Jane Kodjabashia - Orthography With Base Theory of the Byzantine Notation

8/13/2019 Jane Kodjabashia - Orthography With Base Theory of the Byzantine Notation

1/222

1

D-r Jane Koxaba{ija: ORTOGRAFIJA /so osnovna teorija/ NA VIZANTISKATA MUZIKA


2/222

2

Naslov,Ortografija (so osnovna teorija)na vizantiskata muzika

Avtor,d-r Jane Koxaba{ija

Izdava~ :Centar za vizantolo{ki studii - Skopje

Pe~atnica :Dubla - Skopje


3/222

3

Jane Koxaba{ija

l

ORTOGR FIJso osnovna teorija

na V

IZ NTISK TMUZIK

Centar za vizantolo{ki studii


4/222

4


5/222

5

Predgovor

Noviot sistem na teritorijata na Makedon ijaPo oficijalnoto objavuvawe na noviot sistem na isto~noto

crkovno peewe od strana na trojcata reformatori Hrisant, Hurmu-zij i Grigorij vo 1814 god., se zgolemi interesiraweto za teorijata ipraktikata na crkovnoto peewe na po{irokiot pravoslaven pros-tor. Noviot sistem na crkovnoto peewe od vizantiskata tradicijanao|a svoi voodu{eveni privrzenici i vo Makedonija. Po vra}awetood Halki blizu do Carigrad, kade {to vo 1843 god. zavr{il Visokaduhovna akademija, Naum Miladin (1817-1897) za potrebite na svoiteu~enici vo Ohrid pi{uva kratok Prira~nik za izu~uvawe na isto~-noto crkovno peewe.

Kon sredinata na vekot na teritorijata na Makedonija se poja-vuvaat i prvite rakopisi so hrisantovata muzi~ka notacija, pi{u-vani na gr~ki i na crkovno-slovenski jazik. Ve}e vo naredniot peri-

od, koj ja ozna~uva acionalnata prerodba, muzi~kite rakopisi se nacrkovno-slovenski jazik. Od ovoj i od podocne`niot period so~uva-ni se desetici rakopisi od koi najzna~jni se: Psaltika na Janaki Stojmenovi~ napi{ana vo 1849 godina, Kratkiot voskresnik i Liturgiskiot zbornik na Andon [ahpaski (ok.1860-1928), nastana-ti vo periodot od 1883 do 1884 godina vo s. Smojmirovo, Male{evsko,Cvetosobranie na Vasil Ikonomov (1848-1934), napi{an vo Braila(Romanija) vo 1907 g. i Psaltikiskiot voskresnik na Vasil IvanovBojaxiev (1876-1950), najverojatno nastanat vo godinite po Prvatasvetska vojna.

Od pe~atenite knigi so hrisantova notacija, izdadeni od pret -stavnici na crkovnoto peewe od Makedonija, najzna~ajni se zbor -nikot Pashalija od Joan Harmosin-Ohridski (1829-1890), pe~aten voCarigrad, vo 1869 god. kako prva kniga na crkovno-slovenski jazik izbornikot Isto~no crkovno peewe vo ~etiri knigi od KalistratZografski (1821-1913) izdaden vo 1905 godina vo Solun.

Za razvojot na crkovnoto peewe na teritorijata na Makedoni- ja zna~ajni se i knigite na Manasij pop Todorov (1856-1936), Make-donec, koj vtoriot del od svojot `ivotot go pominal vo Bugarija. Vo periodot od 1905 do 1922 godina pop Todorov gi izdal slednive


6/222

6

psaltikii: Psaltikiska liturgija i Kratok voskresnik (1905),Psaltikiski trebi (1911), Op{iren voskresnik (1914), Psalti-kiska utrena (1915), Stihiri i slavi od Triodot i Pentikos-tarot za minejskite praznici (1922).

Vo ovoj kontekst od osobeno zna~ewe e Prira~nikot za psaltiod Dimitar Zlatanov - Gradoborski (ok.1800-1887) pe~aten vo 1886 g.vo Solun. Iako e pe~atena na gr~ki jazik, ovaa obemna psaltikija ne-dvosmisleno zboruva za visokoto umetni~ko nivo na muzi~kite tvor-bi i za suverenoto vladeewe so hrisantoviot muzi~ki sistem na av-torite od Makedonija.

Od aspekt na teorijata na isto~noto crkovno peewe od siteovie rakopisi i pe~ateni knigi posebno mesto zazema Voskresnikot na Kalistrat Zografski, zaradi faktot {to sodrì i teoretski delpod naslov Pravila . Vo ova svoe edinstveno teoretsko delo Kalis -trat na mo{ne ednostaven i razbirliv na~in ja obrazloùva osnov-nata teorija na isto~noto crkovno peewe.

* * *Predloèniov teoretski trud sodrì dva komplementarni de-

lovi: prviot ima voveden karakter i vo nego e izloèna osnovnataTeorija na crkovnoto peewe od vizantiskata tradicija. Vo ovojdel pretstaveni se muzi~kite rodovi i skalite, site vidovi znaci i

nivnata primena vo obeleùvaweto na tonskite rastojanija, ritmi~-kite vrednosti i dinami~kite nijansi. Vtoriot del na knigava nosinaslov Ortografija na vizantiskata muzika i pretstavuva obidda se sintetiziraat iskustvata na pogore spomnatite muzi~ki dejciod Makedonija, kako i na nekoi teoreti~ari od Bugarija, Grcija iRomanija na planot na ortografijata na vizantiskata notacija. Voovoj del se sistematizirani osnovnite pravila na pi{uvawe, ~itawei grupirawe (kombinirawe) na muzi~kite znaci. Pritoa, izneseni sei odredeni razliki vo gledi{tata me|u teoreti~arite na crkovnoto

peewe od vizantiskata tradicija.

Skopje, Prof. d-r Jane Koxaba{ija mart, 20 10


7/222

7

OSNOVNA TEORIJA

na crkovnoto peewe odvizantiskata tradicija


8/222

8


9/222

9

I.

Osnovni elementi na muzi~kata skala

Imiwa na tonoviteVo praktikata na isto~nata crkovna muzika peeweto po noti

t.n. paralagija se vr{i so slednite imiwa na tonovite :

Pa, Vu, Ga, Di, Ke, Zo, Ni,gr. , ,) koi soodvetstvuvaat

na evropsite imiwa na tonovite:

Re, Mi, Fa, Sol, La, Si, Do,

Imiwata na tonovite, poznati i kako slogovi za paralagija ,vsu{nost, gi sodràt prvite sedum znaci od gr~kiot alfavit, na koi,

za polesno izgovarawe pri peeweto, im e pridodaden odnapred iliodnazad - po eden soglasnik ili samoglsnik: 1

.

Grafi~kata forma na slogovite za paralagija so koja{to seupotrebuvaat vo ortografijata e slednata:

2 3 4 5 6 7 1(pa) (vu) (ga) (di) (ke) (zo) (ni)Pretstaveni so svoite paralagiski imiwa i naredeni sporednivnata prirodna viso~ina vo nagorna nasoka, onaka kako {to eprikaàno na sledniot grafikon, ovaa niza od sedum posledovatelnitonovi dopolneta so osmi ton, koj, vsu{nost, pretstavuva povto-ruvawe na prviot ton, se vika muzi~ka skala ili dijapazon (gr. dia -niz, pason site; slov. crezvshx,zna~i, gi sodrì site tonovi ).

1 Margaziwthj, D. Iwannhj, Qewrhtikon buzantinh~ j ekklhsiastikh~ j mousikh~j,Filippoj Nakaj Mousikoj oikoj, (Aqhna, 1968 ), p. 12.


10/222

10

(Grafikon: 1 )

Pa 7 (12 komi)

Ni 6 (7 komi)Zo 5 (9 komi)

Ke4 (12 komi)

Di 3 (12 komi)

Ga 2 (7 komi)

Vu 1 (9 komi)

Pa

I II III IV V VI VII VIIIre mi a sol la si do re

Stapala, stepeni, intervali i tetrakordiNa grafi~kiot prikaz ( grafikon: 1 ) so rimski broevi od I do

VIII se ozna~eni mestata na tonovite vo skalata, koi{to se vikaatstapala , dodeka so arapski broevi od 1 do 7 se obeleàni rasto-

janijata me|u sosednite stapala izrazeni vo komi , koi{to se vikaatstepeni . Kako {to moè da se zabeleì, stepenite imaat tri raz-li~ni vrednosti: 12 komi ( golemi stepeni ), 9 komi ( sredni stepeni )i 7 komi ( mali stepeni ).

Biten element na muzi~kata skala so koj{to se izrazuvaatvisinskite razliki pome|u bilo koi dve stapala e intervalot (lat.intervalum, gr. deia1sthma rastojanie). Intervalot moè da bidenagoren - koga poa|a od ponizok kon povisok ton, nadolen - od povi-sok kon ponizok ton i harmonski - koga ozna~uva rastojanie pome|udva tona koi zvu~at istovremeno. Imiwata gi dobile spored rasto-

janieto koe{to go zafa}aat pome|u dva tona, izrazeno vo broj nastapala . Vo teorijata na isto~noto crkovno peewe se upotrebuvaatzapadnite imiwa na intervalite: sekunda, terca, kvarta, kvinta,seksta, septima, oktava itn. kako i gr~kite nazivi: deute1raj, tri1thj, teta1rthj, pe1mpthj, e6kthj, e2bdo1mhj, o3gdo1hj , itn.


11/222

11

Pove}eto skali sodràt dva istovetni delovi, koi se povrzaniso eden golem stepen (12 komi). Sekoj od ovie delovi sodrì ~etiristapala i se vika tetrakord (gr. tetra1cord ). Spored pozicijata {to

ja ima vo skalata, tetrakordot moè da bide dolen (Ni-Pa-Vu- Ga) i goren ( Di-Ke-Zo -Ni ):

(Grafikon:2 )

d o l e n tetrakord g o r e n tetrakord

12 9 7 12 12 9 7

Ni Pa Vu Ga Di Ke Zo Ni (do) (re) (mi) (fa) (sol) ( la) (si) (do)I II III IV V VI VII VIII

MartiriSekoe stapalo na prirodnata skala ima svoj znak t.n. martira

(gr. -svedo{tvo). Na dolniot grafi~ki prikaz martiritese postaveni na gornata strana na skalilata i sodràt dva dela.Gorniot nejzin del, vsu{nost, go pretstavuva imeto na tonot , a dol-niot del se vika stol~e i, kako {to }e pokaème malku podocna, goozna~uva tonskiot rod na skalata.

(Grafikon: 3 ) 7 12 9 7 12 12 9 7 12

Zo Ni Pa Vu Ga Di Ke Zo Ni Pa si do re mi fa sol la si do re

Znacite za stol~iwa poteknuvaat od prethodnite evolutivniperiodi na vizantiskata muzi~ka notacija. Tie se ostatoci od sti-lizirani broevi, bukvi ili kratenki od gr~ki zborovi koi so tekotna vremeto go izgubile svoeto izvorno zna~ewe ( grafikon: 3 ):

= a (1); = legetoj; = trhtij (3); = D (4) itn.Za polesno orientirawe, vo koja oktava se dviì melodijata,

martirite na tonovite koi se povisoki od Ke ( l a ) na gornata desnastrana dobivaat edna crti~ka (grafikon: 2 ):


12/222

12

a martirite na tonovite povisoki od Ke ( la 1), koi vo isto~no-pravoslavnoto peewe se upotrebuvaat poretko, bidej}i se previsokiza prose~niot raspon na ma{kite glasovi, na gornata desna stranaim se stavaat dve crti~ki:

Martirite na tonovite poniski od Zo (si ) na dolnata oktava,se pi{uvaat inverzno, odnosno, imeto na stapaloto se postavuva do-lu, a stol~eto se pi{uva nad nego ( vidi grafikon: 5 ) :

itn.Od sevo ova {to e kaàno proizleguva deka martirite se zna-

ci za orientacija pri peeweto na nevmi. Staveni na po~etokot, votekot ili na krajot na nekoja muzi~ka celina, martirite isto-vremeno gi odreduvaat tonot so koj zapo~nuva napevot, ili nekojnegov fragment, a gi potvrduvaat i zavr{nite tonovi na muzi~kitere~enici. So martirite moàt da se prikaàt site intervali me|upoedini tonovi na skalata :

Sekunda interval od 1 stepen , ili 2 sosedni stapala :

@ _ # , $ _ %, * _ ^ , $ _ # Terca interval od 2 stepeni, ili 3 stapala :

@ _ $ , # _ %, & _ ^ , * _ % Kvarta interval od 3 stepeni , ili 4 stapala :@ _ %, ^ _ @, & _ %, ^ _ # Kvinta interval od 4 stepeni, ili 5 stapala :

@ _ ^ , # _ *, & _ $, @ _ %Seksta - interval od 5 stepeni, ili 6 stapala :

@ _ *, # _ &, @ _ $, & _ #


13/222

13

Septima - interval od 6 stepeni, ili 7 stapala :

@ _ &, # _ @, & _ @ , @ _ # Oktava - interval od 7 stepeni, ili 8 stapala :

@ _ @, ! _ &, @ _ @ , & _ !;Mikro-intervalska podelba na oktavata

Spored Hrisant Prusenski, eden od nositelite na muzi~katareforma od 1814 godina, vo crkovnoto peewe od vizantiskata tradi-cija prirodnata skala sodrì tri vidovi na stepeni: golem, sreden i

mal . Ova gledi{te poa|a od mikrointervalskata podelba na okta-vata na 68 komi, od koi na golemiot stepen mu pripa|aat 12, nasredniot 9 i na maliot 7 komi.

Kon krajot na XIX vek vo atinskite crkovno-muzi~ki krugovise pojavuvaat nekoi novi teoretski gledi{ta, razli~ni vo odnos nahrisantovata nova metoda, spored koi oktavata e podelena na 72komi, od koi golemiot stepen sodrì 12 , sredniot 10 i maliot 8komi. Vo istiot period vo nekoi rakopisi i pe~ateni knigi koi{tonastanale ili bile vo upotreba na teritorijata na Makedonija, sesre}ava podelba na oktavata na 66 komi, vo koja trite vrednosti nastepenot se vo soodnos 4:3:2, odnosno, golemiot stepen sodrì 12,sredniot 9 i maliot 6 komi.3

Zaradi golemoto vlijanie na evropskiot temperiran sistem, vokoj sredniot stepen (9 komi) e izedna~en so golemiot (12 komi),respektiraweto na ovie dve sekundi vo praktikata na isto~noto cr-kovno peewe se nao|a pred golemi isku{enija.

3 Ikonomov, [Todor]., Voskresnik, Qarigrad, 1872, Cerkovno vstocno pHnie, p.XII;


14/222

14

II.

Muzi~ki rodovi i vidovi na skaliSpored noviot sistem na Hrisant, vo isto~noto crkovno pee-

we se zastapeni tri osnovni muzi~ki rodovi (gr. ge1nh th~j mousikh j ):dijatonski, hromatski i enharmonski (gr. diatoniko1n, crwmatiko n,e3narmo1nion)7 i pretstavuvaat osnoven faktor na specifi~niot kolo-

rit na vizantiskata monodija i na strukturalnata raznovidnost na damaskinoviot osumglasen sistem (v. str. 45) .Na teoretski plan, trite muzi~ki rodovi na vizantiskata mo-

nodija se objasnuvaat preku soodvetni muzi~ki skali kako tonski ni-zi od osum, pet ili ~etiri posledovatelni tonovi, poznati i kako muzi~ki sistemi (v. str. 21) . Vo isto~nata crkovna muzika seupotrebuvaat pogolem broj skali, koi vo zavisnost od muzi~kiot rod na koj mu pripa|aat, se delat na tri osnovni vidovi: dijatonski, hromatski i enharmonski.

Dijatonski skaliSpored hrisantovata muzi~ka teorija, za edna skala se veli

deka e dijatonska , ako e sostavena isklu~ivo od prirodni tonovi,odnosno, ako rastojanijata me|u sosednite stapala na skalata se izra-zeni niz trite vrednosti na stepenot: golem (12 komi), sreden (9komi) i mal (7 komi). Dijatonskata skala ima tri golemi stepeni,koi se nao|aat me|u stapalata Ga-Di, Di-Ke i Ni-Pa, dva sredni -me|u Pa-Vu i Ke-Zo i dva mali - me|u Vu-Ga i Zo-Ni . Skalatakoja{to zapo~nuva so tonot Pa i zavr{uva so negovoto oktavno pov-toruvawe Pa , se vika Centralnata dijatonska skala .

(Grafikon: 4 ) 9 7 12 12 9 7 12

Pa Vu Ga Di Ke Zo Ni Pa (re) (mi) (fa) (sol) la) (si) (do) (re)I II III IV V VI VII VIII

7 Yacou, K. A. To1 o3kta1co su1sthma th~j buzantinh~j mousikh~j , Neapolij Krhthj, 1980, p. 56.


15/222

15

So pridodavawe po eden povrzan tetrakod na centralnatadijatonska skala - gore i dolu - i so pridodavawe na posledniot tonod gorniot tetrakord ( Di) , kako najnizok ton - proslambanomenos(gr. proslambanwme1noj, od proslamba1nw - prodolùvam), se dobivadijatonskata skala od dve oktavi disdijapazon. Sekoe stapalo naovaa dijatonska skala so negovoto oktavno povtoruvawe sekoga{treba da pravi interval ~ista oktava (68 komi):

(Grafikon: 5 )

12 9 7 12 9 7 12 12 9 7 12 9 7 12

Di Ke Zo Ni Pa Vu Ga Di Ke Zo Ni Pa Vu Ga Di (G) (A) (H) (c) (d) (e) (f) (g) (a) (h) (c1) (d1) (e1) (f1) (g1)

Na ovoj primer (grafikon: 5 ), paralelno so isto~nite imiwa, sedadeni i zapadnite (latinski) nazivi na tonovite, koi imaat apso-lutni tonski visini ( G - g1 ). Vo isto~noto crkovno peewe, me|utoa,dijatonskata skala disdijapazon pretstavuva relativna tonska ram-ka, koja najpribli`no se opredeluva so prose~niot raspon na ma{ki-te glasovi. Iako vo praktikata se sre}avaat i tvorbi koi se dviàti nadvor od opsegot na skalata disdijapazon , ovaa dijatonska skalaod dve oktavi pretstavuva orientacija za maksimalniot raspon natvorbite vo isto~noto crkovno peewe.

Na dolnite grafi~ki primeri (grafikoni: 6 i 6a) moè da sezabeleì deka stol~iwata na dijatonskite martiri na tonoviteod tetrakordot Ni -Pa -Vu-Ga, se identi~ni so onie od tetrakordot Di -Ke-Zo-Ni . Toa proizleguva od nivnata identi ~na intervalskastruktura (sodràt po tri stepeni od 12, 9 i 7 komi):

(Grafikon: 6 ) (Grafikon: 6a ) 12 9 7 12 9 7

Ni Pa Vu Ga Di Ke Zo Ni(c) (d) (e) (f) (g) (a) (h) (c1)

Sekoe stapalo na skalata disdijapazon moè da se zeme kakoosnoven ton za formirawe na razni drugi dijatonski skali. Skalatakoja za osnova go ima tonot Pa ja upotrebuva prviot glas i se vikadijatonska skala na prviot glas.Kako {to }e bide prikaàno ipodocna, osven prviot, dijatonska skala upotrebuvaat i glasovite :~etvrti (so osnovni tonovi na Pa, Vu ili Di ), peti (so osnoven ton

Ke) , sedmi (so osnoven ton Zo) i osmi (so osnoven ton Ni i Ga), zaradi{to i se nare~eni dijatonski glasovi .


16/222

16

Hromatski skaliVo isto~noto crkovno peewe postojat tri osnovni vidovi na

hromatski skali , za koi se karakteristi~ni zgolemenite sekundi:

a) meko-hromatskata (na vtoriot glas ), b ) tvrdo-hromatskata (na {estiot glas ) i v) skalata mustaar .Sekoja hromatska skala ima sopstveni martiri . Toa se gra-

fi~ki znaci, so koi se obeleùva hromatskiot karakter na skalata,odnosno, naloùvaat, od mestoto na nivnoto pojavuvawe, melodijatada se pee vo soodvetnata hromatska skala.

Martirite za stapalata na mekata i na tvrdata hromatskaskala se slednite:

Meka hromatska skala : nu p; bu g; du k;Z u N;

Tvrda hromatska skala :p0 bf g0 df k0Z f N0 PfStapalata na hromatskata skala mustaar gi upotrebuvaat

istite martiri kako i onie na dijatonskata skala, so isklu~ok naalteriranite stapala Pa , Gai Di . (v. grafikon: 12 ).

a) Meka hromatska skala (na vtoriot glas )se pravi od dijatonskata skala so po~eten ton Ni , vo koja{to zapolustepen se snièni II (Pa ) i VI stapalo ( Ke). Na toj na~in sedobiva hromatska niza od osum tonovi, koja sodrì dva identi~nitetrakordi so zgolemena sekunda od 15 komi i eden cel stepen {to gipovrzuva . Na dolniot grafi~ki primer se gleda, deka razlikata me|uzgolemenata i golemata sekunda iznesuva samo 3 komi (1/4 stepen),zaradi {to mekata hromatska skala (na vtoriot glas ) nekoi teore-ti~ari ja nare~uvaat i poluhromatska . Pa|a v o~i deka ovaa skala(grafikon: 7 ) ima dva vida polustepeni: od 7 komi, koi se prirodni(dijatonski), i od 6 komi, koi se hromatski, bidej}i se dobieni sosniùvawe na II i VI stapalo za stepen. Inaku, polustepenite od 6i od 7 komi, nemaat nekoe prakti~no zna~ewe, tuku samo teoretsko.(ôve~koto uvo te{ko moè da ja registrira razlikata pome|u ste-penite od 6 i od 7 komi.)

(Grafikon: 7 )c


17/222

17

b) Tvrda hromatska skala (na {estiot glas ) za osnova ja ima dijatonskata skala koja{to po~nuva so tonot Pa .Ima snièni II (Vu) i VI stapalo ( Zo) za -stepen, dodeka III (Ga) iVII stapalo ( Ni ) se povi{eni (doblièni) do svoite gorni sosednistapala na rastojanie od -stepen. Ovaa skala sodrì ~etiri vidovistepeni: zgolemen (19 komi), golem (12 komi), hromatski polustepen(6 komi) i ~etvrtstepen (3 komi).

Dodeka vo mekata hromatska skala se hromatizirani" sa modve stapala ( II i VI), a me|u stapalata Vu-Ga, Ga-Di i Zo-Ni ima tridijatonski stepeni ( dva od 7 i eden od 12 komi), tvrdata hromatskaskala ima ~etiri alterirani stapala ( II, III, VI i VII ), eden dijaton-ski stepen (12 komi) i {est hromatski (po dva: od 6, 19 i 3 komi) iima poizrazena hromatska struktura. Od ovie pri~ini, tvrdata hromatska skala se smeta za glaven pretstavnik na vizantiskiothromatizam.

(Grafikon: 8 ) 6 19 3 12 6 19 3

Pa Vu Ga Di Ke Zo Ni Pa I II III IV V VI VII VIII

Osven vo ovaa forma, tvrdata hromatska skala se upotre-buva i vo drugi varijanti. Vsu{nost, toa se skali, koi{to nastanaleso razli~ni kombinirawa na hromatski i dijatonski tetrakordi,zaradi {to se nare~eni i me{ani skali ili dijatonsko-hromatski(gr. h e k diatonikou~ kai` crwmatikou~ mikth1) 8:

1. Varijanta na me{ana skala, formirana od dva razdvoenitetrakordi, od koi, dolniot ( Pa-Di ) e hromatski, a gorniot ( Ke-Pa ) dijatonski tetrakord:

(Grafikon: 9 ) 6 19 3 12 9 7 12


2. Varijanta na me{ana skala vo koja{to dolniot tetrakord edijatonski, a gorniot - hromatski:

8 Filoxenouj, Kuriakou tou~ Efesiomagnhtoj, Qeorhtikon stoiceiwdej thj mousikhj,Kwnstantinoupolei , 1859, p. 141.


18/222

18

(Grafikon: 10 ) 9 7 12 12 6 19 3

Pa Vu Ga Di KeZo Ni Pa

I II III IV V VI VII VIII

3. Varijanta na dijatonsko-hromatska skala , vo koja dolniotdijatonski tetrakord ( Pa-Di ) e povrzan so zaedni~ko stapalo ( Di ) sohromatskiot tetrakord ( Di-Ni ):

(Grafikon: 11 ) 9 7 12 6 19 3 12


v) Skala mustaar (gr. moustaar ) ,proizleguva od dijatonskata skala so osnoven ton Ni , ~ii{to II (Pa )i IV stapalo ( Ga) se privle~eni od svoite gorni sosedni tonovi ( Vu i Di ) na rastojanie od stepen (Grafikon: 12 ). Ovie alteracii se obe-leùvaat so znakot mustaar (l ), postaven na V stapalo - Di . (Koga melodijata se dviì nadolu - od Di kon Ni , alteriranite tonovi Pa i Ga se peat dijatonski .)

(Grafikon: 12 ) Ni Pa Vu Ga Di Ke Zo Ni


Enharmonski skali Postojat tri osnovni vidovi na enharmonski skali i za site

niv se karakteristi~ni namalenite sekundi od stepen (3 komi).Ovie skali svoite nazivi gi dobile spored modulativnite znaci:1. nisabur ( j ), 2. hisar ( 0 ) i 3 . axem( k ), so ~ie postavuvawevrz odredeni stapala, se dobieni karakteristi~nite alteriranitonovi na sekoja od ovie skali.

Za stapalata na enharmonskite skali ne postojat posebni znaciza martiri , tuku se obeleùvaat so onie od dijatonskite skali. Ka-

ko {to e prikaàno podolu, alteriranite stapala na enharmonskiteskali imaat, donekade, modificirani martiri .

18 3 16 3 12 9 7


19/222

19

a) Skala nisabur (gr. nisapou1r ) ( j ) Ovaa skala ima osnova vo dijatonskata skala so osnoven ton Ni .

Pod vlijanie na znakot nisabur , koj{to se postavuva na V stapalo

Di, IV stapalo Ga e doblièno na rastojanie od stepen do Di , a III stapalo Vu e povi{eno samo za stepen. Zaradi ovie promeni vointervalskata struktura na skalata, se menuvaat martirite nastapalata Pa, Vu, Ga i Di, dodeka drugite si ostanuvaat kako vodijatonskata skala ( grafikon: 13 ). Hromatskiot golem stepen od 13komi pome|u stapalata Vu i Ga ima pove}e teoretsko zna~ewe, ot-kolku prakti~no.

(Grafikon: 13 ) Ni Pa Vu Ga Di Ke Zo Ni


Nekoi teoreti~ari vo skalata nisabur i III stapalo Vu go do-bliùvaat na stepen do Ga, so {to se dobieni ednopodrugo dvaintervali od po stepen, po~nuvaj}i od Di nadolu ( grafikon: 14 ).

(Grafikon: 14 )

Ni Pa Vu Ga Di Ke Zo Ni


b) Skala hisar (gr. cisa1r ) ( 0 )nastanuva od dijatonskata skala so osnoven ton Pa, koja na svoeto V stapalo ima znak hisar , so {to dobiva povi{eno IV ( Di) za isnièno VI stapalo ( Zo) za stepen. Ovie dve stapala, vsu{nost, sedoblièni do Ke na rastojanie od stepen, dodeka drugite stapalana skalata hisar si go zadrùvaat svojot dijatonski karakter. Podvlijanie na ovie alteracii promeneti se martirite na stapalata Di i Zo:

(Grafikon: 15 )

9 7 21 3 3 13 12


12 12 13 3 12 9 7

12 22 3 3 12 9 7


20/222

20

Zaradi neobi~niot sled na intervalite, skalite nisabur i hisar vo sekojdnevnata praktika ne se upotrebuvaat vo celina, tukufragmentarno i toa, samo onie nivni delovi koi{to gi sodràtkarakteristi~nite alteracii.

v) Skala axem ( k ),moè da se formira od dijatonska skala so osnoven ton Ni ili Pa ,vo koja tonot Vu e povi{en do Ga, a tonot Zo e snièn do Ke narastojanija od stepen (3 komi). Enharmonskata skala axem soosnoven ton Pa ja upotrebuva petiot glas za stihirariskite ipapadikiskite napevi:

(Grafikon: 16 )

13 3 12 12 3 13 12

Pa Vu Ga Di Ke Zo Ni Pa (d) (e) (f) (g) (a) (b) (c1) (d1)I II III IV V VI VII VIII

a onaa {to zapo~nuva so Ni ja upotrebuvaat tretiot (za site vi-dovi na crkovni napevi) i sedmiot glas (za irmolo{kite i stihi-rariskite):

(Grafikon: 17 ) 12 13 3 12 12 3 13

Ni Pa Vu Ga Di Ke Zo Ni (c) (d) (e) (f) (g) (a) (b) (c1)I II III IV V VI VII VIII

Od gornite dva primeri ( grafikoni: 16 i 17 ) se gleda, deka vo

dvete skali znakot axem se postavuva vrz tonovite Ga i Zo i dekaimaat modificirani martirii na stapalata Pa , Vu i Zo, a sitedrugi si ostanale kako vo dijatonskata skala.

Vo crkovno-muzi~kata praktika ovie dve enharmonski skali naj~esto se upotrebuvaat so intervalska struktura od zapadnata mu-zika - so polustepeni me|u tonovite Vu - Ga(e i f ) i Ke - Zoifes (a i b).

Osven ovie enharmonski axem-skali, vo isto~noto crkovno pee-we, se sre}ava i skalata, koja za osnoven ton go ima Zo snièn zapolustepen. Za istata vrednost e snièno i ~etvrtoto stapalo Vu, so{to ovaa skala dobiva ~etvrtstepeni me|u III i IV (Pa-Vu) i VII i VIII stapalo ( Ke-Zo):


21/222

21

(Grafikon: 18 ) 13 12 3 13 12 12 3

Zo Ni Pa Vu Ga Di Ke Zo I II III IV V VI VII VIII

Muzi~ki sistemiSite vidovi na melodii, zastapeni vo isto~noto crkovno pe-

ewe, se razvivaat (gradat) vo ramkite na muzi~ki entiteti, koi vovizantiskata teorija na muzikata se poznati kako muzi~ki sistemi .Postojat tri osnovni sistemi : oktokorden (dijapazon) , pentakor-den (tetrafon) i tetrakorden (trifon) . Prviot muzi~ki sistem ja zastapuva oktavnata ramka na nekoja skala so nejziniot celokupenintervalski dispozitiv, a drugite dva intra-oktavnata ramka .Vo zavisnost od toa, vo koja ramka se prostira, za melodijata se velideka e sozdadena po principot dijapazon (oktokordniot sistem ), ili po kru`niot princip, nare~en i trohos (pentakordniot i tetrakordniot ).

a) Oktokorden sistem (gr. okta cordo1n)Ovoj sistem sodr`i niza od osum posledovatelni tonovi t.n.

dijapazon . Koga melodijata gi preminuva ramkite na oktokordniotsis-tem, toj se povtoruva edna{, so {to se dobiva skala od dve okta-vi ( grafikon: 19 ), nare~ena disdijapazon (disdiapasw~n) ili dvapati,so {to se dobiva trisdijapazon (trisdiapasw~ n - niza od tri oktavi).

(Grafikon: 19 ) 12 9 7 12 9 7 12 12 9 7 12 9 7 12

Di Ke Zo Ni Pa Vu Ga Di Ke Zo Ni Pa Vu Ga Di (G) (A) (H) (c) (d) (e) (f) (g) (a) (h) (c1) (d1) (e1) (f1) (g1)

I II

b) Pentakordniot sistem (gr. penta1cordon)pretstavuva niza od pet tonovi, koi opfa}aat ~etiri stepeni. Kogamelodiite izgradeni spored ovoj sistem, gi preminuvaat negoviteramki, toj mo`e da se povtori edna{ ili pove}e pati, kako niza odpentakordi (gr. pentakord ) povrzani so zaedni~ki ton (grafikon: 20 ).Ako prviot pentakord ima osnoven ton Ni (c) i zavr{uva na Di (g),vtoriot zapo~nuva so Di (g) i zavr{uva so gorno Pa (d1). Ovoj stanu-

va po~eten ton na tretiot pentakord, koj zavr{uva so Ke (a1). Sitepentakordi vo ovaa niza treba da imaat ista intervalska struktura.


22/222

22

Za da se obezbedi ova vo site nivni povtoruvawa, potrebno e poedinistapala da se povi{at ili sni`at. Vo dolniot grafi~ki primer, toae slu~aj samo vo tretoto povtoruvawe na pentakordot, kade se povi-{eni II stapalo ( Vu) za ton i III (Ga) za stepen. Ovie promeni seprosledeni i so modifikacii na martirite vo ovoj pentakord:

(Grafikon: 20 )

12 9 7 12 12 9 7 12 12 9 7 12

Ni Pa Vu Ga Ni Pa Vu Ga Ni Pa Vu Ga Di(c) (d) (e) (f) (g) (a) (h) (c1) (d1) (e1) (fis1) (g1) (a1)I II III

v) Tetrakordniot sistem (gr. tetra1cordon)pretstavuva skala od ~etiri stapala, koja opfa}a tri stepeni. I te-trakordniot sistem se javuva kako niza od povtoreni tetrakordi(tetra1cord) povrzani so zaedni~ki ton, vo koja site tetrakordi ima-at identi~na intervalska struktura i ambitus od ~ista kvarta me|uprviot i posledniot ton. Na sledniot primer (grafikon: 21 ) se zabele-`uvaat intervalskite promeni vo tretiot tetrakord i otstapuva-wata na martirite vo vtoriot i vo tretiot tetrakord.

(Grafikon: 21 )

12 9 7 12 9 7 12 9 6

Di Ke Zo Di Ke Zo Di Ke Zo Ni (G) (A) (B) (c) (d) (e) (f) (g) (a) (b) I II III

Nekoi teoreti~ari od XIX- ot vek vo modalnite sistemi govbrojuvaat i trikordot (gr. tri1cordon), kako sistem od tri stapala,koj opfa}a eden mal (7 komi) i eden golem stepen (12 komi).

(Grafikon: 22 ) 7 12 7 12 7 12

Vu Ga Di Ke Zo Ni Pa (mi) (fa) (sol) (la) (si) (do) (re)

I II III


23/222

23

III.

Muzi~ki znaci (nevmi)Sovremenoto muzi~ko pismo na isto~noto crkovno peewe, poz-

nato i pod nazivot hrisantova notacija, sodr`i ~etiri kategorii(karakteri) na muzi~ki znaci (nevmi ):

1. intervalski ili vokalni ,2. vremenski ili za traewe ,3. dinami~ki ili ukrasni i4. modulativni ili ftori.

1. Intervalski (vokalni ) nevmi Za razlika od evropskite muzi~ki znaci koi na petoliniskiot

sistem vizuelno ja pretstavuvaat visinata na sekoj zaseben ton, in-tervalskite nevmi ozna~uvaat odredeni intervali (nagorni ilinadolni), odnosno broj na stepeni, za koi{to treba da se poka~i, dase spu{ti ili da se povtori eden melodiski ton vo odnos na onoj {tose nao|a neposredno pred nego. Poa|aj}i od ovaa nivna karakteris-tika, odnosno, od nasokata vo koja{to gi dvi`at melodiskite tono-vi, intervalskite znaci se delat na tri grupi:

a) neutralen

q = Ison (gr. i7son - ist, ednakov) - go povtoruva prethodniot ton b) nagorni w = Oligon (gr. o3li1gon - malku) - poka~uva 1 stepen (sekunda)e = Petasti (gr. petasth1 - zasilen, poleten) 1

r = Dve kentimi ( ) 1 t = Kentima (gr. ke1nthma - ubod, bocnuvawe) 2 stepeni (terca)y = Ipsili (gr. i2yhlh` - visok) 4 (kvinta)


24/222

24

v) nadolni

u = Apostrof ( gr. apostrofoj - obraten) - spu{ta 1 stepen o = Iporoi ( gr. i3porew - te~en) 2 posledovatelni stepeni i = Elafron ( gr. e3lafro1 n - lesno, poleka) 2 p = Hamili (gr. camhlo1n - nizok, dlabok) 4

Vo slovenskite u~ebnici od vtorata polovina na XIX vek,dominira muzi~kata terminologija na slovenski jazik. Eve gi tieslovenski imiwa na intervalskite znaci , dadeni sporedbeno sogr~kite i so onie usvoeni od sovremenata m ka vizantologija:

Ravnene i7son ison

Malene o3li1gon oligon Litnati petasth petasti Boden dve kentimi Bodene ke1nthma kentima Vsoki i2yhlh` ipsili Vozvra\ately apostrofoj apostrof Podtecene i3porew iporoi

Legkoe e3lafro1 n elafron Nizki camhlo1n hamili Neutralen znak

Ison (q ) e edinstveniot muzi~ki znak koj{to ne ozna~uvapoka~uvawe ili spu{tawe, tuku povtoruvawe na prethodniot ton.Koga melodijata zapo~nuva so ison , toga{ toj zapo~nuva so tonotnazna~en vo martirata, koja{to se pi{uva na po~etokot na muzi~-kata tvorba. Vo sledniot primer toa e tonot - n (Ni ).

Ni Ni Ni Nido do do do

Nagorni znaci

Oligon ( w ) vo odnos na znakot {to se nao|a neposrednopred nego, poka~uva za 1 stepen (sekunda). Taka, ako po tonot Ni sleduva oligon , toj go pretstavuva tonot Pa , za{to poa|aj}i odNi nagore za 1 stepen, se doa|a na Pa .


25/222

25

Ni Ni Pa Pa Vu Vudo do re re mi mi

Petasti (e ) isto taka poka~uva eden stepen (sekunda). Akotonot koj{to se nao|a neposredno pred nego e Pa (ili negovata martira ), toga{ petasti go ozna~uva tonot Vu. Vo odnos na drugitetonovi vo melodijata, onie koi{to se zastapeni od petasti seispolnuvaat ponaglaseno.

Pa Pa Vu Vu Ga Ga Di Di re re mi mi fa fa sol sol

Petasti i oligon imaat po{iroki muzi~ki zna~ewa i pri-mena vo teorijata na isto~noto crkovno peewe. Se kombiniraat ivzaemno, a i so drugite intervalski znaci. Koga se postaveni edenvrz drug, na ovoj na~in: \ , se dobiva intervalska vrednost od dvastepeni (terca), bidej}i, vo ovoj slu~aj, nivnite vrednosti se sobi-raat. Drugite osobenosti na petasti i oligon podrobno se objas-

neti vo vtoriot del na knigava ( str. 61 i 67 ).

Ni Ni Vu Vu Di Dido do mi mi sol sol

Dve kentimi ( r ) e tretiot znak koj{to poka~uva 1 stepen(sekunda) i se ispolnuva pomeko od oligonot . (Za na~inot na koj-

{to dve kentimi se kombiniraat i grupiraat so drugi intervalskiznaci vidi na str. 73).

Ni Pa Pa Vu Vu Ga Ga Di Dido re re mi mi fa fa sol sol

Kentima ( t ) e nagoren intervalski znak koj ozna~uva skok oddva stepeni (terca), no nikoga{ ne se pi{uva sam, tuku se grupira so oligon (od negovata desna strana ili pod nego: wt ili c ).


26/222

26

Ni Ni Vu Vu Di Di Dido do mi mi sol sol sol

Ipsili (y ) ozna~uva skok od 4 stepeni nagore (kvinta). Ne sepi{uva sam tuku se postavuva nad oligon ili petasti od desna-ta strana (< ili * ).

Ni Ni Ni Ni Di Di Di Dido do do do sol sol sol sol

Postaven na gornata leva strana na oligon ili petasti (= ili E), ipsili ozna~uva skok nagore od pet stepeni (seksta).Kombinirani i so kentima (@ ili 4 ), se dobiva interval od 6stepeni (septima). Ako se postavat vrz oligon ili petasti na ovojna~in: C , D - pravat skok od 7 stepeni (oktava) itn.

Nadolni znaci Apostrof (

u) e nadolen intervalki znak, koj vo odnos na

prethodniot ton se intonira za 1 stepen (sekunda) ponisko.

Ni Pa Vu Ga Di Ke Di Ga Vu Pa Nido re mi fa sol la sol fa mi re do

Iporoi (o) ozna~uva spu{tawe od prethodniot ton za dveposledovatelni sekundi (stepeni). Vsu{nost, ovoj znak sodr`i dvaapostrofi, koi{to se spu{taat postapno ( o = uu ).

Ni Pa Vu Ga Di Ke Di-Ga Vu-Pa Nido re mi fa sol la sol-fa mi-re do

Elafron ( i ) e muzi~ki znak, koj{to pravi skok nadolu od2 stepeni (terca). (Negovoto kombinirawe i grupirawe so drugiintervalski nevmi e prika`ano na str. 92).


27/222

27

Ni Pa Vu Ni Pa Vu Ga Pa Nido re mi do re mi fa re do

Hamili ( p ) e intervalski znak koj ozna~uva skok nadoluod ~etiri stepeni (kvinta) .

Ni Pa Vu Ga Di Di Ni Ni Ni Nido re mi fa sol sol do do do do

Znacite za pogolemi intervalski vrednosti se dobivaat so

razli~ni vzaemni kombinacii. Na pr: ] - se spu{ta tri stepeni(kvarta); F - sni`uva za pet stepeni (seksta); # - se spu{ta{est stepeni (septima), $ - sni`uva sedum stepeni (oktava) itn.

Na dolnata tabela se pretstaveni osnovnite intervalski(vokalni ) znaci i nivnite kombinacii. Znacite grupirani so petas-ti zastapuvaat tonovi, koi{to se ispolnuvaat naglaseno.

Nazivi na Nagorni Nadolni

intervalite nenaglaseni naglaseni Nenaglaseni naglaseniUnison _ _Sekundi

Terci Kvarti

Kvinti j j j j j j Seksti

Septima

Oktava


28/222

28

Nona

Decima

Undecima itn. Duodecima Tercdecima

Kvartdecima K vintdecima Sekstdecima itn. itn.

2. Vremenski znaci (za traewe)

Site vremenski znaci od vizantiskoto muzi~ko pismo imaatedinstvena vrednost na traewe ( hronos protos ), koja pri peeweto seizrazuva so eden takt (lat. tactus - dopirawe). (Vo isto~nata crkov-na muzika pod poimot takt se podrazbira vreme od eden udar, izra-zen so ramnomerno spu{tawe i krevawe na rakata.)

Za dobivawe na pogolemi i pomali vrednosti od eden takt , sekoristat t.n. vremenski znaci (za traewe). Poa|aj}i od ovaa nivnafunkcija, tie se delat na dve osnovni grupi:

a) Znaci za zgolemuvawe na tonskoto traewe

1. Klazma ( { ) (gr. kla1sma, slov. lomene) e vremenski znak, koj{to mu dodava u{te eden takt (udar so rakatanadolu-nagore), odnosno, mu go udvojuva traeweto na vokalniot znaknad (pod) koj{to e postaven:

\/ \/ \/\/ \/ \/ \/ \/ \/\/

Ni Pa Vu Vu Ga Vu Pa Nido re mi mi fa mi re do


29/222

29

2. Apli ( . ) (gr. aplh1, slov. tocka ), isto kako i klazmata, e vremenski znak, koj{to go prodolùva tra-eweto na notata pod koja{to e postaven za eden takt (udar), no, naj-~esto se koristi za zapi{uvawe na tonovi so podolgo traewe. Taka,ako na nekoj ton treba da mu se prodolì traeweto za dve edinicivreme, pod vokalniot znak se postavuvaat dipli (.. - dve to~ki); pro-dolèno traewe na nekoj ton za u{te tri edinici vreme se dobiva sopostavuvawe na tripli ( - tri to~ki) itn.:

= 2 takta , = 3 taktovi , u = 4 taktovi itn.\/\/ \/\/\/ \/\/\/\/

b) Znaci za namaluvawe na tonskoto traewe

1) Gorgon ( $ ) (gr. gorgo n, slov. skorene) e vremenski znak so ~ija{to upotreba se dobiva ritmi~ka vrednostpomala od eden takt (edinica vreme) . Staven nad ili pod odredenintervalski znak od nekoja melodija, gorgonot obvrzuva na sled-noto: znakot so gorgon i znakot neposredno pred nego (od negovataleva strana), da se ispejat so isto traewe za vreme od eden takt(spu{tawe i krevawe na rakata).

\ / \ / \ / \/ \ / \/\/\/

Vo slu~aite koga melodijata zapo~nuva so intervalski znak,koj{to ima gorgon, toga{ toj se ispolnuva kako vtor del na taktot - so krevawe na rakata ( predtakt ):

/ \/ \ / \ / \/ \/\/

Koga na vokalniot znak so gorgon mu prethodi nekoj znak so klazma (ton koj{to trae dva takta ), gorgonot ima isto vlijanie: jaskusuva prethodnata nota za polovina takt . Zna~i, notata so klazma se skusuva za polovina udar - vremeto koe{to e potrebno da se ispeevokalniot znak so gorgon. Za da se razbere ova polesno, znakot soklazma treba da go zamislime ras~lenet na dve povrzani noti so

edinica vreme , od koi vtorata i vokalniot znak so gorgon se peat zavreme od eden takt (spu{tawe i krevawe na rakata):


30/222

30

=

\/\ / \/ \ /

2) Digorgonot ( % )za razlika od gorgonot , koj{to obvrzuva: dva intervalski znaci dase ispolnat za eden takt , digorgonot e vremenski znak, koj{to naloùva: za istoto vreme da se ispeat tri noti so ednakvo traewe(korespondira so triola vo evropskata muzika). Za ovaa cel di-gorgonot se postavuva vrz sredniot ton vo grupata od tri vokalni znaci:

q q = q 1/3 1/3 1/3 1

3) Trigorgonot ( p )

Kako {to kaùva i negovoto ime, trigorgonot e sostaven od trigorgoni postaveni vo prodolènie i pravi da se ispejat ~etiri notiza 1 takt . Tetragorgonot i pentagorgonot se vremenski znacisostaveni od ~etiri, odnosno, pet gorgoni vo prodolènie. Vo prak-tikata na isto~noto crkovno peewe ovie dva znaka imaat ograni~enaupotreba. Tetragorgonot pravi da se ispeat pet noti za 1 takt (voevropskata teorija - kvintola ) , a pentagorgonot grupira {est notivo traewe od eden takt (sekstola ). Ovie vremenski znaci se pi-{uvaat nad vtorata nota vo grupata od ~etiri, pet, odnosno, {estnoti, vrz koi{to imaat vlijanie. Se ispolnuvaat za vreme od edenudar so rakata. Starite prakti~ari prepora~uvaat: prvata nota da sezeme za vreme na spu{taweto na rakata nadolu, a site preostanatinoti da se ispeat dodeka rakata se vra}a nagore (iako site imaatisto traewe).

= 1/4 1/4 1/4 1/4 1

= 1/5 1/5 1/5 1/5 1/5 1


31/222

31

= 1/6 1/6 1/6 1/6 1/6 1/6 1

Preostanatata konfiguracija na notni vrednosti pomali odedinica vreme (takt), kako i sinkopiranite ritmi~ki strukturi, sedobivaat so punktirawe na gorgonot i digorgonot, odnosno so niv-no grupirawe so apli ili dipli (to~ka ili dve to~ki).

Gorgonot so apli od levata strana, koj{to e postaven vrz nekojvokalen znak, go ima slednoto vlijanie: Znakot so punktiran gorgon od levata strana i prethodniot vokalen znak sozdavaat trodelnaritmi~ka struktura (vo evropskata teorija - triola ), koja{to seispolnuva za vreme od eden takt (spu{tawe i krevawe na rakata).Pritoa, prviot znak dobiva dve tretini od vrednosta, a na znakot sopunktiran gorgon od levata strana, mu preostanuva poslednata tre-tina od taktot (edinicata vreme).

= = 2/3 1/3 1/3 1/3 1/3 1

So premestuvawe na to~kata (apli) na desnata strana nagorgonot , nastanuva inverzija na ritmi~kite vrednosti: prvata notadobiva 1/3, a onaa so punktiran gorgon od desnata strana - 2/3 odtaktot :

=

=

1/3 2/3 1/3 1/3 1/3 1

Ovoj princip se primenuva vo site drugi podeluvawa na edi-

nicata vreme ( taktot ). Eve kakvi ritmi~ki vrednosti se dobivaat,ako na gorgonot, od levata ili od desnata strana, mu se stavat dipli (dve to~ki):

= = 3/4 1/4 1/4 1/4 1/4 1/4 1

=

= 1/4 3/4 1/4 1/4 1/4 1/4 1


32/222

32

Imeno, znakot so dvojno punktiran gorgon od levata strana iprethodniot intervalski znak sozdavaat ~etiridelna ritmi~kastruktura, koja{to treba da se ispolni za vreme od 1 takt (spu{ta-we i krevawe na rakata). Pritoa, prviot vokalen znak dobiva tri~etvrtini od vrednosta, a na vtoriot znak, koj{to ima gorgon sodipli na levata strana, mu preostanuva poslednata ~etvrtina odtaktot . Vo vtoriot slu~aj (koga gorgonot ima dipli od desnatastrana) prviot znak dobiva edna ~etvrtina od vrednosta na taktot ,a znakot so gorgon so dipli - tri ~etvrtini.

Kombiniran so apli , i digorgonot proizveduva razni rit-mi~ki strukturi. Taka, ako na digorgonot mu se dodade apli nadolnoto koleno od levata strana, toga{ edinicata vreme se deli na~etiri delovi, od koi dva dela & pripa|aat na prvata nota i po eden

del na vtorata i na tretata nota:

= = 2/4 1/4 1/4 1/4 1/4 1/4 1/4 1

Ako apli se postavi na desnata strana na digorgonot , se do-biva svrtena ritmi~ka faktura:

= =1/4 1/4 2/4 1/4 1/4 1/4 1/4 1

Apli moè da se postavi i na vtoroto koleno na digorgonot ,pri {to se dobiva sinkopirana struktura, vo koja od ~etirite delo-vi, na kolku {to e podelen taktot, dva & pripa|aat na srednata nota,a po eden del na prvata i na tretata nota:

= = 1/4 2/4 1/4 1/4 1/4 1/4 1/4 1

Trigorgonot, tetragorgonot i pentagorgonot moàt da sekombiniraat so apli, po istiot princip kako i digorgonot, koj{toe prikaàn na ovaa stranica, i na toj na~in da se dobijat site rit-mi~ki varijanti na kvintolata i sekstolata. Me|utoa, vo prak-tikata na isto~noto crkovno peewe tie nemaat nekoja pogolemaprimena.


33/222

33

v) Sinteti~ki vremenski znaci

Postoi u{te eden vid na vremenski znaci, koi{to, spored na-~inot na upotrebata i efektot {to go pravat, pretstavuvaat svoe-vidna sinteza na prethodno prika`anite vidovi vremenski znaci.Tie se slednite:

1) Argon ( ^ ) (gr. a3rgo n slov. zabavene)2) Diargon ( q ) (gr. di1argon )

i 3) Triargon ( r ) (gr. tri1argon ) 9

Ovie vremenski znaci imaat ograni~ena upotreba i toa, glav-no, vo kadencite na muzi~kata fraza ili na napevot. Osven toa, seko-ga{ se postavuvaat vrz oligon, koj{to pod sebe treba da ima dvekentimi :

_ 1) Argon ( ^ ) (gr. a3rgo n slov. zabavene),

6 = 4 + [argon gorgon klazma

=2) Diargon ( q );

= 4 + ..diargon gorgon dipli

!q #=

!q~ #3) Triargon ( r )R = 4 + ...

triargon gorgon tripli

!q # = !q~ # 9 Micahli1 dhj, p. Andre1aj, Leuxiko buzantinhj mousikhj, Mati ekdoseij.


34/222

34

Osven ovie vremenski znaci, vo praktikata na isto~noto cr-kovno peewe se upotrebuvaat u{te nekolku:

g) Pauzi (ital. pausare se odmara)

Pauzite se dobivaat so kombinirawe na nekoi vremenski i ukrasni znaci. Pauzite koi{to traat eden, dva i pove}e taktovi(udari) se sozdavaat od apli (.) , dipli (..) , tripli (...) itn., presret-nati od varija ( ~ ):

~ . (pauza od 1 takt )~ .. (pauza od 2 takta )~

...(pauza od 3 taktovi )

I kaj pauzite , pomalite ritmi~ki vrednosti se dobivaat sopomo{ na gorgonot: staven nad apli presretnata od varija, gorgo-not obvrzuva na slednovo: a) zaedno so vokalniot znak {to se nao|apred nego, da se ispejat za vreme od eden takt i toa: tonot - dodekarakata se spu{ta nadolu, a pauzata - dodeka se vra}a nagore; b) sovokalniot znak {to se nao|a po nego, da se ispejat za vreme od edentakt i toa: pauzata - dodeka rakata se spu{ta nadolu, a vokalniotznak - dodeka se vra}a nagore;

a) aP b ) P Pauzi so vrednosti 1/3 ili 1/4 od taktot se dobivaat, ako

napred ili nazad na gorgonot mu se stavat apli ili dipli. Istitevrednosti na pauzite mo`at da se dobijat ako pauzata od eden takt(z. ) se stavi vo grupa od tonovi koja{to e pod vlijanie na dogorgo-not i trigorgonot :

;

d) Krst ( ) (gr. stauro1j, slov. kryst)e vremenski znak koj{to ozna~uva kratko zapirawe na peeweto na ne-koe logi~no mesto vo melodijata, za da se zeme vozduh.


35/222

35

Stavros se pi{uva i vo slu~aite, koga treba da se prekine

istiot samoglasnik ili soglasnik so koj{to zavr{uva eden zbor izapo~nuva drug, za da ne se spojat dvata zbora:

FA - - kw w - d$ - - e - vlen - no - -m$

|) Oznaki za tempo

Za obeleùvawe ili odreduvawe na tempoto , koe e vo tesnavrska so na~inot (stilot) na peeweto ( recitativen, irmolo{ki,stihirariski i papadikiski ), vo isto~nata crkovna muzika pos-tojat posebni znaci, koi se stavaat na po~etokot na muzi~katatvorba, po klu~ot na glasot, ili po nekoja fraza, koga se promenuvabrzinata na melodiskoto dvièwe ( tempoto ). Ovie oznaki sodràtedna od bukvite: ( cro1noj V (vreme) ili T (tempo ), nad koi, vozavisnost od tempoto koe{to treba da se ozna~i, se dodava gorgon,digorgon, argon ili diargon .

Postojat ~etiri oznaki za tempoto, koi istovremeno pret-stavuvaat i oznaki za karakterot na muzi~kite tvorbi, vidot nakadencite i melodiskite formuli za kadencirawe koi se upotre-beni vo niv:

5x- e oznaka za recitativniot na~in (stil) na peewe ikorespondira so presto;

4x - go ozna~uva irmolo{kiot na~in na peewe (na sekoj ton sepee po eden slog od tekstot). Korespondira so allegretto .

6x- e oznaka za stihirariskiot stil (na sekoj slog doa|aatdva, tri i pove}e tonovi). Se sovpa|a so andantino.

^x - go ozna~uva papadikiskiot stil, svojstven za bavnitenapevi so brojni melizmi (heruviki, pri~esni, pofalni).Korespondira so andante ili largo.


36/222

36

3. Dinami~ki ( ukrasni ) znaci Ovie znaci se narekuvaat i kvalitativni i uka`uvaat na

na~inot na izvedbata na notite vrz (pred ili pod) koi{to se posta-

veni i vo najgolema mera go odreduvaat posebniot stil na isto~notocrkovno peewe. Nivnoto vlijanie osobeno doa|a do izraz vo pobav-nite napevi. Dinami~kite znaci se pet na broj:

a) Varija ( ~ ) (gr. barei~a - te{ko, slov. tjka )ima funkcija da ja naglasi notata pred koja{to e napi{ana kolku dase razlikuva od notite pred i po nea. Vo pobavnite melodii, osven{to gi naglasuva, taa i gi ukrasuva tonovite pome|u koi{to e posta-vena. Varija se pi{uva pred apostrof, ison i oligon (po koi, vrzistiot slog, sleduva eden nadolen vokalen znak). Nejzinoto vlijaniese manifestira na pove}e na~ini:

1) Koga vtoriot od dvata vokalni znaci, koi{to sleduvaatneposredno po varija, ima gorgon, prvata nota se pee akcentirano iso odredeno ukrasuvawe:

se pi{uva :

se izveduva: ili

2) Koga vtorata od dvete noti presretnati od varija nemagorgon, prvata nota se intonira so ukrasuvawe. Vo praktikata, toanaj~esto se pravi na ovie dva na~ini: ukrasot se stava na po~etotkot

na tonot (vo dolniot muzi~ki primer toa go ozna~uva digorgonot so apli na desnata strana):

= ili na krajot na tonot (ozna~eno so digorgon so apli na levatastrana):

=


37/222

37

3) Presretnat od varija, vokalniot znak so klazma i znakot sogorgon, koj{to sleduva po nego, sozdavaat tonsko ukrasuvawe, koenaj~esto se koristi vo formulite za kadencirawe:

se pi{uva :

se izveduva: b) Psifiston ( n ) (gr. yhfi1ston, slov. izbrannoe)

slu`i za ozna~uvawe na posilen akcent vo vid na appoggiato (kratokpredudar odozgora) . Vakvoto vlijanie na psifistonot vrz melo-diskiot ton e svojstveno za irmolo{kiot stil na peewe. Psifis-tonot obi~no se pi{uva pod ison ili oligon , so site nivni kom-binacii, po koi sleduvaat dva ili pove}e nadolni vokalni znaci.

3 3 3 3 3 3 3 3 3 Vo stihirariskite i papadikiskite napevi, psifistonot

ima poinakvo dejstvo vrz tonot:

= =

v) Omalon ( v ) (gr. o2malo1n glatko, slov. gladkoe)

spored starite muziko-u~iteli se izveduva so blago branuvawe naglasot, sli~no na tremolo vo zapadnata muzika. Se stava pod dve ili

tri noti so ista visina, koi{to se peat na eden slog od tekstot.Omalon mo`e da se postavi i pod edna nota, ako taa ima klazma ili argon (obi~no vo kadencite).

a) = b ) = v) = g ) = d) = | ) =


38/222

38

g) Antikenoma ( x ) (gr. a3ntike1nwma slov. vmhstoispraznene) vo sporedba so prethodnite ornamentalni znaci, pravi tonot podkoj{to se nao|a da se ispolni popodvi`no, poìvo, na negoviot krajso kratko potskoknuvawe vo grloto, kako lipawe. Se stava pod oli-gon, so ili bez gorgon, po koj sleduva nadolen znak. Dvata posledo-vatelni vokalni znaci se peat na prodolèn slog od nekoj prethodenton. Imeno, pod oligon so antikenoma ne se stava slog od tekstot.

a) = b ) = Antikenoma so apli (to~ka) se pi{uva pod site vokalni znaci

(osven pod dve kentimi ), po koi sleduva nekoj nadolen znak so gorgonili bez nego. Tonot koj{to pod sebe ima antikenoma so apli moèda dobie i sopstven slog ili da se pee vrz prodolèn slog, no,nadolniot znak so gorgon koj{to zadolìtelno sleduva po nego, sepee na istiot slog od tekstot.

a) =b ) = Nekoi crkovni pea~i, so cel da napravat razlika pome|u to-

not grupiran so omalon i klazma i drug koj ima antikenoma soto~ka , primerot a) go izveduvaat na ovoj na~in:

= d) Eteron ( ), (gr. e7teron h7 su1ndesmoj slov. dr$jene)

se pi{uva pod dve ili pove}e noti so ista ili razli~na visina,koi{to treba da se ispejat bez prekin. Notite so ista visina sepejat so eden zdiv, no, ne sleano, tuku so lesno izvivawe pri krajotna sekoj ton. Tonovite {to se opfateni so znakot eteron , po pra-vilo se peat na eden slog od tekstot. Eve dva primera:

a) = b ) =


39/222

39

Eteron se kombinira so dipli ili tripli , koi sekoga{ seodnesuvaat na prviot od grupiranite tonovi. Pritoa, za da se iz-begne ednoli~nosta, dolgite tonovi koi{to se pod vlijanie na dipliili tripli se ukrasuvaat na slednite na~ini:

a) =

b ) = =

4) Modulativni znaci ili ftori Zaradi postignuvawe na pogolema muzi~ka raznoobraznost i

kontrast, crkovnite melodii, osobeno onie od stihirariskiot ipapadikiskiot stil, poza~esteno vklu~uvaat povi{eni ili sniènitonovi vo ramkite na istata skala (vo zapadnata muzi~ka teorija -alteracija ), ili preminuvaat od eden glas vo drug ili od eden vidskala vo drug (vo teorijata na evropskata muzika - modulacija). Zaozna~uvawe na mestoto i vidot na ovie promeni (gr. ftorai 1) i pre-

minuvawa (gr.

tropika shmeia) se koristat posebni grafi~ki znacinare~eni: a) znaci za alteracija i b) znaci za modulacija . Za site

ovie znaci , vo teorijata na isto~noto crkovno peewe, voobi~aen ezaedni~kiot naziv - ftori .

a) Znaci za alteracija ,koi{to se vikaat i pomo{ni ftori , se pove}e na broj. Ovde }ebidat pretstaveni samo onie koi{to imaat pogolema prakti~naprimena:

diez ( ) (gr. di2esij, od glagolot diu6hmi - narasnuva,zgolemuva) - se pi{uva pod tonot i go povi{uva za stepen (6 komi) iifes ( ) (gr. u6fesij , od glagolot u2fi1hmi - simnuva, sniùva,namaluva) - se stava nad tonot i go sniùva za stepen.Od diezot i ifesot se proizvedeni i znaci za alteracija na

tonovite i za drugi pogolemi ili pomali vrednosti, od koi vo prak-tikata naj~esto se upotrebuvaat ovie:


40/222

40

- semidiez ( ) - go povi{uva tonot za stepen (3 komi),- semiifes (

) - go sniùva tonot za stepen (3 komi),

- superdiez ( ) - go povi{uva tonot za stepen (9 komi) i- subifes ( ) - go sniùva tonot za stepen (9 komi) itn.

Sekoj od ovie znaci za alteracija ima va`nost samo za notatapod ili nad koja{to e postaven. Sekoe novo pojavuvawe na melo-diskiot ton (koj{to treba da bide alteriran), sekoga{ mora odnovoda se ozna~i so soodvetniot znak za alteracija . Ottuka, za nivnotorazre{uvawe ne e potreben nekoj drug znak.

b) Znaci za modulacija (glavni ftori ) funkcioniraat na toj na~in {to, sekoj od niv zastapuva eden glas ,skala ili nekoe nejzino stapalo . Postaveni nad ili pod nekoj in-tervalski znak, naloùvaat, od toa mesto melodijata da go napu{tiglasot ili skalata vo koja{to dotoga{ se dvièla i da premine vodruga, ili da transponira na nekoe drugo stapalo od istata skala. Vozavisnost od vidot na skalata ili glasot koi{to gi zastapuvaat,postojat tri vidovi (grupi) na glavni ftori : dijatonski, hromat-ski i enharmonski.

1) Dijatonskite ftori se osum na broj i sekoja od niv gonosi imeto na stapaloto koe{to go zastapuva:

S E b w ? H 7 A(ni) (pa) (vu) (ga) (di) (ke) ( zo) (n i )

Koga edna od ovie dijatonski ftori }e se postavi vrz so-odvetnoto stapalo na nekoj hromatski ili enharmonski napev, odtoa mesto melodijata preminuva vo dijatonski vid, odnosno se pee sopolustepeni me|u Vu-Ga i Zo-Ni . Ovaa promena trae s# dodeka ne sepojavi nekoja druga ftora, koja{to }e ja ukine, odnosno, }e ja po-ni{ti prethodnata.

2) Hromatskite ftori se pet na broj i se podeleni vo trigrupi:


41/222

41

a. Dve na vtoriot glas : ftora Di ( ) koja, osven na Di, sepi{uva i na Ni , Vu i Zo i ftora Ke ( ), a se postavuva i naPa, Ga i Ni .

b. Dve na {estiot glas : ftora Pa ( ), koja se postavuva ina Ga, Ke i Ni i ftora Di ( ), a se pi{uva i na Ni , Vu, Zoi Pa .v . Ftora mustaar' ( ), koja, kako {to e kaàno malku po-napred, postavena vrz Di, vlijae Pa i Gada se dobliàt do svoite

gorni sosedni stapala na rastojanie od stepen:

3) Enharmonskite ftori se isto taka pet na broj:a. nisabur ( ), b . hisar (), v. axem( ), g. generalen ifes ( ) i d. generalen diez ( ).

a. Nisabur ( ), postaven na Di od dijatonskata skala so osno-ven ton Ni , naloùva IV stapalo Ga da se dobliì do Di na rastojanie od stepen, a pritoa III stapalo da bide povi{eno samo za stepen, odnosno, da dojde na eden stepen do Ga (Grafikon: 16 ).

Kako {to e kaàno i ponapred, kaj nekoi teoreti~ari, vaka

povi{enoto Ga,go povlekuva so sebe i tonot Vu na rastojanie od stepen, no, samo koga muzi~kata fraza zavr{uva na tonot Di . Na tojna~in nastanuva karakteristi~no grupirawe na dva ~etvrtstepenime|u sosednite stapala Vu-Gai Ga-Di (vidi grafikon : 17 ).

b. Hisar (), voobi~aeno se postavuva na tonot Ke kako V stapalo na dijatonskata skala so osnoven ton Pa i vlijae dvata ne-govi sosedni stapala ( Di i Zo ) da mu se dobliàt na rastojanie od stepen. Od ova proizleguva deka, Di, vsu{nost, se povi{uva za stepen (9 komi), a Zo se sniùva za polustepen (6 komi) ( grafikon: 18 ). Hisar, kako i site drugi glavni ftori, moè da bide postaven i vrzdrugi stapala izvr{uvaj}i ja istata funkcija:


42/222

42

v. Axem ( ), osven na Zo i Ga, kako {to e ve}e kaàno, moèda bide staven i na Vu (grafikoni: 21 ). Koga se pu{uva na Zo ili naVu, gi sniùva samite niv za stepen; no, staven na Ga, go povi{uvaVu za stepen.

g. Generalen ifes ( ) obi~no se pi{uva na tonot Ke,so {to

go dobliùva Zo, kako gorno sosedno stapalo, na rastojanie od stepen. Se postavuva i na drugi noti so istoto vlijanie vrz niv. Ovaaftora ponekoga{ ja zamenuva ftorata axem, koja, kako {to ekaàno, postavena vrz Zo, go postignuva istiot efekt.

d. Generalen diez (

) se pi{uva na Ga,kako i na drugi tonovi,pribliùvaj}i go kon sebe dolnoto sosedno stapalo na rastojanie od stepen.

Postavena nad nekoj melodiski ton, glavnata ftora ima vli-

janie s# dodeka ne bide anulirana so nekoja druga dijatonska, hromatska ili enharmonska ftora .

v) Parakordija (gr. )

Sekoja ftora, osven na svoeto prirodno stapalo, moè da sepostavi i vrz nekoj drug ton vo melodijata. Vo takov slu~aj, toj tonsi ja zadrùva intonacijata, a go dobiva imeto na ftorata koja{toe postavena nad nego, odnosno, na stapaloto koe{to taa go zastapuva.Od mestoto na koe{to vo melodijata e postavena nesoodvetnataftora , se transponiraat i tonovite {to sleduvaat vo melodijata, s#dodeka ne se pojavi nekoja druga ftora . Prenaso~uvaweto na melo-dijata od eden vo drug modalen sistem ili glas , se vika parakordija.Ovaa pojava vo isto~noto crkovno peewe e najsrodna so ona, koe{tovo evropskata muzi~ka teorija se vika tonalen skok ili trans-pozicija . Melodiite koi{to se prenaso~eni na ovoj na~in se vikaatparakordni melodii .10

10 Saraov, V. Petr, Rkovodstvo za prakticeskoto i teoriticeskoIzucavane na vostocnata qrkovna muzika, Soi, 1912. p.87


43/222

43

Eve edna parakordna melodija vo koja dve dijatonski ftori sepostaveni vrz nesoodvetni tonovi:

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15

Pa Vu Ga Di Di=

=Ga Vu Pa Vu Ga Di Ga Ga==Di Ga Vu Pa

Vo ovaa melodija nad tonot Di (br. 5 ) e postavena ftorata Ga,a na tonot Ga (br. 12) - ftorata Di. Vo prviot slu~aj tonot Di si jazadrùva visinata, a go zema imeto na ftorata Ga. Tonovite {tosleduvaat se peat kako melodijata da po~nala so Ga: dvata apos-trofi (br. 6 i 7 ) se peat kako Vu i Pa , vodej}i smetka za poluste-penot me|u tonovite Ga i Vu (5 i 6 ). Po trite oligoni (8, 9 i 10 ) iapostrofot so klazma (11) sleduva isonot, koj{to nad sebe imaftora Di (12). Sega Ga si ja zadrùva tonskata visina, a go primaimeto od ftorata Di. Po ova preimenuvawe preostanuva da seispeat trite apostrofi so polustepen pome|u Ga i Vu (13 i 14 ).

Ovie promeni vo interalskata struktura na parakordnata melodija, povlekuvaat i soodvetni izmeni vo martirite na sta-

palata. Podolu se prikaàni skalata na dijatonskiot prvi glas (grafikon: 23 ) i nejzinite modifikacii pod vlijanie na ftorataNi ( S ), postavena na Pa (grafikon: 24 ) i na hromatskata ftora Di (, ), stavena na Ke (grafikon: 25 ). Se zabeleùva, deka gorniot delna martirite vo site skali ostanal ist, {to zna~i, deka vo dveteparakordni skali se zadràni imiwata na stapalata. Izmenite nadolniot del na martirite (stol~iwata ) , ukaùvaat na toa, deka vointervalskite strukturi na skalite nastanale izmeni .

(Grafikon:23 )

9 7 12 12 9 7 12

Pa Vu Ga Di Ke Zo Ni Pa

(Grafikon: 24 )

12 9 7 12 12 9 7



44/222

44

(Grafikon: 25 )

6 15 7 12 6 15 7


Dolniot primer pretstavuva parakordna melodija vo koja{totri ftori se postaveni na nesoodvetni mesta.

Objasnuvawe:

S# do martirata k = melodijata ima priroden tek. Na tonotKe, koj{to sleduva potoa, postavena e dijatonska ftora Di / . Paralagiraweto }e prodolì na toj na~in, {to tonot Ke, so ista-ta intonacija, }e go prezeme imeto na ftorata Di, koja{to e

postavena nad nego. Slednata martirija - d - ozna~uva parakordnakadenca na tonot Ga, na {to ukaùva i negovoto stol~e: - .Gorniot del na martirata go sodrì znakot D ( Di) - imeto narealniot (netransponiran) melodiski ton, na koj{to e napravenakadencata. Po ovaa martirija sleduva hromatskata ftora na vtoriot glas - Di , , postavena na tonot Ke. I vo ovoj slu~aj, sezadrùva intonacijata na Ke, istiot se preimenuva vo Di - sporedimeto na hromatskata ftora Di i se prodolùva so paralagija od Di - kako tonika na vtoriot glas. Ovaa melodiska fraza zavr{uvaso kadenca na tonot Ke, preimenuvan vo Di, na {to ukaùva i stol-

~eto so martirata u , koja{to mu pripa|a na Di. Na po~etokot na


45/222

45

slednoto koleno vrz svoeto prirodno stapalo e postavena hromat -

skata ftora na {estiot glas - Di f . Kadencata e napravena natonot Pa, za {to svedo~i i martirata p 0 . Vo slednoto koleno vrztonot Di neprirodno e postavena dijatonskata martira Ga o . Ivo ovoj slu~aj, za da prodol`i paralagijata, tonot Di ja zadr`uvaintonacijata , a go prezema imeto na ftorata Ga. Parakordnatakadenca na ova koleno e napravena na tonot Zo i e ozna~ena so

martirata Z= . Posledniot otsek na ovaa melodija zapo~nuva so tonot Ke, vrz koj{to e postavena negovata prirodna ftora H (Ke).Bidej}i taa e istovremeno i ftora na prviot glas, melodijata sevra}a vo svojot priroden tek i pravi kadenca na osnovniot ton Pa so martira p).


46/222

46

IV.

Damaskinoviot osmoglasen sistemPoimot glas (gr. h9coj ) vo vizantiskata crkovna muzika ima

polivalentno zna~ewe i vo sebe sintetizira pove}e elementi: skalata i vidot na koj{to taa mu pripa|a, osnovniot ton na napevot,kadencite i melodiskite formuli za kadencirawe i dr. So svojata

kompleksnost i posebnost, ovoj fenomen, koj nekoi teoreti~ari navizantiskata muzika go nare~uvaat crkoven glas , ne e pronajdok naIsto~nata crkva, tuku kolektiven produkt na anonimnata umetni~kapraktika, determiniran kako takov vo dolgite evolutivni periodi.Prvobitnite formi na glasovite se sozdadeni od poedini narodi,naseleni na razni teritorii ili gradovi od prostranata RimskaImperija.

Na semanti~ki plan poimot glas mo`e da se objasni i niz raznipoimi i izrazi, kako {to se:

1. harmonija i tonos (vo anti~kata teorija na muzikata),

2. tonus i modus (vo gregorijanskata muzika),

3. makam (vo arapsko-persiskata muzika),

4. raga (vo muzi~kata tradicija na Indija) i dr. 1

Vrz osnova na bogatata riznica na napevi, sozdavani vrz razniglasovi u{te od najraniot hristijanski period, Sv. Jovan Damaskin(+749) go definira sistemot od osum glasovi , poznat kako Oktoih (gr. Oktwhcoj osmoglasnik).

Vo nekoi srednovekovni dokumenti glasovite se sre}avaat podetno-geografski nazivi, kako: dorski, frigiski, lidiski, miletskiitn., o~igledno, pozajmeni od anti~kata teorija na muzikata. Trebada se naglasi, deka tonskite nizi na vizantiskite glasovi ne sesovpa|aat so onie na istoimenite gr~ki tonosi . Taka na primer:skalata na prviot glas koja{to vo teorijata na isto~noto crkovno

1 Giuleanu, Victor, Melodica bizantin, Editura muzical, Bucureti, 1981. p. 21 -22.


47/222

47

peewe se sre}ava i pod nazivot dorska, se nao|a za edno stapaloponisko od onaa na anti~kiot dorski modus. 2 Ovaa vizantiska dorska skala, so osnoven ton Pa (re), vo anti~kata muzi~ka teorija ima na-ziv frigiska .

Vidovi na glasovi

Od aspekt na nastanuvaweto, glasovite se delat na osnovniili avtenti~ni (gr. au3qe1nthj - glaven), vo koi spa|aat: prviot,vtoriot, tretiot i ~etvrtiot i na sporedni ili plagalni (gr.pla3gioj - sporeden), a toa se ostanatite glasovi : pettiot, {esti-ot, sedmiot i osmiot . Avtenti~nite glasovi se vikaat i prvo-obrazni , a plagalnite - proizvedeni , bidej}i se nastanati so pro-{iruvawe na avtenti~nite nadolu za eden tetrakord. Na ovoj na-~in, od prviot glas e proizveden petiot, od vtoriot - {estiot,od tretiot - sedmiot i od ~etvrtiot - osmiot.

Glasovite proizleguvaat od oktokordniot sistem Pa-Pa ,~ij centralen ton e Ke (gr. mese, od me2soj - sredi{en). Spored sta -riot sistem, avtenti~nite glasovi za osnovni tonovi gi imaattonovite na gorniot tetrakord : Ke-Zo-Ni -Pa (Grafikon: 27 ), aplagalnite - na dolniot : Pa-Vu-Ga-Di(Grafikon: 26 ).

(Grafikon: 26 ) (Grafikon: 27 )

12 6 12 12 6 12Pa Vu Ga Di Ke Zo Ni Pa (re) (mi) (fa) (sol) (la) (si) (do) (re)

Zaradi vakvata nivna pozicija, avtenti~nite glasovi se vika-at i visoki (gr. o3xei~j ), a plagalnite - niski (gr. barei~j ).3 Ako osnov-niot ton na prviot glas e Ke (po~etniot ton na gorniot tetra-kord ) , osnovniot ton na plagalniot peti glas se nao|a za pet sta-pala (kvinta) ponisko, a toa e - Pa (prviot ton na dolniot tetra-kord ). Analogno, moàt da se utvrdat osnovnite tonovi i na drugiteavtenti~ni i plagalni glasovi od stariot sistem :

2 Andreis Josip, Povijest glazbe, I knjiga. Liber. Mladost Zagreb, 1975. p. 75.Giuleanu, Victor, Tratat de teoria muzcii, Editura muzical, Bucureti, 1986. p. 289. Terminot modus prvpat e upotreben vo sredniot vek. Ovoj termin donekade muse dobliùva na gr~kiot izraz armonia (gr. a1rmoni1a), koj, me|utoa, vo anti~kaGrcija moèl da ima pove}e zna~ewa - od op{ti (akord, soedinuvawe, pravilo,zakon), do pokonkretni muzi~ki.

3 Saraov, V. Petr, Rkovodstvo za prakticeskoto i teoriticeskoizucavane na vostocnata qrkovna muzika, Soi, 1912. p. 81.


48/222

48

Gorniot tetrakord: Ke - Zo - Ni - Pa Avtenti~ni (visoki) : I glas II glas III glas IV glas Dolniot tetrakord: Pa - Vu - Ga - Di

Plagalni (niski) : V glas VI glas VII glas VIII glas

Vrz osnova na ovie tonovi formirani se skalite na osumteglasovi . Za intervalskata struktura na ovie skali starite vizan-tiski izvori ne davaat nikakvi podatoci, zaradi {to eden podolgperiod se sozdaval vpe~atok deka stanuva zbor za ~isto dijatonskisistem. Me|utoa, brojnite indikacii vo razni muzi~ki rakopisi, koise pojavija vo poslednive nekolku decenii, uverlivo govorat za hro-matskiot karakter na vtoriot i na {estiot glas ,4 onaka kako {tose upotrebuvaat vo sovremenata praktika na isto~noto crkovnopeewe.

Spored edinstveniot spis od XV -ot vek, napi{an od jeromo-nahot Gavrilo, koj se odnesuva na ambitusot na glasovite , avten-ti~nite (visokite) glasovi se ka~uvaat do ~etvrtoto stapalo nadosnovniot ton (kvarta), a nemaat ograni~uvawa pri dvièwetonadolu, no, obi~no ne se spu{taat ponisko od {est stapala podosnovniot ton (seksta). Za plagalnite , kako niski glasovi , vaìsprotivnoto: nivnata dolna granica e ~etiri stapala (kvarta), anagore moàt da se prostiraat i do devetoto stapalo (nona). 5

Poa|aj}i od ovie parametri za ambitusot i od poziciite naosnovnite tonovi na glasovite vo stariot sistem, pa|a v o~i deka,avtenti~nite glasovi , osobeno tretiot i ~etvrtiot , imaat viso-ki pozicii i deka nivnata polo`ba ostanuva nadvor od prose~niotdijapazon na ma{kite glasovi. So cel da go postavi tonskiot sistemna isto~noto crkovno peewe vrz racionalni osnovi, Hrisant prio|akon prerasporeduvawe na glasovite (nivnite skali) na drugi, poso-odvetni pozicii vo odnos na prose~niot raspon na ~ove~kiot glas.Imaj}i go pred vid opsegot na melodiite po glasovi vo site stilovi(na~ini) na peewe, Hrisant primenuva kompleksna postapka zatransponirawe na glasovite nadolu, naj~esto za kvinta, no, i zadrugi pomali ili pogolemi intervali.

4 Amargianakis, George, The Chromatic Modes, (Hromatskite glasovi) vo :XVI. Internationaler Byzantinistenkongres: Akten II/7, Vienna 1982. p. 7-17;

(cit . spored EustathiosMakris ) 5 Monumenta Musicae Byzantine: Corpus Scriptorum de Re Musica, vol. I , Gabriel

Hieromonachos: Abhandlung uberden Kirchengesang, Eds. Christian Hannick,Gerda Wolfram, Vienn, 1985. (cit . spored EustathiosMakris )


49/222

49

Spored vidot na skalite koi{to gi upotrebuvaat, glasovite sedelat na: dijatonski , hromatski i enharmonski.

a) Dijatonski glasovi se prviot, ~etvrtiot i osmiot,kako i petiot (irmolo{ki) i sedmiot (papadikiski) .Ovie glasovi koristat ista dijatonska skala so raz-li~ni osnovni tonovi.

b) Hromatski glasovi se vtoriot , i {estiot.

v) Enharmonski glasovi se tretiot, sedmiot i pettiotstihirariski.

Klu~evi na glasovite

Vo sovremenoto isto~no peewe redosledot na glasovite seobeleùva so razli~ni vidovi na broevi. Vo slovenskite muzi~kirakopisi i pe~ateni knigi od XIX i XX vek, glasovite naj~esto seobeleùvani so slednite oznaki:

Glas a*, (1) Glas e*, (5)Glas b*, (2) Glas *, (6)Glas g*, (3) Glas z*, (7) iGlas d*, (4) Glas i*, (8)

Vo gr~kite crkovno-muzi~ki knigi glasovite se beleàt soprvite ~etiri znaci od gr~kiot alfavit:

1) 9Hcoj A. 2) 9Hcoj B. 3) 9Hcoj G. 4) 9Hcoj D.

5) 9Hcoj qA. 6) 9Hcoj qB. 7) 9Hcoj qG. 8) 9Hcoj qD. Sekoj glas ima svoj poseben znak, nare~en klu~, koj{to se

postavuva na po~etokot na napevot:

Glasot I se ozna~uva: _= , a negoviot plagalen glas V : Glasot II ,, , ,, ,, glas VI : Glasot III ,, [ , ,, ,, glas VII : Glasot IV ,, _o , ,, ,, glas VIII :


50/222

50

Bukvite q postaveni (edna nad druga) pred klu~evite na pla-galnite glasovi se kratenka od gr~kiot zbor pla1gioj so zna~ewe:sporeden, proizveden.

Na klu~evite napred, obi~no, im se dodava brojot na glasot , anazad - osnovniot ton na napevot (skalata):

Glas I _=Pa ; Glas III [ Ga ; GlasVIII Ni .Vo nekoi slovenski muzi~ki rakopisi i pe~ateni knigi od kra-

jot na 19-ot i prvata polovina na 20-ot vek ima tendencija za poed-nostaveno obeleùvawe na glasovite vo soglasnost so slovenskatavarijanta na imiwata na glasovite.

Kadenci i melodiski formuli

Osven po vidot na skalata, i po osnovniot ton, glasovite me|usebno se razlikuvaat i po kadencite (lat. cadoere pa|a, zao|a,zavr{uva; ital. cadenza muzi~ki zavr{etok). Vo isto~nata crkovnamuzika pod ovoj naziv se podrazbira zavr{niot ton na nekoja muzi~-ka fraza, re~enica, period ili tvorba. Kadencite se pravat narazli~ni stapala od skalata, delej}i ja so toa na pomali celini, t.n.kolena , kako i na nejziniot kraj. Od ova proizleguva deka tie moàtda imaat razli~ni funkcii vo edna muzi~ka tvorba.

Postojat tri vidovi na kadenci :- Nesvr{ena ili nesovr{ena , koja obi~no sleduva po nekoja

pokratka zavisna re~enica, izdvoena so zapirka i se pravi na spo-rednite stapala na skalata;

- Svr{ena ili sovr{ena , koja muzi~ki se sovpa|a so krajot nanekoj zaokruèn del od tekstot i se pravi na tonikata; i

- Finalna , koja{to se pravi na krajot na nekoja muzi~ka ce-lina, tamu kade{to vo tekstot se stava to~ka.

Kadencite ne se pravat na isti stapala na skalata kaj site gla-sovi . Blagodarenie na ova nivno svojstvo, polesno se raspoznavaatnekoi glasovi koi{to upotrebuvaat ista ili sli~na skala i imaatist osnoven ton so nekoj drug glas . Taka, na primer, enharmonskiottreti glas, koj upotrebuva ista skala i ist osnoven ton so istorod-niot sedmi glas, se razlikuvaat spored kadencite : melodiite vo sti-hirariskiot i irmolo{kiot vid na tretiot glas pravat nesvr{ena

na Ke, dotoga{, istite vidovi na peewe vo sedmiot glas , pravatnesvr{ena kadenca na Di.


51/222

51

Nastapuvaweto na kadencite se podgotvuvaat so posebni me-loritmi~ki figuri, t.n. formuli za kadencirawe , koi, pove}e ilipomalku, - se standardizirani. Ovie karakteristi~ni i prepoznat-livi melodiski formuli variraat spored vidot na kadencata , sti-lot (na~inot) na peeweto, a vo tesna vrska so ova, i spored tempotona muzi~kata tvorba

S# do XVII vek, vo rakopisite na isto~noto crkovno peewe sepi{uvale posebni melodiski formuli za utvrduvawe na intona-cijata, nare~eni: apihima (gr. aph1chma). Za da se pametat polesno,pod niv se stavani odredeni zborovi, koi so tekot na vremeto stana-le nivni nazivi. Na primer: ananes (ananej) , aneanes (aneanej ) , nana(nana) , agia (agia ) i dr. Ovie formuli za intonacija se razli~ni zasekoj glas i gi sodr`at karakteristi~nite svojstva na glasot .

Prvi glas:A na nej A na a nej

Vtori glas: Ne a a ne eJ

Treti glas: Na a na

^etvrti glas: Le ge toj A gi a A gi a

Peti glas: A - ne - a - nej A - ne- a-ne - e - e - e ej[esti glas:

Ne e ce a a a a a nej

Sedmi glas:Ne a a ne ej


52/222

52

Osmi glas: Ne - a - a - gi - e

Vo praktikata na isto~noto crkovno peewe vo nekoi zemji(Makedonija, Romanija i Bugarija) psaltite koristat i sopstveniformuli za intonacija .


53/222

53

ORTOGRAFIJAna vizantiskata

muzi~ka notacija


54/222


55/222

55

I.

Ison (q )Ison (gr. i7son, slov. ravnene- ist, ednakov) e intervalski znak

koj poka`uva povtoruvawe na pr ethodniot melodiski ton. Se upo-trebuva samostojno, a se kombinira i so drugi intervalski (vokal-ni) znaci. Se pi{uva sam, koga tonot {to go pretstavuva treba da seispee obi~no, nenaglaseno.

(Fragment: 1 )

Ce - lo - vh - ko - lb- c i spa - si nas.__

Grupirawe na ison so drugi intervalski znaci

Koga zastapuva nekoj naglasen ton, isonot se postavuva nadvokalnite znaci: oligon i petasti , koi vo ovoj slu~aj gi gubatsvoite intervalski funkcii i dobivaat karakter na dinami~ki ( ukrasni ) znaci. Isonot se pi{uva vrz oligon , koga se nao|a nad ne-koj slog so umeren akcent, a vrz petasti, koga slogot e posilnonaglasen. Vo prviot slu~aj, neposredno po ison so oligon, treba dasledi u{te eden ison (nekombiniran, sam), a po nego dva ili pove}enadolni vokalni znaci:

(Fragment: 2 )

Vo - sta - ni - e Xri-sto - vo v nm j -tver-jda - - t-

- - s

Vo vtoriot slu~aj, koj{to e po~est, po isonot postaven vrz petasti treba da sledi eden nadolen znak:


56/222

56

(Fragment: 3 )

Go - spo - di, voz-zvax kt-bh, -slyf-i m.

ili dva i pove}e, koi imaat razli~no traewe od isonot :(Fragment: 4 )

Vos- kre - - sl E - si gro - - ba

Koga me|u dva isona treba da se postavi nagoren vokalen znakso gorgon, toga{ se pi{uva oligon, no, ako e bez gorgon, - se pi{uva-at dve kentimi . Vo dvata slu~ai, koga isonot nastapuva po oligonili po dve kentimi i se pee vrz prodol`en slog, se izdvojuva od nivso eden kratok, nenaglasen predudar odozgora (ital. appoggiato ), kakoda e pod vlijanie na psifiston:

(Fragment: 5 )

Tvo - - e_____vo - - sta - - - n` - - e.

Ako dvete kentimi koi{to se postaveni pome|u dva isona(kako {to e vo prethodniot primer), baraat gorgon, toga{ zaedno soisonot se pi{uvaat nad oligon i se ispolnuvaat so izvesno branu-vawe na glasot, kako da se pod vlijanie na antikenoma :

(Fragment: 6 )

sla - - - - - - va_____Te - - - - - bh. Grupirawe na ison so vremenski znaci

Isonot mo`e da se pi{uva so site vremenski znaci, osven soargon. Klazmata se pi{uva samo odozgora, dodeka apli (no samo kogae pod antikenoma ), dipli, tripli sekoga{ se stavaat pod isonot .Generalno, gorgonot se pi{uva odozgora, a odozdola samo toga{,koga so isonot zapo~nuva tvorbata ili nekoja nejzina muzi~ka fraza(kako predtakt):


57/222

57

(Fragment: 7 )

Xri-stos___vos - kre - se____ iz___mert - - vyfx

Vo slu~aite koga isonot ima klazma i e postaven nad petasti (klazmata se pi{uva najdolu!), melodijata treba da prodolì naj-malku so dva nadolni vokalni znaci, koi imaat razli~no traewe odisonot :

(Fragment: 8 )

Mo- li-tva-mi Bo - go - ro - di - qyf,Isonot prima edna to~ka (apli), samo koga taa e napi{ana pod

antikenoma. Po ovaa grupirawe zadolìtelno sleduva eden nadolenvokalen znak, naj~esto so gorgon. Pravilo e, ovie dva intervalskiznaci da se ispeat vrz eden slog od tekstot, ili vrz prodolèn slogod nekoj prethoden melodiski ton: 11

(Fragment: 9 )

I spa - - sl_______ e - si____ nyf___

Ako e potrebno isonot da trae podolgo od dva takta, a toazna~i, da primi dve, tri ili pove}e to~ki (apli), toga{ tie ne sepi{uvaat so antikenoma , tuku so eteron presretnat od varija. I voovoj slu~aj, po isonot so to~ki treba da sleduva eden nadolen znak(obi~no so gorgon), koj{to se pee na istiot slog od tekstot:

(Fragment: 10 )

I - - - - - - - - - j

Dokolku i nadolniot vokalen znak, {to sleduva po isonot so to~ki (dipli, tripli), treba da primi zaseben slog, vo takov slu~ajto~kite se pi{uvaat bez eteron i bez varija:

11

Manasij pop Todorov i Vasil Ivanov Bojaxiev vo svoite tvorbi ponekoga{ otstapuvaat odova pravilo. Dvata intervalski znaci (onoj so antikenoma i apli , kako i zadolìtel- niot nadolen znak so gorgon) ponekoga{ primaat i zasebni slogovi od tekstot.


58/222

58

(Fragment: 11 )

Al-li-l$ - - - - a, a l- li- l$ - - - a, al- li- l$ - - a.

Grupirawe na ison so dinami~ki i modulativni znaci Isonot se pi{uva so site dinami~ki znaci. Osven pred tonot

so to~ki i eteron (fragment: 10 ), varija se stavva i pred ison po kojsleduva eden nadolen znak (so ili bez gorgon), koj se pee na istiotslog so isonot, ili na nekoj slog zapo~nat porano (fragment: 12 ).Varija se stava i pred ison so klazma vo formulite za kadencirawe(fragment: 12 a ).

(Fragment: 12 )

na_____t - bh________ voz - - - - s - - ____

(fragment: 12 a )

Go - - - spo - - - diNa isonot mu se stava psifiston , koga zastapuva ton so na-

glasen slog. Vo takov slu~aj, po isonot treba da sleduvaat dva ilipove}e nadolni znaci, od koi barem prviot treba da ima isto trae-we kako isonot:

(Fragment: 13 )

Spa - si____nyf Syf - - n___ Bo - - ji

Koga isonot so psifiston ima i klazma, po nego treba da sle-duvaat dva ili pove}e nadolni znaci, od koi najmalku prviot od nivtreba da ima klazma:

(Fragment: 14 )

T - bh____Go- - spo - - - di.


59/222

59

Isonot po koj sleduva nadolen znak so gorgon ne dobiva psi-fiston . Isklu~ok od ova pravilo e isonot (so ili bez klazma) pokoj sleduva iporoi so gorgon (fragment: 15 ) ili elafron grupiran soapostrof (Fragment: 15 a )*, a po ovie u{te nekoj nadolen znak.

(Fragment: 15 )

d$ - i__ mo-i__________________(Fragment: 15a )

E - gw j tr - p-\$t i___ tr - s$t - - s

Osven ovie dva na~ina ( fragmenti: 15 i 15 a ) ima slu~ai vo koiVasil Ivanov Bojaxiev namesto psifiston pod isonot postavuvapetasti :

(Fragment: 16 )

- sl - - i glas__ moi.

Eteron se postavuva i pod dve ili tri noti, koga tie treba dabidat ispejani vrz eden slog i bez prekinuvawe. Eteron se postavuvai pod tonovi so ista visina, koi se pejat so eden zdiv, no, ne sleani,tuku so lesno nagorno izvivawe na glasot pri krajot na tonot. Naslednite primeri e prika`ano kako se pi{uva grupiraweto na isonso eteron (fragment: 17 ) i kako se ispolnuva ( fragment: 17a ).

(Fragment: 17 )

Go - - - spo - - - - - - di_____(Fragment: 17a )

Go - - - spo - - - - - - di_____

* Kaj nekoi avtori vo ova situacija isonot dobiva psifiston samo ako zastapuva naglasenslog od tekstot, a kaj drugi isonot dobiva psifiston samo koga ima klazma.


60/222

60

Ison (so ili bez gorgon) se pi{uva i so omalon, koga e pre-sretnat so drug ison ili oligon i prodol`uva vrz istiot slog , za-po~nat pod prviot ison (oligon ) ili pred toa. Za da dobie posilenizraz, ova grupirawe na ison so omalon, naj~esto biva presretnatoso varija. (Fragment: 18 )

Sv - - - - - ti______________

Modulativnite znaci mo`at da se pi{uvaat nad i pod iso-not , pri {to treba da se vodi smetka za mestoto predvideno za vre- menskite i za dinami~kite znaci.


61/222

61

II.

Oligon (w )

So oligon (gr. o3li1gon, slov. malene- malku) se zapi{uvaat ne-akcentiranite tonovi, koi postapno se ka~uvaat nagore i, obi~no,sekoj od niv si ima svoj zaseben slog od tekstot:

(Fragment: 19 )

sla- v-\ix Tvo - vs- sil- no - vo-sta- n` - ,

Grupirawe na oligon so drugi vokalni znaci

Oligonot naj~esto se grupira so dve kentimi, koi moàt da sepi{uvaat i nad i pod nego i od negovata desna strana.

Dve kentimi se pi{uvaat nad oligon koga slogot koj{to senao|a pod nego bara poka~uvawe na tonot za edno stapalo, a potoa vrzistiot slog od tekstot da sleduva ison ili nekoj nadolen inter-valski znak:

(Fragment: 20 )

- di - - n ce- lo - - vh - - ko - lb - - - ce___

Ova grupirawe moè da se pi{uva i kako posledovatelna nizaod tri i pove}e oligoni so dve kentimi odozgora, po koja zadolì-telno treba da sleduva ison (so ili bez klazma), a po nego najmalkueden nadolen znak.

(Fragment: 21 )

Ti, ji- zno- dav - - - ce:___


62/222

62

Dve kentimi se pi{uvaat pod oligon, koga eden slog od tek-stot treba da se ispee so dva ili pove}e ~ifta tonovi, koi postapnose ka~uvaat nagore. Ova grupirawe na oligonot so dve kentimi,naj~esto se sre}ava vo kombinacija so gorgon:

(Fragment: 22 )

Bo- go - ro - - - di - qyf ra - - - di

Grupiraweto na oligon so dve kentimi od desnata strana mo`eda se upotrebuva poedine~no (fragment: 23 ) i vo naizmeni~na niza (fragment: 24 ). Vo vtoriot slu~aj, po postapnoto ka~uvawe na tono-

vite, treba da sleduva nadolna niza od posledovatelni tonovi soisto traewe. Po pravilo, poslednite dve kentimi vo ovaa niza trebada se pi{uvaat nad oligon so psifiston.

(Fragment: 23 )

Al - li - l$ - - ` - - a._______(Fragment: 24 )

Xva - li - t E - - go____ vsi______ ag-ge-lyf

Oligonot se grupira i so drugi intervalski znaci. Koga nekojton, zastapen od ison ili od nekoj nadolen znak, treba da se ispee soumeren akcent, toj znak se postavuva vrz oligon . Vo ovie grupirawaprestanuva intervalskata funkcija na oligonot i toj, prakti~no,preminuva vo dinami~ki ( ukrasen) znak:

Oligonot se koristi i kako vizuelno-grafi~ka osnova vrz

koja{to se grupiraat isonot i nadolnite vokalni znaci so dvetekentimi . Za ovoj vid grupirawe kako karakteristika na dvetekentimi , }e stane zbor malku podocna (str. 73):

3 3 3 3 3 3 3


63/222


64/222

Documents

Jane Kodjabashia - Orthography With Base Theory of the Byzantine Notation