Sreda, 22. januarja 2014, št. 15 www.finance.si O

GL

AS

NA

PR

ILO

GA

Jedrska energija

Nuklearna elektrarna Kr-ško je končala upravne po-stopke, ki ob izpolnjevanju predpisanih pogojev omo-gočajo obratovanje elek-trarne do leta 2043.

Novo obratovalno dovoljenje NEK nalaga, da mora izvajati vse potrjene programe nadzo-ra staranja opreme, v skladu s predpisi vsakih deset let opravi-ti obdobni varnostni pregled in izvesti Program nadgradnje var-nosti do leta 2018 ter izpolnjeva-ti predpisane varstvene zahte-ve s področja jedrske in sevalne varnosti. Podaljšanje obratoval-ne dobe elektrarn je uveljavljena in pogosta praksa v jedrski indu-striji, saj zanesljivost projektnih rešitev, kakovostna izdelava ter stalno vzdrževanje in posoda-bljanje opreme ob kompeten-tnem kolektivu z visoko stopnjo varnostne kulture zagotavljajo dolgoročno varno obratovanje.

NEK ostaja pomemben, zanes-ljiv in z nizko stroškovno ceno tudi zelo konkurenčen vir elek-trične energije.

Nadzor staranjaPrvi pogoj za podaljšanje obrato-vanja je bila uvedba Programa nadzora staranja sistemov, struktur in komponent, ki jih

ne zajemajo redni procesi pre-ventivnega vzdrževanja. Siste-matični razvoj tega programa je NEK začel že leta 2002. V skladu z najboljšo industrijsko prakso je za več tisoč komponent, struk-tur in sistemov razvil procese spremljanja staranja in predvi-del korektivne ukrepe. Od le-ta 2006 do 2010 je v NEK pote-

kal podroben pregled vseh me-hanizmov staranja, ki so možni glede na tip opreme. Vzpostav-ljenih je bilo več deset progra-mov nadzora staranja, ki zahte-vajo posebne ukrepe in procese v obratovanju, vzdrževanju in nadzoru. Izvedene so bile doda-tne varnostne analize, ki so po-kazale, da je v NEK veliko varno-stnih rezerv za podaljšanje obra-tovalne dobe.

Obdobni varnostni preglediDrugi pogoj je izpolnitev zahtev obdobnih varnostnih pregle-dov, ki jih predpisuje slovenska zakonodaja. Vsakih deset let uprava za jedrsko varnost ce-lostno in sistematično preveri jedrsko varnost NEK in izpol-njevanje akcijskih načrtov, ki za-jemajo tudi presojo pripravlje-nosti za primer jedrske nesreče ter izvedbo izboljšav. Prvi varno-stni pregled je bil opravljen v le-

tih 2002/03, drugi 2012/13, tret-ji bo sledil v letih 2022/23. V tem obdobju bo moral NEK nadalje-vati stalno tehnološko obnovo, v okviru katere je bilo od začetka obratovanja izvedenih prek 800 posodobitev, ki so neposredno vplivale na povečanje jedrske varnosti in zanesljivosti obrato-vanja. V prihodnjih petih letih NEK načrtuje več kot sto tehno-loških izboljšav.

Nadgradnja varnostiOblikovanje Programa nadgra-dnje varnosti je bilo povezano z odločitvijo za podaljšanje obrato-vanja elektrarne in dodatno po-spešeno z jedrsko nesrečo na Ja-ponskem. NEK je potrebne ana-lize izvedel še pred evropskimi »stresnimi testi«. Uprava za jedr-sko varnost je Program nadgra-dnje varnosti potrdila; izveden bo do leta 2018. Obsega gradnjo dodatnih varnostnih sistemov za zagotavljanje hlajenja sredice v

reaktorju in izrabljenega goriva, ki bodo zagotavljali odpornost elektrarne proti izrednim narav-nim in drugim malo verjetnim dogodkom, kot so ekstremen po-tres, poplava, padec komercial-nega letala ... Program obravna-va tudi sisteme za blaženje posle-dic poškodb in taljenja goriva ter sproščanja radioaktivnega mate-riala, ki so glede na vse že obsto-ječe ukrepe zelo malo verjetne. NEK je med lanskim remontom že vgradil pasivni razbremenilni filtrski sistem zadrževalnega hra-ma in pasivne sežigne peči za vo-dik, ki so del teh sistemov.

Pred nuklearko nova desetletja obratovanja

" NEK letno proizvede več kot pet milijard kilovatnih ur električne energije, kar je 40 odstotkov celotne proizvodnje v Sloveniji.

Gradnja drugega bloka jedrske elek-trarne Krško (JEK 2) je naložba, ki bi vplivala na celotno gospodarstvo. Analize njenih učinkov na mikro- in makroekonomski ravni kažejo, da je JEK 2 najzanesljivejša in najcenej-ša alternativa za proizvodnjo elek-trične energije. Odvisno od velikos-ti reaktorja – od 1.100 do 1.700 mega-vatov – bi JEK 2 letno proizvedel od osem do 12 teravatnih ur električne energije. »To pomeni preboj v neod-visnost na področju oskrbe z elek-trično energijo,« pravi Martin Nov-šak, direktor podjetja GEN energija, ki je lastnik slovenskega dela Nukle-arne elektrarne Krško in bo tudi no-silec naložbe v JEK 2. Z njim smo se med drugim pogovarjali o tem, kaj bi gradnja drugega bloka jedrske elek-trarne pomenila za Slovenijo, ka-ko daleč so že priprave na gradnjo in kakšne bodo značilnosti nove jedr-ske elektrarne.

Ǫ Kateri so po vašem mnenju glavni raz-logi, ki govorijo v prid gradnji druge-ga bloka jedrske elektrarne v Krškem?Dolgoročna uporaba jedrske energije z gradnjo JEK 2 ohranja in nadgrajuje teme-lje trajnostnega razvoja in gospodarstva ter omogoča dvig življenjske ravni v Sloveniji. V tem smislu odločitev za gradnjo JEK 2 vse-kakor pomeni izbiro optimalne poti v bolj-šo gospodarsko prihodnost. Ob upošteva-nju zdajšnjih gospodarskih razmer bi grad-nja JEK 2 s konkurenčno in stabilno ceno električne energije močno vplivala na ce-lotno nacionalno gospodarstvo. Poleg tega prinaša priložnost za sodelovanje sloven-skih podjetij v vseh razvojnih stopnjah pro-jekta, pa tudi priložnost za vzpostavljanje dolgoročnih poslovnih povezav na medna-rodnih trgih v vodilnih tehnoloških pano-

Odločitev za JEK 2 bo tudi odločitev za izhod iz krizeMartin Novšak, direktor podjetja GEN energija, o tem, kaj vse bi prinesla gradnja drugega bloka jedrske elektrarne

Ob upoštevanju zdajšnjih gospodarskih razmer bi gradnja JEK 2 s konkurenčno in stabilno ceno električne energije močno vplivala na celotno nacionalno gospodarstvo.

" Martin Novšak, direktor podjetja GEN energija

I N T E RVJ U

Sreda, 22. januarja 2014, št. 15 www.finance.si

V O D A + S O N C E + J E D R S K A E N E R G I J A

E N E R G I J O N A R A V E P R E V A J A M O V E L E K T R I K O .

Valovanje je izmenjava energije med delci snovi. Gibanje vode, svetloba, toplota so valovanja, trajnostni viri energije, ki omogoËajo življenje. V skupini GEN ta valovanja zanesljivo, varno in okolju prijazno spreminjamo v elektriËno energijo, s katero oskrbujemo porabnike.

Odločitev za JEK 2 bo tudi odločitev za izhod iz krizeMartin Novšak, direktor podjetja GEN energija, o tem, kaj vse bi prinesla gradnja drugega bloka jedrske elektrarne

gah z visoko dodano vrednostjo. V okolj­skem smislu jedrska energija zagotavlja niz­koogljičen vir energije z optimalnim izko­ristkom prostora in varovanjem narave. V družbenem smislu pa pomeni gradnja JEK 2 pomemben preboj v neodvisnost na po­dročju zanesljive oskrbe z električno ener­gijo z uporabo najboljših, najsodobnejših in varnih tehnologij.

Ǫ Raziskave lokacije za gradnjo JEK 2 opravljate že od leta 2007. Kaj so doslej pokazale geotehnične, geološke in seiz-mološke študije?Tako je, raziskave potekajo že od leta 2007 in lahko rečem, da je lokacija zelo dobro raziskana. V začetku prejšnjega leta smo po priporočilih strokovnih institucij in po lastnih zahtevah naročili raziskave z mul­tidisciplinarnim pristopom za določitev in razumevanje tektonske sestave Krške kotli­ne. Izsledki raziskav kažejo, da so tektonski procesi v Krški kotlini manj dinamični, kot so nekateri predvidevali, varnostna tvega­nja, povezana z geološkimi značilnostmi, pa so znotraj upravnih omejitev in inženir­sko nepomembna. Glede na vse dozdajšnje rezultate raziskav lokacije bo GEN energija nadaljevala pripravljalna dela in aktivnosti, potrebne za strateško, upravno in naložbe­no odločanje o projektu JEK 2.

Ǫ Kdaj bi morala po vašem mnenju do-končno pasti odločitev o tem, ali bomo zgradili JEK 2?Strateška odločitev Republike Slovenije je pomembna tako na ravni energetske­ga koncepta kot splošnega dolgoročne­ga razvojnega načrta Slovenije. Zavedati se moramo, da JEK 2 prinaša pomembne prednosti na vseh treh ravneh trajno­stnega razvoja – na okoljski, družbeni in ekonomski ravni. Osebno sem prepri­čan, da bo odločitev za gradnjo JEK 2 po­menila tudi odločitev za izhod iz gospo­darske krize.

Ǫ Koliko časa po sprejetju odločitve bi lahko začeli gradnjo in koliko časa bi potem ta trajala?Po sprejeti strateški odločitvi bi minilo od tri do pet let do začetka gradnje, ki traja na­daljnjih pet let. JEK 2 bi lahko deloval v de­setih letih od sprejete odločitve.

Ǫ V čem bi se nova jedrska elektrarna razlikovala od zdajšnje?Lahkovodni tlačni reaktor tretje generaci­je ponuja izboljšano tehnologijo in pasivno varnost ter večjo ekonomsko konkurenč­nost. S tehnološkega vidika JEK 2 med dru­gim prinaša možnost daljinskega ogrevanja bližnje ali tudi bolj oddaljene okolice, mož­nost delovanja v pasu in trapezu ter mož­nost izkoriščanja izrabljenega jedrskega go­riva tako iz prve kot iz druge enote. Izrab­ljeno jedrsko gorivo z možnostjo predelave je dodaten domač vir energenta.

Ǫ Koliko sploh je morebitnih ponudni-kov tehnologije?Kot možne dobavitelje tehnologije za JEK 2 obravnavamo več dobaviteljev, ki že danes gradijo nove jedrske elektrarne po svetu. Med njimi so Areva, Mitshubishi, Westing­house in Areva/MHI.

Ǫ Koliko bi po vašem mnenju lahko pri gradnji sodelovali domači strokovnjaki?V Sloveniji imamo več kot tri desetletja od­ličnih izkušenj z jedrskim objektom. Z no­vim blokom bi te izkušnje dodatno izkoris­tili in prepričani smo, da bodo pri gradnji sodelovali številni slovenski strokovnjaki, ki sicer na jedrskem področju sodijo v sam svetovni vrh. Tudi mnogi slovenski doba­vitelji in izvajalci storitev na jedrskem po­dročju so se že uspešno uveljavili na zah­tevnih mednarodnih trgih in vzpostavi­li močne poslovne povezave. JEK 2 bi tu­di na tem področju prinesel številne no­ve priložnosti.

Ǫ Kako bi financirali naložbo?Tako zdajšnji jedrski objekt NEK kot načr­tovani novi blok v projektu JEK 2 sta ener­getska objekta širšega, mednarodnega re­gijskega pomena. Pri novem bloku je zato smiselno in koristno sodelovanje s partner­ji v regiji. Slovenija že več kot 30 let zelo us­pešno upravlja jedrsko elektrarno skupaj s Hrvaško, zato imamo na tem področ ju pre­cejšnje izkušnje. Kazalci učinkovitosti na­ložbe, katere vrednost po zadnjih ocenah znaša od tri do pet milijard evrov, kažejo tudi na ekonomičnost in s tem na ugodne priložnosti za investitorje. GEN bi lahko pri skupni naložbi v JEK 2 obvladoval od 25­ do 51­odstotni delež, pri čemer bi uporabili lastne vire, posojila in obveznice.

Ǫ Kaj bi se po začetku delovanja zgodilo z zdajšnjo jedrsko elektrarno?Z gradnjo JEK 2 se zaradi sinergije med obema enotama povečujejo tudi pozitiv­ni učinki zdajšnje jedrske elektrarne. Do konca življenjske dobe NEK bi bilo smisel­no vzporedno delovanje obeh objektov, s čimer bi zagotovili ohranjanje znanja ter usposobljenost za učinkovito in varno upravljanje nove jedrske elektrarne.

Izsledki raziskav kažejo, da so tektonski procesi v Krški kotlini manj dinamični, kot so nekateri predvidevali.

Urednik priloge: Branko Žnidaršič Tel.: (01) 30 91 526 E-pošta: branko.znidarsic@finance.si

Trženje:Klemen Koštrun Tel.: (01) 513 08 26 E-pošta: klemen.kostrun@finance.si

Avtorji prispevkov: Samo Kranjec, Vasilij Krivec, Branko Žnidaršič

Prelom: Finance Lektoriranje: Finance Urednik oglasnega uredništva: Branko Žnidaršič

Jederska energija je oglasna priloga časnika Finance.

Poceni in konkurenčen vir električne energije

Jedrske elektrarne so po-memben, zanesljiv in kon-kurenčen vir električ-ne energije. Po podatkih mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), ki so nam jih posredova-li iz podjetja Sipro inženi-ring, je lani v 31 državah delovalo 437 reaktorjev s skupno električno močjo

372.210 megavatov, gradili pa so še 68 enot s skupno električno moč-jo 65.406 megavatov. Nuklearna elektrarna Krško varno in zaneslji-vo deluje že 30 let in proizvaja okoli tretjino električne energije v Slo-veniji. Je med najcenejšimi viri električne energije, kar pripomore h konkurenčnosti naše industrije in dostopnosti električne energije.

" Jedrski reaktor

Andrej Stritar, direktor uprave za jedrsko varnost:Jedrska varnost je v Sloveniji na visoki ravni. Država pa slabo rešuje dve težavi. Prva je zelo počasno umeščanje v prostor in gradnja odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem. Druga pa je počasno zapiranje rudnika Žirovski Vrh.

www.finance.si Sreda, 22. januarja 2014, št. 1528 OGLASNA PRILOGA

PRIPRAVLJENI NA SOUSTVARJANJE PRIHODNOSTI JEDRSKE ENERGIJE

STROKOVNO, KAKOVOSTNO, ZANESLJIVO

Elmont d.o.o. KrškoCesta krških žrtev 135e8270 KrškoSlovenija

Tel.: +386 7 49 12 512Faks: +386 7 49 12 521

www.elmont-kk.si

Krška nuklearka je za ne-moteno delovanje našega elektroenergetskega sis-tema odločilnega pome-na. Dolgoročna prihodnost razvoja jedrske energije v Sloveniji pa je odvisna od morebitne gradnje druge-ga bloka (JEK 2), ki bi bi-la zaradi obsežnosti, ki v vseh pogledih prekaša zmožnosti Slovenije, regij-ski projekt.

Krška nuklearka (NEK) na leto proizvede več kot pet milijard kilovatnih ur električne ener-gije, kar pomeni približno 40 odstotkov skupne proizvede-ne električne energije v Slove-niji. Obseg njene proizvodnje z leti delovanja narašča. Zara-di polovičnega lastništva je po-lovica proizvedene elektrike v NEK hrvaške.

Vloga nuklearke večja od kazalnikovPo besedah Rafaela Mihaliča, vodje katedre za elektroener-getske sisteme in naprave na ljubljanski fakulteti za elektro-tehniko, ima NEK glavno vlogo pri oskrbi države z električno energijo. Zaradi velikega števi-la obratovalnih ur je njena vlo-ga v proizvodnji precej večja, kakor kaže njen delež v insta-lirani moči slovenskih virov, saj zelo pomembno pripomo-re k stabilnemu delovanju ce-lotnega elektroenergetskega sistema. Miloš Pantoš, pred-stojnik laboratorija za elektro-energetske sisteme na ljubljan-ski fakulteti za elektrotehniko, pa pravi, da v splošnem velja, da jedrske elektrarne zagota-vljajo cenejšo električno ener-gijo v primerjavi s konvencio-nalnimi termoelektrarnami, vključujoč tudi plinske.

Jedrska prihodnost odvisna od JEK 2Ker se bo krška nuklearka v pri-hodnosti zaprla, bo dolgoročen razvoj jedrske energije v Slove-niji po Pantoševih besedah od-visen od JEK 2. Oba, Pantoš in Mihalič, pa se strinjata, da je vprašanje gradnje JEK 2 odvis-no predvsem od politike. Ob tem Rafael Mihalič dodaja, da glede na trenutni položaj drža-ve kot sistema odločanja in za-

gotavljanja pravnih norm dvo-mi, da smo brez korenite spre-membe miselnosti in norm sposobni izpeljati projekt, kot je JEK 2. O tem ga prepričujejo projekti predor Markovec, Sto-žice, TEŠ 6 in podobni.

Miloš Pantoš dodaja, da je z energetskega stališča jasno, da Slovenija letno porabi prib-ližno 14 teravatnih ur, proizve-de pa 12 teravatnih ur električ-ne energije, pri čemer se upo-števa, da je le polovica proi-zvodnje NEK slovenske. Raz-liko moramo uvažati. »Če želi-mo biti energetsko neodvisni, vsaj s stališča električne ener-gije, bi potrebovali še kakšno elektrarno. JEK 2 je za Slove-nijo izrazito velik blok, predvi-dena proizvodnja po obeh sce-narijih močno presega potrebe Slovenije po električni energiji, kar kaže, da gre za projekt, ki je pomemben za širšo regijo, ne le za Slovenijo. Torej gre za vpra-šanje, ali regija potrebuje JEK 2 in kakšna je vloga Slovenije pri tem projektu. Tudi finančno je to prevelik zalogaj za našo dr-žavo,« razlaga Pantoš.

Zmogljivosti in znanje že obstajajoJEK 2 bi bil zanimiv predvsem zato, ker je lokacija na voljo, pri-ključitev na omrežje ni proble-matična, še posebej ne zdaj, ko je zgrajen nov daljnovod do Be-ričevega. Na voljo je tudi zna-nje, saj imamo NEK, ki deluje zanesljivo. Vzporedno s tem projektom je treba poiskati od-govore na vprašanja, kako se bo zagotavljala terciarna rezer-va za regulacijo frekvence, kdo jo bo zagotavljal, kaj bo z načr-tovanimi povezavami proti Ita-liji in Madžarski, kaj bo z nad-gradnjo zdajšnjega 220-kilo-voltnega prenosnega omrežja na 400 kilovoltov in podobno. »Jasno je, da bo treba to ener-gijo prenašati v sosednje elek-troenergetske sisteme, saj je ne bomo potrebovali v celoti. Takšna elektrarna bi tudi ugo-dno vplivala na ceno električ-ne energije v Sloveniji,« razmi-šlja Miloš Pantoš. Rafael Miha-lič pa ob tem dodaja, da gre za izrazito dolgoročen projekt, saj bo življenjska doba novih jedr-skih elektrarn vsaj 60 let, mor-da še več.

JEK 2 bi bil regijski projekt

Nizko in srednje radioaktivni odpadkiRadioaktivne snovi v nizko in srednje radioaktivnih odpadkih pri raz-padu ne sproščajo toliko toplote, da bi ta pomembno vplivala na ravna-nje z odpadki, medtem ko visoko radioaktivni odpadki in izrabljeno go-rivo sproščajo veliko toplote, zato jih je treba pred dokončnim odlaga-njem še nekaj časa hladiti.Nizko in srednje radioaktivni odpadki so predvsem:

" z radioaktivnimi snovmi kontaminirane zaščitne obleke, rokavice, či-stilni material, orodje, steklene posode, deli naprav, filtri, ionski izme-njevalniki, gošče izparilnikov ... Večina jih nastaja pri delovanju jedrske elektrarne, nekaj tudi v industriji, medicini in raziskovalni dejavnosti;

" viri sevanja iz obsevalnih naprav v medicini in industriji.Ločimo kratko- in dolgožive nizko in srednje radioaktivne odpadke. V kratkoživih je aktivnost radionuklidov (atomov radioaktivnih elemen-tov), ki oddajajo sevanje alfa, njihova razpolovna doba pa je daljša od 30 let, v povprečju nižja od 400 bekerelov na gram, v dolgoživih pa je aktiv-nost teh radionuklidov v povprečju višja od 400 bekerelov na gram.Razlikujemo tudi termina odlaganje in skladiščenje radioaktivnih od-padkov. Skladiščenje je začasno shranjevanje v posebnih skladiščih, od koder jih pozneje prenesejo v odlagališče, kjer so trajno odloženi.

V Nuklearni elektrarni Kr-ško (NEK) je v zadnjih le-tih potekala menjava ge-neracij, ko so se upokoje-vali sodelavci, ki so v elek-trarni delali od začetka njenega delovanja. Da bi ohranili kontinuiteto stro-kovne usposobljenosti, so vzpostavili programe sistematičnega prenosa znanj in veščin na mlade sodelavce.

Konec prejšnjega leta je bilo v NEK 636 zaposlenih. Med njimi jih ima 40 odstotkov univerzi-tetno izobrazbo. Na področjih obratovanja, vzdrževanja, in-ženiringa, kakovosti in strokov-nega usposabljanja, kar pome-ni tri četrtine zaposlenih, dela-

jo strokovnjaki iz elektrotehni-ke, strojništva, jedrske tehnike, kemije, fizike, računalništva in gradbeništva, različnih ravni izobrazbe.

Usposabljanje za vsakega novega zaposlenegaS sistematičnim usposablja-njem, ki ga organizirajo v NEK, zaposleni pridobijo speciali-stična znanja s področja jedr-ske tehnologije in delovnih pro-cesov, ki podpirajo obratova-nje. Za to skrbi samostojna or-ganizacijska enota Strokovno usposabljanje. Kot je povedal Matjaž Žvar, vodja strokovne-ga usposabljanja v NEK, vsake-mu novozaposlenemu pripravi-jo program začetnega usposa-bljanja, katerega obseg in vse-

bina sta prilagojena njegovemu delovnemu mestu. Skrbijo tu-di za usposabljanje osebja zu-nanjih izvajalcev del, ki stalno ali občasno delujejo na območ-ju elektrarne. Novozaposleni inženirji za različna delovna mesta v elektrarni se udeležu-jejo enoletnega usposabljanja, kjer si pridobijo ustrezna spe-cifična znanja s področja reak-torske tehnike, jedrske fizike in delovanja elektrarne.

Najzahtevnejše usposabljanje za operaterja reaktorjaNajobsežnejše je začetno uspo-sabljanje operaterjev z dovolje-njem za upravljanje reaktorja v NEK. Usposabljanje novega operaterja reaktorja traja dve

leti. Dovoljenje za operaterja reaktorja kandidati pridobijo po zaključnem izpitu pred stro-kovno komisijo Uprave Repu-blike Slovenije za jedrsko var-nost. Lani je ta program uspeš-no končala že osma generacija operaterjev, usposobljena na popolnem simulatorju, ki ga ima NEK od leta 2000.

Po pridobitvi dovoljenja za operaterja reaktorja vsak ope-rater letno opravi štiri enote-denske segmente usposabljanj na simulatorju, ki se končajo s pisnimi preizkusi in praktič-nimi preizkusi na simulator-ju. Uspešno končani segmenti so glavni pogoj za opravljanje preizkusa za obnavljanje dovo-ljenja, ki ga izda Uprava Repu-blike Slovenije za jedrsko var-

Delo v NEK je za mlade še vedno velik izziv

Tisti, ki so zrasli z NEK, so na vrhuncu svojih po-slovnih poti in tudi blizu upokojitvi, zato potrebu-jejo naslednike. Za njiho-vo usposabljanje je v Slo-veniji dovolj dobro poskr-bljeno.

Jedrski strokovnjaki delujejo na številnih področjih, saj je jedrska energetika ena najzah-tevnejših in razvejenih ved, razlaga Marko Čepin, predse-dnik Društva jedrskih strokov-njakov Slovenije.

Številna delovna področjaJedrski fiziki bodisi razisku-jejo, kako se jedra elemen-tov cepijo, drugi pa se jih tru-dijo zlivati. V jedrskih objek-tih potrebujemo specialis-te za strojniški del sistemov, specialiste za električne de-le sistemov vključno z regu-lacijami in inženirje radiolo-ge, ker je treba nadzorovati

delo na radiološko nadzoro-vanem območju. Za zagota-vljanje čistega okolja in varo-vanja zdravja osebja elektrar-ne in prebivalcev pa potrebu-jemo specialiste za sevanje, ki proučujejo lastnosti radioak-tivnih elementov in speciali-ste za materiale, razlaga so-govornik.

Teoretično in praktično usposabljanjeIzobraževanje jedrskih stro-kovnjakov večinoma pote-ka na tehniških in naravo-slovnih fakultetah v Sloveni-ji, pri čemer največ specifič-nih znanj pridobijo študenti na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljublja-ni, kjer deluje katedra za je-drsko tehniko, ki dobro so-deluje z Institutom Jožefa Ste-fana, ki ima tudi raziskoval-ni jedrski reaktor, v katerem se študenti seznanijo z njego-vim delovanjem tudi v praksi.

Posamezni predmeti, pove-zani z jedrskimi elektrarna-mi, se izvajajo tudi na Fakul-teti za elektrotehniko in na Fakulteti za strojništvo Uni-verze v Ljubljani ter na Fa-kulteti za energetiko Univer-ze v Mariboru. Pri izobraže-valnem procesu se nekatere organizacije povezujejo tudi s tujino, kjer obstaja European Nuclear Education Network, v katerega sta vključeni Uni-verza v Ljubljani in Institut Jo-žefa Stefana.

Specialistična šolanjaKer univerzitetna izobrazba ne zadošča, obstajajo specia-listična šolanja na Izobra-ževalnem centru za jedrsko tehnologijo Milana Čopiča na Institutu Jožefa Stefana, kjer potekajo podrobni teča-ji osnov tehnologije jedrskih elektrarn. Nadaljevanje šola-nja osebja jedrske elektrarne poteka v simulatorju jedrske

Potrebe po jedrskih strokovnjakih se večajo

Slovenski jedrski stro-kovnjaki so za svoje delo dobro usposobljeni.

" Marko Čepin, predsednik Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije in podpredsednik Evropskega jedrskega društva (European Nuclear Society)

www.finance.si Sreda, 22. januarja 2014, št. 15 JEDRSKA ENERGIJA 29

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

IJS_Finance_129x57B.pdf 4 1/15/14 2:24 PM

Na Odseku za reaktorsko tehniko na Institutu Jožefa Stefana (IJS), ki letos pra-znuje 30-letnico delova-nja, se razvija strokovno znanje, ki je odločilno za zagotavljanje varnega de-lovanja jedrskih elektrarn.

Na Odseku za reaktorsko teh-niko na Institutu Jožefa Stefa-na soustvarjajo nova znanja o računalniškem modeliranju fizikalnih procesov, ki so po-membni za zagotavljanje var-nosti jedrskih elektrarn. V par-tnerstvu s Fakulteto za mate-matiko in fiziko Univerze v Lju-bljani pa organizirajo študij je-drske tehnike na magistrski in doktorski stopnji.

Glavna področja delovanjaMed njihove največje izzive so-dita razumevanje in modelira-nje turbulentnih dvofaznih to-kov kapljevine in pare. Hitri tur-bulentni tokovi so potrebni za učinkovito hlajenje reaktorjev. »Zelo lep in aktualen primer so simulacije vrtinčnih tokov oko-li gorivnih elementov v jedrski elektrarni. Gre za tokove, ki so verjetno poškodovali gorivo v jedrski elektrarni v Krškem. Žal se je vodstvo jedrske elektrar-ne odločilo, da se bo pri odkri-vanju vzrokov in načrtovanju ukrepov naslonilo predvsem na proizvajalca goriva,« razla-ga Leon Cizelj, vodja odseka.

Zelo veliko raziskujejo tudi mo-deliranje procesov staranja in posledično tudi trdnosti mate-rialov ter dogajanja med težki-mi nezgodami s taljenjem sredi-ce, ki jih praviloma spremljata nevarnost vodikovih ali parnih eksplozij. Pri modeliranju zgo-revanja vodika in napovedova-nju parnih eksplozij zaradi izli-tja staljene kovine v mrzlo vodo so med vodilnimi v svetu. Med njihovimi večjimi izzivi je tudi razvoj verjetnostih metod, s ka-terimi lahko napovedo ranlji-vost kompleksnih tehnoloških sistemov za hkratne okvare. Ta-ko pripomorejo k povečanju tr-pežnosti jedrske elektrarne.

Vlaganje v računalniške zmogljivostiNa odseku zelo veliko vlagajo v računalniške zmogljivosti. Pravkar so sredi razpisa za za-menjavo računske gruče z več kot tisoč procesorji. V letu 2014 načrtujejo tudi postavitev in zagon lastnega laboratorija za dvofazne tokove.Eksperimentalne podatke za preverjanje svojih simulacij-skih modelov dobijo s sode-lovanjem pri mednarodnih projektih. S finančno po-močjo evropske komisije so v prejšnjih letih opravili tudi dva lastna eksperimenta: nadzoro-vano zgorevanje vodika v nem-škem mestu Karlsruhe ter zače-tne faze eksplozije ob stiku sta-

ljene sredice in hladne vode v francoskem mestu Cadarache.

Tri desetletja izkušenjOdsek letos praznuje 30-le-tnico delovanja. Kadrovsko in strokovno se je izoblikoval med gradnjo jedrske elektrar-ne v Krškem v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnje-ga stoletja. Pri tem so bili glav-ni kadri in raziskovalna opre-ma (denimo raziskovalni re-aktor TRIGA), ki so jih priprav-ljali še desetletje ali dve prej. V tem času so sodelavci IJS skr-beli predvsem za znanstveno in tehniško podporo pri odlo-čitvah v zvezi z varnostjo jedr-ske elektrarne v Krškem.

Mednarodna in ambiciozna ekipaZdaj po Cizljevih besedah od-sek sestavlja ekipa 29 mladih, odličnih, ambicioznih, delav-nih in radovednih sodelavk in sodelavcev. V zadnjih letih se krepijo predvsem pri mlajših – doktorskih študentih. So med-narodna ekipa: tretjina sode-lavcev je tujcev, prihajajo pa iz Makedonije, Romunije, Špani-je, Francije in Kitajske, pri dok-torskih študentih pa je delež tujcev kar dve tretjini. Če bo prišlo do gradnje drugega blo-ka jedrske elektrarne, bodo imeli veliko dela, saj bo treba izobraziti kar nekaj sto novih jedrskih strokovnjakov.

Trideset let Odseka za reaktorsko tehniko na IJS

" Nastali in rasli so skupaj z nuklearko – Odsek za reaktorsko tehniko na Institutu Jožefa Stefana.

Delo v NEK je za mlade še vedno velik izzivnost. Ob koncu prejšnjega leta je imelo 74 sodelavcev NEK do-voljenje za operaterja reaktor-ja, glavnega operaterja reaktor-ja ali inženirja izmene.

Sodelovanje z zunanjimi ustanovamiNEK na področju usposablja-nja sodeluje tudi z Izobraževal-nim centrom za jedrsko tehno-logijo, ki deluje v okviru Insti-tuta Jožefa Stefana, z dobavite-lji opreme ter v programih raz-ličnih domačih in mednaro-dnih ustanov ter združenj, ka-terih aktivni član je NEK oziro-ma z njimi sodeluje. Žvar pose-bej poudarja svetovno združe-nje operaterjev jedrskih elek-trarn WANO, ki bo letos zazna-movalo 25 let delovanja. Zdru-

ženje izvaja tudi programe za izmenjavo obratovalnih izku-šenj, profesionalnega razvoja zaposlenih, varnostnega pre-sojanja, primerjav na podlagi obratovalnih kazalcev in pre-nos dobrih praks.

Odziv mladih je še vedno zelo dober»Kompetenten kolektiv je eden od temeljev zagotavljanja jedr-ske varnosti in zanesljivosti de-lovanja NEK, zato s štipendira-njem in različnimi oblikami so-delovanja že med študijem gra-dimo temelje dolgoročnega od-nosa,« pravi Žvar in dodaja, da štipendije namenjajo kandida-tom naravoslovnih in tehniških strok za študij na sedmi stopnji. »Kandidate za zaposlitev išče-

mo z objavami prostih delov-nih mest in odziv mladih je še vedno zelo dober. Glavnina vi-sokošolskega kadra prihaja z univerz v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu, srednješolski kader pa predvsem iz širše posavske regije,« pojasnjuje sogovornik.

»Zaposlenim omogočamo celosten poklicni razvoj,« po-udarja sogovornik. Kot pravi, so skrb za stalno strokovno iz-popolnjevanje, spodbudno de-lovno okolje in vpetost v med-narodni prostor razlogi, zara-di katerih je mladim strokov-njakom gradnja poklicne poti v NEK še vedno izziv. »Narav-ni proces upokojevanja je ta-ko skoraj edini razlog postop-nega odhoda kadrov iz NEK,« še pravi Žvar.

avtoFinance

www.avto.finance.si

poglobljeni, nasvetni in uporabni članki

interaktiven portal

novosti, testi, nasveti, forum

v celoti brezplačna vsebina

tedensko pismo urednika

Potrebe po jedrskih strokovnjakih se večajo elektrarne, ki ga imajo v NEK – ta je popolna kopija koman-dne sobe elektrarne. Tu se operaterji usposobijo za de-lo v pravi komandni sobi, ki je srce elektrarne.

Delo v NEK in zunaj tegaNajveč jedrskih strokovnja-kov dela v krški nuklearki (NEK). Delujejo tudi v podje-tjih, ki v NEK izvajajo vzdrže-valna dela in preizkuse opre-me. Raziskovalci na Institutu Jožefa Stefana skrbijo za raz-iskovalni reaktor, za varnost zdajšnje elektrarne in za raz-vijanje novih tehnologij za prihodnost. Jedrske strokov-njake zaposluje tudi Uprava Republike Slovenije za jedr-sko varnost.

Potrebujemo svežo kriV svetu se povpraševanje po jedrskih strokovnjakih veča, saj se zdaj v večjem številu upokojuje generacija tistih,

ki so pred 30 ali 40 leti začeli svoje delo, razlaga Čepin. V NEK skozi leta nekako kon-stanto ohranjajo število svo-jih strokovnjakov. Prav ta-ko je v zadnjih letih tudi na Upravi Republike Sloveni-je za jedrsko varnost. Opa-zno pa se je povečalo števi-lo jedrskih strokovnjakov na Institutu Jožefa Stefana. Če se bomo odločili za gradnjo JEK 2, se bodo potrebe po jedrskih strokovnjakih po-večale.

Združeni v društvuJedrske strokovnjake s pod-ročja miroljubne uporabe jedrske znanosti in tehno-logije združuje Društvo je-drskih strokovnjakov Slove-nije. Po Čepinovih besedah se trudijo vzdrževati visoko kakovost strokovne dejav-nosti, prenos znanja in teh-nologije v domačo industri-jo ter pospeševati izmenja-

vo informacij doma in s tuji-no, čemur služi tudi glasilo Jedrce (www.djs.si/4jedrce/jedrce.html).

Med najpomembnejšimi projekti društva je medna-rodna letna konferenca z naslovom Nuclear Energy in New Europe, kjer se le-tno sreča okoli 200 jedrskih strokovnjakov, od katerih je polovica domačih in polovi-ca tujih. Letos bo že 23. kon-ferenca po vrsti (www.nss.si/nene2014), in sicer v Por-torožu.

Eden največjih izzivov, s katerimi se srečuje Društvo jedrskih strokovnjakov Slo-venije, je ohraniti kontinui-teto dozdajšnjega delovanja doma in v tujini, kjer smo iz-jemno cenjeni, kar potrjuje-jo v tujini dobljene nagrade in imenovanja naših članov v vodstvene strukture med-narodnih organizacij, razla-ga njegov predsednik.

www.finance.si Sreda, 22. januarja 2014, št. 1530 OGLASNA PRILOGA

Q TECHNA, Institut za zagotavljanje in kontrolo kakovosti d.o.o.Cvetkova ulica 27, 1000 LJUBLJANA, SLOVENIJATelefon: 01 42 04 390Faks: 01 42 04 383info@qtechna.siwww.qtechna.si

Team visokokvalificiranih inženirjev elektro in strojne stroke, ki ga odlikujejo dol-goletne izkušnje in izjemen »know-how«, vam bo pomagal priti do odličnih in ino-vativnih rešitev na področju zahtevnih procesov v energetiki, procesni industriji in farmaciji, na področju priprave vode in predelave odpadnih voda. Naši inženirji imajo tudi specifična znanja o različnih električnih in strojnih inštalacijah, napra-vah in sistemih v modernih industrijskih okoljih.

Poskrbimo, da linije delujejo varno, zanesljivo, racionalno in nadzorovano.

Glavna programska orodja, ki jih uporabljamo ob našem delu:� AutoCAD – osnovno orodje za računalniško načrtovanje� AutoPLANT 3D – dodatek AutoCAD-a za 3D projektiranje cevovodov� AutoPIPE – samostojen program za preračunavanje sil v cevovodih in

podporah� ProStahl 3D (ProSteel 3D) – dodatek AutoCAD-a, ki omogoča načrtovanje

kovinskih konstrukcij� RSTAB – program za izračun statike konstrukcij� ETAP - programska oprema za preračun elektroenergetskih omrežij in

prenapetostne zaščite � AutoCAD RASTER DESIGN – programska oprema za obdelovanje in

optimizacijo načrtov� Tower 6 – program za statično in dinamično analizo ter dimenzioniranje

konstrukcij

Sipro Inženiring d.o.o., CKŽ 135c, 8270 Krško, tel.: +386 7 488 15 92, faks: +386 7 488 16 46, info@sipro-inzeniring.si, www.sipro-inzeniring.si

S pomočjo inovativnih rešitev do novih priložnosti!

Politika kakovosti:US 10CFR50 Appendix B

Celovite inženirske storitve

Z znanjem, kakovostni­mi kadri in dolgoletnimi izkušnjami so se v okvi­ru nadzora kakovosti, izo­braževanja in certificira­nja na jedrskem področ­ju uveljavili v Sloveniji in tujini. Svoji usmeritvi bo­do ostali zvesti tudi v pri­hodnje.

V Q Techni ponujajo storitve s področja zagotavljanja in nadzora kakovosti, izobra-ževanja in certificiranja. Pri kompleksnih projektih in modifikacijah njihovi stro-kovnjaki skrbijo in preverja-jo, da dela potekajo skladno s postopki in navodili ter da izdelki in storitve, za katere so odgovorni, dosegajo zah-tevano kakovost.

Nadzor nad strojnimi komponentamiPri nadzoru kakovosti se nji-hovo delo večinoma dotika strojnih komponent, pri če-mer preverjajo in nadzirajo stanje opreme ali ustreznost posegov pri odpiranju reak-torske posode, ustreznost posegov na ventilih, blažil-nikih, dvigalih, ventilaciji in drugi strojni opremi, razla-ga direktor Andrej Lešnjak. V velikem obsegu spremljajo in nadzirajo varilska dela, iz-vajajo neporušitvene presku-se, spremljajo staranje opre-me, merijo stanje cevovodov, izvajajo periodične preglede primarnega kroga ter tlačnih posod in cevovodov na se-kundarni strani.

V okviru izobraževalne-ga centra usposabljajo osebje

za specialistična dela v okvi-ru nadzora, kjer so na prvem mestu po obiskanosti pro-grami usposabljanja osebja za neporušitveno kontrolo.

Doma in po svetuNa jedrskem področju je nji-hov največji kupec NEK, po-leg njega pa še drugi domači in tuji izvajalci remontnih del v NEK. Dela na jedrskem po-dročju izvajajo tudi v ZDA v okviru remontnih del, pri iz-delavi novih komponent pa za naročnike v Italiji, v manj-šem obsegu pa tudi za kupce iz Slovenije.

Sogovornik ključne kon-kurenčne prednosti podjetja vidi v usposobljenosti osebja, dolgoletnih izkušnjah na to-vrstnih objektih, vzpostavlje-nem sistemu vodenja ter po-znavanju standardov in pred-pisov na tem področju, ki so zelo zahtevni in obsežni.

Jedrsko področje ostaja glavnoV Q Techni bodo jedrsko po-dročje tudi v prihodnje raz-vijali kot eno od glavnih pri ponudbi svojih storitev. Ne-nehno bodo vlagali v kadre, opremo in razvoj postopkov in tehnologij. Ker mnoga de-la izvajajo v območju pove-čanega ionizirajočega seva-nja, je pri tem stalnica avto-matizacija oziroma uporaba opreme za daljinski nadzor. Čim več storitev želijo ponu-diti na ključ. Pri teh storitvah se praviloma srečujejo s tujo konkurenco, kjer pa v svetov-nem merilu vlada velika spe-cializacija.

Q Techna ostaja močno vpeta v jedrsko področje

Gradnja nuklearne elek­trarne prinese nova zna­nja in razvoj drugih dejav­nosti. Pri gradnji Nuklear­ne elektrarne Krško (NEK) je sodelovalo veliko slo­venskih in hrvaških pod­jetij, pri tem pa so se razvi­li novi stiki in veliko zna­nja, ki je v tujini zelo cenje­no, zato se nekatera podje­tja uspešno tržijo po vsem svetu.

Najbolj izkušeni inženirji iz podjetja Sipro inženiring so že med gradnjo NEK pridobi-vali znanja in izkušnje. Sku-paj so jih povezali v združe-nem podjetju in jih nadgra-jujejo ter prenašajo na mlajše inženirje. Bogato inženirsko znanje in izkušnje, inovativ-nost in prilagodljivost doka-

zujejo s certifikati in zaupa-njem partnerjev. Njihov izziv so posodobitve v NEK in dru-gih elektrarnah po svetu ka-

kor tudi gradnje na jedrskih in drugih energetskih objek-tih. Gradnja novega bloka bi bila gotovo velik izziv za Sip-

ro inženiring in mnoga doma-ča podjetja.

Spremljanje in upoštevanje najnovejših tehnologijVeliko inženirjev iz podjetja ži-vi z jedrsko tehnologijo. Po kon-čani univerzitetni izobrazbi so opravili dodatno šolanje doma in v tujini, nekateri tudi leto in pol trajajoče šolanje in prever-janje za operaterja elektrarne. Stalno spremljanje in upošte-vanje najnovejših tehnologij, postopkov in standardov s te-ga področja je naloga vsakega zaposlenega. Jedrske elektrar-ne dobro poznajo, se jih ne bo-jijo in stalno opravljajo dela v njih. Na zaupanje in odgovor-nost pa kaže tudi to, da so pod-jetje in domovi velikega dela za-poslenih v bližini NEK.

Jedrske elektrarne prinesejo nova znanja in razvoj

" Z jedrsko tehnologijo živi veliko inženirjev iz podjetja Sipro inženiring.

V Sloveniji je za jedrsko varnost dobro poskrblje­no, pri čemer se seveda najbolj skrbno nadzira delovanje krške nuklear­ke. Zatika pa se pri grad­nji odlagališča za niz­ko in srednje radioaktiv­ne odpadke ter pri zapi­ranju rudnika urana v Ži­rovskem Vrhu. Dokonč­no odločitev o odlaganju visoko radioaktivnih od­padkov pa prepuščamo zanamcem.

Uprava za jedrsko varnost je po besedah direktorja Andre-ja Stritarja pristojna za nad-zor izvajanja določil zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti. Za-kon zapoveduje, da morajo vsi,

ki uporabljajo jedrsko energijo ali vire radioaktivnih sevanj, izpolnjevati predpisane pogo-je in imeti ustrezno dovoljenje za delovanje. Izdaja jih uprava za jedrsko varnost in tudi nad-zira, ali potem ti subjekti ustre-zno delujejo.

Glavna pozornost na jedrski elektrarniGlavni subjekt, ki ga nadzi-rajo na upravi, je krška nuk-learka, nadzirajo pa tudi je-drski reaktor Triga v Podgo-rici, natančneje na Brinju, tamkajšnje centralno skla-dišče radioaktivnih odpad-kov ter rudnik urana Žirovski Vrh. Nadzirajo tudi nekaj sto uporabnikov virov in nekaj tisoč virov po državi, pri če-mer gre za industrijsko radi-

ografijo, rentgene in naprave v raziskovalnih ustanovah.

Zamujamo z gradnjo odlagališča in zaprtjem rudnika uranaSogovornik pravi, da je jedr-ska varnost v Sloveniji na viso-ki ravni. Država pa slabo rešu-je dve težavi. Prva je zelo po-časno umeščanje v prostor in gradnja odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpad-kov v Vrbini pri Krškem. Dru-ga pa je počasno zapiranje ru-dnika Žirovski Vrh.

Nuklearka kakovostno vzdrževanaV zvezi s krško nuklearko stvari tečejo dobro, zlasti ker oba lastnika, GEN energi-ja in Hrvatske elektroprivre-

de, zelo stabilno financirata njeno obratovanje in ji daje-ta tudi sredstva za investicij-sko vzdrževanje. Za njeno de-lovanje zelo dobro skrbi tudi vodstvo, razlaga Stritar. S Hr-vati pa nismo rešili vprašanja delitve radioaktivnih odpad-kov in ga prepuščamo poznej-šim rodovom.

Strokovnjake izobražujemo prepočasiSogovornik omenja tudi te-žave z zagotavljanjem za-dostnega števila strokovnja-kov s področja jedrske ener-gije. V krški nuklearki jih je dovolj za njeno nemoteno in varno delovanje, država pa strokovnjake potrebuje tudi zunaj jedrske elektrar-ne. Teh ljudi je čedalje manj,

Atomi so v Sloveniji pod nadzorom