VPŠ DOBA

VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR

IZVOR BLAGA IN AVTONOMNI UKREPI EVROPSKE UNIJE V LETU

2008

(diplomsko delo)

Jolanda Abram

Maribor, 2008

Mentor/Mentorica: dr. Borut Vojinović

Lektor/Lektorica: Mateja Tomažič, prof.

Prevod v tuji jezik: Tarita Sirk, dipl. univ. prev.

POVZETEK

V strokovni nalogi sem se posvetila obravnavi sprememb in novostim na področju izvora

blaga in avtonomnih ukrepov Evropske unije - EU. Na oblikovanje poslovne politike podjetja

na evropskem ali svetovnem trgu imajo enega najpomembnejših vplivov ravno predpisi na

področju porekla blaga., ki so predpisani v različnih trgovinskih sporazumih EU s tretjimi

državami in omogočajo poslovnim subjektom, da ceneje kupujejo, prodajajo, predelujejo in si

s tem povečujejo konkurenčnost na trgu. Ob ugotovitvi, da je prišlo v letih od 2004 – 2008 do

sprememb in novosti na obravnavanem področju, sem želela z nalogo analizirati vzroke

ekonomskih pojavov in procesov ter njihove medsebojne odvisnosti, ter prikazati možnosti,

ki omogočajo podjetjem ugodnejši nakup, prodajo ali predelavo blaga.

Analiza je potekala s pomočjo pregledov aktov EU, analizo zgodovinskih dejstev, ki zajemajo

zunanje-trgovinsko poslovanje, analizo ovir pri trgovanju z blagom pri uvozu in izvozu ter

analizo izdajanja dokazil o poreklu blaga za določene namene in namembne države.

V nalogi se teoretični del prepleta s primeri iz prakse, kar olajšuje razumevanje ugodnosti, ki

jih ponujajo različne trgovinske ureditve EU s državami nečlanicami.

Rezultati analize kažejo na to, da v kolikor spremljamo in upoštevamo vse novosti na

področju izvora blaga in avtonomnih ukrepov je možnost trgovanja s državami ne - članicami

EU zeliko velika. Potrebno je le poznavanje in spremljanje sprememb na področju porekla

blaga in njih uporaba.

Prepričana sem, da lahko s svojim znanjem pripomorem k izboljšanju poslovanja nabave in

večji konkurenčnosti na trgu dela, zato sem se odločila za to temo strokovne naloge.

Klju čne besede:

poreklo blaga, preferencialni trgovinski sporazumi, avtonomni preferencialni sporazumi,

kumulacija, carinska tarifa

SUMMARY In my specialist work I addressed the changes and innovations in the field of the origin of

goods and autonomous measures of the European Union - EU. Regulations in the field of the

origin of goods have one of the greatest influences on the formation of a company’s business

policy on the European or world market. Precisely these regulations, which are determined in

numerous EU trade agreements with third countries, enable business entities to purchase, sell,

process at a lower-cost and therefore increase their competitiveness on the market. Observing

the fact that numerous changes and innovations have occurred in the above considered field

from 2004 to 2008, I wanted to analyze the causes of the economic phenomena and processes

but also their interdependence. I also wanted to present the opportunities that enable

companies to purchase, sell and process at a lower-cost.

The analysis was conducted by surveying EU acts, by analyzing historical facts that concern

foreign trade operations, by analyzing the obstructions for the import and export of goods and

by analyzing documentary proof on the origin of goods for specific purposes and specific

countries.

The theoretical part of my work is intertwined with instances from practice, which facilitate

the understanding of concessions offered by numerous EU trade arrangements with non-

member countries.

The results of the analysis show that a constant monitoring and observance of all innovations

in the field of the origin of goods and autonomous measures allow for a very prolific trade

with non-member countries. In order to make this possible, it is necessary to understand and

monitor the changes in the field of the origin of goods and also their application.

The decision for discussing this subject in my specialist work was guided by the strong belief

that with my knowledge I can contribute to the improvement of the trade in the purchasing

department and to the competitiveness on the labour market.

Key words:

Origin of goods, Preferential trade agreements, Autonomous preferential agreements,

Cumulation, Customs tariff

ZAHVALA

Dr. Borutu Vojinovi ću , za sprejem mentorstva, usmerjanje in pomoč pri izdelavi strokovne

naloge.

Iskrena hvala.

Jolanda Abram

KAZALO VSEBINE

1 UVOD IN OPREDELITEV PROBLEMA ...................................................................... 8

1.1 Namen naloge......................................................................................................... 8

1.2 Cilji naloge ............................................................................................................. 8

1.3 Metode dela ............................................................................................................ 9

2 POREKLO BLAGA V EVROPSKI UNIJI ................................................................... 10

2.1 Zgodovinsko ozadje in razvoj ................................................................................ 10

2.2 Kaj je poreklo blaga in zakaj se uporablja ............................................................ 11

2.3 Preferencialno poreklo blaga ................................................................................ 12

2.3.1 Kriteriji za določanje države porekla ............................................................. 15

2.3.2 Pravna osnova ............................................................................................... 16

2.3.3 Dokazila o preferencialnem poreklu .............................................................. 17

2.4 Nepreferencialno poreklo blaga ........................................................................... 18

2.4.1 Pravna osnova ............................................................................................... 19

2.4.2 Dokazila – novost 2008................................................................................. 19

2.5 Carinska tarifa ..................................................................................................... 20

2.5.1 Nomenklatura HS ......................................................................................... 20

2.5.2 Kombinirana nomenklatura – KN ................................................................. 21

2.5.2.1 Kombinirana nomenklatura za leto 2008 ................................................... 22

2.5.3 Taric ............................................................................................................. 22

2.6 Sklopi pravil o preferencialnem poreklu ............................................................... 24

2.7 Novosti na področju blaga v letu 2008 .................................................................. 25

3 PREFERENCIALNI SPORAZUMI EU ...................................................................... 26

3.1 2008 – prenehanje veljavnosti sporazuma z državami Afrike, Karibov in Pacifika –

ACP 27

3.2 Stabilizacijsko pridružitveni proces (SPS) - Zahodno balkanske države ................ 30

3.2.1 Parafiran stabilizacijsko pridružitveni sporazum z BIH ................................. 33

3.2.2 Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum (SPS) med EU in Albanijo ................ 33

3.2.3 SPS s Črno goro ............................................................................................ 34

4 AVTONOMNE PREFERENCILNE UREDITVE EU................................................... 36

4.1 Sistem splošnih preferencialov - SSP ..................................................................... 36

4.2 Ceuta in Melilla .................................................................................................... 37

5 KUMULACIJA ............................................................................................................ 38

5.1 Bilateralna ali dvostranska kumulacija ................................................................ 38

5.2 Diagonalna kumulacija ........................................................................................ 38

5.3 Polna kumulacija .................................................................................................. 39

5.4 Regionalna kumulacija ......................................................................................... 39

5.5 Panevro-mediteranska kumulacija – PEMK .......................................................... 40

5.5.1 Kumulacija v evro-mediteranski coni proste trgovine .................................... 41

5.5.2 Pomen dokazil EUR-MED ............................................................................ 42

6 ANALIZA TRGOVINSKIH OVIR .............................................................................. 43

7 SKLEP ......................................................................................................................... 45

8 LITERATURA IN VIRI ............................................................................................... 46

9 KAZALO PRILOG IN PRILOGE ................................................................................ 48

KAZALO TABEL, SHEM, GRAFOV IN PRILOG

Shema 1: Poreklo blaga (lastna izdelava) ............................................................................. 29

Tabela 1: Primeri, v katerih so pravila o preferncialnem poreklu strožja kot pri

nepreferncialnemu ............................................................................................................... 14

Tabela 2: število ukrepov pri izvozu goveje paštete v Švico – 2004 ...................................... 23

Tabela 3: Število ukrepov pri izvozu goveje paštet iz Slovenije v Švico - 2007 .................... 23

Tabela 4: v letu 2008 ukinjena carinska tarifa. ...................................................................... 23

Tabela 5: Število zaznanih ovir glede na tip ovire ................................................................. 43

Tabela 6: Število zaznanih ovir glede na regije ..................................................................... 44

graf 1: Uvoz iz Izvoz RS iz Evropskih držav in Zahodnega Balkana - 2002 – 2007 ........... 30

graf 2: uvoz RS iz Zahodno- balkanskih držav ..................................................................... 31

graf 3: izvoz od 2001 do 2007 .............................................................................................. 31

KRAJŠAVE

AKP- ACP: Afrika, Karibi, Pacifik

EEA: Evropski gospodarski prostor

EFTA: Norveška, Švica, Lihteinstain, Islandija

EPA – Interim: Ekonomsko partnerski sporazum z državami ACP (35 držav Afrike, Karibov in Pacifika)

HS: Harmoniziran sistem

KN: Kombinirana nomenklatura

OCT – ČDO: Čezmorske dežele in ozemlja – 20 Prekomorskih dežel in teritorijev

PEK: Panevropska kumulacija

PEMK: Panevro-mediteranska kumulacija

SPS ali SAP: Stabilizacijsko pridruživeni sporazum / Stabilisation and Association Process

SSP ali GSP: Sistem splošnih preferencialov;

WTO: Svetovna trgovinska organizacija

8

1 UVOD IN OPREDELITEV PROBLEMA Izvor ali poreklo blaga je tudi po vstopu Slovenije v Evropsko unijo še vedno eden izmed

pomembnejših dejavnikov v mednarodnem trgovanju. Še posebej preferencialno poreklo

blaga lahko bistveno olajša trgovanje med državami in omogoča konkurenčnost izdelkov na

tujih trgih. Zato moramo vsi, ki se ukvarjamo z nabavo ali prodajo blaga poznati in spremljati

spremembe pravil o poreklu blaga. Le tako lahko izkoristimo ugodnosti in priložnosti, ki nam

jih nudi zakonodaja EU. Ne smemo pa tudi pozabiti, da je v podjetju odgovornost za

pravilnost vseh vrst dokazil o poreklu blaga odgovorna nabava za nabavni del, prodaja za

prodajni del. Strokovna naloga je nadaljevanje oziroma nadgradnja diplomske naloge za

pridobitev višješolske strokovne izobrazbe.

Za nadgradnjo sem se odločila zaradi sprememb pravil o poreklu blaga in avtonomnih

preferncialnih sporazumov, ki so nastale v štirih letih od pridružitve Slovenije v EU. Tem se

kot nabavnica v živilsko predelovalni industriji primorana slediti in upoštevati pri načrtovanju

nabavne politike. V trgovinskem poslovanju med EU in tretjimi državami torej prihaja do

sprememb, ki sem jih analizirala po sklopih, v katerih sem predstavila novosti s primeri.

Novosti so prikazane na konkretnih primerih in vsebujejo spremembe pri preferncialnih

pravilih porekla blaga, avtonomnih ukrepih in primerih dobre prakse pri izdajanju dokazil o

poreklu.

1.1 Namen naloge Namen strokovne naloge je predstaviti novosti in spremembe pri poreklu blaga in novosti pri

avtonomnih preferencialnih sporazumih, ki jih ima EU sklenjene s tretjimi državami in so

nastale v štirih letih od pridružitve Slovenije k EU.

1.2 Cilji naloge Z nalogo želim analizirati ovire pri trgovanju z blagom pri uvozu in izvozu, analizirati

osnovno zakonodajo EU o poreklu blaga in spoznati možnosti pravilnega izvajanja te

zakonodaje. Končni cilj pa je, da naloga postane pripomoček vsem, ki jih zanima

predstavljena problematika.

9

1.3 Metode dela

V prvem delu naloge sem z metodo zgodovinske komparacije interpretirala politično –

ekonomsko ozadje današnje zakonodaje na področju blagovne menjave. Sledila sem

analitičnemu in institucionalnemu pristopu, ki poudarja raziskovanje vzrokov ekonomskih

pojavov in procesov ter ugotavlja njihove medsebojne odvisnosti, obenem pa opisuje

strukturo in delovanje gospodarskega sistema EU. V naslednjih poglavjih sem s komparativno

metodo primerjala sporazume in ugodnosti, ki jih ti sporazumi nudijo posameznim državam

ali skupinam držav. Metoda analize in sinteze se prepletata skozi celotno strokovno nalogo,

pri čemer sem morala slediti določenim prilagoditvam prikazovanja empiričnih podatkov. Te

so posledica omejitev pri pridobivanju podatkov iz posameznih članic ter pri primerjavi

podatkov zaradi širjenja EU. S proučitvijo in sistematizacijo spoznanj različnih avtorjev in

mednarodnih institucij, primerjave različnih pogledov, mnenj in pristopov, bom oblikovala

svoja spoznanja, poglede in stališča.

Glede navajanja virov in citiranja želim podučiti, da je izrazoslovje, ki je specifično za to

temo, večinoma splošno sprejeto ter da je posameznim izrazom in definicijam prvotni izvor

težko poiskati. Vsi viri, ki se nanašajo na izvor blaga in različne sporazume so navedeni na

seznamu internetnih strani, ki so zaradi aktualnih sprememb glavni vir podatkov. Poleg tega

predstavljena tema temelji na zakonodaji, ki se ji avtorstva ne da pripisati saj gre za timsko

delo mnogih strokovnjakov.

10

2 POREKLO BLAGA V EVROPSKI UNIJI Poreklo blaga je gospodarska nacionalnost blaga oziroma »državljanstvo« blaga. Pove nam od

kod izvira. Je eden od treh osnovnih elementov, ki poleg carinske vrednosti in uvrstitve blaga

v pravilno tarifno številko vplivajo na carinsko obravnavo ob uvozu in na višino carinskega

dolga. Poreklo blaga je orodje, s pomočjo katerega države najbolj učinkovito izvajajo ukrepe

zunanjetrgovinske politike. Pravila, ki določajo poreklo blaga so pomembna za pravilno

delovanje sporazumov o prosti trgovini (FTA - Free Trade Agreement). Različna pravila o

poreklu, ki so vgrajena v različne podpisane sporazume, predstavljajo oviro pri trgovanju.

Namen porekla blaga v EU:

• izvajanje učinkovitih ukrepov zunanjetrgovinske politike,

• enotna uporaba pravil, ki jih WTO ni uspelo sprejeti, EU pa to učinkovito izvaja,

• največja novost je v bistveno večjem številu sporazumov oziroma preferencialnih

ukrepov.

Poleg tega je poreklo blaga pomembno tudi pri spremljanju obsega in poteka trgovinskih

tokov med različnimi državami tako zaradi sestavljanja statistik zunanje trgovine, kot zaradi

različnih analiz.

2.1 Zgodovinsko ozadje in razvoj Prvič se je poreklo blaga omenilo v mednarodnih aktih v Sporazumu o poenostavitvah

carinskih formalnosti, ki ga je sprejela Liga narodov 26. marca 1923. Povod naj bi bilo

dejstvo, da so po prvi svetovni vojni nekatere države hotele preprečiti uvoz dobrin od

sovražnikov, zato so zahtevale nekakšno potrdilo o poreklu uvoženega blaga. Med drugo

svetovno vojno so države uvedle številne omejitve, s katerimi so uravnavale svojo

mednarodno menjavo. Urejanje se je nanašalo na uvoz pa tudi na izvoz, saj so zaradi

pomanjkanja na domačem trgu skušale izboljšati preskrbo in založenost tudi s preprečevanjem

izvoza dobrin, ki jih je doma primanjkovalo. Zamisel o evropski integraciji in skupnem trgu je

leta 1950 predstavil francoski zunanji minister Robert Schuman, že naslednje leto je bila s

strani šestih držav (Belgija, Francija, Nemčija, Italija, Luksemburg in Nizozemska),

podpisana Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo – ESPJ in tako je

pričel kompleksen proces gospodarskega združevanja, ki je temeljil na prosti medsebojni

trgovini in skupni carinski politiki.

11

1957 - Na podlagi uspeha Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo šest

držav razširi sodelovanje še na druge gospodarske sektorje. Podpišejo Rimsko pogodbo in

ustanovijo Evropsko gospodarsko skupnost (EGS) ter Evropsko skupnost za jedrsko

energijo (Euratom). Cilj EGS je ustvariti gospodarsko skupnost, ki temelji na prostem

pretoku blaga, storitev, ljudi in kapitala.

1962 - 30. julija EU uvede "Skupno kmetijsko politiko" , ki državam omogoča skupni

nadzor nad živilsko proizvodnjo, kmetje prejemajo enako plačilo za svoj pridelek, medtem ko

EU pridela dovolj hrane za svoje potrebe.

1987 - Začne veljati Enotni evropski akt - EEA, ki določa časovni razpored, po katerem naj

bi bil do 1. januarja 1993 končan enotni evropski trg.

1991 - V Maastrichtu decembra sprejeta Pogodba o ustanovitvi Evropske unije, ki

preimenuje EGS v Evropsko skupnost (ES), obstoječemu sistemu Skupnosti pa so bila dodana

področja meddržavnega sodelovanja.

1992 - Vzpostavljen enotni trg, to je prost pretok blaga, oseb, storitev in denarja. EU postane

največji enotni trgovinski blok na svetu.

2000 - Marca v Lizboni Evropski svet sprejme celovito strategijo za posodobitev

gospodarstva EU. "Lizbonska strategija" naj bi Evropsko unijo do leta 2010 spremenila v

najbolj dinamično, konkurenčno in na znanju temelječe gospodarstvo na svetu.

Vir: www.izvoznookno.si/util/bin_mednarodno.php?id=2007101613152227

2.2 Kaj je poreklo blaga in zakaj se uporablja Na prvi videz je pojem porekla blaga preprost. Pod njim na splošno razumemo državo, v

kateri je bilo trgovsko blago narejeno. V vsakdanjem življenju se srečujemo z njim v obliki

oznake na blagu »narejeno v ...« ali še pogosteje kar »made in ...«. V smislu

zunanjetrgovinskih mehanizmov pa je to veliko bolj kompleksen pojem, za katerim se

skrivajo zelo natančna pravila in posebni administrativni instrumenti. Država porekla je tista,

v kateri je blago proizvedeno. Za blago, ki je bilo pomembno predelano ali obdelano drugje in

ne tam, kjer je bilo proizvedeno, je država porekla tista, v kateri je bila opravljena predelava.

12

Pod pojmom porekla blaga v zunanji trgovini razumemo natanko določena pravila, ki jih

mora izpolnjevati blago, da ga proizvajalec lahko označi kot blago s poreklom in kot tako

prodaja v druge države. Pravila EU o poreklu so razdeljena v dve kategoriji, in to na

preferencialna in nepreferencialna pravila o poreklu. Za izvoznike in uvoznike je zelo

pomembno, da poznamo razliko med obema, saj je od tega lahko odvisna konkurenčnost na

svetovnem trgu.

Poreklo blaga in pravila o poreklu se v EU uporabljajo za:

• uporabo preferencialnih carinskih predpisov,

• uveljavljanje ukrepov trgovinske politike, določenih v zvezi s prometom posameznih

vrst blaga (količinske omejitve; primer: Srbija letno proizvede 100 t sladkorja,

statistično ga doma porabi toliko in toliko, Izvozi pa ga lahko 50t brez plačila carine.),

• uporabo instrumentov trgovinske politike (protidumpinški ukrepi)

• ugotavljanje porekla blaga v povezavi z različnimi zakonskimi1 področji ter

trgovinsko statistiko,

• izvajanje skupne kmetijske politike,

• izdajanje potrdil o poreklu blaga z namenom pospeševanja prodaje.

Na kratko, pravila o poreklu so orodje za izvajanje ukrepov trgovinske politike.

2.3 Preferencialno poreklo blaga Na spletni strani carinske uprave RS in spletni strani Izvozno okno so podane definicije in

pravne osnove o poreklu, ki jih povzemam v tem poglavju.

Preferencialno poreklo podeljuje blagu ugodnejšo tarifno obravnavo – znižanje ali opustitev

uvozne dajatve, saj preferencialno pomeni prednostno, ugodnostno. Podjetja imajo s tem

dvojni prihranek: pri carinskih dajatvah in pri davku, kajti carinski dolg je del davčne osnove

in če je blago ob uvozu v celoti upravičeno plačila carinskega dolga, je tudi znesek davka

manjši. Različne države med seboj sklepajo prostotrgovinske sporazume, katerih namen je 1 Javna naročila, projekti Evropskega sklada za razvoj, za izvajanje resolucij Varnostnega sveta ZN v zveti z embargom zoper določene države, izvajanje uredb o prepovedi uvoza živali iz določenih držav zaradi zaščite zdravja potrošnikov…

13

lajšanje trgovinskih tokov. Preprosto povedano, države ali skupine držav se med seboj

dogovorijo, da si bodo medsebojno (ali včasih enostransko) obračunavale nižje carinske

dajatve za določene izdelke po poreklu iz teh držav in s tem spodbujale medsebojno trgovino.

Ker pa se nižje dajatve lahko obračunajo samo za izdelke po poreklu iz teh držav, je v

tovrstnih sporazumih tudi natančno določeno, kakšnim pravilom morajo zadostiti izdelki, da

se zanje lahko šteje, da so po poreklu iz določene države. Pri tem ni nujno, da so pravila v

različnih sporazumih med različnimi državami za isti izdelek enaka. Če izdelek zadostuje

pravilom za pridobitev porekla blaga v skladu z določenim sporazumom, lahko izvoznik pri

pristojnih nacionalnih organih (običajno je to carinska služba) zahteva potrditev potrdila o

poreklu blaga (EUR 1, Form A, posebna izjava itd.) in posledično je to blago v državi

uvoznici deležno nižjih dajatev. V nasprotnem primeru, če izdelek ne izpolnjuje pravil ali zanj

pri uvozu ni bilo predloženo dokazilo o preferencialnem poreklu, se obračunajo višje splošne

dajatve.

Čeprav se pravila o preferncialnem poreklu v posameznih sporazumih o prosti trgovini in

avtonomnih režimih EU med seboj nekoliko razlikujejo, imajo kljub temu splošne skupne

značilnosti, ki so opisane v nadaljevanju. Za blago, v celoti pridobljeno ali izdelano v državi s

preferenco, se šteje, da je blago po poreklu iz te države. To v veliki meri ustreza pravilom o

preferencialnem poreklu v 23. členu CZ (Carinski zakonik). Strožja pravila pa veljajo za

proizvode iz morskega ribolova, in sicer:

• udeležene ribiške in predelovalne ladje morajo biti vsaj v petdeset odstotni lasti

državljanov države s preferenco ali EU,

• kapitan in vodstvo ladje morajo biti državljani države s preferenco ali EU in

• najmanj 75% posadke morajo tvoriti državljani države s preferenco ali EU.

Za ostalo blago obstaja seznam postopkov obdelave ali predelave, ki podeljuje poreklo in

veljajo za predelavo blaga brez porekla. Seznam je razčlenjen po poglavjih Skupne carinske

tarife in znotraj poglavij po posameznih tarifnih številkah. Pogoji za pridobitev

preferencialnega porekla so pogosto strožji kot pogoji za nepreferencialno poreklo, saj gre za

namen pospeševanja gospodarske integracije ali razvoja države s preferenco.

14

Tabela 1: Primeri, v katerih so pravila o preferncialnem poreklu strožja kot pri nepreferncialnemu

Nepreferencialno poreklo Preferencialno poreklo

Meso goveda, ki je bilo zaklano po

najmanj trimesečnem pitanju

Meso goveda, ki je bilo v celoti

pridobljeno ali izdelano v državi s

prefernco.

Sušenje (po potrebi, po razbijanju in

ločevanju) svežih ptičjih jajc.

Sušenje ptičjih jajc, ki so bila v celoti

pridobljena ali izdelana v državi s

prefernco.

Izdelava beljenega bombaža lintersa iz

surovega bombaža, katerega vrednost

ne presega 50% cene izdelka franko

tovarna.

Izdelava beljenega bombažnega

lintersa iz bombaža, ki je bil v celoti

pridobljen ali izdelan v državi s prefernco.

Vermut, izdelan iz vina iz svežega grozdja

z dodatkom grozdnega mošta ali

alkohola

Vermut, izdelan iz grozdja, ki je bilo v

celoti pridobljeno ali izdelano v državi s

prefernco

Popolna izdelava oblačil, dobljenih s

šivanjem dveh ali več kosov ukrojenih ali

prirejenih tkanin

Izdelava oblačil, dobljenih s šivanjem

dveh ali več kosov ukrojenih ali prirejenih

tkanin, izdelava iz preje *-primer

Izdelava TV sprejemnikov, pri čemer

znaša prirast vrednosti najmanj 45 %

cene izdelka franko tovarna.

Izdelava TV sprejemnikov, pri čemer

vrednost uporabljenih materialov brez

porekla ne presega 25 % cene izdelka

franko tovarna.

Vir: Strle, M., (2008) Poreklo blaga – gradivo za seminar, str. 20

* primer: Blago proizvedeno v Makedoniji je brez EUR.1 obrazca. Proizvajalec izdeluje

delovna zaščitna oblačila s carinsko tarifo 62113310. Tekstil za ta oblačila se dobavlja iz Azije

ali Egipta. Izdelava artikla predstavlja več kot 50 % končne vrednosti artikla. Zanima nas

kakšnega porekla je to blago: Če proizvajalec v Makedoniji izdeluje zaščitna oblačila iz

tkanin brez porekla (ki jih dobiva iz Azije in Egipta), ta oblačila ne pridobijo statusa blaga s

preferncialnim poreklom iz Makedonije za izvoz v EU, saj ni izpolnjen pogoj, ki velja za

poglavje 62 »Proizvodnja iz preje«. V tem primeru tudi dejstvo, da izdelava v Makedoniji

predstavlja več kot 50 % končne vrednosti artikla na vpliva na preferncialno poreklo. Ob

uvozu takšnih oblačil v EU se v EUL vpiše kot država porekla Makedonija, vendar se plača

carina po MFN2 stopnji in ne po preferencialni stopnji (prosto oziroma 0 %) iz Sporazuma o

stabilizaciji in pridružitvi. Preferencialno poreklo tako ni obvezno, ponuja samo možnost, da

se izkoristi ugodnosti iz sporazumov in s tem niža ceno izdelkom na trgu.

2 Kratica MFN izhaja iz angleškega izraza "Most Favoured Nation". Gre za načelo največjih ugodnosti, ki je eno od osnovnih načel Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Načelo zagotavlja nediskriminacijo, kar pomeni, da vsaka članica enako obravnava vse druge članice WTO. Če določena članica izboljša pogoje trgovanja enemu partnerju, mora enake pogoje zagotoviti tudi vsem drugim partnerjem, tako da najugodnejša obravnava velja za vse. Vendar pa WTO dopušča tudi določene izjeme od tega načela, kot so sporazumi o carinski uniji ali prosti trgovini. MFN je tako običajno carinska stopnja določena v carinski tarifi dane države. Če pa ima dana država s

15

2.3.1 Kriteriji za dolo čanje države porekla

Če je blago v celoti izdelano v neki državi iz surovin, proizvedenih v tej državi3, je določitev

porekla enostavna. V mnogih primerih pa je pri proizvodnji blaga udeleženih več držav,

posebej zato:

• ker se pri tem uporabljajo deli iz ene ali več drugih držav ali

• ker deli proizvodnega procesa potekajo v eni ali več drugih državah.

Metode za določanje države porekla so: (uporabljajo se posamezno ali v kombinaciji):

• spremembe tarifne številke (tarifni skok): pridobljen izdelek se uvrsti pod drugo

tarifno številko kot uporabljeni materiali .

Primer: sušenje in mletje stročnic iz tarifne št 0708 v moko s tarifno št. 1106.

• metoda obdelav in predelav (tehnični ali industrijski kriterij): osnova te metode je

seznam obdelav in predelav, ki za vsak izdelek opisuje tehnološki postopek obdelave

in predelave, ki zadostuje za pridobitev porekla.

Primer:

Podjetje uvozi iz Kolumbije surovo in neobdelano kavo (razvidno iz deklaracije o blagu)

pakirano v 80 kg vreče (kolumbijsko poreklo). To kavo nato podjetje v EU očisti, sortira

in prepakira v različne velikosti vreč. Ti postopki obdelave ali predelave ne zadostujejo4

zahtevam za pridobitev EU porekla. Kava ima še vedno kolumbijsko poreklo. Podjetje

(npr,: DrogaKolinska d. d.) uvozi iz Kolumbije surovo in neobdelano kavo pakirano v 80

kg vreče (kolumbijsko poreklo). To kavo nato podjetje očisti, sortira, spraži, zmelje in

zapakira v različna pakiranja (Barcaffe). Kava pridobi EU poreklo saj zadosti metodi

obdelave in predelave (praženje in mletje).

• Metoda dodane vrednosti ali ekonomski kriterij za delež materiala brez porekla:

določeni postopki proizvodnje ali predelave dodajo blagu neko vrednost. Odstotek

kako drugo državo sklenjen sporazum o prosti trgovini, pa se uporablja preferencialna stopnja, ki je nižja od MFN. Vir: http://www.izvoznookno.si/mednarodno_trgovanje/?act2=8&gr1=faq 3 Primer: Pšenica, pridelana v neki državi, ki se v isti državi zmelje v moko in potem iz nje speče kruh. 4 Nezadostne obdelave: 38. člen UICZ: Nezadostne obdelave, ki ne podeljujejo porekla: enostavno odsreanjevanje prahu, presejevanje, izločevanje, sortiranje, razvrščanje v skupine, pranje, razrezovanje, prepakiranje, enostavno polnjenje v vreče, škatle, pritrjevanje na deščice, preprosto sestavljanje delov izdelka v popolen izdelek…

16

dodane vrednosti v neki državi mora biti enak ali večji, kot je s tem pravilom določen

odstotek dodane vrednosti. V primeru, ko dodano vrednost izračunamo na osnovi

uporabljenih materialov brez porekla, končni izdelek pridobi poreklo, če odstotek

uporabljenih materialov ne preseže določenega odstotka od vrednosti končnega

izdelka, ki je določen s pravilom. Vrednost uvoženih sestavnih delov s poreklom ali

brez porekla izračunamo iz uvozne vrednosti ali nabavne vrednosti. Vrednost blaga pri

izvozu je izračunana iz stroškov proizvodnje ali ex-works cene (EXW).

Primer (Strle 2008): Ekonomski kriterij lahko uporabimo na primeru izdelave akustične

kitare, pri kateri vrednost uvoženih materialov (brez porekla) ne presega 40% cene kitare

franko tovarna, ali pri izdelavi cigaret, pri katerih mora najmanj 70% teže surovega tobaka

izvirati iz države porekla.

Poreklo končnega izdelka se ugotavlja po metodah, predpisanih v seznamu obdelav ali

predelav, ki je sestavni del vsakega protokola o poreklu blaga. Seveda pa moramo blago

najprej pravilno uvrstiti v Kombinirano nomenklaturo blaga (KN).

2.3.2 Pravna osnova

V EU so zgradili svoj splet pravil o poreklu, ki je v skladu z obveznostmi, ki izvirajo iz

članstva v Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) in obveznostmi iz Konvencije Kjoto

(Priloga konvencije D.1, ki se nanaša na pravila o poreklu), ki je bila sprejeta leta 1977 in je

objavljena v Uradnem listu EU št. L 166/3 leta 1977 (Uredba sveta 77/415/EEC, Ur .l. EU, št.

L 166/1977).

Pravila o preferencialnem poreklu so zajeta v:

• v 27. členu Uredbe Sveta, št. 2913/92, Carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, 19.

10. 1992); zadnja sprememba – Uredba (EU) št. 1791/2006

• v 66. do 123. členu uredbe Komisije št. 2454/93 (UL L 253, 11. 10. 1993); zadnja

sprememba – Uredba Komisije (EU) št. 214/2007; Uradni list EU št. L 63/01.03.2007

• v Uredbi EU št. 1207/2001 in 1617/2006, s katerima je predpisana »Izjava dobavitelja

na notranjem trgu EU o poreklu«

17

• v posameznih trgovinskih sporazumih o prosti trgovini (mednarodni), ki jih je sklenila

EU po pogajanjih z različnimi državami ali skupinami držav in omogočajo podelitev

preferencialne tarifne obravnave (vsak sporazum o prosti trgovini vsebuje protokol o

poreklu blaga, ki je del sporazuma in vsebuje pogoje in pravila za določanje porekla

blaga).

2.3.3 Dokazila o preferencialnem poreklu

Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za priznavanje preferencialne tarifne obravnave, so:

• blago spremlja veljavno dokazilo o poreklu,

• ni dvoma o deklariranem poreklu,

• izpolnjen je pogoj o direktnem transportu,

• ugodnejšo tarifno obravnavo je treba zahtevati.

Dokazila o preferencialnem poreklu blaga, za katera so predpisani uradni obrazci, izdajo na

zahtevo izvoznika ob izvedbi izvoznega postopka carinski organi države izvoznice,

poenostavljena dokazila pa izdaja izvoznik sam. Dokazila se razlikujejo glede na trgovinski

sporazum ali avtonomno preferencialno ureditev, s katero so predpisana pravila o poreklu.

Dokumenti kot dokazilo preferencialnega porekla:

• potrdilo o prometu EUR.1 ali EURO-MED

• v SSP, potrdilo o poreklu na obrazcu A (FormA) ali,

• pod določenimi pogoji; izjava izvoznika na fakturi, dobavnici ali drugem trgovinskem

dokumentu, ki vsebuje opis blaga za njegovo identifikacijo (izjava na fakturi).

Dokazila o poreklu ni potrebno predložiti za blago, ki se uvaža v majhnih pošiljkah, katerih

vrednost ne presega 500 € in jih pošilja fizična oseba fizični osebi ali osebna prtljaga

potnikov, ki ne presega vrednosti 1200 €.

18

2.4 Nepreferencialno poreklo blaga Blago ima status nepreferencialnega proizvoda kadar zanj glede na poreklo ali tržno

obravnavo ne veljajo splošni pogoji dostopa na trg ali prometa na trgu. Nepreferencialna

pravila o poreklu so opredeljena v Carinskem zakoniku skupnosti (CZ) ter v Uredbi za

izvajanje carinskega zakonika skupnosti (UICZ).

V mednarodni trgovini je pomembno tudi nepreferencialno poreklo blaga, čeprav ne nudi

izkoriščanja ugodnosti plačila nižjih carinskih dajatev. Glede na državo, iz katere izvira, je

lahko istovrstno blago popolnoma drugače obravnavano, in to zaradi:

• trgovinske politike,

• nacionalne varnosti in

• zaščite potrošnikov.

Za blago iz določenih držav se pri uvozu izvajajo določeni ukrepi, kot so:

• protidampinške5 in izravnalne6 carine

• količinske omejitve (kvote),

• prepoved uvoza iz določene države (embargo) in

• drugi posebni zaščitni ukrepi iz varnostnih ali sanitarnih razlogov (na primer omejitve

širjenja bolezni in okužb).

Za določitev nepreferencialnega porekla blaga se uporabljata dva kriterija, in sicer:

• “v celoti pridobljeni ali izdelani izdelki”: blago je po poreklu iz tiste države, kjer je

v celoti pridobljeno ali izdelano, pri čemer Uredba izrecno navaja, kaj se šteje za v

celoti pridobljen izdelek v določeni državi. Takšni so na primer mineralni proizvodi,

5 Protidampinška dajatev je instrument trgovinske zaščite, ki se uvede zaradi odpravljanja posledic dampinga, ki je ena najpogostejših oblik nelojalne konkurence. O dampingu govorimo takrat, ko je izvozna cena določenega izdelka pri izvozu v Skupnost nižja od primerljive cene podobnega izdelka, s katerim se iz države izvoznice običajno trguje. Protidampinška dajatev (v obliki dajatve ali zaveze) dvigne ceno dampinškega izdelka na raven, na kateri industriji Skupnosti ne povzroča več škode in tako ponovno vzpostavi normalne tržne pogoje. (Vir: http://www.carina.gov.si/si/informacije/podjetja/carinska_tarifa/protidampinska_in_izravnalna_dajatev/ 6 Izravnalna dajatev se uvede zaradi kompenzacije subvencij, ki se v državi izvoznici dodelijo za izdelavo, proizvodnjo, izvoz ali prevoz izdelka, katerega sprostitev v prost promet Skupnosti povzroča škodo industriji Skupnosti. Izravnalna dajatev (v obliki dajatve ali zaveze) dvigne ceno subvencioniranega izdelka na raven, na kateri industriji Skupnosti ne povzroča več škode in tako ponovno vzpostavi normalne tržne pogoje.

19

pridobljeni v določeni državi, rastlinski proizvodi, ki so vzgojeni v določeni državi,

živali, ki so skotene in vzrejene v tej državi in podobno;

• “zadnja bistvena gospodarsko upravičena predelava”- če je v proizvodnjo

določenega blaga vključenih več držav, se šteje, da je blago po poreklu iz tiste države,

kjer je bila opravljena zadnja bistvena, ekonomsko upravičena predelava ali dodelava

v obratu, ki je prav za te namene opremljen. Rezultat te predelave oziroma dodelave

mora biti povsem nov proizvod ali mora predstavljati pomembno fazo pridobitve

takšnega proizvoda.

Vsaka država vodi svojo trgovinsko statistiko in želi poznati trgovinske tokove za svoje

politične odločitve, da ustrezno ščiti svojo domačo industrijo. Nenazadnje pa želimo tudi

potrošniki vedeti, iz kje izvirajo izdelki, ki jih kupujemo. Novost: s 1. 1. 2008 so ukinjene vse

količinske omejitve iz Kitajske.

2.4.1 Pravna osnova

Zakonodaja o nepreferencialnem poreklu: zakonodaja Evropske skupnosti v členih 22 do 26

Uredbe Sveta, št. 2913/92, o Carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, 19. 10. 1992), ter v

členih 35 do 65 in prilogah 9 do 11 uredbe Komisije št. 2454/93 (UL L 253, 11. 10. 1993), in

v Sporazumu o pravilih o poreklu WTO, ki je rezultat urugvajskega kroga mednarodnih

trgovinskih pogajanj in sestavni del Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT).

Vir: http://www.carina.gov.si/si/informacije/podjetja/poreklo_blaga/nepreferencialno_poreklo/

2.4.2 Dokazila – novost 2008

Pravilna izjava dobavitelja za blago, ki nima preferencialnega porekla je predpisana v Uredbi

Sveta (EU) št. 75/2008 z dne 28. 1. 2008 o spremembi Uredbe 1207/01; Uradni list EU št. L

24 z dne 29. 1. 2008. Priloge III. in IV. se nadomestijo z novimi. V tej uredbi sta predpisani:

• Izjava dobavitelja za izdelke, ki nimajo statusa preferencialnega porekla in

• Dolgoročna izjava dobavitelja za izdelke, ki nimajo statusa preferencialnega porekla

(Strle 2008).

20

2.5 Carinska tarifa Pojem tarifa predstavlja kombinacijo nomenklature (klasifikacije proizvodov) in carinskih

stopenj, določenih posameznim razredom proizvodov – (Nomenklatura harmoniziranega

sistema – HS) . Poleg tega je v tarifi zajeta tudi vsa zakonodaja EU, ki ima vpliv na višino

uvoznih carinskih dajatev (kombinirana nomenklatura – KN).

Enotna carinska tarifa vsebuje dve osnovno vrsti dajatev:

• avtonomne, unilateralno sprejete s strani Unije in

• konvencionalne, kjer se Unija pogaja v okviru WTO

Pred ugotavljanjem porekla je potrebno blago pravilno uvrstiti v kombinirano nomenklaturo

blaga (KN).

2.5.1 Nomenklatura HS

Harmoniziran sistem ali krajše “HS”, je mednarodna večnamenska nomenklatura, ki je bila

oblikovana pod okriljem Svetovne carinske organizacije (WCO). Nomenklaturo uporablja več

kot 190 držav predvsem kot podlago za vzpostavitev nacionalne carinske tarife in za namene

uvozne in izvozne trgovinske statistike. Tudi kombinirana nomenklatura (KN), ki se uporablja

v Evropski uniji, temelji na tej nomenklaturi. Spremembe Harmoniziranega sistema (HS)

avtomatsko vplivajo tudi na KN. Več kot 98 % blaga v mednarodni trgovini se uvršča v

skladu s to nomenklaturo. HS pravijo tudi jezik mednarodne trgovine. V veliki meri se

nomenklatura uporablja tudi za obračunavanje notranjih dajatev, za namene trgovinske

politike, za spremljanje nadzorovanega blaga, uporabo pravil o poreklu blaga itd.

Nomenklatura HS se spreminja v petletnih ciklusih. 1. 1. 2007 so stopile v veljavo

spremembe Nomenklature HS. To pomeni, da se spreminja večje število tarifnih oznak v KN.

Razlogi za spremembe in novosti nomenklature HS so največkrat v tehnološkem razvoju,

spremenjenim oblikam trgovanja, prečiščenju besedila zaradi enotne uporabe, prilagoditev

nomenklature trgovinski praksi ter sprememb v zvezi s področjem sociale in okolja. V ta

namen so leta 2007 sprejeli nove tarifne podštevilke (nastane iz štirimestne tarifne številke)

za:

• nekatere vrste rib (spremembe zaradi varstva okolja),

21

• proizvodov iz bambusa (spremembe zaradi varstva okolja),

• pesticide (Rotterdamska konvencija7)

• snovi, ki ogrožajo ozonski plašč (Montrealski protokol)

• proizvode, ki vsebujejo azbest

Le-te nudijo državam in gospodarstvom večji nadzor nad porabo in trgovanjem izdelkov ali

proizvodov. S skupno carinsko tarifo zagotavlja Skupnost enakopravno in pošteno tekmovanje

domačih proizvajalcev s proizvajalci izven skupnega trga.

2.5.2 Kombinirana nomenklatura – KN

Kombinirana nomenklatura temelji na harmoniziranem sistemu (HS) poimenovanja in

oznakah blaga, ki imajo svojo šifro. Blago je označeno z osemmestno oznako. KN se

uporablja za potrebe zunanjetrgovinske statistike, in vseh politik, povezanih z uvozom in

izvozom blaga. Kombinirano nomenklaturo sestavljajo trije deli:

• uvodne določbe (strani od 5 do 22), ki vsebujejo tudi splošna pravila za razlago

kombinirane nomenklature,

• seznam (strani od 25 do 644), ki je najobsežnejši del, vsebuje nomenklaturo, ki je tako

kot nomenklatura HS, razdeljena na 21 oddelkov. Ti so dodatno razdeljeni na 97

poglavij. Dodano je 98. poglavje, ki se uporablja v statistične namene. Znotraj

poglavij je nomenklatura razdeljena na posamezne postavke. Poleg postavk vsebuje

seznam tudi opombe oddelkom, opombe poglavjem in opombe k pod številkam,

• tarifne priloge (strani od 653 do 875), ki vsebujejo oddelke s kmetijskimi prilogami, s

seznami farmacevtskih snovi, s kvotami WTO in oddelek z ugodnejšo tarifno

obravnavo zaradi narave blaga

Osnovna uredba, ki uvaja kombinirano nomenklaturo je Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 o

tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi EU. Komisija (EU) vsako leto z

uredbo objavi celotno različico kombinirane nomenklature, skupaj s stopnjami dajatve.

Navedena uredba se objavi v Uradnem listu EU najpozneje do 31. oktobra in se začne

uporabljati 1. januarja naslednje leto. Takšna nova različica zajema vse spremembe, ki so

nastale zaradi sprememb nomenklature HS , dajatev zaradi dogovorov na WTO in ostale,

7 Rotterdamska konvencija o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini

22

nastale zaradi razvoja, komercialne politike ali zahtev statistike. Spremljanje teh sprememb

KN in njihovo ažuriranje v podatkovnih bazah podjetij, ki se ukvarjajo z nabavo in prodaja

blaga je zelo pomembno saj bistveno vpliva na ekonomsko uspešnost poslovnih subjektov.

2.5.2.1 Kombinirana nomenklatura za leto 2008 V Uradnem listu EU L 286, z dne 31. oktobra 2007, je objavljena kombinirana nomenklatura

za leto 2008. V primerjavi z letom 2007 je brisanih 96 tarifnih oznak in uvedenih 75 novih

oznak. Skupno število tarifnih oznak se je tako zmanjšalo na 9704. Vse podrobnejše

informacije, spremembe, razlage so brezplačno dostopne:

Vir:

http://www.carina.gov.si/si/informacije/podjetja/carinska_tarifa/kombinirana_nomenklatura/

2.5.3 Taric

Carinska tarifa EU, vključno s posamezni carinski ukrepi, kot so tarifne opustitve, tarifne

kvote, tarifni preferenciali, preferenciali v okviru SSP (Splošne sheme preferencialov),

protidumpinški ukrepi in drugi tarifni ukrepi so vodeni v okviru podatkovne baze TARIC.

Baza TARIC vsebuje vse potrebne podatke in informacije, ki so potrebne za poslovne

odločitve o nameravanih carinskih postopkih. Nadalje so v bazi dostopne tudi ostale

informacije, potrebne za izvajanje nameravanih postopkov, kot so tiste o prepovedih,

omejitvah, carinskih kvotah, količinskih omejitvah, izvoznih nadomestilih itd. Spremembe, ki

vsakodnevno nastajajo v zakonodaji Skupnosti, se shranjujejo v podatkovno bazo, ki se stalno

dopolnjuje. Uporaba TARIC podatkovne baze je brezplačna in dostopna na internetni strani:

http://europa.eu.int/comm/taxation_customs/dds/cgi-bin/tarchap?Lang=EN ali http://taric-

curs.gov.si/itaric/

Kako pomembno je spremljati spremembe v HS in KN je nazorno prikazano v tabelah

Tabela 2,

Tabela 3 in

Tabela 4).

23

Iz tabel lahko ugotovimo, da je bilo potrebno leta 2004 pri izvozu goveje paštet iz Slovenije v

Švico upoštevati pet ukrepov, decembra 2007 dva ukrepa, s pričetkom leta 2008 pa je bila

tarifa ukinjena zaradi zagotavljanja enotne uporabe HS.

Tabela 2: število ukrepov pri izvozu goveje paštete v Švico – 2004

Datum 9.9.2004 ; tarifna št. 1602 50 39

Veljavnost 01.01.1993 - 31.12.2007 Posebna merska enota Meursing Opomba Produktna-Skupina Govedina in teletina

Število ukrepov:5 Skupina Dajatve Pogoj Dodatna oznaka

Uredba

Izvozno pooblastilo (predhoden nadzor)

TOUT (CD021) glej pogoj(P) P R2616/97

Izvozno nadomestilo (osnovni izdelki)

TOUT** 88,50000 EUR/100 kg(CD258), (MX012), (MX014) glej pogoj(P)

P 9125* R1109/04

Izvozno nadomestilo (osnovni izdelki)

TOUT** 79,00000 EUR/100 kg(CD258), (MX012), (MX014) glej pogoj(P)

P 9325* R1109/04

Izvozno nadomestilo (osnovni izdelki)

TOUT** 30,00000 EUR/100 kg(CD258), (MX012), (MX014) glej pogoj(P)

P 9425* R1109/04

Izvozno nadomestilo (osnovni izdelki)

TOUT** 30,00000 EUR/100 kg(CD258), (MX012), (MX014) glej pogoj(P)

P 9525* R1109/04

TOUT: ERGA OMNES; pod kraticami MX se nahajajo uredbe; P- pogoji za izvoz

Tabela 3: Število ukrepov pri izvozu goveje paštet iz Slovenije v Švico - 2007

Opomba Produktna-Skupina Govedina in teletina

Število ukrepov:2 Skupina Dajatve Pogoj Dodatna oznaka

Uredba

Izvozno nadomestilo (osnovni izdelki)

1009 23,30000 EUR/100 kg(CD258), (MX012), (MX014) glej pogoj(P)

P 9125* R1218/07

Izvozno nadomestilo (osnovni izdelki)

1009 20,70000 EUR/100 kg(CD258), (MX012), (MX014) glej pogoj(P)

P 9325* R1218/07

* Na dodatno kodo je vezana opomba.

Tabela 4: v letu 2008 ukinjena carinska tarifa. Datum 20.2.2008 ; tarifna št. 1602 50 39 Veljavnost Posebna merska enota Meursing

Opomba Produktna-Skupina

Število ukrepov: Skupina Dajatve Pogoj Dodatna oznaka Uredba

Vpisana TARIC številka obstaja v obdobju od 01.01.1993 do 31.12.2007 !

Vir: Taric: http://taric-curs.gov.si/itaric/Prog01.jsp?pakcija=nov&plang=S

Datum 20.12.2007 ; tarifna št. 1602 50 39

24

2.6 Sklopi pravil o preferencialnem poreklu

EU uporablja pet sklopov pravil o preferncialnem poreklu za uporabo preferencialnih

carinskih predpisov. Vgrajeni so v sporazume štirih različnih tipov in enostranske ugodnosti.

Podrobnejša predstavitev sklopov je predstavljena v poglavjih Preferncialni sporazumi,

Avtonomne preferncialne ureditve in Kumulacija. Sklopi pravil o preferncialnem poreklu so

(nazorno je pokazano v

1. EU in sistem panevropske kumulacije porekla blaga. EU je sklenila preferencialne

sporazume s posameznimi državami ali skupinami držav v obliki sporazumov o prosti

trgovini kot Evropski gospodarski prostor (EEA) – EU, Islandija, Norveška in

Liechtenstein ter Sporazum o prosti trgovini s Švico. Vsi ti sporazumi so med seboj

povezani z enotnimi pravili o poreklu, ki dovoljujejo diagonalno kumulacijo porekla,

zato se je uveljavil izraz »sistem panevropske kumulacije porekla«. Dodatno je v ta

sistem EU vključila še države, ki so z njo vključene v carinsko unijo (Turčija, San

Marino in Andora).

2. EU ima sklenjene stabilizacijsko – pridružitvene sporazume (SPS) s Hrvaško,

Makedonijo in Albanijo s posebnimi pravili o poreklu, ki pa so zelo podobna

panevropskim, le da gre samo za bilateralno komulacijo.

3. EU in sistem Panevro-mediteranske komulacije porekla blaga: EU ima sklenjene

sporazume s sredozemskimi državami: Alžirijo, Tunizijo, Izraelom, Palestino,

Egiptom, Jordanijo, Libanonom, Sirijo, Marokom in Turčijo. Te države postopoma

vstopajo v stari sistem panevropske kumulacije in nastaja nov sistem panevro-

mediteranske kumulacije. Ker so pravila podobna poteka proces pooenotenja vseh teh

pravil.

4. EU ima sklenjene čisto posebne sporazume z Južno Afriko, Mehiko in Čilom. V teh

sporazumih pa so v vsakem posebna pravila o poreklu.

5. EU enostransko priznava carinske ugodnosti :

- čezmorskim deželam in teritorije –OCT (20 Prekomorskih dežel in teritorijev)

25

- s konvencijo LOME državam ACP (Afrike, Karibov in Pacifika)

- z enostranskimi uredbami pa še državam in regiji Zahodnega Balkana (Bosni

in Hercegovini, Srbiji, Črni gori in Kosovu),

- ter 179 državam uporabnicam evropske SSP (Sistem splošnih preferencialov).

2.7 Novosti na področju blaga v letu 2008

Novosti, ki jih navajam so povzeta iz gradiva za seminar (Strle 2008). V nadaljevanju so

predstavljena in analizirana v poglavju Preferencialni sporazumi EU ter v poglavju o

Kumulaciji.

• Uveljavitev Začasnega sporazuma (Interim) med EU in Črno goro

• Cotonou sporazum z ACP državami je ugasnil z 31. decembrom 2007 in kot posledica

tega so nove ureditve za trgovanje z državami Afrike, Karibov in pacifika

• Zahodni Balkan

• Delovanje sistema penevro-medireranske kumulacije (PEMK); Obvestilo komisije v

zvezi z začetkom uporabe PEMK

• Reforma pravil o poreklu blaga v okviru SSP – Splošna shema preferencialov

• Moldavija; Uredba Sveta (EU) št. 55/08 o uvedbi avtonomnih trgovinskih

preferencialov za R. Moldavijo ter o spremembi Uredbe 980/05 (GSP) in Sklepa

komisije 2005/924/EU, objavljenem v Ul.L 20/ 24. 1. 2008. Po novem se pri

medsebojnem trgovanju uporablja EUR.1 in ne več obrazec A.

• Nove izjave dobavitelja za blago, ki še nima preferencialnega porekla; Uredba sveta

(EU) št. 75/2008 o spremembi Uredbe 1207/01. Priloge III. In IV. Se nadomestijo z

novimi.

26

3 PREFERENCIALNI SPORAZUMI EU

Samo osem držav članic WTO nima preferencialnega dostopa do trga EU (Avstralija,

Hongkong, Japonska, Južna Koreja, Kanada, Nova Zelandija, Singapur in Združene države

Amerike). Začasno EU ne priznava ugodnosti tudi Mjanmaru (Burma) in Belorusiji, ki sta

izločeni iz SSP. V prilogi 1 je seznam držav in njihovih preferencialnih sporazumih.

EU ima sklenjene preferencialne sporazume z naslednjimi državami ali teritoriji):

- Stabilizacijsko-pridružitvene sporazume s Hrvaško, Makedonijo, Albanijo in Črno

Goro,

- Sporazume sklenjene v okviru Evro-mediteranskega partnerstva (Maroko,

Alžirija, Tunizija, Egipt, Izrael, Jordanija, Palestinska uprava, Libanon, Sirija),

- Carinsko unijo (Tur čija ),

- Pridružitvene sporazume z Mehiko, Čilom in Južnoafriško republiko.

Parafirana sta Stabilizacijsko-pridružitvena sporazuma s Srbijo ter Bosno in

Hercegovino.

Sporazumi o prosti trgovini, ki jih je sklenila EU:

• Evropske države:

- Stabilizacijsko-pridružitveni sporazumi s Hrvaško, Makedonijo in Albanijo,

- Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) z Norveško, Islandijo in

Liechtensteinom (vključuje tudi trgovino s storitvami),

- Sporazum o prosti trgovini s Švico,

- Sporazum o prosti trgovini s Ferskimi otoki (Danska).

• Sporazumi sklenjeni v okviru Evro-mediteranskega partnerstva:

- Evro-mediteranski pridružitveni sporazumi, ki jih je EU sklenila z Marokom,

Alžirijo, Tunizijo, Egiptom, Izraelom, Jordanijo, Palestinskim osvobojenim

ozemljem in Libanonom (pri zadnjih dveh veljata še začasna sporazuma, ki

pokrivata le trgovinski del sporazuma),

- Sporazum o sodelovanju s Sirijo (ta sporazum bo nadomeščen s pridružitvenim

sporazumom).

27

• Drugi sporazumi o prosti trgovini:

- Pridružitveni sporazum EU-Čile,

- Sporazum o gospodarskem partnerstvu, političnem usklajevanju in sodelovanju z

Mehiko (trgovinsko liberalizacijo določa Sklep 2/2000 Skupnega odbora med EU in

Mehiko),

- Sporazum o trgovini, razvoju in sodelovanju z Južnoafriško republiko,

- Sporazum o partnerstvu z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami – 77 ACP

držav (ACP države - African, Caribbean and Pacific States).

Sklepanje trgovinskih sporazumov s tretjimi državami poteka v skladu s 133. členom

Pogodbe o EU, ki med drugim določa, da se o sporazumih pogaja Evropska komisija (EK) na

podlagi pogajalskih izhodišč Sveta EU (običajno jih potrdijo zunanji ministri držav članic).

Sporazumi o prosti trgovini, ki jih sklepa EU s tretjimi državami, ki so manj razvite, so

asimetrične narave. To pomeni, da EU z začetkom veljavnosti sporazumov običajno odpravi

vse carine za industrijske izdelke, tretje države pa jih znižujejo postopno - v določenem

prehodnem obdobju, od začetka veljavnosti posameznega sporazuma. Za kmetijske, ribiške

ter predelane kmetijske proizvode pa se običajno podpisnici dogovorita o izmenjavi koncesij.

3.1 2008 – prenehanje veljavnosti sporazuma z državami Afrike, Karibov in Pacifika – ACP

S 1. 1. 2008 je prenehal veljati Cotonou sporazum, s katerim je bilo urejeno trgovanje s 77

državami Afrike, Karibov in Pacifika (ACP), ki so bile v TARIC-u označene kot LOMA. O

tem je bilo objavljeno obvestilo v Uradnem listu EU št. C 275, 16. 11. 2007.

Evropska komisija si je prizadevala, da bi vzpostavila nove trgovinske ureditve za te države v

smislu sporazumov o gospodarskem partnerstvu (Economic Partnership Agrrements – EPA).

Za regije oziroma države, ki do 1. 1. 2008 niso še sklenile sporazumov, ki bi bili kompatabilni

z zahtevami WTO, se uporablja SSP, saj so bile in so vse ACP države hkrati prejemnice

ugodnosti po SSP.

77 ACP držav je po novem razdeljenih na dve skupini: glede na to, da novi EPA ni bil

podpisan do 31. 12. 2007, je začela veljati začasna ureditev (Market Access Regulation –

28

MAR), ki jo je sprejel Svet 20. 12. 2007, s katero dovoljuje 35 državam »pridnim« in so

parafirale Z EU sporazum, da se jim priznavajo ugodnosti. Za teh 35 držav se enostransko

dovoljuje pristop na trg EU brez carin in kvot. Za ostalih 42 držav, ki so bile pokrite s

Cotonou sporazumom pa do nadaljnjega velja, da so lahko koristnice samo po SSP.

Uredba Sveta (ES) št. 1528/2007, z dne 20. 12. 2007 o uporabi ureditev za blago s poreklom

iz nekaterih članic držav iz skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (ACP), določenih v

sporazumih, ki vzpostavljajo ali vodijo k vzpostavitvi sporazumov o gospodarskem

partnerstvu je bilo objavljeno v Uradnem listu EU L 348, z dne 31. 12. 2007.

V prilogi I je naštetih 35 držav ACP, ki jim EU priznava ugodnosti. V prilogi II po so pravila

o poreklu, ki so enaka »starim« pravilom s posameznimi izboljšavami v določenih delih. Kot

dokazilo se uporablja EUR.1.

Za ostalih 42 držav, ki niso naštete v prilogi I pa se priznavajo samo ugodnosti po SSP. Kot

dokazilo o poreklu se zahteva Obrazec A (Form A) ali za pošiljke do vrednosti 6000 EUR

posebna izjava na računu (Strle 2008).

29

Shema 1: Poreklo blaga (lastna izdelava)

NEPREFERENCIALNO – ni ugodnosti PREFERNCIALNO – carinske ugodnosti

EU 27 -PEK Panevropska kumulacija

Zahodno Balkanske Države

Hrvaška SPS U.I.L. 330/2001 in L 26/2005*

Švica – ind. izd. (določila o prepovedi povračila carine ------------------------ Liechtenstein Islandija Norveška EGP (EEA) Bolgarija – ven* Romunija – ven* Turčija – ind. izd. Ferski otoki*

Makedonija SPS – Stabilizacijsko pridružitveni sporazum U.I.L.124/01

Sredozemske države

Druge države

Ando

ra

Fe

rski

oto

ki AKP (35 držav) Afrike, Karibov,Pacifika-Cotonou Sporazum;V Taric-u (LOMA) EPA* –sporazum –Uredba 1528/07

Avtonomne preferencialne ureditve - ukrepi

OCT 20 Prekomorskih dežel in

teritorijev Kumulacija OCT_ACP_ES V TARIC-u – šifra LOMB Potrdila o poreklu: EUR. 1 in Izjava na računu

SSP (GSP) Splošna shema preferencialov (179 držav), Uredba sveta ES 2501/2001 in 814/03, 815/03;Pravila o poreklu v Uredbi: 1602/00; členi 67. do 97. dopolnitve v 881/2003.Potrdila o poreklu: FORM A pri uvozu v ES in regionalni kumulaciji (81.člen priloga 17) posebna izjava na računu ( ang. Oz. francoski jezik), EUR.1V TARIC-u: SPGA; SPGE; SPGL…. LDC (najrevnejše države; okoli 30-40; nič carine, tudi pri kmetijskih izdelkih Reforma pravil o poreklu blaga*

Zahodno balkanske države, ki še nimajo SPS* Albanija, Bosna in Hercegovina, Srbija, Kosovo, Moldavija (od 1.3. 2008)* in Črna Gora Uredba: 2007/00 + 1946/2005* Pravila o poreklu v Uredbi 1602/00; členi 98 do 123.Dopolnitve v Uredbi 881/2003 v TARIC-u šifra ABH

Albanija* SPS – U.I.L. 239/2006

Črna gora* SPS – U.I.L 345/2007

Južn

a A

frik

a

Meh

ika

Čile

Panevro-med kumulacija - novo

Turčij Tunizija Marok Jordanij Egipt Izrael Turčij Alžirija Libano Sirija Palestina

Ceuta In Malila

POREKLO 2008

30

3.2 Stabilizacijsko pridružitveni proces (SPS) - Zahodno balkanske države Poglavje bom podrobneje predstavila, saj so v SPS vključene države s katero je Slovenija

zgodovinsko povezana in njena druga največja trgovinska partnerica. Čeprav daleč

največji delež zunanjetrgovinske menjave Slovenije odpade na Evropsko unijo (graf 1),

postaja trg, ki zajema države zahodnega Balkana, za Slovenijo vse pomembnejši.

graf 1: Uvoz iz Izvoz RS iz Evropskih držav in Zahodnega Balkana - 2002 – 2007

Vir: Statistični urad RS - splet

Trgovinska menjava s državami zahodnega Balkana se veča iz leta v leto.

Najpomembnejša trgovinska partnerica je Hrvaška, sledi ji Srbija, Bosna in Hercegovina,

Makedonija, Črna gora in Kosovo (graf 2: uvoz RS iz Zahodno- balkanskih držav, graf 3:

izvoz od 2001 do 2007). Temelj odnosov med Evropsko unijo in državami zahodnega

Balkana je stabilizacijsko-pridružitveni proces, v katerega so zajete. Za Hrvaško je

Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum začel veljati 1.2.2005, Srbija je parafirala SPS z EU

7. novembra 2007, Črna gora je podpisala SPS 15. oktobra 2007, pri čemer je uveljavitev

začasnega SPS s to državo nastopila 1. januarja 2008, sledil bo proces ratifikacije v

31

državah članicah (najprej v Republiki Sloveniji). Makedonija (SPS velja od 1. aprila 2004.)

in Albanija, ki je sporazum že podpisala, trenutno poteka proces ratifikacije. Bosna in

Hercegovina je kot zadnja izmed držav Zahodnega Balkana parafirala sporazum 3.

decembra 2007.

graf 2: uvoz RS iz Zahodno- balkanskih držav

Vir. Statistični urad RS - splet

graf 3: izvoz od 2001 do 2007

Vir. Statistični urad RS - splet

32

Stabilizacijsko-pridružitveni proces je oblikovan individualno za vsako od sodelujočih

držav in vključuje: finančno pomoč, sodelovanje, politični dialog, oblikovanje območja

proste trgovine, približevanje evropskemu pravu, praktično sodelovanje na različnih

področjih. Glavni namen EU je zagotovitev miru, stabilnosti, svobode in gospodarskega

razvoja. Za dosego tega cilja je bilo državam ponujena možnost popolne povezave v

strukture EU s končnim ciljem polnopravnega članstva v EU. Države Zahodnega Balkana

so koristnice asimetrične trgovinske liberalizacije, ki je urejena z Uredbo Sveta št.

2007/2000 o avtonomnih trgovinskih ukrepih (OJ L 240, 23.9.2000), spremenjeno oz.

dopolnjeno z uredbo Sveta št. 2563/2000 (OJ L 295, 23.11.2000) in Uredbo Komisije št.

2487/2001 (OJ L 335, 19.12.2001).

Trenutno so te države razdeljene v dve skupini:

- Hrvaška in Makedonija

Hrvaška in Makedonija sta že sklenili z EU dvostranska stabilizacijsko-pridružitvena

sporazuma (SAS), ki vsebujeta posebna preferencialna pravila o poreklu blaga; ta poleg

trenutne bilateralne kumulacije ponujajo še širitev na regionalno kumulacijo z drugimi

državami Zahodnega Balkana (Albanija, Bosna in Hercegovina, Srbija in Črna gora), nato

pa celo vključitev v sistem panevropske kumulacije porekla blaga. Hrvaška in Makedonija

izvajata bilateralno kumulacijo z Evropsko skupnostjo.

- Albanija, Bosna in Hercegovina, Srbija in Črna gora

S temi državami pogajanja o sklenitvi stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov še

potekajo. V te sporazume so brezpogojno vključena identična pravila o poreklu kot v

sporazuma s Hrvaško in Makedonijo. Do sklenitve in uveljavitve omenjenih SPS veljajo za

Albanijo, Bosno in Hercegovino ter Srbijo in Črno goro avtonomni ukrepi:

• blago s poreklom iz Srbije,

• blago s poreklom iz Črne gore,

• blago s poreklom s Kosova..

Izdelki s poreklom iz posamezne države Zahodnega Balkana so tisti izdelki, ki so v celoti

pridobljeni ali zadostno obdelani ali predelani v tej državi.

33

3.2.1 Parafiran stabilizacijsko pridružitveni sporazum z BIH

Sporazum, ki je bil pred parafiran 11. 12. 2007, naj bi bil predvidoma podpisan že v času

predsedovanja Slovenije Svetu EU. Takrat se bo začel uporabljati Interim sporazum.

Sporazum predvideva, da bo za nekatere industrijske izdelke uporabljal carin prost uvoz že

takoj po podpisu, za druge pa se bodo carinske stopnje postopoma zniževale, in sicer v

različno dolgem obdobju. Najkasneje po petih letih od podpisa sporazuma pa bo uvoz vseh

industrijskih izdelkov s poreklom iz EU prost carin pri uvozu v BIH. Na področju

kmetijskih izdelkov se bodo za določene proizvode uporabljale znižane carinske stopnje v

okviru kvot, za pivo, sadne sokove in mineralno vodo pa se bodo carine postopno

zniževale v obdobju petih let. Za druge izdelke bodo carinske stopnje ostale nespremenjene

Vsekakor je to pomembna novica za izvoznike v BIH, saj se bodo za večino izboljšali

pogoji pri izvozu na ta, za Slovenijo zelo pomembni trg (Strle, 2008).

3.2.2 Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum (SPS) med EU in Albanijo

(Strle 2007) Pogajanja za sklenitev SPS- Stabilizacijsko pridružitveni sporazum med EU in

Albanijo so se začela leta 2003. Sporazum je bil parafiran 18. 2. 2006 in podpisan 12. 6.

2006 ob robu zasedanja Sveta ministrov za zunanje zadeve EU. Ko bo SPS ratificirala

Albanija (Albanija namreč v zakonodaji nima začasne uporabe) bo začel veljati začasni

sporazum, ki bo zajemal le trgovinski del SPS, kateri me v strokovni nalogi tudi zanima.

EU bo z začetkom veljavnosti začasnega sporazuma odpravila carine za industrijske

izdelke po poreklu iz Albanije (dejansko je uvoz iz Albanije v EU že sedaj skoraj v celoti

prost carin v skladu z uredbo Sveta 2007/2000 in njenimi spremembami o avtonomnih

trgovinskih ukrepih za države, ki sodelujejo v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu).

Albanija bo za tiste industrijske izdelke po poreklu iz EU, ki niso navedeni v Prilogi I k

SPS, svoj trg odprla takoj, ko bo začel veljati sporazum. Za izdelke, ki so navedeni v

Prilogi I k SPS, pa bo Albanija svoj trg odpirala postopno (v obdobju petih let).

Albanija sicer ne spada med najpomembnejše izvozne trge Slovenije, vendar kljub temu je

vsakršno znižanje carin dobrodošlo za slovenske izvoznike. Glede industrijskih izdelkov je

SPS za Slovenijo izredno ugoden, saj bo uvoz večine izdelkov, ki jih Slovenija izvaža v

Albanijo, prost carin že takoj ob uveljavitvi sporazuma

34

Primer: sedaj velja 10% carina ob uvozu barvnih TV sprejemnikov, štedilnikov in toaletnih

vod v Albanijo, po uveljavitvi SPS bo uvoz teh izdelkov prost carin in drugih dajatev.

Sedaj velja 15% carina ob uvozu novih gum za osebne avtomobile v Albanijo, ob

uveljavitvi SPS bo uvoz teh izdelkov prost. Tudi za ostale industrijske izdelke bo

liberalizacija hitra – carine se bodo zniževale in odpravile v obdobju petih let.

Primer: - za preparate za lase, mila in zobne paste sedaj velja 10% carina ob uvozu v

Albanijo – ob uveljavitvi SPS bo carina znašala 8% (80% osnovne dajatve), 1. januarja

naslednje leto se bo znižala na 6%, potem naslednje leto na 4%, nato na 2%, nato na 1% in

peto leto po uveljavitvi SPS se bodo carine in druge dajatve odpravile. Kar se pa tiče

kmetijskih proizvodov, je izvoz Slovenije v Albanijo izredno nizek. Nekaj je sicer izvoza

alkoholnih pijač, za katere se carina ukine že ob začetku veljavnosti SPS. Pričakuje se, da

bo uveljavitev SPS zelo pozitivno vplivala na trgovino med Slovenijo in Albanijo.

3.2.3 SPS s Črno goro

V Uradnem listu EU št. L 345 je bil 28. 12. 2007 objavljen Sklep Sveta 855/07 o Začasnem

sporazumu o trgovini in trgovinskih zadevah med ES na eni strani in Republiko Črno goro

(dvo-črkovna koda ME) na drugi strani, ki je začel veljati 1. 1. 2008. S tem sporazumom so

do začetka veljavnosti Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med ES in Črno goro

uveljavljene samo trgovinske določbe iz tega sporazuma (SPS). Pravila o poreklu so

določena v protokolu 3 tega začasnega sporazuma.

Za uveljavljanje carinskih ugodnosti se ob uvozu predloži izvirnik dokazila o

preferencialnem poreklu uvoženega blaga (EUR.1, izjava na računu /do 6.000 EUR/ ali

izjava pooblaščenega izvoznika).

Dovoljena je samo bilateralna kumulacija materialov s poreklom iz Skupnosti in Črne

gore. Predvidena je tudi kumulacija z materiali s poreklom iz držav ali s teritorija, ki

sodeluje v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu Evropske unije (Zahodni Balkan) in tudi

z materiali s poreklom iz Turčije. Ta razširjena (SAP) kumulacija se bo lahko uporabljala

od datuma, ki bo naveden v obvestilu, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije (serija

C).

35

Carine pri uvozu v Skupnost in dajatve z enakim učinkom za industrijske izdelke s

poreklom iz Črne gore so odpravljene 1. 1. 2008.

Skupnost je z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma odpravila carine in dajatve z

enakim učinkom pri uvozu kmetijskih proizvodov s poreklom iz Črne gore, razen

proizvodov pod tarifnimi številkami 0102, 0201, 0202, 1701, 1702 in 2204 kombinirane

nomenklature.

Carine pri uvozu industrijskih izdelkov s poreklom iz Skupnosti v Črno goro, razen carin

za izdelke, naštete v prilogi I sporazuma, so odpravljene z začetkom veljavnosti

sporazuma. Za izdelke, naštete v prilogi I sporazuma, se carine postopno znižujejo in

odpravijo v skladu s časovnim razporedom, objavljenim v tej prilogi.

Koncesije za kmetijske proizvode, vino in ribe so urejene posebej.

36

4 AVTONOMNE PREFERENCILNE UREDITVE EU

4.1 Sistem splošnih preferencialov - SSP

Reforma SSP pravil o poreklu blaga (spletni strani: Izvozno okno in EU portal):

Evropska komisija je dne 16. marca 2005 sprejela Smernice o prihodnosti pravil o poreklu

blaga v preferencialnih trgovinskih dogovorih, ki so logično nadaljevanje Zelene knjige z

dne 18. decembra 2003 na isto temo. Smernice predvidevajo, da se reformirana pravila o

poreklu blaga implementirajo najprej na področju Splošnega sistema preferencialov

znanim pod imenom GSP ali SSP. V ta namen je bila opravljena študija presoje vpliva in

oktobra 2007 je Evropska komisija pripravila osnutek Uredbe Komisije o reformiranih

GSP pravilih o poreklu blaga in je trenutno predmet intenzivne razprave med državami

članicami EU. Osnutek nove uredbe predvideva uveljavitev novih GSP pravil o poreklu

blaga s 1.1.2009 z izjemo postopkovnih določb (glej spodaj), ki naj bi pričele veljati šele s

1.1.2012 z možnostjo podaljšanja njihove ne-uveljavitve do 31. decembra 2016.

Osnutek nove Uredbe o GSP pravilih o poreklu blaga sestavljajo novosti na treh ključnih

vsebinskih področjih in sicer:

- Reformirana pravila o poreklu blaga za doseganja porekla blaga: glavna novost na

tem področju je predlog Evropske komisije o uvedbi enotnega kriterija dodane

vrednosti za izdelke, ki niso v celoti pridobljeni. Ta kriterij temelji izključno na

dodani vrednosti v ustrezni državi upravičenki (ali kadar je to primerno, v ustrezni

regionalni skupini). Evropska komisija predlaga splošni kriterij 30% dodane

vrednosti za večino izdelkov ter strožja pravila za nekatere kmetijske, predelane

kmetijske, ribiške proizvode ter industrijske izdelke. Vezano na nove

kumulacijske določbe velja, da kriterij v okviru bilateralne kumulacije ostaja

nespremenjen, medtem ko je kriterij za regionalno kumulacijo poenostavljen.

- Postopkovne določbe/nova razdelitev pristojnosti med gospodarskimi subjekti in

pristojnimi organi pri upravljanju in kontroli porekla: pravice in obveznosti

gospodarskih subjektov in pristojnih organov so na novo definirane.

37

- Uvaja se sistem registriranega izvoznika, ki ni klasičen pooblaščeni izvoznik.

Takšni izvozniki naj bi v skladu z novo predlaganimi določbami morali pridobiti

predhodno registracijo pri pristojnih organih države, ki bi bili odgovorni tudi za

opravljanje ustreznih preverjanj. Bistvena novost je tudi, da naj bi izvozniki sami

dokazovali poreklo blaga na temelju posebne izjave o poreklu, ki ni klasično

dokazilo o poreklu blaga. Takšen sistem nalaga dodatne odgovornosti in

obveznosti uvoznikom v EU, ki se bodo morali zaščititi pred morebitnimi lažnimi

izjavami o poreklu s predhodnim preverjanjem registracije izvoznikov in vgradnjo

ustreznih zaščitnih klavzul v kupoprodajne pogodbe.

- Zagotavljanje varnega okolje: zadevni vsebinski sklop se nanaša na spoštovanje

predpisanih preferencialnih pravil o poreklu blaga s strani držav upravičenk. Ta

cilj je mogoče doseči na temelju predhodne ocene sposobnosti države

upravičenke ustreznega trgovinskega dogovora, da ta dogovor, ustrezna pravila in

postopke pravilno izvaja, s pomočjo usposabljanj, tehnične pomoči in

posredovanja ustreznih informacij tem državam kot tudi z budnim spremljanjem

ravnanja pristojnih organov držav upravičenk v skladu s predpisanimi SSP pravili

o poreklu blaga (slednje je znano tudi pod imenom "monitoring").

4.2 Ceuta in Melilla Sporazum govori o obravnavi blaga pri trgovanju s tema dvema pristaniškima mestoma na

severni obali Afrike, ki spadata pod špansko jurisdikcijo, nista pa zajeti v izraz

»Skupnost«. Priznavajo se enake ugodnost kot veljajo za izdelke s poreklom iz EU. Enaki

kriteriji se uporabljajo pri uvozu blaga, ki je po poreklu iz Andore in San Marina. Z

določili protokola 2 k Aktu o pristopu Španije k EU omenjena kraja uživata ugodnosti v

okviru avtonomne preferencialne ureditve z Evropsko skupnostjo. Proizvodi s poreklom iz

Ceute in Melille so deležni preferencialne obravnave v večini sistemov kumulacije, ki jih

ima Evropska skupnost sklenjene s tretjimi državami.

38

5 KUMULACIJA Namen pravil o preferncialnem poreklu je določiti pogoje, ki jih mora izpolnjevati blago iz

držav z ugodnostmi, da bi lahko bilo deležno prednostne obravnave. Materiali in polizdelki

s preferencialnim poreklom iz držav, s katerimi je Evropska unija sklenila posamezne

trgovinske sporazume, se lahko med seboj kumulirajo. Kumulacija omogoča, da se lahko

surovine in reprodukcijski materiali iz druge države pogodbenice uporabijo v proizvodnem

procesu in imajo status blaga s poreklom. Vrste kumulacij blaga so: bilateralna

(dvostranska) kumulacija, diagonalna, polna, regionalna in panevro-mediteranska

kumulacija PEMK. V poglavju 5.5. je predstavljena Panevro-mediteranska kumulacija, ki

je novost na področju kumuliranja, saj se uporabljajo tri vrste kumuliranja, odvisno od

podpisanega sporazuma.

5.1 Bilateralna ali dvostranska kumulacija Pri proizvodnji blaga, ki bo uživalo preferencialno carinsko obravnavo, je dovoljena

uporaba surovin in reprodukcijskega materiala s poreklom iz druge države pogodbenice.

To pomeni, da obstaja sporazum med dvema državama, da se bodo proizvodi, ki izvirajo iz

države pogodbenice, šteli za blago s poreklom države izvoznice.

Primer bilateralne kumulacije (Strle 2008): V Hrvaški sestavljajo integrirana vezja (tar. št.

8542) iz mikroprocesorjev s poreklom iz EU in drugih izdelkov po poreklu iz Hrvaške.

Integrirana vezja imajo status blaga s poreklom iz Hrvaške in so ob uvozu v EU upravičena

do preferncialne obravnave, čeprav proizvodni postopek v Hrvaški ne zadošča za prenos

porekla, saj ni prišlo do spremembe tarifne številke in tudi kriterij prirasta vrednosti ni

izpolnjen.

5.2 Diagonalna kumulacija Pri proizvodnji blaga, ki bo uživalo preferencialno carinsko obravnavo, je dovoljena

uporaba surovin in reprodukcijskega materiala s poreklom iz vseh tistih držav, ki so

medsebojno sklenile ustrezne protokole o diagonalni kumulaciji porekla blaga z enakimi

pravili o poreklu. Surovine in reprodukcijski materiali iz vseh teh držav se štejejo za blago

s poreklom, ko se uporabljajo v proizvodnem procesu končnega izdelka. Diagonalna

kumulacija porekla blaga se izvaja med državami, ki so vključene v sistem panevropske

kumulacije. To so: države članice EU, države EFTE (Švica – industrijski izdelki,

Liechtenstein, Islandija, Norveška), Turčija – industrijski izdelki, San Marino in Andora.

39

Obstoječi sistem diagonalne kumulacije v PEK se širi na mediteranske države: Alžirija,

Egipt, Izrael, Jordanija, Libanon, Maroko, Sirija, Tunizija ter Zahodni Breg in Gaza.

Pogoj za izvajanje diagonalne kumulacije med evropskimi in mediteranskimi državami je,

da vse države sklenejo medsebojne sporazume o prosti trgovini in enotne protokole o

poreklu, torej uporabljajo enaka pravila o poreklu blaga. Panevro-mediteranska kumulacija

deluje po sistemu spremenljive geometrije, kar pomeni, da se lahko izvaja, ko so najmanj

tri države iz te cone med seboj sklenile prostotrgovinske sporazume z enakimi pravili o

poreklu.

5.3 Polna kumulacija Polna kumulacija zajema kumulativne obdelave materialov med dvema ali več državami.

Pri proizvodnji blaga, ki bo uživalo preferencialno carinsko obravnavo, je dovoljena

uporaba surovin in reprodukcijskega materiala iz vseh tistih držav, ki so medsebojno

sklenile ustrezne protokole o kumulaciji porekla blaga, ne glede na to, ali imajo te surovine

poreklo države partnerice. Upošteva se vsaka obdelava ali transformacija proizvoda znotraj

trgovinske cone, obvezno je le, da je blago v zadnji državi partnerici zadosti predelano v

skladu s pravili o poreklu. Polna kumulacija se izvaja:

- v evropskem gospodarskem prostoru (EEA): med Evropsko skupnostjo in državami

EFTE (razen Švice),

- med Evropsko skupnostjo in OCT ter državami ACP,

- med Evropsko skupnostjo in državami Maghreb (Maroko, Tunizija, Alžirija).

5.4 Regionalna kumulacija Kumulacija je osnova, ki omogoča, da lahko proizvod pridobi status porekla, čeprav ne

izpolnjuje osnovnega pravila o pridobitvi porekla. Tako je proizvod, ki je proizveden v

državi prejemnici ugodnosti, lahko nadalje obdelan v drugi državi prejemnici ugodnosti

znotraj ene regionalne skupine in se bo za namene splošnega sistema preferencialov še

vedno štel za proizvod s poreklom. Splošni sistem preferencialov – SSP (General System

of Preferences – GSP) omogoča štiri regionalne skupine držav v razvoju, ki jim Evropska

skupnost priznava regionalno kumulacijo:

40

• ASEAN – Zveza jugovzhodnih azijskih držav (Brunei-Darussalam, Kambodža,

Indonezija, Laos, Malezija, Filipini, Singapur, Tajska in Vietnam);

• CACM – Skupni trg srednjeameriških držav (Kostarika, Honduras, Gvatemala,

Nikaragva, Panama, El Salvador) in Andska skupnost (Bolivija, Kolumbija,

Ekvador, Peru in Venezuela);

• SAARC – Južnoazijska zveza za regionalno sodelovanje (Bangladeš, Bhutan,

Indija, Maldivi, Nepal, Pakistan in Šri Lanka).

Proizvodi s poreklom iz držav posamezne regionalne skupine, ki se predelajo ali obdelajo v

drugi državi te skupine, pridobijo poreklo te zadnje države. Kumulacija velja torej samo

znotraj ene regionalne skupine. Pogoja, ki morata biti izpolnjena:

• na materialih mora biti opravljena več kot minimalna predelava,

• dodana vrednost v državi proizvodnje mora biti višja od carinske vrednosti

materialov iz drugih držav.

Če eden izmed pogojev ni izpolnjen, pridobi končni izdelek poreklo tiste države v

regionalni skupini, ki je prispevala najvišjo vrednost pri izdelavi proizvoda.

5.5 Panevro-mediteranska kumulacija – PEMK Strle v gradivu o poreklu blaga (2007, str. 37) opisuje PEMK tako: »Panevro-mediteranska

kumulacija je nadgradnja obstoječega sistema panevropske kumulacije, v katero so

vključene države EU, EFTE in Turčije. Območje kumuliranja se razširi na devet novih

mediteranskih držav plus Ferske otoke. Osnova za delovanje panevro-mediteranske

kumulacije porekla so evro-mediteranski pridružitveni sporazumi med Evropsko unijo in

njenimi mediteranskimi državami partnericami ter prostotrgovinski sporazumi med samimi

mediteranskimi državami, katerih sestavni del so t. i. panevro-mediteranski protokoli o

poreklu. Evro-mediteransko partnerstvo temelji na Barcelonski deklaraciji, ki so jo leta

1995 podpisali zunanji ministri EU in dvanajstih mediteranskih držav: Maroka, Alžirije,

Tunizije, Egipta, Izraela, Jordanije, Palestinske uprave Zahodnega brega in Gaze,

Libanona, Sirije in Turčije. Eden izmed glavnih ciljev Barcelonskega procesa je

vzpostavitev območja proste trgovine do leta 2010 med mediteranskimi državami samimi

kot tudi med mediteranskimi državami na eni strani in EU na drugi strani. Mediteranske

države so z EU sklenile sporazume o pridružitvi, ki temeljijo na recipročni preferencialni

41

obravnavi (v obe smeri) in določajo postopno zniževanje carinskih in necarinskih ovir v

trgovini z industrijskimi izdelki. Za trgovino s kmetijskimi proizvodi pa je predvidena

postopna liberalizacija z zagotavljanjem recipročnega preferencialnega dostopa do trgov

pogodbenic. EU ima sklenjene takšne sporazume z vsemi mediteranskimi državami, razen

s Sirijo. Dne 7. julija 2003 je bil na evro-mediteranskem trgovinskem ministrskem

zasedanju potrjen »panevro-mediteranski protokol o poreklu blaga«. Ta protokol se

postopno vgrajuje v Evro-mediteranske pridružitvene sporazume kot tudi v vse ostale

sporazume v veljavi med državami vključenimi v sistem panevro-mediteranske kumulacije

porekla. Zaradi različnih političnih in gospodarskih težav se je sistem PEMK pričel

izgrajevati šele v letu 2006«.

5.5.1 Kumulacija v evro-mediteranski coni proste trgovine

Diagonalna kumulacija:

pogoj za izvajanje diagonalne kumulacije med evropskimi in mediteranskimi državami je,

da vse države med seboj sklenejo sporazume o prosti trgovini in enotne protokole o

poreklu, torej uporabljajo enaka pravila o poreklu blaga. Panevro-mediteranska kumulacija

deluje po sistemu spremenljive geometrije, kar pomeni, da se lahko izvaja, ko so najmanj

tri države iz te cone med seboj sklenile prostotrgovinske sporazume z enakimi pravili o

poreklu.

Bilateralna kumulacija:

Z ostalimi mediteranskimi državami, s katerimi še ne veljajo panevro-mediteranski

protokoli o poreklu, se izvaja le bilateralna kumulacija.

Polna kumulacija: Polna kumulacija se izvaja med Marokom, Tunizijo in Alžirijo (unija

Maghreb). Temeljne značilnosti PEMK:

• V zpostavitev identičnih protokolov o poreklu blaga s strani držav, vključenih v

sistem,

• spremenljiva geometrija, ki omogoča uveljavitev PEMK porekla med omejenim

številom držav, ki so med seboj uveljavila identična pravila o poreklu blaga,

• nova dokazila o poreklu: Potrdilo o gibanju blaga EUR-MED ali izjava na računu

EUR-MED.

42

5.5.2 Pomen dokazil EUR-MED

Dokazilo EUR-MED je predpogoj za izvajanje panevro-mediteranske kumulacije porekla

blaga. Uporaba dokazila EUR-MED med državami PEMK:

- dokazilo uporabljamo samo, če je bila uporabljena kumulacija z materiali

po poreklu iz mediteranskih držav, razen Turčije in

- kadar je blago namenjeno nadaljnjemu izvozu v mediteranske države, razen

Turčije.

Uporaba dokazila EUR-MED med EU in posamezno mediteransko državo:

- vedno, ko so izpolnjeni pogoji za uporabo PEMK

- izbirna uporaba dokazila EUR-MED v primeru bilateralne trgovine,

- obvezna uporaba v primeru diagonalne kumulacije.

Prednosti za slovensko gospodarstvo:

Prednost je v možnosti kumulacije z materiali po poreklu iz mediteranskih držav in bolj

konkurenčen izvoz in cenejši uvoz iz držav tega sistema.

43

6 ANALIZA TRGOVINSKIH OVIR Analizo trgovinskih ovir sem povzela iz Bele knjige o trgovini in investicijah, ki jo je

izdalo Ministrstvo za gospodarstvo RS, avgusta 2007 v prilogi 1. Ministrstvo za

gospodarstvo je februarja 2006 izvedlo raziskavo o ovirah, s katerimi se srečujejo

slovenska podjetja pri svojem zunanjetrgovinskem poslovanju. Glavni namen raziskave je

bil ugotoviti, s katerimi vrstami trgovinskih ovir se podjetja najpogosteje srečujejo, kako

najbolj učinkovito delovati v smeri odstranjevanja teh ovir in kako izboljšati podporo

podjetjem pri njihovem poslovanju na mednarodnih trgih. Vprašalnik glede trgovinskih

ovir je bil poslan približno tisoč podjetjem, ki so bili v letu 2004 največji izvozniki blaga in

storitev. Od 190 podjetij, ki so vrnila izpolnjen vprašalnik, se je 103 podjetij soočalo,

oziroma se še sooča z ovirami pri zunanjetrgovinskem poslovanju. Skupno je bilo

zabeleženih preko 300 različnih ovir.

Tabela 5: Število zaznanih ovir glede na tip ovire TIP OVIRE Število Odstotek 1. Carinski postopki 43 14,00% 2. Carine povezane z izvozom 39 12,70% 3. Poslovno okolje v ciljni državi 33 10,70% 4. Tehnične ovire v trgovini 30 9,80% 5. Gibanje oseb 29 9,40% 6. Pravice iz intelektualne lastnine 21 6,80% 7. Obdavčenje, fiskalna zakonodaja in druge pristojbine 17 5,50% 8. Konkurenčno okolje 17 5,50% 9. Problemi povezani s podjetništvom 17 5,50% 10. Gibanje kapitala in transakcije 14 4,60% 11. Količinske omejitve in izdajanje dovoljenj 12 3,90% 12. Javna naročila 12 3,90% 13. Drugi problemi in ovire 11 3,60% 14. Protidampinški oziroma zaščitni ukrepi 7 2,30% 15. Vprašanja povezana s pravnim statusom podjetja 5 1,60% Vir: Bela knjiga 2007 (str. 40) Največje število ovir se je nanašalo na carinske postopke (npr. neskladni ali stalno

spreminjajoči se postopki carinjenja, počasni postopki carinjenja, nejasnost carinskih

klasifikacij oz. njihova neskladna uporaba, zahteva po dodatni dokumentaciji ali

spremembi dokumentov, ipd.). Sledijo carine in druge obvezne dajatve ob uvozu blaga v

tretjo državo, poslovno okolje v ciljni državi in tehnične ovire v trgovini.

44

Tabela 6: Število zaznanih ovir glede na regije Regija Število Odstotek Zahodni Balkan (Hrvaška, Srbija, Črna Gora, Makedonija, BIH, Albanija) 144 41,40%

Države bivše SZ (Rusija, Ukrajina,..) 45 12,90% EU / EFTA 40 11,50% JV Azija (Kitajska, Indija,..) 32 9,20% Drugo (tretje države, svet, ni opredeljeno) 24 6,90% Slovenija 24 6,90% Mediteranske države, Bližnji Vzhod, Afrika 23 6,60% Severna in Južna Amerika 16 4,60%

Daleč največje število zaznanih ovir se je nanašalo na države zahodnega Balkana (41,4%).

Na drugem mestu po številu zaznanih ovir so bile države bivše Sovjetske zveze –

predvsem Rusija in Ukrajina, sledile pa so države EU / EFTA. Pri tem je treba upoštevati

težo vseh teh trgov v zunanji trgovini Slovenije. Na primer, glede na to, da naša podjetja

veliko izvažajo na Hrvaško, je logično pričakovati, da je na tem trgu število zaznanih ovir

večje kot npr. v primeru Kazahstana, kjer je obseg trgovine manjši. Načini za reševanje

zaznanih problemov oziroma za odstranjevanje trgovinskih ovir so različni. Problematika

je lahko izpostavljena preko bilateralnih kontaktov z državami, kjer obstaja ovira

(predstavništva, bilateralni skupni odbori in delovne skupine).

45

7 SKLEP Na oblikovanje poslovne politike podjetja na evropskem ali svetovnem trgu imajo enega

najpomembnejših vplivov ravno predpisi na področju porekla blaga. Določajo poslovanje

vsakega posameznega podjetja v katerikoli članici Evropske unije, kar pomeni, da je

potrebno dinamiko sprememb na področju porekla blaga in seveda aktualne predpise sproti

spoznavati in jih pri načrtovanju poslovne politike tudi upoštevati. Še pomembnejša od

poznavanja aktualnih pravil na področju porekla blaga pa je njih uporaba, kar predstavlja

pomembno poslovno prednost podjetja.

Temeljne hipoteze, izpostavljene v diplomskem delu so, da je poreklo blaga pomemben

instrument za izvajanje ekonomske politike v EU, in s tem zaščito skupnostnega

gospodarstva. Zato je potrebno spremljati spremembe, ki so stalnica trgovinskih

sporazumov s tretjimi državami in predstavljajo oviro pri trgovanju.

Iz rezultatov analize osnovne zakonodaje o poreklu blaga in preferncialnih sporazumov je

razvidno, da je največ ovir pri trgovanju v različnih pravilih o poreklu, ki so vgrajena v

različne trgovinske sporazume in se zaradi interesov EU do tretjih držav pogosto

spreminjajo. V ozadju teh interesov do tretjih držav pa je predvsem njihovo naravno

bogastvo.

Podrobna pravila o poreklu, ki so opredeljena v različnih podpisanih sporazumih o prosti

trgovini, pomenijo oviro pri trgovanju. Poznavanje teh je zelo pomembno že pri strateških

odločitvah, ki jih običajno sprejema vodstvo podjetja: kje bomo določen izdelek proizvajali

in katere surovine oziroma repromateriale bomo uporabili pri proizvodnji določenega

izdelka. S tem so lahko postavljeni temelji za zgodbo o uspehu, ki pa morda zaradi

nepoznavanja porekla blaga ne bo nikoli uresničena.

46

8 LITERATURA IN VIRI 1. Bobek, V. (2002) Doktrine in instrumenti mednarodne menjave, Maribor, EPF.

2. Ilešič, T. (1999) Pravila za določitev porekla blaga in Evropski sporazum o pridružitvi,

Ljubljana, Pravna praksa

3. Perovšek, Z. (1997) Poreklo blaga - Protokol 4 Evropskega sporazuma o pridružitvi

med Republiko Slovenijo in Evropsko skupnostjo, Ljubljana, Ekonomska fakulteta,

diplomska naloga poslovne šole.

4. Strle, M. (2000) 'Poreklo blaga in EUR 1', Ljubljana, Center Marketing International.

5. Strle, M. (2004) 'Poreklo blaga', Ljubljana, ISI d.o.o.

6. Strle, M. (2007) 'Poreklo blaga '- Gradivo za seminar, Ljubljana, ISI d.o.o., str. 15-20,

str. 37

7. Strle, M. (2008) 'Poreklo blaga'. Gradivo za seminar, Ljubljana, ISI d.o.o. , str. 24 in

25, str. 39 – 43, str. 48, str. 53

8. Strle, M. (2008) 'Poreklo blaga'. Gradivo za seminar, Ljubljana, ISI d.o.o

9. Škof, B. (2004) Davek na dodano vrednost po novem, kako poslovati na notranjem

trgu, Maribor, Davčni inštitut.

10. Zupančič, A., Skubic, R., Strle, M., Planinc, B., (2006) Novosti pri carinjenju,

Ljubljana, ISI d.o.o.

11. Bela knjiga (2007) Elektronski vir,

www.izvoznookno.si/util/bin_mednarodno.php?id=2007101613152227, [dostop od 1.2. 2008 do 17. 3. 2008]

12. Carinska uprava republike Slovenije (2008) Elektronski vir, http://www.carina.gov.si/si/informacije/podjetja/poreklo_blaga/preferencialno_poreklo/[dostop od 1.2. 2008 do 17. 3. 2008]

13. Carinska uprava republike Slovenije (2008) Elektronski vir, http://www.carina.gov.si/si/podrocne_informacije/novosti/novosti_poreklo_blaga/, [dostop od 26.2. 2008 do 17. 3. 2008]

14. Carinska uprava republike Slovenije (2008) Elektronski vir, http://www.carina.gov.si/si/novosti/sektor_za_tarifo_vrednost_in_poreklo/obvestilo_enajsto_o_zacetku_veljavnosti_diagonalne_kumulacije_porekla_blaga_v_panevro_mediteranski_coni/, [dostop od 1.2. 2008 do 17. 3. 2008]

15. Carinska uprava republike Slovenije (2007) Elektronski vir, http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/pageuploads/Zakonodaja/Register_spl._aktov_car.sluzbe/Navodila/Navodilo_3_2007.pdf, [dostop od 1.2. 2008 do 17. 3. 2008]

47

16. EU portal (2008) Elektronski vir,

http://ec.europa.eu/taxation_customs/resources/documents/handbook_en.pdf, [dostop od 1.2. 2008 do 17. 3. 2008]

17. EU portal (2008) Elektronski vir,

http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2005/june/tradoc_123927.pdf, [dostop od 1.2. 2008 do 17. 3. 2008]

18. EU portal (2008) Elektronski vir, http://www.acp-eu-trade.org/library/files/EC_EN_270308_EC_Interim-Economic-Partnership-

Agreements-Questions-and-Answers.pdf, [dostop od 1. 2. do 16. 4. 2008]

19. EU portal (2008) Elektronski vir, http://ec.europa.eu/taxation_customs/customs/customs_duties/rules_origin/introductio

n/article_403_en.htm, [dostop od 1. 2. do 8. 4. 2008] 20. EU portal (2008) Elektronski vir,

http://ec.europa.eu/development/geographical/regionscountries/regionscountriesocts_en.cfm#OCTlist, [dostop od 1. 2. do 8. 4. 2008]

21. EU portal (2008) Elektronski vir, http://eur-lex.europa.eu/Notice.do?val=465227:cs&lang=en&list=466732:cs,465227:cs,464671:cs,464535:cs,464442:cs,464298:cs,463872:cs,464005:cs,463844:cs,463720:cs,&pos=2&page=1&nbl=12221&pgs=10&hwords=&checktexte=checkbox&visu=#texte, [dostop 17. 3. 2008]

22. Izvozno okno (2008) Elektronski vir, http://www.izvoznookno.si/mednarodno_trgovanje/poreklo_blaga/, [dostop od 1.2. 2008 do 17. 3. 2008]

23. Izvozno okno (2008) Elektronski vir, http://www.izvoznookno.si/mednarodno_trgovanje/obvestilo/?id=2008030512473363 [dostop od 1. 2. do 17. 3. 2008]

24. Izvozno okno (2008) Elektronski vir, www.izvoznookno.si/util/bin_mednarodno.php?id=2007101613152227, [dostop od 1. 2. do 8. 4. 2008]

25. Skrt, B. (2005) `Preferencialno ali nepreferencialno´ , Revija Obrtnik [online], let. 2005, št. 7/8. Dostopno na: http://www.ozs.si/obrtnik/prispevek.asp?IDpm=2146 [dostop od 1.2. 2008 do 17. 3. 2008]

26. Statistični urad RS (2008) Elektronski vir, http://www.stat.si/letopis/2007/23-07.pdf, [dostop od 1. 2. do 16. 4. 2008]

27. Taric (2008) Elektronski vir, http://taric-curs.gov.si/itaric/Prog01.jsp?pakcija=nov&plang=S, [dostop od 1. 2. do 8. 4. 2008]

28. Uradni list EU (2008) Elektronski vir, http://eur-

lex.europa.eu/LexUriServ/site/sl/oj/2007/c_311/c_31120071221sl00110012.pdf, [dostop od 1. 2. do 8. 4. 2008]

48

9 KAZALO PRILOG IN PRILOGE Priloga 1: Seznam neevropskih držav in sporazumov, ki jih ima EU sklenjene s temi državami. ......................................................................................................................... 49

49

Priloga 1: Seznam neevropskih držav in sporazumov, ki jih ima EU sklenjene s temi državami.

COUNTRY ARRANGEMENTS APPLICABLE

AFGHANISTAN GSP

ALBANIA WESTERN BALKANS

ALGERIA PAN EURO MED , GSP

AMERICAN SAMOA GSP

ANDORRA CUSTOMS UNIONS (Andorra)

ANGOLA ACP, GSP

ANGUILLA OCT, GSP

ANTARCTICA OCT, GSP

ANTIGUA AND BARBUDA ACP, GSP

ARGENTINA GSP

ARMENIA GSP

ARUBA OCT, GSP

AUSTRALIA No preferential arrangements applicable

AZERBAIJAN GSP

BAHAMAS ACP, GSP

BAHRAIN GSP

BANGLADESH GSP

BARBADOS ACP, GSP

BELARUS GSP

BELIZE ACP, GSP

BENIN ACP, GSP

BERMUDA GSP

BHUTAN GSP

BOLIVIA GSP

BOSNIA AND HERZEGOVINA WESTERN BALKANS

BOTSWANA ACP, GSP

BOUVET ISLAND GSP

BRAZIL GSP

BRITISH INDIAN OCEAN TERRITORY

OCT, GSP

BRUNEI DARUSSALAM GSP

BURKINA FASO ACP, GSP

BURUNDI ACP, GSP

CAMBODIA GSP

CAMEROON ACP, GSP

CANADA No preferential arrangements applicable

50

CAPE VERDE ACP, GSP

CAYMAN ISLANDS OCT, GSP

CENTRAL AFRICAN REPUBLIC ACP, GSP

CEUTA OTHERS

CHAD ACP, GSP

CHILE LATIN AMERICA

CHINA GSP

CHRISTMAS ISLAND GSP

COCOS (KEELING) ISLANDS GSP

COLOMBIA GSP

COMOROS ACP, GSP

CONGO ACP, GSP

COOK ISLANDS ACP, GSP

COSTA RICA GSP

COTE D'IVOIRE ACP, GSP

CROATIA WESTERN BALKANS

CUBA GSP

DEMOCRATIC REPUBLIC OF CONGO

ACP, GSP

DJIBOUTI ACP, GSP

DOMINICA ACP, GSP

DOMINICAN REPUBLIC ACP, GSP

ECUADOR GSP

EGYPT PAN EURO MED, GSP

EL SALVADOR GSP

EQUATORIAL GUINEA ACP, GSP

ERITREA ACP, GSP

ETHIOPIA ACP, GSP

FALKLAND ISLANDS OCT, GSP

FAROE ISLANDS OTHERS

FIJI ACP, GSP

FRENCH POLYNESIA OCT, GSP

FRENCH SOUTHERN AND ANTARCTIC LANDS

OCT, GSP

GABON ACP, GSP

GAMBIA ACP, GSP

GEORGIA GSP

GHANA ACP, GSP

GIBRALTAR GSP

GREENLAND OCT, GSP

GRENADA ACP, GSP

GUAM GSP

51

GUATEMALA GSP

GUINEA ACP, GSP

GUINEA-BISSAU ACP, GSP

GUYANA ACP, GSP

HAITI ACP, GSP

HEARD AND MC DONALD ISLANDS

GSP

HONDURAS GSP

HONG KONG No preferential arrangements applicable

ICELAND EEA, PAN EURO MED

INDIA GSP

INDONESIA GSP

IRAN GSP

IRAQ GSP

ISRAEL PAN EURO MED

JAMAICA ACP, GSP

JAPAN

JORDAN PAN EURO MED, GSP

KAZAKHSTAN GSP

KENYA ACP, GSP

KIRIBATI ACP, GSP

KOREA, DEMOCRATIC PEOPLE'S REPUBLIC OF (NORTH)

No preferential arrangements applicable

KOREA, REPUBLIC OF (SOUTH) No preferential arrangements applicable

KUWAIT GSP

KYRGYZSTAN GSP

LAOS GSP

LEBANON PAN EURO MED, GSP

LESOTHO ACP, GSP

LIBERIA ACP, GSP

LIBYA GSP

LIECHTENSTEIN EEA, PAN EURO MED

MACAU GSP

MACEDONIA, THE FORMER YUGOSLAV REPUBLIC OF

WESTERN BALKANS

MADAGASCAR ACP, GSP

MALAWI ACP, GSP

MALAYSIA GSP

MALDIVES GSP

MALI ACP, GSP

MARSHALL ISLANDS ACP, GSP

52

MAURITANIA ACP, GSP

MAURITIUS ACP, GSP

MAYOTTE OCT, GSP

MELILLA OTHERS

MEXICO LATIN AMERICA , GSP

MICRONESIA (FEDERATED STATES OF)

ACP, GSP

MOLDOVA GSP

MONGOLIA GSP

MONTSERRAT OCT, GSP

MOROCCO PAN EURO MED, GSP

MOZAMBIQUE ACP, GSP

MYANMAR GSP

NAMIBIA ACP, GSP

NAURU ACP, GSP

NEPAL GSP

NETHERLANDS ANTILLES OCT, GSP

NEW CALEDONIA OCT, GSP

NEW ZEALAND No preferential arrangements applicable

NICARAGUA GSP

NIGER ACP, GSP

NIGERIA ACP, GSP

NIUE ACP, GSP

NORFOLK ISLAND GSP

NORTHERN MARIANA ISLANDS GSP

NORWAY EEA, PAN EURO MED

OCCUPIED PALESTINIAN TERRITORIES

PAN EURO MED

OMAN GSP

PAKISTAN GSP

PALAU ACP, GSP

PANAMA GSP

PAPUA NEW GUINEA ACP, GSP

PARAGUAY GSP

PERU GSP

PHILIPPINES GSP

PITCAIRN ISLANDS OCT, GSP

QATAR GSP

RUSSIAN FEDERATION GSP

RWANDA ACP, GSP

SAINT HELENA (INCL ASCENSION ISLAND AND

OCT, GSP

53

TRISTAN DE CUNHA)

SAINT KITTS AND NEVIS ACP, GSP

SAINT LUCIA ACP, GSP

SAINT PIERRE AND MIQUELON OCT, GSP

SAINT VINCENT AND THE GRENADINES

ACP, GSP

SAMOA ACP, GSP

SAN MARINO CUSTOMS UNIONS (San Marino)

SAO TOME AND PRINCIPE ACP, GSP

SAUDI ARABIA GSP

SENEGAL ACP, GSP

SERBIA AND MONTENEGRO WESTERN BALKANS

SEYCHELLES ACP, GSP

SIERRA LEONE ACP, GSP

SINGAPORE No preferential arrangements applicable

SOLOMON ISLANDS ACP, GSP

SOMALIA ACP, GSP

SOUTH AFRICA SOUTH AFRICA, ACP, GSP

SOUTH GEORGIA AND THE SOUTH SANDWICH ISLANDS

OCT, GSP

SRI LANKA GSP

SUDAN ACP, GSP

SURINAME ACP, GSP

SWAZILAND ACP, GSP

SWITZERLAND PAN EURO MED

SYRIA PAN EURO MED, GSP

TAIWAN No preferential arrangements applicable

TAJIKISTAN GSP

TANZANIA ACP, GSP

THAILAND GSP

TIMOR LESTE GSP

TOGO ACP, GSP

TOKELAU GSP

TONGA ACP, GSP

TRINIDAD AND TOBAGO ACP, GSP

TUNISIA PAN EURO MED, GSP

TURKEY CUSTOMS UNIONS (Turkey), PAN EURO MED

TURKMENISTAN GSP

TURKS AND CAICOS ISLANDS OCT, GSP

TUVALU ACP, GSP

54

UGANDA ACP, GSP

UKRAINE GSP

UNITED ARAB EMIRATES GSP

UNITED STATES No preferential arrangements applicable

UNITED STATES MINOR OUTLYING ISLANDS

GSP

URUGUAY GSP

UZBEKISTAN GSP

VANUATU ACP, GSP

VATICAN CITY STATE (HOLY SEE)

No preferential arrangements applicable

VENEZUELA GSP

VIET NAM GSP

VIRGIN ISLANDS (BRITISH) OCT, GSP

VIRGIN ISLANDS (U.S.) GSP

WALLIS AND FUTUNA ISLANDS OCT, GSP

YEMEN GSP

ZAMBIA ACP, GSP

ZIMBABWE ACP, GSP

Vir: http://ec.europa.eu/taxation_customs/customs/customs_duties/rules_origin/introduction/article_403_en.htm