jtajvečja ixberanajboljših iz najcenejših

vokoles .

šiyaluihsl~ojevW2Z2Z2SNM=2=Z;MZMW

Ivan Sax in

Ljubljana, Dunajska cesta 1 7&*S=t,ASBMZSWMZMMSW5Z

za rodbino

obr

Jožef Steger,

in

dr. Adolf aum ,c. kr . okr . šol . nadzornik v Imstu

dvorni in sodni odvetnik n aDunaju, poslovni vodja društv aOstem Verein geg . Trunksucht .

Poslovenil i

Cn?s, 40 vinariev .

1906.

Vodilo : » Alkohol bolj opustoši neg okuga, lakota in vojska . "

W. Gladstone .

Tiskal Iv . Pr . Lampret v Kranju .

'Jedeh mladina o alkohol z

0 pitju in pijacah.

Kdor se je spotil pri delu . ali kdor je pri toplemvremenu napravil dolgo pot, mora iz telesa izpuhtel otekočino nadomestiti, če hoče telo krepko in zdrav oohraniti . Čut, ki človeka opominja naj pije, se ime -nuje žeja. Žejo ugasi edino le voda in sicer v vsak ipijači, ki jo zaužijemo, edino le voda . Ce primešam ovodi vina, ali če pijemo pivo ali vino brez vode, na mgasi žejo edino le voda, ki je v teh pijačah, pri piv upribližno devet desetin . Nasprotno pa provzročajo drug esnovi, ki so v teh pijačah, žgoče draženje, ki ga vnjih nahajajoča voda ne uteši ; ridi tega so opojn epijače tem manj sposobne utešiti žejo, čim močnejše so .

Že od starodavnih časov , sem se pri svečanih pri-ložnostih uživa poleg obilnega obeda vino ali pivo . Atudi mnogi taki, ki ne žive ravno v izobilju, so se na -vadili uživati te pijače pri vsakdanjih obedih, kar s ejim zdi zelo imenitno . Da, najmočnejša vseh opojnihpijač, žganje, katero so se naši ljudje pred mnogimistoletji od Arabcev naučili pripravljati, ' je veljalo ko tčudovito krepčujoče, zdravilno sredstvo ter so ga zat oimenovali ž i vl j e n s k a voda, aqua vita, kakor ga šedandanes imenujejo Francozi .

Ze od nekdaj je znano, da te pijače, čim več s ejih použije in čim močnejše so, privedejo človeka v

i...

s o

im

azd- litev me d

erne za knji p

e zapri ,

e

uso

ooslati 3 br c

,.ora

vede

b1 .go o te sprejet i

,je se da tu i Vi podpirat e

stinenéno

rodo .

Ako bla ovo

med i cvenskim n-

sprejti

o

IDI, ovolit vso lati ?

-4-4 4 ~÷-

neko zoperno stanje, pijanost, v katerem človek tak ogovori in ravna, da bi se trezen sramoval ali bal takogovoriti in ravnati . Že davno je znano, da prav lahkopreveč pije, kdor se da zapeljati, da brezskrbno pij ein da je navada preveč piti pogosto vzrok bolezni ,mnogokrat tudi popolnega pogina človeka . Zdravniki ,duhovniki in učitelji so že v starodavnih časih svaril ipred opojnimi pijačami in jih marsikaterim, posebn omladim ljudem, popolno prepovedali .

Kljub temu pa je uživanje piva in žganja do naj -novejšega časa skoro po vseh deželah redno in znatn onaraščalo ; v Avstriji se je uživanje žganja od l . 1889 do1899 več kot podvojilo in uživanje piva od l . 1879 do1899 skoro podvojilo. To naraščanje porabe piva inžganja se opaža povsod, kjer se velike tovarne pečajos kuhanjem piva in žganja, kar donaša podjetniko mvelik dobiček. Strahovite svote denarja se nalagajo vpivarnah in žganjarnah . Tisoče delavcev in stotine vodij ,kemikov in tehnikov se peča z izdelovanjem opojni hpijač in razna podjetja tekmujejo med seboj, katerojih bode več prodalo. S točenjem in razprodajo n adrobno teh pijač si služi tisoče gostilničarjev in nji huslužbencev svoj kruh in radi tega skušajo kolikormogoče mnogo pijače prodati . Vsi ti, ki pri tem iščejozaslužka in dobička in vsi, kateri so navajeni na t epijače, ki so se jim toli priljubile, nočejo o njih škod-ljivosti ničesar slišati ter jih nadalje hvalijo in vsakemuponujajo .

Beda pa, ki nastane iz pijančevanja, je privedl ado tega, da so se v zadnjem času zdravniki in z aljudstvo vneti ljudje pričeli temeljito baviti s prouča-

5

vanjern vpliva opojnih pijač . S poizkusi na živalih, zopazovanji pri ljudeh se je dognalo, kakšne premernb ena- telesih provzroča po zaužitju snov, ki je v vseh tehpijačah in ki se imenuje alkohol ; zasledovalo se je ,kako pogosto človek vsled pijančevanja izgubi telesn oin duševno zdravje, obuboža, učini kaznjiva dejanj ater sebe in svojo družino ugonobi .

Kar se je pri teh opazovanjih dognalo, so dejstva ,katera naj bi vsakdo poznal, kogar, skušnjava moti ,zapasti vsaj deloma sedanjim pivskim navadam ali, k ije v nevarnosti, da vsled njih propade .

In kdo je bolj izpostavljen tej nevarnosti, kako rnaraščaj mladih ljudi, vi, ki nikakor ne morete doča-kati, da bi odrastli šoli ter začeli živeti in v tako ime-novanih živi jenskih nasladah kakor mogoče hitro starejš edosegli, ako ne celo prekosili ?

Kdo pa je tudi bolj sposoben in bolj poklica npremagati stare slabe navade in predsodke kako rmladina, ki še ni suženjsko vdana tem navadam i nki je vedno pripravljena, posmehovati Se starodavnimnavadam .

Kakor hitro se bodete prepričali, da so to res le starerazvade in zmote, katerim se imajo opojne pijače za -hvaliti za priljubljenost, lasi ne ugase žejo, ki telesa n ekrepe in ne grejejo, in vsako leto tisoče oseb obol iradi njih, znori in obuboža, bodo gotovo mnogi izme dvas mladega ljudstva imeli toliko poguma in moči, dabodo obračunali s starimi razvadami in predsodki, ka-teri opojne pijače še dandanes negujejo.

Sledeče naj vas pouči ; premišljujte in uravnajtesvoje življenje po tem,

Alkohol ali vinski cvet .

Tako se imenuje snov, ki provzroča v pivu, vinuin sadnem moštu opojno učinkovanje. Ako je alkoho lčist, je brezbarven, lažji kakor voda ter gori z višnjev-kastim plamenom . Nastane pri kipenju snovi, ki imaj ov sebi sladkor kakor grozdni in sadni mošt ali slad(vzkaljen ječmen) ali iz katerih se napravlja sladkorn asnov, kakor iz krompirjeve moke Žgaiij e in drugih močnatihtvarin, katerim se prida kvasu .

se pa narejas kuhanjem, to se pravi, para, ki ima v sebi alkoho lin ki se je napravila s segretjem, se ohladi in ko ttekočina prikaže .

Pristno vino je prekipel grozdni sok . Pivo sedela iz prekipelega slada, žganje pa se dela v veliki htovarnah, večinoma iz krompirja in žita, pa tudi i zsladkornega trsa (rum), iz grozdja (konjak), iz jago d(brinjevec, borovniČar), iz sadja (slivovec), iz riž a(arak) i . dr .

Cisti alkohol je smrtonosen strup, ki majhne žival iv najkrajšem času umori ; ako pride v živalski aličloveški trup, prodre v stanice, iz katerih sestoji telo ,tedaj živce, mišičje i . t . d . ter vkrni (ohromi) njih delav-nost in sicer najprvo ono možganskih stanic .

Profesor fizijologije, dr . G a u l e, pravi v nekemsvojem predavanju : ,,Mislite si, da je vaše telo tvor-nica, v kateri v neštetih izbicah delajo pridna bitja, kineprestano tka najfinejšo tkanino ; alkohol je enak si-rovemu mladeniču, ki pridrvi v tvornico in ima ključ edo vseh izbic ter drvi v poslopju od izbice• do izbice ;tu razbije svetilko tam pokvari orodje, z eno besedo

--->-4 7

- -

povsod moti delo . Seveda končno obvladajo tega mla-deniča in ga vržejo črez prag, kjer pa obljubi, da b odrugi dan zopet prišel in to ponavljal . — Mari mislite ,da bode v tej tvornici tkanina dobro izpadla? Ta tka-nina, ki se naceja v ti tvornici, pa ni nič druzega, neg onaše lastno telo in ono naših potomcev .

Pogosto so hipoma umrli celo ljudje, ki so bil ivajeni obilega zauživanja opojnih pijač, če so ga hitr ozaužili večjo množino, n . pr. pri kakih stavah . Alkoholje vedno enako škodljiv, naj se zaužije v manj ali bol jmočnih pijačah. En deciliter (1,10 1, desetina litra )srednje močnega vina ima skoro toliko te škodljivesnovi v sebi, kakor 2 do 3 decilitre slabega piva al ikakor 1/4 do i /, decilitra (2 1/2 do 3 1 /2 centilitra) žganj ato je 1 ali 1 1 / 2 navadnega žganjarskega kozarčka (štam-perla) . Vino torej preje vpijani kakor pivo ; nasprotn opa škoduje pivopivcem prevelika množina tekočine, k ijo mora telo zaužiti .

Poprej se je mislilo, da, še dandanes se domnev ain tudi razširja mnenje, da so opojne pijače potrebneza prebavo, da telo grejejo, hranijo, krepe, da du hpožive in življenjsko moč povečajo . — To ni resnica ,kajti zdravniki so sledeče dognali :

Pri bolestnih pojavih preobloženega želodca mal oalkohola v gotovih slučajih kot zdravilo mimogred eolajševalno vpliva, zdrav želodec pa prebavlja brez tegazdravila ; ljudje, ki imajo pa slab želodec si cel oškodujejo, ako pri jedi zaužijejo večjo množino teko -čine, ker s tem razredčijo želodčne sokove, ki so po-trebni za prebavo ; alkohol odtegne truplu potrebnikisik in pospešuje s tem tvorjenje tolšče, kar prav

pogosto opazimo pri pijancih . Čim močnejša je opojnapijača, ki se zauživa, tem hitrejše začne vplivati nastanice želodčeve sleznice ter jih polagoma uniči . Namesto uničenih stanic stopi manj vredno stanièevje . Nata način nastane stalni želodčni katar pijancev, tak ouči profesor Weichselbaum v svojih predavanjih .

Ako izvzamemo gotove - slučaje, v katerih na msluži alkohol kot zdravilo, je taisti prebavnim organomškodljiv, ako se ga uživa trajno .

Cut toplote po zaužitju močnih opojnih pijač na -stane vsled tega, ker alkohol razširi in omami tank ekrvne žilice na koži ter zadržuje njih krčenje, vsle dčesar pride več krvi na površje telesa ; to dokazuj ezardelost kože po zaužitju opojnih pijač in tudi dejstvo ,da pijani poprej .zmrznejo nego trezni, ker se kri napovršju preje ohladi . Alkohol priporočajo zdravniki pr imrzlici, da se toplina bolnika nekoliko zniža . Slavnapotovalca na severni tečaj Weyprecht iz Avstrije i nNansen iz Norveške soglašata v tem, da žganjepivc ihud severni mraz težje prenašajo nego drugi . — Al -k o h o l torej n e greje ; alkohol ne daje telesu nebeljakovin, ne tolšče in tudi ne drugih redilnih snoviter škoduje živcem mnogo več, kakor privaja telesumoči . Spoznan strup pač ne more nikdar biti hraniln osredstvo, kar sta med drugimi obširno dokazala pro-fesorja Maks Gruber v Monakovem in Kassowitz n aDunaju . Na hranilnih snoveh ima čaša pive manj vred-nosti, kakor košček sira za e n vina r. — Alkoho ltorej ne hrani .

Poizkusilo se je z mladimi ljudmi, ki so popili/ litra vina ali l liter piva, učiti se na -parne sošte-

vati števila in računati na pamet ; takoj po zaužitju soračunali nekoliko hitreje, kakor trezni, a čez nekaj u rso postajali njih računi vedno slabejši kakor oni treznih ;črkostavci so po zaužitju , 1, 0 litra vina delali 1/10 sla-bejše nego njih trezni tovariši, ne da bi bili to sam iopazili, mislili so celo, da hitrejše delajo . Tudi pri-vzdiganje in vlečenje uteži je bilo po zaužitju majhni hmnožin vina slabejše, kot v treznosti, kar so dokazal ipoizkusi. Alkohol torej slabi telo in duh, zatore jso delovali proti njemu, ga omejevali ali celo odpra-vili v vojski vojaški poveljniki, kakor n . pr . pruski kral jViljem I., general grof Haeseler ob Renu, general aGalieni na Madagaskarju in Kitchener v južni Afriki .

Uživanje opojnih pijač res učini, da se otožnemisli za kratek čas pozabijo, 6no omami čut utruje-nosti, lakote in enakih neprijetnih čutov, ki se pojavij omorebiti po trudapolnem delu v vročih ali mrzlo vlažni hprostorih . Kdor se pa navadi z opojnimi pijačami zbolj-ševati svoje razpoloženje, potrebuje vedno večje mno-žine, da to doseže, ker navada učinek oslabuje . Das imisli, da je zmeren, je že davno preveč pil . Brezskrb-nost, ki si jo s tem napravi, kmalu poviša njegov se-bični čut in bolehav način ter provzroči, da pozab iozire na druge in zanemarja dolžnosti, ki jih ima dodruzih. Ko postane tak človek zopet trezen, izgubikmalu pogum se zopet vzravnati ter se pogrezne ,predno sam kaj zapazi o tem. — Alkohol je namrečtak kakor hinavsk, priliznjen prijatelj in takim prija-teljem ne smemo niti toliko zaupati, kakor odkriti msovražnikom. Profesor Maks Gruber pravi : » O alko-holu ne morerno nikdar dosti slabo misliti ." — Alkohol

1 0

nikakor ne povečuje Življenske sile, temveč poviša l emimogrede čut samostojnosti .

~1ot11j~ve posledice neprestanega nezmerneg auživanja opojnih pijač .

Enkratna pijanost, kakor tudi je zoperna in kater enaj bi se vsakdo zelo varoval, je razmeroma majhnozlo napram posledicam, ki jih ima skoro za vsaceg aneprestana navada čezmernega pitja . Take posledic ese pokažejo tudi pri ljudeh, katerih zunanjost nikdarni razodevala pijanosti . Ce kdo opojne pijače pogostouživa, predno so učinki zadnjega uživanja takih pija čporavnani, se polagoma prikažejo pri njem oni znaki ,ki jih imenujemo alkoholizem ali bolestno pijančevanje .Ali se bodo preje ali pozneje (ali celo nikdar) pojavil iin kateri izmed mnogovrstnih učinkov se bodo poja-vili pri posameznih, tega ne more nihče o sebi, težk ocelo zdravnik o svojih bolnikih vnaprej določiti . Vsajtudi zastrupljenje s svincem, ki se pogosto pojav ipri lončarjih in črkostavcih, različno učinkuje, včasi htakoj, včasih pozneje in smrtnonosno, včasih pa bre zvsacih posledic.

Draženje želodčne sleznice po opojnih pijačahprovzroča najčešče želodčni katar in želodčne otekline .Jetra najprvo otolste (sprijenje jeter), a se začno po -gosto vsled sprijenja njih staničja krčiti ter prenehaj os svojo delavnostjo z izločevanjem žolča, ki je zaživljenje potreben ter se strdijo (cirhosa jeter) s čime rse moti vsa menjava snovij v telesu. Srce vsled zau-žitega alkohola hitreje in močneje bije, kmalu se po-

javi otolstenje srca, s čas'oma se poveča (razširjenje srca ,Bierherz), k temu pride vnetica in končno nastop imrtvoudnost in s to smrt.

Pogosto nahajamo pri pijancih vnetje in skrčenj eledvic, ki so za izločanje telesne vode neobhodno po-trebne. Vsled neprestanega zauživanja alkohola ohol emozgovi živci, kar provzroča tresenje pijancev (nem . „ta-terih”) in škodljivi vpliv pijančevanja na živce in tankekrvne žilice v možganih provzroči pogosto smrt vsle dotrpnjenja možganov. Ena tretjina do dve petini urno -bolnih po blaznicah trpi na pijanski blaznosti ali n atakih boleznih možgan, ki so posledica zlorabe opojni hpijač . Razmeroma najmilejši posledici pitja vsled na -vade sta protin in revmatizem.

Res so nekateri ljudje, ki dosežejo visoko staros tin se precej dobro počutijo kljub temu, da uživaj omnogo- opojnih pijač. A to so ravno one redke, srečn eizjeme. Celo najumnejši zdravnik ne more o kom reči ,da spada med te redke izjeme ; toliko manj pa moreto presoditi navaden človek ali in koliko sme redn opiti, da ga prej ali slej ne bode napadlo kako zl oizmed onih, ki smo jih navedli . — V veseli domovin ipiva, v Monakovem, umrje povprečno od 100 moški hpo 7 vsled bolestnega spridenja srca in v 15 švicarskihmestih so našli, da vsaki deseti moški umrje na bo-lezni, ki je nastala vsled preobilega uživanja alkohola ,ali pa katero je to uživanje pospeševalo .

Vsled kužnih bolezni, pljučnice, jetike in ransk emrzlice umro pijanci preje nego vzdržljivi in zmerni ,kar se je opazovalo pri zadnji koleri v Hamburgu, vrusko-turški vojski in v angleški Indiji . — Neki

12 -

gleški zdravnik je rekel za časa kolere, da bi se mo-ralo nad vsako žganjarno napisati : „Tu se prodaj akolera . ”

Hujše nego na telo učinkuje alkohol na duh i nčuvstvovanje človeka. Opojne pijače se zauživajo, dabi se prišlo v dobro voljo, da bi se odgnala otožnost .Otožen in slabe volje je pa človek pogosto tedaj, čeizprevidi, da je kaj zamudil, če je bil zanikaren ali ne-spameten, ali pa če vidi pred seboj napore in skrbiin se obenem boji, da jih ne bode mogel premagati .Kdor je iz tega vzroka slabe volje in ostane trezen ,premišljuje, kako bi zamujeno nadomestil, posledic enespametnega ravnanja in zanikarnosti odvrnil in s ebode morebiti po notranjem boju odločil, napore, skrbiin nevarnosti, ki mu jih nalaga njegov poklic ali drugenjegove dolžnosti vzeti na rame . Kdor pa v nevolj ipograbi steklenico, ne bode tako storil . Začetkomasicer izgine slaba volja že po zaužitju par kozarcev ;očitanje vesti, misli na predstoječa naporna in skrbipolna opravila izginjajo v mračni nejasnosti in s ekončno popolnoma poizgube ; ako se slaba volja pre-žene na ta način, čuti človek neko gotovo brezskrbn oprijetnost, kateri se uda zavračajoč vsako opominjanjena pozabljeno. To učinkovanje pa polagoma oslabi pr ionih, ki pijo iz navade tako, da je končno treba na -mesto kozarcev popiti že steklenice . Kdor se je panavadil v dosego zadovoljnosti s samim seboj in brez -skrbne zadovoljnosti napiti se, pri tem neha vest opo-minjati na stremljenje postati boljši, pametnejši in go-rečnejši ; z mislijo na to, kar je treba nadomestiti i ndohiteti, poneha tudi vsako zavedanje dolžnosti s pred-

---),-,

13

é<---

stavo truda in skrbi, ki jih je treba uporabiti, vsak ostremljenje in napredek. Pod vplivom pripite brezskrb-nosti in zadovoljnosti s samim seboj izginejo pola-goma vsi oziri do drugih, do blaginje družine, sodru-gov in občnosti, oslabi sramežljivost, poizgube se vs ipomisleki, ki zadržujejo treznega, vdati se svoji mčutilom, pri skupnem delu, nedelaven stati na strani ,sebe in druge izpostavljati nevarnostim in škodi ,dà, celo svojce prepustiti zanemarjenosti , bedi i npoginu .

Kakor hitro je alkohol objel čute in razblinil samo-svestnost, postane človek svoji okolici nevaren po svoj iživalski sirovosti .

Kralj Aleksander Veliki je v pijanosti ubil svojeg aprijatelja izza mladih let, Klita, za katerim je potembridko žaloval . Kralj Longobardov, Alboin, je v pija-nosti prisilil svojo soprogo Rozamundo, da je pila i zčrepinje svojega ubitega očeta Kunimunda, a padel jekot žrtev maščevanja, ki ga je izzvalo to grozodejstvo .Tudi nemški cesar Venceslav je izgubil vladarstvo, ke rje bil vdan pijači . Kdo še ni slišal o slučajih, ko s opijani spravili življenje drugih v nevarnost, so svojeg abližnjega telesno poškodovali, dà, celo usmrtili, n -eglede na ' huda žaljenja, katera so morali pretrpet idružinski člani in prijatelji vsled vpliva opojnih pijač .In koliko je onih, ki so si z alkoholom v prejšnji hletih napravljali dobro voljo ali si ž njim skušali večj oživljensko moč pridobiti, ki potem končajo svoje bedn oživljenje v slednji pijanosti, s katero so si napravil ižalostni pogum za samomor, ker so prepozno razkrinkal ihinavskega prijatelja ter so se vedno globokejše po-

grezali . Kolika nesreča je zadela posamezne družineradi zanikarnosti pijanega železniškega čuvaja ali vlako -vodje ! V jeseni 1898 je napadla kuga dva človeka, kista tudi umrla, ker sta se okužila z bacili kuge, ki s ojih za vednostna raziskavanja gojili v splošni bolnici n aDunaju . Zanikarnost pijanega sluge je bila vzrok, daje milijonom prebivalcev Dunaja resno pretila kuga .

Tako alkohol v onem, ki se mu je vdal, popol-noma zamori, spoznanje samega sebe, gospodstvo nadseboj, moč volje in čut dolžnosti, sramežljivosti i nnravnosti, da, vsako navadno previdnost ; on pokvar iznačaj, posurovi čut in uniči družinsko življenje . Mnogodobrih in nadarjenih poštenih in pridnih mož je z avedno odtujil delu, družini, resnim narnenorn življenja ,katerim so sicer poprej služili . Neštevilne so žrtvepijančevanja v raznih slojih človeške družbe, četud ije širšim krogom znanih razmeroma malo slučajev .Znano je, da so bili Indijanci severne Amerike i nafrikanski zamorski rodovi uničeni z „ognjeno vodo « ,namreč z žganjem, katerega so jim Evropejci prinašali .— Zamorski poglavar Cetewajo se je postavil v bran ,da bi se njegovim zamorcem »izžgali možgani” !

Od umobolnih, ki so v blaznicah, jih je mnog ovsled pijače zbolelo na umu, kakor je bilo poprejomenjeno. Padavico, duševno slabost, zločinska na-gnenja, da, tudi bolestno nagnjenje po pijači nahajam opogosto pri otrocih in vnukih ljudij, ki so bili pijač ivdani, tako, da pravi francozki zdravnik za blaznost ,Legrain : »Dve tretjini vseh pijancev so potomci pijancev . "

Večina teh nesrečnežev bi se bila rešila, ako bise jih bilo dosti zgodaj poučilo, da se iz navade, ki se

1 5

smatra kot nedolžna, lahko razvije nagnjenje, katerem use ne bodo mogli zoperstaviti ali, da so radi prirojen etelesne in duševne slabosti napram učinkom alkohol aobčutljivejši kakor drugi . Za take je vsaka opojna pi-jača posebno nevarna ; oni se morajo strogo varovat ivsake kaplje, ako hočejo, da ne bodo zapadli nesrečn ipijanosti, h kateri so že od rojstva nagnjeni .

Od onih, ki so bili v letih 1895 in 1896 na Du-naju in v Korneuburgu obsojeni radi težke telesnepoškodbe, je postala polovic a, od onih, ki so bil iradi zoperstavljanja napram oblastvom in redarjem ,štiri petine zločincev vsled vpliva opojnih pijač .

Policijska oblastva so dognala, da se tako naDunaju, kakor tudi v nemških in švicarskih mesti hnajveč kaljenja miru in največ nasilstev pripeti v so-botah in. nedeljah. In zakaj? Ker se ta dva dnevamnogo več pije kakor druge dni . Angleški nadsodnikje rekel, da bi se lahko zaprlo devet desetin angleški hječ, če bi se posrečilo angleško ljudstvo vedno trezn oohraniti. Sloveči angleški državnik Gladstone se je iz -razil, da alkohol napravi večje opustošenje nego kuga ,lakota in vojska skupaj .

Alkohol in otroci .

» Rak-rana našega časa je," pravi dunajski vseuči-liščni profesor, dvorni svetnik Nothnagel, „da se daj eotrokom pri obedu vino in pivo,” in feldmaršal gro fMoltke je imenoval „naravnost zločinstvo” uporabljat ialkohol pri otrocih. Za nežne in občutljive otroškeživce so že najmanjše količine zelo škodljive in posle-

1

6 dice so pogosto za celo življenje otroka pogubonosne .Profesor Kassovitz, ki ima kot predstojnik dunajske

otroške bolnice posebno veliko priložnosti opazovat ipojave bolezni pri otrocih in spoznavati učinkovanj erednega uživanja tudi majhnih količin vina in piva naotroke, obsoja najostrejše vsako dajanje bodisi katere -koli opojne pijače otrokom . Krči in božjast, motenj eteka, bolestno otekanje jeter, ki narastejo včasih d oneverjetne velikosti, razburjenje pri mrzlici (ki . dru-gače omaga), blaznost in smrt so se pogosto dognal epri otrocih kot posledice uživanja alkohola .

V svojem spisu ,Varujte otroke opojnih pijač "pravi doktor zdravilstva Mihael Schacherl : »Otrošk imožgani in živčevje so, kakor celo telo, neizrekljiv onežni, občutljivi ter so šele v razvoju. Otroški možganiso v primeri z drugimi deli telesa mnogo bolj napol -njeni s krvjo . Treba je le, da večje zdraženje bolj trd opotrka na duri delujočih možgan in že lahko nasta-nejo pogubonosne posledice . Ustrašenje, hipni vplivnenavadnega zdraženja po močnem, kriku, hudem poku,politju z mrzlo vodo ali hipnem vzdramljenju iz spanj alahko provzroči najhujše živčne napade, najhujši krč ,ki se vgnezdi in nadleguje človeka daleč v mladenišk oin deviško starost .

In ravno tako nenavadno razdraženj emožgan in živčevja provzroči strup alkohol .

Alkohol vpliva na neugoden način na duševn odelovanje, sposobnost možgan, razumevanje in spomi npri otrocih. — Dr. Schacherl se sklicuje v dokaz svoji htrditev na poizkuse, katere je imel dr . Kende priložnos tnapraviti pri večjem številu otrok v bolnici za bolne

--«)-4 17 i4--

na živcih. Povsod se je pokazalo, da so se po zaužitjutudi najmanjših količin C/ 2 do 2 decilitrov) vina du-ševne zmožnosti pri otrocih zmanjšale .

Pri 591 učencih in učenkah neke dunajske ljudsk ešole se je natančno opazovalo, da se oni otroci lažj ein rajše uče in imajo radi tega boljše uspehe, katerine dobe nikoli ali samo izjemoma vino ali pivo na -sprotno pa je pri onih, ki dobe vsaki dan takih pija čali pa še celo žganja .

Zdravnik dr. Demme pripoveduje, da je neki . 10 1. /2leta stari deček, ki je použil vsaki dan 150—200 gra-mov vina, izgubil spomin, katerega je pa zopet dobil ,ko ni dobival vina, a ga čez nekaj dni zopet izgubil,ko je použil 3 decilitre piva.

Žalibog, da se često dogaja, da se daje otrokompri slavnostih, ob sejmih, pri birmi i . t. d. toliko pivain vina, da se opijanijo, da se prigovarja mladeniče min dekletom, naj se navadijo pijače, katere se še nis oprivadili in to pogosto z utemeljevanjem, da se p ozaužitju mastnih jedi ne sme piti voda . -- Majhniotroci se v takem slučaju ne morejo braniti, večji pa ,ki so bolje podučeni, pa bodo tako zahtevo odklonili ,rekoč, da si bodo žejo utešili z vodo s tem bodo pri -dobili pri pametnih na spoštovanju, nespametne pa bodomorebiti osramotili ali pa razjezili .

Ako ni dobiti dobre vode ali mleka, ali če se hoč eustom napraviti neškodljiv užitek, je priporočati po-sebno poleti v prvi vrsti kozarec naravne limonade ,katero si lahko sami napravimo. Sok limone se iztisnev pol litra mrzle vode, ter se osladi s sladkorjem . Sedajse sploh dobi v mnogih krajih neskipel sadni ali grozdn i

2

-D> 1 8

mošt, ki ima pomešan s kislo vodo ali tudi brez nje ,izboren okus . Kakao, mlečna kava, čaj z mlekom al ilimono so dobre gorke pijače, ki pri zmernem tud ivsakdanjem uživanju ne vplivajo škodljivo .

Koliko velja alkohol ?

Opojne pijače so najdražje za one, ki imajo naj-rnanj premoženja ; ne samo zato, ker je tu razlika vceni za prodajo na drobno in debelo še mnogo večja ,kakor pri drugih stvareh vsakdanje rabe (kdor kup isodček piva v pivarni, plača manj, kakor pa če ga ist omnožino kupi po kozarcih od oštirja), ampak tudi i zsledečih razlogov :

l .) Kdor ima dovolj, da se dobro hrani, lažje zope tporavna slabenje svojega zdravja in škodo, ki mu jo j eučinil alkohol . Praznemu želodcu alkohol najboljškoduje .

2.) Kdor razpolaga z malo denarjem, prihrani trašk ezabave, ki mu jo nudi gostilna pri svojcih na potrebn izdravi hrani, na stanarini ali na obleki in oškoduje nata način najhujše lastno zdravje in zdravje svojcev .Koliko bolezni nastane vsled slabe obleke, mrzlega i nvlažnega stanovanja, radi tega ker stanuje mnog oljudi v enem samem prostoru . Koliko ljudi umrjevsled nezadostne, slabe hranitve? Gotove snovi mo-rajo biti v naši hrani v devoljni meri, da telesno močohranijo, to so : beljakovina, katero uživamo vmesu, mleku, siru, jajcih, rižu in kruhu, o g l i k o v ihidrati, glavna sestavina rastlinske hrane in m a -šè' ob a .

.--,-> 1 9

V nastopni sliki se vidi, koliko se kupi za 40 viri .

beljakovine

ogljikovih hidratov

in maščobe

v siru, mleku, pivu, svinjskem umesu in rižu .

Za 40 vinarjev se dobi približno 1 kg vzhodno -indijskega riža, v katerem je 12 krat toliko beljakovin ein '17 krat toliko ogljikovih hidratov kakor v 1 litr upiva, ki velja približno ravno toliko . V 20 dekagrami hsvinjskega mesa je 6krat toliko beljakovine in polegtega 75 gramov maščobe, ki v pivu popolno manjka .Sir ima največ beljakovine, v mleku se dobi od vsakesnovi nekaj in vendar veljajo 3 litri mleka skoro toliko ,kakor l liter piva, v katerem je manj kot polovicaogljikovih hidratov, prav malo beljakovine in prav ni čmaščobe . Družina, ki izda na dan samo 40 vinarje vza pivo ali žganje, katero nima nobenih potrebnih re-dilnih snovi v sebi, vrže v 1 mesecu 12 kron proč, zakatere bi dobila skoro 100 litrov mleka, približno 90kilogramov navadnega in 60 kilogramov finega kruha ,30 kilogramov riža ali 60 kilogramov belega fižola (k iima 1/ 5 beljakovine, 1/2 ogljikovih hidratov, ali pa b isi nakupila od vsakega teh živil toliko, da bi se pri-merno in prijetno hranila .

V Avstriji se popije na leto okroglo 20 milijonovhektolitrov piva, 5 milijonov hektolitrov vina in 3 mi -lijone hektolitrov žganja (s 33'12 odstotki alkokola) .

Ako računamo 1 liter piva 30 vinarjev, 1 liter vin a80 vinarjev in l liter žganja (40 malih kozarčkov p oT/2 d) 160 vinarjev, znaša letni izdatek na opojni hpijačah l 500 mili j o nov kron, torej samo 200

2*

'rf(.,,

tl>a

t-,

,=, -beljakovin e_maščob e

a ogljlkovlhhldrato v ««

alkohola. . . . . . . . . . . . . . . .

N

.....

L.,

ogb hIdr

cnc) alkohola

milijonov manj nego so znašali leta 1902 . vsi državniizdatki, ali 300 milijonov več kakor so znašali vsi di-rektni in indirektni davki s pristojbinami, državnim idohodki 'od soli, tobaka in loterije. — Ako razdelimoteh 1500 milijonov na moške prebivalce v Avstriji, k iso nad 15 let stari, tedaj odpade na vsakega na letookrogla svota 172 kron, torej na dan 48 vinarjev kotizdatek za opojne pijače . — Ako se primerjajo prejšnj aizvajanja z vrednosti živil, mora vsakdo priznati, da seje teh 48 vinarjev odtegnilo boljši uporabi, da bi s ez njimi tisoči bolje hranili ali oblačili, stanovali v boljši hstanovanjih ; vrhutega bi bile pa neštevilne družineobvarovane nesreč, ki jih je provzročil alkohol . Izra-čunalo se je, da bi se za 2500 milijonov, ki se vNemčiji izdajo za opojne pijače nakupilo toliko pše-nice (torej najboljšega žita za kruh), da bi vse ladij ecelega nemškega brodovja mogle peljati komaj dese-tino tega žita in prav pravi dr.Helenius, da bi Nemciše bolje storili, če bi vrgli vse to žito v morje, kako rda izdajo tako grozovito veliko svoto za alkohol ; kajt iprihranili bi si one velike troške, katere jim provzroč avzdržavanje vsled uživanja alkohola obolelih, zblaz-nelih in hudodelcev, ki se nahajajo v bolnicah, blaz-nicah in jetnišnicah in dalje tudi oskrbovanje nji hsvojcev, ki si sami še ne morejo služiti kruha .

Nevaren prijatelj .

Povest za staro in mlado,.Spisal :

Ferdinand Frank.

Poslovenil :

Trije tovarisi .

Ivan Vesel, Artur Velikan in Mirko Mušica so bil inajboljši učenci najvišjega razreda ter neločljivi pri-jatelji .

Prostega popoldne pozimi so z mnogimi drugim iučenci naredili velikanskega snežnega moža in Artur ,največji' izmed vseh, bi mu moral zatakniti jelkov ovejico kot perjanico . Pri tem so ga kepali njegovitovariši ; branil se je proti temu napadu, pa je priruvanju tako nesrečno padel na tla, da si je izvini ldesno nogo.

Po zdravnikovem naročilu je moral najmanj ose mdni mirno ležati v postelji . To je bila za živahneg adečka strašna muka in koprneče se je veselil dan . zadnem obiska svojih dveh prijateljev.

Ta dva sta se mnogo razgovarjala ž njim in st aobžalovala, da mora ravno sedaj zamujati pouk, kopoučuje gospod učitelj o človeškem telesu . Živahno s orazpravljali o tem in kmalu je Artur mnogo izvedel o dnjih : kakšen je notranji ustroj človeškega telesa, kakoprehajajo redilne snovi v kri in da je za zdravje po-trebna primerna hrana, zadostno gibanje in zdravospanje. Posebno sta naglašala, da gospod učitelj alko-hola nič kaj ne ceni ter je učence zelo svaril pre duživanjem opojnih pijač. Strme so slišali, da imavsaka ,opojna pijača več ali manj strupa v sebi in da

26 <4

ima strahovite učinke. Pri tem je omenil Ivan, da j enjegov oče ravnokar odpustil Krištofa iz službe, kerje začel celo med delom piti žganje . Samo enkrat jeIvan iz radovednosti pokusil žganje in tistih par kaplji cga je na jeziku tako peklo, da jih je takoj izbljuval .Taka tekočina pač zasluži ime „ognjena voda” .

„Ne bodi no tako neutnen!” pravi Artur smeje ;» če grem materi kaj kupit v prodajalno, mi da proda-jalec vselej kozarček likerja . Ali ta je dober ; kar raz -topi se na jeziku ! Kaj tako finega se že sme pokusiti . "

Med tem je pa Mirko tiho sedel . Gotovo se jespominjal svojega strica, katerega vidi večkrat pijaneg ahoditi po mestnih ulicah . Tudi njegov oče, sicer vrlzidar, se ne brani kakega kozarčka in je že pogost oprišel ob sobotah pošteno nadelan domov.

Artur pravi, da prav rad gleda pijance, ker s otako smešni in je takrat vsaj kaj smehu . Ivan papravi, da se tako ne sme govoriti in da se mora pi-jaucu toliko izogniti, kolikor je le mogoče, ker pijane cne ve kaj dela . Njegov oče sovraži vse pijance, ker sohudobni in nevarni ljudje . Pijan človek je vsega sla -bega zmožen, on priseže po krivem, preklinja Boga ,provzroči požar, psuje in muči ljudi ali jih pa cel oubije. „Nekaj se mi ne dopada,” pravi Mirko, „i nsicer to, ker zdravniki uboge živalice, kunce, morskeprašičke in pse tako upijanijo, da poginejo .” — „Pojd ino”, odvrne Ivan, „to se zgodi samo zato, da se lju-dem pokaže, da je alkohol v resnici strup .” — „M ivendar nismo kunci!” poseže Mirko vmes . — „Popol-noma prav,” odvrne Ivan, »a mi imamo enake organe ,kakor te živali : želodec, jetra, ledvice, srce itd . Alkohol

-->-,, 2

7 vpliva na človeka ravno tako, kakor na žival . Je pačskoro popolnoma enako, sarno ta razlika je, da majhn ažival takoj pogine, med ' tem ko pijanec počasi morisamega sebe . Vse strupe skrbno zapirajo, volčjih čre-šenj in mušnic se vsi ljudje varujejo, žganje pa vlivaj ov sé, kakor bi bili brezumni . "

„Stara Lenka poleg nas,” pravi Artur, pomoč ižužico svojega rejenčka v žganje, če je otrok nemire nin ko bi vidva videla, kako poželjivo jo potem maliče koblizuje . Potem pa zaspi kakor polh in Lenka ima mi rpred njim." „Le pazi naj, da otrok ne bode neko čza vedno zaspal, kakor vpijanjen kunec,” pravi resnoIvan. — „Fej l” zakliče Mirko, »končajta vendar enkra ts temi grdobijami . Sedaj moram domu." — „Ako bo -deš kaj videl Okorna, povej mu, da ga lepo po-zdravljam. Kakor hitro bode moja noga zdrava, sebomo pa zopet kepali!” je vpil Artur. „Pozdrava nemorem sporočiti,” pravi Ivan žugaje s prstom, ker s eOkornu izogibljem na deset korakov ; bodemo rajeprihodnji teden zopet naredili sneženega moža." „Papozdravi se,” reče Mirko pri slovesu -ter odhiti domov ,da izdela nalogo za prihodnji dan.

Volitev stanu.

Hitro so tem trem tovarišem pretekla šolska let ain resno življenje se je imelo pričeti . Bilo je mesecajulija, ko so mirno sedeli v vrtni lopi Ivanovega očeta,ki je imel tik pred mestom velik zelenjadni vrt . Stem, kar je dobil za pridelke vrta, je marljivi mož po-šteno in pametno preživel svojo družino .

28

‘è<.,--

,,V enem tednu smo prosti," zakliče veselo Ivan ,„kaj bodeš ti potem začel, Artur?” — »Naš notar mebode v začetku meseca vsprejel kot pisarja in zelo s eže tega veselim," odvrne ta. „Nehaj vendar,” meniIvan, »cel, dan dolgočasne stvari prepisovati, to bi me-nine ugaialo ." — „Tega pač ti ne razumeš,” zarež iArtur, » ni se mi treba tako truditi, kakor se drug iljudje . Kmalu postanem pravi kancelist in vidva bo -deta debelo gledala, kako fin gospod bom lahko po -stal!" — Ivan pa veselo reče : „Jaz postanem vrtna rkakor moj oče, potem lahko tako živim, kakor nam j epriporočal gospod učitelj : mnogo gibanja v prostemzraku, ponoči dobro spanje in mnogo menjave pridelu . . .” „Ti si pravi dolgočasnež,” seže Artur raz-burjeno v besedo, „niti trohice častiželjnosti ni v tebi .In kaj pa s teboj, Mirko?” — „Jaz ostanem pri tem ,da se izučim za ključavničarja in strojnika,” reče Mirk omirno, „tu je še najboljšega pričakovati.” Artur jezaničljivo zmigal z ramama .

Naenkrat se je zaslišalo s ceste hripavo petje i nglasen prepir. Iz nasproti stoječe žganjarne sta s eprigugala dva pijanca, držala sta se za podpazduh oter kolovratila po široki cesti zdaj na levo, zdaj nadesno. Artur se mogel vzdržati smeha, ker sta s emu tako smešna zdela. Kar je začel eden zopet pet is hripavim glasom, iztrgal se je s si% od svojegaspremljevalca in nato se je začelo glasno rjovenje i nzabavljanje, da so si mogli dečki ob plotu ušesa ma-šiti . Cez nekaj časa je žganjarskima bratcema odreke lglas, objela sta se okolu vratu ter pričela jokati . Mi-roslav je zardel sramote, ker je v enem pijancev spo-

29

znal svojega strica Karola. Ta je hipoma izgubil ravno-težje ter se je zvalil v cestni jarek. Njegov spremlje-valec ga je hotel držati , a se je zadel z glavo o bdrevo ter si prebil čelo, da se mu je kri pocedila p onosu. Končno se je še ta zvalil v cestni jarek, kjersta oba obležala .

Jeze in sramote tresoč, se je obrnil Mirko odgroznega prizora . » Uboga teta," je vzdihnil tihoma ,» ona gotovo čaka doma z otroci na zapiti denar! Ko-likokrat sem ji moral že nesti hleb kruha, ako nisoimeli ničesar jesti ; in pozimi pridejo ubogi otroci knam, da se nekoliko pogrejejo . O to je sramota z acelo našo družino ; skoraj si ne upam na ulico! "

Ko so se vrnili v vrtno lopo, je rekel Ivan : „No ,Artur, ali še ne verjameš, da je žganje strup? Gospo dučitelj ima prav, da zahteva, da mu obljubimo pre d20. letom žganja se ne dotakniti .” „A kaj”, se je za-smejal Artur, » ta ima vedno kaj posebnega, on n ebode sveta predrugačil . Sploh pa to ni nič hudega ,če se popije čašo vina ali piva ; tega se pač ljudemne more prepovedati in škoduje to gotovo nič!" » Po-polno prav," je rekel Mirko, „a kdor se navadi pit imnogo vina in piva, težko ostane pri tem ; tak se pote mloti tudi žganja in žganjcpitje, je velika napaka . Menise vselej gabi, ko stric stopi k nam v sobo . Vednomu diši tako ostudno iz ust ; tudi njegova obleka diš ipo žganju in vselej se mu izmuznem, če me hočeobjemati . Fej!” — »Jako ste fini," se roga Artur, „ vosmih dneh me ne briga učitelj prav nič več, njegovi hpridig sem že davno sit. Notarjevi pisarji gredo vsakdan v gostilno »Pri Kroni” in moral bi se jih srarno-

30

vati, če bi rekel : Jaz ne smem k varn sesti, ob -ljubil sem učitelju, da bom pil le vodo ; to bi bilopreneumno." „Stori, kar hočeš,” je mirno odvrnilIvan, „zastrupi se tvojim pisarjem na ljubo, meni j eto pač vseeno!” „Nehajta vendar že enkrat!” je po -segel Mirko v besedo, „igrajmó se rajše nekoliko pre dhišo, da pridemo na druge misli! ”

V mladeniški dobi .

Iz Arturja so se takoj prve dni norčevali njegov itovariši radi njegovega treznega življenja. To se muje zdelo preneumno. „Saj vendar nisem šolarček,” s ije mislil, » in s svojim denarjem lahko storim, ka rhočem ." V pričetku je naročil „Pri Kroni” samo ko-zarec kave . A kmalu mu je bilo predolgočasno, če j eigral biljar ali gledal igro s kartami, privoščil si j ekozarec piva in končno še mal kozarček žganja, da s epotlači pivo, kakor menijo gostje . Gospodje v posebn isobi tudi tako delajo, gospod župan, gospod notar ,gospod zdravnik itd . ; naš pisarček se je začel čutit i„mladega gospoda”, torej se ni mogel pustiti osmešit iz vedno kavo . Saj so mu vendar njegovi tovariši vpisarni stokrat rekli ; da je stara babnica, „koietarica” .Hotel jim je pokazati, da tudi kaj prenese . Pri svojemdelu se ni nič kaj požuril, pri tem je pogosto misli lna igro pri biljardu ali kartah in na slabe šale, ki s ojih zbijali gostje ter je tako vsaki dan že vnaprej uživa lveselje pivnice .

Med tem je Ivan Vesel cel dan pridno delal n avrtu. Ako je zjutraj zgodaj s svojo košaro polno ze-

31

'i-<--.

lenjadi šel mimo ključavničarske delavnice gospod aFernava, kjer se je učil njegov prijatelj Mirko, tedajga je prijazno pozdravil, ker tudi ta ni imel dosti čas aozirati se .

Ivan in Mirko sta redno obiskovala obrtno nada-ljevalno šolo, kjer sta pod vodstvom spretnega učitelj apoglobila svoje znanje. Ta jima je podrobno razlaga lo ustroju človeškega telesa in jima je s pomočjo zat onapravljene svetilke kazal notranje dele (organe) člo-veškega telesa . Nista se ravno malo začudila, ko staslišala, da se srce poveča vsled vedrega in obileg azauživanja piva, da se močno otolsti in odpove končn osvojo delavnost tako, da v Monakovem približno skor ovsak deseti mož boleha na spridenju srca . S strahomsta slišala, da trpi Želodec pivcev trajno na vnetj uželodca, kar provzroča težje predavan je jedil, da s ejetra potrdijo, s čimer se ovira izločanje žolca i nprebava, da se skrčijo le d v i c e ter postanejo nespo-sobne izločati vodo, da tudi v možgane sili kri ,vsled česar nastane glavobol, omotica, mrtvoud in po -gosto celo duševne bolezni (pijanska norost) . Na ta nači nsta se oba prepričala, da alkohol, če se ga uživa ne-prestano in v obilni meri, nežne dele telesa polagom apredrugači in uniči, da postane pijanec svoj lastnigrobokop .

Tako je hitro preteklo nekaj let, mlada človek asta si nabrala koristnih naukov, a sta pri tem ostal avesela in otroško poštena, ne da bi obiskovala go-stilne. Pogosto sta prijatelja vabila tudi Arturja, na jhodi k predavanjem gospoda učitelja, a sta slabo na -letela . „Sitna starčka”, je zarenčal nad njima, ,,ne po-

32 i-<-,-

slu§ajta vendar neumnosti, ki vam jih učitelj pripove-duje! Jaz že sam dobro vem, kaj mi je storiti . "

Prišel je čas, da so bili prijatelji potrjeni k vo-jakom. A kakor vse v življenju, tako Artur tudi tegani smatral resno. Ko je bila njegova usoda odločena ,pridružil se je tropi mladih ljudi, ki so si okinčaliklobuke s cvetlicami . Novaki so se najprvo napili, daso postali pogumni, potem so prepevaje in vriskaj ehodili po ulicah, so zopet pili in ko niso bili več pripravi pameti, so podirali ograje, pobijali okna i . t . d .Seveda je Artur povsod navdušeno sodeloval in se jekončno tako upijanil, da so ga morali tovariši nest idomov, kjer se je oblečen in obut vrgel na postelj oin kakor klada spal do drugega dne opoldne. Pokaza lje svojim drugom v pisarni, kaj zna .

Ivan pa je šel mirno domov ter je obžaloval, d abode njegov stari oče moral nositi vso butaro dela .Najbolj žalosten izmed vseh pa je bil Mirko. Njego-vega pijači udanega strica je zadel mrtvoud in pusti lje družino v veliki bedi. Mirko jo je podpiral, sedajpa, ko bode pri vojakih, bode sam potreboval pomoči .Tudi doma mu ni vse ugajalo. Njegov oče, ki je bi lzidar, je sicer poprej zmerno pil in je popil vsak da nk večjem le po dva kozarčka žganja, da se je » po-krepčal", kakor se je sam izrazil . Sedaj se je pa pi-jači vedno bolj udajal in posledice so se že začel ekazati . Stavbinski mojster, pri katerem je bil uslužben ,ga je večkrat pijanega zalotil ; oče je pričel površn odelati in radi tega se mu je . zmanjšala plača . Star iMušica se je radi tega napil od jeze, se sprl s stav-binskim mojstrom, ki ga je isti trenotek odpustil iz

—> 33 ~<-,-

službe. Vstopil je drugje v službo kot navaden dnina rzaslužil je malo, a je ob sobotah še manj prinaša ldomov . Pričel se je v družini kreg in prepir, žena i nmali otroci so jokali, Mirko pa je moral pomagati stem, kar je .prihranil . Tega je bilo sedaj konec . Mirkoje moral z doma, ker ga je klical cesar .

Pri vojakih .

Najbolj je goljufalo vojaško življenje Arturja . Sa-njaril je, da bode kot popasen jezdec predstavljal ime -nitnega gospoda. A varal se je bridko . Skromno jemoral ubogati in vsako grajo tiho pogoltniti, kar g aje najbolj jezilo. Dan za dnem stroga služba in velik inapori, to mu je sčasoma postalo neznosno . Utrujenpo službi in slabe volje je večkrat, kot je bilo treba ,pohitel v vojaško gostilno ter izplakoval svojo jezo zžganjem, katerega je kozarec za kozarcem vlival v se .Uganjal je razne burke in pripovedoval vsakovrstn eneumnosti, prepiral se s tovariši in se pogosto popol-noma pijan prigugal na svojo slamnico . Mnogokratje moral neprostovoljno zamenjati slamnico s trdi mležiščem v zaporu, ker je bil v službi malomaren, al ipa, ker se je zoperstavljal svojim predstojnikom, al ipa prišel šele po mirozovu domov. S silno nevoljo j epričakoval, da sleče vojaško suknjo . Komaj je priše liz vojašnice, se je pridružil nekaterim pijanim bratce min šli so iz gostilne v gostilno . Da se je ta slavnos tdostojno zaključila, je Artur stavil, da bode izpil dese tkozarčkov žganja z jajčnimi rumenjaki, katero pijač oimenujejo „nogolorn” . Dobil je stavo. A njegovo stanj e

3

34 i<--,

je bilo nepopisno . Nič več ni vedel, kje je in njegovipijani tovariši so ga pustili obležati pred nekimi vež-nimi vrati ; za slovo pa mu je še vsak dal brco. Zatopa je »gospod" Artur prišel na prav cen način domov,namreč — po odgonu .

Ivan pa cel čas, kar je bil pri vojakih, ni šel vgostilno, potrpežljivo je prenašal zabavljice svojih to-varišev, ki so ga nazivali. „vodni hrošč” . Vsaj je do -

el pri vojakih marsikak grozni prizor, kar ga je š ebolj utrdilo v njegovem sklepu : ostati z m e r e n i nvzdržen.

Nekega večera je prišlo več vojakov pijanih v vo-jašnico . Nekateri so pričeli pri vhodu glasno prepevati .Kar stopi prednje častnik ter jirn zapove molčati . Vsiso ubogali razen nekega novinca, ki se je porogljiv oposmehoval ter na ukor častnika izustil nekaj zabavljic .Castnik je hotel popolno pijanega zagrabiti za vra tter ga odpeljati v zapor . Novinec se je ves besen iz -trgal častniku ter mu dal krepko zaušnico . Ko so to-variši to videli, so se hipoma streznili, so obledel iin se molče splazili v svoje spalnice . Prešeren vojakbi moral biti ustreljen radi tega hudega pregrešk azoper vojaški red . Upoštevali so pa njegovo mlados tin popolno pijanost ter ga v toliko pomilostili, d aje bil obsojen le na tri leta zapora na trdnjavi ter j emoral taista po prestani kazni še doslužiti . Njegov oče ,ubog kmetovalec, je doma zaman čakal na povrateksvojega sina, ki naj bi podpiral starega očeta ; in kdove, kaj je iz njega postalo . Nekoč je bobnar sred inoči zatrobil alarm ; v mestu je nastal velik požar i nvojaki so morali na pomoč. Pri tej priložnosti se je

----> 35

Ivan posebno odlikoval . Premišljeni in mirni mož j etvegaje lastno življenje rešil iz goreče hiše dva otrok ain njih babico. Drugega dne se je izvedelo, da jepijan delavec povzročil požar . Prišel je z dežele po-polnoma pijan domov, se hotel vleči, a je padel z go-rečo svečo v roki . Ko so odpravljali razvaline zgorel ehiše, našli so ga pod njimi mrtvega, napol zgorelega.Ivan je prejel za svojo srčnost od polkovnika pohvaln opismeno priznanje in častno darilo v zlatu . Vedno muje stopala pred oči strašna podoba napol sežganegapijanca, ki je s svojo strastjo povzročil nesrečo. Pri -segel je sam pri sebi, da se za celo življenje odpov eopojnim pijačam. Kako vesel je bil, ko so minula vo-jaška leta sedaj je mogel zopet k svojirn starim ro-diteljem nazaj ter zamenjati puško z lopato !

Prihodnjo nedeljo so sedeli zopet vsi trije prija-telji izza mladih let skupaj v lopici ; imeli so si mnog odopovedati . Mirko je bil že dve leti doma, kajti njego voče je nepričakovano in na strahovit naičin umrl . Ne-kega jutra je popil več kozarčkov žganja . Radi tega ,ker se je sumljivo opotekal, mu niso pustili nest ipolne posode malte po lestvici . A očka je postal osorenter je zatrjeval, da je bolj trezen, kakor vsi drugi ; oprta lsi je posodo. Začetkoma je šlo še dosti dobro . Ko paje bil že v višini ter hotel stopiti z Jestvine prečnic ena desko, mu je izpodletelo ter je padel v globino ;zadel je z glavo nesrečno ob rob posode za malto terje bil v hipu mrtev . Vsled tega so Mirkota oprostil ivojaščine, ker je moral sedaj skrbeti za svojo mater,brate in sestre . S podvojenim veseljem je pričel de -lati ter se tako odlikoval, da je dobil službo poslovodje .

3*x'

i<

Mirko je prišel na vrhunec ter je snoval načrte za pri-hodnjost . — Artur pa je bil tudi ta dan kakor vedno ,najzgovornejši izmed vseh . Slikal je svoje življenj epri vojakih z najsvetlejšimi barvami ter se pri te mtako debelo lagal, da sta druga dva za njegovimhrbtom pogosto namigavala . Saj sta poznala staregabahača in sta mu pustila veljati, četudi stari vrtnar od-gonca ni nič kaj prijazno sprejel . To je bilo njihovozadnje snidenje, kajti sedaj so se njihova pota ločila .

Delo alkohola .

Videlo se je, da bode Arturja nesreča tudi še na -dalje zasledovala. Stari notar je umrl in pri njegovemnasledniku so bile že vse službe oddane . Arturju se jekončno posrečilo dobiti pri nekem trgovcu službo pi-sarja. Njegova začetna plača je bila zelo majhna inArtur je bil prisiljen stanovati pri svojem očetu, ki j ebil poduradnik pri železnici . Ta je moral začetkom apodpirati celo svojega „gospoda sina”, vendar je upalna boljše čase. Ali, kakor je bilo videti, bode oče za-stonj čakal, kajti Artur se ni mogel odvaditi, da ne b išel danzadnem v gostilno in kavarno . Ker je bil p osvojih mislih „gospod”, se mu pač ni spodobilo pit inavadno žganje, kakor je delal pri vojakih . Pil je tore jvino in likerje, pridno kvartal, in včasih celo z ljudmidvomljive vrednosti . Ti vsakdanji izdatki so se seved apomnožili in prišlo je do tega, da večinoma vsakimesec 15. ni imel niti vinarja več v žepu . Neprenehom asi je izposojeval pri svoji ubogi materi denar ; ta jeočetu marsikaj prikrila in je sama včasih trpela lakoto,

--->-.: 87 K

da je njen „gospod” sin mogel v gostilno . Artur j etudi včasih slabo jedel ; kaj čuda, da si je želodec po-polnoma pokvaril . Vsako jutro je zelo kašljal, ker pogostilnah je navadno slab zrak ; škodovalo mu je tud ineprestano sedenje in razburjanje pri igri . Ce je bral ,so ga pogosto bolele oči, in če je zgodaj vstal, ga j enapadala nekaka omotica .

Nekega dne je Artur srečal svojega prijatelj aIvana, ki je na hrbtu nesel zelenjad na trg . Artur j etiščal roke v žepe ter ponosno rožljal z denarjem, k iga je priigral . Preèul je celo nhč ter je bil silno raz -posajeno razpoložen . Potrkal je zaupljivo Ivanu poramenih ter rekel : „Vendar te enkrat vidim, ti krt ; tise boš popolno pobebil, če boš vedno ril po zemlji .Kdo bi mogel verjeti, da si bil nekoč tako lep dečko!”Gledal je nekako ponosno na svojega prijatelja, ki j esklonjen stal pred njim . Ivan pa mu je mirno odgo-voril : „Naj bi le drugi ljudje pazili na sebe, da nebodo postali bebasti . Ali se nič več ne spominjaš, ka jsmo obljubili gospodu učitelju?” Nato pa zavpij eosorno Artur : „Ti me smatraš še vedno za neumnega,šolarčka ? Ali sem mari pijanec..? Caša piva ali kozarče kžganja ni še nikomur škodovalo ; vi, ki vedno le vodopijete, morate postati bebci!” — Ivan je zmajal zramama. „Noben odgovor je tudi odgovor ; tega žeima!” si je žalostno mislil ter šel na trg .

Dasi je Artur mislil, da zmerno pije, vendar s ose vedno bolj in bolj prikazovale na njem posledicetega „zrnernega” pitja . Pogosto je bil čez dan čemerenin malobeseden, . osobito tedaj, če ni imel sreče pr iigri . Potem se je potolažil če je po svoji navadi spil

38 K-.

merico vina ali piva ter nato še kozarček konjaka al ilikerja . Mislil je : boljše žganje nič ne škoduje . Ni seveč sporninjal besedi učiteljevih, da žlička konjakoveg aizvlečka (snovi, iz katere se navadno nareja konjak )umori človeka in da večina konjaka, ki ga dajo bol-nikom in otrokom kot rešitelja življenja, vina niti videl ani, ker je narejena iz repe in krompirja . — Kaj j epostalo iz prejšnjega, nekoč tako živahnega in zel onadarjenega dečka! Kakor starček se je plazil okol uin rnnogokrat je pozabil naročila, ki mu jih je da lnjegov gospodar. Da je spisal navadno trgovsko pismo ,je včasih potreboval celo uro in pri soštevanju je bil okupe napak. Končno je prišlo do mučnih prizorovmed njim in gospodarjem, ki je končno odslovil Ar-turja. Vstopil je sicer v drugo službo, a ostalo je pr istarem. Ako je bil grajan, se je opravičeval s tem, d aje bolan. Artur je bil tudi v resnici bolan, kajti alkoho lga je zastrupil njegovo prebavanje je bilo slabo, mo-žgani razdraženi, duh omračen in volja oslabela . Celenoči ni mogel spati, stokajoč se je valjal po postelj i

končno zgrabil za steklenico žganja, da bi urnetn oizsilil spanje. Pogosto-je ponoči skočil kviško ter vpil ,da ga preganjajo podgane ; zdelo se mu je, da jih vid ipred seboj mrgoleti, dokler ni prihitela njegova mati ,ter ga pomirila .

Poklicali so zdravnika, ki je takoj spoznal, da j eArtur zelo obolel, da ima, kakor vsi pijanci, ne sam oeno, ampak več bolezni . Rekel je, da mu drugače n ipomoči, ako se opojnim pijačam popolnoma ne od -reče. Nekaj dni se je Artur zdržal, a pričelo ga ježgati v grlu in noči v katerih ni mogel spati, so ga

pripravile zopet do tega, da je prijel zopet za stekle-nico žganja . Mislil si je : „Sedaj je itak vseeno, rešitv eitak ne morem pričakovati .” A vedno bolj je propadal .On, ki je bil poprej tako ponosen, je izgubil vsak ču tpoštenja in se ni sramoval prosjačiti pri svojih so -učencih ; vsaki vinar, ki ga je dobil, je takoj nesel vžganjarno . Ljudje so ga vobče imenovali „žganjarskegapisarčka” in njegovi prijatelji so z grozo opazovali ,kako daleč je zabredel .

Poglejmo, kako se je pa godilo ostalima v nji-hovem poklicu! Ivan se je po preteku svojih vojaški hlet z dvojno gorečnostjo posvetil vrtnarstvu, kakor b ihotel nadomestiti izgubljeni čas . Obiskoval je drugevrtnarje ter proučeval vrtnarstvo tako, da je kmal uimel daleč na okolu najlepšo zelenjad in najlepše cve-tice . Svojega prepričanja se je trdno držal . Popolno s eje zdržal opojnih pijač in posrečilo se mu je, odvadit itudi svoje delavce pijančevanja, dasi so bili vsi bre zizjeme navajeni vsak dan piti pivo ali žganje . Zvečerje sedel v vrtni lopici, ob zimskih večerih je popil čaš očaja brez ruma, da bi se ogrel . Njegova pridnost ,njegova spretnost in njegovo zmerno življenje so pro-vzročili, da je imel v nekaj letih lepo svotico v .hra-nilnici in da je mogel delati daljnje načrte za bo-dočnost .

V zadnjem času je Ivan redkokdaj videl svojegaprijatelja Mirka, kajti oba sta imela mnogo posla . 'Kakoje bil Ivan veselo iznenaden, ko je dobil od Mirk adopisnico, na kateri mu ta naznanja, da ga bo obiskal !Kakor nekdaj sta tudi sedaj sedela v lopici in Mirk oje pripovedoval Ivanu, da je bil zadnji čas zelo vpre-

40 *

žen. Dovršil je na državni obrtni šoli v sosednje mmestu risarski tečaj in je marsikatero noč prečili pr irisanju in učenju . Razmotrival je o marsikaterem načrtu ,kako izboljšati stroje ; končno se mu je posrečilo.Ravnokar je dal patentirati imenitno iznajdbo ter se jezvezal z bogatim podjetnikom .

Kako je strmel Ivan nad tem, kar je slišal, še bol jpa nad tem, ko mu je Mirko na tihem povedal, da š emisli ženiti in naj Ivan govori zanj pri svoji sestr iStefani ji, ker jo hoče zasnubiti . Stari vrtnar in njegov ažena sta bila ponosna imeti tako vrlega moža za zeta ,tudi Ivanova sestra je privolila v to in že čez nekajtednov se je vršila svatba v najožjem krogu družine .Res ni bilo na svatovski mizi ne vina, ne likerjev, ka rje pa Ivan opravičeval . Rekel je : „Ljudje trkajo in s inapivajo pri krstih, svatbah in pogrebščinah, o godovih ,na Silvestrovo itd . : „Na zdravje!” V resnici pa drugdrugega zastrupljajo ; tega pač ne more noben kristjanzagovarjati . Ali ni brezpametno, mladega črvička p okrstu polivati z alkoholom in takorekoč želeti : ,,Najbi malemu énkrat tudi tako dišalo kakor nam! Ali n ibrezpametno pri pogrebščinah poplakovati solze žalost is potoki alkohola , pri čemer si vsakdo misli : „Ubogimrtvec ne more več piti! Hvala Bogu, nam še diši erikozarček, torej le pridno pijmo, dokler mogoče!” D abi pa morebiti umrli še vedno živel, če ne bi bil to-liko ljubil strupenega alkohola, na to pač nihče n emisli . --

Veselje na Mirkovi svatbi je pokvaril neljub pri-petljaj . Ravno med obedom se je prigugal v sob oArtur ter je jecljaje čestital . Ubožec je izgledal prav

slabo njegov obraz, poln rdečih lis in mozolov, in nje-gova raztrgana obleka so s strahom navdale goste .Kljub temu ga je povabil Ivan, naj prisede ; Artur sepa ni nič kaj dobro počutil ter je kmalu odšel . Ivanmu je pri odhodu stisnil krono v roko ; krčevito jezagrabil Artur za denar ter hitro izginil v bližnjo žga-njarno .

Ivan je ta dan zadnjikrat videl Arturja, ki se je ne -kaj časa potikal, popivajoč po mestecu, in potem izgini lbrez sledu. Za gotovo se sme reči, da je bedno po-ginil ; kje je poginil, se ni moglo dognati . Morebiti j ezmrznil v kakem skednju ali je padel v vodo (prav-zaprav čudna smrt za pijanca), ali pa umrl vsled pi-janske norosti v kaki bolnici ali blaznici .

Nekateri so sicer zatrjevali, da je Artur potome cpijanske rodbine ter so ga s tem opravičevali, da j eto napako podedoval, kar trdijo zdravniki o otroci humobolnih in jetičnih, da je smatrati nagnjenje k pi-jančevanju in občutljivost njega vplivanja kot pode-dovano bolezen . Zdravniki vedo v resnici povedati omnogih žalostnih izgledih take podedovane strasti i ngotovo je tudi, da si pijanec toliko večjo odgovornos tnaprti, če pomisli, da on ne vpliva samo s slabi mzgledom, ki ga daje svojim otrokom, ampak jim za -pusti kot dedščino strast, radi katere ga bodo morebit iše preklinjali . Cetudi bi bilo ubogemu Arturju v nje-govi mladosti težje kot drugim varovati se hudeg aduha, ako bi bil vedel, kako strogo se mora ravno on ,ki je podedoval to lastnost, varovati in da bi ga l epopolna vzdržnost opojnih pijač mogla rešiti, bi bi lpač lahko v mlajših letih imel toliko gospodstva nad

42

seboj in toliko poguma, da bi bil kljuboval zasramo-vanju gostilniških prijateljev ter bi bil vsled svoje na-darjenosti postal vrl in srečen človek .

Dragi prijatelji, imejte vedno pred očmi usod otega nadarjenega, v mladosti za vse dobro sprejem-ljivega toda napuhnjenega, bahalastega, pošteno del ozaničujočega človeka !

V vili , I lYluslca ‘

Mirkovo podjetje je menda stalo pod posebnosrečno zvezdo. Njegovo ime je bilo na jako dobremglasu. Kmalu je opustil malo delarno v mestu ter s isezidal v predmestju velikansko tovarno za stroje . Ivanni nič kaj rad obiskoval svojega svaka, ker se ni ni čkaj dobro počutil v tem hrupu . Pogosto si je mislil :„Dako je mogoče človeku vse pregledati? Vseeno m ije ljubši moj vrt l” Mirko je začel precej razkošno ži-veti in v vili „Mušica”, kjer je sedaj stanoval, so bil evečkrat v tednu velike družbe in imenitne pojedine .Od daleč in blizu so radi prihajali ljudje, osobito pod -jetniki . Ivan pa je kratkomalo vsako vabilo odklonil .Rekel je : „Preprost vrtnar sem in ne spadam v va škrog ; jaz nič ne umeril o vaših načrtih . Vina tudi nepijem, kaj naj bi torej počel v vaši družbi?” — Mirk oje te besede smatral za grajo ter je odgovoril : „Tegati seveda ne razumeš . Gospodom, ki moje podjetj ecenijo in podpirajo, vendar ne morem postreči z vodo ;to bi bilo naravnost smešno . Svet zahteva šampanjca, tospada k moji kupčiji .” — „Zal, da sern tako neumen, ”odvrne Ivan mirno kakor vedno, „zatorej me pusti, ka-kršen sem!” S temi besedami je bila stvar končana .

—> 43

Ivan se ni nič za to brigal, da e teklo pri Kirkuv potokih vino po 10 do 20 kron steklenica, da se j epo nepotrebnem najdražje žganje tratilo . Mislil si jesamo : „To spada h kupčiji ; kar spada k mojem poslu ,to sam vem.” Mirku ni prišlo na um, da tudi pitj ešampanjca ali finega žganja lahko postane nevarno .Pijanstvu udave delavce je takoj odpustil ; da pa sampopiva, na to ni mislil . Mislil je, kar delajo brez po-misleka tako vrli in čislani ljudje, kakor so njegov igostje, to se sme delati brez nevarnosti . Vsak veče rje sedel zadovoljno v svojem, s svilo preblazinjenernnaslonjaču, s prekrižanimi nogami, kadil je najfinejš esmodke, se zabaval s svojimi gosti, ali pa je različnestvari premišljeval . Dobro mu je delo, če se je svoji hskrbi vsak dan za nekaj ur otresel in k temu mu j epripomogel njegov prijatelj alkohol prav pošteno . Onni opazil in ni hotel opaziti, kako čemeren je vsta lvsako jutro po svečani pojedini, kako mu je bilo vsencih in kako mu je šumelo po ušesih . Kakor vsempivcem, zdel se mu je »maček" čisto naraven, ke rspada nekako k rednemu življenju: in ki mine brezvsakih posledic . Nikoli ni razmišljeval o usodi svo-jega očeta in strica, saj je bil daleč na okoli znan ko tenergičen in soliden podjetnik .

A zadnji čas se mu je marsikaj čudno zdelo. Ne-kega dne reče svoji ženi, kateri to življenje že dlj ečasa ni ugajalo : „Ne vem, kako to, zvon danes tak očudno doni .” — „Si li morda bolan, ali pa imaš preve čskrbi,” odvrne mu ta sočutno. „O, ne,” ji odgovoriMirko, ,,morebiti je pomladni zrak, ki 'me je tako pre-vzel. Skrbi sem itak vedno dosti imel, četudi ne to-

--a

44

.‹-.--

like kakor sedaj ." — A skrbi so se kmalu pomnožile .Treba je bilo izplačati večje svote, katerih dohodkiniso pokrili . Mirko ni vedel, kje bi vzel denar . Po-gosto je sedel uro za uro pri pisalni mizi, glavo pod-piral z rokama ter premišljeval . Par kozarcev šam-panjca mu je včasih toliko pomagalo, da je pozabi lna skrbi . A drugo jutro so se pojavile z dvojno silo ;kmalu je moral obrt omejiti in nekaj delavcev od -pustiti .

„Tako ne poj de več dolgo, pravi nekega večera ,priti moram na jasno!” Hotel je iti v pisarno, da b ise natančno prepričal o pravem položaju svojih raz-položljivih sredstev in svojih dolgov. Ko je vstal, s eje sumljivo opotekal . Naredil je par korakov, hote lprijeti za kljuko — a prijelo ga je in zgrudil se je n agladka tla . Postal je nezavesten . V tem hipu je pri-hitel sluga, hitro poklical ženo in kmalu je prišel tud izvesti hišni zdravnik dr . Mah. Plakaje ga je prosil agospa tovarnarjeva, naj ji vendar pove, kaj je Mirku .„Nič hudega,” je odgovoril dr . Mah pomirjajoče, „vsajnevarnosti ni nobene. Hudo razburjenje, naval krvi vglavo, majhen napad, vse to bode kmalu boljše . Po-polen mir in mrzle obkladke na tilnik, a nobene kap-ljice vina ali konjaka l” Drugo jutro je zdravnik zope tprišel in je našel gospoda Mušico že pri polni zavesti .Bil je že toliko dobre volje, da se je pošalil : „Takegamačka pa še ne, in radi tega imate še Vi pota!” Azdravnik, ki ni bil tega mnenja, je odvrnil : ,,Pred vsemproč s šalo , gospod tovarnar , moram Vam natočiti čist evode! Vi ste z alkoholom popolnoma zastrupljeni ; akobodete še tako nadaljevali, pride mrtvotid in po Vas

-*i 45 i-<--

bo! To so moje prve in zadnje besede!" —dragi prijatelj," je odgovoril Mušica skoraj razžaljen ,„tnari mislite, da sem pijanec?” — „Da, to ste ,rečem,” mu je odvrnil zdravnik, „in kakor se mi zdi ,se Vam to niti ne sanja — in celo velik pijanec ste .Le pomislite, ali se niste v zadnjem času večkrat po-čutili slabo?” — „To je že res,” je odgovoril Mušica ,„a da se prežene mačka, zato pač ni treba zdravnika . ”

„Kakor vidite, ga je vendar treba,” je resno odgo-voril dr . Mah ; „kajti vsak maček nekaj vpliva na člo-veka in tega vpliva pivci ne čutijo, ker zopet pijo . Tivplivi se množe, dokler pijanec ne oboli . Pred vsemse ne smete dotakniti nobene opojne pijače, to Va mnajstrožje zapovem in ako ne bodete ubogali, semdanes zadnjikrat ` pri Vas kljub temu , da sem Va šprijatelj . ”

Mirko je skremžil obraz, ko je odšel zdravnik, i nje hotel pozvoniti, da bi mu prinesli kozarček konjaka ,ker mu je bilo v resnici slabo. A pomislil je nekolik o— ter izpustil zvonec. Prišlo mu je na misel, kaj j eslišal kot deček od svojega učitelja . Zmaga je bilanjegova, premagal je samega sebe . Ko je bil nekeganaslednjega pomladanskega dne Mirko na vrtu svoj evile, je dobila njegova žena vest, da je takoj plačativečjo svoto. Svojemu možu ni smela ničesar povedati ,ker je zdravnik strogo prepovedal, ga razburjati . Ksreči ji je prišla rešilna misel . „Ivan,” zakliče, „zakajnisem takoj mislila nanj? On mi lahko pomaga in m ibode pomagal .” In res je Ivan pomagal . Ko ga jepoklicala sestra na pomoč, je hitel neopažen v tovarn oin se je kmalu s pomočjo knjigovodje prepričal, da je

-->E

:~o--

vse zakrivilo zmedeno vodstvo tovarne . Hitro je po-plačal nekaj nujnih terjatev, najel spretnega pravnika ,ki je izterjal že davno zapadle terjatve in v 14 dne hse je izkazalo, da se obrat, četudi nekoliko omejen ,lahko še vzdrži .

O vsem tem pa Mirko ni ničesar vedel, ker je bi lvsled zdravnikove odredbe v bližnjem kopališču . Tegadne se je imel vrniti, in kakšno iznenadenje! Ko j epridrdral voz, da bi ga odpeljal proti domu, kdo m uje skočil nasproti? Njegov svak Ivan ter se mu j eoklenil okolu vratu in ga strastno poljuboval . Mirkoje bil kakor omamljen, ni vedel, kaj naj vse to pomeni .Neumljive so mu bile tudi besede Ivanove : „Sedaj šel esem si zopet osvojil svojega svaka in zvestega pri-jatelja izza mladih let! ”

Med potoma domov se je vse pojasnilo in Mirk oje hvaležno stiskajoč Ivanu roko rekel : ,,Prav si imel ;

di alkohol ne bode nič več delal za mene, on del adrago in slabo. Čudno bi bilo, da bi moja obrt n emogla brez tega čudnega prijatelja prospevati .

In krasno je šlo tudi brez šampanjca in konjak ain brez velikih večernih družb. Nekateri trgovski prija-telji in zajedavci so mislili : Mušica je šel med častilc evode ; škoda, da ne napravlja nič več pojedin in da s eda voditi zabitemu vrtnarju . A Mirko ni hotel o vse mtem nič več slišati . Nasprotno, bil je prepričan, da jepreprosti Ivan boljši računar, kakor on in marsikater iknjigovodja .

Od sedaj dalje je ostal Mirko zvest načelu : trez-nost in zmernost sta boljša prijatelja nego alkohol .Res nama ne zakrivata skrbi in britkosti življenja h.-

—>-~ 47

kor oni, zato nas pa pošteno, a resno opominjata nato, kar je potreba k pravi sreči .

Zopet v vrtni lopi.

Dve leti sta pretekli od tega . Ivan je zopet sedelv lopici in pri njem nekateri znanci in prijatelji dru-žine. Ivan je sedaj svoj lastni gospodar, kupil je hiš oin vrt ter je svoje posestvo znatno povečal . .

Dobri znanci govore najrajši o minulih časih i noče Fernau začne slučajno govoriti o Arturju . » Škodamladega človeka," je rekel, „kdo bi bil mislil, da bod etako žalostno poginil .” „Res, škoda zanj,” je reke lIvan, „bil je dober tovariš res je že v mladosti bi lzelo lahkomiseln, prehitro se je hotel kot gospod po-našati .” „Tako naredi alkohol z vsakim,” je odvrni lstari učitelj, „on pokvari čut, naredi človeka prevzet -nega in lenega, ali ga pa uspava v nekako navidezn odobro stanje, dokler ga nima popolno v svojih kremp-ljih .” „Žal, da pijančevanje vpliva okužujoče, ker dru-gače se ne bi bilo v zadnjih letih tako razširilo,” j erekel Ivan . ,,Pred vsem morajo izginiti slabi zgledi i nvrhutega se morajo mladini odpreti oči . Nepoboljšljivepijance je treba zapreti v zavetišča za pijance, kajt itaki ljudje so zelo bolni in vrhutega vobče nevarni .Kaj pomagajo vsi dobri nauki, če žive te kužne rast -line med nami! Splošno zastrupljenje z alkoholom s evedno bolj širi, ljudstvo postaja vedno revnejše i nubožnejše. Toži se, da gre ljudem vedno slabejše . Al ise je temu čuditi? Dandanes nosi vsak hlapec stekle-nico žganja v žepu, v pivnicah gostov kar mrgoli, po-

—)=-i 48 .--.

sebno ob sobotah in nedeljah in že zjutraj navsezgodajse gode v žganjarnah take stvari, da se Bogu usmili .Žganjepitje razdira družinsko življenje, žene in otroc itrpe lakoto in zmrzujejo ; sočutje, vera v Boga inčednost so prazne besede, kratko rečeno : alkohol bodevse uničil . Ali ne napravi neizmerno popivanje človeka ,da je slabejši kot živina . Da je človek pijan do brez-zavesti, se ne smatra nič več kot prestopek, ne ko tsramotno dejanje, da, nekateri ljudje so celo ponosnina to." Nato je odvrnil učitelj : „Jaz to pripisujem ne -vednosti širših slojev ; mnogi ljudje mislijo, da je pivoredilno, a ne pomislijo, da košček kruha za 2 vinarj abolj redi, nego„ cel liter piva za 40 vinarjev. Potem sopa še zdravniki, — prosim, oprostite gospod zdravnik,

ki pivo priporočajo kot tekoč kruh ter otrokom i nbolnikom predpisujejo konjak kot krepilno sredstvo . ”Zdravnik pa odvrne : „To je res ; tudi jaz sem takodelal pred nekaj leti, ko sem pa bral o zadnjem zbo-rovanju proti pijančevanju, ki je bil na Dunaju l . 1901 . ,se mi je zdanilo . Vsi spretni strokovnjaki so bili enemisli : Alkohol ni sredstvo, ki krepi, osve -žuje in hrani, ampak tako, ki človeka na -reja neumnega, ga slabi in hujša. Vse dobro ,kar se mu pripisuje, je le prevara, alkohol je priliz-njenec in slepar, ki tudi pametne ljudi slepi tolik očasa, da je prepozno . Kratko rečeno : On je nevarenstrup, dosti nevarnejši kakor drugi strupovi, ker s ega n e bojim o.” — »To je pretirano," pravi star iFernau, ,,že 60 let je, odkar pijem vsako dopoldn eosminko z vodo pomešanega vina in zvečer vrčeklahkega piva, a me še nikoli ni bolela glava in tudi

49

drugih težav nisem imel . Tega nedolžnega veselja si,ne pustim vzeti ." „Tega tudi ne nameravam,” odvrnedoktor Mah, „a vsi ljudje niso taki kot Vi .” „Vi, ljubigospod Fernau, si ugasite samo žejo . Največ ljudi papije čez mero in to je nenaravno . Ako sta grlo in že-lodec razdražena, zahteva pijanec ostrejše pijače .” --„Jaz ostanem pri tem," je rekel Ivan, „dobra voda i zvodnjaka je najnaravnejša in najzdravejša pijača za vs eljudi, čaj ali malinčen sok tudi zadostujeta za okrep-ljenje in ohlajenje, in dokler se varujem piti eno čašopiva ali vina, toliko časa nisem v nevarnosti, da pije mdrugo in tako dalje, več kakor je dobro in kakor j eproti moji volji . Kratko rečeno, jaz ostanem vodi zvest ,to ohrani mojo glavo čisto ; rajše bi umrl, kakor živelv neprestani pijanosti .” Mirko je pritrjevalno stisnilroko svojemu svaku, ne da bi kaj rekel .

Nato so si podali roke ter se razšli ti vrli ljudje ;poslovili so se brez kletvine in brez solz in brez obje-rnanja, kakor to delajo pijančki .

In ko je priplavala luna, ta mili nebeški sel izz agora, so padali njeni mili žarki na dva pijanca, ki st aravnokar prišla iz žganjarne ter klela in opotekaje s ešla po cesti . Pač si je mislila : „Kako otročje stvari s ovendar ti ljudje! Bahajo se s svojo božjo pametjo, aobenem se ponižujejo k živalim . Nič več ni lepo dol ina zemlji!”

Njeni žarki so padali v prijazno izbico ter oblil irožnatordeče obrazke otrok, ki so sladko in srečn ospali v svojih posteljah . Zadovoljno smehljajoča mati

4

50 ,<-

- e še pridno šivala, oče pa je ravnokar pazljivo prebra lkratko povest . „Vendar rnora biti resnično, da je žganj estrup,” je rekel sam pri sebi ter je potem dolg orazmišljeval .

Luna se je smehljala in izginila za oblaki . Neobupaj, blaga luna, postalo bode že boljše na svetu !

Bog daj

Sklep.

Razkrili smo alkohol, ki se laska kot tolažnik i nrazveseljevalec, kot nevarnega sovražnika zdravju, nrav-nosti in blagostanju . — Raztrgajmo temu hinavskem uprijatelju in zavratnemu sovražniku krinko 'raz obra zpred vselili onimi, ki se še niso naučili biti protinjemu nezaupr]i in opozorimo vsacega, ki ga še n epozna, na žrtve, ki jih ta demon zahteva vsaki dan i nvsako uro in od katerih je skoro vsakemu ena al idruga znana! Bojujmo se proti njemu z besedo inizgledom !

Kdor se pa še ni. navadil rednega vživanja alko-hola — kar bode pri mladih ljudeh še pogosto najti - -ta naj se varuje pred vsem, da se tega ne navadi !kajti mnogo lažje je, nikoli prijeti za kozarec, kakorpa nikoli se dati zapeljati, da bi pili črez potrtbo . Enkozarec ostane redko edini .

Kolikor mlajši je človek, toliko škodljivejša je raz-burjajoča pijača, toliko lažje se pa tudi odtegne slabi mnavadam . Kdor, ne oziraje se na šaljive ali pikreopazke drugih, opojne pijače popolno odkloni, vpliv adobrodejno na celo svojo okolico, ne da bi izgubljalbesedi .

--->4 5 2

Ako hočemo, da bode novo, kar pričakujemo o dprihodnjosti, boljše, ne srne mladina iskati v gostil nškem življenju z njegovim nepravim brbljanjem i nširokoustenjem, zbadanjem in kletvino, svoje sarnoza-dovoljnosti, ampak mora imeti vedro glavo, čisto i nsočutno srce, veselo in krepko voljo, da to prihod-njost pribori .

Poskusiten priporočajte izdelke

hiai1I 4

Otroci lekarnarja Trnkóczyja vLjubljani in tisoč drugih je bil oizrejénih z doktor plo Trnkóczy-jevirn sladnim čajem (ne s kavo) ,

ki se imenuje

Ae neprekosljiva pijača a

otroke odraščene bolne itd.

Dobiva se edino v lekarn i

Tiiik y

1 zavoj 40 vin . ; po pošti najmanj 5zavojev z I ,/, kg vsebine 3 krone s

poštnine in zavojetn vred . (z=

Prodajalnicz i~~o'~ov

ih oblek

Jub jasi,Prešernove ulice št. 9 zraven pošte .

O1ee za mošK epo najnižji ceni v vsaki velikosti .

Haveioke W,4

za jesen in zimo od 6 Id . navzgor.

Za ženske :

Jope, pelerine m paščev modnih barvah po čudovit o

nizkih cenah.

~5''W'2li£W2£%'2W2'£%:2

Otiči zavod

K. PalLji11jaa, Jurčičev trg

priporoča

forske ~p~ra~ein vse fotografijo zadevajoče potrebščine.

I .ii ub~j a l')č7) dUOrp

priporoča 5uojo bogato h a l o g o

nodr)(zga ir~ gvi

blag a

po reb5cir-) 3a irojač' e ir) ŠiLiij 2

ajrijc2 cere!

Jčr)a po$t

b

Seiiri gr ovec z usnjem

na drobno in debelo

brana,

trg št. 1priporoča slav . šolskim vodstvom za tl a

v šolskih sobah

dosedaj najboljše, prosto bencina, smole ,petroleja ter kislin

brez konkurence, brez vsakega duhapo najniž ih cenah :

k 80 vin. več po 70 vin.Pri nakupu večje množine še ceneje .

V vseh ljubljanskih šolah rabljenonajvečjo zadooljnost .

Patentirano

nepl omočljivo maziloza po(,rnen e rjavih čevljev, usnja Itd

.ijaste petenajboljše kakoosti .

alta MestniTrgovina

gumijevim blagom .Špecialiteta : Tehnični, kirurgičn igumijevi predmeti in gumijastedrobnarije . — Vsi predmeti z abolniško strežbo . — Cevi iz ko-nopnine za točenje vina, piva i nza gasilce. – Namizni prti iz gu -mija . Preproge za stene in gumitrakovi za cepljenje trt . — Pnev -matične cevi in cevi za zrak prv e

kakovosti .

Izdelovanje in popravljan e bicilov.

Ustanovljeno1837 .

E EStara renornirana galan -erijska knjigoveznica .

Vezava vsakovrstnih knjig ,priznano solidno in trpež -

no delo po najnižj iceni .

Šolskim vodstvorn pri večjih partijah knjig za knji žnice zelo nizke cene .

Motorkolesa in avto -mobili prvih tvrdk . —Zavod za ponikljevanj ein pobakrovanje . — Me-hanična delavnica . No-žarstvo, brušenje, likanj e— Zavod , za poprav -ljanje . — Sivalni stroj ivseh sistemov in za vsa kpoklic. — Izdelki prvi h

tovarn .

Ustanovljen o1837 .

MITVelika založna trgovina spapirjem in vsemi pisar-niškimi potrebščinami z aurade, šole i . t . d . Velik alastna zaloga mašnih i n

pripovestnih knjig .

priporoča nastopn e

knjige za mladino :Pisanice . Pesmi za mladino . Zl . Oto n

Zupančič. Kartonirane 80 vi nMedvedji lov. Cukova gostija . Povesti .

Spisal J . Brinar. Kartonirano 80 v .Na rakovo nogo . Povest . Spisal Iv o

Trošt . Kartonirano 80 vin .Roza Jelodvorska . Povest . Sp . Krištof

Schmidt . S 6 koloriranimi podobami ,lično vezano 2 K .

Nove pravljice iz tisoč in ena noč .S kol . slikami . lično vezano 2 K .

Zoologijski atlant . Sest . H . Leutemann .Slovenski mladini razložil A . Pavli n24 tabel s 255 kolor . slikami in 5 7stranmi besedila . Trdo vezano 6 K .

Dobri otroci . Kolor . slike s pesmicami .Za najnežnejšo mladino . Cena 24 v .

Naše domače živali . Kol . slike iz dom .živalstva brez besedila . Broš . 40 v .

Drobiž v pod . Cena navadni izd . 40 v .Drobiž v podobah . Leporello-izd . Slik e

so napete na močni lepenki s plat .hrbti ; na eni strani ,Drobiž‘, na drug ipa ,Naše dom .,živ?li‘ . Cena K 1 50.

Noetova barka. Zivalstvo v podobah spesni. . Kol . izdaja . Cena K 1 . 50

Sladki orehi . Račun . primeri v slikah i npestu . Cena kol . in kart . izdaji K 1 . 60.

Tovarna barv

Gabrijel Gorski dKrakov — Zwierzynieo

Oljnate barve za umetnik ein v dekorac . svrhe, akva-relne barve za umetnike,din . vodne barve za šol o

z znamko „zvezda”, tuš ,tekoči, črn in drugih barv,tekoči gumi - arabikum .

kasete z bar-varni za šolo in za slikarje ,slikarsko platno, čopiči ,palete, raznobarv. kreda ,tuš v kosčekih in vse dru -

ge potrebščine z aslikarstvo .

Dobiva se pri vseh trgovcih z barvami in papirjem .Vzorce za poskušnjo pošljem gg . umetnikom in stro -

kovnim učiteljem brezplačno n poštnine prosto .

Trgovina z železnino

Valentin Golobju b ana

O

Zalogaštedilnikov, peč i

kuhinj . posode inorodja vsake vrste.

Dalje stavbinske železnine, strešnega kleja, cement ain velika izmera nagrobnih križev ter poljedelskih

strojev .Slav . šolskim vodstvorn se priporoča za dobavljanj e

najfinejšega vrtnarskega orodja .

Fr, Breskvar v Ljubljan iFilipov dvorec, poleg fran c

~'

V

Y

mosta (a vodo)

se priporoča visokočastiti duhov-

\ šè'ni in slav. učiteljstvu v iz-

delovanje vsakovrst. knjigoveški h

del ; večje šolske knjižnice p o

nizki ceni . Dalje tisk trakov z a

društva, vezanje ,Natičnih` knji g

po najboljšem sistemu ohlapnega

odpiranja .

Dela v partijah .

Vložne knjižice za posojil-

n i ce itd. po tovarniških cenah .

Priporoča svojo veliko zalogoraznih jeklenih predmetov :vsakovrstnih žepnih, vrtnar -skih, kuhinjskih in namizni hnožev ; najfinejših britev, ška -rij, aparatov za lase in vse hv njegovo stroko spadajoči h

izdelkov .

n

6-

£ebennozar

Izvršuje vsakršna nova del ain popravila v popolno mo-derni brusarni ter mu j emogoče vsa tozadevna naro-čila izvrševati najtočnejše innajboljše po najnižjih cenah .Na željo ponikljuje vsakovrstn epredmete v last . poniklovalnici .

Električna gonilna moč. Slavnim šolskim vodstvom priporoča popolne zbirk e

vrtnarskega orodja iz najfinejšega angleškega jekla .

V neposredni bližini c . kr . gletv. pošte, hotel a„Pri Slonu” in hotela „Stadt Wien” .

mduúklu~uo inbul o l« za Isakol~ stno s

(štofe) za moške obleke . površnike in zim-ske suknje, poletni in zimski lodni, sukno ,triko in gradi za požarne branibe . Fino

sukno za talarje, salonske obleke i . t. d .

l

zaloga modnega blaga za zetu'«obleke, svilnatih. in volnenih rut, šerp, po -sebno tudi perilnega blaga, (kotenina i n

platno) najboljših vrst, po najnižji ceni .

Vsak naj si ogleda pred nakupom bogato za-logo v združeni novi trgovini, kjer se nahaj atudi trgovina na debelo v popolnoma n anovo urejenih, lepih, svitlih prostorih v l ., 2 .in 3. nadstropju, katera se priporoča vsem trgov -cem . Kdor pa nima priložnosti, da pride sa mv Ljubljano, naj zahteva vzorce, katere razpo-šiljam zastonj . Krojačem in šiviljam, ki stržij oveč blaga, priporočam, naj si naroče vzorčn eknjige, katere pošljem poštnine prosto in zastonj .

) Grobelnik .

1jaskalastni hiši

Prešernovih ulicah št. 3

sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8 . do 12 .ure dopoldne in od 3 . do 6. ure popoldne, jih obre-stuje po 4'/, ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakeg apol leta h kapitalu . Rentni davek od vloženih obrest iplačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunal avlagcjeljem .

Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervneg azaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim pre-moženjem in vso svojo davčno močjo . Da je varnos tvlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hra-niln . tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varvancev .

Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti i npotom c . krd poštne hranilnice. Posoja se nazemljišča po 4'/, o io na leto . Z obrestmi vred pa plač avsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti i nto odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala . Na tanačin se ves dolg poplača v 62 in pol leta . Ako pa ,želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred, n . pr . v33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6°/, izposojeneg akapitala . Dolžniku je na prosto voljo dano svoj dol gtudi poprej poplačati . — Posoja se tudi na menic ein na vrednostne papirje .

N

N<

a%7a%MIMI'MlrirMW.ArtrO

dr a

naznanja, da se nahaj a

na Turjaškem trgu st . 4v prvem nadstropju 31jegov

iiii o zdr ayili izavod, v katerem se zdravi : raznovrstno skrivljenj e

hrbtnice, izbočen hrbet, neenake rame, neenak aledja i. t . d.

Telovadijo tudi zdravi otroci, da se pri njih ubranij otaka pohabljenja . (Proste vaje in vaje na aparatih . )

Masai~' a za odrasle.Vse to se izvršuje pod osebnim nadzorstvom dr. Oraina ,ki daje pojasnila ob svojih ordinacijskih urah od 9 .

do 10. ure dop . In od 2. do 3. pop .

olfovih ulicah 12

nadstropje.

Tiskal IV . Pr .

pr v Kranju .

~iiIjaska kred hm hukav Ljubljani

NIL glavnica 2,000 000 K. — Rgzervii zaklad 200 .000 K

se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče trans -akcije, katere je pripravljena najkulantneje izvršiti .

Denarne vloge sprejema na knjižice in v teko -čem računu ter jih obrestuje po 4 od sto .

Čekovne račune otvarja tvrdkam, katere lahkopoljubno razpolagajo s čeki o svojem "imetju . Sprejem a

Naročila na vrednostne papirje, preskrbuj eNakup in prodajo vseh vrst rent, zastavnih pi-

sem, prijoritet, delnic in srečk . Pri nakupu vrednostni hpapirjev za

Vojaške Ženitninske kavcije se ozira v prv ivrsti na kolikor mogoče visoko obrestovanje in pre-skrbuje vse tozadevne manipulacije .

Predujme na vrednostne papirje daje proti pri-mernim obrestim ; sprejema .

Borzna naročila za dunajsko, praško tržaško i ninozemske borze, katere najkulantneje izvršuje.

Eskomptuje in vnovčuje menice, kakor tudi na-kaznice na vsa mesta .

Stavbene kredite dovoljuje pod ugodnimi pogoj iZavaruje srečke in druge vrednostne papirj e

proti kurzni izgubi pri izžrebanju .Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Sprejema vDepot in oskrbo vrednostne papirje . Prodaja večj eSrečke na tekoči račun ; v tem slučaju vloži

kupovalec na račun 20 do 30 od sto kurzne cene i nostanek pa lahko odplačuje v poljubnih obrokih . Iz-vršuje najkulantnej e

Izplačila za vsa tu- in inozemska mesta .Blagovni oddelek se peča s prodajo sladkorja .Vsa vprašanja se rešujejo z obratno pošto.

Ravnateljstvo.

Podružnica v Spljetu in Celovcu.

z

za

(reje

Knanju)

priporoča svojo največjo zalogo švicarskih ur, kako rzlatih, srebrnih in nikelnastih, dalje prstanov i nuhanov z briljanti, verižic, obeskov in okrasko viz zlata in srebra i . t . d ., v največji izberi in naj -nižjih cenah . Ker razpošiljam svoje blago po cele msvetu in le za gotovi denar, mi je radi ogromneg aprometa mogoče po jako nizki ceni prodajati . —

Velik nov cenovnik zastonj

poštnine prosto .

Največja

Najnižj euhan .

cene .

t iPo -

mor a

s pro c-

;le

uso

Vam poslati

br c

I vedeti o alk o

bi e ,

tudi VI z)

i s te

tir

giba je ec slaven.

Aro

ov o

so

imerne za

Iz

e zupn ,

im

razil-litev med á' o l

131 , v lite vp

n -

F~.Gartner .Ljub tnl

-Otroci lekarnarja Trn-

kó czyja v Lju.bljani in ti-soči drugih. se vzrejajo stem, da se jing. daje

doktorjaTrnkóczyjaredilm caJ za otroke

imenovan sladin. ali slad e Slad je izmed na primerne]in . najhasnovitejših redilnih snovi, Iz njega sestoji pravilno prirejeni doktorj apl. Trnk~ezyja redilni čaj za otroke . Ob napravi čaja se proizvajata dekstrin i nglikoza, važni in primerni redilni snovi. Obenem ima v sebi še snovi, ki redein krepe telo : sladkor, beljak, proteinske (rastlinske) snovi, skrob . Ako se pri-meša le prav malo kuhanega kravjega mleka, je doktorja pl . Trnk~czyja redilničaj za otroke nadomestilo za materino mleko, in ima prednost pred različnim iumetnimi mokami. za otroke, kar potrjujejo priporočila mater, zdravnikov, babic .Pripore& se dalje slabotnim, malokrvnim, rekonvalescentom, živčnim bolniko min vobèe vsakomur.

Navod o rabi Dojenékom pod tremi mesci daj na ne prav polno dojilno steklenicovode 1 kavino žličko doktorja pL Truk~czyja čaja, ga, zakuhaj, potem ohladi, da postan emlačen , in precedi. Kuhanega kravjega mleka dodaj 3 jedilne žlice, 2 koséka sladkorja, . —Dojenékom treh do --šestih mescev na polno dojilno steklenico vode čajevci Žličko čaja ,4 jedilne Žlice kuhanega kravjega mleka , 2 koséka sladkorja — Otrokom nad šest mesce vin odraslim 1 jedilno Žlico čaja, 5 jedilnih Žlic kuhanega kravjega mleka, sladkorja 2 do 3 koščke .

Vinder des Aoth.ekersTrnkóczy in Laibaeh undtausend andere sind aul-gézo gen mit

Doktor

von Trnkóczys

Kinder 11T~hr -Teegenannt Sla.di' oder IVLa,lzterme Zu den passendsten und kridtigeuN'ahrmuteh n gehort das Mak, Aus dlesen besteht er richtig zubereitet eDoktor von Tmkoezys KinderN-§,hr-Tee . Bel Bereitung des Tees wird Dextriuund Glykose erzeugt, wichtige und zeokm,lige Nhrstoffe. Ari sina.no-eh zur Ernalrung und kraftigen Entwieklung des menschhchen Kirpers vor-handen : ueker, Eiw,eiB, Protgnstoffe, St"árkenetil, Mit -áuBerst renig gekochterKuhmileh gemischt ist Doktor von Trnkoczys Kinder-Nalr-Tee ein Ersatz de rMuttermileh und insbesondere den versehiedenen fabrizierten Kinderrnehlen vo rzuzjehen, vas zahlreiche Ena. pfehlungsschreiben von .ttern, ~rzten, Hebammenbest"tigen. Weiters empfohlen fi r Sehwaehliehe, Blutarm .e, ekonvaleszenten,Nerv~se sode fur jedermanna

ebrauchsanwešsung: Sttuglingen miter dret Monaten gebe auf nieht ganz voll eSaugfiasehe Wasser l Kaffeelbffel Doktor von Trukoczys Tee, koche es auf, Iasse es zur lane nAbkiihlung stehen und seiehe es urch . pkoehter Kuhmilch gehe dazu Eloffel, Zueker2 Wrfelsttizke. — S.uglingen von drei bis seehs Monaten auf volle Saugfiasehe Wasser l Tee-liffel veni Tee, 4 EBIoffel gekoehter Kuhmileh, 2 Sttick Z«er . — Kiuderu liber seehs Monateund Erwaehsenen l EB1,offel vtem Tee, 5 Mahi gekoehter Ku.hmTleh, Zueker 2 Ms 3 Sti c ,

2166 - 6