Javnofinančna in makroekonomska gibanja...prihodki. Podatki za pet mesecev sicer kažejo okrepitev črpanja evropskih sredstev, a bodo na ravni celega leta prihodki iz tega naslova

Javnofinančna in makroekonomska gibanja

Julij 2018

2

Pripravila Služba za analize Fiskalnega sveta

Številka: 30-1/2018/2

3

-15-14-13-12-11-10-9-8-7-6-5-4-3-2-10123

04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18

-15-14-13-12-11-10

-9-8-7-6-5-4-3-2-10123

saldo primarni saldo saldo (napoved MF) primarni saldo (napoved MF)

Temeljni agregati sektorja država (ESA)

Vir: SURS, napoved MF Program stabilnosti 2018 (apr.18), preračuni FS.

4-četrtletna drseča sredina, v % BDP

V začetku leta 2018 so se nadaljevala ugodna gospodarska in javnofinančna gibanja. Gospodarska rast se je v prvem

četrtletju sicer nekoliko upočasnila, a je ostala visoka in široko osnovana ter vedno bolj temelji na domači potrošnji. Ob

nadaljevanju visoke rasti javnofinančnih prihodkov in zmernem povečanju izdatkov je imel sektor država v prvem četrtletju

presežek v višini 0,6 % BDP. Po oceni Fiskalnega sveta je predvideni letni presežek v Programu stabilnosti – dopolnitev

2018 (PS 2018; 0,4 % BDP) dosegljiv, pri čemer naj bi se poslabšal strukturni saldo. To pomeni ciklično ekspanzivno

naravnano fiskalno politiko, kar je glede na ciklično stanje gospodarstva po oceni Fiskalnega sveta neustrezno in pomeni

zamujeno priložnost za trajnejše izboljšanje javnih financ. Slednje je pomembno tudi v luči vedno večjih tveganj, zlasti iz

tujine. Uresničitev teh lahko povzroči še občutnejšo upočasnitev gospodarske rasti od trenutno napovedane, s čimer se

dodatno povečujejo kratkoročna in srednjeročna tveganja za javne finance. Zakonsko sprejete obveznosti, ki niso bile

predvidene ob pripravi proračuna, so v juniju povzročile začasno zadržanje izvrševanja državnega proračuna. Odstop

vlade v marcu 2018 je le preložil nekatere pomembne odločitve na prihodnje obdobje, potrebno se je tudi ustrezno

pripraviti na javnofinančne posledice demografskih sprememb.

Medletna rast prihodkov (6,1 %) v prvem četrtletju je povezana z nadaljnjo rastjo gospodarske aktivnosti in na ravni

celega leta verjetno ne bo bistveno odstopala od projekcij v PS 2018 (5,6 %). Rast še naprej temelji predvsem na visokih

davčnih prilivih, a podatki o realizaciji državnega proračuna za pet mesecev kažejo rahlo umiritev njihove rasti. Manjši kot

pred letom so bili skladno z načrti prihodki od lastnine, v povezavi z nizkim črpanjem evropskih sredstev pa kapitalski

prihodki. Podatki za pet mesecev sicer kažejo okrepitev črpanja evropskih sredstev, a bodo na ravni celega leta prihodki

iz tega naslova verjetno zaostali za sicer optimističnimi načrti. Rast izdatkov sektorja država ostaja zmerna (2,1 %). K njej

največ prispevajo sredstva za zaposlene in socialni transferi. Nadaljuje se rast izdatkov za vmesno potrošnjo. Večji so tudi

izdatki za investicije, a bo njihova rast v celem letu verjetno nižja od načrtov in tudi glavni razlog za nižjo rast skupnih

izdatkov glede na tiste v PS 2018.

Dolg sektorja država je konec prvega četrtletja letos znašal 33 mrd EUR in je bil podoben kot pred letom. Na znižanje

deleža dolga v BDP za 5,3 o. t. na 75,1 % BDP pa je pozitivno vplivala gospodarska rast oziroma pretežno z njo

povezano izboljšanje salda primarne bilance. Občutnejše izboljšanje javnofinančnega salda in s tem znižanje dolga še

naprej zavira predvsem visoka raven obresti, čeprav so se te v zadnjem letu znižale za desetino. Aktivna politika

upravljanja z državnim dolgom je poleg ugodnih pogojev financiranja v zadnjih letih prispevala k občutnemu znižanju

implicitne obrestne mere dolga države in k daljšanju njegove ročnosti.

Ocenjujemo, da se je po štirih letih ugodnih gospodarskih gibanj negativna proizvodna vrzel v letu 2017 zaprla. Zadnje

razpoložljive ocene nekaterih institucij nakazujejo, da se bo slovensko gospodarstvo letos pregrevalo, a ob negotovosti in

spremenljivosti ocen proizvodne vrzeli za določitev cikličnega stanja gospodarstva spremljamo tudi druge kazalnike. Na

podlagi teh in širšega nabora ocen proizvodne vrzeli ocenjujemo, da se v gospodarstvu trenutno ne ustvarjajo večja

neravnotežja. Ob tem pa se povečujejo tveganja, da se bo rast v prihodnje upočasnila hitreje od napovedi. Tveganja

izhajajo zlasti iz mednarodnega okolja. Gospodarska rast v evrskem območju se je v prvem četrtletju upočasnila, zaradi

nevarnosti naraščajočega protekcionizma in trgovinskih sporov se je občutno povečala negotovost. To se je odrazilo v

splošnem znižanju vrednosti kazalnikov razpoloženja in nižanju napovedi gospodarske rasti v trgovinskih partnericah.

-3

-2

-1

0

1

2

3

BDP*

zapo

slen

ost*

št. b

rezp

osel

nih*

*

št. b

rezp

osle

nih

(< 1

leto

)**

sred

stva

na

zapo

slen

ega*

osno

vna

infla

cija

*

poso

jila

zase

bnem

u se

ktor

ju*

kaza

lnik

gos

poda

rske

klim

e

izko

rišč

enos

t zm

oglji

vost

i

cene

rab

ljeni

h ne

prem

ični

n

Kazalniki dinamike gospodarskega cikla 2005-2018

odstopanje od povprečja obdobja v standardnih odklonih

Vir: SURS, ECB, Eurostat, Zavod RS za zaposlovanje, preračuni FS.

* medletne stopnje rasti

** obrnjene vrednosti

Povzetek

4

-200

0

200

400

600

800

15 16 17 18

-200

0

200

400

600

800

prihodki (rast +) odhodki (rast -) saldo

Saldo javnih financ (ESA)

Vir: SURS, preračuni FS.

medletna sprememba in prispevki v mio EUR

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

-7,0

-6,0

-5,0

-4,0

-3,0

-2,0

-1,0

0,0

1,0

2,0

povprečje vseh ocen (apr.18) povprečje vseh ocen (jun.18)

v % BDP

Strukturni saldo

srednjeročni fiskalni cilj

Vir: Ocene FS. Opomba: osenčeno območje prikazuje razpon izračunov na podlagi različnih ocen proizvodne vrzeli. Glej opombo pod tabelo 4.3 v Oceni skladnosti javnofinančne politike s fiskalnimi pravili na podlagi osnutka PS18 (FS, apr.18).

-600

-500

-400

-300

-200

-100

0

100

200

300

400

15 16 17 18

-600

-500

-400

-300

-200

-100

0

100

200

300

400

davki socialni prispevki ostalo prihodki - skupaj

Prihodki sektorja države (ESA)



-600

-500

-400

-300

-200

-100

0

100

200

300

400

15 16 17 18

-600

-500

-400

-300

-200

-100

0

100

200

300

400

ostalo obresti

bruto investicije v osnovna sredstva socialni transferi

sredstva za zaposlene izdatki - skupaj

Izdatki sektorja države (ESA)



Sektor država je v prvem četrtletju 2018 beležil presežek v višini 60 mio EUR oziroma 0,6 % BDP, kar je 170 mio EUR

oziroma 1,7 o. t. BDP več kot v enakem četrtletju lani. Presežek je predvsem posledica ugodnih gospodarskih razmer in z

njimi povezane nadaljnje visoke rasti prihodkov ob skromni rasti izdatkov. Izboljšanje primarnega salda, ki ne vključuje

izdatkov za obresti, je bilo manj izrazito. To kaže pomembno vlogo znižanja obresti pri izboljšanju stanja javnih financ. PS

2018, ki je bil zaradi odstopa vlade pripravljen na osnovi scenarija nespremenjenih politik, je za leto 2018 predvidel

nominalni presežek v višini 0,4 % BDP. Ta je na podlagi trenutno razpoložljivih podatkov dosegljiv. Ob pričakovanem

poslabšanju strukturnega salda pa bo fiskalna politika letos neustrezna oziroma ciklično ekspanzivna. S tem bo po oceni

Fiskalnega sveta zamujena priložnost za trajnejše izboljšanje javnih financ.

Medletna rast prihodkov (6,1 %) še naprej izhaja iz visoke rasti davkov in socialnih prispevkov in je povezana tudi z

razmeroma visoko domačo porabo in z ugodnimi razmerami na trgu dela. Nasprotno so bili prihodki od lastnine in

kapitalski prihodki (evropska sredstva) manjši kot pred letom. Rast izdatkov sektorja država (2,1 %) je ostala zmerna in

večinoma posledica višjih sredstev za zaposlene. Nadaljevala se je tudi rast socialnih transferov in izdatkov za vmesno

potrošnjo. Večji so bili tudi izdatki za investicije, a bodo po naši oceni zaradi skromnejšega črpanja evropskih sredstev od

načrtovanega na letni ravni znova zaostali za projekcijami. K zmerni medletni rasti skupnih izdatkov pomembno prispevajo

nadalje nižji izdatki za obresti.

Javnofinančna gibanja − sektor država

5

7600

8000

8400

8800

9200

9600

10000

15 16 17 18

1900

2000

2100

2200

2300

2400

2500

originalna serija(levo)

4-četrtetna drseča vsota (desno)

napoved MF (apr.18, desno)

Davki (ESA)

Vir: SURS, napoved MF Program stabilnosti 2018 (apr. 18), preračuni FS.

v mio EUR

5000

5400

5800

6200

6600

7000

15 16 17 18

1250

1350

1450

1550

1650

1750



napoved MF (apr. 18, desno)

Prispevki za socialno varnost (ESA)


v mio EUR

350

400

450

500

550

600

15 16 17 18

87.5

100.0

112.5

125.0

137.5

150.0




Prihodki od lastnine (ESA)


v mio EUR

1800

2000

2200

2400

2600

2800

15 16 17 18

500

550

600

650

700

750




Ostali prihodki* (ESA)

* prihodki brez davkov, socialnih prispevkov in prihodkov od lastnineVir: SURS, napoved MF Program stabilnosti 2018 (apr. 18), preračuni FS.

v mio EUR

Medletna rast prihodkov (6,1 %) v prvem četrtletju je podobna nominalnemu povečanju BDP (6,9%). Ocenjujemo, da rast

na letni ravni ne bo bistveno odstopala od projekcij v PS 2018 (5,6 %), a bo struktura verjetno precej drugačna od

načrtovane.

Povečanje prihodkov izhaja predvsem iz okrepljene rasti davčnih prihodkov (7,7 %). Okrepila se je zlasti rast prihodkov od

DDV, čeprav naj bi se po podatkih SURS nominalna rast zasebne potrošnje upočasnila. Višja kot lani je tudi rast od davkov

na dohodke gospodinjstev oziroma posameznikov, kar povezujemo z okrepljeno rastjo mase bruto plač. Nadaljuje se tudi

visoka rast prihodkov od davkov na dohodke ali dobičke družb. Ta izhaja iz nadaljnjega izboljšanja poslovnih rezultatov in

poračunov zaradi boljšega lanskega poslovanja od predvidenega. Rast socialnih prispevkov se je upočasnila, čeprav je

bilo povečanje sredstev za zaposlene podobno kot v predhodnem četrtletju, vendar ta kategorija prihodkov v zadnjih treh

letih občutno niha. Nižji kot pred letom so bili prihodki od lastnine, pri katerih tudi projekcije PS 2018 predvidevajo občutno

znižanje v letošnjem letu. Kapitalski prihodki so bili po rasti konec lanskega leta v prvem četrtletju letos znova medletno nižji

v povezavi z nizkim črpanjem evropskih sredstev. Po oceni Fiskalnega sveta bodo na letni ravni zaostali za projekcijami iz

PS 2018.

Javnofinančni prihodki

6

4200

4400

4600

4800

5000

5200

15 16 17 18

1050

1100

1150

1200

1250

1300


4-četrtletna drseča vsota (desno)


Sredstva za zaposlene (ESA)


v mio EUR

6900

7000

7100

7200

7300

7400

7500

7600

15 16 17 18

1725

1750

1775

1800

1825

1850

1875

1900




Socialna nadomestila in podpore (ESA)


v mio EUR

1200

1300

1400

1500

1600

1700

1800

1900

2000

15 16 17 18

300

325

350

375

400

425

450

475

500




Bruto investicije v osnovna sredstva (ESA)


v mio EUR

2400

2500

2600

2700

2800

2900

15 16 17 18

600

625

650

675

700

725



napoved MF (apr.18, desno)

Vmesna potrošnja (ESA)


v mio EUR

V prvem četrtletju letos se je nadaljevala zmerna medletna rast izdatkov (2,1 %). Ocenjujemo, da bo rast v celem letu

zaostala za projekcijami v PS 2018 (4,8 %), znova predvsem zaradi nižjih izdatkov za investicije v povezavi z manjšim

črpanjem evropskih sredstev od predvidenega.

K rasti izdatkov še naprej največ prispevajo večja sredstva za zaposlene (4,9 %), ki se sicer gibljejo v okviru vladnih

projekcij. Rast zaposlenosti se zadnji dve leti ohranja na okoli 2 % letno, rast sredstev na zaposlenega pa se je v prvem

četrtletju nekoliko upočasnila in znašala 2,9 %. Socialni transferi so se povečali nekoliko manj kot v predhodnih četrtletjih in

zaostajajo za projekcijami v PS 2018. Njihova rast se bo tekom leta verjetno okrepila tudi v povezavi s sprejetim

povišanjem zneska za denarno socialno pomoč, kar je po navedbah Ministrstva za finance tudi glavni razlog za

zadrževanje izvrševanja državnega proračuna. Rast izdatkov za vmesno potrošnjo se je po izrazitem skoku konec lanskega

leta umirila (2,4 %). Podatki, ki so razpoložljivi do maja, sicer kažejo, da se je medletna rast izdatkov za blago in storitve

aprila in maja občutneje okrepila v vseh blagajnah javnega financiranja (glej str. 7). Ključni razlog, da bo letna rast

skupnih izdatkov po oceni Fiskalnega sveta nižja od projekcij, je gibanje izdatkov za investicije. Njihova rast se je sicer

nadaljevala (9,6 %), a je bilo za letos predvideno povišanje za četrtino. Skladno s projekcijami se gibljejo izdatki za

obresti, ki so bili medletno nižji za dobro desetino. Približno takšno znižanje je predvideno tudi v celem letu.

Javnofinančni izdatki

7

8000

8200

8400

8600

8800

9000

9200

9400

9600

9800

8000

8200

8400

8600

8800

9000

9200

9400

9600

9800

2015 2016 2017 2018

prihodki odhodki

prihodki napoved MF (nov.17) odhodki napoved MF (nov.17)

Prihodki in odhodki državnega proračuna

Vir: MF, napoved: Spremembe proračuna RS 2018 (nov. 2017), preračuni FS.

dvanajstmesečne drseče vsote, mio EUR

-1400

-1200

-1000

-800

-600

-400

-200

0

200

-1400

-1200

-1000

-800

-600

-400

-200

0

200

2015 2016 2017 2018

saldo napoved MF (nov.17)

Saldo državnega proračuna

Vir: MF, napoved: Spremembe proračuna RS 2018 (nov. 2017), preračuni FS.


0

500

1000

1500

2000

2500

3000

3500

4000

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

3500

4000

2015 2016 2017 2018

davek na dodano vrednostprejeta sredstva iz EU in drugih državdavki na dohodek in dobiček

Izbrane kategorije prihodkov državnega proračuna

Opomba: kvadrat označuje napoved za 2018.Vir: MF, napoved: Spremembe proračuna RS 2018 (nov. 2017), preračuni FS.

dvanajstmesečne drseče vsote, v mio EUR

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

2015 2016 2017 2018

plače in drugi izdatki zaposlenim

transferi posameznikom in gospodinjstvom

investicijski odhodki in transferi

Izbrane kategorije odhodkov državnega proračuna

Opomba: kvadrat označuje napoved za 2018.Vir: MF, napoved: Spremembe proračuna RS 2018 (nov. 2017), preračuni FS.

dvanajstmesečne drseče vsote, v mio EUR

Državni proračun je bil v petih mesecih letos v presežku (64 mio EUR), v enakem obdobju lani pa še v primanjkljaju (-34 mio

EUR). Ciljni presežek 51 mio EUR v letu 2018 je po oceni Fiskalnega sveta dosegljiv. Vlada je junija sprejela sklep o

zadržanju izvrševanja državnega proračuna, po navedbah Ministrstva za finance zaradi povišanja denarne socialne

pomoči, ki ni bilo predvideno ob spremembi proračuna novembra lani.

V petih mesecih letos je bila medletna rast prihodkov (3,5 %) predvsem posledica visokih davčnih prilivov. Rast slednjih se

je po podatkih za april in maj rahlo upočasnila. Krepiti se je začelo črpanje evropskih sredstev, a po oceni Fiskalnega sveta

sicer optimistični cilji za letos ne bodo doseženi. Znižanje nedavčnih prihodkov se je poglobilo v povezavi z zamikom oz.

izpadom izplačil od dobička nekaterih podjetij v državni lasti. Ta padec je zaenkrat občutnejši od načrtovanega za celo

leto. Rast odhodkov (0,9 %) ostaja zmerna. K rasti največ prispeva povečanje izdatkov za blago in storitve, ki je zaenkrat

večje od načrtovanega za celo leto. Po navedbah Ministrstva za finance je rast povezana z vzdrževanjem cestne in

železniške infrastrukture. Od načrtov odstopajo tudi transferi posameznikom in gospodinjstvom, ki so medletno večji, v celem

letu pa naj bi se znižali. Povečujejo se izdatki na področjih, kjer so bili sprejeti ukrepi po spremembi proračuna novembra

lani (otroški dodatek, starševska nadomestila, sredstva za varstvo duševno in telesno prizadetih). Zaradi dobrih razmer na

trgu dela so medletno nižji transferi za brezposelne in za denarno socialno pomoč, kjer bo povišanje zneska stopilo v

veljavo julija. Izdatki za plače so bili medletno višji za 3,5 %, kar je manj od načrtovanega za celo leto. V povezavi z

okrepljenim črpanjem evropskih sredstev so za desetino večji, kot pred letom, investicijski odhodki in transferi, a bodo po

naši oceni v celem letu zaostali za načrtovano več kot 50‑odstotno rastjo. Znižanje izdatkov za plačilo obresti je v okviru

letnih načrtov.

Državni proračun (metodologija denarnega toka GFS)

8

-400

-200

0

200

400

-400

-200

0

200

400

2015 2016 2017 2018

prejeta sredstva iz državnega proračuna

prejeta sredstva iz drž. pror. iz sredstev proračuna EU in drugih držav

dohodnina

ostalo

prihodki od premoženja

davki na nepremičnine

prihodki

Bilance proračunov občin - prihodki

Vir: MF, preračuni FS.

medletna razlika v mio EUR, 12-mesečna drseča vsota

-400

-200

0

200

400

-400

-200

0

200

400

2015 2016 2017 2018

izdatki za blago in storitve tekoči transferji

ostalo plače in drugi izdatki zaposlenim

investicijski odhodki in transferji odhodki

Bilance proračunov občin - odhodki


medletna razlika v mio EUR, 12-mesečna drseča vsota

-200

-100

0

100

200

300

-200

-100

0

100

200

300

2015 2016 2017 2018

ostalo

prispevki delodajalcev za soc. varnost

prispevki zaposlenih za soc. varnost

transferni prihodki

prihodki

ZZZS - prihodki


medletna razlika v mio EUR, 12-mesečne drseče vsote

-200

-100

0

100

200

300

-200

-100

0

100

200

300

2015 2016 2017 2018tek. plačila drugim izvajalcem jav. služb, ki niso posredni prorač. uporab.tekoči transferi v javne zavode - za zdravilatekoči transferi v javne zavode - za izdatke za blago in storitvetekoči transferi v javne zavode- sredstva za plače in druge izdatke zaposlenimostali tekoči transferiostaloodhodki

ZZZS - odhodki


medletna razlika v mio EUR, 12-mesečne drseče vsote

-300

-250

-200

-150

-100

-50

0

50

100

150

-300

-250

-200

-150

-100

-50

0

50

100

150

05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18

ZPIZ ZZZS občine

Saldo bilanc občin, Zavoda za pokojninsko in invalidsko

zavarovanje ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje



-20

-15

-10

-5

0

5

10

15

20

-20

-15

-10

-5

0

5

10

15

20

2015 2016 2017 2018

državni proračun ZPIZ ZZZS občine

Izdatki za blago in storitve


medletna rast v %, dvanajstmesečne drseče sredine

Bilance javnega financiranja

9

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18

0

4000

8000

12000

16000

20000

24000

28000

32000

36000

40000

v mio EUR (levo) napoved, v mio EUR (levo)

v % BDP (desno) napoved, v % BDP (desno)

Dolg sektorja država (ESA)

Vir: SURS, napoved MF Program stabilnosti 2018 (apr.18); preračuni FS.

mio EUR v % BDP

-10

-5

0

5

10

15

20

25

-10

-5

0

5

10

15

20

25

2014 2015 2016 2017 2018

primarna bilanca obresti

rast BDP inflacija

prilagoditev stanja in tokov sprememba dolga

Sprememba javnega dolga

o.t. BDP, 4-četrtletna razlika


0

500

1.000

1.500

2.000

2.500

3.000

3.500

4.000

4.500

5.000

2007

2009

2011

2013

2015

2017

2019

2021

2023

2025

2027

2029

2031

2033

2035

2037

2039

2041

2043

2045

glavnice obresti

Odplačila dolga državnega proračuna*

*opomba: po letu 2028 ni podatkov o plačilih obrestih.Vir: MF.

v mio EUR

0

1

2

3

4

5

6

7

0

1

2

3

4

5

6

7

05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18

harmonizirana obrestna mera implicitna obrestna mera

Harmonizirana dolgoročna obrestna mera (10 letne obveznice)

in implicitna obrestna mera javnega dolga

Vir: ECB, SURS, preračuni FS.

v %

Dolg sektorja država je konec prvega četrtletja letos znašal 33 mrd EUR, kar je podobno kot pred letom. Na znižanje

deleža dolga v BDP v tem obdobju za 5,3 o. t. na 75,1 % BDP poleg gospodarske rasti, ki neposredno vpliva na

imenovalec v prikazu relativnega razmerja, v zadnjem obdobju pozitivno vpliva tudi pretežno z gospodarsko rastjo

povezano izboljšanje salda primarne bilance. Čeprav so se obresti v zadnjem letu znižale za dobro desetino, pa njihova

visoka raven še naprej preprečuje dodatno znižanje dolga. Zahtevana donosnost na slovenske državne obveznice od

sredine leta 2016 ostaja nizka, okoli 1 %. Država nadaljuje z aktivnim upravljanjem z dolgom in v ugodnih razmerah na

mednarodnih finančnih trgih zamenjuje relativno drage obveznice, izdane v ameriških dolarjih v letih 2012–2014, s

cenejšimi. Hkrati ostaja velik tudi obseg sredstev države na enotnem zakladniškem računu. Ta se je po znižanju v zadnjih

dveh letih letos povečal in konec junija znašal 5,4 mrd EUR oziroma 11,6 % BDP. Aktivna politika upravljanja z državnim

dolgom je poleg ugodnih pogojev financiranja v zadnjih letih prispevala k občutnemu znižanju implicitne obrestne mere

dolga države, ki se približuje 3 %. Ugodnejša je tudi terminska porazdelitev obveznosti, saj se je povprečni čas do

zapadlosti obstoječega dolga od konca leta 2017 do maja letos podaljšal še za pol leta (na 9,8 let).

Dolg sektorja država

10

-25

-20

-15

-10

-5

0

5

10

15

20

05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18

-25

-20

-15

-10

-5

0

5

10

15

20

BDP domača potrošnja izvoz blaga in storitev

Bruto domači proizvod, domača potrošnja in izvoz


medletna rast v %

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

-10

-8

-6

-4

-2

0

2

4

6

8

10

povprečje vseh ocen (apr.18) povprečje vseh ocen (jun.18)

meja pregrevanja (definicija EK)

Proizvodna vrzel (primerjava april in junij 2018)

v % potencialnega BDP

Vir: Ocene FS. Opomba: osenčeno območje prikazuje razpon ocen proizvodne vrzeli. Glej opombo pod tabelo 4.3 v Oceni skladnosti javnofinančne politike s fiskalnimi pravili na podlagi osnutka PS18 (FS, apr.18).

-6

-4

-2

0

2

4

6

8

10

05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18

-6

-4

-2

0

2

4

6

8

10

zaposlenost (domači koncept) sredstva na zaposlenega

nominalna produktivnost dela

Zaposlenost, sredstva na zaposlenega in produktivnost dela


medletna rast v %

-2

-1

0

1

2

3

4

5

6

7

05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18

-2

-1

0

1

2

3

4

5

6

7

HICP brez cen energentov brez cen energentov in hrane

HICP in merila osnovne inflacije


medletna rast v %

Po štirih letih ugodnih gospodarskih gibanj se je negativna proizvodna vrzel v letu 2017 zaprla. Na podlagi zadnjih

razpoložljivih gospodarskih napovedi ocene proizvodne vrzeli nekaterih institucij (EK, OECD) nakazujejo, da se bo slovensko

gospodarstvo v letošnjem letu pregrevalo. Ob negotovosti in spremenljivosti teh ocen za določitev cikličnega stanja

gospodarstva spremljamo tudi druge kazalnike. Kazalniki gospodarske aktivnosti, razpoloženja, cen nepremičnin ter zlasti

zaposlenosti in brezposelnosti presegajo povprečne dolgoročne rasti oz. ravni. Nasprotno, gibanje stroškov dela ter

predvsem inflacije in posojil podjetniškemu sektorju zaostajajo za dolgoletnimi povprečji, presežek na tekočem računu

plačilne bilance pa ostaja visok.

Podatki, objavljeni po sprejetju PS 2018, kažejo nadaljevanje ugodnih gospodarskih gibanj, a se dinamika rasti

upočasnjuje. Medletna rast BDP se je v prvem četrtletju 2018 umirila s 6,0 % na 4,6 %. Glavni razlog za to je izvoz, ki se

je na četrtletni ravni po daljšem obdobju znižal. Medletno je bil zaradi rasti v lanskem letu večji za 7,4 %. Umirila se je tudi

četrtletna rast potrošnje gospodinjstev. Nanjo sicer še naprej pozitivno vpliva izboljševanje razmer na trgu dela, saj se je

rast zaposlenosti v prvem četrtletju še nekoliko povečala (3,0 %). Rast sredstev na zaposlenega je ostala podobna kot v

predhodnem četrtletju, ko se je začela vidneje krepiti. K medletni rasti BDP je pomembno prispevala sprememba zalog.

Zaenkrat ocenjujemo, da to ni znak upočasnitve gospodarske rasti v prihodnje, predvsem zaradi nadaljevanja relativno

visoke rasti investicij v opremo in stroje. Te po oceni Fiskalnega sveta ne bi bilo, če bi podjetja pričakovala občutno

upočasnitev rasti povpraševanja v bližnji prihodnosti. V prvi polovici leta 2018 se je okrepila inflacija, ki je junija znašala

2,3 % (evrsko območje: 2,0 %). Tudi osnovna inflacija (brez energentov in hrane) je višja kot lani, a ostaja okoli 1 %.

Makroekonomska gibanja

11

-60

-50

-40

-30

-20

-10

0

10

20

30

40

50

60

70

05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18

-60

-50

-40

-30

-20

-10

0

10

20

30

40

50

60

70

Nemčija pričakovanja (ZEW) Nemčija pričakovanja (Ifo)

svet pričakovanja (Ifo) evrsko območje pričakovanja (Ifo)

Pričakovanja v mednarodnem okolju

Vir: ZEW, Ifo.

ravnotežje odgovorov, v %

-50

-40

-30

-20

-10

0

10

20

30

40

50

60

05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18

-50

-40

-30

-20

-10

0

10

20

30

40

50

60

gospodarsko stanje v Sloveniji v prihodnjih 12 mesecih - potrošniki

pričakovan izvoz - predelovalne dejavnosti

pričakovano skupno povpraševanje - predelovalne dejavnosti

pričakovana naročila - gradbeništvo

pričakovana prodaja - trgovina na drobno

pričakovano povpraševanje - storitvene dejavnosti

Poslovne tendence in mnenje potrošnikov - pričakovanja*


* desezonirani podatki

-4

-3

-2

-1

0

1

2

3

4

-4

-3

-2

-1

0

1

2

3

4

11 12 13 14 15 16 17 18

tuji državljani državljani Slovenije skupaj

Prispevki k medletni rasti števila delovno aktivnih

prebivalcev brez kmetov


rast v %, prispevki v o. t.

-60

-50

-40

-30

-20

-10

0

10

20

30

05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18

-20

-10

0

10

20

30

40

50

60

70

cene rabljenih nepremičnin (medletna rast v %, levo)

stanovanjski krediti (medletna rast v %, levo)

kazalnik zaupanja v gradbeništvu (desno)

Trg nepremičnin in gradbeništvo

Vir: SURS, ECB, preračuni FS.

Tveganja za nižjo gospodarsko rast od napovedane se povečujejo zlasti v mednarodnem okolju. Gospodarska rast v

evrskem območju se je v prvem četrtletju upočasnila, kar je bilo po oceni ECB delno posledica začasnih (slabo vreme), delno

pa tudi cikličnih (ponudbene omejitve, upočasnitev svetovne trgovine) dejavnikov. Ob tem se je zaradi nevarnosti trgovinskih

sporov občutno povečala negotovost. To se je odrazilo v splošnem znižanju vrednosti kazalnikov razpoloženja (geografsko

in po dejavnostih), ki sicer ostajajo na relativno visokih ravneh, kar vsaj kratkoročno nakazuje nadaljevanje gospodarske

rasti po nekoliko nižjih stopnjah kot v preteklem letu. Razpoložljivi podatki o gospodarski aktivnosti v evrskem območju in v

Sloveniji v drugem četrtletju ta pričakovanja potrjujejo. V domačem okolju se ob hitri gospodarski rasti v preteklih letih in

demografskih spremembah vedno bolj nakazujejo zlasti ponudbene omejitve na trgu dela. Iz večine dejavnosti poročajo,

da je razpoložljivost delovne sile (sploh ustrezno usposobljene) glavni omejitveni dejavnik njihovega poslovanja. Relativno

visoka rast števila delovno aktivnih se sicer nadaljuje, a je že skoraj polovica rasti posledica zaposlovanja tujih državljanov,

čeprav ti predstavljajo le desetino vseh delovno aktivnih. Dodaten dejavnik tveganja v domačem okolju lahko v prihodnje

predstavljajo tudi razmere na trgu nepremičnin oziroma v gradbeništvu. Ob nadaljnjem povečanju obsega stanovanjskih

posojil se namreč občutno krepi rast cen nepremičnin, a kazalnika vsaj trenutno − ob sicer zaznanem zaostajanju ponudbe

nepremičnin − še ne odražata oblikovanja prekomernih neravnotežij na tem trgu.

Makroekonomska tveganja

12

Tem

eljn

i agre

ga

ti sekto

rja d

ržava

20172018

v mio EUR

v %2017

2018*v m

io EURv %

20172018**

v mio EUR

v %

PR

IHO

DK

I SKU

PA

J4

31

34

57

62

63

6,1

14

34

51

51

30

78

55

,51

86

58

19

70

71

04

85

,6

DAVKI2141

2306165

7,77225

7683458

6,39365

9988623

6,7

Davki na proizvodnjo in uvoz1364

1469105

7,74771

4988217

4,56135

6457322

5,2

Tekoči davki na dohodek, premoženje itd.

774834

607,8

24442688

24410,0

32183522

3049,5

Davki na kapital3

20

-17,69

122

23,412

142

14,2

SOCIALNI PRISPEVKI

15771645

684,3

47945096

3026,3

63716741

3705,8

PRIHODKI O

D LASTNINE68

61-7

-10,3479

321-158

-33,0547

382-165

-30,2

OSTALO

527564

377,0

18482031

1839,9

23752595

2209,2

IZD

ATK

I4

42

34

51

69

32

,11

42

22

15

02

38

01

5,6

18

64

51

95

39

89

44

,8

SREDSTVA ZA ZAPOSLENE

11631220

574,9

36283900

2727,5

47905120

3306,9

VMESNA PO

TROŠNJA

598612

142,4

21312155

241,1

27292767

381,4

SOCIALNI TRANSFERI

18061842

362,0

54965738

2424,4

73027580

2773,8

OBRESTI

261228

-33-12,5

813704

-109-13,4

1073932

-141-13,2

SUBVENCIJE68

756

9,2254

2562

0,7323

3318

2,5

BRUTO INVESTICIJE V O

SNOVNA SREDSTVA

274300

269,7

10031302

30029,9

12761603

32625,6

DRUGI KAPITALSKI TRANSFERJI46

27-18

-40,1172

145-27

-15,6217

172-45

-20,7

OSTALO

209212

41,7

725817

9212,7

9341030

9610,3

Saldo-1

10

60

17

01

24

10

3-2

01

31

63

15

0

Prim

arni saldo

15

02

88

13

79

36

80

7-1

29

10

87

10

95

8

Saldo, v % B

DP

-1,1

0,6

1,7

0,4

0,3

-0,1

0,0

0,4

0,3

Prim

arni saldo, v %

BD

P1

,52

,71

,22

,82

,2-0

,62

,52

,4-0

,2

BD

P n

omin

alno, v m

io EUR

99

01

10

58

06

79

6,9

33

37

73

60

08

26

31

7,9

43

27

84

65

88

33

10

7,6

Vir: SURS, Ministrstvo za finance. O

pombe: *im

plicitno gibanje, da so dosežene projekcije MF. **napoved M

F iz Programa stabilnosti 2018 - dopolnitev (april 2018).

spremem

ba

Q1

Q2-Q

4

spremem

basprem

emba

Napoved MF

13

Drža

vni p

roračun

20172018

v mio EUR

v %2017

2018*v m

io EURv %

20172018**

v mio EUR

v %

PR

IHO

DK

I SKU

PA

J3

77

43

90

51

31

3,5

50

56

57

71

71

51

4,1

88

30

96

76

84

69

,6

Davki na dohodek in dobiček811

926115

14,21059

1040-19

-1,81870

196696

5,1

Davek na dodano vrednost1388

145365

4,72116

215236

1,73504

3606101

2,9

Drugi domači davki na blago in storitve

873874

10,1

12971309

120,9

21702183

130,6

Nedavčni prihodki382

233-149

-38,9289

35162

21,3671

584-87

-13,0

Prejeta sredstva iz EU in drugih držav220

28766

30,1175

824649

371,9395

1111716

181,1

Ostalo

100132

3231,6

11995

-25-20,7

220227

73,2

OD

HO

DK

I SKU

PA

J3

80

83

84

13

30

,95

34

85

78

44

36

8,2

91

56

96

25

46

95

,1

Plače in drugi izdatki zaposlenim400

41314

3,5600

63333

5,51000

104647

4,7

Izdatki za blago in storitve243

26521

8,7484

51026

5,3728

77547

6,4

Plačila obresti653

600-54

-8,2324

256-68

-21,0977

856-122

-12,4

Transferi posameznikom

in gospodinjstvom548

5546

1,2713

628-86

-12,01261

1182-79

-6,3

Drugi tekoči transferi1548

1528-20

-1,32328

2545217

9,33875

4072197

5,1

Investicijski odhodki in transferi141

15716

11,3464

788324

69,8605

945340

56,2

Ostalo

275325

4917,9

435425

-10-2,3

711750

395,5

Saldo-34

6498

-292-13

279-326

51377

Vir: Ministrstvo za finance. O

pombe: *im

plicitno gibanje, da so dosežene projekcije MF. **Sprem

embe Proračuna RS za leto 2018 (novem

ber 2017).

spremem

ba

januar-maj

junij-december

spremem

basprem

emba

Napoved MF

Documents

Javnofinančna in makroekonomska gibanja...prihodki. Podatki za pet mesecev sicer kažejo okrepitev črpanja evropskih sredstev, a bodo na ravni celega leta prihodki iz tega naslova