INFORMATORINFORMATOR stran/Pomembni dokumenti...anatomije v kletnih prostorih (ki jih najbrž do zdaj zaradi anatom-skih vaj že vsi poznate), histologije v prvem nadstropju, patologije

INFORMATORINFORMATOR

2011/ 20122011/ 2012

INFORMATOR 2011 / 2012

2


3

KOLOFON :

ZA LAŽJO POT NA MF...Sproščujočega poletja je konec, za nami je z izpiti (pre)natrpan septem-ber. Ozračje se je ohladilo, sonca vidimo bolj malo. Vendar smo znova združeni s sošolci, posedamo na kosilih in kavicah ter izmenjujemo poletne dogodivščine, kopičimo sveže prefotokopirane kolokvije in skripte, skupaj guli-mo sedeže (tudi igrice na telefonih in ostalih pripomočkih) na dolgih urah pre-davanj, se seznanjamo z novimi metodami na vajah, spoznavamo nove ljudi na številnih žurkah ter smo polni zagona za delo in soočanje z novimi izzivi!

Dragi bruci, letos pa ste tudi vi postali del tega prekrasnega vrveža, ki se mu reče Medicinska fakulteta! Ste kot novo izvaljeni piščanček, ki nerodno stopiclja po avli našega faksa – in ker ne želimo, da se zvrnete, smo tu vaši starejši kolegi. Želimo vam biti čim bolj v pomoč in podporo, zato smo se odločili, da vam ponovno izdamo sveže spisan, dopisan in deloma prepisan Bruc informator, ki vsebuje vse začetne informacije in malenkost ali dve več!

Lepo vas pozdravljam (vnovič in zopet in znova) v imenu vseh vaših starejših ko-legov in vam želim lep začetek, čudovito nadaljevanje in prekrasen konec leta!

Barbara Ogorevc

Vse skupaj vkup spravila:Barbara OgorevcPridno delovno ljudstvo:Larisa Čehovin, Alenka Lud-vig, Aljaž Golež, Ana Antonič, Aleš Porčnik, Vesna Kovačič, Jan Štangelj.Oblikovala: Petra KozomaraDenarce doniral: ŠOMF, Študentski svet, DŠMSTisk: Birografika Bori d.o.o.Različica: 10/2011

Po mnenju nekega Ministrstva (tudi mi se mu pridružujemo) je ta publikacija uvrščena med proizvode, za katere se plačuje najvišja stopnja DDV, ker smo s pisanjem informa-torja belemu papirju gotovo dodali veliko vrednosti ©.


4


5

1. Moja medicinska fakulteta

2. Kako deluje Medicinska fakulteta: • UreditevMedicinskefakultete• Svetletnika

• Opisstudentskegasveta

3.Kako(na)studiratizaizpitenaMedicinskifakulteti:• Ostudijskemprogramu• Opredavanjihinvajah

• Osamostojnemstudiju

4.Pregledprogramapostudijskihletih

5.Kakopridemizstaregaprogramavnovprogram

6. Kako (p)ostatinormalennaMedicinskifakulteti:• DsMS• Medicinskirazgledi• SIDSIC• sOMF• Oraznovdom

• Pajzl

7. Mlademu (dentalnemu) medicincunapot

8.SlovarcekMFtujk

KAZALO

Upam si trditi, da je Medicinska fakulteta, ki sicer na prvi pogled deluje bolj kot zatočišče oziroma »bunker« pred napadi nemških zračnih sil, ena tistih redkih zgradb v Sloveniji, znotraj katere se splača preživeti sleherno urico svojega življenja, ker se znotraj tega kupa cementa in opek (vidne tudi od zunaj) dogajajo res neverjetne stvari, skoraj na meji magičnega.

Nekako ste že prebili čez povrhnjico ledu in zaplavali v medicinske vode, ali pa za začetek namočili vsaj kakšen prstek v formalin-ske. Še enkrat pozdravljeni na MF. Kot bi rekel ljubljanski župan, najboljši fakulteti na svetu. Na vrsti je kratek opis same stavbe MF, in vsega omembe vrednega za nekoga, ki mu MF še ni postal drugi dom.

Že takoj onkraj drsnih vrat naravnost, se vidi bankomat NLB in moja prva asociacija je bila p*** m***, takoj, ko stopim čez prag, pa že hočejo od mene denar pobrati. Šalo na stran, bankomat je res super zadevica, sploh če ti zmanjka kakšen evro ali dva za topel kavni napitek ali sendvič.

Predavalnice so 3, ločene po svoji velikosti, ravno tako, kot tudi tri mišice na naši riti, Gluteus maximus, medius in minimus. Velika predavalnica je največja in je locirana na koncu hodnika levo (predavanja za 1. in 2. letnik), srednja predavalnica je na začetku hodnika levo (predavanja za 3. letnik), mala predavalnica pa je na začetku hodnika na desni strani (predavanja za 4. in 5. letnik). Tu-kaj se vidi zlato pravilo MF: višji kot je letnik, manjšo predavalnico rabi. Zakaj ravno tako in ne obratno, boste v teku študija spoznali sami.

Vam pa priporočam, da hodite na predavanja, če že ne zaradi delanja zapiskov, pa vsekakor zaradi spoznavanja svojih novih sošolcev in spreminjanja vaših medsebojnih šibkih vodikovih do močnih doživljenjskih ionskih vezi.

1. Moja medicinska fakulteta


6


7

Če se boste kadarkoli pred pričetkom predavanj (zaradi zgodn-je jutranje ure) ali pa med predavan-ji počutili subjektivno »nezmožne« za poslušanje predavanj ali pa boste imeli občutek luknje v želodcu (s tem ne mislim na perforantni ulkus, kot bi marsikateri medicinec pomis-lil, ampak na preprosto lakoto) morate obvezno zaviti v gostinsko okrepčevalnico MANDIBULA (na koncu hodnika), ki latinsko pomeni spodnja čeljustnica. Glavni človek, ki »fura« ta gostilniški monopol je kdo drug kot SILVO, legenda MF. Vedno nasmejan, vedno dobre volje, vedno pripravljen pomagati, skratka človek, ki ga bi vsekakor imeli radi za svaka. Najbolj proda-jan sendvič in tudi moj najljubši je pogreti »tunaki«. Če ga še niste poizkusili, ga toplo priporočam, zagotovo vam ne bo žal. MAXILLA, latinsko zgornja čeljust, pa so računalniški prostori NAD MANDIBULO, kar gre v anatomski kontekst z da Vincijevimi skicami iz konca 15. stoletja (pa tudi današnji Inštitut za anatomijo se s tem strin-ja, da ne bomo metali slabe luči na naše drage anatome). V te pros-tore lahko pridete dokaj enostavno s preprostim »vlekom« študentske

izkaznice navpično po magnetnem senzorju. Ženskam se vrata odprejo večkrat s prvim poizkusom, zan-imivo… Tam je po navadi zadostno število računalnikov, na katerih lahko v miru pišete in ustvarjate seminarske naloge, predvsem iz javnega zdravja, gledate histološke ali patološke pre-parate ali pa preprosto po medmrežju dregnete kolega, ki sedi zraven vas. Skratka, brez problema lahko tudi tam preživljate čas, medtem ko čakate naslednje vaje ali pa prevoz domov.

Eni izmed najbolj zanimivih pros-torov na MF so zagotovo prostori DŠMS (Društva študentov medi-cine Slovenije), katerih standardni opis je vedno »nasproti spodnjih WC-jev«. Prej kot se seznanite s tem društvom, boljše bo. DŠMS je nepolitična, neprofitna in seveda prostovoljna organizacija, ses-tavljena iz študentov medicine.

Pod okriljem DŠMS-ja delujejo različni projekti, od javnozdravs-tvenih (Misli na srce, projekt Virus, Osveščen ne zadet, Medimedo), prek izobraževalnih (Delavnice urgentne medicine, Za Življenje, Zdravstveni tim), do ekskurzij ter potovanj, ki se zgodijo enkrat letno (strokovno-ZABAVNA ekskurzija v Beograd, Batavieren, Medicinjada) in različnih drugih projektov (Izmen-jave, Projekt Šport, pevski zbor Cor, Big Band MF, Sapere Aude, Tečaj slovenskega znakovnega jezika). Če se vidite v katerem od teh pro-jektov, lahko brez pomislekov pris-topite. Nikogar, ampak res nikogar ne bomo zavrnili, temveč ga bomo sprejeli kot svojega lastnega brata ali sestro. Hkrati boste spoznali tudi, kako društvo kot tako sploh funkcionira in s čim vse se ukvarja.

Sestanki so vsak ponedeljek ob 19.30.

Če vas kdo vpraša: »Lojze, kje pa so tisti Medicinski razgledi, al kako jim že pravijo?«, mu nikakor ne smete odvrniti »Pojdite ne vrh MF in se razglejte naokoli«, ampak morate odgovoriti: »Med veliko in srednjo predavalnico zavijte levo, pojdite do konca hodnika kjer so kavni avtomati in nato zavijte des-no.« Medicinski razgledi so namreč ugledna strokovna revija, ki objavlja različne raziskovalne in strokovne članke na medicinskem področju in, kar je za vas še pomembnejše, prodaja tudi medicinske učbenike, ki jih boste zagotovo potre-bovali v času svojega študija.

Če vas zanima urejanje takšnih člankov in objav, lahko postanete del ekipe Medicinskih razgledov. Tudi zanje je vsak član je dobrodošel, sploh če v delovni tim prinese ve-liko dobre volje in pozitivizma.


8


9

Blizu Medicinskih razgledov (sos-ednja vrata) pa je Mednarodna pisarna DŠMS-ja, kjer zelo uskla-jen in povezan tim študentov vodi projekt IZMENJAVE.

Te so »krive«, da se vsako leto ogromno študentov, predvsem med poletnimi počitnicami, odpravi za 1 mesec v eno od okoli 35 držav, s katero imajo sklenjene bilateralne pogodbe. Izmenjave so lahko bodisi raziskovalne (elektiv), na katere se lahko prijavijo študenti vseh letnik-ov, bodisi strokovne (prakse), na katere se lahko prijavijo le študentje od vključno 3. letnika naprej. Uradne ure so ob ponedeljkih in sredah od 12h do 13h, tako da le pogumno.

V sami zgradbi MF (predvsem »stolpu«, ki štrli navzgor) je kar nekaj inštitutov in kateder. Od anatomije v kletnih prostorih (ki jih najbrž do zdaj zaradi anatom-skih vaj že vsi poznate), histologije v prvem nadstropju, patologije v drugem do sodne v tretjem in far-makologije v četrtem. Višji letnik kot boste, bolj se boste povzpen-jali po »stolpu«. Razporeditev so verjetno predlagali psihologi, ki obvladajo človeško psiho in do-bro razumejo pojem motivacije.

Nikakor ne pozabite na dejstvo, da je pod MF in pod celotnim UKC-jem ter okolico ogromno podzem-nih tunelov in katakomb. Svetujem vam, da si zapomnete vsaj glavno povezavo (MF-UKC), ker vam zna ob deževnem vremenu in doma pozabljenem dežniku še kako koris-titi, poleg tega pa privarčujete nekaj časa, saj je sama pot občutno krajša. Paziti se morate le nebodigatreba voznikov manjših štirikolesnih vozil, ki po teh hodnikih izvajajo prave dirke velike nagrade Univerzitetne-ga Kliničnega Centra, ki se ne odvi-jajo enkrat letno, temveč vsak dan.

Slej ko prej boste naleteli še na eno legendo MF in to je Gòspo, našo drago čistilko. Takoj ko boste sedeli ob ali nad kakšno nečistočo, bo že prihitela izza vogala in vam govorila: »Punca, daj se malu omaaakni, da jaz to popucam, zastopiš!«. Gòspa je izredno marljiva in vedno v boju z umazanijo. Povem vam, še misli bi vam umila, če bi imela vgrajen detek-tor za odkrivanje, kdaj so umazane.V času po predavanjih in pred popoldanskimi vajami je najbolj prikladno, čeprav ne najboljše, kosilo s študentsko subvencijo v Štorklji (čisto zraven MF, v nepo-sredni bližini Rogljička v smeri

nove Pediatrične klinike), drugače pa lahko dobite dobro hitro hrano v UKC-ju v La Storiji (bureki, sendviči, hot dogi) po zelo ugodni študentski ceni. Druge dobre destinacije so pic-erija Pinki (čez Ljubljanico ob Poljan-ski cesti), menza v dijaškem domu Poljane (zraven študentskega doma Poljane), menza na Pravni fakulteti (ob Zmajskem mostu), za tiste bolj eksotične pa kitajski restavraciji Shanghai (na Poljanski cesti proti tun-elu) in Zonghua (na Trubarjevi ulici).

Del MF predstavlja tudi vam že do-bro znani referat (kjer ste se vpis-ali) in CMK (Centralna medicinska knjižnica) z okolico, ki je prenasičena z raznimi inštituti in katedrami.

Ta teritorij ste že osvojili ali pa ga boste kmalu. Tukaj boste imeli večino obveznih vaj in seminarjev pri predmetih biofizika, biokem-ija I in II ter biologija celice, ki bodo vaše glavno neprostovoljno zbirališče v popoldanskem času.

Pajzl – beseda neštetih pome-nov za študenta višjega letnika in samo enega za bruca – je vseka-kor omembe vreden že na začetku te zloženke. Prostori, ki se na-hajajo blizu referata ob lesenih drsnih vratih, so unikatni, doga-janje v poznih/jutranjih uricah neka-jkrat na leto pa nenadomestljivo.

Vsekakor dodajte besedi v času študija kakšen pomen ali dva več.Omenil bi še zelo znano leseno predavalnico, ki se nahaja v nepo-sredni bližini novega Mrtvaškega mosta. Ne morete je zgrešiti, ker je vsa – le kdo bi to pričakoval – iz črno obarvanega lesa. Tam utegnete imeti kakšne seminarje iz javnega zdravja in podobno.


10


11

Ko pa boste prvič zares postav-ljeni pred dejstvo (kolokvij, izpit), se boste morali vprašati, kje je najbližja fotokopirnica in kje do-biti stara vprašanja, kolokvije ter zapiske. Obstajata dve fo-tokopirnici, ki sta čisto zraven MF.

Ena je fotokopirnica »Štorklja« (zraven pekarne Damajanty), dru-ga pa je na »Onkotu« (stavba ob avtobusni postaji Klinični center, na strani avtohiše). Slednja vas za razliko od Štorklje, kjer kopira-jo predvsem predklinične pred-mete, oskrbi predvsem z gradivom kliničnih predmetov. Vedno pa se splača srečo poizkusiti pri obeh.

Splošno vzdušje na MF je fantastično. Kolegi, ki bodo zagotovo postali vaši doživljenjski prijatelji, vas bodo spremljali na skoraj vsakem vašem koraku. Znanje, ki ga boste prido-bili, pa vam bo služilo vse življenje. Moja Medicinska fakulteta, moja Medicinska fakulteta, moja Medicin-ska fakulteta. Prosim, da ponovite prejšnji stavek še najmanj trikrat in postal bo vaš aksiom za vedno…

2. Kako deluje Medicinska fakulteta:

DELOVANJE MF

Na prvi pogled se morda zdi, da je delovanje fakultete neka abstraktna stvar, o kateri običajnemu študentu ni treba kaj dosti vedeti. V resnici pa je koristno poznati osnovne organi-zacijske enote naše ljube MF, saj vas bo prej ali slej (vsaj upamo) zanimalo kaj v zvezi s študijskim programom, možnostjo izražanja lastnega mnen-ja, sodelovanja pri določanju izpit-nih rokov in izvolitvah profesorjev...

Pouk na fakulteti izvajajo KATEDRE, ki navadno predstavljajo določeno področje klinične medicine in sploh v prenovljenem študijskem pro-gramu med seboj sodelujejo pri pouku posameznih predmetov. Katedro vodi predstojnik (eden od profesorjev), za večino študentov najpomembnejše oseba pa je ta-jnica katedre, ki ve (ali vsaj naj bi vedela) odgovore na vsa vaša vprašanja v zvezi s predmetom.

Nekateri predmeti so or-ganizirani tudi pod okriljem INŠTITUTov, ki so v osnovi znan-stveno-raziskovalne ustanove.Fakulteto vodi DEKAN (eden izmed profesorjev, podob-no kot ravnatelj v srednji šoli).

V času nastanka tega zapisa je to prof. dr. Dušan Šuput, sicer patofiziolog. Njegova desna roka je tajnik MF, ga. Nastja Babšek Omahen.

Njuno »domovanje« je na Vrazovem trgu 2, za vrati na levi strani hodnika do CMK, na katerih piše Tajništvo oz. Dekanat. Povprečen študent se tam znajde le izjemoma, je pa to pravi na-slov za resne probleme, ki ostanejo nerešeni tudi po obisku referata.

REFERAT oz. študentska pisarna je najpomembnejša za neposreden stik s študenti. To je tista majhna sobica, v kateri ste se drenjali ob vpisu. Če jo obiščete izven vpisnega navala, boste ugotovili, da znata biti ga. Nada in ga. Milica čisto prijazni gospe, ki sta ob morebitnih nejas-nostih v zvezi s formalnimi pastmi študija najboljši naslov za pojasnila (no, takoj za predstavnikom letnika).

V referatu lahko dobite potrdila o vpisu, izpitnih ocenah, ključke garderobnih omaric za vaje v višjih letnikih, rešite morebitne težave z e-študentom... V vsakem prim-eru se pred obiskom oborožite z nasmeškom in vljudnostjo.


12


13

SENAT je zbor profesorjev in študentov MF, predvsem pred-stojnikov posameznih kateder in inštitutov, ki mu predseduje dekan. Za študente je v Senatu rezervi-ranih 20 mest, na volitvah pa lahko za mesto senatorja kandidirajo vsi študenti MF z izjemo 1. letnikov.

Na mesečnih sejah Senat odloča o vseh pomembnejših stvareh v zvezi s fakulteto, zato je izjemnega pomena, da pride do izraza tudi glas študentov! V okviru Senata delujejo številne komisije, ki se uk-varjajo s posameznimi podpodročji delovanja fakultete – Komisija za študijske zadeve (odloča o prejem-nikih Prešernovih nagrad za razisko-valno delo ter o stvareh, ki se nepo-sredno dotikajo študijskega reda), Komisija za študentska vprašanja (odloča o vlogah za izjemni ponov-ni vpis, ponavljanje letnika, prepis, vzporedni študija...), Komisija za spremljanje kakovosti študija, Komisija za Lavričeva priznanja...

V vseh komisijah imamo (bolj ali manj pomembno) vlogo študenti, saj so člani tudi pred-stavniki iz vrst Študentskega sveta Medicinske fakultete (ŠSMF).

Za pojasnilo, kaj ŠSMF sploh je, se moramo najprej ustaviti pri pojmu SVET LETNIKA. To so vsi študentje nekega letnika MF, ki se občasno (vsaj 2x letno, na začetku vsakega semestra) tudi sestanejo. Čeprav so seje Sveta letnika ponavadi ob nečloveško zgodnjih urah, se jih splača udeležiti, saj se na njih s katedrami uskladijo izpitni roki, datumi kolokvijev, pogoji študija oz. študijske obveznosti... Dogo-vori za tekoče študijsko leto so obvezujoči tako za študente kot za profesorje in kasnejše spremembe so mogoče le ob soglasju obojih, zato je to resnično priložnost, da prav vsakdo izrazi svoje mnenje.

Na prvem Svetu letnika, ki je že uspešno za vami, letnik izmed zbranih študentov izvoli svojega predstavnika letnika. Ta – prva leta v sodelovanju s profesorjem predsednikom letnika, nato pa sa-mostojno – skrbi za vso komuni-kacijo med študenti in katedrami oz. fakulteto. Dobro je, da pred-stavnik letnika zastopa interese večine kolegov iz letnika in da je komunikativna, odločna oseba, ki zna reševati morebitne spore in nesporazume z »nadrejenimi«.

Predstavnik letnika zbira mnen-ja in želje letnika, posreduje in-formacije med študenti in pro-fesorji ter je uradni zastopnik svojega letnika na fakulteti.

Za komunikacijo znotraj posa-meznega letnika so zelo uporabne tudi t.i. mailing liste. Vaša ima na-slov [email protected], nanjo pa se lahko – če se še niste – prijavite s sledenjem navodilom na spletni strani www.dsms.net.

Vsi predstavniki letnikov – 13 članov (6 letnikov M, 6 letnik-ov DM in absolventi) – pa ses-tavljamo ŠTUDENTSKI SVET MEDICINSKE FAKULTETE (ŠSMF).

ŠSMF je uradni organ MF (tako kot dekan, Senat...), njen sestavni del in najpomembnejše telo študentov za komunikacijo z vodstvom fakultete. Poleg članstva v vseh komisijah MF zastopamo člani ŠSMF našo fakulteto tudi v Študentskem svetu Univerze (ŠSUL) in tako prenašamo mnenje (dentalnih) medicincev na nivo univerze. O problemih, ki se pojavljajo med študenti znotraj posameznih letnikov, razpravl-jamo na rednih mesečnih sejah.


14


15

ŠSMF posreduje mnenje študentov, kadar se nam zdi potrebno (npr. o novem izpitnem pravilniku, o pedagoškem delu...) ali kadar za to zaprosi fakulteta (pred-vsem ob izvolitvah v pedagoške nazive – po domače, vsak asist-ent/docent/profesor potrebu-je pred pridobitvijo naziva tudi pozitivno mnenje študentov).

Vse to pa lahko počnemo le, če vaša mnenja, želje, predloge...poznamo, zato ste vedno lepo vabljeni, da se obrnete na nas, najbolje pre-ko svojega predstavnika letnika.

Lahko nam tudi pišete na naslov Študentski svet MF, Korytkova 2, 1000 Ljubljana. Srčno upam, da bo, ko to berete, že delovala tudi naša spletna stran (www.ssmf.org). Osnovne informacije o predstavnikih posameznih let-nikov, njihovih kontaktnih podat-kih in članih posameznih komisij pa lahko preberete tudi na oglasni deski Študentskega sveta (v avli MF, nasproti velike predavalnice).

O ŠTUDIJSKEM PROGRAMU

Od leta 2009/10 ima MF v Ljubljani tudi prvo generacijo, ki se je vpisala na nov bolonjski študijski program (uradno: Enoviti magistrski študij Me-dicina in Dentalna medicina). Ta ima poudarek predvsem na sprotnem učenju in delanju seminarskih vaj. Študij je zastavljen sistematično.

Prva tri leta so namenjena predkliničnim predmetom, ki te teoretično dobro podkujejo. Drugi del študija pa predstavljajo predvsem klinični predmeti, pri katerih ti prej pridobljeno znanje več kot koristi.

Večina študentov komaj čaka ta drugi del, vendar so temeljne os-nove bistvene za kasnejše celost-no razumevanje in povezovanje.

Nekoč je predsednik ZDA Abra-ham Lincoln v znanem govoru re-kel: »The house divided by itself cannot stand.« Vsaka hiša mora stati na močnih temeljih; če so ti slabi ali pa jih ni, se bo sčasoma porušila. Dobro postavite in karseda močno »zabetonirajte« temelje, ker vam bodo kasneje zelo koristili…

Študijski program je napisan kvalitetno in študente do konca faksa maksimalno izobrazi in pri-pravi na delo zdravnika. Mor-ate pa vedeti, da je medicina ena tistih strok, v kateri se nikoli ne morete do popolnosti izobraziti.

Po koncu študija ne boste smeli vreči knjige v kot, ampak boste morali hrepeneti po novem znan-ju. Vedno se boste morali učiti, izpopolnjevati in nadgrajevati.

Zdravnik je šolski primer reka, da se človek uči celo življenje.

3.Kako(na)studiratizaizpitenaMedicinski fakulteti:


16


17

O PREDAVANJIH IN VAJAH

Predavanja se tradicionalno začnejo 1. oktobra (oziroma na prvi smiselni delovni dan v oktobru), končajo pa zadnji teden maja. Večina predavanj na MF ni obveznih, je pa zelo, zelo priporočljivo, da jih obiskujete, sploh zdaj, ko ste prvi letnik. Urnike vseh predavanj boste našli na internetnih straneh MF, urnike in lokacije vaj pa na posameznih katedrah in inštitutih. Profesorji si pred predavanji skora-jda brez izjeme vzamejo »akadem-skih 15«, kar pomeni, da ne začnejo ob polni uri, ampak 15 minut čez. Vaje so, za razliko od predavanj, ob-vezne in jih morate imeti opravljene v celoti, da dobite zeleno luč za pristop k izpitu. Le z vnaprejšnjimi tehtnimi opravičili lahko manjkaš ali greš na iste vaje k drugi skupini.

Vaje so bolj praktično naravnane in zaradi manjših skupin tudi bolj osebne ter interaktivne. Vodijo jih načeloma asistenti, ki imajo več časa od profesorjev in ti lahko snov tudi bolj osebno razložijo. S sošolci, s katerimi ste razporejeni v skupino za vaje, se boste tudi najprej spoznali in spoprijateljili. Prav zaradi tega imajo te vaje v prvem letniku posebno mesto.

Prav dobro se spomnim svojih prvih vaj iz biologije celice, na katerih kolegov za mikroskopsko mizo na moji desni in levi na začetku sploh poznal nisem, po petih letih pa smo eni izmed najboljših prijateljev.

Predavanja + vaje + kolokviji + učenje = uspešno opravljen izpit.

Enačba je sicer napisana dokaj preprosto...glavni člen pa ni uspešno opravljen izpit, ampak učenje!!! Izpiti so težki, ampak če poslušaš predavanja, sodeluješ na vajah, opraviš vse kolokvije in se pred izpitom poglobiš v učenje (zagotovo 90 % vse enačbe), je uspeh skorajda zagotovljen.

O SAMOSTOJNEM ŠTUDIJU

Študij ni enak učenju v osnovni šoli ali gimnaziji. Tam si imel točno določene datume »kontrolk« iz točno določeno »manjšo količino snovi« iz zgolj ene knjižice. Po opravljeni »kontrolki« pa nisi škodil nikomur, tudi če si tisto snov pozabil. Poleg tega ti je še mamica kdaj pa kdaj napisala polovico domače naloge.Študiranje pa je v prvi vrsti ZELO dinamičen proces.

Kdaj boš določen izpit opravil je odvisno samo in zgolj od tebe, torej si nekako sam svoje usode krojač. Sami se boste morali angažirati za večino stvari, to pa bo velik dopri-nos k vaši samostojnosti in odgo-vornosti, ki sta dve stopnički več na poti do zrelega študenta. Glavnega pomena, ne samo na medicinski fakulteti, je pametno in preudar-no razporejanje časa za učenje!!!

Če ne boste pripravljeni nekaj mese-cev vnaprej, vas bodo nepričakovani dogodki (kolokviji, obvezne semi-narske, vaši drugi načrti) vrgli iz tira in boste od takrat naprej v zaostanku. Zato si kupite majhen koledarček in si nanj sproti pišite pomembne in obvezne stvari.

Tako boste z lahkoto z ene stvari (ko jo boste uspešno zaključili) preskočili na drugo, s te na tretjo in tako naprej. Okvirno se za izpit začnite učiti od tri tedne do en mesec prej (vsaj za predmete prvih štirih let). Tak časovni okvir velja, če se učite vsak dan, večino dneva. Vsak pa sam najboljše ve, koliko časa se je sposoben učinkovito učiti.

Druga stvar, ki bi jo radi poudarili, je primerna izbira študijske literature. Najbolj uporabne nasvete s tega področja boste dobili po posvetu s kolegi iz višjih letnikov, predvsem pa od kolegov, ki so samo eno leto starejši od vas. Ti vam bodo lahko neposredno povedali, kaj se od vas pričakuje. Zelo pomembno je, da se učite iz literature, ki je verodostojna in sistematično napisana. Izgubite lahko tudi več tednov, če se učite iz kakih nesmiselnih zapiskov. Raje si vzemite več dni za izbiro pravilne literature in boste potem 100 % prepričani, da se prav učite, kot da bi zadnjih nekaj dni pred izpitom vi-deli, da ste opravljali Sizifovo delo (junak iz grške mitologije, znan po potiskanju ogromne skale navkre-ber). Zelo priporočamo, da se 2–3 dni pred izpitom dobite s sošolci in sošolkami (skupina 3–4 študentov


18


19

več ne), predebatirate nerazum-ljiva vprašanja in ponovite stara. Morda neko snov razumete in ob-vladate, ampak ko jo boste morali pred profesorjem ustno zagovarja-ti, boste videli, da to ni več tako lahko. Marsikdo začne opletati z jezikom, kot to počnejo študentje po Pajzlu. Ne pustite, da vas pro-fesorji učijo kozjih molitvic, na ust-nih zagovorih bodite sistematični, preudarni in samozavestni.

Medenosrce mora postati ena od vaših GLAVNIH internetnih strani pred začetkom učenja.

Nujno preberite vsa stara vprašanja in ustne izpite. To zna izjemno ko-ristiti. Bi pa na tem mestu prosili za kolegialnost, da tudi vi objavite vprašanja in ustne izpite, torej vaše lastne izkušnje, tako da bo razmerje »prebral/dal gor« čim bliže številki 1.

V času študija vam bo zelo koris-tila Wikipedia, zakladnica upo-rabnih informacij, ki je včasih celo boljša in bolj sistematična od zapiskov ali celo učbenika.

Za tiste vedoželjne, ki hočejo medicin-sko znanje resnično izpiliti, so na voljo strokovni članki na Pubmedu.

Pri študiji vam bo v ogromno pomoč tako imenovana »mailing lista«, ki jo ima vsaka generacija posebej. Svetujemo vam, da se nanjo čim prej prijavite – tako boste lahko in-formirani o vseh aktualnih stvareh. Pišete lahko karkoli, paziti morate le, da vas vaši sošolci ne označijo kot nekoga, ki ves čas nekaj »smeti«.

Študirajte, kjer vam je všeč, tu ni nikakršne formule uspeha. Enim ustreza čredni nagon in gredo v knjižnice (NUK, CMK), kjer ob po-gledu na druge učeče se študente dobijo »dodatno motivacijo«. Dru-gi imajo radi študentski dom, kjer so čisto svobodni in jim starši ne morejo težiti, spet tretjim pa najbolj ustreza učenje doma, kjer pri svo-jih domačih dobiš 100 % postrežbo v hudih časih priprav na izpite.

4.Pregledprogramapostudijskihletih

A) PRVI LETNIK (SPLOŠNA + DEN-TALNA)

Splošna medicina + dentalna medicina, 1. letnik

ANATOMIJA

Je eden izmed največjih in podat-kovno najobsežnejših predmetov v prvem letniku. Vreden je 14 kreditnih točk (KT). Je eden izmed redkih, de facto edini predmet prvega letnika, ki traja kar 2 semestra. Še posebno na začetku zna biti zaradi tone prej neslišanih latinskih izrazov rahlo ne-prijeten. Dejstvo pa je, da vaja dela mojstra, kar se kaže tudi pri anato-miji – nekako do junija se že navadiš na večino strokovnih terminov, zato postane zadeva precej bolj prebav-ljiva. Pouk sestavljajo predavanja in obvezne vaje, na katere je treba priti opremljen z znanjem, haljo in anatomsko pinceto, maja, ko je na vrsti sekcija, pa še s skalpelom. V prvem semestru sta na sporedu roka in noga, v drugem pa še obsežnejši temi: prsni koš in trebuh.

Študijska literatura: Osnova so štiri skripte v slovenščini, ki se jih da kupiti na Inštitutu za anatomijo. Zelo koristne so tudi skice, ki jih na

vajah narišeš sam ali pa jih izroči asistent. Tako rekoč obvezen je tudi anatomski atlas, katerega nakup se priporoča (v knjigarni vam priporočijo še marsikaj, kar vprašajte); med najbolj uporablja-nimi sta Sobotta (obsežnejši in natančnejši) in Jovanović, ki je manj obsežen, zato preglednejši, vseeno pa več kot zadošča anatom-skim potrebam. Pred samim izpit-om toplo svetujemo tudi kak po-gled na stara izpitna vprašanja.

Izpit: Ker med letom kolokvijev ni, je sprotno delo (kolikor pač utegneš) zlata vredno, saj se zna nabrati ogromno snovi. Pisni izpit obsega 10 vprašanj odprtega tipa. Po pozitiv-no opravljenem pisnem delu sledi še ustni del pri enem od izpraševalcev.

BIOLOGIJA CELICE

Predmet, ki zavzame večino časa 1. semestra. Vreden je 9 KT – to pomeni, da ga mora človek nujno opraviti, če želi v 2. letnik. Pri t.i. »Cel-ici« se človek podrobneje seznani s celico, njeno notranjostjo, delovan-jem in genetiko, med vajami pa hitro pridobiš veščine risanja celic s svinčnikom in buljenja v mikroskop.


20


21

Študijska literatura: Kot vam bodo večkrat povedali, je za biologijo celice bog i batina učbenik Alberts in sod.: Essential Cell Biology. Če vas na izpitu vprašajo, od kod ste se učili, je torej odgovor na dlani. Skoraj nu-jno je imeti navodila za vaje, izpiski s predavanj pri študiju pridejo še kako prav.

Izpit: Za pristop k izpitu je potrebno najprej opraviti vaje. Te se opravi z dvema kolokvijema, v primeru, da enega (ali obeh) ne opraviš, je na voljo še popravljalni kolokvij. Na pis-ni izpit je dobro priti pripravljen, saj znajo nekatera vprašanja vsebovati precej umazane trike. Priporočamo zelo natančno branje in izražanje. Po opravljenem pisnem delu pride na vrsto ustni pri enem od profesor-jev.

BIOFIZIKA

Kdor je na maturi izbral fiziko, svoje odločitve ne bo obžaloval, saj zna pri tem predmetu že osvojeno znan-je priti še kako prav. Seveda se da predmet ravno tako dobro opraviti brez močne osnove in z nekoliko več dela. Pri predmetu gre za po-globitev srednješolskega znanja z usmeritvijo na bolj medicinsko upo-

rabna področja. Še posebno na začetku zelo strašijo uboge študente z odvodi in integrali, kas-neje pa se izkaže, da jih le izjeme obvladajo in za opravljen izpit sploh niso življenjsko pomembni. Biofizika je edini predmet prvega letnika, ki ima za splošne in den-talne medicince ločena predavan-ja. Dentalcem predava prof. dr. Podgornik v srednji predavalnici, medicincem pa prof. dr. Svetina v veliki predavalnici. Sicer je pro-gram predmeta za obe smeri enak.

Študijska literatura: Obsega in-terno skripto, ki jo objavi Inštitut za biofiziko na spletnih straneh in si jo vsak natisne sam (ali pa odleti v Štorkljo). Enako velja za navodila za vaje in računske primere za vajo. Tudi zapiski s predavanj pridejo prav.

Izpit: Z dobro opravljenima kolokvi-jema, vajami in pisnim izpitom se delaven študent lahko izogne ustnemu delu izpita, kar se je iz-kazalo za zelo ugodno možnost.

BIOKEMIJA I

Prav tako eden izmed »velikih štirih« prvega letnika. Vreden je 12 KT. Začne se šele v 2. semestru in obsega predavanja, obvezne vaje in seminarje ter neobvezne posebne oblike pouka, t.i. POP-e. Pri pred-metu se naučiš narisati mnogo kemijskih molekul, formul in grafov. Kljub obsežnosti pa je predmet zelo sodobno in sistematično zasnovan, zato se ga da dobro opraviti že ob manjšem sprotnem angažiranju.

Študijska literatura: Prosojnice s predavanj, ki jih lahko dobiš na straneh Inštituta za biokemijo, zapiski s predavanj in seminarjev, gradiva za seminarje in navodila za vaje ter nenazadnje »kralj« Leh-ninger: Principles of biochemistry. Uporaben je tudi (slovenski) Boyer: Temelji biokemije.

Izpit: Predpogoj za pristop k izpitu je prisotnost na vajah, opravljena poročila zanje in opravljen seminar. Vsake dva tedna se piše kolokvij, vseh skupaj je pet; če zbereš iz vseh dovolj točk, se lahko ogneš pisnemu izpitu in prideš neposredno na ustni izpit. Tam priporočamo pomoč z grafi, formulami in samozavestnim nastopom.

UVOD V MEDICINO

Je predmet, sestavljen iz štirih mod-ulov. Končna ocena je povprečna ocena vseh štirih modulov. Predmet sestavljajo:

Biomedicinska informatika

Zakaj je dobro imeti knjižničarje? Odgovor vas čaka med študijem t.i. informatike. Pri predmetu se obrav-nava informacijske zbirke, iskanje po njih, razna medicinsko-informaci-jska orodja in način, kako Anici pos-lat sporočilo, ne da bi Jožko izvedel za to.

Študijska literatura: Prosojnice s predavanj in zapiski z vaj več kot zadostijo potrebam ukaželjnega študenta.

Izpit: V bistvu je bolj kolokvij; da ga lahko opravljaš, moraš biti prisoten na vseh vajah (ki jih ni veliko). Na vajah je možno nabrati »bonus«, ki ti zviša % kolokvija, kar vedno pride prav.


22


23

Deontologija

Obravnava predvsem etične vidike zdravniškega poklica. Pri predmetu se srečamo s temami kot so splav, kloniranje, Hipokratova prisega, HIV ipd.

Študijska literatura: Na straneh kat-edre za deontologijo je navedenih več virov, pravi študent pa seveda najprej pogleda na Medenosrce.

Izpit: Med semestrom je možno opraviti seminar, s katerim zvišaš kolokvij za eno oceno. Kolokvij je lahko v različnih oblikah, v prejšnjih letih je bil zasnovan predvsem kot prosti spis, lani pa so se pojavili tudi taki iz prostih in izbirnih vprašanj.

Javno zdravje

Predmet posebne kategorije, v kat-erem se najde svašta: malo zdravs-tvenih ustanov, epidemiologije, zdravstvenih sistemov... Pred izpit-om (uradno se imenuje delni pisni izpit, de facto pa je bolj kolokvij) mrzlično pomniš podatke, ki jih nato lagodno pozabiš.

Zgodovina medicine

Je zelo priljubljen predmet – končna ocena je določena glede na prisot-nost na predavanjih, zato zna biti predavalnica nabito polna. Prof. dr. Zupanič Slavec se pri temah zelo potrudi, saj izbira predvsem aktualna in za medicinca zanimiva področja. Del predmeta so tudi ob-vezne ekskurzije.

SPORAZUMEVANJE

Je razmeroma svež predmet, ki ga vodita Katedra za družinsko medi-cino in Katedra za psihiatrijo, zato zna včasih med njima priti do šumov v komunikaciji. Pouk je sestavljen precej dinamično. Poleg predavanj ima študent obisk v ambulanti (ki ga je najbolje opraviti čim prej), ig-ranje vlog po skupinah in obisk sta-rostnika v domu za upokojence. Ta je potem podlaga za seminarsko nalogo, ki šteje kot polovica ocene.

Študijska literatura: Prosojnice s predavanj, stara vprašanja s kolokvi-ja.Izpit: Polovico ocene prispeva kolokvij, ki zajema snov s predavanj, polovico pa seminarska naloga o ko-munikaciji s starostnikom.

NUJNA MEDICINSKA POMOČ I

Se odvija šele v drugem semestru. Je prvi konkretni stik z medicino. Predavanja niso ravno prilagojena za študente s slabimi želodci, saj so slike in posnetki kar precej sočni. Kot osnova za predmet vam lahko služi že izpit iz prve pomoči za vozniški izpit. Seveda se znanje nadgradi in poglobi. Predavanja so neobvezna, pet kirurških in ena anesteziološka vaja pa je obveznih. Po vajah sledijo še opazovanja na različnih oddelkih urgence ali poliklinike. Lahko se zgo-di, da na kliniki sploh ne bodo vedeli, da boste prišli ali pa vas bodo vsaj grdo gledali, kaj tam delate gnečo. V takem primeru je pač najbolje stis-niti zobe in potrpeti tistih par ur.

Študijska literatura: Ahčanova Nu-jna medicinska pomoč je strašno debela knjiga, ki pa se lahkotno bere in ima veliko kliničnih primerov in slik; poleg tega pa še smernice oživljanja na straneh Katedre za an-esteziologijo. Zapiski s predavanj in vaj tudi ne škodijo.

Izpit: Opravljene vaje ti dajo pravi-co udeležbe na kolokviju. Ko ga opraviš, lahko greš na izpit, ki je le pisni.


24


25

B) DRUGI LETNIK (SPLOŠNA + DEN-TALNA)

Splošna medicina, 2. letnik

ANATOMIJA II

Je popolnoma enaka predmetu Anatomija I iz 1. letnika, le da se tema spremeni na glavo in centralni živčni sistem, traja pa samo 1 semes-ter. Latinski izrazi po opravljenem 1. izpitu verjetno ne delajo več težav, zato se je lažje spoprijeti s ponovno dokaj obsežno snovjo in neštetimi novimi poimenovanji. Pouk je ses-tavljen iz predavanj in vaj, pri kat-erih so obvezne halje. Kljub dokaj obsežni snovi je vreden »le« 5KT.

Študijska literatura: So ponovno 4 skripte, v veliko pomoč pride do-ber atlas (Sobotta, Jovanovič ali Thieme) saj je v glavi toliko stvari na tako majhnem področju, da si je vse skupaj včasih zelo težko predstavlja-ti. Pomagajo tudi zapiski s predavanj in različne skice.

Izpit: Med letom ni kolokvijev, zato je sprotno delo zlata vredno. Izpit je enak kot pri Anatomiji I; na pisnem izpitu je 10 pisnih vprašanj, sledi pa mu ustni izpit pri poznanih izpraše-

valcih iz 1. letnika. Priporočljivo je tudi pogledati stara izpitna vprašanja.

BIOKEMIJA II

Spet je tu nadaljevanje predmeta iz 1. letnika, Biokemije I. Tukaj se na vso osnovo, ki naj bi bila prido-bljena v 1. letniku, dodaja znanje o procesih v človeškem telesu. Spet so tu vaje, ki so enkrat tedensko in na katerih so obvezne halje. Ob-vezni so tudi seminarji, običajno se delajo v parih in se potem na vajah predstavljajo. Pogoj za pristop k posameznim vajam pa je opravljen kolokvij pred vajami, sestavljen iz treh vprašanj, ki se navezujejo na temo vaje in seminarja, ki se pri vaji predstavlja. Predmet poteka le v zimskem semestru in obsega 11 KT.

Študijska literatura: Zelo upor-abni so zapiski s predavanj, ki se potem dogradijo z vsebino knjig iz priporočene literature. Najbolj priporočajo knjigo Marks: Prin-ciples of Biochemistry, takoj za njo pa je že poznani Lehninger iz 1. letnika. Priporočljivo si je tudi prebrati seminarje, ki dopolni-jo že pridobljeno znanje s knjig.

Izpit: Pogoj za pristop k izpitu je

opravljen kolokvij iz 3 vaj. Izpit je sestavljen iz 30 vprašanj izbirnega tipa. Ustni izpit ni obvezen, se je pa nanj možno prijaviti za zviševanje ocene pisnega izdelka.

FIZIOLOGIJA

Je tista velika veda o celotnem delovanju (zdravega) človeškega telesa. Pridobivali boste znanje o procesih v človeškem telesu, razporejenih po organskih sis-temih. Predmet traja oba semestra 2. letnika in prinaša 12 KT. Celo leto potekajo vaje, pri katerih večinoma niso potrebne halje (kadar pa so, je vnaprej opozorilo). Pri predmetu je potrebno v skupinah izdelati semi-nar, skupine in teme so dodeljene že v začetku leta po izboru inštituta.

Študijska literatura: Ponovno najbolj poznani Levy, lahko pa se uporablja tudi Guytona. Prav pridejo še diaprojekcije preda-vanj in stara izpitna vprašanja.

Izpit: Pogoj za pristop k izpitu sta 2 opravljena kolokvija iz vaj. Izpit je pisni in ustni. Pisni je sestavljen iz 70 vprašanj izbirnega tipa, ustni pa poteka pri že poznanih predavateljih in nekaterih asistentih na vajah.

Risanje kakšnega grafa v smis-lu p-V diagrama srca vam na ustnem zagotovo ne uide.

HISTOLOGIJA Z EMBRIOLOGIJO

Predmet, ki opisuje zgradbo vseh telesnih tkiv z vsemi celicami, ki jih ta vsebujejo. Predavanja se nanašajo na literaturo in običajno ne povedo ničesar, kar ne bi pisalo v knjigah. Vaje potekajo v mikroskopirnicah, kjer si študentje ogledujejo različne preparate. Preparati so običajno v začetku prava zmeda, saj je težko razlikovati 10 odtenkov svetlo rožnate ter nadaljnjih 50 svetlo in temno modre. Ker predmet traja celo študijsko leto in ima 10 KT, študentje do konca leta praktično obvladajo vse možne barvne od-tenke preparatov. Pri predmetu je obvezna izdelava seminarja, teme so razpisane, skupine pa se poljubno izberejo med študenti.

Študijsko gradivo: Sta dve knjigi Inštituta za histologijo; prva ima nas-lov Histologija, druga pa Embriologi-ja. V pomoč pridejo tudi navodila za vaje, zlasti pri praktičnem delu izpita.

Izpit: Pogoj za pristop k izpitu sta 2 opravljena kolokvija med letom.


26


27

Izpit je sestavljen iz 30 pisnih vprašanj izbirnega tipa, sledi pa mu še praktični izpit, kjer je potrebno prepoznati 30 mikroskopskih pre-paratov. Čas za prepoznavo je 35 sekund, vsak časovni interval pa naznani prastara naprava s svo-jim značilnim brnenjem. Ustni izpit ni obvezen, lahko pa se z njim zvišuje oceno pisnega izdelka.

ZDRAVJE IN OKOLJE

Je predmet, ki se navezuje na modul Javno zdravje iz Uvoda v medicino. Sestavljen je iz predavanj, vaj ni. Je pa obvezno v skupinah izdelati semi-nar in ga predstaviti. Predmet pote-ka v letnem semestru in ima 3 KT.

Študijska literatura: Je objavljena na internetu in kljub skromne-mu številu KT za opravljen pred-met obsega več kot 400 strani.

Izpit: Del ocene prispeva opravljena seminarska naloga, ostalo pa pisni izpit. Možno ga je opraviti z 2 del-nima kolokvijema v semestru ali s pisnim izpitom v izpitnem obdobju. Vprašanja so vedno izbirnega tipa. Pri tem je potrebno omeniti, da vprašanja včasih zajemajo prevelike podrobnosti. Ustni izpit ni obvezen,

nanj se lahko prijavijo študenti, ki si želijo zvišati svojo pisno oceno.

STIK Z BOLNIKOM

Ponovno nekakšno nadaljevanje predmeta Sporazumevanje iz 1. letnika. Predmet poteka v letnem semestru, sestavljen je iz par ur predavanj in enotedenskih vaj, ki se opravljajo na Univerzitetnem republiškem inštitutu Soča. Tu se študentje srečujejo s pacien-ti se z njimi pogovarjajo, da bi izboljšali veščine komunikacije in izpraševanja. Kot poročilo o teden-skih vajah študentje izdelajo seminar.

Študijska literatura: Snov iz predavanj na diapozitivih, ki so objavljeni na internetu.

Izpit: Pisni izpit iz 20 vprašanj iz-birnega tipa prispeva polovico skupne ocene. Drugo polovico dopolni seminar, za katerega se praviloma dobi lepo oceno.

TEMELJI BIOSTATISTIKE

Pa je spet tukaj informatika… Po kratkem uvodu v 1. letniku je pri tem predmetu poudarek na medicin-skih raziskavah in na tem, kako

jih bioinformatiki interpretirajo. Veliko enačb, grafov in primerjav, ki se morda zdijo dolgočasni, se pa v kasnejših letih študija in med specializacijo izkažejo kot zelo ko-ristni. Pri predmetu je obvezna izde-lava seminarja, za katerega dobiš 1-10 točk, ki se prištejejo k oceni pisnega izdelka. Predmet poteka v letnem semestru in ima 4 KT.

Študijsko gradivo: Diapozitivi predavanj, zbirka navodil za vaje Inštituta za biomedicinsko infor-matiko, pa tudi praktikum nalog, ki ga je ravno tako izdal Inštitut. Za dodatne informacije in razlago pride včasih prav zelo stara knjiga z naslovom Temelji biostatistike.

Izpit: Je sestavljen iz 4 računskih nalog, dodajo pa se mu točke iz seminarja.

Dentalna medicina, 2.letnik

Edini predmet, ki se razlikuje od splošne medicine v 2. let-niku dentalne medicine, je:

ORALNA BIOLOGIJA

Ta predmet je sestavljen iz 5 modulov. Celoten predmet lahko opraviš z opravljenimi kolokv-iji pri posameznih modulih.

Biologija celice Literatura: zapiski s predavanj;Vprašanja na kolokviju/izpitu so test-nega tipa z negativnimi točkami.

Biokemija ustne votline Literatura: skripta Biokemija ustne votline in zapiski s predavanjVprašanj na pisnem delu je 5 in so esejskega tipa.

Embriologija zobnega organa Literatura: skripta Razvoj ustne votline in zobnega organaVprašanja so večinoma testnega tipa, eno vprašanje je esejskega tipa.

Morfologija zobnega organaTa modul je sestavljen iz Anato-mije in Histologije zobnega organa.


28


29

Pri obeh predmetih je praktični in teoretični del preverjanja znanja.

Anatomija zobnega organa:Literatura: Anatomija zobnega orga-na; Na kolokviju/izpitu so vprašanja testnega tipa, potrebno pa je znati zobke tudi narisati. Na praktičnem delu moraš zobke prepoznati.

Histologija zobnega organa: Literatura: Histologija zobnega orga-na; Na kolokviju/izpitu so vprašanja testnega tipa. Na praktičnem delu moraš prepoznati 5 preparatov.

Študij na Medicinski fakulteti je v procesu prenove in dve generaciji sta že uspešno ‘’preživeli’’ novi sis-tem. Zato smo se odločili, da bomo vsako leto posodabljali opise letnik-ov, saj še niso povsem izoblikovani. V vpogled pa vam dajemo pred-metnike, da vidite kaj vas čaka…

PREDM

ETNIK

I

C) TRETJI LETNIK (SPLOŠNA)(predmetnik za 5. in 6. semester)


30


31

D) ČETRTI LETNIK (SPLOŠNA)(predmetnik za 7. in 8. semester)

E) PETI LETNIK (SPLOŠNA)(predmetnik za 9. in 10. semester)

F) ŠESTI LETNIK (SPLOŠNA)(predmetnik za 11. in 12. semester)


32


33

C) TRETJI LETNIK (DENTALNA)(predmetnik za 5. in 6. semester)

D) ČETRTI LETNIK (DENTALNA)(predmetnik za 7. in 8. semester)

E) PETI LETNIK (DENTALNA)(predmetnik za 9. in 10. semester)


34


35

F) ŠESTI LETNIK (DENTALNA)(predmetnik za 11. in 12. semester)

5.Kakopridemizstaregaprogramavnovprogram

Pri prehajanju iz starega v novi pro-gram se priznajo opravljeni letniki starega programa. To pomeni, da študent lahko ne glede na morebitne razlike v predmetnikih napreduje v višji letnik novega programa, če je opravil vse obveznosti iz starega ra-zen izbirnih predmetov. Kadar med starim in novim programom pride do razlik zaradi drugačnih predmetov, Komisija za študentska vprašanja študentu naloži diferencialne ob-veznosti in čas, v katerem jih mora opraviti. V kolikor ni drugače nave-deno, se morajo diferencialne ob-veznosti starega programa opraviti do vpisa v naslednji letnik. V kolikor študent teh obveznosti ne opravi, niso mogoči redni vpis v nasled-nji letnik, izjemno napredovanje in izjemno ponavljanje letnika.

Če študent prehaja v novi program, ker v starem programu ni opravil vseh pogojev za napredovanje v višji letnik, gre torej za ponavljanje letni-ka. V kolikor je študent že ponavljal

letnik starega programa je v tem primeru možno le izjemno ponavljanje letnika.

Prehod je možen ne glede na število v starem programu oprav-ljenih izpitov oz. doseženih kredit-nih točk, če je bil študent red-no vpisan v starem programu.

Pravila za prehajanje iz starih programov Medicina/Dentalna medicina v EMŠ programa Medicina/Dentalna medicina


38


39

Če je študent pred prehodom po-navljal ali pavziral letnik, mora za odobritev prehoda opraviti vse manjkajoče obveznosti starega pro-grama, tudi tiste, ki niso bile pogoj za napredovanje letnika. V primeru ponavljanja letnika s hkratnim prehodom v novi program ima študent glede napredovanja v naslednji letnik izjemoma enake pravice kot prvič vpisani študent novega programa. Lahko napredu-je v naslednji letnik s 54 kreditnimi točkami, možen je tudi izjemni vpis. To pa velja samo v študijskem letu po prestopu. V novem programu je za vpis v višji letnik po ponavljanju ali pavziranju potrebno imeti vseh 60 kreditnih točk.

6. Kako (p)ostatinormalennaMedicinskifakulteti:

1. DRUŠTVO ŠTUDENTOV MEDICINE SLOVENIJE

Društvo študentov medicine Slovenije je dinamično, nepolitično in prostovoljno društvo vseh tistih študentov medicine, ki želijo svoj študij dopolni-ti z dodatnimi izobraževanji, udejaniti svoje ideje v različnih projektih, se povezovati v globalnem zdravju z drugimi organizacijami ali pa se preprosto družiti.

Društvo je mednarodno znano kot SloMSIC (Slove-nian Medical Student’s International Committee) in vsako poletje študentom omogoči strokovno izpopol-njevanje, širjenje obzorij in mobilnosti s številnimi izmenjavami po vsem svetu. Poleg izmenjav pa študente povezuje tudi v številnih javno-zdravstvenih, izobraževalnih, kulturnih, športnih in družabnih projektih.

K sodelovanju in druženju v društvu ste vabljeni vsi, ki vam študij medicine predstavlja več kot le učenje; vsaka nova ideja je dobrodošla, vsako novo poznan-stvo zanimivo in vsako novo prijateljstvo dragoceno!


40


41

SAPERE AUDE! (Drzni si vedeti!)

Projekt je namenjen študentom medicine, bistvo pa je s

pomočjo strokovnjakov dobiti širši pregled nad odno-

som zdravnik – pacient. Kako se obnašati do pacientov

in svojcev pacientov s kroničnimi boleznimi in v termi-

nalnih stanjih ter kako se sami najbolje spopademo z

delom s takimi pacienti.

Predavanja bodo potekala na temo psihiatrija in

zdravnikova duševnost, evtanazija, žalovanje, samo-

mor, delo s svojci, onkologija, pediatrija in ginekologija,

starostniki…

Misli na srce Misli na srce je projekt, namenjen predvsem mladim. S spod-

bujanjem zdravega življenjskega sloga ter z ozaveščanjem

o posledicah neprimerne prehrane in pomanjkanja telesne

aktivnosti želimo prispevati k zmanjšanju pojavnosti bolez-

ni srca in ožilja v Sloveniji. S tem namenom organiziramo

predavanja in enkrat letno tudi kongres, kjer strokovnjaki

s področja kardiologije, diabetesa, psihiatrije, zdrave preh-

rane, športa ter drugih področij predstavijo različne teme s

področja srčno-žilnega sistema. Izvajamo tudi delavnice za

dijake srednjih šol, ki so se izkazale za učinkovit in zelo do-

bro sprejet način širjenja našega sporočila mladostnikom.

Letos bomo premierno izvedli tudi prireditev Krog

zdravja, ki bo potekala na Prešernovem trgu v Ljubljani. S

prireditvijo želimo sporočilo našega projekta razširiti tudi

v širšo javnost.Torej, če želiš sodelovati pri projektu in hkrati biti v dobri

družbi, si vedno dobrodošel/a…

Projekt Virus Projekt VIRUS je preventivni javno zdravs-tveni projekt, ki temelji na izobraževanju širše javnosti, predvsem mladostnikov, na temo viru-sa HIV, aidsa in drugih spolno prenosljivih okužb.V okviru tega izvajamo delavnice vrstniškega izobraževanja na osnovnih in srednjih šolah, ob 1. decemb-ru (dnevu boja proti aidsu) ter poleti na različnih mladinskih festivalih pa pripravimo vseslovenske akcije ozaveščanja.Skupaj nas drži moštveni duh in nora zabava!

Medicinijada 2011

Medicinjada je projekt, ki enk-

rat na leto združi vse najboljše

športnike na fakulteti ter jim

omogoči zelo ugoden izlet

v Črno Goro, kjer se srečajo

s študenti medicine iz bivše

Jugoslavije. Tam se odvijajo

športna tekmovanja različnih

panog od nogometa, košarke,

rokometa, odbojke, tenisa,

namiznega tenisa, plavanja,

lokostrelstva, krosa,.. No, po-

leg tega se ogromno družimo

in zabavamo s študenti iz

držav bivše Jugoslavije. Kdor

je bil lani z nami, ve, da je

vse skupaj najboljša zabava v

letu, ki je ne smeš zamuditi.

Za življenje! Projekt Za življenje! organizira brezplačne obnovitvene tečaje prve pomoči za laike. Naš cilj je povečati znanje laikov o postop-kih prve pomoči in hkrati zmanjšati njihov strah pred nudenjem prve pomoči – s tem pa doseči, da se zveča število ljudi, ki nudijo pomoč poškodovancem. Tečaj začnejo strok-ovnjaki (zdravniki medicine) s preda-vanjem o pravilnem postopanju pri najpogostejših življenje ogrožajočih stanjih (infarkt, zadušitev, kr-vavitve). Nato tečajniki to znanje še sami preizkusijo v praksi. Pri tem jim pomagajo inštruktorji projekta Za življenje!, vsi študenti in študentke medicine. Hkrati projekt organizira redna druženja, ki poskrbijo za dobro voljo in motivacijo članov projekta!


42


43

Strokovno-zabavna ekskurzija v Beograd

Strokovno-zabavna ekskurzija v Beograd je že tradicionalen

tridnevni izlet študentov MF v prestolnico Srbije in nek-

danje skupne države, ki se zgodi prvi decembrski vikend.

Poleg ogledov znamenitosti, potepanja in raziskovanja

dnevnega & nočnega življenja tega vznemirljivega mesta,

obiščemo tudi beograjsko Medicinsko fakulteto. Srečamo

se s tamkajšnjimi kolegi, ki nam razkažejo svojo fakulteto,

prostore študentskega društva, ogledamo pa si tudi izbrane

inštitute in priljubljen anatomski muzej. Seznanimo se z nji-

hovim načinom študija, izmenjamo si izkušnje in ideje, v enem

od večerov pa nam priredijo tudi manj formalno druženje

Generacije zadovoljnih študentov se rade znova vračajo v to

gostoljubno in očarljivo metropolo na sotočju Save in Don-

ave, kjer vsakokrat odkrijejo nekaj novega, nazaj pa prihajajo

pozitivnih vtisov in polni energije za nove študijske napore.

V spomladanskih mesecih nas beograjski kolegi obiščejo

na njihovi ekskurziji v Ljubljano, zato organiziramo spre-

jem, ogled naše fakultete in druženje z njimi ter povrni-

tev vseh ugodnosti, ki smo jih bili deležni na našem izletu.

Tečaj slovenskega znakovnega jezika

Te zanima, kako se pogovarjajo gluhi? Kako razložijo zdravniku, kaj je narobe? Kakšne težave imajo na banki, na sodišču, v trgo-vini? Kaj pomenijo kretnje, ki jih uporabljajo namesto zvoka?Vse to in še več o življenju gluhih izveste na tečaju znakovne-ga jezika. Tečaj vodijo tolmači slovenskega znakovnega jezi-ka, ki vas naučijo kretati in ogledovati kretnje. Ob zaključku tečaja lahko svoje znanje preverite v direktni komunikaciji z gluho osebo, ki se nam pridruži na tečaju. Hkrati tako iz prve roke izvemo, kako zgleda vsakdanje življenje gluhega človeka.

Projekt Šport

Pri projektu Šport povezujemo študente z različnimi

športnimi interesi in organiziramo ekipe, ki zastopajo

Medicinsko fakulteto na univerzitetnih tekmovanjih.

Naši kolegi se med drugim udejstvujejo v nogometu,

košarki in odbojki, kjer se letno potegujejo za najvišja

mesta. Študentje medicine se udeležujejo tudi vsakolet-

nih mednarodnih športnih dogodkov, kot sta nizozemski

Batavieren tek in Medicinijada, športno-zabavno srečanje

medicinskih fakultet z območja bivše Jugoslavije. Ekipe

redno trenirajo na urah rekreacije v Rožni dolini ali na or-

ganiziranih treningih s strani Projekta Šport ali Športne

zveze UL, prav tako pa poskrbimo za športne drese in

opremo. Poleg ekipnih športov pa se posamezni študentje

dokazujejo tudi v tekmovanjih drugih panog, kot so tenis,

plavanje, badminton, namizni tenis, smučanje, šah…

Z rednim obveščanjem o tekmah in rezul-

tatih vztrajno večamo število navijačev in ust-

varjamo prijateljsko vzdušje med študenti.

Delavnice urgentne medicine V okviru projekta Urgentna medicina organiziramo delavnice, kjer strokovnjaki predstavijo aktualne probleme neodložljive pomoči iz različnih področij medicine, sistem delovanja nujne medicinske pomoči in interdisciplinarno povezovanje pri reševanju v posebnih okoliščinah.Študenti se praktično seznanijo z nujnimi ukrepi (npr. intubiran-je, defibriliranje), zanimivimi učnimi primeri (npr. akutni koronar-ni sindrom) in skozi slikovite prikaze spoznajo pomen sodelovan-ja z reševalci, gasilci in helikoptersko nujno medicinsko pomočjo.


44


45

Medimedo

Projekt Medimedo je na-

menjen otrokom med 4. in 6.

letom, da na sproščen način

preko igre premagajo strah

pred zdravniškimi pregledi. To

dosežemo tako, da postavimo

improviziran zdravstveni dom

za igračke s čakalnico, ambu-

lantami, rentgenom in lekarno,

kjer delujejo študentje medi-

cine in dentalne medicine kot

zdravniki igračk in kamor otroci

pripeljejo svoje bolne prijatelje.

Hkrati pa tudi zmanjšamo ne-

gotovost bodočih zdravnik-

ov in zobozdravnikov ob

srečanju z najmlajšimi bolniki.

Mednarodne izmenjavePoletne enomesečne izmen-jave, ki omogočajo našim študentom raziskovalno (ele-ktiv) in strokovno (praksa) izpopolnjevanje v tujini (in seveda tudi tujim študentom pri nas). Hkrati se v okviru tega projekta koordinirajo tudi možnost opravljanja vaj iz kirurgije v Houstonu in Braziliji skozi celo leto.

Kultura

V okviru kulturnih projektov se lahko pridružite

mešanemu pevskemu zboru COR, ki nastopa

na številnih prireditvah Medicinske fakultete in

Kliničnega centra. Glasbeniki imajo možnost ust-

varjanja kvalitetne glasbe s svojimi kolegi v Big

Bandu MF. Za kulturno udejstvovanje in druženje

pa poskrbi tudi KUSKUS s potopisno sekcijo, foto-

grafskimi in likovnimi razstavami v avli Medicinske

fakultete, Filmoljubom in Večerom poezije in vina.

2. MEDICINSKI RAZGLEDI

Medicinski razgledi so strokovna medicinska revija, ki izha-ja štirikrat letno. V njej so objavljeni pregledni in stroko-vni članki, raziskovalna dela ter klinični primeri. Revi-ja se od podobnih publikacij razlikuje po tem, da so člani uredništva izključno študenti medicine in dentalne medicine. V 21. stoletju se medicinsko znanje o človeškem telesu hitro širi in hitremu tempu odkritij se je moral prila-goditi tudi način prenosa informacij med strokovnjaki.

Kmalu se je razvil sistem strokovnih publikacij, ki danes pokriva vsa področja moderne medicine. Sistem izvoru in-formacij pregledno sledi s pomočjo citiranja literature.Za večino študentov medicine pri nas Medicinski razgledi pred-stavljajo prvi stik s strokovno literaturo. Objavljeni prispevki se med študijem pogosto izkažejo za koristno dopolnilo ob-vezni literaturi, ki jo študenti predelamo pred izpiti. Tisti, ki jih strokovna literatura še posebej zanima, pa so je vabljeni, da se društvu pridružijo in urejanje prispevkov izkusijo na lastni koži.Poleg izdajanja revije pa se Društvo Medicinski razgledi uk-varja tudi z drugimi aktivnostmi. Že dolgo se trudimo povečati število uporabnih knjig na področju medicine v slovenščini.

S tem namenom sodelujemo s strokovnjaki različnih strok in z obojestranskim trudom smo izdali že zavidljivo število učbenikov, ki so postali obvezna literatura med študijem medicine in dentalne medicine. Organiziramo tudi se-jem rabljene medicinske literature in izobraževanja na temo pisanja strokovnih prispevkov in raziskovalnih nalog.


46


47

3. SIDSIC (Slovenian Dental Students’ International Committee)

Oz. Društvo za mednarodno dejavnost študentov stomatologije Slovenije.SIDSIC je društvo, ki ga vodimo študentje dentalne medicine na Medicinski fakulteti in nudi različne aktivnosti študentom, ki bi poleg študija radi počeli še kaj prijetnega, zabavnega in hkrati poučnega na področju dentalne medicine. SIDSIC je neprofitna organizacija, delujemo prostovoljno ob pomoči sponzo-rjev, naše fakultete in ŠOU-a. Člani smo študentje dentalne medicine, ki s svo-jimi idejami in entuziazmom sebi ter kolegom bogatimo študijsko življenje.

Kaj se dogaja pod okriljem društva?- Organizacija izmenjav za nižje in organizacija strokovnih praks za višje letnike- Projekt Izobraževanje populacije diabetikov o oralni higieni- Organizacija twin-projektov- Sodelujemo pri projektu Medimedo- Motivacijski vikendi- Strokovne ekskurzije- Tradicionalni Bowling- Dent kino- SIDSIC zabave- Športni dogodki- in še kaj ...

-

Ker SIDSIC deluje pod okriljem ŠOMF-a, MF-ja in mednarodne pisarne ŠOU v Ljubljani, imamo sedež v mednarodni pisarni na Kersnikovi 4 v Ljubljani, sestanke pa sklicujemo preko e-maila in plakatov, in sicer v predavalnici na Stomatološki kliniki. Najdete nas pa tudi na naslovu www.sidsic.net SIDSIC je polnopravni član: - IADS (Svetovna zveza študentov stomatologije – www.iads-web.org) - EDSA (Evropska zveza študentov stomatologije – www.edsa.globaldent.com )- KOMISP (zveza zvez društev za mednarodno dejavnost)

4. ŠOMF (ŠTUDENTSKA ORGANIZACIJA MEDICINSKE FAKULTETE)

ŠOMF je podružnica ŠOU na MF. Sestavlja ga do 8 študentov medi-cine in dentalne medicine, ki se jih vsaki dve leti izvoli na volitvah, ter en predstavnik Študentskega sveta. Naša glavna naloga je or-ganizirati ali sofinancirati projekte, namenjene študentom naše fakultete, z denarjem, ki ga v ta namen vsak mesec dobimo od ŠOU. S projekti, ki jih organiziramo ali sofinanciramo (zabave, izobraževanja, izleti, športne aktivnosti...) skušamo čim bolje pokrivati interese vseh študentov MF.

Vsi študenti ste pozvani, da izrazite svoje želje in nam zau-pate ideje za projekte, mi pa se jih bomo potrudili uresničiti.


48


49

5. ORAŽNOV DOM

Oražnov dom je študentski dom za študente medicine in den-talne medicine, ki spada pod okrilje Medicinske fakultete v Ljublja-ni. Ustanovljen je bil iz zapuščine dr. Ivana Oražna; zdravnika, poli-tika in velikega dobrotnika, ki je živel na prehodu v 20. stoletje.

Njegovo premoženje, ki je v upravljanju MF, omogoča brezplačno bi-vanje študentom že več kot 80 let. Mešan dom za fante in dekle-ta se nahaja na odlični lokaciji v centru mesta, le streljaj stran od Prešernovega trga, na Wolfovi ulici. Dom, v katerem prebivajo samo dekleta, pa je malce na obrobju, bolj v okrilju narave, na Dolenjski cesti.Oražnov dom poleg brezplačnega bivanja nudi še mnogo več. Ljud-je, ki jih spoznaš in z njimi živiš, ti kot brucu (in tudi med nadaljnjim študijem) svetujejo o faksu in pomagajo pri preizkušnjah, ki te čakajo.

Nudijo ti stare zapiske, knjige in ostalo študijsko gradivo. V kli-matizirani učilnici (poleti je še kako dobrodošla) so tudi mik-roskopi in preparati, ki pridejo prav pri določenih izpitih.Seveda pa študentsko življenje ne zajema samo faksa in učenja. Oražnov dom slovi tudi po norih zabavah. Če vprašate koga, ki je že bil na oražnovskem martinovanju oz. na zabavi ob kaki drugi priložnosti, vam bo zagotovo zatrdil, da komaj čaka naslednjo. Za zdrav duh v zdravem telesu lahko poskrbiš v fitnesu, na plezalni steni ali pa jezo sprostiš na boksarski vreči. Tistim bolj muzikalnim nudi zavetje tudi t.i. »music room«.Kaj več informacij o Oražnovem domu in našem velikem do-brotniku dr. Ivanu Oražnu pa lahko izveste na naši spletni stra-ni www.orazen.net ali pa se oglasite pri nas (kontakt na strani).

6. PAJZL

Študijski in družabni prostori medicinske fakultete.Kako v dveh odstavkih opisati prostor, ki ima več kot 50 let-no zgodovino in je edini te vrste v Sloveniji? Težko…

Pajzl je, kot že ime pove, namenjen dvema poglavitnima stvarema – študiju in druženju študentov. Odprto vsak dan v tednu, tudi za vikende lahko izgu-bljene duše najdejo mizo za svoj študij in brezžični internet za prenosnika. Poleg tega pa se tukaj najde tudi kakšen starejši kolega, ki bo z veseljem povedal kaj o izpitih, profesorjih ter ostalih preprekah na naši fakulteti.V Pajzlu obstaja tudi skupina ljudi, ki se (ne boste verjeli) imenujejo pajzlčani… To so osebe, ki skrbijo za prostore, zjutraj odklepajo, zvečer zaklepajo, skrbijo za red in tako dalje… Vsak izmed njih pa si bo vzel čas in vsakemu radovedne-mu prišleku razložil pravila igre ter odgovoril na morebitna vprašanja…

Po vrh vsega pa se 4krat letno ta sicer mirni kotiček na Vrazovem trgu spre-meni v prizorišče norih študentskih zabav, ki poleg medicincev privabljajo tudi kolege iz drugih fakultet. Če še niste bili na nobenem Pajzl žuru, je torej letos skrajni čas, da se oglasite na naslednjem. Ali pa se oglasite kar tako.

Dobrodošli!


50


51

7. Mlademu (dentalnemu) medicincunapot

Do tega trenutka me je že ogromno sorodnikov, prijateljev in znancev vprašalo sledeče vprašanje:«Ej, a je medicina res tako težak študij kot pravijo?« V prvem letniku sem s petsekund-nim premislekom rekel NE, v dru-gem s trisekundnim, v tretjem zgolj po dveh sekundah, v četrtem že po rekordni slabi sekund, zdaj, ko sem v petem, pa rečem NE, še pre-den sogovornik uspe dokončati tisto famozno vprašanje. Da izrečeš takšen suveren odgovor, pa moraš imeti »zicleder« in se efektivno učiti takrat, ko je treba. Izpiti so obsežni, kar boš slej ko prej spoznal/a tudi po pogovoru s svojimi vrstniki iz drugih fakultet.

Povem vam, dragi bruci: študirati medicino ali dentalno medicino v današnjem svetu tehnologije in napredka je privilegij. To področje je eno najbolj dinamičnih, obširnih in raznolikih, kar jih svet pozna. Ta veja bo zagotovo zmeraj zelena, bo zmeraj rasla proti svetlobi in bo zmeraj obrodila najbolj sočne sad-ove. Prepričan sem, da je vsakdo, ki pride na ta faks, zadosti sposoben,

da ga na koncu naredi z od-liko, pa tudi če za to pora-bi še kakšno dodatno leto. Medicina je zahteven študij, ampak spet ne tako zahteven, kot o njem krožijo stereotipi. Če neko stvar delaš, oziroma se v našem prim-eru učiš, z VESELJEM, lahko tudi to dokazano objektivno zahtevnost faksa, spremeniš v subjektivno lahkost. Za nekoga, ki do medicine ne bo čutil veselja in predanosti, pa bo medicina izjemno težka.

Nikakor po teh besedah ne mis-lite, da se ni treba učiti. Učiti se boste morali ogromno, povprečno 3 tedne do 1 mesec, večino dneva, pred vsakim »večjim« izpitom prvih 3 let, a v glavi morate imeti tudi to, da boste imeli po opravljenem izpitu ogromno prostega časa. Torej, ogromno časa porabljen-ega za učenje pomeni ogromno prostega časa po izpitu. Bolje to, kot pa malo učenja skozi VSE leto.

Zdaj, ko ste še 1. letnik, ko imate motivacijo, ambicije in moralo na vrhuncu, vam svetujem, da hodite na čim več predavanj. Znanje, ki ga boste pridobili je pomembno, am-pak zagotovo ne najpomembnejše. Najpomembnejše za vas ta tre-nutek je spoznavanje svojih novih sošolcev in spreminjanje medse-bojnih zaenkrat še šibkih vezi v močne, doživljenjske. Ta proces je bistven za vaš nadaljnji študij in vam bo zagotovo prišel prav tudi v vašem zdravniškem poklicu.

Prav s podporo prijateljev, ki te od vseh zagotovo najbolje razumejo, saj gredo čez popolnoma enake študijske »pasti« kot ti, lahko študij medicine postane lažji in bolj prijeten.

Prijatelji si v težkih trenutkih pomagajo, te bodrijo, če ti kakšen izpit ni šel ravno po načrtih in ga na koncu seveda skupaj večkrat konk-retno zažurajo. Boste videli, ko boste začutili pozitivno energijo svoje oko-lice, vam bodo stvari šle veliko lažje. Drugi vam lahko pomagajo tako, da vam nabrusijo cepin, zamahniti in prebiti led boste vseeno morali sami. Lahko pa vam povem, da led ni preveč debel, vsaj v današnjem času globalnega segrevanja.

(Zgoraj napisano ni teoretiziran-je ali govorjenje na pamet, čisto vse je vzeto in večkrat doka-zano iz mojih lastnih izkušenj.)Pri študiju, dragi dentalni in splošni medicinci, vam želim veliko usp-ehov in znanja, prihodnost slov-enskega zdravja sloni na Vas!


52


53

8.SlovarcekMFtujkASISTENT - fakultetni uslužbenec, ki je na začetku svoje fakultetne ka-riere. Večinoma mlada, zagnana oseba, s posluhom za študentske težave. Po navadi vodi vaše vaje.

BONI - to zadevo imata najraje predvsem tvoj želodček in dena-rnica. Je državno subvencioniran način, da kot študent ješ po nižji ceni. To ureja ŠOU (Študentska organizacija Slovenije), kjer ti uštimajo telefon (ali posebno iz-kaznico), s katerim plačuješ svoje obroke. Vsako leto moraš osebno prinesti potrdilo o vpisu za nasledn-je leto, da ti podaljšajo študentske bone.

CMK - Centralna medicinska knjižnica, na Vrazovem trgu 2 (malo naprej od Referata)

DEKAN - šef fakultete. Nekaj po-dobnega ravnatelju na šoli. Hkrati je profesor in se zna zgoditi, da ga srečaš na izpitu.

DEKANAT - Službeno domovanje dekana in njegovih ožjih sode-lavcev. Študentom je vstop v te prostore dopuščen, vendar le z zelo pametnim razlogom ali idejo.

DEONTA - deontologija s filozofijo

DERMA - dermatovenerologija

DOCENT - fakultetni uslužbenec, ki po rangu velja več kot asistent in je že skoraj profesor. Lahko preda-va in sprašuje na izpitih.

DŠMS - Društvo študentov medi-cine Slovenije

FAKS - pogovorni izraz za fakulteto

FAKULTETA - ‘’oddelek visokošolskega študija’’. Organiziran sistem, ki ureja študij za določeno področje znanosti in spada pod okrilje univerze.

FARMA - farmakologija z eksperi-mentalno toksikologijo

FIZIA - fiziologija

FOTOKOPIRNICA NA ONKU - fo-tokopirnica v stavbi Onkologije B

GINEKO - ginekologija

GOSPA - čistilka št. 1

HISTA - histologija z embriologijo

ILIRC - študentski dom na Ilirski ul-ici 3. Ima največjo koncentracijo študentov medicine in dentalne medicine, kar pomeni, da tukaj dobiš vse potrebne zapiske in in-formacije, potrebne za študij. Tudi kraj, kjer je vsak dan v kakšnem na-dstropju zabava.

INDEKS - Če bi bili v osnovni šoli, bi mu rekli izkaz. Pripravna zadeva, v katero najprej vpišeš preda-vanja, vaje in obvezne in izbirne seminarje. Njegove zadnje strani služijo utrjevanju samozavesti, ko opazuješ, kako se polnijo z oprav-ljenimi izpiti. Služi tudi kot identifi-kacijska listina za izpite in kolokvije ter dokazovanje, da si res študent (boni, popust na železnici, ISIC - International Students’ Identity Card,...). Poskušaj ga tekom študija ne izgubiti. INFEKCIJE - infekcijske bolezni in epidemiologija

INSKRIPCIJA IN FREKVENCA - sof-isticirano ime za profesorske av-tograme v indeks, ki pa niso več v uporabi. Ta prvo si dobil na prvem predavanju, ta drugo pa na zad-njem.

INŠTITUT - znanstvena ustanova, ki se v okviru specifičnega predmeta ukvarja z raziskovanjem (patološki inš., mikrobiološki inš. ,…). Se po-gosto zamenjuje s katedro.


54


55

IZBIRNI PREDMET - Večina pred-metov se, ko se zaključijo redna predavanja (lahko že vzporedno) razpisuje tudi kot izbirni predmet. Kot beseda sama pove, ni ob-vezen oz. obvezno je opraviti naj-manj 9 ur izbirnega pouka po želji v šestih letih. Izbor enega izbirnega predmeta ti prinese eno oz. dve uri.

IZPIT - bolj ali manj objektiven pre-izkus znanja iz določenega pred-meta, za katerega, če ga opraviš, navadno dobiš dokaj nerealno oceno glede na tvoje dobro ali slabo znanje.

KATEDRA - oddelek fakultete na inštitutu, ki zdužuje profesorje in asistente in se ukvarja s študenti in študijskim poukom.

KLINC - klinični center, tudi KC

KLINIKA - učni oddelek v neki bolnišnici. Tudi pogovorni izraz za obdobje študija, kjer že opravljaš klinične predmete (4., 5. in 6. let-nik).

KLUB - prostori DŠMS-ja nasproti WC-jev zraven Silvota.

KOLEGA - prijatelj po stanu. Prim-erljivo s srednješolskim sošolcem. Na faksu celo profesor postane tvoj kolega (‘’Kolega, to pa ne bo držalo, si boste morali pa še malo bolj natančno pogledat…’’)

KOLOKVIJ - praviloma (beri: ni nuj-no) manj zahteven preizkus znanja kot izpit. Služi kot prisila za sprotno učenje, lahko pa je tudi zaključek nekega predmeta, pri katerem se izpit ne opravlja. Ne gre ga pod-cenjevati, še posebej, če je pogoj za pristop k izpitu, prispeva k izpitni oceni ali je celo pogoj za vpis v višji letnik.

KOMPOT - človeški organi vloženi v kozarcih formalina na vajah iz patologije. Zraven lahko postaneš lačen.

MANDIBULA - dobesedno (beri: če te vpraša prof. Ravnik) je to spodnja čeljustnica. Tu dobiš vselej potrebno kavo in sendviče, ki jim ni para daleč naokoli.

MAXILLA - je računalniška soba nad Mandibulo. Za vstop potrebuješ študentsko izkaznico.

MEDENO SRCE - že opisan koristen kotiček na internetu za študente MF.

MEDICINSKI RAZGLEDI - recenzira-na strokovna medicinska revija, ki izhaja štirikrat letno. V reviji so objavljeni raziskovalni in strokovni članki ter klinični primeri iz prakse.

MF - Medicinska fakulteta. V be-sedilu te brošure in tudi pogo-vorno se pogosto uporablja kot sinonim za novo stavbo Medicin-ske fakultete (Korytkova 2).

MIKRA - mikrobiologija z imunologi-jo in mikologijo

MR - Medicinski razgledi

NEVRA - nevrologija

OFTALMA - oftalmologija

ONKO - onkologija z radioterapijo

ORAŽNOV DOM - študentski dom v centru Ljubljane, kjer prebivajo samo študenti medicine. Ima ses-trico na dolenjki, ki je rezervirana za študentke medicine.

ORL - otorinolaringologija

PAFI - patološka fiziologija

PAJZL - dobeseden in metaforičen prevod je identičen in sicer: PAJZL.

PATO - patologija

PAVZIRANJE - to je stanje poljubno dolge pavze, ki si jo (prostovoljno ali prisilno) privoščiš med študijem. V tem času lahko opravljaš izpite, nimaš pa statusa študenta in vseh ugodnosti, ki ti jih le-ta prinaša (boni, popusti,…)

POGOJNI VPIS - izjemni vpis v višji letnik, če ti manjka en pogoj (izpit).

PONOVNI VPIS - v času študija lahko enkrat ponavljaš letnik. Za tak vpis ni potrebno vlagati prošnje.


56


57

PREDKLINIKA - pogovorni izraz za obdobje študija, kjer še ne opravljaš kliničnih predmetov (prvi trije letniki).

PROF - prfoks, oziroma profesor, je velika živina. Do njega se moraš obnašati spoštljivo, čeprav te im-enuje kolega, še posebej, če še nisi opravil izpita iz njegovega pred-meta. Če za kakšnega fakultetne-ga uslužbenca ne veš ali je že prof. ali ne, ga raje naslavljaj s profesor-jem, sicer utegneš koga užaliti, kar se ti prav gotovo maščuje.

RADIA - radiologija

SEMESTER - študijsko leto sestav-ljata dva semestra: zimski (od 1. oktobra do zimskih počitnic) in poletni (od konca zimskih počitnic do junija oz. oktobra). Izraz je upo-raben zato, ker navadno vsak se-mester končaš oz. začneš poslušati kakšen nov predmet. Študij na MF za medicino in dentalno medicino traja 12 semestrov oz. 6 let.

SEMINAR - ena od oblik pouka - sam ali v manjši skupini podrobno preštudiraš neko snov in jo potem predstaviš kolegom.

SIDSIC - Slovene Dental Students’ International Comittee

SILVO - verjetno najbolj nepogrešljiv človek na MF, ki te zalaga s takšnimi in drugačnimi poživili ter dobro voljo. Je lastnik Mandibule in pomemben član naše medicin-ske družine.

SloMSIC - Slovenian Medical Stu-dents’ International Comittee, mednarodno ime za DŠMS.

SODNA - sodna medicina

ŠOMF - Študentska organizacija Medicinske fakultete. Je organ MF, ki komunicira s ŠOUom.

ŠOU - Študentska organizacija Uni-verze v Ljubljani. Megalomansko podjetje, ki se ukvarja z vsem, kar utegne imeti povezavo s študenti. ŠSMF - Študentski svet MF, edino uradno telo študentov, ki je odgo-vorno za komunikacijo z vodstvom fakultete in Univerzo. Sestavljajo ga predstavniki posameznih let-nikov.

ŠTORKLJA - 1. najbližja gostilna na bone, 2. fotokopirnica z zapiski zraven gostilne Štorklja.

ŠTUDENTSKA IZKAZNICA - tako kot osebna izkaznica identificira osebo, študentska identificira študenta. Uporabljaš jo v CMK in drugih univerzitetnih knjižnicah, za izposojo knjig. Odpre ti vrata v našo računalnico Maxillo. Služi za identifikacijo povsod, razen na ŠOU, he he, kjer se moraš identi-ficirati z osebno izkaznico. Nadvse pripravna zadeva, predvsem ker je manjša od indeksa in ga legalno nadomešča. Ne pozabi je imeti na vpisu, saj potrebuješ novo nalepko na zadnji strani, ki potrjuje tvoj vpis v letnik.

ŠTUDENTSKA PISARNA - tudi ref-erat, je pisarna v prostorih MF, Vrazov trg 2, kjer se vpisuješ, dobiš potrdilo o vpisu, potrdilo o oprav-ljenih izpitih in še ostale informacije glede študija.

ŠTUDIRANJE - 1. sofisticirano ime za učenje, 2. v starih časih dober izgovor, da ti ni bilo treba v vojsko, 3. tudi zdaj kdaj pride prav,…

UKC - Univerzitetni klinični center ali preprosto klinc.

UNIVERZA - (lat. universitas = skup-nost), najvišji znanstveni zavod, ki ima v svoji sestavi razne fakultete, med njimi tudi medicinsko. Njen šef se kliče rektor.

VAJE - praktične vaje iz določenega predmeta, ki so ob-vezne za pristop k izpitu in zaključek tega predmeta. Na predkliniki potekajo navadno v laboratorijih, kasneje pa na klinikah. Na večini vaj je obvezna bela halja!

ZIMSKE POČITNICE - naj te ime ne zavede. To je čas, ki ga porabiš za intenzivno študiranje snovi za izpit, ki ga opravljaš v zimskem roku. Pre-ostanek časa smučaš!


58


59

BELEŽKA

INFORMATORINFORMATOR

2011 / 20122011 / 2012

Documents

INFORMATORINFORMATOR stran/Pomembni dokumenti...anatomije v kletnih prostorih (ki jih najbrž do zdaj zaradi anatom-skih vaj že vsi poznate), histologije v prvem nadstropju, patologije