View
2
Download
0
Embed Size (px)
I L e t o X X X V I I I Š t . 16 C E N A 23 din
O L A S 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA, GOSPODARSTVO TOREK, 26. F E B R U A R J A 19J
PO JUGOSLAVIJI
Ožja Srbija zaostaja V 50 manj razvitih občinah ožje
Srbije živi poldrugi milijon pre bivalcev, razvoj tega območja pa je v prvih treh letih srednjeročne ga plana zaostajal. Delegati zbo ra republik in pokrajin za druž beni plan in razvojno politiko so sklenili, da morajo zato zvezni organi po rednem postopku pred lagati ukrepe tekoče ekonomske politike, s katerimi bi pospešili razvoj ožjega območja. Tu živi skoraj tretjina prebivalstva ožje ga območja Srbije.
Zmago proslaviti delovno
Osnovna misel v izhodiščih za praznovanje 40-letnice osvobodi tve države in zmage nad fašiz mom, ki so jih sprejeli na seji od bora pri zvezni konferenci SZDU, je bila, daje treba prosla vljati predvsem delovno. General Milan Daljevič je v svojem govo ru poudaril, da vojaška parada, ki bo 9. maja v Beogradu, ne bo zahtevala posebnih sredstev. Pa rada bo prvič po desetih letih pri kaz nove, sodobne oborožitve Ju goslovanske ljudske armade.
Ukrep družbenega varstva v IMV
Izvršni svet novomeške občin ske skupščine je predlagal ukrep družbenega varstva v IMV Novo mesto, saj niso uresničevali sa nacijskega programa. Naša avto mobilska tovarna je imela lani za 2,1 milijarde izgub, predvsem za radi neurejenih odnosov s tujim partnerjem, francoskim Renaul- tom, ki je tudi v hudi krizi. Poslej naj bi spet izdelovali dostavna vozila, s katerimi so leta 1958 tu di začeli. IMV pestijo tudi stari dolgovi, ki jih je za 31 milijard dinarjev, od tega tretjina v devi zah.
Enkratna denarna pomoč
Po nedavni podražitvi moke in kruha je crnogorski izvrsni svet predlagal, naj bi okoli 100.000 ljudi dobilo enkratno denarno pomoč, da bi vsaj nekoliko omili li hud porast življenjskih stro škov ob začetku letošnjega leta. Najbolj so ogroženi tisti, ki dobi vajo otroške dodatke in upoko jenci, katerih pokojnina je manj ša kot 10.000 dinarjev.
Velik odziv za pomoč Afriki
V Etiopijo bomo v začetku mar ca poslali 75 ton moke, 20 ton sladkorja, 4 tone ovsenih kosmi- čev in 3 tone konzerviranih rib. Odziv delovnih ljudi in organiza cij v Jugoslaviji je presegel vsa pričakovanja, zveza sindikatov pa je iz solidarnostnega sklada namenila še 15 milijonov dinar jev. Na žiro računu Rdečega kri ža Jugoslavije se je do 11. febru arja zbralo milijon 700 tisoč di narjev, s prodajo slik v beograjski galeriji na Kosančičevem vencu pa milijon 200 tisoč dinarjev.
K r a n j — Vinico Hafner, predsednik skupščine Slovenije, je bil v četr tek gost uredništva Gorenjskega glasa. V razgovoru z novinarji je predsednik Hafner odgovarjal na nekatera aktualna vprašanja, ki za devajo gospodarstvo in družbenopolitični razvoj pri nas. Delavci Go renjskega glasa pa so predsednika seznanili s sedanjim in bodočim razvojem svoje časopisne hiše. — Foto: F. Perdan
Z a ž e n s k e m a l o d e l a Najhujši problem v jeseniški občini je problem zaposlovanja žensk, saj težka črna metalurgija ne nudi dovolj delovnih mest za ženske — Med nezaposlenimi, ki prejemajo denarno pomoč, ni nobenega moškega
Jesenice — J e s e n i š k o gospodar stvo, v katerem prevladuje t e ž k a , čr na metalurgija, že od nekdaj ni na klonjeno zaposl i tvi ž e n s k , k i si i šče delo v e č i n o m a izven obč ine , v turiz m u na Bledu, Bohin ju ali pa v obut veni in tekst i ln i industr i j i . V občini so veseli vsake ponudbe delovnih mest za žensk* , tudi zadnje, k i je p r i š l a iz Trž iča , k i je odprl vrata tudi j e s e n i š k i m ž e n a m . V t r ž i š k e m T R I U
P o h v a l a k u l t u r n i
a k c i j i Radovl j ica — K o m i s i j a za kul turo
pr i o b č i n s k e m s ind ika lnem svetu je pohvalno ocenila potek in vsebino kul turne akcije za delovne kolektive. L a n s k i program je b i l p r e s e ž e n . V 13 k ra j ih so ime l i 29 kul turn ih pr i redi tev, k i si j i h je ogledalo 7959 obisko valcev, kar je v povpreč ju več kot 200 na prireditve. Posebej velja po hval i t i o rganiz i ran ogled opernih in gleuailbivlll picUatav » Ljv.»Wljc.«.;. Ma t r i operne predstave so z avtobusi odpeljali kar 1.320 ljudi, na dve gle da l i šk i pa 730. S indika t je sofinanci ral še ogled še s t ih predstav v L ju bljani , k i si j i h je ogledalo 2.592 lju di . Dodobra so torej ovrgli dvom ne kater ih , da se ljudje ne zanimajo za vrhunsko kul turno ustvarjalnost. Še več, zanimanje je skoraj preseglo zmogljivosti prirediteljev.
Le tošn j i program kul turne-akci je vsebuje tr i obiske operne predstave, dva obiska predstav v l jubl janski D r a m i , 25 predstav d o m a č i h dram sk ih skupin na d o m a č i h odr ih , 10 glasbenih in pevskih koncertov, 5 folklornih nastopov in 8 fotografskih oz i roma l ikovn ih razstav. V program so uvrs t i l i tudi 8 f i lmsk ih predstav v Radovl j ic i in na Bledu .
Po d r u ž b e n e m dogovoru bodo or ganizacije z d r u ž e n e g a dela za kul turno akcijo prispevale po 20 dinar jev na delavca, če imajo do 200 zapo slenih, in po 15 dinarjev na delavca, če imajo več kot 200 zaposlenih. K u l turna skupnost bo predvidoma na meni la 900 t isoč dinarjev, s indikat pa 230 t isoč dinarjev.
so sk len i l i zaposl i t i več ž e n s k od drugod in pr imerno organiz i ra l i za nje prevoze na delo in z dela. Vseka kor pa so take r e š i t ve zgolj z a č a s n e , kaj t i do lgoročno bi vendarle mora l i zagotoviti več delovnih mest za ž e n e v sami obč in i . Ostane kajpak le žele zarna, k i naj b i razmis l i la o tem, da bi n a š l a zaposlitve tudi za ž e n s k e , še posebej, ker se je zdaj zatrdno odlo Čila, da ne bo sprejemala več delav cev od drugod — zna pa se zgoditi , da bodo vsaj nekateri stroji obstali .
S t ruk tu ra nezaposlenih na Go renjskem in tudi v j e s e n i š k i občini ni za sk rb l ju joča . Števi lo nezaposle nih do 26. leta je nekol iko nad go ren jsk im p o v p r e č j e m , med n j imi pa je iskalcev prve zaposlitve 29 odsto tkov. Ž e n s k je med nezaposlenimi kar 79 odstotkov, r a č u n a j o pa tudi s 1500 delavci, k i so na z a č a s n e m delu v tuj ini i n teži jo za tem, da se vrnejo domov.
V e l i k o je vzrokov, zaradi ka te r ih m l a d i ne najdejo dela in so na l i s t i nezaposlenih. V e č k r a t prav javno mnenje neusmil jeno i r m , da so š t e v i l n i m lad i na cesti zato, ker se j i m ne l jubi delat i i n da za svoje pohaj kovanje prejemajo kar izdatno d r u ž beno podporo.
Resn ica je vedno d r u g a č n a i n n i kakor ne d r ž i , da je t ist ih, k i bi pre
j e m a l i denarno nadomesti lo a l i de narno p o m o č za brezposelnost v e l i ko. V j e s e n i š k i obč in i , k i i m a več kot 33.000 prebivalcev i n več kot 10.000 zaposlenih, j i h le devet prejema de narno nadomesti lo in devet denarno p o m o č . Za dodelitev p o m o č i veljajo kr i te r i j i , na s p l o š n o pa velja, da mo rajo bi t i vsaj deset mesecev v red nem delovnem razmerju, da l ahko prejemajo nadomesti lo v v iš in i 15.000 dinarjev na mesec, najmanj za 3 mesece. P o m o č se j i m l ahko po da l j ša , vendar spet le pod posebnimi pogoji. M e d temi osemnajst imi ne zapos len imi , k i prejemajo p o m o č , n i nobenega m o š k e g a . V večin i so m l a de ž e n s k e , k i imajo majhnega otro k a i n j i m je prenehalo delovno raz merje, sklenjeno za d o l o č e n č a s ter zdaj č a k a j o na redno zaposlitev.
D . Sedej
NAŠ SOGOVORNIK
M a n j o b r e m e n j e n i d e l e g a t i
Janez Meglic, predsednik skupščine samoupravne komU' nalno-cestne skupnosti občine Tržič: »Mislim, da pomen1 združitev komunalne in cestne skupnosti v občini racionfl' lizacijo dela na samoupravnem področju.
Trž i č — Konec januarja letos so se v Trž i ču sestali zbori skupšči' ne samoupravne komunalne interesne skupnosti in o b č i n s k e s k u p n i sti za ceste. Ugotovi l i so, da je samoupravni sporazum o ustanovit^ s k u p š č i n e samoupravne komunalno-cestne skupnost i obč ine Tržit sklenjen. L a n i se je za zd ruž i t ev obeh skupnost i odločilo kar 93 od' stotkov vseh zaposlenih v občin i . Z a zd ruž i t ev pa so b i l i tudi krajani I vseh t r inajs t ih kra jevnih skupnost ih.
N a ustanovni skupšč in i komunalnocestne skupnost i so za pred' sednika i zvo l i l i J aneza Meg l i ca , k i je sicer di rektor delovne organiz 8 ' cije T i k o Trž ič . P o v p r a š a l i smo ga, kaj j i h je v Trž i ču vodilo, da so & odločili za zd ruž i t ev obeh skupnost i . .
»Da b i obe skupnosti združi l i , smo v občin i r azmiš l j a l i že pr#* ustanovitvijo o b č i n s k e skupnosti za ceste. K temu sta nas po eni strafl1 vodi la obseg ozi roma vel ikost obč ine in tudi vsebinska sorodnost p0" d roč ja . K e r pa so se takrat v vseh gorenjskih o b č i n a h o d l o č i l i ^ * ustanovijo samostojne oz i roma posebne skupnost i za ceste in da bo Goren j skem na tem področ ju deloval koord inac i j sk i svet, smo tudi tO* ustanovi l i o b č i n s k o skupnost za ceste. Vendar pa smo se že takr&' odločili za malce d r u g a č n o organizacijo. Opredel i l i smo se n a m r e č ^ en zbor uporabnikov za obe skupnos t i .«
» K a ž e , da so vas i z k u š n j e vodi le k temu, da se od loč i t e za dejo"
