Jašubeg en JeredJašubeg en Jered Novice iz Drugotnosti 37Novice iz Drugotnosti 37

fanzin za fantazijo, znanstveno fantastiko in horor ter svet Drugotnosti

ISSN 1855-6434 ◊ letnik VIII ◊ december 2015

Mojca Sekulič Fo: Lovec na krokodile / Crocodile Hunter (30-minutes challenge)

Dražilnik - Bojan Ekselenski: Magijska gimnazija Lubliana Kratke zgodbe - Bojan Ekselenski: Bolbo v Mos Eisley Andrej Ivanuša: Sveta tekma Nunemorja Danila Žorž: Petelinji zajtrk

2

NOVOPEČENINOVOPEČENI

Kje ste novi avtorji?Kje ste novi avtorji? Verjamem, da je v Sloveniji precej lju-biteljev in ljubiteljic fantazije, znans-tvene fantastike in hororja, ki imajo tudi ustvarjalno energijo. Ž al nimamo nobenega periodic nega glasila, ki bi redno objavljalo in s svetovanjem pomagalo avtorjem pri njihovih prvih korakih v svet ustvarjalnosti. Prav Jas ubeg en Jered torej orje ledino.

Kaj lahko pričakujete? Kaj lahko pričakujete?

Vsako delo bo s lo skozi nekaj rok. Prvo sito je pravopisno, torej skladnja in pomenoslovje. Nadalje gre skozi vse-binsko pretresanje. Ne bomo iskali na-pak, temvec kvaliteto. Objavili bomo dve ali tri najkvalitetnejs e zgodbe. Objavili bomo zgos c eno oceno vsakega prispelega dela, pri c emer bomo avtor-jem svetovali, kako naprej.

Kam poslati umetnine? Kam poslati umetnine? Svoje umetnine pos ljite na e-naslov:

bojan.ekselenski@gmail.com

Jašubeg en Jered - novice iz Drugotnosti ISSN 1855–6434 Fanzin za fantazijo, znanstveno fantastiko in horor ter svet Drugotnosti

Izdajatelj in urednik: Bojan Ekselenski, Ljubljanska cesta 5A, 3000 Celje +386 40 642 356 / bojan.ekselenski@gmail.com / www.pisatelj.net Sourednik in oblikovanje: Andrej Ivanuša, Borštnikova 33, 2000 Maribor +386 41 732 342 / andrej@andros.si / www.andros.si Naslovna slika: Mojca Sekulič Fo: Lovec na krokodile / Crocodile Hunter

Copyright © 2015 drus tvo Žvezdni prah Maribor, Bors tnikova 33, 2000 Maribor, www.zvezdni-prah.si Vse pravice pridrz ane. Besedila, slike in oblikovne res itve je prepovedano kopirati na kakrs enkoli nac in brez dovoljenja izdajatelja.

PREBERITE V TEJ ŠTEVILKI

V tej s tevilki na 56 straneh pric enjamo z Uvodnim modrovanjem Darta Bokija. Sicer pa je s e vec o Dartu nekaj strani naprej. Sle-dijo spekulativne novice O vesolju, z ivljenju in sploh vsem (hvala Douglas Adams!) ter s c epec planeta Humorja. ⇨ Več na straneh od 3 do 7.

Poroc amo - Letos nja konvencija NMN je bila v zac etku oktobra na novi lokaciji. Priznati je treba - bila je s e boljs a kot prejs nji dve. ⇨ Več na straneh od 8 do 11.

Sledita dva intervjuja z dvema avtoricama. Prva je slikarka/risarka Mojca Sekulič Fo, druga pa je pisateljica Janja Srečkar. Odgo-vori na zastavljena vpras anja se zelo zani-mivi. ⇨ Več na straneh od 12 do 19.

V rubriki Pogledi je najprej pogled na zad-nje lokalne volitve v Ukrajini. Odkrito rec e-no, ne vem vec , kaj je resnic nost in kaj domis ljija - Palpatine je bil izvoljen, Darth Vader ni smel glasovati, Chewbacco pa so aretirali. Res! To ni fantazija! Drugi del je »prepisana« magistrska naloga Branje fantazijskih romanov v Sloveniji novo-pec ene magistrice Sigrid Horvat; pravzap-rav odlomek, ki je za nas najbolj zanimiv. ⇨ Več na straneh od 20 do 35.

Draz ilnik iz romana Magijska gimnazija Lubliana je prispeval Bojan Ekselenski. Pot-rudil se je s e z zgodbico Bilbo v Mos Eisley. Andrej Ivanus a je poslal kratko zgodbo Sve-ta tekma Nunemorja. Danila Ž orz sodeluje z intrigantnim Petelinjim zajtrkom. ⇨ Več na straneh od 36 do 55.

3

UVODNO MODROVANJE

NAJ BO SILA Z VAMI, SAJ DRŽAVA IN POLITIKI GOTOVO NISO Modruje Darth Boki

Prihaja c as praznikov, ki vedno pri-nesejo financ no pustos enje po nas ih transakcijskih rac unih in Boz ic ek nas je osrec il z novo epizodo Vojne zvezd. Ko je Lucas napovedal, da ne bo vec posnel nobenega filma iz sage Vojne Žvezd, smo vsi dobili dolge nosove in skomiga-li z rameni ob risanih serijah Klonske vojne in Uporniki. Oc itno je bradatemu geniju s lo na otroc je.

No, Disney, simbol druz inskih filmov, se ni mogel upreti temni sili dobic kono-snosti frans ize Vojna zvezd in je od Lucasa pred leti vse skupaj odkupil za s tiri milijarde dolarjev. To je s tirica (4), za katero je devet nic el. A to je nagrada za inovativnost in pogum.

Sedma epizoda najuspes nejs e film-ske frans ize in kulturnega fenomena je

med nami in ravno zdaj razsaja po kino centrih. Ljubitelji sage, ki smo ji zvesti z e skoraj s tiri desetletja, se pogovarja-mo samo o tem, ali smo film z e videli ali ga gremo gledati. Druge opcije ne pri-dejo v pos tev. Vsi pravi fani smo si tudi omislili filmsko glasbo izpod taktirke Johna Williamsa. Ena od znac ilnosti vesolja Vojne zvezd je tudi znac ilna glasba.

Fanov ne zanimajo kritike. Torej, z eleli s(m)o znac ilno pravljico v ŽF oko-lju galaksije »dalec , dalec proc «. C e kdo poda kritiko na rac un tega, kaj film pri-nas a, najbrz ni pravi ljubitelj, ki bi imel doma (pisarni) plakat, koledar ali kaj podobnega iz novega kosa sage. Vojna zvezd je vec od filmske serije, risank, igrac in knjig. Je svet, kamor lahko vsa-

4

www.zvezdni-prah.si Kar ni mogoc e najti v tej s tevilki, je zagotovo na nas i spletni strani.

Tudi stare s tevilke Jas ubeg en Jered od prazgodovine (beri: od prve s tevilke) do danes in to v PDF!

kdo pobegne pred shizofrenimi psihoti-ki realnega sveta, ki nas samo stras ijo in nam dnevno servirajo novo dozo strahu. V svetu Vojne zvezd poleg tem-ne sile obstaja tudi njena svetla inac ica, ki je nas svet zapustila in ga prepustila unic ujoc emu turbo-kapitalizmu, nes-konc nemu pohlepu, bizarnemu stras en-ju mnoz ic in histeric nemu c as c enju svo-jih pravic na s kodo pravic drugih. Mar-sikdo v sebi zac uti klic svetle strani sile, da bi z z aromec em porezal gnilo tkivo psihotic nega politic nega telesa, ki se na oblasti ohranja samo s spodbujanjem najniz jih z ivalskih nagonov.

Konec novembra zaznamuje Sloven-ski knjiz ni sejem. C eprav nimam ravno dobrega mnenja o slovenskem knjiz -nem trgu, kar odraz a tudi organizacija in izvedba sejma, je to edina priloz nost, da se literarni palc ek mojega kalibra predstavi. V okviru Celjskega literarne-ga drus tva sem imel moz nost pokram-ljati z bralkami in bralci in ugotovil sem, da ima slovenska spekulativna fik-cija moz nost prez ivetja. Obiskalo me je nekaj starih znank in znancev in tudi precej novih obrazov.

V reviji si preberite tudi c lanek o branju fantazijske literature v Sloveniji, pa intervju z mlado slovensko avtorico in s e mnogo odlic nih prispevkov.

Posebej moram omeniti s e izdajo nove zbirke Žvezdni prah. Izdana je bila brez pomoc i javnih sredstev, kajti ljubi-telji in avtorji spekulativne fikcije oc it-no nimamo pravice do enakopravnega poloz aja na ljubiteljski sceni. Razdelje-valci sredstev so urednis tvu »oc itali«, da je brez referenc nega urednika.

Bizarno, kajti v Sloveniji sploh ni referenc nega urednika, ker stroka slo-vensko ŽF&F ignorira nekako z e 25 let. Najvec urednis kih izkus enj s tega pod-roc ja v zadnjih 7, 8 letih imata podpisa-na urednika. V zbirki je pisana zbirka proze in celo poezije, ki zaradi omejitev urednis tev vec ine slovenskih literarnih revij ne bi nikoli ugledala luc i sveta in javnosti. Slovensko literaturo zaznamu-je zoprna slabost – sovraz i domis ljijo izven utec enega kalupa.

Skratka, naj se sila zbudi in naj bo z vami, vedno in povsod, saj jo s e kako potrebujemo in srec no novo leto 2016.

Darth Boki

UVODNO MODROVANJE

5

O ŽIVLJENJU, VESOLJU IN SPLOH VSEM

TERRA 19 Drus tvo Žvezdni prah ima stike z drus tvi

ljubiteljev ŽF v vseh drz avah, ki so nastale na ozemlju Jugoslavije. Med drugim dobro sode-luje z 'Udruz enjem građa-na Fanovi nauc ne fantastike SCI&FI' iz Beograda v Srbiji. Novembra 2015 so izdali 19. s tevilko SF alma-naha TERRA. Tako smo v JEJ z e objavili dve zgodbi njihovega c lana Tihomirja Jovanovic a.

Novembra 2015 so izdali 19. s tevilko SF almanaha TERRA. V njem prinas ajo poroc ila iz razlic nih konvencij v Srbiji, c lanke in ese-je iz razlic nih podroc ij SF. Med njimi je mogoc e najbolj zanimiv prispevek o nezna-nih letec ih predmetih iz doslej zaupnih arhi-vov SFR Jugoslavije. Prav tako so v njem fantazijska poezija, odlomki iz romanov in pet SF kratkih zgodb. Eno izmed njih je pris-peval vas sourednik Andrej Ivanus a in sicer v JEJ (s t. 26, junij 2013) z e objavljeno ŽF zgodbo Žajc ja taca / Žec ja s apica.

STAR WARS 7 - THE FORCE AWAKENS 17. decembra 2015 se je Sila znova prebu-

dila. Najprej so jo videli v ŽDA, nato pa s e po vsem svetu. V Sloveniji je bila prva predstavi-tev povezana tudi z dobrodelnostjo Rotary organizacije. Tako smo pri nas prvic film vide-li z e minuto pred polnoc jo 16.12. 2015.

Žgodba nadaljuje sago Georga Lucasa in se dogaja 30 let po epizodi 6 - Return of the Jedi (1983). Huh, kako čas leti z nadsvetlobno hitro-stjo! Po koncu delov 1-3 leta 2005 je bilo vide-ti, da je to tudi konec sage. Vendar ne! Oktobra 2012 so pri Disneyu kupili za vec kakor 4 mili-jarde dolarjev(!) Lucasfilm in napovedali novo trilogijo, torej filme 7 do 9. V tem filmu stari igralci prenesejo zgodbo na nove jedije in tako je mogoc e, da bomo videli s e vec delov.

Dolz ina je 135 minut, rez iser je J.J. Abrams, scenarij sta napisala Lawrence Kasdan in J.J. Abrams. Igralsko zasedbo vodi starosta Harri-son Ford in mladina Mark Hamill, Carrie Fis-her, itd.

6

PETANČIČ V ANTIKI Antika, knjigarna in antikvariat iz Celja, je

19. novembra 2015 gostila Sama Petanc ic a. Predstavili so njegovo zadnjo knjigo temne fantazije Doba razdora iz serije Anor Kath. Razgovor je vodil Bojan Ekselenski.

S krati, zmaji, coprniki, spletke in smrtonos-ni nac rti mogoc nikov v fantazijskih Dez elah trgujoc ih ljudstev, so prepric ali bralce z e leta 2007, ko je izs el prvi del trilogije Anor Kath z naslovom Pota magov. Druga knjiga prinas a nadaljevanje zgodbe treh magov – Tira, Hon-rada, Hedjegattuja in njihovih dveh spremlje-valcev, morilskega borca Staktia in pripadnice Krvi klana, Akhi. Kljuc ni liki v obetajoc em se Prelomu, kakor ga poimenujejo posvec eni, se bodo morali v Dobi razdora sooc iti s s tevilni-mi zvitimi in krvoloc nimi nasprotniki in sploh ni rec eno, da bodo do zadnjega poglavja prez i-veli. Vsekakor je knjiga most do naslednje zgodbe in knjige.

O ŽIVLJENJU, VESOLJU IN SPLOH VSEM

ZVEZDNI PRAH - DRUGA GALAKSIJA Novembra 2012 smo uspes no izdali prvo zbirko spekulativnih zgodb in pesmi

ŽVEŽDNI PRAH 2012 - letni zbir slovenske fikcije. Drugi zbir slovenske fikcije je izs el novembra 2015. V njem preberite:

NAROC ILA: PRO-ANDY, Andrej Ivanus a, s.p., Bors tnikova 33, 2000 Maribor www.proandy-sp.si * knjigarna@proandy-sp.si * cena 20€ + pos tnina

Lili Resnik kriminalka: NE HODI K REKI PO PETI

Marko Vitas PLUTON (Htonska elegija)

Danila Ž orz PROCES

Teja Novs ak LUCKY

Majda Arhnauer Subas ic

POVRATEK K IŽVORNI CELICI

Primoz Jenko UNIVERŽALNI ODSTRANJEVALEC

S pela Cvajnar KADAR TI JE DOLGC AS

Tanja Mencin S KRLATNE NOC I TOURSA

Tatjana Malec HIS A V GLOBINAH LUMINE

Tatjana Malec pesmi: MESSIEROV OBJEKT 31, PASSIONS, PETA DIMENZIJA, PLANET MARGHERITA HACK

Tanja Mencin pesmi: DROBCI RAZTRGANEGA MESTA, REKVIEM NEZNANKI, KRATKA

Gas per Kokot EFEKT DEHTEC EGA CVETJA

Nina Horvath DIS EC E ORGLE (prevod Vesna Käfer)

7

PLANET HUMOR

Hej, popravila sva!

Žal nisem našel

pravljice Janko in Metka. Pa tudi

ne tiste Zakaj se Janko ni bal

strahu. Tako ti bom raje prebral

nekaj od Stephena

Kinga.

BREZ BESED

Saj vem, da je stara čarovnica. Ampak ona nama ne bo težila, da pojeva preveč nezdravih sladkarij.

BREZ BESED

The first permanent colony on the moon.

Prva stalna kolonija na mesecu.

(Frank Roger, Belgija)

8

NAD– IN IZVEN–ZEMELJSKI VERZIJA 3.0 Poročilo in fotografije Andrej Ivanuša

Konvencija fantazije in znanstvene fantastike Na meji nevidnega (NMN), z e tretja po vrsti, se je letos odvijala 3. oktobra na novi lokaciji, torej v s portni dvorani Tabor v Ljubljani. Ž e sama fasa-da stavbe deluje nekako »pravljic no«. Vsekakor je bila lokacija primerna in tudi sama konvencija je bila dobro organizi-rana.

Jasno, nova lokacija je s seboj prines-la s e doloc ene organizacijske tez ave. Najbolj motec e je bilo, da sta bili dve predavalnici med seboj loc eni samo s panoji. Tako je predavatelj v eni motil drugega. Verjetno bo z e naslednjic dru-gac e. Mogoc e le po eno predavanje naenkrat in konvencija raztegnjena na dva dneva.

To upravic uje s e odlic en obisk, saj je bilo fantazijskih geekov verjetno vec kakor tisoc .

PROGRAM KONVENCIJE Program se je pric el ob 10:00 uri in

trajal do 20:00 ure. Najbolj zagrizeni so nadaljevali s e na after-partyju v hostlu Celica. Osrednja dvorana je gostila vse

stojnice, impro predstavo KUD KIKS in tekmovanje za najboljs i kostim, kjer so bile podeljene nagrade za kategorije fantazija, znanstvena fantastika, sku-pinska in splos na.

V predavalnici »zmajev brlog« smo poslus ali Meči v fantaziji in znanstveni fantastiki (Alen Lovric , Tehnos krat), se pogovarjali z zmagovalci literarnega natečaja KUD Šmaug, debatirali na okrogli mizi Prihodnost slovenske fanta-zijske in znanstveno fantastične literatu-re, se seznanili z Vampires in British Literature, ki jih je prikazal gost Andrea Jadrzyk) v angles c ini, Samo Petanc ic je

9

POROČAMO

predstavil svojo novo knjigo Anor Kath - Doba razdora, potem smo se poduc ili o tematiki Od zombijev do nihilizma in se pomerili v NMN Geek-kvizu 2015.

Druga predavalnica je nosila ime »holodeck«. Skupina Makkon je naprej predstavila steampunk anime Steam-boy. Videli smo izdelavo kostuma lika Liliana iz igre Magic: the Gathering, ki lahko po z elji potujejo med vesolji. Sosedje iz Žagreba so predstavili kon-vencije v sosedstvu in po Evropi. Ta pravi feni lahko obis c ejo konvencijo praktic -no vsak konec tedna. David Sipos iz Haritude Ventures, ki je rez iser kratke-ga filma Kresnik predvajanega prvic na NMN 2014, je predstavil svoj nov film-ski projekt. Atlantida, Magijska gimnazi-ja Lublana in fantazijski ep Vitezi in

10

čarovniki so trije projekti Bojana Ekse-lenskega. Izvedeli smo, kaj se bo v knji-gah dogajalo. Podali smo se v Nixovo Staro kraljestvo, prizoris c e istoimenske trilogije in nekaterih drugih kratkih zgodb, kjer se c lani druz ine Abhorsen s c arovnijo, ujeto v zvonce, borijo proti silam magije smrti in ognja. Poduc ili smo se, kako so bile pridobljene finance za izdelavo real-time RPG Starport Gemini na Hrvas kem, ker je predstavil avtor Mario Mihokovic . Ža konec pa smo spoznali ozadje nastanka Čudot-vornega mača, edinega fantazijskega fil-ma ustvarjenega v bivs i Jugi. Poduc il nas je avtor Aleksandar Ž iljev.

Namizni igric arji so se pomerili s e v dveh igrah Magic: the Gathering in Hearthstone. Rezultate posameznih tek-movanj si preberite na uradni strani kon-vencije http://namejinevidnega.si/.

AVTORJI Na konvenciji smo sodelovali s tirje

avtorji znanstvene fantastike in fantazije:

Samo Petančič ter c lani drus tva pisatel-jev spekulativne fikcije Žvezdni prah: Marko Vitas, Bojan Ekselenski in Andrej Ivanuša. Morda sem spustil s e kaks nega, saj vseh osebno ne poznam. Bojan je najel stojnico in na njej gostil drus tvo ŽVEŽDNI PRAH in zaloz bo PRO-ANDY, pri kateri so izs le njegove knjige in Clockworks Warrior Martina Vavpotic a. Svojo stojnico so imeli tudi c lani drus tva ŽLATI GOBLIN, ki zdruz uje igralce namiz-nih RPG iger.

KUD S maug je pripravil natec aj za zgo-dbo letos nje konvencije na temo »Novo upanje«. Žmagovalci so Novo jutro Alen-ka Selčan in Felidae Špele Cvajnar v slo-vens c ini, v angles c ini Just Another Day Jana Grilanca in Black Orchid Katarine Ferk. Odloc ili so s e za c astno navedbo zgodbe The Conference Stefana Raca. Objavljene so v bros uri konvencije.

11

POROČAMO

MOJ POGLED Sama konvencija je bila v telovadnici, ki

s svojo arhitekturo deluje z e sama po sebi fantazijsko. Prav tako sem bil prijetno presenec en nad s tevilom obiskovalcev. V tretji izdaji se je pokazalo, da je v Slovenii taks na prireditev nujno potrebna. Pa ne samo to, tudi stojnic je bilo kar nekaj in videti je, da prodajalci z e zaznavajo potre-bo po »domis ljiji«.

Seveda, napake in nerodnosti bodo organizatorji do naslednjic z e uspeli pora-vnati in urediti. Najvec ja zamera gre dve-ma predavalnicama, ki sta bili pregrajeni le s tankim zaslonom in predavatelji so se motili med seboj.

Nas a majhna mizica je bila ob vhodu v dvorano in smo bili delez ni tudi prepi-ha. A ko so se nabrali obiskovalci v dvo-rani, to ni bilo vec motec e. Bojan in moja malenkost sva bila zadovoljna z izkupic kom, Marko pa ne, saj se je na konvenciji pojavil prvic in je s e nepre-

poznaven kot avtor. Prav to je glavna zamera ostalim avtorjem, ki se ukvarja-jo z znanstveno fantastiko in fantazijo. Nas e zaloz be nic ne poskrbijo za avtor-je, zato bi morali ti sami poskrbeti za lastno promocijo. Prav konvencija je pravo mesto, da se pokaz ejo. Drus tvo Žvezdni prah bo za naslednjo konvenci-jo pozvalo c lane, da se je udelez ijo in jih skus alo pri tem podpreti z gradivom in ostalimi promocijskimi dejavnostmi.

Sklenemo lahko, da je to bila uspes na konvencija, ki se brez tez av postavi ob bok hrvas kim. Te so do sedaj v celotni regiji vodile za nekaj korakov pred ostali-mi. Da postajamo zanimivi tudi za njih, je dokaz to, da so na NMN privabili predava-telje iz zagrebs ke Sfere, ki prirejajo Sfera-kon, eno najvec jih konvencij v Evropi.

Prav tako upam, da so vas pritegnile kreativne maske likov iz fantazijskih in ŽF iger, filmov in knjig, ki sem jih nekaj pred-stavil na teh straneh. <>

12

MOJCA SEKULIČ FO FANTAZIJA NA LESENI DEŠČICI Spraševal Andrej Ivanuša

Mojca Sekulič Fo se je rodila v Ljublja-ni leta 1969. Preden se je popolnoma posvetila oblikovanju in ilustraciji, je nekaj let ustvarjala na področju arhitek-ture in prostorske vizualizacije. To izha-ja iz njenega študija na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani in iz diplome na smeri oblikovanje. Ima pa tudi diplomo iz pedagogike in andragogike. V tem obdobju je oblikovala nekaj unikatnih kosov pohištva zahtevne izdelave, se ukvarjala z vizualizacijo in oblikovan-jem pohištva. Na Pohištvenem sejmu je leta 2000 predstavila oblikovalske rešit-ve multifunkcionalnih posod za sadje in oreščke ter unikatno stojalo za papir.

Danes se ukvarja z ilustracijo knjig, predvsem šolskih, in revij ter časopisov tako v Sloveniji kot v tujini. Zanimajo jo miniature, slika na lesene deščice, upo-

rablja akrilne barve, igra se s svetlobo in bogatimi, močnimi barvami. Sodelovala je na 30-tih razstavah v Sloveniji, na Hrvaškem, Franciji in na Japonskem. Največ ilustracij je naredila na področju pravljic. Te slike so polne igrive domišlji-je in velikokrat začinjene s precejšnjo dozo humorja.

Iz objav na internetu sem razbral, da

so te leta 2008 poklicali iz tovarne Len-zing v Avstriji in ti naroc ili ilustracijo knjige. Kako je pris lo do tega vabila in kaks no knjigo si zanje ustvarila?

Oh, ja. Eden moji leps ih projektov. Poklical me je pravzaprav pisatelj Folke Tegetthoff, s katerim sva sodelovala z e prej – in mi ponudil nemogoc e c asovne pogoje ter odloc itev v stotinki sekunde. »Sprejmes ali zavrnes ?« On je za spek-takel, ki je kasneje zares bil v Parizu, napisal zgodbo, mene je izbral za ilus-tratorko. Bum!

Žagotovo je bilo nenavadno doz ivet-je predstavitev te knjige v Parizu! Ali nam lahko kaj vec poves o tem?

V bistvu sploh nisem vedela, kam me bo vodila ta pot. Žgodilo se je tako nep-ric akovano. Žrisala sem knjigo na vrat na nos, v tistih treh tednih mi je iz Avs-trije pisalo cel kup ljudi, me spodbujalo, navijalo zame, pojma nisem imela, kdo so, le zvenelo je absolutno spodbujajo-c e in fantastic no. Kasneje sem izvedela, da so to bili pr-ovci, plesalci, medijski oblikovalci, cel kup nekih ljudi.

Sam spektakel je bil pa zares poseb-no doz ivetje. Pris la sem v Botanic ni vrt

Mojca Sekulič Fo – na eni nogi

13

JEJ INTERVJU

v Parizu, na vec er, nisem imela nobenega potrdila, kdo bi jaz bila, in na vratih me je ustavil en tak Darth Vader, Arnie. Pus -ka na rami, 2.20m, c rno oble-c en, neprebojni jopic , super pogled. In s c emenje za vratom od presenec enja, strahu tudi hipnem. »Res ila« me je neka organizatorka in me povabila v dvorano na c astne sedez e. Sam spektakel je bil poseben, ker so iz mojih ilustracij nap-ravili video, v dvorano so med branjem zgodbe, ki jo je pripo-vedoval Folke Tegetthoff, pris -li plesalci. C udovito mehko je bilo vse skupaj in povezano.

Kasneje bi se morala foto-grafirati, pa sem s la domov, ker me je bilo strah, da bom zamudila metro. Folke mi je dejal, da so Kenzo gostje spras evali po meni, vendar se priloz nost ni ponovila. Kar takole zamudis , se ne vrne vec . To je pac strogi svet biznisa. In vendar, neprecenljiva izkus nja, videla sem, kaj se da narediti v silno kratkem c asu, c e je ekipa uigrana.

Ko sem prvic videl tvoje ilustracije, me je najbolj presenetila izbira materi-ala na katerega slikas . To sta mediapan in les, torej lesene des c ice. Seveda, tak material potrebuje pravo vrsto barve, kar zagotovo je akril. Kako si se odloc ila za taks no nenavadno podlago za ilus-tratorja?

No, v zadnjem c asu sem precej pove-c ala dimenzije slik, vendar se malih s e lotim. Tudi slikam sedaj vec inoma na platno in tudi ne vec tako zelo pravljic -no, bolj nadrealistic no. Sicer je pa mejo med pravljico in nadrealizmom vc asih tez ko potegniti.

Naj odgovorim na vpras anje. Iskala sem material, ki bi bil zanimiv, ki bi pomagal mojim akrilom, da bodo zasi-jali. In tako sem odkrila mediapan. S profesionalnimi akrili se da nanj nasli-kati c udez e, ker ravno prav vpija barvo, ker ga lahko narez es na vse mogoc e manjs e dimenzije. No, kot pravim, pa se z e selim na platna. In na papir. Torej je mediapan s e v igri, vendar izgublja vlo-go glavnega igralca. (Oprosti, media-pan.)

Katere teme so ti najbolj pri srcu? V bistvu se vedno znova po malem

znajdem pri tem vpras anju. Vendar pri-ljublljenih tem nimam, se mi zdi. Je pa res, da pri slikah, kjer so upodobljene figure, pogosto delam pare. To me nekako vlec e, neka vez med ljudmi, nekako parc kanje, morda lemniskate, povezave src. Bolj me zanimajo te zgod-be iz ozadja. Katerekoli. Pojavijo se, se

Egg was a green sun/Sonce je bilo zeleno jajce akril na platno, Galerija DLUL, 2015

14

zac nejo kotiti, razras c ati in nastane sli-ka. Na primer za sliko »V pric akovanju nevihte«. Naslikano je morsko uho, v katerem, c eprav gre za normalno spira-lo v us esu, divja vihar. Na rob te spirale so pripete majhen piramide – soline. Uho visi v zraku, pod njim je rdec ste-ber, na katerem sedi ptica.

Spodaj je morje, v daljavi grom ali le drevje. Vendar po zraku v loku letijo drobne kapljice, zametki hudega vihar-ja. Spras ujem se, kako velik mora biti vihar, kako nevaren, da ptica odleti. Ali je vihar le namis ljen, nekaj v njeni glavi, in se ne bo ustras ila, c etudi bo okoli nje vse razbito in razbic ano.

No, to me zanima. V slovenski literaturi sta znanstvena

fantastika in fantazija oznac eni kot »s und«, nekaks en nebodigatreba. V sli-karstvu pa vsi obc udujejo oboje, le da ju oznac ijo s pojmom nadrealizem. Kam

poleti tvoja domis ljija, ko povlec es prvo potezo s c opic em?

Hahah, v dokaj necenjen nadreali-zem. Morda je v tem nekaj resnice. V bistvu mi je z al za dobra neopaz ena dela s fantastic no vsebino tako na pod-roc ju literature kakor na podroc ju sli-karstva. Sama nekako sledim svoji poti in me ne zanima, kam me uvrs c ajo niti to, koliko opazijo. Imam svoje fane, recimo temu tako.

Je pa zelo tez ko na splos no govoriti o splos nem nadrealizmu. Pri slikah je drugac e kakor pri besedilih. Sliko vidis . Paf! In ti je vs ec ali ne. Tu zadaj se skri-va sicer trgovina, vpras anje, zakaj je kdo znan in zakaj kdo ni, ampak tako je povsod. Denar sveta vladar, za ceno nic a ali kic a. No, pri besedilih je druga-c e. Njih ne vidis . Žaprta so v knjigah, v zvez c ic ih, v predalih, na papirjih. Te papirje moras vzeti v roke, se poglobiti. In tako zdrsne skozi sito nezainteresi-ranosti, volje in predsodkov marsikaj, s e preden bi si pustil priti zraven.

Na tvojih slikah je mogoc e videti raz-lic ne z ivali. Katera ti je najbolj pri srcu in zakaj?

Konj, recimo? Ne, ptice. Ne, bela lisi-ca. Mon dieu. Volk. Medved. Ujede. Vra-ne. Aja, vrane in ujede so ptice. Eh. Ribe, ja!!! Uf! Sem odgovorila? Sem.

Katero pravljico, zgodbo bi rada narisala?

Svojo, jo delam. Besedilo mi bo pomagal urediti pisatelj, sicer pa delam na njej z e sedem let. Ni s e c isto dozore-la, torej sem zmanjs ala pritisk predv-sem nase in pustim, da se stvari same, pa z razmislekom, sestavijo najprej v glavi. Pa Malega princa. Vem, obrablje-no, pa kaj. Po svoje sem naredila nekaj ilustracij na to temo in funkcionirajo. Rada bi ilustrirala za kakega ŽF pisatel-

15

JEJ INTERVJU

ja, fantazijske zgodbe so meni pac ljube. Oh, c e Rumo Walterja Moersa ne bi bil narisan, bi ga. Razmis ljam, kako si like njegovih zgodb sama predstavljam, ne da bi jih on z e zrisal. In je problem, da prekleto podobno. To sploh ni problem, hahah, je pa izziv, recimo.

Povej nam, katere so tvoje najbolj odmevne razstave, saj jih je bilo z e vec kakor trideset, kajne?

Bile so manjs e in vec je razstave, moja najvec ja in pregledna bo sicer drugo leto v Galeriji Murska Sobota. Do sedaj sem nekako najbolj ponosna na selekcionirane razstave, to so bienali ilustracij v Ljubljani in Bratislavi, na S kofijski gimnaziji sem imela predvsem leta 2009 zares lepo in odmevno raz-stavo. Na Ekonomski fakulteti v Ljublja-ni prav tako leta 2013. Drugo leto bom zopet gostja. Na Nacionalnem ins titutu za biologijo sem imela fino razstavo v letu 2014. Leto 2015 sem nac rtno pus-tila prazno, razen manjs ih razstav, ker bo 2016 zares divje in fantastic no.

Menda si tudi nekaj c asa aktivno blo-gala na internetu. Kaj se je zgodilo, da si to dejavnost opustila?

V bistvu so se mi zbrisali vsi podatki, vse zgodbe in analize ob razlic nih glas-benih in umetnis kih delih, ki sem jih naredila, pa se mi potem ni dalo vec zopet vzpostavljati sistema. Nimam c asa pravzaprav, ali pa volje. Fokus imam bolj v glavi in v c opic u. C eprav me na trenutke zagrabi strastna z elja po analiziranju, primerjavah. Tak umet-nis ki blog bi bil lahko sila zanimiv. Sle-dim nekaterim blogerjem in so super. Sama bi naredila s e kaj, c esar drugje nisem videla, vendar kot rec eno, volja je moja zares s ibka toc ka pri tem.

Kaj je 30-minutes challenge in kaj poc nes tam?

To je 30 minutni izziv, ki poteka pre-ko neke strani na FB. Vsak dan ti dode-lijo nekaj nalog, tem. Ti izberes eno od njih, vklopis s toparico in c ez 30 minut pres vican in rahlo utrujen obc udujes ali pac ne obc udujes svoj rezultat. Ker vc a-sih si razpoloz en, vc asih ne. Je pa odlic -na vaja za z ivljenje na splos no. Ker z iv-ljenje pac klic e neizprosno in marsikdaj je potrebno hitro reagirati.

Kaj pripravljas za naslednje obdob-je? S c im nas bos presenetila ali razve-selila?

Kakor rec eno, nekako poc asi drsim proti uresnic itvi izdaje svoje lastne knjige, vendar je to morda zares s ele Back to the future. Vseeno. Potem raz-stavi v Galeriji Murska Sobota in na Ekonomski fakulteti. Raziskujem mate-riale za skulpture, delam nekaj vec jih slik, ki so morda malo posebne.

Hvala za odgovore z željo po čim večji

kreativnosti in odmevnimi razstavami ter knjigami.

Pagoda boat/ Čoln pagoda akril na mediapan, 2015

16

JANJA SREČKAR - HITRA FREKVENCA Spraševal Bojan Ekselenski

Janja Srečkar je objavila prvo knjigo iz znanstveno-fantastične trilogije Hitra frekvenca v e-obliki leta 2011. Tudi prva knjiga ima enak naslov Hitra frekvenca, drugi dve V soju reflektorjev in Skatur sta izšli leta 2013. Ob tem so knjige izšle istočasno še v angleškem jeziku. Konec leta 2015 so izšle v majhni nakladi tudi v papirnati obliki.

Najprej se posvetiva vas i spletni

strani. Do nje sem se priguglal. Nareje-na je lic no in brez solate. Kdo vam jo je naredil?

Vsebino sem prispevala sama. Stran urejava z moz em preko programa, ki ga bo zagotovo kmalu poznal vsak: WordPress. Vse drugo pa je mogoc e izbrati v c udoviti spletni trgovinici, ki prodaja oblike spletnih strani: Avada.

Kaks en obisk je na strani? Kar soliden. Ko smo na YouTubu

objavili reklamo (pod okriljem produk-cije, ki sva jo ustanovila z moz em: Srec -kar film), se je vidno povis al.

Nisem opazil vas ih knjig na Biblosu ali eEmki. Žakaj ste se odloc ili, da vas ni na edinih omembe vrednih e–knjigar-nah v Sloveniji?

Ker sva oba avtorja, predlagam, da se kar tikava. Kar se pa objavljanja knjig tic e ... Svojo promocijo gradim poc asi, a vztrajno; prav tako znanje glede teh stvari. Sem pa tudi perfekcionistka. Ne maram javno objavljati stvari, ki se mi s e ne zdijo popolne. C eprav je trilogija bila napisana z e leta 2011, sem jo bru-sila vse do novembra 2015. Vem, vmes je bila z e na voljo na moji spletni strani, a tisti podzavedni c rv mi ni dal miru, da

bi jo objavljala s e kje drugje. Letos pa me je tudi oblikovalka Katja Pirc prep-ric ala, da jo konc no dam iz rok. Tako da ... Trilogija je zdaj na voljo v obliki e- in tiskane knjige ter je oz ivljena v svoji najleps i podobi do zdaj. In kmalu jo bo mogoc e najti tudi na Biblosu, eEmki in ostalih podobnih portalih.

Ogledal sem si draz ilnik. Žakaj si se odloc ila, da razkrijes v bistvu tako maj-hen del knjige? Mogoc e neumno spra-s ujem, ker sam objavljam 100-stranske draz ilnike.

Na Amazonu so draz ilniki po navadi c isto kratki. Skrbelo me je celo, c e moj ni predolg. Sicer pa tako ali tako vsak avtor sam doloc i kolic ino strani, ki jo bo delil z bodoc imi bralci.

Trilogija je samo v e obliki. Imas mogoc e v mislih tudi tiskano obliko?

Je z e na voljo.

17

JEJ INTERVJU

Mogoc e se motim, a zdi se mi, da nisi objavila s e nic esar kratkega, recimo kratko zgodbo ali c rtico. Imas v glavi idejo za kaks en krajs i literarni zalogaj-c ek?

Moja tez ava - ali pa blagoslov, kakor gledas - je mnogostranskost. Žaenkrat bi raje kot kratko zgodbo posnela kra-tek film. Idej za to je nes teto. Vse potr-pez ljivo c akajo na seznamu, da se jih nekoc lotim.

Imas prisrc en priimek. Ti je z e prine-sel kaj srec e? Kateri trenutek v svojem ustvarjalnem delu bi oznac ila za najsre-c nejs i?

Hecno je, da me z ivljenje vedno pri-sili narediti ravno to, kar obsodim. Tako da rajs i nic esar vec ne obsojam, nikoli! Vedno se mi je zdelo: »Oh, pre-sneti snobi, si spreminjajo imena in pri-imke! Nimajo pametnejs ega dela!?« In toc no s to dilemo se kasneje srec am ... Rada imam svoj priimek. Ž moz em sva se vc asih pisala Sec kar, pa sva ga po sti-ku z numerologijo oba oplemenitila z dodatno c rko R. Tudi v imenu sva oba naredila manjs o spremembico. Kmalu zatem sem dobila idejo za trilogijo. Rekla bi, da mi je prinesel srec o, ampak samo zato, ker sem v to verjela. C e ne bi, se verjetno ne bi zgodilo nic .

Najsrec nejs i trenutki v mojem ustvarjalnem delu - bilo jih je namrec tako veliko, da se ne morem odloc iti - so bili dnevi snemanja reklame za trilo-gijo Hitra frekvenca. Najleps e je opazo-vati knjiz ne junake, ki oz ivijo pred tvo-jimi oc mi. In pa, seveda: videti trilogijo v tiskani obliki. Po s tirih letih garanja sem se poc utila kot otrok, ki prvic vidi boz ic no drevesce, pod njim pa kup daril. S e tiskar Drago, ki mi jih je dosta-vil, se je ob pogledu na moje otros ko veselje moral nasmehniti.

Si kdaj spisala kaj kratkega? Nekoc sem spisala spis za predmet

filozofije, ki je bil po mnenju profesorja tako prodoren (beri: petica v redovalni-ci je bila tako mastna), da se mi ves semester ni bilo potrebno uc iti. Ko sta me streznili dve enici (ko je bilo potre-bno pokazati dejansko znanje dejstev), pa sem morala dati prevzetnost na stran in pric eti z uc enjem.

Sicer pa nikoli nisem objavila nobe-nega kratkega proznega dela.

Imas mogoc e kaks no objavo v kaks ni reviji ipd.?

V reviji s e ne. Kar se krajs ih objav tic e ... Napisala sem predgovor k zbirki zborovskih del skladatelja Marijana Vodopivca. Sem tudi avtorica pesmi v otros ki ekolos ki knjigi C iste Sanje s Podmorja, avtorice Ide Cimerman.

Vrniva se k trilogiji. Kdaj in kako ti je padla ideja za trilogijo?

Idejo sem dobila, ko sem konc no uspela odloz iti breme ugajanja. Vec let sem se trudila v tej smeri, pa ni in ni s lo. Preden sem pric ela s pisanjem, sem se vpras ala: »Kaj bi si JAŽ z elela doz ive-ti?«. To potovanje sem v prvi vrsti z ele-la pokloniti sebi. In ko sem videla, kako c udovita zgodba je nastala - prav res, rada jo imam! - sem si zaz elela podeliti jo tudi z drugimi.

Žakaj trilogija? Žaradi obc utka. Kar zazdelo se mi je,

da je tako prav. Si z e takoj imela idejo trilogije ali se

je povest potrojila s ele med pisanjem? Ni se zgodilo takoj. Pravzaprav je

prva knjiga - prvi delovni naslov je bil Svetloba - nekaj c asa obstajala samos-tojno. Dogovarjala sva se z e z zaloz niki (tudi tujimi), ko sem ugotovila, da je konec knjige nekako prevec odprt. In potem sem si zaz elela daljs ega "druz en-

18

ja" z junaki knjige. Tako sta nastali s e dve nadaljevanji, ki odlic no dopolnjuje-ta prvi del. In kasneje sva se z moz em kljub vsemu odloc ila za samozaloz nis -tvo, oziroma: tiskano trilogijo je zaloz i-lo moz evo podjetje Propozitiva. Ta tri-logija je moj otrok, nikomur ga ne dam, delim ga le z moz em! (smeh)

Kje si c rpala navdih za trilogijo? Žaz elela sem si sveta, kjer bi ljudje

imeli posebne sposobnosti. C eprav sem oboz evalka Somraka, sem imela obc u-tek, da me je k zgodbi pritegnilo prav to: posebne moc i, letenje, branje misli, itd. in ne vampirji in volkodlaki. Kdor je gledal film Lucy (v njem igra odlic na Scarlett Johanson), ve, da se z e leta spras ujemo, c esa bi ljudje lahko sposo-bni, c e bi uporabljali vsaj malo vec ji odstotek moz ganov, kot ga. In z elela sem to izkusiti - tako je nastala zgodba. Seveda sem vanjo vkljuc ila tudi stvari, ki jih imam rada: joga, meditacija, itd. Pravzaprav navdih za to trilogijo ni nic drugega kot preprosta propaganda za mir v razburljivi znanstvenofantastic ni pustolovs c ini.

Kaj pomeni Hitra frekvenca? Ž e tiskar me je opomnil, naj na knjige

dodam podnaslov, da ne bo kdo sluc ajno mislil, da gre za nekak lepo oblikovan fizikalno-teoretic ni priroc nik (smeh). Hitra frekvenca je bolj poetic ni izraz - torej, s katero "frekvenco" vibriras .

V kratkem bio sem prebral, da si diplomirana glasbenica, torej se ti ume-tnost pretaka po z ilah. Si lahko v svoji literaturi uporabila kaj iz svojega pri-marnega »faha«?

Ja, po izobrazbi sem profesorica glas-be; res pa je, da se tudi z e vse z ivljenje ukvarjam z gledalis c em, zdaj pa me vle-c e s e v film. Vedno bolj se me prijema vzdevek, ki mi ga je nadela z e profeso-

rica klavirja v srednji s oli: Umetnica. Svoj glasbeni del sem popolnoma

izz ivela v drugem delu trilogije, kjer spremljamo z ivljenje mladega glasbeni-ka Jesseja, ki z eli postati rock zvezda. Tudi pesmi, ki jih lahko zasledite v dru-gem delu trilogije, so z e od samega zac etka uglasbljene. Tudi angles ki pre-vod pesmi je zelo natanc en in sledi melodiji. Ždi se mi, da prav ta s c epec glasbenega znanja - in nekaj glasbenih izrazov - naredi zgodbo s e bolj pristno. Enako lahko rec em za tvoje izvrstno delo: Votlina skrivnosti. Tudi sam si - sodec po z ivljenjepisu na spletni strani - moral veliko c asa posvetiti s tudiju podrobnosti, da si uspel ustvariti tako verjeten in hkrati tako velic asten svet svojih knjiz nih junakov.

Povej kaj o svojem glasbenem delu z ivljenja.

Tudi glasba me spremlja z e od malih nog. Najprej klavir, kasneje tudi petje. V c asu s olanja sem se udelez evala raznih tekmovanj mladih glasbenikov. Nekajkrat sem celo dobila priloz nost zdruz iti gleda-lis c e in klavir: s takratno sos olko, pevko Petro Trtnik sva na primer tako zmagali na mednarodni prireditvi: Dnevi francos-kega s ansona v Splitu, ob pomoc i moje sestre Mojce pa tudi na frankofonskih dnevih v Celju. Hja, od nekdaj je moja dejavnost tez ila k zdruz evanju umetnosti. Samo klavir ni bil zadosti; odkrila sem s e petje. Kasneje sem imela c ast s olati se pri odlic nih pevkah Ireni Baar in mag. art. Alenki Gotar. Obe sta mi dali - ne samo znanja, temvec tudi pec at njune modrosti.

Ravno tako kot pri klavirju, tudi pri petju tez ko poustvarjam glasbo na suho, brez razloga. Rada imam lepo zvenec o glasbo, brez izumetnic enih sodobnih eksperimentov. C e gre za vec glasbenih toc k, jih z elim povezati z vsebino. Vedno

19

is c em zdruz itev razlic nih vrst umetnosti. Na primer: raje imam muzikal kot opero. In pri muzikalu imam rajs i Weberja, kot Sondheima.

Svoje glasbeno znanje pa vtkem prakti-c no v vsak svoj projekt. Tako sem na pri-mer v gledalis c u Smejc ek - ki ga imava z moz em Janom Sebastianom in je sestav-ljeno iz mojih uc encev - v vsako predstavo vkljuc ila tudi pesem, ki poudarja sporoc il-nost predstave. Tako je nastal tudi glasbe-ni CD: Smejc kove pesmi - pesmi iz desetih predstav.

Tole vpras am vsakogar. Saj ves , vsi se lahko predamo sanjarjenju. Koga bi rada videla za rez iserja in glavne igral-ce, c e bi se znas la v ŽF svetu, kjer bi z eleli posneti film Hitra frekvenca?

Ker sem tudi sama sanjac , vse dneve razmis ljam o tem (smeh). Rez irati z elim sama, igralci so vec inoma prisotni z e v reklami za trilogijo Hitra frekvenca. Ker gre pri snemanju celovec ernih filmov za znatno vec ji napor, bi sicer gotovo pris lo tudi do kaks nih manjs ih menjav, ampak osnova je postavljena. Ž elim si, da bi pro-dukcija po kvaliteti in vsebini sovpadala s trilogijo, torej bi posledic no bila visoko-prorac unska.

Kam bi z anrsko uvrstila svoje delo? Sicer spletna stran pravi, znanstveno-fantastic na povest, a kaj ti mislis ? Jo lahko z anrsko natanc neje doloc is ?

Želo tez ko. Rekla bi, da gre za zlitje znanstvene fantastike, fikcije, psiholo-gije vzhoda in zagotovo bi se nas el s e kak izraz.

Imas v glavi z e nadaljnje pisateljske ideje?

Imam. Lahko o njih, c e so z e dovolj dozore-

le, kaj poves ? Tako na kratko, za draz e-nje ljubiteljic in ljubiteljev?

Ž al je tez ava v tem, da ko zac nem govoriti o neki stvari, se tista energija razgubi in jo zelo tez ko - c e sploh - zno-va sestavim nazaj in zapis em. To se je z e parkrat zgodilo. Lahko namignem, da v zgodbi ne bo vec tako moc nega poudarka na znanstveni fantastiki.

Kaj trenutno beres ? Žnanstveno fantastic ni ep Vitezi in

c arovniki. Trenutno sem pri Indigo otrocih. Bralcem intervjuja toplo pripo-roc am celoten ep. Kot sem z e na Face-booku omenila, sem mnenja, da sem odkrila slovenskega Tolkiena. Ideja o Drugotnosti se mi zdi enostavno bril-jantna! Kdo bi si mislil, da imamo Slo-venci tako veliko kvalitetnih in produk-tivnih avtorjev?

Mislis , da je pametno, c e se avtorji nam ljubih z anrov organiziramo in sre-c ujemo?

Seveda; to je kreativnost, uc enje in druz enje hkrati. Sem zelo za.

Želim ti obilo in čim več uspeha. Slo-

venska ZF potrebuje dobra dela. Najlepša hvala - enako. Se strinjam,

slovenska dela je treba podpirati in s tem krepiti tako našo zavest kot tudi ustvarjalnost.

JEJ INTERVJU

20

IMPERATOR PALPATINE JE POSTAL MESTNI ODBORNIK V ODESI V UKRAJINI! Pogleduje levo in desno Andrej Ivanuša

Žares! To ni s ala! Niti ni osmo nadal-jevanje Star Wars, kjer bi se imperator Palapatine preselil v Ukrajino in tam nadaljeval svoje »mrac no« poslanstvo na strani Temne Sile.

V nedeljo, 25. oktobra 2015, so bile v Ukrajini drz avne volitve in po objavi uradnih izidov je postalo jasno, da je Imperatorju Palpatinu alias Darth Sidi-usu uspelo priti v mestni odbor v mestu Odesa. Ž upan Odese Aleksandr Borovik je v TV intervjuju dejal:

»Risankasti tovaris Dartha Vaderja - Palpatine je prejel 54,4% vseh volilnih glasov v okroz ju Poselok Kotovskogo. Palpatin Dmitrij, rojen 1990, ki je zapos-len kot imperator v podjetju LLC Palpati-ne Finance Group, je kandidiral za mest-ni svet na listi stranke Žaupne zadeve. Žame je to popolnoma nerazumljivo. Vendar moram upos tevati jasno izraz eno voljo volivcev. Pa ljudje, kaj je to z vami?«

Ukrajinska osrednja volilna komisija je septembra 2015 na seznam kandida-tov ob Imperatorju Palpatinu vpisala s e ostale like iz filmov Star Wars Dartha Vaderja, Yodo, Padme Amidalo in Chewbacco. Osebe, ki jih predstavljajo, so v Ukrajini z e dolgo znane in so c lani zelo popularne Internetne stranke Ukrajine.

21

POGLEDI

Tudi letos nje volitve so nas emljeni politic ni kandidati uporabili za s tevilne provokacije. Darth Aleksejevic Vader je pris el na volilno mesto v spremstvu voja-kov Imperial Stormtroopers in naredil s ov. A je predsednik lokalne volilne komisije poklical policijo. Ti so imperial-ne vojake vrgli iz prostora, ker so bili oboroz eni. Ne glede na to, da so bile nji-hove pus ke plastic ne! Vader je izjavil, da je z elel samo narediti 'selfie' s svojim telesnimi straz arji.

Proti temu je najbolj glasno protesti-ral Stepan Mihailovic Chewbacca. Oc itno je s el predalec , saj so ga aretirali zaradi 'krs itve volilnega molka' in oglobili s kaz-nijo 5€. Po drugi verziji je protestiral, ker so ga oglobili zaradi napac no parkirane-ga 'Vadermobila', ki nima ne homologaci-je in ne prometnega dovoljenja. Ob tem so policisti zasegli s e svetlobno sabljo, ki »z al ni delovala zaradi tehnic ne okvare«.

Chewbacca je kasneje za medije izja-vil, da 170 griven (pribliz no 5€) ne bo poravnal, ker ima banc ni rac un odprt pri Intergalaktic ni banki, ki z al nima poslovalnice na Žemlji.

Seveda se je Darth Aleksejevic Vader pritoz il nad aretacijo svojega podporni-ka. Žaradi incidenta so mu oblasti prepo-vedale voliti. Pojasnili so s e, da vpis ni bil mogoc , ker je zavrnil, da bi snel masko ob volilni identifikaciji. Njegova slika v potnem listu je namrec drugac na kot ta maska, ki jo kaz e javnosti.

»Razoc aran sem! Vendar to, da nisem smel voliti, s e ne pomeni, da ni mogoc e zgraditi novega Ukrajinskega galaktic ne-ga imperija!« je na koncu izjavil Darth Aleksejevic Vader za medije.

Seveda pa ni prvic sodeloval v politiki. Ž e na prejs njih volitvah se je potegoval za razlic ne politic ne funkcije, vendar je imel vedno tez ave, ker ni z elel spustiti

Levo: Emperor Viktorovič Palpatine (prej se je imenoval Dmitrij Viktorovič Fisinčuk) ob razglasitvi rezultatov mestnih volitev v Odesi. * Spodaj levo: Aretacija Chewbacce zaradi 'kršitve volilnega molka' * Zgoraj: Plakat stranke INTERNET PARTIJA UKRAJINE. Kandidati na njem so, od leve proti desni, Emperor Viktorovič Palpati-ne, Stepan Mihailovič Chewbacca, Darth Aleksejevič Vader, Master Vladimirovič Yoda in Padme Nikolajevna Amidala.

22

maske. Septembra 2014 ga je Master Vladimirovic Yoda v peticiji predsedniku drz ave Poros enku predlagal celo za predsednika vlade!

UPS! Te novice so prav tako »nore«, kot tista, da je Fedor Dmitrijevic Bere-zin, pisatelj znanstvene fantastike, pos-tal vojni minister od Ukrajine odceplje-ne Donetske republike (JEJ, s t. 31, julij 2014), ki jo je celo napovedal v enem izmed svoji ŽF romanov. Tako sem pri-pravil malo bolj poglobljen pogled na c udno stranko in njeno aktivnost.

Internetna stranka Ukrajine (Інтернет Партія Украї ни) je bila usta-novljena leta 2007 in uradno registrirana aprila 2010. Njen sedez je v mestu Odesa v Ukrajini. Ustanovil jo je in jo s e vedno vodi poslovnez Dmitrij Golubov. Sous-tanovitelja sta s e Petro Bojko, podpred-sednik Ždruz enja odvetnikov Ukrajine, in Denis Hrihorijev, svetovni prvak v Thai boksu v super-tez ki kategoriji. Njeno geslo je »elektronska vlada proti birokraciji«. Njen cilj je ustanovitev »elektronske vlade Ukrajine«.

Leta 2012 je prvic poskusila dobiti mesto v parlamentu, a ni dobila dovolj glasov, da bi pres la prag 5%. Darth Vader je poskusil leta 2014 kandidirati za predsednika Ukrajine, a ga niso vpi-sali kot kandidata, ker »ni bilo mogoc e

ugotoviti njegove identitete«! Ob njem so za sedez e v parlamentu z e kandidi-rali Chewbacca, Amidala in Yoda. A tudi tokrat so prejeli le 0,36% glasov. Na letos njih lokalnih volitvah pa je kot prvemu uspelo Palpatinu priti v mestni svet v Odesi.

Na internetni strani stranke je Darth Vader zapisal:

»Vsak od petih moc nih predstavlja po enega od petih financ nih stebrov Ukrajine. Yoda je delegat skupine Levo-c kin, princesa Amidala predstavlja sku-pino Firtash quota, Stepan Cewbacca je mlajs i poslovni partner Kolomojskega, Imperator Palpatine je varuh Jurija Enakijevskega. V kolikor vzamemo v obzir vse to, lahko s ponosom rec emo, da ni trdnjave, ki je boljs eviki ne bi mogli zavzeti.«

Vsaka od njegovih izjav je izrazito satiric na in bridka, popolnoma v skladu z norostjo, ki prez ema celotno ukrajin-sko druz bo in pojasnjuje s izofreno sta-nje razdeljene Ukrajine. Poglejmo torej, kdo se skriva za vsakim posameznim fantazijskim likom.

S tevilka pet na volilni listi je Master Vladimirovic Yoda, ki se je ob rojstvu oglasil na ime Mihail Vladimirovic Salo-matin. Je diplomirani inz enir in je dire-ktor podjetja Silence, d.o.o. v Odesi.

23

POGLEDI

S tevilka s tiri je Padme Nikolajevna Amidala (Anastasija Gavrilenko), ki je bila rojena leta 1993 in je trenutno brezposelna. Sicer je s e vedno s tudent-ka tehnic ne univerze v Odesi.

Tretji na listi je Stepan Mihailovic Chewbacca, ki od vseh najbolje skriva svojo pravo identiteto (ni mogoc e najti njegove fotografije). Star je 26 let in ima diplomo iz fizike. Trenutno je zapo-slen na Ins titutu za tehnic no telefiziko na Nacionalni znanstveni akademiji Ukrajine. Prebiva v mestu Korostijs ev v regiji Ž itomir.

Drugi na listi je Emperor Viktorovic Palpatine (Dmitrij Viktorovic Fisinc uk), rojen 1990. Je diplomiral iz ekonomije in je direktor (beri: imperator) Palpati-ne Finance Group. Je tudi predsednik partijske celice v Odesi, imenovane Žaupne zadeve.

Prvi na seznamu Internetne stranke je Darth Aleksejevic Vader. Vendar je v Ukrajini vsaj s e 15 Darth Vaderjev, ki hodijo po ulicah mest v drugih okroz jih. Ti so ali c lani ali pooblas c eni s strani stranke, da opravljajo volilno propa-gando za stranko. Po podatkih ukrajin-ske volilne komisije je Aleksej Viktoro-vic S evc enko star 27 let in z ivi v Kijevu. Je direktor dveh podjetij Flexed in Dark Side of the Power. Pred tem se je prez i-

vljal kot freelance programer za mnoga podjetja v glavnem mestu Ukrajine. Na vpras anje zakaj se predstavlja kot lik iz filma, je odgovoril:

»Vsi pravijo, da so potrebni novi obrazi v politiki. Vendar obic ajne meto-de danes niso vec mogoc e. Ž njimi prep-rosto ni mogoc e uspeti.«

Ža letos njo volilno kampanijo si je stranka omislila odmevno akcijo. Kip Vladimirja Uljanovic a Lenina v Odesi je ob pomoc i znamenitega ukrajinskega kiparja Aleksandra Milova preoblikova-la v kip Dartha Vaderja. Po poroc anju lokalnega c asopisa so glavo Lenina zamenjali z novo Dartha Vaderja, na telo so privarili dodatne elemente ter vse skupaj c rno prebarvali. Umetnik je dejal, da bo tako kip ostal in ni nobene potrebe po sicers nji odstranitvi kipa zdaj »nepriljubljene politic ne figure«. Uf, skoraj bi pozabil - v glavo so mu tudi vgradili WiFi toc ko.

Kdo bi si kdaj mislil, da bomo v fanzi-

nu JEJ pisali o mednarodnem političnem dogajanju! Sprašujem se - kaj je fantazi-ja in kaj resničnost? <>

Yoda Amidala

Palpatine Vader

Prej - Lenin Sedaj - Vader

24

BRANJE FANTAZIJSKIH ROMANOV V SLOVENIJI Sigrid Horvat, magistra informacijskih ved

Elementi nadnaravnega in fantastic -nega segajo dalec v zgodovino, saj so prisotni z e od samega zac etka pripove-dnis tva in pisanja literature. Predstav-ljajo odmik od vsakdanje realnosti, kar marsikaterega bralca pritegne in popel-je na spoznavanje neresnic nega, vendar ravno zato toliko bolj mamljivega in zanimivega sveta, ki nam ga lahko ponudi tovrstna literatura. Tudi sama spadam v krog bralcev nadnaravnega in fantastic nega, ki me spremlja in nav-dus uje z e od rane mladosti. Najljubs a zvrst izmed mnogih pa je fantazijska pripoved, z anr, ki me je prikrajs al za marsikatero neprespano noc , vendar nagradil z nepredstavljivimi pravljic ni-mi svetovi, kjer se bijejo epske bitke med dobrim in zlom, pletejo zahrbtne spletke in spletajo mogoc ne niti ljubez-ni in prijateljstva. V magistrskem delu sem se zato odloc ila, da podrobneje predstavim z anr fantazije ter ugotovim branost fantazijskih romanov v Sloveni-ji, razmerje med njihovim nakupom in izposojo ter poznavanje domac ih in tujih avtorjev fantazijskih romanov in njihovih del.

Fantazija je z anr fikcije, znotraj kate-re se uvrs c a v kategorijo nerealne fikci-je, kar pomeni, da se v resnic nem svetu ne more zgoditi. Portal Goodreads, na katerem lahko knjige is c emo in brska-mo po z anru, nam na obsez nem sezna-mu ponuja tudi z anr Fantasy. Pis e, da je fantazija z anr, ki uporablja magijo in ostale nadnaravne oblike kot primarni element zgodbe, teme in/ali ozadja.

Fantazija se na splos no razlikuje od znanstvene fantastike in grozljivk v pri-c akovanju, da se v osnovi izogiba teh-nolos kim in grozljivim temam, c eprav se vsi ti trije z anri pogosto prekrivajo (skupno poznano kot spekulativna fik-cija ali znanstvena fantastika/fanta-zija). V s irs em smislu fantazija vsebuje dela mnogih pisateljev, umetnikov, filmskih ustvarjalcev in glasbenikov; od antic nih mitov in legend do mnogih novejs ih del, ki danes navdus ujejo s iro-ko obc instvo, v katerem je tudi mnogo mladostnikov. Med sorodnimi z anri fantazije pa so nas teti s e: temac na fan-tazija, zmaji, epska fantazija, pravljice, herojska fantazija, visoka fantazija, niz-ka fantazija, magija, mitologija, para-normalno, nadnaravno, samorogi, urba-na fantazija, c udna fikcija … (Good-reads, 2014). Fantazija je torej eden izmed z anrov fantastic ne literature, v skupino pa spadajo tudi znanstvena fantastika, grozljivka, utopija in distopi-ja, apokaliptic na in postapokaliptic na fikcija in drugi podobni z anri, ki segajo od mitov in pravljic dalje.

Žanimanje za fantastiko se je v zad-njih desetletjih obc utno okrepilo. C ep-rav ne predstavlja samostojne veje lite-rarne teorije, je postala bistven del kri-tic nega pisanja, prav posebej po pojavu Todorovove s tudije na to temo. Mnogi so se odzvali na njegovo s tudijo ter nje-gove ideje poskus ali razviti ali deloma spremeniti, spet drugi so jo kritizirali in zavrac ali. Ž al je beseda »fantastic no« dobila tudi negativni prizvok. Eden

25

POGLEDI

izmed najpogosteje citiranih avtorjev, ko gre za podroc je fantastike, je bil E. T. A. Hoffmann, ki je bil zaradi svojih fan-tastic nih del pogosto predmet kritic nih c lankov. Bil pa je tudi prvi opazni avtor, ki je prikazoval fantastiko in nadnarav-no grotesknost v svojih delih.

Konec 18. stoletja se je pos astno v literaturi pric elo pojavljati v gotski pro-zi, taks no »temno« literaturo pa so poi-menovali kar z imenom ghost story. Ž al je taks na oznaka bila nezadostna za mnoz ico raznovrstnih stvorov, kljub temu pa so imeli vsi skupno toc ko, saj so predstavljali nekaj nenaravnega − neravnovesje, ki ga je na doloc en nac in bilo moc odpraviti. Nastajala je torej fantastic na literatura, v kateri so se prosto mes ali vesoljske ladje in duhovi, resnic no in fantazijsko, preteklost in prihodnost.

Izraz fantazija se je v drugi polovici preteklega stoletja zac el uporabljati kot literarni pojem. Najprej se je pojavil v angles kem govornem prostoru kot izraz fantasy, kot poimenovanje za sku-pino literarnih del pa se je izraz fantazi-ja z e v sedemdesetih moc no uveljavil v literarni vedi, razlic nih strokah in jav-nosti angles ko govorec ih dez el, za kar so s e posebej zasluz ni avtorji sami. V drugi polovici osemdesetih se je pojem fantazija zac el pojavljati tudi pri literar-nih razpravljalcih iz drugih dez el. V lite-rarni vedi pa je glede pojmov fantazije precej zmede, saj se je konec sedemde-setih v anglosas kih spisih o fantastiki zac el termin fantasy pojavljati kot nje-na sopomenka. V razpravah se termina napac no uporabljata kot enakovredna in istopomenska, marsikje pa fantazija skoraj povsem izrine fantastiko, katera pogosto postane zgolj njena obrobna varianta.

Vidnejs i anglosas ki prispevki k teori-ji fantazije so se ukvarjali predvsem z opredeljevanjem fantazije preko njene-ga nadrejenega pojma fantastike. Sko-raj povsem loc eno od anglosas kih so razpravo o fantaziji razvijali celinsko evropski raziskovalci od petdesetih do konca osemdesetih let. Pri doloc anju fantazijske knjiz evnosti so imeli obra-ten pristop, pri c emer prinas ajo druga-c ne opredelitve fantazije. Kljub temu se z anglosas kimi raziskovalci vzajemno potrjujejo v edini skupini, ki pravi, da fantazija izhaja iz pravljice. Posledica loc enega razvoja teorije pa je neustrez-no poimenovanje obravnavanega poj-ma v fantastic no pripoved.

Konec s estdesetih je dosedanja dolo-c ila in opredelitve z anra poskus al v doslednejs o teoretic no definicijo preliti vplivni s vedski pedagog Go te Klinberg. Od z anra je loc il dela, ki so jih drugi razpravljalci imeli celo za prve prave fantazije ali vsaj njene najbolj znac ilne predstavnike. Vse to je v sedemdesetih letih sproz ilo kritic ne pomisleke, zato je Helmut Mu ller sestavil relativno obsez no geslo Fantastic na pripoved, v katerem predlaga sprejemljivejs i obseg fantazije in se obenem zgleduje po Klin-bergu. Ž anr fantazije je najpomembneje opredelil v razmerju do ljudske pravlji-ce, na kar navez e pet toc k doloc il fanta-zije, povzetih po razlic nih raziskovalcih od Kru gerjeve dalje. Ž Mu lerjem je sku-pina starejs ih celinsko evropskih raz-pravljalcev dosegla svoj vrh.

S Tolkienom se je z anr fantazijske literature izkristaliziral in postala je nekaj strogo loc enega od znanstvene fantastike (oziroma spekulativne litera-ture). Tolkien velja za zac etnika tiste smeri v fantaziji ali celo na s irs em pod-roc ju fantastike, ki dela c rpajo iz mito-

26

logije. Njegov roman Gospodar prsta-nov za razliko od prejs njih in tudi mno-gih kasnejs ih fantazijskih del prva res uspes na stvaritev z izrazito povec ano kompleksnostjo znotraj literarne fanta-zijske resnic nosti kakrs nega koli tipa z e. Povec ana kompleksnost je bistvena z vidika dogajalnega c asa in kraja ter motivov, preko katerih je fantazija dokonc no razvila in uveljavila model sodobne fantazije, ki se od klasic ne v nizu toc k bistveno razlikuje in je v zad-njih desetletjih izrazito uspes en model za razliko od klasic ne. Kenda je s pomo-c jo primerjave vidikov izpeljal tudi pri-merjavo med sodobnim in klasic nim modelom fantazije. Razporedil jih je v tri skupine, pri c emer je v prvo skupino umestil tiste toc ke definicije fantazije, v katerih se ne kaz e razlika med modelo-ma (odmik od dogovorne resnic nosti, slog, zavedanje nestvarnosti, karakter). V drugo skupino je umestil temeljne poteze, ki so predpogoj za umestitev dela v sodobno fantazijo, a niso razloc e-valni element med sodobno in klasic no (obseg, odmik motivov od zgledov v ljudski pravljici in mitu, dogajalna stru-ktura). V tretjo skupino pa je umestil vidike, ki so predpogoj vsake sodobne fantazije kot tudi razloc evalni element med njo in klasic no (vidika c asa in kra-ja dogajanj iz splos ne definicije fantazi-je ter za sodobno fantazijo specific ni vidik kompleksnosti motivov). Žakljuc i-mo lahko, da je sodobna fantazija v pri-merjavi s klasic no mnogo kompleksnej-s a in se na podlagi doloc il z anra fantazi-je moc no razlikujeta, kljub temu pa imata s tevilne skupne poteze, kjer ju ne moremo razloc evati. Gre torej za isti z anr z dvema jasno razvidnima mode-loma. Pri pisanju teorije fantazijske knjiz evnosti nam je knjiga Fantazijska

knjiz evnost avtorja Jakoba J. Kende slu-z ila kot temeljno gradivo.

V magistrskem delu smo navedli tudi razloge za prevlado tujih avtorjev. Alic i-ne dogodivs c ine v c udez ni dez eli naz-nanjajo zac etno prevlado britanskega pisanja na tem podroc ju. Po drugi sve-tovni vojni je sledil naslednji val fanta-zijske knjiz evnosti, za katerega je prav tako znac ilno, da izmed svetovnega kanona prednjac ijo britanska dela. Sodobni model fantazijske knjiz evnosti se je pojavil sredi preteklega stoletja z Gospodarjem prstanov, sodobna fanta-zija pa je svoj razcvet doz ivela s ele v zadnjih desetletjih, za kar so zasluz na odmevna in pri bralcih priljubljena dela. Žadnja leta smo v tujini pric a pra-vemu preporodu zvrsti, ki presenec a po s tevilu in kakovosti del. Vse to konc no nakazuje, da se je sodobna fantazija povsem otresla Tolkienovega vpliva. Velik razlog za prevlado tujih, predv-sem britanskih in ameris kih avtorjev, pa so tudi filmske adaptacije fantazij-skih romanov.

Vec ina slovenskih bralcev je o obsto-ju fantazijskega z anra izvedela najver-jetneje s ele ob prihodu uspes ne filmske trilogije Gospodar prstanov ali mladin-ske razlic ice z anra serije Harry Potter, pravi razcvet pa z anr doz ivlja zadnje c ase s prihodom serije Pesem ledu in ognja. To so dela, za katera lahko rec e-mo, da so zac ela trend v Sloveniji.

Dalje smo raziskali, katere zaloz be izdajajo fantazijske romane. Delovanje zaloz b smo predstavili skozi zaloz nis ka polja, katerih koncept je postavil John Thompson na temeljih Pierra Bourdie-ja. Žaloz nis ka polja obsegajo zelo obs ir-na podroc ja, od povsem splos nih do specializiranih, ki se osredotoc ajo na specific ne zvrsti. Žaradi vec je konku-

27

POGLEDI

renc nosti so zaloz niki nac eloma dejavni na vec poljih, saj jim to omogoc a, da razs irijo obmoc je delovanja in s tem istoc asno zmanjs ajo tveganje. Poglavje smo zakljuc ili z mnenjem, da se z izda-janjem fantazijskih romanov ukvarja precej slovenskih zaloz b, ki tudi sicer izdajajo raznovrstno leposlovno gradi-vo. Opredelili smo tudi smiselno orga-niziranost fantazijskih romanov v trilo-gije, serije, sage ipd. Fantazijski romani imajo nadaljevanja in le redko nastane (ali ostane) samo en del. Knjige znotraj serij so si ponavadi med sabo tudi zelo podobne po zunanjem videzu platnic, tako da je takoj razvidno, da knjige spa-dajo skupaj.

V Sloveniji je v primerjavi z ostalim svetom le pes c ica avtorjev fantazijskih romanov. Ž anrski avtorji so povec ini prepus c eni samim sebi in so tako obe-nem uredniki, lektorji, oblikovalci in piarovci svojih lastnih del. Vse to s e dodatno pripomore k temu, da je kvali-teta slovenskega z anra precej nizka. Ža dokazovanje uspes nosti slovenskih avtorjev v primerjavi s tujimi smo se odloc ili za metodo analize vsebine, katero smo izvedli v vzajemni bazi podatkov bibliografskega sistema COBISS.SI ter na spletni strani Bukla. V vzajemni bazi se je izkazalo, da je slo-venskih avtorjev mnogo manj od tujih in da so posledic no tudi manj uspes ni, saj je njihovih knjig samo pribliz no c etrtina vseh, ki so izs le v slovenskem jeziku. Prav tako je seznam Bukla poka-zal, da izmed devetnajstih knjigarn samo sedem prodaja knjige slovenskih avtorjev. Uspes nost slovenskih avtorjev je konec koncev vidna tudi iz analize seznama najbolj branih knjig iz biblio-grafskega sistema COBISS.SI, kjer med nekaj fantazijskimi romani, ki so se

uspeli uvrstiti na lestvico 100 najbolj branih, ni nobenega slovenskega fanta-zijskega romana. Vendar pa prepoznav-nost slovenskih avtorjev v zadnjih letih dobiva nov zagon, saj v Sloveniji od leta 2011 obstaja drus tvo ustvarjalcev spe-kulativnih umetnosti Žvezdni prah.

Dalje je za Slovenijo znac ilna visoka knjiz nic na izposoja ob nizki prodaji knjig na prebivalca. Prav tako je dejs-tvo, da slovenski zaloz niki skozi malop-rodajno mrez o prodajo le 35% svoje produkcije, pri c emer poslujejo z vis ji-mi prodajnimi stros ki kot njihovi kolegi v evropskih drz avah. Na nakup knjig seveda vpliva tudi njihova cena. Sama produkcija in distribucija knjig ima svo-jo ceno, ki je potrebno pokriti, da zaloz -niki ne delajo v lastno izgubo. Ker pa je slovenski knjiz ni trg majhen, so posle-dic no tudi same naklade knjig nizke, kar jim z al vis a tudi ceno. Po drugi stra-ni knjiz nice moc no prispevajo k utrje-vanju bralne kulture, s stabilno in boga-to politiko knjiz nih nabav pa so pomemben dejavnik stabilnega povpra-s evanja po knjigah ter s tem pomemben vir prihodkov zaloz nikov. Kljub temu nas evropske statistike opozarjajo na vec plastnost taks nih povezav, saj so prihodkovno praviloma najbolj uspes -ne tiste evropske zaloz nis ke industrije, ki delujejo v drz avah z nizko knjiz nic no izposojo. Iz tega lahko sklepamo, da visoke knjiz nic ne izposoje niz ajo zaslu-z ke zaloz nikov.

Delo prinas a tudi rezultate razmerja fantazijskih romanov v primerjavi z drugimi popularnimi z anri, ki jih imajo na zalogi splos ne knjiz nice. Primerjali smo zaloge popularnih z anrov v sloven-skem in angles kem jeziku v vzajemni bazi podatkov bibliografskega sistema COBISS.SI, ki jih imajo na zalogi sloven-

28

ske knjiz nice. Ugotovili smo, da po s te-vilu zapisov v slovenskem jeziku moc no vodijo druz beni romani, sledijo krimi-nalni, vohunski, detektivski romani, tem pa so blizu zgodovinski, vojni romani. C etrti v vrsti so (avto)biografski romani, z ivljenjepisi sploh, katerim sledi (znanstveno)fantastic na proza na predzadnjem mestu. Manj zapisov imajo le pustolovski romani. Fantazijski romani slovenskim zaloz -bam torej niso prioriteta, saj jih ne izdajajo mnoz ic no in so praktic no na dnu vseh obstojec ih z anrov. Žanimivo pa je, da slovenske knjiz nice nabavljajo precej (znanstveno)fantastic ne proze v angles kem jeziku, saj se med literarni-mi vrstami nahajajo z e na tretjem mes-tu. Iz tega lahko sklepamo, da razmerje odraz a z elje uporabnikov, saj je taks en z anr oc itno precej iskan v nas ih knjiz ni-cah. Ker se ne prevaja toliko fantazij-skih romanov v slovenski jezik, knjiz ni-c arji uberejo drugo pot, da zadovoljijo uporabnikove z elje po branju, zato jim nudijo taks no zvrst v angles kem jeziku.

Petra Jager je analizirala sto najbolj izposojanih knjig v splos nih knjiz nicah med letoma 2002 in 2007. Ugotovila je velik kvalitativni razkorak med zasto-pano popularno literaturo in zahtevnej-s o, umetnis ko knjiz evnostjo, kamor spadajo predvsem naslovi domac ega branja. Interesi uporabnikov se sodec po seznamu oddaljujejo od razvojnih ciljev splos nih knjiz nic. Med leposlov-jem za odrasle se na seznamu tako pojavljata predvsem dva tipa literature – mnoz ic na, popularna ali trivialna knjiz evnost ter klasic na ali kanonizira-na knjiz evnost, kamor spadajo domac a branja. S pregledom seznama najbolj branih knjig v sistemu COBISS.SI smo z eleli ugotoviti, koliko fantazijskih

romanov in kateri se nahajajo na lestvi-ci. S pomoc jo metode analize vsebine smo analizirali sezname od leta 2002 do 2013. Ob pregledu seznamov je bilo razvidno, da je med pes c ico fantazijskih del, ki so se uvrstila na seznam sto naj-bolj branih knjig, zgolj drobec tudi fan-tazijskih romanov. Teh nekaj fantazij-skih romanov pa je moralo doz iveti nekaj odmevnega. Niso na seznamu domac ega branja, ampak so doz iveli nekaj veliko vec jega - prihod na filmska platna. Ugotovili smo, da branost fanta-zijskih romanov v Sloveniji moc no vpli-vajo njihove filmske adaptacije, saj se romani najdejo na seznamu najbolj bra-nih knjig ravno v c asu, ko je popularen in predvajan tudi film.

V magistrskem delu smo izvedli tudi raziskavo o branosti fantazijskih roma-nov v Sloveniji, za kar smo uporabili anketno raziskovalno metodo, ki je potekala preko spleta. V raziskavi je sodelovalo 150 udelez encev, ki so preb-rali vsaj en fantazijski roman domac ega ali tujega avtorja. Nas a prva predposta-vka, ki smo si jo zadali v magistrskem delu, pravi, da je fantazijski z anr v Slo-veniji manj poznan in bran z anr, kar smo tudi potrdili. V dispoziciji magistr-skega dela smo si namrec zadali cilj, da pri res evanju anketnega vpras alnika pric akujemo vzorec 500 sodelujoc ih. Kmalu po objavi anketnega vpras alnika na spletu je bilo jasno, da bomo to s te-vilko zelo tez ko dosegli, zato smo bili primorani nas konc ni cilj udelez encev moc no zmanjs ati. V pol leta smo uspeli zbrati odgovore »zgolj« 150 udelez en-cev, ki so bili pripravljeni na sodelovan-je. V raziskavi je bilo po pric akovanjih ugotovljeno tudi, da najvec udelez encev bere leposlovje ter da so izmed predla-ganih leposlovnih z anrov najbolj brani

29

POGLEDI

fantazijski romani. Nas glavni cilj je bil dosec i ravno te bralce. Udelez enci v raziskavi so pridni bralci, praktic no vsem pa so vs ec tudi fantazijski romani, saj pravijo, da jih popeljejo v c isto drugi svet in da fantazijski romani predstav-ljajo odmik od realnosti. To sta poglavi-tni znac ilnosti fantazijskih romanov, ki smo ju spoznali z e v teoretic nem delu magistrskega dela. Ugotovili smo, da udelez enci predloge za nove naslove najdejo najvec krat na spletu, predloge za nove knjige pa dobijo tudi pri prija-teljih in znancih, kar pa prav tako ponu-ja spletna stran Goodreads. Dalje je izposoja knjig veliko bolj posluz evana metoda kot pa nakup. To smo z eleli dodatno preveriti, saj je nas a druga predpostavka bila, da si bralci fantazij-skih romanov izposodijo vec knjig, kot pa jih kupijo. Ugotovili smo, da se vec kot polovica udelez encev posluz uje obeh metod hkrati. Nas a tretja predpo-stavka je bila, da je popularnost knjige pomemben dejavnik, ki bralca pritegne k branju. Odgovori udelez encev so pokazali, da je glavni razlog za izbiro fantazijskega romana vsebina, popular-nost knjige pa se je znas la na samem dnu lestvice, s c imer smo nas o tretjo predpostavko zavrnili. Ugotavljali smo tudi poznavanje naslovov ali serij fanta-zijskih romanov, ki so jih udelez enci

prebrali in so jim bili vs ec . Udelez enci so tako nas tevali znane in manj znane naslove in serije fantazijskih romanov, ki pa so bili v veliki vec ini vsi tujega porekla.

Povpras ali smo jih tudi o poznavanju domac ih in tujih avtorjev fantazijskih romanov. Skoraj vsi poznajo tuje avtorje, skoraj nihc e pa ne pozna domac ih avtor-jev. Prav tako so udelez enci v veliki vec i-ni odgovorili, da veliko raje berejo tuje avtorje fantazijskih romanov, glavni raz-log pa je bil ravno nepoznavanje sloven-skih avtorjev. Ž vsem tem smo vec kot potrdili nas o c etrto hipotezo, ki pravi, da bralci fantazijskih romanov bolje pozna-jo tuje avtorje tega z anra.

Raziskava je pokazala, da je krog bralcev fantazijske literature v Sloveniji precej majhen, saj smo imeli nemalo tez av pri zbiranju zadostnega s tevila udelez encev, primernih za res evanje spletne ankete. V ospredju priljubljeno-sti so ameris ki avtorji, katerim pri pre-poznavnosti veliko pripomorejo tudi filmske ali serijske adaptacije fantazij-skih romanov. Slovenski avtorji fanta-zijskega z anra pa s e vedno bijejo bitko za prepoznavnost med slovenskimi bralci. Treba bo vloz iti s e mnogo truda, da bo fantazijski z anr zasijal iz ozadja ostalih popularnih z anrov.

Sigrid Horvat Rojena 1988 v Celju, je zaposlena je v Knjiz nici Rogas ka Slati-

na. Je ljubiteljica fantazije - v prostem c asu si rada ogleda

fantazijske filme ali serije, prebere fantazijsko knjigo ali igra

fantazijske rac unalnis ke igre. S tudirala je na Filozofski fakul-

teti v Ljubljani na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko

znanost in knjigarstvo, kjer je z zagovorom magistrskega dela

Branje fantazijskih romanov v Sloveniji pridobila naziv magi-

strica informacijskih ved.

30

SLOVENSKI AVTORJI IN NJIHOV USPEH V PRIMERJAVI S TUJIMI Sigrid Horvat, magistra informacijskih ved

V Sloveniji je v primerjavi z ostalim svetom le pes c ica avtorjev fantazijskih romanov. Želo malo tujih fantazijskih romanov je dejansko prevedenih v slo-venski jezik, in s e teh je zelo veliko v primerjavi s slovenskimi. Razmeram v slovenskem z anropisju se je v svojem c lanku podrobneje posvetil Aljos a Har-lamov. Pri pregledu postavitve knjig v vec ini slovenskih knjigarn je opaziti, da so knjige v angles c ini razvrs c ene glede na pripadajoc i z anr, knjige v slovens c i-ni pa so razvrs c ene na prevedeno in domorodno leposlovje. Bralci v knjigar-nah tako tez ko najdejo slovenski z anr, s e tez je pa loc ijo med slovenskim z anr-skim in umetnis kim leposlovjem. Mar-ginalizacija slovenskega z anropisja je z al posledica niz je kakovosti slovenskih z anrskih avtorjev in specific nih lastnos-ti slovenskega knjiz nega trga. Žaloz be se z al rokopisom ne posvec ajo do te mere, da bi v njih nas li potencial in ga v nadaljnjem sodelovanju z avtorjem raz-vijali. Tako so z anrski avtorji povec ini prepus c eni sami sebi in so tako obe-nem uredniki, lektorji, oblikovalci in piarovci svojih lastnih del. Vse to s e dodatno pripomore k temu, da je kvali-teta slovenskega z anra precej nizka. Harlamov je v c lanku predstavil tudi primer slovenske fantazijske vites ke pustolovs c ine, kjer pravi, da kot temelj-no delo sluz i Gospodar prstanov, ki je bil najverjetneje ena poglavitnih spod-bud za nastanek tovrstnih del v sloven-s c ini. Izpostavi tudi opazen vpliv film-ske naracije, ki je eden pomembnejs ih

vplivov v vsej sodobni knjiz evnosti. Svojo razpravo zakljuc i potrditvijo poglavitnih tez av slovenskega z anra, kamor pris teva sistemske, avtorske in individualne tez ave, kot najbolj unic u-joc o posledico pa izpostavlja pomanjka-nje humorja v slovenskem z anru (Harlamov, 2013, str. 147−158).

Ža dokazovanje uspes nosti sloven-skih avtorjev v primerjavi s tujimi smo se odloc ili za metodo analize vsebine, ki smo jo izvedli v vzajemni bazi COBIB.SI ter na spletni strani Bukla. Metoda ana-lize vsebine je kvalitativna raziskovalna metoda, ki je uporabljena za analizo z opazovanjem zbranih podatkov. Ž njo is c emo in ugotavljamo vzorce vedenja ali dogodkov v zbranih podatkih. Izva-jamo jo na besedilu, sliki ali zvoku. Rezultat raziskave je identifikacija vzorcev dogodkov ali vede nja, ki jih ponazarja frekvenca in zaporedje poja-vljanja posameznih kod (S auperl, 2005, str. 155).

Iz knjiz nic arskega stalis c a bi avtorje fantazijskih romanov najprej preverili v vzajemni bazi COBIB.SI. Ža iskanje po celotni bazi podatkov oblikujemo iskal-no poizvedbo tako, da v iskalno polje »Koda za literarno vrsto« vpis emo »a6«, kar pomeni »(znanstveno)fanta-stic na proza«, s katero katalogizatorji oznac ujejo literarno vrsto v bibliograf-skem zapisu. Dalje v polju »Izbor zapi-sov« izberemo »knjige« in kliknemo na gumb »Pos c i«. Iskali smo po vseh jezi-kih in dobili 6300 zapisov (na dan 17. 4. 2014). Nato nas o iskalno zahtevo spre-

31

POGLEDI

menimo in omejimo jezik iskanja v »slovenski«. Pri kliku na gumb »Pois c i« se nam izpis e 818 zapisov. Seznam obsega vse fantazijske knjige v sloven-skem jeziku, ki so bile izdane od leta 1878 do 17. 4. 2014. Sedaj nas zanima, koliko knjig od 818 zapisov so napisali slovenski avtorji. Ž iskalnim poljem »Jezik izvirnika« si ne moremo veliko pomagati, saj nam ob vpisu besede »slv« prikaz e 0 zadetkov. Tako smo se odloc ili formulirati novo iskalno zahte-vo z uporabo Boolovih operatorjev. Iskalna zahteva se tako glasi: Koda za literarno vrsto=a6 ((znanstveno)fantastic na proza) IN NE Kljuc ne besede=preved* IN NE Kljuc ne besede=prevod* IN NE Kljuc ne besede=prevaj* IN Izbor zapisov=knjige IN jezik=slv.

Dobili smo 188 najdenih zapisov. Pri razporeditvi zapisov, naras c ajoc e po letu (zac ens i od leta 1921), se na prvi strani nahaja 6 zapisov tujih avtorjev, kjer prevajalec v zapisu ni oznac en (3 zapisi avtorja Jules Verne in po en zapis Doyle Arthur Conan, Brandbury Ray in Jean de La Hire), le malo naprej pa je zaslediti s e en zapis tujega avtorja (Vorilhon Claude). Pri nadaljnjem pre-gledu seznama tujih avtorjev ni vec zas-lediti, najdemo le slovenske avtorje s tujimi vzdevki. Torej c e od zac etnega seznama prikazanih zapisov ods tejemo 7 najdenih zapisov tujih avtorjev, dobi-mo 181 zapisov, za katere lahko z veli-ko gotovostjo zatrdimo, da so produkt slovenskih avtorjev. C e zapise sloven-skih avtorjev ods tejemo od prvotnega s tevila 818 zapisov vseh fantazijskih knjig v slovenskem jeziku, dobimo 637 zapisov fantazijskih knjig, ki so bile v slovenski jezik prevedene iz drugih

tujih jezikov. Iz teh s tevilk lahko potrdi-mo, da je slovenskih avtorjev mnogo manj od tujih in da so posledic no tudi manj uspes ni, saj je njihovih knjig samo pribliz no c etrtina vseh, ki so izs le v slo-venskem jeziku.

Uspes nost slovenskih avtorjev lahko prikaz emo tudi s spletno stranjo Bukla, kjer lahko spremljamo knjige, ki so tre-nutno na trgu. Bukla omogoc a brskanje po z anrih s pomoc jo zavihkov na levi strani spletne strani. Med kategorijami izberemo »Leposlovje«, znotraj tega pa zavihek »Fantazijski roman«, pri c emer se nam odpre seznam 161 knjig. Seznam vsebuje tako trde kot z epne izdaje knjig, tako da se nekateri naslovi vc asih podvo-jijo, vendar so kljub temu vkljuc eni v analizo, saj jih ni smiselno brisati iz sez-nama. Po analizi seznama je bilo ugotov-ljeno, da izmed devetnajstih (19) knji-garn samo sedem prodaja knjige sloven-skih avtorjev, to so zaloz be Avrora (Maris a Ogris), Goga (Samo Petanc ic ), Mladinska knjiga (Marget Belani), Mis (Nina Blazon), Pasadena (Uros Topic ), S tudentska zaloz ba (Marjan Toms ic ) in Tuma (Lenart Žajc). Naprodaj je 11 knjig sedmih slovenskih avtorjev.

Uspes nost slovenskih avtorjev je konec koncev vidna tudi iz analize sez-nama najbolj branih knjig iz bibliograf-skega sistema COBISS.SI. Med nekaj fantazijskimi romani, ki so se uspeli uvrstiti na lestvico 100 najbolj branih, ni nobenega slovenskega fantazijskega romana. Na seznamu se nahajata le Ela Peroci in Vid Pec jak z mladinskimi deli.

Stanje prepoznavnosti slovenskih avtorjev pa se v zadnjih letih oc itno izboljs uje. V Sloveniji od leta 2011 obstaja drus tvo ustvarjalcev spekulati-vnih umetnosti Žvezdni prah. Žvezdni prah je drus tvo avtoric in avtorjev, torej

32

niso drus tvo ljubiteljev, saj v veljavnem statutu ne predvidevajo c lanstva na osnovi ljubiteljstva. Temeljni namen drus tva je razvoj ustvarjalne dejavnosti (proza, poezija, likovne dejavnosti, foto-grafija, film, grafic ne novele ipd.), zaloz -nis ka dejavnost s podroc ja njim ljubih z anrov, podpora domac ih avtorjev, prip-rava in organizacija dogodkov, poveza-nih z njihovimi z anri ter mednarodno sodelovanje na podroc ju ustvarjalnosti. Poleg tega so zaradi odsotnosti delujoc e-ga fandoma prevzeli s e nekatere dejav-nosti, ki so tipic ne za drus tva ljubiteljev, to so predstavljanja na konvencijah, pri-prava domac e konvencije in mednarod-no sodelovanje na podroc ju ljubiteljstva. Drus tvo je organiziralo delavnico za avtorje fiktivne proze, kjer so bile poda-ne najosnovnejs e predstavitve obrtnis -kih ves c in, ki so potrebne na zac etku pisateljske poti. Dalje je bila organizirana tudi delavnica kreativnega pisanja spe-kulativne fikcije, kakrs ne v slovenskem prostoru pred letom 2013 s e ni bilo. V Sloveniji pa se podeljujejo tudi edine nagrade za domac e dosez ke na podroc ju spekulativnih umetnosti, ki se imenujejo Drejc kove nagrade. Le-te se podeljujejo za z ivljenjske dosez ke, ustvarjalni opus in za posamezna dela, ki v tekoc em letu izstopajo, podeljujejo pa tudi nagrade za podporo mladim avtoricam in avtorjem. V letu 2012 je potekal prvi netekmovalni natec aj za objavo slovenskih spekulativ-nih zgodb in pesmi, katerega namen je bil pridobiti kvalitetna dela za objavo. Podroc ja zgodb so bila znanstvena fanta-stika, fantazija, grozljivka in kriminalka. Istega leta je bila kot produkt natec aja izdana prva zbirka spekulativnih zgodb in pesmi Žvezdni prah 2012, ki vkljuc uje letni zbir slovenske fikcije (Žvezdni prah, 2014).

REZULTATI ANKETNEGA VPRAŠALNIKA 10. Poznate tuje avtorje, ki se ukvar-

jajo s pisanjem fantazijskih romanov? 91% udelez encev pozna tuje avtorje,

ki se ukvarjajo s pisanjem fantazijskih romanov, in zgolj 9% je taks nih, ki tujih avtorjev fantazijskih romanov ne poz-najo.

10.1 Nas tejte nekaj tujih avtorjev, ki

se ukvarjajo s pisanjem fantazijskih romanov.

Rezultate prikazuje TABELA 4 na desni: Tabela tujih avtorjev, ki se ukvarjajo s pisanjem fantazijskih roma-nov.

Žanimalo nas je, kateri tuji avtorji

fantazijskih romanov so med bralci tega z anra najbolj poznani. Na to vpra-s anje so odgovarjali vsi udelez enci, ki so na deseto vpras anje odgovorili, da poznajo tuje avtorje fantazijskih roma-nov. Analizirali smo 134 odgovorov in ugotovili, da udelez enci s e zdalec ne poznajo malo avtorjev, saj so jih navedli kar 120. Na prvem mestu je tokrat George R. R. Martin, saj so udelez enci navedli 71-krat, 67-krat so navedli J. K. Rowling in jo postavili na drugo mesto, na tretje mesto pa so postavili J. R. R. Tolkiena, ki so navedli 55-krat. Na c etr-tem mestu je z 39 navedbami Richelle Mead, na petem mestu s 25 navedbami Philip Pullman, na s estem mestu pa mu tesno sledita Cassandra Clare in Step-henie Meyer s 24 navedbami. Na sed-mem mestu je z 21 navedbami Terry Pratchett, na osmem mestu sta s 14 navedbami Neil Gaiman in Suzanne Col-lins, na devetem mestu z 11 navedbami C. S. Lewis in Christopher Paolini ter na

33

POGLEDI

desetem mestu z 8 navedbami Veronica Roth. Tabela zgoraj prikazuje s e ostale avtorje, ki so jih udelez enci navedli.

11. Poznate slovenske avtorje, ki se ukvar-

jajo s pisanjem fantazijskih romanov? Žgolj 15 % udelez encev je odgovori-

lo, da poznajo slovenske avtorje fanta-zijskih romanov. Preostalih 85 % ude-lez encev slovenskih avtorjev, ki se ukvarjajo s pisanjem fantazijskih roma-nov, ne pozna.

11.1 Nas tejte nekaj slovenskih avtor-jev, ki se ukvarjajo s pisanjem fantazij-skih romanov.

Tabela 5 na naslednji strani: Tabela slovenskih avtorjev, ki se ukvarjajo s pisanjem fantazijskih romanov.

Udelez enci, ki so na enajsto vpras an-

je odgovorili, da poznajo slovenske avtorje fantazijskih romanov, so bili pozvani, da jih nekaj nas tejejo. Analizi-rali smo 23 odgovorov. Najvec krat

Nave-den

Avtor

71x George R. R. Martin

67x J. K. Rowling

55x J. R. R. Tolkien

39x Richelle Mead

25x Philip Pullman

24x Cassandra Clare, Stephenie Mayer

21x Terry Pratchett

14x Neil Gaiman, Suzanne Collins

11x C. S. Lewis, Christopher Paolini

8x Veronica Roth

6x Douglas Adams, Joe Abercrombie, Laini Taylor, Patrick Rothfuss

5x Cornelia Funke

4x Garth Nix, Noël Alyson, Orson Scott Card, Stephen King, Robin Hobb, Steven Erikson, Terry Goodkind, Ursula K. Le Guin

3x Angie Sage, Charlaine Harris, Eoin Colfer, L.J. Smith, Lauren Kate, P.C. Cast in Kristin Cast, Raymond E. Feist, Rick Riordan, Robert Jordan, William Nicholson

2x Amanda Hocking, Anthony Horowitz, Arthur Charles Clarke, Brandon Sanderson, Fitzpatrick Becca, James Dashner, Jennifer L. Armentrout, Kresley Cole, Lewis Carroll, Michael Crichton, Michael Ende, Neal Shusterman, Philip K. Dick, Susanna Clarke

1x

Anne Rice, Arthur Conan Doyle, Bram Stoker, Cami Garcia, Carl Sagan, Charley Stross, Chris Wooding, Christine Feehan, David Eddings, Erin Morgenstern, Gail Carriger, Gena Showalter, Glines Abbi, Gray Claudia, Guillaume Musso, Guy Gavriel Kay, H.M. Ward, Haruki Murakami, Herbert George Wells, Hiro Mashima, Hiromu Arakawa, Houck Colleen, Isabel Allende, Isac Assimov, J. R. Ward, Jane Feather, Jasper Fforde, Jeanine Frost, Jennifer Laurens, Jim Butcher, Jodi Meadows, John Scalzi, Joy Preble, Julianna Baggot, Kai Meyer, Karl Edward Wagner, Katheri-ne Applegate, Kelley Armstrong, Kelly Creagh, Kristin Cashore, Kurt Vonnegut, Lara Adrian, Laris-sa Ione, Laura Gallego Garcia, Lee Monroe, Maggie Stiefvater, Marissa Meyer, Markus Heitz, Melissa Hayhue, Michael Swanwick, Nora Roberts, Patricia Briggs, Patrick Ness, R. A. Salvatore, Ray Bradbury, Revis Beth, Roald Dahl, Rob Thurman, Robert A. Heinlein, Sapkowski Andrzej, Sarah Alderson, Saymour Ana, Selznik Brian, Sergei Lukyanenko, Shelly Crane, Sherilyn Kenyon, Tim Powers, Tintera Amy, Trudi Canavan, William Gibson

34

naveden je bil Bojan Ekselenski (osem-krat), nato Vid Pec jak (s estkrat), Miha Remec (petkrat), sledita Marget Belani in Urban Klanc nik (oba s tirikrat), ter trikrat navedeni Andrej Ivanus a, Feri Lains c ek, Maris a Ogris in Svetlana Ma-karovic . Dvakrat navedeni so bili Mar-jan Toms ic , Martin Vavpotic in Vlado Ž abot. 12 slovenskih avtorjev pa je bilo navedenih samo enkrat, in sicer so to so Ales Oblak, Bogdan Novak, Bojan Meserko, Dim Župan, Edo Rodos ek, Evald Flisar, Janja Vidmar, Mara R. Sira-ko, Miha Mazzini, Niko Grafenauer, Smiljan Rozman in Vitomil Župan. Eden izmed udelez encev pa ni navedel nobe-nega avtorja, ampak svoje mnenje, ki se glasi:

»Ž al se na nas ih tleh najdejo prene-kateri avtorji fantazijskega leposlovja, ki pa imajo tez avo z e s slovnico, kaj s ele z dejansko vsebino knjige. Trenutno ne poznam nobenega dobrega pisatelja.«

12. Katere avtorje fantazijskih roma-

nov raje berete? Pri vpras anju, katere avtorje fanta-

zijskih romanov raje berejo, se je 90 % udelez encev opredelilo za tuje avtorje, 10 % pa jih bere oboje.

Nobeden se ni opredelil zgolj za slo-venske avtorje.

Udelez enci so morali v nadaljevanju svoj odgovor utemeljiti.

12.1 Utemeljite, zakaj radi berete

tako slovenske kot tuje avtorje fantazij-skih romanov.

Nave-den

Avtor

8x Bojan Ekselenski

6x Vid Pečjak

5x Miha Remec

4x Marget Belani, Urban Klančnik

3x Andrej Ivanuša, Feri Lainšček, Mariša Ogris, Svetlana Makarovič

2x Marjan Tomšič, Martin Vavpotič, Vlado Žabot

1x Aleš Oblak, Bogdan Novak, Bojan Meserko, Dim Zupan, Edo Rodošek, Evald Flisar, Janja Vidmar, Mara R. Sirako, Miha Mazzini, Niko Grafenauer, Smiljan Rozman, Vitomil Zupan

Graf 20: Katere avtorje fantazijskih romanov raje berete?

Graf 21: Utemeljite, zakaj radi berete tako sloven-ske kot tuje avtorje fantazijskih romanov.

35

POGLEDI

10 % oz. 28 udelez encev, ki je na dvanajsto vpras anje odgovorilo, da berejo tako tuje kot tudi slovenske avtorje fantazijskih romanov, je moralo svoj odgovor utemeljiti. 42 % jih je odgovorilo, da jim je pomembna zgolj vsebina in ni pomembno, kdo je avtor ter kateri narodnosti pripada. Vsaka knjiga si zasluz i moz nost, ne glede na to, ali je v slovenskem ali tujem jeziku. 23 % jih je odgovorilo, da slovenski avtorji ne zaostajajo za tujimi ter da so jim enakovredni. 16 % jih je utemeljilo, da so tuji avtorji pac kvalitetni in med njimi laz je najdejo res kvalitetna dela, c eprav se tudi med slovenskimi avtorji najdejo dobre knjige. 13 % jih je odgo-vorilo, da so slovenski avtorji neupravi-c eno zapostavljeni in premalo promovi-rani. 6 % pa jih je odgovorilo, da tuje in slovenske avtorje fantazijskih romanov berejo zaradi primerjave.

12.2 Utemeljite, zakaj raje berete

tuje avtorje fantazijskih romanov. 90 % oz. 124 udelez encev, ki je na

dvanajsto vpras anje odgovorilo, da raje berejo tuje avtorje fantazijskih roma-

nov, je moralo svoj odgovor utemeljiti. Najvec oz. 32 % jih je odgovorilo, da slovenskih avtorjev fantazijskih roma-nov ne poznajo. 25 % jih je odgovorilo, da so tuji fantazijski romani boljs i, bolj kvalitetni, bolj zanimivi in svetovno pri-znani. 12 % jih je odgovorilo, da je vec -ja izbira tujih fantazijskih romanov. 10 % jih je odgovorilo, da raje berejo v izvirnem jeziku, vec ina je navedla angles ki jezik. Prav tako jih je 10 % odgovorilo, da so tuji avtorji bolj znani in imajo boljs o promocijo od slovenskih avtorjev fantazijskih romanov. 4 % udelez encev je odgovorilo, da imajo tuje avtorje raje, prav tako jih je 4 % odgovorilo, da je slovenskih avtorjev malo. Nazadnje je 3 % udelez encev odgovorilo, da so tuji romani cenejs i od slovenskih prevodov oz. izvirnikov.

12.3 Utemeljite, zakaj raje berete slo-

venske avtorje fantazijskih romanov. Ker nobeden izmed udelez encev pri

dvanajstem vpras anju ni izbral odgovo-ra, da raje bere slovenske avtorje fanta-zijskih romanov, je zadnje vpras anje ostalo neodgovorjeno.

Graf 22: Utemeljite, zakaj raje berete tuje avtorje fantazijskih romanov.

36

MAGIJSKA GIMNAZIJA LUBLIANA Bojan Ekselenski, Slovenija

UVOD V MAGIJSKO GIMNAZIJO LUBLIANA Vse skupaj se je zac elo nekega dne,

ko sta Joz ef Ravnik in Helena Lomnik, ded in mati Petra Lomnika, uc enca 9. razreda osnovne s ole obvestita o nec em pomembnem. Peter je po mami-ni strani podedoval izredno redek gen, imenovan magijski XY gen. Posedovan-je tega gena zahteva od matere, da otroku predstavi moz nost dejanja volje.

To je obred, s katerim mora do 1. novembra zadnjega leta osnovne s ole sprejeti odloc itev za vpis na Magijsko gimnazijo. Dejanje z ivljenjsko pomem-bne odloc itve mora sprejeti pred moz -nostjo vpisa na kaks no drugo s olo. Ko je 1. november mimo, ni vec moz nosti spremembe.

Peter je, navkljub ogorc enemu nas-protovanju mame in dedija, izvedel dejanje volje in 1. septembra ga je c aka-la pot v Ljubljano. Kljuboval je vsem, saj je zac rtano pot zagotovljenega uspeha, zaradi moc i magijskega gena, zamenjal za negotovost poti v tuj svet, kjer ima veliko moz nosti padca na druz beno dno.

Takoj za Žalogom je vlak zapeljal v tunel, t.i. jesodski prag. Izginili so vsi potniki v Ljubljano. Žnas el se je v c ude-z ni Lubliani Adamije.

Hitro je spoznal, da se je znas el v popolnoma tujem svetu. Ljubljana je Lubliana, mesto v provinci Gornja Panonija, ki je del Svetega rimskega cesarstva s sedez em v Vatikanu. V Lub-liani je provincijska magijska gimnazija. Adamija pozna tri vrste srednjih s ol,

gimnazij – magijsko, teolos ko in vec vrst klasic nih.

Ampak zakaj magijska? Adamija je svet, kjer je magija, o

kateri pis e mnoz ica knjig o okultnem, mistic nem in hermetic nem, delujoc a sila in eden od stebrov druz be. Cesars-tvu je vladal cesar 9. dinastije, a pogla-var vatikanskega krs c anstva, edinega krs c anstva, je papez Franc is ek I. Drz av-ljanske pravice cesarstva se dobi samo s krstom, obhajilom in birmo.

To je svet, kjer se alternativna zgo-dovina mes a z znanimi osebnostmi. Skrivnost gralove druz ine, templjarji, roz ni kriz arji, pretorijanci, geburijan-ska straz a, fluidno oroz je, letec e ladje in s e mnogo c udes so resnic nost tega ret-

37

DRAŽILNIK

ro ŽF sveta. Astrologija, kozmologika in alkimija so resne znanosti, kot sta cito-genetika ali fizika.

Peter se je z e takoj ob vpisu zapletel v spor z domac imi dijaki. Žaradi dva-kratnega nenadzorovanega magijskega fenomena ga je ravnatelj z e drugi dan bivanja na s oli obsodil na najvis jo moz -no kazen – Pokoro z rehabilitacijo pri patru Teodoziju. Pater je izurjen mag in vatikanski duhovnih. Po zadnji reformi so lahko duhovniki imeli tudi magijsko izobrazbo. Njegova naloga je »uravnotez iti« spokornika.

A Petrove energije niso mirovale. Kmalu je ravnateljev oz ji krog pris el do dramatic ne ugotovitve – Peter je poten-cialni Ipsissimus. To je oseba, ki se ude-janji na osnovi astrolos kih danosti in se manifestira samo v primeru koordini-rane zunanje in notranje krize sveta.

Peter je svojo moc pokazal na Crowleyevih igrah, ko je presenetljivo zmagal na teku na 100 m. Takrat je padel v oc i pomembnemu nobilisu (plemic u) Uriju Geldebertu, bratrancu aktualnega cesarja Avgustusa Lorensi-sa. Medse ga, znova presenetljivo, sprejmejo dijaki vis jih letnikov in zac ne se tudi ljubezenska avantura. Kljub paz-ljivosti je zaradi svojih energij zabredel v tez ave. Ugotovil je, da so otroci precej grobo loc eni na uvoz ence, to je pris leke iz zunanjosti, nas ega sveta in domac ine. S olski sistem poskrbi, da prvi uvodni letnik konc a samo pes c ica iz nas ega sveta. Peter in njegovi prijatelji iz raz-reda uvoz enih so sooc eni tudi s to nep-rijetno platjo bivanja v skoraj pravljic ni dez eli.

A navkljub razigranosti dijas kega z ivljenja se nad vsemi zbirajo temni oblaki. Kardinal Tiberij Sangiovanni, eden najmlajs ih kardinalov v zgodovini

vsemogoc ne Vatikanske cerkve, se je odloc il, da mora krs c anstvo znova pos-tati vodilni steber moc i cesarstva. Ž eli c as, ko je bil cesar podloz en papez u v vlogi »defensor religio«, posvetni izvr-s evalec papez eve absolutne oblasti.

Peter dojame, da je odras c anje pre-cej zapleten del z ivljenja,posejan s slad-ko grenkimi veselimi tegobami …

VSI SVETI: KROMPIRJEVE POČITNICE Pris el je petek, zadnji dan prvega

semestra. Novc ke je c akala razglasitev rezultatov minulega semestra. Peter, Miha in Teja se zadovoljno odpravijo v A1.

»Napihnjenci iz N1 se nas izogibajo. Mogoc e so se navelic ali.«

Peter je resno odvrnil: »Ne bi rekel. Ravno ta mir mi ne da

miru.« Miha se je zarez al: »Mir ti ne da miru? Bodi vendar opti-

mist!« ga je udaril pod lopatico, »Andrejeva tolpa napihnjenih velic in je ugotovila svojo nemoc . Verjetno so si nas li druge tarc e za zdravljenje svojih frustracij.«

Teja je pres erno dodala: »Imamo mir pred njimi in edino to

s teje. Je tako?« je pogledala oba fanta in ju zgrabila pod roko. Peter je kislo pri-kimal:

»Verjetno imas prav.« V veliki dvorani so se zbrali po razre-

dih. Žnova se je iz nic pojavil ravnatelj Brez nik in se pridruz il podravnateljici Normanovi, profesorju Reberniku, Predsedniku Komisije za uvrstitve in prav ostudno osladnemu dijas kemu predsedniku Janu Oberc kalu.

38

Ravnatelj je udaril s kladivom po dolgem katedru in dvorana se je zavila v grobno tis ino:

»Konec prvega, najkrajs ega, semes-tra je za nekatere znak za veselje in seveda opomnik, naj ne popustijo. Mal-ce manj uspes nim je zakljuc ni obrac un dosez kov semestra opozorilo za okrepi-tev naporov. Najprej bomo predstavili ocene uc nega programa,« in namignil profesorici Normanovi. Najprej je mal-ce zakas ljala, zatem s kretnjo priklicala na zaslon tabele ocen:

»Uc ni uspeh je po pric akovanju naj-vis ji v N1 s povprec no oceno 3,12. V razredu je devet odlic nih in isto toliko dijakinj in dijakov s povprec jem pod dva. Presenetljivo sledi N4 s povprec no oceno 3,01 in, zanimivo, manj dijakinj in dijakov s povprec jem izpod dva. Teh je osem, a na drugi strani sta samo dva z odliko. N2 s povprec jem 2,95...« Peter je sunil Miho izpod reber:

»Daj, ne dremaj tako oc itno.« Žnova je ujel tok podravnateljic inih

besed: »Oglejmo si s e disciplinsko poroc i-

lo,« in je znac ilno ostro os inila dvorano, »Negativni zmagovalec je, kar je z e tra-dicionalno, N4, z rekordnimi 77 kazen-skimi toc kami, vkljuc no s pokoro in rehabilitacijo...« in je zakljuc ila svoje uspavalno nas tevanje, »Razredne toc ke bo predstavil profesor Rebernik.«

Profesor je komentiral nove tabele na zaslonu:

»Najuspes nejs i razred je, novo pre-senec enje, N4 s 432 toc kami. To je s ol-ski rekord N razredov v vsej njeni zgo-dovini. Vec ino toc k je prinesel rezultat Crowleyevih iger, ki jih je zasluz il, saj vemo, kdo. Kar precej zadaj je N1 z 255 toc kami, a gre s e vedno za rezultat, uvr-s c en med prvih deset v c astitljivi zgo-

dovini te ustanove. Preostala razreda sta precej zadaj ...«

Ravnatelj je nadaljeval: »Rezultati so, kako naj rec em, zabav-

no presenetljivi. Imamo razreda, ki sta vsak zase izjemna. Na eni strani pozitiv-na, nadpovprec na solidnost, a na drugi kaotic na odlic nost. Kako lahko izboljs a-te svoj osebni rezultat in izkupic ek raz-reda? Kako se bo v nadaljevanju odvijal vas razvoj? Odgovor najdite sami, v sebi. Pois c ite svoje skrite potenciale in jih vprezite v napore za izboljs anje svo-jega s olskega uspeha.«

Na koncu je dobil besedo s e predsed-nik dijas kega sveta. Najprej je naredil vos c en nasmeh navajenosti na prilizo-vanje, zatem jih je ogovoril z odvratno posladkanim naglasom:

»Opogumljata me povprec ni oceni najboljs ih razredov. Tudi razredne toc -ke so solidna osnova. Oc itno imamo leto rekordov, z al tudi negativnega ...« in pojava postane za spoznanje manj osladna, »Poc itnic ne uporabite za nor-c ije, temvec uc enje. Tudi na disciplini bo treba trdo garati. Pokora med novc -ki je nekaj, kar se nam s e ni zgodilo.«

Po kosilu so se Peter, Teja in Miha odpravili proti internatu. V parku so zagledali skupino N1, ki so jo ljubkoval-no imenovali oktagon nadlog. Žbrali so se okoli listov papirja in odprtih knjig. Miha je vzdihnil:

»Oc itno so malce preresno vzeli Oberc kalovo opozorilo, saj so vsi zak-ljuc ili z odliko ali prav dobrim.«

Teja se je zarez ala: »Mogoc e doma od njih zahtevajo

totalno odliko! Kaj pa ves ?« Peter je previdno dodal: »Kar naj bodo zase. Izognimo se

jim.« Teja je veselo poskoc ila:

39

»Jutri se vrac am domov. Žanima me, kako se bomo vrnili v obic ajni svet? Žagotovo bo kul!«

Peter je kislo pripomnil: »Ža vaju da, mene pa c akajo vsakod-

nevne pokore.« Teji so se zasvetile s iroko odprte oc i: »Torej se ne vidimo do naslednjega

ponedeljka?« Peter je otoz no prikimal. Miha je dodal: »Ždrz i stari!« Razsvetljene nebes ke ladje so dajale

pogledu na vec erno nebo pravljic no intonacijo fantastic nega. Elegantno so se vzpenjale proti jasnemu nebu ali se spus c ale v veliko Lubliansko luko. Vse so se gibale po natanc no doloc enem koridorju in na doloc eni vis ini so se usmerile proti svojim ciljem. Peter je vedel, da jih pomikajo generatorji elek-tric nega fluida, najbrz najc istejs a ener-gija.

Poln misli o minulih dveh mesecih pokore je doumel ravnateljeve motive glede najstroz je kazni. Odkar je s pat-rom Teodozijem, s e ni pris lo do, kot bi rekel ravnatelj, nenadzorovanega feno-mena. Žjutraj se bo s ola skoraj izprazni-la. Ostali bodo samo kaznjenci in tisti, ki z elijo po svoji volji ostati na s olskem posestvu.

Vsi novc ki N4 in vec ina iz N3 priha-jajo iz zunanjega sveta. Njegovega sve-ta. Letos so v N1 in tudi N2 izkljuc no adamijci, brez enega samega 'uvoz enca'. Baje se je to zgodilo prvic v zadnjih tridesetih letih. C emu?

Obc asno se je zalotil, da o svoji resni-c ni domovini razmis lja kot o nec em zunanjem, tujem. Dom, druz ina, vse to se mu je zdelo neskonc no dalec , pripa-dalo je nekemu drugemu svetu. Magija tam ni obstajala v tukaj poznani obliki

in Sveto rimsko cesarstvo je del zgodo-vine. Kaj je boljs e? Kaotic na demokraci-ja ali nenavadna teokratska monarhija?

Otroci so se takoj po zajtrku zbrali za odhod. Pomahal je sos olkam in sos ol-cem in spremljal elegantno vzpenjanje s olske ladje John Dee. Ljubljanska zrac -na luka je samo dobrih deset minut stran. Žakaj jih ne pripeljejo s kaks nim drugim prevozom? Žakaj ne omogoc ijo, da stars i adamijskih otrok pridejo kar sem? C emu ta ladijska pot, sestavljena iz vzpona in spusta v luko?

Odpravil se je v park. Žagledal je Tala, Urs o in s e nekaj nepoznanih. Ver-jetno so iz C1, kot Cadi, ki je simbol ose-bnostnega razvoja c etrtos olcev. Pri osnovi magije so obravnavali simboliko iniciacijskih stopenj Toledske s ole in njeno povezavo z aduti Tarota. Novc ki so nekaks en »pred-nulti« razred. Sledi-jo S kot Sameh, O kot Oin, P kot Pei in C kot Cadi. Neofit, Želator, Teoretik in Praktik. Žakljuc ek maturitetnega izpita je iniciacija v Filozofa. Osip je velik. Od s tirih razredov novc kov s po 30 do 35 uc encev na koncu ostaneta dva razreda C s po najvec tridesetimi uc enci. Glavni-na osipa se zgodi zaradi negativnih zak-ljuc nih ocen nultega letnika. Tukaj ni popravcev ali ponavljanj. Ena zakljuc na negativna in sledi izbris. Isto prinesejo tudi tri negativne pri istem predmetu. Pogoji so kruti.

Tal ga je opazil: »Hej! Pridi k nam! Novc ek zmagoval-

ni je vedno dobrodos el!« Peter se je z nasmehom pridruz il.

Vanj se je takoj zagledala rjavolaska z velikim c opom, drobnim, a prisrc nim trikotnim obrazom ter z ivahno sivimi oc mi, uokvirjeni z elegantnimi temno-modrimi okvirji:

»To je torej znameniti zmagovalec na

DRAŽILNIK

40

100 metrov. Novc ek s e nikoli ni zmagal na s olskih Crowleyevih igrah. Impresiv-ni dosez ki.«

Tal ga je potrepljal: »Peter ni navaden novc ek. Ste z e sli-

s ali za novc ka pri pokori? Se mi je zde-lo,« se je zaupljivo nasmehnil, »Vsakdo s pokoro je moj prijatelj,« in mu pred-stavi dekle, »To je Minka, v z argonu zunanjega sveta je c istokrvna piflarka, a pri O1 so presrec ni, ker je del njihove skupnosti. Ž nami je zaradi svojih dose-z kov na podroc ju intelektualnih tekmo-vanj. Na provincijskem dijas kem tek-movanju v deseteroboju znanja nam je prinesla zmagovalni pokal. Ugnala je tudi c etrtos olce. Urs o poznas , to je Ales in njegova punca Tereza iz P1. Razen Minke in Tereze smo uvoz eni, torej nekaks ni bratje in sestre.«

Peter se je rokoval. Najprej z Ales em, zatem Terezo, na koncu s e z Minko. Dlan so objeli njeni elegantno dolgi prs-ti. Oblila ga je prijetno blaga toplina. Tega s e nikoli ni obc util. Razen rahlo poudarjenih ustnic, na njej ni opazil sle-du lic il. Osredotoc eno je pogledala dobesedno skozenj. Celo telo je prepoji-la slastna mrs c avica. Ženice so se mu nenadzorovano razs irile. Ves nadzor je ob dotiku z mehko koz o izpuhtel v vret-ju hormonov. Minka se je zahihitala:

»Do sem c utim vretje tvojih energij. Ža novc ka si izredno pretoc en. Pokora ima svoje pluse.«

Peter je c util toplino s e nekaj trenut-kov po rokovanju. Njena energija je drugac na, polnejs a.

Tal je prekinil njuno medsebojno zijanje:

»Ž elimo izboljs ati ocene pri Ceremo-nialni magiji. Ker novc ki nimate tega predmeta, si lahko zraven,« in se navi-hano zarez al, »C e te seveda ni strah.«

Peter je skomignil z rameni in priki-mal:

»Žakaj bi se bal? Saj me ne boste zac arali v zajca in koga izmed vas v lisi-co.«

Vsi so se zasmejali. Tal je dodal: »Žajec in lisica,« in se v hipu zresnil,

»Na to s e nismo pomislili. Lahko posku-simo.«

Peter je rez e odvrnil: »C e bi se dogajalo v filmu, bi s lo.

Tako pa gre samo za iluzionistic ni trik. S e mi ga poznamo. Letos se je z e nekaj novc kov zbudilo z mus jim strahom v pajkovi mrez i. Tudi na meni so poskusi-li, a me je ubranil obic ajen odganjajoc pentagram. Pokora v paketu duhovne rehabilitacije prinese tudi nekaj dob-rot.«

Minka je iskala Petrov pogled: »Tale je novc ek samo zato, ker je v

N4. Drugac e je dalec od otroc ka.« Tal je prikimal, objel Urs o okoli

ramen in dejal: »Gremo torej veselo na delo,« in dru-

s c ina se je odpravila v osrc je parka. Tam se med visokimi drevesi in za paravanom grmovja prikaz e stara vrtna uta. Ales je razloz il:

»To je nas a skrivna baza, rec emo ji Brlog. Ta uta je zapus c ena, uradno je namenjena vrtnemu orodju. Odkar je park v oskrbi C razredov, je ta uta je samo nas a. Izven glavnih poti s e niso namestili kamernikov. Tako nas e vaje niso na ravnateljevem etervizijskem sporedu.«

Tal se je postavil pred vrata, dvignil roke in zaklical:

»Portalum odpritis! Portalum odpri-tis! Sprejemis nas. Sprejemis nas. Porta-lus!« zatem se je obrnil, segel v z ep, izvlekel kljuc in dejal:

»Fora iz filma ne deluje, torej bo tre-

41

ba s kljuc em.« Minka je obstala poleg Petra:

»Vedno imajo ta s tos. Fantje pac . Greva,« in se je dotaknila konic njego-vih prstov. Žnova ga je zas c emelo po celem telesu. Njene ustnice so se ukrivi-le v prisrc en nasmeh. Ža hip je zastal, zatem ji je sledil.

Od znotraj je uta presenetila s popol-noma drugac no podobo, zasijala je od urejenosti. Ales je med zbiranjem pri-pomoc kov dejal:

»Nikogar ne zanima, kaj je notri, saj je od zunaj tako zanemarjena.«

Tal ga je dopolnil: »Vsak teden dobimo minus toc ko za

zunanjo urejenost. Nas i predhodniki so slabo skrbeli za park, mi smo vsaj ta del uredili, a sem se poc asi navelic al tudi teh rednih tedenskih minusov zaradi neurejene his ke. Torej bomo prej ali slej popleskali to bajturino. Ampak ne danes,« in se je zagledal v Petra, »Kaj bomo s tabo? Nimas nobenega oroz ja in kute.«

Tereza je res ila dilemo: »Naj opazuje mojstre pri delu. Po

Teovi zaslugi se zna zas c ititi. Upam vsaj,« je sumnic avo zoz ila oc i.

Minka ga je otoz no pogledala: »Tes ima prav. Lahko si samo opazo-

valec.« Peter je razumevajoc e prikimal: »Saj nisem pric akoval svoje udelez -

be. Opazovanje mi ne more s koditi.« Ales si je pomel roke: »Torej lahko zac nemo. Naredimo za

novega prijatelja krajs i uvod. Kaj vemo o invokaciji?«

Minka je veselo odvrnila: »Poznamo tri metode. Je tako?« se

obrne proti Petru, ki je oprezno dodal: »To s e jaz vem. Devocija, direktna

invokacija in dramska izvedba.«

Minka je zaploskala: »Odlic no! Novc ki sicer tega uradno

s e ne veste, zlasti uvoz eni,« se je hudo-mus no nasmehnila.

Peter je skomignil z rameni: »Kot sem dejal, pokora ima tudi dob-

re strani.« Tal je nadaljeval: »Urs a, za ogrevanje nam razloz i

direktno invokacijo.« Petra je pres inilo. Tega se na gimna-

ziji ne uc ijo. Torej bo nekaj prepoveda-nega.

Urs a je odvrnila: »Vc asih je bila direktna invokacija

edina uporabljena tehnika, kar je zani-mivo, saj se je veliko poskusov slabo konc alo.«

Petra je zanimalo: »Slabo? Ž neuspehom?« Minka se je zahihitala: »Kje pa! Izvajalci v primeru neuspe-

ha znorijo. Metoda je, kar z e ime pove, direktna in tudi izjemno brutalna. Spro-s c ene energije nepripravljene adepte zmeljejo kot jajc no lupino in iz njih naredijo psihotic no razvalino. Inkvizici-ja je samo lani na trajno ekskomunika-cijo obsodila vec kot 6000 magov z nes-rec o pri delu. Velika vec ina kazni so posledica nezgod pri direktni invokaci-ji. Žlasti nevarna je igra z energijsko najmoc nejs imi entitetami. Ž al sposob-nosti velikokrat capljajo dalec za ambi-cijami ega.«

Peter je zaskrbljeno pristavil: »Je sploh dovoljeno?« Tal se je zarez al: »Seveda ni, a je ravno zato tako zani-

mivo. Na s oli sicer povohamo tudi devocijsko tehniko, a vec inoma se ukvarjamo z dramsko. Ta je po svoje umetnis ka in zahteva od izvajalcev pre-cej dramaturs kih ves c in in usklajenosti.

DRAŽILNIK

42

Najboljs e skupine izvedejo pravo umet-nino, blagoslov za oc i in us esa, a uc inek je majhen. Žaradi s ibke akumulacije energije je namenjena delu z najniz jimi entitetami.

Izpitna ocena je sestavljena iz tehnic -ne in umetnis ke komponente. Komisija oceni prispevek vsakega sodelujoc ega posebej. A vsi vemo, kaks no je taks no ocenjevanje. Nikoli ni moz no realno oceniti dejanskega prispevka.«

Peter je vrtal: »Žakaj sploh izvajate direktne meto-

de? Od nje ni ocene in s e prepovedana je, gotovo z razlogom.«

Minka se ga je nez no dotaknila, obc util je njen svilnati dotik in ga pre-strelila s svojimi osredotoc enimi oc mi:

»Tega ne bi smel spras evati nekdo s pokoro. Sicer pa ne mores aktivno sodelovati, saj nimas orodij in kute. Palice boste dodelali in posvetili s ele pred adventnikom, oziroma, kot vi rec ete, boz ic nimi prazniki. Potrebujes tudi magijski krog, tudi tega ne bos imel s e vsaj nekaj mesecev. Novc ke le poc asi in previdno uvajajo v resno magijo,« in je tiho zakljuc ila, »Kar je tudi prav.«

Tal se je zarez al: »Minka, res si stroga! Petra bi lahko

nauc ila formule elementarnih oroz ij.« »Oroz ij?« je us lo Petru. Tal je veselo

odvrnil: »Tako se jim rec e. Saj ne gre za oro-

z je v klasic nem pomenu besede, name-njeno nasilju, temvec magiji. Saj ves , z noz em lahko soc loveku prerez es vrat in ga ubijes , ali mu narez es kruh s salamo. Bistvo je v namenu uporabe in ne izbiri imena.«

Peter je prikimal. Tal je odprl torbo in na mizo poloz il preprost kelih z roc -no nanesenimi hebrejskimi besedami,

noz z drz alom, ki se mu vidi rokodelska izdelava in bakren disk s talismanskimi simboli.

»Tale razlaga bo samo zate,« se je spogledal z vsemi in suvereno nadalje-val, »za dobrodos lico. Tole so oroz ja. Manjka samo palica, ker je sprehajanje z magijskimi palicami strogo prepove-dano, a imamo vsak svojo v uti,« in tiho dodal, »Nihc e ne prepoveduje magu posedovanja dveh palic. Tudi ti si poleg leskove palice prinesel kristalni kelih, noz in bakreni disk. Do konca letnika boste pri osnovah magije posvetili svo-ja elementarna oroz ja, saj so temelj vse magije. Pri izdelavi ti ne more nihc e pomagati. Kljuc no je, da mag sam izdela svoja oroz ja. S e tako dragocen noz je nic vreden, c e vanj ne vlijes svojega flui-da. Obc asno imajo celo Rokodelski kro-z ek, kjer dijaki svoja oroz ja naredijo iz osnovnih surovin. S koda, ker kroz ka ni z e vsaj s tiri leta. Ampak dovolj govorje-nja. Primimo se dela.«

Ales in Tal sta odmaknila zapras eno preprogo in pokaz e se obris magijskega kroga. Urs a je odprla neugledno s katlo in razpostavila kristale:

»S tem bomo akumulirali spros c eni fluid. Ker si neprimerno opremljen, se ne smes pod nobenim pogojem znajti v krogu. Ž nami bos naredil klasic ni uvod, zatem se bos usedel na tisti stol. C e si ves c srednjega stebra in dimenzionira-nja, se lahko s e dodatno okrepis in bos popolnoma varen. Med nas im delom moras biti tis ji od mis ke. S svojim astralnim fluidom ne smes niti blizu nas ega kroga, da se ne opec es . Bo s lo?«

Peter je nemo prikimal in opazoval, kako se vseh pet preoblac i. Ko so zac eli slac iti s e spodnje perilo, se je hotel obr-niti stran. Minka se je zahihitala:

»Kako si sramez ljiv. Saj nisem tako

43

grda.« Peter se je kislo nasmehnil, s e vedno

je sramez ljivo zrl v tla. »S koda, ker Peter s e ni primeren za

nas e delo. S esti c lan ...« Tal jo je utis al: »Dovolj! Dobri magi se znajo prilago-

diti. Bomo pa drugic naredili tiste obre-de.«

Peter je postal pozoren: »Kaks ne tiste?« Minka ga je pomirila: »Nekateri obredi se delajo v paru.« »Invokacije?« »Ne. Druge stvari. Saj bos pravoc as-

no izvedel,« ustnice so se ji razvlekle v pres eren nasmes ek in malce navihano je vzdihnila »C e se bos seveda druz il z nami.«

Iz zaklenjene omare z dvojnim hrb-tom vzamejo palice.

Peter je skupaj z njimi naredil obic aj-ne uvodne obrede, potem je sedel na star, malce razmajan stol. V boz ji drz i je z zaprtimi oc mi delal dimenzioniranje energije. Popolnoma se je izkljuc il iz zunanjega sveta.

Žasedli so vsak svoj krak s soljo zari-sanega pentagrama. Ža pasom so imeli zataknjene mec e, v rokah so drz ali pali-ce. Tal si je najprej nadel krono in v sre-dino pentagrama poloz il bic , bodalo in verigo:

»Tukaj vam darujem moc z vepla, soli in z ivega srebra! Konzumirajte energi-jo, trdnost in fluidnost vsega. Taks na je nas a volja ...«

Obred se je nadaljeval z recitiranjem in vibriranjem magijskih formul.

Peter je zac util energije njihovega obreda. Pres inilo ga je. Izvajali so obred telemitske magije. Žakaj so mi dovolili, da sem z njimi? Nekje v globini zavesti je slis al glas.

»Izostri misli in ustvari svoja oroz ja. Vse je stvar volje. Bodi prozoren in pozoren za vplive od zgoraj in uvidel bos .«

Najprej je pred sabo zarisal svojo projekcijo, oblec eno v sijoc o belo kuto, nad glavo je lebdela zlata krona s tisoc diamanti. V desno roko je vizualiziral palico z ogromnim diamantom na vrhu. V levi roki je drz al kristalno kupo. S palico je udaril v tla in iz globine je zadonela formula EHEJE. V mislih je vibriral s e nikoli slis ane ali videne for-mule. Okoli fantomske pojave se je zac el vrtinc iti srebrn fluid. Vedel je. Magnetni in elektric ni fluid se pretaka-ta in dajeta moc magijskim formulam. V solarnem pleksusu je c util neizmerno toplino. Notranje sonce se je krepilo in ga oblivalo s c udovitim prepletom bla-gosti.

Naenkrat se je pojavilo gorec e mesto z razpadajoc imi obzidji in velic astne stavbe so se spreminjale v prah in pepel. Žaslis al je grmenje in odmeve krikov umirajoc ih. V trenutku se je vse pretvorilo v toc ko, ki je izpuhtela. Sre-c al se je s Talovim srepim pogledom:

»Kaj vraga si poc el?« Minka ga je z enako srepim pogle-

dom dopolnila: »Videla sem te. Kaj si poc el?« Urs a je srdito vpras ala: »Od kod tvoja podoba sredi nas ega

obreda? Ti nismo zabic ali mirovanja?« Peter je skomignil z rameni: »Kaj naj bi poc el? Saj nimam nobenih

oroz ij.« Tal je zlovoljno pihnil: »Ravno to nas bega. Prec astiti Teo-

dozij te tega zagotovo ni uc il. Pet nas je izvajalo obred in ti si nas odpihnil, kot vihar odpihne cvetni prah.«

Peter je poskusil razloz iti, kar se mu

DRAŽILNIK

44

je zgodilo: »Žaslis al sem glas in mu sledil. Saj

nisem hotel motiti nobenega obreda. Ž elel sem ostati izven dosega vas ih energij. Nikjer vas nisem zaznal. Videl sem nekaj,« in glava mu je omahnila. Ni jim hotel povedati za grozljivo vizijo.

Ales je zavijal z oc mi: »Sami smo si krivi, ker smo ga vlekli

v svoje svetis c e. Dajmo zdaj narediti oc is c enje. Naj bo po pravilih. Peter, poj-di ven, da nam c esa ne zapacas , ko bomo poc istili.«

Peter je zaskrbljeno prikimal in jih zapustil. Sedel je ob bor, se naslonil na deblo in za pomiritev naredil vajo pozornosti. Vedno ga je pomirila. Priprl je oc i in umiril dihanje. Žac util je moc bora, enovitost z z ivljenjem, sobivanje rastline in c loveka. Opazoval je vihar misli in ga utis al. Grozljivo vizijo je c util kot neprijeten cmok v grlu. Ostala je samo ena misel. Na Poti si vedno sam.

Iz razmis ljanja ga predrami nez en Minkin glas:

»Ne skuri nam drevesa.« Stresel je z glavo in se srec al z njeni-

mi nenavadno blagimi oc mi. Hitel je z opravic evanjem:

»Saj nisem hotel motiti. S e sam ne vem, kaj sem sploh storil. S lo je za navadno vizualizacijo. Ima novc ek moc i, da odpihne energije obreda, ki ste ga poc eli? Dva sta C, dva P in ti si O. Kako naj bi imel znanje in moc posec i v obred? C emu? Ž elel sem ostati postra-ni.«

Minka se je zasmejala: »Ti res nimas pojma, kaj poc nes ! Se

zavedas , da si res nevaren. Gres se malo vizualizacije in naredis s talo. Ko bos v rokah res drz al palico, bos zaz gal uc il-nico.«

Vstal je in se spogledal s e s preostan-

kom drus c ine. Vsi so zaskrbljeno c akali na njegovo razlago:

»Saj sem vam z e rekel. Nic esar nisem storil.«

Tal je razoc arano dejal: »Ne verjamem.« Peter je nejevoljno nagrbanc il c elo in

rahlo dvignil glas: »Povem vam s e enkrat! Naredil sem

samo navadno vizualizacijo, z njo sem hotel ostati izven vas ih energij. Koliko-krat naj s e ponovim, da nisem z elel zmotiti obreda. Verjemi mi! Kako naj bi posegel v obred, ki ga sploh ne poz-nam? Žakaj naj bi posegel!« in je srdito dvignil glas, »S kaks nim motivom?«

Minka je posegla v muc no sceno: »Novc ek ima verjetno prav. Nehajmo

s to sceno.« Tal je trdo dodal: »Dokler ne bo oboroz en, ne bomo

delali v njegovi prisotnosti. Se strinja-te?«

Minka je nekaj zajecljala. Tal je gro-zec e dvignil glas:

»Se strinjate?« Vsi so poniz no prikimali. Tal se je

spogledal s Petrom: »Ž al mi je. To ni uperjeno proti tebi,

temvec nekemu vragu v tebi. S e vedno smo prijatelji. Velja?«

Peter je pogoltnil slino in prikimal. Žavedal se je. Tal ima prav. Vizualizaci-ja je sproz ila nenadzorovan fenomen in samo upal je, da ga ni c util s e kdo drug. Recimo ravnatelj ali profesorica Nor-manova.

Minka se je stisnila ob Petra in se znova dotaknila konic njegovih prstov. Oc itno se ga rada dotika. Skoraj zas epe-tala je:

»Potrpi. Saj bos kmalu posvetil svoja oroz ja.«

<>

DRAŽILNIK

45

Konc no sem se res il nadlez nega stri-ca Bena. kaks no bedasto ime – Ben. Imperialci so vsaj za nekaj dobri. Tako za s ankom sem srebal pivo z Bilbom, Sarumanom in Hanom Solom. Saruman je komentiral politic no situacijo:

»Veste, ta arbitraz a se je sfiz ila. Sau-ron in imperator Palpatin sta drz ala fige v z epu. Prstan je sluz il samo za pre-tvezo.«

Han zlovoljno vzdihne: »Presneto, vse to zaradi c arobnega

prstana za delanje vina iz vode.« Oglasi se Bilbo Bisagin: »Mislite tega?« in iz popotne torbe

potegne nic kaj ugleden prstan. Vsi pogoltnemo slino. Premaga me radove-dnost:

»Kje si ga nas el? Je to res to, kar mis-lim, da je?«

Bilbo pomembno prikima: »Nas el sem ga na Endorju. Ko so me

hoteli tisti hobitoz erski s kratje naloz iti na raz enj, se mi je prikazal Gandalf in mi pokazal potacano blato. Dobro sem pogledal in glej ga, zlomka, prikazalo se je nekaj svetlec ega in hitro zgrabil. Prs-tan je sam zdrsnil na prst. C udil sem se, ker me naenkrat niso vec videli. Eden od stranskih uc inkov prstana je nevid-nost. Tako lahko na skrivaj nekomu vino spremenis v vodo ali obratno. Potem sem vzel gorjac o in namlatil vse! Garbal sem jih kot garjave wookije,« in naredi malce otoz en izraz, »Pomisli, vse sem namlatil! Razbil sem celo z enske in otroke. To ni dobro. To je zaradi Sama. Jezen sem, ker me vedno vlec e navzdol, vedno se grabi za moje hlac nice in dla-ke na nogah. Bil sem jezen. A ne bi se

smel razjeziti.« Iz vse otoz nejs ega monologa ga zbu-

di Han in ga udari po hrbtu: »Ti kosmatonoz ni zmikavt! Ves , kaj

moras s tem, da res is ta mejni spor?« Bilbo zaupljivo prikima. Torej hobiti le niso takšni debili in

včasih preberejo kakšna navodila za uporabo.

Tedaj v krc mo vdre terminator in zakric i:

»Hasta la vista baby!« in zac ne vse povprek streljati.

Vsi v kantini skoraj enoglasno zakric ijo: »Terminator! To je z e drugi, ki je

zgres il planet!«

BILBO V MOS EISLEY Bojan Ekselenski, Slovenija

SPEKULATIVNA ZGODBA

46

Žac util sem zov sile. A ta zov s e ni bil dobro fokusiran, saj sem c util nekaj toplega v spodnjicah in po hlac nici. Pred terminatorja skoc i moz v c rnem:

»Terminatorji ste kot virus. Razmno-z ujete se, dokler vsi ne umrejo od dol-gega c asa,« in vanj zarine roko. Termi-nator obstane, oblije ga nekaks na smo-la. Saruman in Bilbo se spogledata. Saruman navelic ano rec e:

»Elrond znova hodi v spanju in misli, da je agent Smith. Hej,« s prstom pomo-c i v smolo in jo oblizne. Obraz se mu raztegne v nasmeh:

»Hej drus c ina, to je prvorazredni has is !« in potreplja moz a v c rnem:

»To mi deli! Kar bodi ponoc i agent Smith in haraj med terminatorji! C e jih zmanjka, si postrezi z imperialci.«

Han se ozira in oc itno nekaj is c e: »Hitro najdimo kaks no embalaz o. To

bi lahko prodal Huttom! Tako se bom res il Jabbe. Ža has is bi ubijali! Ko bi jih videli, ko se ga zadenejo.«

Bilbo doda: »Ni ga c ez dober s us,« in otoz no

pogleda moz a v c rnem: »Kljub vsemu to, kar poc ne prijatelj

Elrond, ni zdravo. Moral bi jemati kaj za z ivce. Oc itno je pod stresom, ker se je hc i zaljubila v zapornika.«

Saruman odsotno doda: »Aragorn ni bil nikoli kaj prida. Sum-

ljiv mi je od dneva, ko se je hotel doko-pati do Mordorske krone.«

Han potegne pis tolo in nepremic ne-mu terminatorju odpihne glavo:

»Vseeno bodimo prepric ani glede terminacije terminatorja! In naj z e kdo najde kaj, da poberem veselo smolo!«

Agent Smith se jezno obrne: »Kaj si storil nesrec a? Saj ni streljal

nate!« Han pihne v cev blasterja:

»Bolje preventiva kot kurativa,« in mi pomez ikne. Hrup zaradi terminator-ja se polez e. Natakar ponudi plastic ni sod:

»Bo dobro?« Han se zadovoljno zarez i, mu vrz e

imperialni zlatnik in hiti pobirati smolo. Agent Smith se spremeni v zelene koc-ke, te se zgrudijo v kup in izgine. V kan-tino vstopita s e dve skrivnostni silhueti. Eno takoj prepoznam. Obi Kenobi! Kak-s no olajs anje.

Obi si ogleduje sledove terminatorje-vega razdejanja, malce prezirljivo os ine Hana, ki z lopatico pobira smolo in brc-ne odstreljeno glavo:

»Skynet je jezen, ker je Sauron odstopil od arbitraz e. Ob vsej s irni gala-ksiji sta se oba zapela na tisto zaplato vina.«

Drugi pris lek, s e kar zavit v c rno kuto, hropec e doda:

»Tudi Palpatin ni nedolz en. Sauronu je ukradel Edini prstan, ki vodo v vino spremeni.«

Spogledal sem se z Bilbom: »Ždaj mi je jasno, kako je to pris lo na

Endor. Padlo je iz z epa mojega oc eta.« Vse oc i se obrnejo vame. Skomignem

z rameni: »Sem rekel kaj taks nega?« Skoraj skupaj odvrnejo: »Darth Vader!« Na dan so privreli tragic ni spomini.

Ne bom pozabil tistega dne, ko sem na mobiju igral Star Wars Battlefront. Pri-s el je Darth Vader in takrat sem spoznal kruto resnico. S e zdaj mi odmeva po us esih:

»Luke, jaz sem tvoj oc e,« in, kar je sledilo, je bilo s e hujs e, vzel mi je mobil-nik. Ta dvojna travma me je zaznamo-vala.

Saruman posmehljivo spusti oc i na

47

SPEKULATIVNA ZGODBA

luz ico pod mano: »Sila je v tvoji druz ini moc na, a ne

pri vseh na enak nac in.« Popade me stras ni bes, izvlec em mec

in pritisnem na gumb. Nic se ne zgodi, samo kratek huus k.

Obi Kenobi se zarez i: »Padawan, zvec er ga moras dati pol-

niti. Tisti polnilec je za mec in ne pico-pek,« in strogo okara Sarumana:

»Ti Sauronov vohun pa pusti mojega padawana pri miru. Bilbo!« se posveti s e Bilbu, »Si pripravljen na nalogo?«

Bilbo zaskrbljeno prikima: »Moj ponos mora torej v morje rde-

c ega vina na planet Vinis Veritas,« in otoz no pristavi: »S koda dobre pijac e.«

Saruman zgroz eno odkima: »Ne! Jaz moram dobiti Prstan! Jaz in

samo jaz! Potem bom premagal Sauro-na in Palpatina!«

Ben Kenobi izvlec e mec in ga vkljuc i – huuus k:

»Ti? Tisti zadetek Redagast bo uroc il prstan in ko ga bo Bilbo vrgel v morje rdec ega vina, bo nastal vinski kis in arbitraz a ne bo vec potrebna.«

Han si oblizne prste: »Uf, kako fina roba. To bodo Hutti

plac ali. S e dobro,« malce razoc arano

vzdihne, »saj Bilbovo dejanje pomeni konec s verca vina. S e huje bo, ker bo potem Mordor pris el v Schengen in adi-jo moji profiti.«

Saruman jezno zarenc i: »Bom pa iz zapora res il Matildo in bo

na meji zgradila Kitajski zid. Na vrata bom nalepil gumo, da se bodo nepredu-s no zaprta in imetje vi svoj Schengen. V Isengardu bom postavil Gardaland in tam bo zastonj pijac a! S e kako boste radi s li v mojo pus c avo in gos c avo!«

Ben Kenobi se mu zarez i: »Ne prodajaj nam bikovega dreka!«

potegne mobija in zaklic e, »Scotty, potegni nas gor. Imamo Bilba in Edini prstan. Sarumana lahko odloz is k Jodi, naj ga malo nauc i potrpez ljivosti!«

Ostal sem sam s Hanom: »Kaj bova?« »Kaj? Res iva tisto princeso. Baje jo

ima Skynet. Ne vem zakaj hoc e z njeno pomoc jo Keylu Reesu izbiti iz glave Sarah Connor?«

Žac util sem s c emenje: »Princesa Leia ... Sila v njej je zelo

moc na.« Han prikima: »Ko je s la mimo borze so se takoj

dvignili vsi borzni indeksi.«

NAJKRAJŠA PRAVLJICA NA SVETU Nekoc , nekje, pod mogoc no goro Triglav je fant vpras al dekle: »Bi se poroc ila z menoj?« Dekle je odvrnilo: »NE!«

… in tako je fant nato srec no z ivel do konca svojih dni. Dirjal je z motorji, s el je na ribolov, pa na lov, ko se mu je zahotelo. Na TV je kar naprej gledal fusbal in spil na hektolitre piva ter vina in imel je veliko denarja na banc nem rac unu in vedno je pus c al dvignjeno desko na stranis c u in prdel je ter rigal, c e je le bil pri volji.

Poveznite lonec, pritisnite na zvonec, pravljice je konec.

48

SVETA TEKMA NUNEMORJA Andrej Ivanuša, Slovenija

Sredi toplega obdobja, ko je planet Ledenik na svoji kroz nici najbliz ji Chari, sem se znas el na pristajalni plos c adi raketodroma in se komaj upiral ledeno mrzlemu vetru, ki me je z elel zabrisati nazaj proti transporterju in proti zabo-jem, ki so jih roboti raztovarjali. Ogle-doval sem se naokrog in c akal, da pride kdo pome.

Chara je svetila skozi tanko kopreno oblakov. Popravil sem dihalko respira-torja. Nanj sem se moral nekako priva-diti, kajti atmosfera na Ledeniku je red-kejs a in z manjs im odstotkom kisika kakor na Žemlji. Na tem planetu je na prostem vedno potrebno nositi respira-tor in vec slojni zas c itni kombinezon z grelnikom. Ker je sedaj bilo »ledenis ko poletje«, je bil moj grelec za pasom uga-snjen.

»Nima smisla,« je rekel nekdo za menoj. Obrnil sem. Bil je pilot.

»Kaj nima smisla?« »Ne bos nic esar doc akal, ne avtomo-

bila in ne kamiona!« »Kako ves , da c akam na prevoz?«

Žmignil je z rameni. »Menda! Vsak novinec c aka. A tukaj

ni ne enega in ne drugega!« je rekel in se zasmejal. Njegov smeh je dus ila mas-ka respiratorja. »Otok je premajhen za kaj takega. Pa tudi v tem mrazu odpove vsa nas a tehnika. C e ne takoj, pa c ez pet minut! Samo poglej robote! Polovica jih je z e pomrznila.«

Razgledal sem se naokrog in njegova trditev je bila resnic na.

»Kaj pa Kosmatinci?« sem vpras al z upanjem v glasu. Žamahnil je z roko:

»Tu jih ni! Sem ne pridejo za noben

denar! Mogoc e obc asno kaks en diplo-mat!«

Vdal sem se v usodo. »Ti ne gres tja?« sem vpras al in poka-

zal proti kontrolni zgradbi. »A-a!« je odkimal. »Nic esar nisem

tukaj izgubil. S e tako majhna vesoljska ladja je bolj udobna od teh zgradb tukaj. Samo raztovorim, preverim sisteme in jo takoj zbris em nazaj. Prej, preden mi zmr-znejo usmerniki in zakrilca.«

Pogledal sem c ez pristajalno plos c ad in spet proti njemu.

»Kako bodo pa prepeljali moje zaboje?« »Ne bodo,« je rekel. »Ne bodo?« sem presenec eno ponovil. »No, kasneje, ponoc i. S sanmi v kate-

re so vprez eni rosomahi,« je pojasnil. »Rosomahi?« »Uh, kaj na misije pos iljajo samo nei-

zobraz ene diplomate …« »Prosim!?« sem povzdignil glas. »Oprosti, no! Rosomahi so tukajs nje

vprez ne z ivali. Velike so kot psi, a so bolj podobne tasmanskim rosomahom z vrec o. Pa jih tako imenujemo!« je pojasnil.

To me je napeljalo na nenavadno idejo. Med premis ljevanjem o njej, sem se napotil pes c ez plos c ad v kontrolno stavbo.

Ko so se dvojna avtomatska vrata zaprla za menoj, me je objela blagodej-na toplina. Olajs ano sem odpel pas, da je dihalka popustila svoj tesni objem okrog ust. A mogoc e bi bilo bolje, c e ne bi. Notranjost poslopja je smrdela.

***** Na Ledeniku vsa poslopja smrdijo.

Prav vsaka zgradba smrdi malo druga-

49

SPEKULATIVNA ZGODBA

c e. C e bi mi povezali oc i ali bi oslepel, bi z e po smradu vedel, kje se nahajam. Kljub regeneratorjem je zrak vedno postan in zatohel, saj se trudijo, da bi vse zadrz ali znotraj zgradb in znova reciklirali. Žunaj je premrzlo, da bi lah-ko prezrac ili prostore. A tudi drugac e energije in materialov ni v izobilju.

Planet Ledenik kroz i okrog zvezde Chara. Klima je primerna kvec jemu za Eskime. Predstavljajte si klimo visoke-ga Kanadskega severa ob ekvatorju, Antarktika bi bila nekje na zmernih s irinah. Pola sta za nas praktic no nedo-stopna.

Kosmatinci, torej domac i prebivalci, se tam najbolje znajdejo. Imenujemo jih tako, ker so poras c eni z dolgo in gosto

dlako, spodaj imajo s e dodaten puh, debelo podkoz no salo in s e nekaj dru-gih prilagoditev na arktic ne razmere. Imajo vrec o v kateri nosijo svoje negod-ne mladic e. Oblac il ne nosijo, le nekak-s na ogrinjala, ki govorijo o statusu nosilca, in raznovrstna pokrivala z raz-lic nimi zavihki, da z njimi prekrijejo izpostavljena us esa, nosove in oc i. Obla-c ila uporabljajo le za potovanja na oba planetna pola.

Nas i vrli raziskovalni astronavti so pred desetimi leti arogantno zapic ili zastavo v tisto ledeno pus c avo. Kljub vsem opozorilom so ponovili nas e stare zablode o vec vrednosti c loves ke vrste. Žato so jih dobili po glavi. Ko so nas domac i prebivalci potolkli, smo se komaj

50

O Življenju, Vesolju in sploh Vsem www.andros.si/vesolje/

podroben opis Sonca in planetov Osonc ja, nastanek in mehanika galaksij, rojstvo, z ivljenje in smrt zvezd, bigbang, struktura vesolja in njegov konec, o moz nostih z ivljenja na razlic nih planetih, potovanja na Mars, izza meja Osonc ja in s e dlje, pojmovnik, pojasnilo manj znanih pojmov, formule.

uspeli dogovoriti za diplomatsko misijo. Nas e bivanje na Ledeniku se je po vseh vojas kih avanturah skrc ilo na Nebesni otoc ek sredi Ekvatorskega morja, ki nam ga je nekaks na planetna vlada Ledenika odobrila za diplomatsko izpostavo. Obe-nem pa so lahko natanc no kontrolirali kaj poc nemo na njem.

***** Pol leta po zac etku mojega dela v

diplomatski misiji, je pris el na obisk Starogrc , novo izvoljeni veliki mungos celine Kobold. Hotel je izmolsti nekaj nove tehnologije in tehnic nih naprav od Žemljanov. Moja naloga je bila, da prip-ravim sejno sobo. Kar je pomenilo, da je bilo potrebno prezrac iti prostor in vanj spustiti ledenis ki mraz, da se ustvari vsaj znosna klima za gosta pri minus dvajsetih stopinjah.

Pogajanja so bila dolgotrajna in naporna. Bili smo mu pripravljeni pre-pustiti doloc ene naprave in ga pouc iti o nekaterih tehnologijah, a za to ni z elel narediti nobene protiusluge. Minevali so dnevi in Starogrc je zac el groziti, da bo na posvetu velikih mungosov vseh celin Ledenika dosegel, da nas v celoti in dokonc no izz enejo s planeta.

»Tako! Konc ali smo!« je rekel polgla-sno vodja nas e diplomatske misije Ivan Ivanovic Karlov z utrujenim glasom, ki je naznanjal pogajalski poraz. C lani nas ega diplomatskega predstavnis tva

so se le spogledovali in zmigovali z rameni. C lani kosmatinske delegacije pa so s kosmatimi prsti tapkali po mizi, kar je kazalo na njihovo zadovoljstvo.

Sedaj je nastopil moj trenutek. Žami-sel z letalis ke plos c adi ob mojem priho-du je konc no dozorela. Od vznemirjenja mi je utripalo srce, ko sem se oglasil:

»Ivan Ivanovic , dovolite s e meni, da poskusim z zelo nenavadnim predlo-gom!« Žac udeno je privzdignil obrvi. Vsem je bilo jasno, da mu je popolnoma vseeno, kaj bom predlagal. C e bo tudi ta predlog zavrnjen, je jasno, da se bomo morali slej ko prej pobrati s planeta. C e mi pa uspe, pa bo Ivan Ivanovic poz el vse zasluge.

»Prav!« je pokimal. Pogoltnil sem sli-no in ugasnil mehanskega prevajalca. Skus al sem v najboljs i kosmatins c ini povedati svojo misel.

»Veliki mungos Kobolda, slis al sem, da prirejate vsako leto sveto tekmo s sanmi in rosomahi c ez vso celino.«

Videl sem kako se je Starogrc prese-nec eno zazrl vame.

»Da! Da, res je! Sveta tekma Nune-morja. Žakaj vas to zanima?« je poc asi vpras al.

»Tudi na Žemlji imamo podobno tek-mo. Ni tako dolga in pomembna kakor je vas a, a prav tako se odvija s sanmi in z vprez enimi z ivalmi, ki so po svoje podobne vas im rosomahom,« sem rekel

51

SPEKULATIVNA ZGODBA

in poc akal, da dojame moje besede. Videl sem, da sem mu zbudil pozornost.

»O, presenec en sem. Nisem vedel, da imate tam led in sneg. Kolikor mi je znano, je vas planet mnogo toplejs i od nas ega.«

Pokimal sem: »Vas e informacije so popolnoma toc -

ne. Vendar je na obeh planetnih tec ajih dovolj snega in ledu.«

Starogrc se je nagnil naprej in lokavo vpras al:

»Žakaj vas torej nas a sveta tekma tako zanima?«

»Ž elel bi se pomeriti z vas imi najbo-ljs imi tekmovalci na njej!« sem rekel.

Presenec eno se je nagnil nazaj. Nadaljeval sem: »Na Žemlji sem dostikrat tekmoval

in sem bil med najboljs imi. Ždaj se z elim pomeriti z vas imi najboljs imi in dokaz e se naj v pravic ni tekmi, kdo je res boljs i.«

»O, ho, ho! Žemljan, ti si pa res pravi! Na tekmi z nas imi najboljs imi s sanmi in rosomahovo vprego c ez celino. To pa bi res rad videl. Omagas s e pred prvim postankom!« je veselo rekel.

S sedez ev sta skoc ila njegova sveto-valca. Eden je rekel:

»To ne gre! Žemljan ne more prema-gati nikogar. Žemljan ne more na nas o sveto tekmo. To bi bila skrunitev pred-nikov!«

Drugi je nadaljeval: »Skrunitev! Ž e sama misel je z aljiva.« Tudi nas i so poskoc ili. Name se je zli-

la ploha besed. A Ivan Ivanovic je dvig-nil roko in vsi so se pomirili ter sedli. Rekel je:

»Žagotavljam vam, veliki mungos, da se bo nas c lan Samo Bereden ravnal skladno z vas imi svetimi obic aji. Potre-boval bo nekoga, ki ga bo o vsem podu-

c il, da ne bo delal sramote ne vam in ne nam. Ob tem pa predlagam s e majhno stavo.« Starogrc u so se zasvetile oc i. Kosmatinci so bili znani po tem, da so radi stavili.

»Ha! To me res zabava!« je rekel. »Kaks no stavo predlagas , Žemljan!«

»C e Samo zmaga na tekmi, boste odprli na vsaki celini po eno trgovsko postojanko in skupaj bomo doloc ili cene za izmenjavo dobrin, tehnologije in idej,« je rekel Ivan.

»Prav!« je rekel Starogrc . »C e pa izgubi, se boste pobrali s tega planeta in se nikoli vec ne boste vrnili nazaj!«

Žaprlo mi je sapo ob tako visoko pos-tavljeni stavi. To ni bil moj namen, saj sem z elel le, da pridem ven iz te zatohle in smrdec e ambasade in si malo preteg-nem noge na tekas kih smuc eh. A zdaj je bilo, kar je bilo.

»Se strinjam!« je na moje presenec e-nje rekel s ef.

***** Ivan Ivanovic je sedel v fotelju in mi

kazal hrbet, ko sem stopil v njegovo pisarno. Obrnil se je in rekel:

»Samo Bereden, s e dobro, da sem ljubitelj smuc arskih tekas kih tekem. Vem, da si bil olimpijec in biatlonec. Nekaj izkus enj imas torej. Si kdaj vozil sani s pasjo vprego?«

»Sem, a nikoli c ez Aljasko. Na Idaro-du nisem bil nikoli!« sem rekel. Žavzdi-hnil je:

»No, dobro! Ti si zdaj nas a res ilna bilka. Nic esar vec nisem mogel ponudi-ti, ko je stari Kosmatinec zatrmoglavil. Torej pric akujem, da bos delo dobro opravil.«

Pokimal sem, da se zavedam odgo-vornosti. Sedaj je bilo pred nami novo upanje.

<>

52

PETELINJI ZAJTRK Danila Žorž, Slovenija

"Lubiiiii?" Pizda, je imela z enska tec en glas.

Sploh ker je bila njegova glava taka, kot bi mu ponoc i nekdo noter nalil beton.

"Haniiiiiii? A nisi reku, da mors zjut-rej u sluz bo?"

Oc i je imel kot zavarjene, kar ni bilo niti tako slabo, je sklenil, ko je po nekaj napornih poskusih skozi priprto desno veko zagledal nejasen obris natupira-nih las in odsev roza s minke. Z njo sedi v lokalu in jo naliva s tekilo.

Potem mrk. Žamiz al je v upanju, da bo razumela

namig in se pobrala. Ker pa je bila blond, ji je hotel obrniti hrbet, da bi ji prej potegnilo, a je odkril, da ne more, ker je bil privezan na posteljo. Morala je biti divja noc . S koda, da se nic esar ne spomni.

"Muciiiiii?" Njen glas mu je vrtal po moz ganih kot zobozdravnis ki sveder. Od kod mu mac ek, je ostajalo uganka, saj je bil nac rt vsakic ta, da napije samo njo. "Bos ustau al bi s e mal panc ou?"

"Dej, odvez me." Besede so mu s smirkovim papirjem brusile grlo in gla-silke, kot da bi vc eraj dosti kric al. Res je morala biti divja noc ... Kako sta sploh pristala v njenem stanovanju namesto v kolegovem?

"Sej bi te z e, src i, sam nimam kluc a, kejne."

"Kva?" "Kluc , a ne. Ni ga." Kar videl je, kako ga bodo res evali

gasilci. Ni bilo variante, da za to ne bi izvedeli kolegi, kar je pomenilo, da ga bodo s e leta zajebavali na ta rac un ... In vse to samo zaradi te blond kure!

"Si pogledla, c e je kam padu?" je pos-kus al obdrz ati mirno kri, c eprav bi jo najraje zadavil.

"A-a," je odkimala in ga gledala kot posebej zaostala gos, da mu je v sekun-di narasel pritisk in je planil proti njej, da bi jo usekal. Seveda ji ni pris el niti blizu, se je pa zavedel, da je na postelji s e ena tez a.

Pod zmec kano rjuho je na boku lez a-lo skrc eno z ensko telo. Očitno je bila noc bolj divja, kot je rac unal ... Obraz je imela skrit pod poplavo zlikanih c rnih las, a na roki, ki je bila pod nenavadnim kotom stegnjena na blazino, je opazil poroc ni prstan. Sam je nosil njegov dvojnik - ko je bila z ena zraven.

"O, sranje!" ga je primarni strah, da ga je z ena zasac ila z ljubico, s okiral v polno budnost, odkritje, da se jima je pridruz ila, pa takoj zatem zamrznilo do katatonije. S ele, ko so se mu po svojih desetih minutah moz gani ponovno zag-nali, je opazil, da se ne premika. Niti dihala ni.

"Pizda, kva je zdej to!" Ž vso moc jo se je uprl ob vzmetnico, da bi se odmaknil od trupla, a brez vec jega uspeha.

"Tvoja z ena, kejne," je blondinka po kravje pobuljila. "Uc eri je prs la za nam, a ne."

Utrinek spomina. Blondinka je tako pijana, da ne more vtakniti ključa v klju-čavnico. Zadovoljno zavedanje, da je ne bo težko položit.

"Pizda, kej ne vides , da je mrtva!" Kako??

"A? Aha. Sam prej je bla pa okej. A ne?" V rokah ima nekaj težkega. Kovinsko

vazo. Na blazinicah prstov je zac util

53

SPEKULATIVNA ZGODBA

tanke, a globoke ureznine. Poreže se na ostrem reliefu, ko vrže tisto reč ženi v glavo. Jo je zadel? Ubil? Nemogoc e. Ubil bi jo lahko samo, c e bi imel proste roke, a c e bi jo ubil, potem zagotovo ne bi c akal in s e pustil, da ga blond kura zve-z e zraven trupla. C e pa je z ena pris la, ko je bil z e zvezan, kako je lahko vrgel vazo vanjo in se porezal?

"Nc se ne spomnem.« "Ja. Stvari si metu, a ne," je zaplapo-

lala z namazanimi trepalnicami. "Pol je pa un prs u. Prej sta se ti pa ona kregala, ko pa je un prs u, pa je taka c ist c udna ratala, a ne. Ti pa tud. In pol te je un zvezu, a ne."

"On? Keri 'on'?" Tako divja noc , da bi pustil tipa blizu ...?! Ni variante. Nika-kor. Definitivno odpade. Absolutno. Blondinka je bila tako pijana, da se ji je bledlo.

Njen odgovor je preglasilo sikanje, ki je prihajalo z noc ne omarice. Prepoznal je bronasto vazo, ki jo je imel vc eraj po rokah. Sikanju je sledil oblak dima, ki se je zgostil v visokega, temno vijolic nega moz akarja s tankimi c rnimi brki do pasu, kozjo bradico, rumenim turba-nom, ohlapnimi c rtastimi hlac ami in izvezenimi opanki.

Sum, da mu je prejs njega vec era nek-do podtaknil nekaj moc nejs ega od piva, je prerasel v gotovost.

"Dz afar Al'Iskim, na uslugo," se mu je privid globoko priklonil. "Dobro jutro, gospodar!"

"Kva?" Gospodar? "Ah. Dz in, to sem jaz. Duh iz stekleni-

ce?" je nekajkrat izmenic no pokazal na vazo in nase. "Aladin, pa to?"

"A?" "Tvoja z elja je izpolnjena, gospodar." "Aha." Žaprl je oc i in c akal, da se bo

trip nehal.

Ko jih je odprl, ga je smehljajoc i duhec z zanimanjem opazoval.

"Do zadnje potankosti sem se drz al tvojih navodil."

"Okej," je popustil. C e je dz in privid, so mogoc e privid tudi verige. "Moja z el-ja je, da mi das kljuc e od teh zadev," je stresel z rokami.

"Ž al, gospodar," je v zadregi odkimal dz in, "si svojo z eljo izrekel z e sinoc i."

"Ž eljo? Eno? Kaj ne dobim treh?" "Uh," je dz in postal s e bolj zadrz an,

"to delajo eni kolegi. Akcijske ponudbe - tri za ceno ene in podobno. C ista nelo-jalna konkurenca, c e mene vpras ate. Na sindikatu se vsakic skregamo okrog tega. Noben dz in, ki kaj da nase, ne bo tega poc el. Ena stranka - ena z elja." Se mu je samo zdelo, ali se je tista tupasta blondinka smejala? "Tako je od nekdaj bilo, in naj mojo steklenico zakopljejo za deset tisoc let, c e bom kdaj podlegel tem modernim poslovnim praksam."

"Kva sem si zaz elu?" je sklenil potr-pez ljivo odigrati vlogo, ki so mu jo namenile halucinacije. Prej ali slej bodo tudi mamila popustila.

"Ž eljo si potrdil s krvjo na moji sve-

54

tilki. Ni dvoma, kaj si si zaz elel." "C e pa se ne spomnem, kva sem si

zaz elu!" "Naj poskusim pomagati," se je dz in

priklonil skoraj do tal, potem pa tlesk-nil s prsti.

Kričanje. Dosti kričanja. "Pofukaš vse, kar pride mimo," bleja njegova žena. "Kva pa nej, če mi ne daš dihat? Use mora bit po tvoje. Dobr sem sam, da ti nosim dnar domu. Sam zdej kar pozab. Loču se bom," ji je zagrozil. Potem je še več kričanja, špika ga in nervira, dokler mu ne poči film in vrže vazo vanjo: "Pa kva še hočeš? Use sem ti dou, kar si hotla. Kva še? Mi boš še kri spila, kurba prekle-ta? Nikoli nimaš zadosti, a? Crkn!"

Šele, ko vaza poleti iz njegovih rok, se zave, da se je urezal na njej.

"C akej ... to ni bla moja z elja! Nisem res hotu, da bi crknla."

"To zmeraj vsi pravijo," je zavzdihnil dz in. "Nisem vedel, kaj govorim, hotel sem rec i nekaj drugega, razmis ljal sem nekaj tretjega in potem se mi je zare-klo ... Ždaj bi z e lahko vedeli, da ta izgo-vor ne vz ge."

Negibno telo na postelji je poskoc ilo, kot bi bilo na vrvicah. Izpod razmrs enih pramenov las se je vanj zagledal par rumenih oc i z ozkimi mac jimi zenicami. Razcepljen jezik je obliznil konice podoc nikov, ki so se pokazali med ust-nicami, ko ji je pogled obstal na njego-vem vratu.

"Ampak vidis , gospodar, do zadnje c rke," je dz ina kar razganjalo od pono-sa, ko se je spet priklonil. "Hotel si, da umre, da postane prekleta, ah - kako naj se vljudno izrazim? - prijateljica noc i, da ti pije kri in da se tega nikoli ne navelic a. In izvoli!" Od zadovoljstva je kar zaploskal. "Dovolil sem si poskrbeti, da bos vedno imel dovolj krvi zanjo in

da ne bos umrl. To bo verjetno malo premalo, da bi se poc util pri moc eh, a ker nisi nic rekel v zvezi s tem, seveda nisem nic dodajal. Nikar ne skrbi, da bi vaju kdo zmotil, saj sem ta prostor umaknil na drug nivo resnic nosti. Tudi c e bi kaks en c lovek vedel, kje ga iskati, ga ne bo nas el, tako da sta popolnoma varna."

"C e sem se pa urezu na tej tvoji vazi! Nisem hotu tega. Dej use spet tako, kot je blo. Ždej! Ukaz em ti!"

"Ž al, pravila so pravila," si je dz in pogladil brke. "Sicer ne vem, zakaj bi kdo hotel, da ga vampirka grize ves c as do izteka vec nosti - tisti njeni zobje so videti kar ostri, tako da se bojim, da te bo precej bolelo - a sem samo skromen dz in in nimam pravice soditi o c loves -kih z eljah ..."

"Vec nosti?" "Ah, sem pozabil omeniti? V tej res-

nic nosti ne mores umreti, ker tvoja dus a nima kam. Poc asi se bos seveda staral, a umrl ne bos . Verjetno bos edini c lovek, ki bo doz ivel konec vesolja, a ni to super? C isto mogoc e pa je, da ga bos prez ivel - o tem si s e nismo soglasni,« se je dz in zahahljal.

"C e pa nisem hotu tega! Bla so ... retoric na upras anja."

"Aha," si je dz in zamis ljeno pogladil brke, potem pa v zadregi skomignil. "Ves , gospodar, slovens c ina ni moj materni jezik - c e smo z e pri tem, dz ini nimamo mater, zato je tez ko rec i, da sploh imamo materni jezik - tako, da je mogoc e, da doloc enih jezikovnih nians ne razumem. Ampak to nic esar ne spre-meni. Ž elje izpolnim tako, kot jih razu-mem, in c e si z al svojo z eljo povedal tako, da jo je mogoc e razumeti naro-be ... Ne morem pomagati. Ž al."

"Sanjem. Žbudu se bom - zbudu se

55

SPEKULATIVNA ZGODBA

bom - zbudu se bom!" Pa nic ni kazalo, da se bo. "Greva?" se je oglasila blondinka in

pobrala dz inovo vazo. "Tvoja z elja je moj ukaz, gospodari-

ca," se ji je dz in prijazno in usluz no nas-mehnil. "Moje delo tu je konc ano."

"Uz ivej, lubiii," se je blondinka poro-gljivo spac ila, c emur je sledila nejasna slutnja, da mogoc e le ni tako zelo topa, kot je dajal videti. Je mogoc e, da mu je podtaknila tole z dz inom in z eno? Ampak ... zakaj? In predvsem: kako?

"Ne, c akej ..." "Kaj pa si pric akoval, c e pecas Mege-

ro?" mu je nagajivo pomez iknila, kot da

bi mu lahko brala misli, potem pa prija-teljsko prijela dz ina pod roko. "C auc i!"

Dz in se je zresnil in uradnis ko oznanil: "Narejeno je. - Salam!" Dramatic en pok in izginotje v vrtincu

dima bi bilo primerno glede na drama-tic nost trenutka, a dz in in boginja mas -c evanja sta le skromno zbledela in se zlila z ozadjem.

Njegova z ena, oziroma to, kar je od nje ostalo, se je z razgaljenimi c ekani splazila k njemu in ga od blizu dvakrat povohala. Ž glasom, ki je imel le malo skupnega s c loves kim, je bitje napol zapredlo, napol zasikalo:

"Žajtrk!"

Mo

jca

Sek

ulič

FO

Fi

šket

, Ca

t A

nth

on

/Fiš

ket,

Ma

ček

An

ton

, akr

il n

a p

latn

o, 2

01

5

ZADNJA STRAN

ZVEZDNI PRAH - tretji planet

zbir slovenske fikcije

RAZPIS ZA OBJAVO SPEKULATIVNIH ZGODB IN PESMI 3

Novembra 2012 smo uspešno izdali prvo zbirko spekulativnih zgodb in pesmi ZVEZDNI PRAH 2012 - letni zbir slovenske fikcije. Druga zbirka

ZVEZDNI PRAH -DRUGA GALAKSIJA je izšla novembra 2015.

Drus tvo ustvarjalcev spekulativnih umetnosti ŽVEŽDNI PRAH Maribor, razpisuje netekmovalni natec aj za objavo spekulativnih

zgodb in pesmi za zbirko spekulativnih zgodb

ZVEZDNI PRAH - tretji planet - zbir slovenske fikcije.

Namen natec aja je pridobiti kvalitetna dela za objavo. Žakljuc ek 3. natec aja je: 30. september 2015.

ROK JE PODALJS AN DO: 1. marec 2016.

Žbirka bo izs la predvidoma sredi leta 2016. Na natec aj pos ljite vas o zgodbo ali pesmi s podroc ij znanstvena fantastika, fantazija, horor (grozljivka) in/ali kriminalka. Žgodba naj bo dolz ine najvec 24.000 besed (ali 96 strani ali 6 avtorskih pol ali 172.800 znakov s presledki). Pesmi naj bodo najvec tri, poljubne dolz ine. Besedilo pos ljite v elektronski obliki (DOC, DOCX, ODT, ipd.) in naj bo pripravljeno skladno s standardi, ki so objavljeni na internetni strani www.zvezdni-prah.si. Tric lanska komisija sestavljena iz c lanov drus tva, bo ocenila vse prispele zgodbe ali pesmi in se odloc ila o uvrstitvi besedila v izbor. Na njihovo odloc itev pritoz ba ni moz na. Avtorji prejmejo kratko sporoc ilo o izboru/neizboru v roku 30 dni od dneva zakljuc ka natec aja. Ž izbranimi avtorji bomo sklenili ustrezno pogodbo/dogovor o brezplac nem odstopu besedila.

Gradivo pos ljite v elektronski obliki na e-naslov: info@zvezdni-prah.si

ali v drugi digitalni obliki (USB kljuc ek, CD) na naslov: Društvo ZVEZDNI PRAH

Borštnikova 33, 2000 Maribor.