I L e t o X X X V I I I Š t . 16 C E N A 23 din <r~? s~p <r~?

Glavni urednik: Milan Bajželj

Odgovorni urednik: Jože Košnjek

K R A N J , t o r e k , 26. 2.1985

GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO

MI 3 5 - l e t n i c i i z h a j a n j a o d l i k o v a n z R e d o m z a s l u g z a n a r o d s s r e b r n o z v e z d o

f e s t i v a l s l o v e n s k e d r a m a t i k e ^Podelitvijo tradicionalnih nagrad se je v Prešernovem gledali-

konec prejšnjega tedna začel Teden slovenske drame — ^aHajst predstav slovenske izvirne dramatike so uvedli kranj-^ gledališčniki z noviteto A. Goljevščkove Zelena je moja doli-

Kranj — Na otvoritveni slovesnosti ob letošnjem Tednu slovenske drame so v Prešernovem gledališču podelili tradicionalne nagrade; Ogrado Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo v preteklem le-t u je dobil Drago Jančar, Griin-Filipičevo priznanje pa Slovensko Mladinsko gledališče. — Foto: F. Perdan

£*ao m l a d o s t i p o s t a r e m ? v. 25. maj — dan mladost i . Beograd, stadion J L A . Na t r ibunah mno-^ l c a mlad ih . N a p r i zo r i šču razgiban, p isan zlet. Revolucionarne pesmi, •zklikanje gesel. V i šek v e č e r a pr ihod š t a f e t e mladost i . N a stadionu za Konec izpisano Titovo ime . . .

Takole nekako je mora l zadnji dve desetletji zveneti vsakoletni ° S r m t e k scenari ja za sklepno prireditev ob mesecu mladost i . Tud i ko

prireditev za dan mladost i pover i l i m l a d i m ustvarjalcem, se s l ika n i e l i k o spremeni la . K o t je kazalo doslej, ne moremo iz kalupov, k i j i h

• e P r a z n i č n i m dogodkom oblikovalo obdobje povojne evforije. J avna a z p r a v a , k i jo je jugoslovanska mlad ina p r ip rav i l a pred l e to šn j im gnevom mladost i , dokazuje, da si mlad i želijo sprememb. Zdaj so dru­

gačni čas i i n mlad ina se n ič več ne ogreva za zlete. Ne s parolami i n Paradiranjem, z n e č e m drug im b i mlad i radi pokaza l i pripadnost tej . j^žbi . Danes se izkazujemo z delom, š p o r t o m , ustvarjanjem, umetni-Kim snovanjem. M l a d i v šo lah , tovarnah, k lub ih , k ra jevnih skupno-tih, k r o ž k i h i n d r u š t v i h so že pred leti dognali , da lahko v takem stvarjalnem duhu proslavijo mesec mladost i . P r ip rav l j a l i so l i terarne

^ c e r e , š p o r t n e turnirje, l ikovne razstave, kvize, delovna s r e č a n j a , tek-f ? ? Y a n J a s pobra t imi iz drugih krajev, tovarn i n klubov. V znamenju ^ k i h i n podobnih dejavnosti b i lahko m i n i l tudi dan mladost i , osred-J a prireditev v Beogradu. Dosedanjo stadionsko priredi tev snuje pe­čica r ež i se r j ev , glasbenikov, koreografov i n drugih , v e č i n a mlad ih pa

P r i r ed i t ev pasivno spremlja s t r ibun in pred te lev iz i j sk imi zasloni . . V j avn i razpravi so mlad i dal i pobudo, naj b i slovesno sklepno

P r i reditev s stadiona J L A raje presel i l i k a m drugam, kjer b i l i k o v n i k i . n fotografi lahko razstavljal i , ba le tn ik i i n koreografi i z raz i l i svoja ob-^tja, g lasbeniki muz ic i ra l i , mladi s t rokovnjaki pokazal i svoje delov-

. e> strokovne sposobnosti. S r e č a n j a jugoslovanske mladine naj bi na , a dan zd ruž i l a mlade z vseh koncev domovine, k i so se doslej lahko

r užil i le na mlad in sk ih delovnih akci jah in na razn ih fest ival ih pobra­n i h , mest, šol in d r u š t e v .

Naj b i , pravimo, kajti o praznovanju dneva mladost i š e ni nič do­menjenega. Zvezna komis i ja , z a d o l ž e n a za pr ipravo sklepne pr iredi-

e< se še vedno ni sestala, č e p r a v maj ni več tako da l eč . Nočemo , da bi j 6 ponovila l anska i zkušn ja , ko so na vrat na nos spreminja l i scenari­j i v m a r c a S r e n a P o t t u d i š t a f e t a mladost i . M e n d a bo tudi ta ostala tak s n a kot je bi la , le ime bi imela novo: š t a f e t a mladost i i n mi ru .

D . Z . Žlebir

K r a n j — Z noviteto in krs tno upr i ­zoritvijo A l e n k e Gol j evščkove Zele­na je moja dol ina se je v petek zve­če r v P r e š e r n o v e m g leda l i šču začel l e t o š n j i - p e t n a j s t i Teden slovenske drame. Do konca tega tedna se bo na obnovljenem odru zvrsti lo še pre­ostal ih dvanajst predstav, k i j i h je za le tošnj i p r ikaz slovenske dram­ske ustvarjalnosti izbra l selektor G o r a n Schmid .

V otvori tvenem govoru, k i ga je ime l dr. M a t j a ž K m e c l , predsednik r e p u b l i š k e g a komiteja za kul turo, je med d rug im navedel, da je to, da se lahko leto za letom v s lovenski iz­vedbi pojavi na kran jskem odru po deset s lovenskih novitet — pa še to je komaj č e t r t i n a vsega tovrstnega dogajanja v Sloveni j i — kra tkomalo sijajno; kar uspeva vz t ra jn im in z a s l u ž n i m g l e d a l i š k i m delavcem v K r a n j u pa — izjemno.

N a otvori tveni slovesnosti sta b i l i podeljeni tudi t radicionalni nagradi Tedna slovenske drame. Nagrado S l a v k a G r u m a za na jbol j še d ramsko besedilo v preteklem letu je dobi l Drago J a n č a r za svoj V e l i k i br i l jan­tn i va lček . Avtor , k i je trenutno na š t u d i j s k e m potovanju v tuj ini , sam ni mogel prevzeti nagrade. G r i i n - F i ­l ipičevo priznanje za d o s e ž k e v slo­vensk i dramaturgi j i , k i ga podeljuje­jo vsako tretje leto, pa je ži r i ja (Va-sja Predan, D u š a n M l a k a r , Jernej Novak, M a t i j a Logar) podeli la Slo­venskemu mlad inskemu g leda l i šču .

In kaj je pr ines la noviteta A l e n k e Gol jevšček? Avtor ico že dobro pozna g leda l i šču zvesta publ ika po njenem delu Pod P r e š e r n o v o glavo. T u d i kr­stno uprizori tev i n prizadevnost k r an j sk ih amatersk ih g leda l i ščn i -kov je sicer tradicionalno h ladna p remie r ska pub l ika toplo nagradi la z aplavzom. Sodobna bu rka o slabo­st ih n a š e g a gospodarstva pr ikazuje razmere v ž iv i l skem kombina tu 9. maj, oč i tno pa se je porodi la na pr imeru iz časop i sov znane »svinj­ske afere«. Č e p r a v je predstava na­prav i l a soliden vtis, pa so poznavalc i p r e j š n j i h del Gol jevščkove p r i č a k o ­va l i od d r a m a t u r š k e zgodbe manj ohlapnosti , kot pa se je pokazala . Ne gre pa dvomit i , da bo ansambel Pre­š e r n o v e g a g leda l i šča , k i je tudi po zaslugi r e ž i s e r j a A leša J a n a za igra l kot najbolj zmore, s to igro — prote­stom proti b i rokrac i j i — polni l abon­majske predstave še vse do konca te sezone. L M .

Obnovili bodo kočo na Mošenjski planini

Radovl j ica — Pas t i r ska koča na M o š e n j s k i p l an in i na Je lovic i je b i l a p r o g l a š e n a za spomenik N O B . N a njenih r u š e v i n a h potekajo obnovit­vena dela, k i j i h izvaja S G P Gorenje iz Radovlj ice. Z a k l j u č e n a bi morala bi t i že lani , toda zaradi slabega je­senskega vremena j i m to ni uspelo. Tud i gozdne ceste za dovoz z avto­mobi l i niso usposobil i . Kočo bodo ob­novi l i letos s sredstvi oz i roma po ce­nah, k i so bile dogovorjene lani .

n o 1 O B A T I V KRANJSKI GORI, ŽIV-ŽAV NA BLEDU - Na smučišču v Kranjski gori je bilo dva dni živah-JenQ S V € t o v n e m akrobatskem pokalu so najboljši merili moči v baletu in skokih. Turistično društvo Bled pa

$0j s

Zaledenelem Blejskem jezeru v nedeljo organiziralo smučarski tek in golf. Na jezeru je bil pravi živ-žav, Pija ? 3e sprehajalo nad tri tisoč ljubiteljev narave. To so izkoristili tudi gostinci, ki so na stojnicah ponudili

m slaščice, (-dh) — Foto: F. Perdan

Prevozniki na konju Ko se podražita moka in kruh — nadvse obzirno, po

razmišljanjih in tehtanju — se praviloma sproži plaz raz­burjenja in skrbi za zaščito življenjskega standarda. Sme­šno, če pomislimo, da nedavna podražitev bremeni dru­žinski proračun pri porabi kilograma kruha na dan le za 180 dinarjev mesečno, medtem ko zdrsnejo mimo našega vsakdanjika brezštevilne podražitve, ki udarjajo po oseb­nem dohodku neprimerno bolj boleče. Tu so visoki odstot­ki podražitve stanarine, komunalnih storitev, elektrike, kurjave in tudi — prevozov. Ljudje, zaposleni ali upokoje­ni, ne morejo več dohajati tega bezljanja cen.

Posebej v mestih zaskrbljujoče raste število tistih, ki se izogibajo plačilu. Ob hudem padcu standarda se poja­vljajo v Beogradu protesti proti podražitvam v drugačnih oblikah. V mestnem potniškem prometu razbijajo in uni­čujejo avtomate, ker ne morejo več plačevati dragih pre­vozov.

Prevozniki, tudi gorenjski, so se zbrali v Beogradu, kjer so dvignili roke za nov sistem zaračunavanja prevo­zov v mestnem in primestnem prometu, za »enotno lestvi­co« po vsej državi. Ta nova lestvica, po kateri plačaš 37 dinarjev takoj, ko se prerineš v avtobus, za vsak nadaljnji kilometer vožnje pa po 2 dinarja, je dnevno močno migra­cijski Gorenjski prinesla za okoli 50-odstotno podražitev prevozov. Odstotek ni točen, prevozniki ga ne vedo, ker to ni odstotno povišanje, temveč nov sistem! Sleherni pretla-čeni, pohojeni, stisnjeni, pomečkani in ozmerjani potnik, ki je že zdavnaj izgubil iluzije o kultumejših prevozih in le-teh nikdar ne bo dočakal, pa zna izračunati, da se po novem sporazumu in »enotni lestvici« vozi domala še en­krat dražje.

Čudno je, da morajo peki in mlinarji iskati različne no­tranje rezerve in dokazovati stroške, prevozniki pa zatro­bijo le z nafto in njeno zanesljivo skorajšnjo podražitvijo, pa so brez posebnih iskanj notranjih rezerv takoj na ko­nju. Zakaj se nihče noče zavedati, da s tako drastično dra­gimi avtobusnimi prevozi posredno odhaja iz delavčevega žepa znatna vsota, saj se vendar ne vozimo iz Planice v Ljubljano, z Jesenic na Bled, z Jezerskega v Kranj, iz Cer-kelj v Medvode za lastno zabavo in užitek?

D. Sedej

O b l j u b v e l i k o — b o d o v o l j t u d i g n o j i l ?

Slovensko kmeti js tvo potrebuje letos 277 t i soč ton gnoji l , od tega 218 t isoč spomladi . Z dobavo potreb­n i h k o l i č i n ne Uu n a d l e g , uUlJUOlja.10 kmet i jc i . T e ž a v e bodo morebi t i le s K A N - o m , zato bodo mora l i nekaj te­ga gnoji la uvozi t i . V škofjeloški za­drugi imajo v s k l a d i š č i h 700 ton gno­j i l a , kmetje ga imajo še precej doma. K o bodo z a s n e ž e n e i n poledenele hr ibovske ceste postale lažje prevo­zne, se bodo s k l a d i š č a izprazn i la i n v zadrugi bodo nabavi l i nove kol ič ine . V Gorenjsk i kme t i j sk i zadrugi bodo prek Agro tehnike uvozi l i 300 ton K A N - a . Z a letos j i m pr imanjkuje še t isoč ton gnoji l , vendar upajo, da bo­do potrebne ko l i č ine p r a v o č a s n o do­b i l i . Nekaj t e ž a v bo verjetno le z na­bavo posebne m e š a n i c e za gnojenje k r o m p i r i š č .

Š k r o p i v bo ko l i č in sko dosti, le iz­b i r a bo skromna , zagotavljajo kme-

V T e l e m a t i k i 2,6 m i l i j a r d e i z g u b e

K r a n j — Vse kaže , da bodo imel i v I sk r in i tovarni Telemat i -k a v K r a n j u m a n j š o izgubo kot so napovedovali . N a petkovem se­stanku i zv r š i l nega odbora med­o b č i n s k e gospodarske zbornice je predstavnik Telemat ike povedal svež podatek, da bodo lansko po­slovno leto zakl juči l i z 2,6 mi l i ja r ­de dinarjev izgube. Deloma jo bo­do pokr i l i s sodelovanjem banke in p r i m a k n i l i lastna rezervna sredstva, nepokrite pa bo po za­k l j u č n e m r a č u n u ostalo slabe 1,2 mil i jarde dinarjev izgube. Raču­najo na sredstva o b č i n s k e g a in r e p u b l i š k e g a sklada skupnih re­zerv. 730 mil i jonov dinarjev bo iz r e p u b l i š k e g a in 110 mil i jonov iz o b č i n s k e g a . V okv i ru sozda Iskra pa bodo za pokrivanjem izgube v Te lemat ik i nameni l i 280 mil i jo­nov dinarjev. Iz rezervnih skla­dov naj bi sredstva p r e d č a s n o umakn i l i , zdaj preverjajo, če bo­do nepovratna.

Ocenjujejo, da bo na Gorenj­skem 3,5 mil i jarde dinarjev izgu­be. P r i tem je treba povedati, da jo bodo v j e s e n i š k i Že leza rn i po­k r i l i sami . Dogovorjeno je že, ka­ko jo bodo pokr i l i v Iskr in i tovar­ni gospodinjskih aparatov v Rete-čah pr i Škofji L o k i . V s t e č a j n e m postopku je ž i rovski Remont, ste­čaj pa se obeta tudi blejski K r e d i .

M . V .

t i jci . V škofjeloški zadrugi opozarja­jo, da so nekatera d o m a č a sredstva za varstvo ras t l in s l a b š a kot uvože­na. JL'u se žal ne da kaj dosti naredi t i , saj mora kmetijstvo, k i z izvozom ne zas luž i n i t i za svoje potrebe, v a r č e ­vat i p r i vsak i deviz i . M e d t e m ko kmet i jc i obljubljajo dobro oskrbo s šk rop iv i i n d rug imi za šč i t n imi sred­stvi, pa so iz R u š , kjer so pred ne­davn im zboroval i jugoslovanski pro­izvajalci sredstev za varstvo ras t l in (iz Slovenije P inus R a č e i n tovarna d u š i k a Ruše ) , sporoči l i , da j i m za spomlad pr imanjkuje še polovica »zaščite«. Naj bo tako a l i d r u g a č e — nedvomno je, da je tudi letos p r i pre­sk rb i s tovrs tn im reprodukc i j sk im mater ia lom p r e c e j š e n nered, k i ne­kater im p r i n a š a celo kor i s t i .

Izpolnjevanje obljub o zadostni proizvodnji i n p r a v o č a s n i dobavi gnoji l i n šk rop iv bo odvisno od tega, a l i s i bodo proizvajalci uspeli zagoto­v i t i zadosti deviz za uvoz potrebnih sestavin. P reds tavn ik i k m e t i j s k i h kombinatov, Z a d r u ž n e zveze Jugo­slavije i n proizvajalci gnoji l i n š k r o ­piv so sicer pred nedavnim podpisal i samoupravni sporazum, po ka te rem naj b i več ino deviz pr ispevala N a ­rodna banka Jugoslavije, del teh pa naj b i si zagotovil i proizvajalci sami z izvozom in s kompenzac i j sk imi po­s l i . Vse skrb i izhajajo iz tega, da v Jugoslavi j i le malokater i sporazum podpisniki tudi spoš tu je jo .

Ob tem, da so kmetje i n kombinat i že domala pozabi l i na dva dinarja , ko l ikor prispevajo od k i lograma gno­j i l a kot posojilo ku t i n sk i Ini, se tudi sp ra šu j e jo , kdo bo pokr i l vel ike izgu­be proizvajalcev gnoj i l . Kmet i j s tvo ali kdo drug? Gno j i l a pa so že zdaj tako draga, da se nj ihova poraba z m a n j š u j e .

(cz)

1 5 . d o 1 7 . m a r e c

O r g a n i z i r a m o o g l e d

V a š t u r i s t i č n i servis

K O M P A S

KRANJ

K O M P A S JUGOSLAVIJA

O L A S 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA, GOSPODARSTVO TOREK, 26. F E B R U A R J A 19J

PO JUGOSLAVIJI

Ožja Srbija zaostaja V 50 manj razvitih občinah ožje

Srbije živi poldrugi milijon pre­bivalcev, razvoj tega območja pa je v prvih treh letih srednjeročne­ga plana zaostajal. Delegati zbo­ra republik in pokrajin za druž­beni plan in razvojno politiko so sklenili, da morajo zato zvezni organi po rednem postopku pred­lagati ukrepe tekoče ekonomske politike, s katerimi bi pospešili razvoj ožjega območja. Tu živi skoraj tretjina prebivalstva ožje­ga območja Srbije.

Zmago proslaviti delovno

Osnovna misel v izhodiščih za praznovanje 40-letnice osvobodi­tve države in zmage nad fašiz­mom, ki so jih sprejeli na seji od­bora pri zvezni konferenci SZDU, je bila, daje treba prosla­vljati predvsem delovno. General Milan Daljevič je v svojem govo­ru poudaril, da vojaška parada, ki bo 9. maja v Beogradu, ne bo zahtevala posebnih sredstev. Pa­rada bo prvič po desetih letih pri­kaz nove, sodobne oborožitve Ju­goslovanske ljudske armade.

Ukrep družbenega varstva v IMV

Izvršni svet novomeške občin­ske skupščine je predlagal ukrep družbenega varstva v IMV Novo mesto, saj niso uresničevali sa­nacijskega programa. Naša avto­mobilska tovarna je imela lani za 2,1 milijarde izgub, predvsem za­radi neurejenih odnosov s tujim partnerjem, francoskim Renaul-tom, ki je tudi v hudi krizi. Poslej naj bi spet izdelovali dostavna vozila, s katerimi so leta 1958 tu­di začeli. IMV pestijo tudi stari dolgovi, ki jih je za 31 milijard dinarjev, od tega tretjina v devi­zah.

Enkratna denarna pomoč

Po nedavni podražitvi moke in kruha je crnogorski izvrsni svet predlagal, naj bi okoli 100.000 ljudi dobilo enkratno denarno pomoč, da bi vsaj nekoliko omili­li hud porast življenjskih stro­škov ob začetku letošnjega leta. Najbolj so ogroženi tisti, ki dobi­vajo otroške dodatke in upoko­jenci, katerih pokojnina je manj­ša kot 10.000 dinarjev.

Velik odziv za pomoč Afriki

V Etiopijo bomo v začetku mar­ca poslali 75 ton moke, 20 ton sladkorja, 4 tone ovsenih kosmi-čev in 3 tone konzerviranih rib. Odziv delovnih ljudi in organiza­cij v Jugoslaviji je presegel vsa pričakovanja, zveza sindikatov pa je iz solidarnostnega sklada namenila še 15 milijonov dinar­jev. Na žiro računu Rdečega kri­ža Jugoslavije se je do 11. febru­arja zbralo milijon 700 tisoč di­narjev, s prodajo slik v beograjski galeriji na Kosančičevem vencu pa milijon 200 tisoč dinarjev.

K r a n j — Vinico Hafner, predsednik skupščine Slovenije, je bil v četr­tek gost uredništva Gorenjskega glasa. V razgovoru z novinarji je predsednik Hafner odgovarjal na nekatera aktualna vprašanja, ki za­devajo gospodarstvo in družbenopolitični razvoj pri nas. Delavci Go­renjskega glasa pa so predsednika seznanili s sedanjim in bodočim razvojem svoje časopisne hiše. — Foto: F. Perdan

Z a ž e n s k e m a l o d e l a Najhujši problem v jeseniški občini je problem zaposlovanja žensk, saj težka črna metalurgija ne nudi dovolj delovnih mest za ženske — Med nezaposlenimi, ki prejemajo denarno pomoč, ni nobenega moškega

Jesenice — J e s e n i š k o gospodar­stvo, v katerem prevladuje t e ž k a , čr­na metalurgija, že od nekdaj ni na­klonjeno zaposl i tvi ž e n s k , k i si i šče delo v e č i n o m a izven obč ine , v turiz­m u na Bledu, Bohin ju ali pa v obut­veni in tekst i ln i industr i j i . V občini so veseli vsake ponudbe delovnih mest za žensk* , tudi zadnje, k i je p r i š l a iz Trž iča , k i je odprl vrata tudi j e s e n i š k i m ž e n a m . V t r ž i š k e m T R I U

P o h v a l a k u l t u r n i

a k c i j i Radovl j ica — K o m i s i j a za kul turo

pr i o b č i n s k e m s ind ika lnem svetu je pohvalno ocenila potek in vsebino kul turne akcije za delovne kolektive. L a n s k i program je b i l p r e s e ž e n . V 13 k ra j ih so ime l i 29 kul turn ih pr i redi­tev, k i si j i h je ogledalo 7959 obisko­valcev, kar je v povpreč ju več kot 200 na prireditve. Posebej velja po­hval i t i o rganiz i ran ogled opernih in gleuailbivlll picUatav » Ljv.»Wljc.«.;. Ma t r i operne predstave so z avtobusi odpeljali kar 1.320 ljudi, na dve gle­da l i šk i pa 730. S indika t je sofinanci­ral še ogled še s t ih predstav v L ju ­bljani , k i si j i h je ogledalo 2.592 lju­di . Dodobra so torej ovrgli dvom ne­kater ih , da se ljudje ne zanimajo za vrhunsko kul turno ustvarjalnost. Še več, zanimanje je skoraj preseglo zmogljivosti prirediteljev.

Le tošn j i program kul turne-akci je vsebuje tr i obiske operne predstave, dva obiska predstav v l jubl janski D r a m i , 25 predstav d o m a č i h dram­sk ih skupin na d o m a č i h odr ih , 10 glasbenih in pevskih koncertov, 5 folklornih nastopov in 8 fotografskih oz i roma l ikovn ih razstav. V program so uvrs t i l i tudi 8 f i lmsk ih predstav v Radovl j ic i in na Bledu .

Po d r u ž b e n e m dogovoru bodo or­ganizacije z d r u ž e n e g a dela za kul ­turno akcijo prispevale po 20 dinar­jev na delavca, če imajo do 200 zapo­slenih, in po 15 dinarjev na delavca, če imajo več kot 200 zaposlenih. K u l ­turna skupnost bo predvidoma na­meni la 900 t isoč dinarjev, s indikat pa 230 t isoč dinarjev.

so sk len i l i zaposl i t i več ž e n s k od drugod in pr imerno organiz i ra l i za­nje prevoze na delo in z dela. Vseka­kor pa so take r e š i t ve zgolj z a č a s n e , kaj t i do lgoročno bi vendarle mora l i zagotoviti več delovnih mest za ž e n e v sami obč in i . Ostane kajpak le žele­zarna, k i naj b i razmis l i la o tem, da bi n a š l a zaposlitve tudi za ž e n s k e , še posebej, ker se je zdaj zatrdno odlo­Čila, da ne bo sprejemala več delav­cev od drugod — zna pa se zgoditi , da bodo vsaj nekateri stroji obstali .

S t ruk tu ra nezaposlenih na Go­renjskem in tudi v j e s e n i š k i občini ni za sk rb l ju joča . Števi lo nezaposle­nih do 26. leta je nekol iko nad go­ren jsk im p o v p r e č j e m , med n j imi pa je iskalcev prve zaposlitve 29 odsto­tkov. Ž e n s k je med nezaposlenimi kar 79 odstotkov, r a č u n a j o pa tudi s 1500 delavci, k i so na z a č a s n e m delu v tuj ini i n teži jo za tem, da se vrnejo domov.

V e l i k o je vzrokov, zaradi ka te r ih m l a d i ne najdejo dela in so na l i s t i nezaposlenih. V e č k r a t prav javno mnenje neusmil jeno i r m , da so š t e ­v i l n i m lad i na cesti zato, ker se j i m ne l jubi delat i i n da za svoje pohaj­kovanje prejemajo kar izdatno d r u ž ­beno podporo.

Resn ica je vedno d r u g a č n a i n n i ­kakor ne d r ž i , da je t ist ih, k i bi pre­

j e m a l i denarno nadomesti lo a l i de­narno p o m o č za brezposelnost v e l i ­ko. V j e s e n i š k i obč in i , k i i m a več kot 33.000 prebivalcev i n več kot 10.000 zaposlenih, j i h le devet prejema de­narno nadomesti lo in devet denarno p o m o č . Za dodelitev p o m o č i veljajo kr i te r i j i , na s p l o š n o pa velja, da mo­rajo bi t i vsaj deset mesecev v red­nem delovnem razmerju, da l ahko prejemajo nadomesti lo v v iš in i 15.000 dinarjev na mesec, najmanj za 3 mesece. P o m o č se j i m l ahko po­da l j ša , vendar spet le pod posebnimi pogoji. M e d temi osemnajst imi ne­zapos len imi , k i prejemajo p o m o č , n i nobenega m o š k e g a . V večin i so m l a ­de ž e n s k e , k i imajo majhnega otro­k a i n j i m je prenehalo delovno raz ­merje, sklenjeno za d o l o č e n č a s ter zdaj č a k a j o na redno zaposlitev.

D . Sedej

NAŠ SOGOVORNIK

M a n j o b r e m e n j e n i d e l e g a t i

Janez Meglic, predsednik skupščine samoupravne komU' nalno-cestne skupnosti občine Tržič: »Mislim, da pomen1

združitev komunalne in cestne skupnosti v občini racionfl' lizacijo dela na samoupravnem področju.

Trž i č — Konec januarja letos so se v Trž i ču sestali zbori skupšči' ne samoupravne komunalne interesne skupnosti in o b č i n s k e s k u p n i sti za ceste. Ugotovi l i so, da je samoupravni sporazum o ustanovit^ s k u p š č i n e samoupravne komunalno-cestne skupnost i obč ine Tržit sklenjen. L a n i se je za zd ruž i t ev obeh skupnost i odločilo kar 93 od' stotkov vseh zaposlenih v občin i . Z a zd ruž i t ev pa so b i l i tudi krajani I vseh t r inajs t ih kra jevnih skupnost ih.

N a ustanovni skupšč in i komunalnocestne skupnost i so za pred' sednika i zvo l i l i J aneza Meg l i ca , k i je sicer di rektor delovne organiz 8 ' cije T i k o Trž ič . P o v p r a š a l i smo ga, kaj j i h je v Trž i ču vodilo, da so & odločili za zd ruž i t ev obeh skupnost i . .

»Da b i obe skupnosti združi l i , smo v občin i r azmiš l j a l i že pr#* ustanovitvijo o b č i n s k e skupnosti za ceste. K temu sta nas po eni strafl1

vodi la obseg ozi roma vel ikost obč ine in tudi vsebinska sorodnost p0" d roč ja . K e r pa so se takrat v vseh gorenjskih o b č i n a h o d l o č i l i ^ * ustanovijo samostojne oz i roma posebne skupnost i za ceste in da bo Goren j skem na tem področ ju deloval koord inac i j sk i svet, smo tudi tO* ustanovi l i o b č i n s k o skupnost za ceste. Vendar pa smo se že takr&' odločili za malce d r u g a č n o organizacijo. Opredel i l i smo se n a m r e č ^ en zbor uporabnikov za obe skupnos t i .«

» K a ž e , da so vas i z k u š n j e vodi le k temu, da se od loč i t e za dejo"' sko z d r u ž i t e v i n ustanovitev ene komuna lno cestne s k u p n o s t i ? «

K o sta de lova l i obe skupnost i , smo ugotavljal i , da gre za podvaja nje aktov. Samoupravo bi m o r a l i bistveno r az š i r i t i , ka r b i b i l svojevj*' sten pr i t i sk na že dokaj obremenjeno delegatsko bazo. Predvsem pa r bi lo to samoupravno organiziranje brez ustrezne mater ia lne osnov** Ugotovi l i smo, da b i z d r u ž i t e v pomeni la z m a n j š a n j e š tev i la odborov v* zaradi e n o s t a v n e j š e g a vodenja tudi z m a n j š a n j e adminis t ra t ivn ih t e

drug ih s t r o š k o v . M i s l i m , da pomeni z d r u ž i t e v komuna lne i n cestfl skupnost i v obč in i racional izaci jo dela na samoupravnem p o d r o č j i K o je o tem tekla beseda v i z v r š n e m svetu i n d r u ž b e n o p o l i t i č n i h org*' n izaci jah , so t a k š e n predlog podpr l i . Nekaj pr ipomb je b i lo na začetK" le p r i izvajalcu — Cestnem podjetju Kranj .«

»O i z k u š n j a h bi n a j b r ž še t e ž k o govor i l i . K a j pa nač r t i ?« » P r e d v s e m sem p r e p r i č a n , da je v kra jevnih skupnost ih težko 1°

čevat i cesto od vode in oboje od kanalizaci je . G l a v n i namen je, da vS v p r a š a n j a r e š u j e m o strokovno, č im bolj racionalno in da s sorazmert 1

majhn imi sredstvi tudi č im več naredimo. M i s l i m , da so ob t akšn i s» moupravni organiziranost i zdaj na potezi strokovne s lužbe in orga/jl zacije z d r u ž e n e g a dela posebnega d r u ž b e n e g a pomena. Odločil i naj D

o č imbol j kval i te tn ih programih in nj ihovi izvedbi . Že zdaj srno nekf tera v p r a š a n j a s komunalnega oziroma restnega pod roč j a v obči 1 1

u s p e š n o r e ševa l i . M o r d a je zanimivo še to, da imamo zdaj tridom*1

. s k u p š č i n o komunalno-cestne skupnosti . S k u p š č i n a ima en zbor up^ rabnikov, v katerem je 36 delegatskih mest, in dva zbora izvaja le^ Tako i m a zbor izvajalcev cestnega gospodarstva sedem, zbor izvaj cev komunalnega gospodarstva pa 14 delegatskih mest .«

A . Ža l a r

O d p a d k e s t i s n i t i i n d e p o n i r a t i Jesenice — V j e s e n i š k i občini v

m i n u l i h letih ni bilo malo pripomb na o d v a ž a n j e odpadkov iz razn ih krajev. Odvoz ni t i ni poceni, kajti komuna lna s l u ž b a ga je pred mese­cem dni spet izdatno podraž i l a . Zato ljudje u p r a v i č e n o zahtevajo, da se odpadki redno in kvali tetno odvaža­jo in deponirajo.

V občini imajo z a č a s n i deponiji odpadkov na H r u š i c i in v K r a n j s k i gori , k i pa sploh nista več ustrezni . K o m u n a l n a s l u ž b a že sama ugotav­lja, da kontejnerski odvoz odpadkov v razsutem stanju ni več ekonomi­č e n zaradi v e l i k i h razdalj , saj so transportni s t r o š k i previsoki . Delov­ni pogoji so izredno težk i , delo je ne-

ugledno, zato je f luktuacija cev, k i odvaža jo smeti , izredno ka .

Letos naj bi k o n č n o le poS1

centralno deponijo na M a l i Me*' in opusti l i deponiji na Hrušici K r a n j s k i gori . Vse bolj naj ^ usmerjal i v odvoz odpadkov V

ar-j,

0\

Na Trati problemska konferenca o onesnaževanju Termike

Z a s l u ž e k k u j e j o n a r a č u n

z d r a v j a l j u d i Ostri protesti in opozorila o onesnaževanju Termike so doslej prihajala pred­vsem iz krajevne skupnosti Sv. Duh, pred ekološko katastrofo zdaj glasno opo­zarjajo tudi na Trati, kjer je doslej glasove ljudi hromilo slabo delo organov kra­jevne skupnosti. Vse pa kaže, da mišljenje vendarle spreminjajo tudi v Termiki, brez dvoma pod vtisom močnejše ekološke zavesti na Slovenskem, prvih zaprtih delavnic in prvih večjih ekoloških katastrof, posebej tiste v Beli krajini.

Škoija Loka — Četr tkovo zborovanje kraja­nov krajevne skupnosti Trata je bil še eden v ni­zu protestov proti onesnaževanju Termike, to­varne kamene volne na Trati pri Škofji Loki . Za spremembo so tokrat glas povzdignili na Trati , kjer je doslej nekaj zborovanj res že bilo, vendar pravega odmeva v delu organov krajevne skup­nosti niso imela. Izgovori, da ljudje niso pripra­vljeni delati, ne bodo več vzdržali, saj je bila pro­blemska konferenca dobro pripravljena in dobro obiskana. Ker so pred vrati krajevne volitve, bo torej treba izbrati le prave ljudi.

Zbor krajanov je, podobno kot pred kratkim na pobudo krajanov sklicana skupščina kraje­vne skupnosti, preklical soglasje za novogradnjo v Termiki . Preklic lahko razumemo kot bojazen, da bodo v Termiki denar porabili za novo skla­dišče in upravno poslopje, zmanjkalo pa j im ga bo za sanacijo, ki jo obljubljajo že vrsto let in

prav zdaj na zahtevo občinske skupščine ponuja­jo v pretres že osrni sanacijski program.

Krajani so zahtevali popolno sanacijo tovar­ne in se izrekli proti njeni širitvi čez ograjo na plodne njive. Zahtevali so pogostejše meritve onesnaževanja ter merilno postajo v vasi Trata, kjer upravičeno domnevajo, da je onesnaženje najhujše. Od ustreznih služb, predvsem od in­špekcij , so zahtevali ukrepanje, saj očitajo, da sanitarni inšpektorji stoje ob strani in onesnaže­vanje dopuščajo. Osnovali so komisijo, da so jo sestavili strokovno, da bo lahko bedela nad pote­kom sanacije. Polno odgovornosti tudi moralno, pa so zahtevali od odgovornih v Termiki in v ob­čini.

Dodali so, da bodo kmalu obravnavali tudi druge onesnaževalce na Trati . Tehnika je res največji, ni pa edini. Na vrsto bodo torej prišli tu­di Gradiš , Jelovica in drugi, ki spuščajo v zrak črne oblake dima in prahu.

Takšne zahteve so krajani sprejeli po skoraj š t i r iurni razpravi, k i so j i prisostvovali odgovor­ni iz Termike, predstavniki občinske skupščine in njenih organov, posebej velja omeniti še pred­stavnike Zveze druš tev za vastvo okolja Sloveni­je.

Razprava je bila na trenutke vroča in burna, vendar manj prepirljiva kot druge doslej. Vse kaže, da mišljenje vendarle spreminjajo tudi v Termiki , brez dvoma pod vtisom močnejše ekolo­ške zavesti na Slovenskem, prvih zaprtih galvan­skih delavnic, prvih večjih ekoloških katastrof, posebej tiste v Beli krajini. Brez dvoma tudi za­radi dejstva, da je Škofja Loka v zadnjih letih zdrknila iz druge v tretjo skupino onesnažen ih mest in da je le še četr ta , tu pa so razmere že kr i ­t ične. Morda tudi zaradi opozoril zdravnikov, da ima v Škofji Loki vse več otrok bronhitis in ast­mo. Na četr tkovo zborovanje so pismeno poslali svež podatek, da ima v Škofji Loki kar 200 otrok astmo, ki j ih bo v težji ali lažji obliki spremljala vse življenje.

Nič več ne bodo zadoščali le papirnati šopi sa­nacijskih programov, temveč dejanja. Ljudje bo­do pomirjeni šele, ko bodo občutili, da spet diha­jo čistejši zrak, ko se ne bodo več bali fenolov v pitni vodi — v prednovoletnih dneh so že občuti­l i , kaj to pomeni — ko se ne bodo več spraševal i , če so zastrupljeni tudi pridelki s Sorskega polja.

Odgovorni iz Terike so povedali, da so opusti­li zamisel o dveh novih, v preteklosti tako spor­nih proizvodnih linijah. Preizkušajo elektropeč, ki naj bi nadomestila kupolke kot žarišča ones­naževanja. Govori l i so celo o postopni preusme­ritvi proizvodnje v izdelovanje strojev in naprav za sorodne tovarne. Ob tem pa so tožili, da pred­pisi ovirajo uresniči tev sanacije, da je bila pred

njenem stanju in izb i ra l i odpad J k u b i č n i h kontejnerj ih. Iz oddalj^ r>„ krajev naj bi odpadke vozi l i s imenovanim roll-sistemom, pri rem odpadke v razsutem stanj^ C peljejo na zbirno mesto, tam ji^j Hj ' nejo in odpeljajo na centralno f ^ nijo. Pros tornina se tako z m a n j ^ » š t i r i k r a t .

-% časom na ravni republike kot neproizvodna žba zavrnjena. Obljubili so, da bodo novi sa*1

ski program uresničil i letos in prihodnje [ vič smo javno slišali pošten odgovor, da sa^ gledajo skozi ekonomsko korist, da name1?' tmi odsejani koksovprah prodajati jeseniški ž e'.kui ni, sežiganje strupenih plinov uporabiti za gretje naprav in podobno. Predvsem pa si*1, vič slišali pošten odgovor, da bi, denimo

i n e

hi k

ni Nemčiji, t akšno tovarno zaprli. Tudi ta' imajo, je dejal Janez Jamnik, ki je v Termi ' dolžen za tehnološki razvoj, celo v mestih, dar zaradi filtrov in čistilnih naprav oko'i onesnažujejo. V odgovoru je seveda skrita ca, zakaj je kamena volna iz Termike kon^ j j jj čna na zahodnoevropskih tržiščih. Ne vS^ stroškov dragih filtrov in čistilnih naprav, škov, ki j ih namesto Termike v Škofji LoK, čujejo ljudje s svojim zdravjem ter s feno'1^ maldehidom in z drugimi strupenimi s " onesnaženo okolje. ,,(|. »

Brez ovinkarjenja je krajanom odgovor1 JVQ di predsednica škofjeloškega izvršnega sve1 J* Pečelin, ki je dejala, da so bile zaradi p° , kljivega znanja in vednosti v preteklosti Swi napake ter da v preteklih letih Termika m ložila sanacijskega programa, ki bi mu verjeli. Zaupanje je bilo porušeno, zato je P nost krajanov razumljiva. Sanacija obstoj1^ ^ in preprečevanje novega onesnaževanja j e a ^ ga, ki seveda mora upoštevati sedanje staflfi \j zahtevo občinske skupščine je bil pred kr^ pri izvršnem svetu osnovan odbor za ^a okolja, ki je na prvi seji obravnaval prav sa^ ^ ski program Termike. Nanj je imel pr'P 0. zahteval pa je tudi strokovno mnenje Sep;, garancijo za uresniči tev sanacijskega prog1"

M . Volti 1

D P 11

0

ščj, 'nt. bili ypr Vo, »ki

< vod %

koi koi

\ t kri kri Sic nJa H)Q od, Pa to, Pre D e :

tre *at ali ije nej nih Daj ces

spi %

<

ko odi vec

niš I

ča, ni« gul bo jn : odi čih

bit« vol lož

k. V

o t«? P

os *ni je s e

v P 4 ' K,

0\

i

l»1ff0i rt

!??EK, 26. F E B R U A R J A 1985 NOTRANJA POLITIKA, GOSPODARSTVO 3. STRAN G L A S

Delegate zanima p l o č n i k i m o d l a g a l i š č e o d p a d k o v

^ i n r e a n i ~ fnter, bili

N a zadnji seji skup-samoupravne komunalne

esne skupnosti v K r a n j u sta "*JI postavljeni tudi delegatski !p r&šanji iz krajevne skupnosti vodovodni stolp in iz krajevne s*Upnosti T e n e t i š e .

* V krajevni skupnost i V o d o -Mni stolp se ne strinjajo s poro-lom o gradnji in obnovi k o m u -

JJ lnih naprav in o k o n č a n i grad-vj P lačn ikov na Cesti Staneta 5*garja v K r a n j u . Zato so na seji ^ntevali t o č n o opredelitev in do­l i č n i ter t očn i odgovor o do­l o č a n j u gradnje p l o č n i k o v na

cesti. , V odgovoru je bilo pojasnjeno, * a so pločnik i na Cest i Staneta pgarja k o n č a n i na odseku od , r | ž i šča z Likozar jevo cesto do S^žišča s cesto M i r k a Vadnova.

! C e r pa je predvidena tudi grad­ite p ločnikov od Ceste J L A do JJtetu čez K o k r o . Pro jekt i za ta ^ S e k so že izdelani . Do gradnje P 8 ni pr iš lo , ker so upravl ja lci za j° cesto zahteval i preureditev a l i Prestavitev k o m u n a l n i h naprav.

e narja za t a k š n o izvedbo pa sa­moupravna komuna lna skupnost

^nutno n ima . Odbor za razvoj a

a * ° tudi še n i sprejel odloči tve , n . bo f inanci ra l samo asfaltira­

la pločnikov, k i j i h bo m o č kas­ale zaradi preureditve komunal ­

ah naprav prekopat i , a l i bo f i -nciral popolno rekonstrukci jo

'nož n a k r a j š e r n odseku. Tret ja . n ° s t pa je, da se asfaltiranje

Ploh odloži zaradi zahtev upra-Jalcev k o m u n a l n i h naprav.

* V krajevni skupnosti Tene-| — pa jih zanima predvsem, ka-tiš

poteka predvidena sanacija ^ l a g a l i š č a odpadkov i n zakaj še V e dno n i asfal t i rana cesta od G o l -n , s k e ceste do s m e t i š č a . L Kar zadeva sanacijo od laga l i š -°a> le-ta poteka v dveh fazah. L a -

so na tem odseku že konča l i re­l a c i j o potoka. V drugi fazi pa j ° z d a j urejeno tudi od laga l i šče

n sicer tako, da bo m o č odpadke ? a i a g a t i na novi e t a ž i na obstoje-

! n Površ inah. V pVogramu sana-^.le od lagal i šča pa je tudi posodo­bitev cest. K e r pa l a n i n i bilo do-j°]j denarja, so asfaltiranje pre-

^ ^ n a k a s n e j š i č a s . ^ Z.

N a j s l a b š e j e d e l i t i i z g u b o Menda niti eno od trinajstih let prodaje v veleblagovnici Globus ni bilo za prodajalne Merkurja uspešno — Najbrž je zdaj že skrajni čas za kakšne večje spremembe, ki naj bi prinesle tudi večji dohodek — Prodajalci imajo nizke osebne dohodke in niz­ko stimulacijo za prizadevnost

K r a n j — Pravzaprav je v p r a š a n j e , a l i so v Globusu Merkur j ev i proda­ja lc i konec p r e j š n j e g a tedna prek in i ­l i delo al i ne, malo pomembna stvar. M i n u t a , ko je b i la na oddelku napeta vrv med prodajalci i n kupci , prodaje n i t i n i mogla ustavit i . Razburjenje, k i je povzroči lo govorice o tem, da se pr ipravl ja prekin i tev dela, pa je tra­jalo že nekaj dn i prej, od seje delav­skega sveta dalje. N a seji so sprejeli sklep o izplači lu p o r a č u n a k osebnim dohodkom za preteklo leto. P o r a č u n ob iča jno ne povz roča razburjenja, v Globusu pa ga je.

Prodajalne M e r k u r j a v Globusu sodijo n a m r e č med redke v tozdu Maloprodaja M e r k u r , k i so preteklo leto prigospodarile izgubo. Po pravi l ­n i k u , k i so ga sprejeli pred dvema le­toma, se p o r a č u n za preteklo leto ne del i enako po vseh prodajalnah v tozdu, m a r v e č se u p o š t e v a u s p e š ­nost, to je dobro a l i s l a b š e gospodar­jenje v minu lem letu. Takega pravi l ­n i k a drugi tozdi M e r k u r j a nimajo, zato je tudi p o r a č u n za nazaj enak za vse, ne glede na u s p e š n o s t gospo­darjenja.

Z a prodajalne v Globusu je b i l od­stotek p o r a č u n a k osebnim dohod­k o m za preteklo leto 58 odstotkov osebnega dohodka, medtem ko bodo u s p e š n e j š e prodajalne lahko izplača­le p o r a č u n v v iš in i 131 odstotkov — po p rav i ln iku in v odvisnosti od ustvarjenega dohodka. Zakaj potem nemir med prodajalci?

Prodajalna M e r k u r j a v Globusu je letos zakl juč i la leto z 9 mi l i joni d in izgube. N a to so vpl iva l i š tev i ln i vz rok i : upadanje prodaje izdelkov, n i z k a m a r ž a in ne nazadnje tudi v i ­soki s t r o šk i v z d r ž e v a n j a veleblagov­nice. Zato tudi osebni dohodki pro­dajalcev niso presegli 27.000 d in (že s p o r a č u n o m vred), medtem ko je b i l l an i p o v p r e č n i osebni dohodek v toz­du Maloprodaja 30.950 d in . Vendar poslovni rezultat Merku r j ev ih pro-da in ih oddelkov v Globusu v vseh le-

[ t u j i n i n i ž j a c e n a de ^ ^ n i c e — V j e s e n i š k i Ž e l e z a r n i 0*4 'ani s prodajo izdelkov iztrži l i

L' °4 mili jonov dinarjev in zaostali ?ao n o m z a 3 odstotke. V z r o k i za

Rajanje so s labš i asort iman pro-i 1

a . * izdelkov, m a n j š a kol ič ina pro-ibjta i n izvoza. N a tujem t rž i šču so

v ! ^ r

e J? n precej nižjo ceno od d o m a č e , *4in l l T n i e Pr ineslo za 1.041 mil i jonov ilfi A , 3 e v manj dohodka. s t l n i • n i P^hodek, k i so ga dosegli 'Nar- J e z r » a š a l 48.344 mil i jonov di-jtf l e v , kar je za 2 odstotka nad na-[b' tjv v a n i m , s t r o š k i proizvodnja pa so > 6 c J

2 a 5 odstotkov večji kot so napo-ij%^ vali. Ma te r i a ln i s t r o šk i so se po-

1 A11 za 83 odstotkov in so z n a š a l i 0 ' »m m i l i J o n o v dinarjev. M e d izred­

aj.1 mater ia ln imi s t ro šk i so se naj-w k e

P ° V e č a l e n e g a t i v n e t e č a j n e ra-

1*elSti 0 s e b n i dohodek na zaposle-:a^4 i e z n a š a l 29.190 dinarjev na EI° \ O!JC l n J e D i l o d l e t a P r e J v e č i j z a

9 i ' k h - t o t k o v > m e d t e m k o s 0

fJ t^jjlski s t r o š k i povečal i za Se z i -

53 od-,eh\\a°V- ^ V e temeljni organizaci j i — a A v h I n , a i n B ' u m i n g s t e k e l - sta po-'p\ H ^ , ! ? t o sk len i l i z izgubo v viš ini a'f *č o d ' i o n o v dinarjev, kar je precej

nin{ a n a č r t o v a n e . D . S .

t ih obstoja veleblagovne h i še (letos t e č e š t i r i na j s to leto) n iko l i ni b i l po­zi t iven. D a bi lahko pokr i l i visoke s t r o š k e poslovanja na prodajnih po­v r š i n a h veleblagovnice Globus, b i moral i Merkur j evu delavci ustvari t i neprimerno več dohodka, kot pa so ga doslej.

K a k o doseč i večj i dohodek, pa je b i la (verjetno ne prvič) tema sestan­ka, k i so ga zahtevali delavci. Vsake­m u je jasno, da ne more dobit i v iš je­ga osebnega dohodka, če je poslovni rezultat slab. Z a slabo delo n i soli­darnosti , ker so se delavci sami tako odločili in n a j b r ž zaradi tega tudi ne bodo spreminja l i p rav i ln ika . P a č pa je izhod drugje — v v e č j e m pridobi­vanju dohodka, v i skanju in sklepa­nju t a k š n i h poslov, k i bi tudi ob upa­danju kupne moč i š e vedno omogo­čali solidno poslovanje. A l i bo pr i tej nalogi dovolj le več prodornosti a l i tudi d r u g a č n e i n bo l j še organizacije, bodo v M e r k u r j u spoznali sami . P red č a s o m so se pogovarjali tudi o deljenem delovnem času , za katere­ga b i bi lo potrebno tudi manj delav­cev, a so lan i na poskusu v š t i r ih pro­dajalnah to mise l opust i l i . M o r d a b i mora l i izbol jša t i tudi p rav i ln ik o na­grajevanju: poveča t i b i mora l i raz l i ­ke v nagrajevanju dobr ih in manj dobr ih delavcev — zda j šn j e raz l ike so n a m r e č komaj vredne tega ime­na.

Č e t r t k o v sestanek Merkur j ev ih prodajalcev z vodjem tozda in glav­n i m direktor jem — pa če tud i ga je povzroč i la povsem prav i lna delitev po z a k l j u č n e m r a č u n u — je b i l kor i ­sten zaradi nekater ih spoznanj: pra­v i l n i k o nagrajevanju je dober, če se z n j im lahko mer i de l avčev prispe­vek in če se ga tako tudi uporablja. Druga ve l ika naloga pa je najti reš i ­tev za d r u g a č n o poslovanje Merku r ­ja v Globusu. Po tr inajst ih letih iz­gub v veleblagovnici je to sicer že kar pozno in v sedanjem trenutku ni t i najmanj ne lahko. L . M .

S k r b z a k m e t i j s t v o Jeseniški delavci bodo letos zbrali 70 milijonov dinarjev za po­moč kmetijstvu v občini in izven nje — Se več stimulacij visoko­gorskim kmetom

Jesenice — V sk lad za intervenci­je v kmeti js tvu p laču je jo vsi zaposle­ni J e s e n i č a n i po 0,8 odstotka iz oseb­nega dohodka in tako se je lani zbra­lo 48 mil i jonov dinarjev. Le to šn j e le­to se bo zbralo predvidoma 70 m i l i -jonv dinarjev, k i j i h bodo nameni l i v e č i n o m a kot sovlagatelj sk i de lež v govedorejo, za regrese, za p o v e č a n j e hlevov in p o s p e š e v a n j e t r ž n e pride­lave mleka .

J e s e n i š k a o b č i n a je industr i j ska i n s i sama lahko zagotovi le 25 od ­stotkov hrane, zato so se pred leti odloči l i , da si zagotovijo preskrbo v drug ih , kmet i j sk ih o b č i n a h . P r i tem so b i l i vedno pr ipravl jeni nameni t i izda tna sredstva, obenem pa podpi­rajo sleherno d o m a č o pobudo. K m e ­tje v j e s e n i š k i obč in i se danes ne morejo več p r i t o ž e v a t i , da j i m d r u ­ž b a ne daje dovolj s t imulaci j i n m a ­te r ia ln ih podpor.

K e r bodo delavci še naprej zd ruže ­va l i denar, ga tudi letos usmerjajo v p o s p e š e v a n j e t r ž n e organizirane proizvodnje in za r e d n e j š o in bol jšo preskrbo na Jesenicah. KŽK, temelj­na organizacija kooperantov Rado­vl j ica, p lanira letos za kooperacijo obč ine Jesenice mi l i jon li trov mleka , 272 ton mlade pitane govedi, 100 ple­mensk ih ovac, devet ton ovac za za­kol , deset ton p r a š i č e v in tr i tone vol­

ne. Nadal jeval i bodo tudi z ureja­njem zeml j i šč in dostopnih poti.

Z a program sk lada bo letos zna­č i lno , d a se r az š i r j a predvsem na bol jšo preskrbo, saj morajo na Jese­n icah predvidevati več zaposlenih delavcev zaradi izgradnje elektroje-k la rne i n k a r a v a n š k e g a predora. Več pozornosti bodo po r e p u b l i š k i h smern icah namen i l i tudi visokogor­skemu kmetu i n m u še dodatno s t i ­m u l i r a l i t r ž n o pridelavo, o k o l i 300 t i soč dinarjev več pa namenjajo p r i ­de lav i mleka , predvsem njegovi k v a ­l i te t i . Le - t a se bo mora la na nekate­r i h področ j ih znatno izbol jša t i .

T a k o dobiva intervenci jski sk lad že p r e c e j š n j e r a z s e ž n o s t i , saj so pred leti začel i s komaj 3 mi l i jon i di­narjev, danes pa raspolagajo s 70 mi­l i joni dinarjev. K l j u b neurejenemu jugoslovanskemu kmet i j skemu trgu, k i ga vsako leto potisne v še h u j š a neskladja prav koruza, so vsaj obča­nom zagotovili dovolj hrane. Se bolj spodbudno pa je, da se bodo sedanja vlaganja bogato obrestovala čez ne­kaj let. Zan imivo je, da se je ob tak­šni d r u ž b e n i podpori že povečal inte­res mlad ih za kmetijstvo, zato mora­jo po tej poti naprej. Če bi zdaj zni­ževal i sredstva in zanemar i l i d r u ž b e ­no skrb za kmeta, bi nastala vrzel , k i bi jo kasneje le t e ž k o zapolni l i .

D . Sedej

o'jfesnina Pohištvo Kranj

^ u r e d i l i b o d o s a l o n n a P r i m s k o v e m (fe JJJ* Plan je za 70 odstotkov večji od lanskega prihodka — Le

ep^FecJij" ^ n m s k o v e m teme g f T ° r i!?' ° b n o v i l i bodo ce Jirt^da- g a u r c d i l i tako, da

Vftlitetno ponudbo bodo dosegli ta cilj

b v >W ol> si* )fil' b j 0

r * n j — Le sn in ina trgovina Pohi-ko v branju , k i ima salon na P r i m -

IO*11 ''ai^j x!n> poleg tega pa še dve poslo-tof' ia i ^ 1 na Ti tovem trgu v K r a n j u in

fcglj ^f*nj program prodaje so pre­dla T G n i c a h je" lani dobro posio i^gli *ni program prodaje so p . .

^ | i ' h 0 , 5 0 odstotkov. Za letos pa je o i t h ^ , n a č r t še sme le j š i . P lan j >eJ< u s t

a r z a 70 odstotkov večji < e na-

večji od la-^ s e

V d r J o n e g a pr ihodka. V kolekti-J W a i Z f V e d a J ° . d a ga bodo dosegli le

3 V a

e t n ° P ° n u d b o -' of i r i n

V 2 a t o so s e t u d i odločili, da sa-: . a P r imskovem temeljito

lotni pre-pro-

bo njihov Program č im bolj pregle-

osebno skrb bodo posvetili

vsem zvrstem p o h i š t v a . Obiskovalc i in kupci bodo imel i poslej bolj celo­vit pregled na spalnicami , dnevnimi

sobami, o t r o š k i m i sobami, predsoba­mi in kopaln icami . Seveda so poskr­beli tudi za raz l i čen izbor. L e s n i n a ima n a m r e č tudi to posebnost, da so­deluje skoraj z vsemi večj imi proiz­vajalci p o h i š t v a v d ržav i .

Z a letos ocenjujejo, da bo izbor do­kaj bogat. Da bi uresn ič i l i z a č r t a n i program, so že skleni l i pogodbe z vsemi p o m e m b n e j š i m i proizvajalci . Upajo, da bodo čaka ln i roki letos kra j š i , kar bo nedvomno razveselilo tudi kupce. Sicer pa bo le tošn ja gla­vna skrb kolekt iva č im bolj kvalitet­

na usluga ponudbe, prodaje in servi­sa oz i roma m o n t a ž e .

Še naprej pa bo pravilo Lesnine zadovolji t i slehernega kupca. Že zdaj so n a m r e č v Lesn in i postregli s c e n e j š i m i programi poh i š tva . Ustre­gli pa so vedno tudi z a h t e v n e j š e m u kupcu. K a r zadeva cene pravijo, da se bo poh i š tvo podraž i lo v povpreč ju za okrog 30 odstotkov. P r i čaku je jo nekaj novih programov. Nekate r i opuščen i programi pa so tudi cenej­ši. M e d sedanjim preurejanjem salo­na na P r imskovem so glavno ponud­bo preusmeri l i v j e s e n i š k o posloval­nico in na Titov trg v Kran ju , kjer imajo t radicionalni in bogat pro­gram kuhinjskega poh i š tva . Do sre­dine marca pa r ačuna jo , da bodo že preuredil i tudi salon na Pr imsko­vem. A. Z:

S i r o t k a o d s l e j b o l j e

i z k o r i š č e n a ? V Gorenjski kmetijski zadrugi bodo še ta teden začeli z or­ganiziranim prevozom sirotke iz kranjske mlekarne do naj­večjih rejcev prašičev.

K r a n j — »Kravje mleko vsebuje okrog 12 odstotkov suhih snovi. P r ib l i žno polovico j i h izkor is t imo pr i izdelovanju sirov, ostale se izlo­čajo kot s t ranski proizvod v ob l ik i sirotke,* pravi d i rektor K Ž K - j e v e temeljne organizacije M l e k a r n a M a k s Pratnekar . »V M l e k a r n i smo hkrat i z novo sirarno zgradi l i tudi naprave za zgoščevan je sirotke. Koncentrat , k i je pr i tem nastal, smo voz i l i vsak drugi dan v suš i ln ico v Kar lovac , kjer so m u odvzeli š e preostalo t ekoč ino . Mlečn i prah, k i smo ga dobi l i s s u š e n j e m , smo prodajali m e š a l n i c a m m o č n i h k r m i l , n o v o m e š k i K r k i za izdelovanje lepotil in zdravi l , l jubl janski K o l i n s k i in drugi prehrambeni indust r i j i . Zaradi vel ike ponudbe poceni mlečne ­ga prahu iz zahodnih d r ž a v so se zače le pojavljati t e ž a v e pr i prodaji; zgoščevan je in predvsem s u š e n j e sirotke v oddaljenem Kar lovcu pa je spr ičo vel ike porabe drage energije (elektrike, goriva) postalo nego­spodarno. Začel i smo r a z m i š l j a t i o neposrednem izkor i ščan ju sirotke. Večji p r a š i č e r e j c i iz K r a n j a i n okolice so jo že doslej odkupi l i 20 t isoč litrov na teden po ceni 70 par za liter, medtem ko jo dnevno nastane pr i predelavi od 40 do 50 t i s toč l i trov. V M l e k a r n i smo se odločili , da ta­ko kot obč insk i intervenci jski sklad podpremo p r a š i č e r e j o v občini . Rejcem iz Gorenjske kmeti jske zadruge in tudi od drugod smo za letos b r e z p l a č n o ponudi l i sirotko, toda le pod pogojem, da zadruge organizi­rajo prevoz od mlekarne do porabnikov. Doslej je vsak kmet sam na­kladal i n voz i l sirotko, nekaj se je je pr i tem zl i lo po asfaltu pa tudi si­cer je bilo s tem vel iko si tnosti ,« pravi M a k s Pra tnekar .

Dokazano je, da so beljakovine v s i ro tk i žeto kakovostne in da si­rotka vsebuje snovi, k i pospešu j e jo tek, čist i jo prebavila , krepijo kosti in odpornost proti boleznim. K e r je to za p r a š i č e p r imerna k rma , b i bi­lo negospodarno, da bi tako kot že v e č k r a t doslej tekla v Savo.

Zdaj je na vrs t i zadruga. »V ce rk l j ansk i zadrugi so že teden dni r azvaža l i sirotko kmetom,

vendar so s tem prenehal i , ker se je zapletlo s prevozom,« pravi Janez š u m i , d i rek tor Gorenjske kmeti jske zadruge. »Ponovno bomo s tem poskusi l i ta teden. N a č r t u j e m o , da jo bomo voz i l i dvakra t na teden v Strahinj , S t r u ž e v o , Trž ič , Zalog, H o t e m a ž e , Cerkl je , T u p a l i č e , na Go l ­nik i n tudi drugam, če bo za to zanimanje, Kmet je , k i je bodo v s a k i č vzel i manj kot t isoč litrov, bodo plačal i za prevoz 1,10 dinar ja za liter, za več je kol ič ine pa 10 par manj . Zadruga s tem denarjem ne bo niče­sar zas luž i la , pokr i l a bo le izdatke prevoza. Z a zdaj je še vel iko težav: ne zadruga ne kmetje n imamo ustreznih posod za p r e v a ž a n j e in skla­d i ščen je sirotke ni t i ne p r imern ih naprav za p r e t a k a n j e , « pravi Janez Š u m i in dodaja, da bodo le kmetje, k i bodo k r m i l i p r a š i č e s sirotko iz kranjske mlekarne, pr i oddaji u p r a v i č e n i do regresa o b č i n s k e g a inter­vencijskega sklada v viš ini 40 dinarjev za .ki logram.

C. Zaplotnik

O v a c n i h č e n e m a r a Jesenice — P e č e n a jagnjetina je

nadvse okusna i n slastna. Jagnjeti­na tudi na moč popestri prehrano in je v h lad i ln iku dobrodoš l a , ob po­manjkanju govedine a l i svinjine pa Z njo dobavitelji in trgovci vsaj za si­lo potolaži jo trg.

Tako naj bi bilo, a kaj , ko je padec ž iv l jen j skega standarda in kupne moči prebivalstva p r e k r i ž a l taka in podobna n a č r t o v a n j a n a š i h kmeti j ­sk ih in ž iv ino re j sk ih strokovnjakov. Sk lad i za p o s p e š e v a n j e kmeti js tva so namenjal i rejcem ovac gmotno spodbudo, še več ja pa je bi la moral­na podpora. Po n a š i h hr ib ih in doli­nah se je zače lo pasti vedno več ovac, k i so — plemenske — cenjene po vsej Sloveni j i , oddaja mesa pa se je h ipoma zaustavila .

Kmetje , k i so redi l i a l i š e vedno redijo ovčje č r e d e , so bi l i obupani, kajti klavnice so ovcam zaprle vrata. Jagnjetine enostavno ne kupujemo.

kajt i cena je previsoka. Sk lad i za po­s p e š e v a n j e kmptij«:tA'P» co b i l i rvokaj č a s a celo pr ipravl jeni odkup regresi­rati , da bi se meso ovac vendarle u s p e š n e j e prodajalo, vendar do kon­kre tn ih dogovorov ni pr iš lo .

M o r d a imajo prav tist i , k i trdijo, da je meso ovac precenjeno in da se je cena umetno dvigni la zato, ker so b i l i nekateri organiz i rani odjemalci pr ipravl jeni i n z m o ž n i p lačeva t i vel i ­ko več, kot je za meso pripravljen p lačeva t i trg. Ovca naj bi bi la stvar t rž i šča , ponudbe i n p o v p r a š e v a n j a i n le tako naj bi se j i obl ikovala ustre­zna cena. Nered na tem področ ju pa so — vsaj v j e s e n i š k i občini — ne­dvomno povzroči l i nekateri špeku­lanti , izk l jučno le rejci ovac in ne kmetje, k i se poleg osnovne živino­rejske dejavnosti ukvarjajo tudi z vzrejo ovac. Le-tem je j e s e n i š k a k lavn ica ves t r žn i v i šek tudi odkupi­la. D . Sedej

Kmetijski nasvet O b k o n c u z i m e d o g n o j e v a n j e

Intenzivno pridelovanje ozim­nega ži ta zajema pomembne a g r o t e h n i č n e ukrepe, od priprave tal do spravi la pr idelkov. Obi len in kakovosten pridelek si lahko zagotovimo le s p r a v o č a s n o in pravi lno izvedbo posameznih ukrepov.

Ob koncu zime je zelo po­membno prvo dognojevanje po­sevkov z d u š i k o m . S tem ukre­pom p o s p e š i m o r a z r a š č a n j e ži ta , kar se ob klas i tv i p o k a ž e v pove­č a n e m š tevi lu dobro razvi t ih k la­sov na enoto p o v r š i n e . Ob koncu zime so rastl ine oslabljene, ker imajo premalo h ran i ln ih snovi, zlasti d u š i k a . Ob setvi p o t r o š e n i duš ik so n a m r e č rastl ine porabile že jeseni (predvsem za oblikova­nje korenin), d u š i k a iz tal pa za­radi hladu al i celo zmrznjen ih tal ne morejo porabit i . Zato je takoj ob koncu zime, ko popusti mo­čnejš i mraz in ko se sneg v glav­nem že stopi, n a j p r i m e r n e j š i č a s , da opravimo prvo dognojevanje ž i tn ih posevkov z d u š i k o m .

Količ ino d u š i č n e g a gnoji la do­ločimo predvsem na podlagi go­stote posevka po tudi kakovost i tal. Ob koncu z ime naj bi bilo 400 do 450 rast i in na kvadratni me­ter. Take posevke pognojimo na dobrih tleh z okol i 55 k i logrami č i s tega d u š i k a na hektar, na slab­ših njivah pa z okol i 65 k i logrami na hektar. Če je posevek redkej

p r v o

ši, uporabimo do 75 ki logramov d u š i k a na hektar. Posevki z manj kot 200 ras t l inami na kvadra tn i meter so preredki , da bi dal i za­dovoljiv pridelek, zato j i h ne do-gnojimo, t e m v e č j i h preorjemo in posejemo jaro pol jšč ino . Zelo go­ste posevke z več kot 500 rastlina­mi na kvadratni meter dognojuje-mo z z m a n j š a n i m odmerkom du­š ika .

Zaradi s l a b š e odpornosti proti poleganju dognojujemo oz imni j e č m e n in ozimno rž z m a n j š i m odmerkom d u š i k a — to je s 45 do 60 k i logrami č i s t ega d u š i k a na hektar.

P rav i loma dognojujemo z ni-t romonkalom ( K A N ) . Če s pred-setvenim gnojenjem posevka ni­smo oskrbel i z zadostno kol ič ino fosforja in kal i ja , dognujejemo z nitrofoskalom, k i vsebuje večji de lež d u š i k a (npr. 17:8:9). Količi­no gnojila pr i lagodimo potrebni količini d u š i k a .

Ob koncu z ime se utegne poja­vi t i zmrza l , ko se zaradi večdnev­nega zmrzovanja in ponovnega odtajanja vrhnje plasti tal potrg-jo korenine posevka. V tem pri­meru posevek povaljamo, ko se tla pr imerno osuš i jo . Val jamo z lažj im valjarjem tipa k e m b r i č , z lesenim ali be tonskim g ladk im valjarjem, k i ga ovijemo z verigo.

K m e t i j s k i i n š t i t u t Slovenije

G L A S I STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 26. F E B R U A R J A

Odkar so Živila uredila trgovino v stari stavbi, se je Kamna gorica precej razširila. Zato bo treba misliti na bolje urejeno preskrbo.

Krajevna skupnost sama ne more urediti Kapusove hi­še.

Krajevna skupnost Kamna gorica

K o r i s t i l a b i v e č j a p o v e z a n o s t

Franc Hrovat, predsednik sveta krajevne skupnosti: »Čeprav je naša krajevna skupnost majhna in nimamo dovolj denarja, smo s prostovoljnim delom že veliko naredili — V prihodnjem sred*-njeročnem obdobju bi morali razrešiti preskrbo, zgraditi poslo­vilne vežice, obnoviti dvorano v kulturnem domu in se čimprej odločiti, kaj bo s Kapusovo hišo.«

Kamna gorica — Krajevna skupnost K a m n a gorica v radovljiški občini ima manj kot 500 prebivalcev. Vs i živijo v edinem naselju, po katerem ima ime krajevna skupnost, večina j ih je zapo­slenih v delovnih organizacijah. K a r precej j ih hodi vsak dan na delo v de­lovno organizacijo Jelplast, k i ima se­dež v krajevni skupnosti; nekaj pa j ih dela tudi v Plamenu v Krop i , v Iskri U p n i c i in v jeseniški Železarni . Le t r i ­je v krajevni skupnosti imajo status kmeta.

Čeprav je Kamna gorica ena manj­ših krajevnih skupnosti v občini, v njej delujejo vse družbenopoli t ične organi­zacije. »Morda je prav to, da nas je ma­lo, vzrok, da smo delavni in aktivni ta­ko rekoč na vseh področjih,« ocenjuje predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Horvat, ki mu zdaj poteka drugi mandat v tej funkciji; sicer pa je vodja kadrovsko-splošnega sektorja v delov­ni organizaciji Vezenine na Bledu. »Delo v vseh političnih organizacijah je živahno; od družbenih pa velja pose­bej Dohvaliti T V D Partizan, Gasilsko društvo in organizacijo rdečega Kriza. K vsestranski aktivnosti T V D Partiza­na veliko pripomoreta brata Kržišnik. Društvo ima svoje smučišče in žičnico in vsako zimo je tu veliko smučarjev. Prihajajo celo iz Kranja. Ker je delo tako na smučišču kot na žičnici prosto­voljno, tudi nimamo izgube. Kot zani­mivost pa lahko povem, da so krajani sami naredili teptalni stroj. Za gasil­sko društvo moram povedati, da je v njem veliko mladih, od pionirjev do mladincev. Organizacija rdečega križa je bila ustanovljena pred dvema leto-

Franc Hrovat, predsednik sveta kra­jevne skupnosti

ma. V tem kratkem času so ze veliko naredili.«

»Kako pa se v vodstvu krajevne skupnosti lotevate problemov?«

»Čeprav je naša krajevna skupnost majhna in nimamo dovolj denarja, smo s prostovoljnim delom že veliko naredili. Običajno je tako, da se odloči­mo za akcijo. V krajevni skupnosti skušamo preskrbeti material, krajani pa potem s prostovoljnim delom in pri­spevki naredijo ostalo. Večkrat smo že razmišljali , da bi se odločili za samo­prispevek, vendar smo vedno ugotovili,

Š t e v i l o s o c i a l n i h p o m o č i j e l a n i p o r a s l o

-V kranjski občini je lani dobil eno od socialnovarstvenih pomoči vsak šesti občan, leto prej pa le vsak osmi — Večina pomoči je namenjena otrokom — Do 31. marca je treba vložiti nove zahtev­ke za te pomoči in (letos izjemoma) obnoviti sedanje — V Kranju so postopek poenostavili — za vse vrste pomoči je le en obrazec, tudi za oskrbnine v vrtcih in šoli

K r a n j — L a n i je v kran jsk i občini prejemalo socialnovarstveno p o m o č 10.500 oseb, kar je za 2000 več kot le­to prej. Več ina socialnovarstvenih pomoči je b i la namenjena otrokom, saj je tako imenovano denarno po­moč otrokom (pre jšnj i o t rošk i doda­tek) prejemalo skoraj 7000 otrok-Naglo pada joč i ž ivl jenjski standard je razš i r i l krog ljudi s p remajhn imi dohodki za živl jenje . Zdaj so do soci­alnovarstvenih pomoč i u p r a v i č e n i celo nekater i redno zaposleni, ven­dar s tako n i z k i m osebnim dohod­kom, da so pod r e p u b l i š k o dogovor­jeno socialno varnostjo. Zato je lan i vsak šes t i občan v občini dobival eno od denarnih pomoči , leto poprej pa le vsak osmi.

L a n i se je poveča lo š tevi lo otrok, u p r a v i č e n i h do denarne pomoči , š te­vi lo subvencij za p o d a l j š a n o bivanje v šoli, prav tako tudi š tevi lo t is t ih, k i so dobil i subvencijo k stanarini ; ra­zen tega je poraslo š tevi lo t is t ih, k i so dobil i denar za ozimnico, poveča­lo se je š tevi lo doplači l k oskrbni­nam v socialnih zavodih za s t a r e j š e o b č a n e in mladoletnike. Vse te vrste pomoči so lani presegle 168 mi l i jona novih d in (skoraj 17 mi l i j a rd starih din). Več kot polovico tega denarja je nameni la skupnost o t r o š k e g a var­stva — 83 mili jonov novih d in — za o t roške doklade, za subvencijo oskrbnin v vrtcu in domici lno var­stvo otrok, 48,8 mil i jona novih d in so z n a š a l e pomoči , k i j i h podeljuje

skupnost socialnega skrbstva (stal­ne in enkratne denarne pomoči , rej­nine, oskrbnine za oskrbovance v za­vodih itd), za stanarine je bilo name­njeno 2,9 mi l i jona novih d in , za šti­pendije iz z d r u ž e n i h sredstev 28,7 mi l i jona d in , i z o b r a ž e v a l n a skup­nost pa je za subvencije za poda l j ša ­no bivanje nameni la 5,3 mi l i jona d in . Vendar pr i tem v preteklem letu niso v š t e t e tudi pomoči , k i j i h delo­vne organizacije namenjajo svoj im delavcem preko s ind ika ln ih organi­zacij, n i t i š tevi lo pomoči , k i j i h obča­sno dajejo tudi organizacije, na pr i ­mer obč insk i s ind ika ln i svet.

Letos je glede dodeljevanja social­novarstvenih pomoči iz jemna situa­cija, ker stopa v veljavo r epub l i šk i samoupravni sporazum. Zato vse do­sedanje pomoči veljajo le do 1. maja letos. V s i p re jemnik i socialnovar­stvenih pomoči in t ist i , k i bodo to pravico še le uvel javl ja l i ,morajo do 31. marca letos vložiti zahtevke za dodelitev na obrazcu SPN-1 , k i se do­bi v knj igarnah. Zaposleni naj odda­jo obrazec v svoji delovni organizaci­j i , vsi drugi pa v svoji krajevni skup­nosti, iz jemoma tudi v Cent ru za so­cialno delo. Z en im obrazcem je mo­ž n o uveljavljati eno a l i več socia lno­varstvenih p o m o č i , tudi za subvenci­je v vr tc ih in za p o d a l j š a n o bivanje v šo l ah . V K r a n j u so se n a m r e č odlo­čili , da je tudi za to vrsto p o m o č i do­volj le en obrazec in ne dvojen, kot je sicer dogovorjeno v r epub l ik i .

L . M .

da nas je premalo in da bi s počasnim zbiranjem denarja zaradi inflacije ni­kamor ne prišli. Zato se raje odločamo za enkratne prispevke in akcije. Tako smo na primer predlanskim asfaltirali cesto do pokopališča. In tako bomo najbrž delali tudi v prihodnje. Že letos nas čaka ureditev betonskega mostu v spodnjem delu vasi.«

»Kaj pa razmišljanja in načrti za prihodnje srednjeročno obdobje?«

»Razmišljali smo že o nalogah, k i bo­do v prihodnjem obdobju prav gotovo imele prednost pri razreševanju . V K a m n i gorici bo treba najti nekaj pro­stora za individualno gradnjo. Zdaj so v glavnem vsa zemljišča že pozidana; morda je tu in tam možna še k a k š n a plomba. Glede na to, da je v zadnjih petnajstih, dvajsetih letih v krajevni skupnosti zraslo okrog 40 novih hiš, bomo morali dobiti boljšo trgovino. Se­danja Živilina trgovina v stari stavbi je prav gotovo ena najslabših Živilinih tr­govin na Gorenjskem.

Tudi kulturni dom oziroma dvorana v njem ne zadostuje več. Lani smo si­cer uredili oder, vendar pa je sama dvorana potrebna temeljite obnove in tudi oprema je dotrajana. V njej se prakt ično ne moremo sestajati na več­j ih zborih in prireditvah. Na srečo ima­mo v krajevni skupnosti vzgojni zavod Matevža Langusa, kjer dobro sodeluje­mo z vodstvom in nam vedno odstopijo prostor.

V prihodnjem srednjeročnem obdob­ju pa se bomo morali spoprijeti tudi z, izgradnjo poslovilnih vežic na pokopa­lišču. Pr i tem računamo tudi na sodelo­vanje dela sosednje krajevne skupno­sti Lancovo. Od nalog, ki nas čakajo v prihodnje, pa moram opozoriti na še en problem. Treba se bo odločiti, kaj bo s Kapusovo hišo, ki je pod spomeni­škim varstvom in je v zelo ža los tnem stanju. Stroški) k i bi bili potrebni za morebitno obnovo, presegajo naše možnosti . Zdaj z njo upravlja Zavod Matevža Langusa, k i pa tudi nima de­narja za vzdrževanje. Pisali smo in se pogovarjali že v Ljubljani in v Kranju, vendar se od razgovorov in pripravlje­nosti ni kaj dosti naredilo. Škoda bi bi­lo, če ne bo prišlo do ustrezne reši tve. Upamo, da se bomo z Zavodom za spo­meniško varstvo dogovorili vsaj za ure­ditev vigenjca.«

Franc Hrovat je med obiskom še po­sebej pohvalil tudi pripravljenost in sodelovanje delovne organizacije Jel­plast za razreševanje problemov v kra­jevni skupnosti. Menil pa je tudi, da je v dolini Lipnice tudi nekaj takšnih vprašanj, kjer bi večja povezanost kra­jevnih skupnosti na tem območju ra­dovljiške občine lahko zelo koristila. Skupna je cesta Podnart-Radovljica, skupen je vodovod, pa šola in skrb za okolje. Zato se bodo v prihodnjem srednjeročnem obdobju skušali tudi bolj povezati.

A. Žalar

VASA PISMA

K D O J E N A ZATOŽNI K L O P I ? V četrtek, 14. februarja 1985, se

je na lokalni cesti v Podbrezjah pripetila prometna nesreča. V osebni avto fiat 101 je trčil deset­letni deček, ki se je sankal po klancu omenjene ceste. Čez dva dni je deček poškodbam podle­gel.

Voznik osebnega avtomobila se bo gotovo zagovarjal pred sodi­ščem. Strokovno sodbo prepusti­mo pristojnim organom. Nas, vaščane ob tej cesti, pa skrbi, kdaj se bo spet kaj podobnega primerilo.

Lokalna cesta je klanec, ki po­vezuje zaselek Srednja vas in vas Bistrica, bivša edina cesta skozi 1'odbrezje. Po prvi vojni so zgra­dili zložnejši prohod iz Bistrice v Podbrezje.

S samoprispevkom je krajema skupnost klanec asfaltirala m delno uredila kanalizacijo: v naj-

ČRTOMIR ZOREČ

P O P R E Š E R N O V I H S T O P I N J A H V K R A N J U

(5. zapis)

Prešernovo stanovanje Pohištvo ali »pohiščina«, kot temu

pravi v svojem starinskem jeziku To­mo Zupan, je bilo skoraj vse Katrino. Podedevala ga je po svojem starem stricu »grosonklu«, upokojenem župni­ku Jožefu P re še rnu (1752—1835), k i mu je mnogo let gospodinjila. Pr i njem je v svojih zadnjih ljubljanskih letih stanoval tudi France.

Zato se je Kat r i tudi v Kranju vse ta­ko videlo, da stanuje pravzaprav brat pri njej, ne ona pri njem! Odtod bržčas tudi samozavestne Katr ine besede, iz­govorjene kmalu po pesnikovi smrti: »Sem bila jaz le za ta višjo in sem go­spodarila pri hiši. France je vse le kar meni pustil.«

Da je bila res »ta višja«, smemo skle­pati tudi po tem, ker je imela celo svo­jo, sicer le občasno, pomočnico: »Le ena pomagalka je bila za perilo in da je vodo donesla.« Pozneje, ko je P reše ren resneje zbolel, pa so za stalno vzeli v hišo »eno deklo, prav močna je bila, da je pomagala bolnika prekladati.«

Nekaj mesecev, druga za drugo, sta Kat r i pomagali v gospodinjstvu deklet-ci Mina in Marijana, hčeri sestre Mine Vovkove iz Vrbe. O donašanju vode pa le to: tedaj v Kranju ni bilo vodovoda, pač pa je bil za potrebe meščanov na trgu globok vodnjak, h kateremu so hodile gospodinje in njihove pomočni­ce po vodo za kuho in pitje. Kranjčan-ke pa so prale v K o k r i tik pred starim mostom, v Dolu; življenje je bilo v ti­stih časih res dosti težje kot je v današ ­njih dneh.

Pohiščina, podedovana po »groson­klu«, ni mogla biti bogata, vendar pa je morala nekako zadostovati za tri ali štiri osebe. V Ljubljani je po Jožefovi smrti stanoval pri Ka t r i tudi nečak, š tuden t Janez Vovk, v Kranju pa pisar Andrej Rudolf.

Marijana Vovkova, poročena Grom, ki je bila kot 10-letno dekletce v zimi 1847-48 nekaka zasilna pomagalka teti Ka t r i v Kranju, se je še na starost do­bro spominjala, da so bile v str ičevem kranjskem stanovanju štiri postelje: v eni je spal stric doktor, v drugi teta K a ­tra, v tretji pisar Rudolf, v četrti pa ona, Marijana.

Potem so bil i v stanovanju še predal­niki za ppriln in nbloko, mizica, nekaj stolov, omara za spise, pisalna miza in morda še kaka klop. Skoraj vsi ti kosi pohištva so se ohranili , predvsem po zaslugi Toma Zupana, delno zaradi poznejših odkupov.

Le pisalnega pulta, pri katerem so tedaj stoje pisali, ni bilo še mogoče iz­slediti. Marijana govori o tem: »Omara

je bila ravno dosti visoka, da so"1

tor pri njej stali in pisali.« Taki pisanje so bili v pre jšnjem stoletju]*^ kar nekaj navadnega pri vseh p l S Oram možeh. Naj omenimo le ohranjen'P 0,^Of

Josipa Jurčiča, na katerem je ta ^ . klasik napisal vrsto čudovitih po^* ^

Po Marijaninem pričevanju je °^ ' stanovanju tudi »bolj majhna štirj^ljj ta mizica in mlinček za kavo« M1^ v ^ je sedaj v pesnikovem muzeju v ^ ^ °( nju, mlinček pa je v Vrbi . ^ n '

K a r je »pphiščine« zbral in tako1* . % pred pogubo Tomo Zupan, je priš'aj *&r njegovi smrti v last Narodnega n 1 ^ J* k v Ljubljani. Ta pa jo je ob ustano^Flesi Prešernovega spominskega muze] ^ Kranju odstopil za opremo pesni" S n <

stanovanjske sobe. nuvS r e

Postelja, na kateri je Prešeren u", !bej s

je bila nekoč last Mihe K a s t e l i c ^ ^ j r

Vaj.. stelica in jo dal pripeljati k sta^1«--stricu Jožefu, k i tedaj ni imel P o S , , |* zanj. Alenka je povedala Zupanu.* po doktorjevi smrti v tej postelji Katra . Ko pa je »basala« (

'dol

katerem je pesnik nekaj let stanejo Katra pove, da jo je brat kupil odfvi

0V(

i'spj % s e * m

na Blejsko Dobravo, sta zamenjal'L j« stelji z Urško v Zabreznici, ker je "v/op

h.

Kat r i prevelika.

Pozornost nam vzbudi beseda "P1 S i velika«. Kaj je bila Katra tako ^ ' ^ ' n na? Saj ima postelja le 181 cm l e ž a ! | ! *a dolžine pa tudi ozka je, komaj 82^ V h Sicer pa je postelja iz trdega lesa, t l V)^ nirana in lepo politirana na češnj^ tjej0

barvo. Na vznožno stranico je dal t tjs^ pan pritrditi tablico z napisom: '\ pesnikove smrti dr. Fran Preširn^ j n , do 1. 1880 sestre mu Alenke, od L ' ^ ' prof. Tomo Zupanova lastnina«, se, da se Alenk i ta postelja ni pr f l V " ^ imenitno videla: »Stric Jožef so ^ druge sorte špampe te imeli!« In še pove: »Del pohištva se je v Kran j^ ' . doktorjevi smrti, na lecterengi (* ^»v^ žba) prodalo, ta slabeje pa je bU° ' ^ r mov pripeljano.« 1 la

Iz Zupanovih še neobjavljenih zjjj On skov še to: »Ta postelja je bila *ijo njena Žagarjevi Mic i i z Most za m l0vn tev. Dal sem j im narediti novo poste* &eb< da sem s tem odkupil Prešernovo, K ' > Suj mi jo nato z veseljem dali.«

Zunaj je odkupil še dve rjuhi s P e • lira kove smrtne postelje in ju s poseb11 \ ^ spoštovanjem hranil. Pozneje je rjuhi sešiti , tako da je nastalo nek* posteljno pregrinjalo — mrtvaški P ^ ^ Naprosil je Marijo Vrbnjakovo, ^ ( j ^ na rob pregrinjala uvezla besede:

2. do 10. 2. 1849 je na tej preprog 1 ^ čivalo Prešer inovo truplo. Alenka ' 1

šer inova 1. 1880 prof. Tomo Zupano^ [»s

bolj strmem delu je položila odprta korita, v katera je v treh letih zdrsnil že marsikateri avto. Cesta je ozka, vzdolž klanca so ob njej hiše in gospodarska poslop­ja. Za bližnje in daljne voznike, kolesarje, tovornjake in avtobuse pa je postala bližnjica, ki prištedi kakšen deciliter bencina. Kraje­vna skupnost je postavila pro­metne znake in opozorila: naj­večja dovoljena hitrost 30 km na uro, dovoljeno za lokalni promet, prepovedano za tovornjake in druga vlečna vozila, celo obvesti­lo cesta v gradnji, ob odprti ka­nalizaciji je napela vrvico z za­stavicami, ki naj bi opozarjale na nevarna korita. Vaščani pa samo strmimo, ko avtomobili drve mi­mo nas z 80 km na uro, kolesarji-trimčkarji, tekinovalci, državni reprezentance se vratolomno spuščajo po klancu, avtobus se vzpenja pg klancu, traktor pelje štiri kubike gramoza.

Kaj bo iZ tega'.' Kje so tisti, ki morajo nadzorovati promet?

Verjetno SO se otroci in odrasli stoletja sankali po klancu. Starši

jih zdaj opozarjamo, saj se zavC' damo, da se je čas spremenil. Bo- \* mo otroke zaprli v hiše? Šolski \f\ programi terjajo, da jih čim prej prometno osvestimo? Bo desetič' tni deček odgovarjal za malomaf nosti investitorja, strokovnega prometnega organa, nevzgojenih, neodgovornih voznikov, ki bi s6 peljali tudi po stopnicah, če M bilo hitreje in ceneje? Vaščani modrujejo: s svojim denarjem smo obnovili cesto, da jo upora' bljajo drugi, tujci, da nas spra­vljajo v strah in povzročajo tragč' d i jo.

Vsako delo samo načnemo, pO' tem pa pustimo vnemar. Tri leta naj opozorilo »cesta v gradnji" varuje krajanje in usmerja pro­met! Tudi kolektivna odgovor­nost je samo splet individualnih odgovornosti, če hočemo še brz­dati napake, izgube, zablode na­šega trenutka. Takoj, že jutri m potrebno ukrepati, zavarovati predvsem ljudi, našo mladino, ki jo tako sJabo vzgajamo, potem pa

ji očitamo, kako se vede. Stane Mihel ič

0

iS i*

S

•h b >ti z

K

• P E K , 26. F E B R U A R J A 1985 KULTURA

Jf°vor dr. Matjaža Kmecla na otvoritvi Tedna slovenske drame

( l a s t n a d r a m a t i k a - z n a m e n j e

* a j p r i s t n e j š e d r ž a v n o s t i ,4 ilti

Ž e t n a j s t i T e d e n slovenske drame \p pospremiti z neveselo opom-

a t jč 7 p

<?m aJ s m o festivalsko n a v d u š e -• ei'i& J e v sedemdesetih letih brez bil* L*? prave mere preplavilo Jugo-

podolgem in počez , s t rezni l i . l i j 1 ; rekli: ^V1. bodi (vsaj p r i nas v Slovenij i)

jj^ikovo s r e č a n j e v M a r i b o r u r i J n o v a n j e slovenskega g leda l i šča ,

ftjanja, '"j,i^. s a n j s k i Teden slovenske dra-^ji Letoval izvirne slovenske drama-

ie" n ° v ° g o r i š k o g l eda l i ško s reča -uln .v s . r ečevanje z evropsk im in še po-a,l J . s ° s e d n j i m g l e d a l i š k i m svetom, r# ^ 1 1 1 končno , pa ne nazadnje, glo )(j < J* Avtentično i n ustvarjalno sode jre' J^ie (čeprav je jugoslovanskost >st* j j ^ j e n a sestavina tudi vseh dru d* [J^ših g l e d a l i š k i h festivalov), na sp? J l i n e m pozorju n a š a g l e d a l i š k a

*e l r jPvanskost a a tet n e ^ a 3 publicis tov iz d r ž a v n e i e Ti/^Pole mis l i lo , da je nj ihova sve

°^nost napravi t i in napihni t i iz „AiK-^ionalist ični š k a n d a l . Z razl i -Pftti ]

j ?-*nič manj — novogoriškii_festi-^jj ij"^ Podtikanj i so razglas i l i

poskus delitve S F R J na i ito J 1 0 m v z n o c m o polovico! Baje nje ije'. e r se v Nov i G o r i c i lahko pote-jl 2 tjJ?. Z a pr iznanja samo g leda l i šča

>I iL^.h predelov Jugoslavije, k i so-nov' J . e i ° v delovni skupnosti Alpe-Ja-

m 5j! (Po ' d i | L v ^ a javno in naglas r azmiš l j a lo

ovrhu je prav letos vodstvo

w ^ p r a v i t v i tekmovalnosti .) °. V fti a s n ° . a l i gre za senzacionali-^('o 2 a P r ovokaci jo , a l i poli t ikant-

l u ' J JJ^orda samo za golo neresnost i C(j c ^ s t i č n o modo, br idko pa je v 1 0 (j e i T l p r imeru . Po tej i n t a k š n i lo-

^ 'ahko že ju t r i teden slovenske aici r a z 8 l a s i J ° za manifestacijo

1 Iti i s [ ! n a l i s t i č n e zaprtosti! A l i pa raz-n ^ o | J ° v s e dobrososedske odnose, ste' Sek10 s ^ u P n o s t Alpe-Jadran pa še

K i ^ j . za jugoslovansko razdira l -'. U r nl j ive in škodl j ive! Oči ta jo sle-

p^) i r ° °dpr tos t ! Zahtevajo popol h!!^ e v a s e > v omejeni svet, k i

je c i 0 > ^ 0 seveda odmerjal i podobo majhni duhovi , ga sesirjali

ki Pji . 0 v i n c i a l i z i r a l i po svojem last-d», f o r m a t u !

e : i T O « V S e m tem J e t r e D a š e enkrat > g P K i ' k o t s m o ž e n e k a J k r a t : Slo-a it Sr\ i S m ° t u o ^ s svoj im g l eda l i š čem

5c ° V a n i i n k o t Jugoslovani Slo-Prav beden od teh neraz-

gre za najglobljo neraz->0st — provokatorjev nas ne bo

v tem p r e p r i č a n j u in delova­nj si še naprej izmiš l ja jo še ta-

j ^ e n a v a d n e i n še tako k r iv i čne [f

e. *n neumnosti . Toda treba je ^ ~ tudi povedati, naj si vse rezul-jo n e § a Počet ja vnaprej napi­sa svoj r a č u n ; naj ne r a č u n a j o

^ folklorno r a z š i r j e n o anonimizi -lg 0 delitev odgovornosti! Odprta fcjj^avija ni k a k š n a posebna po­li „ '^ovencev, je a k s i o m a t i č n i po-

.ne , svobodne in moderne Ju -0 r

v ^je, n a š e skupne domovine! , S e Ji upira, ne dela v njen pr id , 1 s e zraven še tako spreneveda!

£ a Po drugi s t rani imamo ne-ij. m r t v a š k e pevce tudi med se-• Poslušamo s te strani , da se slo-

s l a

»ko jedro razkraja in da nam ni j * n ikol i tako slabo kot zdaj; z

• da s m o v pogrebni fazi razvo-9 r Je to n a š a usoda; z ultraleve

se razlega zelo ve l iko provincialno kozmopol i t skega i n kvaz imarks i s t i -č n e g a s a m o z a n i č e v a n j a ; poklicno re­volucionarni mlad inc i srednjih let tr­dijo vse m o g o č e , samo da se sliši re­volucionarno, ker j i m je to n e k a k š e n č u d a š k i pokl ic ; s povsem š e s t e strani se sliši od ločen glas, da je bilo pisa­teljsko r a z m i š l j a n j e v Cankar jevem domu o s lovenskem narodu in slo­vensk i ku l tu r i vsaj dvomljivo, če že ne škodl j ivo; s sedme, da bo kul tura s svojo p o t r o š n o nezmernostjo prej al i slej ugonobila r a š e n e s r e č n o go spodarstvo!

A m p a k tudi to naj nas ne moti! Zbrano in ustvarjalno je treba delo­vat i naprej v duhu globokih in traj­n ih izročil slovenske samosvojosti! Saj je imel tudi P r e š e r e n svoje, še vse hu j še jadikovalce, posmehovalce i n vn ičda ja lce , Levs t ik svojega Dež-mana a l i pa č loveka , k i mu je zaže le l pasj i pogin — ampak kaj je ostalo od t is t ih b r e z i m n e ž e v ? K v e č j e m u slab spomin, zveč ine še to ne. P r e š e ­ren je v p i smih v e č k r a t obupaval nad svojo osebno usodo; 1843. je pi­sal V r a z u , da je njegovo ime med Slovenci že zdavnaj izzvenelo. Toda slejkoprej m u je ostajalo zaupanje v svobodo in prihodnost občes tva , tudi svojega brezpravnega naroda! Tak­š n o upanje je potem raslo v n a š i zgo­dovini , najprej v Levst ikovo in J u r č i ­čevo neomajnost, potem v Cankarje­vo samozavest, i n doseglo vrhunec v N O B ! Vanj je vgrajenih n e š t e t o usod, brez š t ev i l a ž r tev , p r i č a k o v a n j , odrekanj , obupa i n zanosa! Naj ne mis l i , kdor podira, da bo z lahka podrl! Š e najmanj s poba l insk imi al i po l i t ikan t sk imi gesli , z ideo loško kontrabando a l i kvazi f i lozofskim manekenstvom! M o r a l bo v podira­nje vložit i vsaj tol iko ž iv l jen j ske snovi, ko l ikor je je bilo vgrajenih vanj skozi stoletja n a š e g a duhovne­ga in f iz ičnega samoosvobajanja!

Bojmo se seveda slehernega na­rodnega s t r a ž a r s t v a tiste vrste, k i m u domiš l j i j a ne nese preko doma­čega plota! Toda š e bolj se bojmo pa­nike al i o š a b n o s t i pred lastno usodo! Razumno je treba stati pred njo. Že C a n k a r je vedel, da ni lahko bi t i Slo­venec, vedel pa je tudi to, da nobeno jadikovanje pri tem nič ne pomaga, ida je to n a š a danost, k i nam je v m a r s i č e m n a d l e ž n a , k i pa hkra t i tu­

di o s r eču je , saj daje osnovo n a š e sa­mobitnost i in preglednosti nad sa­

m i m seboj. — In tako se pregleduje­mo kar naprej v raz l i čn ih stvareh; bolj kot ve l ik i narodi , ker se mora­mo bolj, da ne uidemo sami sebi, da nas ne zapeljejo lažni preroki , da se ne zgubimo!

Eno izmed t a k š n i h s lovenskih sa-mopregledovanj je tudi Teden slo­venske drame v K r a n j u . To, da se lahko leto za letom v slovenski iz­vedbi pojavi na k ran j skem odru po deset s lovenskih novitet i n da je to komajda č e t r t i n a vsega tovrstnega premierskega dogajanja v Sloveni j i , je k ra tko inmalo sijajno! To ka r uspeva vz t ra jn im in z a s l u ž n i m gle­d a l i š k i m delavcem v K r a n j u , je iz­jemno! Če kol ičkaj veljajo stare ro­m a n t i č n e teorije o tem, da je las tna d ramat ika n a j p r i s t n e j š e znamenje d r ž a v n o s t i , potem je Teden sloven­ske drame vztrajno in p repr ič l j ivo potrjevanje, da ž iv imo a v t e n t i č n o v d r ž a v n e m , suverenem smis lu , pa naj kdo m i s l i tako a l i d r u g a č e , naj m u je všeč a l i ne! Povrhu obstaja vsa ta drama t ika v ž a n r s k i raznoterosti i n polnosti , kot se za samozavestno i n suvereno skupnost spodobi. Celo to, da je vmes kaj manj izvrstnega, spa­da zraven: r e s n i č n o živl jenje n i niko­l i popolno!« je svoj govor na otvori­tvi v P r e š e r n o v e m g leda l i šču zakl ju­čil dr. M a t j a ž K m e c l .

Gorenjski muzej zbira stare predmete

K r a n j — Goren jsk i muzej v K r a n j u pr ipravl ja razstavo Go­renjska v č a s u po osvoboditvi (1945—1950). Zan imivo obdobje bi radi p r ikaza l i s č im več j im š te­v i l om or ig ina ln ih predmetov, fo­tografij i n dokumentov (letaki, p lakat i , osebni dokument i in po­dobno), k i se n a n a š a j o na pol i t i ­čno , gospodarsko, socialno, ku l ­turno, f izkul turno in drugo dejav­nost. Gre za predmete oz i roma dokazi la , k i predstavljajo poseb­nost tega č a s a (npr. revolucionar­ne dogodke, prostovoljno delo, garant i rano preskrbo, razne soci­alne akcije, p o m o č U N N R E in drugo), kot tudi dokazi la iz vsa­kdanjega dela in živl jenja (obrtni i n indus t r i j sk i izde lk i , obleka, obutev, oprema stanovanj, prevo­zna sredstva, inventar t rgovin, šol i n drugih javn ih objektov). Predmete lahko muzeju posodite, prodate al i podarite.

Goren jsk i muzej K r a n j T a v č a r j e v a 43, tel. 21-974

T O M Š I Č E V A 4 4

Kranj — V galeri j i Nova v Delav­skem domu (vhod 6) bo lutkovno gle­da l i šče G leda l i š če - lu tke -g l a sba v če­trtek, 28. februarja, ob 16. in ob 17. ur i pr i redi lo lutkovno igro. Gostova­la bo lu tkovna skupina Bež ig r ad z igrico R a č k a .

5. STRAN G L A S "\

Pevski zbor DPD Svoboda iz Stražišča pod vodstvom Marije Jamniko-ve se je v mešani sestavi prvič predstavil na pevski reviji. Foto: F. Per­dan

O b č i n s k a p e v s k a r e v i j a Odbor cij Kranj j« ....umi Fcicn činske pevske revije, drug

Kranj — Prvi koncert letošnje revije pevskih zborov kranjske ob­č ine je bil minuli petek v prostorih Delavskega doma v Kranju. Drugi koncert bo prihodnji petek, torej 1. marca,ob 18. uri prav tako v Delav­skem domu.

N a p rvem koncertu so nastopil i : m o š k i pevski zbor D r u š t v a upo­kojencev K r a n j pod vodstvom Vencl ja Sedej a, oktet D P D Svoboda iz Br i tofa pod vodstvom M i l a n a Bajžl ja , m o š k i pevski zbor P T T K r a n j pod vodstvom A l o j z a Vendar ja , dek l i šk i nonet K o r o t a n z Jezerskega pod vodstvom Toneta Muš i ča , m o š k i pevski zbor Tugo V i d m a r iz K r a ­nja pod vodstvom Alo jza Lazar ja , m e š a n i pevski zbor Svoboda S t raž i -šče pod vodstvom Mar i j e Jamnikove , oktet V ig red iz Predoselj pod vodstvom N a č e t a Gorjanca, m o š k i pevski zbor Davor in Jenko iz Cer-kelj pod vodstvom Jože fa M o č n i k a in A k a d e m s k i pevski zbor France P r e š e r e n iz K r a n j a pod vodstvom T o m a ž a Faganela .

N a drugem koncertu bodo nastopili : ž e n s k i voka ln i nonet Moss-Tomo Zupan iz K r a n j a pod vodstvom M a r i n k e Mihelč ič , m o š k i pevski zbor Podbrezje pod vodstvom Janeza Koz jeka , vzgoji tel jski pevski zbor W O K r a n j pod vodstvom L i e Liparjeve, m o š k i pevski zbor Obr­tnik iz K r a n j a pod vodstvom Janeza F o r š k a , m e š a n ' pevski zbor D P D Svoboda Pr imskovo pod vodstvom Janeza M o č n i k a , m o š k i pevski zbor K U D Tr ig l av Duplje pod vodstvom Franc i ja Š a r a b o n a , m e š a n i pevski zbor K U D Va len t in K o k a l j V i soko pod vodstvom Mar i j e Kosove, oktet Sava K r a n j pod vodstvom J o ž e t a Mohar ja in m e š a n i pevski zbor Iskra Kran j pod vodstvom M a r k a Studena.

Letos bo nastopilo 18 pevskih skupin , š t i r i več kot lani , s skupaj 500 pevci, torej dva zan imiva in programsko pisana koncerta. K e r to ni zgolj pri jatel jsko s r e č a n j e pevcev, t e m v e č tudi pregled u s p e š n o s t i , re­vijo že po t radici j i spremlja tudi s t rokovna komis i ja .

V s e k a k o r je razveseljivo, da kljub pičl im sredstvom dejavnost lju­bi te l jskih pevskih skupin n a r a š č a in ni se bati , da bi s lovenska pesem zamrla .

Vstop za koncert je prost. - «*

M o j i s p o m i n i n a p r i h o d n o s t T r ž i č a

Ob mesecu knjige, oktobra 1984, so učenc i vseh treh t r ž i š k i h osnov­nih šol p isa l i spise in pesmi na temo Trž ič leta 2000, s podnaslovom M o j i spomini na pr ihodnost .

Mentor j i v vseh šo l ah so u č e n c e viš j ih razredov spodbudil i k r a z m i š ­ljanju, k a k š n o bo n a š e mesto čez 15 let oziroma na pre lomu stoletja.

Razpisu Zveze ku l tu rn ih organiza­cij se je odzvalo precej učencev , k i so poslal i svoja r a z m i š l j a n j a , znan-s t v e n o - f a n t a s t i č n e spise, pesmi i n poglede na prihodnost svojega me­sta, kraju ali vas i .

Izmed pr ispel ih spisov so č lani ko­misi je pr i T r ž i š k i knj ižnic i in Zvez i ku l tu rn ih organizacij za torkov lite­rarn i veče r izbra l i 15 na jbol j š ih , od kater ih bodo trije avtorji dobil i š e posebne k n j i ž n e nagrade.

Danes ob 18. ur i , ko se bo l i terarni veče r pr ičel v prostorih A M D Trž ič na Brač ičevi 4, bomo lahko najprej

p r i s luhn i l i u t r i nkom iz razvoja me­sta Trž iča skozi pretekla stoletja, k i j i h je zbral prof. Janez Š te r , kustos T r ž i š k e g a muzeja. S led i l bo l i terarni del programa, v katerem bodo č lani Mlad inskega g leda l i šča Trž ič pred­stavi l i na jbol j še spise. N a koncu pa bo D u š a n K o r e n spregovoril o real­n ih m o ž n o s t i h razvoja mesta do leta 2000 in odgovarjal na v p r a š a n j a o tem, k a k š n o podobo naj bi imelo me­sto ob prehodu v 21. stoletja.

Zveza ku l tu rn ih organiacij Trž ič in T r ž i š k a kn j ižn ica , k i sta organiza­torja l i terarnega veče ra , sta pr iredi tev pr iprav i la vzporedno s sprejema­njem p lansk ih dokumentov za dolgo­ročno obdobje razvoja obč ine Trž ič .

DOMA PRI VAS DVAKRAT NA TEDEN GORENJSKI GLAS

ve-3o-ski rej le-ar-•ga ih\ se bi

ini erri rfl-rfl-qe-

oo-eta iji« ro-or-uh trz' ia-)c

aH ki

pa

J s p e š n a > r e d s t a v a t l , a n j s k i h

Š r a l c e v f*$k ° r i tveno predstavo letošnjega Tedna slo-^1?. drame so pripravili igralci kranjskega 'SK s krstno uprizoritvijo »sodobne burke ^ r ' h motivih« ZELENA JE MOJA DOLINA. 'ibo|Ca besedila je Alenka Goljevšček , ta čas igj Popularni igropisec na Slovenskem, nje

^°d Prešernovo glavo j je trenutno najbolj •dramsko blago« pri nas.

. P f i . ^, It • m s e kaže svojevrstni slovenski simp-k|L a Jb igre take vrste so s strani političnih bi-^ (s?V 0 z n a c e n e kot »črne«, so tako rekoč na hw lŠati je bilo telo. da je bila igra Pod Pre-f>a|v.0 glavo zaradi prepovedi nekaj časa r><,I J°na s sporeda), vendar j im taisti birokra->k.^anJajo svoj omenjeni cenzorski blagoslov. i r e

e ' K r e so v naši družbi nujno potrebne, saj 'terh Publike potrjuje trdnost političnega ^ j ^ - Tako so peripetije okoli prepovedi in za-

U r n a ^ n i t e v z repertoarja zgolj dobra re-^|. za i g r e p a n a j s i bo njihova kvaliteta tak-

^ob ^ S a č n a . Še več: tak tip igre, pa naj bo s

n a burka, resnična ali žalostna komedija«,

cija sedanjih razmer v družbi; ko se bojo razme­re spremenile, bojo t a k š n e in te igre pozabljene, igrali j ih bojo le po vaških kudovskih odrih, malo zaradi nostalgije, malo pa zaradi komičnih situa­cij, s katerimi so t akšna besedila običajno prena-bita. Seveda imajo te igre magično nalepko aktu­alnosti, ki zakrije vse pomanjkljivosti v drama­turški zgradbi besedila; pomembna je le njihova vsebina, ta je aktualna, sodobna, izdelava je v večini primerov drugotnega pomena.

T a k š n e igre so v resnici zelo ljudske, saj, menda izražajo v sebi vsakdanje negodovanje ljudstva, ki vidi na svojih delovnih mestih korup­cijo in nedelo, ko pridejo iz služb domov, pa j ih čakajo podražitve in vsak dan znova tarnajo nad zavoženo gospodarsko situacijo. Besedila t akšne vrste so svojevrstni ventili, ki j ih kot nujni del obstoja omogoča vsaka družba, ki se znajde v go­spodarski kr iz i . Vent i l i , ki niso nič novega: ne­kdaj so j ih predstavljali dvorni norčki, zamenjali so j ih najrazličnejši kabareti, danes pa imamo »moped šove«, Štaufcigarje, vsemogoče burkeže in zabavljače. Danes, ko bi Slovenci in vsa naša družba krvavo potrebovali pravega preroka, ki bi nas povedel iz močvirja, kamor se kot narod z vsemi atributi naroda pogrezamo, danes se ljud­stvu uprizarjajo burke, da pozabi, kako se je po­dražil kruh.

Tak »ideološki« uvod je za igro Zelena je mo­ja dolina potreben, ker le-ta zaživi prav na način, ki je bil opisan, je tipičen proizvod trenutne slo­venske množične zavesti. Kvaliteto besedila je mogoče najti le v tem, da je avtorica z njim podr­žala ogledalo svoji družbi. Odnose in razmere v njej je seveda predimenzionirala ter tako ustva­rila komično situacijsko igro, katere edina vred­

nost je, da publika v njej prepoznava svoj vsa­kdan. Med besedilom, uprizoritvijo in gledal stvom se tako vzpostavi iluzija, zaradi katere se gledalci ne počutijo več osamljeni, njihove teža­ve in problemi so javno uprizorjeni. Iz tega je moč razumeti privlačnost, priljubljenost t akšn ih besedil in tudi igre Zelena je moja dolina.

Režiserju predstave, Alešu Janu,ni uspelo iz­peljati burke v končno poanto, ki jo pr inaša be­sedilo. Igra se prehitro zaključi, t ragična dimen­zija besedila, k i je zajeta v novinarkini pojavi, skorajda izgubi svojo ost; komaj se čuti, da je no­vinarko, ki v d r a m a t u r š k e m kontekstu igra kiju čno vlogo, »nesrečno« povozil avto. Preoster je tudi prehod iz prvega dejanja v drugega, prvo de­janje izvisi , ko bi vendar moralo pustiti vtis ne gotovosti, pr ičakovanja. Sicer pa je ražiserju uspelo, da je brez dramaturgove pomoči ohranil vso pestrost odnosov med protagonisti; škoda le, da mu iz zgolj komičnega odnosa med direktor­jem in inženirjem ni uspelo ustvariti odnosa glo­bljih razsežnost i : ta se tako izraža le verbalno, kar je premalo za ves kompleks, ki se skriva v njem. Vendar je režiser delo opravil korektno, besedilo je uprizoril na način, ki gotovo ne zahte­va preveč ustvarjalnega naporu

Popolnoma v skladu z režiser ,evo realist ično zasnovo postavitve je igralce o t e k l a kostumo-grafinja Alenka Bartl in sceno sestavil Sveta Jo-vanovič.

Igralski ansambel v celoti je tokrat prijetno presenetil, kar gre gotovo na rovaš aktualnega besedila Tematika igralcem ni oddaljena, še vedno so sposobni odigrati sami sebe, svoje so­delavce, svoje znance. Tako ni bilo na odru čutiti nobene zadrege, besede so stekle, kratnjc so bile

žive, končno smo enkrat na odru kranjskega gle­dališča videli žive ljudi.

Iz sicer kvalitetnega poprečja sta najbolj i / stopala Miran Kenda kot Jaka, k i se je v komi­čnih situacijah izvrstno obvladal (kot da mu je vloga pisana na kožo) in Biba Uršič v svoji krat­ki vlogi zmedene upokojenke. Tina Primožič kot administratorka in Janez Dolinar kot inženir sta bila na trenutke preveč afektirana, že kar gro­teskna, zlasti še Primožičeva, medtem ko se je Dolinar najbolj izkazal v prizorih z novinarko (le besedilo mu je včasih ponagajalo). Milena Jeko-vec kot novinarka je bila premalo odločna za vlo­go novinarke, ki voha za škandal i , vedno zaskr­bljeni direktor Tine Oman in robati Gustl Jože Vunšek pa sta že tako standardno univerzalna, da ju na odru ne gre nikoli prezreti. Kot delavci so pri uprizoritvi sodelovali še Vojko Kunčič, Jernej Jošt in Rastko Tepina.

K njihovi živosti je pripomoglo tudi delo lek­torice Nade Šumi, ki je s pedantnostjo in občut­ljivostjo za govorjeno besedo dosegla, da so to­krat kranjski igralci zelo primerno obvladali svoj govor; bilo je sicer nekaj spodrsljajev, ki pa so odpravljivi med naslednjimi uprizoritvami.

V celoti gledano so igralci Prešernovega gle­dališča ogromno naredili iz sicer shemat ično za­stavljenega besedila, predvsem njihova zasluga je, da je predstava takšna, kot smo jo v petek vi­deli na kranjskem odru. S tem je igralski ansam­bel dokazal, da je zmožen dobre igre in v prihod­nje se je nadejati (da bodo tako tudi nadaljevali. K temu bodo prispevala tudi izbrana besedila. ''>'.!at so ga v gledal iškem ume tn i škem svetu prav posrečeno izbrali.

M . Pušavec

O L A S 6. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA

Ločan Boris Strel si je v Kranjski gori državni naslov priboril v super veleslalomu.

Štirideseto državno prvenstvo v alpskih disciplinah N a j v e č p r v i h m e s t z a N o v i n a r

Na Starem vrhu v moškem slalomu Tržičan Bojan Križaj ni osvojil tudi de­vetega državnega naslova. Čeprav je bil osemkrat najboljši, ga je tokrat z zmago presenetil Ljubljančan Rok Pe­trovič, k i mu je to hkrati prvi članski državni naslov. Podobno kot pri fantih se je na tem smučišču nato dogodilo tu­di v ženski konkurenci za slalomski naslov. Tega je z izredno prvo in drugo vožnjo osvojila Ljubl jančanka Mateja (

Svet. Premagala je vse ostale, k i so ra­čunale na ta naslov. Anj i Zavadlav v drugem nastopu ni uspelo, da bi Sveto­vi odvzela naslov, saj je naredila napa; ko in odstopila. Na Krvavcu je bilo v so­boto v idealnem sončnem vremenu in na odličnih progah prvenstvo žensk v veleslalomu. Po prvi vožnji je vodila članica Alpetoura iz Loke Katja Les-jak. Na drugi progi je bila Lesjakova napravila napako, najhi t rejša , Andreja Leskovšek iz Novinarja, pa je zasluže­no dosegla državni naslov.

Rezultati — smuk — moški — 1. P le teršek (Branik) 1:35,21, 2. Čižman (Olimpija) 1:35,43, 3. Žagar (Fužinar) 1:36,33, 4. Lavtižar (Kranjska gora) 1:36,36, 5. Grašič (Alpetour) 1:36,62; su­per veleslalom — 1. Strel (Alpetour) 1:29,05, 2. Benedik (Jesenice) 1:29,50, 3. Čižman (Olimpija) 1:30,21, 4. Knif ic (Alpetour) 1:30,87, 5. Bergant (Olimpi­ja) 1:31,23; slalom — 1. Petrovič (Novi­nar) 1:30,74, 2. Križaj (Tržič) 1:31,11, 3. Cerkovnik (Olimpija) 1:31,85, 4. Robič 1:33,09, 5. Benedik (oba Jesenice) 1:33,18; ženske — smuk — 1. Šareč 1:34,13, 2. Leskovšek (obe Novinar) 1:34,94, 3. Dežman (Triglav) 1:35,21, 4. Slivšek (Velenje) 1:35,51, 5. Bokal (Al­petour) 1:35,79; super veleslalom — 1. Leskovšek 1:11,56, 2. Šareč (Obe Novi­nar) 1:11,63, 3. Pehare (Tržič) 1:12,75, 4. Kuhar (Novinar) 1:22,85, 5. Dežman (Triglav) 1:13,60; veleslalom — 1. Le­skovšek (Novinar) 2:03,98, 2. Zavadlav (Olimpija) 2:04,32, 3. Svet 2:04,44, 4. Še-gula (obe Novinar) 2:04,68, 5. Pehare (Tržič) 2:05,21; slalom - 1. Svet 1:35,97, 2. Kuhar (obe Novinar) 1:36,44, 3. Pe­hare (Tržič) 1:36,82, 4. Leskovšek (Novi­nar) 136,95, 5. Tome (Alpetour) 1:38,49); kombinacija — 1. Leskovšek, 2. Kuhar, 3. Tome, 4. Koprol, 5. Hafner.

D. Humer Foto: F. Perdan

Obetajoča alpska smučarka Andreja Leskovšek (Novinar) je osvojila kar tri državne naslove: prva je bila v super veleslalomu, veleslalomu in v kombinaciji.

K R A N J — Jubilejno št i r ideseto dr­žavno prvenstvo v alpskih disciplinah za ženske in moške je tokrat v Kranj­ski gori v smuku in super veleslalomu, na Starem vrhu v slalomu za ženske in moške in na Krvavcu, kjer je bilo pr-vonetvo močltih in ž.Pnsk v veleslalo­mu, pokazalo, da imajo naši stari mač­k i za ubranitev naslovov močno konku­renco med mladimi. T i so pripravljeni za točke v svetovnem moškem in žen­skem pokalu, mnogi pa j ih z dobrimi mesti in dobrimi zaostanki za zmago­valci že dobivajo. To so naši mladi po­kazali tudi na svetovnem prvenstvu v alpskih disciplinah v Bormiu. Največ uspeha na d ržavnem prvenstvu so ime­li člani ljubljanskega smučar skega kluba Novinar, saj so dekleta osvojila kar pet prvih mest in fantje enega. Skupaj kar šest.

Vs i trije organizatorji — častni pred­sednik organizacijskega odbora je bil predsednik predsedstva SR Slovenije France Popit, S K Jesenice in Kranjska gora, S K Alpetour iz Škofje Loke in S K Triglav na Krvavcu, so štiri dni res dobro pripravljali naše največje doma­če alpsko prvenstvo. Proge so bile ide­alno pripravl jenega kar gre zahvala delavcem na žičnicah. Le Krvavcu je v nedeljo v moškem veleslalomu zagodel veter. B i l je tako močan, da tekme v moški konkurenci niso mogli izpeljati. To je hkrati edina črna pika za vse or­ganizatorje.

Državno prvenstvo za obe kategorije se je z dvema vožnjama smuka začelo v Kranjski gori. Čeprav je v moški konkurenci po prvi vožnji vodil Tomaž Čižman, ga je z odlično drugo vožnjo prehitel edini naš kvalitetni smukač — Mariborčan Ple teršek. V ženskem smuku je naslov osvojila mlada Lju­b l jančanka Veronika Sarec. Na smu­čišču v Kranjski gori so naslednji dan prvič organizirali državno prvenstvo v super veleslalomu. Tu je pri moških zmagal Ločan Boris Strel, pri ženskah pa si je naslov prvakinje pr ismučala Andreja Leskovšek iz ljubljanskega Novinarja.

Članica ljubljanskega Novinarja Mateja Svet si je na Starem vrhu dr­žavni naslov prismučala v slalomu.

Član smučarskega kluba Novinar iz Ljubljane Rok Petrovič je na Starem vrhu osvojil državni naslov v slalo­mu.

Kanadčani so pokazali trojni «' naprej in nazaj, vijake in še ma

kaj drugega.

Smučarski akrobati so v skokih res pravi mojstri. Med ženskami je na tekmi za svetovni akrobatski pokal zmagala Kanadčanka Gardner, dru­ga je bila Švicarka Connu Kissling, Američanka Darine Baurque pa je bila odlična v skokih (na slikah)

Namiznoteniški dvoboj Jugoslavija : Madžarska Š u r b e k v K r a n j u

K r a n j — Zvezn i kapetan D u š a n O s m a n a g i ć je že določil reprezentan­co, k i se bo v sedmem kolu namiz-n o t e n i š k e evropske super lige po­mer i l a v sredo, 6. marca, ob 16.30 v š p o r t n i dvoran i na P l a n i n i z izbrano vrsto M a d ž a r s k e . Vodstvo jugoslo­vanske reprezentance pripisuje dvo­boju vel ik pomen, zato je v ekipo po­stavilo tudi Dragut ina Š u r b k a , k i v dvoboju š e s t e g a ko la proti Š v e d s k i ni nastopil . Poleg njega bodo v ek ip i še Kal in ič , Kovač , P e r k u č i n o v a in B a t i n i č e v a — sk ra tka vs i trenutno najbol jš i jugoslovanski igralci i n igra lke . Z a Jugoslavi jo je dvoboj od loč i lnega pomena v boju za obsta­nek, saj je po š e s t i h ko l ih s š t i r imi t o č k a m i , tol iko j i h ima tudi Ang l i j a , na predzadnjem mestu med osmimi reprezentancami. Vodi t a Š v e d s k a in Č e š k o s l o v a š k a , jsledijo ekipe Polj-sk , Zvezne republ ike Nemči j e i n M a d ž a r s k e s š e s t i m i t o č k a m i , na zadnjem mestu pa je Nizozemska z dvema t o č k a m a . Tekmeca , k i se bo­sta čez osem dni pomeri la v K r a n j u , se med seboj dobro poznata. Njun zadnji dvoboj je tesno, s 4:3, dobila M a d ž a r s k a .

Vrhunsko n a m i z n o t e n i š k o priredi­tev v gorenjskem s r e d i š č u bo gmot­no podprlo tudi z d r u ž e n o delo, naj­bolj izdatno IBI iz K r a n j a , k i bo tudi pokrovitelj jugoslovanske reprezen­tance. Vstopnice po 100 dinarjev so že v prodaji v t u r i s t i č n i agenciji A l ­petour v hotelu C r e i n a v K r a n j u , (cz)

Za zlato puščico Predoslje — Strelska družina Franc

Mrak iz Predoselj je izvedla družinsko tekmovanje za zlato puščico. Zmagal je Marjan Umnik s 552 krogi od 600 mož­nih. Sledijo Franc St rn iša 551 krogov, Nada Markič 545 krogov, Ci r i l Lukane 545 krogov, Zoran Sitar 541 krogov, Srečo Jerman 536 krogov, Jani Umnik 532 krogov itd.

J . Sitar

Z avtobusom naTrnovski maraton

Kranj — Špor tno društvo Kokr ica organizira v nedeljo, 3. marca, avto­busni prevoz na Trnovski maraton. Av­tobus bo odpeljal izpred hotela Creina ob šest ih zjutraj. Prijave sprejema Z T K O Kranj po telefonu 21-176.

V ženskem veleslalomu na Krvavcu je po prvi vožnji vo­dila članica loškega Alpetoura Katja Lesjuk, v drugem nastopu pa je v zgornjem delu proge naredila napako. Morala je v sneg in na koncu je bila šele šesta.

Svetovni pokal v akrobatskem smučanju A k r o b a t i p o k a z a l i v s e z n a n j e

K R A N J S K A G O R A — Smučišče v Kranjski gori je gostilo najboljše smu­čarje akrobate, za točke v svetovnem pokalu, ki so se borili v baletu in sko­kih. Žal v Podkorenu zaradi prevelike zamrznjenosti snega niso mogli orga­nizirati prve tekme pokala v prostem slogu. Organizatorji in vojaki Spira N i -koviča so naredili vse, vendar sta mraz in led zmagala. Vseeno je treba zapisa­ti , da je bil svetovni pokal odlično orga­niziran.

Prvi so šli na smučine Podlesa in Kekca v Kranjsk i gori tekmovalci in tekmovalke v baletu. Na odlično pri­pravljenem s m u č a r s k e m poligonu so nastopajoči pokazali vse svoje znanje. V moški disciplini sta se bila na prvih mestih vodilna v svetovnem pokalu, Zahodna Nemca Herman Reitberger in Richard Schabl. Resna konkurenta za ti dve mesti sta bila še K a n a d č a n a Cris Simboli in Richard Pierc. Nastopi­li so tudi Jugoslovani, k i so se dobro odrezali. Bonač je bil š t i r i intr ideset i , Grahar pa št ir ideset i . Tudi v ženski konkurenci v baletu ni prišlo do prese­nečenj . Prvo mesto in nove točke je os­vojila Švicarka Conny Kissl ing, k i je bila boljša od Francozinje Cristine Rossi in Amer ičanke Jean Bucher. Od naš ih se je na osemnajsto mesto uvr­stila Črvova, devetnajsta je bila Držaj-Bonač.

Na Krvavcu je SK Triglav iz Kranja organiziral moško in žensko državno prvenstvo v veleslalomu. Žal pa je bil v nedeljo veter premočan, zato so morali veleslalom za moške odpovedati. Ženske so imele v soboto več sreče. Najboljših deset na Krvavcu: Svet (3), Leskovšek (1), Za­vadlav (3), Segala (4), Pehare (5), Lesjak (6), Tomažič (7), Zaje (8), Kuhar (9) in Tome (10).

Za pravo poslastico so v nedeljo stopajoči poskrbeli v disciplini « Nad dva tisoč gledalcev je videlo sj* tano te aktivne akrobatske discip'111. Moški in ženske so pokazali vse, 11

znajo, saj so skoki vsebovali salte in vijake naprej in nazaj. B i l i so # elegantni, da j ih je bilo užitek 0P a Z ° f l e

ti , to je bila res prava vragolija na s gu.

V moški konkurenci je bil z r n a ^ lec svetovnega pokala Kanadčany \ yd Langlois le nekoliko boljši od Fr , coza Bacquina in K a n a d č a n a Sim ja. Med ženskami je zmago dosee K a n a d č a n k a Merdit-Ann Gradner- * goslovani so bil i solidni, skakali tako kot znajo, prav tako ženske I kar je bil dvajseti, Pregarec enain seti, Čopič pa trideseti. Pr i ženska^ bila Črvova dvanajsta, Balohova p a

najsta. . Vrstni red — moški — balet — .

itberger, 2. Schabl (oba ZRN), 3. *p boli in Piercce (oba Kanada), s ^ 0 ^ ' , 1. Langlois (Kanada), 2. Bacquin (F»* cija), 3. Simboli (Kanada); ženske balet - 1. Kis l ing (Švica), 2. R o 5 l (Francija), 3. Bucher (ZDA), skoki " Gardner (Kanada), 2. Kiss l ing (Sv»C 3. Fraser (Kanada).

D. Hui" Foto: F. Perda"

Zimske občinske sindikalne igre Kranja T e k s t i l i n d u s s k u p n i z m a g o v a l e c

Kranj — V delavskem domu Franca Vodopivca v Kranju so najbolj­šim špor tn ikom na osemnajstih zim­skih športnih sindikalnih igrah podeli­l i medalje in pokale najboljšim, k i so tekmovali v konkurenci žensk in mo­ških v veleslalomu, smučarsk ih tekih in sankanju. Tist i , k i so nastopali v vseh treh kategorijah, so tekmovali tu­di v kombinaciji.

V skupnem seštevku so bili daleč najboljši športniki Tekstilindusa, k i so zbrali 1.313 točk.

Vrstni red — kombinacija — moški — 1. Šparovec (Kibernetika) 244,3, 2. Kučina (Merkur) 243,6, 3. Možina (Sa­va) 242,4, 4. Soklič (IBI) 242,2, 5. Hu-merca (Tekstilindus) 227,4; ženske — 1. E. Zaje (Sava) 288,6, 2. M . Zaplotnik (Exoterm) 243,1, 3. N . Hvasti (Gradbi­nec) 240,6, 4. Pelko (Gimnazija) 214,4, 5. Krampi (Kibernetika) 213,9; velesla­lom — moški A — 1. Stenovec (Sava), 2. Jane (ETP), 3. V. Švab (Telematika), 4. E. Pintar (Sava), 5. D. Meglic (Elek­tro); skupina B — 1. Hribar (Postaja milice), 2. Pečar (Iskra Delta), 3. M . Meglic (Remont), 4. Jane (GRS), 5. Ko­smač (Creina); skupina C — 1. Z. Pevc (Kibernetika), 2. D. Leben (Sava), 3. Potočnik (Skupščina občine), 4. B. An-dolšek (Elektro), 5. T. Andolšek (IBI); skupina D — 1. M . Nadišar (Telemati­ka), 2. Čop, 3. A . Ponikvar (oba Gradbi­nec), 4. Pesjak (Cesto podjetje), 5. P. Smolej (Merkur); skupina E — 1. E. Slivnik (Gradbinec), 2. D. Zaje (Sava), 3. A. Nunar (Telematika), 4. F. Stare (Tekstilindus), 5. Kučina (Merkur); skupina F — L J . Hladnik, 2. T. Jam-nik (oba Elektro), 3. Šuš tarš ič (Sava), 4. J . Pintar (Sava), 5. Jerman (Planika); skupina G — 1. Andrejašič (Sava), 2. Rozman (ZSMH), 3. Štular (IBI), 4. F. Bajželj (Telematika ZTS), 5. Zavrl (Domplan); moški H — 1. V. Šarabon (Telematika), 2. Jocif (ŽTP Kranj), 3. Tratnik, 4. Kovač (oba Gradbinec), 5. Rupar (Kibernetika); ženske A — 1. Nahtigal (Ljubljanska banka), 2. Gale (Sava), 3. I. Zupančič (TK), 4. Mežnarič (Živila), 5. Dolenc (OS L. Seljak); sku­pina B — 1. I. Krničar-Šenk (Zdrav­stveni dom), 2. Lavrič (Planika), 3. Tr-ček (Sava), 4. Perčič (Zavarovalnica), 5. M . Logonder (Telematika; skupina C — 1. Kr ižnar (Domplan), 2. M . Zaplo­tnik (Exoterm), 3. E. Zaje (Sava), 4. Je-rančič (Tekstilindus), 5. Gosnik (Živi­la), skupina I) — 1. Ravtar (Zavaroval­nica), 2. Pelko (Gimnazija), 3. Toplak (Živila), 4. Deželak (Telematika), 5. Demšar (OŠ L. Seljak); skupina E — 1. Zdenka Jamnik (OS F. Prešeren) ; smu­čarski teki — moški A — 1. Legac, 2. M . Šenk (oba Telematika), 3. Stras-

• ner (Tekstilindus), 4. Šeruga (Telema­tika), 5. M . Štular (Gradbinec); skupina B — 1. Jelene (Creina), 2. J . Gorjanc (Sava), 3. J . Globočnik (EAŠC), 4. J .

Krišelj (KOGP), 5. M . Močnik (Grajj; nec); skupina C — 1. Gregorič (ZivjL 2. Pajk (Telematika), 3. B. Dežman \ v

F. Prešeren) , 4. Š. Dežman (Telefl1* ka), 5. F. Gros (Kibernetika); skupj D - 1. I. Još t (Elektro), 2. B a ^ (Gradbinec), 3. V. Sink (ŽTP Kranj)' Florijančič (ETP), 5. Nadiževec (SaV ženske A — 1. M . Još t (Gozdno g°fi darstvo), 2. M . Jelene ( K Z Sloga), *Jj Krničar (BGP), 4. Legat (KŽK), $ Škan (Gradbinec); skupina B — H Zaje (Sava), 2. Markič (Merkur), 3-1 Grašič (Emona), 4. N . Hvasti (Gr*?, nec), 5. M . Gros (ŽVZG); skupina ^ 1. Kavčič (Inšt i tut Golnik), 2. Krampi (Kibernetika), 3. M . Zaplo^ (Exoterm), 4. S. Marn (Sava), 5. Je«J čič (Tekstilindus); sankanje — mo^i - L Neme (Petrol), 2. F. M«J; (ZSMH), 3. Perko (Petrol), 4. M . M e * (Remont), 5. Možina (Sava); skupi1*!1, - 1. J . Meglic (Kibernetika), 2. F . / čnik (Petrol), 3. L . Soklič (IBI), 4. KJ na (Merkur), 5. J . Hladnik (Elej I ženske A — 1. Šimnovec (Merkur)1, Šivic (Tekstilindus), 3. I. Župa" (TK), 4. Čebašek (Elektro), 5. Valjaj Rezar (KŽK); skupina B - 1. K . °J (Tekstilindus), 2. E. Zaje (Sava), 3. L ko (Gimnazija), 4. N . Hvasti (Grafl'. nec), 4. O. Papler (Tekstilindus). J

D. Huni'

O s n o v n o š o l c i t e k m o v a l i v a t l e t i k i

Kranj — Prek sto učencev in £ . iz osnovnih šol Lucijan Seljak, Fr 9

Prešeren , Simon Jenko, Bratstv" f enotnost ter Jos ip Broz-Tito se ^

športni dvorani na Planini pome rL teku na 30 in 400 metrov ter v sk^j višino. V teku na 400 metrov so p°J zmagovalci: med pionirji (v raz''1 starostnih kategorijah) Bojan ^ ' j vič, V i l i Zupan (oba S. Jenko) in J Pivk (F. P reše ren) ter med pionir>y Ana Rozman, Darja Polak (obe S- J ko) in Brigita Hafnar (L. Seljak)- J ku na 30 metrov so slavili: med Janez Šlibar (L. Seljak) in Peter J | gerlič (Bratstvo in enotnost), Rok J vina (S. Jenko) in Rok Pivk (F. F f J ren) ter Jure Cigler (Bratstvo i n eJt nost), med pionirkami pa Nataša i (I, Seljak) in Na taša Mežek (F. F f i ren)'. V skoku v višino so bili m e ^ mrji najboljši Jure r-Kavčič (oba Bratstvo • B0-o notnoS^ Samo Šinik (S. Jenko), Matjaž Pafli (J. B. Tito) in Peter J an i č (F. Presfjj ter med pionirkami Alenka Plut, * ' ja Kern in Alenka Potočnik ( v S

Jenko). « Tekmovanje je pripravil At'

klub Triglav.

1 o, hc De in

M 5, sp, Sk, V] sp< viš Hi. žn

sti Ud tu ko bo ce ni] na se ta] ne ra: nn bij

ko mi du zv Hi *k Po •sti

s« ka Plč sle n 0

nil ki % no spi ob Ur« on,

me POl

dih ne, g« ud Ko no* ste UČ< US]

sta

i S Oki Po(

vfl }

'o. in je Pa KU

Pr(

P*] d0' in Pn sp.

d ; Saj N E «1 na se] ne va Pa lili na ho H t

'•a Po

Po or b<

'm na v I*

ŠPORT IN REKREACIJA 7. STRAN O

T i s o č i n a v r h u S t o l a jJrganizatorji so dali idejo za počastitev bitke na Stolu s po­hodom, ki uspešno poteka že dve desetletji — Letos na vseh P°hodih okrog 4500 udeležencev — Zadovoljni prireditelji l n obiskovalci : A?°ste pri Žirovnici — Letošnja Strti P " r e a l * t e v n a pobočjih sn • s katero s o dvajsetič obudili jPomin na tamkajšnjo bitko jeseni-

čete leta 1942, je v celoti uspela. l ePem vremenu so po štirih letih

Pet lahko spremljali pohod na naj-j.." 1 vrh Karavank, kar je razvese-*n° ^ a . ' t o o r g » n ' z a t o r j e kot pribli-

S **lri U s ° č obiskovalcev. It i } P°hod na Stol. so opravili ne-

ateri borci j e sen i ške čete in alpini-2 Jesenic 25. februarja 1962. leta,

ta io 1 1 0 p a s e g a J e 5 1 l j u d i - 0 d l e " kn i n a P r e J potekajo pohodi vsa-bor Postopoma so postali vse CP . m n ° ž i č n i , saj se j i h poleg plani-

in borcev udeležujejo člani raz-n Organizacij, predvsem ljubitelji

« r a v e i n športniki . Na 19 pohodih tak l h ^ e z b r a l ° ž e 4 3 - 8 9 ° . k a r J e z a

k o..zahteven pohod gotovo prese-ra 0 v e n k a številka. Obenem je

H r T Z v e s e l J i v o , da je med pohodniki blijr0^0 Prebivalcev iz drugih repu-

* m celo iz zamejstva. ko ^ e z i m s k i P ° h o d n a S t o 1 t a "

u spel, se v uvodnem zapisu spo-(j n s ^ e knjižice ob letošnjem poho-

sprašuje predsednik Planinske 2 e Slovenije Tomaž Banovec.

z l o ^ - o d g ° v a r J a , da je osnovni ra-DoK b * * k a n a Stolu. Organizatorji sft d a s o d a n i d e J ° z a n Jeno poča-ist * n ^° t u c b uresničili . Sedaj z S n

l n ? namenom hodijo na Tišje

0 k*

[4

• Milan Markovič iz Letenc je dejal: »Letos sem prišel prvič na pohod, čeprav se že dolgo ukvarjam s planinstvom in sem Stol poleti že večkrat obiskal. Redno se namreč udeležujem zimskih pohodov na Porezen, Blegoš in Snežnik, zato sem sklenil obiskati tudi to priredi­tev. Ni mi žal, da sem prišel. Bilo je čudoviti planinsko doživetje v pri­jetnem vzdušju. Zadovoljna je tudi večina izmed približno 60 izletni­kov, s katerimi sem se pripeljal v organizaciji PD Kranj. Gotovo še pridem!«

Osma Karavanška sankaška turneja

? n ežnik, Blegoš, Porezen, k Osan-*arici, v Dražgoše in še kam. Tako P'aninci slavijo gore in dogodke iz slavne zgodovine narodov in narod-osti v naši domovini.

bi še en razlog navaja predsed-n i k Banovec za tako množično ude-ezbo na dosedanjih pohodih na

^ o l . Izgleda, da v Sloveniji še ved-^° nimamo pravega koncepta za sPortno rekreacijo, zato so si ljudje ° b Stolu naredili svoj koncept in ga U r p sn iču je jo vsako leto bolj odlo­čno.

dni dober obisk

i m U b hladnemu zimskemu vre-m J - e . n u s e Je že v petek, 22. februarja

h

B

\

t '

«<•

io

Podalo Jev n a P°hod Po potek Cankar-d i h e g a b a t a l J ° n a približno 500 mla ne p ^ e s e n i š k e in radovljiške obči-ga j 0 v z P e h so se do Valvasorjeve-u d p l ^ m a ' k J e r J i m J e spregovoril ..u^iezenec bitke

QI .—- množičnega pohoda. K a r Dori°g t r i t i s o č i i n J e P r i š l ° t a d a n

vrh S t ° ' V Ž e l ^ ' d a b i d o s e g n t u d i

j Q ^ č i n i izmed njih se je to posreči-i 1 Seveda brez dobre opremljenosti . telesne pripravljenosti ni šlo, saj

vzpetina strma, viš inska razlika 8lavaČ manjša kot iz Vrat do Tr i -

jfci p r

V nedeljo je bilo obiskovalcev e $ Ozt0 6'' m a n J - nnenda blizu tisoč, a^za er do P l a ninske poti je bilo tudi teh fl'i i n V ° ^ Z a d o l g o kolono. V sončnem Si p r

v . e t r ovnem dnevu se je vila do S t 3

e f e r n ° v e koče na Malem Stolu in tffl I n a z a J v dolino. r),j Prej so se oba dneva udeležen-

0 1 zbrali m e a na kratkih spominskih sve-»vj| K a t j h p H Valvasorj evem domu.

ril s °ho tn i proslavi j im je spregovo-n Predsednik PZS Tomaž Banovec, s * n e d e l j s k i pa predsednik PD Je-fCCe

P a v l e D i m i t r o v - P o kultur-v aj. sPoredu, v katerem so sodelo-

•pevci iz Žirovnice in Podnarta Ijjj 2 l r ° v n i š k i osnovnošolci, so pode­re p l akete za desetkratno udeležbo n P°hodu. Prejelo j ih je kar 155 po-Ber i ^ 0 v ' d v a obiskovalca, Jože za * r d i n S t a n e Škrabar , pa sta

, Dr,cU, l e ž b o na vseh pohodih dobila jfl p °sebni diplomi.

p 0 * / a d ° v o l j n i smo, da je jubilejni Oro^f. d o b » " o uspel,« je izjavi 1 '

P* J

član

o*

•K' J'

i

I u | i ^ ? i z a c i i s k e g a odbora Avgust ^avec i z Mojstrane in dodal: »V

j / ^ č n i službi, tule v Mostah, smo n ^ e n vse dni polne roke dela. N i v

f t , n bilo težko, ker smo bi l i deležni ^glavnem pohvalnih besed. Upa-

°> da bo tudi prihodnje leto tako.«

^tisi planincev

Iti^dovoljni so bi l i tudi pohodniki, od vsepo-

koliških m celotne uorenjske, cele

J t T l (^P»ne pa so prispele tudi s Pri-n S l i ^ • i n ^ t a Je r ske ter iz Pomurja.

j J nar^ 1 J e b i l ° t u d i govorico drugih • f l i a i 0 V - s a J s o s e pohodniki pripe-

V 8reb l Z N o v e § a S a d a - Beograda, Za-

- f v S o r i

P n s h na prireditev od A ^air. l i k o j i h j e b i l ° i z o l

TA SW,.1v i n celotne Gorenisl

gt)j k ra j^ Zadra in drugih oddaljenih

\en ^ O s t V l K C Z U p r e d t e h n i č n o službo v T l ^iki kamor so se vračali pohod-,se\ s r e d

P o Potrdilo za udeležbo, smo ' s kal n e d e l i s k e S a popoldneva po­li g ' 1 nekaj sogovornikov. Popraša-cja

m ° j ih o njihovih vtisih s poho-

Knn u e c D l t k e n a s t o l u ^ rane r J " n o b

v

e l j -S lovenko . Radovljiški os- P ,m sto n ° ž o l c i s o pripravili kulturni na-(0; u ^ P' m e d prireditvijo pa so sedmim

"4 Usr. n - e n ^ Podelili priznanja za naj-piD ^ . n e j š e spise o pomenu pohoda. ffi\ s t a h $ l n ° sobotnega jutra so v Mo­ji' V7r, ^ J e g ' a v n o izhodišče za J . 'Pon na Stol, zmotili številni ude

' ezenci *'« • •

• Marija Knific iz Bitnja pri Kranju: »Tudi jaz sem se udeležila izleta PD Kranj, na Stolu pa sem bila devetič. Kako je bilo? Zelo lepo zaradi čudovitega vremena, toda hoja je bila naporna zaradi polede­nele poti. Ker veliko zahajam v go­re, tudi pozimi, mi vzpon ni delal nobenih težav. Izlet mi bo ostal v lepem spominu, veselim pa se že prihodnje prireditve, na kateri bom jr • <••' nlaketo za desetkratno ude-

o priznanje ima zaradi te­žavne osvojitve posebno vrednost.«

• Danijel Ogradi iz Prebolda: »Osmič sem sodeloval na pohodu. Zadovoljen sem, da smo lahko spet šli na vrh. Če človek pride od daleč, iz Prebolda se je pripeljal poln av­tobus planincev, je to razumljivo. Pohod je še bolj privlačen zaradi zahtevnosti cilja. Menim, da je združitev športnih teženj in obuja­nja borčevskih tradicij s tako prire­ditvijo dobra, zato naj jo prirejajo še naprej.«

Organizatorji zimskega pohoda na Stol so torej pripravili priredi­tev, ki so jo udeleženci v mnogih le­tih sprejeli za svojo. Zato ji bodo ti­sti, ki jim pohod pomeni tudi hre­penenje po srečanju s prijatelji, ostali še dolgo zvesti. S. Saje

S a n k a č i u t r j u j e j o p r i j a t e l j s k e v e z i _ _ A . • • • _ J _ 1 1: r . ^

Albert Perko (Tržič) — sedmi na Ka­ravanški turneji. — Foto: C. Z.

Mednarodno FIS tekmovanje v smučarskih tekih S m u č i n e v B o h i n j s k i B i ­s t r i c i ž e n a r e d

B O H I N J S K A B I S T R I C A ' - Zna­ne tekaške FIS smučine v Bo­hinjski Bistr ic i so že pripravljene za jut r išnj i solo tek za alpski pokal v ženski in moški konkurenci. N a že trideseti mednarodni prireditvi bo nastopilo nad sto tekmovalk in tekmovalcev iz št ir inajst ih evrop­skih d r žav . Med njimi bodo tudi vsi naš i najboljši, k i bodo skušal i spet osvojiti kar najboljša mesta.

Jutr i , v sredo, bodo na sporedu solo teki članov, članic in mladin­cev, v če t r tek pa bodo vsi nastopili v š tafetnih tekih. Moški bodo jutri ob 9. ur i startali za najboljša mesta na petnajst kilometrov, ženske bodo tekle ob isti uri na deset kilometrov enako dolgo smučino pa imajo tudi mladinci. V čet r tek ob 8.45 bo start č lanskih štafet 3 x 10 km, članice imajo tek štefet 3 x 5 km, mladinci pa 3 x 10. km. -dh

Podljubelj — S a n k a š k i klub iz Sveč ' na avstrijskem Koroškem in s a n k a š k a sekcija T V D Partizan Tržič sta januar­ja odpovedani tekmovanji za Pokal medvedje doline in za 8. Kozorogov po­kal v okviru 8. K a r a v a n š k e turneje iz­peljala v soboto in v nedeljo. S a n k a š k i delavci iz Tržiča so odlično pripravil i 980 metrov dolgo progo Zapotoki v Podljubelju, privabili ob njo precejšnje število ljubiteljev sankanja in opraviči­l i gmotno podporo, k i jo je sankanju dalo tržiško združeno delo. »Ko sta lani februarja vihar in plaz uničila zgornji, 280 metrov dolg odsek proge, smo san­kači in sankašk i delavci s pomočjo gozdnega gospodarstva pomaknili start nekoliko nižje, spodnji del pa spe­ljali tako, da se je proga povsem pribli­žala glavni cesti,« je povedal Janez B a -hun, vodja tekmovanja in predsednik

s a n k a š k e sekcije. B i l je zadovoljen, da se je v nedeljo tekmovanja za 8. Kozo­rogov pokal udeležilo blizu sto sanka­čev in sankačic iz desetih avstrijskih in petih slovenskih klubov — iz Želez­nikov, Tržiča, Jesenic, Medvod in Idri-

Čeprav so na obeh tekmah, v soboto v Svečah in v nedeljo v Podljubelju, manjkali najboljši jugoslovanski in av­strijski sankači , k i so nastopili na ev­ropskem prvenstvu na Poljskem, so ljubitelji sankanja prišli na svoj račun.

Avstri jci so ponovno dokazali, da so poleg Italijanov najmočnejša sanka­š k a sila na svetu, saj so zmagali na obeh tekmovanjih in tudi v skupnem seštevku Ka ravanške turneje. Prehod­ni Kozorogov pokal je osvojil Erv in Dietrich iz Avstrije, k i je najhitreje prevozil progo v Podljubelju — v 1 mi­nuti in 57 stotinkah sekunde. Tržiški sankači so dobro izkorist i l i prednost domače proge: Matjaž Rožič je zmagal med mlajšimi mladinci in Mi lan Česen med s tarejš imi člani. V seš tevku dose­ženih časov z obeh tekem so bi l i od na­ših najboljši: Mari ja Šmid med ženska­mi, Marjan Prevc med moškimi in po­sadka Boris Nastran-Florjan Š t u r m med dvosedi — vsi iz Železnikov.

Rezultati: tekmovanje za Pokal medvedje doline v Svečah — mladin­ke: 1. Scheik (A), 3. Štalec (Železniki); članice: 1. Smrtnik (A), 2. Šmid (Želez­niki), 3. Perko (Tržič); ml. mladinci: 1. Ottitisch (A), 5. M . Rožič (Tržič); st. mladinci: 1. Stadlober (A), 4. R. Bernik, 5. Rakovec (oba Železniki); člani: 1. Knauder (A), 5. Kališnik (Tržič); st. čla­ni: 1. Schatz (A), 3. M . Česen (Tržič), 5. Debeljak (Železniki); pionirji: 1. Salz-man (A), 3. Špendov, 4. Cesar (oba Je­senice); dvosedi: 1. Dietrich-Bock (A), 3. Luznar-Rakovec, 5. Nas t ran-Š tu rm (vsi Železniki); tekmovanje za 8. Kozo ­rogov pokal v Podljubelju — mladinke: 1. Feinig (A), 4. Štalec (Železniki), 5. Ahačič (Tržič); članice: 1. Smrtnik (A), 2. Šmid (Železniki), 3. Perko (Tržič); ml . mladinci: 1. M . Rožič, 4. B . Rožič, 5. Bahun (vsi Tržič); st. mladinci:!. Kanu-der (A), 3. Rakovec, 4. J . Luznar (oba Železniki); člani: 1. Dietrich (A), 3. Prevc (Železniki), 4. A . Perko (Tržič); st. člani: 1. M . Česen (Tržič), 3. Frel ih (Železniki); dvosedi: Dietrich-Bock (A), 2. Meglič-Rožič, 3. Rožič-Rožič (vsi Tr­žič), 5. Nas t ran-Š turm (Železniki); K a ­ravanška turneja — ženske: 1. Smrtnik (A), 4. Šmid (Železniki), 5. Perko (Tr­žič); moški: 1. Dietrich (A), 4. Prevc (Že­lezniki), 7. A . Perko (Tržič), 8. S. Ber­nik, 9. Rakovec (oba Železniki); dvose­di: 1. Dietrich-Bock, (A), 3. Nastran-Š turm, 4. Luznar-Rakovec (vsi Železni­ki), 5. Rožič-Rožič (Trž ič ) .C . Zaplotnik

Obvestilo N K K o k r i c a prireja v soboto,

2. marca, ob 20. u r i m lad insk i ples v ku l tu rnem domu na K o k r i c i . Igra ansambel Č u d e ž n a polja iz Mar ibo ­ra. Vabl jen i !

Bilten rekreativnih prireditev

Tržič — Odbor za špor tno rekreacijo pri Telesnokulturni skupnosti Tržič iz­da vsako leto bilten s pregledom šport-no-rekreativnih prireditev in akcij v občini. Namenjen je vsem ljubiteljem rekreacije ter organizatorjem špor tne rekreacije v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, telesno-vzgojnih in špor tn ih društvih. Odbor obvešča, da je pred nedavnim izšel le­tošnji Program špor tno-rekrea t ivne dejavnosti v občini. Dobite ga na sede­žu telesnokulturne skupnosti v Tržiču.

J . K i k e l

SPOROČILI STE NAM Kranj : odbojkarice Jenkove šole

zimske prvakinje — Odbojkarska eki­pa osnovne šole Simon Jenko je zaslu ženo osvojila naslov zimskih osnovno­šolskih prvakinj. Vse svoje nasprotni­ke je premagala z najvišjim možnim rezultatom. Druge so odbojkarice osnovne šole Stane Žagar, predvsem po zaslugi mentorja ŠSD in trenerke L i l i Gantar, tretje učenke osnovne šole Bratstvo in enotnost ter četr te igralke Preše rnove šole. Na zimskem prven­stvu so največ znanja pokazale Nada Vojičič, Bojana Osterman in Alenka Potočnik z Jenkove šole ter Vesna Rav-lič in Simona Rant z Žagarjeve šole. — M. Žibert

Vzpon kranjskega ženskega namiznega tenisa S t r o k o v n o d e l o r o j e v a s a d o v e

Kranj — Ema Čadež, Mar i ja Plut, Darinka Žerovnik, če naš te jemo le ne­katere, k i so ponesle sloves kranjskega namiznega tenisa izven republ iških in tudi državnih meja, dobivajo dostojne naslednice. Potem ko so igralke kranj­ske Save Breda Mesec, Bojana Blažič, Irena Svetina in Tadeja Bajželj pred petimi leti postale slovenske č lanske prvakinje in so v naslednjih letih z igranjem v drugi zvezni l igi dosegle vr­hunec, so v sosednjem Triglavu vzgoji­l i nov rod obetavnih igralk. Z združitvi­jo obeh klubov v N T K Kranj je gorenj­sko središče dobilo ekipo, k i je že zdaj med najboljšimi v drugi zvezni l igi ; ima pa tudi lepe možnosti , da ob do­brem strokovnem vodenju in zavzeti vadbi še napreduje in se prebije v prvo zvezno ligo. Jedro moštva sestavljajo Polona Frelih, Na taša Gašper ič in Ta­deja Bajželj, tem se po potrebi pridru­žita .. j^ena Svetina in Breda Mesec. Frelihove ni treba posebej predstavlja­ti: čeprav je stara šele š t i r inajs t let, gre po stopinjah svojega očeta R ika , ne­kdanjega državnega prvaka. Njeno ime že zdaj spoštljivo izgovarjajo v slo­venskem in jugoslovanskem ž e n s k e m namiznem tenisu, saj je med najboljši­mi pionirkami in mladinkami v državi

in tudi med kandidati za evropsko pio­nirsko prvenstvo. Nataša se je s svoji­mi dosežki tako kot Polona prebila v prvo zvezno selekcio — med deseterico najboljših mladink v državi, vse tri kranjske igralke pa so si izborile me­sto tudi v prvi republiški članski selek cij i .

Ekipa Kranja, k i v letošnji sezoni pr­vič nastopa v takšn i postavi, je po pr­vem delu tekmovanja v drugi zvezni l i ­gi na če t r tem mestu med desetimi klu­bi. Gladko, z 9:0, je premagala Lokomo­tivo iz Vinkovcev, s 6:3 Petovio iz Ptu­ja, Našice in Borca iz Travnika, s 5:4 Vrtojbo iz Nove Gorice in Metalca iz Osijeka; z enakim rezultatom je izgubi­la z Jedinstvom iz Tuzle in s Peručico iz Foče, s 6:3 pa z Rade Ličino iz Banja Luke. Polona Frel ih je bila v prvem de­lu s 23 zmagami in št ir imi porazi druga na juspešnejša igralka v ligi .

Čeprav je med udarno trojko kranj­ske ekipe in ostalimi igralkami precej­šnja kakovostna razlika, se za usodo ženskega namiznega tenisa v Kranju za zdaj še ni bati. Zagotovilo za to sta načr tno strokovno delo in dokaj močno zaledje igralk na kranjskih osnovnih šolah.

(cz)

delavci tehnične službe v Mostah pol

Tudi to se zgodi P r e v c n i v i d e l P o l j s k e

Železniki — 28-letni diplomirani inženir elektrotehnike Marjan Prevc iz Železnikov, sicer navdušen sankač in član s a n k a š k e sekcije Špor tnega druš tva Iskra Železniki, je v torek ponoči odpotoval z jugo­slovansko reprezentanco na evrop­sko prvenstvo v sankanju na narav­nih progah, ki je bilo v soboto in ne­deljo v Bielskem na Poljskem. Mar­jan žal prvenstva ni videl od blizu, njegova pot se je končala že na av-stri jsko-češkoslovaški držani meji. Zakaj, nam je povedal v nedeljo na sankašk i tekmi K a r a v a n š k e turne­je v Podljubelju.

»Pred štirimi leti sem po povrat­ku iz tujine pozabil potni list v žepu in skupaj z obleko je romal v pralni stroj. Žigi in napisi so med pranjem obledeli, medtem ko je slika ostala skopaj nepoškodovana. Po tistem sem skupaj s kolegi iz kluba in re­prezentance potoval še na številna tekmovanja v Italijo, Avstrijo, Švi­co in drugam, pa na meji nisem imel nobenih težav. No, tokrat je bi­lo drugače. K r i v sem sam,« je pri­znal Marjan. »Ko sem videl, da tudi prepr ičevanje ne bo zaleglo, sem obesil sani na hrbet, si oprtal poto-valki in dvignil palec. Z avtoštopom sem prispel do Dunaja, odtod pa na­daljeval z vlakom do Zagreba.«

Že v soboto je Marjan nastopil v Svečah na avstrijskem Koroškem na prvi tekmi Ka ravanške turneje, v nedeljo pa že na 8. Kozorogovem

pokalu na naravni progi Zapotoki v Podljubelju.

»Za nastop na evropskem prven­stvu sem bil dobro pripravljen. -Ra­čunal sem na uvrstitev krog 30. me­sta,« je povedal Marjan, lani in le­tos drugi na republ iškem prven­stvu, doslej največji uspeh pa je do­segel lani, ko je zmagal v močni mednarodni konkurenci na tekmo­vanju v spomin na Jožeta Jelov-čana.

»Ne vem, koliko časa bom še zdr­žal kot tekmovalec. Za sankašk i šport ni pravega razumevanja, po­leg tega je vožnja po zaledenelih progah s hitrostjo 60 in več kilome­trov na uro tudi zelo nevarna,« je povedal Marjan Prevc, še ves pod vtisom dogodka, ki mu je preprečil pot na evropsko prvenstvo. ( c z )

O L A 8 8 STRAN KRONIKA TOREK, 26. F E B R U A R J A 1985

GORENJSKA NOČNA KRONIKA

V L A K NI M O G E L NA POT Delavec na železnici, doma iz

Gori), je zadnjič ponevedoma od­nesel domov ključ, s katerim spravijo vlak v pogon. V7afc zara­di tega ni mogel odpeljati. Na že­leznici so seveda dolgo brezglavo letali okoli, dokler se niso domi­slili, kje bi ključ lahko bil. Zdaj vsaj vemo, zakaj imajo vlaki to­likšne zamude!

K M A L U BI BILI OB MALICO . . . ... otroci ene od tržiških šol. S

kombijem so jim pripeljali mesno zalogo, toda ko so hoteli raztovo-riti, mesa ni bilo več. Že je kaza­lo, da se bodo otroci postili, ko so izsledili grešnico. Bolj kot sramo­ta je tatico peklilo to, da bo njen obed brez mesa.

NI M O G E L ODKLENITI Ko se je Kranjčan hotel zjutraj

z avtom odpeljati na delo, je pred blokom, kjer je bil avto parkiran, naletel na nepremostljivo oviro: vse štiri ključavnice so bile za-mašene. Ko je pešačil po mrazu, se je tolažil, da on sicer ni mogel odpreti avtomobila, vendar ga tudi vlomilci ne bodo mogli.

LOP PO M A T E R I IN B R A T U Kdo ve, kaj je razjezilo hčer s

Primskovega, da se je s pestmi lo­tila brata in matere! Najbrž je bil kriv alkohol. Ko je materi uspelo priklicati miličnike, so nasilnico za popoldne spravili pod ključ. O P E H A R I L GA J E

/. P. je v Škofji Loki doživel prometno nezgodo. Nič mu ni bi­lo in onemu drugemu tudi ne, le avtomobila sta bila malce razbi­ta. Hitro sta se sporazumela, oce­nila okoliščine in škodo, I. P. je izročil kupon in prijateljsko sta se razšla. Ko je I. P. doma vse v miru razmislil, je dognal, da je nezgode kriv pravzaprav oni dru­gi in da je bil prefinjeno opehar­jen za kupon.

DVOMLJIVO POSILSTVO B. B. iz Tržiča je prijavila, da je

neznanec vdrl čez balkon v njeno sobo in jo skušal spolno zlorabiti. Posilstvo je v zadnjem trenutku preprečil mož, ki je vstopil v tre­nutku, ko sta bila posiljevalec in žrtev že slečena do golega.

M a n j n e s r e č , t e ž j e p o s l e d i c e Prometna varnost na gorenjskih cestah je bila lani izrazito slab­ša v kranjski in tržiški občini — Hitrost glavni krivec za nesreče — Slaba skrb za odpravljanje nevarnih mest in urejanje talnih oznak na cestah

K r a n j — N a Goren jskem imamo dokaj razvit cestni promet. V e l i k del ga poteka na 106 k i lomet r ih magi­s t ra ln ih cest, prometne pa so tudi re­gionalne in lokalne ceste; p rv ih je 431 in drugih kar 538 ki lometrov. Razvejanost cestnega o m r e ž j a i n njegova obremenjenost seveda znat­no vpl ivata tudi na prometno var­nost. K a k š n a je b i la na n a š i h cestah lani , smo se pozanimal i v upravi za notranje zadeve za Gorenjsko.

» P o d a t e k , da se je predlani pr ipe­t i lo na gorenjskih cestah 429 n e s r e č i n l an i 372.« pojasnjuje i n š p e k t o r za nadzor cestnega prometa Ivan G u b i -na , »Govori o s p l o š n e m izbo l j šan ju varnos tn ih razmer . Š tev i lo n e s r e č se je resda z m a n j š a l o za dobr ih 13 od ­stotkov, manj ugodna pa je s l i k a o posledicah nezgod. Števi lo s m r t n i h ž r t ev se je z 49 poveča lo na 55, ka r so zak r iv i l e zlast i težje n e s r e č e na magis t ra ln i cesti v k ran jsk i i n t r ž i ­šk i obč in i . T a k o za t i dve o b č i n i po­sebej velja, da so se varnostne raz ­mere p o s l a b š a l e , razmere d rugod pa l ahko ocenimo za dobre. Ob tem moramo u p o š t e v a t i lanske neugod­ne vremenske razmere, k i so v e č ­kra t m o č n o p o s l a b š a l e vozne lastno­sti.«

M e d pregledovanjem statistike, k i iz r azn ih zorn ih kotov osvetljuje lan­skoletne prometne razmere na go­ren jsk ih cestah, pade v oči podatek, da je bilo ka r 107 n e s r e č na magi­s t ra ln ih cestah ozi roma prek 20 od­stotkov več kot leto poprej. Žal so bi ­l i v nekater ih n e s r e č a h u d e l e ž e n i tu­di otr ic i ; 5 j i h je izgubilo ž ivl jenja na s e d e ž i h za sopotnike v osebnih vozi­l i h , eden pa se je smrtno pones r eč i l na kolesu. Skupno je torej umrlo v l ansk ih n e s r e č a h 6 otrok, predlani le eden. Spodbuden tudi ni podatek, da so mi l i čn ik i ugotovili kar 9 pobegov s kraja hudih prometnih n e s r e č . Sto­ri lce so v e č i n o m a odkr i l i .

»Ko smo ugotavljali vzroke ne­sreč,« nadaljuje sogovornik, » n i s m o o d k r i l i b is tvenih sprememb. Z a ve­č i n o nezgod je še vedno k r i v a nep r i -m « r n a hitrost . M e d t i s t imi , k i j i h ta napaka pahne v n e s r e č o , j i h je naj­več od 25 do 34 let starosti. M e d d r u ­g i m i pogos t e j š imi v z r o k i so ne­u p o š t e v a n j e prednosti i n smrt i v o ž ­nje, neprevidno prehitevanje ter ne­

pr imerno p s i h i č n o stanje vozn ika . P r i p r i b l i ž n o 20 odstotkih voznikov , k i so u d e l e ž e n i v n e s r e č a h , še vedno ugotavljamo prisotnost a lkoho la nad dovoljeno mejo.«

Razen napak voznikov slabo vpl i ­va na varnost prometa tudi neureje­nost ces t i šč . N a gorenjski magistral­n i cesti od R a t e č do K r a n j a so že vr­sto let t r i posebno k r i t i čna mesta, kjer se dogaja na jveč n e s r e č . V Logu pr i K r a n j s k i gori je oster in nepre­gleden ovinek past za prenekaterega vozn ika , razen tega pa tudi ozko grlo za normalen potek prometa. N a Be­lem polju so zaradi n a č r t o v a n e iz­gradnje k a r a v a n š k e g a predora na novo speljali k ra j š i cestni odsek, vendar imajo zavoji nepravilne na­klone, kar je posebej nevarno na spolzkem ces t i šču . V N a k l e m pa so t e ž a v e zlast i zaradi neurejenega k r i ­ž i šča v naselju. ,

»Vzdrževalc i cest so še vedno pre­več togi in premalo odgovorni pri odpravljanju teh p rob lemov ,« oce­njuje i n š p e k t o r G u b i n a i n dodaja: »Ne moremo tudi b i t i zadovoljni z nj ihovo skrbjo za cestno s igna l i zac i ­jo. M e d t e m ko je ve r t ika lna s igna l i ­zacija zadovolj iva — vel ik de l pro­me tn ih znakov je obnovljen in sedaj so vsaj v k ran jsk i obč in i zače l i po­stavljati nove znake nad prehodi za p e š c e z na t r i jevimi sve t i lkami , je hor izon ta lna s ignal izaci ja vredna le kr i t i ke . Talne oznake so n a m r e č ze­lo pomembne za varnost, zato bi j i h m o r a l i bolje vzdrževat i .«

Če bomo hoteli izbol jšat i varnost na n a š i h cestah, bo treba torej pre­p r e č e v a t i n e s r e č e z ukrepi na več po­droč j ih . V e l i k o bo odvisno tudi od stalnega nadzora prometa, ugotav­ljanja krš i lcev in u č i n k o v i t e g a kaz­novanja. Predvsem pa bodo na jveč lahko pr ipomogl i vozn ik i sami . K o sedajo za volan, se mouajo n a m r e č zavedati, da upravljajo nevarno sredstvo, k i povzroča n a j h u j š e posle­dice s svojo hitrostjo. Z varnos tn im pasom naj se pripnejo tudi na kraj­š ih v o ž n j a h v naselj ih, saj tod prav tako ne gre brez nezgod. Sedaj pa naj zlasti upoš t eva jo predpis o ome­j i tvah osnih pri t iskov, da ne bo ob odjugi še več lukenj na cestah, kot j i h je vsako pomlad.

S. Saje

Postaja mejne milice Brnik

M e j a v b e l i h r o k a v i c a h Da je letališki mejni prehod na Brniku v žargonu imeno­van »meja v belih rokavicah«, je manj zasluga kategorije potnikov, ki mejo prehajajo, kot dejstva, da mejni delavci delajo z vse sodobnejšo tehnično opremo. Poleg carine, le­tališke varnostne službe, kontrole poletov in ostalih, te­meljna skrb za varnost letališča sloni tudi na mejni milici

B r n i k — L a n i je prek b r n i š k e g a le ta l i šča potovalo 600 t isoč potni­kov. V pr imer javi s prometom gi­gantskih aerodromov po svetu je to malo. Toda tudi b l i zu dva t i soč im potn ikom, k i dnevno potujejo z le­ta l i , je treba /ugotovit i popolno varnost. Varnos t z r a č n e plovbe je tesno povezana z varnostjo le ta l iš­ča . A l i je b r n i š k o l e t a l i šče in z n j im povezana z r a č n a plovba varna, smo p o v p r a š a l i komandir ja Posta­je mejne mil ice Staneta Nara ta .

»Varnos t l e t a l i š ča je celovita na­loga r a z l i č n i h organov i n o rgani ­zaci j : l e t a l i š k e varnostne s l u ž b e , car ine, mi l i ce ter aerodromske kontrole letenja ( takoimenovane z r a č n e policije), k i i m a na sk rb i predvsem varnost v z raku , dejav­nost s t rokovnih s l u ž b pa dopolnju­jejo zaposleni na l e t a l i š ču z d r u ž ­beno s a m o z a š č i t n o dejavnostjo.

Postaja mejne mi l i ce B r n i k nad­z i r a prehajanje čez d r ž a v n o mejo. Le ta l i šče kot celota tvori varnost­no o b m o č j e , na ka terem mi l i čn ik i opravljajo tudi vse druge varnost­ne naloge: zatiranje kr imina l i te te , v z d r ž e v a n j e javnega reda i n m i r u ter prometne varnost i . Glede te problemat ike i n nalog je n a š e delo podobno delu na postajah mi l ice s s p l o š n i m de lovn im p o d r o č j e m .

Nadzor prehajanja čez d r ž a v n o mejo na l e t a l i š k e m mejnem preho­du je spec i f ičen , zato morajo bi t i m i l i čn ik i za tako delo še posebej izur jeni i n opremljeni . Č e r a v n o sta izurjenost in opremljenost mi l ice i n d rug ih varnos tn ih s l u ž b na viso­k i ravni , tudi na l e t a l i š k e m mej­nem prehodu prihaja do k a z n i v i h dejanj in p r e k r š k o v . Vendar je pro­blemov vel iko manj kot na cestnih i n ž e l e z n i š k i h mejn ih prehodih ,

Vsak potnik na domačih in mednarodnih linijah mora skozi protidiverzuntski pregled.

kjer je tudi večja gostota potnikov. Odkrivanje c a r i n s k i h k r š i t ev je predvsem naloga ca r insk ih delav-, cev, Vendar sistem dela terja, da se temu p r i d r u ž u j e j o tudi delavci m i ­lice ob pro t id iverzantsk ih pregle­d i h potnikov i n letal . Tihotapstva je na l e ta l i šču sorazmerno malo , k c i so m o ž n o s t i s p r i č o vel ikost i prtljage in t e h n i č n e g a nadzora skrajno omejene. Bol j nevarni so p r imer i t ihotapstva, ko s tor i lc i iz vrst letalskega osebja skrivajo b la ­go na sk r ivn ih mest ih v letalu.

Varnos tn i s is tem na l e t a l i š ču s lon i na prevent ivi . P r e p r e č i t i mo­ra dostop vseh t is t ih oseb, k i l ahko ogrozijo varnost potnikov i n sred­stev na l e t a l i š ču . Žal l e t a l i š ča n i m o g o č e stoodstotno zavarovat i , vedno se l ahko pojavijo v rze l i , k i j i h l ahko u s p e š n o zapo ln i d r u ž b e ­na s a m o z a š č i t a delavcev na l e t a l i ­š ču . D a je taka usmeri tev v n a š e m de lu edino m o ž n a i n p rav i lna , n a m potrjujejo tudi dogodki v pre teklo­s t i : poskus ugrabitve letala, poskus t e r o r i s t i č n e g a dejanja z z a ž i g a l n o snovjo, l a ž n a anonimna , s p o r o č i l a o podtaknjenih bombah v letalu, k i smo j i h uspel i reš i t i prav zaradi n e s e b i č n e p o m o č i o b č a n o v i n de­lavcev l e t a l i š č a ^

Letalo je kot m o ž n i predmet te­ro r i s t i čn ih akci j , ugrabitve al i m i ­ni ranja izredno o g r o ž e n o . Zato je treba varen polet zagotoviti mnogo prej, preden se letalo dvigne v zrak. Vsak potnik, k i potuje z leta­lom v d o m a č e m al i mednarodnem prometu, mora pred poletom na prot id iverzantski pregled. Občut l j i ­va rentgenska naprava p o k a ž e vse­bino prtljage in m i l i č n i k a al i delav­ca l e t a l i ške varnostne s lužbe opo­zori na orožje al i nevarne snovi, k i bi utegnile p o š k o d o v a t i letalo al i ogroziti potnike. Pred odhodom na letalo vsakogar pregledajo tudi z detektorjem, k i p o k a ž e , al i ima pot­nik morda pri sebi sumlj ive pred­mete. Mil ičniki in delavci l e t a l i ške varnostne s lužbe , k i opravljajo de­lo »v bel ih rokav icah« , so za delo s sodobno tehniko posebej usposo­bljeni . Nekdaj so prtljago pregledo­va l i ročno , danes pa je z n a r a š č a ­njem š tev i la potnikov in z novimi nač in i o g r o ž a n j a , k i pretijo potni­kom na letal ih, potreba po tehni­čn ih sredstvih nujnost.

T u d i obvezen nadzor potnih l i ­stin na l e t a l i š k e m mejnem preho­du na B r n i k i h gre skladno z zahte­vami č a s a — prek terminalov ima­jo mi l ičn ik i možnos t , da v operativ­n ih evidencah, datotekah R S N Z , hitro preverijo sumljive potnike. N a j v a ž n e j š o vlogo pa seveda še vedno igra mejni delavec. Njega, ne pa zapletenih t e h n i č n i h sred­stev za nadzor, si potniki tudi za­pomnijo.

D. Z . Žlebi r Foto: F. Perdan

Za večjo prometno varnost K d o l a h k o v o z i t r a k t o r

Trak to r v cestnem prometu lahko vozi oseba, k i je • telesno in d u š e v n o sposobna vozit i t raktor • dopolni la 15 let • opravi la izpit za vožnjo traktorja • n i m a z odločbo i z r e č e n e prepovedi vožnje traktorja • je u s p e š n o opravi la tečaj o varnem delu s t raktor jem i n t raktorski­m i p r ik l jučk i .

V o z n i š k o dovoljenje za vožn jo traktorja se izda za deset let, ose­bam, s t a r e j š i m od 65 let, pa na jveč tr i leta. V o z n i k o m motornih vozi l z ve l javnim dovoljenjem B , C al i D kategorije se tako dovoljenje izda, če p red lož i jo potrdilo o u s p e š n o opravl jenem teča ju o delu s t raktorj i in t r ak to r sk imi p r ik l jučk i .

T a k š n e pogoje za vožnjo s t raktor jem v cestnem prometu je zakon predpisal , ker je za vožnjo potrebno posebno znanje, varno ravnanje in realno ocenjevanje zmoglj ivost i . V k r a tkem se znova z a č e n j a sezo­na dela s t raktor j i i n t r ak to r sk imi p r ik l jučk i , s tem pa tudi m o ž n o s t nezgod s t raktorj i . N a traktor dovolimo plezati otrokom, niso pa redki tudi t ak i , k i p r i desetih let ih že ka r dobro vozijo. N a j b r ž se j i m po do­m a č e m d v o r i š č u res ne bo kaj hudega zgodilo, toda delo s t raktorjem ali celo v o ž n j a v prometu je le p r e v e č za nedoraslega otroka. To na ža­lost potrjujejo tudi nezgode, v ka te r ih so b i l i u d e l e ž e n i prav otroci. Ne­zgode opozarjajo tudi na to, da je t raktor tudi za odraslega lahko zara­d i nepazlj ivosti , premajhni spretnosti i n podcenjevanja nevarnosti ta­ko pr i delu kot vožnji lahko nevarno vozilo.

M r a k

Za dolgoletno prizadevno delo v gasilski organizaciji je Rudi Zadnik * Škofje Loke prejel odlikovanje GZJ II. stopnje — Foto: S. Saje

S p o ž a r n i m v a r s t v o m

s l e d i t i v e č a n j u n e v a r n o s t i Občinska gasilska zveza v Škofji Loki je na sobotnem občnei" zboru ocenila lanskoletno delo in začrtala prihodnje naloge H Napredek pri izgradnji domov in opremljanju, na vrsti pa poudfl' rek usposabljanju — Priznanja za prizadevnost

Škofja Loka — O b č i n s k a gas i l ska zveza v Škofji L o k i zd ružu j e od lan i , ko so us tanovi l i G D Trata , 23 terito­r i a ln ih in 5 indust r i j sk ih d r u š t e v . M e d 2868 č lan i je 364 ž e n s k in prek 600 mlad ih . V operat ivnih enotah de­luje 1544 č l anov oziroma 64 odsto­tkov vseh gasilcev. Pomemben č len gasilske organizacije so tudi gasi l­ske trojke, skupaj j i h je 42 v oddalje­n ih in tež je dostopnih kra j ih .

L a n i si je o b č i n s k a gasi lska zveza prizadevala, kot je med drug im na-glasi l v svojem poroči lu na sobot­nem o b č n e m zboru njen predsednik R u d i Zadnik , za povezovanje intere­sov č lan ic in p o v e č e v a n j e njihove de­javnosti , obenem pa se je t rudi la za š i r j en je p o ž a r n o v a r n o s t n e kul ture prek akt ivnost i svojih organov. Predsedstvo in š t a b operative sta po­svetila vel iko pozornosti boljši orga­nizaci j i dela in večji s t rokovnost i v d r u š t v i h , p r ip rav i la sta kategorizaci­jo G D in pregled dotacij ter izdelala smernice za delovanje gas i l sk ih or­ganizacij in programe dela. Dajala sta tudi p o m o č pr i izdelavi ocene po­ž a r n e og roženos t i , ustanavljanju ga­s i l sk ih d r u š t e v in enot ter oskrb i z gasi lsko opremo. Spremlja la sta gradnjo gas i l sk ih domov v d r u š t v i h in pomagala pr i izgradnji novega do­ma d r u ž b e n e s a m o z a š č i t e na Tra t i . Razen tega sta opravi la vrsto s ta lnih nalog. T u d i komisi je so izpolni le svo­je naloge, nekaj težav je bilo le v ko­mis i jah za delo z mladino in za indu­strijo zaradi slabe ude l ežbe na se­jah.

V d r u š t v i h je b i la delavnost raz l i ­čna , kot vedno pa je pr i š lo najbolj do izraza prostovoljno delo pri izgrad­nji in obnovi stavb za gasilstvo. L a n i so nov dom odprl i na Rudnem, gradi­jo gas i l sk i dom na Sovodnju, na gradnju pa se pripravljajo v Račev i in Že lezn ik ih . L a n i so tudi preuredi l i več objektov, n a j p o m e m b n e j š a pa je bi la u r e s n i č i t e v na ložbe v novi dom na Tra t i .

Stavba je ve l ika pridobitev, kakor je ocenil poročeva lec , za nadaljnji razvoj gasilstva v škofjeloški obč in i . V s o d o b n e j š i h prostorih bodo bol jše možnos t i za uč inkov i t e j šo organizi­ranost, povezavo z interesno skup­nostjo za p o ž a r n o varstvo, in d r u š t v i ,

s trokovno vzgojo, s k l a d i š č e n j e 1 v z d r ž e v a n j e opreme ter opravlj anj* posebnih nalog za zašč i to l judi p r e m o ž e n j a skupaj z nekateri! 1 1 1

drug imi organizaci jami . Bol j kot doslej si bodo v zvezi p1"1'

zadevali tudi za strokovnost d r u š t e ^ ka te r ih dejavnost bodo financira" na osnovi ocen og roženos t i določen 6 " ga okolja, izdelave in u resn ičevan j* programov ter predvsem prizade^' nosti . Obenem bodo spodbujali del 0

mladih in ž e n s k v d r u š t v i h , saj so & m u doslej ponekod posveča l i prem 3 ' lo pozornosti .

Več sk rb i bo treba nameni t i , kot j * opozori l poveljnik zveze A n t o n Ku^' nik, predvsem v z d r ž e v a n j u oprem e ' med katero je 37 razn ih gas i l sk ih vff z i l , 42 večj ih in okrog 30 manjši ' 1

motornih č rpa lk , na desetine k i lom e ' trov cevi, precej novih sredstev $ razsvetljevanje in druge opreme. ^ naprej pa si bodo moral i p r jzadev^ za stalno strokovno usposabljanji č l a n s t v a in zlast i za povezavo indu­s t r i j sk ih d r u š t e v z oko l i šk imi prost 0

vo l jn imi d r u š t v i , da bi lahko u č i n k 0

vito ukrepal i ob poža r ih . Č e p r a v * š t ev i lom lanskoletnih p o ž a r o v škofjeloški občini niso dosegli sl° venskega popreč ja , so ga presegli r obsegu p o ž a r n i h škod .

O nujnosti nenehne skrb i za p r e

p r e č e v a n j e poža rov in nadaljnjih n 3

logah gasilcev pr i tem sta razp1*3

vljala tudi predstavnika Gasi lsk zveze Slovenije in kranjske pok l i c 1 . j gasilske enote, k i sta se med d r U ^ 'S mi gosti ude lež i l a o b č n e g a zbora. N I njem so sprejeli smernice s r e d n j e g | č n e g a programa, program dela in 1 1

n a n č n i plan za le tošn je leto ter p^L gram praznovanja 30-letnice OG" Skofja L o k a . Seznani l i so se tudi organizacijo novega o b č i n s k e g a c C tra za p o ž a r n o varstvo.

S r e č a n j e so sk len i l i s podelitviJ pr iznanj . Predsednik Rudi Zadnik J prejel odlikovanje G Z J II. s topnji gas i l sk im d r u š t v o m Poljane, Dobr^ čeva in R a č e v a pa so izročili plake* O G Z . Razen tega so predali dve 0 | č insk i gas i l sk i odl ikovanji i n več p r . znanj posameznikom ter organiz# c . j a m za njihov prispevek pr i izgr3° nji doma na T ra t i .

S. Saje

TOREK, 2 6 . F E B R U A R J A 1 9 8 5 O B V E S T I L A , O G L A S I , O B J A V E

MERKUR K R A N J

i r

© © Q o ti> a> ti) »s e <n & g g e g g «a0 o «a <f) t? g ti) ti)$ o) t.)i.) !-> j-» y» i • «a ia .a .a ti) ti) t.) t.) t,) i.) t,i «,) u> <•) t.) ti) t.) l.l I«) t.) t.) »a ta u) i,i t.) i.) D( ,r !L',»' Ud '<•>••> »i) «t) e š o IP 01-) «0 s o ti)ti) if) e> © 6)

6 ti) t?> M( MKUH 4i) »i) ti) V ,.) t.>ti) t.) 200,00 DIN t? ti)

1,1 I.) ti) t;) I,) (.I

t.) t.) t.) e e © t«-1..

lil ti) ti) ti> ti) «•) ti) @ DARIL M BON'*©

.. (;) I?) t?) t? fi> © t iS ti) i.) tt) t-) 9 i.) 9 9 •? w 1 © 9 9 ii) i- m 9 9 9 9 <-> 9 D 9 i- . i 9 i.) 9 •»> <«• '•' '•• I.) I.) Ir)

b o n i

s 9 ii) I.~I 9 tj) ifi 9 © m 11 ti) I.) 9 Ir) 9 *' lil In 9 I? i I.) |.) I.) 1.1 I. © © Ii 9 © ti _

«•"• MERKUR t.-) tn 9 © t«> © 91-)1

D r..T,rr«>riSii"S ©viMI ti) l.l 9 l.l Ir) ti) ti) Ii) ti) '•' 1

|f) © I.) l.l le) l.l l.l l.l I" '•'

DftRILM BON' . ,.) 1000,00 DIN

I Ir) ti) '"'.rsr,:,..' Mtll ti) ti) I.) |i) t.) Ir) ti)

S T E V Z A D R E G I , K A K O B I O B D A R O V A L I S V O J E N A J B L I Ž J E , P R I J A T E L J E , S O D E L A V C E ? D A R I L O Z A 8. M A R E C — D A N Ž E N A S O L A H K O T U D I D A R I L N I B O N I .

D o b i t e j i h v v s e h p r o d a j a l n a h M E R K U R — K r a n j

z l a s t i v v e l e b l a g o v n i c i G L O B U S K r a n j , B L A G O V N I C I

S k o f j a L o k a i n s u p e r m a r k e t u U N I O N J e s e n i c e

9 . S T R A N G L A S

N

D E L F I N

VAS VABI NA RIBJE SPECIALITETE

T o p l e , m e h k e f l a n e l e i n d r u g e m o d n e

t k a n i n e z a s o d o b n o o b l a č e n j e — s p o r t s -

v v e a r .

T k a n i n e s o n a i z b i r o v v s e h m o d n i h b a r ­

v a h .

INFORMATIVNO PRODAJNI CENTER V HOTELU CREINA t e l . : 2 5 - 1 6 8

T E K S T I L I N D U S

G O Z D N O G O S P O D A R S T V O K R A N J ,

n . s o l . o .

V S E M L A S T N I K O M G O Z D O V V letošnjem letu v čim večji meri preprečujmo razvoj in

širjenje gozdnih podlubnikov (lubadarjev). Zato je potrebno v nižinskih predelih takoj, najkasneje pa do 15. aprila, in v višinskih predelih do 10. maja 1985: — p o s e k a t i , i z d e l a t i i n i z g o z d a p o s p r a v i t i p o d r t o i n p o š k o ­

d o v a n o d r e v j e i z v e t r o l o m o v i n s n e g o l o m o v , — o d s t r a n i t i i z g o z d a v s e l u b a d a r k e , — v z p o s t a v i t i g o z d n i r e d .

Opravljene varstvene ukrepe sporočajte področnim goz­darjem.

« 1 agrotehnika - gruda

D O A G R O T E H N I K A G R U ­D A P r o i z v o d n j a , no t ran ja i n z u ­nan ja t rgov ina , se rv i s i , n . s o l . o. L j u b l j a n a , T i t o v a 3 8 - 4 0

K o m i s i j a za de lovna razmer ­j a T O Z D A g r o t e h n i k a t rgov i ­na , n . sol . o. L j u b l j a n a , T r ž a ­š k a 132 objav l ja p r o s t a de la i n naloge v G o r e n j s k i poslo­v a l n i c i K r a n j

- S A M O S T O J N A P R O D A ­J A B L A G A S S V E T O V A ­N J E M

Pogoj i : — k o n č a n a š o l a za prodajalce tehni­č n e s t roke i n 3 le ta de lovn ih i z k u ­š e n j .

De lovno razmer je se sk lene za n e d o l o č e n č a s .

P i s n e v loge spre jema D S S S k a d r o v s k a s l u ž b a L jub l j ana , T i t o v a 38, 15 d n i po ob jav i . K a n d i d a t e b o m o obves t i l i v 10 d n e h po i z b i r i .

e m o n a h o t e l i terme čatež P R O G R A M I R A N A K T I V N I O D D I H

V Termah Čatež so prvi v Sloveniji realizirali program m 'edicinskega programiranega aktivnega oddiha ( M P A O )

Čatež — V tukajšnjih Ter­mah so se lotiti odgovorne in Pomembne naloge: prepreče­vanje bolezni in dvig psihofizi­čnih sposobnosti ter zdravja nasploh. Medicinski progra­mirani oddih je namejen de­lavcem, ki delajo na zdravju Vodljivih delovnih mestih., in tistim, ki pogosto bolehajo.

Človek nosi v sebi različne S f čne , dihalne in psihične bol­ezni ter bolezni gibal, ki se med P lovnim procesom, zlasti na Posebej izpostavljenih delov­nih mestih, lahko poslabšajo. Ker zdravstvene službe pogo­sto posvečajo premalo pozor­nosti tej problematiki, je uve­ljavitev medicinskega progra­miranega aktivnega oddiha, kot sestavnega dela delovnega Procesa, več kot nujna.

Organizacije združenega de-'a bi se morale zavedati, da je laganje v preventivo vlaganje v večjo produktivnost dela. zmanjšujejo se poškodbe pri delu in boleznine na sploh. To Potrjujejo rezultati pri tistih delovnih organizacijah, ki sv'oje delavce vsako leto redno Pošiljajo na M P A O . Naj na* vedemo le dve: Gradiš in Emona.

V sosednji Hrvaški je NI P A O že ustaljena praksa, saj broške zanj knjižijo kar med materialne stroške. Odgovorni °i se morali tudi pri nas zave­dati, da je zdravje delavcev v 'druženem delu predpogoj za l l s pešno poslovanje.

Sodoben način življenja, z V s emi možnimi škodljivimi v P ' iv i . pripelje slej ko prej do ^slutenih posledic. Prav zato Udobna preventiva išče rešit-

c V kontrolirani in programi-rani športno-rekreativni de­lavnosti.

v Termah Čatež so prilago­di" Program M P A O tako. da 1 0 sprejemlji\ za vsak«) orga-n i / aeijo združenega dela. Po­

leg že omenjenih delavcev, ki delajo na zdravju škodljivih delovnih mestih, vključujejo v program M P A O tudi delavce, katerih splošno zdravstveno stanje je slabo ali je delovanje njihovih posameznih organov zmanjšano.

VSEBINA M P A O

Medicinsko programirani aktivni oddih predstavlja 10 ali 14-dnevni oddih delavcev, ki so izbrani po ustreznih kriterijih. Osnovni cilj M P A O — dvig psihofizične zmog­ljivosti vsakega delavca, ude­leženca M P A O v Termah, ure­sničujejo na 3 načine:

— test psihofizične zmo­gljivosti,

— predavanja o zdravih, življenjskih navadah in

— programi športno rek­reativnih aktivnosti.

Kontrolo uspešnosti zd­ravljenja opravijo dan pred za­ključkom MPAO.-Zdravstve­na ekipa medicinsko obdela vsakega posameznika in ga na osnovi rezultatov določi v sku­pino za športno rekreativno aktivnost, ki je primerna njegovi fizični zmogljivosti.

Veliko koristnih nasvetov dobijo delavci na predavanjih, katerih namen je sprememba navad v zdravstveno pozitivne navade v življenju in v razme­rju na fizično aktivnost in prehrano.

V programu programirane fizične aktivnosti je več kot 40 možnosti. Poleg tega'so delav­ci razvrščeni v manjše skupine, ki imajo lasten delovni razpo­red: telovadbo v telovadnici, vaje in plavanje v bazenu, igre v zaprtem prostoru in na prostem, trimske aktivnosti v naravi, kolesarjenje in razne igre. M E R L J I V I R E Z U L T A T I M P A O

Rezultati so lahko zgodnji ali kasnejši. Med zgodnje prištevamo ugotovitve pri po­samezniku ali skupini pri zadnjem testu. Najpomemb­nejši kasnejši rezultati pa so:

— zmanjšanje boleznin v enem letu po opravljenem M P A O .

- j - zvišanju delovne sto­rilnosti in

— manjše število poškodb pri delu.

Anketiranje po končanem M P A O je pokazalo, da delavci raje koristijo M P A O kot redni letni oddih, da radi sodelujejo v programih, ker to koristi njihovemu zdravju in da ve­liko število delavcev nadaljuje z vadbo tudi po končanem M P A O .

Do sedaj doseženi rezultati bi bili lahko spodbuda orga­nizacijam združenega dela, ki se še niso odločile za zaščito zdravja svojih delavcev na na-

. čin kot i>a izvajajo v Termah Čatež.

e m o n a hotel i f e r m e Čatež

K U P O N M P A O

Delovna organizacija

naslov

Prosimo, da nam pošljete prosp^t, program in cenik medicinsko programiranega oddiha ( M P A O ) .

(.'las

e k o n o m i č n o ,

e s t e t s k o ,

p r a k t i č n o . . .

E M O C E N T R A L 2 0

E M O C E N T R A L 2 3

so trajnožarne peči za etažno centralno ogrevanje skonstruirane so posebej za kurjenje z domačimi in tujimi vrstami premoga zgorevanje je kvalitetno in popolno po velikosti in obliki so primerne za postavitev med kuhinjske elemente imajo vgrajeno kuhalno ploščo, na kateri je možno v poletnih mesecih tudi kuhati

Za vse ostale informacije pros imo, da se obrnete na naslov:

E M O EMO TOZD RADIATORJI 63000 C E L J E , Mar iborska c. 86 telefon: 063/32-112 int. 447 telex: 33-512 Y U E M O

O L A S 10. S T R A N MALI OGLASI, OBVESTILA TOREK. 26. F E B R U A R J A 1?!!

Iskra I S K R A T E L E M A T I K A Industrija za telekomunikacije in r a č u n a l n i š t v o , K R A N J , n. sol. o.

vabi k sodelovanju sodelavce za naslednja področja dela pri osva­janju in prenosu tehnologij digitalnih sistemov ter n a č r t o v a n j u in vzpostavitvi informacijskega in d o k u m e n t a r i s t i č n e g a sistema

1. V O R G A N I Z A C I J S K I . S L U Ž B I — n a č r t o v a n j e aplikativnega in sistemskega razvoja informacij- .

skega sistema, — vodenje A O P na projektih, — sistemska analiza in design, — programiranje v on-line in batch okolju.

2. V R A Č U N S K E M C E N T R U

— sistemska i n ž e n i r s k a dela na r a č u n a l n i k u I B M 4341 (v perspe­ktivi 4381).

3. V P R O G R A M S K O - R A Z V O J N I S L U Ž B I IN S L U Ž B I Z A T E H ­N I Č N O O B D E L A V O P O D A T K O V

— prenos tehnologije digitalnega sistema 12-40, — prenos in vzpostavitev d o k u m e n t a r i s t i č n e g a sistema v okviru

delovne organizacije, — analiza t ržn ih m o ž n o s t i , — v k l j u č i t e v sistemov v Y U telekomunikacijsko o m r e ž j e , — prenos in razvoj aplikativne in podporne programske in mate­

rialne opreme.

4. V S L U Ž B I Z A I Z O B R A Ž E V A N J E

— spoznavanje funkcij in delovanja digitalnih telefonskih central (javnih, zasebnih), podsistemov in ostalih terminalov na po­dročju telekomunikacij (materialna ali programska obveza),

— prenos teh znanj d o m a č i m in tujim koristnikom, ki jim je tako znanje potrebno,

— priprava ustrezne u č n e dokumentacije in druge u č n e tehnologi­je za prenos znanja.

Za opravljanje n a š t e t i h del vabimo k sodelovanju: — diplomirane i n ž e n i r j e elektrotehnike (smeri telekomunikacije,

r a č u n a l n i š t v a ) , * — diplomirane i n ž e n i r j e matematike — fizike, — diplomirane organizatorje dela — r a č u n a l n i š k a smer, — diplomirane ekonomiste, — i n ž e n i r j e elektrotehnike in druge sorodne profile.

Z a ž e l e n o je znanje a n g l e š k e g a ali n e m š k e g a jezika.

Če imate visoko ali v i š j o izobrazbo ustrezne smeri z delovnimi i z k u š n j a m i ali brez in vas zanima delo pri prenosu in razvoju no­vih digitalnih sistemov, delo pri r a č u n a l n i š k o podprtem informa­cijskem sistemu na strokovnih in poslovnih področj ih Iskre Tele-matike, se v 15 dneh po objavi pisno javite na naslov: Iskra Tele­matika, Kadrovska s l u ž b a , Ljubljanska 24 a, Kranj .

Novim sodelavcem nudimo vse m o ž n o s t i za strokovno izpopolnje­vanje doma in pri l i c e n č n e m partnerju v tujini.

ALPETOUR

SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA TOZD Potniški promet Kranj Objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna raz­merja prosta dela in naloge:

1. 5 VOZNIKOV ZA DE ŠKOFJA LOKA 2. 10 VOZNIKOV ZA DE KRANJ 3. 4 SPREVODNIKOV ZA DE ŠKOFJA LOKA 4. 3 SPREVODNIKOV ZA DE KRANJ

Pogoji: pod 1. in 2. —• šola za voznike motornih vozil in izpit D ka­

tegorije, — 1 do 2 leti delovnih izkušenj, od tega več kot

1 leto na delih poklicnega voznika, posku­sno delo tri mesece.

Za voznike v mestnem prometu se NE zahteva enega leta delovnih izkušenj na delih poklicnega voznika. pod 3. in 4. — osemletka in 1 leto delovnih izkušenj, po­

skusno delo tri mesece. Zaželeno je, da imajo kandidati stalno bivališče v okolici Kranja oziroma Škofje Loke. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim de­lovnim časom. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogo­jev sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba Kranj, Koro­ška 5. Kandidate bomo o izidu obvestili v roku 60 dni po iz­teku prijavnega roka.

TOZD GOSTINSTVO Kranj objavlja prosta dela - 2 KUHARJEV I. Pogoji: — gostinska šola smer kuhar, 1 leto delovnih

izkušenj, — znanje tujega jezika, poskusno delo dva

meseca. - 2 KUHARJEV L

Pogoji: — gostinska šola smer kuhar in 2 leti delovnih iz­kušenj,

— poskusno delo dva meseca. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom.

l e i SERVISNO PODJETJE K R A N J Tavčarjeva 45

D e l o v n e e n o t e :

— m i z a r s k a — k l j u č a v n i č a r s k a — s l i k o p l e s k a r s k a — g r a d b e n a — v o d o i n s t a l a t e r s k a in c e n t r a l n o o g r e v a n j e — k r o v s k o - k l e p a r s k a — e l e k t r i č a r s k a

GRADITELJI: V S E G A TUDI NE MORETE NAREDITI S A M I !

Na voljo smo vam s strokovnimi gradbenimi, fasaderskimi, tesar­skimi, krovsko-kleparskimi, inštalaterskimi, pleskarskimi, tlakov-skimi, mizarskimi in ključavničarskimi uslugami. Prevzamemo tudi kompletno izvedbo objekta. Ste se odločili za preureditev podstrešja v bivalne pro­store? Zaupajte jo nam, saj imamo tudi v tem bogate izkušnje! Oglasite se, pripravili vam bomo konkurenčno ponudbo! Informacije na tel.: 21-282.

D R Ž A V N A Z A L O Ž B A S L O V E N I J E ^ l e t

m e s e c k n j i g e D Z S o d 8 . f e b r u a r j a d o 8 . m a r c a

p o p u s t d o &

v k n j i g a r n a h i n p r i D Z S

AERODROM LJUBLJANA, p. o. I. Delavski svet razpisuje dela in naloge VODENJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA

Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpol­njevati še naslednje: — da imajo visoko izobrazbo ekonomske ali tehnične

smeri, — 5 let delovnih izkušenj, od tega vsaj 3 leta na enakih ali

podobnih delih, — znanje angleščine in še enega svetovnega jezika, — izpolnjevanje pogojev za opravljanje zunanjetrgovinske

dejavnosti, — pogoje, določene z družbenim dogovorom o uresničeva­

nju kadrovske politike v občini Kranj. Delavec na razpisanih delih in nalogah bo izbran za 4 le­ta. II. Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in

naloge

1. KUHARJA 2. UREJANJE RESTAVRACIJE IN OSTALIH PRO­

STOROV 3. ČIŠČENJE LETAL IN PRISTANIŠKE STAVBE

Pogoji: pod 1. — končana gostinska šola kuharske smeri, pod 2. .in 3.

— končana osemletka. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja tri mesece. Kandidati morjo izpolnjevati tudi posebne pogoje, ki veljajo za delo na letališču in mejnem prehodu.

Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po razpisu oziroma objavi pod I. na naslov Aerodrom Ljubljana, Razpisna komisija DS, Brnik, pod II. na naslov: Aerodrom Ljubljana, Brnik.

Kandidate bomo obvestili v 8 dneh po odločitvi samouprav­nih organov.

zer lef,

I za

Tn TA

Prodam JARKICE (stare 2 mesejj I Golniška 1 - Kokrica, Kranj. % tt*l

A Ple

MALI OGLASI tel.: 27-960

PRODAM

Prodam nov pfaffov Š I V A N J STROJ in JAKNO iz lisice, št. 40. M fon 75-140 - int. 315 dopoldan

Ugodno prodam komplet OTROŠjj POSTELJICO, 10.000 din in PISA^ MIZO, 8.000 din. Kranj, Tuga VidmajJ 10, stanovanje 46, od 16. do 20. ure l 7 '

Prodam nove ZVOČNIKE, liceg pioneer, 2 x 160 W ter OJAČEVAl> grundig V 5000, 2 x 150 W, cena po J govoru. Andrej Starman, Godešič 1** skofja Loka

din ter Gr;

1 KA fon

I

Prodam ŠIVALNI STROJ bagat.' &kj ohišjem. Telefon 65-167 1 7 ' ]

Prodam PLETILNI STROJ sing pa, memo matic. Telefon 62-023 1 7 i 2 6 -

Ugodno prodam rabljen P R A ^ / ] STROJ. Sp. Gorje 65 ^

Prodam KRAVO in TELICO, ob« osmem mesecu brejosti. Alojz CsfA, kelj, Peračica 4, 64243 Brezje

Ugodno prodam PEČ - KAMg »Blegoš«, na trda goriva in PRlKO^ CO za motokultivator honda F 600. \ lefon 60-366 dopoldan l7}

Novo midi KOMPONENTO, 2x30J _v

(tuner, ojačevalec, kasetofon ki), prodam za 8 SM. Telefon 28-033 ^ j

V marcu, aprilu in maju bom pr°^ jal rjave in grahaste JARKICE. Sv&L mam naročila. Stanonik, Log 9, SkOjL Loka lS

Prodam 20 do 50 kg težke PRA&SŽ Stanonik, Log 9, Škof j a Loka 1 7 *

Prodam REPO. Glinje 7, Cerklje ^

Prodam točkovni APARAT, pri"1* ren za manjša serijska dela z delo , mizo, ter vrtno KOSILNICO alpina J te. Olga Kobal, Sp. Gorje 93 l7™

Iz B L A G O V N I C E F U Ž I N A R »J Jesenicah s p o r o č a j o , da BRIV N I K E B R A U N iz SSR po cetf 3.588. poš l j e jo tudi po pošt i . P*1' poroča se K O V I N O T E H N A i B L A G O V N I C A F U Ž I N A R Jese­nice, Titova 1, tel. 81-952

. 1

Tiskarna in k a r t o n a ž a G O R E N J S K I T I S K , n. sol. o. K R A N J

Delovna skupnost skupnih s l u ž b — odbor za kadrovske in d r u ž b e n e zadeve

objavlja prosta dela in na­loge

S T R U Ž E N J E V M E H A N I Č N I D E L A V N I C I Pogoji: — 3-letna srednja šo la za

poklic strugar in tri leta i z k u š e n j .

Delo je dvoizmensko. Za opravljanje del in nalog j e ^ f

d o l o č e n o d v o m e s e č n o posku- 1

sno delo. I lo-Prijave z dokazili o izobraz-bi in strokovnosti sprejema ta jn i š tvo delovne organiza­cije v roku 8 dni po objavi.

alp C,

] 54! ja

I ali del

1

vlj

Hoi

130

I do vec

I str ne

kaj

750 še, &rj

I lo\ 50.'

t

I gol \

198

10 34f

DANES NEKAJ VEČ 0 IZLETU

N a š e ž e n e peljemo na m 9. marca . Zbrali se b o m o do uri pred hote lom C r e i n a v H nju. Prvi postanek bo v Kam 1* ku pred tovarno Svilanit. V * v a r n i š k i trgovini si bos te lah* tudi kaj kupili. P o t e m si bo^l ogledali grad B o g e n š p e r k * se ustavili v V a č a h . Ž e n e ta*

oh

t*

na ta dan ne b o d o s a m o v s t. d i š č u n a š e pozornost i , terrWe

tudi v g e o s r e d i š č u S l o v e n j N a š zadnji postanek bo Š e n t g o t a r d u , kjer se b o m o m bavali v gostilni M a č e k . ^ zvokih harmonike se b o ^ lahko tudi zavrteli, pripravljaj pa tudi p r e s e n e č e n j a . P ° v 2 | tek v Kranj ob 8. uri zve# j C e n a izleta za ž e n e je 1400-din, za m o š k e pa 1600 Prijavite se lahko v v seh MP tourovih t u r i s t i č n i h p o s l o v i cah .

Dr

Ifil

de

8*

I25EK, 26. FEBRUARJA 1985 M A L I O G L A S I , O S M R T N I C E , K R O N I K A , Š P O R T IN R E K R E A C I J A 11. STRAN O

j Prodam manjši KOMPRESOR (re-gfvoar 50 0 trudbenik, za 3,5 SM. Te-l e f°n 77-382 1788

Vodarn kompresorski HLADILNIK z a mleko LTH, v okvari. Telefon 42-270

1789 T Ugodno prodam KNJIŽNO ZBIRKO

(12 knjig) in veliki ATLAS SVE-.A oboje v srbohrvaščini. Gubčeva 2. ^gnj. tel. 27-126 1790 prodam VOLA, težkega 350 kg, ter p e za Z-750 (motor, žaganjač, kom-

|j. e t stekla, hladilnik, črpalko za vodo, Harno, luč, pokrov za motor in havbo

; r novo zadnje desno steklo). Janez ^š ič , Črnivec 9, Brezje 1791 prodam 40 kv. m belega umetnega r^MNA za cokel — po stari ceni. Tele-

77-319 1792 .Prodam

Zaposlim stavbnega KLEPARJA. OD po dogovoru. Radovljica, tel. 75-814

1817 Takoj zaposlim KV ali PKV PLE­

SKARJA. OD po dogovoru. Telefon 064/23-143 1821

POSESTI

>Ci< 10* l>

ni

l/A

$:

h

0 f

)ti T?

Prodam ZAZIDUIVO PARCELO. Šifra: Najboljšemu ponudniku 1806

V. Šenčurju pri Kranju prodam sta­rejšo KMEČKO HIŠO Z večjim vrtom. Telefon 22-669 1807

Prodam novo kovinsko MONTAŽNO GARAŽO. Klakočar, Kidričeva 22, Je­senice 1808

OBVESTILA

P o b e g l e g a b o l n i k a

n a š l i m r t v e g a Tenetiše — Iz bolnišnice TBC na

Golniku so v četrtek, 21. februarja, sporočili, da pogrešajo Josipa Mili-noviča, starega 56 let, iz Škofje Lo­ke, ki se je pri njih zdravil zaradi al­koholizma in pljučnice. Bolnik je po­noči pobegnil iz bolnišnice. Našli so ga že v četrtek dopoldne. Preddvor-ski miličniki so truplo potegnili iz za-ledenelega potoka v Tenetišah.

P O Ž A R I

S m u č a r k a s e j e

p o n e s r e č i l a Krvavec — Minuli torek so v Kli­

nični center v Ljubljano pripeljali hudo ranjeno Liljano Stiasni, staro 24 let, iz Kranja, ki se je tega dne po­nesrečila pri smučanju na Krvavcu. Vanjo je pod dvosedežnico na Go-spincu trčil 17-letni Darko K. iz Lju­bljane. Pri padcu Stiasnijevi še ni bi­lo hudega. Ko pa ji je prijateljica po­magala na noge, se je vanju zaletela neznana smučarka in odpeljala na­prej. Pri drugem trčenju je Stiasni-jeva utrpela hujše telesne poškodbe. Povzročiteljico nesreče še iščejo.

stereo 2x 13 W,

KASETOFON 5 M. Telefon

^-051 1793 .prodam črno-bel TELEVIZOR amba-jaor 61 Niš. Emilija Tepina, Ul. Ton-*p- Dežmana 2, Kranj 1794 Prodam črno-bel TELEVIZOR iskra

gorama, cena 8.000 din. Telefon *J1 - int. 12 dopoldan 1812

n/rodam PRAŠIČA za zakol, krmlje-JJJJ z domačo krmo, in KABINO za aktor universal. Viktor Šturm, Stara g £a 66, Sovodenj 1813 olKCA simentalca, starega 15 mese-

to • ali TELICO, prodam ali menjam r* Plemensko KRAVO. Lahovče 17, ^Jjlje 1818 J^odam RAČUNALNIK video pac k

urr»Puter. Boris Rakovič, C. 1. maja 69, tel. 28-457 1819

/rodam ŠIVALNI STROJ grizner Marski) in PLANINSKE ČEVLJE CP

T

lna, § t 4 5 / i z j u n t e \ Marija Dobrin, V J L A 19, Tržič 1820 glodam radio kasetofon SHARP i« if i n °arvni televizor gorenje. Rudi-J a Papeža 32, Ropret . 1822

ELEKTROINSTALACIJE napelju­jem. Telefon 60-584 1537

Večja GRADBENA DELA sprejmem v mesecu marcu. Telefon 061/852-030

OSTALO

1810

Iščem VARSTVO na domu za 8-me-sečnega in 3-letnega sina. Jelene, Na Kresu 12, Železniki 1811

IZGUBLJENO

Dne 20. 2. 1985 sem od osnovne šole Simon Jenko Kranj do zlatarne Levi-čnik zgubila šolsko puščico, v kateri je bila tudi ročna ura. Poštenega najdite­lja prosim, da jo vrne proti nagradi, ker mi je ura drag spomin. Nataša Kri-šelj, Gorice 57, Golnik 1824

4

J

KUPIM

Kupim nakladalno PRIKOLICO, 17 J\/9-kubieno. Naslov v oglasnem od-ae»ku. 1795 p^upim čistokrvnega angleškega

UDLJA. z rodovnikom, starega do , *ega leta. Tonjec, Sp. Otok 22, Rado­n a 1796 „.^upim AVTOSEDEŽ za otroka — £°mer PEG ali domači. Telefon 26-989, Kranj

YOZILA

i JjlSodno prodam neregistriran FIAT Frelih, Na Plavžu 36, Železniki

p 1630 do w d a m ZASTAVO 101, registrirano v*n° , n c a l eta, dobro ohranjeno. Janšo-^Zabrekve, Selca 1632 r> " - . o č i t a i u u " Vodarn LADO 1200, letnik 1976, leva

karambolirana. Alojz Kos, Polja­ne^ 1 7 3 4 .Prodam dve novi letni GUMI in ne-?5> rabljenih za Z-750. Zevnik, Praše 1U-Mavčiče 1735 ^Prodam rezervne dele za ZASTAVO

motor v odličnem stanju. Jože Jak-tf-.Avtokleparstvo, Orehovlje 15/A pri tiritofu 1797

Prodam NSU 1200 C, letnik 1970 ter tPp moško OBLEKO, št. 46. Telefon "702 od 16. ure dalje 1798 0 ugodno prodam 126-P, letnik 1978.

g!ed popoldan. Vodopivec, Kamna go-r>ca74 V 1799 B r ° ( l a m dve PLATIŠČI z gumami za 8 0«a- Telefon 23-191 1800 l9fto° d a m ZASTAVO 750 LE, letnik

B*- Radovljica, Staneta Žagarja 38 h , ' 1 8 0 1

l0yodam TOVORNI AVTO mercedes, 34« t i p 1 6 3 2 . letnik 1974, prevoženih

•u°0 km. Telefon 74-832 po 15. uri 1802

i a ^ d a m karambolirano karoserijo WZASTAVO 750, celo ali po delih. Te-

e f °n 40-682 1803 l97i n o Prodam »FIČKA*. letnik BT - V i n k o Habjan, Višče 9, Radovlji-

1804 , Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1976,

n o v »m IR motorjem. Telefon 75-130 * 1814

^KODO 105 L, letnik 1977, odlično d Ganjeno, garažirano, ugodno pro-*£• Telefon 78-053 1815

(MERCEDES 1413, letnik 1968, dvodi-0R?iUcia1' 8 ton, prodam. Mato Zec, tel. U84/74-088 1816

:'I te\y i E T T A L, letnik 1981, prodam za t* Vi; S t e f e Peter, Golnik 70, vsak dan

' ^ l e . u n 1825 jj Prod a m zastavo 128, letnik 1981 in p e novi radialni gumi 145 x 12. Rudija *Peža 32, Ropret 1823

STANOVANJA

^i^em opremljeno GARSONJERO ji enosobno STANOVANJE v Kranju. °£udbe pod: Takoj 1639

STA

r°dam starejše, centralno ogrevano Š^NOVANJE, 58 kv. m, v Škofji Loki.

i ra: Denar takoj 1805

ZAPOSLITVE

P»ii5P? s l i m ZIDARJA ali delavca za v zidarski stroki. Telefon

1651 ski 1°J uposlim dve ŠIVILJI ali žen-ok0i.Veseljem do šivanja, iz Kranja ali

MT ? ; S i f r a : D o b r o Pačilo 1652 ^ u i^RSTVO STARE, Zg. Bitnje

jr * l«6 S^&TVO STARE, Zg. Bitnje

^abnica, zaposli KV MIZARJA in Hiš°a za priučitev.

G L A S

ČASOPISNO PODJETJE GLAS KRANJ, Moša Pijade 1 razpisuje javno licitacijo za prodajo *

3 pisalnih strojev UNIS TBM de luxe 24 T

Izklicna cena: 1 kom din 11.122,50

Prometni davek plača kupec. Licitacija bo 27. februarja 1985 ob 11. uri v ČP Glas, Moša Pi­jade 1 (III. nadstropje — nas­proti sodišča).

Interesenti si lahko ogledajo stroje eno uro pred pričetkom licitacije. Pravico do licitacije ima oseba, ki položi 10-odstot-no varščino.

Ž e p a r j i n a d e l u Kranj — Januarja in februarja

je sedem oškodovank prijavilo, da jim je na kranjski avtobusni postaji iz žepov in denarnic izgi­nil denar. Predrzni žeparji so očitno prostodušno segali v torbi­ce po denarnice, iz njih pobrali denar in jih vrnili na staro mesto. Ker se je to dogajalo v »šihtarski« konici med prvo in drugo uro po­poldne, žeparjev v množici ni bilo mogoče izslediti. Miličniki opo­zarjajo, naj potniki na avtobusni postaji skrbneje pazijo na ročne torbice in denar v žepih. Če pa opazijo koga, ki se smuka okrog tuje prtljage, naj ga nemudoma prijavijo postaji milice.

AVTO JE POGOREL Lesce — Bogdan Kavčič z Jesenic

se je v petek, 22. februarja, z oseb­nim avtom peljal proti Lescam. Ker je motor avtomobila nenadoma začel slabeti, je sklenil zaviti na bencin­sko črpalko, tedaj pa se je izpod po­krova začelo kaditi. Voznik je pokli­cal radovljiške gasilce, vendar jim kljub hitri pomoči ni uspelo pogasiti ognja. Gmotna škoda na zgorelem avtomobilu znaša 200 tisoč dinarjev. Požar je verjetno zakrivil kratek stik v električni napeljavi. Ker bi bencinski rezervoar v požaru lahko eksplodiral, so promet z magistralne ceste za ta čas preusmerili na bliž­njo stransko pot.

MILIJONSKA ŠKODA V POŽARU

Mavčiče — V gradbeni baraki na gradbišču hidroelektrarne v Mavči­čah je v petek, 22. februarja, izbruh­nil požar. V baraki so hranili elektro-material, v njej je bila tudi zasilna pisarna, garderoba in električna de­lavnica. Ker je ogenj uničil večino v baraki shranjenega materiala, je gmotna škoda precejšnja, saj prese­ga milijon tristo tisoč dinarjev. Vzrok požara je še neraziskan.

OTROKA ZANETILA POŽAR Škofja Loka — Ko je Živo Djur-

djanovič iz Škofje Loke v soboto, 23. februarja, za kratek čas zapustil svoje podstrešno stanovanje, da bi v kleti nabral drva, sta njegovi hčerki ostali sami. 4-letna in 2-letna deklica sa našli vžigalice in se začeli igrati in zanetili posteljnino. Ogenj je zajel kavč in leseni stenski opaž, televizor in električne instalacije. Deklici so rešili iz ognja in ju opečeni odpeljali v ljubljanski Klinični center. Gmot­ne škode je za milijon dinarjev. VŽGALA SE JE TRAVA

Ribno — Nad gostiščem Oddih v Ribnem se je v nedeljo, 24. februar­ja, vžgala trava. Preden so prišli do­mači gasilci in preprečili, da bi se po­žar razširil, je zgorelo kakih sto kva­dratnih metrov travne površine. Vzrok požar ni znan, verjetno pa je kriva otroška igra z vžigalicami. POŽAR V KURILNICI

Tržič — V nedeljo, 24. februarja, je v kurilnici stanovanjske hiše na Slapu pri Tržiču, last Pavla Kodra, izbruhnil požar. Zaradi visoke tem­perature se je vžgalo kurilno olje, ki je iztekalo iz gorilnika. Dovodni ka­nal namreč ni bil zaprt, čeprav je lastnik tega dne kuril na drva. Ogenj je po nestrokovni oceni povzročil za 100 tisoč dinarjev materialne škode.

D. Ž.

Š a h o v s k i n o v i c i

Tržič: februarja najuspešnejši Stane Valjavec — Na februarskem hitropo-teznem turnirju Šahovskega društva Tržič je zmagal Stane Valjavec z 9 to­čkami pred Ivanom Ravnikom 8, Pav­lom Locem 7,5, Alešem Roblekom 6,5 in Megličem s 6 točkami. — J. Kikel

Kranj: v tekmovanju za Pokal Kra­nja vodi Joković — Šahisti so odigrali že dva hitropotezna turnirja za Pokal Kranja. Na januarskem sta zmagala Lazar "Tn Joković pred Simončičem in Vojičičem, na februarskem pa Joković z 10 točkami pred Lazarjem 8, Uletom 7, Hribarjem in Rakovcem 6, itd. Po dveh turnirjih je v vodstvu Joković z 19,5 točke pred Lazarjem 18,5, Rakov­cem 10, Simončičem in Uletom 8 itd. — D. J.

Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša sodelavka

S L A V K A M I T R O V I Č roj. 1932

Od nje se bomo poslovili v torek, 26. februarja 1985, ob 15.30 izpred mrliške vežice v Kranju.

Sindikalna organizacija SAVA K R A N J

. svet, Gubčeva 1, Kranj, zaposli ^KO. Telefon 27-120 1809

Nenadoma nas je v 47. letu starosti zapustil dragi sin, mož in ati

A N D R E J Š O B E R L

Od njega se bomo poslovili v sredo, 27. februarja 1985, ob 15.30 na pokopališču v Lescah.

ŽALUJOČI VSI NJEGOVI

Lesce, 23. februarja 1985

S i n d i k a l n o p r v e n s t v o

t r ž i š k e o b č i n e

S k r o m n a

u d e l e ž b a

n a t e k i h

Podljubelj — Med tekmovanji, ki jih v letošnji zimi pripravlja za svoje člane občinski svet Zveze sindikatov Tržič, je bilo najprej na sporedu prvenstvo v smučarskih tekih. Tekmovanje — bilo je v Podljubelju — je uspešno izvedel Področni zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Tržič. Udeležilo se ga je le 40 tekačev in tekačic, samo eki­pa Splošnega gradbenega podjetja Tr­žič je nastopila v popolni sestavi.

Rezultati — ženske — do 30 let: 1. Damjana Zaplotnik (SGP Tržič), od 30 do 40 let: 1. Sonja Sajovic (BPT-Kon­fekcija), 2. Lidija Ambrož (Peko-DSSS), 3. Erna Anderle (WZ T. Moko-relove); moški — do 30 let: 1. Jože Bo­hinc (Peko-Orodjarna), 2. Jože Štete (Peko-DSSS), 3. Andrej Žvab (BPT-Predilnica); od 30 do 40 let: 1. Matej Do­linar (TRIO), 2. Darko Lausegar (Peko-Mreža), 3. Marjan Sedej (Peko-Obu-tev); od 40 do 50 let: 1. Janez Ambrož (Peko-DSSS), 2. Mitja Stritih, 3. Franc Jane (oba SGP Tržič); nad 50 let: 1. Franc Homan (Peko-Mreža), 2. Franc Globočnik (upokojenec).

J. Kikel

K r a n j s k i s t r e l c i s e b o r e z a v r h Kranj — V prvi republiški strelski li­

gi — zahod tekmujeta tudi ekipi škof­jeloške in kranjske strelske družine. Kranjski strelci s serijsko zračno pu­ško ro po neodločenem izidu v prvem kolu proti Škofji Loki v nadaljevanju premagali Zagorje, Postojno in Trzin, tako da imajo dobre možnosti za osvo­jitev prvega mesta v zahodni skupini.

Rezultati — 1. kolo: Škofja Loka : Kranj 146 :1462 (od 1600 možnih); 2. kolo — Okrogar Skvarča — Zagorje : Kranj 1450:1458; 3. kolo — Postojna : Kranj 1449:1480; 4. kolo — Tine Kmetic - Trzin : Kranj 1442:1483.

Strelke enakovredne strelcem

Kranj — Na sklepnem tekmovanju s serijsko zračno puško v občinski strel­ski ligi so nastopile tri najboljše ekipe članov, štiri ekipe članic in tri ekipe mladincev. V članski konkurenci sta .bili najboljši ekipi SD Bratstvo-enot-nost; še posebej velja pohvaliti strelke, ki so bile enakovredne članom. Pri mladincih je bil najuspešnejši tekmo­valec SD Franc Mrak iz Predoselj.

Rezultati — člani — ekipno: l.'Brat-stvo-enotnost — Kranj 1100 krogov od 1200 možnih, 2. Franc Mrak — Predos-lje 1086, 3. Stane Kovačič — Primsko-vo 1084; posamezno: 1. Lukanc (Franc Mrak) 371, 2. Kern 369, 3. Kne (oba Bratstvo-enotnost) 369; članice — ekip­no: 1. Bratstvo-ftnotnost — Kranj 1083,

2. Tone Nadižar — Čirče-Planina 1039, 3. Franc Mrak — Predoslje 990, 4. Iskra — Kranj 930; posamezno: 1. Smr­tnik 370, 2. Hafner (obe Bratstvo-enot­nost) 363, 3. Bauman (Tone Nadižar) 359; mladinci — ekipno: 1. Franc Mrak — Predoslje 1051, 2. Stane Kovačič — Primskovo 1029, 3. Tone Nadižar — Čirče-Planina 989; posamezno: 1. Um­nik (Franc Mrak) 362, 2. Hančič 351, 3. Korent (Stane Kovačič) 349.

Memorial Staneta Košnika

Kranj — Občinska strelska zveza Kranj je v spomin na Staneta Košnika, dolgoletnega člana strelske organizaci­je, pripravila tekmovanje v streljanju s standardno zračno puško in pištolo. Nastopili so strelci iz Ljubljane, Kam­nika in Kranja. Ekipno so bili naj­uspešnejši strelci ljubljanske Olimpije, med posamezniki pa Franc Peternel st. (Kranj) v streljanju s pištolo in Marjan Repič (Kamnik) v streljanju s puško.

Rezultati — pištola — posamezno: 1. F. Peternel st. (Kranj 569, 2. Serafin (Olimpija) 563, 3. Skerjanec (Krim-Lju-bljana) 558; ekipno: 1. Olimpija 1672, 2. Kranj I 1663, 3. Kranj II 1473; puška -posamezno: 1. Repič (Kamnik) 570, 2. Pokorn 567, 3. Kraljic (oba Olimpija) 563; ekipno: 1. Olimpija 1693, 2. Kam­nik 1653, 3. Krim 1626, 4. Kranj I 1608, 5. Kranj II 1481.

B. Malovrh

ZAHVALA

Ob nenadni in boleči izgubi drage mame, sestre, tete in stare mame

I V A N E G A Š P E R L I N

se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. Po­sebna zahvala osebju Zdravstvenega doma Železniki, sose­dom za pomoč, DO Alples, OORK Škofja Loka za podarjeno

cvetje.

VSI NJENI

Bukovica, Podlubnik, Hrastje, Trboje, Moše

Mnogo prezgodaj nas je zapustila naša draga žena, mamica, hčerka, tašča, babica, sestra in teta

S L A V K A M I T R O V I Č roj. Pelcl

Od nje se bomo poslovili v torek, 26. februarja 1985, ob 15.30 na kranjskem pokopališču. Do slovesa leži v mr­

liški vežici v Kranju.

Neutolažljivi: mož Vojo, sin Tomi z ženo Marijo in vnučka Špela, sin Damjan z ženo Tanjo, ata, mama se­

stra Jožica z družino in ostalo sorodstvo.

G L A S O V A A N K E T A M i k a v n i p l a n i n s k i i z l e t i

Kranj — Tako kot vedno doslej so člani odseka za vodnike pri Planin­skem društvu Kranj tudi letos pri­pravili obsežen spored izletov. Načr­tujejo kar 35 tur v domače in tuje go­re. Med njimi bo vsak ljubitelj gor­skega sveta lahko našel nekaj ciljev,

r Krtačka Zobačka med tržiškimi otroki

Tržič — Lutkovna skupina, ki deluje v okviru Mladinske­ga gledališča Tržič Je lansko jesen naštudirala simpatično lutkovno igrico Krtačka Zoba­čka. Glavne junake je režiser Boris Kuburič pobral iz raznih otroških igric in spravil sku­paj novo veselo lutkovno igri­co, ki ima tudi vzgojni pomen: Jakec in babica ugotovita, da je zmanjkala Jakčeva zobna krtačka. Detektiva, Očalnik in Naočnik, ki sta ju poklicala na pomoč, sta ugotovila, da so kr-tačko ukradli gusarji, ki so jim otroški gnili zobje prava posla­stica. In če otroci ne bodo ime­li krtačk, si ne bodo umivali zob, več zobne »sladkarije« bo ostalo zanje. A konec je sre­čen, seveda: detektiva ujame­ta gusarje, Kvarizoba, Gnilčka in Crvivčka, in Jakec ima spet krtačko. Zdaj goreče obljublja, da si bo odslej redno čistil zo­be, da ne bo nikoli več poza­bljal na krtačko. In ko to na ves glas obljubijo tudi otroci v dvorani s tovarišicami vred, je igrice konec . . .

S to prisrčno igrico so trži-ški lutkarji pred Novim letom obiskali vse tržiške osnovne šole in vrtce, razen kovorske, kjer pa so gostovali pred dne­vi, ko so se v Tržiču srečale vse lutkarske skupine Gorenj­ske. Z njo so gostovali tudi v Kranju in v Ljubljani. Pa bi j ih lahko mirne duše povabili še kam drugam, kajti resnično je to prijetna igrica, odlično odigrana, predvsem pa polna humorja. Pravo doživetje za otroke!

Lutk se je v Tržiču lotila skupina, ki se sicer tudi ukvarja s humorjem, pripra­vlja vesele večere, sodeluje pri pripravah modnih revij za Su-štarske nedelje. Humoristične oddaje pripravlja tudi za na­stope skupaj z Modrino in ple­sno skupino Alenke Dolenc. Za radio pravkar dokončujejo Snubača Cehova. 10. marca bo prvič predvajan na tržiškem radiu. Sicer pa je ta skupina poznana tudi po krajših humo­rističnih oddajah, s katerimi nastopajo po ljubljanskih srednjih šolah in dijaških do­movih.

Torej, tržiški humor vendar­le še živi! Še bolj veselo pa je to, da so se ga lotili mladi.

D. Dolenc

Z a ž e l e n a l e s t a r a s t a n o v a n j a

Jesenice — Čeprav jeseniška Žele­zarna ne sprejema več novih delav­cev in je trdno zaprla svoja vrata, število kandidatov za stanovanje ne upada. Zaradi prevelikega razkora­ka med minulim zaposlovanjem de­lavcev od drugod in stanovanjsko gradnjo, ki je bila pičla, je bilo lani na listi prosilcev za stanovanje 743 kandidatov. Na razpis za gradbena posojila se je prijavilo 244 kandida­tov, od tega 77 za novogradnje, ostali za adaptacije.

Zaradi dodeljenih gradbenih kre­ditov so lani delavci vrnili 15 stano­vanj. Če ocenjujejo vrednost vrnje­nih stanovanj, lahko ugotovijo, da je bila njihova vrednost večja od sred­stev, namenjenih lani za.gradbena posojila.

Zanimivo je, da se vedno več de­lavcev odloča, da bi se vselili v stara stanovanja, saj je zanja treba plačati manjšo soudeležbo.

Žal bo s pridobitvijo stanovanj le­tos še težje kot lani, kajti v občini se vse manj gradi, nastajajo tudi števil­ni problemi pri komunalnem ureja­nju zemljišč. Železarna je lani pri stanovanjski skupnosti naročila na­kup 41 stanovanj za svoje delavce, a zgradili niso niti enega.

D. S.

ki so primerni za njegove sposobno­sti in okus. Predvideli so namreč lahkotna potepanja po predgorju alpskega sveta, obiske v sredogorju, zahtevnejše vzpone na višje sloven­ske vrhove in točke na Poti Prijatelj­stva v zamejstvu pa celo vzpon na streho Evrope.

Januarja so se kranjski planinci udeležili pohodov v Dražgoše, febru­arja pa so sodelovali na pohodu na Stol. Tudi marec bo v znamenju tra­dicionalnih zimskih planinskih pri­reditev; 3. se bodo podali na Arihovo peč, 10. na Snežnik in 24. marca na Porezen. Aprila bodo na vrsti ture Muljava—izvir Krke—Polževo—Vi­šnja gora, Šmihel—Žužemberk— Frata—Mirna peč in Lubija—Bele vode—Topolšica. Maja bo prvi izlet vodil s Turjaka prek Kureščka in Mokreca do Robja, drugi na Blegoš in tretji na Kobansko. Junija načrtu­jejo izlete Javornik—Slivnica, Košu-tnikov turn—Tegoška gora, Kališče, Matajur in Creta Grauzaria. Poleg enodnevnih julijskih tur na Viš (Jof Fuart), Kepo, Ojstrico, Škrlatico in Hochstadl je od 26. do 31. julija pred­viden vzpon na Mont Blanc. Avgusta se bodo najprej odpravili s Krvavca k Cojzovi koči, potlej pa na Bavški Grintavec, Lepo Špičje in Sauleck.

' Septembra se bodo povzpeli na Ra­zor in Prisojnik, obiskali Roglo za dan planincev ter nato opravili turi Prestreljenik— Rombon in Pršivec-Vogar. Oktobra bo za izletom Borov­

nica—Pekel— Pokoj išče—Logatec, izlet V neznano in na Bohor. Novem­bra bodo odšli na Kum ali od Janč do Trebeljeva. Decembra bodo izletni­ško dejavnost sklenili s skupnim sil­vestrovanjem v planinah.

Društvo bo tak program uresniči­lo, če bodo izvedbo izletov omogočale vremenske razmere in druge objek­tivne okoliščine, kar velja tudi za za­dostno število prijavljenih. Za vse ture so potrebne prijave v društveni pisarni, podrobnejša obvestila pa bo­do izletnikom pravočasno na voljo na plakatih in v časopisih Glas ter Delo.

(S)

S p e t f i l m s k o g l e d a l i š č e

Kranj — Od 7. marca do 25. aprila se bo po gorenjskih kinematografih zvrstilo osem odličnih filmov prizna­nih režiserjev. Med njimi bo kar pet premierskih filmov. Predstave bodo ob ponedeljkih v Tržiču, ob torkih v Kamniku, ob sredah na Jesenicah in ob četrtkih v Kranju.

Katere filme bomo videli? Prvi bo na sporedu najnovejši slovenski film Ljubezen režiserja Rajka Ranfla, sledili bodo: avstrijski politični film Gospod Bockerer režiserja Ernsta W. Kalinke, švedska drama Fanny in Alexander Ingmarja Bergmana, ameriški fantastični thriller Vojne igre. režiserja Johna Badhama, tur­ška socialna drama Yol režiserja Še­rifa Gorena, nemški psihološki film Fitzcarraldo Wernerja Herzoga, poljska družbena drama režiserja Andrzeva Wajde Dirigent ter angle-ško-indijski biografski film režiserja Richarda Attenboroiigha Gandhi.

Tudi tokrat bodo lahko delovne organizacije za svoje delavce naroči­le abonmaje. Mladinski abonma sta­ne 500, abonma za odrasle pa 600 di­narjev.

Domači film Ljubezen pripovedu­je o usodi mlade generacije med zad­njo vojno: Na obrobju Ljubljane sku­pina fantov in deklet po svoje doži­vlja vojno in odnose v njej, spoznava svoje starše v luči odločitev, odločati se mora tudi sama: spoznava, kaj po­menijo strah, smrt, prijateljstvo, borba za obstanek, revščina, prva ljubezen, izdajstvo, kaj pomenita ljubezen do ljudi in ljubezen do do­mačega kraja. To je generacija, k i je dozorevala hitreje in tudi bolj inten­zivno. Otroštvo je bogatejše, a na nek način tudi zamujeno, saj spro­ščenosti in razposajenosti ne more nadomestiti kratkotrajno brcanje žoge na bližnjem igrišču. Film kom­pleksno govori o vojni in človeku v njej.

Film'je posnet po romanu Marja­na Rožanca, v režiji Rajka Ranfla. Igrajo: Rok Bogataj, Brane Šturbelj, Uroš Maček, Roman Končar, Jožica Avbelj, Jože Mraz. Glasbo za film je

-napisal Urban Koder.

JAVNO VPRAŠANJE Z a k a j j e d e l K o k r i c e v t e m i ?

Prvo obvestilo, da so na Kokrici ponoči v temi, smo v uredništvo dobili že novembra lani. Ko smo takrat skušali ugotoviti vzrok, nam to ni uspelo. Minuli teden pa smo o tem ponovno dobili obvestilo. Prišlo je tudi vprašanje, zakaj so že od novembra lani na Kokrici od novega mostu čez avtocesto pa do gasilskega doma ponoči v temi. O tem nas je obvestil Kokričan J . L. in povedal, da je menda za ureditev javne raz­svetljave na tem odseku odgovorna organizacija Zarja iz Kamnika. Večkrat so se že obrnili celo na direktorja te orgnaizacije, vendar brez haska. Pričakujemo, da bomo dobili odgovor vsaj zdaj, ko smo vpraša­nje zastavili javno.

Z i m s k e p o č i t n i c e z a s l u ž i j o p e t i c o Z i m s k e p o č i t n i c e so o d l i č n a stvar, č e pa so t ako bogate p r i ­red i tev ko t so b i l e l e t o š n j e , s i z a s l u ž i j o š e doda tno pet ico. 26 t i s o č m l a d i h K r a n j č a n o v se to z i m o n i d o l g o č a s i l o . L u t k i n r i s a n k pa je b i l o š e p r e m a l o .

Kranj — V letošnjih zimskih počitnicah se kranjska mladež ni mogla pritožiti, da se dolgočasi. Otroci in mladina, ki so j ih bile polne domala vse organizirane počitniške prireditve, so bili soglasni. Priredi­teljem so podelili oceno odlično. Občinska zveza društev prijateljev mladine in Center za prosti čas pri Občinski konferenci ZSMS v Kra­nju, ki imata na vesti letošnjo akcijo Zimske počitnice 85, sta sicer bolj samokritična, vendar se jima »dobro zdi«, da so letošnja počitniška pri­zadevanja naletela na več kot ugoden odmev. Ocenili so, da se je 13 po­čitniških akcij udeležilo prek 26 tisoč otrok in mladine, zaradi česar skromno upajo, da so uspeli koristno zapolniti vsaj del prostega časa šolarjev na počitnicah.

K sodelovanju sta prireditelja letos pritegnila še društvo Modrina, Skupino kranjskih kinoamaterjev, Kiub ljubiteljev glasbe in Hortikul-turno društvo. Poseben program so pripravile tudi osnovne šole, ki so največ zanimanja dosegle za smučarske tečaje.

Drsanje, ki so ga v Kranju pripravili s pomočjo Zveze telesnokul-turnih organizacij, je privabilo kakih dva tisoč otrok, plavanje v zim­skem bazenu približno dvesto, plesnih tečajev v organizaciji društva Modrina se je udeležilo 18 plesalcev. Kinopodjetje iz Kranja je pripra­vilo 30 kinopredstav, na katerih se je vsak dan gnetlo 600 obiskoval­cev. Vsi so si bili edini: filmov je bilo še premalo! Tudi obiskovalci lu­tkovnih predstav, ki jih je v gradu Kieselstein prirejalo društvo G L G , bi mirno prenesli kako predstavo ali dve več. V letošnjih počitnicah jih je bilo šest. Toliko je bilo tudi pravljičnih in ugankarskih srečanj v pio­nirski knjižnici, kamor je prišlo 90 otrok. Le troje akcij si v letošnjih počitnicah ni zaslužilo dvojke: likovna šola, ki je kljub zanimanju ta­lentiranih šolarjev niso pripravili, »odprta vrata« kranjskega gasilske­ga doma, kjer so zaman čakali obiskovalce, in tečaj Hortikulturnega društva, ki ni imel niti enega obiskovalca.

Za mlade so s koncerti poskrbeli pri Klubu ljubiteljev glasbe. Ja-nija Kovačiča in Lačnega Franza je poslušalo kakih 700 ljudi. Malo manj navdušenja je bilo za predstavo eksperimentalne gledališke sku­pine pri društvu G L G Danes ali apokalipsa, saj je v dvorani sedelo 25 ljudi. Tudi na projekciji ameriškega celovečerca Božanski dnevi in pri razgovoru s člani Skupine kranjskih kinoamaterjev niso zabeležili ravno množičnega obiska, toda nič zato.

Višek počitniškega doživetja je bil bolšji sejem s prek 300 kupci in prodajalci, ki ga kanijo v kratkem ponoviti.

In prihodnje leto? Prireditelja pravita: na izkušnjah se učimo. To­rej si že v poletnih počitnicah lahko obetamo niz zabavnih doživetij? Mnogo je odvisno tudi od mladih, ki so jim počitniške prireditve name­njene. Od njih prireditelji pričakujejo sveže pobude in zamisli.

D. Z. Žlebir

I g r a l c i g o l f a n a z a l e d e n e l e m j e z e r u

B L E D — Turistični delavci z Bleda so na zaledenelem Blej­skem jezeru v lepi in sončni zad­nji februarski nedelji pripravili zanimivo smučarsko-tekaško tek­movanje in prvič tudi golf na le­du. V smučarskem teku za pokal Bleda se je v dokaj lepi smučini pomerilo nad petdeset tekačev, palice za golf pa so prijeli člani golf klubov iz Ljubljane in Bleda. Na prvem tovrstnem tekmovanju se je potegovalo za pokal Bleda triindvajset igralcev. Tekmova­nja na debeli ledeni ploskvi si je z zanimanjem ogledalo nad tri ti­soč petsto gledalcev. Vsi so preži­veli sončen in dokaj topel dan.

Kako je golf na ledu zanimiv in prijeten, so nam povedali trije igralci Golf kluba z"Bleda, ki so prvič nastopili na ledenem jezeru in tako sploh prvič spoznali, da se na takem terenu lahko igra tudi golf.

ledu drugačni kot na travi. Žogica skače po ledu in pravilo je, da je čim bliže cilju. Za tako tekmova-ne moraš imeti dosti palic, pa žo­gica bolj uboga. To je prvič, da mi igramo na ledeni ploskvi. Pred začetkom sezone na travi je to odlična kondicijska vadba za udarce. Vsi komaj čakamo, da bo sneg skopnel in da bomo lahko začeli igrati in trenirati na trav­natem igrišču.«

Jože Osterman, podpredsednik Golf kluba Bled: »To je bil prvi golf na Blejskem jezeru. Na star­tu in cilju se je zbralo triindvajset igralcev iz Ljubljane in z Bleda. Vsak nastopajoči je imel na voljo po devet udarcev. Pokazali so, ka­ko se ta lahko igra tudi na ledeni ploskvi. Tak golf je v Evropi že razširjen, več ga igrajo v St. Moritzu in Kiitzbuhlu. Pravila so ista kot na travnatem igrišču. Škoda, da vsako leto jezero ni za­mrznjeno tako na debelo kot le­tos. Tako bi lahko velikokrat or­ganizirali to tekmovanje in kma­lu bi postalo tradicionalno.«

Tomaž Stritih, igralec golfa z Bleda: »Vseeno je bilo prijetno, čeprav so razmere za udarce na

Polde Pernuš, predsednik Golf kluba Bled: »Tekmovanje za na­grado Bleda je prvič. Hkrati je to izredno dobrodošla turistična po­nudba, saj lahko vsi, ki so prišli na zaledenelo Blejsko jezero, vi­dijo, da se tu nekaj dogaja. Res je sicer, da je »lukenj« pol manj kot na travnatem igrišču, je pa dana­šnja igra dobra propaganda za golf. V našem klubu je včlanjenih nad stoštirideset igralcev, iz do­movine in tujine. Za nas, igralce, je taka prireditev prava zimska sprostitev pred travnato sezono. Na takem igrišču kot je blejska ledena ploskev bi lahko večkrat trenirali in igrali.« D. Humer

R a z p i s z a n a j i z v i r n e j š e v o z i l o ska konferenca ZSMS Radovljica j! Gorenjski cesti 25 podnaslovom^ nagradni razpis.

Radovljica — Pri predsedstvu ra­dovljiške mladine so sklenili razpi­sati tekmovanje za najizvirnejše vo­zilo na kakršenkoli pogon, s katerim se bo lahko vozila najmanj ena odra­sla oseba. Do petka, 17. maja, se lah­ko posamezniki, osnovne mladinske organizacije, šole, društva, družbene organizacije, skupine mladih v raz­nih krožkih in drugi prijavijo na raz­pis. Poleg skice vozila, njegovega kratkega opisa, osnovnih tehničnih podatkov, poteka načrtovanja in iz­delave vozila mora prijava vsebovati tudi seznam vseh, ki so sodelovali pri načrtovanju in izdelavi vozila, pa seveda točen naslov avtorja. Prijave bo do srede maja sprejemala Občin-

Komisija bo v tednu dni preglej la prijave in se o najizvirnejšem y zilu dokončno odločila na dan i " ' dosti. 25. maja bodo vozila tudi stavili, seveda samo tista, ki b°j zmogla pot od konstrukcijskega razstavnega prostora. Troje najt*0

izvirnih vozil bodo nagradili: prv^ 10 tisoč dinarji, drugo s 3 tisoč din* j i in tretje s tisočakom. Če ne bo 1 1

ben izdelek dovolj izviren, se laj1^ zgodi tudi, da nagrad ne bodo poo* l i . Razpis je vabljiv, zatorej ml 8

konstruktorji: pljunite v roke!

S r e č n o n a š i m a l p i n i s t o m Ljubljana — Danes odhaja na

pot iz domovine proti daljnji Hi­malaji jugoslovanska alpinistična odprava, katere cilj je še nepre-plezana severna stena Jalung Kanga (8505 metrov) v masivu Kangčendzenge, tretje najvišje gore sveta. V odpravi, ki jo vodi izkušeni himalajec Tone Skarja, so tudi gorenjski alpinisti Filip Bence, Borut Bergant, Tomo Če­sen in Tomaž Jamnik, drugi člani pa so Janko Humar, Janez Jeglič, Silvo Karo, Franček Knez, Pavle Kozjek, Marjan Kregar, Peter Podgornik, Slavko Svetičič in zdravnik Damjan Meško.

Udeiežerici odprave " se bodo zbrali danes ob 8. uri v stavbi Pla­ninske /ve.'.e Slovenije, kjer bodo

imeli pred odhodom kratko tiskovno konferenco. Takšno sre­čanje s svojima članoma odprave je pripravilo včeraj zvečer na Br­du tudi kranjsko planinsko dru­štvo.

Današnji odhod alpianistov v

tuje gore je naša prva večja od­prava po letu 1981, ko so člani ta­kratne odprave začrtali JugosUv vansko smer v mogoči južni sten* Lhotseja. Ker alpinistom to pO' meni toliko kot drugim vrhun­skem športnikom sodelovanje na olimpiadi, jim zaželimo uspešno uresničitev načrtov. Obenem jim že danes izrecimo upanje, da se bodo po dobrih treh mesecih srečno vrnili domov!

(S)

ff^/ntftrSTSflf^f 1 KJ JVf TT Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radov ' t f f c f " 1 ' J ' c a ' Skofjo Loka in Tržič - Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj " U L A I 9 Glavni urednik Milan Bajželj — Odgovorni urednik Jože Kosnjek "

Novinarji: Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, Helen' Jeiovčan, Le a Mencin""r, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Zal"' in Danica Žlebir — I »toreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikoval«' 1

Lojze Erjavec, Slavko Hain in Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Birk (Radovlji­ca) — List izhaja 11 ol.tobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 triki* tedensko, od jamu-, j« !'J64 kot >1 tednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lis"1

Kranj, Mose Pijadtja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direk­tor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, ko­merciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometneg* davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za L polletje 750 din