamo primerljive podatke33. K tako visokim neto prilivom pa je po naši oceni najbolj prispevalo nadaljnje prestrukturiranje ročnosti depozitov gospodinjstev v bankah, ki intenzivneje poteka že od druge polovice leta 2008 in je posledica ugodnejših obrestnih mer za dolgoročne vloge ter neomejenega jamstva za vloge gospodinjstev in malih podjetij do konca leta 2010. Neto prilivi vlog prebivalstva v bankah so leta 2009 znašali 624,0 mio EUR, kar je za dobrih 45 % manj kot leto pred tem. Razlog za tako velik upad bi lahko iskali deloma v neugodnih gibanjih na trgu dela, predvsem pa v visoki osnovi iz leta 2008, ko so pomemben del neto prilivov predstavljali tudi prilivi iz kapitalskih trgov.

Vzajemni skladi domačih upravljavcev so v drugi polovici lanskega leta vsak mesec beležili pozitivne mesečne neto prilive. Neto prilivi so decembra dosegli 5,3 mio EUR, kar je ena izmed višjih vrednosti v preteklem letu. Od tega so več kot 5 mio EUR beležili bolj tvegani delniški skladi, kar je po naši oceni posledica višjih neto prilivov v sklade, usmerjene na tuje kapitalske trge, ki so ob koncu leta v večini primerov beležili solidne stopnje rasti. Že tretji mesec zapored pa je bilo opaziti nekoliko večji obseg prestrukturiranja naložb bolj konservativnih vlagateljev, ki svoja sredstva selijo iz mešanih v obvezniške sklade. Celotni neto prilivi so bili lani, po več kot 300 milijonskih neto odlivi v letu 2008, ponovno pozitivni, in sicer so znašali 19,0 mio EUR, vendar pa je bil njihov prispevek k skupno 22,7-odstotni medletni rasti nizek. Več kot 90 % rasti je namreč posledica razmeroma visokih donosov naložb vzajemnih skladov.

Slika 36: Neto zadolževanje podjetij na tujem in gibanje

aktivnih obrestnih mer

-2

-1

0

1

2

3

4

5

6

7

8

-50

-25

0

25

50

75

100

125

150

175

200

jan.

08

apr.

08

jul. 0

8

okt.

08

jan.

09

apr.

09

jul. 0

9

okt.

09

jan.

10

V %

V m

io E

UR

Vir: BS.

Krediti Obrestna mera EMU Obrestna mera SLO

33 Od leta 2005.

Slika 37: Neto prilivi vlog gospodinjstev v banke in

vzajemne sklade ter medletne stopnje rasti

-80

-60

-40

-20

0

20

40

60

80

100

-400

-300

-200

-100

0

100

200

300

400

500

jan.

08

apr.

08

jul. 0

8

okt.

08

jan.

09

apr.

09

jul. 0

9

okt.

09

jan.

10

Med

letn

a ra

st, v

%

V m

io E

UR


Vzajemni skladi (leva os) Ostale vloge (leva os)

Dolgoročno vezane (leva os) Vloge skupaj (desna os)

Dolgoročno vezane (desna os) Vzajemni skladi (desna os)

Slika 38: Gibanje borznega indeksa SBI20 in ostalih

pomembnejših indeksov

30

40

50

60

70

80

90

100

110

120

jan.

07

apr.0

7

jul.0

7

okt.0

7

jan.

08

apr.0

8

jul.0

8

okt.0

8

jan.

09

apr.0

9

jul.0

9

okt.0

9

jan.

10

Vred

nost

bor

zneg

a in

deks

a (ja

n 20

08=1

00)

Vir : Finance.yahoo.com, www.mscibarra.com, Lbo.

FTSE DOW DAX SBI20



Potem ko je vrednost osrednjega indeksa na Ljubljanski borzi v zadnjih dveh mesecih leta 2009 beležila upad, se je ta januarja okrepila za 1,0 %. Po drugi strani so se pomembnejši indeksi, po visokih stopnjah rasti ob koncu preteklega leta, januarja znižali med 3,3 % (NIKKEI) in 5,9 % (DAX).

Okvir 5: Izvajanje jamstvene sheme za pravne in fi zične osebe

Z zakonom o jamstveni shemi34 je bil vzpostavljen sistem izdajanja državnih jamstev za obveznosti gospodarskih družb bonitetnih razredov od A do C, z zakonom o jamstveni shemi za fi zične osebe35 pa za štiri kategorije prebivalstva: zaposlene za določen čas, osebe, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje, mlade družine in brezposelne. SID banka, ki je pooblaščena, da opravlja z zakonom opredeljene posle v zvezi z izvajanjem sheme, je od sredine junija 2009 do sredine januarja 2010 objavila osem avkcij v okviru jamstvene sheme za pravne osebe (v analizi jih je na tem mestu zajetih prvih šest), konec septembra 2009 pa še dve avkciji za fi zične osebe.

Potem ko je država ob koncu prve polovice preteklega leta pričela z izvajanjem jamstvene sheme za podjetja, je bilo izvedenih že osem avkcij za pridobitev jamstvene kvote in porabljena slaba polovica od skupne višine 1,2 mrd EUR jamstev. Po zadnjih razpoložljivih podatkih iz Poročila o izvajanju jamstvene sheme za prvih šest avkcij je bilo dodeljenih za 459,1 mio EUR jamstev, od tega pa je bilo izkoriščenih le za dobrih 40 % vseh jamstev. Razloge za razmeroma majhno izkoriščenost gre iskati predvsem v prvih treh avkcijah, ko jamstvena shema še ni bila popolnoma utečena, obseg ponujenih jamstev pa po naši oceni ni ustrezal razmeram na trgu. Možnih razlogov za to je več. Prvi je, da banke v tako velikem obsegu niso bile pripravljene fi nancirati gospodarstva. Drugi možni razlog pa je manjše povpraševanje po kreditih, ki ni bilo dovolj veliko, da bi lahko v celoti zapolnilo razpisane kvote. Izkoriščenost naslednjih avkcij se je močno izboljšala in je v zadnji (šesti) avkciji, za katero so že razpoložljivi podatki, presegla 80 %.

Banke so tako na osnovi jamstev iz prvih šestih avkcij odobrile za 534,6 mio EUR kreditov, medtem ko je kreditni potencial po naši oceni presegel 1,3 mrd EUR. Ocenjujemo, da je jamstvena shema preprečila občutnejši upad obsega kreditov podjetjem in NFI, prav tako pa so banke na osnovi jamstev kreditirale tudi nekoliko bolj tvegane komitente, saj so dobrih 40 % predstavljali krediti podjetjem z boniteto B, dobro šestino kreditov pa je bilo odobrenih komitentom z bonitetno oceno C. Banke so pretežno kreditirale dejavnosti, ki so bile bolj podvržene posledicam gospodarske krize. Po namenski strukturi pa so se podjetja pretežno zadolževala za fi nanciranje obratnih sredstev, ki je predstavljalo več kot dve tretjini celotne vrednosti kreditov, kar je po naši oceni predvsem posledica nadomeščanja manjših prilivov likvidnih sredstev zaradi upada obsega naročil in večje plačilne nediscipline. Dobra petina vseh kreditov je bila namenjena za reprogramiranje že najetih kreditov, medtem ko so krediti za investicije predstavljali le dobro desetino celotnega obsega kreditov.

Slika 39: Jamstvene kvote za gospodarske družbe po

avkcijah in njihova izkoriščenost

459,1

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

200

1 2 3 4 5 6 Skupaj

V %

V m

io E

UR

Vir: BS.

Številka avkcije

Dodeljena kvotaPorabljena kvota% porabljene kvote (desna os)

34 UL 33/09 in UL 44/09.35 UL 59/09.

Slika 40: Obseg kreditov po dejavnosti

višini 0,1. Glede na velik upad prometa z delnicami in praktično stagnacijo tržne kapitalizacije delnic je tržnost delnic na Ljubljanski borzi, merjena kot razmerje med prometom in tržno kapitalizacijo, v letu 2009 upadla na 0,08, kar je najnižja raven v zadnjih treh letih, medtem ko ta na razvitih kapitalskih trgih presega vrednost 0,50.

Predelovalne dejavnosti

48%

Gradbeništvo26%

Promet in skladiščenje

10%

Trg., vzdrževanje in popr. mot.

vozil9%

Ostalo7%

Vir: MF.



(-64,1 %) ter od prejemkov od priložnostnih del (-10,5 %). Prihodki davka od dohodka pravnih oseb so se v letu 2009 zmanjšali za kar za 43,3 %, saj so lahko davčni zavezanci pri mesečnih akontacijah davka uveljavili dokazane slabše rezultate tekočega poslovanja in nižjo zakonsko davčno stopnjo (21,0 %), opravljen poračun po poslovnih rezultatih za leto 2008 pa je prihodke od tega davka zmanjšal za dobrih 100 mio EUR. Prihodek iz davka na dodano vrednost je bil leta 2009 nižji za 9,7 %. Rast celotnih prihodkov iz davkov in prispevkov pa je v letu 2009 glede na leto prej zmanjšala tudi dokončna ukinitev davka na izplačane plače.

Javne fi nance

V letu 2009 je bilo iz davkov in prispevkov za socialno varnost vplačanih 7,1 % manj prihodkov kot leto prej. Po podatkih o vplačilih davkov in prispevkov za socialno varnost36 so vplačila znašala 13,2 mrd EUR. Po zmanjšanju prihodkov novembra so se decembra prihodki povečali za 3,7 %, glede na december 2008 pa so bili nižji za 4,7 %.37

Decembra so bili glede na november višji prihodki od prispevkov za socialno varnost in od dohodnine, ki so sledili gibanju plač novembra, ter prihodki iz davka na dohodek pravnih oseb. Prilivi od ostalih pomembnejših davkov pa so se decembra zmanjšali (davek na dodano vrednost, trošarine). Medletno so bili v letu 2009 višji le prihodki od trošarin (16,6 %) in prihodki od prispevkov za socialno varnost (0,8 %), prihodki iz vseh ostalih davkov pa so bili nižji. Vlada je lani povečala trošarinske dajatve na skoraj vse trošarinske izdelke (alkohol in alkoholne pijače, tobačni izdelki, energenti), kar je povečalo prihodke od trošarin. Prispevki za socialno varnost so sledili gibanju mase plač, njihova rast je bila v celem letu še pozitivna, čeprav se je proti koncu leta iz meseca v mesec upočasnjevala. Prihodki od dohodnine so bili v letu 2009 medletno nižji za 4,2 %, predvsem zaradi izdatnejših vračil dohodnine po dohodninskih odločbah za leto 2008, ki so lani, tudi zaradi sprejetih dodatnih olajšav v spodnjih dohodkovnih razredih, dosegli dobrih 81,2 mio EUR (59 mio EUR leta 2008). Precej manjši kot leto prej so bili tudi prilivi iz davkov od dohodkov od dejavnosti (-22,3 %), od dohodkov od prodaje kapitala

Okvir 5: Izvajanje jamstvene sheme za pravne in fi zične osebe

Na podlagi jamstvene sheme za fi zične osebe je bilo realiziranih za 4,3 mio EUR jamstev, kar pomeni le 11,2-odstotno izkoriščenost jamstvene kvote. Odobrenih je bilo za 7,7 mio EUR kreditov. Znesek je razmeroma skromen, saj predstavlja le okoli 16 % lanskega povprečnega enomesečnega toka kreditov gospodinjstev. Od štirih skupin upravičencev je bila skoraj polovica kreditov dana brezposelnim. Povprečna vrednost teh kreditov je znašala 7.201 EUR, povprečna ročnost pa 82 mesecev. Povprečna vrednost kreditov ostalim skupinam prebivalstva, za katere na podlagi višine in ročnosti sklepamo, da so najemali predvsem stanovanjske kredite, je bila višja in je znašala 54.059 EUR, povprečna ročnost pa 245 mesecev. Od 7,7 mio EUR najetih kreditov so stanovanjski tako predstavljali dobre tri četrtine, ostalo pa potrošniški.

Slika 41: Skupna vrednost kreditov jamstvene sheme

za fi zične osebe po skupinah upravičencev in številu

posojil

0

20

40

60

80

100

120

140

0,0

0,5

1,0

1,5

2,0

2,5

3,0

3,5

4,0

zaposl. za dol. čas

(6a.čl.zakona)

mlada družina (6b.čl.

zakona)

prvo reševanje

stan.probl.

(6c.čl.zakona)

brezposelni (6č.čl.

zakona)

Štev

ilo

V m

io U

ER

Vir: MF.

Vrednost kreditov (leva os) Število kreditov (desna os)

36 Obdelava Poročila o razporejenih javnofi nančnih prihodkih in kritju v obdobju januar–december 2009, Uprava za javne prihodke.37 Več o delovanju učinka osnove glej Okvir 1, Ekonomsko ogledalo, de-cember 2009.

Slika 42: Struktura rasti prihodkov iz davkov in

prispevkov za socialno varnost, 2004–2009

-10

-8

-6

-4

-2

0

2

4

6

8

10

12

2004 2005 2006 2007 2008 2009

V o.

t.

Vir: UJP, Poročilo o razporejenih javnofinančnih prihodkih in kritju.

Drugi davki in takse Prispevki za socialno varnostCarine in uvozne dajatve TrošarineDavek na dodano vrednost Dohodnina Davek na izplačane plače Davek od dobička pravnih osebJavnofinančni prihodki skupaj



iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno je v desetih mesecih znašal 1.160 mio EUR (kar je za 25,8 % več kot v enakem obdobju 2008), s čimer je bila bilanca približno izravnana. Primanjkljaj skupne bilanca občinskih proračunov pa se iz meseca v mesec povečuje in je v prvih desetih mesecih leta 2009 znašal že 86,4 mio EUR.

V prvih desetih mesecih leta 2009 so po podatkih konsolidirane bilance38 MF javnofi nančni prihodki znašali 11,6 mrd EUR, odhodki pa 13,1 mrd EUR. Prihodki so bili v prvih desetih mesecih medletno nižji za 7,3 %, medtem ko so bili v enakem obdobju leta 2008 večji za 11,3 %. Medletna rast odhodkov se je glede na predhodne mesece nekoliko upočasnila in je bila v desetih mesecih 8,6-odstotna, kar je manj kot v devetih mesecih 2008 (10,0 %). Zmanjševanje javnofi nančnih prihodkov kot posledica učinkov davčne reforme iz prejšnjih let in delovanja avtomatskih stabilizatorjev ob hkratnem znatnem povečevanju javnofi nančnih odhodkov kaže na precejšnje neravnotežje javnih fi nanc, razkorak pa se je samo oktobra povečal za nadaljnjih 161 mio EUR. V ekonomski strukturi odhodkov so se v desetmesečnem obdobju medletno najbolj povečali odhodki za plače in druge izdatke zaposlenim (11,5 %), in sicer kot posledica uveljavljanja plačne reforme in rasti števila zaposlenih. Nadpovprečna je bila tudi rast transferjev posameznikom in gospodinjstvom (10,4 %), kjer se je iz meseca v mesec krepila rast izdatkov za transfere brezposelnim (87,1 %) zaradi poslabšanih razmer na trgu dela. Po februarski valorizaciji pokojnin je bila rast izdatkov za pokojnine v prvih desetih mesecih 9,3-odstotna. Izdatki za blago in storitve so se oktobra glede na september sicer povečali, v obdobju desetih mesecev pa je bila njihova rast 3,9-odstotna, kar je nekoliko manj kot v obdobju devetih mesecev (4,4 %).

Po desetih mesecih leta 2009 je konsolidirana bilanca javnega fi nanciranja izkazala primanjkljaj v višini 1.484 mio EUR. Primanjkljaj državnega proračuna je v prvih desetih mesecih dosegel 1.317 mio EUR. Primanjkljaj je izkazala tudi zdravstvena blagajna (82 mio EUR). Transfer

Slika 43: Konsolidirani javnofi nančni prihodki in

odhodki

38 Konsolidirana bilanca (po metodologiji denarnega toka) vključuje pri-hodke in odhodke državnega proračuna in občinskih proračunov ter pri-hodke in odhodke pokojninske in zdravstvene blagajne.

-2000

-1500

-1000

-500

0

500

1000

1500

jan.

feb.

mar

.

apr.

maj

jun. jul.

avg.

sep.

okt.

nov.

dec.

V m

io E

UR

Vir: MF, preračuni UMAR.

Prihodki 2008 Prihodki 2009 Odhodki 2008 Odhodki 2009

Tabela 10: Konsolidirani javnofi nančni prihodki in odhodki

2008 2009

v mio EUR v % BDP rast v %I-X 2009

v mio EUR

X 09/

X 08

I-X 09/

I-X 08

Prihodki (konsolidirani) - skupaj 15.335,0 41,3 9,5 11.625,4 -5,2 -7,3

-Davčni prihodki 13.937,2 37,5 9,2 10.666,6 -5,7 -7,4

-Davki na dohodek in dobiček 3.442,1 9,3 18,0 2.294,5 -10,3 -20,0

-Prispevki za socialno varnost 5.095,0 13,7 10,8 4.255,5 -1,4 2,2

-Domači davki na blago in storitve 4.805,3 12,9 6,8 3.851,1 -3,4 -3,7

-Prejeta sredstva iz EU 365,4 1,0 5,0 329,1 88,0 27,6

Odhodki (konsolidirani) - skupaj 15.434,7 41,6 10,9 13.109,6 11,3 8,6

-Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.580,6 9,6 9,3 3.246,1 10,9 11,5

-Izdatki za blago in storitve 2.525,9 6,8 14,2 1.980,2 -0,5 3,9

-Transferi posameznikom in gospodinjstvom 5.616,2 15,1 10,3 5.018,5 9,5 10,4

-Investicijski odhodki 1.252,0 3,4 10,7 829,0 26,1 2,4

-Investicijski transferi 458,0 1,2 37,0 317,3 55,5 14,7

-Plačila sredstev v proračun EU 427,9 1,2 20,2 365,6 8,1 9,2

Vir: MF, Bilten javnih fi nanc, preračuni UMAR.

Neto položaj slovenskega proračuna do proračuna EU je bil v letu 2009 zopet pozitiven, in sicer v višini 155,7 mio EUR, uspešnost črpanja v višini 73 % načrtovanih sredstev pa lahko primerjamo z letom 2006, ki je bilo do sedaj za Slovenijo najbolj ugodno, saj je počrpala kar 77 % načrtovanih sredstev. Po visokem črpanju sredstev iz EU proračuna novembra je bilo decembra črpanje še nekoliko višje. Sredstva skupne kmetijske politike so bila



črpana v višini slabih 94 % načrtovanih sredstev, kar je na približno enaki ravni kot v preteklih letih. Na področju kohezijske politike so bila sredstva črpana v obsegu skoraj 97 % načrtovanih sredstev, kar je največ do sedaj. Največ sredstev je bilo načrtovanih v okviru operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture, ki so bila črpana 90-odstotno, nekaj sredstev pa je bilo črpanih še iz programov prometa in okolja iz prejšnje fi nančne perspektive. Sredstva za strukturno politiko niso bila črpana tako uspešno kot v letu 2006 in kljub zelo uspešnemu črpanju novembra in decembra je bilo celotno črpanje na ravni 52 % načrtovanega, kar pa je vseeno bistveno višje kot v preteklih dveh letih. Črpanje je bilo največje iz sklada za regionalni razvoj v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov infrastrukture. Sredstva iz evropskega socialnega sklada so bila črpana v obsegu manj kot 35 % od predvidenega.

Slovenija je v letu 2009 v EU proračun vplačala 439,3 mio EUR, kar je slabih 13 mio EUR manj, kot je bilo načrtovano v državnem proračunu z drugim rebalansom. Nekaj več od predvidenega je Slovenija v EU proračun vplačala iz naslova bruto nacionalnega dohodka, nekaj manj pa iz naslova davka na dodano vrednost in iz naslova tradicionalnih lastnih sredstev.

Slika 44: Načrtovana in počrpana sredstva iz proračuna

EU

0 100 200 300 400 500

Predpristopna sredstva EU

Drugo

Notranje politike

Kohezijskapolitika

Skupna kmetijska politika

Strukturnapolitika

V mio EURVir: MF

Sredstva, načrtovana v proračunu RS za leto 2009

Sredstva, načrtovana v proračunu RS za leto 2008

Skupaj prejeta sredstva v letu 2009 (jan.-dec.)

Skupaj prejeta sredstva v letu 2008 (jan-dec)

izb

ran

e t

em

e


Izbrane teme


Izbrane teme

Okoljski davki in implicitna davčna sto-

pnja na energijo (2007)

Prenovljena strategija trajnostnega razvoja EU (2006) poudarja pomen tržnih inštrumentov za doseganje cen, ki vključujejo tudi škodo, povzročeno človekovemu zdravju in okolju. Okoljski davki so eden pomembnejših tržnih instrumentov okoljske politike. To so davki na rabo energije, na prometna sredstva in na onesnaževanje in rabo naravnih virov. Največji del predstavljajo prvi, in sicer približno tri četrtine vseh javnofi nančnih prilivov iz okoljskih davkov.

Leta 2007 so prilivi iz teh davkov v povprečju držav EU predstavljali 2,5 % BDP, v Sloveniji pa 3,0 % BDP. Ta delež se je v državah EU-15 povečeval predvsem v začetku 90-ih let, v novih članicah pa kasneje, v povezavi s procesom vstopanja v EU. Največji delež okoljskih davkov glede na BDP je v letu 2007 dosegla Danska (5,9 %), ki ima daleč največji delež dajatev na prometna sredstva ter na onesnaževanje in rabo naravnih virov. Slednja sta na Danskem predstavljala skoraj dve tretjini vseh okoljskih davkov, medtem ko je v povprečju EU njun delež na ravni četrtine. Ker so ti davki večinoma obračunani na osnovi količine (količinski davki), se njihov delež v BDP zmanjšuje, če se višina dajatve ne povečuje z rastjo cen.

Delež okoljskih davkov se je v Sloveniji zadnja leta zniževal in je leta 2008 po naši oceni znašal 2,8 % BDP. V Sloveniji se je v obdobju od leta 2000 do leta 2004 delež okoljskih davkov povečeval s 3,0 % BDP na 3,3 % BDP. Potem se je zmanjševal in v letu 2008 po naši oceni padel na najnižjo raven po letu 1996 (2,8 % BDP). Zmanjševanje je bilo predvsem posledica nizke stopnje obdavčitve pogonskih goriv v teh letih, ko se je pred vstopom Slovenije v evrsko območje vpliv nihanja svetovnih cen nafte na infl acijo blažilo z nizko ravnijo obdavčitve pogonskih goriv. Sicer ima Slovenija med državami EU relativno visok delež okoljskih davkov. V letu 2007 so imele višjega le Ciper, Bolgarija, Malta, Nizozemska in Danska. V strukturi teh davkov glede na delež v BDP ima Slovenija relativno veliko davkov na energijo in na onesnaževanje ter rabo naravnih virov, nekoliko manj pa na prometna sredstva. V okviru slednjih ima že 14 držav članic dajatve na osebna vozila vezane na izpuste CO2, med njimi tudi Slovenija. V letu 2009 ocenjujemo, da bo ob znižanju BDP in precejšnjem povišanju obdavčitve motornih goriv delež okoljskih dajatev ponovno dosegel okoli 3,0 % BDP. Gibanje kazalnika deleža prihodkov iz okoljskih davkov v BDP ne odraža nujno dejanske slike okoljske politike. Delež prihodkov iz okoljskih davkov relativno glede na BDP ne kaže nujno na uresničevanje okoljskih ciljev, saj se lahko ta povečuje prav zaradi večje rabe naravnih virov in energije, kar pomeni neugodne strukturne spremembe v gospodarstvu. Podobno se lahko prihodki manjšajo zaradi učinkovitejše rabe energije in naravnih virov ali zaradi okoljsko naravnane fi skalne politike, ki uvede davčne olajšave na okoljsko manj škodljive proizvode. Podobno lahko delež pada, če se z večanjem cestnin, ki

39 Implicitna davčna stopnja na rabo energije (defl acionirana) izraža ob-davčitev v 1.000 EUR na enoto končne rabe energije, v tonah naftnih ek-vivalentov (toe).40 Obdavčitev v Sloveniji je znašala 123,8 (1000 EUR/toe), v EU pa 134,1.

niso davčni prihodek, zmanjša nadomestilo za rabo cest. Ali pa z novim inštrumentom okoljske politike, kot je trgovanje z emisijskimi dovoljenji, ki nadomešča davek na energijo tistih, ki so vključeni v to trgovanje. Kazalnik, ki te pomanjkljivosti kazalnika deleža prihodkov iz okoljskih davkov odpravlja, je kazalnik implicitne davčne stopnje okoljskih davkov.

Med implicitnimi davčnimi stopnjami okoljskih davkov je mednarodno primerljiv kazalnik implicitne davčne stopnje na energijo39, po katerem se Slovenija uvrsti blizu povprečja EU40. V letu 2007 je bila obdavčitev enote energije v Sloveniji višja kot v vseh novih članicah EU, razen na Malti, od EU-15 držav pa je bila energija manj obdavčena kot v Sloveniji v Grčiji, na Finskem, Belgiji in Španiji. V letu 2008 se je implicitna obdavčitev energije v Sloveniji po naši oceni znižala, saj je bila raven trošarin na motorna goriva, ki v Sloveniji predstavljajo skoraj vse prilive iz davkov na energije, v tem letu vse do konca decembra na minimalni zahtevani ravni. Dodatno je k znižanju implicitne obdavčitve energije prispevala tudi večja poraba vse energije v letu 2008 v primerjavi z letom 2007 oz. poslabšanje energetske intenzivnosti gospodarstva. Tako se je po naši oceni implicitna davčna stopnja v letu 2008 znižala na 120 EUR/toe. Za leto 2009 pa ocenjujemo, da se bo kazalec ponovno povečal, saj je bila predvsem zaradi nižje gospodarske aktivnosti količina vse porabljene energije precej manjša, hkrati pa se je raven trošarin na motorna goriva močno povečala. V povprečju leta je bila na ravni 0,43 EUR/l pri plinskem olju (v letu 2008 0,31 EUR/l) in 0,48 EUR/l pri bencinu (v letu 2008 0,36 EUR/l), kar je imelo za posledico, da je bilo gorivo v Sloveniji v povprečju leta za 3,6 % oz. 3,4 % dražje kot v Avstriji, v primerjavi z Madžarsko pa za 5,4 % oz. 5,0 %.

Slika 45: Prihodki iz okoljskih davkov, 2007

0

1

2

3

4

5

6

ES LT GR LV RO BE FR DE SK EE IE AT

EU-2

7U

KCZ IT LU SE PL FIH

U PT SI CY BG MT

NL

DK

Del

ež v

BD

P, v

%

Vir: Eurostat, Environmental Accounts.

Davki na onesnaževanje in rabo naravnih virov

Davki na prometna sredstva

Davki na energijo


Izbrane teme

Slika 46: Implicitna davčna stopnja na rabo energije, v

EUR/toe

EU

0

50

100

150

200

250

300

RO LV BG EE SK LT PL GR

HU FI CZ BE ES CY SI IE PT AT FR LU NL SE MT IT DE

UK

DK

v E

UR/

toe

Vir: Eurostat, Sustainable Development Indicators.

Tabela 11: Prihodki iz okoljskih davkov, v % BDP

1996 2000 2005 2006 2007

EU np 2,73 2,60 2,55 2,45

Avstrija 2,15 2,43 2,63 2,48 2,44

Belgija 2,49 2,27 2,35 2,16 2,09

Bolgarija np 2,46 3,06 3,09 3,43

Ciper 2,79 2,67 3,52 3,29 3,42

Češka 2,71 2,56 2,69 2,59 2,51

Danska 4,82 5,29 5,98 6,17 5,91

Estonija 1,47 1,71 2,30 2,23 2,31

Finska 3,10 3,12 3,07 2,96 2,75

Francija 2,77 2,41 2,27 2,26 2,11

Grčija 3,08 2,34 2,06 1,97 2,03

Irska 3,11 2,87 2,50 2,47 2,43

Italija 3,42 3,10 2,73 2,71 2,58

Latvija 1,69 2,40 2,66 2,40 2,06

Litva 1,92 2,43 2,31 1,81 1,82

Luksemburg 2,92 2,78 2,95 2,63 2,63

Madžarska 2,94 2,94 2,73 2,81 2,86

Malta 3,06 3,68 3,30 3,37 3,74

Nemčija 2,20 2,38 2,46 2,40 2,24

Nizozemska 3,85 3,90 3,95 4,05 3,86

Poljska 1,93 2,09 2,65 2,76 2,71

Portugalska 3,54 2,73 3,06 2,96 2,93

Romunija np 3,46 2,01 1,94 2,07

Slovaška 2,12 2,21 2,57 2,44 2,28

Slovenija 4,38 2,95 3,20 3,01 3,01

Španija 2,19 2,19 1,94 1,87 1,82

Švedska 3,09 2,74 2,83 2,72 2,64

Združeno kraljestvo 2,91 2,99 2,50 2,41 2,45

Vir: Eurostat.

sta

tist

ičn

a p

rilo

ga


Statistična priloga



Pomembnejši kazalci 2003 2004 2005 2006 2007 2008

2009 2010 2011

Jesenska napoved 2009

ocena napoved napoved

Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) 2,8 4,3 4,5 5,8 6,8 3,5 -7,3 0,9 2,5

BDP v mio EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 25.752 27.162 28.750 31.055 34.568 37.135 35.870 36.386 38.058

BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 12.900 13.599 14.369 15.467 17.123 18.367 17.657 17.866 18.647

BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 17.300 18.700 19.700 20.700 22.100 22.800 - - -

BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 83,4 86,0 88,0 88,0 89,0 91,0 - - -

Bruto nacionalni dohodek (tekoče cene in fi ksni tečaj (2007)) 24.920 26.760 28.506 30.683 33.854 36.278 35.244 35.527 37.004

Bruto nacionalni razpoložljivi dohodek (tekoče cene in fi skni tečaj (2007)) 24.949 26.716 28.362 30.467 33.627 35.993 35.065 35.441 36.783

Stopnja brezposelnosti, registrirana 10,9 10,3 10,2 9,4 7,7 6,7 9,1 10,6 10,9

Stopnja brezposelnosti, anketna 6,7 6,3 6,5 6,0 4,9 4,4 5,7 6,7 7,3

Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 3,2 4,0 4,7 4,2 3,7 0,7 -5,0 2,5 3,4

Infl acija2, povprečje leta 5,6 3,6 2,5 2,5 3,6 5,7 1,0 1,5 2,5

Infl acija2 , konec leta 4,6 3,2 2,3 2,8 5,6 2,1 1,9 2,0 2,7

MENJAVA S TUJINO – PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA

Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 3,1 12,4 10,6 12,5 13,7 2,9 -17,9 4,1 6,8

Izvoz proizvodov 4,4 12,8 10,3 13,4 13,8 0,0 -19,0 3,6 6,5

Izvoz storitev -2,5 10,9 12,0 8,6 13,2 16,2 -13,5 6,1 7,8

Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 6,7 13,3 6,6 12,2 16,3 2,9 -19,8 1,8 4,9

Uvoz proizvodov 7,3 14,6 6,8 12,7 15,8 2,6 -21,9 1,3 4,8

Uvoz storitev 2,8 5,6 5,5 8,8 19,7 4,9 -6,1 4,4 5,6

Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -196 -720 -498 -771 -1.646 -2.287 -82 10 29

- delež v primerjavi z BDP, v % -0,8 -2,6 -1,7 -2,5 -4,8 -6,2 -0,2 0,0 0,1

Bruto zunanji dolg, v mio EUR 13.225 15.343 20.496 24.067 34.752 38.997 40.1294 - -

- delež v primerjavi z BDP, v % 52,7 56,7 71,4 77,6 100,8 105,0 - - -

Razmerje USD za 1 EUR 1,128 1,24 1,24 1,25 1,37 1,47 1,38 1,43 1,43

DOMAČE POVPRAŠEVANJE – STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV

Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 3,3 2,7 2,6 2,9 6,7 2,0 -2,0 0,0 1,0

- delež v BDP, v %* 56,0 55,0 54,2 52,8 52,7 52,7 53,7 53,8 53,2

Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,2 3,4 3,4 4,0 0,7 6,2 3,2 -1,5 0,0

- delež v BDP, v %* 19,0 18,9 19,0 18,8 17,3 18,1 20,1 19,7 19,4

Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 8,1 5,6 3,7 9,9 11,7 7,7 -21,0 -2,0 3,0

- delež v BDP, v %* 24,0 24,9 25,5 26,5 27,7 28,9 23,7 23,2 23,3

Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat - New Cronos; ocena, preračuni in napovedi UMAR.Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo infl acije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B.,

uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih; 4Stanje konec oktobra 2009; *deleži v BDP so preračunani v tekočih cenah in fi ksnem tečaju 2007 (EUR=239,64).



Proizvodnja 2007 2008 20092007 2008 2009 2007 2008

Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 11 12 1 2 3

INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v %

Industrija B+C+D 7,2 2,5 - 5,3 6,4 8,4 3,3 -7,7 -18,7 -24,2 -17,8 - 3,0 1,3 5,2 12,9 1,7

B Rudarstvo 5,5 5,5 - -7,3 13,8 3,5 7,1 -1,2 -6,1 -13,8 5,7 - -5,9 -16,4 23,1 18,8 3,6

C Predelovalne dejavnosti 8,5 2,6 - 7,2 6,9 8,7 3,7 -8,4 -20,3 -25,4 -18,8 - 4,4 4,0 5,8 13,6 2,0

D Oskrba z elektriko, plinom, paro -11,1 2,1 - -15,9 -2,3 8,2 -1,1 4,5 -3,6 -9,1 -10,2 - -14,4 -21,5 -6,3 1,2 -1,2

GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v %

Gradbeništvo skupaj 18,5 15,7 - 0,2 32,5 17,0 15,7 4,2 -19,2 -19,0 -24,5 - 6,2 -14,3 39,4 40,5 21,4

Stavbe 14,3 11,5 - 4,2 37,8 7,3 11,5 -2,0 -20,8 -21,8 -27,4 - 18,4 -5,4 56,3 44,8 18,6

Gradbeni inženirski objekti 21,9 18,9 - -2,6 28,0 24,3 18,6 8,9 -17,6 -17,2 -22,6 - -2,3 -21,0 23,9 36,8 23,8

PROMET, mio tkm, medletna rast v %

Tonski km v cestnem prevozu 13,4 18,4 - 19,1 26,7 23,5 7,7 17,2 -12,7 -7,6 - - - - - -

Tonski km v železniškem prevozu 6,8 -2,3 - -3,7 -5,3 -2,9 2,9 -3,6 -24,1 -26,0 - - - - - -

TRGOVINA, medletna rast v %

Skupni realni prihodek* 9,7 10,1 - 11,8 15,7 13,1 10,5 2,3 -10,1 -15,7 -16,2 - 11,8 7,0 18,2 23,8 7,1

Realni prihodek v trgovini nadrobno 6,1 12,2 -11,4 9,6 14,0 15,5 12,7 7,2 -5,6 -11,9 -14,3 -13,1 9,5 8,5 12,8 23,8 7,0

Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 19,2 6,2 -21,5 17,9 22,0 9,6 5,6 -9,9 -24,0 -28,0 -23,5 -8,1 17,7 3,4 34,7 26,3 9,4

Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 16,1 17,1 - 15,2 20,7 23,9 20,9 4,8 -16,4 -23,8 -26,7 - 19,2 7,5 21,6 30,1 12,3

TURIZEM, medletna rast v %

Skupaj, prenočitve 7,0 1,8 -1,5 5,5 4,2 1,0 1,8 0,6 -3,3 -3,8 1,7 - 8,3 4,0 2,9 9,0 0,5

Domači gostje, prenočitve 4,9 5,2 5,6 5,5 4,8 4,6 4,7 7,2 5,2 2,3 11,7 1.6 2,6 9,6 12,1 11,7 -8,5

Tuji gostje, prenočitve 8,4 -0,5 -6,6 5,5 3,6 -1,3 0,1 -4,8 -11,0 -7,9 -4,7 -5,4 13,7 -0,9 -2,6 5,6 8,9

Prihodek v gostinstvu 2,3 -2,8 - 2,9 -1,8 -1,6 -3,1 -4,4 -9,5 -12,8 -11,7 - 2,6 3,2 -2,5 3,6 -5,7

KMETIJSTVO

Odkup pridelkov, v mrd SIT, od 2007 v mio EUR 492,2 529,9 - 160,3 117,9 125,6 134,1 152,3 105,4 105,9 109,0 53,1 61,0 38,5 39,3 40,0

POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**)

Kazalnik gospodarske klime 13 1 -22 11 10 7 3 -16 -25 -24 -20 10 11 11 10 10

Kazalnik zaupanja

v predelovalnih dejavnostih 12 -5 -23 10 7 1 -6 -23 -29 -26 -22 9 10 9 6 6

v gradbeništvu 17 3 -49 13 14 11 4 -17 -42 -52 -53 9 17 12 12 17

v storitvenih dejavnostih 29 22 -13 26 30 27 25 7 -14 -18 -11 23 28 28 31 31

v trgovini na drobno 27 23 -14 30 29 29 26 9 -16 -17 -12 31 31 25 28 32

potrošnikov -11 -20 -30 -18 -20 -16 -16 -28 -40 -31 -23 -19 -17 -23 -20 -16

Vir podatkov: SURS. Opombe: 1Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo, 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z

motornimi gorivi, **desezonirani podatki SURS.



2008 2009 2010

4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1

14,8 3,8 6,8 2,0 -2,0 9,3 0,5 -11,7 -13,2 -17,9 -21,7 -16,5 -29,3 -22,0 -21,3 -20,1 -16,8 -16,4 -18,8 -0,3 - -

9,5 -4,4 5,6 34,4 -19,2 14,4 -1,0 -14,7 18,8 -6,0 -3,1 -8,9 -21,7 -10,3 -8,1 4,2 12,9 1,5 -4,5 32,2- - -

15,6 4,2 6,7 1,7 -1,2 9,8 0,8 -12,5 -15,4 -19,4 -23,8 -17,7 -30,8 -23,3 -22,1 -21,3 -18,3 -16,7 -19,9 -0,7- - -

8,1 4,2 12,2 0,2 -5,5 1,9 1,0 4,7 7,5 -5,6 -1,9 -3,2 -9,9 -5,3 -11,8 -10,1 -8,0 -12,5 -6,6 -5,5- - -

22,8 13,8 15,4 15,9 8,6 22,4 15,1 -2,3 -3,6 -26,9 -22,7 -9,7 -20,4 -20,8 -15,9 -20,8 -19,5 -32 -28,3 -18,1 - -

10,5 3,1 8,9 0,2 10,7 24,2 12,0 -11,5 -6,9 -32,7 -17,3 -12,7 -18,0 -23,5 -23,4 -23,2 -26,8 -31,4 -28,2 -19,8 - -

32,4 21,7 20,4 28,0 7,0 21,3 17,0 5,4 -0,6 -20,3 -27,5 -7,3 -22,0 -19,1 -10,7 -19,4 -14,1 -32,3 -28,4 -16,9 - -

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

17,4 11,8 10,3 12,6 5,8 12,8 2,8 1,0 3,1 -6,2 -15,4 -8,6 -16,8 -17,3 -13,0 -15,0 -15,0 -18,4 -13,2 11,8- - -

16,2 19,1 11,4 13,4 10,8 13,8 7,3 7,0 7,1 2,3 -13,3 -5,2 -9,8 -15,3 -10,2 -12,0 -13,6 -17,2 -13,3 -14,5 -11,5 -

22,0 -1,1 9,0 12,3 -7,4 10,6 -7,4 -12,5 -10,1 -27,6 -24,5 -20,5 -34,7 -25,6 -23,1 -25,6 -20,5 -24,6 -16,1 -7,2 1,2- -

31,9 20,6 19,2 22,9 11,2 28,0 11,6 2,1 0,5 -16,9 -19,2 -13,3 -25,0 -25,4 -21,1 -27,5 -25,3 -27,9 -23,5 19,3- - -

-8,5 14,0 -2,4 3,6 3,2 -3,2 -2,1 -4,4 8,7 3,6 -6,1 -6,9 3,6 -11,4 -1,8 -0,8 4,9 0,2 3,3 -3,9 -11,1 -

8,5 10,5 -2,1 1,1 8,9 3,9 6,0 4,4 11,0 9,6 -1,5 10,7 4,3 -2,2 4,4 13,3 12,3 7,7 9,9 -1,5 -12,8- -

-18,3 16,2 -2,6 5,3 -0,2 -6,8 -7,4 -11,9 6,5 -0,6 -12,5 -20,5 3,0 -16,9 -6,3 -10,3 0,1 -4,1 -1,8 -6,4 -9,3- -

-2,5 2,9 -5,0 -3,3 -3,8 -2,1 -1,1 -4,3 -7,6 -7,4 -12,3 -9,1 -10,6 -13,6 -13,9 -12,2 -9,7 -13,0 -13,3 -13,1 - -

42,6 43,0 39,9 44,5 42,2 47,4 49,0 45,3 58,1 32,9 32,6 39,9 36,3 35,5 34,1 35,9 33,8 39,2 43,4 38,4- - -

10 7 5 4 4 2 -5 -20 -23 -25 -25 -26 -26 -23 -22 -22 -20 -17 -18 --17 -17 -13

4 1 -2 -4 -5 -8 -13 -27 -29 -31 -30 -30 -29 -26 -25 -24 -21 -17 -15 -14 -12 -7

13 11 8 7 1 3 -4 -17 -30 -38 -40 -47 -54 -49 -54 -50 -56 -54 -54 -47 -48 -55

30 26 24 24 27 24 19 4 -3 -9 -15 -20 -24 -17 -15 -12 -12 -8 -8 -8 -10 -1

29 30 27 29 25 24 25 4 -4 -14 -14 -20 -17 -17 -18 -15 -9 -9 -11 -11 -9 -11

-12 -18 -19 -18 -19 -12 -17 -33 -35 -44 -38 -37 -41 -29 -23 -26 -27 -16 -26 -24 -26 -27



Trg dela 2006 2007 20082007 2008 2009 2008

Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 11 12 1 2

FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 910,7 925,3 942,5 924,6 934,2 937,7 940,9 942,2 949,2 945,9 945,6 942,6 935,8 932,8 936,6 937,9

FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 824,8 854,0 879,3 856,1 865,4 870,8 879,4 881,7 885,1 869,0 861,0 854,3 867,4 864,4 867,3 870,9

V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 37,7 40,4 39,7 39,9 39,2 40,8 39,9 39,2 38,9 37,8 38,0 37,9 39,3 39,2 40,7 40,8

V industriji in gradbeništvu 310,9 321,9 330,4 324,1 326,8 327,1 331,2 333,0 330,4 317,4 309,3 304,0 327,9 325,3 325,8 327,1

- v predelovalnih dejavnostih 221,7 223,6 222,4 223,4 224,2 224,0 224,0 222,3 219,1 209,5 201,4 196,7 224,7 223,5 223,7 224,0

- v gradbeništvu 69,5 78,4 87,9 80,6 82,5 83,2 87,1 90,5 91,1 87,8 87,6 86,9 83,1 81,8 82,1 83,1

V storitvah 476,2 491,6 509,1 492,1 499,4 503,0 508,3 509,4 515,9 513,8 513,7 512,4 500,3 499,9 500,9 503,1

- v javni upravi 50,4 50,3 51,0 50,4 50,6 50,8 51,0 51,1 51,0 51,1 51,5 51,7 50,5 50,7 50,9 50,9

- v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 108,0 108,8 111,1 108,2 109,8 110,7 111,0 110,1 112,4 113,2 114,1 113,3 109,9 109,7 110,3 110,8

ZAPOSLENI (C)1 741,6 766,0 789,9 768,6 777,8 781,2 790,3 792,7 795,3 779,7 770,8 762,9 779,7 776,7 777,9 781,3

V podjetjih in organizacijah 675,1 696,1 717,6 697,5 706,2 710,4 718,0 719,8 722,0 709,9 701,9 695,5 707,7 705,9 707,8 710,5

Pri fi zičnih osebah 66,5 69,9 72,3 71,1 71,6 70,8 72,2 73,0 73,2 69,8 68,8 67,4 72,0 70,8 70,2 70,8

SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 83,3 87,9 89,4 87,6 87,6 89,6 89,2 88,9 89,8 89,3 90,3 91,4 87,7 87,7 89,4 89,6

REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 85,8 71,3 63,2 68,4 68,8 66,8 61,4 60,5 64,1 76,9 84,6 88,3 68,4 68,4 69,2 67,0

Ženske 47,0 39,1 33,4 38,0 37,3 35,6 32,8 32,1 33,0 38,4 41,6 43,2 37,1 36,7 36,9 35,7

Mladi (do 26. leta) 18,2 11,9 9,1 10,3 11,7 10,3 8,4 7,7 10,0 12,2 13,1 12,8 11,6 11,2 11,1 10,3

Starejši od 50 let 21,8 22,2 21,9 22,1 22,2 22,6 21,9 21,7 21,6 24,1 25,6 26,9 22,1 22,3 22,8 22,7

Brez strokovne izobrazbe 33,7 28,0 25,4 27,0 26,9 26,8 24,6 24,3 25,8 31,2 33,6 34,8 26,8 27,1 27,6 26,9

Brezposelni več kot 1 leto 41,9 36,5 32,3 35,5 35,0 34,0 32,5 31,9 31,0 31,0 30,4 31,1 35,0 34,7 34,7 34,0

Prejemniki nadomestil in pomoči 22,7 16,6 14,4 15,8 14,7 15,0 13,6 13,9 15,1 22,8 27,4 28,6 14,5 14,7 15,6 15,1

STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 9,4 7,7 6,7 7,4 7,4 7,1 6,5 6,4 6,8 8,1 8,9 9,4 7,3 7,3 7,4 7,1

Moški 7,7 6,2 5,6 5,9 6,0 6,0 5,4 5,4 5,8 7,3 8,1 8,5 6,0 6,1 6,2 6,0

Ženske 11,5 9,6 8,1 9,3 9,0 8,6 7,9 7,8 7,9 9,2 10,0 10,4 9,0 8,9 8,9 8,6

TOKOVI AKTIVNEGA PREBIVALSTVA 5,2 21,5 13,7 0,6 6,7 5,7 4,2 1,9 1,9 -0,8 -0,1 -0,1 1,8 -3,0 3,8 1,4

Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve

18,6 14,7 12,5 2,3 7,2 2,2 1,8 1,9 6,5 3,2 2,6 3,0 1,2 0,6 0,9 0,6

Izgubili delo 63,8 52,5 53,0 12,6 12,9 12,5 10,7 12,5 17,4 24,8 22,5 19,9 4,3 4,1 5,8 3,4

Brezposelni dobili delo 57,4 49,1 41,7 11,3 10,9 12,4 9,7 9,9 9,6 9,5 11,8 14,2 4,1 2,5 4,1 4,2

Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 39,2 28,0 26,1 6,2 7,4 6,4 6,3 5,9 7,4 5,2 6,5 3,2 2,5 2,2 1,8 2,1

Prirast delovnih dovoljenj za tujce 7,8 15,3 24,6 4,3 2,2 6,0 9,5 7,0 2,1 1,9 -4,8 -5,5 0,3 0,2 -0,2 2,4

Upokojitve2 20,6 20,7 22,5 5,0 5,9 5,4 4,8 6,3 6,1 5,4 5,3 4,8 2,1 1,6 2,4 1,4

Umrli2 2,4 2,4 2,4 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,2 0,2 0,2 0,2

Drugi, ki so dobili delo, neto2 24,8 14,4 16,0 4,5 9,9 8,8 3,2 4,4 6,0 4,0 13,1 7,5 4,6 -0,3 7,1 1,6

PROSTA DELOVNA MESTA3 19,0 20,2 20,0 20,4 19,1 21,6 21,1 21,5 15,9 13,4 13,4 14,0 18,7 14,2 22,4 22,8

Od teh za določen čas, v % 75,3 76,5 74,5 77,2 74,4 73,0 74,0 76,5 74,7 74,9 77,9 80,8 75,2 69,8 71,9 73,0

DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE 48,3 60,2 81,1 63,0 65,8 68,7 79,0 86,3 90,5 91,5 90,2 84,9 65,9 66,1 65,8 68,3

Od vseh formalno aktivnih, v % 5,3 6,5 8,6 6,8 7,0 7,3 8,4 9,2 9,5 9,7 9,5 9,0 7,0 7,1 7,0 7,3

NOVE ZAPOSLITVE 155,9 160,0 162,7 38,7 41,5 40,9 41,0 42,7 38,1 27,5 27,3 28,2 13,6 9,7 14,5 13,0

Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s

pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. 2Ocena UMAR na podlagi podatkov ZPIZ in ZRSZ; 3po ZRSZ.



2008 2009

3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11

938,5 939,1 940,8 942,7 941,4 940,5 944,6 950,7 950,3 946,5 946,2 945,9 945,7 946,1 945,3 945,6 944,1 941,6 942,1 945,0 945,5

874,2 876,6 879,6 882,0 879,9 879,8 885,3 888,1 886,9 880,3 872,2 868,7 866,0 863,2 860,8 859,1 855,6 853,5 853,8 850,4 850,0

40,8 39,9 39,9 39,8 39,3 39,2 39,2 38,9 38,9 38,8 37,8 37,8 37,8 38,0 38,0 38,0 37,9 37,9 37,9 37,9 37,8

328,5 330,0 331,2 332,6 332,5 332,5 333,9 333,7 331,5 325,9 320,1 317,4 314,7 311,8 309,1 307,1 305,3 303,9 302,8 298,8 297,6

224,2 224,1 223,9 224,0 222,7 222,2 222,2 221,3 219,8 216,3 211,8 209,6 207,0 203,6 201,2 199,2 197,8 196,5 195,9 192,5 192,1

84,2 85,8 87,1 88,4 89,7 90,2 91,6 92,2 91,5 89,5 88,3 87,7 87,5 87,8 87,5 87,5 87,2 86,9 86,5 86,0 85,2

504,9 506,8 508,6 509,6 508,1 508,1 512,2 515,5 516,5 515,6 514,4 513,6 513,5 513,5 513,7 514,0 512,4 511,7 513,1 513,7 514,6

50,7 50,9 50,9 51,1 50,9 51,0 51,2 51,1 51,1 50,8 51,2 51,0 51,3 51,4 51,5 51,6 51,7 51,7 51,8 51,6 51,7

111,0 111,2 111,0 110,9 109,7 109,4 111,4 112,0 112,5 112,6 112,8 113,2 113,7 114,0 114,2 114,1 113,0 112,6 114,2 114,6 114,9

784,3 787,6 790,5 792,8 791,1 790,9 796,1 798,5 797,0 790,2 783,0 779,5 776,6 773,3 770,5 768,5 764,5 762,1 762,1 758,3 757,7

713,0 715,8 718,2 720,2 718,5 718,2 722,6 724,6 723,4 718,1 712,6 709,7 707,3 704,3 701,7 699,8 696,5 694,6 695,2 691,8 691,8

71,3 71,8 72,3 72,6 72,7 72,7 73,5 74,0 73,5 72,2 70,4 69,7 69,3 69,0 68,8 68,7 68,0 67,5 66,8 66,5 65,9

89,9 89,1 89,2 89,2 88,8 88,9 89,2 89,6 89,9 90,0 89,2 89,3 89,5 90,0 90,3 90,6 91,1 91,4 91,7 92,1 92,3

64,3 62,4 61,2 60,7 61,6 60,7 59,3 62,6 63,4 66,2 73,9 77,2 79,7 82,8 84,5 86,5 88,5 88,1 88,4 94,6 95,4

34,3 33,5 32,6 32,4 33,0 32,3 31,1 32,7 32,6 33,7 37,2 38,5 39,5 40,8 41,5 42,5 43,5 43,2 43,0 46,3 46,5

9,5 8,8 8,4 8,1 8,1 7,8 7,3 9,8 9,9 10,2 11,7 12,3 12,7 13,2 13,1 13,0 13,0 13,0 12,2 15,5 15,1

22,3 22,0 21,9 21,8 21,9 21,7 21,4 21,4 21,5 21,9 23,6 24,1 24,5 25,1 25,7 26,1 26,6 26,8 27,1 27,8 28,3

25,9 25,0 24,6 24,3 24,3 24,3 24,3 24,9 25,5 27,0 30,1 31,4 32,2 33,0 33,5 34,2 34,7 34,7 35,0 36,1 36,4

33,3 32,7 32,5 32,2 32,1 31,8 31,6 31,4 30,9 30,8 31,2 31,0 30,7 30,4 30,3 30,5 30,7 31,0 31,7 32,5 33,3

14,2 13,7 13,6 13,4 13,9 13,9 13,7 14,1 14,4 16,8 20,9 22,8 24,5 25,9 27,6 28,7 28,9 28,5 28,3 30,8 30,3

6,9 6,6 6,5 6,4 6,5 6,5 6,3 6,6 6,7 7,0 7,8 8,2 8,4 8,8 8,9 9,1 9,4 9,4 9,4 10,0 10,1

5,7 5,5 5,4 5,4 5,4 5,4 5,3 5,6 5,7 6,1 6,9 7,3 7,6 7,9 8,1 8,3 8,5 8,5 8,6 9,1 9,3

8,3 8,1 7,9 7,8 8,0 7,8 7,5 7,9 7,9 8,1 9,0 9,3 9,5 9,8 10,0 10,2 10,5 10,4 10,4 11,1 11,2

0,6 0,6 1,7 2,0 -1,3 -0,9 4,1 6,1 -0,5 -3,8 -0,3 -0,2 -0,2 0,3 -0,7 0,3 -1,5 -2,5 0,6 2,9 0,4

0,7 0,8 0,5 0,5 0,5 0,5 0,9 4,6 1,2 0,8 1,2 1,0 1,1 1,1 0,8 0,8 0,8 0,7 1,5 5,9 1,3

3,3 3,6 3,4 3,6 4,6 3,4 4,5 5,2 5,5 6,6 10,4 6,9 7,5 8,2 7,4 7,0 7,3 5,5 7,2 8,5 7,9

4,1 3,6 3,2 2,9 2,3 3,1 4,5 4,0 3,2 2,4 3,2 2,7 3,6 3,7 4,3 3,9 4,0 4,6 5,5 4,4 4,8

2,5 2,6 2,0 1,7 2,0 1,6 2,3 2,5 2,7 2,2 0,7 1,9 2,5 2,4 2,2 1,9 2,1 1,9 2,8 3,8 3,6

3,8 4,2 2,8 2,5 2,3 2,9 1,9 1,7 0,1 0,3 0,0 0,5 1,4 -0,6 -1,5 -2,7 -1,2 -1,9 -1,3 -2,3 -1,5

1,7 1,7 1,6 1,5 1,6 2,2 2,6 2,3 2,0 1,8 2,3 1,6 1,5 1,9 1,7 1,7 1,4 2,4 2,9 2,9 2,3

0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2

0,0 -0,4 1,7 2,0 -0,8 -0,7 6,0 4,3 2,7 -1,1 1,3 1,7 1,1 3,9 3,7 5,5 2,1 2,7 5,8 5,7 6,1

19,8 21,6 21,6 20,2 19,8 20,1 24,7 19,7 15,7 12,3 13,7 12,2 14,2 12,0 13,9 14,5 14,7 12,3 14,9 15,7 11,7

74,2 72,7 74,4 74,9 76,9 76,8 76,0 74,9 75,6 73,1 72,0 75,0 77,5 77,2 77,8 78,7 80,0 82,0 80,7 78,2 80,1

72,1 76,3 79,1 81,6 83,8 86,7 88,6 90,3 90,4 90,7 90,7 91,2 92,6 92,1 90,6 87,8 86,6 84,7 83,4 81,1 79,6

7,7 8,1 8,4 8,7 8,9 9,2 9,4 9,5 9,5 9,6 9,6 9,6 9,8 9,7 9,6 9,3 9,2 9,0 8,9 8,6 8,4

13,4 15,4 13,1 12,5 12,7 10,4 19,6 17,8 11,4 8,9 10,2 8,1 9,3 10,0 8,8 8,5 8,7 6,8 12,6 11,9 8,9



Plače in indikatorji konkurenčnosti 2006 2007 20082007 2008 2009 2007

Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 8 9 10 11 12

BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , medletna rast v %

Skupaj 4,8 5,9 8,3 5,8 6,7 7,8 8,6 9,9 7,1 5,5 4,6 2,3 5,7 4,9 6,6 7,1 6,5

A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 5,6 8,3 9,1 7,0 11,4 10,3 9,3 10,8 6,7 1,2 1,6 -0,5 9,0 3,6 7,4 16,1 10,2

B Rudarstvo 4,5 6,4 13,4 5,3 12,6 9,4 13,8 16,0 14,8 5,6 2,4 1,6 3,3 6,6 8,8 9,4 20,6

C Predelovalne dejavnosti 5,6 7,0 7,5 7,0 8,6 8,2 9,7 9,3 3,4 0,0 -0,5 0,4 7,1 6,2 8,1 9,4 8,2

D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 5,5 6,2 9,5 5,2 11,1 9,3 10,1 9,8 8,8 7,9 7,8 5,1 5,0 8,5 12,1 9,9 11,8

E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja

3,7 7,1 7,8 6,8 10,0 8,3 9,1 9,0 5,2 4,2 3,2 1,2 6,1 6,8 8,2 12,6 8,5

F Gradbeništvo 6,4 6,6 7,5 5,7 6,7 7,7 9,6 9,1 4,3 1,2 1,0 1,6 5,4 3,3 6,7 7,7 5,5

G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 5,3 7,6 7,7 7,5 7,5 7,5 9,0 8,8 6,1 4,4 2,3 1,2 7,8 6,9 7,1 8,5 6,9

H Promet in skladiščenje 3,6 6,0 8,4 5,7 7,7 8,7 8,5 10,4 6,6 2,3 2,1 0,5 5,3 5,4 6,2 8,6 8,2

I Gostinstvo 4,1 5,3 8,3 4,6 7,8 9,3 9,6 10,0 4,9 3,4 1,7 0,6 4,9 3,2 7,0 8,8 7,5

J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 3,9 5,7 7,3 5,7 4,6 6,8 7,8 8,7 6,2 3,7 3,1 0,8 6,3 3,2 8,1 -2,6 10,1

K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 8,6 7,4 6,0 6,2 7,6 8,6 8,8 8,2 0,0 2,0 -3,8 0,3 7,7 2,2 13,8 8,0 1,8

L Poslovanje z nepremičninami 4,6 7,0 6,0 7,4 5,6 6,8 8,6 5,3 3,6 1,6 0,0 1,8 7,7 5,9 5,0 7,6 3,9

M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 4,9 7,0 8,4 7,1 8,9 9,7 8,6 9,1 6,4 4,0 3,3 1,5 6,7 6,6 8,3 10,0 8,3

N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 2,5 7,5 9,6 9,4 9,8 8,6 11,4 10,2 8,0 6,6 2,1 -0,2 9,7 9,5 9,7 10,2 9,6

O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti

2,9 5,1 12,2 6,5 6,4 11,1 10,8 13,2 13,7 11,5 9,8 2,5 4,9 5,9 5,9 6,5 6,9

P Izobraževanje 4,8 3,9 7,0 3,1 2,4 5,5 5,8 7,7 9,0 6,9 6,1 1,2 2,6 2,4 2,3 2,6 2,2

Q Zdravstvo in socialno varstvo 2,4 3,1 12,0 4,0 2,1 5,5 4,3 16,8 21,0 21,4 22,6 5,5 3,4 3,2 1,8 1,8 2,6

R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1,3 3,6 5,3 4,0 3,0 2,4 5,8 8,3 5,1 7,0 5,7 2,2 3,2 3,7 1,7 3,3 3,8

S Druge dejavnosti 1,5 3,3 8,2 3,0 5,1 6,6 8,6 8,5 8,8 4,1 1,0 0,7 2,2 2,9 2,9 7,4 4,9

INDIKATORJI KONKURENČNOSTI, medletna rast v %

Efektivni tečaj1 nominalno 0,2 0,8 0,5 0,6 1,2 1,2 1,1 0,4 -1,1 -0,3 -0,3 0,3 0,5 0,7 1,1 1,3 1,1

Realni (defl ator relativne cene življenjskih potrebščin) 0,7 2,3 2,8 2,3 3,7 4,5 4,2 2,6 -0,1 0,4 0,0 0,2 2,2 2,0 3,6 3,9 3,6

Realni (defl ator relativne cene ind. proizvodov)2 -0,6 2,4 1,0 2,1 1,7 1,1 1,0 -0,2 1,1 3,0 3,4 3,7 2,4 1,9 2,1 1,8 1,2

USD za EUR 1,256 1,371 1,471 1,374 1,449 1,500 1,562 1,504 1,317 1,302 1,362 1,431 1,362 1,390 1,423 1,468 1,457

Viri podatkov: SURS, APP, BS, ECB, OECD Main Economic Indicators, preračuni UMAR. Opombe: 1Sprememba metodologije: v izračun efektivnega tečaja so po novi metodologiji zajete valute oz. cene 17 trgovinskih partneric (Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Španija, Danska, Združeno kraljestvo, Švedska, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, ZDA, Švica, Japonska); uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5–8 SMTK) v obdobju 2001–2003; izvoz je dvojno tehtan; rast vrednosti indeksa pomeni rast vrednosti domače valute in obratno.

2Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih – predelovalne dejavnosti.



2008 2009

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11

6,1 9,3 8,0 9,5 7,6 8,8 8,7 9,8 11,2 9,2 3,9 8,6 6,8 4,2 5,3 5,1 4,1 4,7 3,8 0,7 2,4 1,7 1,3

8,3 16,1 6,7 10,3 9,7 7,9 13,5 6,3 12,9 11,3 -0,1 10,2 1,1 -3,3 6,1 2,0 -1,8 4,7 -0,4 -0,3 -0,7 -5,5 -0,9

5,2 9,7 13,3 11,8 17,0 12,5 17,3 10,0 20,7 39,0 -4,7 16,0 10,1 5,3 1,7 4,3 -5,9 9,4 2,3 6,2 -3,5 -20,3 16,1

6,0 10,2 8,5 11,3 8,4 9,6 11,0 6,4 10,8 6,7 -1,4 5,7 0,1 -0,5 0,4 -0,4 -1,3 0,1 0,1 -0,6 1,6 1,9 4,6

8,4 10,2 9,3 13,2 9,6 7,8 15,3 8,3 6,2 25,2 2,2 3,2 9,4 6,1 8,1 7,6 5,5 10,3 5,6 2,9 6,7 -10,4 -8,6

7,2 9,8 8,1 10,7 6,8 9,8 10,5 5,5 11,3 14,0 -1,0 4,8 4,4 3,6 4,6 3,5 1,0 5,2 1,6 1,2 0,9 -3,3 2,1

7,5 8,8 6,7 11,9 7,5 9,5 10,0 6,0 11,3 7,3 -1,0 7,2 1,7 -0,6 2,5 0,5 -0,9 3,4 2,9 0,6 1,4 -1,4 1,1

6,5 8,8 7,1 10,0 8,0 8,9 9,1 7,0 10,2 8,0 3,9 6,6 6,1 3,5 3,6 1,5 2,9 2,4 1,6 1,5 0,6 0,4 -0,8

8,9 8,5 8,6 8,3 7,0 10,2 7,8 13,1 10,2 7,1 7,5 5,2 3,9 2,4 0,6 2,9 2,2 1,1 2,0 -4,8 4,4 -1 -3,3

9,8 10,4 7,9 9,5 10,3 8,9 10,3 9,0 10,7 7,5 2,0 5,4 3,9 3,0 3,2 3,4 0,4 1,3 1,4 0,6 -0,2 -0,3 3,2

3,3 6,4 10,5 8,9 6,1 8,3 7,9 8,1 10,3 7,8 5,5 5,4 6,9 1,8 2,5 3,4 2,5 3,4 2,5 0 0 0,7 -3,6

7,4 7,9 10,6 11,8 6,4 8,5 7,1 6,3 11,4 1,2 -6,3 8,1 3,8 0,6 1,7 -4,2 -5,4 -1,6 2,0 0,5 -1,7 6,3 -1,8

6,3 8,3 5,8 10,1 8,3 7,5 4,7 4,6 6,7 4,5 1,5 5,0 2,9 1,4 0,6 1,3 -0,6 -0,5 1,9 1,4 2 4,2 5,3

9,2 10,5 9,3 8,7 7,9 9,2 9,9 7,3 10,3 9,3 1,8 8,8 3,1 4,3 4,7 4,6 2,2 3,3 2,0 1,1 1,3 0,4 0,6

8,7 9,5 7,7 10,8 11,2 12,2 11,1 8,3 11,2 8,4 8,6 7,1 9,1 5,1 5,5 3,2 1,6 1,4 0,0 -0,1 -0,4 -1 -1,8

6,8 14,3 12,0 12,0 10,0 10,4 7,6 18,8 13,3 12,9 16,0 12,3 15,2 8,8 10,7 11,0 10,0 8,4 5,3 -0,3 2,6 1,1 -2

3,1 7,8 5,6 5,7 5,7 6,1 5,0 10,9 7,3 8,0 9,4 9,6 9,3 4,2 7,3 6,6 6,0 5,7 2,9 -1,7 2,6 1,8 0

3,1 7,2 6,1 3,2 3,8 6,0 4,6 24,5 21,5 21,3 20,5 21,4 25,5 18,9 20,0 26,5 22,2 19,3 16,0 0,4 1,7 2,4 0,8

4,5 5,9 -2,8 3,9 6,9 6,6 4,1 11,3 9,4 10,7 -3,2 9,1 8,2 6,4 6,3 7,2 6,0 4,0 5,8 0,1 1,1 3,2 -0,5

6,6 6,2 6,9 10,3 8,8 6,7 9,0 8,0 8,3 9,0 6,3 11,3 2,6 5,3 4,3 0,8 1,0 1,2 0,9 0,8 0,3 -0,4 -0,4

1,3 1,0 1,4 1,4 1,1 0,9 0,8 0,6 -0,1 -1,3 -1,7 -0,4 -0,4 -0,3 -0,1 -0,6 -0,3 0,1 -0,1 0,2 0,9 2,2 2,3

4,4 4,3 4,7 4,7 3,9 3,9 3,5 2,6 1,6 0,3 -0,7 0,0 -0,1 0,5 0,8 -0,2 0,1 0,3 -0,4 0,2 0,9 2,1 3,3

1,1 0,9 1,4 2,2 0,9 0,0 -0,2 0,3 -0,6 -0,6 0,8 3,2 2,8 2,8 3,4 2,9 3,2 4,0 4,2 3,1 3,8 3,8 1,6

1,472 1,475 1,553 1,575 1,556 1,555 1,577 1,498 1,437 1,332 1,273 1,345 1,324 1,279 1,305 1,319 1,365 1,402 1,409 1,427 1,456 1,482 1,491



Cene 2007 2008 20092007 2008 2009 2007 2008

Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 10 11 12 1 2

CPI, medletna rast v % 3,6 5,7 0,9 5,4 6,6 6,6 6,1 3,3 1,8 0,7 -0,2 1,1 5,1 5,7 5,6 6,4 6,5

Hrana in brezalkoholne pijače 7,8 10,1 0,6 12,6 14,0 12,0 9,8 4,9 3,2 0,9 -0,7 -1,0 13,3 11,7 12,9 13,9 14,6

Alkoholne pijače in tobak 6,5 3,2 6,7 6,5 5,4 5,0 0,7 2,1 3,0 7,2 8,5 7,9 6,5 6,6 6,6 5,7 5,5

Obleka in obutev 2,1 4,4 -0,6 2,5 4,9 5,2 2,1 5,2 1,8 1,2 -2,2 -3,0 1,8 3,5 2,1 2,9 4,8

Stanovanje 2,6 9,7 -0,3 7,6 10,5 11,4 11,5 5,3 1,7 -2,1 -3,5 3,0 6,7 8,2 8,0 11,7 9,6

Stanovanjska oprema 4,5 5,8 4,0 4,0 4,5 5,5 6,5 6,7 6,1 4,5 3,5 1,9 3,6 4,1 4,3 4,0 4,3

Zdravje 1,1 2,9 4,0 0,4 -0,5 1,7 4,9 5,8 8,7 5,3 1,4 0,7 0,8 0,5 0,0 -0,9 -1,2

Prevoz 0,3 1,9 -3,0 1,6 2,9 2,9 4,1 -2,2 -3,7 -4,5 -4,1 0,6 0,4 2,5 1,9 2,8 2,7

Komunikacije 0,3 0,6 -4,1 0,3 2,2 1,9 0,1 -1,7 -4,3 -4,7 -4,3 -3,2 -0,7 -0,2 1,9 1,0 2,8

Rekreacija in kultura 3,6 4,4 3,0 4,7 4,6 5,0 4,8 3,2 3,0 3,6 2,8 2,5 4,9 4,6 4,7 4,1 4,9

Izobraževanje 1,9 5,2 3,4 3,6 4,7 5,4 4,8 6,1 5,1 3,0 2,7 2,7 3,6 3,6 3,6 3,4 3,8

Gostinske in nastanitvene storitve 7,3 9,6 4,4 8,7 9,3 10,0 10,4 8,7 6,3 4,9 4,0 2,7 7,9 9,6 8,6 9,2 9,4

Raznovrstno blago in storitve 3,6 3,9 3,8 3,4 3,9 4,5 3,8 3,4 3,8 3,3 4,4 3,9 3,0 3,6 3,6 3,6 3,8

HICP 3,8 5,5 0,9 5,5 6,5 6,4 6,2 3,1 1,7 0,6 -0,2 1,4 5,1 5,7 5,7 6,4 6,4

Osnovna infl acija - brez (sveže) hrane in energije 2,6 4,6 1,9 3,9 4,7 4,9 4,7 4,0 3,1 2,6 1,2 0,7 3,7 4,0 4,0 4,2 4,9

CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v %

Skupaj 4,2 3,8 -1,3 3,6 3,4 3,7 5,1 3,2 1,1 -1,5 -3,1 -1,8 3,8 3,5 3,4 3,5 3,4

Domači trg 5,5 5,6 -0,4 6,5 6,0 6,1 6,2 4,2 1,5 -0,4 -1,5 -1,1 6,4 6,9 6,4 6,5 5,6

Tuji trg 3,0 2,2 -2,2 0,7 0,9 1,5 3,9 2,3 0,8 -2,6 -4,5 -2,5 1,2 0,3 0,6 0,6 1,3

na evrskem območju 5,1 2,2 -3,5 1,5 1,4 1,7 4,2 1,5 -0,6 -4,5 -6,0 -3,0 2,2 1,2 1,0 1,0 2,1

izven evrskega območja -0,5 2,1 0,3 -0,5 0,1 1,0 3,4 3,9 3,5 1,1 -1,7 -1,6 -0,4 -1,1 0,1 -0,2 -0,1

Indeks uvoznih cen 4,0 1,3 -3,3 0,1 -0,2 0,3 3,8 1,4 -2,1 -4,6 -4,7 -1,8 -0,2 0,0 0,5 -0,7 -0,1

REGULIRANE CENE1, medletna rast v %

Energetika 0,6 12,4 -12,3 6,2 13,1 16,9 21,1 -1,2 -12,9 -17,7 -17,3 0,4 2,2 8,4 7,9 12,4 3,4

Naftni derivati -0,9 11,7 -12,0 7,4 14,8 17,4 21,1 -5,7 -16,3 -18,9 -15,9 6,2 2,1 10,3 9,8 14,0 5,6

Komunala -2,3 0,6 3,6 8,4 1,4 1,3 -1,3 1,1 1,7 0,9 0,8 10,8 14,3 6,5 4,8 2,8 1,3

Promet 0,6 -0,4 0,6 0,6 0,5 0,6 -1,3 -1,3 -1,2 -1,1 2,5 2,5 0,6 0,6 0,6 0,5 2,1

Ostale regulirane cene 2,9 1,8 4,9 3,0 1,4 1,7 1,7 2,4 2,4 6,8 5,6 4,9 3,0 2,9 2,9 2,1 -0,1

Regulirane cene skupaj 3,1 8,6 -6,9 5,9 9,5 11,7 13,7 -0,2 -7,8 -10,9 -10,9 2,9 3,9 7,1 6,6 9,3 -0,1Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene UMAR. Opomba: * V skladu z metodologijo se optimizacija izračuna osnovne infl acije opravi vsak mesec znova, zato so možne spremembe podatkov za nazaj. 1sestava skupin se spreminja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerljivi s predhodno objavljenimi. Trg električne

energije je od 1.7. 2007 liberaliziran. Podatki od julija 2007 dalje niso primerljivi. Oblikovanje cen komunalnih storitev od julija 2009 ni več pod nadzorom vlade.



2008 2009

3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

6,9 6,5 6,4 7,0 6,9 6,0 5,5 4,9 3,1 2,1 1,6 2,1 1,8 1,1 0,7 0,3 -0,6 0,0 -0,1 0,0 1,6 1,8

13,5 12,3 12,1 11,6 12,2 10,1 7,2 5,3 5,6 3,8 3,5 3,1 3,0 2,0 0,6 0,0 -1,3 -0,4 -0,4 -1,2 -0,8 -1,1

5,1 4,8 5,0 5,1 -0,2 0,5 1,8 2,1 2,1 2,0 2,2 2,7 4,0 4,3 8,4 9,0 9,1 8,6 7,7 7,7 8,1 8

6,7 7,0 4,6 4,1 0,8 1,7 3,7 6,1 4,6 4,8 2,3 0,6 2,3 0,5 1,9 1,1 -1,3 -1,7 -3,6 -2,7 -2,8 -3,4

10,4 9,3 11,4 13,4 13,6 10,4 10,5 9,0 4,8 2,4 0,8 3,0 1,2 0,1 -2,3 -4,0 -4,9 -3,5 -2,2 -1,7 4,5 6,3

5,2 5,7 5,7 5,2 5,9 6,4 7,3 7,0 6,7 6,5 6,5 6,7 5,1 4,7 4,2 4,5 4,0 4,0 2,5 2,1 2,2 1,5

0,5 1,4 1,7 1,9 4,5 5,0 5,1 5,2 5,4 6,7 9,5 9,8 6,9 5,4 5,5 5,1 1,9 1,6 0,7 0,6 1,3 0,3

3,1 2,1 2,4 4,4 4,9 3,7 3,7 2,6 -3,6 -5,4 -5,1 -2,5 -3,6 -3,5 -4,7 -5,2 -5,6 -3,5 -3,1 -2,8 1,9 2,9

2,9 2,8 1,5 1,5 0,7 0,5 -0,9 -0,9 0,0 -4,3 -3,7 -4,7 -4,6 -5,2 -4,4 -4,4 -4,1 -4,2 -4,6 -3,7 -4,0 -1,9

4,9 5,4 4,4 5,3 5,6 4,9 4,0 2,8 3,2 3,6 2,8 2,8 3,4 3,3 3,6 4,1 3,0 2,7 2,7 3,1 2,7 1,7

7,0 7,0 4,6 4,6 4,6 4,6 5,0 6,0 6,1 6,1 6,0 6,3 3,2 3,2 3,0 3,0 3,0 3,0 2,2 2,7 2,6 2,6

9,4 10,1 9,9 10,1 10,7 10,4 10,0 9,7 8,8 7,7 6,5 6,3 6,0 5,1 4,8 4,7 4,4 4,2 3,3 3,1 2,3 2,6

4,2 4,7 4,4 4,5 4,0 3,7 3,6 3,4 3,2 3,4 3,4 3,7 4,2 3,3 3,1 3,5 4,5 4,4 4,3 4,2 4,1 3,6

6,6 6,2 6,2 6,8 6,9 6,0 5,6 4,8 2,9 1,8 1,4 2,1 1,6 1,1 0,5 0,2 -0,6 0,1 0,0 0,2 1,8 2,1

5,1 5,3 4,9 4,7 5,1 4,7 4,5 4,1 3,9 3,9 3,2 2,8 3,1 2,6 2,6 2,6 1,4 1,3 0,9 0,7 1,0 0,3

3,3 3,3 3,5 4,4 4,9 5,5 4,8 4,2 3,3 2,2 1,9 1,1 0,3 -0,5 -1,6 -2,4 -3,0 -3,3 -2,8 -2,4 -1,9 -1,2

5,8 6,2 6,1 5,9 6,3 6,7 5,7 5,0 4,0 3,5 2,3 1,2 0,8 0,2 -0,7 -0,7 -1,3 -1,7 -1,6 -1,4 -1,1 -0,7

0,9 0,5 1,1 2,8 3,6 4,3 4,0 3,3 2,7 1,0 1,5 1,0 -0,1 -1,2 -2,5 -4,0 -4,7 -4,9 -4,0 -3,2 -2,6 -1,7

1,1 0,5 0,9 3,7 4,1 4,8 3,8 3,1 1,4 0,1 0,2 -0,3 -1,7 -3,1 -4,1 -6,2 -6,7 -6,4 -4,8 -3,9 -2,8 -2,3

0,5 0,4 1,3 1,1 2,5 3,3 4,3 3,9 5,1 2,7 4,2 3,5 2,9 2,5 0,5 0,2 -0,6 -2,0 -2,4 -1,9 -2,3 -0,6

0,1 -0,3 0,5 0,8 3,5 3,3 4,7 3,7 1,6 -1,0 -2,4 -1,3 -2,7 -3,8 -4,8 -5,2 -4,7 -5,0 -4,5 -3,7 -2,1 0,4

14,8 11,9 15,5 23,2 24,8 20,0 18,4 14,1 -4,3 -12,7 -15,0 -8,9 -14,6 -14,5 -18,0 -20,1 -21,5 -16,3 -13,9 -12,6 3,8 13,0

16,4 12,6 15,3 24,1 25,5 20,0 17,7 12,2 -9,4 -18,9 -19,5 -11,2 -17,9 -15,6 -19,4 -21,2 -20,9 -14,8 -11,5 -9,4 10,3 21,9

0,7 1,3 1,3 1,3 1,3 -5,7 0,7 0,7 0,8 1,6 1,6 1,7 1,9 1,0 0,7 0,8 0,8 0,8 0,8 0,8 16,3 15,4

0,6 0,6 0,6 0,6 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,1 -1,1 -1,1 -1,1 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5

1,0 1,2 1,9 1,9 1,1 1,6 2,4 2,4 2,4 2,4 2,3 2,4 2,4 6,2 7,1 7,1 7,1 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9

10,4 8,5 10,8 15,7 16,3 12,2 12,4 9,7 -2,2 -7,8 -9,4 -5,0 -9,0 -8,6 -11,2 -12,9 -13,7 -10,2 -8,6 -7,6 6,0 11,8



Plačilna bilanca 2006 2007 20082007 2008 2009 2007 2008

Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 11 12 1 2

PLAČILNA BILANCA, mio EUR

Tekoči račun -771 -1.646 -2.287 -538 -692 -425 -486 -642 -733 -223 173 -83 -197 -335 -178 -117

Blago1 -1.151 -1.666 -2.650 -401 -664 -489 -668 -751 -743 -128 1 -190 -191 -293 -188 -134

Izvoz 17.028 19.798 20.048 4.927 5.062 5.084 5.349 5.038 4.577 3.946 4.079 3.970 1.781 1.426 1.618 1.710

Uvoz 18.179 21.464 22.698 5.328 5.726 5.573 6.017 5.789 5.320 4.073 4.078 4.161 1.973 1.719 1.806 1.844

Storitve 993 1.047 1.609 306 167 334 475 487 314 252 310 310 46 53 109 106

Izvoz 3.572 4.145 5.040 1.259 1.018 1.053 1.299 1.480 1.209 927 1.052 1.279 297 350 339 335

Uvoz 2.580 3.098 3.431 953 851 719 824 993 895 674 741 969 251 297 230 229

Dohodki -440 -789 -1.039 -376 -135 -150 -259 -394 -236 -212 -150 -153 -35 -48 -41 -41

Prejemki 872 1.169 1.264 298 343 266 326 335 336 252 249 244 111 120 88 88

Izdatki 1.312 1.957 2.303 674 478 416 585 729 572 464 399 397 146 167 128 129

Tekoči transferi -173 -239 -206 -67 -60 -120 -33 16 -69 -136 11 -50 -17 -48 -59 -48

Prejemki 785 941 783 230 278 144 190 229 220 119 247 152 89 83 32 54

Izdatki 958 1.180 989 296 338 264 223 213 289 255 235 202 106 130 91 102

Kapitalski in fi nančni račun 1.092 1.920 2.395 384 982 435 741 632 588 -128 -25 78 311 500 86 228

Kapitalski račun -131 -52 -43 -32 -8 -8 3 -8 -30 -5 41 -4 5 -20 -9 0

Finančni račun 1.223 1.972 2.438 416 990 443 738 640 618 -123 -66 82 305 521 95 228

Neposredne naložbe -174 -210 381 9 56 114 -142 128 281 -134 -304 -81 -100 53 32 -13

Domače v tujini -687 -1.317 -932 -438 -256 -125 -450 -236 -122 -129 -322 -71 -162 -102 -32 -25

Tuje v Sloveniji 513 1.106 1.313 447 312 239 308 364 402 -6 19 -10 62 155 65 11

Naložbe v vrednostne papirje -1.442 -2.255 575 378 -806 305 -1.152 165 1.257 873 1.149 2.326 -483 36 16 692

Finančni derivativi -13 -15 46 -20 12 30 4 5 6 -23 12 12 4 4 10 10

Ostale naložbe 1.571 4.313 1.415 17 1.665 75 1.947 340 -947 -953 -968 -2.162 912 356 36 -497

Terjatve -1.939 -4.741 -562 -1.365 -574 -978 -187 388 215 806 -268 -1.076 -360 76 147 -960

Komercialni krediti -442 -400 -143 29 136 -518 -170 -9 554 51 11 -50 -17 386 -79 -226

Posojila -733 -1.895 -541 -441 -627 51 -442 158 -308 277 -73 -39 -137 -359 175 -44

Gotovina, vloge -743 -2.454 117 -942 -85 -502 385 258 -23 472 -208 -999 -207 56 37 -684

Ostale terjatve -21 7 5 -12 1 -9 40 -19 -7 7 2 12 -1 -6 14 -5

Obveznosti 3.510 9.054 1.977 1.382 2.239 1.054 2.134 -48 -1.162 -1.759 -701 -1.086 1.273 279 -111 463

Komercialni krediti 479 499 -67 -89 266 179 309 -19 -537 -379 -87 28 97 6 -81 105

Posojila 2.064 3.841 1.868 910 1.345 644 1.472 242 -490 -517 -1.320 -102 881 254 117 217

Vloge 998 4.727 190 567 613 253 346 -272 -137 -858 700 -983 299 -14 -134 150

Ostale obveznosti -30 -13 -13 -6 16 -22 7 2 1 -5 6 -28 -4 34 -13 -10

Mednarodne denarne rezerve2 1.281 140 21 32 64 -81 80 1 21 114 46 -13 -28 72 0 37

Statistična napaka -321 -273 -108 154 -290 -10 -255 10 146 351 -148 5 -113 -165 92 -111

IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR

Izvoz investicijskega blaga 1.680 1.936 2.241 466 505 523 576 598 544 444 462 408 166 159 147 178

Blaga za vmesno porabo 9.368 10.436 10.760 2.559 2.597 2.752 2.893 2.730 2.385 1.984 2.007 2.038 928 710 891 934

Blaga za široko porabo 5.709 7.035 6.808 1.791 1.850 1.753 1.817 1.648 1.590 1.477 1.572 1.488 651 522 561 580

Uvoz investicijskega blaga 2.565 3.031 3.441 755 882 773 928 862 878 581 549 516 302 276 248 252

Blaga za vmesno porabo 11.319 12.875 13.735 3.163 3.348 3.417 3.668 3.543 3.107 2.365 2.330 2.452 1.186 998 1.116 1.145

Blaga za široko porabo 4.456 5.601 5.870 1.412 1.506 1.459 1.520 1.475 1.416 1.193 1.252 1.247 490 441 466 474

Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: 1izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2rezerve BS.



2008 2009

3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11

-130 -120 -201 -165 -347 -157 -138 -236 -164 -334 -47 -114 -62 20 61 91 -26 -95 37 -14 33

-166 -160 -285 -223 -263 -298 -190 -266 -180 -297 -32 -31 -65 -62 6 56 -43 -150 2 1 -45

1.757 1.866 1.716 1.767 1.809 1.339 1.891 1.841 1.532 1.204 1.218 1.297 1.431 1.308 1.337 1.433 1.406 1.071 1.494 1.504 1.469

1.923 2.026 2.002 1.990 2.071 1.637 2.080 2.107 1.711 1.501 1.249 1.328 1.496 1.370 1.331 1.377 1.448 1.221 1.492 1.503 1.514

118 152 170 152 124 166 196 149 107 58 101 61 91 104 108 98 64 131 115 84 57

378 422 433 444 516 487 478 446 372 392 310 281 336 347 345 359 439 449 390 363 313

260 270 263 291 391 320 281 296 264 334 209 220 245 243 237 262 375 318 275 279 256

-69 -82 -70 -107 -214 -50 -130 -83 -82 -71 -77 -71 -63 -56 -52 -43 -50 -49 -54 -49 -45

90 111 106 108 111 115 109 108 105 124 88 83 81 80 83 86 82 81 81 84 84

159 193 177 215 325 165 239 191 187 195 166 154 145 136 135 128 132 129 136 133 130

-13 -31 -15 12 5 25 -14 -36 -9 -24 -39 -73 -24 33 -2 -20 3 -27 -25 -50 67

58 38 58 93 64 106 58 54 80 86 29 40 49 112 75 60 70 45 38 55 140

71 69 73 81 59 82 73 90 89 110 68 113 73 78 76 81 67 72 64 105 73

121 192 346 202 411 187 34 -130 279 439 93 -114 -107 26 92 -143 78 -85 85 97 -20

2 5 -3 1 -6 -1 -1 4 39 -73 -8 -2 5 -2 -2 45 -3 -2 1 0 22

120 188 349 201 417 188 35 -134 239 512 101 -112 -112 28 93 -187 81 -83 84 97 -42

95 -49 -9 -84 125 51 -48 -40 85 235 56 -61 -129 -42 -175 -87 -55 52 -78 -34 -57

-68 -160 -128 -163 -116 -34 -86 -81 -9 -32 -24 -51 -53 -95 -207 -20 7 -12 -65 -50 23

163 111 119 78 241 85 38 41 94 267 80 -9 -76 53 32 -67 -62 64 -12 15 -80

-403 -452 -457 -243 134 -207 238 387 658 212 410 559 -96 1.004 263 -118 861 -216 1.681 -15 -95

10 1 1 1 2 2 2 2 2 2 -10 -13 0 4 8 -1 -2 6 8 0 1

536 602 797 548 229 238 -127 -516 -489 58 -352 -684 83 -933 -65 30 -670 46 -1.538 138 98

-165 384 194 -766 112 -79 355 -435 19 632 124 595 88 -209 -813 755 -651 696 -1.121 268 -332

-212 -25 -98 -47 16 147 -172 -43 132 465 146 -45 -50 26 46 -60 -3 76 -122 -39 -13

-80 17 -205 -254 255 -377 280 -286 73 -95 34 218 25 35 -49 -59 -57 59 -41 -13 29

145 346 506 -468 -164 153 269 -115 -191 283 -67 412 127 -270 -808 870 -590 555 -964 318 -350

-18 46 -9 3 5 -2 -22 9 5 -22 11 10 -15 -1 -2 5 0 6 6 3 2

702 218 603 1.314 117 317 -482 -81 -508 -574 -475 -1.279 -5 -723 748 -726 -19 -650 -417 -130 431

155 93 220 -4 38 -116 59 -67 -182 -287 -376 -5 2 -35 -33 -20 7 -92 113 80 61

311 -173 512 1.133 112 228 -98 37 -483 -44 -101 28 -444 -329 348 -1.339 14 -69 -47 -176 19

236 294 -128 180 -40 206 -438 -51 159 -244 5 -1.303 441 -361 434 627 -10 -491 -482 -36 358

0 4 -2 5 6 0 -5 0 -2 2 -3 2 -4 2 -1 5 -30 3 -2 2 -8

-118 85 16 -21 -73 104 -30 33 -17 5 -4 86 31 -5 62 -11 -53 29 12 8 11

9 -72 -145 -37 -64 -30 104 366 -115 -105 -46 228 169 -46 -153 52 -52 179 -122 -83 -14

199 193 192 191 203 152 243 201 185 158 128 152 163 172 143 149 149 110 151 167 n.p.

927 1015 925 953 976 756 998 981 816 589 647 640 697 648 655 703 725 557 757 784 n.p.

612 635 578 603 607 411 629 638 511 441 429 491 556 479 525 567 519 391 576 543 n.p.

274 316 312 300 294 226 342 289 279 310 172 161 248 190 183 174 166 137 183 202 n.p.

1.156 1.225 1.222 1.221 1.291 1.029 1.222 1.309 1.017 782 745 801 819 761 758 811 860 709 881 898 n.p.

519 518 503 500 520 404 551 544 441 431 353 388 452 437 409 406 434 379 441 429 n.p.



Denarna gibanja in obrestne mere

2006 2007 20082008

8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6

IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR

BS do centralne države 16,6 67 68 68 67 67 67 67 67 67 66 66 66 65

Centralna država (S. 1311) 776,6 2.367 2.162 2.342 2.345 2.348 2.374 2.367 2.412 2.397 2.392 2.123 2.162 2.052

Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 24,9 118 212 110 111 114 112 118 123 124 124 128 129 133

Gospodinjstva (S.14, 15) 1289,4 6.818 7.827 6.323 6.468 6.607 6.830 6.818 6.918 7.009 7.133 7.235 7.318 7.409

Nefi nančne družbe (s.11) 3236,0 18.105 21.149 16.720 17.004 17.269 17.748 18.105 18.570 18.754 18.938 19.351 19.616 20.064

Nedenarne fi nančne institucije (S.123, 124, 125) 368,1 2.305 2.815 2.083 2.205 2.367 2.396 2.305 2.390 2.411 2.494 2.558 2.568 2.736

Denarni sektor (S.121, 122) 1158,7 2.401 3.666 2.439 2.448 2.460 2.580 2.401 2.455 2.432 2.444 2.624 2.375 2.386

Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ

V domači valuti 2298,2 26.555 32.113 24.892 25.310 25.864 26.596 26.555 27.164 27.406 27.768 28.503 28.871 29.380

V tuji valuti 3149,0 1.990 2.370 1.638 1.699 1.789 1.900 1.990 2.117 2.192 2.280 2.276 2.259 2.263

Vrednostni papirji skupaj 1286,8 3.570 3.346 3.488 3.573 3.511 3.544 3.570 3.586 3.529 3.477 3.239 3.038 3.137

IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR

Vloge v domači valuti skupaj 2.903,4 20.029 23.129 19.299 19.386 19.579 19.558 20.029 20.088 20.674 20.779 20.774 20.613 21.144

Čez noč 1.178,6 6.887 6.605 6.881 6.907 6.695 6.573 6.887 6.924 6.557 6.787 6.711 6.841 7.071

Vezane vloge – kratkoročne 1.251,2 8.913 10.971 8.331 8.247 8.689 8.723 8.913 8.899 9.862 9.745 9.734 9.292 9.439

Vezane vloge – dolgoročne 292,4 2.857 4.157 2.790 2.874 2.820 2.817 2.857 2.845 2.803 2.814 2.926 3.046 3.170

Kratkoročne vloge na odpoklic 181,2 1.372 1.396 1.297 1.358 1.375 1.445 1.372 1.420 1.452 1.433 1.403 1.434 1.464

Vloge v tuji valuti skupaj 1.454,5 559 490 628 608 589 585 559 571 560 520 529 527 488

Čez noč 552,7 218 215 278 269 255 260 218 248 240 226 222 225 218

Vezane vloge – kratkoročne 545,5 248 198 258 248 241 226 248 229 237 220 224 224 196

Vezane vloge – dolgoročne 318,3 56 41 62 60 60 57 56 55 48 45 45 42 42

Kratkoročne vloge na odpoklic 38,0 37 36 30 31 33 42 37 39 35 29 38 36 32

OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v %

Nove vloge v domači valuti

Gospodinjstva

Vloge čez noč 0,32 0,36 0,43 0,35 0,37 0,42 0,40 0,40 0,44 0,41 0,41 0,43 0,46 0,46

Vezane vloge do 1 leta 2,96 3,36 4,45 3,41 3,61 3,89 3,83 4,04 4,08 3,95 4,03 4,14 4,20 4,30

Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti

Stanovanjska posojila, fi ksna OM nad 5 do 10 let 4,56 5,80 6,88 5,98 6,16 6,45 6,44 6,58 6,75 6,40 6,61 6,53 6,53 6,63

Nova posojila nefi nančnim družbam v domači valuti

Posojilo nad 1 mio EUR, fi ksna OM nad 1 do 5 let 4,64 5,76 6,03 - 5,76 5,59 - 6,25 - - 5,63 6,32 5,47 6,63

OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v %

Operacije glavnega refi nanciranja 2,78 3,85 3,85 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00

MEDBANČNE OBRESTNE MERE

EVRIBOR

3-mesečni 3,58 4,28 4,63 4,54 4,74 4,69 4,64 4,85 4,48 4,36 4,60 4,78 4,86 4,94

6-mesečni 3,58 4,35 4,72 4,59 4,75 4,66 4,63 4,82 4,50 4,36 4,59 4,80 4,90 5,09

LIBOR za CHF

3-mesečni 1,51 2,55 2,58 2,80 2,82 2,79 2,75 2,77 2,70 2,74 2,83 2,85 2,78 2,84

6-mesečni 1,65 2,65 2,69 2,86 2,90 2,89 2,85 2,84 2,77 2,77 2,87 2,93 2,89 2,98

Viri podatkov: BS, EUROSTAT, BBA- British Bankers’ Association.



2008 2009

7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

66 66 67 69 69 68 69 87 103 121 140 142 151 167 166 161 161 160

2.030 2.069 2.046 2.058 2.176 2.162 2.704 2.867 3.134 3.288 3.542 3.472 3.456 3.427 3.610 3.625 3.581 3497

136 143 178 184 181 212 223 229 233 243 254 251 257 262 281 305 336 376

7.521 7.603 7.705 7.857 7.785 7.827 7.831 7.852 7.868 7.910 7.946 7.951 8.055 8.135 8.231 8.295 8.345 8413

20.404 20.619 20.872 21.134 21.092 21.149 21.346 21.429 21.469 21.509 21.516 21.517 21.557 21.671 21.704 21.688 21.645 21682

2.726 2.729 2.798 2.815 2.845 2.815 2.815 2.814 2.851 2.869 2.838 2.835 2.838 2.868 2.846 2.846 2.772 2703

2.403 2.400 2.737 2.965 2.963 3.666 3.887 3.826 3.786 3.829 4.008 4.365 4.382 4.334 4.723 4.563 4.589 5301

29.805 30.108 30.888 31.444 31.594 32.113 32.388 32.663 32.648 32.790 33.140 33.353 33.601 33.628 34.045 33.922 33.962 34730

2.228 2.271 2.344 2.512 2.371 2.370 2.372 2.315 2.190 2.172 2.122 2.059 2.017 2.003 1.969 1.939 1.919 1895

3.188 3.184 3.104 3.059 3.077 3.346 4.046 4.040 4.504 4.686 4.843 4.979 4.925 5.067 5.380 5.460 5.386 5348

21.341 21.465 21.992 22.177 22.385 23.129 23.563 24.487 24.334 25.649 26.020 26.576 26.206 25.956 26.950 26.860 26.930 27967

6.744 6.703 6.918 6.666 6.577 6.605 6.415 6.421 6.609 6.610 6.876 7.163 6.862 7.011 7.079 6.940 7.028 7200

9.936 9.929 10.038 10.530 10.659 10.971 11.246 12.053 11.705 12.951 13.053 12.015 10.560 10.067 10.720 10.487 10.283 9766

3.241 3.378 3.519 3.555 3.727 4.157 4.542 4.729 4.827 4.876 4.868 6.182 7.600 7.712 7.952 8.190 8.315 9703

1.420 1.455 1.517 1.426 1.422 1.396 1.360 1.284 1.193 1.212 1.223 1.216 1.184 1.166 1.199 1.243 1.304 1298

491 502 493 537 551 490 504 502 491 489 495 492 480 462 462 457 454 433

220 228 218 244 247 215 242 230 233 231 251 249 239 240 244 242 261 237

192 190 196 213 227 198 181 195 177 180 166 170 166 150 144 141 122 123

43 42 43 44 42 41 42 43 42 42 41 39 39 38 43 42 43 45

36 42 36 36 35 36 39 34 39 36 37 34 36 34 31 32 28 27

0,48 0,48 0,48 0,51 0,52 0,43 0,48 0,40 0,34 0,28 0,25 0,23 0,23 0,23 0,23 0,23 0,23 -

4,40 4,39 4,53 4,65 4,56 4,45 4,08 3,40 2,82 2,44 2,28 2,40 2,35 2,27 2,14 2,04 1,97 -

6,71 6,95 6,99 7,10 7,17 6,88 7,05 6,63 5,75 6,75 6,37 6,59 6,74 6,57 6,64 6,74 5,00 -

6,91 6,53 6,94 6,76 7,24 7,74 6,61 6,35 6,34 6,05 6,10 6,19 6,36 6,20 6,66 6,47 5,94 -

4,25 4,25 4,25 3,75 3,25 2,50 2,00 2,00 1,50 1,25 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00

4,96 4,97 5,02 5,11 4,24 3,29 2,46 1,94 1,64 1,42 1,28 1,23 0,98 0,86 0,77 0,74 0,72 0,71

5,15 5,16 5,22 5,18 4,29 3,37 2,54 2,03 1,78 1,61 1,48 1,44 1,21 1,12 1,04 1,02 0,99 1,00

2,79 2,75 2,78 3,00 1,97 0,91 0,57 0,51 0,44 0,40 0,40 0,40 0,37 0,34 0,30 0,27 0,25 -

2,94 2,89 2,92 3,09 2,16 1,08 0,71 0,65 0,58 0,54 0,54 0,52 0,49 0,45 0,41 0,39 0,36 -



Javne fi nance 2006 2007 20082007 2008 2009 2007 2008

Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 11 12 1 2

KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS – IMF

JAVNOFINANČNI PRIHODKI

PRIHODKI SKUPAJ 12.958,7 14.006,1 15.339,2 3.429,1 4.059,8 3.369,3 4.005,7 3.857,5 4.106,6 3.283,0 3.542,8 3.558,8 1.323,1 1.413,0 1.134,1 1.100,1

Tekoči prihodki 12.395,3 13.467,2 14.792,3 3.332,1 3.805,1 3.274,0 3.881,0 3.733,8 3.903,4 3.204,0 3.322,8 3.470,4 1.236,3 1.309,4 1.104,1 1.073,5

Davčni prihodki 11.762,0 12.757,9 13.937,4 3.123,6 3.606,0 3.110,0 3.702,0 3.472,0 3.653,3 3.058,9 3.164,5 3.279,0 1.168,1 1.243,8 1.057,4 1.015,6

Davki na dohodek in dobiček

2.735,3 2.917,7 3.442,2 646,3 769,4 694,4 1.106,5 806,5 834,7 707,3 617,5 735,5 235,7 300,3 223,0 221,2

Prispevki za socialno varnost

4.231,2 4.598,0 5.095,0 1.139,1 1.251,8 1.203,1 1.254,2 1.272,9 1.364,8 1.285,3 1.280,9 1.260,6 397,3 469,4 394,7 400,0

Davki na plačilno listo in delovno silo

472,9 418,1 258,0 101,5 120,9 59,4 62,2 63,5 72,9 7,4 7,2 6,2 36,5 50,3 20,0 19,5

Davki na premoženje 189,1 206,4 214,9 67,3 59,0 27,5 62,6 69,6 55,2 20,6 51,5 74,6 29,3 13,3 8,7 10,5

Domači davki na blago in storitve

4.077,3 4.498,6 4.805,3 1.135,5 1.372,5 1.099,4 1.181,7 1.227,8 1.296,4 1.015,4 1.177,5 1.184,2 459,9 398,0 404,6 354,7

Davki na medn. trgov. in transaksije

50,7 117,1 120,1 33,2 31,7 25,6 33,7 31,0 29,8 22,5 29,2 17,2 9,1 12,2 6,3 9,3

Drugi davki 5,4 2,1 1,8 0,7 0,7 0,6 1,0 0,7 -0,6 0,5 0,7 0,7 0,3 0,2 0,2 0,2

Nedavčni prihodki 633,3 709,2 854,9 208,6 199,1 164,0 179,0 261,8 250,1 145,1 158,3 191,4 68,1 65,7 46,6 58,0

Kapitalski prihodki 166,8 136,6 117,3 39,6 62,1 28,0 26,9 28,8 33,6 14,1 29,7 19,3 15,7 31,9 11,1 9,6

Prejete donacije 5,4 11,9 10,4 2,0 5,0 2,0 2,1 3,1 3,1 2,9 1,7 1,9 0,8 2,8 0,8 0,7

Transferni prihodki 42,8 42,5 53,9 0,4 40,5 1,2 0,9 0,6 51,3 0,2 1,5 1,1 39,7 -0,1 0,4 0,1

Prejeta sredstva iz EU 348,4 348,0 365,4 55,1 147,1 64,0 94,8 91,3 115,3 61,8 186,9 66,2 30,6 69,0 17,7 16,1

JAVNOFINANČNI ODHODKI

ODHODKI SKUPAJ 13.208,7 13.915,5 15.441,7 3.240,0 4.081,8 3.388,6 3.792,9 3.628,8 4.631,4 3.877,1 4.064,6 3.767,1 1.249,6 1.691,7 1.030,3 1.140,4

Tekoči odhodki 5.689,0 5.950,9 6.557,5 1.362,2 1.658,2 1.575,9 1.581,7 1.513,7 1.886,2 1.768,8 1.682,7 1.578,1 500,7 673,7 451,0 512,3

Plače in drugi izdatki zaposlenim

3.180,3 3.276,9 3.578,9 814,4 825,0 819,7 906,8 892,5 959,8 963,3 1.004,1 953,9 273,5 285,3 268,6 266,0

Izdatki za blago in storitve

2.073,2 2.212,2 2.527,5 518,0 721,3 523,1 589,3 586,1 829,0 548,8 619,4 605,4 212,1 321,9 155,0 168,6

Plačila obresti 376,4 357,0 335,2 17,5 36,7 221,0 69,8 12,9 31,5 246,7 48,4 12,0 4,9 5,2 22,9 74,2

Sredstva, izločena v rezerve

59,0 104,8 116,0 12,3 75,2 12,1 15,8 22,2 65,9 10,0 10,9 6,8 10,3 61,3 4,4 3,5

Tekoči transferi 5.925,8 6.143,9 6.742,2 1.456,0 1.565,1 1.489,9 1.856,8 1.567,3 1.828,2 1.748,2 1.936,1 1.736,9 547,1 544,3 460,5 517,3

Subvencije 402,9 423,4 476,5 88,3 92,8 60,5 243,0 57,7 115,3 165,0 126,9 86,5 25,6 49,2 5,0 35,0

Transferi posameznikom in gospodinjstvom

4.871,5 5.093,3 5.619,2 1.211,1 1.304,0 1.303,5 1.448,9 1.344,8 1.522,0 1.436,2 1.614,8 1.475,9 470,5 428,5 418,1 441,1

Transferi neprofi tnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi

624,1 595,3 598,3 145,3 160,8 118,7 151,2 153,2 175,2 140,0 178,5 164,5 48,9 62,3 35,7 37,7

Tekoči transferi v tujino 27,4 32,0 48,2 11,3 7,6 7,2 13,6 11,6 15,7 7,0 15,9 9,9 2,2 4,3 1,8 3,5

Investicijski odhodki 901,4 1.130,5 1.255,5 266,9 567,3 149,0 215,9 350,0 540,6 175,3 237,1 297,3 121,0 329,0 53,7 44,8

Investicijski transferi 404,6 334,3 458,6 69,3 181,4 30,6 62,3 130,8 234,9 35,9 112,9 86,1 49,4 96,3 9,0 10,7

Plačila sredstev v proračun EU

287,9 355,9 427,9 85,6 109,8 143,2 76,2 67,0 141,5 148,9 95,6 68,7 31,3 48,4 56,1 55,3

JAVNOFINANČNI

PRESEŽEK /

PRIMANJKLJAJ

-250,0 90,6 -102,5 - - - - - - - - - - - - -

Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. Podatki pred letom 2007 so preračunani po nepreklicnem tečaju zamenjave 239,64 tolarjev za en evro.



2008 2009

3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

1.135,2 1.463,1 1.259,9 1.282,8 1.342,2 1.226,0 1.289,3 1.310,0 1.305,0 1.491,6 1.123,2 1.067,7 1.092,1 1.199,9 1.102,2 1.240,7 1.285,0 1.182,6 1.091,3 1.241,3

1.096,4 1.435,7 1.228,7 1.216,6 1.306,1 1.164,7 1.263,0 1.295,2 1.184,7 1.423,5 1.112,4 1.029,2 1.062,4 1.124,2 1.047,1 1.151,5 1.240,6 1.157,6 1.072,3 1.218,4

1.037,0 1.374,1 1.175,5 1.152,4 1.253,4 1.066,2 1.152,4 1.234,1 1.126,5 1.292,7 1.068,5 980,1 1.010,3 1.076,2 996,5 1.091,7 1.194,2 1.087,7 997,1 1.164,1

250,1 498,3 316,7 291,5 297,9 256,5 252,1 261,1 261,4 312,2 249,4 239,9 218,1 195,9 229,5 192,1 291,4 233,6 210,4 234,2

408,4 419,0 415,8 419,5 425,8 414,8 432,3 435,0 434,9 494,9 433,4 423,7 428,1 433,1 423,8 423,9 424,5 417,3 418,8 428,7

19,9 20,9 20,4 20,9 21,3 20,4 21,8 22,1 22,7 28,1 3,2 2,0 2,3 2,4 2,3 2,4 2,6 1,7 1,9 2,4

8,3 12,0 28,6 22,1 23,0 26,5 20,0 16,3 26,6 12,3 5,3 7,9 7,4 7,9 15,8 27,9 22,6 34,6 17,4 17,1

340,1 411,5 383,4 386,9 475,3 336,2 416,3 490,6 371,0 434,9 370,7 298,5 346,2 424,3 316,7 436,5 445,4 395,4 343,5 474,0

9,9 12,3 10,5 10,9 9,8 11,5 9,7 10,2 9,7 9,9 6,3 8,1 8,1 12,4 8,2 8,6 7,4 5,1 4,7 7,4

0,2 0,2 0,2 0,7 0,3 0,2 0,2 -1,2 0,2 0,4 0,1 0,1 0,2 0,2 0,2 0,3 0,2 0,1 0,4 0,3

59,4 61,6 53,1 64,3 52,7 98,5 110,6 61,1 58,1 130,9 43,9 49,1 52,2 48,0 50,6 59,8 46,4 69,8 75,2 54,3

7,3 6,2 5,8 14,9 12,9 6,8 9,0 6,1 6,2 21,2 2,8 5,9 5,3 3,9 15,5 10,4 8,2 6,4 4,7 6,8

0,5 0,8 0,5 0,8 1,6 0,3 1,2 0,6 1,0 1,6 0,2 0,7 1,9 0,8 0,2 0,8 0,9 0,2 0,8 1,0

0,7 1,1 -0,4 0,2 0,1 0,5 0,0 0,4 49,5 1,4 0,2 0,0 0,1 0,4 0,1 1,0 0,6 0,1 0,4 0,5

30,2 19,3 25,3 50,2 21,5 53,7 16,1 7,7 63,6 43,9 7,5 31,9 22,4 70,6 39,3 77,0 34,7 18,4 13,1 14,5

1.218,0 1.228,6 1.363,5 1.200,8 1.139,6 1.179,6 1.309,7 1.259,5 1.452,7 1.919,2 1.119,8 1.408,5 1.348,8 1.255,5 1.478,1 1.330,9 1.249,6 1.264,6 1.252,9 1.402,4

612,7 528,6 544,9 508,2 507,2 486,1 520,4 535,2 562,4 788,7 502,2 619,0 647,6 569,3 580,8 532,6 539,0 535,4 503,7 557,2

285,1 277,7 338,9 290,3 292,5 292,5 307,6 292,9 306,4 360,5 304,8 332,5 326,0 312,2 373,5 318,4 325,1 317,6 311,2 324,9

199,5 184,8 199,2 205,3 204,0 185,7 196,5 207,5 241,4 380,1 172,5 179,8 196,6 213,2 202,7 203,6 207,6 213,7 184,1 206,6

123,9 61,4 2,5 5,8 4,9 2,2 5,7 22,7 2,0 6,8 21,4 103,1 122,3 41,7 1,9 4,8 4,4 1,7 6,0 21,6

4,1 4,6 4,3 6,8 5,9 5,7 10,6 12,0 12,5 41,3 3,5 3,7 2,8 2,3 2,7 5,9 1,9 2,4 2,4 4,2

512,1 580,1 707,5 569,2 513,9 535,3 518,1 528,4 680,2 619,6 515,3 638,3 594,5 571,1 761,3 603,8 583,7 570,0 583,1 591,2

20,6 86,7 83,7 72,6 16,6 19,4 21,7 27,7 18,5 69,1 9,1 110,6 45,3 31,3 54,7 40,9 27,3 22,6 36,6 38,4

444,3 445,0 566,4 437,5 442,0 464,4 438,4 448,8 600,7 472,5 463,1 480,6 492,5 487,2 643,7 483,9 492,1 496,7 487,0 491,7

45,3 46,2 50,5 54,5 54,0 48,4 50,7 51,4 50,3 73,5 40,9 46,4 52,7 51,0 56,3 71,2 62,1 49,6 52,9 59,0

1,9 2,2 6,9 4,6 1,3 3,0 7,3 0,5 10,7 4,5 2,2 0,7 4,1 1,5 6,6 7,8 2,2 1,1 6,7 2,2

50,5 69,3 68,4 78,2 77,7 98,2 174,1 94,5 96,1 349,9 57,4 60,5 57,4 65,6 84,1 87,4 87,4 101,9 108,1 119,2

10,8 18,9 19,2 24,3 21,8 38,0 70,9 53,0 81,1 100,9 12,8 6,3 16,8 17,1 27,8 68,0 22,8 28,1 35,1 82,4

31,9 31,7 23,6 20,9 18,9 21,9 26,2 48,4 32,9 60,1 32,1 84,4 32,4 32,4 24,1 39,1 16,7 29,1 22,8 52,4

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - -


Seznam kratic

Seznam kratic

Kratice Standardne klasifi kacije dejavnosti (SKD 2008)

A – Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B – Rudarstvo, C – Predelovalne dejavnosti, 10 – Prz. živil, 11 – Prz. pijač, 12 – Prz. tobačnih izdelkov, 13 – Prz. tekstilij, 14 – Prz. oblačil, 15 – Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 – Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 – Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 – Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 – Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 – Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 – Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 – Prz. kovin, 25 – Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 – Prz. rač.,elektronskih,optičnih izd., 27 – Prz. električnih naprav, 28 – Prz. dr. strojev in naprav, 29 – Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 – Prz. pohištva, 32 – Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 – Popravila in montaža strojev in naprav, D – Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E – Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F – Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H – Promet in skladiščenje, I – Gostinstvo, J – Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K – Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L – Poslovanje z nepremičninami, M – Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N – Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O – Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P – Izobraževanje, Q – Zdravstvo in socialno varstvo, R – Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S – Druge storitvene dejavnosti, T – Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U – Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles

Kratice držav

AT-Avstrija, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IT-Italija, IE-Irska, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike.

Kratice uporabljene v besedilu

AJPES – Agencija RS za javnopravne evidence in storitve, ATVP – Agencija za trg vrednostnih papirjev, BDP – Bruto domači proizvod, BS – Banka Slovenije, DUNZ – Direktorat za upravno notranje zadeve, ECB – European Central Bank, EIA – Energy Information Administration, EK – Evropska komisija, ELES – Elektro Slovenija, EU – Evropska unija, FED - Federal Reserve System, IMF – International Monetary Fund, MF – Ministrstvo za fi nance, MNZ – Ministrstvo za notranje zadeve, NFI – Nefi nančne institucije, OECD – Organization for Economic Cooperation and Development, RS – Republika Slovenija, SKD – Standardna klasifi kacija dejavnosti, SMTK – Standardna mednarodna trgovinska klasifi kacija, SURS – Statistični urad RS, UJP – Uprava RS za javna plačila, UMAR – Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, ZRSZ – Zavod RS za zaposlovanje

januar 2010, št. 1, let. XVI

Documents

I 1 , št. - UMAR · nadomestila prej veljavno klasifi kacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifi kacije, imenovana