I Prevozniki na viti zadosti deviz za uvoz potrebnih sestavin. Predstavniki kmetijskih kombinatov, Zadruإ¾ne

  • View
    2

  • Download
    0

Embed Size (px)

Text of I Prevozniki na viti zadosti deviz za uvoz potrebnih sestavin. Predstavniki kmetijskih kombinatov,...

  • I L e t o X X X V I I I Š t . 16 C E N A 23 din

  • O L A S 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA, GOSPODARSTVO TOREK, 26. F E B R U A R J A 19J

    PO JUGOSLAVIJI

    Ožja Srbija zaostaja V 50 manj razvitih občinah ožje

    Srbije živi poldrugi milijon pre­ bivalcev, razvoj tega območja pa je v prvih treh letih srednjeročne­ ga plana zaostajal. Delegati zbo­ ra republik in pokrajin za druž­ beni plan in razvojno politiko so sklenili, da morajo zato zvezni organi po rednem postopku pred­ lagati ukrepe tekoče ekonomske politike, s katerimi bi pospešili razvoj ožjega območja. Tu živi skoraj tretjina prebivalstva ožje­ ga območja Srbije.

    Zmago proslaviti delovno

    Osnovna misel v izhodiščih za praznovanje 40-letnice osvobodi­ tve države in zmage nad fašiz­ mom, ki so jih sprejeli na seji od­ bora pri zvezni konferenci SZDU, je bila, daje treba prosla­ vljati predvsem delovno. General Milan Daljevič je v svojem govo­ ru poudaril, da vojaška parada, ki bo 9. maja v Beogradu, ne bo zahtevala posebnih sredstev. Pa­ rada bo prvič po desetih letih pri­ kaz nove, sodobne oborožitve Ju­ goslovanske ljudske armade.

    Ukrep družbenega varstva v IMV

    Izvršni svet novomeške občin­ ske skupščine je predlagal ukrep družbenega varstva v IMV Novo mesto, saj niso uresničevali sa­ nacijskega programa. Naša avto­ mobilska tovarna je imela lani za 2,1 milijarde izgub, predvsem za­ radi neurejenih odnosov s tujim partnerjem, francoskim Renaul- tom, ki je tudi v hudi krizi. Poslej naj bi spet izdelovali dostavna vozila, s katerimi so leta 1958 tu­ di začeli. IMV pestijo tudi stari dolgovi, ki jih je za 31 milijard dinarjev, od tega tretjina v devi­ zah.

    Enkratna denarna pomoč

    Po nedavni podražitvi moke in kruha je crnogorski izvrsni svet predlagal, naj bi okoli 100.000 ljudi dobilo enkratno denarno pomoč, da bi vsaj nekoliko omili­ li hud porast življenjskih stro­ škov ob začetku letošnjega leta. Najbolj so ogroženi tisti, ki dobi­ vajo otroške dodatke in upoko­ jenci, katerih pokojnina je manj­ ša kot 10.000 dinarjev.

    Velik odziv za pomoč Afriki

    V Etiopijo bomo v začetku mar­ ca poslali 75 ton moke, 20 ton sladkorja, 4 tone ovsenih kosmi- čev in 3 tone konzerviranih rib. Odziv delovnih ljudi in organiza­ cij v Jugoslaviji je presegel vsa pričakovanja, zveza sindikatov pa je iz solidarnostnega sklada namenila še 15 milijonov dinar­ jev. Na žiro računu Rdečega kri­ ža Jugoslavije se je do 11. febru­ arja zbralo milijon 700 tisoč di­ narjev, s prodajo slik v beograjski galeriji na Kosančičevem vencu pa milijon 200 tisoč dinarjev.

    K r a n j — Vinico Hafner, predsednik skupščine Slovenije, je bil v četr­ tek gost uredništva Gorenjskega glasa. V razgovoru z novinarji je predsednik Hafner odgovarjal na nekatera aktualna vprašanja, ki za­ devajo gospodarstvo in družbenopolitični razvoj pri nas. Delavci Go­ renjskega glasa pa so predsednika seznanili s sedanjim in bodočim razvojem svoje časopisne hiše. — Foto: F. Perdan

    Z a ž e n s k e m a l o d e l a Najhujši problem v jeseniški občini je problem zaposlovanja žensk, saj težka črna metalurgija ne nudi dovolj delovnih mest za ženske — Med nezaposlenimi, ki prejemajo denarno pomoč, ni nobenega moškega

    Jesenice — J e s e n i š k o gospodar­ stvo, v katerem prevladuje t e ž k a , čr­ na metalurgija, že od nekdaj ni na­ klonjeno zaposl i tvi ž e n s k , k i si i šče delo v e č i n o m a izven obč ine , v turiz­ m u na Bledu, Bohin ju ali pa v obut­ veni in tekst i ln i industr i j i . V občini so veseli vsake ponudbe delovnih mest za žensk* , tudi zadnje, k i je p r i š l a iz Trž iča , k i je odprl vrata tudi j e s e n i š k i m ž e n a m . V t r ž i š k e m T R I U

    P o h v a l a k u l t u r n i

    a k c i j i Radovl j ica — K o m i s i j a za kul turo

    pr i o b č i n s k e m s ind ika lnem svetu je pohvalno ocenila potek in vsebino kul turne akcije za delovne kolektive. L a n s k i program je b i l p r e s e ž e n . V 13 k ra j ih so ime l i 29 kul turn ih pr i redi­ tev, k i si j i h je ogledalo 7959 obisko­ valcev, kar je v povpreč ju več kot 200 na prireditve. Posebej velja po­ hval i t i o rganiz i ran ogled opernih in gleuailbivlll picUatav » Ljv.»Wljc.«.;. Ma t r i operne predstave so z avtobusi odpeljali kar 1.320 ljudi, na dve gle­ da l i šk i pa 730. S indika t je sofinanci­ ral še ogled še s t ih predstav v L ju ­ bljani , k i si j i h je ogledalo 2.592 lju­ di . Dodobra so torej ovrgli dvom ne­ kater ih , da se ljudje ne zanimajo za vrhunsko kul turno ustvarjalnost. Še več, zanimanje je skoraj preseglo zmogljivosti prirediteljev.

    Le tošn j i program kul turne-akci je vsebuje tr i obiske operne predstave, dva obiska predstav v l jubl janski D r a m i , 25 predstav d o m a č i h dram­ sk ih skupin na d o m a č i h odr ih , 10 glasbenih in pevskih koncertov, 5 folklornih nastopov in 8 fotografskih oz i roma l ikovn ih razstav. V program so uvrs t i l i tudi 8 f i lmsk ih predstav v Radovl j ic i in na Bledu .

    Po d r u ž b e n e m dogovoru bodo or­ ganizacije z d r u ž e n e g a dela za kul ­ turno akcijo prispevale po 20 dinar­ jev na delavca, če imajo do 200 zapo­ slenih, in po 15 dinarjev na delavca, če imajo več kot 200 zaposlenih. K u l ­ turna skupnost bo predvidoma na­ meni la 900 t isoč dinarjev, s indikat pa 230 t isoč dinarjev.

    so sk len i l i zaposl i t i več ž e n s k od drugod in pr imerno organiz i ra l i za­ nje prevoze na delo in z dela. Vseka­ kor pa so take r e š i t ve zgolj z a č a s n e , kaj t i do lgoročno bi vendarle mora l i zagotoviti več delovnih mest za ž e n e v sami obč in i . Ostane kajpak le žele­ zarna, k i naj b i razmis l i la o tem, da bi n a š l a zaposlitve tudi za ž e n s k e , še posebej, ker se je zdaj zatrdno odlo­ Čila, da ne bo sprejemala več delav­ cev od drugod — zna pa se zgoditi , da bodo vsaj nekateri stroji obstali .

    S t ruk tu ra nezaposlenih na Go­ renjskem in tudi v j e s e n i š k i občini ni za sk rb l ju joča . Števi lo nezaposle­ nih do 26. leta je nekol iko nad go­ ren jsk im p o v p r e č j e m , med n j imi pa je iskalcev prve zaposlitve 29 odsto­ tkov. Ž e n s k je med nezaposlenimi kar 79 odstotkov, r a č u n a j o pa tudi s 1500 delavci, k i so na z a č a s n e m delu v tuj ini i n teži jo za tem, da se vrnejo domov.

    V e l i k o je vzrokov, zaradi ka te r ih m l a d i ne najdejo dela in so na l i s t i nezaposlenih. V e č k r a t prav javno mnenje neusmil jeno i r m , da so š t e ­ v i l n i m lad i na cesti zato, ker se j i m ne l jubi delat i i n da za svoje pohaj­ kovanje prejemajo kar izdatno d r u ž ­ beno podporo.

    Resn ica je vedno d r u g a č n a i n n i ­ kakor ne d r ž i , da je t ist ih, k i bi pre­

    j e m a l i denarno nadomesti lo a l i de­ narno p o m o č za brezposelnost v e l i ­ ko. V j e s e n i š k i obč in i , k i i m a več kot 33.000 prebivalcev i n več kot 10.000 zaposlenih, j i h le devet prejema de­ narno nadomesti lo in devet denarno p o m o č . Za dodelitev p o m o č i veljajo kr i te r i j i , na s p l o š n o pa velja, da mo­ rajo bi t i vsaj deset mesecev v red­ nem delovnem razmerju, da l ahko prejemajo nadomesti lo v v iš in i 15.000 dinarjev na mesec, najmanj za 3 mesece. P o m o č se j i m l ahko po­ da l j ša , vendar spet le pod posebnimi pogoji. M e d temi osemnajst imi ne­ zapos len imi , k i prejemajo p o m o č , n i nobenega m o š k e g a . V večin i so m l a ­ de ž e n s k e , k i imajo majhnega otro­ k a i n j i m je prenehalo delovno raz ­ merje, sklenjeno za d o l o č e n č a s ter zdaj č a k a j o na redno zaposlitev.

    D . Sedej

    NAŠ SOGOVORNIK

    M a n j o b r e m e n j e n i d e l e g a t i

    Janez Meglic, predsednik skupščine samoupravne komU' nalno-cestne skupnosti občine Tržič: »Mislim, da pomen1 združitev komunalne in cestne skupnosti v občini racionfl' lizacijo dela na samoupravnem področju.

    Trž i č — Konec januarja letos so se v Trž i ču sestali zbori skupšči' ne samoupravne komunalne interesne skupnosti in o b č i n s k e s k u p n i sti za ceste. Ugotovi l i so, da je samoupravni sporazum o ustanovit^ s k u p š č i n e samoupravne komunalno-cestne skupnost i obč ine Tržit sklenjen. L a n i se je za zd ruž i t ev obeh skupnost i odločilo kar 93 od' stotkov vseh zaposlenih v občin i . Z a zd ruž i t ev pa so b i l i tudi krajani I vseh t r inajs t ih kra jevnih skupnost ih.

    N a ustanovni skupšč in i komunalnocestne skupnost i so za pred' sednika i zvo l i l i J aneza Meg l i ca , k i je sicer di rektor delovne organiz 8 ' cije T i k o Trž ič . P o v p r a š a l i smo ga, kaj j i h je v Trž i ču vodilo, da so & odločili za zd ruž i t ev obeh skupnost i . .

    »Da b i obe skupnosti združi l i , smo v občin i r azmiš l j a l i že pr#* ustanovitvijo o b č i n s k e skupnosti za ceste. K temu sta nas po eni strafl1 vodi la obseg ozi roma vel ikost obč ine in tudi vsebinska sorodnost p0" d roč ja . K e r pa so se takrat v vseh gorenjskih o b č i n a h o d l o č i l i ^ * ustanovijo samostojne oz i roma posebne skupnost i za ceste in da bo Goren j skem na tem področ ju deloval koord inac i j sk i svet, smo tudi tO* ustanovi l i o b č i n s k o skupnost za ceste. Vendar pa smo se že takr&' odločili za malce d r u g a č n o organizacijo. Opredel i l i smo se n a m r e č ^ en zbor uporabnikov za obe skupnos t i .«

    » K a ž e , da so vas i z k u š n j e vodi le k temu, da se od loč i t e za dejo"