1

Zbirka medijskih objavJAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI,12. 01. 2012 do13. 01. 2012

Število objav: 6Tiskani mediji: 4Splet: 2Radijske postaje: 0Televizijske postaje: 0Teletekst: 0Spremljane teme:Javni sklad RS za kulturne dejavnosti

2

Seznam objav v zbirki:Naslov Vrata odprl Center sodobnih plesnih umetnosti

Zaporedna št. Medij; Doseg Siol.net (Splet); 584991

1 Rubrika / Datum Ostalo, 12. 01. 2012

Stran v zbirki Avtor neznan avtor

3 Teme Javni sklad RS za kulturne dejavnosti

Naslov Odprtje prostorov CSPU prvi korak do zagona javnega zavoda

Zaporedna št. Medij; Doseg STA (Splet); 24885

2 Rubrika / Datum Ostalo, 12. 01. 2012

Stran v zbirki Avtor neznan avtor

6 Teme Javni sklad RS za kulturne dejavnosti

Naslov Praznični Linhartov trg

Zaporedna št. Medij; Doseg Gorenjski glas - Deželne novice; 0 Stran: 16 Površina: 332 cm2

3 Rubrika / Datum Ostalo, 13. 01. 2012

Stran v zbirki Avtor Beton Kaja

8 Teme Javni sklad RS za kulturne dejavnosti

Naslov Nadzorni odbor za zmanjšanje izgube gledališča

Zaporedna št. Medij; Doseg Gorenjski glas - Jeseniške novice; 37000 Stran: 2 Površina: 80 cm2

4 Rubrika / Datum priloga Jeseniške novice, 13. 01. 2012

Stran v zbirki Avtor U.P.

9 Teme Javni sklad RS za kulturne dejavnosti

Naslov S slavnostnim koncertom v novo leto

Zaporedna št. Medij; Doseg Notranjsko - kraške novice; 0 Stran: 10 Površina: 208 cm2

5 Rubrika / Datum Ostalo, 13. 01. 2012

Stran v zbirki Avtor A. J.

10 Teme Javni sklad RS za kulturne dejavnosti

Naslov "Živim za publiko"

Zaporedna št. Medij; Doseg Večer; 127000 Stran: 22 Površina: 297 cm2

6 Rubrika / Datum Podravje, 13. 01. 2012

Stran v zbirki Avtor Podbrežnik Slavko

11 Teme Javni sklad RS za kulturne dejavnosti

Siol.net (Splet), Ostalo 12. 01. 2012Doseg / Reach: 584991Država / Country: Slovenija

1

3

Kazalo

Siol.net (Splet), Ostalo 12. 01. 2012Doseg / Reach: 584991Država / Country: Slovenija

2

4

Kazalo

Siol.net (Splet), Ostalo 12. 01. 2012Doseg / Reach: 584991Država / Country: Slovenija

3

5

Kazalo

STA (Splet), Ostalo 12. 01. 2012Doseg / Reach: 24885Država / Country: Slovenija

1

Odprtje prostorov CSPU prvi korak do zagona javnega zavoda

Odprtje prostorov CSPU prvi korak do zagona javnega zavoda

Odprtje poslovnih prostorov Centra sodobnih plesnih umetnosti.Minister za kulturo Boštjan Žekš in direktor zavoda Igor Teršar.

Ljubljana, 12. januarja (STA) - Na Zaloški cesti 65 so danes odprli vrata poslovnih prostorov javnegazavoda Center sodobnih plesnih umetnosti (CSPU). Minister za kulturo, ki opravlja tekoče posle, BoštjanŽekš je poudaril, da kljub odprtju prostorov "center v resnici še ni zgrajen". Kaj bo iz teh prostorov zraslo,je po njegovih besedah odvisno od ljudi, ki bodo v njih delovali.

"V Sloveniji delamo stvari počasi, a s premislekom," je dejal Žekš in spomnil, da so prvi pogovori o CSPUna ministrstvu potekali že pred več kot tremi leti. Dodal je, da gre glavna zasluga za to, da so do prostorovza center na Zaloški prišli, v.d. direktorju javnega zavoda Igorju Teršarju.

"Ali bo iz tega zrasla inštitucija, ki bo sama sebi zadostna, z velikim številom zaposlenih, ali bo to servis,ki ga bo inštitucija nudila drugim, je odvisno od vas," je Žekš nagovoril udeležence odprtja. Po njegovihbesedah je država z današnjim odprtjem dokazala, da tudi v težkih časih skrbi za kulturo in napredek.

Teršar je poudaril, da CSPU v letu 2012 "čaka veliko dela". "Upam, da bo vlada čim prej imenovala svetzavoda, da se v kratkem pripravi sistemizacija delovnih mest in sprejmejo pravilniki. Pripraviti je trebacelostno podobo in spletno stran. Zato si želim, da prostor, ki ga danes odpiramo, ne bo ostal prazen, sajje namenjen plesalcem, koreografom, plesnim pedagogom in vsem, ki so na kakršenkoli način povezanis sodobno plesno umetnostjo," je poudaril.

Vlada je CSPU ustanovila julija lani, septembra pa je vlogo v.d. direktorja zavoda prevzel Igor Teršar. Odimenovanja je Teršar med drugim uredil pravno-formalni status centra ter pripravil investicijski program,program dela in finančni načrt zavoda za leto 2011. Pred novim letom je zaprosil za razrešitev s funkcijev.d. direktorja javnega zavoda.

Teršar bo svoje delo opravljal do nove kadrovske rešitve, sicer pa bodo med prvimi nalogami zavoda vprihodnjih mesecih imenovanje sveta zavoda ter sprejetje načrta dela in finančnega načrta za leto 2012,so sporočili z ministrstva za kulturo.

Površina prostorov CSPU na Zaloški cesti znaša 310 kvadratnih metrov. Poslovni prostori se raztezajo na180 kvadratnih metrih.

"Prostori omogočajo poslovno dejavnost, obstajajo pa tudi pogoji za vzpostavitev študijskega središča,arhiviranja in drugih dejavnosti arhivske fotografije," je danes povedal Teršar. Stene prostorov krasi nekajfotografij, povezanih s slovenskih sodobnim plesom, ki so nastale med leti 1900 in 1973 in sta jih doslejhranila Zveza kulturnih društev Slovenije in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.

V prostorih centra si želijo nekoč predstaviti tudi fotografije, ki jih hrani Društvo za sodobni ples Slovenijein predstavljajo novejše obdobje. Odprtja prostorov se je med drugimi udeležila nekdanja ministrica zanotranje zadeve Katarine Kresal, ki je pomagala pri temu, da CSPU lahko deluje v prostorih na Zaloškicesti 65, kjer je bila nekoč policijska postaja.

6

Kazalo

STA (Splet), Ostalo 12. 01. 2012Doseg / Reach: 24885Država / Country: Slovenija

2

mce/av12.01.2012 15:05

7

Kazalo

Kaja Beton,Alenka Bole Vrabec

Na predvečer svetih trehkraljev je tudi letos Javnisklad za kulturne dejavno-sti - območna izpostava Ra-dovljica poskrbel za pevskipraznik ubranih domačihin tujih koledniških pesmi.Koledniki so začeli petipred cerkvijo sv. Petra inponesli pesem po vsemLinhartovem trgu ter za-ključili v preddverju grašči-ne, kamor jih je pregnaldež. Tradicionalno koledo-vanje so obogatili Moški PZKropa, Ženski PZ AlmiraMošnje, Moški PZ TriglavLesce, Mešani PZ Lipnica,Moški PZ Podnart, Ženskavokalna skupina Oreade,Mešani PZ A. T. Linhart,Veteranski mešani PZ Ra-dovljica, Mešani PZ Ljub-no, Mešana pevska skupinaF. Prešerna Žirovnica inKvintet Tivoli Lesce. Radov-ljiški Linhartov oder pa je zdobro interpretacijo in v ko-stumih dopolnil lepo petješe s pastirskimi in trikra-ljevskimi kolednicami.Tako so se zaključile letoš-nje božično-novoletne prire-ditve, s katerim želi zavodTurizem Radovljica v praz-ničnem času oživiti staromestno jedro in dati doma-činom možnost, da v prijet-no okrašenem trgu nakupijodarilca, se družijo in zabava-jo. Sejem, ki se je začel 16.decembra, je postregel z na-stopom radovljiškega raper-ja Alena, otroško delavnico,bolšjakom, prikazom kova-

Vse od sredine decembra so bile na Linhartovem trgu postavljene stojnice z izdelki obrtnikov, kmetovin umetnikov. V prazničnih dneh so oživele jaslice, zaključilo jih je koledovanje.

nja, obiskom Božička, kon-certi v Radovljiški graščiniin ognjenim šovom skupineČupakabra. Tik pred prazni-ki je bila v atriju graščine de-lavnica za otroke, na Štefa-novo pa so se otroci zabavaliv družbi čarovnika Tonija inmedveda Čalapinka.Vrhunec prireditev so bilenedvomno žive jaslice. Prvična božični dati, 25. decem-bra, in še 6. januarja, se jestaro mesto spremenilo vBetlehem. Začetek jaslic, kiso jih v Radovljici uspešnoorganizirali že lani, je bilpred gostilno Kunstelj. Ra-dovljiške jaslice se od dru-gih živih jaslic ločijo prav potem, da potekajo kot spre-vod, ki se pomika s pevski-mi, plesnimi in igralskimipostanki proti trgu pred cer-

kvijo sv. Petra. Letos so jihpoleg pevskih zborov inotroških folklornih skupin

popestrili še solisti in pritr-kovalci.

Radovljiške jaslice se od drugih živih jaslic ločijo prav potem, da potekajo kot sprevod, ki se s postanki pomikaproti trgu pred cerkvijo sv. Petra. / f 0 t 0: miran kaue.,«

Linhartov trg je bi na božični dan premajhen za vse, ki so si prišli pogledat žive jaslice.

8

Kazalo

Nadzorni odbor Občine Jesenice je pregledal poslovanjejavnega zavoda Gledališče Toneta Čufarja Jesenice. Večjihnapak pri poslovanju niso ugotovili. Kar se tiče smotrnostiporabe denarja, pa so ugotovili, da je javni zavod v letu 2010imel za 16.722 evrov več odhodkov kot prihodkov. Izguba jenastala zlasti zaradi močno povišanih cen predstav v izved-bi nacionalnih gledališč. Da izguba ne bi naraščala, so že vsamem gledališču sprejeli določene ukrepe, nadzorni odborpa je prav tako dal nekaj priporočil. Med drugim naj bi v gle-dališču pospešili prodajo predstav in varčevali predvsemtako, da bi predstave, katerih gostovanje je dražje, izvedli leenkrat za vse abonente, in sicer v dvorani kina. Ob tem paje občinski Boštjan Smukavec opozoril, da so abonenti zelonezadovoljni, kadar si predstave morajo ogledati v dvoranikina, saj da ta ni primerna za gledališke predstave. Zato jeSmukavec predlagal gledališču, da se tega priporočila nedrži, ker bo sicer izgubil še tiste obiskovalce, ki zdaj hodijov teater. Nadzorni odbor pa je še priporočil vodstvu gleda-lišča, naj stroške koncertov glasbenega abonmaja zmanjšatako, da jih deloma združi s koncerti Glasbene mladine Je-senice in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. U. P.

9

Kazalo

Cerknica, Ar. december -Kulturno dcuštvo Godba Cer-knica je v času božično-no-voletnih praznikov pripravilože svoj 3/ novoletni koncertki ostaja eden najbolje obi-skanih kulturnih dogodkov vObčini Cerknica. Obiskoval-ci so ga izkoristili predvsemza to, da so božič preživeli vdružbi glasoe, godbeniki paso se predstavil, s pestrimprogramom Pc uvodnemdelu. v katerem se je podvodstvom Janeza Žnidaršičapredstavi 1 Mladinski orkestergodbene sme, :e nastopi-

la GodDa Cerknica, ki zadnjetri leta ustvarja pod vodstvomdirigenta Mitja Dragoliča S Pa-riškimi skicami in Čudežnimviakom, ki je delo slovenskegaskladatelja Roka Goloba, se bogodba udeležila tekmovanjaZveze slovenskih godb, ki bopotekalo maja v Laškem. Kotvsako leto sta tudi tokrat pred-sednik Zveze slovenskih godb,Tone Urbas. in koordinatorka 0ISKD Cerknica ložica Mlinar po-delila priznanja godbenikom, vznak spodbude pa so rdeč na-seli dobili tisti najmlajši, ki sona novoletnem koncertu igrali

prvič. Posebno priznanje, zlatomedaljo Bojana Adfarniča zaveč kot tridesetletno igranje prigodbi, je prejel tudi dolgoletničlan janež Žnidaršič Godbeni-ki pa vsako leto poskrbijo zakakšno glasbeno poslastico intako je bilo tudi letos. Na odrusta se jim pridružili mezzoso-pranistka Rebeka Hren Dragoličin sopranistka Barbara Tanze.Ob zaključku se je godbeni-kom in solistkama pridružilše združeni mladinski pevskizbor, ki so skupaj s skladbo Tihvečer poslušalce pospremili vpraznično noč. 4 aj

Vffi J» H WF * * ** *_Ž»- -Mfe&^mll^ »^fep <meB&> jJ3Ewg^'V F---att--.

I t sf , *tf4L*o^ff^ ** ffla «r^^ j- 4h%& %

10

Kazalo

Ptujski obraz

Drago Klein je vtamburaške orkestre vnesel modernezvoke in med poslušalci požel veliko navdušenjeSLAVKO PODBREŽNIK —"Moje življenje je bilo zmeraj usmer-jeno v glasbo," pravi Drago Klein. "Žalzaradi pomanjkanja denarja glasbenisem mogel študirati na konserva-toriju v Gradcu ali Ljubljani, kot semsi želel. A sem ob poklicu trgovca vesčas igral v ansamblih. Nekaj posebne-ga se mi je zgodilo leta 1969, ko semna odhodu s Ptuja z mamo Marijoslišal v Prešernovi ulici igrati tambu-rico. Ta zvok me je povsem prevzel. Odtakrat sem se ves predal temu glasbi-lu." Čeprav sta si ženo Jasno postavi-la hišo v njemu zelo ljubih Njivercahpri Kidričevem, se še vedno odločnoizreka za Ptujčana; tu je namreč pre-živel svoje otroštvo in mladostna leta.Hčerka Rebeka je vojakinja v Sloven-ski vojski in je glasbeno udejstvovanježal opustila. Zato pa v obeh očetovihtamburaških orkestrih, cirkovškemin majšperškem, igra flavto hčerkaNastja, sicer študentka prava.

Nedavno je Drago Klein dobil pri-znanje Sveta ptujske območne iz-postave JSKD za življenjsko delo napodročju tamburaštva. Iz obrazloži-tve je mogoče razbrati njegovo izrednobogato in predano pot glasbenika. Že36 let s sistematičnim delom vodi raz-lične tamburaške sestave v Cirkovcah,na Ptuju, v Apačah, Gorišnici, Dorna-vi, Cirkulanah in Majšperku. Leta 1975je deloval kot član tamburaške skupi-ne Ptuj in istega leta prevzel vodenjev Cirkovcah. Po odsluženem vojaškemroku se je ponovno vrnil v Cirkovce ins skupino v Osijeku na srečanju tam-buraških skupin nekdanje Jugoslavi-je dosegel največji uspeh. Vse do leta1984 so se uspehi kar nizali.

Ob cirkovški skupini je vodil tudidruge, igral pa še zmeraj pri Ptujskih

tamburaših, ki pa so v devetdesetihletih prenehali delovati. Po desetle-tnem premoru in na veliko željo cir-kovških tamburašev je leta 1994ponovno prevzel vodenje in ostaja znjimi še danes. Leta 2006 je prevzel ševodenje novonastalega mladinskegatamburaškega orkestra v Majšperku. Zorkestroma iz Cirkovc in Majšperka jedosegel visok nivo kvalitete, kar doka-zujejo visoka priznanja s številnih tek-movanj v Sloveniji in tujini.

Njegova posebnost je pisanje pri-redb za orkester, v katere vključujetudi solistične glasbila, ki niso značil-na za tamburaške sestave. V težnji knovih skladbam je na njegovo pobudonastalo kar nekaj novitet izpod peresskladateljev za tamburaške zasedbe.Večino priredb napiše sam: "Zelo sempotrudil, da smo v mojih tamburaškihsestavih glasbila posodobili, obogati-li in nadgradili. Tako lahko izvajamonabor skladb, ki jih ni mogoče izva-jati samo s tamburicami. Na roko mije šlo to, da sem v orkestrih vednoimel nekaj mladih glasbenikov, ki soželeli preizkusiti nove načine igranja.V osemdesetih sem se prepustil temutoku in začel delati aranžmaje popular-nih skladb, celo rockovskih komadov,v orkester sem dodal bobne, kar niso

Drago Klein: "Moje življenje je glasba!"(Slavko Podbrežnik)

pred tem storili še v nobenem tam-buraškem orkestru. Štiri skladbe smodenimo posneli z znano mariborskoročk skupino Center za dehumaniza-cijo. Eno teh pesmi z naslovom Barveso redno predvajali na Valu 202. Sedajv majšperškem orkestru uvajam tudiklasično glasbo.

Prijatelji iz južnih predelov nek-danje Jugoslavije mi povejo, da imamv krajih, iz katerih pravzaprav izhajatamburica, že posnemovalce. Tamso kritike naših nastopov izrednovzpodbudne. Žal pa precej odklonil-ne v naših, slovenskih tamburaškihkrogih. A nič hudega. Živim za publi-ko, ne zase. Zame pomeni občinstvovse. Največja nagrada zame je, če mesprejmejo. Mojo raziskovanje glasbev tamburaških orkestrih sprejemajo znavdušenje, zato sem zelo vztrajen inod te smeri ne odstopam."

Franc Selinšek - Branko, prijatelj iz tamburaškega orkestra: "Drago je zelo strog,dosleden, natančen vodja orkestra. Kar je prav, saj mora nekdo v orkestruimeti glavno besedo, drugi pa mu moramo slediti. A to svojo strogost znazelo dobro omiliti s svojo prijazno naravo. Ko odloži taktirko, se prelevi vtoplega, duhovitega človeka."Miran Krstičič, predsednik Tamburaškega orkestra Cirkovce: "Drago je zame velikčlovek, vizionar, zelo ustvarjalna oseba, ki tako rekoč umira za glasbo. Jehkrati strog in prijeten, kar gotovo botruje njegovim uspehom pri vodenjuorkestrov."

11

Kazalo