Jerneja Kamnikar, direktorica podjetja Vivo catering ...TOMAŽ KORELC, CREATOOR, D.O.O., KREATOR IN VIZIONAR IDEJE SO GIBALO SVETA. Za ambient se zahvaljujemo trgovini Harvey Norman

O G L A S N A P R I L O G A , J A N U A R 2 0 0 8 , Š T . 1 8

Intuicija me še nikoli ni pustila na cedilu.

Jerneja Kamnikar, direktorica podjetja Vivo catering

petek • 25. januar 2008 • št. 18

O G L A S N A P R I L O G A

petek • 25. januar 2008 • št. 18O G L A S N A P R I L O G A

03

Urednica priloge Manca MirnikAvtorji prispevkov Manca Mirnik, Lidija Vinkovič, Nenad Senić, Dušan Matičič, Dejan CirkvenčičFotografi je Robert SeljakRačunalniški prelom, obdelava fotografi j Irena Podobnik, Dejan CirkvenčičLektoriranje Julija Klančišar Trženje Natalija Stevanovič, tel.: 01/513 08 24, e-pošta: natalija.stevanovic@fi nance.siFotografi ja na naslovnici Robert SeljakUrednik oglasnega uredništva Branko Žnidaršič

Finance Club je oglasna priloga časnika Finance. Naslednja številka izide 22. februarja 2008.O G L A S N A P R I L O G A

Manca Mirnik urednica prilogemanca.mirnik@fi nance.si

04-05KlepetJerneja Kamnikar,

direktorica podjetja

Vivo catering

06-08Gurmanski užitki- Mamljiva pustna

kulinarika

- Okusno in zdravo -

vegetarijansko

- Vina za posebne

priložnosti

Uvodnik & Kazalo

Foto

: Rob

i Kru

mpa

k

12-13Modni trendi- Ste že našli

ustrezen nedrček

zase?

- Sodoben moški je

lahko drzen

09-10Kultura bivanja- Dodatki naredijo dom

- Dnevne sobe: izbirajte

in kombinirajte

14-17Fit- Novo leto začnimo z

delom, ne z obljubo!

- Čas je za aerobno

vadbo

- Težave s sinusi

18-19go SLOw- Prihaja čas

pustnih norčavosti

- Smučanje, terme

ali topli kraji?

11Razvajajmo se- Snežni užitki na deski

Gotovo poznate občutek, ko je dovolj, da

samo pogledaš človeka, pa se začneš

krohotat i na ves glas , saj natančno veš,

kaj mu t ist i t renutek roji po glavi. Ko brez

težav dokončaš njegov stavek in si za želiš

skodelice kave natančno takrat kot on. Ko mu pošiljaš

telefonska sporočila ob najbolj neprimernih urah in ko

se skupaj z njim veseliš uspehov ter bent iš nad zoprnim

vremenom, zahtevnimi šef i in menst ualnimi težavami.

Približno tako je v naši pisarni. V slabem let u smo odnos

t reh spr va zadržanih sodelavk ra z vile v nekaj, čemur bi

lahko rekli prijateljst vo. Poleg tega, da delamo skupaj,

t udi st rast no izmenjujemo ideje , si pomagamo, ko pride do

časovnih zagat, hkrat i pa se t udi podpiramo, si ra zgrinjamo

delčke zasebnost i in se veliko smejimo. Kar nas mot i, si

povemo v obra z, t rudimo pa se bit i t udi st rpne , kadar ena

izmed nas kriči v telefon ali si mrmra svoj najljubši napev

ravno takrat, ko imata drugi dve največ dela.

Zaradi takega odnosa raje prihajam v službo, čeprav do

nje pot rebujemo debelo uro vožnje , zaradi njega la žje

prenašam napetost in st res , ko je naša priloga t ik pred

t iskarno, in prav dobri odnosi v naši pisarni pripomorejo

k temu, da je velik del mojega časa ( ki ga zajema služba)

preživet prijet no.

Čez nekaj dni se naša Lidija odpravlja na novo pot. Kar

nekaj let je sooblikovala podobo naših izdaj in vsak dan

bolj se zavedam, da bo brez nje drugače. G otovo manj

veselo in igrivo. Manj spontano in najbrž manj zabavno.

A nove pot i prinašajo nove možnost i. Vsak med nami se slej

kot prej znajde na njih in takrat je t reba pogledat i usodi

v oči in odpret i nova vrata. H krat i pa pust it i vsaj malo

priš krnjena stara, vsaj toliko, da lahko skoznje stopijo

t udi t voji nekdanji sodelavci, ki so nekje na pot i postali

t voji prijatelji . Čim več odprt ih vrat, Lidija, in vso srečo

na novi pot i!

Na novi poti

Zagotavljamo dostavo časopisa najpozneje do7hzjutraj v vseh urbanih središčih v Sloveniji. Za naročilo in dodatne informacije pokličite na brezplačno številko 080 15 80 ali pišite na narocnine@fi nance.si

T O M A Ž K O R E L C ,C R E A T O O R , D . O . O . , K R E A T O R I N V I Z I O N A R

I D E J E S O G I B A L O S V E T A .

Za ambient se zahvaljujemo trgovini Harvey Norman




04 05

Z Jernejo Kamnikar,

direktorico podjetja Vivo catering

Klepet Klepet

Z Jernejo Kamnikar,

direktorico podjetja Vivo catering

Sogovornica je odraščala v profesorski družini in si

želela študirati psihologijo, v catering pa je zaplula

povsem naključno. »Začelo se je, ko sem kot 21-

letna študentka na ljubljanskem gradu priskočila

na pomoč prijateljem pri pripravi poročnega slavja,

potem pa tam ostala kar dve leti,« pojasnjuje uspešna poslovna

ženska, ki letos praznuje 15-letnico delovanja podjetja. V tem

času je v njej že dozorela misel, da bi to lahko bilo tisto, s čimer

bi se v življenju ukvarjala, in je s tedanjimi 100 markami odprla

svoje podjetje za pripravo različnih pogostitev. Navdušenja in

idej ji ni primanjkovalo, bila pa je skoraj brez izkušenj na tem

področju, predvsem pa brez trženjskih znanj, zato se je precej

ravnala po intuiciji, ki je doslej še ni pustila na cedilu. V pomoč ji je

bilo tudi, da je bila mama ravnateljica na srednji šoli za gostinstvo

in turizem in je prek nje poznala veliko ljudi.

Kuhajo z dušo, strežejo z ljubeznijoNekateri si catering zmotno zamišljajo zgolj kot kulinarično oskrbo

na dogodkih, vendar pa gre pri sodobnem cateringu na prireditvi za

veliko bolj celostno in harmonično pripravo dogodka kot sporočila,

doživetja in izkušnje. »Naše podjetje se prvenstveno usmerja v

kreativni, projektni catering na prireditvah. Bistvena razlika med

cateringom in klasično gostilno je, da gost v slednjo pride zato, ker

ima željo po enaki vsebini, okusih in ambientu, pri cateringu pa se

stvari ne ponavljajo,« razlaga sogovornica. Tudi zato imajo v Vivu

zaposleno kreativko, ki skrbi za pripravo vedno novih jedi. »Moje

nepisano vodilo sodelavcem je, da kuhamo z dušo in strežemo z

ljubeznijo. Za nas je pogostitev zadovoljevanje vseh človekovih

čutov, ne zadovolji le lakote in žeje, temveč tudi vid, vonj, otip in

sluh. Zato je nadvse pomembna harmonična skladnost barv in

okusov ter umetelna oblikovanost pripravljenih jedi, kjer bi brez

kreativnosti in nenehno novih idej kaj hitro opleli,« dodaja.

Kadar delaš, si kakor piščal,v kateri se šepet spreminja v glasboCatering na prireditvah ni le postrežba hrane in pijače na dogodku, temveč prava kulinarična predstava, v kateri prvega vtisa ne moremo več popraviti, saj se trdno zasidra v spomin gosta, pravi Jerneja Kamnikar, ustanoviteljica in direktorica podjetja Vivo catering, ki nam je v renesančnih prostorih fužinskega gradu med pogovorom razkrivala skrivnosti svojega uspeha.

Vodi jo intuicijaSogovornica, ki je diplomirala iz menedžmenta prireditev, je precej

aktivna tudi na strokovnem področju, saj je predsednica Sekcije

direktorjev za hrano in pijačo pri GZS, članica organizacijskega

odbora Gostinsko turističnega zbora Slovenije ter vodja tekmovanja

v poznavanju priprave in postrežbe kave, ki spodbuja kulturo pitja

kave, pa tudi mentorica številnim dijakom in študentom. In kdo

je Jerneja Kamnikar zasebno? Samo sebe opisuje kot žensko z

jasnimi načeli, ki je z leti postala veliko bolj tolerantna, kot je bila

nekoč, še vedno pa je zelo zahtevna, predvsem do sebe. Njeno

temeljno življenjsko vodilo, ki jo spremlja že od otroških dni, je, da

kadar delaš, si kakor piščal, v kateri se šepet spreminja v glasbo. To,

kar daješ, tudi dobiš. Rada je v lepem okolju, obkrožena s srčnimi

ljudmi, pri katerih ceni iskrenost in njihove dosežke. Po duši je

kreativka in umetnica, rojena za timsko delo in pravi, da bi kot

samostojni izvajalec ali uradnik gotovo pogorela.

Vsak pajek plete svojo mrežoJerneja Kamnikar pravi, da ima razvit čut za soljudi oziroma

empatijo, kar je gotovo tudi eden od razlogov, da ji je uspelo

sestaviti odličen tim sodelavcev in se tako dolgo obdržati na

trgu. Okoli sebe ima rada srečne ljudi, z veseljem pomaga pomoči

potrebnim, je pa prepričana, da mora vsak posameznik sam najti

svojo formulo za srečo, saj vsak pajek plete svojo mrežo, pravi.

In kako se v poslovnem svetu znajde kot ženska? »Odlično, saj

sem prepričana, da je za to vrsto posla biti ženska celo prednost.

Načina delovanja moškega in ženske sta različna, prvi se dobro

obnese tam, kjer je bistveno strateško razmišljanje, kjer pa so v

ospredju podrobnosti, vodi ženska. In v cateringu šteje vsaka, še

tako majhna podrobnost, pravi Kamnikarjeva.

Delo je sprostitev in ne obremenitevKo se je lotila posla, se ji je zdelo povsem normalno, da je v službi

dan in noč, tudi ob sobotah in nedeljah, saj je delo ni izčrpavalo.

Čeprav je služba tudi danes ne utrudi, pa si vseeno privošči

več prostega časa. Za projektni catering so značilne ciklične

obremenitve in po vsaki večji potrebuje nekaj časa za fi zično

obnovo. »Toliko pa se že poznam, da vem, da potrebujem za to

dva dneva, tretji dan pa že moram imeti kaj v načrtu, drugače

se me takoj loti občutek, da zapravljam čas,« v smehu doda.

»Sem človek, ki mora na vsakih nekaj dni spremeniti okolje in

iti od doma, nekam, kjer se tudi počutim kot doma. Če se nekaj

tednov ne premaknem iz trenutnega okolja, v sebi čutim nemir in

nezadovoljstvo. Ne pustim se ujeti ne v prostor, ne v čas, ne med

ljudi, svoboda mi veliko pomeni, pa tudi pripadnost prijateljem in

družini,« razlaga Jerneja Kamnikar.

Galerija na Dunaju, kulinarika v Italiji in FrancijiRada potuje, vsako leto si privošči poletni in zimski oddih, rada

pa tudi odide na daljše potovanje v bolj oddaljene kraje. »Pogosto

se zapeljem na Dunaj v kakšno galerijo, po Italiji in Franciji redno

preizkušam njihove kulinarične posebnosti. Ne zanimajo me kraji,

ki nimajo ponuditi ničesar ne z umetniškega ne s kulinaričnega

vidika,« pravi. Na potovanjih si obvezno vzame čas za odkrivanje

nacionalnih kulinaričnih specialitet. Obožuje naravo v vseh

letnih časih, jeseni se sprošča na sprehodih v listnatem gozdu,

pozimi v zasneženi zimski idili, poleti pa si želi miru, energijo

sonca in morja. Z družino tudi jadra, s čimer si najbolj napolni

baterije. Nikamor ne gre brez knjige, od povsod pa se vrne s polno

literature, kjer najde namige za nove zamisli.

NEKAJ UTRINKOVHoroskop: oreh v keltskem horoskopu

Najljubša glasba: trenutno Andre Rieu in Sabina Cvilak

Najljubša hrana: v teh dneh so jo njeni vivovci navdušili za telečji

tournedo z gratiniranim ananasom in kepicami zlate bučkine rižote

s tartufi .

Najljubše vino: izbrane penine, sveži roseji in cabernet franc

Nakit: unikatna bižuterija

Kozmetika: Afrodita, Dior, Declare, Clarins

Moto: cilj je prihodnost.

Najljubša knjiga: Mackayeva Plavaj z morskimi psi in ostani živ,

Exuperyjev Mali princ, Choprinih 7 duhovnih zakonov življenja in

Byrnejeva Skrivnost

Največja strast: urejanje doma

Čeprav je realna oseba,

ji veliko pomeni mistični

svet, medtem ko jo

znanstvena fantastika

niti malo ne zanima.

»Že kot petletna deklica

sem pri igri z vrstniki

vedno igrala vlogo

mame, ki je poskrbela

za vse, organizirala in

koordinirala igro, danes

pa je to tudi moja vloga v

timu.«

Hrana je doživetjeSicer pa se sama najraje sprošča ob odlični hrani, izbrani

pijači, v prijetnem okolju in izvrstni družbi.

»Hrano lahko jemljemo kot doživetje ali pa zgolj kot

sredstvo preživetja. Sama sem prepričana, da ne jemo

zato, da preživimo, temveč živimo zato, da uživamo v vseh

stvareh, torej tudi v hrani,« meni sogovornica. V veliko

veselje ji je kuhanje in priprava ambienta za družabne

trenutke s prijatelji, če le najde čas. Najljubša jed? »Pri

vsej tej paleti raznolikih okusov, s katerimi se srečujem

vsak dan, je pravzaprav nemogoče, da bi imela najljubšo

jed. Všeč so mi okusi mediteranske kuhinje, tudi azijske,

pa seveda tudi tradicionalne slovenske. Všeč mi je lahka,

nemastna hrana, predvsem pa hrana z okusom in jedi s

pravim značajem.«

Zaljubljena v porcelanJerneja Kamnikar je ženska s prefi njenim občutkom za okuse,

barve in oblike, njeno prefi njenost pa dokazuje tudi zaljubljenost v

porcelan in umetniške steklene izdelke. »Na potovanjih si obvezno

vzamem čas za ogled galerij in trgovin s temi izdelki. Ne nazadnje

pa se mi zdi zelo pomembno tudi to, iz katere skodelice pijem v

določnem trenutku, in predvsem, v kakšnem ambientu,« poudarja.

Čas bo prinesel svojeIn kje se vidi čez pet let? Kot pravi, bi delo, ki ga opravlja, želela še

nadgraditi, v prihodnje bi si želela biti še bolj dejavna na strokovno

izobraževalnem področju ter pri promociji tega zahtevnega in

kreativnega poklica v slovenski javnosti. Prepričana je, da jo bomo

srečali tudi v kakšni misiji, namenjeni pomoči potrebnim.

Pogovarjala se je Lidija Vinkovič.

»Za nas je vsak dogodek kulinarična predstava, pri kateri smo na odrskih deskah mi sami, imamo dirigenta, orkester, statiste in gledalce, ki nas ocenjujejo in od nas pričakujejo veliko kreativnosti in inovativnosti, odlično organizacijo in izvedbo dogodka,« pravi Jerneja Kamnikar.

Čeprav je njena profesionalna naloga približati ljudem udobje, dobro počutje, okusno in očesu všečno hrano, pa to ne pomeni, da sama ne želi biti v vlogi gostje. Če je še pred leti tudi takrat, ko je bila kam povabljena, dogajanje ocenjevala s svojim profesionalnim očesom, pa danes na sprejemih kot gostja predvsem uživa.




07

Gurmanski užitkiGurmanski užitkiO G L A S N A P R I L O G A

06

MIPov Vipavski prπut je edini prπut z deklariranim slovenskim poreklom. Izdelan je iz stegen praπiËev, ki so bili vzrejeni v Sloveniji in soljen z grobo morsko soljo iz Piranskih solin. Ne vsebuje nobenih konzervansov ali drugih aditivov.

Poleg Vipavskega prπuta sodijo v linijo vipavskih mesnin πe Vipavski zaπinek, DomaËa vipavska salama in Vipavska panceta. Posebej velja izpostaviti DomaËo vipavsko salamo, ki je izdelana iz najkakovostnejπega mesa in raznovrstnih zaËimb. O njeni kakovosti priËa tudi πampionski naziv, ki ga je prejela na letoπnjem Kmetijsko æivilskem sejmu v Gornji Radgoni.

Vipavske mesnine iz MIPa100% slovensko • 100% naravno

ARSE

NAL

DESI

GN /

MIP

d.d

., Pa

novπ

ka c

. 1, 5

000

Nova

Gor

ica

Na zahodu, tudi v Sloveniji, imajo bolezni srca

in ožilja zdaleč največji delež med vsemi

boleznimi. Naj se sliši še tako neverjetno,

vendar skoraj noben vegetarijanec ni žrtev

teh obolenj. Vegetarijanci tudi nimajo težav s

holesterolom in imajo na splošno veliko več življenjske energije.

Bolezen 21. stoletja, depresija, se jih loti veliko redkeje. Pravijo, da

so subtilnejši in dojemljivejši.

Kdo sploh je vegetarijanec? Najsplošnejša defi nicija tega pojma je: kdor ne jé mesa, rib in jajc.

Kdor ne uživa mlečnih izdelkov, je vegan, kdor pa jé presno sadje

in zelenjavo ter ne uporablja lonca (hrane ne kuha, peče ali je ne

cvre), pa je presnojedec. Miselnost, da je nekdo vegetarijanec, tudi

če jé ribe, je napačna in vegetarijanci so vsekakor presenečeni, če na

»vegetarijanskem« meniju zagledajo ponudbo z ribami ali jajci.

Zakaj postati vegetarijanec? Zdravstvenih razlogov je ogromno in marsikomu zadostujejo

že zgoraj opisani. Argumenti, da vegetarijanci s svojim načinom

prehranjevanja ne zaužijejo dovolj beljakovin in drugih snovi,

ki so v mesu, pa izpodbija dokazano in preverjeno dejstvo, da so

v nekaterih stročnicah (leči, dalu ...) našli táko koncentracijo

beljakovin, da se jih vegetarijanci, ki pazljivo uravnovešajo svojo

prehrano, celo izogibajo. Vsebnost vitamina B12 in drugih snovi v

teh stročnicah povsem zadostuje potrebam človeškega telesa. Gre

torej za precej »zarjavelo« paradigmo.

Več vegetarijanstva, manj lakoteZa pridobitev enega kilograma mesa živilska industrija

porabi od osem do 16 kilogramov žit. Seveda ne gre za enako

kalorično vrednost, vendar zgolj ta podatek prepričljivo kaže, da

prehranjevanje z mesom veliko pripomore k lakoti in splošnemu

pomanjkanju v svetu. Če imaš rad živali, jih ne ješ, pravijo

vegetarijanci. Ljudem, ki želijo vstopiti v duhovno realnost in

resno prakticirajo duhovnost, pa je vegetarijanstvo umevno samo

po sebi.

Okusno in zdravo – vegetarijansko!Vse več ljudi se odloča za »nenasilno«, vegetarijansko prehranjevanje. Razlog za to je tudi v znanstveni potrditvi dejstev, da je za sodobne zdravstvene težave človeštva med drugim kriv tudi mesni (oziroma vsejedi) način prehranjevanja.

Po nedavnih raziskavah naj bi bilo skoraj 30

odstotkov slovenskih študentov vegetarijancev,

kar kaže na naraščajočo priljubljenost

vegetarijanstva.

Tudi na domPonudbo vegetarijanskih restavracij v našem glavnem mestu zapolnjuje tudi catering podjetje Mitje Bitenca. Dostava vegetarijanskih kosil pri nas je pionirsko delo, Mitja Bitenc pa velja za slovensko »vegetarijansko avtoriteto«. Ponudba restavracij za vegetarijance pri nas je tako skromna, da se je odločil tudi za odprtje nove vegetarijanske restavracije. Naročniki njegovih kosil so iz dneva v dan presenečeni nad izvirnimi meniji, saj se na jedilniku znajdejo italijanska, mehiška, kitajska, grška, slovenska, indijska in celo mavricijska vegetarijanska hrana. Njegove stranke so vsak dan deležne energetsko uravnoteženega in izredno okusnega obroka.

Vsak praznik prinaša številne dobrote, ki

jih v vsakdanjiku nimamo časa skuhati

ali pa jih ne ponujamo namenoma, saj

jih hočemo prihraniti za tiste posebne

dni, ko nam tradicionalno pripravljen

jedilnik pomaga ustvariti še lepše in bolj slavnostno

razpoloženje.

Ohranjene stare jedi Za pusta so bile nekoč predpisane prav posebne obredne jedi,

ki so se v različnih krajih med seboj malo razlikovale. Nekoč

je bil za mnoge ljudi pustni jedilnik pravo razkošje, na račun

katerega so morali potem vse leto zategovati pas. Iz tistih ča sov

izvira tudi pregovor, da kdor se za pusta do sitega naje, bo vse

leto stradal. Tudi današnji pust je ohranil vrsto starih prvin,

predvsem kar zadeva obilno prehrano. Tako se v pustnih dneh

na mizah še danes pojavljajo suha rebrca, štruklji, pečenke,

prekajeno meso in dušeno kislo zelje, potice, pečenice, pečene

zarebrnice, fižol z ocvirki, suhe klobase, svinjski parklji ter

seveda ocvrti krofi, f lancati in miške. Krofi so bili in so tudi

danes malodane obvezni, saj naj bi se po vraži pri hiši, kjer

Mamljiva pustna kulinarikaPustni čas poleg veseljačenja in norčavih šem zaznamuje tudi okusna kulinarika. Predvsem gre za jedi, ki se kuhajo takoj po kolinah, zato so bolj kalorične, saj je že od nekdaj veljajo, da se je treba za pusta pošteno najesti, ker pustnim dnem sledi dolgotrajen post.

se na pustne dni ne cvrejo krofi, poleti ne sušilo seno. Krofi

so morali biti tudi lepo oblikovani, da niso bili gospodinji v

sramoto.

Dolga zgodovina krofaSicer pa naj bi k rof v obliki, kot jo poznamo danes, po

neki teoriji odk rili v 16. stoletju na Nizozemskem. In

to povsem po na ključju, ko se je nerodnemu kuharju na

pecivo ponesreči zlila cela posoda v ročega olja. To so bili

ta ko imenovani olykoeks ali oljni kolači, ki so jih stoletje

kasneje, v času priseljevanja v A meriko, zanesli še tja kaj.

A meričani so jim spremenili obliko, v sredino naredili

luk njico in jih ta koj vzeli za svoje. Ta ko je k rof postal del

ameriške kulture, kar morda lepo ponazarja karikatura

policista, ki je ta ko rekoč zasvojen s k rof i.

V naših krajih so danes krofi najpogosteje okrogli, zlatorjave

bar ve, s svetlim, za prst širokim prstanom in sredico,

napolnjeno z marmelado. La hko pa imajo tudi obliko

obroča in so obliti z različnimi glazurami, najpogosteje s

čokoladno. V zadnjem času se pojavljajo tudi k rof i drugih

oblik.

Ko mine pust, nastopi postNa četrtek pred pustom, ki mu pravijo tudi

debeli četrtek, v nekaterih delih Slovenije

pripravijo ocvirkovko, pogačo z bogatim nadevom

iz ocvirkov. Drugje pripravljajo špehovko, v kateri sta

poleg ocvirkov tudi narezana klobasa in slanina. Na

pustni torek ob polnoči pa je konec veselja in pustnih

norčij ter s tem tudi kulinaričnih pregreh. Začne se

pepelnična sreda in z njo 40-dnevni strogi

post, ko je treba z jedilnika izločiti

vse mesne jedi, pa tudi večino

drugih in se nikoli do

sitega najesti.

Kakor za vsak praznik

morajo biti tudi za pusta

mize dobro obložene,

saj po izročilu to pomeni

blagostanje skozi vse leto.

• kilogram moke• 4 dag kvasa• 2 dl mleka• 5 rumenjakov• jajce• 10 dag masla• 4 žlice ruma ali vina• sok in lupina limone• žlica sladkorja• ščepec soli• ščepec cimeta

RECEPT ZA PUSTNE KROFEMoko presejemo, dodamo sol in zmes malo pogrejemo. V dveh žlicah mlačne vode in mleka z dodatkom sladkorja in žlice moke raztopimo kvas. Ko se kvas dvigne, ga dodamo k preostali moki. Maslo penasto vmešamo, dodamo rumenjake in sladkor. Dodamo še druge sestavine in naredimo testo. S kuhalnico ga dobro gnetemo najmanj 15 minut. Dobro pregneteno testo pokrijemo in pustimo na toplem, da vzhaja. Vzhajano testo razvaljamo na prst debelo in izrežemo kroge. Krofe pokrijemo in jih pustimo še enkrat vzhajati. Nato jih položimo v vročo mast, posodo pokrijemo. Ko so zapečeni na eni strani, jih obrnemo, a posode ne pokrivamo več. Ocvrte krofe položimo na papirnate brisače, da se odvečna maščoba odcedi. Potresemo jih s sladkorno moko, obogateno s ščepcem cimeta.

Fot

o: D

ream

stim

e.co

m




09

Kultura bivanjaGurmanski užitki

Raznov rstni dekorativ ni predmeti prostor

pomembno zaznamujejo, zato mora biti

njihova izbira toliko bolj premišljena in

načrtovana. V prostor v našajo življenje in

mu v tisnejo osebni pečat lastnika stano-

vanja. Prostor brez dekoracije je hladen in pust.

Vzdušje domačnostiPredmeti z dekorativno funkcijo so svetila, svečniki, ogledala,

okrasne blazine, slike, vaze, preproge in raznovrstni drobni

predmeti. Ti prostor celostno zaokrožijo in ustvarijo vzdušje

domačnosti. Ali bodo samo elegantno dopolnili notranjo opremo

ali pa bodo s svojo drznostjo vzbujali tudi pozornost in popestrili

prostor, je odvisno od želja in okusa posameznika. Na splošno naj

bi celoten prostor dihal in bil prijeten ter uporaben. V njem je po-

leg različnih dodatkov nadvse pomembna tudi svetloba, ki je eno

od temeljnih sredstev prostorskega oblikovanja. To najbrž pove

vse: svetloba namreč omogoča spreminjanje prostora, dinamiko

oblik, predvsem pa zelo pozitivno vpliva na naše počutje.

Dodatki po meri stanovalcaDekorativni predmeti poživijo prostor in ga naredijo prije t-

nejšega. Pravi občutek domačnosti pa morda najbolje pričarajo

predmeti, ki so nam blizu, denimo takšni, ki v sebi hranijo spom-

ine na ljudi, dogodke in kraje. Predmeti, ki so lahko uporabni ali

pa so nam zgolj preprosto všeč. In glede na to, da v večini primerov

prostore opremljamo za dalj časa, pri nakupih notranje opreme

običajno dajemo prednost kakovosti, kar pa seveda še ne pomeni,

da zanemarjamo modne smernice.

www.toyota.si

Zdaj dostopna vsakomur.

Izberite financiranje, ki ustreza vašemu stilu.V Toyoti smo pripravili pestro ponudbo odpla evanja, ki je primerna za vsakogar.

Preverite prijazne plaËilne pogoje in poenostavljen postopek nakupa v vseh salonih Toyota.

Premišljeno izbrani dodatki naredijo dom

Kako stanovanje postane dom? Z vsebino. Kaj iz stanovanja naredi

dom? Strokovnjaki so si pri

odgovoru na to vprašanje

enotnega mnenja: ljudje, ki

bivajo v njem. Ali povedano

drugače – njegova vsebina.

Vse tisto, kar človek sam

ali z družino, s svojimi

navadami, čustvi in stvarmi,

potrebnimi za bivanje,

prinese v prostor, v katerem

bo živel. To velja za vse

tipe prostorov, od tistih

prvinskih, ki jih v svetu

ni malo, do arhitekturno

vrhunsko oblikovanih

prostorov za bivanje.

Pri opremljanju stanovanja, ki pravzaprav pomeni spreminjanje prostora v dom, ima poleg izbire in postavitve notranje opreme pomembno vlogo tudi dekoracija. Ljudje si v svojem bivalnem okolju ponavadi želimo imeti tudi predmete, ki z estetsko dovršenim oblikovanjem dopolnjujejo podobo prostora.

Ob tem seveda ni odveč misel,

da morajo biti dekorativni

predmeti oziroma dodatki

v »navezi« z njihovim last-

nikom ter odražati njegov

značaj in hobije, saj le taki

naredijo ambient pristnejši in

individualen.

Vsebina da piko na iSicer pa si lahko različno

vzdušje pričaramo tudi z

dišečimi svečami, ki bodo

prostor odišavile našemu

razpoloženju primerno. Pros-

tor pa bo še dodatno zaživel

z rastlinami in okrasnimi

lonci. Pri izbiri rastlinja se

je najbolje obrniti na specia-

lizirane prodajalne, kjer bodo

znali svetovati, katere rastline

so glede na lastnosti vašega

stanovanja primerne. Pri

okrasnih loncih za rastline pa

sledimo barvnim smernicam

celotnega prostora: lahko se

odločimo za podobne ali kon-

trastne barve, za aluminijaste

ali glinene lonce, izbira je ve-

lika.

Fot

o: D

ream

stim

e.co

m

Fot

o: D

ream

stim

e.co

m

Temeljna značilnost predikatnih vin je, da grozdje

trgamo kasneje od redne trgatve, zato ima višjo

stopnjo sladkorja. Ledeno vino denimo prido-

bivajo iz grozdja, ki ga trgajo, ko je že prezrelo in

zamrznjeno.

Navadno so belaVečina predikatnih vin je iz belih sort. Prvi predikat iz rdečega

grozdja se je na slovenskem trgu pojavil leta 1992. To je bilo ledeno

vino iz sorte modra frankinja. Predikatna vina se delijo na: pozno

trgatev, izbor, jagodni izbor, suhi jagodni izbor in ledena vina.

Predikati pozne trgatvePri pozni trgatvi grozdje trgamo pozneje kot pri običajni. V tem času se

v grozdju poveča delež sladkorja, plemenita grozdna gniloba, ki se raz-

vije na jagodah, pa da vinu poseben okus. Mošt iz takega grozdja ima

seveda zelo velik delež sladkorja. Znane so pozne trgatve iz sort trami-

nec, chardonnay, sauvignon in sivi pinot. Vina pozne trgatve serviramo

pri 10 do 12 stopinjah Celzija, primerna pa so kot aperitiv ali k sladici.

Izbor in jagodni izborVina izbora in jagodnega izbora lahko pridobimo le v najboljših in

najbolj sončnih letinah. Grozdje zori na trti dlje in doseže izjemno

visoko stopnjo sladkorja.

Vina za posebne priložnosti Predikatna vina imajo posebne odlike in so nekakšen desert med vrhunskimi vini. Mednje štejejo pozna trgatev, izbor, jagodni izbor, suhi jagodni izbor in ledena vina. Postrežemo jih ob res posebnih in slavnostnih priložnostih.

Izbor lahko imenujemo vino, pridobljeno iz odbranega, povsem zrele-

ga, zdravega in nepoškodovanega grozdja. Odbiro naredijo ob trgatvi,

ko vse grozdje z nagnitimi ali poškodovanimi jagodami izločijo.

Jagodni izbor pa je vino iz grozdnih jagod s plemenito plesnijo

ali iz prezrelih jagod, ki jih ob trgatvi posebej odberejo in pre-

delajo brez pecljev. Takšno vino je polnega okusa, zelo bogato z

ekstraktnimi snovmi ter glicerolom, vsebuje pa veliko naravnega

nepovretega sladkorja. Polnijo ga v manjše in ožje steklenice. Po-

nudimo ga v manjših, posebno oblikovanih likerskih kozarcih.

Suhi jagodni izboriVino suhega jagodnega izbora je pridelano iz posušenih, na trti

zgubanih grozdnih jagod cibeb, ki jih pogosto napade plemenita

gniloba. Trgatev posameznih jagod je zelo zahtevna, a vredna

Vrhunski okusiPredikatna vina se glede na čas trgatve, stopnjo sladkorja in dozorelost grozdja delijo na:- pozno trgatev (grozdje se trga vsaj deset dni po začetku trgatve posamezne sorte, določena je minimalna stopnja sladkorja),- izbor (izbrani so samo zdravi, dozoreli in prezoreli deli grozda),- jagodni izbor (izbrane so samo posamezne jagode),- suhi jagodni izbor (izbrane jagode so suhe kot rozine),- ledeno vino (srednja dnevna temperatura mora biti tri do štiri dni vsaj minus sedem stopinj Celzija, da voda v grozdnih jagodah zmrzne, iz takega grozdja pa potem naredijo ledeno vino).

Ledeno vino je polno

harmonije, z bogato

cvetico in je primerno

za ovekovečenje

nepozabnih trenutkov.

Fot

o: D

ream

stim

e.co

m

Fot

o: D

ream

stim

e.co

m

08

Malo po novem letu so v tovarni Gorenjka pripravili tiskovno konferenco, na kateri so predstavili dosežene poslovne rezultate in načrte za prihodnost. Gorenjka, ki sodi v skupino Žito, bo v tem letu na slovenski trg poslala številne produktne novosti. Spomladi bosta na trg prišli dve novi mlečni čokoladi in dva nova okusa peciva. Jeseni pa nas bosta razveselila dva nova okusa temnih čokolad Mistika. Najbolj zanimiv pa je bil obisk proizvodnje, kjer smo spremljali postopek, v katerem iz kakavove mase naredijo slastno čokolado. Pri pripravi velikanke z lešniki, ki tehta kar sedem kilogramov, pa smo se lahko preizkusili tudi sami.

Kako se dela čokolada?

truda, saj je vino prava simfonija okusov s svojevrstno in pleme-

nito cvetico. Ponudimo ga lahko pri nekoliko višji temperaturi, ki

se giblje med 12 in 14 stopinjami Celzija.

Ledeno vinoLedeno vino pomeni vrh vinogradniškega znanja in je namenjeno

razvajanju najzahtevnejših brbončic. Pridelano je iz prezrelega

grozdja, ki je potrgano pri nizki temperaturi; vsaj nekaj dni pred

trgatvijo mora biti najmanj sedem stopinj pod ničlo. Voda v jago-

dah tako zmrzne v ledene kristale in tudi druge snovi se zgostijo,

grozdje pa se nato tudi stiska zmrznjeno. To plemenito vino je

polno harmonije, z bogato cvetico in je primerno za ovekovečenje

nepozabnih trenutkov.



petek • 25. januar 2008 • št. 18O G L A S N A P R I L O G AKultura bivanja Razvajajmo se

10 11Začetki deskanja so pravzaprav zelo naključni, saj

je »snurfer«, predhodnik današnje snežne deske,

nastal skoraj po naključju kot igrača za otroke v

60. letih prejšnjega stoletja.

Bliskovit razvojNaslednja desetletja so prinesla bliskovit razvoj opreme in hkrati

z njim se je povečevalo tudi število privržencev tega novega svo-

bodnega športa. Sprva so bile snežne deske uporabne predvsem v

pršiču in jih je bilo precej težko nadzorovati, osemdeseta leta pa so

prinesla prve prave vezi za noge in jeklene robnike, ki so omogočili

deskanje tudi po urejenih smučiščih. Leta 1985 je bilo deskanje na

snegu razglašeno za uradno priznan šport. Začele so se pojavljati

specializirane revije o deskanju na snegu, razvoj pa je sprožil tudi

nastanek mnogih podjetij, ki so se z leti razvila v prave športne

velikane. Leta 1998 je deskanje na snegu dobilo še največjo potr-

ditev, saj so ga sprejeli med uradne športe na olimpijskih igrah.

Več vrst opreme in slogov vožnjeOprema za deskanje se je s časom razvila v dve večji skupini.

»Race« ali deske alpskega sloga imajo še največ skupnega s

smučanjem, saj pri vožnji z njimi uporabljamo trde čevlje (pan-

cerje), priljubljenost te vrste deskanja pa v zadnjih letih precej

upada. »Race« deske so dvignjene le na sprednjem delu in so na-

menjene izključno za vožnjo po urejenih smučiščih.

Danes se največ uporabljajo »freestyle« in »freeride« deske, ki

so mehkejše od alpskih, od njih pa se ločijo tudi po tem, da so

dvignjene spredaj in zadaj. Deske za prosti slog (»freestyle«) so

namenjene izvajanju različnih fi gur na skakalnicah in v poseb-

nih snežnih parkih, »freeride« deske pa so trša izpeljanka desk za

prosti slog, ki omogočajo tudi bolj agresivno vožnjo po smučišču,

predvsem pa so namenjene vožnji po celem snegu zunaj urejenih

prog. Na teh deskah uporabljamo mehke čevlje, narejene iz usnja

ali njemu podobnih umetnih materialov, ki so precej udobnejši od

pancerjev in dajejo občutek večje svobode.

Deskarska modaDeskarski slog oblačenja je vedno odstopal od smučarskega.

Nanj je vplivala predvsem urbana rolkarska moda s širšimi

Snežni užitki na deskiDeskanje na snegu ali »snowboarding« je razmeroma mlad šport, a v dobrih 40 letih si je pridobil že mnogo privržencev. Danes sodi med najbolj priljubljene zimske dejavnosti, ne samo pri mladih, temveč pri zimskih navdušencih vseh starosti.

hlačami in bundami, ki omogočajo večjo gibljivost, materiali pa

so nepremočljivi, saj so deskarji v precej bolj neposrednem stiku s

snegom kot smučarji.

Kje lahko deskamo? V preteklosti so deskarji zaradi svoje svobodomiselnosti, s ka tero

se smučarji niso mogli sprijazniti, poskrbeli za precej slabe volje

v smučarskih središčih. Predvsem tuja smučišča so zato pre-

povedala deskanje. A kmalu so upravniki smučišč spoznali, da ne

gre le za trenutno modno muho, in ko se danes ozremo po snežnih

V Sloveniji na snegu deskamo že od

začetka osemdesetih let, od sredine

devetdesetih pa število deskarjev

strmo narašča, čemur se vedno bolj

prilagajajo tudi slovenska smučišča.

poljanah, lahko vidimo, da je deskarjev na strminah že skoraj to-

liko kot smučarjev.

Snežni parki tudi pri nas V Sloveniji deskamo na snegu že od začetka osemdesetih let, od

sredine devetdesetih pa število deskarjev strmo narašča, čemur

se vedno bolj prilagajajo tudi slovenska smučišča. Na Rogli so v

letošnji sezoni zgradili prvi pravi snežni park, ki se razteza na ki-

lometru in pol in sodi med najbolj urejene v tem delu Evrope. Večji

snežni park vsako letu uredijo tudi na Voglu in Starem vrhu.

Največji užitek pri deskanju na snegu je vožnja po pršiču zu-

naj urejenih smučišč. Če si želimo tega, se je v Sloveniji najbolje

odpraviti na Vogel ali Kanin, ki ponujata odlične razmere za

vožnjo po celem snegu.

Varnost je na prvem mestuRazvoj deskarske in smučarske opreme še vedno doživlja velik

napredek, kar pomeni, da so tudi hitrosti vedno večje. Poudarjeni

stranski robovi na snežnih deskah in smučkah omogočajo precej

večje hitrosti v zavojih, kot smo jih bili vajeni včasih, zato se mo-

ramo pred vedno bolj pogostimi trki in poškodbami čim bolje

zaščititi. Obvezna oprema vsakega deskarja, tako začetnika kot

izkušenega športnika, je čelada, priporočljiva pa je tudi zaščita za

hrbet.

Vožnja po celem snegu, kot rečeno, ponuja največji užitek, obenem

pa skriva tudi precej pasti, saj so razmere zunaj urejenih prog ne-

predvidljive predvsem zaradi nevarnosti snežnih plazov. Zato je

za vsakega deskarja, ki se odpravi prek meja urejenih smučišč, ob-

vezna lavinska oprema, ki jo sestavljajo lavinska žolna (poseben

oddajnik, ki omogoča iskanje ponesrečencev, ujetih pod snežnim

plazom), lavinska sonda in lopata.

Poleg zaščitne opreme pa je za zagotavljanje varnosti

najpomembnejše ustrezno ravnanje, torej tako, kjer je način

vožnje prilagojen našim sposobnostim in znanju. Zato je za vsake-

ga začetnika priporočljiv obisk tečaja deskanja na snegu, kjer se

ob pomoči usposobljenih učiteljev spoznamo s tehnično pravilno

in varno vožnjo po belih strminah.

Fot

o: w

ww

.bur

ton.

com

Fot

o: w

ww

.bur

ton.

com

Regal Futura FU220cena 2.926,00 € popust 20%

2.340,80 €mere v mm (D x G x V): 3792 x 360/537 x 1750 mmMožen nakup po elementih.Brezplačna dostava in montaža.Dobavljiv po naročilu.

20% POPUST NA ITALIJANSKO POHIŠTVO od 22.1. do 22.2.2008

Slov

enija

les T

rgov

ina

d.o.

o., P

lem

ljeva

ulic

a 8,

121

0 Lj

ublja

na -

Šent

vid

POHIŠTVENI SALONI

Ljubljana, Dunajska cesta 20tel.: (01) 474 42 29

Celje, Medlog 18tel.: (03) 425 68 70

Hoče, Miklavška cesta 55tel.: (02) 618 13 31

slovenijales finance01:08.ai 1/21/08 6:35:20 PM

Elementi, ki v dnevni sobi nikakor ne smejo

manjkati, so sedežna garnitura, klubska miza,

kakšen regal in počivalnik. Seveda pa lahko

dodajamo tudi druge kose glede na naš okus

in navade. Marko Korelc, produktni vodja

pohištvene dejavnosti v Slovenijales Trgovini, pravi, da je zadnji

barvni hit pri opremljanju dnevnih sob črno-bela kombinacija,

vse več pa se pojavlja tudi motiv rož. Pohištvo je po zadnjih

smernicah tudi visoko sijajno.

Številne kombinacijeČe imamo v dnevni sobi prostorsko stisko, Korelc priporoča

nakup »komponibilnega« pohištva. To je takšno pohištvo, ki

omogoča različne kombinacije elementov, zelo dobro pa je, da je

pohištvo tudi večfunkcionalno. »Sedežna garnitura naj ima tudi

funkcijo ležišča, zaželene so še druge funkcije, ki omogočajo njen

boljši izkoristek,« svetuje Marko Korelc. Ob tem dodaja, da se ni

pametno odpovedati funkcionalnosti pohištva na račun »lepega

videza«. Seveda pa je najbolje, če lahko oboje združimo.

Izbirajte in kombinirajteV dnevni sobi preživimo veliko svojega prostega časa, zato je prav, da tudi njeni opremi namenimo dovolj pozornosti. Letos ne boste zgrešili s črno-belo kombinacijo in rožnatimi vzorci.

Masivno pohištvo je trajnejšeGlavni prednosti masivnega pohištva sta po sogovornikovih

besedah večja trajnost in »bio« izvor. »Masivno pohištvo

lahko večkrat razstavimo in vnovič sestavimo, česar s tistim

iz ivernih plošč ne moremo početi,« razlaga Korelc. Poleg tega

lahko iverne plošče vsebujejo škodljive formaldehide.

Nizke klubske mizeNizke mizice in omarice v različnih višinah so še vedno

modne, pri mizah se vse bolj uveljavlja barvno steklo.

Pohištvena moda sledi modi v oblačenju, saj se v njej

pojavljajo cvetlični motivi in številne barvne kombinacije.

Če imamo dnevno sobo in jedilnico v istem prostoru, lahko

oboje vizualno ločimo s srednje visokimi omaricami, ki

imajo veliko polic. »Pohištvo tako ne zastira pogleda, kljub

temu pa optično ločuje prostor,« razlaga Marko Korelc.

Prehod lahko ustvarimo tudi tako, da za klubsko mizico in

jedilno mizo uporabimo enako ali podobno barvo zgornje

plošče.

Fot

o: S

love

nija

les




12 13

Modni trendi Modni trendi

Veliko veleblagovnic v tujini

ima zaposlene specialiste

za svetovanje pri izbiri

primernega nedrčka. Ven-

dar se tudi ti med seboj raz-

likujejo po metodi merjenja. Priporočljivo je,

da nedrček poskusite, tako kot to počnemo

s čevlji, da bi našli sebi in namenu najbolj

primernega. Vsaka ženska in njen moški pa

se morata tudi zavedati, da se velikost prsi

med menstrualnim ciklusom in zaradi ni-

hanja telesne teže nenehno spreminja.

Najdite pravo velikost zase Pri ugotavljanju prave velikosti nedrčka najprej

določimo osnovno velikost, ki temelji na pod-

prsnem obsegu. Izmerimo se čez hrbet v višini

hrbtnega izreza in spredaj pod prsno gubo.

Tako dobimo osnovne velikosti, kot so 70, 75,

80 in tako naprej. Nato izmerimo prsni ob-

seg. Šiviljski meter položimo čez hrbet v višini

hrbtnega izreza, to je na mestu, kjer se nedrček

običajno zapenja, nato pa ga položimo prek

prsnih bradavic do prsne kosti, to je do vdolbine

med prsmi. To mero nato primerjamo s prej iz-

merjenim obsegom pod prsmi. Če je prsni obseg

od podprsnega večji za 12 do 14 centimetrov,

predvidoma ustreza košarica A, če je večji za 14

do 16 centimetrov, košarica B in tako naprej. Če

je torej obseg pod prsmi 80 centimetrov, prsni

obseg pa med 96 in 98 centimetri, nam predvi-

doma ustreza nedrček z oznako velikosti 80C.

Kupujejo jih tudi moškiNedrčke za svoje drage vse več kupujejo tudi

moški. In kako naj oni svojo najdražjo presenetijo

z modrčkom prave velikosti? Za to lahko upo rabijo

več strategij, najbolj preprosta je gotovo ta, da med

odpenjanjem njenega nedrčka neopazno prebere-

jo etiketo z oznako velikosti in si jo zapomnijo. Ali

pa celo storijo prekršek: pogledajo v njen predal s

perilom. Nikakor pa ne primerjajte prsi svoje žene

s prodajalkinimi. Tako lahko užalite njo, še bolj pa

svojo ženo, če bi slučajno kdaj izvedela za to.

Različni za različne nameneNa zahodu nosi modrček okrog 90 odstotkov

žensk, menda ima povprečna Evropejka pet

www.lisca.si

Ste že našli ustrezen nedrček zase?Od 70 do 100 odstotkov žensk nosi nedrček nepravilne velikosti, trdijo mnoge raziskave. Tako veliko žensk celo sto let po tem, ko se je ta beseda prvič pojavila v modni reviji Vogue, ne ve, kako pravilno izmeriti velikost svojih prsi in izbrati pravi nedrček.

Za vsako nekajNedrček je z modnim razvojem postajal vse bolj ličen, luksuzen in glamurozen del ženske garderobe. Podjetja nenehno tekmujejo v ustvarjanju razkošnih kosov spodnjega perila, ki jim dodajajo kristale in celo drage kamne. Danes poznamo nedrčke z oporo, zadnjih nekaj let vse bolj priljubljene nedrčke push-up, ki se v Sloveniji sicer izdelujejo že tri desetletja, nedrčke z vgrajenim vložkom iz gela, triangel nedrčke za mlajša dekleta, nedrčke za doječe ženske ter številne druge različice.

Če pa gre za visoko moško modo, je ta navadno

zapovedana s pravili oblačenja (dress kode)

in vsebuje strogo črnino, frak in cilinder. O

različnih načinih oblačenja za moške smo se

pogovarjali z Lijano Kocbek, izvršno direktorico

za korporativni marketing in trgovino iz podjetja Fori Tinko.

Povedala je, da visoka poslovna moda obvezno pomeni srajco

z manšetnimi gumbi in kravato. »Oblačila so tudi brezhibno

ukrojena, prestižnega značaja in včasih tudi ekstravagantna.«

Temni toni in kašmirPrestižnost tkanin se kaže v kakovosti vtkanih prej, kot so čista

runska volna, svila, kašmir in mešanica volne s kašmirjem in

moherjem, medtem ko so pretežno iz bombaža manj formalni,

a še vedno elegantni suknjiči in blazerji. Kaj pa barve?

»Prevladujejo temni toni in večna črna, vendar barve niso vedno

najpomembnejše. Pri visoki modi so pogosto odločilni detajli

in vzorci: karo, črte, ribja kost, lister,« razlaga sogovornica. »Pri

krojih so pomembni detajli, denimo dekorativni šivi, dvojni

žepi (billet pocket), odprti urez na rokavu moškega suknjiča in

snemljive podloge,« še dodaja.

Črna ni več obvezna Črna barva danes ni več obvezna. Poslovni barvi sta poleg črne

še siva in modra v različnih odtenkih, medtem ko rjava ne sodi

v visoki poslovni svet. »Tudi druge barve so lahko zelo svečane,

vendar moramo paziti, kako jih kombiniramo, in seveda, ob kateri

priložnosti jih nosimo,« pravi Lijana Kocbek. Obleka je lahko

enobarvna, lahko pa si privoščite tudi takšno z različnimi vzorci,

karami, črtami … Drugače je pri srajcah, kjer so v modi pastelne

barve – lila, vijolična in druge.

Poslovna moda je vse bolj sproščena in sodobnemu poslovnemu

moškemu dovoljuje več svobode in drznosti pri kombiniranju kot

včasih, a je kljub temu dobro, da se držimo nekaterih pravil. »Če

se poslovna formalnost stilsko prepleta z elegantno nonšalanco,

potem lahko poslovna garderoba združuje konvencionalne tone

oblek in suknjičev z živahnimi odtenki srajc, pulijev, puloverjev

in majic,« pravi Kocbekova in ponuja nekaj izvirnih kombinacij:

»Mehke puloverje lahko kombinirate s črtastimi hlačami,

enobarvne obleke s črtastimi ali karo srajcami, srajco pod

Sodobni moški je lahko drzen

sakojem lahko zamenja jopa ali pletena majica.« Seveda pa ne

smemo pozabiti na modne dodatke: kravato, šal v ujemajočih se

živahnih odtenkih, pletenine in pas.

Slovenci še vedno konvencionalniV visoki poslovni modi niso dovoljene srajce z ruskimi ovratniki,

v jesenski sezoni je pogojno dovoljen kakšen tanek puli. »Pravila

oblačenja pa se razlikujejo od države do države – slovenski

poslovni moški je v primerjavi z italijanskim še vedno dokaj

konvencionalen – pa tudi od delovnega področja, saj denimo

bančništvo še vedno ne sprejema živahnih tonov srajc in kravat,«

razlaga Kocbekova. V visoki poslovni modi pa še vedno veljajo

tudi posebna pravila glede gole kože. Tudi v poletnem času so

predpisane srajce z dolgimi rokavi in dokolenke.

Pri krojih so pomembni detajli, denimo

dekorativni šivi, dvojni žepi, odprti urez na

rokavu moškega suknjiča in snemljive podloge.

Moška poslovna moda je še vedno klasična, vendar je v njej vse manj strogih linij. Srajca ni več obvezna, lahko jo zamenja celo kakšna fi na pletenina. Svoje k slogu pa seveda dodajo kravata, čevlji in pas.

Med Slovenkami so zelo priljubljeni penasto podloženi

nedrčki, ki ne zarisujejo robov pod oprijetimi vrhnjimi

oblačili, nam je povedala Sonja Haler, produktni vodja perila v

podjetju Lisca. »V zadnjem času pa je vse večje povpraševanje

tudi po push up nedrčku, ki oblikuje bogat, poln dekolte,«

dodaja Halerjeva. Potrošnice z večjimi oblinami pa imajo

najraje navadne brezšivno obdelane nedrčke in funkcionalne

nedrčke, ki poskrbijo za udobje in oporo prsim.

Brezčasna bela in elegantna črna Za tiste, ki prisegajo na diskretnost, so po besedah

sogovornice prva izbira vedno standardne barve: brezčasna

bela in elegantna črna. »Tiste, ki želijo biti modne, pa bodo

v pomladno-poletni sezoni izbirale pastelne tone: rožnato,

modro, rumeno in zeleno, medtem ko je za jesensko-zimsko

sezono značilen poudarek namenjen blišču ter obilju zlate,

srebrne in rdeče barve,« svetuje Sonja Haler.

Pri nas največ žensk s košaricama B ali CPovprečna Slovenka nosi nedrček s košarico B ali C, seveda

pa je pri izbiri prave velikosti pomemben tudi podprsni obseg

(70, 75, 80 …). »Ker se žensko telo spreminja, bi se morala z

leti spreminjati tudi velikost nedrčka – mnogo žensk pa žal ne

pozna svoje prave velikosti,« opozarja Halerjeva. Na spletni

strani njihovega podjetja lahko najdete avtomatski izračun

velikosti, kjer so navedena jasna navodila, kako naj se ženska

izmeri. Pri nakupu nedrčka moramo biti pozorni na to, da

bomo izbrali primerno velikost in da se bo nedrček dobro

prilegal telesu. »Pomembna pa je tudi priložnost, za katero

nedrček kupujemo, ker bo tisto, kar je skrito spodaj, gotovo

vplivalo tudi na naše razpoloženje,« meni Sonja Haler.

Slovenke

imajo najraje

podložene

Za posebne priložnosti, kot so poroke,

maturantski ples, večerne zabave in

podobno, so čudovita izbira modeli, ki se

lahko nosijo kot perilo ali pa kot samostojno

vrhnje oblačilo: torzelet s snemljivimi držki,

korsaž, pas, top z vgrajenimi penastimi

košaricami ali privlačen stringbodi.

Sodobni materiali, iz katerih izdelujejo perilo, so prijetni in udobni za našo kožo, tako da lahko nedrček izberemo predvsem glede na videz in namen uporabe. Modno ozaveščene potrošnice poleg naravnih materialov prisegajo tudi na sodobne prijetne pletenine iz mikrovlaken in čipke za vsakodnevno razvajanje.

do šest kosov tega intimnega oblačila. Nosijo

jih iz različnih vzrokov, zato pa obstajajo tudi

različne vrste nedrčkov. Dobro je vedeti, kakšen

modrček je primeren za kakšno priložnost. Za

intimne trenutke so primerni izdelki najnovejše

mode; ponavadi jih krasijo čipke, vezenja in

privlačni detajli v različnih barvah. Za najbolj

intimne trenutke lahko kupite celo nedrček iz

bonbonov, ki se slači tako, da ga partner pridno

poliže. Nedrček kot del dnevnega perila naj bo

iz naravnih vlaken, ki so prijazna koži, kot sta

bombaž in modal. Za športne dejavnosti, ko so

prsi izpostavljene posebnim obremenitvam,

pa poiščite športne nedrčke, ki imajo posebno

oporo, se hitro sušijo in odlično odvajajo vlago.

Lahko vam rešijo življenjeČeprav nekateri vidijo v nedrčku predvsem

modni dodatek, nekatere feministke pa sim-

bol represije nad ženskim telesom, ne smemo

pozabiti, da ga ženske nosijo predvsem zato, ker

tako svobodneje hodijo ali tečejo oziroma lažje

in predvsem brez večjih zdravstvenih težav

prenašajo lastne prsi. Še več, nedrček vam lahko

celo reši življenje. To se je pred tremi leti zgodilo

neki Britanki, ki se je slučajno znašla med strel-

skim obračunom dveh londonskih uličnih tolp.

Krogla se je odbila od žice v njenem nedrčku in

skozi njeno desno dojko zapustila telo.

Vrhunska moška moda preizkušena na vseh večjih svetovnih trgih!Fori Tinko, Prešernova 1a, Velenje

Trgovine: Letališka 5, Center Diamant, BTC, Ljubljana; Prešernova 1a, Velenje; Cesta 9. avgusta 111, Zagorje

Fot

o: L

isca




14 15

Ure posedanja pred televizorjem, vožnja z

avtomobilom, uporaba dvigal in preobilica

hrane ogrožajo našo vzdržljivost, telesno

zdravje, estetski videz in čustveno stabilnost.

Za lepo postavo in dobro telesno kondicijo je

potrebna redna vadba. Že sam sklep, da je dobro narediti nekaj

za naše telo, pomeni prvi korak proti zastavljenemu cilju. In zakaj

ne bi poskusili z aerobiko? Je dinamična oblika skupinske vadbe,

ki ponuja zabavo v družbi prijateljev in daje vidne rezultate že po

nekaj tednih.

Začetki aerobikeŽe v daljnem letu 1968 je ameriški zdravnik dr. Kenth Cooper ljudi

spodbujal k teku, hoji in podobnim dejavnostim, ki izboljšujejo

aerobno zmogljivost posameznika. Strokovnjak za aerobiko

Richard Simmons je v aerobni trening vključil še obvladovanje

telesne teže. Priporočal je kombinacijo primerne prehrane in

vadbe. Moto aerobne fi lozofi je tedanjega časa se je glasilo »brez

potu ni medu« (»no pain no gain«), usmeritev treninga pa je bila

naravnana k impulzivni vadbi in strogim dietam.

Revolucija z Jane FondaIgralka in bojevnica za pravice žensk, Jane Fonda, je v zgodnjih

osemdesetih naredila pravcato revolucijo na področju aerobike.

V svoj program je vključila vaje za moč in jih poimenovala

»workout«, kar v prevodu pomeni trening in vadbo. Opozarjala

je na pomembnost izgube teže, oblikovanja telesa in dobrega

zunanjega videza. Ženske je »zastrupila« z vadbo ob divjih zvokih

glasbe. V oprijetih dresih živahnih barv so dekleta navdušeno

poskakovala ob štetju vaditeljic. Vadba se je izvajala najprej v

Čas je za aerobno vadboDanes je naš telesni napor zmanjšan na najmanjšo možno mero, čeprav je človeško telo ustvarjeno za gibanje in vzdržljivost. Sodobni moški in ženska sta pozabila, da so njuni predniki v milijonih letih razvoja živeli v skoraj nepretrganem gibanju.

preprostih telovadnicah, kasneje v prilagojenih aerobnih studiih,

sčasoma pa je najrazličnejše programe aerobike začelo ponujati

vse več fi tnes centrov.

Različne oblike aerobikeAerobika je skozi vsa ta leta doživela bogat razvoj in danes

poznamo mnogo oblik vadbe, ki jih razvrščamo glede na aerobno

obremenitev, uporabo gibalnih struktur, pripomočkov in slog

Pri aerobni telesni dejavnosti uporabljamo

velike mišične skupine rok in nog, srce pa

med zmernim treningom aktivne mišice

oskrbuje s kisikom. Najenostavnejša in

vsem dostopna oblika aerobne vadbe je

hoja ali lahek tek.

Učinki aerobne vadbe• Učinkovitejše delovanje srca in močnejše dihalne mišice.• Nižji krvni tlak, nižja raven glukoze v krvi in manj holesterola.• Zmanjšanje količine maščobnega tkiva.• Večja fi zična vzdržljivost.• Čvrste mišice in sklepi.• Boljše ravnotežje in gibljivost telesa. • Ugodni psihološki učinki.

glasbe. Še vedno je najbolj priljubljena klasična oblika aerobike

(high-low), iz katere izhajajo vse druge. To je odbojna aerobna

vadba, sestavljena iz klasičnih aerobnih gibalnih struktur in

začinjena s plesnimi koraki, ki jih inštruktor povezuje v končno,

bolj ali manj zahtevno koreografi jo.

Danes lahko izbiramo med mnogimi vrstami aerobne vadbe, ki so

prilagojene veliki, srednji ali majhni intenzivnosti. Na voljo imamo

plesno aerobiko, aerobiko na stopnici ali žogi, TNZ (vadba za

trebuh, noge in zadnjico), vodno aerobiko in še bi lahko naštevali.

Prednost aerobike je v tem, da vadba poteka pod vodstvom

inštruktorja, zato se nanjo ni treba posebej pripravljati.

Individualisti po duši se lahko za aerobno vadbo odločijo kar

v svojem stanovanju s pomočjo sobnega kolesa, steperja ali

eliptičnega trenažerja. Lahko pa se na lahkoten tek, hojo ali

kolesarjenje odpravijo tudi v naravo.

Intenzivnost in pogostost vadbePri aerobni vadbi ne smemo občutiti nelagodja zaradi napora,

saj se vadba izvaja v zmerni intenzivnosti. Med aerobno vadbo

se lahko še vedno pogovarjamo, v nasprotnem primeru pa smo

prešli na področje anaerobnega treninga, za katerega je značilno

pospešeno dihanje, večji napor in utrujene mišice (denimo

atletika ali vaje z utežmi). Aerobne aktivnosti je priporočljivo

izvajati enkrat do dvakrat na teden po 20 do 40 minut. Idealna je

kombinacija 30 minut aerobne vadbe (hitra hoja, tek ali aerobika)

ter pet do 10 minut anaerobne vadbe (vaje z utežmi). Pred vadbo

izvajamo pet minut vaje za ogrevanje, po vadbi pa pet minut vaje

za ohlajanje.

Vadba z zrakomIzraz aerobika pomeni dobesedno »z zrakom« in označuje telesno dejavnost, ki povzroča povečano oskrbo organizma s kisikom, vendar telo med aktivnostjo ne porabi več kisika, kot ga je sposobno vdihniti. Če aerobne aktivnosti izvajamo nepretrgoma 20 minut ali več, te izzovejo adaptacijske učinke, ki se kažejo v zvezi s srčno-žilnim in dihalnim ter živčno-mišičnim in energijskim sistemom. Aerobni trening traja dlje pri manjši intenzivnosti. Med aerobne aktivnosti štejemo: hojo, plavanje, tek, tek na smučeh, kolesarjenje, rolanje in klasično aerobiko.

Z rednim gibanjem porabimo več

kalorij, povečamo mišično maso in

pospešimo presnovo.

Potem pa se spet spopademo s časovno stisko, saj

je vsako leto manj časa, vsako leto je napornejše,

organizem pa izčrpan. Zato je pomembno, da so

rezultati treninga in vloženega dela kar največji.

Kaj storiti za lepšo postavo v kratkem času?

Začeti brezglavo stradati in se maksimalno rekreirati!? To vam

od svetujem, ker s takim pristopom škodujete sebi, predvsem pa

ne izkoristite možnosti za pravilno izgubo maščobne mase. Ali pa

zaviti v prvo trgovino s športno prehrano in si kupiti »fat burner«

ter upati, da bo čudežna pilula opravila z maščobo!? Tudi to ni

pravi pristop, je le izguba denarja, volje in zaupanja v omenjene

proizvode. Dodatni prehrambni izdelki, ki jih uživate za porabo

maščob, imajo lahko zelo pozitiven vpliv, če sta v vašem progra-

mu hujšanja vključena tudi rekreacija in pravilen način prehrane.

Sama tabletka pa vaših težav ne bo rešila.

Spremenimo prehranjevalne navadePreden po novoletnih rajanjih začnete kakršno koli dieto,

poskusite spremeniti nekatere prehranjevalne navade in za-

menjajte »tradicionalna« hranila z zdravimi živili: beljakovine

pridobite z uživanjem rib, perutnine, jajc, sojinih proizvodov in

beljakovinskih pripravkov; ta živila niso preveč kalorična, njihove

aminokisline pa bodo zaščitile mišična vlakna pred propadanjem.

Izbira ogljikovih hidratov naj bo omejena na kompleksne hidrate

z veliko vlaknin: ovseni, ječmenovi, ajdovi kosmiči, polnozrnati

kruh, rdeči krompir, zelenjava, neoluščen riž, polnozrnate tes-

tenine, kruh zamenjajte s krekerji … Omejite tudi vnos predelanih

izdelkov z veliko vsebnostjo sladkorjev: sladic, sladoleda, tortic,

belega sladkorja.

Novo leto začnimo z delom, ne z obljuboNovo leto je vedno čas zaobljub. Vsakokrat znova si obljubimo, da bomo uspešnejši, da bomo kaj storili zase in varovali svoje zdravje.

ob sladicah, čokoladi in hrani, ki se ji sicer odrekate. Taki dnevi

vas bodo motivirali in imeli boste občutek, da ste nagrajeni za

trud. Ne sprašujte se, ali tisti dnevi negativno vplivajo na izgubo

teže. Če napredujte in spreminjate prehranjevalne navade, potem

so »uživaški« dnevi spodbuda za vaš nadaljnji napredek!

Razdelite vnos hraneVsak dan zaužijte pet manjših obrokov, s čimer boste svojo presnovo

vzdrževali na visoki ravni. Spodbudili pa jo boste z aktivnostjo, ki

naj traja vsaj 30 do 45 minut trikrat do štirikrat na teden. Najbolj je

priporočljiva športna dejavnost zjutraj pred zajtrkom, ko je raven

glukoze v krvi zadosti nizka, da prepriča telo, da energijo za gibanje

črpa večinoma iz maščob. Jutranja aktivnost vas tudi pripravi na

lažje premagovanje stresa in vas napolni z novo energijo.

Kako začeti z vadbo in kaj upoštevati? Preden začnete karkoli načrtovati, si naredite pregled dnevnega

vnosa hranil. Boj z maščobami boste začeli v treh korakih:

prva stopnja: predpriprava (dva tedna); druga stopnja: dieta I (dva

tedna); tretja stopnja: dieta II (dva tedna). Več o posamezni stop-

nji pa naslednjič.

Marko Mrak, kondicijski trener in trener fi tnesa

Za vaše zdravje Za vaše zdravje

Dan za greheUživajte predvsem zdrave maščobe: oljčno, laneno in drugo rast-

linsko olje ter omega 3 maščobe.

Pijte veliko tekočine, predvsem vode, ki ne vsebuje sladkorjev in

ogljikovega dioksida.

Preveč stroge diete niso spodbudne, zato raje poskušajte zamen-

jati »slaba« hranila za dobro in zdravo hrano. S tem boste nare-

dili večji korak, kakor da 14 dni vztrajate pri dieti, nato pa se spet

vrnete k ustaljenim navadam. Določite pa si en dan v tednu, ko si

boste brez slabe vesti privoščili »prepovedana« hranila in uživali

31. januar je dan brez cigarete, zato so se Gorenjske lekarne ob pomoči

farmacevtskega podjetja Pfizer odločile organizirati aktivnosti ozaveščanja

javnosti o škodljivosti cigaret in možnostih za opustitev kajenja.

dan brez cigareteUrnik meritev in svetovanja v posameznih lekarnah:Torek, 29. januarja:1. 12.00 - 14.00 Gorenja vas, 14.30 - 16.00 Podlubnik, 17.00 - 19.00 Žiri2. 12.00–14.00 Lesce, 15.00–18.00 Radovljica3. 12.00–14.00 Žirovnica , 15.00–18.00 Tržič4. 12.00–14.00 Šenčur, 14.30–16.30 Cerklje, 17.00–19.00 Preddvor 5. 12.00–14.00 Bohinjska Bistrica, 15.00–18.00 Zlatorog Bled Četrtek, 31. januarja1. 12.00–19.00 Kranj2. 12.00–14.00 Stražišče, 15.00–18.00 Škofja Loka 3. 12.00–14.00 Kranjska Gora, 15.00–18.00 Jesenice4. 12.00–14.00 Planina, 14.30–16.30 Primskovo, 17.00–19.00 Planina II

Vsak udeleženec si bo lahko v posamezni lekarniški

enoti izmeril količino ogljikovega monoksida v izdihanem

zraku, izpolnil vprašalnik o zasvojenosti z nikotinom in

se s farmacevtom pogovoril o različnih načinih opustitve

kajenja. Obenem bo vsak udeleženec prejel brezplačne

brošure o opustitvi kajenja.

Fot

o: D

ream

stim

e.co

m




16 17

Čistilna krema z alojoAloedermal je čistilna krema, ki

vsebuje pravo alojo (aloe vera) in je

idealna za vsakodnevno umivanje

obraza, vratu in telesa. Krema kožo

očisti nečistoč in ličil, pri tem pa je ne

izsuši in ne poškoduje zaščitnega sloja,

zato je priporočljiva tudi za občutljivo

kožo ter za nežno otroško kožo. Aloja

in fi tosteroli, ki jih vsebuje, na kožo

delujejo blažilno, saj zmanjšujejo

rdečico in razdraženost. Vse sestavine v izdelku so 100-odstotno

naravnega izvora, v njem ni konzervansov, barvil ali dišav. Krema je na

voljo v lekarnah in specializiranih trgovinah.

Čudovita nova negaNuxe predstavlja novo linijo

izdelkov za nego kože z

imenom Merveillance, kar

pomeni »čudežen«. Izdelki

imajo izpopolnjene teksture

in vsebujejo izvlečke vrtnic,

ilang-ilanga, tuberoze, cveta

oranževca, limone in cveta

limonovca. Linija vključuje tri

Vsak človek ima štiri temeljne tipe sinusov (ob-

nosnih votlin), vsi so parni. Sinusi se razvijajo

in popolnoma zapolnijo z zrakom postopno od

rojstva do pubertete. Segrevajo vdihani zrak in

zmanjšujejo prevelike razlike v tlaku pri spre-

membi smeri zraka med dihanjem. Na nesrečo

pa se radi vnamejo.

Kako so sestavljeniSinus je kostna votlina, napolnjena z zrakom.

Obložena je s podobno dihalno sluznico, kot jo

imamo v nosu. Sluznica nosu in obnosnih vot-

lin izloča sluz, v katero se ujamejo veliki tujki

in mikroorganizmi. Sluz odplavijo migetalke z

valovitimi gibi v dve smeri in tako se znebimo

ujetih vsiljivcev. Vsak sinus se zrači in čisti skozi

špranjasto odprtinico, ki ga povezuje z nosno

votlino. To odprtinico imenujemo ustje (ostij).

Vnetje sinusov je sinusitisSinusitis je vnetje sluznice obnosne votline.

Večinoma je posledica širjenja vnetja nosu na

sinusno sluznico, le redko se vnetje razširi na

sinus prek bolnega zoba zgornje čeljusti.

Sinusitis je lahko akutni, kar pomeni, da traja

teden ali dva, prej in pozneje pa človek nima

težav. Za kronični sinusitis so značilne več kot

tri mesece trajajoče težave. Pri kronični obliki

sinusitisa je glavobol prej izjema kot pravilo.

Akutni in kronični sinusitis povzročajo tri vrste

mikroorganizmov, virusi, bakterije in plesni.

Težave s sinusi

Za vaše zdravje

Malokdo ve, kaj pravzaprav so sinusi. Nekateri jih krivijo za glavobole, vendar njihova vloga še ni povsem pojasnjena.

Sinusitis spremljajo zamašen nos,

rumenozelen izcedek iz nosu ali iz

nosu v žrelo ter slabši voh. Bolnik

ima glavobol, tišči ga v čeljusti, čelu

ali za očmi.

Lepotne novičkeizdelke: serum vam zagotavlja takojšen mehak učinek na koži obraza

in okoli oči, krema intenzivno deluje proti gubam, na voljo pa je tudi

obogatena krema za zelo suho kožo. Večina sestavin v izdelkih je

naravnega izvora, njihova prednost pa je tudi v tem, da ne vsebujejo

parabenov in fenoksietanola.

Rešitev za ljudi s kožnimi nepravilnostmi V laboratorijih Vichy so razvili korektivno kozmetiko Dermablend,

ki zagotavlja hitro in popolno

prekrivanje večjih kožnih sprememb.

Linija Dermablend pomaga pri

nevšečnostih, kot so angiomi,

kuperoza, rdečica, nepravilna

pigmentacija, postoperativne kožne

spremembe, podočnjaki in akne.

Vsebuje tekoči korektivni puder z

visoko stopnjo prekrivnosti

in korektivni sistem z

ekskluzivno tehnologijo, ki v

dveh fazah zagotavlja visoko

stopnjo prekrivnosti in izjemno

obstojnost. Oba izdelka

zagotavljata brezhibno polt

tudi v ekstremnih razmerah,

kot so znojenje, kopanje,

otiranje z brisačo.

Profesionalno oblikovanje obrvi tudi v SlovenijiPo uspešnem lansiranju izdelkov Anastasia Beverly Hills na slovenski trg

je od decembra na voljo tudi storitev oblikovanja obrvi, s katero je lastnica

blagovne znamke, Anastasia Soare, v svetu glamurja in lepote zaslovela

kot kraljica te veščine. Storitev oblikovanja obrvi s posebno tehniko, ki jo

izvajajo lepotne strokovnjakinje, šolane pod budnim očesom Anastasie

Soare, je v Sloveniji na voljo ekskluzivno v veleblagovnici Maximarket v

Ljubljani. Obiskovalcem

je na oddelku

kozmetike namenjen

poseben lično urejen

kotiček za urejanje

obrvi ter individualno

svetovanje pri nakupu

izdelkov.

Laboratoriji Vichy so na podlagi ve -

letnih raziskav prvi združili revolucio-

narni u inkovini PRO-XYLANETM in

ISOBIOLINETM, ki pove ujeta gostoto

kože in spodbujata preoblikovanje zgrad-

be lipidnega sloja. Ta izjemna inovacija

je bistvo Vichyjeve nege proti hormon-

skemu staranju Neovadiol, katere u in-

kovitost je dokazana s strani neodvisnih

dermatologov širom Evrope.

Pro-XylaneTM edinstvena molekula proti staranju kože

Laboratoriji Vichy so v liniji Neovadiol

prvi uporabili molekulo PRO-XYLANETM,

revolucionarno u inkovino proti staranju

kože, ki je rezultat sedmih let raziskav. Mo-

lekula je pridobljena iz sladkorja in deluje na

pove anje gostote kože. PRO-XYLANETM

podvoji koli ino osnovnega kožnega tkiva

ter pospešuje tvorbo kolagena in glikanov v

ustnjici. Klini ne študije so dokazale u in-

kovitost PRO-XYLANATM, ta molekula pa

je tudi prejela nagrado za odli nost raziskav

na podro ju lepote Prix d´Excellence Marie

Claire 2007.

Revolucija proti staranju kože prihaja iz Laboratorijev Vichy

V I C H Y. Z D R A V J E J E O S N O V N O . Z A Č N I T E P R I S V O J I K O Ž I .www.vichy.si

Neovadiol, nega ki združuje revolucionarni u inkovini

Linijo proti hormonskemu staranju Vi-

chy Neovadiol je nedavno nadgradil nov

izdelek, Neovadiol Contours, ki je prila-

gojen posebej za nego tanke kože okoli

o i in ustnic. Odlikuje ga dvojno delova-

nje: revolucionarna aktivna u inkovina

PRO-XYLANETM u vrsti in preoblikuje

obrazne linije, ISOBIOLINETM pa obna-

vlja zgradbo lipidnega sloja, ki podpira

kožo. Obe u inkovini, prvi združeni

prav v Vichyjevi negi Neovadiol, tako

zagotavljata, da so po uporabi izdelkov

iz linije Neovadiol poteze obraza videti

bolj gladke, po šestih tednih pa površina

kože opazno pridobi strukturo ter nape-

tost, gube pa so zglajene.

OGLASNO SPORO ILO

Prehlad in gripa sodita med bolezni, ki nas najpogosteje mučijo. Simptomi gripe se pojavijo

nenadoma, v obliki vročine, glavobola, kašlja, krčev in bolečin v mišicah, zamašenega nosu in

izgube teka. Vendar lahko tudi virusi običajnega prehlada povzročijo podobna znamenja. Navadno

so prva znamenja prehlada praskanje in draženje v grlu, ker virusi najprej napadejo zadnji del nosu,

draženje tega predela pa občutimo kot vneto grlo. Šele pozneje, ko se prehlad razvije, virusi napadejo

tudi samo grlo. Virusi neposredno ne povzročajo bolezenskih znamenj. Te sprožijo odzivi našega

lastnega imunskega sistema in obrambna dejavnost belih krvničk.

Dolgoletne raziskave so pokazale, da aspirin varno in učinkovito lajša težave pri prehladu in gripi,

kot so boleče grlo, glavobol, krči in bolečine v mišicah ter povišana temperatura. Zaradi njegovega

protibolečinskega in hkrati protivnetnega delovanja nam pomaga zmagovati kar na dveh frontah

hkrati. Dodatek vitamina C, ki ga vsebuje šumeča tableta z imenom aspirin plus C, organizmu še

dodatno pomaga, da si hitreje opomore. Tako je aspirin z več kot sto leti raziskav najbolj preizkušano

protibolečinsko sredstvo, kar zagotavlja varno in učinkovito zdravljenje simptomov gripe in

prehlada.

Z aspirinom nad prehlad in gripo

Za vaše zdravje

Fot

o: D

ream

stim

e.co

m




go SLOw

18 19

go SLOw

Pri nas ima pust dolgo tradicijo. Nekatera mesta

organizirajo velike pustne karnevale, na katere poleg

domačih povabijo tudi pustne šeme iz drugih krajev,

da predstavijo svoje kulturno izročilo.

Značilne maske pokrajin Pust je danes predvsem pojem, ki se veže na bolj ali manj domiselno

priložnostno natikanje mask in šemljenje, pa tudi na organiziranje

vedno bolj priljubljenih (mestnih) pustovanj karnevalskega tipa ter

obveznega nekajdnevnega veseljačenja, ki spremlja pustno pra zno vanje.

Prav vsa tradicionalna pustovanja po Sloveniji imajo tudi svoje značilne

maske: severovzhod Slovenije slovi po kurentih, ki že krepko prestopajo

meje lokalnega pustovanja, Štajerska po rusah, košutah in kamelah,

Cerkno po lavfarjih, skrajni zahod z Drežnico na čelu po divjih pustovih,

po jugu Slovenije se v pustnem času podijo škoromati in vrbiške šeme, na

Dolenjskem pa se nadvse zanimiv tradicionalni pust dogaja predvsem v

Zagorici in Dobrepolju ter vsaj še v Kostanjevici na Krki.

Nekaj največjih pustnih dogodkovPa si poglejmo nekaj najpomembnejših oziroma največjih

pustovanj pri nas in v tujini. Največja pustna karnevalska

prireditev javnega pomena s tradicionalno mednarodno pustno

in karnevalsko povorko v Sloveniji je gotovo kurentovanje na

Prihaja čas pustnih norčavostiŠe malo in slovenske ulice bodo spet preplavile pustne šeme, ki bodo z maskami, zvonovi in povorkami preganjale zimo ter nagajale ljudem. Pust velja za najbolj zabaven praznik v letu, ki so ga še posebno veseli otroci, hkrati pa je tudi zanimiv, saj se iz leta v leto seli po koledarju, tako bo letos v prvih dneh februarja.

Ptuju, ki se ga vsako leto udeleži več kot 100 tisoč ljudi. Letos se

bo začel 2. februarja. V Cerknici pa se bodo pustne prireditve

začele že 31. januarja in doživele vrhunec na pustno nedeljo, ko

ob 12.32 krene tradicionalni pustni sprevod po cerkniških ulicah,

ter seveda na pepelnično sredo, ko pusta obsodijo in ga z mostu

vržejo v vodo. Na pustovanju, ki poteka v središču Cerknega,

bodo obiskovalce od 2. februarja zabavali cerkljanski lavfarji,

ki sodijo med najznamenitejše slovenske maske. Tradicionalni

pustni festival z veliko pustno povorko po ulicah bo v soboto, 2.

februarja, tudi v Ljubljani.

Nekaj posebnega pa so tudi šenčurski godlarji, ki vsako leto

pripravijo zanimivo pustno povorko, ki traja kar štiri dni, na njej

pa skuhajo tradicionalno jed godljo, ki vsebuje riž, kašo, ješprenj,

ocvirke, svinjsko kri in začimbe. Osrednji dogodek bo letos 3.

februarja ob 13.30 .

Karnevali v tujiniČe vas zanima, kje prirejajo karnevale v tujini, si poglejte tabelo in

morda vas kateri prepriča. Sicer pa je več informacij o karnevalih v

Evropi na spletni strani www.localfestivities.com.

Untitled-4 1 1/22/08 11:57:55 AM

V tem času gredo za med ponudbe smučarskih

paketov na italijanskih, francoskih, avstrij-

skih in domačih smučiščih, počitnice v slov-

enskih termah in topli kraji. Lani denimo je

zaradi mile zime in slabih snežnih razmer

povpraševanje po vročih tropskih krajih v tem času naraslo

kar za 30 odstotkov.

Egipt in Karibi Mišo Mrvaljević iz Kompasa opaža, da število Slovencev, ki

si dopust razdelijo na dva ali tri dele, vsako leto narašča. Za

zimske počitnice imajo v Kompasu bogato ponudbo ugodne

smučarije v Avstriji, Italiji, Franciji, seveda tudi Sloveniji, pa

zanimive tople počitnice v Egiptu (Šarm el Šejk) kakor tudi

počitnice na Zelenortskih otokih, Zanzibarju, Baliju, Fidžiju

ter seveda slovenska zdravilišča ali pa prijetne zimske oddihe

v Kvarnerju, na Lošinju ... Trenutni zimski hit pa je pri njih

Šarm el Šejk, kjer je zdaj prijetnih 24 do 28 stopinj. Tudi pri

Iliriki Turizmu sodi ta destinacija med bolj priljubljene v tem

času, poleg križarjenja po Nilu in med karibskimi otoki. Ti

so po besedah Mirjane Janc letošnji hit, veliko povpraševanje

pa je tudi po Baliju, Dominikanski republiki, Šri Lanki, Kubi,

Mauritiusu, Zanzibarju, Venezueli, Sejšelih in Mehiki ter

Dubaju.

Smučanje tudi za dva tisoč evrov na oseboKot so nam zaupali v Globtourju, boljše smučarje zanimajo

dobra smučišča, družine gredo v terme, tisti smučarji, ki

niso tako zagreti, pa se odločijo za hotele s ponudbo »vse

vključeno«. Njihov zimski počitniški hit sta hotela Falken-

steiner v Gerlitzenu in Ka tschbergu, ki ponujata zelo ugodno

ceno in sta primerna predvsem za družine, med najdražjimi v

terminu zimskošolskih počitnic pa je hotel Germania v Bad

Hofgasteinu. Pri Kompasu med dražje smučarske počitnice

sodijo tiste v središčih v ZDA (Aspen, Beaver Creek) ali Ka-

nadi (Banff, Jasper, Lake Louise), kjer stane smučarija vsaj

dva tisoč evrov na osebo. Vendar pa vredna vsakega centa ...

Pri Iliriki Turizmu pa med dražjimi smučarskimi aranžmaji

ponujajo ekskluzivne hotele verige Robinson, denimo Rob-

inson Club v Schweizerhofu v Švici, kjer tedenski aranžma s

polnim penzionom stane dobrih tisoč evrov na osebo. Sicer pa

pri Iliriki, kar zadeva zimska središča po Evropi, prednjačijo

Kronplatz, Valmorel in Nassfeld.

Smučanje, terme ali topli kraji?Če še niste razmišljali o tem, kam bi se odpravili na zimske počitnice, je zdaj pravi čas za to, saj se hoteli in sobe hitro polnijo, pravijo v turističnih agencijah. Vsako leto je namreč več tistih, ki si januarja ali februarja privoščijo nekaj dni smučarskega oddiha, razvajanja v termah ali pa uživanje v bolj oddaljenih toplih krajih.

O Kubi malo drugače

V Šenčurju pri Kranju vsako leto pustni godlarji skuhajo tradicionalno jed godljo.

Fot

o: a

rhiv

STO

Fot

o: a

rhiv

STO

Ena od starih slovenskih mask je lavfar.

Najbolj znani pa so seveda kurenti.

DOGODEK KRAJ TRAJANJE INFORMACIJE

Međunarodni riječki karneval Reka, Hrvaška 15. januar do 6. februar www.ri-karneval.com.hr

Dubrovački karneval Dubrovnik, Hrvaška 26. januar do 5. februar www2.tzdubrovnik.hr

Karneval v Opatiji Opatija, Hrvaška 17. januar do 5. februar www.opatija.net

Carnaval de Rio Rio de Janeiro, Brazilija 2. do 5. februar www.rioconventionbureau.com.br

Il Carnevale di Venezia Benetke, Italija 25. januar do 5. februar www.carnivalofvenice.com

Vastelaovend Carnival Maastricht, Nizozemska 1. do 5. februar www.tempeleers.nl

Carnival Santa Cruz de Tenerife Tenerife, Španija 30. januar do 10. februar www.carnavaltenerife.com

Carneval de Nice Nica, Francija 25. januar do 2. februar www.nicecarnaval.com

Basler Fasnacht Basel, Švica 11. do 13. februar www.fasnacht.ch

Maslenitsa Moskva, Rusija 12. do 18. februar www.maslenitsa.com

Busójárás Mohács, Madžarska 31. januar do 5. februar www.mohacs.hu

Vse več Slovencev se odloča za obisk Kube, največjega otoka v

Karibskem otočju, ki je znan predvsem kot trdnjava socializma,

ki jo še vedno brani Fidel Castro. Za vse tiste, ki ste jo ali pa jo

nameravate obiskati, bo zanimiva knjiga kubanske avtorice

Carmen R. Alfonso Hernández z naslovom 100 vprašanj in

odgovorov o Kubi, ki bo izšla v začetku februarja pri Založbi Koščak.

Delo, ki z različnih vidikov opisuje kubansko resničnost, bo mogoče

kupiti za slabih 20 evrov, predstavitev knjige pa bo 30. januarja ob

18.30 v Steklenem dvoru v Restavraciji Glažuta.

Fot

o: G

OD

LARJ

I

TIP odprl svoja vrataVčeraj je svoja vrata odprl sejem Turizem in prosti čas (TIP). Slovenska turistična organizacija (STO) je tudi letos prevzela organizacijo in izvedbo dela stroko-vno-izobraževalnih dogodkov, ki se bodo zvrstili na sejmu, ter predstavitev projekta Na lepše – stranske poti so zapeljivejše od glavnih.

Turistična ponudba v okviru projekta Na lepše – stranske

poti so zapeljivejše od glavnih je predstavljena v Marmorni

dvorani (B2), kjer STO v partnerskem sodelovanju s skr bni-

ki posameznih poti obiskovalce vabi na drugačno razisko-

vanje Slovenije. Na sejmu se predstavljajo tudi inovativni

projekti STO: interaktivna predstavitev Slovenije za mlade

– spletni portal Igraj in spoznaj Slovenijo, Banka turi s ti-

čnih priložnosti Slovenije in Sejalec.

Rdeča nit letošnjega strokovno-izobraževalnega dela je sklop

predavanj, povezanih s predsedovanjem Slovenije Evrop-

ski uniji, med predavatelji pa gostijo ugledna domača in tuja

imena. Na to osrednjo temo se bodo navezovala tudi preda-

vanja in forumi o različnih turističnih produktih ter pred-

stavitev pomembnih aktualnih turističnih projektov, kot je

projekt EDEN (European Destinations of ExcelleNce).

TIP ni klasičen turistični sejem, saj ne predstavlja zgolj

turistične ponudbe, temveč je zbir vsega, kar radi počnemo

v prostem času, ki ga namenimo oddihu in potovanjem.

2000 MARIBORCANKARJEVA UL. 6

TEL.: 02/2294610FAks: 02/2294617

El. naslov: [email protected]

POSLOVALNICA 2, MARIBOR, TRŽAŠKA C.14 TEL.: 02/320 52 50

LETALSKE VOZOVNICE, SEJMI/KONGRESI, POTOVANJA, HOTELSKE REZERVACIJE, KRIŽARJENJA, ODDIH

www.cavallotravel.si

Slovenci imamo radi tople kraje Vse več je Slovencev, ki se odločijo za zimske

počitnice v toplih krajih. Letos so v turističnih

agencijah zaznali največje povpraševanje po

počitnicah na Zelenortskih otokih, Zanzibarju,

Baliju, Fidžiju, Dominikanski republiki, Šri Lanki,

zanimivi so tudi Kuba, Mauritius, Venezuela,

Sejšeli, Mehika in Dubaj. Lani denimo je zaradi mile

zime in slabih snežnih razmer povpraševanje po

vročih tropskih krajih v zimskem času naraslo kar

za 30 odstotkov.

Otok začimb, Zanzibar, ostaja še vedno neodkriti raj na zemlji. Januarja je na Zanzibarju 30 stopinj, čudovite plaže z belim svilnatim peskom, kristalna modrina vode in poležavanje v senci kokosovih palm pa omogočajo odklop od vsakdanjega vrveža. Cene dvotedenskih aranžmajev se začnejo že pri dobrih dveh tisočakih evrov.

DA ALI NE?

Za naročilokontaktirajte:

Cena ene številke je 4,90 EURob plačilu naročnine za leto dni pa lahko izkoristite do 25 % popusta!Posebna ponudba za vse naročnike poslovnega dnevnika Finance: Ob naročilu na Moje finance in plačilu

naročnine za leto dni, boste prvi dve številki Mojih financ prejeli brezplačno (Prejmete 13 številk, plačate 11).

080 15 80 www.mojefinance.si

V J A N U A R S K I Š T E V I L K I P R E B E R I T E Š E : • Z inflacijo lahko tudi zaslužite • Kaj bo s cenami nepremičnin v letu 2008? • Izkoristite olajšave za vzdrževane člane • Zaslužite s svojim konjičkom • Z vzajemnim skladom do 73 % donosa • Najceneje do interneta, televizije in telefona • Kam najceneje v wellness

DA ALI NE?


Cena ene številke je 4,90 EURob plačilu naročnine za leto dni pa lahko izkoristite do 25 % popusta!

Posebna ponudba za vse naročnike poslovnega dnevnika Finance: Ob naročilu na Moje finance in plačilu




DA ALI NE?


Cena ene številke je 4,90 EURob plačilu naročnine za leto dni pa lahko izkoristite do 25 % popusta!Posebna ponudba za vse naročnike poslovnega dnevnika Finance: Ob naročilu na Moje finance in plačilu




Documents

Jerneja Kamnikar, direktorica podjetja Vivo catering ...TOMAŽ KORELC, CREATOOR, D.O.O., KREATOR IN VIZIONAR IDEJE SO GIBALO SVETA. Za ambient se zahvaljujemo trgovini Harvey Norman