Geografski vestnik. Ljubl jana, XLIV (1972)

K N J I Ž E V N O S T

Iz slovenske geografske književnosti

Krajevni leksikon Slovenije. II. knj iga. Jedro osrednje Slovenije in n j en jugovzhodni del. S sodelovanjem Franceta Planine in Zivka Ši f re r ja pri-pravil in uredil Roman Savnik. DZS, L jub l j ana 1971. 705 str. + mapa z 9 zemljevidi. 4°.

Razmeroma hitro je za prvo knj igo tega pomembnega reper toar ja slo-venskih k ra j ev izšla njegova za je tna druga knjiga. Vsebinsko za jema srce Slovenije, L jub l jano z njenimi občinami, domžalsko in kamniško občino ter večji del Dolenjske z Belo kraj ino.

Kakor v prvi knj ig i je tudi tu uvodoma pri vsaki občini podan splošen pregled, ki zgoščeno opisuje zemljepisne in geološke razmere, arheološke najdbe, prometno, gospodarsko in družbeno strukturo, zgodovino NOB, pro-svetno dejavnost in glavne kulturnozgodovinske spomenike. Opisi k r a j e v se drže v glavnem metode, ki se je v okviru možnosti izkazala kot uspešna že v prvi knjigi , vendar so smotrno razširjeni. Bolj kot v prvi kn j ig i so upo-števane šole s svojo zgodovino in pomembnejše cerkve s svojimi umetniški-mi zakladi. Če pr imer jamo opise k ra jev s tistimi v starem Krajevnem leksi-konu dravske banovine, nas pr i je tno preseneča, da so čestokrat mnogo ob-sežnejši in tehtnejši. Kar na slepo sem pr imer ja l n e k a j teh opisov: Dobliče imajo v novem leksikonu skora j za dve t re t j in i več besedila, Grosuplje pet-kra t več, Nevlje t r ik ra t več, Gradac tr ikrat , Sodražica skoraj štirikrat, Treb-n j e nad t r ikrat več. Marsikateri naš k r a j je tako prvič dobil ma jhno topo-grafsko in kulturnogeografsko monografijo.

Posebno pozornost zasluži opis L jub l jane in njenih občin, ki obsega sam 148 strani. Monografi ja mestnega jedra (51 strani), delo odličnega po-znavalca Ljubl jane profesor ja Silva Kranjca , je danes vsekakor na jbol j š i in najzanesl j ivejš i vodnik po glavnem mestu Slovenije, še celo, ker ga sprem-l ja v prilogi prikupen večbarvni mestni načrt, delo arhi tekta Vlasta Kopača. Po splošnem pregledu, ki nas seznanja z naravnimi, prometnogeografskimi, političnimi, kulturnogeografskimi, demografskimi in zgodovinskimi podatki, je avtor nadrobno opisal staro Ljubl jano, južno Ljubl jano, novo mestno sre-dišče in vzhodne ter severne mestne dele. Kranjčev opis, ki bi, morda do-polnjen s praktičnimi turističnimi navodili, zaslužil objavo kot posebna kn j i -ga, obsega potemtakem vso občino Ljubl jana-Center . Obširno so obdelane tudi druge l jubl janske občine (Lj.-Bežigrad, Lj,-Moste-Polje in Lj.-Šiška pre-težno iz peresa Zivka Šifrer ja , medtem ko je opis občine Lj.-Vič-Rudnik ve-čidel delo Romana Savnika ml. in deloma Janeza Debeljaka) .

Ne le L jub l jana in n j en okoliš, tudi druge v knj igi obravnavane občine so našle dobre opisovalce. Pretežno so sodelovali pr i opisih občin — Črno-mel j : I. Simonie, Domžale: P. Urankar in J. Grčar, Grosupl je j R. Savnik ml., Kamnik: P. Urankar in J. Grčar, Kočevje: I. Simonie in Z. Šifrer, Lit i ja: J. Zupančič in Iva Zupančič, Metlika: Z. Rus, Novo mesto: M. in T. Dobovšek, R. Savnik ml., I. Baškovič, Ribnica: I. Simonie in J. Debel jak, Trebn je : F. Ražun, I. Dvornik in drugi.

13 Geografski vestnik 1 9 3

Književnost

Želji, ki je bila ponovno izražena, da bi leksikon navajal tudi literaturo o posameznih krajih, uredništvo razumljivo ni moglo povsem ustreči, vendar je pri nekaterih pomembnejših kra j ih le zapisana vsaj glavna literatura, v dveh primerih (pri Ljubljani in Novem mestu) pa hvalevredno tudi opozo-rilo, k j e je treba iskati podrobnejšo bibliografijo.

Knjigi je priloženih 8 preglednih zemljevidov občin, ki so vestno delo prof. F. Planine in tehnika F. Otujca, ter že omenjeni načrt Ljubljane V. Kopača. Tu n a j mi bo dovoljena pripomba, ki ni geografska, marveč biblio-tekarska. Zdi se mi škoda, da zemljevidi niso uvezani v knjigo, temveč zlo-ženi v malo trpežno mapo, iz katere se k a j lahko izgube ali poškodujejo. Zgodilo se bo tudi, da bo kdo prav porabni zemljevid svoje občine pribil na steno, k j e r bo p re j ali s lej propadel, knjiga pa bo nepopolna. Dobro bi bilo tudi, da bi zemljevidi imeli napise še na hrbtni strani in da bi bili oštevilčeni. Tako bi lahko hitreje ugotovili, h kateri izmed bodočih štirih knj ig leksikona spada zemljevid.

Knjiga je delo 39 avtorjev in opisuje 2023 naselij. Profesorju Romanu Savniku gre za delo, ki ga je opravil z urejevanjem in dokončnim obliko-vanjem tega ogromnega gradiva, vse priznanje. Pohvala pa gre tudi vsem njegovim sodelavcem.

Valter Bohinec

Jugoslovanski simpozij o urbani geografiji. Geographica Slovenica 1. Iz-dal in založil Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani, Ljubljana 1971, 298 + (IV) strani.

Slovenska geografska strokovno-znanstvena publicistika je spet postala bogatejša za publikacijo Geographica Slovenica, ki jo bo občasno izdajal In-štitut za geografijo Univerze v Ljubljani. Po svojem osnovnem konceptu je ta publikacija, v razliko od drugih geografskih revij, dvojezična strokovna pu-blikacija, kar je nedvomno izrednega pomena za razšir janje in prodiranje slovenske geografske misli in znanstvenih dosežkov naših geografskih raz-iskav v tu je strokovne kroge.

Prvi zvezek zbornika »Geographica Slovenica« prinaša celotno gradivo s prvega jugoslovanskega simpozija o urbani geografiji, ki je bil v jeseni 1970. leta v Ljubljani (poročilo o njem gl. v GV XL!!, str. 155—156). Na tem mestu moramo pohvaliti prizadevnost organizatorja simpozija kakor tudi glavnega urednika zbornika prof. I. Vrišerja, da sta nam v tako izredno kratkem času, ko je minilo komaj leto dni od posvetovanja o urbani geogra-fiji, že v tiskani obliki posredovala vseh 20 referatov, ki so bili na simpo-ziju podani in diskusijo, ki se je razvila ob njih.

Po vsebinski zajetosti problematike s področja urbane geografije so v zborniku objavljeni referati razdeljeni na pet razdelkov. V prvem poglavju nas I. V r i š e r s prispevkom »Jugoslovenska urbana geografija u poslerat-nom periodu« seznanja z glavnimi smermi proučevanja naših mestnih naselij (regionalno-geografska, proučevanje funkci j in vplivnih območij mest, prebi-valstvene in socialne problematike mest, morfološke strukture).

Drugi razdelek z naslovom »Urbanizacija in urbani sistemi« vsebuje štiri izredno zanimive referate. S. Z u 1 j i ć objavlja referat »Pojava metropolskih regija i njihovo značenje za dalju urbanizaciju Jugoslavije«; K. R u p p e r t v članku »Der Urbanisierungsprozess aus der Sicht der Sozialgeographie« raz-mišlja o osnovnih funkcijah obstoja v procesu urbanizacije; med n je prišteva naslednje štiri kategorije: »življenje v skupnosti«, delo, stanovanje in rekrea-cija. V. K o k o 1 e objavlja »Sistem centralnih kra jev in spremembe politično-teritorialnih enot v SR Sloveniji«. Avtor je mnenja, da se hierarhija uprav-nih enot zelo dobro odraža tudi v hierarhiji centralnih krajev, in na osnovi tega skuša v SR Sloveniji spoznati dinamiko sistema centralnih krajev. Pisec ugotavlja, da je redukcija števila naših občin v letu 1952 bila izvedena v smislu »oskrbnega načela« (po W. Christaller ju), medtem ko se pri naslednjem skrčenju števila občin (od leta 1955 do 1957) kaže, da je »oskrbno« načelo bilo

194

Književnost

zamenjano z »upravnim.« K. W a t a n a b e nas v zapisku »On Several Featu-res and Problems of Urbanization in Japan« seznanja z nekaterimi vidiki nagle urbanizacije v deželi »vzhajajočega sonca.«

Tudi v tret jem delu zbornika z naslovom »Evolucija mestnih funkcij« so natisnjeni št ir je referati, ki predstavljajo našo domačo problematiko. A. V e l j k o v i ć je prispeval zanimiv prikaz »Promene u mreži gradova. Kon-cept, metodi i rezultati proučavanja mreže gradova u SR Srbiji,«, M. P a n o v objavlja referat »Osnovni funkcionalni odnosi i teritorijalna razmeštenost gradova u sistemu komuna u SR Makedoniji«. Q L 1 e s h i objavlja prispe-vek »Evoluiranje funkcija grada na primerima urbanih i urbaniziranih cen-tara Kosova«, medtem ko I. V r i š e r v prispevku »Društveno-ekonomske osnove slovenačkih gradova« razčlenjuje: a) pomen in vlogo mest v gospodar-stvu SR Slovenije, b) družbeno-gospodarsko usmerjenost naših mest in c) de-lež mestoslužnega prebivalstva v slovenskih mestih.

Najobišrnejše poglavje v knjigi je četrto, ki ima naslov »Diferenciacija mestnega območja«. Članek M. P a k a »Socijalno-geografska diferencijacija u gradovima Slovenije« je izsek iz obširnejšega elaborata (Socialne deforma-ci je v nekaterih predelih slovenskih mest oziroma Socialno-geografska trans-formacija in diferenciacija mestnih četrti, Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani, 1969 in 1970). Pisec je s proučitvijo tridesetih karakterističnih pri-merov v desetih slovenskih mestih (struktura stavb, prebivalstvena sestava v okviru gospodinjstev, mobilnost posameznih socialnih slojev itd.) orisal prostorsko razširjenost socialnih skupin v procesu. F. S c h a f f e r objavlja članek »Die Stadt als Prozess. Folgerungen für ihre innere Gliederung«. Čla-nek J. Y. Ć i r i ć a »Utvrđivanje stepena deformisanosti prostorne strukture naselja geografskim postupkom na primeru grupe gradova u južnoj i jugo-istočnoj Srbiji« je zanimiv primer aplikativne vrednosti sodobne geografije. V. H e i n e m e y e r in G. Y a n E n g e l s d o r p v članku »Urban Core and Inner City« prikazujeta proces v strukturnih spremembah Amsterdama, med-tem ko je K. W o l f prispeval članek »Funktionale Beziehungen in Verdich-tungsräumen und ihre Auswirkung auf die städtische innere Differenzier-ung«. A. B u l j i ć objavlja prispevek »Gravitacijska područja Splita — njihova diferencijacija i neki aspekti u t jeca ja gravitacijskih područja na previđeni razvoj Splita«, medtem ko V. M l a k a r v prispevku »Industrijske cone in razvoj mest« oriše na jp r e j osnovna vodila, ki pogojujejo obseg in prostorsko razporeditev industrijskih con. V drugem delu prispevka pa so nakazani osnovni kriterij i za izbiro potencialnih industrijskih con v Slo-veniji, katerih imamo zaenkrat na 8.380 ha v 21 zaokroženih območjih.

»Posebni problemi mest« so zajeti v petem delu knjige. J. R i đ a n o v i ć je napisal prispevek »Geografske osnove vodoopskrbe gradova«, medtem ko M. J e r š i č objaviia referat »Izletniška rekreacija mestnega prebivalstva in njeni prostorski učinki«. V zanimivem članku so nanizani glavni izsledki proučevanja izletniških tokov v štirih slovenskih mestih (Ljubljana, Maribor, Kranj in Murska Sobota) I. B u d e r objavlja članek »Karta i aerofotosnimak kao osnova za geografsko proučavanje gradova«, medtem ko A. S i n d i k s prispevkom »Primena fotogrametrije u proučavanju intenziteta gradskog saobraćaja« zaključuje peti razdelek knjige.

V sklepnem delu knjige so objavljene še »Zaključne besede« prof. S. I l e š i č a , k j e r je strnjen povzetek glavnih rezultatov in prikazanih smeri v razvoju urbane geografije (kakor je bila predstavljena na simpoziju) kot tudi opozorilo, da so nekatera območja geografskega proučevanja mestnih področij še zapostavljena. Temu sledi kratek povzetek predlogov in sklepov prvega jugoslovanskega simpozija o urbani geografiji, ki jih je sestavila in predložila posebna, na zborovanju izbrana komisija. /

Vsebinski pregled zbornika »Geographica Slovenica I« nam vsil juje na-slednja spoznanja. Čeprav je bila problematika urbane geografije prikazana s številnimi novimi, sodobnimi raziskovalnimi metodami, pa vendarle po vsem tem opažamo, da ta veja geografskega proučevanja pri nas še ni do-volj enakomerno razvita. Ne le, da se simpozija niso udeležili predstavniki

tv 195

Književnost

geografov iz Bosne in Hercegovine ter iz Črne gore, ampak tudi specifična problematika mest iz teh dveh republik naše države ni bila posebej prikazana. Nadal jna razčlenitev objavl jenih prispevkov nam pokaže, da niti globalna niti specifična problematika naših mest ni pr ikazana tako, da bi mogli na osnovi tega spoznati v sa j glavna obeležja mest v Jugoslaviji. Prav tako se mi zdi vredno poudariti, da prispevki domačih geografov ne pr inašajo novih teoretičnih izhodišč v proučevanju mest, medtem ko je vsebina večine refe-ratov tuj ih gostov s takimi razmišl janj i zelo pregledno prepletena.

Vsekakor pa je objava gradiva s simpozija o urbani geografij i nov prispe-vek in vzpodbuda k tovrstnim proučevanjem, ki bodo odkrivala nove pre-oblikovalne sile bodisi v fiziognomiji bodisi v funkci jski rasti naših urba-niziranih središč. Večina prispevkov v publikacij i je opremljena z nazornimi in preglednimi kartogrami in diagrami, ki jih je za tisk priredil kartograf. C. Vojvoda.

Milan Natek

Geografski zbornik XII. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, raz-red za prirodoslovne in medicinske vede, Inštitut za geografijo. L jub l j ana 1971. 318 strani. 15 kar t in 3 tabele v prilogi. Uredil akademik Svetozar Ilešič.

Dvanajs ta kn j iga GZ zajema štiri razprave. Obsežnejši prvi dve sta izrazito družbenogeografski, drugi dve pa imata več ali man j kompleksnejši, regionalni nzačaj. Zaradi pomanjkan ja prostora sa j o knj igi samo na kra tko poročamo.

Na prvem mestu je 127 strani obsegajoča razprava Vladimirja K o k o 1 e -t a »Centralni k r a j i v SR Sloveniji — problemi njihovega omrežja in nji-hovih gravitacijskih območij«, z 9 tabelami in 4 kar tami in z angleškim iz-vlečkom na 20 straneh.

Studija, ki obravnava eno od standardnih prvin sodobnega regionalnega planiranja , temelji na rezultatih dveh raziskav, opravljenih pod avtorjevim vodstvom na Urbanističnem inštitutu SRS. Glavni ci l j razprave je, da na konkretnih primerih iz Slovenije skuša dobiti teoretske osnove koncepta ob-ravnavane tematike in metodološke pr i jeme raziskovanja ob istočasnem od-p i ran ju novih vidikov in smeri nadal jn jega raziskovanja.

Na osnovi rezultatov ankete je odprl avtor široko problematiko. Pri študiju omrežja urbanih in polurbanih centrov v odnosu do upravnih enot je vzel za pr imer javo z razmerami na Slovenskem klasično Christaller jevo shemo sistema centralnih k ra jev . Podal in utemelji l je metodološka izho-dišča za ugotavl janje in omejevanje gravitacijskih območij. Podrobneje so obravnavani faktor j i , ki sodelujejo pri oblikovanju omrežja centralnih kra-jev. pri lokaciji centralnih dejavnosti različnih s topenj in opredel jevanju teritorialnega obsega gravitacijskih silnic. Obravnavana je tudi analiza raz-vojnih teženj s perspektive razvoja v dogledni prihodnosti. V predzadnjem de-lu študije je podrobneje analizirano omrežje centralnih k ra j ev in gravita-cijskih območij po posameznih vodilnih regionalnih centrih v Sloveniji, vkl ju-čujoč problematiko, ki je pomembna za regionalno prostorsko planiranje , posebej še za načr tovanje razvoja posameznih centrov glede na nj ihove kvar-tarno-terciarne dejavnosti. Avtor razčleni in podrobneje obravnava vodilna gravitacijska žarišča v SR Sloveniji (Koper, Nova Gorica, Ljubl jana . Kranj , Novo mesto, Celje, Maribor in Murska Sobota) in gravitacijska podžarišča (Postojna, Jesenice, Trbovlje, Brežice, Slovenj Gradec in Ptuj) , posebej pa še podeželske centralne k ra je , k j e r dodaja štiri strani dolg spisek centralnih in subcentralnih vasi. Na zakl jučku razprave so načeta nekatera načelna vprašan ja obravnavane tematike v zvezi z aplikacijo pri regionalnem pla-ni ranju , k j e r opozarja avtor na čisto metodološka vprašanja v luči neka-terih tu j ih sodobnih tovrstnih študij oziroma v luči novih teoretskih spoznanj in empiričnih ugotovitev.

Razprava Vladimirja K l e m e n č i č a »Prostorska diferenciacija Slo-veni je po selitveni mobilnosti prebivalstva« obsega 85 strani (s 3. tabelami

196

Književnost

in 16. kartami, večidel v prilogi), od tega 8 strani dolg angleški izvleček. Je prvi del študije o demogeografskem razvoju SR Slovenije v povojnem raz-dobju; drugi del bo obravnaval socialnoekonomsko s t rukturo ter rast pre-bivalstva.

Študija n a j bi dala »osnovo za prvi poizkus rajonizaci je Slovenije po selitveni mobilnosti prebivalstva«. Začetek proučevanja sega že v leto 1951, ko je avtor na pobudo prof. Melika začel s proučevanjem dnevne migracije delovne sile in drugih oblik selitev v Sloveniji. To proučevanje so kasneje raztegnili tudi na leto 1961, s čimer je bila av tor ju omogočena pr imer java gibanj v desetletnem razdobju. Za potrebe programiranja regionalnega raz-voja Slovenije pa so v študijo vključene tudi proučitve sezonskih selitev delavcev v inozemstvo in poreklo stalno naseljenega prebivalstva po rojst-nem k r a j u .

Osnovni cil j raziskave je rajonizaci ja Slovenije po mobilnosti prebival-stva. Izluščena so področja različne stopnje in različnih tipov mobilnosti (mobilna, imobilna, prehodna, zmerno mobilna in nizko mobilna) in prostorsko omejena imobilna agrarna področja, kamor ne seže vpliv mest z odtegovanjem delovne sile v obliki dnevne migracije. Gravi taci jska območja dnevnih mi-gracij razdeli avtor na labilna in stabilna, te pa da l je na monocentrična, po-licentrična in hierarhično centrirano policentrična. Na osnovi teh in še ne-katerih pokazateljev lahko taka delitev Slovenije, zasnovana na analizi mo-bilnosti prebivalstva, »dobro služi za načrtno u s m e r j a n j e regionalnega razvoja s krepi tvi jo pozitivnih in preprečevanjem negativnih fak tor jev socialnega in gospodarskega regionalnega razvoja«.

»Krajna vas — študija o prirodnih pogojih in agrarnem izkoriščanju Krasa«, stran 223—263 (ena skica, 12 kar t in ena slika), izvleček v angleščini, j e delo treh avtor jev: Ivana G a m s a , Franca L o v r e n č a k a in Boruta I n g o l i č a . Gams je obdelal geomorfološke razmere in klimo, Lovrenčak prst in rastje, Ingolič pa agrarne in socialne razmere. Študija je plod ko-lektivnega terenskega dela (univerzitetni učitelji z ekipo študentov) v okviru teme »Spreminjanje vrednosti prirodnega potenciala na nekaterih primerih Slovenije«.

Zanimivo je poglavje o mikroklimatskih razmerah, ki sloni na rezultatih deset dnevnih terenskih meteoroloških meritev 12 postaj , s katerimi so sku-šali predvsem pojasniti klimo vrtač, ki j e v l i teraturi pomanjkl j ivo osvetlje-na. S termografi ter maksimalnimi in minimalnimi termometri so merili tem-peraturo zraka 150 in 20 cm nad tlemi in talno temperaturo v globinah 5 in 30 cm. Gamsovi zaključki utegnejo imeti praktično vrednost, zanimivi pa so predvsem za agrometeorologijo. Tudi zakl jučki o vrstah, sestavi in kvaliteti prsti so rezultat podrobnih terenskih raziskav, sloneči na analizi 150 vzorcev iz 90 vrtin. Poglavje o prsti in ras t ju je obogateno z litološko karto, karto tipov prsti in kar to drevesno-grmnega rast ja , poglavje o agrarnih in socialnih razmerah pa s kar to izrabe tal in kar to stopnje opuščenosti nj ivskih in trav-niških površin, vse v obsegu katastrske občine K r a j n a vas.

Zbornik zakl jučuje razprava Darka R a d i n j e »Usad nad Podrago v Vipavski dolini — primer porušenega prirodnega ravnotežja v flišni sub-mediteranski pokrajini«, str. 267—318, s francoskim izvlečkom.

Inštitut za geografijo SAZU ima v programu tudi proučevanje elemen-tarnih nezgod na Slovenskem in v ta okvir sodi Radinjeva študija. S širo-kega geografskega vidika je avtor proučil usad, ki se je utrgal nad vasjo Podrago 21. f eb rua r j a 1969. leta. Pogojev za nastanek usada je bilo več. Da je do n jega prišlo, je posredi cela vrsta različnih procesov, ki so se medse-bojno prepletali in dopolnjevali. Svoj delež imajo tako geološke kot reliefne osnove in morfogenetski procesi, pa hidrološki pojavi, vegetacija in klima, a ne nazadnje tudi človek, »ki je z nesmotrnim poseganjem v naravo precej pripomogel, da se je na flišnih pobočjih nad Podrago prirodno ravnotežje močno razrahljalo«. In vse te f ak to r j e je avtor v zvezi z usadom nadrobno prikazal. Radinjeva študija je pr imer dobre kompleksno-geografske obrav-nave. Razpravi je prikl jučil avtor zanimivo poglavje o terminološki pro-

197

Književnost

blematiki v zvezi s pojmi »usad«, »zemeljski plaz«, »podor«, z opisom pro-cesov, ki so z njimi povezani. Navaja ludi neka j novih terminov (preperelin-sko polzenjè, zemeljsko polzenje, usa jene plasti — usadne plasti). Študijo dopolnjuje i karta, 1 profil in 30 fotografij.

Drago Meze

Nékaj novosti iz fizične geografije

Pitty, A, F., Introduction to Geomorphology. London 1971. 526 strani

Pittijev »Uvod v geomorfologijo« se v marsičem bistveno razlikuje od standardnih geomorfoloških učbenikov. V njem so daleč v ospredju recentni geomorfološki procesi, med njimi zlasti fluvialni in pedološki. Tudi koroziji je namenjeno pomembno mesto. Ker pri razlagi procesov tako rekoč v isti sapi navaja glacialne, eolske, kraške in druge dejavnike ter procese povezuje z opisom drobnih reliefnih oblik, v knjigi ni tiste ostre delitve geomorfologije na standardna poglavja o vulkanski, kraški, eolski, fluvialni geomorfologiji. Razmeroma skromno je poglavje o zvezah med večjimi površinskimi oblikami in geotektonsko strukturo. Ta odmik od standardne geomorfologije je narejen zavestno in ga Pitty razlaga v razsežnem poglavju o idejnih osnovah svoje geomorfologije in razvojnih tendencah v tej strki. V njem označuje pre-vladujočo smer s L. C. Kingom na čelu za pretežno geološko, ker razlaga razvoj kopnega v luči vseh geoloških dob od arhaika dalje. Dejansko pa so najvažnejše najmlajše geološke dobe. Zato Pitty odobrava spremembe v an-gleški geomorfologiji pri navedbi, da se tisti geomorfologi, ki so do 1. 1930 iskali pretežno terciarne nivoje, zdaj ukvar ja jo predvsem z mlajšim kvar-tarjem.

Pri razlagi procesov se Pitty na široko poslužuje kvantitativnih metod. Zato običajnih fotografij v knjigi ni; nadomestili so jih diagrami, grafikoni in formule. Vendar se Pitty ne pridružuje brez pridržkov geomorfologom-kvantitativcem, če ti mislijo, da bodo lahko razjasnili vso geomorfološko pro-blematiko in če štejejo svojo metodo za k a j več kot za sredstvo spoznanja. Pri njih opaža sorodno hibo kot pri geomorfologih-geologih: prvi premalo upo-števajo spremenljivost procesov v času, drugi premalo upoštevajo zunanje sile. Podobno samosvoje stališče zavzema avtor do naziranja o erozijski bazi. Ostaja vmes med preveč preprosto Davisovo shemo o razvoju reliefa ob dol-gotrajni stabilni erozijski bazi in J. T. Hockovo koncepcijo o dinamičnem ravnovesju podolžnega profila brez ozira na erozijsko bazo. Razmeroma pre-cej pozornosti posveča knjiga Cailleux-jevim in Tricartovim metodam ter koncepcijam o ekologiji form kot odrazu geomorfološkega kompleksa. Ven-dar z njima ne soglaša v mišljenju, da bi bili geomorfološki kompleksi živi organizmi, ki bi kompleksno reagirali na spremembe.

Od avtorja kot zagovornika kvantitativnih metod bi pričakovali, da se bo bolj ogrel za ameriške kvantitativne metode za primerjalno analizo pore-čij. Vendar študijam Hortona in Strahlerja, ki jih navaja v literaturi, ne posveča nadpoprečne pozornosti.

V Pittijevi geomorfologiji vidim enega od najresnejših prizadevanj, po-staviti geomorfologijo na samostojne noge izven geologije in jo približati geografiji. To je poskušal doseči s tem, da je stavil v ospredje recentne pro-cese in pri njih upošteval vse vplive geografskega okolja, v polni meri pred-vsem vplive klime, vegetacije in človeka. Poglavje z naslovom »Družbena aktivnost« obsega le skromne štiri strani, kar je verjetno premalo. Drugo od-liko Pittijeve geomorfologije vidim v tem, da je število sorodnih strok, ki jih je standardna geomorfologija doslej upoštevala, razširil razen geologije tudi na sedimentologijo, hidrodinamiko, pedologijo, botaniko itd.

Ker se je Pitty še kot doktorand mudil v Sloveniji, je lahko v knjigo povzel iz naše literature neka j skic z jugoslovanskega krasa (Rakov Škocjan, podzemeljski pretoki v Istri, shema razvoja vrtač, vpliv gozda oziroma po-vršinskega preperevanja za nastanek samotarjev na krasu).

198

Književnost

Knjigi bodo morda očitali, da je zaradi odmika od standardne delitve geomorfologije premalo pregledna. Zares je pripravnejša za razmišljanje kot za učenje, čeprav ima na koncu poglavje o terenskih raziskovalnih me-todah. Ravno zaradi iskanja novih razvojnih poti in tolmačenja reliefnih oblik pa je pomembno dopolnilo učbeniške geomorfološke literature.

I. Gams

Pavol Plesnik, Ilorna liranica lesa vo Vysokych a Belanskych Tatrâch, SAV, Bratislava 1971, 238 str., 97 črno-belih in 22 barvnih fotografij, 10 kart, 8 pro-filov in 2 diagrama. Obsežen povzetek v nemščini.

Neutrudni slovaški raziskovalec zgornje gozdne meje v domačih in tu-jih gorah prof. Plesnik nam v svojem najnovejšem delu predstavlja tji za-nimivi biogeografski pojav v najvišjem slovaškem gorovju, v Tatrah.

Pri proučevanju zgornje gozdne meje izhaja Plesnik z geografskega stališča. Zgornja gozdna meja je po njem pojav v pokrajini, ki je ozko pove-zan z orografskimi, geomorfološko-geološkimi, klimatskimi, vodnimi, edafski-mi, zgodovinskimi in seveda botaničnimi ter zoološkimi svojstvi. Ta misel se delno zrcali že v uvodu in v drugem poglavju, k j e r avtor prikaže metode, ki jih je uporabljal pri svojem proučevanju. Pri raziskovanju pojavov in raz-mer v območju zgornje gozdne meje se je avtor dokaj oprl na biometrično metodo krivulj, ki ponazarjajo zniževanje višine dreves z rastočo nadmorsko višino. Zlasti pa je v Plesnikovi metodi proučevanja zgornje gozdne meje poudarjena analiza rastnih razmer drevesnih vrst na tej meji. S takimi ana-lizami je avtor dobil dovolj gradiva, da je lahko rekonstruiral klimatsko zgornjo gozdno mejo, kar je bil eden od ciljev njegovega proučevanja.

Obširno poglavje te knjige je posvečeno fizičnogeografskim razmeram Visokih in Belanskih Tater. V njem avtor prikaže orografske značilnosti obravnavanega področja, njegove geomorfološko-geološke poteze, podnebje, vodovje, prst, rastlinstvo in živalstvo. V tem poglavju zajame tudi dejav-nike, ki niso povezani z zgornjo gozdno mejo (npr. jezera str. 31), z name-nom, da poda celotno fizično-geografsko podobo obravnavanega gorovja.

V poglavje »Teoretična vprašanja« je avtor uvrstil teoretične probleme pri proučevanju zgornje gozdne meje, razlago osnovnih pojmov in terminolo-ška vprašanja; govori o alpski gozdni meji, zgornji drevesni meji, abstraktni in dejanski gozdni ter drevesni meji itd. Se posebno pozornost je posvetil še ne dovolj razčiščenim vprašanjem zgornje drevesne meje in o vzrokih nje-nega nastanka ter nastanka zgornje gozdne meje. Samostojno poglavje je posvečeno videzu zgornje gozdne meje, njeni drevesni sestavi in njenemu današnjemu poteku.

Eno najobsežnejših poglavij knjige opisuje vplive ekoloških dejavnikov na zgornjo gozdno mejo. Tu prikazuje avtor na osnovi svojih mer j en j in po-datkov iz literature odnose med zgornjo gozdno mejo in makroklimo, nato med to mejo in toplotnimi razmerami, višino ter ekspozicijo in masivnostjo gorovja. Obravnava tudi vpliv vetra, geomorfoloških razmer, snežnih plazov, melišč, prsti in posege človeka na zgornjo gozdno mejo. Glede na te dejav-nike loči več tipov zgornje gozdne meje, ki so prikazani v naslednjem po-glavju. V njem avtor razlikuje klimatsko, edafski, orografsko, plazovno in umetno zgornjo gozdno mejo. Večina teh mej je dejanska in jih je mogoče ugotoviti na terenu.

Enemu od dokaj zanimivih vprašanj zgornje gozdne meje, to je njenemu kolebanju zaradi klimatskih sprememb v najmlajšem holocenu, je avtor po-svetil samostojno poglavje. V njem ugotavlja, da v Tatrah ni prepričljivih dokazov niti za napredovanje niti za nazadovanje klimatske (termične) gozd-ne meje zaradi sprememb v makroklimi.

Knjigo zaključuje poglavje o rekonstrukciji zgornje gozdne meje (kli-matske) v Visokih in Belanskih Tatrah. Ta rekonstrukcija je bila dokaj te-žavna, zlasti še v Belanskih Tatrah, k je r je človek zaradi paše zelo spre-menil potek in podobo gozdne meje. Rekonstrukcijo je Plesnik v veliki meri

199

Književnost

oprl na lastna mer jen ja na terenu in to po posameznih delih gorovja (v Be-lanskih Tatrah, v jugovzhodnem delu Visokih Tater, na poljski strani Visokih Tater in na njihovih južnih pobočjih). Na vsem proučenem področju sega kli-matska zgornja gozdna meja najviše na južni strani Visokih Tater (nekaj čez 1700 metrov). Drugod je ta tip gozdne meje nižji.

Skoraj iz vsake strani Plesnikove knjige je mogoče razbrati zavzetost za dobro predstavitev obravnavanih pojavov, vendar ne samo s pisano be-sedo in številčnimi podatki, temveč tudi s fotografskim gradivom. Obilica zelo dobrih, zlasti črno-belih fotografij krepko podpira razlago in služi kot nenadomestljiva dokumentacija.

Potek zgornje gozdne meje je zelo nazorno prikazan na vegetacijskih profilih in na kartah v merilu 1:10.000. Na kartah zgornja gozdna meja ni prikazana s črto, temveč pravilno kot pas. V višinskem pasu od 1200 do 1800 metrov so zajeti še sklenjeni gozdovi, nato že razredčeni, še više posamezno rastoče drevesne skupine, posamezno rastoča drevesa ter ruševje. Tako iz-delane karte ne služijo samo kot kartografski prikaz, temveč bodo koristna opora kasnejšim raziskovalcem, da bodo lahko sledili in proučevali dinamiko rastlinskih sestojev ob te j meji.

Plesnikova knjiga pomeni eno od zelo uspešnih sintetičnih del o zgornji gozdni meji, kakršnega nimajo niti tam, k j e r že dolgo časa proučujejo ta pojav.

Franc Lovrenčak

Pripomba uredništva. Zaradi pomanjkanja prostora v tem jubilejnem zvezku »Geografskega vestnika« smo bili prisil jeni poročila o književnosti omejiti na. na jnu jne jše , velik del pa pre-ložiti na prihodnji letnik.

200

Geografski vestnik, Ljubl jana. XL IV (1972)

KRONIKA

Profesor Silvo Kranjec — osemdesetletnik

N a k l j u č j e j e hotelo, da v letu 1972, ko Geografsko društvo Slovenije praz-n u j e svojo petdesetletnico, doživlja svoj osemdesetletni j ub i l e j tudi eden od njegovih na j s ta re j š ih živečih članov in aktivnih sodelavcev, prof. Silvo Kranjec .

Rojen 31. decembra 1892 v Ljubl jani , je jubi lant po končanem gimna-zi jskem študi ju v letih 1912—1916 študiral na duna j sk i univerzi zgodovino in zemljepis, po vrnitvi iz vojske leta 1919 pa je postal srednješolski profesor obeh predmetov v L jub l jan i . V tem poklicu je ostal — z izjemo let 1938— 1945, ko j e bil prosvetni inšpektor — do svoje upokoj i tve leta 1959.

У letih po prvi svetovni vojni, ko so mladi l j ub l j ansk i geografi ustanav-l ja l i Geografsko društvo, se je nj ihovi dejavnost i kot nekakšen »senior« (če-prav šele tridesetletnik) pridružil tudi prof. Kranjec . Med prvimi p redavan j i v okviru mladega društva j e bilo njegovo p redavan je o »politični geografi j i nove Evrope«. Vsa p redvo jna leta, od leta 1925 do leta 1941, je bil odbornik Geografskega društva, n e k a j časa njegov podpredsednik in v letih 1938—1940 sourednik »Geografskega vestnika« za šolsko geografi jo. Tudi v povojnih le-tih je bil dolga leta član društvenega nadzornega odbora, predvsem pa stalen aktivni udeleženec geografskih zborovanj , k j e r smo ga srečavali do zadnj ih let, ko so ga pričele zavirati zdravstvene težave.

Prof. Kran j ec je bil tipičen učenec d u n a j s k e zgodovinsko-zemljepisne univerzi tetne šole, ki je vzgaja la svoje študente d o k a j enakomerno v obeh predmetih. Podobno kakor sprva tudi drugi učenec iste šole, pokojni prof. Anton Melik, se j e prof. Kran j ec skora j enako zanimal za oba predmeta, bil član obojih strokovnih društev, sodeloval pr i n j ihovih glasilih ter se udele-ževal n j ihovih zborovanj . Zlasti blizu so mu bila m e j n a področja med obe-ma strokama, pa metodika n junega pouka, ki ju j e pri nas že po t radici j i v šoli tesno povezovala ter ju v p rece j šn j i meri veže še danes. S tem v skladu

201

Kronika

je tudi Kranjčevo zanimanje za zgodovino geograf i je . V tem pogledu je zna-čilen zlasti n jegov prispevek o geograf i j i v j ub i l e jnem zborniku »Slovenske matice« iz leta 1964.

Će pregledamo spodaj ob jav l j eno obsežno bibl iograf i jo jubilanta, se nam iz n j e dobro pokaže ves znača j n jegovega strokovnega dela. Pokaže se nam povsem takšen, kakor ga j e jubi lant sam označil v nedavnem pismu na-šemu uredništvu z besedami: » . . . pisal sem brez znanstvenih ambicij , bo l j iz vesel ja do šole in obeh predmetov ter n j i h popu la r izac i j e . . . « . Če to poudar-jamo, smo seveda daleč od tega, da bi te vrste delo podcenjeval i , p r e j nasprot-no, zdi se nam, da ga danes m a r s i k d a j preveč zanemar jamo. Bibl iografi ja pa pokaže morda tudi, da se je teža v Kranjčevem pedagoško-publicističnem delu vendar prevesila bo l j na zgodovinsko stran, da so zlasti n jegovi zgodovinski priročniki imeli na jveč uspeha in učinka. Vendar ne gre pozabiti, da j e ju-bilant pr ipravi l skupa j 5 sodelavci tudi okoli deset geografskih učbenikov, od ka ter ih so nekater i še danes v rabi.

S svojim peresom je prof. Kran jec tudi sicer k l j u b visokim letom in razrah l janemu zdrav ju še vedno aktiven. To dokazu j e j o poleg drugega njegovi pr ispevki o L jub l j an i o novem »Krajevnem leksikonu Slovenije«, ki so med na jbo l j š imi v t e j knjigi . Slovenski geografi mu želimo, da bi po podobnih po-teh še dolgo lahko prispeval k n a d a l j n j i izgradnj i naše »geografske kulture«.

Svetozar Ilešič

BIBLIOGRAFIJA PROF. SILVA KRANJCA

Knjige i regied zgodovine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ljubljana 1925. (VI) + 115 str. Zgodovina Srbov. Prevalje 1927. 254 + (II) str. Kako smo se zedinili. (Mohorjeva knjižnica 25). Celje 1928. 142 + (II) str. Pregled zgodovine Jugoslovanov. 2. izd. Ljubl jana 1932. (IV) + 132 str.

Sodeloval pri knj igah: Borbe za Jadran. V knjigi: Bohiinec-Kranjec-Dobida: Naše morje. Celje 1933, 55—104. — Isto v

nespremenjeni izdaji Jadranske straže v Celju , 1933. Geografija. V knjigi: Slovenska Matica 1864^1964. Zbornik razprav in člankov. Ljubl jana

1964, 1(95—219. • Ljubljana. V Krajevnem leksikonu SIdvenije II (Jedro osrednje Slovenije in n jen jugovzhodni

del). Ljubl jana 1971. 293—344.

Sodeloval pri prevodu: Zgodovina narodov Jugoslavije. 2. knj iga: Od začetka XVI. stoletja do konca XVIII. stoletja.

Prevedli Silvo Kranjec, Mirko Avsenak, Ferdo Gestrin in Bogo Grafenauer. Ljubl jana 1959.

Učbeniki in skripta Osnovni pojmi zemljepisa za I. razred srednjih in sorodnih šol (skupaj z L. Vazzazom). Ljub-

l jana 1938. 113 + (IV) str. — 2. popr. izd. z naslovom: Zemljepis za I. razred srednjih in meščanskih šol. Ljubl jana 1943, 112 str.

Zemljepis za I. razred gimnazij (skupaj z L. Vazzazom). Ljubl jana 1949, 158 + (II) s tr , — 2. izd. 1|947, 132 + (II) str., 3. izd. 1948, 140 + (IV) str. Nove, spremenjene izdaje 1950, 1932. 1953, 1954, 1956.

Občni zemljepis za višje razrede srednjih šol (skupaj z V. Bohincem in R. Savnikom), I. del. Ljubl jana 1949, 216 + (II) str. — 2. izd. 1951, 214 + (II) str.

Opća geografija za više razrede srednjih škola (z istima soavtorjema) I. dio. Preveo Z v. Petek. Zagreb 1951, 228 str. — 2. izd. 1952.

Zemljepis za t ret j i razred osnovnih šol (skupaj z L. Vazzazom). Ljubl jana 1951, 80 + (XX) str. Zemljepis za četrti razred osnovnih šol (skupaj z L. Vazzazom). Ljubl jana 1951, 70 + (II) str. Navodila za uporabo učbenikov. Zemljepis za 3. razred in 4. razred osnovnih šol (Kranjec—

Vazzaz). Ljubl jana 1951, 8 str. Zemljepis FLR Jugoslavije za višje gimnazije (skupaj z VI. Lebanom). Ljubl jana 1954, 186 +

(III) str. — 2. izd. 1955, 186 + (III) str. Nove spremenjene izdaje ali ponatisi 1958 1960 1963, 1968, 1971.

Zemljepjs Jugoslavije za IV. raizred gimnazij (skupaj z R. Savnikom). Ljubl jana 1956, ponatis 1957, 174 + (П) str. — 2. izd. z naslovom: Zemljepis Jugoslavije za 8. razred osnovnih šol 1938, ponatis 1961, 170 + (II) str. — 3. izd. 1958, ponatis 1963, 170 + (II) str.

Gospodarska geografija sveta. Dopisna ekonomska srednja šola, Ljubl jana 1957. Zv. 1—5, 101 str. (cikl., skripta).

Gospodarski zemljepis (skupaj s T. Oblakom). Dopisna ekonomska srednja šola, Ljubl jana 1961. Za I. letnik. S slikovnimi prilogami.

Družbeno-ekonomske vede (skupaj s T. Oblakom in P. Urankarjem). I (Gospodarski zemljepis in zgodovina, 201 str.), II (Zgodovina, 231 str.). Cikl. Ljubl jana 1961.

202

Kronika

Zemljepis za 6. razred osnovnih šol (skupaj z D. Komparetom in M. Zgonikom). Ljubljana 1962, 176 + (III) str. Ponatisi 1964, 1967, 1969, 1970 (vsakokrat po 180 str. — Izdaja z Braillovim točkopisom 1968.

Zemljepis za VII. razred osnovnih šol (skupaj s T. Oblakom in M. Zgonikom). Ljubl jana 1962, (III) + 165 str., ciki. — Tiskana izd. Ljubl jana 1964, 216 str. — Nadal jnj i izdaji oz. pona-tisa 1966 in 1968. — Za Braillov točkopis priredil F. Rožanec 1967.

Zemljepis Jugoslavije za 8. razred osnovnih šol (skupaj z A. Lahom in T. Oblakom), Ljubl jana 1964, 157 str., ciki. — Tiskana izd. Maribor 1965, 156 + (IV) str. — 2. popr. izd. Maribor 1968, 156 + '(IV) str., ponatis 1970, 166 + (IV) str., ponatis 1970, 156 + (IV) str.

Zemljepis za srednje tehnične in druge srednje šole (skupaj s T. Oblakom). Dopisna delavska univerza, Ljubl jana 1971, 179 + (1П) str.

Razprave in članki Na Vidov dan. Pedag. zbornik 19/1921, 158—160. Prometno geografski položaj Slovenije. S 52/(924, št. 187. Ob tisočletnici hrvatskega kral jestva. Mladika 6/1925 , 387—588. Iz naše šolske geografije. GV 1/1925, 123—130. Geopolitični oris Jugoslavije. GV 2/1926, 8—16. Odgovor. (Polemika z J. Kržišnikom o Kržišnikovem Zemljepisu, III. del.) GV 2/1926, 114—116. Kaj nam pripoveduje kalendari j . KolMD Ì927, 142—14Ö. Pred petsto leti v turškem in tatarskem ujetništvu. Mentor 14/1926-1927, 31—36, 56—61. Srbi ja in Franci ja . S 55/1927, št. 256. Se en turški ujetnik. Mentor 15/1927-1928, 115—lt8, 140—142. Od 1848—1918. S 56/1928, št. 248, priloga. Obletnica osvobojenja. Mladika 9/1928, 459. Kosovo v zgodovini. Mentor 16/1928-1929, 196—201. Od faraonov do Zveze narodov. KolMD 1929, 41—50. Pisma dveh velikih Jugoslovanov. (Ob Sišičevi korespondenci Fr. Račkega s škofom J. J. Stross

inajerjem I). Sf57/1929, št. 9. Ob tis-očletnici smrti sv. Vaclava. Mladika 10/1929. 247—248. Zgodovina soli. Mladika 10/1929, 460. Obnovitev cerkvene države. KolMD 1930, 78—80. Svetovaclavski jubilej . KolMD 1930, 83—87. Alaska. Mladika 11/1|930, 352. Božič na bizantinskem dvoru. Mentor 18/1930-1931, 79—82. Države sveta. KolMD 1931, 90—94. Pred štiristo leti iz Ljubl jane v Carigrad. (Potopis Benedikta Kunpečiča). Mladika 12/1931,

12—16, 52—54, 92—93, 133—135, 174—177. O ljudskem štet ju. KolMD 1932, 95—97. Pogreibne svečanosti na Malajskem otočju. Mladika 13/1932, 154—155. Človek in zemlja. Mentor 20/1932-1933, 128—131, 166—Ш; 21/1933-1934, 20—24 ; 22/1934—1935, 24—28.

(Porazdelitev in število človeštva na zemlji. Človek in morje . Človek v pustinji in puščavi). Naše morje v davnini. Vrtec 64/1933-1934, 30—31. L. 1000 na Jadranu — sadovi bratske nesloge. Prav tam, 60—64. Benečani izrabljajo kr ižar je . Prav tam, 76—77. Križarj i v Zadru in Carigradu. Prav tam, 92—93. Zlata doba naših primorskih mest. Prav tam, 125—127. Dubrovnik. Prav tam, 141—142. Beneška vlada in n je konec. Prav tam, 157—159. Učni načrt za geografijo v višjih razredih srednjih šol. GV 11/1935, 186—187. Staretova Občna zgodovina. Književni glasnik 4/^937, 32—34. Slovenska zemlja in n je usoda. S 65/1937, št. 294, priloga. Seminarske vaje in geografija. GV 14/1938, 137—139. Štirinajst dni po Bolgariji. Mladika 19/1938. 255—59, 297—301, 337—340, 373—377, 421—426, 458—465. Geografija v seminarskih vajah lanskega šolskega leta. GV 15/1939, 121—122. Naša prestolnica v zgodovini. S 67/1939, 85. Slovenci na potu v Jugoslavijo. Spominski zbornik Slovenije 1939, 32—65. (Državnopravni načrt

pred vojno. Odločitev se pripravlja. Od majske deklaracije do zedinjenja) . Slovenci v Jugoslaviji. Prav tam, 66—108. (Borba za naše meje. Pod vidovdansko ustavo. Kro-

nološki pregled zadnjega desetlet ja) . Slomškov >Vbogi otrok v faberkahe in njegova predloga. Glasnik Muzejskega društva 20/1939,

381—385. Kmečki upori — pomemben list slovenske zgodovine. (Izvleček iz predavanja). S 68/1940, št. 49. Kaj dela naša občna zgodovina. Književni glasnik 7/1940, 25—27. Podobe iz zgodovine slovenskega kmeta. Orač 1/1940, 6—li2; 2/1941, 22—23 , 47—48, 95—96. Enotna srednja šola ali ne? Zbornik zim. pomoči 1944,11944. 319—328. >Plevna je padla«. KolMD 1947, 152—156. Zgodbe našega ròdu. KolMD 1948, 51—63. Nekaj o Donavi in donavski konferenci. Kmečka žena 2/1948, 207—210. Število v geografskem pouku. Sod. pedagogika 1/1950, 93—102. O izpraševanju in ocenjevanju. Mlaai svet 2/1952, 168—171. Pisani viri v zgodovinskem pouku. Sod. pedagogika 3/1952, 273—277, 352—360. Ivan Vrhovec. (Ob stoletnici rojstva.) Kronika 1Л953, 64. Ob stoletnici rojstva zgodovinarja Ivana Vrhovca. SPor 14/117, 21. 5. 1953. V spomin zaslužnemu zgodovinarju (Ivanu Vrhoven). Ljubl j . dnevnik 3/118, 23. 5. 1953. O naši geografski terminologiji. (Iz referata na I. zboru slovenskih geografov 7. 9. 1952 v Kam-niku.) Sod. pedagogika 4/1953, 226—231. Muzejska vprašanja in šole. SPor 16/89, 16. 4. Г955. Geograsfka imena v šoli. Sod. pedagogika 6/1955, 82—87.

203

Kronika

Pisani svet. (Poglavje iz geografskega iineuoslovja.) Geogr. obzornik 3/1956 38—40. Dežela tri t isoč otokov (Indonezija). KolMD £937, 119—126. Pol s to le t ja III. l j ub l j anske gimnazije. Kronika 7/1959, 107—116. Naša zgodovina v luči me ja . KolMD 1960, 118—123. Se n e k a j o zemljepisni legi in zemljepisnem položaju. Geogr. obzornik 7/1960, 43—44. Geograf i ja v slovenski s rednj i šoli v razdobju 1918—4958. GV 32/1960, 141—147. Bistra n e k d a j in seda j . (Ob 700-letnici ustanovitve kar tuzi je . ) KolMD 1961, 114—123. Než iv l jen j ska geograf i ja . Geogr. obzornik 8/1961, 17—18. Zgodovinske margina l i je . Kronika 9/1961, 191—192. Koroščevo p redavan je o postanku Jugoslavi je . Zgod. časopis 16/1962, 218—229. Aleksander Supan, nemški geograf slovenskega rodu. GV 35/1963, 65—69. Janičar j i , n j ih moč in propast . Dodatek h kn j ig i : Josip Jurčič: J u r i j Kozjak, slovenski jan ičar .

(Ob stoletnici izida.) Cel je 1963. S t r . 125—143. Dr . Josip Mal — osemdesetletnik. Kronika 13/1965, 101—102 V Car igrad . KolMD 1966, 103—111. Velika cesarska cesta. Geografski obzornik 13/1966 52—56. Ob stoletnici taborov. KolMD 1968, 94—101. Afr ika Afr ičanom. KolMD 1969 6ß—67. Hudi časi p red petsto leti. KolMD 1972, 144—149.

Zemljevidi L judska republ ika Slovenija . Pr i redi la S. Kranjec in L. Vazzaz kot prilogo Zemljepisa za 4.

razred osnovnih šol li:750 000. L j u b l j a n a 1951. Popravl jene izda je 1952, 1954, 1955. Federa t ivna l judska republika Jugoslavi ja . Pr i redi la S. Kranjec in V. Finžgar. 1:2,000 000.

L j u b l j a n a 1960. 2, izd. 1962. Federa t ivna narodna republika Jugoslavi ja . Priredi l i S. Kran jec i V. Finžgar. 1:2,000 000. L jub-

l j ana 1960. (Srbohrv. v latinici.)

Knjižne ocene, prikazi , poročila Wendel H.: Der Kampf der Südslawen um Freihei t und Einheit . F r a n k f u r t a. M. 1925. — Cas

20/1925-1926, 90—91. Carinthiacus: Položaj Slovenaca pod Aust r i jom i položaj Nemaca u Kral jevini S. H. S. L jub-

l j ana Ц925. — Pravtam, 92. Geografski vestnik 1/1925. — Pravtam, 264—267. Jovanović SI.: Vlada Milana Obrenoviča, I (1868—11878). Beograd 1926. — Pravtam, 332—334. Grdina J. : Stiri leta. v ruskem uje tniš tvu. Z dodatkom: Pregled zgodovine ruskega naroda. L jub-

l j ana 1925. — Pravtam, 21/1926—1927, 342—343. Geografski vestnik H/1926. — Pravtam 22/1927-1928, 193—1.95. Melik A.: Kolonizacija L jub l j anskega b a r j a . L j u b l j a n a 1927. — Pravtam, 195—1%. Memoari p ro te Mati ja Nenadovića. Beograd 1927. — Pravtam, 71. Kra l jevina Srba, Hrvata i Slovenaca. Izd. Jugosl. novinarsko udružen je . L jub l j ana 1927. —

GV 4/1928, 145—<|46. Mal J.: Zgodovina slovenskega naroda. — Mladika 10/1929, 107. Randi O. : I popoli balcanici. Collezione Omnia 14. Roma 1929. — GV 5/6-1929-1930, 219—220. Haumant Ë. : La formation .de la Yougoslavie (XVe—XXe siècles) Paris 1930. — Cas 23/1930-1931,

206—208; Mal ]. : Zgodovina slovenskega naroda, 9. zv. Ce l j e 1930. — S 59/1931, št. 45. Arko M.: Zgodovina Id r i j e . Gorica 1931. — Pravtam. št. 152. Hassinger H.: Geographische Grundlagen der Geschichte. Geschichte der führenden Völker,

Bd. 2. Fre iburg i. Br. 1931. — GV 7/1931, 1|92—193. Rus J. : Kra l j i d inast i je Svevladičev. Na j s t a r e j š i skupni v l ada r j i Hrvatov in Srbov 454—614.

L j u b l j a n a 1931. — Cas 26/1931—1932, 220—222. Vrhovnik I.: Tirnovska župni ja v L jub l j an i . L j u b l j a n a 1933. — S 61 /1933. 189. Vrhovnik I.: Trnovska župni ja v L jub l j an i . L j u b l j a n a 1933. — Cas 28/1933-1934, 124—125. Nova slovenska zgodovina. (M. Kos: Zgodovina Slovencev od naseli tve do reformaci je . L jub l j ana

1933, zbirka Kosmos.) — S 62/1954, išt. 39. März J.: Die Adiriafrage. Berl in-Grünwald 1933. — GV 10/1934, 1)99—301. Augarde J. — E. Sicard: Yougoslavie. Paris . — GV 10/1934, 203. Korespondencija Racki-Strossmayer I—IV. Zagreb 1928—1931. — Znanstv. vestnik 1/1934-1935

28—29. Nova slovenska obča zgodovina. — Književni glasnik 2/Ц935, 1—7. Das Königreich Südslawien. Dargestel l t von G. Gesemann. E. Heymann J. März u. a. LeiD/.i"

1935. — GV 11/1935, 196—197. Jugoslovenski istoriski časopis 1, zv. 1/2. Ljubl jana-Zagreb-Beograd 1935. — Cas 30/1935-1936,

66—68. Se o Vojnovičevi Zgodovini Dalmaci je . (A. Belasove kri t ične pripombe k Vojnovićevi knjigi.)

— S 64/1936, št. 5. Hummel H.: SUdosteuropa und das Erbe der Donaumonarchie . Macht und Erde, Heft 4. Leipzig-

Berlin. — GV 14/1938, 159—160. Misel in delo 4/1938, št. 12: Ob dvajse t le tn ic i Jugoslavije. L jub l j ana 1938. — Cas 33/1938-1939 216 Nastava is tor i je u s r e d n j o j školi, Vi in 1/2. Zagreb 1951. — Zgod. časopis 5/1951, 446—447. Zgonik M. : Zemljepisni pregled izvenevropskih Zemljin za II. razred n iž je gimnazije Zemlje-

pisni pregled zemljin, Evropa. L j u b l j a n a 1954. — Sod. pedagogika 5/1954, 184—185. Mal J.: Stara L j u b l j a n a in n jen i l j u d j e . Kulturnozgodovinski oris. L jub l j ana 1957. — Slov etno-

graf 11/1958, 223—225.

O k r a j šave:_ GV — Geografski vestnik, KolMD — Koledar Mohorjeve družbe, S — Slovenec, SPor — Slo-

venski poročevalec. Bibliografijo sestavil dr . Valter B o h i n e c

204

Kronika

Prof. dr. Roman Savnik — sedemdesetletnik

Tudi pr i p rofesor ju Savniku je hotelo nak l juč je , da se leto njegovega sedemdesetletnega živl jenskega jub i le ja (1972)) u j e m a z letom petdesetletnice Geografskega druš tva Slovenije. To n a k l j u č j e j e še tem bol j posrečeno, ke r je bil jubi lant eden od glavnih ustanovi te l jev druš tva in njegov prvi pod-predsednik.

Roman Savnik j e bil ro jen v L jub l j an i 11. f e b r u a r j a 1902. Po dokončani klasični gimnazij i (1920) je študiral na takra t k o m a j ustanovl jeni l jub l jansk i univerzi geograf i jo in zgodovino. Študi j je dokončal in dosegel doktorski na-slov v letih 1925—1926. Zatem je bil vso predvojno dobo srednješolski pro-fesor, in sicer do leta 1930 v Ce l ju (zato se je tudi leta 1925 ustanovl jeni »Geo-grafski vestnik« pričel t iskati v Celju) , potem pa v L jub l jan i , k j e r mu je leta 1943 ob službovanju na učitelj išču grobo prekinila ' živl jensko pot a re tac i ja po Gestapu, ki j i je sledila in ternaci ja v Dachau-u vse do osvoboditve.

Že ves predvojn i čas j e bil Savnik eden na jak t ivne j š ih slovenskih geo-grafov s tarejše generaci je . Bil j e t r a j n o akt iven pr i Geografskem društvu in pri »Geografskem vestniku«, pa tudi v šolski geografi j i , h kater i je prispeval kot avtor ali soavtor 5 učbenikov. Pri tem pa ni pustil čisto ob strani znanstve-nega dela, sa j sta za to dobo značilni n jegovi razpravi o rasti prebivalstva v Jugoslavij i in v Evropi, ob javl jen i v »Geografskem vestniku« (1931, 1933). Sredi tridesetih let j e bil razen tega eden od glavnih pobudnikov ter ured-nikov in sodelavcev takra tnega »Krajevnega leksikona dravske banovine ' . Tudi značilno Savnikovo vedno zavzeto zan imanje za naše obmejne in za-mejske pok ra j ine izvira že iz te dobe, s a j se je s temi pokra j inami in nj ihovi-mi problemi stalno podrobno seznanjal na terenu.

Zato ni nak l juč je , da je Savnik, ko se j e po vojni, na srečo živ in zdrav, vrnil iz Dachaua. namenoma svojo dejavnost usmeril na osvobojeno primorsko stran Slovenije. P rece j več kot 20 let j e preživel tam. na jveč v Postojni in deloma v Portorožu. Od leta 1945 do 1949 je bil ravnate l j gimnazije v Po-stojni, nato do leta 1951 vod ja Zbirnega centra k n j i g in arhivov zone B Svo-bodnega t ržaškega ozemlja s sedežem v Portorožu, od leta 1951 do upoko-j i tve leta 1962 pa v o d j a Inšt i tuta za raz iskovanje krasa SAZU v Postojni. V skladu z zadnjo funkc i jo se j e Savnikovo delo med 50 in 60 leti močno osre-dotočilo na k ras in to ne samo v organizaci jskem pogledu, glede organizaci je inšti tuta in organizaci je jugoslovanskih speleoloških kongresov, temveč tudi v pisanih prispevkih. Iz jubi lantove bibl iografi je , ki jo ob jav l jamo spodaj , se vidi, da je v tem času pr ipravi l in objavil v »Acta Carsologica«, v »Naših ja-mah«, v publ ikaci jah speleoloških zborovanj in drugod dolgo vrsto prispev-

205

Kronika

kov, tako znanstvenih (med n j imi vzbu ja pozornost zlasti razprava o hidro-grafskem zaledju Planinskega polja, ob jav l jena v »Geografskem vestniku« 1960) k a k o r informativnih in pol judnih. Pr i tem j e prišla močno do izraza ju-bilantova zgodovinska predizobrazba, sa j se mars ikater i n jegov prispevek u k v a r j a z zgodovino speleoloških in sploh kraških raziskovanj na Slovenskem. Ker j e Savnik med svojim ž iv l jen jem v zahodni Sloveniji p r ece j zaha ja l v Koprsko pr imor je , ki ga je dodobra spoznal, ni čudno, da sta dve njegovi iz-virni razpravi iz tega časa posvečeni t amka j šn j emu solarstvu (v »Geografskem vestniku« 1951 in v »Geografskem zborniku« SAZU 1956). Da pa so ga pri-tegovale tudi druge pr imorske pokra j ine in nj ihovi l j u d j e , dokazu je jo šte-vilni njegovi prispevki v »Borih«, »Idrijskih razgledih« in drugih primorskih publ ikac i jah . Ko j e bil leta 1962 upokojen kot višj i znanstveni svetovalec SAZU, j e vendar še dolgo ostal v Postojni, k j e r je bil zunan j i sodelavec za pedagoško službo (v Postojni in Kopru) ter mentor za pouk geograf i je in zgodovine na osnovnih in s rednj ih šolah.

Ko se je pred n e k a j leti prof. Savnik dokončno preselil v Ljubl jano , j e nadal jeval svoje delo kot zunanj i sodelavec pr i Terminološki komisi j i in Inštitutu za geograf i jo SAZU ter pri l jub l j anskem Zavodu za spomeniško va,rstvo. Na jveč svoje delovne vneme pa je v teh letih k l j u b vsem težavam in oviram posvetil delu, s ka ter im je začel že pred vojno: pr ipravi novega »Krajevnega leksikona« Slovenije, od katerega sta z d a j izšli dve kn j ig i in ki mu je Savnik glavni urednik in usmerjevalec, pa tudi močno soudeležen so-avtor. Čisto v duhu celotne svoje ž iv l jen jske zainteresiranosti , k i je bila ved-no močno obrn jena k obmejnim in zamejskim Slovencem, še posebno k pri-morskim, je Savnik tudi v prvi knj ig i »Krajevnega leksikona« s posebno l jubezni jo pripravil poglavja o Primorski, ki so bila tokrat v tem okviru prvič obdelana. Pa tudi v vse j drugi Savnikovi dejavnost i zadnj ih let stopa močno v ospredje zavzeto zan imanje za Primorsko, še posebej za Beneško Slovenijo. To zanimanje pa ni samo pasivno, temveč se opira na stalne in akt ivne Savnikove osebne stike s t amka j šn j imi domačini.

Na koncu tega skromnega pregleda Savnikovega dela kaže še posebej označiti neka te re poteze, ki so posebno značilne za Savnikovo osebnost. To so poleg velike l jubezni do slovenske zemlje in n jen ih l judi nenavadna zav-zetost in vztra jnost , pa vestnost in natančnost pri vsakem delu, ki se ga Sav-nik loti. Ravno te lastnosti so odlikovale Savnikovo delo tudi povsod, k j e r j e sodeloval pri uredniških poslih ,to ne samo pri »Krajevnem leksikonu«, temveč tudi pri »Geografskem vestniku«, pri »Acta Carsologica«, pri »Naših jamah« in pri raznih enkra tn ih izdajah, kakršne so bile: »Zbornik VII. kongresa geo-grafov SFRJ« (1962), kn j iga »Dolenjska zemlja in l j ud je« (1962), »Jamarski priročnik« (1964) in »150 let Postojnske jame« (1968).

Za svoje delo je prof. Savnik pre je l več p r i znan j : srebrno značko Tu-rističnega društva Slovenije (1955), zlato značko Druš tva za raziskovanje j am Slovenije (1965), naslov pedagoškega svetnika (1964) in red dela z zlatim vencem, s kater im ga je 1972 odlikoval predsednik republike. Nedvomno n a j b o l j zasluženo pa je bilo, da ga je Geografsko društvo Slovenije že leta 1969 izvolilo za svojega častnega člana. Ta izvolitev kakor tudi ta naš k ra tk i spominski članek ob n jegovem živ l jenjskem jub i le ju sta le skromen izraz same po sebi umevne zavesti slovenskih geografov, da j e Roman Savnik s svojim delovnim ž iv l jen jem zaslužil vse naše pr iznanje . Nič m a n j od srca pa nam ne p r i h a j a želja, da bi mogel svojo žilavo dejavnost uve l jav l ja t i še dolga leta v korist naše geograf i je in vsega našega domoznanstva.

Svetozar Ilešič »

BIBLIOGRAFI! \ PROF. DR. ROMANA SAVNIKA

Razprave in članki — Zidje v Jugoslaviji (Les Juifs en Yougoslavie), Geografski vestnik II, 1926, 37—42. — Celje, Vodnik po mestu in okolici (z Orožnom), Celje 1928. — Problemi Sredozemlja in spor za Malto, Naša doba I, 1930, 297—310. — Kolonizacija v Vardarski banovini, Življenje in svet IV, 1930, 553—555. — Prirastek prebivalstva v Evropi v desetletju 1920—1930 (L'accroissement de la population

en Yougoslavie dans le période de 1921 à 1931), Geografski vestnik 1П, 1931 115—120.

206

Kronika

— Prirastek prebivalstva v Evropi v desetletju 1920—1930 (L'accroissement de la population de l 'Europe dans le période de 1920 à 1(930), Geografski vestnik IX, 1933; 184—193.

— Ljubl jana kot izhodišče avtobusnega prometa. Ilustracija III, 1931, 192—193. — Slovenski Korotan, Naši onstrar meje (psevdonim M. Vinar), 1933, 62—76. — Krajevni leksikon Dravske banovine, 1937, obdelal ok. 600 geografskih gesel. — Kažipot s Krke na Koroško, 1937 (skupaj s Knificem). — Dvajset let slovenske uprave v Prekmurju , Mladi Prekmurec IV, 1940, 102—109. — Goriška in Goriško, Kongres geografa Jugoslavije, Zagreb 1930, 67—79. — Solarstvo Savrinskega primorja (Le salinage à la côte slovène de l'Adriatique), Geografski

vestnik XIII, 1951, 137—155. — Postojnska jama in n jeni obiskovalci, Slovenski Jadran 1952, št. 4—6. — Beitrag zur Kenntniss der Karethydrographie in Slowenien, Premier congrès international

de spéléologie, Paris (953, Tome U, 241—246. — La spéléologie en Yougoslavie, Buletin scientifique, Tom 1, No. 4, 1953, 100—102. — iPredjama pri Postojni, Slovenski Jadran 1953, št. 31—35. — Slovensko primorje v domači in tu j i znanosti, Bori 1954, 64—66. — Fran jo Ravnik, Bori 1954, 89—101. — Kataster kraških objektov in problemi naše kraške nomenklature. Le cadastre des phéno-

mènes karstiques et les problèmes de la nomenclature karstique yougoslave, Prvi jugoslovan-ski speleološki kongres, Ljubl jana 1955. 123—125.

— Razvoj domače speleologije in nekatere n jene aktualne naloge (l'évolution de la speleologie slovène et quelques-unes de ses tâches actuelles), Acta carsologica I 1955 7—23.

— Die jugoslawische Karstforschung und die Schweiz, Stalactite, Organe de la Société Suisse de spéléologique, Bern (955.

— Podzemeljski svet Prestranškega in Slavinskega ravnika (Die Höhlenwelt des Karstplateaus von Prestrunek und Slavina), skupaj s S. Hribarjem in F. Habetom, Acta carsologica I. 1955, 91—147.

— La premiere session les congrès spéléologiques de la Yougoslavie, Stalactite 1954. — Contribution à la oonnaissance de l 'hydrographie karstique en Slovénie, Bulletin scientifique

1, 4. 1953, 118. — Stiki Simona Rutar ja z Ivanom Trinkom, Bori 1955 , 428—431. — Naši zaslužni raziskovalci in propagatoci Postojnske jame. Turistični vestnik 1955, 325—327. — Speleologija in turizem, Turistični vestnik (955, 442—443. — Naše kraške jame kot prirodni muzeji, Bori 1955, 168—169. — Geografija v švicarskih srednjih šolah, Geografski obzornik II, 1955, 21—23. — Proučevanje Idrijskega krasa, Idri jski razgledi I. 1955, 168—169. — Spomini na deželo topolov in žitnih polj (Prekmurje), Pomurski vestnik 1955, št. 27. — Podzemeljski svet v širšem okolišu Kopra, Turistični vestnik 1956, 118—119. — Kraško podzemlje v goriškem okraju . Goriški zbornik, Nova Gorica 1957, 66—71. — Jamski ali Predjamski grad?, Turistični vestnik 1958, 9—10. — Dosedanje raziskave najglobljega kraškega podzemlja, Slovenski poročevalec 1958, št. 189. — Iz zgodovine Postojnske jame, Kronika IV, 1958, 128—145 in VIII, »960, 99—110.

Kraško podzemlje na Idrijskem (Le Karst souterrain dans la région d'Idria), skupa j z J. Gan-tar jem, Acta carsologica li, 1959, 109—155.

— Radenska jama (The Cave of Ravne), skupaj z D. Kuščarjem in J. Gantarjem, Acta carso-logica П, 1959. 7—25.

— Izviri Vipave (Les sources de la Vipava), Naše jame I, 1959, 30—32. — Slovensko speleološko izrazoslovje (La términologie spéléologique slovène), Naša jame I,

1959, 22—23. — Škocjanske jame, Koledar Mohorjeve družbe za leto 1960, Celje 1959, 131—141. — Hidrografsko zaledje Planinskega polja (Hydrographical Hinterland of the Polje of Planina),

Geografski vestnik XXXII, 1960, 213—223. — Ob logaških vratih idrijske pokrajine. Idrijski razgledi 1960, 7—9. — Prvi raziskovalci kraškega podzemlja (Die ersten Erforscher der slowenischen Höhlenwelt),

Naše jame II, 1960, 16—22. — Markiranje jam, Naše jame II, 1960, 82—84. — Speleološki topografski znakovi i speleološka nomenklatura. Drugi jugoslovanski speleološki

kongres, Zagreb 1961, 209—211. — Jugoslovanska dejavnost na Kubi, Naše jame IH, 1961, 37—39. — t Jožef Cerkvenik, Naše jame Ш, 1961, 40. — Nekateri problemi kraške hidrografije na Dolenjskem (Some Problems of Karstic Hydro-

graphy in Lower Carniola), Dolenjska zemlja in l j u d j e 1962, 15—30. — Poimenovanje kraških jam, Geografski vestnik XXXIV. 1962, 133—136. — t Matija Vilhar, Naše jame IV, 1962, 58—59. — t Josip Poljak, Naše jame IV, 1962, 59—60. — Draga pri Ponikvah (Die Draga bei Ponikve), skupa j z S. Gromom in F. Hribarjem, Acta

carsologica III, 1963, 85—101. — Ob 70Jetnici akademika dr. Srečka Brodarja, Naše jame V, 1963 , 3—5. — Silvu Modrijanu v spomin. Naše jame V, 1963 , 64. — Geografija in sorodne vede, Dvajset let Državne založbe Slovenije 1956, 181—187. — Problemi piranskih solin (Les problèmes des salines de Piran), Geografski zbornik SAZU,

Acta geographica IX, 1965, 61—82. — Pr i ja te l ju Zorku Jelinčiču v slovo. Naše jame VIII, 1966, 90—92. — Scnožeška pokrajina v preteklosti in sedanjosti, Senožeče 1967, 1—68. — Matej Tornine in Jakob Svetina. Prispevek k zgodovini raziskovanja Škocjanskih jam Naše

jame IX, 1967, 66—67. — t Franjo Baš, Geografski vestnik, XXXIX, 1967, 197—189. — Stopetdeset let turistične Postojnske jame (Hundertfünfzig Jahre des Grotte von Postojna

als Schauhöhle), 150 let Postojnske jame 1818—1968, Postojna 1968.

207

Kronika

— Ob visokem življenjskem jubi le ju dr. Valterja Bohinca, Naše jame X, 1968, 101—102. — (Ne)slovensko poimenovanje Nekaj misli pred izidom prve knj ige novega Krajevnega leksi-

kona Slovenije, Naši razgledi XVII, 1968, 321—322. — Krajevni leksikon Slovenije, I. knjiga, Zahodni del Slovenije, Ljubl jana 196S, uredništvo

in avtorstvo 105 geseil. — Baševo mesto v naši geografiji, Časopis za zgodovino in narodopisje, Nova vrsta 5 (XL), 1969,

83—86. —' Slovenska Koroška in naš kras. Planinski vestnik LXIX, 1969, 462—463. — Krajevni leksikon Slovenije, II. knj iga Jedro osrednje Slovenije in njen jugovzhodni del,

Ljubl jana 1971. Vrsta popularnih člankov j e objavljenih v dnevnem časopisju, v mladinskih revijah

Zvončku in Mentorju, v Mladiki, Glasniku profesorskega društva v Beogradu in drugod. t Poročila in ocene — Pregled doslej izdanih jugoslovanskih zemljevidov države SHS in Balkanskega polotoka,

Geografski vestnik I, 1925, 74—79, 1|48—157. — F. Kocbek, Savinjske Alpe, Geografski vestnik II, 1926, 122—123. — Prvi kongres jugoslovanskih geografov v Beogradu, Geografski vestnik III, 1927, 131—133. — A. Melik, Kolonizacija Ljubl janskega ba r j a . Geografski vestnik III, 1927, 145—147. —. P. Blaznik, Kolonizacija Selške doline, Geografski vestnik III, U927, 148—149. — Tret j i kongres slovenskih geografov, Naša doba I, 1930, 229—230. — Naša Slovenačka, Glasnik Jugoslovenskog profesorskog društva XI, 1931:, Časopis za zgodo-

vino in narodopisje 1931 285—286. — G. Werner, Das Deutschtum des Übermurgebietes, Časopis za zgodovino in narodopisje

XXIX, 1934, 218—219. — Bohinec—Kranjec—Dobida, Naše morje 1933, Geografski vestnik X, 1934, 198. — Slovenska kraj ina, Zbornik razprav ob petnajstletnici osvobojenja, 11935, Časopis za zgo-

dovino in narodopisje XXX, 1935 , 97—99. — Der IV. Kongrcss der slavischen Geographen und Etnographen (skupaj z V. Bohincem)

Geographie Prag 11936. — Z. Dugački, Prometna geografija., Geografski vestnik XII, 1937 , 276, ' — Die Wirtschaft Jugoslawiens, Beograd 1937, Geografski vestnik XIV, 1938, 154—155. — V. Paschinger, Landeskunde von Kärnten, Geografski vestnik XV, 1939, 145—146. — Kočevski zbornik, 1939, Geografski vestnik XV, 11939, 139—140. — A. Žerjav, Sodobni zgodovinski pouk, 1937, Časopis za zgodovino in narodopisje, XXXIV,

1939, 130—131. — Hrvatski geografski glasnik, Spomenica u čast profesora dr . Artura Gavazzija, prigodom

njegove 75-godišnjice, Zagreb 1939, Geografski vestnik XVI, 1940, 145—146. — Prvi kongres slovenskih geografov, Primorski dnevnik 1952, št. 225. — Slovensko primorje v tuči turizma. Geografski vestnik XXV, 11953 , 227—228. — Serko-Michler, Postojnska jama in druge zanimivosti krasa. Geografski vestnik XXV,

1953, 232. — Slovenija in sosednje pokrajine. Turistični zemljevid, Geografski vestnik XXV, 1953, 228. — Barvanje Lokve pod Jamskim gradom, Farbungsversuch der Lokva unter dem Höhlen-

schlosse bei Predjama, Acta carsologica I, 1955, 175—176. — A. Melik, Kraška polja Slovenije v pleistocenu, Geografski vestnik XXVII—XXVIII, 1955—

1956, 376—379. — I. Jenko, Hidrografija in vodno gospodarstvo Krasa, Naše jame I, 1959, 88. — Drugi jugoslovanski speleološki kongres. Naše jame I, 1959, 32—33. — Madžarski glas o Slovenskem krasu, Naše jame I, 1959, 39. — H. Trimmel, Internationale Bibliographie für Speläologie, Naše jame I 1959 88—90 in

II, I960, 96. — H. Kunaver, Cerkniško jezero, Naiše jame III, 1961, 41.

Nad 30 krajš ih poročil in ocen objavljenih največ v Geografskem vestniku in drugod.

Šolske knj ige — Zemljepis izvenevropskih zemljin (s K. Pri jatel jem in V. Bohincem), 1930. — Zemljepis Evrope (s K. Pr i ja te l jem in V. Bohincem), 1932. — Občni zemljepis za višje razrede srednjih in strokovnih šol (z V. Bohincem in S. Kranj-

cem), 1935. — Zemljepis izvenevropskih zemljin (z. V. Bohincem). 1936. — Zemljepis Jugoslavije (z V. Bohincem in M. Miklavčičem), 1938. •— Jugoslavija, zemljepisni oris, 1946. — Zemljepis FLRJ za nižje razrede srednjih šol, 1948; naslednje izdaje so bile 1949, 1951. 1954. —t Zemljepis Jugoslavije za IV. razred gimnazije (s S. Kranjcem), 1956; naslednja izdaja 1957. — Občni zemljepis za višje razrede srednjih in strokovnih šol (z dir. V. Bohincem in S.

Kranjcem), 1949, naslednja izdaja 1951,; hrvatski prevod Zagreb 1951; ponovna izdaja 1952. — Zemljepis za nižje strokovne šole, gospodarske ter industrijske šole in tečaje (s T. Ob-

lakom), 1948.

208

Kronika

Ob življenjskem jubileju prof. Slave Rakovčeve

Ce smo se zadnj i čas začeli v »Geografskem vestniku« spominjat i živ-l j en j sk ih jub i le jev tudi tistih naših geografov, ki se niso utegnili uvrst i t i med »vrhunske«, pač pa so na s redn j i šoli in to navadno na podežel ju s svojo nad-poprečno de javnos t jo prispevali m a n j vidne, a dragocene kamne v zgradbo naše geograf i je , ne smemo prezret i šestdesetletnice prof. Slave Rakovec, če-prav j e jubi lan tka izrazila željo, da bi šli mimo n je . Rojena v Gorici leta 1912, se je kot članica begunske družine izobraževala na Vrhniki in v L jub-l jani , k j e r j e leta 1936 diplomirala iz š tudi jske skupine geograf i ja — geologija s pe t rogra f i jo •— fizika in meteorologija. N e k a j let j e službovala na sred-nješolskih zavodih v L jub l j an i , od leta 1945 pa stalno v Tržiču. Dovol j j o vsi poznamo po prizadevni pedagoški in organizaci jski dejavnost i (dolgo j e vodila k r a n j s k o podružnico Geografskega društva Slovenije), poznamo jo kot organizatorko ekskurz i j in potovanj , toda spomniti se ve l j a predvsem, da smo jo stalno srečavali na vseh slovenskih in jugoslovanskih geografskih zborovanj ih in da se j e izkazala tudi z n e k a j solidnimi samostojnimi raz-pravami. Med n j imi še vedno dobro služi š tudi ja o »Slovenskih izseljencih«, ob jav l j ena v »Geografskem vestniku« 1950, solidni pa sta tudi razpravi o geomorfološkem razvoju Krške kotl ine (Geografski vestnik 1951) in geografska monograf i ja mesta Tržiča (Geografski zbornik SAZU II, 1954). Jubilantki želimo še mnogo let t rdnega zd rav ja in še n a d a l j n j e g a uspešnega spoznavanja domovine in sveta.

Svetozar Ilešič

Vilku Finžgarju v slovo 1

Komaj dobri dve leti j e minilo, ko smo se v »Geografskem obzorniku« (XVII/1970, št. 3—4) spomnili F inžgar jeve šestdesetletnice, in že mu pišemo nekrolog. Od rojs tva zaznamovano srce mu je omagalo 11. avgusta 1972. Ko smo jubi lantu ob šestdesetletnici iz srca čestitali in mu zaželeli še vrsto zadovoljnih in predvsem z delom izpolnjenih let, k i si j ih j e tudi sam n a j -b o l j želel, si nismo mislili, da nas bo tako kmalu zapustil, čeprav smo vedeli, da ga muči bolezen; ta ga j e tudi prisilila, da j e po 40 letih službe konec leta 1970 stopil v zasluženi pokoj . Tudi ko je letos j u n i j a že močno u t r u j e n doma prevzemal visoko odlikovanje, red dela z zlatim vencem, nismo pričakovali , da ga bomo že čez dva meseca spremlja l i na zadnj i poti.

Rodil se j e v Bjelovaru 27. II. 1910. leta, k j e r j e živel devet let, vse na-d a l j n j e ž iv l jen je pa mu j e potekalo v L jub l jan i . Odločil se j e za tehniški

14 Geografski vestnik 2 0 9

Kronika

poklic in leta 1930 diplomiral na s t rojnem oddelku Tehniške s redn je šole v L jub l j an i . Po nekajmesečni praks i v strojništvu j e kreni l na drugo pot. Na Geografskem inštitutu univerze v L jub l j an i je bilo namreč prav takra t po tragični smrti Wolfa Luckmana prazno mesto kar tografa , na ka tero se je pr i jav i l tudi Finžgar. Po dve-in polletnem volonterstvu je mesto dobil in mu ostal zvest do leta 1954, ko j e v dogovoru s prof. Melikom prešel na novo ustanovl jeni Kartografski zavod pri Inštitutu za geograf i jo SAZU, k j e r j e ostal do upokoji tve.

Postal je odličen kar tograf . Imel je vse odlike, k i j ih kar tografsko delo zahteva: marlj ivost , natančnost, široko vsesplošno razgledanost in ne na-zadnje tehnično izobrazbo, ki je ka r togra fu še kako dobrodošla. Nenehno se j e izpopolnjeval s š tudi jem vse dostopne svetovne kar tografske l i te ra ture in nove izsledke v okviru možnosti vnašal v svoje delo. Geografski čut, ki ga j e z besedami težko opisati, j e imel dobro razvit. Vedel je, k a j geograf i ja od ka r tog ra f i j e p r i čaku je in zahteva. Bil j e vedno poln ide j in izredno de-laven. N a j h u j e v zadnj ih mesecih bolezni mu je bilo prav to, da ni mogel delati, nedelavnost je bila hu j š a od bolečin in p o j e m a n j a ž iv l jenjskih moči. F inžgar jevo kar tografsko sposobnost in hitro dojemlj ivost za av tor jeve žel je n a j b o l j e i lustrira dejstvo, da mu j e bilo dovolj samo nakazat i žel jo v zvezi s kar tografsko upodobitvi jo in že je prišel na dan z idejami in konkretnimi predlogi za nj ihovo uresničitev. Finžgar ni imel formalne izobrazbe, a mi-slim, da ga vseeno lahko š te jemo za geografa-kar tografa .

F inžgar jev kar tografsk i opus je zelo obsežen. Zajema okrog 1250 kar -tografskih izdelkov, od tega šest samostojnih ka r t (Slovenska k r a j i n a v me-rilu 1 : 150.000; P r e k m u r j e 1 : 150.000; dve izdaj i šolske ka r t e Jugoslavi je 1:2,000.000; avtokar ta Jugoslavije; pregledni at las kontinentov), relief Slo

210

Kronika

veni je v merilu 1 : 100.000, okrog 750 različnih ka r t med tekstom in v pr i -logah h geografskim in neka te r im drugim sorodnim razpravam ter številne diagrame, profi le in razne skice. Tudi obilica kar tografskega gradiva h geo-grafskim elaboratom za Sklad Borisa Kidriča za temo »Kvartarni sedimenti in n j ihova izraba na Slovenskem« je njegovo delo, ali v s a j opravl jeno pod njegovim vodstvom. S k o r a j vsi kar tografski izdelki v številnih Melikovih kn j igah o Sloveniji so F inžgar jevo delo, enako v prvih devetih zvezkih »Geo-grafskega zbornika« in v »Geografskem vestniku« od zvezka 8. do 27., pa v prvih desetih kn j igah zbirke »Dela«, k i j ih i zda ja SAZU. Tudi za obsežno razpravo Ivana Rakovca »Geološka zgodovina l jub l j ansk ih t a k v kn j ig i »Zgo-dovina Ljubl jane« j e vse ka r tograme in profi le izdelal Finžgar, izpod n j e -govega r isarskega peresa je tudi večina kar togramov v prvi kn j ig i »Gospo-darska in družbena zgodovina Slovencev — zgodovina agrarnih panog«, med n j imi na jpomembne jša večbarvna k a r t a Milka Kosa »Agrarna kolonizacija slovenske zemlje«, izdelal pa je tudi ka r t e dnevne migraci je delovne sile v Sloveniji po podatkih iz leta 1961. Mnogoteri F inžgar jev i kar togrami in diagrami niso rezultat us ta l jen ih kar tografskih metod, ampak so izdelani po njegovi izvirni zamisli, zato bi zaslužili status avtorstva. Iz obdobja službo-v a n j a na Univerzi i z h a j a j o n jegovi številni kar tografski pripomočki za geo-grafska predavanja , ki še danes koristno služijo predava te l jem geograf i je . Kot kar tograf -s t ro jn ik se j e uvel javi l tudi v novatorstvu, ko j e sestavil pan-tografoskop, to je optični apara t za sp remin jan je meri la kar t .

F inžgar jev delokrog v okviru geograf i je pa je segal tudi izven ozke kar tograf i j e . Na prvem mestu n a j bo omenjena fotograf i ja , tako terenska kot reprodukci jska . Bil j e izvrsten fotograf, ki je svoje bogate izkušn je pre-našal tudi na nas laike. S fotografskim apara tom j e prekr ižar i l podolgem in počez Slovenijo in tudi znaten del Jugoslavije, na geografskih ekskurz i j ah pred zadnjo vojno pa tudi Bolgari jo in Turči jo . V objekt iv je lovil predvsem geografske motive. Njegova fotografska zbirka j e zelo obsežna in bogata. V zadnj ih letih se j e u k v a r j a l tudi z barvno geografsko fotograf i jo . Posebe j n a j bo omenjena sistematično zbrana fotografska zbirka o Ljubl jan i , ki ima tudi historično vrednost. Njegove fo tograf i je so na t i sn jene v številnih kn j igah in revi jah . Ni slučaj , da j e v Inšti tutu za geograf i jo SAZU vodil in u r e j a l foto- in diateko Slovenije.

Velike zasluge ima Finžgar pr i razvoju slovenske kar tografske repro-dukt ivne fotograf i je . Ledino j e začel orati sam že pred vojno in po n j e j , ka-sneje pa je v geofotolaborator i ju SAZU vzgojil dober narašča j , k i danes uspešno n a d a l j u j e njegovo delo. Kar tografski zavod in fo to labora tor i j pr i Inšt i tutu za geograf i jo SAZU, je vodil od ustanovitve napre j .

V zadnj ih letih se j e Finžgar udejs tvoval tudi v publicistiki. V »Geo-grafskem obzorniku« j e objavil več pol judnoznanstvenih člankov, od leta 1956 da l j e pa se j e redno oglašal tudi v našem glasilu s prikazi in ocenami novih geografskih ka r t in tu j ih k n j i g s področja kar tograf i j e . Uspešno in vsestran-sko delo na strokovnem pol ju mu je bilo na SAZU osnova za pridobitev na-ziva strokovnega sodelavca, čeprav ni imel predpisane fakul te tne izobrazbe.

Prezgodnja smrt mu je pre t rgala delo pr i kontroli in dopolnitvah k ra -jevnih imen v SRS na jugoslovanski topografski kar t i 1 :50.000, k i ga j e uspešno opravl ja l že n e k a j let; letos j e uspelo za to delo dobiti f inančno podporo Sklada Borisa Kidriča. Prepot rebno delo, k i j e leta čakalo na reali-zacijo, bi služilo raznim st rokam in tudi javnim in upravnim službam. Upal je, da ga bo v pokoju lahko mirno dokončal.

S F inžgar jem j e slovenska geografska ka r tog ra f i j a izgubila sposobnega, plodovitega in resnega delavca, ka te rega široka strokovna razgledanost bi ga — po besedah pokojnega prof. Melika — zatrdno pr ipe l ja la v vrste hono-rarnih univerzi tetnih predava te l jev za kar tograf i jo , če mu ne bi bila že od mladega v oviro težka naglušnost, ki j e v zadn jem deset le t ju ž iv l j en ja prešla v popolno gluhoto. Slovenski geografi, še posebe j n jegovi dolgoletni na jb l i ž j i sodelavci in kolegi, ga bomo ohranil i v na j lepšem spominu kot vzornega stro-k o v n j a k a in tudi kot odkritega, prisrčnega, iskrenega in poštenega človeka, osebno pa tudi kot dobrega p r i j a t e l j a . Drago Meze

u * 2 1 1

Kronika

Umrl je prof. Jože Maučec

Dne 19. III. 1972 j e umr l na P t u j u geograf in zgodovinar prof. Jože Maučec. Rodil se j e 7. I. 1907 v Bogojini. Po šolanju v Murski Soboti in Ljub-l jani , k j e r j e 1. 1936 diplomiral iz zgodovine in zemljepisa, j e poučeval na kmet i j sk i šoli na Grmu in od 1939 do okupaci je na gimnazij i v Cel ju . Med vojno j e bival deloma doma, deloma v Kišvardi (Kisvarda) na Madžarskem. Po osvoboditvi j e bil n a j p r e j v o d j a soboške gimnazije, nato profesor na Jesenicah, jeseni 1946 pa se j e ustalil na P tu ju . Tu j e bil do 1. 1967 profesor na gimnaziji , nato pa r avna t e l j Šolskega centra za kovinsko stroko.

Strokovno se j e uve l jav i l že kot visokošolec, ko je pr i redi l znanstveno neoporečni zemljevid P r e k m u r j a v izvedbi ka r togra fa Vilka F inžgar ja (gl. oceno v GV X, str. 189). L. 1955 j e pr ipravi l drugo dopolnjeno izdajo zem-l jevida. Pisal j e članke o svoji ožji domovini zlasti v »Novine«, k i j im je bil n e k a j časa tudi urednik. Tehten je zlasti n jegov članek o k ra j evn ih ime-nih P r e k m u r j a (»Slovenec« 1938, št. 262). L. 1945 je zbiral gradivo o Sloven-cih v Po rab ju za knj ižico »Slovensko Porabje«, k i jo je napisal s k u p a j z Vilkom Novakom. O P t u j u j e pr ipravi l dva vodnika in vrsto prospektov. Zadnja leta se je lotil opisov nekater ih nase l i j v P r e k m u r j u in v širši p tu j sk i okolici za Kra jevn i leksikon Slovenije.

R. Savnik

Slovenski geografi ob smrti akademika prof. Milka Kosa (1892—1972)

Tudi slovenske geografe j e v zgodnji pomladi (24. marca) leta 1972 težko prizadela vest, da se j e končala ž iv l jen jska pot vel ikega slovenskega zgodo-v i n a r j a in dolgoletnega generalnega t a jn ika SAZU prof. Milka Kosa. Tudi mi smo mu dolžni zahvalo in spomin. Ni seveda potrebno, da bi morda v »Geografskem vestniku« ponavl ja l i vse, ka r j e bilo o n jegovem znanstvenem ter s iceršnjem delu povedanega že ob smrti in o čemer bodo še pisali naši zgodovinarj i . N a j samo na k ra tko povemo, z a k a j se tudi s svoje strani kla-n j a m o njegovemu spominu in ga š te jemo v s a j malo tudi za svojega uči te l ja in mentor ja . To pač zato, ke r so glavne smeri pokojnikovega zgodovinskega dela (obravnavanje u r b a r j e v in drugih zgodovinskih virov, pomembnih, če lahko tako rečemo, za »zgodovinsko« gospodarsko geografi jo, zgodovina ko-lonizacije slovenske zemlje, historična topograf i ja , zgodovinska osvetlitev k r a j e v n i h imen itd.) tako ali drugače v s a j posredno pomembne tudi za geo-grafsko problematiko naše domovine. Zlasti n e k a j let pred zadnjo vojno in

212

Kronika

po n j e j , v na j lepš ih letih pokojnikovega delovnega ž iv l jenja , t akra t ko j e pokojn ika tesno vezalo z našim glavnim men to r j em pokojnim prof. Melikom ne samo skupno znanstveno in ku l turno zanimanje , temveč tudi osebno pr i -ja te l js tvo, so bile združene pobude teh dveh naših eminentnih »nacionalnih« znanstvenikov plodne tudi za nas, zlasti na področju zgodovine in geograf i je ag ra rne pokra j ine in agrarnega ž iv l jen ja . S a j so se ravno po zaslugi teh po-bud zgodovinarj i že lahko dokopali do prvega zvezka velike sinteze »Zgodo-vina agrarnih panog«, zasnovane v okviru vel ike »Gospodarske in družbene zgodovine Slovencev«, ki ga je leta 1970 izdala SAZU, geografi pa smo lahko p rece j tudi po zaslugi teh temel jev zgradili do danes že ka r bogato zgradbo tako imenovane »agrarne« geograf i je Slovenije.

Kako je bil pokojni prof. Milko Kos zainteresiran na sodelovanju z geo-grafi , dokazuje tudi dejstvo, da je bil leta 1947 poleg prof. Melika soustano-v i te l j Inšt i tuta za geograf i jo pr i SAZU in vse do smrti član njegovega znan-stvenega sveta, kot generalni t a jn ik SAZU pa vedno poln razumevanja za pot rebe tega inšti tuta in geografskih publ ikac i j SAZU. Še vse do zadnjega se je med drugim aktivno zanimal za delo, k i sta ga v okviru SAZU prevzela Inšti tut za geografi jo in Inšti tut za slovenski jezik SAZU pri kontroli topo-grafskih imen na novi kar t i Geodetskega zavoda SRS v merilu 1 : 5.000.

Zaradi zgora j označene usmerjenost i Kosove zgodovinske, pogosto k a r zgodovinsko-geografske raziskovalne dejavnosti , j ih je med Kosovimi deli zelo malo, k i ne bi bila zanimiva za geografa, v s a j za tistega, k i ne zavrača a pr ior i vk l jučevan ja zgodovinskih f ak to r j ev v geografske obravnave. Biblio-g ra f i j a teh del seveda ne sodi na to mesto, s a j je ob jav l j ena v »Zgodovinskem časopisu«, n a j p r e j leta 1952—1953, z nada l j evan j i leta 1962 in 1972. Tu n a j opozorim le na tiste razprave, k i so bile ob jav l j ene v geografskih publ ika-ci jah (skoraj vse v »Geografskem vestniku«). Po številu j ih sicer v pr imer i s celotno pokojnikovo bibl iograf i jo ni veliko, zato pa dobro i lus t r i ra jo znača j celotnega Kosovega sodelovanja z geografi jo, kakor smo ga naznačili zgoraj . 2e v IV. letniku GV (1928) se je oglasil z zgodovinsko imenoslovnim prispev-kom »Creine mons — Kre inberg — Kran j ska gora, staro ime za Karavanke«, v V.—VI. letniku (1929—1930) pa s podobnim prispevkom »Stari t rg in sorodna k r a j e v n a imena«. Leta 1932 (GV VIII) je objavil svojo izrčpno razpravo »Slo-venska naselitev na Koroškem«. V naši revi j i se j e oglasil še dvakra t po vojn i : leta 1951 (letnik XXIII) z razpravo »Starejša in mla j ša nase l ja okoli L j u b l j a -ne« in v letniku, posvečenem 70-letnici prof. Melika (XXXII, 1960), s prispev-kom »O nekater ih planinah v Bohinju in okoli Bleda«. Razen tega je še v »Geografskem zborniku« SAZU (IX, 1965) objavil razpravo »Gospodarska pro-blemat ika Bovškega v preteklosti«.

Zato š te jemo slovenski geografi in še posebe j »Geografski vestnik« za svojo dolžnost, da se pokojniku , ki je bil tudi naš znanstveni mentor, ob n j e -govi smrti oddolžimo vsa j s temi skromnimi vrsticami.

Svetozar Ilešič

Ob smrti dr . Maksa W r a b e r j a

Nenadna in neizprosna bolezen je pomladi leta 1972 iztrgala iz naših vrst dopisnega člana SAZU, znanega vegetaci jskega in posebej gozdarskega botanika dr. Maksa Wrabe r j a . Naša znanstvena, zlasti naravoslovna znan-stvena javnost j e ob njegovi nenadni smrti dovol j poudari la izgubo, k i j e s tem doletela naše naravoslovje. N a j k vsemu, k a r j e bilo t e d a j izrečeno, na tem mestu dodamo le še, da bomo pokojnikovo delo močno pogrešali tudi slovenski geografi. Pokojn ik sicer ni bil geograf, toda bil nam j e zelo blizu po svoji fitocenološki in fitosociološki raziskovalni smeri, s ka te ro je pre-našal na naša tla pobude znane Braun-Blanquetove šole; zapolnjeval j e vrzel, k i j e zevala v vegetaci jski geografi j i Slovenije. Da nam je bil blizu, do-k a z u j e tudi dejstvo, da je eno od svojih, za nas nad vse koristnih gozdno-vegetaci jskih razprav objavil v »Geografskem vestniku (»Gozdna vegeta-

213

Kronika

c i j ska slika in gozdno-gojitveni problemi Prekmur ja« , 1951) in da j e v svo-jem na jnove j šem delu (>Pf lanzengeographisch e Stellung und Gliederung Slo-weniens«, »Vegetatio Acta Geobotanica«, 1969), ki ga na žalost ni več utegnil obš i rneje priredi t i za domače uporabnike, z zadoščenjem poudaril , kako se n jegova fi togeografska razčlenitev Slovenije presenet l j ivo u j e m a z geograf-sko regionalizacijo naše domovine.

Svetozar Ilešič

Deveti kongres geografov SFRJ v Sara jevu (25. do 30. septembra 1972)

Na osmem kongresu geografov Jugoslavije 1968. leta v Skopju j e bila pove r j ena Geografskemu društvu Bosne in Hercegovine naloga, da organi-zira deveti kongres. Kl jub temu, da so se med tem raz rah l ja le organizaci jske možnosti naše zvezne organizacije, Zveze geografskih inštitucij , so Sara jev-čani vendar uspeli, da kongres pravočasno z uspehom organizirajo. Presene-tilo nas j e celo, da udeležba na kongresu v bistvu ni bila slabša kakor na p r e j š n j i h kongresih.

Delovna zasedanja kongresa so bila v Domu JLA v Sara jevu od pone-de l jka , 25. septembra do vk l jučno čet r tka 28. septembra.

Prv i dan dopoldne j e bil otvoritveni plenarni sestanek, ki ga j e v imenu delovnega predsedstva začel predsednik Geografskega društva Bosne in Her-cegovine doc. I. B u š a 11 i j a. Sledilo je poročilo o delu Zveze geografskih inšt i tuci j SFRJ med 8. in 9. kongresom, ki ga je podal predsednik te zveze M. B j e l o v i t i ć . Nato pa so sledili t r i j e referat i , k i n a j bi nakazal i neka-t e re os redn je probleme geografskega zanimanja . S. I l e š i č je re fer i ra l o geografskih aspektih vars tva ž iv l jen j skega okolja, J. R o g l i ć o globalnem aspektu v pouku geograf i je in V. D u r i ć o geograf i j i in znanstveno tehnični revoluciji . P lenarni znača j j e imelo še zasedanje zadnj i dan, 28. septembra dopoldne, ki je bilo posvečeno problemom geografskega pouka (z refera toma V. Duričkoviča in M. Bajiča).

Vsi ostali p r i j av l j en i re fe ra t i so bili razporejeni po sekcijah. Ker neka-ter ih referentov na kongres ni bilo, nekater i refera t i pa so bili uvrščeni naknadno in se j e zato men java l program, j e sko ra j nemogoč pregled čez celoto. Še na j l aže ga dobimo iz knj iž ice »Rezimeji r e fe ra ta II. kongresa geo-g ra fa Jugoslavije«.

V celoti j e bilo uvrščenih na program sekcij okrog 50 referatov. Na dnevnem redu sek-ci je za f i z i č n o g e o g r a f i j o jih j e bilo 12, in sicer: T. Rakičević. Sodobni problemi v fizični geografiji; P. Habič, Aktualni problemi krasoslovja; J. Kunaver, Problematika tipo-logije in višinske zonalnosti krasa v Sloveniji; I, Gams, Značilnosti subkutanega krasa kot metoda za določevanje kraške erozije prsti; I. Nestorovski, Tektonsko-geomorfološke karakte-ristike glavnih gora Zahodne Makedonije; I. Bušatlija, Morfostrukturne in morfoskulpturne karakterist ike Bosne in Hercegovine; M. Zeremski, Periglacialna klima kot poseben indikator neotektonskih procesov; I. Gams, Faktor j i mikroklimatske klasifikacije vrtač in kraških polj; A. Bognar, Nekatere morfološke oblike na puhlici Baranje; R. Lazarevič, Intenzivnost vodne erozije; J. Ridanovič, Geografske osnove vodne oskrbe na Murterju in Ruždi Plana, Geografski pomen hidrosistema Ibar—Lepenac. — Največ referatov (16) j e bilo v sekciji za geografijo p r e b i v a l s t v a . To so bili: N. Carić, Neko pojmovanje teori je in metodologije geografije prebivalstva; J. Markovič, Neenakomernost regionalne razporeditve prebivalstva in naselij Ju-goslavije: I. Klemenčič, Problem razselitve kmečkega prebivalstva (na primeru Slovenije); M. 1'anov, Prostorska razmestitev prebivalstva v Povardar ju; Bratislava Maksimović — Milenka Savič, Osnovne karakterist ike razvoja prebivalstva Bosne in Hercegovine v zadnjih sto letih; S. Smlatič, Muslimani srbskohrvatskega jezika v Turéyi ; J. Ilić, Osnovne karakteristike povojne rasti in tendence razvoja prebivalstva Srbi je; Musa Gaši, Rast in koncentracija prebivalstva v prostoru SAP Kosovo; E. Dukagjini , Mestna nasel ja in populacijski razvoj v Metohiji; S. Niko-lič, Nekatere vzporedne demografske karakterist ike SAP Vojvodine in Kosova; M. Bajid, Stihij-sko nasel jevanje prebivalstva iz Bosne in Hercegovine po drugi svetovni vojni v nekaterih naselj ih južne Bačke; St. Zuljič, Razvoj in osnovne poteze procesa delne koncentracije prebi-valstva Jugoslavije v velikih mestih; M. Friganovió, Gibanje prebivalstva SR Hrvatske, I. Crkvenčič Področja različne populacijske dinamike SR Hrvatske 1961—1971; M. Sič, Populacijska dinamika mestnih naselij Hrvatske v razdobju 1880—1971; Petrica Novosel, Gibanje prebivalstva otoka Krka po II. svetovni vojni; M. Natek, Sezonski delavci iz drugih republik Jugoslavije v Sloveniji;. — V sekciji z a n a s e l j a j e bilo pripravljenih 7 referatov: I. Vrišer. Vplivna

214

Kronika

območja jugoslovanskih mest; V. Kokole, Omrežje mest in proces urbanizacije v Sloveniji, Mir-ko Markovič, Metodološki aspekti geografije naselij ; A. Malic, Tipi vaških naselij po funkcijah (na primeru zagrebške regije); D. Karanfilovski, Razvoj velikih mest v procesu urbanizacije SFRJ; Gazim Leši, Religiozne funkci je mest (na primeru kosovskih centrov; M. Gaševski, Seda-nja in perspektivna oskrba z vodo mest v SR Makedoniji. — V sekciji za k a r t o g r a f i j o je bilo na programu 7 referatov: R. Gašparovič, Mercatorjeva kar ta Slavonije, Hrvatske. Bosne in dela Dalmacije iz leta 1589; D. Dukič, Uporaba kozmičnih posnetkov v izdelavi tematskih kart malega merila; L. Sretenović, Vloga mest v kartografskem izraževanju pojavov; R. Ršumo-vič. Reducirana oddaljenost prostorskih lokalitet in njihovi potni indeksi; B. Kristan. SÏMAP GZ — avtomatizirani kartografski postopek za izdelavo tematskih kart ; M. Miškovič, Nekateri problemi kartografskega predstavl janja gostote prebivalstva; R. Nedeljkovič, Atlas nemih kart . — Sekcija za r e g i o n a l n o g e o g r a f i j o j e obsegala 9 referatov: V. Rogić, Regionaliza-cija osrednjega gorskega prostora Jugoslavije; K. Papić Regionalizacija Bosne in Hercegovine; S. Bakaršić Geografske osnove teritorialnega razvoja Bosne in Hercegovine; M. Vasovič, Pri-meri preoblikovanja gorskih regi j v Srbiji in Orni gori; M. Žagar, Prometni položaj Slovenije v Jugoslaviji; J. Medved, Tržna usmerjenost kmetijstva v 9R Sloveniji leta 1969; B. Belec Ne-kateri elementi recentnega preoblikovanja vinogradniških regi j v Sloveniji; T. Žabica, Turi-stična vloga in pomen zračnega prometa v turizmu Dubrovnika; M. Pak, Oskrba kot dejavnik transformacije mestnega prostora na primeru Ljubljane, Maribora in Kranja . — Samo 4 referati so bili uvrščeni v sekcijo za m e t o d o l o g i j o : V. Klemenčič Odprta državna meja kot nov geografski pojav; A. Bognar, Nekatere političnogeografske poteze meje med SR Hrvatsko in LR Madžarsko; Ž. Jovičić, Odnos prirodnega in družbenega kot predmet geografskega prouče-vanja; R. Gašparovič, Matematična geografija — metodološka razmišl janja.

Gorn j i pregled referatov po sekci jah nam še bo l j kakor na dosedanj ih kongresih dokazuje , da so te sekcije nekako n u j n o zlo; le malo izražajo jasno izoblikovano razdelitev po posebnih problemih, temveč so sko ra j le koncesi ja individualnim že l jam po re fe r i r an ju . Pr i tem j e tudi tokra t mars ika ter i refe-rat zašel na povsem nepravo mesto. Tako imata npr . r e fe ra ta VI. Klemenčiča in A. Bognar ja k a j malo opravit i s sekcijo za metodologijo, medtem ko bi vse-kakor spadali t j a nekater i refera t i iz drugih sekci j (Rakičevičev iz sekci je za fizično geografi jo, Markovičev iz sekcije za nasel ja , Carićev iz sekcije za geograf i jo prebivalstva), k i bi dali celotnemu delu te sekci je mnogo večjo težo. Zaka j je nada l j e prvi re fera t o oskrbi z vodo (Riđanovićev) uvrščen v sekcijo za fizično geografi jo, drugi (Gaševskega) pa celo v geograf i jo nasel i j? Cela vrsta referatov iz sekci je za regionalno geograf i jo (Žagar, Medved, Be-lec, Pak) t j a k a j malo spada, razen če se postavimo na stališče, da je v geo-graf i j i vse »regionalno«. Čeprav se zavedam, da govorim gluhim ušesom, po-nav l j am svoje prepr ičanje , da taka, do neke mere tudi vsebinsko neuteme-l j e n a drobitev dela škodi smiselnemu geografskemu aspektu.

Prvi dan kongresa popoldne so bile na programu k ra tke terenske ekskur-zije, ena po Sara jevu , druga na Trebevič in t r e t j a na lgman. Le-ta je bila deležna na jveč jega zanimanja . Od 28. septembra popoldne do 30. septembra zvečer pa j e velik del udeležencev potoval na t e r e n s k o d e l o k o n g r e -s a in sicer na poti Sarajevo—Zenica—Travnik—Jajce—Bugojno—Jablanica— Konjic—Sarajevo.

Sklepov kongresa v tem poročilu še ne moremo objaviti , k e r n j ihovega besedila še nismo preje l i . Pač pa lahko poročamo, da j e med kongresom ple-num Zveze geografskih inšt i tuci j SFRJ pr ipravi l predlog novega statuta in ga predložil kongresu v odobritev. Glavna novost j e v tem, da sestoji zda j pred-sedstvo Zveze iz predsednika, osem podpredsednikov (po enega iz vsake re-publ ike in pokraj ine) in t a jn ika . Predsednik vodi delo vse Zveze, prvih pet podpredsednikov pa nacionalni komite, komisi jo za znanstveno delo, komisi jo za v p r a š a n j a pouka, i zda ja te l j sko dejavnost in materialno-f inančno poslova-n je . Pr i vsakem naštetem delovnem področju sode lu je jo predstavniki vseh republik. Sedež vsega delovnega področja je pri inštituciji , k j e r dela ustrezni podpredsednik. Ker bo 10. kongres organiziran v Srbij i , p r e h a j a za nas lednje štiriletno razdobje mandat predsedstva in ta jn i š tva v Beograd (predsednik prof. M. Vasovič). Od ostalih delovnih področi j prevzame za to razdobje vod-stvo nacionalnega komi te ja Zagreb (podpredsednik prof. I. Crkvenčić), komi-si je za znanstveno delo pa L j u b l j a n a (podpredsednik prof. VI. Klemenčič).

Na koncu j e omeniti še dejstvo, ki v p r imer j av i z dosedanjimi kongresi ni razveselj ivo: odmev kongresa v tisku in drugih sredstvih javnega obvešča-n j a še n ikdar ni bil tako šibak kakor tokrat .

S. I.

215

Kronika

Jugoslovanski simpozij o problemih podeželskih naselij in agrarne proizvodnje v Ohridu od 11. do 13. maja 1972

Geografsko društvo Makedoni je j e organiziralo v Ohr idu geografski sim-pozi j o problemih agrarnih nase l i j in agrarne proizvodnje z namenom, da bi pregledal i rezultate raziskav teh problemov v zadnj ih letih, da bi dobili pre-gled procesov v vsem jugoslovanskem prostoru, da bi obogatili metodologijo tovrstnih raziskav in da bi se tovrstno raziskovanje še bo l j razmahnilo.

V Ohridu j e pbročalo 30 geografov in predstavnikov sorodnih strok iz vseh republik razen iz Črne Gore, posebno aktivni pa so poleg makedonskih geografov bili geografi s Kosova. Slovenski geografi smo imeli na simpoziju šest referatov.

P reds tav l j ena problemat ika je obsegala domala vse geografske probleme izvenmestnega prostora z močnim poudarkom na depopulaci j i agrarnih na-selij, ka r se je odražalo tudi v sami diskusij i . Neposredno o depopulaci j i podeželskih nase l i j so poročali V. R o g i ć v re fe ra tu »Primer geografske analize s t ruk ture nasel jenost i gorsko-planinskih reg i j — Ličko-goranski prostor«, M. S i č , »Sodobni populaci jski razvoj in problemi podeželskih nase l i j v Vzhodni Hrvatski«, K. R i s t i ć , »Tendence razvoja podeželskih nase l i j v Kosovski kotlini«, K. Ć o n o v , »Razslojevanje na podeželju in n jegove socialno-ekonomske implikacije« in V. T o č k o v s k i , »Depopula-c i ja podeželskih nase l i j na Selečki planini«, medtem ko je P. K i r o s k i v refera tu »Erozija na kmečkem zemljišču in migrac i j ska g ibanja kmečkega prebivalstva v Ovčepolju« ugotavl jal vpliv depopulaci je in deagrar izaci je na z m a n j š a n j e obdelovalnih površin in na povečanje erozije.

V drugi skupini refera tov so bili v ospredju učinki neagrarn ih središč na s t ruk turo podeželskih nase l i j te r na n j ihovo razmestitev. O tem so po-ročali M. P a n o v (»Nekatere karakter i s t ike prostorske razmestitve pode-želskih nasel i j v SR Makedoniji«), V. N e d k o v (»Prostorska razmestitev in karak te r i s t ike podeželskih nasel i j v občini Sveti Nikola«), I. F u r i a n (»Tendence socialnogeografskih sprememb na k raškem zemljišču v Suhi Krajini«), M. B j e l o v i t i č (»Stare Plavnice — pr imer t ransformaci je po-deželskega nase l ja in prebivalstva«), M. P a k (»Transformacija izvenmestnih nase l i j v gravi taci jskem območju Maribora«), K pr ikazu populaci jskih ele-mentov pri obl ikovanju regionalnih s t ruktur sta pr ispevala še re fera ta M. N a t k a »Vpliv s topnje deagrar izaci je na pr i rodno in migraci jsko g iban je prebivals tva v SR Sloveniji v obdobju 196.1-71« in I. B a u č i ć a (»Zunanje migraci je delovne sile v procesu deagrar izaci je Jugoslavije«. Sintetični pri-kaz razlik v regionalnih s t ruk tu rah izvenmestnega prostora pa je pr ikazal V. K l e m e n č i č v re fe ra tu »Opredelitev in problemi socialno-gospodarsko ogroženih področi j na pr imeru Slovenije«.

Druga centralna problematika, o agrarni proizvodnj i in gospodar jen ju v izvenmestnem prostoru, je vkl jučevala nas lednje refera te : J. M e d v e d »Izraba zemljišča v SR Sloveniji leta 1969«, B. B e l e c »Pokraj inska in funkc i j ska t ransformaci ja vinorodnih regi j Slovenije«, T. Ž a b i c a »Trans-formaci ja in problemi agra rne pokra j ine pod vplivom turizma na pr imeru Župe Dubrovačke«, G. M i 1 e v s k i »Akumulaci jska jezera v SR Makedonij i kot faktor razvoja agrarne proizvodnje«, V. G r a m a t n i k o v s k i »Struk-tu rne spremembe agrarnih površin in deagrar izaci ja v SR Makedoniji« te r V. J e r i c »Nekateri problemi t ranshumanse v Bosni na pr imeru Vlašič pla-nine«. Sem spada tudi eden redkih poizkusov geografskega pr ikaza s t ruk ture kmet i j skega kombinata E. D u k a g j i n i j a »PIK Progres — eksport kot nosilec t ransformaci je in intenzif ikaci je poljedelstva v Pr izrenskëm bazenu«.

V posebno skupino lahko uvrstimo referate , k i so opozorili na posebne probleme oskrbe podeželskih nase l i j z vodo. To so bili referat i M. G a š e v -s k e g a »Osnovne ka rak te r i s t ike oskrbe podeželskih nase l i j z vodo v SR Makedoniji«, M. L a 1 o v i č a »Kontrola rojstev na področju podeželskih in mestnih nasel i j v SR Makedoniji« ter M. M i š k o v i č a »Prispevek k pro-

216

Kronika

blematiki kar tografske predstave prostorskih in funkci j sk ih karakter i s t ik podeželskih naselij«.

Na simpoziju j e bila izražena tudi potreba po planskem u r e j a n j u pode-želskih nasel i j v referat ih M. R a d o v a n o v i ć a »Sistemi podeželskih na-sel i j v sklopu prostorskega planiranja«, V. K o s e v s k e g a »Podeželska na-se l ja v meliorativnih področj ih SR Makedonije , u r e j e n a v novih prostorskih sistemih« in D. K a r a n f i l o v s k e g a »Prostorsko u r e j a n j e in vpliv na turistično funkc i jo podeželskih nasel i j v SFR Jugoslaviji«.

Poleg vseh navedenih referatov so bili na simpoziju podani še trije re-fera t i splošno preglednega značaja : T. K o n d e v »Razmestitev in etnični sestav podeželskega prebivalstva v SR Makedoniji«, T. B a t e v »Materialna osnova individualnih kmet i j sk ih proizvajalcev in n j ihove možnosti povečanja produkci je v SR Makedoniji« ter J. S i n a d i n o v s k i »Demografski in eko-nomski faktor v povojnem procesu deagrar izaci je v SR Makedoniji«.

Aktivno sodelovanje s t rokovnjakov nekater ih sorodnih strok je na eni strani problematiko popestrilo, na drugi s trani pa je privedlo do prevelikega posploševanja in deloma tudi ponav l j an j a zlasti v tistih referat ih , k i niso bili rezultat d i rektnega raziskovalnega dela.

Potreba po n a d a l j n j i izmenjavi rezultatov raziskav podežel ja v okviru vse Jugoslavije se je na simpoziju jasno pokazala. Pokazalo se j e za koristno in potrebno intenzivno proučevan je podežel ja v vseh republ ikah in p r imer j ava procesov in s t ruk tur v ekonomsko različno razvitih okoljih, k a r lahko s pri-dom služi uspešnejšemu sp reml j an ju in u s m e r j a n j u ustreznih procesov.

Mirko Pak

Tretje srečanje geografov iz Slovenije z geografi iz Julijske Benečije in Furlanije

Y dneh 20. in 21. oktobra 1972 j e Inštitut za geograf i jo Univerze v Ljub-l jan i organiziral t r e t j e s rečanje geografov slovenskih geografskih inst i tuci j iz L jub l j ane in Maribora z geografi iz Ju l i j ske Benečije in Fur lani je , in sicer v Murski Soboti. Od gostov iz I ta l je so sodelovali prof. Giorgio v a 1 u s s i , dekan fakul te te za t u j e jezike in l i te ra ture t ržaške univerze s sedežem v Vidmu ter di rektor t a m k a j š n j e g a Geografskega inštituta te r njegovi sode-lavci Guido B a r b i n a , Pio N ö d a r i , Giovanni C a m e r i in Gojniir B u d a ) . Od slovenskih geografov pa so poleg referentov na s rečanju (prof. S. 11 e š i č , prof. V. K l e m e n č i č in prof. L. O 1 a s) prisostvovali še šte-vilni geografi iz L jub l j ane , Maribora in Pomur j a .

Na s rečanju so referiral i prof. G. Valussi o smernicah gospodarskega razvoja v Fur lani j i—Jul i j sk i Benečiji , G. Barbina o načrtu za ekonomski in socialni razvoj ter urbanist ično p lan i ran je v Nadiških dolinah. P. Nodari o avtocesti Trst—Videm—Benetke, G. Cameri o svojih geografskih raziskavah konurbac i je Rabat—Salé (Maroko), S. Ilešič o geografskih karak ter i s t ikah Pomur ja , V. Klemenčič o nekater ih geografskih problemih nacionalno meša-nega, s Slovenci in Madžari posel jenega P r e k m u r j a in L. Olas o selitvenih tokovih in nj ihovih geografskih učinkih v P r e k m u r j u .

Drugi dan so gost je in številni drugi udeleženci na avtobusni ekskurz i j i obiskali nekatere , zlasti obmejne predele P o m u r j a na poti Murska Sobota— Lendava—Kobil je—Gornj i Petrovci—Kuzma—Puconci—Moravci—Radenci— Murska Sobota. Pr i vodstvu ekskurz i je sta bistveno sodelovala domača geo-grafa L. Olas in B. Sever.

V soboškem hotelu »Diana«, k j e r j e bilo srečanje , je ob t e j pri l iki Zem-ljepisni muze j Inšti tuta za geograf i jo univerze v L jub l j an i pr ipravi l razstavo kar tografskega gradiva o opravl jenem raziskovalnem delu v Pomur ju .

Ob zakl jučku nas je prof. Valussi povabil na četrto podobno srečanje, ki je predvideno za september 1973 v Pordenonu.

217

Kronika

Delo Geografskega društva Slovenije v letu 1972

Jubi le jno leto 1972, ko je Geografsko društvo Slovenije proslavl ja lo 50-letnico svoje ustanovitve, j e potekalo v izredno delovnem vzdušju. Prvi me-seci so bili posvečeni predvsem pr ipravam na osrednjo proslavo, ki j e bila 21. 4. 1972 v L jub l j an i in na z n j o povezani redni letni občni zbor. Ker se je želel upravni odbor GDS neka te r im zaslužnim članom zahvalit i za nj ihovo de-lo s pr iznanj i , smo na občnem zboru sprejel i neka tere spremembe pravil Geo-grafskega društva Slovenije in pravi lnik o pode l j evan ju p r i znan j GDS. Na občnem zboru j e bil izvoljen tudi nov upravni odbor. Na svoji prvi sej i dne 8. m a j a so izvoljeni člani UO GDS sprejel i nas lednje zadolžitve: predsednik dr. Mirko Pak, podpredsednik dr. Vladimir Kokole in Stanko Pola jnar , t a j -nika Jelka Kunaver in Mar j an Klemenčič, b laga jn ik Ignac Klemenčič, urednik GO Mara Radinja , upravnik GO Cita Marjet ic, urednik GV dr. Svetozar Ilešič (častni predsednik UO GDS), upravnik GV dr. Mat jaž Jeršič, vod ja sekcije za šolski pouk Dušan Kompare, vod ja znanstvene sekcije dr. Milan Sifrer, člani brez stalno določenih funkc i j dr. Borut Belec, dr. France Habe in Milan Vre-ča, zastopnik študentov Anica Kvas. V nadzorni odbor so bili izvoljeni dr. Ivan Gams, dr. Vladimir Klemenčič in dr. Mavric i j Zgonik.

2e p red občnim zborom je Geografsko društvo Slovenije organiziralo 21. j a n u a r j a posvet o načelih rabe zemljepisnih imen kot zakl juček dela komisi j v letu 1971 (komisije za v p r a š a n j a etimološke ali kn j i žne rabe zemljepisnih imen, za vp rašan je enojezične ali dvojezične rabe zemljepisnih imen v etnič-no mešanih slovenskih predelih, za vprašan je velike ali male začetnice v se-s tavl jenih k ra j evn ih imenih te r za vprašan je rabe tu j ih zemljepisnih imen). Javni posvet j e osvojil m n e n j e v prvih dveh točkah, pr i drugih dveh pa se j e razkr i la cela vrsta različnih mnenj . Zato je bila us tanovl jena komisi ja , ki bi n a j skušala do pr ihodnjega posveta predložiti rešitev za vsa sestavljena zemljepisna imena in ne le za naselbinska. Tudi problemtika četr te točke j e bila p res tav l jena na nas lednj i posvet, ki je bil 30. m a j a 1972 in j e skušal razčistiti stališča. O rezultat ih posveta bo obveščena pravopisna komisi ja SAZU, o n j i h pa j e dr. L Gams poročal tudi v »Naših razgledih«.

O osrednj i proslavi 50-letnice društva in drugih pr i redi tvah v zvezi s tem jub i l e j em poročamo v tem letniku »Geografskega vestnika« posebej.

Os redn ja problemat ika v programu dela sekci je za šolski pouk sta bila še nada l j e novi predmetnik in novi učni načrt geograf i je v reformirani osnov-ni in srednji šoli. Pri tem je odsek uspešno sodeloval z Oddelkom za geografijo filozofske fakultete, k j e r se snu je geografski didaktični center, z Zavodom SRS za šolstvo pa pri u s k l a j a n j u programov za nova učila, nada l j e s Sava filmom ter dopisno delavsko univerzo v L jub l jan i .

Delo sekci je za znanstveno delo je bilo osredotočeno predvsem na geo-grafe, ki so zaposleni v znanstveno-raziskovalnih in pedagoških inšti tucijah v L jub l j an i , Mariboru in Postojni . UO GDS n vodstvo sekci je si j e zadalo nalogo, da pri tegne k delu tudi geografe, ki so zaposleni v raznih turističnih, statističnih in podobnih službah ter še niso vkl jučeni v delo znanstvene sek-cije. Sekcija je organizirala n e k a j diskusijskih večerov, k j e r so poročali prof. Vrišer o raziskavi vplivnih območij jugoslovanskih mest, dr. Kokole o simpo-ziju za aplicirano geograf i jo v Bre tan j i (Francija), prof. Radin ja in asist. Lovrenčak o geomorfoloških in pedografskih značilnostih Šent je rne jskega pol ja in prof. Ilešič o vlogi slovenskih geografov v akci jah za varstvo okolja. Zveznega kongresa geografov septembra 1972 v Sara jevu , o ka terem poro-čamo posebej , se je udeležilo 17 delegatov iz Slovenije, večinoma z referat i .

Med aktivi GDS sta še vedno n a j b o l j delovna akt iva v Mariboru in L jub-l jani . Mariborski aktiv j e organiziral letos n e k a j p r e d a v a n j za svoje člane (dr. Pak o geografskih značilnostih in sodobnih prostorskih problemih na Nizozemskem, dr. Zgonik o geografskem gradivu kot miselnem gradivu in dr.) Vse sile mariborskih geografov pa so bile osredotočene na organizacijo simpozija o Severovzhodni Sloveniji , k tobra 1972, o ka te rem poročamo v tem »Vestniku« posebej.

218

Kronika

Tudi bilanca dela akt iva GDS v L j u b l j a n i je izredno ugodna. P r i r e j a l je j avna p redavan ja enkra t do dvakra t mesečno, predvsem v spomladanskem času (Golob o Kitajcih in n j ihovi deželi, dr. Pak o nekater ih geografskih opa-žanj ih na Nizozemskem, dr. Lah o poti po Latinski Ameriki, Pirševa o Bolga-r i j i in Španij i kot turističnih deželah, dr. Buser o svetu pod Karavankami, Birtič in Predan o Beneških Slovencih v č e r a j in danes, Kavčič o naših zdom-cih ter o vzrokih in posledicah tega problema, Rainer o erozij i tal in hudo-urnik ih na Slovenskem). Vsa p redavan ja so imela številne poslušalce, tudi iz negeografskih vrst ; preko sto poslušalcev se je zbralo na p redavan ju o Beneških Slovencih. Aktiv je organiziral tudi enodnevni ekskurz i j i (preko 80 udeležencev) v Beneško Slovenijo in v zamejsko Koroško. Za svoje člane j e izdal aktiv tudi letos informativni bilten. Tudi akt iva GDS v Kran ju in Ce l ju si prizadevata, da bi poživila delo. Pr ipravi la sta zelo obetajoč program za delo v p r ihodnjem letu, še v n a p r e j pa nameravata sodelovati z Zavodom za šolstvo. Pr i svojem delu se s rečuje ta predvsem s finančnimi težavami, te-žave pa so tudi s s e s t a j an j em članov, ki so razpore jeni po razmeroma obšir-nem področju. V Cel ju j im j e že uspelo organizirati prvo p redavan je (prof. Sore o počitniških nasel j ih na Savinjskem).

Novi upravni odbor si je zadal kot eno izmed pr ihodnj ih delovnih nalog še bo l j poživiti delo teh dveh aktivov.V ta namen je bila imenovana komisija, ki bo poskrbela tudi za ustanovitev nekater ih novih aktivov (Pomurje, Kopr-sko, Goriško, Dolenjsko) ter strokovnih jeder , ki bi j im nudili svojo pomoč bl ižnj i že obstoječi aktivi in upravni odbor.

Upravni odbor je ustanovil že spomladi tudi komisi jo za zamejske pro-bleme, ka te re aktualnost se je k a j h i t ro pokazala. Z delom je pričela tudi organizaci jska komisi ja za pr ipravo zborovanja slovenskih geografov, ki bo jeseni leta 1973 v Rogaški Slatini.

Po kartotečni evidenci je imelo društvo ob koncu leta 1972 320 članov. V tem številu pa še daleč niso za je t i vsi geografi v Sloveniji, k i niso povezani z že obstoječimi aktivi. Zato si j e novi odbor zadal nalogo, da s pomočjo akti-vov GDS in Zavoda SRS situacijo glede tega izboljša.

Jelka Kunaver

219

VSEBINA — CONTENTS — TABLE DES MATIÈRES

Ob petdesetletnici Geografskega društva Slovenije 3 On the Occasion of the fiftieth Anniversary of the Geographical

Society of Slovenia • ^ À l'occasion du cinquantennaire de la Société de Géographie de Slovénie 5

I. Nekatere glavne smeri in panoge slovenskega geografskega raziskovanja

Some Main Areas and Directions of the Geographical Research in Slovenia Quelques directions et branches principales des recherches géographique

slovènes Svetozar 11 e š i č (Ljubljana) : Slovenske pokrajine (Geografska re-

gionalizacija Slovenije) (z 1 skico v tekstu in 1 skico v prilogi) 9 The Regions of Slovenia (Geographical Regionalization of Slovenia) (with 1 Map in Text and 1 Map in Anex) . . 20

Milan Š i f r e r (Ljubljana) : Nekatere smeri in pogledi geomorfološkega proučevanja na Slovenskem 35 Some Directions and Ideas in the Geomorphological Research in Slovenia 42

Ivan G a m s (Ljubljana) : Geografsko raziskovanje krasa v Sloveniji (z 1 skico v tekstu) . . 57 Geographical Research of Karst in Slovenia (with 1 Map in Text) 65

Drago M e z e (Ljubljana): Klimatska proučevanja Slovenije 75 Studies on the Climate in Slovenia 81

Jakob M e d v e d (Ljubljana) : O geografskem proučevanju slovenske podeželske pokrajine (z i skico v tekstu) 91 Geographical Research on the Rural Areas in Slovenia (with 1 Map in Text) 101

Igor Y r i š e r (Ljubljana): O geografskem proučevanju slovenskih mest (z 1 skico v tekstu) 115 On Urban Geography in Slovenia (with 1 Map in Text) 123

Vladimir K l e m e n č i č (Ljubljana): Geografija prebivalstva Slovenije (z 1 skico v tekstu) 133 Population Geography of Slovenia (with 1 Map in Text) 143

II. Petdeset let Geografskega društva Slovenije

Fifty Years of the Geographical Society of Slovenia Cinquante ans de la Société de Géographie de Slovénie

(Referati in gradivo s proslave petdesetletnice — Reports and Materials from the Fiftieth Anniversary Celebration — Rapports et matériaux de la cé-lébration solenelle du cinquantennaire)

Valter B o h i n e c — Roman S a v n i k (Ljubljana) : Kako je nastalo Geografsko društvo Slovenije .' 161 Circumstances of the Foundation Phase in the Evolution of the So-ciety during the 1922—1925 period — Les circonstances de la pre-mière phase de l'évolution de la Société durant l'époque 1922—1925. 165

Svetozar 11 e š i č (Ljubljana) : Slovenska geografija v petdesetih letih slovenskega Geografskega društva 165 Slovenian Geography during the Fifty Years of the Geographical Society of Slovenia — La géographie slovène pendant les 50 ans de la Société de Géographie de Slovénie 179

Proslava petdesetletnice Geografskega društva Slovenije 181

Razgledi — Scientific Rewiews and Notes — Notes et Comptes Rendus

Svetozar 11 e š i č : 22. mednarodni geografski kongres Y Kanadi (av-gust 1972) . . . . , 187 22e Congrès International de Géographie à Montréal 190

Vladimir K o k o 1 e : IV. simpozij komisije Mednarodne geografske unije za aplicirano geografijo (Rennes, 15.—22. jul i ja 1971) 191 4 me Symposium de la Commission de géographie appliquée de l'UGI (Rennes, juillet 1971) 192

Književnost — Rewiews of Books — Notes bibliographiques

Iz slovenske geografske književnosti Krajevni leksikon Slovenije, II. knjiga (Valter B o h i n e c ) 193 Jugoslovanski simpozij o agrarni geografiji (Milan N a t e k) 194 Geografski zbornik XII (Drago M e z e ) 196

Nekaj novosti iz fizične geografije

Pitty A. F., Introduction to Geomorphology (I. G a m s ) 198 Pavol Plesnik, Hornâ hranica lesa vo Vysokych a Belanskych Tatrach

(Franc L o v r e n c a k) 199

Kronika — Chronicle — Chronique

Profesor Silvo Kranjec — osemdesetletnik (Svetozar 11 e š i č) 201 Prof. dr. Roman Savnik — sedemdesetletnik (Svetozar I l e š i č ) 205 Ob življenjskem jubileju prof. Slave Rakovčeve (Svetozar I l e š i č ) 209 Vilku Finžgarju v slovo (Drago M e z e ) 209 Umrl je prof. Jože Maučec (R. S a v n i k ) 212 Slovenski geografi ob smrti akademika prof. Milka Kosa (Svetozar

I l e š i č ) 212 Ob smrti dr. Maksa Wraber ja (Svetozar I l e š i č ) 213 Deveti kongres geografov SFRJ v Sarajevu (25. do 30. septembra 1972)

(Svetozar I l e š i č ) 214 Jugoslovanski simpozij o problemih podeželskih naselij in agrarne proiz-

vodnje v Ohridu od 11. do 13. maja 1972 (Mirko P a k ) 216 Tretje srečanje geografov iz Slovenije z geografi iz Julijske Krajine in

Furlanije (S. I.) 217 Delo Geografskega društva Slovenije v letu 1972 (Jelka K u n a v e r) . . 218

GEOGRAFSKI VESTNIK XLIV - 1972 Izdulo in založilo Geografsko društvo Slovenije v Ljubljani. — Izšel februarja 1973. - Tisk

AERO kemična in grafifina industrija C e l j e

Svetozar I l e š i č (Ljubljana): Slovenska geografija v petdesetih letih slovenskega Geografskega društva « . . . 165 Slovenian Geography during the Fifty Years of the Geographical Society of Slovenia — La géographie slovène pendant, les 50 ans de la Société de Géographie de Slovénie 179

Proslava petdesetletpice Geografskega društva Slovenije ' 181. Razgledi — Scientific Rewiews and Notes — Notes et Comptes Rendus . . 187 Književnost — Rewiews of Books — Notes bibliographiques 193 Kronika — Chronicle — Chronique . 201 Gl. podrobno kazalo str. 220—222. — Specified Contents pp. 220—222 — Table

des Matières détaillée, pp. 220—222

i Na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanja proizvodov in storitev v prometu (Uradni lie t SFRJ, št. 33-316/72) daje Republiški sekretariat za prosveto in kulturo na vlogo Geografskega društva Slovenije mnenje, da šteje Geografski vestnik, med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, za katere se np plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.

Mnenje velja do 31. XII. 1973.

CENA »Geografskega vestnika« za leto 1972: za člane Geografskega društva Slovenije din 36, za nečlane din 45, za šole in knjižnice din 55, za druge

ustanove din 75

GEOGRAFSKI VESTNIK izhaja v Ljubl jani enkrat letno. Rokopisi, časopisi v zameno in knjige v oceno n a j se pošiljajo na uredništvo v Ljubljani, Ašker-čeva 12. — Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji sami. — Uprava revije je pri Geografskem društvu Slovenije, Ljubljana, Aškerčeva 12. — Denarne ' pošiljke pošiljajte na račup 50101-678-48839 (Geografsko dru-

štvo Slovenije)