Embed Size (px)
Citation preview
11
II. BANKARSKIOT SISTEM NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VOPRVOTO POLUGODIE OD 2001 GODINA
2.1. Struktura na bankarskiot sistem na Republika Makedonija
Na krajot na prvoto polugodie od 2001 godina, bankarskiot sistem na RepublikaMakedonija go so~inuvaa 23 banki i 18 {tedilnici. Pritoa, od vkupniot broj banki, 17imaa t.n. golemo ovlastuvawe za vr{ewe platen promet, kreditni i garanciski rabotiso stranstvo, dodeka dozvolata za rabota na ostanatite 6 banki se odnesuva na vr{ewebankarski raboti samo vo zemjata.
Sporedeno so 31.12.2000 godina, brojot na bankite, koi go so~inuvaatdominantniot segment na bankarskiot sistem na Republika Makedonija se zgolemuva,nasproti namaluvaweto na brojot na instituciite od vtoriot segment na bankarskiotsistem, {tedilnicite. Ova se dol`i na transformacijata na Po{tenska {tedilnicaa.d. Skopje vo Po{tenska banka a.d. Skopje, so {to u{te pove}e se potvrduvastrukturniot primat na bankite vo bankarskiot sistem na zemjata, odnosno se namaluvai onaka marginalnata uloga na {tedilnicite vo bankarskiot sistem na zemjata. Imeno,u~estvoto na {tedilnicite vo vkupniot finansiski potencijal so sostojba na30.06.2001 godina e pod 1%.
Prvata polovina od 2001 godina se karakterizira so otpo~nuvawe na proces naokrupnuvawe i konsolidacija na bankarskiot sistem na Republika Makedonija.Vakviot trend e rezultat na zgolemenata konkurencija vo bankarskiot sistem kojanastana so vlezot na stranski direktni investicii kaj del od pogolemite banki voRepublika Makedonija vo tekot na 2000-ta godina, kako i reformite vo platniotsistem vo zemjata i negovoto prezemawe od strana na komercijalnite banki. Vo tekot naprvoto polugodie od 2001 godina, Narodna banka na Republika Makedonija izdade dvedozvoli za statusni izmeni, i toa za: pripojuvawe na Zemjodelska banka a.d. Skopje konSileks banka a.d. Skopje, so {to Zemjodelska banka a.d. Skopje }e prestane da postoikako posebno pravno lice i }e funkcionira vo ramkite na Sileks banka a.d. Skopje ispojuvawe na Teteks banka a.d. Skopje so Kreditna banka a.d. Bitola, odnosno nivnoprerasnuvawe vo novo pravno lice pod nazivot Teteks Kreditna banka a.d. Skopje. Voovoj period, vo tek e postapkata na upis na navedenite statusni izmeni vo trgovskiotregistar pri nadle`niot sud, zaradi {to toa ne najde odraz vrz broj~enata sostojba nabankite na 30.06.2001 godina. Isto taka, vo tekot na mesec juli, 2001 godina, Narodnabanka na Republika Makedonija izdade dozvola za statusna izmena - pripojuvawe naPelagoniska banka a.d. Prilep kon Komercijalna banka a.d. Skopje.
Ovie statusni izmeni, kako i izdavaweto na dozvola za osnovawe i rabota naEurosviss banka a.d. Skopje, }e reflektiraat vo broj~enata sostojba i strukturata nabankarskiot sistem, koja }e bide prika`ana so godi{niot izve{taj za 2001 godina.
Osnovnite strukturni karakteristiki na bankarskiot sistem na RepublikaMakedonija se analizirani od nekolku aspekti:
1. Golemina na bankarskite institucii;2. Sopstveni~ka struktura;3. Regionalna struktura.
2.1.1. Golemina na bankarskite institucii
Od aspekt na nivnata golemina, bankarskite institucii se analizirani sporedtri kriteriumi:
12
a) Vkupna aktiva, odnosno vkupen finansiski potencijal;b) Obem na rabotewe ili pazarno u~estvo;v) Kapitalna mo}, odnosno vkupen iznos na sopstveni sredstva so koi raspolagaat
bankarskite institucii.
Analizata na goleminata na bankarskite institucii spored navedenitekriteriumi upatuva na postoewe na asimetri~na struktura na bankarskiot sistem naRepublika Makedonija. Imeno, so sostojba na 30.06.2001, dvete najgolemi banki vobankarskiot sistem na Republika Makedonija, zafa}aat 51% od vkupnata neto aktiva.Sporedeno so sostojbata na 31.12.2000 godina, koncentracijata se namaluva za 5,6procentni poeni kako rezultat na padot na finansiskiot potencijal na dvetenajgolemi banki, {to se dol`i na aktuelnata bezbednosno-politi~ka sostojba iefektite od nea.
Grafikon br.1 - Koncentracija na bankarskiotsistem spored goleminata na vkupnata aktiva
Dvete najgolemi
banki51.04%
Ostanati banki
48.96%
Istovremeno, registrirano e namaluvawe na pazarnoto u~estvo na dvetenajgolemi banki za 6,1 procentni poeni, odnosno nivno u~estvo od 52,0% vo vkupniotobem na rabota na makedonskite banki na krajot na prvoto polugodie na 2001 godina.
Grafikon br.2 - Koncentracija na Grafikon br.3- Koncentracija nabankarskiot sistem spored pazarnoto u~estvo bankarskiot sistem spored kapitalnata
mo}
Ostanati banki
47.98%
Dvete najgolemi
banki52.02%
Dvete najgolemi
banki30.1%
Ostanati banki69.9%
Nasproti toa, na krajot na prvoto polugodie od 2001 godina dvete najgolemibanki vo Republika Makedonija raspolagaa so 30,1% od vkupniot kapital na bankite,{to sporedeno so 31.12.2000 godina pretstavuva pad od 3,3 procentni poeni.
13
Od tuka proizleguva zaklu~okot deka zna~itelnata koncentracija nafinansiskiot potencijal kaj dvete najgolemi banki, koi go dr`at primatot nabankarskiot pazar vo Republika Makedonija, ostanuva osnovna strukturnakarakteristika na bankarskiot sistem na Republika Makedonija vo tekot na prvotopolugodie od 2001 godina, i pokraj evidentiraniot trend na namaluvawe nakoncentracijata sporedeno so krajot na 2000-ta godina.
2.1.2. Sopstveni~ka struktura
Sopstveni~kata struktura na bankite vo Republika Makedonija e analiziranaod dva aspekta:
a) Stepen na privatiziranost na bankiteb) U~estvo na stranski kapital
a) Stepenot na privatiziranost na bankarskiot kapital vo RepublikaMakedonija so sostojba na 30.06.2001 godina iznesuva 83,2%, odnosno 87,4% dokolku prianalizata se izzeme bankarskata institucija koja e celosno vo dr`avna sopstvenost,“Makedonska banka za poddr{ka na razvojot” a.d. Skopje. Sporedeno so sostojbata nakrajot na dekemvri 2000-ta godina, ne se konstatirani promeni vo stepenot naprivatiziranost na bankarskiot kapital. Analizirano po poodelni banki, stepenot naprivatiziranost se dvi`i vo interval od 61,5% do 100% kaj 6 banki.
b) Na krajot na prvoto polugodie od 2001 godina, procentot na u~estvo nastranski kapital vo vkupniot bankarski kapital vo Republika Makedonija iznesuva37,8%, {to pretstavuva pad od 3 procentni poeni sporedeno so sostojbata na krajot nadekemvri 2000-ta godina. Analizata po poodelni banki poka`uva deka stranskiotkapital e prisuten vo 16 banki, so procentualno u~estvo koe se dvi`i od 0,3% do 100%.Pritoa, ne se evidentirani pogolemi pomestuvawa vo strukturnite odnosi pome|ubankite vo sopstvenost na doma{ni privatni akcioneri i bankite vo sopstvenost nastranski akcioneri.
Grafikon br.4 - Strukturno u~estvo na bankitespored vidot na sopstvenost
51.8%46.9%
1.3%
Banki vo sopstvenostna doma{ni privatniakcioneri
Banki vo sopstvenostna stranski akcioneri
Banki vo sopstvenostna dr`avata
Napomena: Banki vo sopstvenost na stranski akcioneri se onie koi vo strukturata na kapitalot imaatu~estvo na stranski kapital nad 50%.
14
2.1.3.Regionalna struktura
Strukturnite karakteristiki na bankarskiot sistem na Republika Makedonijaod regionalen aspekt ja potvrduvaat ve}e konstatiranata asimetri~nost ikoncentriranost na ponudata na finansiski uslugi vo glavniot grad na Republikata.Imeno, so sostojba na 30.06.2001 godina samo 6 od vkupniot broj banki se lociraninadvor od Skopje, od koi samo 3 banki imaat ovlastuvawe za vr{ewe platen promet ikreditni raboti so stranstvo. Finansiskiot potencijal na ovie 6 institucii u~estvuvaso 12,3% vo vkupniot finansiski potencijal na nivo na bankarski sistem na RepublikaMakedonija.
Postojnata regionalna struktura se ubla`uva so relativno razgranetata mre`ana filijali, ekspozituri, {alteri, delovni edinici i pretstavni{tva. Na krajot naprvoto polugodie od 2001 godina, bankite vo Republika Makedonija imaa: 24 filijali,89 ekspozituri, 9 delovni edinici, 97 {alteri i 1 pretstavni{tvo. Sekako, treba da seimaat vo predvid i {alterite na JP Makedonski po{ti (320 po{tenski edinici so 620{alteri na celata teritorija na Republika Makedonija) so koi raspolaga Po{tenskabanka AD Skopje.
15
2.2. Aktivnost na bankite vo Republika Makedonija
Politi~ko-bezbednosnata kriza i voenite slu~uvawa vo Republika Makedonijaimaa negativen odraz vrz vkupnite ekonomski dvi`ewa vo zemjata. Toa se manifestirapreku namalena ekonomska aktivnost na stopanskite subjekti, pad na industriskotoproizvodstvo, namalena nadvore{no-trgovska razmena i namaleni devizni prilivi.Pod vlijanie na ekonomski i psiholo{ki faktori predizvikani od krizata vo zemjata,dojde do zna~itelno povlekuvawe na depozitite od bankite, {to zaedno so drugifaktori predizvika zgolemuvawe na gotovite pari vo optek i pritisok vrz kursot nadenarot. Seto ova pridonese vo prvoto polugodie od 2001 godina da bide prekinattrendot na podobruvawe na performansite na bankarskiot sistem i porastot na obemotna nivnite aktivnosti.
2.2.1. Aktiva na bankite
Vlo{enata bezbednosna sostojba i porestriktivnite merki na monetarnatapolitika vo tekot na prvoto polugodie od 2001 godina neminovno se reflektiraa naobemot i strukturata na vkupnata aktivnost na bankite vo Republika Makedonija.
Vkupnata aktiva na bankite vo Republika Makedonija na krajot na prvite {estmeseci od 2001 godina iznesuva{e 70.797 milioni denari {to vo odnos na krajot odprethodnata godina pretstavuva namaluvawe za 13,7%. Vo tekot na ovoj periodnamaluvawe na aktivata ima kaj 17 banki, pri {to najvisoka stapka na namaluvawe kajpoedine~na banka iznesuva 26%.
Namaluvaweto na depozitnata baza na bankite pred se, depozitite od banki,depozitite po viduvawe i kratkoro~nite depoziti, zaedno so del od monetarnite merkina Narodna Banka na Republika Makedonija vo tekot na prvite {est meseci odgodinata implicira{e namaluvawe na likvidnata aktiva1 kako apsolutno taka i vostrukturata na vkupnite sredstva na bankite vo Republika Makedonija. Taka vo odnosna krajot od 2000-ta godina likvidnata aktiva na bankite na 30.06.2001 godina e poniskaza 38,4%. Vo strukturata na vkupnata aktiva u~estvoto na likvidnata aktiva e svedenona 33,8% {to vo odnos na krajot na 2000-ta godina pretstavuva namaluvawe za 13,5procentni poeni. Za smetka na ova namaluvawe raste u~estvoto na kreditnite plasmanikaj komitenti koi vo strukturata na aktivata u~estvuvaat so 43,7% ili 10,2 procentnipoeni pove}e vo odnos na krajot na 2000-ta godina.
1 Likvidnata aktiva gi opfa}a pari~nite sredstva i saldata kaj Narodna Banka na Republika Makedonija,blagajni~kite zapisi kaj Narodna Banka na Republika Makedonija, kratkoro~nite dolgovni hartii odvrednost, kratkoro~nite krediti i salda na smetki kaj doma{ni i stranski banki.
16
Grafikon br. 5 - Struktura na aktivata
STRUKTURA NA AKTIVA 31.12.2000
Plasmani kajdrugi banki
34%
Presmetanakamata iostanata
aktiva3%
Plasmani kajkomitenti
33%
Osnovnisredstva
6%
Vlo`uva~kihartii odvrednost
1%
Pari~nisredstva i
salda kaj NBRM8%
Hartii odvrednost soreeskont na
NBRM2%
Dolgovnihartii odvrednost
13%
STRUKTURA NA AKTIVA 30.06.2001
Plasmani kajdrugi banki
27.32%Plasmani kajkomitenti
43.73%
Osnovnisredstva
7.18%
Presmetanakamata iostanata
aktiva2.57%
Vlo`uva~kihartii odvrednost
1.84%
Pari~nisredstva i
salda kaj NBRM5.42%
Hartii odvrednost soreeskont na
NBRM0.65%
Dolgovnihartii odvrednost11.29%
2.2.1.1 Kreditna aktivnost na bankite
Vo tekot na prvite {est meseci od 2001 godina trendot na porast na kreditnataaktivnost na bankite vo Republika Makedonija prodol`uva. Imeno, bruto plasmanitekaj komitenti (nefinansiski pravni lica i naselenie) na 30.06.2001 godina iznesuvaa39.003 milioni denari {to vo sporedba so krajot na prethodnata godina pretstavuvazgolemuvawe za 2.258 milioni denari, odnosno porast od 6,1%. Dokolku pri analizatase zemat predvid iskni`enite pobaruvawa na vonbilansna evidencija vo tekot naprvite {est meseci od 2001 godina, mo`e da se konstatira deka porastot na kreditniteplasmani vo tekot na prvoto polugodie od godinata iznesuva 13,9%. Dinami~kianalizirano kreditnite plasmani, so isklu~ok na mart i april koga ima namaluvawe,prose~no mese~no rastat za okolu 2%.
17
Ro~nata struktura na plasmanite kaj nefinansiski pravni lica i naselenie(kreditnite plasmani) na 30.06.2001 godina ne poka`uva zna~ajni pomestuvawa vosporedba so krajot na 2000-ta godina. I ponatamu najvisoko u~estvo (45,8%) imaatkratkoro~nite kreditni plasmani, a po niv sleduvaat dolgoro~nite kreditni plasmaniso strukturno u~estvo od 29,6%. Nefunkcionalnite krediti vo bruto kreditniteplasmani u~estvuvaat so 19,5% {to e pribli`no na u~estvoto na krajot na 2000-tagodina. Dokolku se zemat predvid iskni`uvawata na nefunkcionalnite krediti vovonbilansna evidencija vo prvata polovina od 2001 godina, kreditnite plasmani kajkoi nastanal nefunkcionalen status pretstavuvaa 39,6% vo odnos na vkupnitenefunkcionalni pobaruvawa na krajot od 2000-ta godina.
Strukturata na kreditnite plasmani po korisnici na 30.06.2001 godina ostanuvanepromeneta sporedeno so krajot od prethodnata godina. Dominantno u~estvo imaatplasmanite kaj pretprijatija koi vo vkupnite kreditni plasmani u~estvuvaat so 83,7%,kreditnite plasmani kaj naselenie u~estvuvaat so 10,1%, a plasmanite kaj drugikomitenti vo strukturata na bruto kreditnite plasmani u~estvuvaat so 5,6%.
Valutnata struktura na kreditnite plasmani na krajot na prvoto polugodie od2001 godina ne poka`uva nekoi pozna~ajni pomestuvawa vo odnos na krajot odprethodnata godina. Imeno, 53,8% od vkupnite krediti odobreni od strana na bankitese denarski krediti, 24,8% se denarski krediti so devizna klauzula, a ostatokot od21,4% se devizni krediti plasirani vrz osnova na kreditni linii od stranstvo.
Pregled br.2 - Struktura na kreditnite plasmani odobreni na nefinansiski subjekti
Period Korisnici
Kreditni pobaruvawa
prekni eni na vonbilansna evidencija
Ro~nost Denarski Devizni Denarski Devizni Denarski Devizni Vkupno31.12.2000 Dostasani 2,260 165 45 282 44 2,795
Kratkoro~ni 11,079 1,592 258 410 1,229 14,567 Dolgoro~ni 6,034 3,237 318 213 2,075 11,877 Nefunkcionalni 5,517 1,444 135 44 363 2 7,505 Bruto krediti 24,889 6,439 754 949 3,711 2 36,745 Rezervi za potencijalni zagubi (9,020) Neto krediti 27,725
Kreditni pobaruvawa prekni eni na vonbilansna evidencija 5,473
Ro~nost Denarski Devizni Denarski Devizni Denarski Devizni Vkupno30.06.2001 Dostasani 1,783 99 2 1 55 1,940
Kratkoro~ni 12,875 2,009 278 1,393 1,324 17,879 Dolgoro~ni 5,658 3,177 300 54 2,368 11,558 Nefunkcionalni 5,515 1,549 122 36 382 23 7,627 Bruto krediti 25,831 6,834 702 1,484 4,129 23 39,003 Rezervi za potencijalni zagubi (7,413) Neto krediti 31,590
Kreditni pobaruvawa prekni eni na vonbilansna evidencija 8,323 Stapka na porast 3.78% 6.14% -6.89% 56.40% 11.25% 889.06% 6.15% 52.06%
Pretprijatija Drugi komitenti Naselenie
vo MKD (000,000)
18
2.2.1.2 Plasmani kaj banki
Plasmanite kaj doma{ni i stranski banki koi na 30.06.2001 godina iznesuvaa19.339 milioni denari, so svoeto u~estvo od 27,3%, pretstavuvaat vtora po goleminastavka vo aktivata od agregiraniot bilans na sostojba. Namalenata likvidnost nabankite vo tekot na prvite {est meseci od 2001 godina se otslikuva vo kontinuiranoopa|awe na deviznite sredstva koi bankite gi dr`at kaj doma{ni i stranski banki so{to na krajot od prvoto polugodie od 2001 godina tie se pomali za 31,6% vo sporedbaso krajot na minatata godina. Prose~nata mese~na stapka na namaluvawe na oviesredstva vo tekot na prvoto polugodie od 2001 godina iznesuva 7,5%. Osnovnitepri~ini za drasti~noto namaluvawe na ovie sredstva mo`e da se lociraat vonamaluvaweto na deviznite depoziti po viduvawe i kratkoro~ni depoziti od banki idrugi nefinansiski pravni lica kako posledica na namalenata aktivnost nastopanskite subjekti vo nadvore{no-trgovskiot promet, namaluvaweto za 50% namaksimalniot iznos na devizni sredstva koi bankite mo`e da go ~uvaat kaj stranskibanki, kako i namaluvawe na dozvoleniot rok za ~uvawe na devizi na smetkite napravni lica od 180 na 30 dena.
Pregled br. 3 - Struktura na plasmanite kaj doma{ni i stranski banki
31.12.2000 Denarski Devizni VkupnoSmetki kaj drugi banki - 25,860 25,860 Dostasani 0 - 0 Kratkoro~ni 1,036 67 1,103 Dolgoro~ni 317 - 317 Nefunkcionalni 5 0 5 Bruto krediti odobreni na drugi banki 1,358 67 1,426 Rezervi za potencijalni zagubi - - - Neto krediti odobreni na drugi banki 1,358 67 1,426 Vkupni plasmani kaj drugi banki 1,358 25,927 27,285
30.06.2001 Denarski Devizni VkupnoSmetki kaj drugi banki - 17,674 17,674 Dostasani 3 31 34 Kratkoro~ni 1,076 225 1,301 Dolgoro~ni 327 - 327 Nefunkcionalni 2 0 3 Bruto krediti odobreni na drugi banki 1,408 257 1,664 Rezervi za potencijalni zagubi - - - Neto krediti 1,408 257 1,664 Vkupni plasmani kaj drugi banki 1,408 17,931 19,339
vo MKD (000,000)
Strukturno gledano, dominantno u~estvo vo ramki na plasmanite kaj banki(91,4%) ima kategorijata devizni smetki kaj doma{ni i stranski banki, {todeterminira 92,7% od vkupnite pasmani kaj banki da bidat devizno nominirani.Najgolem del od deviznite plasmani kaj doma{ni i stranski banki se so ro~nost do trimeseci. Kratkoro~nite denarski krediti odobreni na doma{ni banki se na pribli`noisto nivo vo odnos na krajot od 2000-ta godina, so taa razlika {to vo tekot na vtoriotkvartal od 2001 godina bankite preferiraat da se zadol`uvaat direktno kaj drugibanki. Prethodno navedenoto se potvrduva so faktot {to prose~nata zadol`enost nabankite preku Pazarot na pari e namalena od 330 milioni denari kolku {to iznesuvalavo dekemvri minatata godina na 152 milioni denari vo juni 2001 godina.
19
Vkupnite kreditni plasmani kaj drugi banki na 30.06.2001 godina iznesuvaa 1.664milioni denari. Pri toa 636 milioni denari ili 38,2% od ovie krediti se odobreni odstrana na Makedonska banka za poddr{ka na razvojot a.d. Skopje koja svojata kreditnaaktivnost ja ostvaruva so posredstvo na komercijalnite banki vo RepublikaMakedonija.
2.2.1.3 Plasmani vo hartii od vrednost so reeskont na Narodna Banka naRepublika Makedonija i plasmani vo dolgovni hartii od vrednost
Najgolem del od hartiite od vrednost vo bilansite na makedonskite banki sehartii od vrednost so reeskont na Narodna Banka na Republika Makedonija idr`avnite obvrznici izdadeni od strana na Republika Makedonija po razli~ni osnovi.
Namaluvaweto na op{tata likvidnost na bankite vo tekot na prvoto polugodieod 2001 godina dovede do zna~ajno namaluvawe na sredstvata koi bankite gi dr`at voblagajni~ki zapisi kaj Narodna Banka na Republika Makedonija. Na krajot na vtoriotkvartal od 2001 godina, ovie sredstva iznesuvaa 460 milioni denari ili 0,6% od netoaktivata na bankite, {to vo sporedba so krajot na prethodnata godina pretstavuvanamaluvawe za 73,1%.
Vo strukturata na vkupnata aktiva na bankite na krajot na prvata polovina od2001 godina dolgovnite hartii od vrednost u~estvuvaa so 11,3%. Najgolem del od oviesredstva, odnosno 92,3% otpa|a na hartiite od vrednost na dr`avata. Od niv, najgolemdel, odnosno 92,2% otpa|a na dr`avnite obvrznici izdadeni po osnov narestruktuiraweto na Stopanska Banka a.d. Skopje soglasno Zakonot za garancijata nainvesticijata na strate{kite investitori i za prezemawe na oddelni pobaruvawa odkrajni korisnici od strana na Republika Makedonija vo Stopanska Banka a.d. Skopje(“Sl. Vesnik na RM” br. 86/99) koi se so rok na dostasuvawe 15 godini. Ostatokot seobvrznici izdadeni od strana na Agencijata za Sanacija na Banka, kako i obvrzniciizdadeni od strana na Ministerstvoto za finansii po osnov na “zamrznato” devizno{tedewe so koi aktivno se trguva na Makedonskata berza. Mal del od dolgovnitehartii od vrednost se odnesuvaat na dolgovni hartii od vrednost emituvani od stranana drugi banki i ~ekovi izdadeni od doma{ni i stranski banki.
2.2.2 Kapital i obvrski
Vo tekot na prvite {est meseci od 2001 godina nastanaa zna~ajni promeni voobemot i strukturata na izvorite na sredstva kaj makedonskite banki. Bezbednosno-politi~kata situacija vo dr`avata vlijae{e vo nasoka na kontinuirano namaluvawe nakratkoro~nata depozitnata baza na bankite i zgolemuvawe na kratkoro~natazadol`enost. U~estvoto na depozitite od banki, depozitite po viduvawe ikratkoro~nite depoziti vo vkupnite izvori na sredstva na makedonskite banki enamaleno za 8,6 procentni poeni vo odnos na krajot na minatata godina koga ovieizvori na sredstva u~estvuvale so 59,2%. Kratkoro~nata depozitna baza vo tekot naovoj period e namalena za 12.754 milioni denari ili 26,3%.
20
Grafikon br.6- Struktura na pasivata
STRUKTURA NA PASIVATA 31 .12 .2000
Depoziti po v i d u v a w e
3 9 . 8 6 %
O s t a n a t a pasiva3.10%
Kratkoro~ni poza jmici do 1
g o d i n a 2 .86%
Kratkoro~ni d e p o z i t i d o 1
g o d i n a 1 3 . 2 8 %
Dolgoro~ni d e p o z i t i n a d 1
godina3.74%
R e z e r v a c i i z a vonbilansni
stavki1.14%
Dolgoro~ni poza jmici nad 1
godina6.68%
S o p s t v e n i s r e d s t v a2 3 . 3 0 %
D e p o z i t i o d banki6.04%
STRUKTURA NA PASIVA 30.06.2001
O s t a n a t a pasiva3.15%
Dolgoro~ni pozajmici nad 1
godina7.88%
Rezervacii za vonbilansni
stavki1.23%
Dolgoro~ni depoziti nad 1
godina5.13%
Kratkoro~ni pozajmici do 1
godina 5.01%
Kratkoro~ni depoziti do 1
godina 11.66%
Sopstveni sredstva27.06%
Depoziti od banki3.62%
Depoziti po viduvawe
35.25%
Namaluvawe na depozitnata baza implicira{e zgolemuvawe na zavisnosta nabankite od eksternite izvori na sredstva, pred se kratkoro~nite pozajmici do ednagodina koi vo odnos na krajot na minatata godina se zgolemeni za 51%. Strukturnoanalizirano ovie izvori na sredstva vo vkupnite izvori na sredstva go zgolemuvaatsvoeto u~estvo od 2,9% na 5%. Za razlika od kratkoro~nite izvori na sredstva,dolgoro~nite izvori na sredstva vo tekot na prvata polovina od godinata bele`atkontinuiran porast. Strukturno analizirano na dolgoro~nite izvori na sredstvaotpa|aat 13% {to vo odnos na krajot na minatata godina pretstavuva porast od 2,6procentni poeni.
21
2.2.2.1 Primarni izvori na sredstva- Depoziti od nefinansiski pravni licai naselenie
Vkupniot iznos na depoziti od nefinansiski pravni lica i od naselenie nakrajot na prvite {est meseci od 2001 godina iznesuva{e 36.847 milioni denari ili 21%pomalku vo odnos na krajot od prethodnata godina.
Pregled br.4 - Struktura na depozitite od nefinansiski pravni lica i naselenie
Period Depoziti31.12.2000 Ro~nost Denarski Devizni Denarski Devizni Denarski Devizni Denarski Devizni Vkupno
Po viduvawe 8,362 8,904 3,288 - 1,279 - 3,161 4,971 29,965 Ograni~eni 306 1,325 972 - 118 - - - 2,721 Kratkoro~no oro~eni do 1 godina 5,442 - 684 - 192 2,012 654 1,908 10,892 Dolgoro~no oro~eni nad 1 godina 73 - 91 5 65 2 1,954 876 3,066 Vkupno 14,184 10,228 5,035 5 1,654 2,015 5,769 7,755 46,644
30.06.2001 Ro~nost Denarski Devizni Denarski Devizni Denarski Devizni Denarski Devizni VkupnoPo viduvawe 5,699 6,316 1,486 - 1,276 - 3,360 4,323 22,460 Ograni~eni 642 1,312 427 - 117 - - - 2,498 Kratkoro~no oro~eni do 1 godina 4,034 - 1,065 - 219 251 882 1,806 8,257 Dolgoro~no oro~eni nad 1 godina 118 - 135 - 66 2 1,959 1,351 3,632 Vkupno 10,494 7,628 3,113 - 1,678 253 6,201 7,480 36,848 Stapka na porast na depozitite -26.01% -25.42% -38.17% -100.00% 1.44% -87.42% 7.49% -3.55% -21.00%
vo MKD (000,000)Pretprijatija Javen sektor Drugi komitenti Naselenie
Vo strukturata na primarnite izvori na sredstva i ponatamu dominantniostanuvaat depozitite po viduvawe koi zafa}aat 60,9% od vkupnite primarni izvorina sredstva. Namaluvaweto na depozitnata baza na bankite vo tekot na analiziraniotperiod najmnogu se reflektira vrz ovie depoziti koi vo odnos na krajot na prethodnatagodina se poniski za 7.506 milioni denari, odnosno za 25%. Na kratkoro~no oro~enitedepoziti do 1 godina otpa|aat 22,4% od vkupnite primarni izvori na sredstva. Ovieizvori na sredstva vo odnos na krajot od prethodnata godina se poniski za 24,2% {to epribli`no ednakvo na stapkata na povlekuvawe na depozitite po viduvawe i uka`uvadeka ovie depoziti poka`ale najvisok stepen na nestabilnost vo uslovi na eskalacijana bezbednosnata kriza. Interesno e {to vo tekot na prvite {est meseci od godinatarastat dolgoro~no oro~enite depoziti na site subjekti no najzna~aen porast e ostvarenkaj deviznite depoziti na naselenie. Dolgoro~no oro~enite depoziti vo odnos nakrajot na prethodnata godina se povisoki za 18,5%. Inaku ovie izvori na sredstva vovkupnite primarni izvori na sredstva u~estvuvaat so 9,9%
Valutnata struktura na primarnite izvori na sredstva na krajot na prvite {estmeseci od godinata ostanuva re~isi nepromeneta. Na denarskite depoziti otpa|aat58,3%, a na deviznite depoziti otpa|a ostatokot od 41,7%.
Vo strukturata na primarnite izvori na sredstva po nositeli najzna~ajnou~estvo i vo tekot na prvite {est meseci od godinata imaat depozitite odpretprijatija koi vo vkupnite primarni izvori u~estvuvaat so 49,2%. Potoa sleduvaatdepozitite na naselenie so u~estvo od 37,1% i depozitite od javen sektor i depozititeod drugi komitenti koi zaedno u~estvuvaat so 13,7%. Vo odnos na krajot na minatatagodina depozitite na naselenie go zgolemuvaat svoeto u~estvo vo strukturata navkupnite primarni izvori na sredstva za 8,1 procentni poeni za smetka na namalenotou~estvo na depozitite vo strukturata na site drugi nositeli. Vo tekot na prvite {estmeseci od godinata zabele`an e trend na opa|awe na site vidovi depoziti, analiziranood aspekt na nivnite nositeli, so isklu~ok na depozitite na naselenie. Taka vo odnosna krajot na minatata godina depozitite na pretprijatija se poniski za 25,8%,
22
depozitite od javen sektor za 38,2%, depozitite od drugi komitenti za 47,4%, a samodepozitite na naselenie bele`at nezna~itelen porast od 1,2%.
2.2.2.2 Sekundarni izvori na sredstva- Depoziti i pozajmici od banki
Sekundarnite izvori na sredstva, odnosno depozitite i pozajmicite od banki nakrajot od prvoto polugodie od 2001 godina iznesuvaa 11.688 milioni denari i vostrukturata na vkupnite izvori na sredstva u~estvuvaa so 16,1%. Sporedeno so krajotna 2000-ta godina, ovaa kategorija izvori na sredstva kako posledica na trendot naopa|awe vo tekot na prvite {est meseci od 2001 godina e pomala za 1.108 milionidenari ili 8,5%. Vo ramki na sekundarnite izvori na sredstva 52,2% se odnesuvaat nadepoziti od banki i kratkoro~ni pozajmici, dodeka ostanatite 47,7% se odnesuvaat nadolgoro~ni pozajmici od doma{ni i stranski banki.
Vlo{enata bezbednosno-politi~ka sostojba dovede do zna~ajno namaluvawe nadepozitite od banki. Imeno ovie depoziti vo tekot na prvite {est meseci od godinatakontinuirano opa|aa i vo odnos na krajot na prethodnata godina se poniski za 48,5%.Najgolemo opa|awe ima kaj deviznite depoziti od doma{ni i stranski banki na koiotpa|a i najgolem del, 73,7% od ovie depoziti. Taka, vkupnite devizni depoziti oddoma{ni banki se poniski za 37,8%, a depozitite po viduvawe od stranski banki za76,5% vo odnos na krajot na prethodnata godina. Denarskite depoziti od doma{nibanki nezavisno od nivnata ro~nost vo prvite {est meseci od godinata poka`uvaatstapki na porast me|utoa nivnoto u~estvo vo strukturata na vkupnite depoziti odbanki e zna~ajno pomalo vo odnos na deviznite depoziti.
Pregled br. 5 - Struktura na depoziti od banki
Vkupno depoziti od banki
31.12.2000 Denarski Devizni Denarski DevizniPo viduvawe 1.18 1,331.07 - 2,305.99 3,638.24 Kratkoro~no oro~eni 435.69 832.69 - - 1,268.38 Ograni~eni 20.86 - - - 20.86 Dolgoro~no oro~eni 47.29 - - - 47.29 Vkupno 505.01 2,163.76 - 2,305.99 4,974.76
30.06.2001 Denarski Devizni Denarski DevizniPo viduvawe 45 1,002 - 543 1,591 Kratkoro~no oro~eni 559 343 - - 903 Ograni~eni - - - - - Dolgoro~no oro~eni 69 - - - 69 Vkupno 674 1,346 - 543 2,563 Stapka na porast 33.48% -37.80% -76.46% -48.48%
Doma{ni banki Stranski banki
vo MKD (000,000)
Namaluvaweto na depozitnata baza vo tekot na prvite {est meseci od godinatadovede do povisoka zavisnost na bankite od kratkoro~nite eksterni izvori na sredstva.Zgolemenoto u~estvo na ovie izvori na sredstva vo uslovi na kontinuiran porast nakamatnite stapki na Pazarot na pari i na instrumentite od krajna instanca naNarodna Banka na Republika Makedonija negativno se odrazuva vrz profitabilnostana bankite. Ovie izvori na sredstva vo odnos na krajot od prethodnata godina sepovisoki za 51%. Pri toa, najzna~aen porast ima kaj kratkoro~nite pozajmici odstranski banki za 47,9% kako i kaj kratkoro~nite pozajmici od Narodna Banka naRepublika Makedonija i doma{ni banki za odr`uvawe na denarskata likvidnost
23
direktno ili preku Pazarot na pari koi vo odnos na krajot na minatata godina sezgolemeni za 64,2%.
Dolgoro~nite pozajmici vo strukturata na vkupnite izvori na sredstvau~estvuvaat so 7,9% {to vo odnos na krajot od prethodnata godina pretstavuva porastod 1,2 procentni poeni. Dolgoro~nite pozajmici vo tekot na prvite {est meseci odgodinata kontinuirano se pribli`no na nivo od 5,600 milioni denari {to pretstavuva2% pove}e vo odnos na krajot od prethodnata godina. Vo strukturata na ovie pozajmicii ponatamu dominantno u~estvo od 70% imaat pozajmicite od stranski banki po osnovna dolgoro~ni stranski kreditni linii so koi se finansiraat dolgoro~ni stopanskiproekti.
Od aspekt na valutnata struktura na pozajmicite, nema nekoi pozna~ajnipromeni vo tekot na prvite {est meseci od 2001 godina. Taka, najgolem del odpozajmicite ostanuvaat devizni (66,3%), a ostanatiot del se denarski pozajmici, predse kratkoro~ni krediti za likvidnost koristeni od Narodna Banka na RepublikaMakedonija i od drugi banki, direktno ili preku Pazarot na pari.
Pregled br.6 - Struktura na pozajmici od banki
31.12.2000Ro~nost Denarski Devizni Denarski Devizni Denarski Devizni Denarski Devizni Denarski Devizni VkupnoKratkoro~ni 0 - 640 - - 1,621 - - 86 - 2,347 Dolgoro~ni 642 - 210 - - 3,822 23 - 778 - 5,474 Vkupno 642 - 850 - - 5,444 23 - 864 - 7,822 30.06.2001Ro~nost Denarski Devizni Denarski Devizni Denarski Devizni Denarski Devizni Denarski Devizni VkupnoKratkoro~ni 257 - 890 - - 2,398 - - - - 3,545 Dolgoro~ni 395 32 248 - - 3,618 4 - 1,282 - 5,580 Vkupno 652 32 1,139 - - 6,016 4 - 1,282 - 9,125 Stapka na porast 1.66% 34.01% 10.52% -82.33% 48.50% 16.66%
Drugivo MKD (000,000)
NBRM Doma{ni banki Stranski banki Pretprijatija
2.2.2.3 Sopstveni sredstva
Sopstvenite sredstva na bankite na krajot na prvoto polugodie od 2001 godinaiznesuvaa 19.207 milioni denari i vo strukturata na vkupnite izvori na sredstva imaau~estvo od 27,1%. Sporedeno so krajot na prethodnata godina mo`e da se konstatiradeka vo tekot na prvite {est meseci od 2001 godina nema pozna~ajni promeni vovkupnite sopstveni fondovi na bankite vo Republika Makedonija.
2.2.2.4. Vonbilansni aktivnosti na bankite
Vonbilansnata aktivnost na bankite vo Republika Makedonija e vo ramkite naklasi~nite vonbilansni bankarski aktivnosti: davawe garancii, otvorawe akreditivii odobruvawe ramkovni krediti.
Vkupnata vonbilansna aktiva na makedonskite banki so sostojba na krajot naprvite {est meseci od godinata iznesuva 15.818 milioni denari.
Rizi~nite vonbilansni stavki vo vkupnata vonbilansna aktiva u~estvuvaat so82,1%. Prethodno navedeniot pokazatel uka`uva deka eden zna~aen del od vkupnite
24
vonbilansni aktivnosti na bankite vo Republika Makedonija povlekuvaat odredenkrediten rizik i kako takvi imaat potencijal da se transformiraat vo bilansnipobaruvawa.
Od strukturen aspekt, najvisoko u~estvo vo vkupnata vonbilansna aktiva imaatnepokrienite garancii i akreditivi koi so sostojba na 30.06.2001 godina u~estvuvaat so56,6% od vkupnata vonbilansna aktiva.
Pregled br. 7 - Vonbilansna aktivnost
30.06.2001 31.12.2000 30.06.2000 31.12.1999 30.06.1999 31.12.1998 30.06.1998 31.12.1997 30.06.1997
Pokrieni vonbil. stavki 2,683 1,573 2,338 1,899 1,625 1,795 2,367 1,620 1,830inidbeni garancii 3,789 3,244 3,297 2,744 3,337 3,005 3,523 2,531 2,133
Neisk. ramkovni krediti obvrski za kreditirawe 278 123 29 65 110 110 15 49 8Nepokrieni garancii, akreditivi i drugo vonb. 9,069 9,059 9,224 9,300 8,993 9,826 9,066 8,319 5,979Vkupno vonbilansno 15,818 13,998 14,887 14,008 14,065 14,736 14,971 12,520 9,949Rizi~na aktiva/ vkupna vonb. aktiva 83.04 88.77 84.30 86.44 88.45 87.82 84.19 87.06 81.60
vo MKD (000,000)
25
2.3. Performansi na bankite vo Republika Makedonija
2.3.1 Adekvatnost na kapitalot/Rizikot od nesolventnost
Nivoto na kapitaliziranost i stapkata na adekvatnost na kapitalot na bankitevo Republika Makedonija na krajot na prvoto polugodie od 2001 godina ne poka`uvaatzna~ajni promeni vo sporedba so 31.12.2000 godina. Vkupniot kapital na bankite na30.06.2001 godina iznesuva 19.207 milioni denari, {to e za 105 milioni denari pove}eili nezna~itelen porast od 0,5% vo odnos na krajot od 2000-ta godina.
Nivoto na pokrienost na bilansnite aktivnosti so sopstveni sredstva nabankite so sostojba 30.06.2001 godina iznesuva 27,1% {to pretstavuva porast za 3,8procentni poeni vo odnos na 31.12.2000 godina. Porastot na stapkata nakapitaliziranost se dol`i na padot na vkupnata bilansna aktiva na bankite za 13,7%kako posledica na namaluvaweto na nivniot depoziten potencijal vo analiziraniotperiod.
Relativno visokata stapka na kapitaliziranost na bankite vo RepublikaMakedonija, analizirana preku ovoj pokazatel, se dol`i na postojnata struktura nanivniot finansiski potencijal {to e determinirana od siroma{nata ponuda na drugiizvori na sredstva i na seu{te nedovolno efikasnata mobilizacija na slobodnitefinansiski sredstva, pred se {tedni vlogovi od naselenieto.
Pregled br.8 - Nivo na kapitaliziranost na bankarskiot sistem na Republika Makedonija sosostojba na 30.06.2001 godina
BANKA Neto aktiva
Rezervi za pot.
zag.
Bruto aktiva
Sopstveni sredstva
Garanten kapital RPA
Stapka na kapitaliz(
neto)
Stapka na kapitaliz.
(bruto)
Adekvatn.na kapital
2 3 4 5=3+4 6 7 8 9=6/3 10=6/5 11=7/8Dvete najgolemi banki 36,134 4,458 40,592 5,782 5,505 24,233 16.00 14.25 22.72Ostanati banki 34,662 3,850 38,512 13,425 12,908 27,837 38.73 34.86 46.37Vkupno banki 70,797 8,308 79,105 19,207 18,413 52,070 27.13 24.28 35.36
vo MKD (000,000)
Na 30.06.2001 godina, stapkata na kapitaliziranost na prvite dve banki pogolemina iznesuva 16% i vo odnos na prose~nata stapka na kapitaliziranost na nivo nasite banki e pomala za 11,1 procentni poeni. Ostanatite banki, imaat prose~na stapkana kapitaliziranost od 38,7% {to e za 11,6 procentni poeni povisoka vo odnos navkupniot prosek.
Isto kako i stapkata na kapitaliziranost, i pokazatelot koj gi povrzuvasopstvenite sredstva na bankite so vkupniot obem na bilansni i vonbilansniaktivnosti vo tekot na prvoto polugodie od 2001 godina bele`i pozitiven trend. Taka,na krajot na prvite {est meseci od 2001 godina ovoj pokazatel iznesuva 22,2% i vosporedba so 31.12.2000 godina bele`i porast od 2,3 procentni poeni.
So sostojba 30.06.2001 godina, garantniot kapital na bankite vo RepublikaMakedonija iznesuva 18.413 milioni denari, a rizi~no ponderiranata aktiva 52.070milioni denari. Vo Aneks br. 4 e prika`ana strukturata na garantniot kapital igrafikonite na strukturata na rizi~no ponderiranata bilansna i vonbilansna aktivana bankite vo Republika Makedonija vo periodot od 30.06.1997 - 30.06.2001 godina.
26
Prose~nata stapka na adekvatnost na kapitalot na makedonskite banki na krajotna prvoto polugodie od 2001 godina, kako odnos pome|u vkupniot garanten kapital ivkupnata rizi~no ponderirana aktiva, iznesuva 35,4%. Pritoa, stapkata na adekvatnostna kapitalot na prvite dve banki po golemina iznesuva 22,7% i vo odnos na prose~natastapka na adekvatnost na kapitalot na nivo na site banki e pomala za 12,7 procentnipoeni. Ostanatite banki, imaat prose~na stapka na adekvatnost na kapitalot od 46,4%{to e za 11 procentni poeni povisoka vo odnos na vkupniot prosek.
Poniskata stapka na adekvatnost na kapitalot na prvite dve banki po goleminaproizleguva od relativno razvienata i obemna depozitna baza, {to ovozmo`uvapoddr`uvawe na pogolem obem na aktivnost, glavno na kreditna aktivnost. Vo tojkontekst, treba da se ima predvid i faktot {to kreditite na nefinansiski subjekti sevo grupata so rizi~en ponder 100%, {to direktno vlijae vo nasoka na zgolemuvawe narizi~no ponderiranata aktiva. Za razlika od prvite dve banki, pomalite bankiraspolagaat so skromna depozitna baza {to zna~i ograni~ena kreditna aktivnost,odnosno rizi~no ponderirana aktiva vo visina na nivniot kapital i raspolo`ivataskromna depozitna baza, a so toa i visoka stapka na adekvatnost na kapitalot.
Grafikon br. 7 - Dvi`ewe na garantniot kapital, rizi~no ponderiranata aktiva i stapkatana adekvatnost na kapitalot
Za razlika od prethodnite godini koga stapkata na adekvatnost na kapitalotima{e blag trend na opa|awe, grafikonot pogore poka`uva kontinuiran trend naporast na ovoj pokazatel koj zapo~nuva vo tekot na posledniot kvartal na 1999 godina ise zadr`uva do krajot na dekemvri 2000-ta godina, pri {to vo poslednoto polugodiebele`i blag trend na opa|awe. Imeno, stapkata na adekvatnost na kapitalot so sostojba30.06.2001 godina vo sporedba so sostojbata na 30.09.1999 godina, koga e najniska, bele`iporast za 15,2 procentni poeni. Sporedeno so dekemvri 2000 godina, namaluvaweto naovoj koeficient vo tekot na prvoto polugodie od 2001 godina iznesuva 1,3 procentnipoeni.
Site banki vo Republika Makedonija go ispolnuvaat propi{aniot minimum od8% kapitaliziranost. Pritoa, analizirano po pooddelni banki, najniskata stapka naadekvatnost na kapitalot iznesuva 21,8%. Vo odnos na prose~noto nivo na adekvatnostna kapitalot koe iznesuva 35,4%, 6 banki imaat stapka na adekvatnost na kapitalotkoja e pod prose~noto nivo, dodeka ostanatite 17 banki reflektiraat povisokaadekvatnost na kapitalot od prose~nata.
0
10,000,000
20,000,000
30,000,000
40,000,000
50,000,000
60,000,000
31.1
2.19
96
31.0
3.19
97
30.0
6.19
97
30.0
9.19
97
31.1
2.19
97
31.0
3.19
98
30.0
6.19
98
30.0
9.19
98
31.1
2.19
98
31.0
3.19
99
30.0
6.19
99
30.0
9.19
99
31.1
2.19
99
31.0
3.20
00
30.0
6.20
00
30.0
9.20
00
31.1
2.20
00
31.0
3.20
01
30.0
6.20
01
0
5
10
15
20
25
30
35
40
Garanten kapital Rizi~no ponderirana aktiva Adekvatnost na kapitalot
27
2.3.2. Krediten rizik
Kreditniot rizik e osnoven rizik so koj se soo~uvaat bankite vo svoetorabotewe i zaslu`uva zna~ajno vnimanie pri analizata na vkupnite rizici vobankarskoto rabotewe. Ova posebno se odnesuva za bankite vo Republika Makedonijazaradi dominacija na klasi~nite bankarski funkcii na intermedijacija, a vo uslovi nanerazvienost na finansiskite pazari i instrumenti i otsustvo na pazarniot rizik.
Analizirano preku niza pokazateli, kreditniot rizik involviran voraboteweto na bankite na Republika Makedonija e izrazito visok kako posledica napove}e faktori, me|u koi najzna~ajno mesto imaat eksternite {okovi koi i se slu~ijana makedonskata ekonomija vo izminatite godini, a vo prvoto polugodie od 2001 godinavoenite slu~uvawa vo Republika Makedonija.
Kako posledica na dlabokata politi~ko-bezbednosna kriza {to negativnovlijae vrz vkupnite ekonomski dvi`ewa vo zemjata i sostojbite vo makedonskotostopanstvo, vo tekot na prvoto polugodie od 2001 godina e prekinat trendot napodobruvawe na kvalitetot na aktivata na bankite zabele`an vo 2000-ta godina.
Osnovnite indikatori za kvalitetot na kreditnoto portfolio na bankitepresmetani na 30.06.2001 godina poka`uvaat blag trend na vlo{uvawe vo tekot naprvite {est meseci od 2001-ta godina. Analizata na kvalitetot na aktivata, odnosnostrukturata i kvalitetot na kreditnoto portfolio na makedonskite banki napravenavrz osnova na presmetanite pokazateli so sostojba na 30.06.2001 godina (Aneks 3) edadena vo prodol`enie na tekstot.
Vkupnata kreditna izlo`enost na makedonskite banki so sostojba 30.06.2001godina iznesuva 53.721 milioni denari i vo sporedba so 31.12.2000 godina bele`izgolemuvawe od 6,2%. Ako se isklu~i vonbilansnata rizi~na izlo`enost, toga{u~estvoto na ostanatiot del od kreditnoto portfolio vo vkupnata bruto aktiva na30.06.2001 godina iznesuva 56%, i vo sporedba so krajot na dekemvri 2000 godina, ezgolemena za 11 procentni poeni.
Strukturnata analiza na kreditnoto portfolio poka`uva deka i vo tekot naprvoto polugodie od 2001 godina kategorijata redovni krediti so svoeto u~estvo od59% (30.06.2001 godina) ostanuva negova dominantna komponenta. Posle redovnitekrediti, vo strukturata na kreditnoto portfolio sleduva kategorijataNefunkcionalni krediti (17%), Vonbilansnata izlo`enost (17,8%), Drugitepobaruvawa (4,6%) i Redovnata kamata (1,5%). Vo odnos na 31.12.2000 godinastrukturnoto u~estvo na gorespomenatite kategorii e re~isi nepromeneto.
Mo{ne zna~aen aspekt na analizata na performansite na kreditnotoportfolio e kvantificirawe na niza pokazateli za identifikacija na plasmanite nabankite koi nosat povisok stepen na rizi~nost i determiniraat nepovolniperformansi na nivniot sevkupen rizi~en profil so svoe nepovolno vlijanie vrzlikvidnosnata i solventnata pozicija na bankite.
So sostojba na 30.06.2001 godina, vkupnata kreditna izlo`enost vo rizi~nikategorii V, G i D2 iznesuva 20.379 milioni denari {to pretstavuva 36,0% od vkupnatakreditna izlo`enost ili 110,7% od garantniot kapital na bankite vo Republika 2 Vo rizi~na kategorija D e vklu~en iznos od 2.849 milioni denari koj vo tekot na prvoto polugodie eiskni`en od bilansna evidencija vrz osnova na Odlukata za supervizorskite standardi za regulirawe nadostasanite, a nenaplateni pobaruvawa na bankite i {tedilnicite (“Slu`ben vesnik na RM” br. 27/98)
28
Makedonija. Ovie pokazateli uka`uvaat na vlo{uvawe na kvalitetot na kreditnotoportfolio vo tekot na prvite {est meseci od 2001 godina. Imeno, so sostojba 31.12.2000godina u~estvoto na kreditnata izlo`enost vo rizi~nite kategorii V, G i D vovkupnata kreditna izlo`enost na bankite iznesuva 34,8%, odnosno 94,2% akogarantniot kapital se zeme kako sporedbena golemina.
Dokolku pri analizata se zemat predvid izdvoenite rezervacii za kreditnataizlo`enost klasificirana vo rizi~ni kategorii V, G i D, se konstatira dekanepokrieniot del na ovoj segment od rizi~nata izlo`enost na bankite iznesuva 8.889milioni denari, {to e 15,7% od vkupnoto kreditno portfolio, odnosno 48,3% odgarantniot kapital na makedonskite banki na 30.06.2001 godina. Ova poka`uva dekavisokiot krediten rizik se relativizira so visokoto nivo na kapitaliziranost nabankite vo Republika Makedonija.
Vo pregledot daden podolu, se sodr`ani odredeni pokazateli za kvalitetot nakreditnoto portfolio na makedonskite banki od krajot na 1995 godina pa navamu3:
Pregled br. 9 - Pokazateli za kvalitet na kreditno portfolio na bankite vo RepublikaMakedonija
Pokazateli 31.12.1995 31.12.1996 31.12.1997 31.12.1998 31.12.1999 31.12.2000 30.06.2001% na V,G,D vo vk. kred. izl. 44.4 42.8 35.6 32.9 41.3 34.8 36.0% na G,D vo vk. kred. izl. 26.8 21.7 24 17.27 25.1 22.7 24.0% na V i G vo vk. kred. izl. 23.7 29.8 24.5 29.8 34.4 26.18 25.42% na D vo vk. kred. izl. 20.8 13 11.1 3.1 7 8.6 10.6% na rizi~nost (pot. zag./vk. izlo .) 30.8 25.4 23.8 17.5 22.6 21.4 23.2% na V,G,D vo garanten kapital 133.6 139.4 143 123.4 145.3 94.2 110.7% na G,D vo garanten kapital 80.7 70.8 96.2 64.8 88.3 61.4 73.7% na V i G vo garanten kapital 71.2 97.2 98.5 111.7 120.8 70.8 78.1% na D vo garanten kapital 62.4 42.3 44.4 11.7 24.6 23.4 32.6% na neto V,G,D vo garanten kapital 48.8 65.8 60.9 70.5 74.6 43.6 48.3
vo (%)
Stapkata na rizi~nost na kreditnoto portfolio na makedonskite banki koja gopoka`uva odnosot pome|u presmetanite potencijalni zagubi i vkupnata kreditnaizlo`enost, na 30.06.2001 godina iznesuva 23,2%, {to odgovara na rizi~na kategorija V(25%). Za sporedba, ovoj pokazatel na krajot na dekemvri 2000 godina iznesuval 21,4%,dodeka, pak, na krajot na dekemvri 1999 godina, 22,5%.
Od grafikonot daden vo prodol`enie mo`e da se sogleda dvi`eweto nakreditnatata izlo`enost i presmetanite potencijalni zagubi na bankite vo periodotod krajot na 1996 godina navamu.
3 Vo aneks br.3 e daden detalen Pregled na odredeni pokazateli za kvalitetot na kreditnoto portfolio nabankite vo Republika Makedonija.
29
Grafikon br.8 - Dvi`ewe na kreditnata izlo`enost i presmetanite potencijalni zagubi nabankite
28,114 33,543 35,828 37,417
41,233 45,251 47,841 46,831
49,944 52,020 50,634 50,234 50,576 56,570
8,646 8,520 8,701 9,353 9,997 10,756 9,718 7,449 8,759 10,328 11,424 11,621 10,842 13,105
-
10,000
20,000
30,000
40,000
50,000
60,000
12.01.
95
02.01.
96
04.01.
96
06.01.
96
08.01.
96
10.01.
96
12.01.
96
02.01.
97
04.01.
97
06.01.
97
08.01.
97
10.01.
97
12.01.
97
02.01.
98
04.01.
98
06.01.
98
08.01.
98
10.01.
98
12.01.
98
02.01.
99
04.01.
99
06.01.
99
08.01.
99
10.01.
99
12.01.
99
02.01.
00
04.01.
00
06.01.
00
08.01.
00
10.01.
00
12.01.
00
02.01.
01
04.01.
01
06.01.
01
Vkupna kreditna izlo enost Potencijalni zagubi
Vkupnata kreditna izlo`enost na bankite vo analiziraniot period 31.12.1995 -30.06.2001 godina e zgolemena za 28.456 milioni denari ili za 101,2%. Vo istiot period,identifikuvanite potencijalni zagubi vo kreditnoto portfolio na bankite sezgolemuvaat za 4.460 milioni denari ili 51,6% i na 30.06.2001 godina dostignuvaatiznos od 13.105 milioni denari.
Pri analizata treba da se ima predvid deka identifikuvanite potencijalnizagubi na 30.06.2001 godina ne korespondiraat so izdvoenite rezervi za potencijalnizagubi sodr`ani vo agregiraniot bilans na makedonskite banki. Preku terenskitesupervizorski kontroli utvrdeni se skrieni zagubi koi ne reflektiraat vo bilansitena bankite. Taka, so sostojba na 30.06.2001 godina neizdvoenite rezervacii zapotencijalni zagubi (go vklu~uva i iznosot na neprokni`enata nefunkcionalnakamata) se javuvaat kaj 6 banki vo vkupen iznos od 676 milioni denari.
2.3.3 Likvidnosen rizik
Vo tekot na prvoto polugodie od 2001 godina bankite vo Republika Makedonijase soo~ija so seriozni predizvici vo odnos na upravuvaweto so likvidnosniot rizik.Kako posledica na kriznite sostojbi vo zemjata koi uslovija nepovolni eksternifaktori, trendot na jaknewe na depozitniot potencijal na bankite be{e prekinat. Podvlijanie na ekonomski i psiholo{ki faktori, vkupnite depoziti na bankite vo tekotna prvite {est meseci od 2001 godina poka`aa zna~itelno namaluvawe {to kreira{eseriozni problemi kako za bankite taka i za Narodna Banka na Republika Makedonijavo odr`uvawe na likvidnosta na bankarskiot sistem. Istovremeno, zgolemenoto nivona gotovi pari vo optek zaedno so voobi~aenata preferencija na ekonomskite subjekti,posebno vo krizni sostojbi, slobodnite pari~ni sredstva da gi ~uvaat vo cvrsta valuta,dovede do zgolemena pobaruva~ka na devizi na devizniot pazar i pritisok vrz kursot nadenarot. Vakvite promeni na ambientot vo koj se sproveduva makroekonomskatapolitika vo zemjata, nu`no uslovija redizajnirawe na instrumentite na monetarnatapolitika na Narodna Banka na Republika Makedonija so edinstvena cel, odr`uvawe nastabilnosta na kursot na denarot, a so toa i vkupnata makroekonomska stabilnost. Ovaima{e svoi efekti vrz bankite, odnosno instrumentite i mo`nostite koi im bea naraspolagawe za upravuvawe so likvidnosniot rizik.
30
Analizata na likvidnosnata pozicija na bankite vo Republika Makedonija iinstrumentite za upravuvawe so likvidnosniot rizik vo tekot na prvite {est meseciod 2001 godina e dadena vo prodol`enie na tekstot.
U~estvoto na likvidnata aktiva4 vo vkupnata aktiva na bankite na krajot odprvite {est meseci od 2001 godina iznesuva 31,4% i vo odnos na krajot na prethodnatagodina e namaleno za 14 procentni poeni. Prose~noto u~estvo na likvidnite sredstvavo vkupnata aktiva na bankarskiot sistem vo tekot na prvite {est meseci od godinataiznesuva 36,8%. Sporedeno so krajot od 2000-ta godina, likvidnata aktiva na bankite na30.06.2001 godina e namalena za 40,3%. Vo strukturata na likvidnite sredstva iponatamu najvisoko u~estvo imaat deviznite smetki kaj stranski banki (74,1%), od koinajgolem del se slobodni sredstva ili kratkoro~no oro~eni depoziti kaj stranskibanki. Ostanatiot del se odnesuva na pari~nite sredstva i saldata kaj Narodna Bankana Republika Makedonija (17,3%).
Grafikon br.9 - Dvi`ewe na likvidnata aktiva na bankite vo Republika Makedonija
-5,000
10,00015,00020,00025,00030,00035,00040,000
Dek.00 Jan.01 Feb.01 Mar.01 Apr.01 Maj.01 Jun.01
Pari~ni sredstva Blagajni~ki zapisi na NBRM
^ekovi i menici Devizni smetki kaj doma{ni banki
Devizni smetki kaj stranski banki
Najzna~ajna strukturna promena vo likvidnata aktiva ima namaluvaweto nau~estvoto na hartiite od vrednost so reeskont na Narodna Banka na RepublikaMakedonija ~ie u~estvo vo likvidnata aktiva e svedeno na 2%, pred se kako rezultat nanedostatokot na slobodni pari~ni sredstva koi bankite bi gi vlo`uvale voblagajni~ki zapisi na Narodna Banka na Republika Makedonija iako vo ovoj periodNarodna Banka na Republika Makedonija zna~ajno ja zgolemi kamatnata stapka na oviesredstva5. Pokrienosta na likvidnata aktiva so depozitite po viduvawe ikratkoro~nite depoziti na 30.06.2001 godina iznesuva{e 74,4% ili 15,5 procentnipoeni pomalku vo odnos na krajot na minatata godina.
Na stranata na izvorite na sredstva, depozitite po viduvawe i kratkoro~nitedepoziti do 3 meseci, na krajot na prvite {est meseci od 2001 godina iznesuvaa 75,8%od vkupnite depoziti ili 61,5% od vkupnite obvrski na bankarskiot sistem {to voodnos na krajot na minatata godina pretstavuva namaluvawe za 4,5 procentni poeni,odnosno 8,1 procentni poeni, respektivno. Inaku, vo tekot na prvite {est meseci odgodinata finansiskiot potencijal na bankarskiot sistem poka`uva kontinuiran trend
4 Likvidnata aktiva opfa}a pari~ni sredstva i salda kaj Narodna Banka na Republika Makedonija, Hartiiod vrednost so reeskont na Narodna Banka na Republika Makedonija, ~ekovite i devizni sredstva nasmetkite kaj doma{ni i stranski banki so ro~nost do tri meseci
5 Kamatnata stapka na blagajni~ki zapisi vo tekot na juni dostigna nivo do 20%.
31
na opa|awe koj e najzna~aen vo delot na depozitite po viduvawe i kratkoro~nitedepoziti, koi vo odnos na krajot na minatata godina se poniski 27,9%.
Grafikon br. 10 - U~estvo na kratkoro~nite vo vkupnite eksterni izvori na sredstva
725,888
12,775,476
722,937
11,654,594
694,350
11,555,514
865,472
11,448,361
829,789
11,121,862
688,491
10,849,762
1,147,407
11,687,767
0
2,000,000
4,000,000
6,000,000
8,000,000
10,000,000
12,000,000
14,000,000
Dek.00 Jan.01 Feb.01 Mar.01 Apr.01 Maj.01 Jun.01
Kratkoro~ni pozajmici do 3 meseci Vkupni eksterni izvori na sredstva
Namaluvaweto na depozitnata baza vo tekot na prvite {est meseci od godinataimplicira{e kontinuirano zgolemuvawe na zavisnosta na bankite od eksterniteizvori na sredstva. Eksternite izvori na sredstva na krajot od prvite {est meseci od2001 godina vo vkupnite obvrski na bankite u~estvuvaat so 22,7%, {to e za 2,3procentni poeni pove}e vo odnos na krajot na minatata godina. Kratkoro~nitepozajmici od Narodna Banka na Republika Makedonija i drugi banki za odr`uvawe nadenarskata likvidnost, vo tekot na prvite {est meseci od 2001 godina imaa trend nakontinuirano zgolemuvawe na nivnoto u~estvo vo eksternite izvori na sredstva i na30.06.2001 godina dostignaa u~estvo u~estvo od 9,8% {to e 4,1 procentni poeni pove}evo odnos na krajot od minatata godina.
So cel da se odr`i stabilnosta na devizniot kurs na denarot koj i ponatamuostanuva nominalno sidro na monetarnata politika na Narodna Banka na RepublikaMakedonija vo tekot na prvite {est meseci od godinata se prezemaa soodvetni merki zastabilizirawe na kursot na nacionalnata valuta koi se reflektiraa vrz obemot naaktivnostite na bankite. Vo ovaa nasoka Narodna Banka na Republika Makedonijadejstvuva{e preku zadovoluvawe na pobaruva~kata so intervencii na devizniot pazar, aistovremeno ja reducira{e denarskata likvidnost preku redizajnirawe nainstrumentite na monetarnata politika.
Vo tekot na maj i juni 2001 godina, Narodna Banka na Republika Makedonijaizvr{i dvokratno zgolemuvawe na obvrskata za izdvojuvawe na zadol`itelna rezervaso cel da se povle~e vi{okot na likvidni sredstva, a vo funkcija na namaluvawe napritisokot vrz devizniot kurs na denarot.
32
Pregled br. 10 - Ispolnuvawe na obvrskata za zadol`itelna rezerva
Period
Prose~na obvrska za
izdvojuvawe na zadol itelna
rezerva
Prose~no saldo na
zadol itelna rezerva
Prosek na iskoristena
zadol itelna rezerva
Prose~en procent na
iskoristuvawe na
zadol itelna rezerva
Prose~en kumulativen
iznos na izdvoena
zadol itelna rezerva
Prose~en iznos na izdvoena
zadol itelna rezerva
Prose~en procent na izdvoena
zadol itelna rezerva za nesec
Prose~en vi{ok/(nedostatok) na izdvoeni
sredstva na zadol itelna
rezervaprosek za 2000-ta 1,336 1,466 (130) (9.68) 19,150 1,497 111.66 1,758
Jan.01 1,362 1,723 119 8.36 21,795 1,995 140.01 6,265 Feb.01 1,501 1,433 231 15.70 22,210 1,601 106.86 2,099 Mar.01 1,513 1,572 171 11.32 20,562 1,588 104.97 1,033 Apr.01 1,475 1,735 82 5.58 22,136 1,746 118.51 2,600 Maj.01 1,508 1,543 172 11.60 20,126 1,608 108.48 1,673 Jun.01 1,812 1,587 390 20.85 22,491 1,700 95.40 (738)
prosek za prvoto polugodie od 2001 1,528 1,599 194 12.23 21,553 1,706 112.37 2,155
vo MKD (000,000)
Zgolemuvaweto na obvrskata za izdvojuvawe na zadol`itelna rezerva dovede donamaluvawe na vi{okot na sredstva koi bankite gi dr`ea nad obvrskata zazadol`itelna rezerva {to be{e karakteristi~no vo tekot na 2000-ta godina.
Grafikon br. 11- Ispolnuvawe na obvrskata za minimalna likvidnost
Dek
.00
Jan.
01
Feb
.01
Mar
.01
Apr
.01
Maj
.01
Jun.
01
Obvrska na minimalnalikvidnost
3,256
5,819
3,994
2,2501,845 1,751
924406 440 459 448 432 437 444
-
1,000
2,000
3,000
4,000
5,000
6,000
Obvrska na minimalna likvidnost Prose~na dnevna sostojba na pari~ni sredstva
Vo tekot na prvite {est meseci od 2001 godina zna~ajno se namali prose~niotiznos na pari~ni sredstva koi bankite go odr`uvaa nad obvrskata za minimalnalikvidnost vo tekot na prethodnata godina. Taka, vi{okot na sredstva nad obvrskata zaminimalna likividnost od 2.850 milioni denari kolku {to iznesuva{e na krajot na2000-ta godina, na 30.06. 2001 godina be{e sveden na 481 milion denari.
Vo tekot na maj 2001 godina Narodna Banka na Republika Makedonija otpo~na soprimenata na “tender na iznosi” na blagajni~ki zapisi, pri {to nudi kamatna stapkakoja e za nekolku procentni poeni povisoka od kamatnata stapka ostvarena na Pazarotna pari. Pokraj ovaa merka, so cel da se zgolemi atraktivnosta na blagajni~kitezapisi, na po~etokot na juni 2001 godina Narodna Banka na Republika Makedonijazapo~na da odr`uva sekojdnevni aukcii na blagajni~ki zapisi so diferencirani rokovii kamatni stapki na koi mo`at da se javat i drugi ekonomski subjekti so posredstvo nakomercijalnite banki. Osnovna intencija na promenite kaj ovoj instrument be{e da sepovle~e vi{okot na likvidni sredstva koi vr{ea pritisok na devizniot pazar, vo
33
uslovi koga bankite ne reagiraa na zgolemuvaweto na kamatnite stapki {to be{e ednaod merkite na monetarnata politika.
Grafikon br. 12 - Prose~en iznos na blagajni~ki zapisi na Narodna Banka na RepublikaMakedonija zapi{ani od strana na bankite
Dek
.00
Jan.
01
Feb
.01
Mar
.01
Apr
.01
Maj
.01
Jun.
01
B l a g a j n i ~ k i z a p i s i n a N B R M
1 , 8 2 0
4 , 7 5 13 , 5 4 1
1 , 8 1 91 , 0 6 3 1 , 2 4 3 1 , 1 4 5
-
1 , 0 0 0
2 , 0 0 0
3 , 0 0 0
4 , 0 0 0
5 , 0 0 0
B l a g a j n i ~ k i z a p i s i n a N B R M
Kamatnite stapki na blagajni~kite zapisi na Narodna Banka na RepublikaMakedonija so rok na dostasuvawe od 28 dena, na krajot na juni 2001 godina dostignaa20% na godi{no nivo. Vo uslovi na namalena likvidnost na bankite prose~niot iznosna blagajni~ki zapisi, koi bankite go odr`uvaa kaj Narodna Banka na RepublikaMakedonija vo juni 2001 godina be{e sveden na nivo od 1.145 milioni denari {to e podprose~noto nivo na blagajni~ki zapisi koi bankite go odr`uvaa vo tekot na 2000-ta iprviot kvartal od 2001 godina. Pritoa, treba da se spomene deka od vkupniot iznos nazapi{ani blagajni~ki zapisi kaj Narodna Banka na Republika Makedonija6, na krajotna juni 2001 godina, 31% otpa|aat na blagajni~ki zapisi na nefinansiski pravni lica.
Posebno zna~ewe vo upravuvaweto so likvidnosta na bankite ima Pazarot napari, preku koj tie imaat mo`nost da plasiraat del od vi{okot na slobodni pari~nisredstva. Vo uslovi na namalena likvidnost na bankarskiot sistem vo tekot na prvite{est meseci od 2001 godina pobaruva~kata na sredstva na Pazarot na pari be{epovisoka vo odnos na ponudata, {to implicira{e kontinuiran porast na kamatnitestapki na ovie sredstva. Prose~nata ponderirana kamatna stapka ostvarena na Pazarotna pari vo juni 2001 godina iznesuva{e 13,81% ili 6,66 procentni poeni pove}e odnivoto ostvareno vo dekemvri minatata godina. Porastot na kamatnite stapki naPazarot na pari implicira{e namaluvawe na prose~niot iznos na sredstva koibankite gi koristat preku ovaa institucija. Prose~niot mese~en iznos na sredstvarealizirani preku Pazarot na pari vo tekot na prvite {est meseci od godinataiznesuva 265 milioni denari ili 80 milioni denari pomalku vo odnos na prose~niotmese~en iznos ostvaren vo tekot na 2000-ta godina.
6 Vkupniot iznos na blagajni~ki zapisi zapi{ani kaj Narodna Banka na Republika Makedonija gi opfa}ablagajni~kite zapisi zapi{ani od strana na bankite, Fondot za osiguruvawe na depoziti a.d. Skopje idrugi klienti (nefinansiski pravni i fizi~ki lica). So sostojba na 30.06.2001 godina vkupniot iznos nablagajni~ki zapisi zapi{ani kaj Narodna Banka na Republika Makedonija iznesuva{e 1.457 milionidenari od koi 450 milioni bea zapi{ani od strana na nefinansiski ekonomski subjekti.
34
Pregled br.11 - Prose~en iznos na sredstva koristeni preku Pazar na pari
mesec ponuda pobaruva~ka realizacija
prose~en iznos na sredstva
koristeni na Pazar na pari
ponderirana kamatna
stapka (%)prosek za 2000-ta godina 2,066 1,861 1,663 345 9.69
Jan.01 1,344 1,032 1,012 245 7.21Feb.01 2,166 2,228 1,943 329 7.39Mar.01 2,177 2,577 2,073 339 8.08Apr.01 1,758 1,805 1,597 273 9.29Maj.01 1,879 2,471 1,789 253 10.87Jun.01 1,136 2,852 1,115 152 13.81
prosek za prvite {est meseci od 2001 godina 1,743 2,161 1,588 265 9.44
vo MKD (000,000)
Vlo{enata likvidnosna pozicija na bankite implicira{e zgolemena upotrebana instrumentite za obezbeduvawe na likvidnost vo krajna instanca, kako instrumentiza finansirawe na likvidnite deficiti na bankite. Vo nasoka na usoglasuvawe socelite i zada~ite na redizajniranata monetarna politika, Narodna Banka naRepublika Makedonija izvr{i modificirawe na lombardnite krediti i deviznitesvopovi.
Vo tekot na maj i juni 2001 godina, Narodna Banka na Republika Makedonijaizvr{i dvokratno zgolemuvawe na kamatnite stapki na lombardniot krediti prvo na19%, a potoa na 23% na godi{no nivo, so cel istata da bide usoglasena so ostanatitekamatni stapki, a vo isto vreme go namali mo`niot rok na koristewe na lombardniotkredit od 10 na 5 dena vo tekot na mesecot. Vo tekot na juni isto taka se zgolemi istepenot na kolateraliziranost na lombardnite krediti na 55% od nominalnatavrednost na zalo`enite hartii od vrednost. Zaostruvaweto na uslovite za koristewena lombardnite krediti ima{e cel da ovozmo`i nivno racionalno koristewe odstrana na bankite (samo vo krajna instanca).
Pregled br.12 - Lombardni krediti odobreni od strana na Narodna Banka na RepublikaMakedonija
mesec Broj na bankiIznos na koristen lombarden kredit
Denovi na koristewe
Ponderirana kamatna stapka na godi{no nivo
Jan.01 1 97 1 17.5Feb.01 2 152 2 17.5Mar.01 2 378 7 17.5Apr.01 - Maj.01 2 14 2 17.5Jun.01 4 992 15 22.9
vo MKD (000,000)
Serioznite problemi so koi se soo~ija bankite vo upravuvaweto so likvidnostai pokraj zaostruvaweto na uslovite za koristewe na ovoj instrument uslovija bankite,vo tekot na juni 2001 godina, aktivno da gi koristat lombardnite krediti. Vo tekot naovoj mesec vo uslovi koga kamatnite stapki se zgolemija za 5,5 procentni poeni voodnos na prethodniot mesec, Narodna Banka na Republika Makedonija odobri osumlombardni krediti na ~etiri banki vo vkupen iznos od 992 milioni denari.
35
Vo nasoka na usoglasuvawe so celite na monetarnata politika, Narodna Bankana Republika Makedonija vo tekot na juni izvr{i redizajnirawe i na devizniot svopkako instrument vo krajna instanca. Narodna Banka na Republika Makedonija goograni~i koristeweto na ovoj instrument na 5 dena vo tekot na mesecot, a koristewetoe dozvoleno samo dokolku bankite spored posledniot izve{taj za devizna pozicija sepod ili na propi{aniot devizen minimum.
Pregled br.13 - Svop transakcii na bankite so Narodna Banka na Republika Makedonija
mesecBroj na banki
Ponderirana prose~na mese~na sostojba na odobreni SVOP
transakcii so NBRM na aukcijaBroj na banki
Ponderirana prose~na mese~na sostojba na odobreni SVOP
bilateralni transakcii so NBRM Jan.01 - 4 35
Feb.01 2 19 8 32 Mar.01 4 152 4 22 Apr.01 - 2 36 Maj.01 - 5 27 Jun.01 2 13 0 -
vo MKD (000,000)
2.3.4 Analiza na profitabilnosta na bankite vo Republika Makedonija iocenka na nivnata efikasnost
2.3.4.1.Struktura na bilansot na uspeh
Na krajot na prvoto polugodie od 2001 godina, bankite vo Republika Makedonijana agregatno nivo, prika`aa negativen finansiski rezultat vo iznos od 47,2 milionidenari, so {to performansite na profitabilnost dobivaat negativna konotacija.Pri~inite za prika`aniot finansiski rezultat vo prvite {est meseci od 2001 godina,i stepenot na realnost od aspekt na refleksijata na vistinskiot profitabilenpotencijal na makedonskite banki, mo`at da se identifikuvaat preku strukturna isporedbena analiza na agregiraniot Bilans na uspeh prezentiran vo Aneks br.2 od ovojIzve{taj.
Vkupnite kamatni prihodi na bankite na krajot od prvite {est meseci od 2001godina iznesuvaa 2.056 milioni denari i vo sporedba so prika`anite kamatni prihodivo prvite {est meseci od 2000 godina se namaleni za 320,5 milioni denari ili za 13,5%.Strukturnata analiza na kamatnite prihodi upatuva na konstatacija dekaevidentiranoto namaluvawe se dol`i na namaluvaweto od 17,4% registrirano kajkategorijata kamatni prihodi od pretprijatija, kako i na porastot od 41,3% nastorniranite prihodi po osnov na nefunkcionalna kamata koja bankite jaevidentirale vo prvoto polugodie od 2001 godina. Vo uslovi na kontinuiran trend naporast na kreditnata aktivnost na bankite, pred sî, bruto plasmanite kaj nefinansiskipravni lica i naselenie, namaluvaweto na kamatnite prihodi od pretprijatija, ~ieu~estvo e dominantno vo kreiraweto na vkupnite kamatni prihodi na bankite voRepublika Makedonija (60,5% na bruto osnova), se dol`i na trendot na namaluvawe nanominalnite ponderirani aktivni kamatni stapki na bankite, koj se zadr`a do krajotna vtoroto polugodie od 2001 godina. Porastot na storniranite prihodi po osnov nanefunkcionalna kamata se objasnuva so nesoodvetnata knigovodstvena evidencija napobaruvawata po osnov na kamata koja ima tretman na nefunkcionalna (na smetkite zaredovni pobaruvawa), i izdvojuvaweto na posebna rezerva za nea, kaj edna banka, kako iizvr{enoto soodvetno prekni`uvawe po uka`uvaweto od strana na Narodna banka votekot na mart ovaa godina.
36
Vkupnite kamatni rashodi na bankite na krajot od prvite {est meseci od 2001godina iznesuvaa 1,235 milioni denari, i bea za 2,7% povisoki vo sporedba sokamatnite rashodi prika`ani na krajot na prvoto polugodie od 2000 godina. Vo uslovina prisuten trend na namaluvawe na pasivnite kamatni stapki, porastot na kamatniterashodi se dol`i na kontinuiraniot trend na porast na depozitnata baza namakedonskite banki, vo tekot na vtorata polovina od 2000 godina i prviot kvartal od2001 godina. Trendot na namaluvawe na depozitnata baza na bankite vo tekot na vtoriotkvartal od 2001 godina, kako odraz na bezbednosno-politi~kata sostojba vo zemjata, nepredizvikuva zna~ajni promeni vo nivoto na kamatnite rashodi, so ogled na faktot{to pogolemite povlekuvawa na depoziti se slu~ija vo tekot na maj i juni. Strukturnoanalizirano, najgolemi promeni se evidentirani kaj kategorijata kamaten rashod odnaselenie (porast od 28,6%) i kaj premiite za osiguruvawe na depoziti (48,8%), vrzanoso porastot na depozitite od naselenie. Pritoa, dominantna kategorija kamatnirashodi se kamatnite rashodi od pretprijatija, koi pretstavuvaat 39,1% od vkupnitekamatni rashodi. Sleduvaat kamatnite rashodi od naselenie (30,7%) - kategorija ~iestrukturno u~estvo se zgolemuva za smetka na namaluvaweto na u~estvoto na kamatniterashodi od banki (so sostojba 30.06.2001 godina tie pretstavuvaat 16,3% od vkupnitekamatni rashodi), konsekventno na zgolemuvaweto na strukturnoto u~estvo nadepozitite od naselenie vo vkupnata depozitna baza.
Kako rezultat na dvi`eweto na vkupnite kamatni prihodi i vkupnite kamatnirashodi, prika`aniot neto kamaten prihod na makedonskite banki na krajot na juni2001 godina iznesuva{e 820,8 milioni denari i vo sporedba so istiot period od 2000godina be{e ponizok za 352,8 milioni denari ili 30,1%. Neto rezervaciite zapotencijalni zagubi na 30.06.2001 godina iznesuvaa 992,8 milioni denari i sporedeno so30.06.2000 godina bele`at namaluvawe za 5,6%. Me|utoa, ova namaluvawe ne e rezultatna podobreni perfomansi na kreditnoto portfolio na bankite, tuku se raboti zanesoodvetno smetkovodstveno prika`uvawe na pobaruvaweto po nefunkcionalnakamata kaj edna banka, vo iznos od 361 milion denari (spomenato pogore vo tekstot).Dokolku pri analizata se apstrahira smetkovodstvenoto prekni`uvawe na ovoj iznos,se doa|a do konstatacijata deka neto rezervaciite na krajot na pravoto polugodie od2001 godina vo odnos na istiot period, prethodnata godina, se zgolemeni za 28,6%.
Neto kamatniot prihod po rezervacii na 30.06.2001 godina e negativnagolemina i reflektira iznos od 172,1 milioni denari. Dokolku se zemat vo predvid ineizdvoenite rezervi za potencijalni zagubi (vklu~itelno i dopolnitelno utvrdenatanefunkcionalna kamata) vo iznos od 676,3 milioni denari, identifikuvani prekuterenskite supervizorski kontroli, koi ne reflektiraat vo bilansot na uspeh, toga{neto kamatniot prihod dostignuva negativen iznos od 848,4 milioni denari.
Negativniot finansiski rezultat na bankite ostvaren od vr{eweto na nivnataosnovna funkcija (intermedijacija pome|u finansiski suficitarnite i finansiskideficitarnite ekonomski subjekti) so vkalkulirani rashodi po osnov na potencijalnizagubi za krediten rizik e pokazatel za isklu~itelno niskata efikasnost na bankitevo odnos na alokacijata na skudnite finansiski resursi na makedonskata ekonomija, sotendencija na natamo{no vlo{uvawe kako rezultat na aktuelnata bezbednosno-politi~ka sostojba vo zemjata i negativnite efekti od istata vrz site sektori voekonomijata. Vo krajna linija, negativniot neto kamaten prihod po rezervaciirezultira so prika`an negativen finansiski rezultat od raboteweto na bankite naagregatno nivo vo analiziraniot period. Imeno, ponatamo{nata analiza poka`uvadeka prihodite koi vo tekot na prvoto polugodie od 2001 godina bankite gi ostvarilepo drugi osnovi vo celost gi pokrivaat samo op{tite i administrativni tro{oci,kako i evidentiranite drugi rashodi.
37
Bankite vo svoeto rabotewe ostvaruvaat prihodi i po drugi osnovi. Taka, votekot na prvoto polugodie od 2001 godina ostvarenite prihodi po osnov na provizii,dividendi, neto dobivki od hartii od vrednost, kursni razliki i drugi prihodiiznesuvaat 2,246 milioni denari ili 2,9% pomalku vo sporedba so istiot period vo2000 godina. Od niv, strukturno gledano, najgolemo u~estvo od 42,6% ima kategorijatadrugi prihodi, kako prihodi od incidenten karakter koi po svojata priroda ne giotslikuvaat realnite performansi na profitabilnosta na bankite vo RepublikaMakedonija. Sleduvaat prihodite po osnov na provizii so u~estvo od 37,4%.
Kategorijata op{ti i administrativni tro{oci na krajot na prvoto polugodieod 2001 godina iznesuva 1.650 milioni denari, {to sporedeno so istiot period vo 2000godina e zgolemuvawe za 10%. Vo ovaa kategorija rashodi, najvisoko strukturno u~estvood 58,8% imaat rashodite za plati.
Vo analiziraniot period, bankite ostvarile i drugi rashodi vo iznos od 471milioni denari, {to e re~isi identi~no nivo kako na krajot na prvoto polugodie od2000 godina.
Od vkupno 23 banki koi egzistiraa vo bankarskiot sistem na RepublikaMakedonija na 30.06.2001 godina, 16 banki prika`aa pozitiven finansiski rezultat,dodeka ostanatite 7 banki prika`aa negativen finasiski rezultat.
2.3.4.2. Pokazateli na profitabilnosta i efikasnosta na bankite
Vtoroto nivo na analiza na profitabilnosta na bankite vo RepublikaMakedonija i ocenkata na nivnata efikasnost e presmetkata i analizata na osnovnitepokazateli koi gi reflektiraat performansite na ovie dva aspekta od raboteweto nabankite.7 Vo uslovi na prika`ana zaguba, istite samo gi potvrduvaat negativniteperformansi na profitabilnost na bankite vo Republika Makedonija.
Negativniot finansiski rezultat, koj na 30.06.2001 godina go prika`aa bankitevo Republika Makedonija na agregatno nivo, rezultira so negativni vrednosti napokazatelite za stapkata na povrat na aktivata (ROAA) i stapkata na povrat nakapitalot (ROAE).
Neefikasnost na bankite se konstatira i preku odnosot: operativni tro{oci /vkupno ostvareni prihodi. Na 30.06.2001 godina ovoj pokazatel iznesuva 1,02, {to zna~ideka za ostvaruvawe na 1 denar prihod na makedonskite banki vo tekot na prvotopolugodie od 2001 godina bilo potrebno da se napravat 1,02 denari operativnitro{oci. Pri toa, vo istiot period, za ostvaruvawe na 1 denar prihod bilo potrebno dase napravat 0,47 denari tro{oci za plati.
Odnosot me|u rashodite napraveni za izdvojuvawe rezervacii za potencijalnizagubi i neto kamatniot prihod iznesuva 1,21 i poka`uva negativna margina naostvaruvawe na neto kamaten prihod, odnosno za ostvaruvawe na 1 denar neto kamatenprihod vo tekot na prvoto polugodie od 2001 godina, makedonskite banki bilo potrebnoda napravat 1,21 denari rashodi vrz osnova na rezervacii za pokrivawe na kreditniotrizik na napravenite plasmani. 7 Presmetkite se napraveni vrz osnova na prika`anite bilansni golemini od agregiraniot bilans na uspehna makedonskite banki, bez da se zemat predvid neprika`anite rashodi vrz osnova na dopolnitelnoutvrdeni rezervacii za potencijalni zagubi i dopolnitelno utvrdena nefunkcionalna kamata.
38
Vo tekot na prvoto polugodie od 2001 godina, nominalnite ponderiranigodi{ni aktivni kamatni stapki na depozitnite banki vo prosek iznesuvaa 18,4% (0,4procentni poeni poniski vo sporedba so 30.06.2000 godina), dodeka nominalniteponderirani pasivni kamatni stapki bea na nivo od 9,8% (ili 1,5 procentni poeniponiski, vo sporedba so 30.06.2000 godina). Vakvite dvi`ewa na kamatnite stapki zaposledica imaat zgolemuvawe na kamatnite margini za 1,1 procentni poeni, koi votekot na prvoto polugodie od 2001 godina vo prosek iznesuvaa 8,6 procentni poeni.
Analizata na efikasnosta na bankite od aspekt na vkupniot broj na vrabotenivo bankarskiot sistem na Republika Makedonija i nivnata kvalifikaciona struktura,samo gi potvrduva prethodno iznesenite konstatacii.
Vkupniot broj vraboteni vo bankite i {tedilnicite vo Republika Makedonijana 30.06.2001 godina iznesuva 4071, {to vo odnos na 31.12.2000 godina pretstavuvazgolemuvawe za 153 vraboteni ili 3,9%.
Pokazatelot: vkupna neto aktiva / broj na vraboteni vo bankite, na 30.06.2001godina, uka`uva deka na eden vraboten vo makedonskite banki doa|aat 17,4 milionidenari neto aktiva, nasproti 21,5 milioni denari na 31.12.2000 godina.
Vo prodol`enie e daden pregled na ovie pokazateli za nekolku sporedbeniperiodi:
Pregled br.14 - Pokazateli za profitabilnost i efikasnost na bankite vo RepublikaMakedonija
Pokazatel 30.06.2000 31.12.2000 30.06.2001Stapka na povrat na aktivata (ROAA)* 1,3% 0,8% -0,2%Stapka na povrat na kapitalot (ROAE) 6,1% 3,8% -0,6%Operativni tro{oci / vkupno ostvareni prihodi 0,82 0,83 1,02Tro{oci za plati / vkupno ostvareni prihodi 0,34 0,39 0,47Rezervacii za potencijalni zagubi / neto kamatenprihod
0,9 1,13 1,21
Kamatna margina 7,5 7,7 8,6Vkupen broj na vraboteni (banki i {tedilnici) 3,858 3,918 4,071Prika`an finansiski rezultat / vkupen broj navraboteni
0,3milionidenari
0,2milionidenari
-
Vkupna neto aktiva / vkupen broj na vraboteni 19,3milionidenari
21,5milionidenari
17,4milionidenari
*Pokazatelite ROAA i ROAE se dadeni na godi{na osnova
Od aspekt na kvalifikacionata struktura na vrabotenite vo bankite voRepublika Makedonija, ostanuva konstatacijata za nepovolna struktura, koja imasoodvetno negativno vlijanie vrz vkupnata efikasnost na bankite. Taka, pove}e odpolovina od vrabotenite se so sredna stru~na podgotovka i poniski stepeni naobrazovanie. Vrabotenite so visoka stru~na podgotovka imaat u~estvo od 27,5%, dodekau~estvoto na vrabotenite so osmi stepen na obrazovanie e 0,6% od vkupniot brojvraboteni. Vo prodol`enie, e daden tabelaren prikaz na kvalifikacionata strukturana vrabotenite vo bankite i {tedilnicite vo Republika Makedonija:
39
Pregled br. 15 - Kvalifikaciona struktura na vrabotenite vo bankite i {tedilnicite voRepublika Makedonija
Sostojba na 30.06.2001
godina
Vkupno vraboten
id-r i m-r % VSS % V[S % SSS %
VKV, NS i NK %
Banki 3,985 24 96.0 1,081 96.7 295 97.7 2,358 98.4 227 98.7[tedilnici 86 1 4.0 37 3.3 7 94.4 38 64.6 3 53.1Vkupno 4,071 25 100.0 1,118 100.0 302 100.0 2,396 100.0 230 100.0% u~estvo 100.0 0.6 27.5 7.4 58.9 5.6
