IMPLEMENTACIJA PROGRAMSKEGA ORODJA WINDCHILL PDM ESSENTIALS … · 2020. 1. 30. · V IMPLEMENTACIJA PROGRAMSKEGA ORODJA WINDCHILL PDM ESSENTIALS V POSLOVNI PROCES PODJETJA PRIMAT

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO

Zvonko KOLAR

IMPLEMENTACIJA PROGRAMSKEGA ORODJA

WINDCHILL PDM ESSENTIALS V POSLOVNI PROCES

PODJETJA PRIMAT D. D.

Magistrsko delo

študijskega programa 2. stopnje

Strojništvo

Maribor, april 2017

IMPLEMENTACIJA PROGRAMSKEGA ORODJA

WINDCHILL PDM ESSENTIALS V POSLOVNI PROCES

PODJETJA PRIMAT D. D.

Magistrsko delo

Študent: Zvonko KOLAR

Študijski program: študijski program 2. stopnje

Strojništvo

Smer: Konstrukterstvo

Mentor: izr. prof. dr. Miran ULBIN

Maribor, april 2017

II

III

I Z J A V A

Podpisani ___Zvonko KOLAR_______________, izjavljam, da:

je magistrsko delo rezultat lastnega raziskovalnega dela,

predloženo delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev kakršnekoli izobrazbe

po študijskem programu druge fakultete ali univerze,

so rezultati korektno navedeni,

nisem kršil-a avtorskih pravic in intelektualne lastnine drugih,

soglašam z javno dostopnostjo magistrskega dela v Knjižnici tehniških fakultet ter Digitalni

knjižnici Univerze v Mariboru, v skladu z Izjavo o istovetnosti tiskane in elektronske verzije

zaključnega dela.

Maribor,_april 2017___________ Podpis: ________________________

IV

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Miru ULBINU za

pomoč in vodenje pri opravljanju magistrskega dela.

Zahvaljujem se tudi družini za podporo in motivacijo.

Posebna zahvala velja Podjetju PRIMAT d. d. in

predsednici uprave, ge. Slavki Marinič za omogočen

študij.

V

IMPLEMENTACIJA PROGRAMSKEGA ORODJA WINDCHILL PDM ESSENTIALS V

POSLOVNI PROCES PODJETJA PRIMAT D. D.

Ključne besede: PDM, Windchill, Podatkovne baze izdelkov, Primat, Blagajna za bančni

avtomat

UDK: 004.4:004.65(043.2)

POVZETEK

Magistrsko delo obravnava proces implementacije programskega orodja Windchill PDM

Essentials v poslovno okolje podjetja Primat d. d. Pri tem se bralec seznani s prednostmi

uporabe sodobnih programskih orodij za upravljanje tehniških podatkovnih baz. Zaradi

preteklega načina uporabe orodij za konstruiranja izdelkov, ki ni predvidel kasnejšega vnosa

tridimenzionalnih modelov in načrtov v podatkovno bazo PDM, so se pojavile določene težave,

za katere je bilo treba poiskati ustrezne rešitve.

VI

IMPLEMENTATION OF WINDCHILL PDM ESSENTIALS SOFTWARE TOOL INTO

BUSINESS PROCESS OF COMPANY PRIMAT D. D.

Key words: PDM, Windchill, Product database, Primat, ATM safe

UDK: 004.4:004.65(043.2)

ABSTRACT

The master's thesis deals with the process of implementing the Windchill PDM Essentials

software into the business environment of the company Primat d. d. In doing so, the reader is

informed of the benefits of using modern software tools to manage engineering databases.

Due to the past usage of tools to design products, that did not predict a subsequent

introduction of three-dimensional models and drawings into the PDM database, some

problems appeared for which it was necessary to find appropriate solutions.

VII

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ....................................................................................................... 1

1.1 Vsebinski pregled magistrskega dela .................................................... 3

2 PREGLED STANJA OBRAVNAVANE PROBLEMATIKE .................................. 4

2.1 Pregled tehnologij, metod in orodij PDM .............................................. 4

2.2 Opis programskega orodja PTC Windchill PDM Essentials ..................... 6

3 IMPLEMENTACIJA WINDCHILL PDM ESSENTIALS ...................................... 7

3.1 Opis izdelka – blagajna za bančni avtomat ATM-PRIM .......................... 8

3.2 Pregled aktivnosti projekta – Implementacija Windchill PDM Essentials

v podjetje Primat d. d. ............................................................................... 12

3.3 Pregled faz prenosa obstoječe podatkovne baze v okolje Windchill .... 16

3.4 Knjižnica standardnih elementov in sestavov ..................................... 18

3.5 Problematika prenosa podatkovne baze izdelka v okolje Windchill .... 19

4 REZULTATI RACIONALIZACIJE PRENOSA PODATKOVNE BAZE IZDELKA V

OKOLJE WINDCHILL .................................................................................. 28

4.1 Odprava ponavljajočih se elementov .................................................. 28

4.2 Racionalizacija postopka prenosa obstoječe podatkovne baze v

Windchill ................................................................................................... 32

4.3 Smernice za prenos obstoječe podatkovne baze v okolje Windchill .... 37

5 SKLEP ..................................................................................................... 38

6 VIRI ........................................................................................................ 40

7 PRILOGE ................................................................................................. 41

VIII

KAZALO SLIK

Slika 3.1: Bančni avtomat ATM [8] ............................................................................. 9

Slika 3.2: Izvedba FL (Font Load) z odprtimi vrati [7] ............................................... 10

Slika 3.3: Detajl pokrova s kabelsko odprtino in navojniki [7].................................. 11

Slika 3.4: Preglednica knjižnice standardnih elementov v Windchillu [7] ................ 18

Slika 3.5: Nastale kopije pri shranjevanju v Creu [7] ................................................ 19

Slika 3.6: Aplikacija sPurge ....................................................................................... 20

Slika 3.7: Primer odvečnega načrta v mapi na omrežnem pogonu [7] .................... 21

Slika 3.8: Ime generika in instance se razlikuje v identu [7] ..................................... 21

Slika 3.9: Neskladna generik in instanca [7] ............................................................. 22

Slika 3.10: Skladna generik in instanca [7] ............................................................... 22

Slika 3.11: Osnovni meni aplikacije Konfigurator [7]................................................ 24

Slika 3.12: Standardni parametri [7] ......................................................................... 24

Slika 3.13: Izbira modelov v Konfiguratorju [7] ........................................................ 24

Slika 3.14: Del poročila, ki prikazuje model 43315_239995 [7] ............................... 25

Slika 3.15: Del poročila, ki prikazuje model 43315_239993 [7] ............................... 25

Slika 3.16: Del poročila, ki prikazuje sestav 38010_236761 [7] ............................... 26

Slika 3.17: Dodajanje relacij med modelom in načrtom [7] ..................................... 26

Slika 3.18: a) Relacije niso vzpostavljene, b) Relacije so vzpostavljene [7] .............. 27

Slika 4.1: Diagram razmerja prenesenih in odvečnih elementov ............................. 29

Slika 4.2: Prikaz razporeditve elementov v okolju Windchill ................................... 30

Slika 4.3: Struktura kontekstov ................................................................................. 31

Slika 4.4: Povprečno št. el. na blagajno v Windchillu (sivo) in omrežnem pogonu

(rjavo) ........................................................................................................................ 31

IX

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 2.1: Pregled pomembnejših orodij PLM [3] ............................................................ 5

Preglednica 4.1: Rezultati racionalizacije prenosa v okolje Windchill ..................................... 29

Preglednica 4.2: Razporeditev elementov v okolju Windchill .................................................. 30

Preglednica 4.3: Pregled problemov, posledic in rešitev ......................................................... 32

Preglednica 4.4: Postopki priprave podatkov za prenos v okolje Windchill ............................ 33

Preglednica 4.5: Izmerjen povprečen čas za posamezne postopke – 30 elementov ............... 34

Preglednica 4.6: Izračunan povprečen čas za posamezne postopke – 1 element ................... 35

Preglednica 4.7: Povprečni časi priprave modelov in načrtov za tip 1, tip 2 in tip 3. .............. 36

Preglednica 4.8: Rezultati racionalizacije priprave podatkov za prenos v okolje Windchill .... 36

Preglednica 4.9: Rezultati racionalizacije priprave podatkov za prenos v okolje Windchill .... 37

X

UPORABLJENI SIMBOLI

-

UPORABLJENE KRATICE

ERP (ang. Enterprise Resource Planning)

PDM (ang. Product Data Management)

MCAD (ang. Mechanical Computer Aided Design)

CAM (ang. Computer Aided Manufacturing)

CAE (ang. Computer Aided Engineering)

PLM (ang. Product Lifecycle Management)

https://en.wikipedia.org/wiki/Computer-aided_design

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo

1

1 UVOD

V razvitem svetu smo vajeni, da na tržišče prihaja vedno več raznolikih izdelkov. Ti na prodajnih

policah oz. salonih ne obstojijo prav dolgo, saj jih zelo hitro nadomestijo novejši in izboljšani

(ali povsem novi) izdelki. Zaradi njih postanejo obstoječi zastareli in pri potrošnikih manj

zaželeni. Vrtiljak nenehnega razvoja in inoviranja novih dobrin spodbuja potrošnjo, gorivo za

kapital, ki podjetjem (med drugim) omogoča obstoj in nadaljnji razvoj. Gledano iz strogo

tehnološkega vidika, hiter razvoj omogoča prej nepredstavljivo udobje. Tako je v nakupovalnih

središčih na voljo skoraj vsaka dobrina, ki si jo lahko zamislimo. Premagovanje velikih razdalj

je postalo hitrejše, varnejše in udobnejše. Svetovni splet, socialna omrežja in

telekomunikacijske rešitve pa omogočajo prej neslutene poslovne možnosti in povezovanje

ljudi.

Hitri razvoj se torej dogaja na vseh tehnoloških področjih, ki si jih lahko zamislimo. Tržišče

protivlomne varnostne opreme, kjer podjetje PRIMAT že več kot pol stoletja uspešno

konkurira, vsekakor ni izjema. Proizvodnja blagajn se je v Mariboru začela že v predvojnih časih;

natančneje leta 1901, ko je Franc Schell pridobil prvi obrtni list za opravljanje ključavničarske

obrti. Osnovna dejavnost je bila izdelava železnih blagajn. Leta 1931 je bila ustanovljena

družba SCHELL in DRUG, ki se je kasneje preimenovala v Tovarno blagajn, družbo z omejeno

zavezo. Leta 1961 se je podjetje preimenovalo v Tovarno kovinske opreme PRIMAT in

nadaljevalo s proizvodnim programom protivlomne in ognjeodporne varnostne opreme,

blagajn, trezorjev, varnostnih omar in kovinskega pohištva [1]. V obdobju zadnjih dvajsetih let

se je podjetje osredotočilo predvsem na izdelavo blagajn za bančne avtomate s tem

proizvodom je podjetje pridobilo pomembno vlogo na globalnem trgu protivlomne varnostne

opreme. Leta 2009 je z implementacijo inovativnih rešitev zasnovalo, izdelalo in pri

neodvisnem inštitutu VdS, kot prvo na svetu, uspešno testiralo blagajno za bančni avtomat

odporno na poskus vloma z eksplozivom. Skladno s področnim standardom EN 1143-1 je

pridobilo tudi ustrezne certifikate. Trenutno je v prodajnem programu že nova generacija

bankomatnih blagajn odporna na poskus vloma z eksplozivnim plinom, ki se ponaša z

inovativnim sistemom samodejnega zapahnjevanja vrat. Za ta izdelek je podjetje leta 2016

prejelo zlato priznanje Štajerske gospodarske zbornice.


2

Ohranjanje oz. povečevanje konkurenčnosti na globalnih trgih je kontinuiran, nikoli zaključen,

proces, ki za podjetje predstavlja nenehen izziv in strokovnjake vseskozi vzpodbuja k iskanju

novih rešitev. Kot zapisano že uvodoma, je danes treba izdelek vključiti na tržišče veliko hitreje

kot v preteklosti. Poleg tega mora ta zadoščati številnim zahtevam in standardom glede

uporabe, proizvodnje in razgradnje. Tako se posledično pojavi problem: velika količina

podatkov, ki spremljajo izdelke [2]. Izkazalo se je, da je za obvladovanje podatkovnih baz

postala uporaba različnih informacijskih sistemov nuja. V Primatu se uporablja Microsoft

Dynamics NAV. Gre za poslovno informacijsko orodje ERP (ang. Enterprise Resource Planning),

s katerim podjetje obvladuje podatke o financah, proizvodnji, nabavi, prodaji in človeških virih.

Razvojni oddelek v sistem vnaša vhodne podatke v obliki kosovnic izdelkov. Podatkovne baze

izdelkov so po večini shranjene v mapah na strežniku. Do njih se dostopa neposredno iz

operacijskega sistema s pomočjo Raziskovalca. Takšen sistem, čeprav preprost, je relativno

nepregleden in za obvladovanje obsežnejših podatkovnih baz ne najbolj primeren.

Problematična je predvsem velika verjetnost nezaželenega podvajanja podatkov, kar precej

poveča možnost napak v podatkovnih bazah izdelkov. Iz teh razlogov se je podjetje odločilo za

implementacijo sistema PDM za upravljanje s podatki izdelkov (ang. Product Data

Management).

Magistrsko delo obravnava implementacijo programskega orodja Windchill PDM Essentials v

poslovne procese podjetja. Pomemben kriterij za izbiro je tesna integracija z obstoječim

CAD/CAM programskim orodjem CREO. Glavni izziv predstavlja racionalizacija prenosa

obstoječe podatkovne baze izdelkov v okolje Windchill. Cilji in raziskovalne hipoteze

magistrskega dela so: predstaviti PDM na splošno, predstaviti programsko orodje Windchill

PDM Essentials, predstaviti proces implementacije programskega orodja Windchill PDM

Essentials in racionalizacija prenosa obstoječe podatkovne baze izdelkov v okolje Windchill.

V podjetju sem kot konstrukter zaposlen 10 let. V tem času sem med drugim sodeloval pri

razvoju blagajn za bančne avtomate, izdeloval CAD modele izdelkov in delavniške načrte ter

pripravljal dokumentacijo za certificiranje. Med projektom implementacije Windchill PDM

Essentials sem s strokovnjaki iz podjetja Audax sooblikoval postopke za racionalizacijo prenosa

obstoječih podatkovnih baz izdelkov v okolje Windchill.


3

1.1 Vsebinski pregled magistrskega dela

V 2. poglavju je podan splošen pregled področja PDM in opis programskega orodja Windchill

PDM Essentials. V 3. poglavju je opisan proizvod: blagajna za bančni avtomat ATM-PRIM in

projekt implementacije programskega orodja Windchill v podjetje PRIMAT. V podpoglavju 3.5

je natančno opisana problematika prenosa podatkovne baze izdelkov iz omrežnega pogona v

okolje Windchill. Natančneje, opisana je problematika priprave podatkovne baze za prenos.

V poglavju 4. so podani rezultati racionalizacije: zmanjšanje števila neželenih podvojenih

elementov v podatkovni bazi izdelkov in skrajšanje časa obdelave podatkov izdelkov pred

prenosom z uporabo namensko izdelanih aplikacij Family Table in Konfigurator.


4

2 PREGLED STANJA OBRAVNAVANE PROBLEMATIKE

2.1 Pregled tehnologij, metod in orodij PDM

PDM (ang. Product Data Management) je uporaba programskih orodij za obvladovanje

podatkov, ki so povezani z izdelki [2].

Prvi sistemi PDM so se na trgu pojavili v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja. Sprva so

bili namenjeni upravljanju datotek mehanskih konstrukcij MCAD (ang. Mechanical Computer

Aided Design), kasneje tudi datotek s programi za numerično krmiljene obdelovalnih strojev

CAM (ang. Computer Aided Manufacturing) in analiz ter simulacij CAE (ang. Computer Aided

Engineering). S povečanjem storilnosti in skrajšanjem časa razvoja so se pokazale koristi

urejanja CAD okolja. Vendar se te skoraj izničijo zaradi, še vedno tradicionalnih, ročnih

postopkov pri prehodu izdelka v tehnologijo, proizvodnjo in na trg. Posledično sledi širjenje

PDM-a tudi na druge poslovne funkcije v podjetju, kar zahteva transformacijo miselnosti

ponudnikov in uporabnikov PDM-a. Namreč, ker ima PDM korenine v CAD okolju,

problematiko rešuje s tega stališča, kar na ravni celotnega poslovanja podjetja večinoma ne

da pričakovanih rezultatov. Z uveljavljanjem procesnega pristopa se problematika začne

obravnavati s stališča podjetja, saj delo ni organizirano le po oddelkih temveč po procesih, ki

potekajo na nivoju celotnega podjetja, pri čemer je CAD le ena izmed mnogih faz. Zaradi

navedenih spoznanj so se vodilni PDM-i, okoli leta 2000, preimenovali v PLM-e (ang. Product

Lifecycle Management). Novo ime morda ni bilo najbolj posrečeno. Upravljanje življenjskega

cikla izdelka je ambiciozna naloga, ki verjetno še nekaj časa ne bo v celoti realizirana [3].

Razpršenost in nepovezanost informacij je še vedno velik problem. Celovita integracija sistema

PLM zahteva precejšnje spremembe v miselnosti. Če obstajajo zgolj nepovezani informacijski

otoki, je nemogoče govoriti o PLM. Ključen problem je skupna baza podatkov, zato se prvi

korak podjetja pri vzpostavitvi PLM-a začne z integracijo podatkov v skupno podatkovno zbirko.

Izkaže se, da niso potrebni le proizvodni podatki, ampak vse potrebne informacije o izdelku, ki

morajo biti združene na enem mestu. Posledično je treba vsako orodje ali proces, v življenjski

dobi izdelka, konfigurirati tako, da črpa in posreduje informacije iz skupne baze podatkov PDM.




5

Večina uvedb PLM-a v podjetjih se začne z implementacijo funkcij PDM-a, torej zajemu,

organizaciji in kontroli podatkov o izdelkih [4].

PLM se lahko opredeli kot informacijski sistem za upravljanje podatkov o izdelkih in procesih

skozi celotno življenjsko dobo izdelka, ki zbira, strukturira, kontrolira in distribuira informacije

o izdelkih in omogoča standardiziran ter varovan dostop. Zaradi velike količine informacij, ki

se soustvarjajo in souporabljajo interno in s poslovnimi partnerji, je predpogoj ustrezna

arhitektura in infrastruktura PLM-a. Vse bolj je uveljavljeno tudi zunanje izvajanje z znanjem

intenzivnih storitev, kot je razvoj naprav, elektronike in programske opreme. Tudi prevzemi so

vzrok, da podjetja izvajajo operacije na različnih lokacijah. Ta realnost postavlja nove

organizacijske izzive vodenje projektov razvoja in izgradnje izdelkov. Upravljanje informacij v

podjetjih z globalno mrežo poslovalnic, se izkaže za povsem drugačen izziv kot v podjetjih, ki

imajo vse operacije koncentrirane na eni lokaciji. Danes morajo biti vse informacije o izdelkih

(tridimenzionalni modeli, načrti, tehnološki postopki, navodila itd.) na voljo v elektronski obliki

in dostopni vsem uporabnikom in partnerjem. Prav tako morajo biti te informacije zanesljive,

da nikoli ni dvoma, katero revizijo, gradnika, modela, risbe, tehnološkega postopka ali

kosovnice, se lahko uporablja [3].

Preglednica 2.1: Pregled pomembnejših orodij PLM [3]

Ponudnik PLM

Aras Innovator

Dassault Systemes Enovia V6

Oracle (ERP) Agile

PTC Windchill

SAP SAP PLM

Siemens Teamcenter

S pojavom gotovih aplikacij, je postal PLM dostopen tudi manjšim podjetjem, ker so stroški

implementacije neprimerno nižji kot nekoč. Pri gotovih aplikacijah gre za predloge aplikacij, ki

jih mora vsako podjetje še prilagoditi. Izkušnje pridobljene pri uvajanju PLM-ov kažejo, da

imajo podjetja različne podatke in procese, vendar pa so osnove in standardi podobni.


6

Predloge aplikacij vsebujejo definicije osnovnih postavk in procesov ter vso potrebno logiko

za delovanje. Razvite so na osnovi najboljših praks in izkušenj ter v skladu s standardi in

priporočili različnih inštitucij. V preglednici 2.1 je predstavljenih nekaj pomembnejših orodij

PLM [3].

2.2 Opis programskega orodja PTC Windchill PDM Essentials

Windchill PDM Essentials je programsko orodje za opravljanje podatkovne baze izdelka, ki ga

je razvilo ameriško podjetje PTC. Gre za okrnjeno različico Windchill PLM in je namenjena

manjšim in srednje velikim podjetjem. V Sloveniji ga trži podjetje Audax, ki tudi izvaja projekte

implementacij, organizira izobraževanja in nudi podporo uporabnikom [5].

V Windchillu so vsi podatki shranjeni v centralizirani podatkovni bazi na strežniku (ang.

Commonspace). Do nje je mogoče, z ustreznimi poverilnicami, dostopati od kjer koli. Skozi

sistem dodeljevanja vlog, je uporabnikom omogočeno nadzorovano in varno opravljanje s

podatki izdelkov. Mehanizem upravljanja z revizijami med drugim omogoča enostaven priklic

starejših različic izdelka, kadar je to potrebno. S knjižnico standardnih elementov se poveča

nadzor nad elementi, ki so pogosteje v uporabi. Ker gre za spletno osnovan sistem, ga je

mogoče integrirati v Creo ali poljuben spletni brskalnik (Firefox, Chrome, Internet explorer). Z

generiranjem vizualizacij objektov v podatkovni bazi, so podrobne informacije o izdelkih preko

spletnega vmesnika na enostaven način na voljo vsem uporabnikom z ustreznimi

poverilnicami [6]. Trenutno se v podjetju uporablja različica Windchill PDM Essentials 10.2. Po

nedavni predstavitvi pa je v prihodnosti načrtovan prehod na različico Windchill PDM

Essentials 11.


7

3 IMPLEMENTACIJA WINDCHILL PDM ESSENTIALS

Podatkovne baze izdelkov so se skozi čas obvladovale na različne načine. Pred pojavom

računalniških tehnologij in prvih CAD/CAM orodij so se tehniški načrti shranjevali v omarah,

sefih in arhivih. Z namenom zagotovitve sledljivosti, sploh ob znatnem povečanju podatkovne

baze, je bila posebna skrb namenjane ustreznemu poimenovanju in številčenju načrtov. V

Primatu je že več desetletij vzpostavljen sistem številčenja elementov z unikatnimi

enajstmestnimi števili. Iz vrednosti na prvih petih mestih, imenovanih klasifikanti, je mogoče

razbrati oblikovne in funkcijske značilnosti elementov. Te vrednosti se lahko ponavljajo.

Vrednosti na preostalih šestih mestih, imenovane identi, so unikatne in predstavljajo

zaporedna števila elementov, ko so ustvarjeni. Klasifikanti in identi skupaj tvorijo unikatna

enajstmestna števila s katerimi so identificirani vsi elementi v podatkovni bazi izdelkov.

Podatkovna baza na nivoju celotnega podjetja se obvladuje s programskim orodjem ERP, NAV

Dynamics. Podatki o izdelkih se v NAV Dynamics vnašajo z vpisovanjem kosovnic.

Z uvedbo računalniško podprtega konstruiranja izdelkov so tudi podatkovne baze izdelkov

prešla iz papirnate v digitalno obliko. Načrti, ki so se prej shranjevali v predale in omare, so se

po novem začeli shranjevati v digitalni obliki na omrežne pogone oz. strežnik. Vendar tudi ta

oblika ni brez napak. Pri pregledu starejših načrtov pogosto opazimo, da so ti neustrezno

locirani in jih je težko najti. Navkljub vzpostavitvi neke osnovne hierarhične strukture map na

nivoju izdelčna skupina – izdelek, se načrti pogostokrat nahajajo izven te ureditve. Takšna

razporeditev načrtov, čeprav nepregledna, zaradi integracije iskalnika v operacijski sistem

Windows, ni pretirano problematična. Večji problem predstavlja poimenovanje CAD datotek,

kjer se nahajajo načrti. Problematiko je najlažje opisati s primerom izdelave načrtov v

AutoCAD-u, kjer obstajata dve možnosti. Načrte lahko izdelamo in shranimo ločeno, vsakega

v svojo ustrezno poimenovano datoteko (1), ali pa jih izdelamo in shranimo skupaj, v eno

splošno poimenovano datoteko, npr. »vrata« (2). V drugem primeru to pomeni, da so lahko v

datoteki poimenovani »vrata.dwg« poleg sestavnega načrta vrat shranjeni tudi načrti

podsklopov in sestavnih delov. Takšna ureditev predstavlja težavo za učinkovito iskanje, saj

načrtov ne moremo več iskati po njihovih imenih.

S prehodom na tridimenzionalno modeliranje s CAD programskimi orodji, kot je Pro Engineer


8

(sedaj Creo), se je podatkovna struktura izdelkov precej spremenila. Informacije o izdelkih in

polizdelkih so poleg načrtov predstavljene tudi s tridimenzionalnimi modeli. Vsi ti objekti so

shranjeni kot datoteke na omrežnem pogonu, med njimi pa obstajajo povezave. Tudi logika

shranjevanja se je spremenila. Vsakič, ko konstrukter shrani načrt ali model, se tvori nova

datoteka z višjim indeksom – na takšen način se obvladujejo različice izven PDM-a. Velikost

podatkovnih baz izdelkov se je izjemno povečala. Če je delavniška dokumentacija povprečne

blagajne za bančni avtomat na omrežnem pogonu prej zasedala desetine megabajtov, jih sedaj

stotine. Zaradi velikosti sodobnih diskovnih pogonov to niti ne predstavlja težav in tudi iskanje

je v takšni podatkovni ureditvi enostavneje, saj so vse datoteke načrtov in modelov

poimenovane. Vendar tudi takšna ureditev podatkov ni optimalna. Veliko težavo predstavljajo

podvojeni in pomnoženi načrti in modeli. Problematiko je morda najenostavneje predstaviti s

primerom podatkovne baze več blagajn za bančne avtomate. Različni modeli blagajn so si v

nekaterih značilnostih precej podobni in si posledično delijo kar nekaj sestavnih delov.

Najpogosteje se pri konstruiranju nove blagajne izhaja iz obstoječega modela, kar pomeni, da

se model in načrti skopirajo v novo mapo in nato spreminjajo v skladu z značilnostmi novega

izdelka. Komponente, ki se ne spremenijo in posledično ne preimenujejo, ostanejo torej

podvojene. Z večanjem števila različnih modelov se njihovo število veča. Največji težavi v tem

primeru predstavljata (1) velika verjetnost ponavljajočih se načrtov, saj se konstrukterju lahko

pripeti, da prej kopiranega načrta ne spremeni in tudi ne pobriše iz nove mape, in (2) obstoj

več različic istega načrta in modela. Praviloma bi morala obstajati le ena različica načrta. Ker

konstrukter nikoli ni zares prepričan ali ima pred seboj pravo (zadnjo) različico, mora revizije

načrtov vedno znova preverjati v informacijskemu sistemu, kot je Navision. Povsem enako kot

za načrte velja tudi za modele. Opisane pomanjkljivosti podatkovnih baz izdelkov je mogoče

odpraviti z uvedbo sistema PDM.

3.1 Opis izdelka – blagajna za bančni avtomat ATM-PRIM

Razvoj prvih blagajn za bančne avtomate se je v Mariboru začel pred približno dvema

desetletjema, ko je podjetje pridobilo večjega naročnika iz Združenih držav Amerike. Trenutno

ima Primat v prodajnem programu več deset različnih modelov blagajn za bančne avtomate,

ki se kategorizirajo glede na:


9

namembnost (izmet bankovcev, izmet in prejemanje bankovcev),

dimenzije in obliko,

varnostne stopnje: od EX+GAS (AIE S/G) do 4 GAS (EN 1143-1:2012).

Blagajna za bančni avtomat oz. blagajna ATM (ang. Automated Teller Machine) zagotavlja

mehansko in elektronsko varovanje vsebine bančnega avtomata. Po zasnovi je precej podobna

standardni blagajni oz. sefu, ki jih lahko najdemo v bankah in v manjši meri pri zasebnih

uporabnikih. Osnovo predstavlja oklopljeno ohišje z vrati, ki zagotavlja zahtevano protivlomno

odpornost. Ohišje blagajne mora biti zasnovano tako, da ga je mogoče implementirati v bančni

avtomat, ki je sam po sebi zahteven izdelek. To pomeni, da je treba na določenih mestih

zasnovati ustrezno ojačane odprtine in pritrdilne točke za komponente celotnega sestava

bančnega avtomata. [7]

Slika 3.1: Bančni avtomat ATM [8]

Osnovna funkcija bančnega avtomata je, odvisno od izvedbe, varno shranjevanje in izdajanje

bankovcev oz. tudi prejemanje in shranjevanje depozitov. Funkcijsko gledano je bančni

avtomat sestavljen iz blagajne, vsebnikov in mehanizmov za skladiščenje, prenos in podajo oz.

prevzem bankovcev, terminala z zaslonom, vhodne enote in podajalne reže in programske

opreme. Komponente so pritrjene v ohišje blagajne in nadgradnjo, ki je vijačena na pokrov

blagajne. Odvisno od načrtovane postavitve morajo biti vidni deli avtomata oblikovani in

izdelani po določenih estetskih merilih. Ena izmed značilnosti po kateri se blagajna za bančne


10

avtomate razlikuje od klasične, so odprtine. Te se kategorizirajo kot sistemske in kabelske.

Blagajna za bančne avtomate, ki je namenjena zgolj izmetu bankovcev, ima eno večjo

sistemsko odprtino in več manjših kabelskih. Slednje se lahko nahajajo v stenah oz. pokrovu,

odvisno od izvedbe blagajne. Prav tako se sistemska odprtina pri nekaterih modelih nahaja v

pokrovu, pri drugih pa v hrbtu oz. vratih blizu pokrova. Kadar se sistemska odprtina nahaja v

pokrovu blizu hrbta ali v hrbtu blagajne, gre za izvedbo RL (ang. Rear Load). Ko pa se odprtina

nahaja v pokrovu, bližje vratom oz. v vratih pa izvedbo imenujemo FL (ang. Front Load). [7]

Slika 3.2: Izvedba FL (Font Load) z odprtimi vrati [7]

Kot primer vzemimo blagajno za bančni avtomat, ki je uporabniku dostopen z ulice in se polni

iz bančne poslovalnice oz. notranjih prostorov. V tem primeru gre za izvedbo RL, saj je blagajna

proti ulici obrnjena s hrbtom. Model FL pa se polni s strani, kjer do terminala dostopajo stranke.

V primeru, ko blagajna poleg dviga omogoča tudi polog bankovcev to izvedbo imenujemo »Full

Function« in ima namesto ene, dve sistemski odprtini. Eno za dvig in drugo za polog bankovcev.

Lastnosti bankomatne blagajne, kot so oblika in velikost ohišja, postavitev in velikost ter

število odprtin, so tako v veliki meri odvisne od namembnosti uporabe in predvidene

umestitve v prostor. Pomembni gradniki blagajne so tudi navojne puše oz. »navojniki«. To so

po površini blagajne razporejene pritrdilne točke, kamor se privijačijo komponente, ki skupaj

z blagajno tvorijo bančni avtomat. Povprečna blagajna ima več kot 100 puš različnih velikosti;

od M3 x 11 mm za pritrditev manjših komponent do M8 x 17 mm za pritrditev večjih. [7]


11

Slika 3.3: Detajl pokrova s kabelsko odprtino in navojniki [7]

Stopnja protivlomne odpornosti blagajne za bančni avtomat je določena s število točk RU (ang.

Resistance Unit), ki jih predpisuje področni standard EN 1143-1: 2012, kjer so opredeljeni tudi

postopki in zakonitosti za testiranje in certificiranje varnostnih vsebnikov. Na osnovi

doseženega števila enot med testiranjem se določi stopnja protivlomne odpornosti.

Klasifikacija varnostnih stopenj v odvisnosti od doseženega števila enot RU je definirana v

standardu. Enote RU se določajo glede na tip vlomnega orodja in časa, ki je potreben za vdor.

Pri tem razlikujemo med delnim in popolnim vdorom. Pri prvem je treba v ohišje ali vrata

narediti odprtino velikosti 112 mm x 112 mm (oz. 100 mm x 125 mm ali 125 mm), kar ustreza

velikosti odprtine skozi katero lahko seže roka. V primeru popolnega vdora je treba izdelati

odprtino 315 mm x 315 mm (oz. 300 mm x 330 mm ali 350 mm). Med testiranjem

protivlomne odpornosti se beleži le čas, ko je vlomno orodje v stiku z blagajno. Sledi analiza in

vrednotenje zbranih podatkov. Na podlagi slednjih se izračuna skupno število enot RU oz.

doseženo stopnja protivlomne odpornosti. Slednje velja za poskus vdora s klasičnimi vlomnimi

orodji, kot so izpahovalnik, macola, električna rezalka in vrtalnik, plamenski rezalnik ali celo

kisikova puščica. Poleg klasičnih vlomov, so bili v preteklosti zabeleženi tudi vlomi z uporabo

eksplozivnega plina. Analize takšnih primerov vlomov v klasične blagajne so pokazale, da je v

večini primerov nastala škoda na okolici (poslovalnica) presegala količino odtujenega denarja.

Na trgu se je zato pojavila potreba po bankomatnih blagajnah odpornih na napad z

eksplozivnim plinom. [9]

Podjetje PRIMAT je trgu, kot prvo, ponudilo blagajno odporno na poskus vloma z eksplozivnim


12

plinom. Pri klasični bankomatni blagajni se s posebnimi materiali zaščiti šibke točke, kot so

odprtine, reža med vrati in ohišjem, zapahe in zaklepni mehanizem. Blagajna odporna na

poskus vloma z eksplozivnim plinom te značilnosti zadrži ob še dodanih, ki ohišje in vrata na

določenih mestih dodatno ojačajo in spet na drugih oslabijo. Na takšen način se doseže

nadzorovana razporeditev sil, ki nastanejo med eksplozijo, ob ohranitvi strukturne celovitosti

blagajne. Pri testiranju bankomatne blagajne odporne na vdor s plinom se dosežena varnostna

stopnja določi glede na količino plina, ob detonaciji katerega, blagajna še zadrži strukturno

celovitost oz. funkcionalnost. Na osnovi izsledkov testiranj inštitut izdela testno poročilo, kjer

so zapisani postopki in ugotovitve testiranja protivlomne odpornosti. V primeru uspešnega

testiranja naročnik pristopi k izdelavi dokumentacije za pridobitev certifikata. Ta sestoji iz

tekstovnega dokumenta, ki opisuje vse splošne tehnične značilnosti bankomatne blagajne

(dimenzije, masa, materiali, načini varovanja), tehničnih načrtov, ki podrobneje opisujejo vse

protivlomne značilnosti posameznih blagajn, seznama dovoljenih tipov ključavnic za vgradnjo,

recepturo betonske polnitve in navodila za uporabo in vzdrževanje. Praviloma se certificira več

modelov blagajn, kot pa se jih predhodno testira. Pri izbiri testnih vzorcev je zato pomembno,

da ti predstavljajo vse modele blagajn (dimenzije, oblika). Ko inštitut ugotovi skladnost

certifikacijske dokumentacije z izsledki testiranj, izda certifikat za celotno izdelčno skupino,

kot je na primer nova družina bankomatnih blagajn ATM-PRIM, ki je certificirana v varnostnih

stopnjah 1 EX+GAS po standardu AIE S/G (institut za certificiranje CNPP), 3 GAS in 4 GAS po

standardu EN 1143-1: 2012 (institut za certificiranje VdS). [7]

3.2 Pregled aktivnosti projekta – Implementacija Windchill PDM Essentials v

podjetje Primat d. d.

V tem poglavju so podrobneje predstavljene aktivnosti projekta. Izvedlo ga je podjetje Audax

iz Ljubljane, ki je tudi zastopnik programskih rešitev Creo in Windchill ponudnika PTC. Ker se

je podatkovna baza blagajn za bančne avtomate zadnjih petnajst let gradila predvsem s

programskimi orodji za tridimenzionalno parametrično modeliranje Pro Engineer in Creo, je

bila izbira sistema PDM, istega ponudnika, razumljiva. Aktivnosti projekta so razdeljene v tri

faze:


13

pred-implementacija,

implementacija,

po-implementacija.

3.2.1 Pred-implementacija

V pripravljalni fazi projekta se izdela terminski načrt z opredeljenimi aktivnostmi, metodami

dela, izvajalci, odgovornimi osebami in cilji, ki morajo biti merljivi. Definira se sledeče cilje:

s postopnim prenosom podatkovne baze v okolje Windchill se odpravi podvojene in

pomnožene objekte (modele, načrte …),

z racionalizacijo prenosa objektov v okolje Windchill se skrajša čas prenosa podatkovne

baze v okolje Windchill,

vzpostavi in vodi se knjižnica standardnih elementov, do katerih imajo dostop vsi CAD

uporabniki. Elemente dodaja in ureja administrator knjižnice,

z integracijo Windchilla v spletni brskalnik se uporabnikom omogoči dostop in urejanje

(v omejenem obsegu) podatkovne baze v okolju Windchill brez uporabe Crea.

Pred pričetkom implementacije se preveri tudi ustreznost strojne in programske opreme v

oddelku razvoja in potrdi delovanje okolja strežnika [10].

3.2.2 Implementacija

Implementacija se izvede v več korakih. Večina aktivnosti se izvede v oddelku razvoja,

nekatere, kot je izobraževanje Creo uporabnikov, v prostorih Audaxa. V fazi implementacije

pridobim ustrezna pooblastila za opravljanje nalog:

administrator knjižnice (LibAdmin),

administrator organizacije (OrgAdmin),

administrator sistema (Wcadmin).


14

Namestitev Windchill PDM Essentials in prenos licenc na strežnik

Windchill se najprej testno namesti na mojo delovno postajo, kasneje še na delovne postaje

drugih CAD uporabnikov v oddelku razvoja. Izvede se integracija okolja Windchill v Creo in

spletni brskalnik Firefox. Izvede se prenos licenc na strežnik. Določi se CAD uporabnike in

delovne skupine (Razvoj). Izvede se integracija uporabnikov v domenski LDAP (AD).

Nastavitev Crea in testni vpis

Izvede se ustrezne prilagoditve v Creu s prilagoditvijo nastavitvene datoteke »configWNC.pro«.

Konfigurirajo se predloge za lokalno in globalno iskanje po podatkovni bazi Windchill in

predloge prikazovalnih tabel. Prilagoditve se izvedejo pri vseh uporabnikih. Izvede se testni

vpis CAD uporabnika, administratorja knjižnice, administratorja organizacije in organizatorja

sistema. Definira se administrativne naloge in pooblastila. Definira se upravljanje z lokalnim

pomnilnikom (ang. Local Cache) pri preklapljanju med uporabniki.

Priprava formatov in predlog in vnos v Windchill

Izdela se predloga za novo obliko formatov v dimenzijskem razponu od A0 do A4. Strokovnjak

iz Audaxa izdela nove formate in jih opremi z ustreznimi povezavami za branje podatkov iz

okolja Windchill. Izvede se vnos formatov v okolje Windchill. Določi se, da se novi formati

uporabijo le pri novo kreiranih načrtih.

Kreiranje knjižnice standardnih elementov

V okolju Windchill se kreira knjižnica standardnih elementov, kjer se opredeli kategorije. Do

knjižnice lahko dostopajo vsi uporabniki in iz nje jemljejo poljubne elemente, ne morejo pa jih

spreminjati ali vnašati. Ta pooblastila ima samo administrator knjižnice.


15

Kreiranje pilotnega produkta

Za testiranje postopka prenosa obstoječe podatkovne baze v okolje Windchill se kreira pilotni

produkt in izvede prenos manjšega sestava. Ugotovi se naslednje:

zaradi neskladnih imen generikov in instanc pri nekaterih elementih (profili

omega) se pojavijo napake med poskusom prenosa – ni mogoče prenesti

različnih generikov z enako poimenovanimi instancami. Podan je predlog, da se

izdela aplikacija, ki bi samodejno poenotila imena generikov in instanc,

manjkajoči parametri (opis, izdelal, odobril, material) na načrtih in modelih,

zaradi česar se ne izpisujejo v okolju Windchill. Podan je predlog, da se izdela

aplikacija, ki bi na načrte in modele samodejno dodana parametre in vzpostavila

relacije med načrti in modeli.

Razvoj in implementacija namenskih aplikacij Konfigurator in Family table

Programer iz podjetja Audax izdela namenski aplikaciji Family Table in Konfigurator. Aplikacija

Family Table je namenjena avtomatiziranemu preimenovanju instanc, Konfigurator pa

avtomatiziranemu dodajanju manjkajočih parametrov in vzpostavljanju povezav med načrti in

modeli. Aplikaciji se integrirata v okolje Creo. Testiranja pokažejo znatno pohitritev obdelave

načrtov in modelov. Rezultati so podani v poglavju 4.2.

Prenos podatkovne baze obstoječega izdelka

Prvič se izvede prenos celotne podatkovne baze blagajne za bančni avtomat ATM-PRIM IV GAS

5500 FL. Med prenosom se beleži morebitne napake v postopku in išče racionalizacije z

namenom skrajšanja skupnega časa prenosa. Prenos se izvede v treh delovnih dneh.


16

Izobraževanje Creo uporabnikov za delo v okolju Windchill

V prostorih podjetja Audax se izvede dvodnevno izobraževanje Creo uporabnikov za delo v

okolju Windchill. Izobraževanje sestoji iz teoretičnega in praktičnega dela. Program

izobraževanja poteka po skripti. Uporabniki pridobijo osnovna znanja za delo v okolju

Windchill [10].

3.2.3 Po-implementacija

V tej fazi se s strani Audaxa izdela popis implementacije in podajo ugotovitve ter sklepi. Izdela

se naslednja dokumentacija:

popis aktivnosti pri implementaciji sistema,

uporabniška navodila za delo v okolju Windchill,

dodatek za administriranje PTC Windchill PDM Essentials 10.2 [10].

3.3 Pregled faz prenosa obstoječe podatkovne baze v okolje Windchill

Magistrsko delo obravnava prenos podatkovne baze tridesetih različnih modelov blagajn za

bančne avtomate ATM-PRIM (Priloga 1). Skupno število prenesenih modelov je sicer večje, še

več jih je načrtovanih za prenos – tudi druge izdelčne skupine. Po več prenesenih modelih se

s pridobljenimi izkušnjami skrajša tudi čas prenosa. Prenos podatkovne baze ene bankomatne

blagajne se iz treh delovnih dni skrajša na enega. Naveden čas je okviren (ni natančno merjen)

in velja za prenose, ki jih opravim sam, brez motenj delovnega procesa. V primeru prenosa se

kot motnje razumejo, glede na dnevni načrt, nepredvidene obveznosti. Čas prenosa je tako

sorazmeren s številom motenj. Postopek prenosa je natančneje prestavljen v Prilogi 2:

Navodila za prenos objektov v okolje Windchill PDM Essentials.


17

V nadaljevanju so navedene faze in koraki pri postopku prenosa podatkovne baze izdelka v

okolje Windchill:

FAZA 1 – Priprava objektov na prenos

Korak 1 – Kreiranje prehodne mape

Korak 2 – Brisanje odvečnih načrtov

Korak 3 – Urejanje instanc

Korak 4 – Dodajanje standardnih parametrov na objekte

Korak 5 – Vzpostavljanje relacij med objekti

FAZA 2 – Prenos objektov v okolje Windchill

Korak 6 – Prenos objektov v Workspace

Korak 7 – Prenos objektov v Commonspace

FAZA 3 – Kontrola prenesenih objektov

Korak 8 – Pregled objektov v Commonspacu


18

3.4 Knjižnica standardnih elementov in sestavov

Knjižnica je namenjena shranjevanju t. i. standardnih objektov (modelov, sestavov in

pripadajočih načrtov), ki imajo znotraj različnih kontekstov veliko ponovljivost in hkrati obstaja

precejšnja verjetnost, da se ti ne bodo pogosto spreminjali (navojniki, puše, tečajniki …).

Objekte iz knjižnice lahko uporabljajo vsi CAD uporabniki, ne morejo pa jih dodajati ali

spreminjati. To lahko izvaja le administrator knjižnice. Vsi objekti v knjižnici imajo status

Released.

Slika 3.4: Preglednica knjižnice standardnih elementov v Windchillu [7]

Prednosti knjižnice standardnih elementov:

preglednost: vsi standardni objekti so zbrani na enem mestu,

omejen dostop: kontrolirano spreminjanje občutljivih komponent.

Slabosti knjižnice standardnih elementov:

omejen dostop: CAD uporabnik ne more sam spreminjati komponent,

potrebna je neprestana prisotnost administratorja knjižnice.


19

3.5 Problematika prenosa podatkovne baze izdelka v okolje Windchill

Problematika se, bolj kot na celoten postopek prenosa podatkovne baze izdelka v okolje

Windchill, nanaša na pripravo podatkov pred prenosom. V magistrskem delu se obravnava

prenos podatkovne baze tridesetih različnih modelov blagajn za bančne avtomate ATM-PRIM

v okolje Windchill. Zaradi obsežnosti podatkovne baze se prenos izvede postopoma. V grobem

je postopek razdeljen v tri faze. V prvi objekte v podatkovni bazi, ki jo želimo prenesti,

pregledamo in po potrebi uredimo. V drugi fazi izvedemo prenos v Windchill in v tretji

preverimo skladnost prenesenih objektov z izhodiščnimi. Celoten postopek je natančneje

opredeljen v poglavju 3.3 in Prilogi 1. V nadaljevanju je podrobneje opisan postopek priprave

objektov (modeli, načrti) iz podatkovne baze pred prenosom v okolje Windchill.

Prenesemo lahko objekte celotnega izdelka ali pa samo določenih komponent. V primeru, da

prenašamo celoten izdelek, obstaja velika verjetnost, da nekateri pripadajoči objekti niso

opremljeni s parametri, ki so potrebni za pravilen prikaz informacij v okolju Windchill. Zaradi

tega je treba preveriti vse objekte in jih po potrebi ustrezno dopolniti.

Obstoječo podatkovno bazo izdelka na omrežnem (ali lokalnem) pogonu želimo ohraniti

nespremenjeno, zato izdelamo prehodno mapo s kopijami objektov, ki jih želimo prenesti. Pri

tem uporabimo Raziskovalec, ki je integriran v operacijski sistem Windows. V nekaterih

primerih opazimo, da imajo določene datoteke več kopij. To je posledica mehanizma

shranjevanja v Creu, saj se vsakokrat, ko objekt shranimo, kreira nova kopija. Primer tega lahko

vidimo na spodnji sliki.

Slika 3.5: Nastale kopije pri shranjevanju v Creu [7]

Pred urejanjem je smiselno odvečne kopije pobrisati, saj je povsem dovolj, če ohranimo le


20

zadnjo različico. Zaradi časovnega prihranka je v ta namen najbolje uporabiti aplikacijo sPurge,

s katero lahko naenkrat uredimo celotno podatkovno bazo izdelka.

Slika 3.6: Aplikacija sPurge

Pri določenih izdelčnih skupinah, kot je npr. blagajna za bančni avtomat, si različni modeli

delijo veliko število komponent. Pri izdelavi novih modelov se kot osnova pogosto uporabi

podobne obstoječe. Na takšen način ni potrebno v celoti izdelati novih modelov in načrtov

ampak se le prilagodi kopije obstoječih, da ustrezajo značilnostim novega izdelka. Pri tem je

treba paziti, da se kopije načrtov, ki se ne spremenijo (in preštevilčijo), pobrišejo. Na takšen

način se zagotovi, da obstaja le ena različica načrta. V kolikor se slednje spregleda, pride do

primera, kot je prikazan na sliki spodaj. Kot je razvidno, načrt 43010_243278.drw nima

pripadajočega kosa 43010_243278.prt. Do nastale situacije lahko pride po naslednjem ključu.

Kopija obstoječega modela je bila izdelana v Creu z ukazom »back up«, pri čemer je bil izbran

glavni sestav, torej najvišji nivo. Ta s sabo, v novo mapo, »povleče« vse podrejene podsestave

in kose, ne pa tudi načrtov. Slednje je zato treba kopirati z Raziskovalcem. S prilagajanjem iz

kopije izdelamo nov izdelek, pri tem modele in načrte, ki jih kakor koli spremenimo,

preimenujemo. Načrtov, ki jih med izdelavo nove dokumentacije ne spremenimo, ne

potrebujemo več, saj original že obstaja v mapi iz katere smo izdelali kopijo. Takšen načrt je

potrebno pobrisati. V kolikor se tega ne stori, nastane primer, kot je prikazan na spodnji sliki,

ko načrt več nima pripadajočega kosa oz. sestava.


21

Slika 3.7: Primer odvečnega načrta v mapi na omrežnem pogonu [7]

3.5.1 Preimenovanje instanc s programskim orodjem Family table

Ko so datoteke v mapi modela ustrezno urejene preverimo instance in jih po potrebi

preštevilčimo. Instanca je vezana na generik (npr. profil) in podaja neko njegovo specifično

stanje (razvita oblika profila). Z uporabo instanc lahko tako poleg različnih pogledov

upognjenega elementa na načrt dodamo tudi njegovo razvito obliko. Na instance moramo biti

še posebej pozorni pri številčenju kosov. Upoštevati je potrebno, da se pri postopkih Rename

in Save as instanca ne preimenuje samodejno.

Slika 3.8: Ime generika in instance se razlikuje v identu [7]

Če na to dejstvo nismo pozorni in je ne preštevilčimo ročno, se lahko zgodi, da imamo v dani

situaciji dva različno poimenovana generika, ki pa imata oba enako imenovani instanci. Načrt

se sklicuje na generik in instanco kot ločena elementa. Načrtov, ki se sklicujejo na različne

generike z enako imenovanimi instancami ni mogoče sočasno odpreti. Na spodnji sliki je na

desni prikazan primer, ko ime generika ni enako imenu instance. Vidimo, da se imeni

razlikujeta v delu za podčrtajem, imenovanem ident. V kolikor bi želeli v Creu sočasno odpreti

generika 43315_254349 in 43315_251151 (na levi), bi ugotovili, da to ni izvedljivo, saj imata

oba enako imenovani instanci 43315_251151_FLAT1. Do sedaj to ni predstavljalo velike težave,

saj ni bilo potrebe po hkratnem odpiranju več načrtov, kot to velja za postopek vnosa v okolje


22

Windchill. Da bi se izognili časovno potratnemu ročnemu preimenovanju so v podjetju Audax

razvili aplikacijo za samodejno preimenovanje instanc, imenovano Family table. Slednja iz

delovne mape »pobere« vsak generik s pripadajočo instanco in načrtom posebej in

preimenuje instanco tako, da se njeno ime sklada z imenom generika. Razlog za to tiči v dejstvu,

da načrt obravnava generik in instanco ločeno, čeprav je slednja v bistvu metapodatek prvega.

Slika 3.9: Neskladna generik in instanca [7]

Po izvedenem postopku imata kos in instanca enak ident (slika desno zgoraj), kar je razvidno

iz spodnje slike.

Slika 3.10: Skladna generik in instanca [7]

3.5.2 Urejanje parametrov s programskim orodjem Konfigurator

Vsak objekt v Creu ima kopico parametrov, ki bodisi podajajo neko informacijo (datum

nastanka, avtor …) bodisi neko spremenljivko (masa, material, faktor upogibanja itd.). Obstaja

torej nek nabor parametrov, ki ga je mogoče po potrebi tudi prilagajati. Praviloma se morajo

enaki parametri nahajati na modelu in načrtu, med njimi pa mora obstajati povezava. V praksi

pa ni vedno tako. V več primerih je bilo ugotovljeno, da določeni parametri manjkajo,

predvsem na načrtih. Slednje v bistvu pomeni, da bi, v kolikor bi načrte in modele pustili v

obstoječem stanju, imeli po vnosu v Windchill nepopolne podatke, kot so opis, material, avtor

in podobno. Zaradi navedenih razlogov je potrebno pred prenosom v Windchill preveriti vsak

načrt in model ter po potrebi dopolniti spodaj naštete parametre:


23

OPIS: Opisno poimenujejo nek sestav ali kos. Na takšen način se precej izboljša

preglednost. Primer: Stranica notranja leva sklop, Plašč vrat itd.

MATERIAL: Poda informacijo o kvaliteti materiala iz katere je izdelan določen

element.

IZDELAL: Glagol se nanaša na konstrukterja, ki izdela tridimenzionalni model s

pripadajočim načrtom.

ODOBRIL: Glagol se nanaša na odgovorno osebo (vodjo razvoja), ki pregleda in

odobri izdelan tridimenzionalni model in tehnični načrt.

Glede na obseg dokumentacije, povprečen model sestavlja 105 kosov, 26 sestavov in 98

načrtov, bi bilo ročno preverjanje in dopolnjevanje časovno izjemno potratno. Ker je opisan

problem precej specifičen, tudi ni obstajala »out of the box« aplikacija s katero bi bilo mogoče

postopek avtomatizirati, so v podjetju Audax razvili aplikacijo imenovano Konfigurator.

Z aplikacijo Konfigurator je mogoče množično urejati modele in načrte. Izvajamo lahko sledeče

aktivnosti:

dodajanje standardnih parametrov,

brisanje, preimenovanje in designiranje standardnih parametrov,

dodajanje lastnih parametrov,

dodajanje relacij in materiala,

dodajanje parametrov, ki bodo asociativni z modelom.

Aplikacijo poženemo iz Crea. Uporabniški vmesnik je zasnovan tako, da predhodno priučitev

ni potrebno, saj je vsaka operacija posebej opisana. V nadaljevanju je opisan in slikovno

predstavljen postopek dodajanja standardnih parametrov. Kot že navedeno, po zagonu

aplikacije iz osnovnega menija najprej izberemo željeno aktivnost. Za dodajanje standardnih

parametrov izberemo prvo možnost (Slika 3.11).


24

Slika 3.11: Osnovni meni aplikacije Konfigurator [7]

Standardne parametre, ki so prikazani na spodnji sliki, aplikacija bere iz tekstovne datoteke

»STD_PARAMTERI.TXT«. Te je mogoče po potrebi poljubno urejati z beležnico. Parametre

dodajamo oziroma urejamo na modelih in načrtih. Privzeto izberemo vse modele in načrte.

Slika 3.12: Standardni parametri [7]

Slika 3.13: Izbira modelov v Konfiguratorju [7]


25

Konfigurator nato samodejno primerja parametre na izbranih modelih s parametri, ki smo jih

definirali kot standardne, in doda manjkajoče. Po končani operaciji izdela poročilo, ki se izpiše

na zaslonu. Parametri, ki so na modelih že obstajali se obarvajo rdeče, medtem ko se novo

kreirani obarvajo zeleno. Na spodnji sliki je prikazan del poročila, ki prikazuje standardne

parametre na modelu 43315_239995, ki so bili v celoti na novo definirani. Dodani so bili OPIS,

MATERIAL, IZDELAL in ODOBRIL. Spremembe potrdimo s klikom na ikono »Shrani«.

Slika 3.14: Del poročila, ki prikazuje model 43315_239995 [7]

Slika 3.15: Del poročila, ki prikazuje model 43315_239993 [7]

Ko modele in načrte opremimo z željenimi parametri, je treba med njimi vzpostaviti relacije.

To je treba storiti, ker načrt nekatere metapodatke, (informacije o masi, materialu, avtorju)

bere neposredno iz modela. Relacije prav tako vzpostavimo z orodjem Konfigurator. Z

aplikacijo Masovno odpiranje komponent v pomnilnik naložimo seznam vseh načrtov v delovni

mapi, katerih relacije z asociativnimi modeli je treba preveriti in po potrebi vzpostaviti. Ker

Konfigurator ni samostojna aplikacija, ampak deluje v okviru Crea, je pri uporabi treba

upoštevati omejitve, kot je največje dovoljeno število sočasno odprtih oken, to je petnajst. Za

dodajanje relacij na načrt ni dovolj tega le naložili v Creov pomnilnik, ampak ga je treba odpreti.

Ker se vsak načrt odpre v novem oknu jih lahko odpremo največ petnajst hkrati. V praksi, ko

imamo opravka z več kot sto načrti pri posamičnem izdelku, to pomeni večkratno odpiranje


26

po petnajst načrtov. Na spodnji sliki je prikazan del takšnega seznama iz katerega je treba

načrte izbrati ročno.

Slika 3.16: Del poročila, ki prikazuje sestav 38010_236761 [7]

Potem, ko smo odprli prvih petnajst načrtov iz seznama, zaženemo aplikacijo Konfigurator in

iz osnovnega menija, ki je prikazan na sliki 3.12 izberemo zadnjo možnost, »Dodajanje

parametrov na risbo, ki bodo asociativni z modelom«. Prikaže se uporabniški vmesnik v

katerem je podan postopek za izvedbo operacije (Slika 3.17).

Slika 3.17: Dodajanje relacij med modelom in načrtom [7]

Najprej je treba preveriti ali je morda relacija med modelom in načrtom že vzpostavljena. To

storimo s klikom na ikono »Preveri relacije«. V kolikor je relacija že vzpostavljena (Slika 3.18

b), nove ni treba dodajati. V kolikor v tekstovnem polju (Slika 3.18 a) ni vnosa, relacijo dodamo

s klikom na ime načrta, kot je prikazano na sliki 3.17. Poudariti je treba, da je v danem trenutku

aktivno le eno okno, torej le en načrt, in je zato treba postopek ponoviti za vsakega izmed

petnajstih načrtov posebej.


27

Slika 3.18: a) Relacije niso vzpostavljene, b) Relacije so vzpostavljene [7]

Ko je urejenih prvih petnajst načrtov je treba te pobrisati iz Creovega pomnilnika in odpreti

naslednjih petnajst. Postopek ponavljamo dokler niso pregledani vsi načrti. Brez dvoma je

preverjanje in dodajanje relacij časovno najbolj potraten del priprave modelov in načrtov na

vnos v Windchill. Navkljub dejstvu, da je avtomatizacija postopka le delna, je v časovnem

smislu še vedno precej boljša alternativa ročnemu preverjanju in dodajanju relacij.


28

4 REZULTATI RACIONALIZACIJE PRENOSA PODATKOVNE BAZE IZDELKA V

OKOLJE WINDCHILL

Podatki za meritve in preračune so zajeti iz podatkovne baze tridesetih različnih izdelkov –

blagajn za bančne avtomate ATM-PRIM, ki so prenesene v okolje Windchill. Vsi objekti v

podatkovni bazi so izdelani v Creu.

4.1 Odprava ponavljajočih se elementov

Pomemben razlog za implementacijo PDM sistema je odprava ponavljajočih se elementov v

podatkovni bazi izdelkov. Vsak izdelek v bazi je v bistvu zahteven tridimenzionalen model.

Izdelki, ki spadajo v isto izdelčno skupino so praviloma sestavljeni iz določenega števila enakih

elementov. To pomeni, da obstaja na omrežnem pogonu, kjer se tridimenzionalni modeli

izdelkov nahajajo vsak v svoji mapi, določeno število nezaželenih podvojenih datotek oz.

ponavljajočih se elementov. Primer ponavljajočega se elementa je, na primer, ročaj vrat, ki se

ponovi v vsaki bankomatni blagajni. To pomeni, da je na omrežnem pogonu toliko modelov

ročaja, kolikor je izdelkov s tem ročajem. Takšno obvladovanje podatkovne baze ni primerno

iz naslednjih razlogov:

Negotovost: uporabnik ni prepričan, da je odprl aktualen model dokler ne

preveri ali se ta sklada z načrtom.

Iskanje zadnje različice: je lahko časovno potratno, odvisno od velikosti

podatkovne baze,

Izvajanje sprememb: po izvedeni spremembi originala je potrebno osvežiti tudi

vse kopije; če se katera izmed njih spregleda in ne uskladi z originalom, potem

podatkovna baza izdelka, kjer se ta element nahaja, ni aktualizirana

Sicer drži, da je takšen primer še obvladljiv. Konstrukter lahko namreč v informacijskem

sistemu Navision, kjer so zapisane kosovnice vseh izdelkov, preveri kje vse se ročaj nahaja in v

skladu s pridobljeno informacijo posodobi modele bankomatnih blagajn s kopiranjem

datoteke oz. modela ročaja. V primeru večjega števila elementov in različnih tipov blagajn se

težavnost opisanih postopkov poveča, kot se poveča tudi verjetnost v postopku storjenih


29

napak. Če morebitno napako odkrije šele kupec, je problem seveda zelo resen, kar ne le da

predstavlja dodatne stroške temveč tudi negativno vpliva na ugled podjetja.

V okolju Windchill nimamo več opravka z med samo popolnoma ločenimi mapami lociranimi

nekje na omrežnem pogonu, ampak z enovito podatkovno bazo v kateri se elementi ne morejo

ponavljati. V nadaljevanju so predstavljeni rezultati analize podatkovne baze tridesetih

različnih tipov bankomatnih blagajn, ki so bile prenesene v Windchill. Iz spodnje preglednice

je razvidno, da se je število elementov v podatkovni bazi zmanjšalo za 7618 datotek ali 52,6 %.

Preglednica 4.1: Rezultati racionalizacije prenosa v okolje Windchill

Racionalizacija prenosa podatkovne baze v Windchill

- rezultati [Št. elementov]

Kos Sestav Načrt Skupaj

Omrežni pogon 9277 1701 3518 14496

Preneseni el. 3137 792 2949 6878

Odvečni el. -6140 -909 -569 -7618

Odvečni el. [%] -66,2 -53,4 -16,2 -52,6

Slika 4.1: Diagram razmerja prenesenih in odvečnih elementov

Opazimo, da je bilo od 14496 elementov oz. datotek, le 6878 originalov, vse ostalo pa so bile

kopije.

6878

47%-7618

-53%

Preneseni el. Odvečni el.


30

V okolju Windchill se elementi shranjujejo v skupni prostor Commonspace in knjižnico Library,

do katerih lahko dostopajo vsi uporabniki. Razlika med skupnim prostorom in knjižnico je v

možnosti spreminjanja vsebine. Medtem ko lahko elemente v skupni prostor dodajajo in jih

urejajo vsi CAD uporabniki, lahko elemente v knjižnico dodaja in jih ureja le administrator

knjižnice ali t. i. Library administrator. V knjižnico je smiselno dati elemente, ki se pogosto

ponavljajo v različnih izdelkih in se le poredkoma spreminjajo (ročaji, zapahi, vzmeti, matice,

podložke, tečaji itd.). Iz spodnje preglednice in diagrama je razvidno, da je v obstoječi

podatkovni bazi Windchill takšnih 1153 elementov od skupno 6878 ali 17 %.

Preglednica 4.2: Razporeditev elementov v okolju Windchill

Podatkovna baza tridesetih (30) bankomatnih blagajn -

razporeditev v Windchillu

Št.

kosov Št. sestavov Št. načrtov Skupaj

Konteksti 2338 744 2643 5725

Knjižnica 799 48 306 1153

Skupaj 3137 792 2949 6878

Slika 4.2: Prikaz razporeditve elementov v okolju Windchill

V skupnem prostoru so elementi razporejeni v kontekste. Kontekst je mapa, kjer se nahaja

83%

17%

Konteksti Knjižnica


31

dokumentacija določenega modela. Primerjamo jo lahko z mapo modela na omrežnem

pogonu. Razlika je le v tem, da medtem ko se v mapi na omrežnem pogonu nahajajo vse

datoteke, ki pripadajo določenemu modelu, se v kontekstu nahajajo le elementi specifični za

določen model, ki se še niso pojavili v katerem izmed predhodno prenesenih ali izdelanih

elementov. V skupnem prostoru se elementi ne pojavljajo. V spodnjem diagramu je prikazana

zgradba povprečnega konteksta. Vidimo, da je največ kosov, ki jim sledijo načrti in sestavi.

Slika 4.3: Struktura kontekstov

V spodnjem diagramu je prikazano število elementov v mapi (ali kontekstu) povprečne

bankomatne blagajne na omrežnem pogonu (rjava barva) in po prenosu v Windchill (siva

barva).

Slika 4.4: Povprečno št. el. na blagajno v Windchillu (sivo) in omrežnem pogonu (rjavo)

41%

13%

46%

Št. kosov Št. sestavov Št. načrtov

309,2

56,7

117,3

104,6

26,4

98,3

0,0 50,0 100,0 150,0 200,0 250,0 300,0 350,0

Kos

Sestav

Načrt

Št. elementov

Vrs

ta e

lem

enta


32

4.2 Racionalizacija postopka prenosa obstoječe podatkovne baze v Windchill

Kot navedeno v poglavju 3.3, se vsak prenos podatkov v okolje Windchill izvede v treh fazah.

V prvi fazi preverimo skladnost podatkov z zahtevami okolja Windchill in jih po potrebi

ustrezno dopolnimo. V drugi fazi predhodno urejene podatke prenesemo v okolje Windchill in

jih v tretji fazi preverimo. Med testnim prenosom je bila ugotovljena zelo nizka skladnost

obstoječih podatkov z zahtevami okolja Windchill. Kot opisano v poglavju 3.5 so se kot najbolj

problematična izkazala neusklajena imena generikov in instanc, nepopolni parametri in

manjkajoče relacije. Urediti je bilo treba skoraj vsak model in načrt, kar se je izkazalo za

časovno potratno. Zaradi nenehnega ponavljanja določenih zaporedij ukazov sčasoma pade

osredotočenost, kar prispeva k povečanju števila storjenih napak v postopku.

Preglednica 4.3: Pregled problemov, posledic in rešitev

Problem Posledica Rešitev

Neusklajeni imeni

generikov in instanc

Sočasen prikaz različnih generikov z

enako poimenovanimi instancami ni

mogoč

Uskladiti imena

generikov in

instanc

Pomanjkljivi parametri

na modelih in načrtih

oz. njihova odsotnost

Windchill ne prikazuje željenih podatkov,

kot so: naziv modela, naziv načrta,

kvaliteta materiala, ime avtorja itd.

Dodati

parametre na

modele in načrte

Neobstoječe relacije

med parametri na

modelih in načrtih

Načrti ne prikazujejo enakih informacij

kot modeli (primer: v Windchillu se izpiše

ime modela, načrta pa ne)

Dodajanje relacij

na načrte

Treba je bilo poiskati rešitve, ki bi uporabnika razbremenile v nedogled ponavljajočih se

operacij. Načeloma se lahko prekomernega klikanja ukazov znebimo z uporabo makrojev.

Makro je funkcionalnost nekaterih programov, da določen niz ukazov posnamemo in shranimo

kot en ukaz. V Creu to funkcionalnost sicer že dalj časa izkoriščamo za poenostavitev in

pohitritev dela, vendar se je za pripravo podatkov izkazala kot neprimerna, saj niza ukazov ni

bilo mogoče posneti tako, da bi bilo mogoče hkrati urediti več modelov in načrtov. Izkazalo se

je, da je edina praktična rešitev implementacija namenskih aplikacij, s katerimi bi lahko


33

uporabnik na kar najbolj enostaven način pripravil modele in načrte za prenos v okolje

Windchill. Strokovnjaki iz Audaxa so v fazi implementacije Windchill-a razvili aplikaciji Family

Table in Konfigurator.

Preglednica 4.4: Postopki priprave podatkov za prenos v okolje Windchill

Postopki priprave podatkov za vnos v Windchill, Z aplikacijo (A) / Brez apl. (B)

Preimenovanje instanc

B (ponoviti za vsak element) A (vsi elementi naenkrat)

Odpreti načrt Odpreti aplikacijo Family table

Odpreti 3D model Nastaviti delovno mapo

V 3D modelu odpreti pregled. Family table Označiti vse elemente v preglednici

Poenotiti imeni generika in instance Aktivirati samodejno preimenovanje

Shraniti novo stanje tabele

Shraniti 3D model

Shraniti načrt

Dodajanje parametrov na načrt

B (ponoviti za vsak element) A (vsi elementi hkrati)

Odpreti načrt Odpreti aplikacijo Konfigurator

Odpreti preglednico s parametri Izbrati ustrezno funkcijo

Ročno vnesti parametre Naložiti vse elemente v pomnilnik

Potrditi vnos Zagnati samodejno dodajanje

Zapreti načrt Shraniti novo stanje elementov

Dodajanje parametrov na model

B (ponoviti za vsak element) A (vsi elementi hkrati)

Odpreti 3D model Odpreti aplikacijo Konfigurator

Odpreti preglednico s parametri Izbrati ustrezno funkcijo

Ročno vnesti parametre Naložiti vse elemente v pomnilnik

Potrditi vnos Zagnati samodejno dodajanje

Zapreti 3D model Shraniti novo stanje elementov

Dodajanja relacij na načrte

B (ponoviti za vsak načrt) A (ponoviti sklop po 15 načrtov)

Odpreti načrt Odpreti načrt (po 15 samodejno)

Iz menija izbrati Drawing Program Odpreti aplikacijo Konfigurator

V Drawing Program odpreti text. urejevalnik Izbrati ustrezno funkcijo

Preveriti ali obstajajo relacije: Preveriti ali obstajajo relacije:

če ne, ročno vnesti relacije če ne, dodati relacije

če da, zapreti načrt če da, zapreti načrt


34

Prva omogoča samodejno uskladitev imen generikov in instanc predhodno izbranih datotek,

druga omogoča dopolnitev modelov in načrtov s parametri ter vzpostavitev relacij med njimi.

Obe sta podrobneje predstavljeni v poglavju 3.5. V preglednici 4.4 so predstavljeni koraki pri

postopkih, ki jih izvajamo med pripravo modelov in načrtov za vnos v Windchill. V levem

stolpcu so zapisani koraki postopkov, ko aplikacij ne uporabljamo in v desnem koraki

postopkov, ko aplikaciji uporabljamo. Zanima nas prihranek časa pri pripravi podatkov z

uporabo aplikacij v primerjavi s pripravo brez njih. Izvedemo niz meritev s katerimi preverimo

časovni prihranek pri pripravi modelov in načrtov povprečne bankomatne blagajne ATM-PRIM.

Uporabimo vzorec petnajstih naključno izbranih modelov in prav toliko načrtov. Takšno število

določimo zato, ker predstavlja največje število oken, ki jih lahko naenkrat odpremo v Creu.

Slednje je pomembno pri dodajanju relacij na načrte z aplikacijo Konfigurator, pri čemer mora

biti vsak načrt odprt v svojem oknu.

Za vsak postopek merimo skupen čas potreben za obdelavo petnajstih modelov in/ali načrtov,

odvisno od zahtev postopka. Vsako meritev izvedemo trikrat za postopke brez uporabe

aplikacij in prav tolikokrat za postopke z uporabo aplikacije ter izračunamo njihove povprečne

čase.

Preglednica 4.5: Izmerjen povprečen čas za posamezne postopke – 30 elementov

Priprava 15 el. za vnos, Z aplikacijo (A) / Brez aplikacije (B); [s]

Postopek Meritev 1 Meritev 2 Meritev 3 Povprečje

B A B A B A B A

Preimenovanje instanc 712,0 26,9 639,0 26,6 592,0 26,7 647,7 26,7

Dodajanje par. na model

384,0 26,8 31,0 26,3 295,0 27,1 329,7 26,7

Dodajanje par. na načrt 391,0 31,8 342,0 30,6 315,0 30,1 349,3 30,8

Dodajanje relacij na načrt

472,0 118,0 418,0 113,0 401,0 111,0 430,3 114,0


35

Iz povprečja meritev predstavljenih v preglednici 4.5 izračunamo povprečen čas potreben za

pripravo enega modela in načrta, prav tako enkrat brez in drugič z uporabo aplikacij. Rezultati

izračunov so prikazani v preglednici 4.6.

Preglednica 4.6: Izračunan povprečen čas za posamezne postopke – 1 element

Priprava 1 elementa za vnos, Z aplikacijo (A) / Brez aplikacije (B); [s]

Postopek Meritev 1 Meritev 2 Meritev 3 Povprečje

B A B A B A B A

Preimenovanje instanc 47,5 1,8 42,6 1,8 39,5 1,8 43,2 1,8

Dodajanje par. na model 25,6 1,8 20,7 1,8 19,7 1,8 22,0 1,8

Dodajanje par. na načrt 26,1 2,1 22,8 2,0 21,0 2,0 23,3 2,1

Dodajanje relacij na načrt 31,5 7,9 27,9 7,5 26,7 7,4 28,7 7,6

Podatkovna baza vsake bankomatne blagajne ATM-PRIM je sestavljena iz tridimenzionalnih

modelov in delavniških načrtov. Modele delimo na kose in sestave. Podatkovna baza

povprečne bankomatne blagajne ATM-PRIM je sestavljena iz 104,6 različnih kosov, 26,4

različnih sestavov in 98,3 načrtov. Za potrebe meritev te razdelimo na tri tipe:

Tip 1: Sestavi s pripadajočimi načrti (25,4 sestavov in načrtov),

Tip 2: Kosi s pripadajočimi načrti (71,9 kosov in načrtov),

Tip 3: Kosi brez načrtov (32,7 kosov).

Š𝑡. 𝑘osov z načrti = št. načrtov − št. sestavov = 98,3 − 26,4 = 71,9 (4.1)

Š𝑡. kosov brez načrtov = št. kosov − št. kosov z načrti = 104,6 − 71,9 = 32,7 (4.2)

Medtem ko ima vsak sestav in večina kosov pripadajoč načrt, določeni kosi teh ne potrebujejo.

To velja v primerih, ko:

gre za standarden kos, ki je npr. definiran v katalogu (vijak, matica),

gre za kos, katerega dimenzije so definirane v njegovem opisu (pločevina 8 x 16 x 125).


36

V nadaljevanju za vsak tip izračunamo skupni povprečni čas izvedenih postopkov, enkrat

brez in drugič z uporabo aplikacij. Iz preglednice 4.7 je razvidno, da pri tipih 1 in 3 ne

izvedemo vseh postopkov.

Preglednica 4.7: Povprečni časi priprave modelov in načrtov za tip 1, tip 2 in tip 3.

Povprečen čas priprave enega tipa, Z aplikacijo (A) / Brez aplikacije (B); [s]

Postopek Tip 1: Sestav z

načrtom Tip 2: Kos z

načrtom Tip 3: Kos brez

načrta B A B A B A

Preimenovanje instanc / / 43,2 1,8 43,2 1,8

Dodajanje par. na model 22,0 1,8 22,0 1,8 22,0 1,8

Dodajanje par. na načrt 23,3 2,1 23,3 2,1 / /

Dodajanje relacij na načrt 28,7 7,6 28,7 7,6 / /

Skupaj 74,0 11,4 117,1 13,2 65,2 3,6

Skupne čase za posamezne tipe pomnožimo s številom elementov v povprečni bankomatni

blagajni ATM-PRIM. V preglednici 4.8 je predstavljen skupen čas za pripravo ene bankomatne

blagajne ATM-PRIM z uporabo aplikacij oz. brez njih. Opazimo, da podatke za vnos v Windchill

z uporabo aplikacij pripravimo skoraj devetkrat hitreje.

Preglednica 4.8: Rezultati racionalizacije priprave podatkov za prenos v okolje Windchill

Priprava podatkovne baze povprečne bankomatne blagajne za vnos v Windchill

Tip Št. elementov Povprečni čas

B A

Sestavi z načrti

[s]

26,4 1952,4 302,0

Kosi z načrti 71,9 8421,9 950,5

Kosi brez načrtov 32,7 2130,6 116,6

Skupaj

[s] / 12504,9 1369,0

[min] / 208,4 22,8

[h] / 3,5 0,4


37

Zanima nas tudi, koliko časa z uporabo razvitih aplikacij prihranimo pri pripravi podatkovnih

baz tridesetih bankomatnih blagajn ATM-PRIM. Kot je razvidno iz spodnje preglednice, se čas

priprave skrajša za 92,8 ure.

Preglednica 4.9: Rezultati racionalizacije priprave podatkov za prenos v okolje Windchill

Priprava podatkovne baze tridesetih (30) različnih bankomatnih blagajn za vnos v Windchill

Tip Št. elementov Skupni čas

B A

Sestavi z načrti

[s]

792,0 58572,8 9058,7

Kosi z načrti 2157,0 252656,6 28515,5

Kosi brez načrtov 981,0 63917,6 3496,7

Skupaj

[s] / 375147,0 41071,0

[min] / 6252,5 684,5

[h] / 104,2 11,4

4.3 Smernice za prenos obstoječe podatkovne baze v okolje Windchill

Smernice za racionalizacijo prenosa obstoječe podatkovne baze izdelkov iz omrežnega pogona

v okolje Windchill so podane v obliki navodil, ki sem jih izdelal za interno uporabo v podjetju.

Pripravljena so na osnovi pridobljenega znanja med implementacijo Windchill-a, Audax-ove

izobraževalne dokumentacije [3] in izkušenj pridobljenih pri izvedenih prenosih. Navodila

opisujejo celoten postopek prenosa in so namenjena CAD uporabnikom, ki lahko z njihovo

pomočjo samostojno izvajajo prenose modelov in načrtov v okolje Windchill. Navodila so

magistrskemu delo dodana kot Priloga 2.


38

5 SKLEP

Windchill PDM Essentials je sodobno orodje PDM za obvladovanje podatkovnih baz izdelkov.

V primerjavi s konvencionalnim načinom shranjevanja podatkov v mapah na omrežnem

pogonu, Primatu omogoča bolj pregledno in varno shranjevanje podatkovnih baz izdelkov.

Glavni kriterij pri izbiri je bila možnost integracije v CAD programsko orodje Creo, saj je s tem

oz. predhodnikom Pro Engineer, izdelana večina podatkovnih baz izdelkov, ki so v prodajnem

programu. Projekt implementacije je izvedlo podjetje Audax iz Ljubljane. Med prenosom

pilotnega produkta v okolje Windchill so bile ugotovljene določene neskladnosti obstoječih

podatkovnih baz izdelkov z zahtevami okolja Windchill. Zaradi njihovega obsega bi bilo

usklajevanje z zahtevami okolja Windchill brez avtomatizacije postopkov neracionalno.

Podjetje Audax je zato razvilo dve namenski aplikaciji, Family Table in Konfigurator, ki sta, tako

kot problematika priprave podatkov za prenos, predstavljeni v poglavju 3.5.

Izvedena je bila primerjalna analiza postopkov priprave podatkov na prenos v okolje Windchill,

z in brez uporabe razvitih aplikacij. Kot osnova je bila izbrana podatkovna baza tridesetih

različnih modelov blagajn za bančne avtomate, ki si sicer delijo določene komponente (ročaj,

tečaji, zapahi itd.), saj gre za sorodne izdelke. Iz meritev in izračunov, ki so predstavljeni v 4.

poglavju, je razvidno, da je mogoče z uporabo aplikacij podatkovno bazo povprečne

bankomatne blagajne (104,6 različnih kosov, 26,4 različnih sestavov in 98,3 načrtov) za prenos

pripraviti devetkrat hitreje. Skupen čas priprave podatkovne baze tridesetih blagajn za bančne

avtomate se je skrajšal za 92,8 ure. Meritve so bile izvedene v nadzorovanih okoliščinah, brez

zunanjih motenj. Neposredna posledica racionalizacij je skrajšan skupni čas prenosa podatkov

v okolje Windchill. Izkušen uporabnik bi tako za prenos podatkovne baze povprečne blagajne

za bančni avtomat naj ne porabil več kot en delovni dan. Poudariti je potrebno, da namen

primerjalne analize ni bil normirati postopke priprave podatkov, ampak utemeljitev razvoja in

uporabe namenskih aplikacij za avtomatizacijo teh postopkov zaradi časovnega prihranka pri

izvedbi.

Uporabna vrednost Windchilla se veča z dodajanjem podatkovnih baz izdelkov, zato je

pomembno, da je mogoče te iz omrežnega pogona kar najhitreje prenesti v novo okolje.

Navedene racionalizacije postopkov priprave podatkov so zajete v navodilih za delo »Navodila


39

za prenos objektov v okolje Windchill PDM Essentials« (Priloga 2), ki obravnavajo celoten

postopek prenosa podatkovne baze obstoječega izdelka v okolje Windchill. Navodila so bila

izdelana z namenom vsakemu uporabniku omogočiti samostojen in hiter prenos podatkov v

okolje Windchill.


40

6 VIRI

[1] Zgodovina podjetja Primat d. d. [svetovni splet]. Maribor: Primat d. d., 2017. Dostopno

na WWW: http://www.primat.si/o-podjetju/zgodovina/

[2] Product data management [svetovni splet]. Wikipedia, 2017. Dostopno na WWW:

https://en.wikipedia.org/wiki/Product_data_management

[3] Urbančič Matjaž. Kaj je PLM? [svetovni splet]. Ljubljana 2012. Dostopno na WWW:

http://media-doc.si/wordpress/wp-content/uploads/2016/11/171_Urbancic.pdf

[4] Ulbin Miran, Sistemi virtualnega inženiringa: skripta. Maribor: Fakulteta za strojništvo,

2013.

[5] PDM forum Mons 2013 [svetovni splet]. Ljubljana: Audax d.o.o., 2013. Dostopno na

WWW: http://www.audax.si/uploads/content/files/PDM_Forum_Mons_2013_

zbornik1(1).pdf

[6] Product Data Management and eBOM Software Solution: Simplified and Easy-To-Deploy

[svetovni splet]. PTC inc., 2017. Dostopno na WWW: http://www.ptc.com/product-

lifecycle-management/windchill/pdm-essentials.

[7] Tehnična dokumentacija izdelka – blagajna za bančni avtomat ATM-PRIM. Primat d. d.,

2017.

[8] Cortana intelligence and machine learning blog [svetovni splet]. Microsoft Technet,

2017. Dostopno na WWW: https://blogs.technet.microsoft.com/machinelearning/

2015/09/23/cortana-analytics-suite-helps-diebold-predict-atm-failures/

[9] SIST EN 1143-1: 2012. Varnostne shranjevalne enote - Zahteve, klasifikacija in metode

preskušanja protivlomne odpornosti - 1. del: Blagajne, bankomatne blagajne, vrata

trezorskih prostorov in trezorski prostori, Ljubljana 2012

[10] Primat – plan implementacije Windchill PDM Essentials. Audax d.o.o., Ljubljana 2015

https://en.wikipedia.org/wiki/Product_data_management

http://www.audax.si/uploads/content/files/PDM_Forum_Mons_2013_

http://www.ptc.com/product-lifecycle-management/windchill/pdm-essentials

http://www.ptc.com/product-lifecycle-management/windchill/pdm-essentials

https://blogs.technet.microsoft.com/machinelearning/


41

7 PRILOGE

Priloga 1: Analiza prenosa podatkovne baze blagajn za bančne avtomate ATM-PRIM v

Windchill PDM Essentials

Priloga 2: Navodila za prenos objektov v okolje Windchill PDM Essentials

Documents

IMPLEMENTACIJA PROGRAMSKEGA ORODJA WINDCHILL PDM ESSENTIALS … · 2020. 1. 30. · V IMPLEMENTACIJA PROGRAMSKEGA ORODJA WINDCHILL PDM ESSENTIALS V POSLOVNI PROCES PODJETJA PRIMAT