Embed Size (px)
Citation preview
IZOBRAŽEVANJE Z IK
TEHNOLOGIJO
Od poučevanja k učenju
KJE SMO?
Večinoma imajo šolniki slabe predstave o učenju z
IKT, a hitro razumejo, če jim ga razložimo.
Zaupajo, da se je tako možno učiti, a menijo, da
so rezultati slabši, kot klasično.
Skrbi jih didaktična priprava vsebin,manj
računalniška.
Skrbi jih, ker nimajo vsega procesa v rokah,
ampak del drugi (tutor).
Premalo se zavedajo neosebnih izvorov motivacije
in emocij.
Priprave na učenje z IKT v šoli,
t. j. v formalnem izobraževanju
• dogovor o imenih
• modeli K, K/S; S
• učitelji, svetovalci
• učno gradivo
• učno in prosto komuniciranje
• priprava učenca na učenje
• priprava učitelja in svetovalca
• preverjanje znanja
• spremljanje
učenčevega
napredka
• evalvacija učnega
procesa
• notranja
infrastruktura šole
• šola eksterno - v SLO
prostoru
Področja priprave spletne šole
• Računalniška priprava: ogrodje (shell) spletne šole, frame-i, navigacija, orodja za učno pot, navigacijo in za komunikacijo.
• Priprava strokovnih delavcev – za pripravo učenja in za vodenje procesa: ozaveščanje, spletna miselnost, konvertiranje vsebin, tehnična priprava učenja.
• Ureditev položaja spletne šole znotraj organizacije: pravila, pristojnosti, komuniciranje in konsenz med udeleženimi, evalvacija.
• Umestitev zunaj organizacije: trženje, promocija, argumentirano komuniciranje z nasprotniki in z javnostjo.
RAČUNALNIŠTVO
INFORMATIKA
PEDAGOGIKA
KONVERTIRANJE UČNIH VSEBIN
UPRAVLJANJE UČNIH VSEBIN SISTEMSKA OPREMA
SERVERJI , MREŽA LAN …
VSEBINSKO KONVERTIRANJE
DOLOČITEV UČNEGA
TEMPA
OPTIMIRANJE UČNE
POTI
UGOTAVLJANJE NAPREDKA
ORIENTACIJA UČENCA NA UČNI POTI
PROGRAMSKA OPREMA
ZA UČENJE
PROGRAMSKA OPREMA
ZA KOMUNICIRANJE
LOKALNI SERVERJI IN
NJIHOVA ADMINISTRACIJA
ORGANIZIRANOST DOSTOPOV
ZA UPORABNIKE
OSNOVNI POJMI – udeležba različnih strok
PROGRAMSKA OPREMA
OSNOVNI POJMI – TERMINOLOGIJA 1. del
sopomensko in protipomensko učiteljev položaj učni proces komuniciranje
mentor
tutor
(inštruktor)
svetovalec
skupinsko
v dvojicah
individualno …
učenje
sinhrono
asinhrono …
komuniciranje, učenje
model K – kontaktno
model KS – kombinirano:
kontaktno+spletno učenje, hybrid,
blended
model S – spletno
spremljanje napredka učenca
ocenjevanje znanja …
učenca
Učna klepetalnica
(chat, diskusijski forumi, hladilnik -
ohoho soba, water cooler)
Študent študentu – neučni chat
Kontaktno (face to face)
na daljavo (distance, open …)
učenje
poučevanje
Bela tabla, prazna tabla
whiteboard
Popisana tabla, obvestilna tabla,
blackboard
UČNO OKOLJE = DIDAKTIČNO okolje + IKT
učna pot = didaktično urejena interaktivna vsebina + testi + vaje
IKT učno okolje =forum +oglasna deska+bela tabla+e-priročniki+e-pošta
didaktično okolje=urniki+ učilnice+učitelji+referat+organiziranost šole
OSNOVNI POJMI – TERMINOLOGIJA 3. del
Učenčeva učna orodja Kar uporabijo, (kliknejo) med učenjem za
namen učenja
Učenčevi pripomočki Iz njih črpajo vsebino
Učenčevo ožje učno
okolje Kar ga obdaja na ekranu
Učna pot, slovar, enciklopedija,
predavateljevo pojasnilo, online dostopi,
simulacije, filmi, govor, klasični učbeniki
in drugi pripomočki
Chat, načrt ali karta predmeta, pošta
predavatelju, sošolcu, bela tabla,
oglasna deska, sobe za diskusijo,
hladilnik …
Učenčevo širše učno
okolje
Ljudje in službe na šoli, urnik,
organiziranost in logistika šole,
knjižnica, študijska središča, tokovi
informacij, skrbništvo za učno klimo …
Učenčevi pomočniki Delujejo na učinkovitost, pomagajo v
težavah
Tutor, mentor, predavatelj, referent,
navodila za delo, help …
OSNOVNI POJMI – TERMINOLOGIJA 4. del
Kaj v šoli s spletajem? Učna vsebina je razdeljena v:
• učne module - skupine predmetov,
• predmete,
• učne enote
• učne teme
Spletaj je lahko marketinški marker za naše e-učenje, zato ga
uporabimo za modul ali za zaključeno vsebino, ki se ne
pokriva z enoto ali temo.
POUČEVANJE
EVALVACIJA
IZVEDBE
EVALVACIJA
IZVEDBE PREVERJANJE
ZNANJA UČENCA
KOMBINIRANO
KLASIČNO /
SPLETNO UČENJE
SPLETNO
UČENJE
EVALVACIJA
IZVEDBE
PREVERJANJE
ZNANJA
UČENCA
POMOČ
PRI UČENJU POUČEVANJE
PREVERJANJE
ZNANJA UČENCA POMOČ PRI
UČENJU
PRIPRAVA
NA UČENJE
KLASIČNO
UČENJE /
POUČEVANJE
PRIPRAVA
NA UČENJE
PRIPRAVA
NA UČENJE POMOČ PRI UČENJU
DELEŽ UČITELJEVIH NALOG
KOMBINIRANO
KLASIČNO /
SPLETNO UČENJE
KLASIČNO
UČENJE /
POUČEVANJE
OSNOVNI POJMI
Poučevanje
UČENJE – UČENEC JE AKTIVEN
OSNOVNI POJMI – PREPREČIMO TVEGANJA
Če je skuhana jed po kuharskem tečaju slaba, so lahko krivi kuhar, živilo ali lonec. Malokdo bi okrivil tečaj.
Sicer pa se izkažite s čem drugim, če vam kuhanje ne gre!
Če pa učenci po šoli potrebujejo inštruktorje, ali če jih na izpitu veliko pade, je kriva šola, kar pomeni, da imajo
učenci slabo učno pot. Zavedajte se, da v šoli ne smemo eksperimentirati, zato morajo njeni snovalci
toliko napredovati, da znajo ustvariti pot, ki "poslušnega učenca" vodi do pozitivne ocene. Pa ne le
to: na poti naj ljubi šolo. Gorje neljubljenim šolam, ki se desetletja ne morejo
izkopati izpod slabega glasu! Torej ne hodite pred učence z izdelki, ki jih boste na njih
šele preizkusili. Dr. Mihaela Novak, predavanje o novih perspektivah formalnega izobraževanja, Portorož,
junija 2003
E- šola deluje samo celovito
ORGANIZIRANOST
ŠOLE
PEDAGOŠKI
PROCES
PEDAGOŠKI
IN DRUGI
KADRI
RAČUNALNIŠKA
PODPORA IN ZNANJE
O UPORABI
☻ E-šola je kot živo bitje:
IKT je srce,
internet je ožilje,
vsebina je telo šole.
Brez srca telo ne živi,
brez telesa pa srce kot IKT nima komu biti.
ZMOTNE PREDSTAVE – pri trženju
spletnega učenja
slike iz ZDA: učenje na slemenu, na plaži …
slike iz SLO: učenje kot počitek, kot igra …
Ne drži, da za spletno učenje ni potreben učni napor. Zmanjša se količina poti do šole, do učbenikov, zmanjša se napor za komuniciranje ipd. Učni napor ne.
Uspešno učenje zahteva primerno napetost telesa in miselni napor in nekatere dodatne spretnosti, ki jih klasično učenje ne zahteva.
V e-šoli je skoraj vse, le sinergije, ki
je v klasični šoli samodejna, ni.
• Ni sodelovanja,
• ni prelivanja čustev,
• ni prepletanja idej,
• ni vzajemne učne opore,
• …
Ker z zaznavo sinergije zaznamo življenje šole, te pa v
e-šoli skoraj ni, je nujno potrebno razviti druge
mehanizme, ki jo nadomestijo.
Pogoji za delovanje
e-šole
E-šola je high-tech v izobraževanju – to je kompleksno delo, ki ni vidno ali otipljivo, zato moramo imeti posebne mehanizme za njeno upravljanje, …
Šola mora biti z vsemi službami ter v notranji organizaciji, informiranju, usklajenosti
delovanja, notranjih odnosih “high-tech”, zato postavljamo z učnim procesom tudi šolo kot celoto.
Komunikacija je predvsem pisna, zato je možnih več napačnih sklepov, ki se hitro ukoreninijo – in je malo možnosti za popravke. Pazimo na prvi vtis.
E-šole ne vonjaš, ne vidiš in ne slišiš, zato moraš postaviti posebne antene, da jo zaznavaš.
Pogoji za delovanje University of North Carolina Story
• Uveljavljena univerza v Severni Karolini je leta 1992 uvedla e-learning. Poskus je propadel, ker šole niso celovito pripravili, šola pa je izgubila veliko ugleda. Problem je bil v infrastrukturi šole, ne v orodjih ali vsebini za učenje.
• Ko so po dveh letih znova začeli, so najprej postavili vse funkcije šole in zagotovili delovanje. Nato so znova začeli v istem učnem okolju in uspeli – vzorno delujejo od leta 1994/95 in so eno od središč za proučevanje e-learning v ZDA.
Svojo zgodbo je dala univerza na voljo za raziskovanje razvoja
e-learninga.
Pogoji za delovanje
HIGHTECH šola za HIGHTECH
izobraževanje bistvene značilnosti razvite šole
• Jasne odgovornosti logističnih služb ter menedžmenta in pretok informacij med njimi
• Uglašen tim, ki izobraževanje postavi, spremlja in razvija.
• Računalniško podporo za uporabnike in z začrtanim razvojem (10 let?).
• Začetna usposobljenost pedagogov in njihovo stalno
douspodabljanje, vzporedno z razvojem šole
Pogoji za delovanje:
Nujni minimum Spletno učenje v šoli je po teoriji določeno in ima določene bistvene
značilnosti (vsebovati mora najmanj naslednje:
• zanesljivo in prijazno učno pot,
• omogočeno e-komunikacijo med učenci, s pedagogi in z upravo šole,
• dostop z učne poti v druga okolja oz. na druge spletne naslove, v enciklopedije in slovarje,
• možnost spremljanja učenca
• možnost upravljanja komunikacij za namen motiviranja in emocionalnih stikov
V podpori mora imeti spletno učenje najmanj:
• osebo, ki pomaga pri računalniških zapletih in
• tim, ki spremlja potek, evalvira in tudi rešuje probleme.
Učenje z IKT v šoli
Informacijska podpora je podpora procesu
• DELOVNEGA PROCESA NE PODREJAMO IKT
• TUDI UČNEGA PROCESA NE PODREJAMO IKT
• IKT NAJ PODPIRA PROCES
• NAJPREJ OPREDELIMO PROCES IN CILJE, NATO ZANJ POSTAVIMO IKT
teorija, naši predavatelji
Učenje z IKT v šoli CILJI IZOBRAŽEVANJA primerjalno:
PODJETJE IN ŠOLA
PODJETJE
povrnitvena investicija
(Return on Investment,
ROI % =100.korist/stroški)
delovni prihranki
višja produktivnost
manj napak osebno delovno zadovoljstvo
ŠOLA
kakovost znanja
visoki učni rezultati
zaposljivost
osebni cilji
Upravljanje procesa učenja
IKT učna pot in učno okolje v šoli – celotno skrbništvo šole
učno okolje
u č n a p o t z I K T področje “skrbništva”
ob vsej učni poti upravlja šola
trenutek predaje programa
obdobje uvajanja programa pri kupcu programa
IKT učna pot posredovana v drugo učno okolje
u č n a p o t IKT
področje “skrbništva”
učno okolje upravlja
kupec programa sam
TUTOR/MENTOR, podjetje, šola
• glej papir
Učenje z IKT v šoli
Vprašanja ekonomske narave? • Kolik je minimum za skupino v študijskem središču.
• Pri kolikem številu naj pride predavatelj k študentom in pri
kolikem obratno.
• Koliko denarja za tutorjeva družabna opravila (“dobimo se v
gostilni …”)?
• S kakšnim tempom razvijati e-izobraževanje? Letna vlaganja?
• Kdaj je smiselno na učno pot dodajati zvok, video …?
• Ali naj bo e-šola za učenca cenejša od klasične? (ne:
ekskluzivnost, odločanje za vpis po modelu ne po ceni).
• Katera orodja je smiselno kupiti (tuji jezik?)
• itd.
MODELI šolskega izobraževanja z
IKT
GLEJ PAPIR
K-S
MODELI IZOBRAŽEVANJA Z IKT ZA
POTREBE DELA – vgraditev v klasični seminar
Učenci dobijo med klasično obliko izobraževanja spletne naloge, ki jih opravljajo v
časovno določenem roku, individualno ali skupinsko, skoraj brez pomoči
predavatelja.
Predstavljen
problem
ali primer (case)
Nakazana smer
reševanja
ali razmišljanja
RAZLIČNE REŠITVE,
ki jih oblikujejo
skupine in
posamezniki
Rešitve se združijo
v en dokument, ki ga prejmejo vsi
in na kritični presoji
napravijo zaključke, povzetke …
MODELI IZOBRAŽEVANJA Z IKT ZA
POTREBE DELA – simulatorji delovnega
procesa, poslovanja …
1. KRATEK TEORETIČNI UVOD
2. TABELE ALI GRAFI, V KATERE SO VGRAJENI
ALGORITMI.
Vnesemo svoje parametre.
Dobimo stanje “DANES”.
Če spreminjamo parametre, lahko dobimo nove
situacije: VČERAJ, JUTRI …
Uporabno za: kalkulacije,
za proučevanje razmer na trgu,
gibanje tržnih deležev ob pojavu konkurence, spremembe pogojev poslovanja
zaradi novih davkov ITD.
PRIMER e-IZOBRAŽEVANJA ZA POTREBE DELA
učenje za preizkus znanja
Npr. Pripravniški izpit, varstvo pri delu, interni strokovni izpit …
Vsebina ima dve ravni: povzetek in poglobitev, kar učeči lahko izbira.
silabus
poglobitev poglobitev
poglobitev
silabus
silabus
kontrolni
test
kontrolni
test
pregledni
test
predtest
kontrolni
test
IZPIT
MODEL e-IZOBRAŽEVANJA ZA POTREBE DELA
izobraževanje in hkrati
priročnik za stalno rabo
karta
vsebine
z linki
teorija o vsebini
diskusija
vzorčni
primeri
reševanje
problemov
simulacije
stalno
ažuriranje
vsebine
IZBRANA VSEBINA
MODEL e-IZOBRAŽEVANJA ZA POTREBE DEL
seminar
KLASIČNO
uvodno
predavanje
bistvo
vsebine,
namen
silabus
KLASIČNO
plenarni
zaključek več več več
S P L E T N O
opcija: izdelek
(PREDAVANJA, IZPITI)
5
TUTOR DOMAČIN ZA VEČ PROGRAMOV
TUTOR PRIMORSKA
TUTOR DOMAČIN ZA VEČ PROGRAMOV
ŠTUDIJSKO
SREDIŠČE
(ČE JE DOVOLJ PRIJAV)
TUTOR DOMAČIN ZA VSE PROGRAME
TUTOR MB
TUTOR MB OKOLICA
KOORDINATOR
TUTORJEV
TUTOR LJUBLJANA
ZA VSE PROGRAME
D
C
2
3
8
B
PORTOROŽ
1
A
LJUBLJANA
MARIBOR
4 SEDEŽ
ŠOLE
ŠTUDIJSKO
SREDIŠČE
ŠTUDIJSKO
SREDIŠČE
ŠTUDIJSKO
SREDIŠČE
(ČE JE DOVOLJ PRIJAV)
ŠTUDIJSKO
SREDIŠČE
(ČE JE DOVOLJ PRIJAV)
6 IZPITI (PREDAVANJA, ČE JE 30 PRIJAV)
EKSTERNI POLOŽAJ ŠOLE - E-šola v sistemu organizacijskih enot
Ena učna pot za študente vseh enot, enotni izpiti, gradiva, lahko različni
predavatelji
Fizično mesto serverjev
e-šole
Ljubljana
Organizacijska
enota Maribor
Metlika
Organizacijska
enota
Primorska
Idrija
Jesenice
študijsko
središče
študijsko
središče
študijsko
središče
študijsko
središče
študijsko
središče
študijsko
središče
EKSTERNI POLOŽAJ ŠOLE Kateri šoli pripadajo e-študenti?
Usklajevanje vpisa z odločbo o vpisu v razvid
Fizično mesto serverjev
e-šole
Ljubljana
Organizacijska
enota Maribor
Metlika
Organizacijska
enota
Primorska
Idrija
Jesenice
študenti šole,
ki je imela
prostor
študenti šole,
ki je imela
prostor
študenti šole,
ki je imela
prostor
študenti šole
Maribor in
drugih šol
študenti šole
Primorska in
drugih šol
študenti šole
Ljubljana
EKSTERNI POLOŽAJ ŠOLE
KOLIKA JE NJENA ODGOVORNOST pri v e-vseživljenjskem
učenju?
Za šolo je moralna dolžnost in tržna nuja, da pripravi in izvede, kolikor v preseku časa največ zmore in nastopi kot
ponudnica. Ne more in ni dolžna prevzeti vsega bremena, saj ga morata
nositi tudi učeči se posameznik in delodajalci, ki brez pravega znanja ne morejo uspevati na trgu.
* Z manj znanja ima posameznik šibkejšo kariero, a to je
njegova izbira, do katere ima pravico.
Z manj znanja ima gospodarska družba nižje potenciale, a to je njena poslovna izbira, ne problem šole.
dr. Medveš, Celje, 12. 12. 2003
PREVERJANJE ZNANJA primer s sliko
\\baron\dokumenti$\vanda\E-
UČENJE\Test jezikovnega
tečaja\index.htm
PREVERJANJE ZNANJA
S POMOČJO ZVOKA
Notranje delovanje šole
Delovna mesta na e-šoli po hierarhiji 1 direktor
2 ravnatelj
3 koordinator tutorjev,
svetovalec v referatu,
pomočnik ravnatelja,
vodja izobraževalnega področja
4 predavatelj, mentor
5 inštruktor, tutor
6 laborant
7 referent
8 administrator
navodila
podrejenost
zahtevnost
odgovornost
Pedagoški delavci (po slovenski terminologiji)
Pedagoški delavec
Delo, funkcija, naloge
predavatelj Predava, preverja znanje, je nosilec predmeta, usmerja inštruktorja
gostujoči predavatelj predava eno temo ali poglavje, lahko tujec
mentor Vodi študenta od začetka do konca konkretne naloge (seminarske, projekta,
diplomske)
somentor Vodi študenta od začetka do konca konkretne naloge (seminarske, projekta,
diplomske)
inštruktor Vodi vaje po navodilih predavatelja
inštruktor izven šole Domači učitelj
trèner Izvaja vaje iz veščin, uvaja nove metode, učitelj učiteljev
tutor Pomočnik, svetovalec, usmerjevalec med učenjem
svetovalec v referatu Pomaga, svetuje v težavah, pravni svetovalec študentom
laborant Svetuje pri tehničnih, organizacijskih in operativnih zadevah
referent, vodja referata Administrativna pomoč in organizacija
PROGRAMER TIM ZA
SPLETNO
UČENJE
UČNO OKOLJE
GRADIVA
KOMUNICIRANJE MED ŠTUDENTI
KOMUNICIRANJE S PREDAVATELJI
TESTI
EVALVACIJA IZVEDBE
PISNA NAVODILA
O UČENJU
O ŠOLI
O UČENJU V E-OKOLJU
IZDELAVA
E-PRIPOMOČKOV
UČBENIKI
TESTI
PRIPOMOČKI
IZOBRAŽEVANJE: o izdelavi
pripomočkov, optimalna učna
pot, motiviranje, socialni stiki
INTERNI ŠOLSKI PREDPISI IN
NAVODILA
PRAVICE IN DOLŽNOSTI ŠTUDENTA
VLOGA TUTORJA
KAJ NUDI ŠOLA?
POGODBA O IZOBRAŽEVANJU
DELOVANJE SISTEMA
PRIPRAVA
PREDAVATELJEV
ZA KAJ GRE'?
PREDSTAVITEV SISTEMA
DELOVANJE PROGRAMA
SPREMLJANJE
ŠTUDENTA
E-SVETOVANJE
IZBOR IN
USPOSABLJANJE
TUTORJEV
SEZNANITEV S PROGRAMI
SEZNANITEV S PREDPISI
SEZNANITEV Z NAŠO ŠOLO
VLOGA IN NALOGE
TUTORJEV
TEORIJA:
MOTIVACIJA,
ANDRAGOŠKE VSEBINE
ŠTUDIJSKI NAČRT
IN URNIK
ZAPOREDJE
PREDMETOV
TERMINSKI NAČRTI
URNIK PREDAVANJ
URNIK TUTORJEV
IZPITI
PRIPRAVA ŠTUDENTOV
O UČENJU NA
DALJAVO
KAJ MORA ZNATI KOMUNICIRANJE
OBVEŠČANJE
VPRAŠANJA
1.FAZA PRVO
LETO
DO KONCA
FEBRUARJA
2. FAZA PRVO
LETO
DO KONCA
APRILA
3. FAZA PRVO
LETO, ZA
NOVE
VSAKO
LETO
V MAJU
4. FAZA VSAKO
LETO
KONEC
SEPTEMBRA
SPREMLJA
BELEŽI,
REŠUJE
PROBLEME
VREDNOTIZ
NANJE
RAZVIJA
UČNO
OKOLJE
RAČUNALNIŠKA
POMOČ
STALNI SLUŽBI
Notranje delovanje šole
TERMINSKI NAČRT PRIPRAVE
POVEČA
N
OBSEG
TUJI JEZIK 1, EKONOMIKA, MENEDŽMENT, ORGANIZACIJA, KOMUNICIRANJE
KOMERCIALIST POSLOVNI
SEKRETAR RAČUNOVODJA INFORMATIKA
MODUL SPLOŠNIH PREDMETOV
MODULI STROKOVNIH PREDMETOV
MODULARIZACIJA
Notranje delovanje šole
Potek enega predmeta po modelu K/S • Predmet je v letnem urniku in
traja 1.5 časovnih enot K .
• En teden vnaprej da
predavatelj e-napotke (se domiselno
predstavi, predstavi in osmisli vsebino in metode,
napove tempo, posamezne naloge, pove, kako bosta
sodelovala s tutorjem).
• Na začetku (sobota dopoldne)
K-predavanja. Prisoten je
tutor. Odpredava bistveno,
težko, predstavi cilje in izpit.
Dogovorijo se za urnik e-vaj,
razdelijo teme seminarskih
nalog.
• Študenti delajo doma in
• e-komunicirajo s
predavateljem, tutor jih
opazuje in spodbuja.
• Redni mesečni sestanek s
tutorjem – rešijo zagate, se
razvedrijo.
• Vaje: Ob dogovorjenem času
ali v roku opravijo sinhrono ali
asinhrono nalogo.
• Pred izpitom ponovni sestanek
s predavateljem, ponavljanje,
vprašanja.
• Izpit skupaj s študenti iz drugih
modelov.
Notranje delovanje šole: “Zemljevid predmeta”
uvod v pravo
pravni sistem statusno pravo obligacijsko pravo mednarodno pravo
predtest
test iz 1. spletaja
Pogodbe Pogodbe v
zunanji trgovini
posredništvo
zastopanje
prodajna
pogodba mednarodna
prodajna
pogodba
test iz 2. spletaja
2. spletaj
1. spletaj
poglobljena znanja optimalna
učna pot
reševanje sporov
varstvo
potrošnikov
arbitraža
na sodišču
3. spletaj zakonodaja
izvajanje
varstva
test iz 3. spletaja
SREČNO POT!
?
?
link obrazci
link UL
Map (angl.),
zemljevid predmeta,
geografija predmeta,
drevo,
organigram,
karta vsebine,
itinerar vsebine,
orientacija po vsebini,
urnik predmeta,
Kje je kaj?,
Kje sem in kam naj grem? …
Namenjeno je spoznavanju strukture vsebine pred učenjem,
orientaciji med učenjem in hitremu vračanju po (prvem) učenju.
Primer predstavitve predmeta – z
navodili - model KS – tudi silabus
Pri učenju tega predmeta prevladuje spletna komponenta
učenja.
Naloge, predavanja, praktični primeri, simulacije in diskusije
bodo spletne.
Uvodno predavanje, priprava na izpit in nastopi bodo potekali
klasično. V klasični učilnici s predavateljem bodo potekali tudi
reševanje zahtevnejših problemov z računalnikom, skupinsko
delo in izpiti.
Razpored je viden iz urnika (“geografije predmeta”).
Primer navodila za učenje
• Predmet je razdeljen na 10 tem, vsaka tema ima 2 do 4 enote. Vsaka tema je sestavljena iz besedila, spletnega predavanja, spletne diskusije in iz kontrolnega testa.
• Najprej preberite besedilo, nato natančno predelajte spletno predavanje (učno pot?). Predavanje sestavlja povzetek vsebine, delo s teksti, linki na ustrezne vsebine na Web. Na spletno predavanje pridete tako, da kliknete ustrezne vsebine na urniku (map).
• Ko boste predelali vsebino, kliknite gumb, preko katerega boste poslali vprašanja za diskusijo in hkrati spremljali diskusijo vaših sošolcev in tudi odgovarjali.
• Za diskusijo boste dobili dodatne kreditne točke, vendar samo če boste sodelovali v roku, določenem z urnikom.
• Med učenjem se testirajte. Tako boste izvedeli, ali ste vsebino razumeli in ali ste se dovolj naučili.
Notranje delovanje šole – študentova pot od vpisa do
diplome, primerjalno modela K in S
VPIS
informacija
o študiju
informacija
o študiju
Pogodba
o
izobraževanju
Pogodba
o
izobraževanju
vpeljava
študenta
v študij
vpeljava
študenta
v študij
tečaj
uporabe
IKT
vsebinska
vpeljava
v študij
urnik
urnik
predavanja
in
seminarske
vaje
predavanja
in
seminarske
vaje
laboratorijske
vaje
tutorjeve
naloge
pristopni
pogoji
za izpit IZPIT
administrativna
podpora
za model
K
za model
S
za
modela
K in S
DIPLOMA
SESTAVINE UČNEGA PROCESA
Organizacija priprave učne poti
(gradivo+preverjanje+navodila+povezave v druga okolja) Zakaj v strokovnih parih ali skupinah?
Učitelj 1 in učitelj 2 za isti predmet pripravita:
• učno pot v sodelovanju
• sta drug drugemu recenzorja
• se dopolnjujeta pri izvedbi
• izmenjujeta izkušnje
• sta skupaj bolj prepričljiva in samozavestna
• se nadomeščata v primeru bolezni
more
more more
more more more
capital
E - učbenik: VSEBINA
PO GLOBINI ALI SPECIALIZACIJI
STRANSKI RIS SPLETNEGA
UČBENIKA Učna tema
predstavitev, povzetek, silabus, ekstrakt
teoretska podlaga,
osnova, bistvo, angl. :capital,
obnova za osvežitev
temeljito razložena vsebina,
poglobitev,
za prvo učenje o vsebini
primeri, zožitev problema,
Šablone, vzorci, formule
ZA KAJ GRE? (SKORAJ)
VEČNE RESNICE
RESNIČNO VSE
POTREBNO,
A POGOSTO
ZASTARI
UPORABITE,
POSNEMAJTE!
skoraj stalnica
skoraj stalnica
predavatelj
vsako leto
prilagaja
aktualnostim
občasna aktualizacija
in osvežitev
primerov
ORIENTACIJSKI
ORIENTACIJSKI
TEST 1
1
1.1
1.1.1
1.2.1
1.2.2
2.1.1
2.1.2
2.1.3
2.1
3.1
3.2
2
3
link
link
link
vprašanje
navodilo
navodilo
navodilo
vprašanje
TEST 2
1.2
Vključitev zvoka nujna je uporaba slušalk, kar zmanjša udobje
Najava predmeta - primer
vživljanje v
potrebe in
probleme
učencev -
empatija skrb, da učenec
izkorisiti vse
svoje potenciale
za večjo
učinkovitost
skrb za
dostopnost IKT
-podpore
uveljavljanje
učnih potreb pri
učencih, njihovih
vodjih,
kadrovskih
službah
spoznavanje
motivov
učencev
promocija e-
izobraževanja
spoznavanje
učnih stilov
učečih in
odnosov med
njimi
spremljanje in
vrednotenje
uspešnosti
učenja
tutorjeve
naloge
SESTAVINE UČNEGA PROCESA – tutor,
za več programov skupaj
ves čas študija
TUTOR
• GLEJ PAPIR
UČENEC
UČENEC
UČNE VSEBINE
UČNA ORODJA
UČNO OKOLJE
TUTOR
UČITELJ
SESTAVINE UČNEGA PROCESA -
INTERAKCIJE
NEOSEBNE OSEBNE
SESTAVINE UČNEGA PROCESA
Učenčeva percepcija
Učenčeva percepcija
poteka po
zakonitostih.
Lahko jo razvijamo,
ne moremo pa
spreminjati
zakonitosti.
Tehnologija mora
upoštevati učenčevo
percepcijo.
VODENJE, UPRAVLJANJE IN
EVALVIRANJE UČNEGA PROCESA
Možnosti
1. spremljanje izhodnih rezultatov brez ali z malo vpogleda v
proces – neprimerno za e-šolo (ne poznamo resničnih
vzrokov, ne vemo, kje poprijeti, napačne zaznave in zaključki, razvoj spontanih centrov moči, ne po kriteriju višje konstruktivnosti …, na
težave reagiramo, ko so majhne …)
2. spremljanje procesa s pomočjo sistematično vgrajenih markerjev in ocena rezultatov v luči pogojev, v katerih je
potekal proces – nujno za e-šolo (poznamo procese,
vzroke in vzvode, pravilno presojamo, konstruktivni centri moči šole, pravočasno reagiramo …)
SESTAVINE UČNEGA PROCESA
temeljna učna načela
učno načelo
• nazornosti (učenec vsebino razume, jo sprejema kot smiselno, znanje je uporabno, mu
osvetljuje prakso …)
• aktivnosti
(učenec je kognitivno aktiven, v kritični distanci, odkriva in rešuje probleme …)
• historičnosti (razume preteklost, prepozna zakonitosti, sklepa na sedanjost …)
• aktualnosti (razlaga sedanjost, predvideva, izbrana vsebina je pomembna za prihodnosti
…) po dr. Gerliču
Učni FORUM
vsebinska razmejitev
FORUM
soba za predmet X soba za
izmenjavo gradiv HLADILNIK
Učni FORUM
časovna razmejitev
FORUM
soba za delo v
1. tednu
soba za delo
v obdobju
x-y
HLADILNIK
Učni forum za različne skupine
SESTAVINE UČNEGA PROCESA
Sinhrona učna komunikacija – reševanje problemov, chat-diskusija s sodelovanjem predavatelja
Problem
V nerazvitem svetu je zelo razširjeno delo otrok. Ocenite ga v etičnem in ekonomskem smislu. Predvidite možnosti vpliva bolj razvitega sveta na njegovo ukinitev. Ali zadošča reševanje problema na etični in pravni ravni. Na katere ekonomske dejavnike bi morali delovati? Ali ima izobraževanje prebivalstva pri tem kako vlogo?
Vključite se v razpravo. Vedno poskušajte argumentirano podpreti ali zavrniti predhodnike. Dodajajte argumente, bodite prepričljivejši kot predhodniki.
Čas razprave 12. 6. od 17. – 18. ure
Sodelujejo: Meta, Jaka, Miha, Jana, Stane
Maksimalno število točk 10 (10 % izpitne ocene).
Nagrajeni bodo: širina razmišljanj, moč prepričevanja, izvirnost, aktualnost, ekonomski in etični argumenti in število smiselnih odgovorov posameznika.
___________________________________________________________________
Razprava
• Meni se delo otrok zdi zelo nehumano in etično sporno. Gre za primitivnost nerazvitega sveta, ki ima še dosti tega.
• Že res, a pomisli, kaj bi bilo, če bi otroci, ki tako preživljajo velike družine, nehali delali. To bi za marsikatero pomenilo smrt od lakote.
• Tudi jaz menim, da je delo otrok etično sporno.
……….
•
• SESTAVINE UČNEGA PROCESA
Asinhrona učna komunikacija – reševanje problemov
Problem
V nerazvitem svetu je zelo razširjeno delo otrok. Ocenite ga v
etičnem in ekonomskem smislu. Predvidite možnosti vpliva bolj
razvitega sveta na njegovo ukinitev. Ali zadošča reševanje
problema na etični in pravni ravni. Na katere ekonomske dejavnike
bi morali delovati? Ali ima izobraževanje prebivalstva pri tem kako
vlogo?
Navodilo: Vključite se v razpravo. Pri delu si lahko pomagate z literaturo, npr. …
Vaši prispevki (v priponki) naj obsegajo največ dve strani.
Dodatke točke dobite za dobre kritične prispevke o prispevkih vaših
sošolcev.
Rok 12. 6. …
Maksimalno število točk je 10 (10 % izpitne ocene).
Nagrajeni bodo: širina razmišljanj, število uporabljenih virov, inovativnost,
izvirnost, aktualnost.
Komunikacija med učenci: tehnika
osebnih grbov
Vzpostavitev poznanstva – primer
Vsak učenec na prvem srečanju dobi e-šablono za osebni grb s sestavinami:
• kaj vas veseli početi v prostem času,
• kaj je pozitivnega pri vašem delu,
• kateri cilj bi rado dosegli,
• nekaj o vas – kdo pravzaprav ste?
Osebni grbi se objavijo v učenem okolju skupaj s slikami.
SESTAVINE UČNEGA PROCESA
Motivacija pri e-učenju
e = m2c
e-learning outcome = motivacija.vsebina
(kljub morda slabšim vsebinam je učinek pri visoki motivaciji
dober)
Gradimo na motivaciji – v e- šolo
vgradimo vse znane motivatorje,
oziroma čimveč.
Primeri motivatorjev, ki jih lahko vgradimo na
učno pot
S pomočjo sočloveka?
Da, a ne nujno!
multimedijski
dodatki
zanimivost vsebine
estetski videz
in barve
občutek, da lahko
brez zadrege
karkoli vpraša
ugodne informacije
o napredku
IZVORI MOTIVACIJE
občutek lahkotnosti,
ker je vse za učenje
na voljo
informacija,
koliko je še
do izpita
v vsebini čutim
globok
smisel vsebine
kronanje uspehov:
napor je nagrajen
z zadovoljstvom
motivacijska
vprašanja in kvizi Predavatelj bo
prizadet, če ne
bom uspešen.
želja ugoditi
spoštovanemu
predavatelju
Primeri motivatorjev, ki jih lahko
vgradimo v učno okolje
S pomočjo sočloveka?
Da, a ne nujno!
Visoka zavzetost
šole za
uspeh.
IZVORI MOTIVACIJE
Želja prispevati
k uspehu
skupine
Osebna zavzetost
predavatelja
za uspeh
Pozitivna reakcija
pomembnih drugih -
uspeh je opažen
Opozorila in
nasveti tutorja
Bližanje preizkusa.
Častnost
uspešnega
študenta
Dobro počutje ob
uspešnem
študiju
Moč dolžnosti
Vzpostavljanje in vzdrževanje
socialnih stikov
• Nihče ne sme biti dolgo “tiho”.
• Ko delajo, naj imajo možnost videti delo drugih
in se nanj odzvati.
• Spodbujamo konfrontacije in kritiko.
• Naloge nastavljamo tako, da je vsakdo prisiljen
biti k nalogi in k drugim (ne samo k nalogi).
• Spodbujamo nastajanje pozitivnih liderjev.
• Učence je treba “poslušati”.
Oskrba učenčevih potreb:
SAMOAKTUALIZACIJA, VARNOST IN
SAMOSPOŠTOVANJE
• Skrb za samoaktualizacijo vsakega učenca: če
je v navadi hvala, naj bo vsak kdaj za kaj
pohvaljen.
• Vsak odziv učenca je vreden spoštovanja – in
reakcije (pozitivne in tudi negativne)- cenjen je
kot človek, kakršen je.
• Zaupam, da me bo šola (učna pot, predavatelj)
pripeljala k uspehu.
SESTAVINE UČNEGA PROCESA
emocionalni in socialni stiki
1. simuliramo prave stike (računalnik deluje kot živo bitje: hvali, graja, je družaben, pomaga, nagrajuje …)
2. nadomestila, ki vzbujajo pozitivno razpoloženje (barve, konotacija besedila, zanimivosti ...
3. računalnik vzdržuje zvezo s soljudmi (periodična pisma, emocionalni dodatki v korespondenci, individualne pozornosti, opazovalčeve pohvale …)
4. periodično organiziramo prave osebne stike z aktivnostmi, ki vzpostavijo vezi.
(družabni stiki v skupini in s tutorjem, učni stiki, npr. eno soboto v mesecu na šoli, ekskurzije, …)
SESTAVINE UČNEGA PROCESA
Oblike izdelkov učencev ali domače
naloge po pošti Primeri
• poročilo o delu
• seminarska naloga
• esej
• študij primera
• poslovno poročilo
• grafični prikaz
• računalniški program
• film ali niz diasov
• raziskovalni inštrument
• lepak
• projektni načrt
• skica rešitve
• kritična analiza
• opis delovnega postopka
• članek
• delovni dnevnik
• rešitev problema
Orodja (tools) in učno okolje
(learning space)
• Orodja naj se povsod v okolju uporabljajo na
enak način, da se jih učenec navadi.
• Uporabo avtomatizira.
• Osredotoči se lahko na vsebino.
• Učno okolje naj bo urejeno na enak način:
gumbi, meniji, ikone, orientacija, linki, likovno
ozadje za enake vsebine naj bo enako …
• Odstranimo vse, kar na ekranu za učenje ni
potrebno.
Slabosti učenja z IKT
PROBLEM SOCIALNE IZOLACIJE
• Nekateri se težko učijo izven skupine.
Pomoč: individualizirana, rešuje tutor
• Učno manj spretni, učenci s slabimi
šolskimi izkušnjami. Pomoč: več
pomoči na začetku.
• Nekateri teže “psihično kontaktirajo” s
strojem in neživim okolje.
Slabosti učenja z IKT
VSEBINE
• Teže dosežemo sistematičnost
• Obseg znanja je manjši(?) kot pri
klasičnem učenju.
• Za nekatere vsebine je manj uporabno:
za fakte, formule, ročne spretnosti …
• Jezikovne ovire v drugih, z linki pripetih
okoljih.
Slabosti učenja z IKT
UČENCI
VEČ TEŽAV IMAJO UČENCI:
• z manj samodiscipline
• učenci, ki vedno potrebujejo vodjo
• z nižjo osebno organiziranostjo
• z več notranje motivacije
• ki teže upravljajo s časom
• so pisno manj spretni
Ni za premlade učence
Slabosti učenja z IKT UČITELJI IN DRUGI POSPEŠEVALCI UČENJA
TEŽAVE IMAJO NPR.TISTI, KI:
• niso sposobni ublažiti posledic svoje fizične odsotnosti
• so nasploh rigidni, togi učitelji, ki se upirajo spremembah
• klasične metode, pri katerih so uspešni, pojmujejo kot
edine veljavne
• se niso sposobni vživljati v učenca, ki prebira ekran
• ki ne verjamejo v učinkovitost e-učenja
ČAS
SAMOPODOBA
