Časopis izhaja dvakrat mesečno www.gorenjskiglas.si

OBČINSKE NOVICE ZANIMIVOSTIOBČINSKE NOVICE ZANIMIVOSTI

Odpadki z Bleda in Gorij na Malo MežakloNa jeseniško deponijo so 1.januarja začeli dovažati tudiodpadke iz občin Bled inGorje.

Univerza za starejšeNa Jesenicah nastaja Univer-za za tretje življenjsko obdo-bje, v kateri bodo starejšilahko nadgrajevali svoje zna-nje.

Začasen dom za zapuščene živali"V zavetišču Perun nov domišče več kužkov najdenčkov."Oglas s takšno vsebino več-krat objavimo tudi v Jeseni-ških novicah in marsikogazanima, kako žival sploh pri-de v zavetišče.

stran 2 stran 9 stran 11

Urša Peternel

V Splošni bolnišnici Jeseni-ce so začeli uporabljati novonapravo za magnetno reso-nanco, ki je edina tovrstnaaparatura na Gorenjskem.Gorenjski pacienti so doslejna tovrstne preiskave mora-li hoditi v Izolo, Ljubljanoali tujino. Po besedah pred-stojnika radiološkega oddel-ka v jeseniški bolnišniciIgorja Dražiča s to preiska-vo ugotavljajo bolezenskespremembe v telesu, zlasti vmožganih, mišicah, skle-pih, notranjih organih in ži-lah. Gre za standardno pre-iskavo in Gorenjska je biladoslej edina regija brez to-vrstne aparature. Kot je po-vedal direktor bolnišniceIgor Horvat, so si zadnjihšest let prizadevali, da bipridobili plačan programpreiskav z magnetno reso-nanco, na osnovi česar bitudi kupili aparaturo. Zdajjim je oboje uspelo, 1,6 mi-lijona vredno napravo (de-nar so zagotovili sami) sozačeli uporabljati v začetkuleta, zdravstvena zavaroval-nica pa jim je tudi zagotovi-la plačilo 2500 preiskav let-no. To bo zadoščalo za po-

trebe večine gorenjskih pa-cientov, ki bodo dobili na-potnico za preiskavo z mag-netno resonanco. Po bese-dah strokovne direktoriceSandre Tušar je na čakal-nem seznamu za pregled ženaročenih okrog 340 paci-entov, naprava za zdaj delu-je poskusno, dnevno opravi-jo od osem do deset pre-

iskav, predvidena čakalnadoba za nenujne preiskavepa je do dva meseca.Da si visoko strokovnegadela bolnišnice ni mogočepredstavljati brez tovrstnenaprave, je poudaril tudi mi-nister za zdravje DorijanMarušič, ki je skupaj z di-rektorjem bolnišnice apara-turo slovesno predal name-

nu. Minister je pohvalil vod-stvo bolnišnice, da je zagoto-vilo denar za tako pomemb-no naložbo, izpostavil pa jetudi vodilno vlogo jeseniškebolnišnice na področju uva-janja kliničnih poti, kazalni-kov kakovosti, akreditacij-skih postopkov ter uvedbednevne bolnišnice.

Magnetna resonancav bolnišniciV navzočnosti ministra za zdravje Dorijana Marušiča so v Splošni bolnišnici Jesenice namenu predalinovo napravo za magnetno resonanco. To je edina tovrstna aparatura na Gorenjskem.

Brez snega ni smukeSmučišče Španov vrh je v tejsezoni obratovalo samo endan. Še vedno upajo, da bodo zimskih počitnic zapadlovsaj šestdeset centimetrovsnega in da bodo lahkoomogočili vsaj nekaj smu-čarskih dni.

Jeseniške novice so redna priloga časopisa Gorenjski glas Odgovorna urednica: Marija Volčjak

stran 5

jeseniške noviceČasopis občine Jesenice, 11. februarja 2011, številka 3

�4. stran

Trak so prerezali minister za zdravje Dorijan Marušič, strokovna direktorica Splošne bolnišnice Jesenice Sandra Tušar in direktor Splošne bolnišnice Jesenice Igor Horvat.

Medalja za mladiaranžerkiNives Koblar in Urška Kalan z Jesenic sta na evropskem tekmovanju poklicev v Lizboni osvojili bronasto medaljo za postavitev izložbe z oblačili modnega oblikovalca, božične izložbe z nakitomin japonske izložbe s čevlji.

stran 12

Med talenti največ pevcevNa jeseniškem predizboru zašov Slovenija ima talent se jepredstavilo nekaj manj kotsedemdeset kandidatov.

stran 16

Janko Rabič

Predstavniki Košarkarskezveze Slovenije so si z župa-nom Tomažem TomomMencingerjem in predstav-niki občinske uprave v to-rek, 25. januarja, ogledalimožnosti namestitvenih ka-pacitet reprezentanc vKranjski Gori in Športnodvorano Podmežakla na Je-senicah. Generalni sekretarKošarkarske zveze SlovenijeIztok Rems je po ogledih de-jal: "Kapacitete v KranjskiGori že poznamo. Hoteli soprimerni za namestitev re-prezentanc. Kar pa zadevadvorano na Jesenicah, pamoram reči, da če bodouresničeni vsi načrti nadalj-nje adaptacije, mesto Jeseni-ce ostaja v igri za eno odpredtekmovalnih skupin."Župan Tomaž Tom Men-cinger je dejal: "Ob predsta-vitvi naše kandidature smopoudarili, da smo v stanju

zadostiti zahtevam Medna-rodne košarkarske organiza-cije FIBA. Mislim, da jeogled to potrdil. Predstavilismo tudi vse druge predno-sti, ki jih lahko ponudimo vokviru ene od predtekmo-valnih skupin."Ugodni prvi odzivi predstav-nikov Košarkarske zvezeSlovenije so vsem, ki sovključeni v projekt obnovedvorane, dali nov elan. Sedajje že izdelana projekcija ob-novljene dvorane za primerigranja košarke. DirektorZavoda za šport Zoran Kra-mar ob tem poudarja, da bi skošarkarsko zgodbo leta2013 zagotovo hitreje do-končno obnovili celotnodvorano, ki bo potem zareslahko večnamenska za raz-lične prireditve. Košarkar-ska zveza Slovenije bo prizo-rišča predtekmovalnih sku-pin Evropskega prvenstva vkošarki leta 2013 sprejela dokonca letošnjega marca.

Kmalu še košarkarska dvoranaPotem ko je Slovenija dobila organizacijo evropskega prvenstva v košarki leta 2013, se jemed možnimi dvoranami za izvedbo ene odpredtekmovalnih skupin znašla tudi Športna dvorana Podmežakla. Občina Jesenice je takojpokazala velik interes za pridobitev kandidature.

Projekcija obnovljene dvorane za primer igranja košarke

Urša Peternel

Od 1. januarja naprej na de-ponijo Mala Mežakla dova-žajo tudi odpadke iz občinBled in Gorje (doslej so jihvozili na deponijo Dobrava vobčini Ormož). Letno bodona Malo Mežaklo lahko pri-peljali 3300 ton odpadkov zBleda in iz Gorij, za tono od-laganja pa bosta občini pla-čevali 85 evrov, tej ceni pa seprišteje še okoljska dajatevza obremenjevanje okolja.Kot je pojasnil direktor Ko-munalne direkcije na Obči-ni Jesenice Marko Markelj,po operativnem programudržave odpadki z Bleda inGorij sodijo na deponijoMala Mežakla; to odlagališ-če naj bi pokrivalo območjeupravnih enot Radovljica,Jesenice in Škofja Loka.Skupaj to pomeni odpadke107.703 prebivalcev. Ta časna deponiji Mala Mežakla

poleg občin Jesenice, Kranj-ska Gora in Žirovnica odla-gajo odpadke občine Radov-ljica, Bohinj, Škofja Loka inŽelezniki ter po novem šeBled in Gorje.

Na seji občinskega sveta paje nekatere občinske svetni-ke iz strank Narcisa in LDSzmotilo dejstvo, da so od-padke z Bleda in Gorij naMalo Mežaklo začeli dovaža-ti že 1. januarja, jeseniški

občinski svet pa je predlog otem dobil na mizo šele naseji 27. januarja. MarkoMarkelj je pojasnil, da staobčinska sveta drugih dvehsolastnic deponije Žirovnice

in Kranjske Gore sklepa po-trdila že na decembrskih se-jah, na Jesenicah pa gradivaniso mogli uvrstiti na de-cembrsko sejo. Zato je pri-šlo do zamika pri sprejema-nju uradnega sklepa.

Odpadki z Bleda in Gorijna Malo MežakloNa jeseniško deponijo so 1. januarja začeli dovažati tudi odpadke iz občinBled in Gorje.

2 Jeseniške novice, petek, 11. februarja 2011

Občinske novice

Urša Peternel

Članice in člane občinskegasveta občine Jesenice je žu-pan Tomaž Tom Mencingerna januarski seji seznanil znekaterimi aktualnimi in-formacijami. Med drugim jepovedal, da je v Splošni bol-nišnici Jesenice minister zazdravje Dorijan Marušičpredal v uporabo aparaturoza magnetno resonanco; ce-lotna investicija je vrednaokoli dva milijona evrov,sama naprava, ki je edina naGorenjskem, pa kar 1,6 mi-lijona evrov. Podpisana jebila pogodba za začetek dru-ge faze obnove Tavčarjeveulice, ki naj bi se začela 1.aprila in naj bi bila zaključe-na v začetku meseca junija.Ministrstvo za javno upravopa je po treh letih končnopripravilo predloge za vladoglede prihodnje ureditvemejnega platoja Karavanke. Župan je odgovoril tudi nanekaj vprašanj občinskihsvetnikov. Med drugim jeodgovoril na vprašanje, za-kaj Občina Jesenice ni za za-poslene v Splošni bolnišniciJesenice, ki zagotavljajo vr-hunsko zdravstveno oskrbo,zahtevala posebnega, brez-plačnega parkirnega prosto-ra. Župan je povedal, da jebila odločitev za garažnohišo in za prenos upravlja-

nja na koncesionarja spreje-ta v Splošni bolnišnici Jese-nice. Ko so začeli graditi ga-ražno hišo, so zaradi priti-skov sindikata sklenili dogo-vor, da lastnik garažne hišeda za zaposlene dvesto par-kirnih kart po zelo ugodniceni, ki je bila primerljiva sceno mesečne karte zamestni potniški promet. V zvezi s problematiko one-snaženih otroških igrišč objeseniških vrtcih pa je županpovedal, da je bil na ObčiniJesenice sklican sestanek spredstavniki Biotehnične fa-kultete, na katerem je bilprisoten tudi zdravstveni in-špektor, zato bodo v zvezi sto problematiko pripraviliobširnejši odgovor. Članek otem bo objavljen v prihodnjištevilki Jeseniških novic.

Županov kotiček

OČESNA AMBULANTATitova 31, Jesenice, tel.: 04/5832-663

Vida Mihelčič s.p.

Urša Peternel

Osrednja točka januarskeseje občinskega sveta je bilaprva obravnava Občinskegarazvojnega programa 2011-2025, ki je po besedah župa-na Tomaža Toma Mencin-gerja najvišji krovni strateškidokument, ki bo začrtal raz-voj občine v prihodnjih pet-najstih letih. Pri pripravi jesodelovalo prek sto strokov-njakov z različnih področij:od športa, kulture, sociale, izobraževanja, gospodarstva,vključili so mlade in starejše,krajevne skupnosti ... Organi-zirali so 17 delavnic, pripravi-li anketni vprašalnik, pozvalipa so tudi vse občane, naj po-

dajo svoje predloge in pri-pombe. Vse prejete pobudebodo proučili in jih skušaliupoštevati, je povedal župan.Dokument je podrobnejepredstavila vodja oddelka zagospodarstvo Edita Granatir-Lapuh. Med drugim je pove-dala, da so glavni problemiJesenic zmanjševanje deležamladih, negativni demograf-ski trendi (ljudje se z Jesenicodseljujejo) ter nizka izobra-zbena struktura, saj je v obči-ni le 6,24 diplomanta na ti-soč prebivalcev. V strukturigospodarstva prevladujejo tr-govina, gradbeništvo inkovinsko-predelovalna indus-trija, zato je dodana vrednostnizka, plače pa nižje od slo-

venskega povprečja. Glavnicilji, ki so jih zastavili v raz-vojnem programu, so pove-čanje dodane vrednosti, iz-boljšanje kakovosti bivanja,izboljšanje izobrazbenestrukture in izboljšanje infra-strukture. Jesenice naj bi po-stale moderno in odprto me-sto z razvitim gospodar-stvom, ki bo temeljilo na so-dobnih tehnologijah, v občinipa naj bi zagotavljali visokokakovost bivanja, ki bo pri-vabljala ustvarjalne ljudi. Naosnovi razvojnega programabodo pripravili načrte razvoj-nih projektov, torej konkret-ne projekte. Občinski svetni-ki so podali nekaj zanimivihpredlogov; Tomaž Stare je

denimo predlagal, naj na Je-senicah uredijo napajalnamesta za vozila na električnipogon in druge nove tehnolo-gije, Ivanka Zupančič je me-nila, da bi morali razvijatiprostočasne programe za sta-rejše, Zoran Kramar je izpo-stavil potrebo po ureditvimladinskega hotela - hostlain dnevnega kluba za mlade,Miha Rebolj je v imenu odbo-ra za okolje menil, da bi mo-rali doreči odločitev, ali bodona smučišču Španov vrh ure-dili sistem dodatnega zasne-ževanja ... Predloge in pobu-de na dokument je še mogo-če podati, pripravili pa bodotudi okroglo mizo, na katerobodo povabili vse občane.

Začrtan razvoj do leta 2025Na občinskem svetu so začeli sprejemati enega najpomembnejših strateških dokumentov - Občinskirazvojni program 2011-2025.

Na seji je občinski svetnik Miha Rebolj menil,da bi bilo treba urediti vprašanje odškodnin oziroma rente za prebivalce, ki živijo v bližinideponije. Marko Markelj je povedal, da že izpolnjujejo obljubo o prednostni gradnji kanalizacije na Spodnjem Plavžu. Župan pa jeomenil tudi možnost brezplačnega odvoza odpadkov za krajane, ki živijo v neposredni bližini deponije.

Letno bodo na Malo Mežaklo lahko pripeljali 3300 ton odpadkov z Bleda in iz Gorij.

Znižanje okoljske dajatve

Občinski svet je potrdil znižanje okoljske dajatve za obre-menjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov. Dajatev se ssedanjih 16,9 evra za tono nenevarnih komunalnih odpad-kov znižuje na 11 evrov. Septembra lani je namreč vladasprejela novo uredbo, s katero je spremenila način izračunain razdelitve zbranih sredstev iz tega naslova. Znižanje sebo preneslo tudi na položnice občanov, za gospodinjstva sepostavka okoljska dajatev s sedanjih 0,4224 evra na osebona mesec znižuje na 0,2750 evra (kar pomeni 35-odstotnoznižanje). Ob tem pa se je tudi izkazalo, da so v javnem ko-munalnem podjetju Jeko-In po ugotovitvi notranje revizijskeslužbe od leta 2007 na območju občine Jesenice zaračuna-vali previsoko okoljsko dajatev. Za koliko preveč sredstev sozbrali, še ni znano, po sedanji oceni pa več kot 192 tisoč ev-rov. To bodo vrnili občanom na ta način, da jim do dokonč-nega poračuna preveč zbranih sredstev te postavke ne bodozaračunavali na položnicah, je povedala v. d. direktoriceJeko-In Nuša Jelenc. U. P.

Najbolj so zadovoljni s trgovsko ponudbo

V okviru priprave Občinskega razvojnega programa so na Ob-čini Jesenice pripravili tudi vprašalnik za občane. Spraševaliso jih o zadovoljstvu z nekaterimi storitvami in objekti v obči-ni. Odgovori so pokazali, da so občani Jesenic najbolj zado-voljni s trgovsko ponudbo, zdravstveno oskrbo, z muzejem,knjižnico in gledališčem. Najmanj pa so zadovoljni s kinom,psihosocialno oskrbo, mestnim prometom, stanjem na baze-nu Ukova, s turistično ponudbo in varnostjo bivanja. Najboljpogrešajo športne, kulturne in druge prostočasne dejavnosti,glavne priložnosti pa vidijo v razvoju industrije in turizma terzagotovitvi boljših pogojev za zaposlitev mladih. U. P.

Foto

: An

ka B

ulo

vec

C. železarjev 14, 4270 Jesenice

tel.: 04/586-12-11

Delovni čas:

pon. - pet.: 8. -15. uresreda: 8.-18. ure

Šivanje po meri in popravila

Kog

oj B

reda

s.p

.

Direktorica gledališčaBranka Smole

Direktorica Gledališča To-neta Čufarja Jesenice ostajaBranka Smole. Na januarskiseji so njeno imenovanje napredlog komisije za volitvein imenovanja ter na osnovipozitivnega mnenja svetazavoda potrdili občinskisvetniki. Tretji petletni man-dat na čelu gledališča boSmoletova, po izobrazbiuniverzitetna diplomirananovinarka, nastopila 2. mar-ca. Na razpis se je polegSmoletove prijavil še GregaČušin, a ni izpolnjeval vsehpogojev. U. P.

FASADERSTVO ● STROJNI OMETI

GSM: 041 584 227, FAX.: 04/ 583 62 31

Fasa

dars

tvo

Dam

jan

Vajd

ec s

.p.,

Ulic

a pr

vobo

rca

6,

Jese

nice

Jeseniške novice, petek, 11. februarja 2011

Občinske novice

3

jeseniške noviceJeseniške novice so priloga Gorenjskega glasa

IZDAJATELJGorenjski glas, d. o. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj

ODGOVORNA UREDNICAMarija Volčjak

STROKOVNA SODELAVKABožena Ronner, novice.jesenice@jesenice.si

UREDNICAUrša Peternel, GSM: 041/570 942

UREDNIŠKI ODBOR:Božena Ronner, Vera Pintar, Urša Peternel,Monika Sušanj

OBLIKOVNA ZASNOVAJernej Stritar, IlovarStritar d.o.o.

TEHNIČNI UREDNIKGrega Flajnik

FOTOGRAFIJATina Dokl, Gorazd Kavčič

VODJA OGLASNEGA TRŽENJAMateja Žvižaj

Nenaročenih prispevkov in pisem bralcev ne honoriramo.Dolžina prispevka za objavo ali pismo za rubriko Pismabralcev sme obsegati največ tri tisoč znakov s presledki inne sme biti daljši od ene tipkane strani formata A4.

Jeseniške novice št. 3/letnik VI so priloga časopisa Gorenjski glas št. 12, ki je izšel 11. februarja 2011.Jeseniške novice so priložene Gorenjskemu glasu in brezplačno poslane v vsa gospodinjstva v Občini Jesenice, izšle so vnakladi 25.970 izvodov. Tisk: Druck Carinthia GmbH & CoKG, St. Veit/Glan (Št. Vid na Glini), Avstrija. Distribucija: PoštaSlovenije, d. o. o., Maribor.

GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastni-no. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4,4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-mail: info@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47/ Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto./ Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 19.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: STYRIA Print Holding GmbH, St. Veit/Glan (Št. Vid naGlini), Avstrija / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,50 EUR, letna naročnina 2011: 156,00 EUR; redni plačniki(fizične osebe) imajo 10 % popusta, polletni 20% popusta, letni 25 % popusta; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %;naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja/ Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.

WWW.JESENICE.SI

Andr

ej O

berž

an s

.p.,

Ulic

a S

tane

ta B

okal

a 17

, Je

seni

ce

PVC OKNA, VRATA, ROLETE IN ŽALUZIJE

JESENICE, 04/586 33 70GSM: 040/201 488

KRANJ, 04/236 81 60GSM: 051/ 621 085

- za novogradnje- zamenjava starih oken

www.oknamba.siKUPON

za10%

popust na storitve

POPUSTI SE NE SEŠTEVAJO! za mesec

februar

Boštjan Bogataj

Razvojni center za nove ma-teriale Jesenice je projekt vvrednosti 13 milijonov evrov;več kot sedem milijonov boza razvoj šlo iz skladov Ev-ropske unije. V konzorcijupodjetij in ustanov sodelujejoOcean Tec, Acroni, Tehničnibiro Jesenice, RDM inženi-ring, Noemus, Veplas, VSRLAB, Visoka šola za tehnolo-gijo polimerov in Občina Je-senice. "Razvojni center Jese-nice je zastavljen kot inova-cijsko podjetniško okolje, kibo spodbujalo razvoj inova-tivnih tehnologij, izdelkov instoritev ter omogočalo razvojvisoko tehnoloških podjetijna področju novih materia-lov," pojasnjuje Gaber Bre-gant, direktor vodilnega part-nerja, podjetja Ocean Tec.Center bo organiziran vpodjetju, ki bo združeval go-spodarsko razvojno infra-strukturo s kritično masoznanja, inovativnim in sti-mulativnim okoljem ter vi-soko koncentracijo gospo-darskih aktivnosti. "Pričaku-jemo večje število visokoteh-noloških delovnih mest, s či-mer bi privabili in ohranili

izobraženi kader v lokalnemokolju. V sklopu centra bo-sta delovala tako oddelek zaraziskave in razvoj kot tudiza komercializacijo. Nalogaslednjega bo razvojne dosež-ke prvega plasirati na trg,"pravi Bregant.

Vključena podjetja sodeluje-jo v projektnem konzorciju,da bi lahko povezano nasto-pala na trgu, hkrati pa ponu-dila napredne razvojne rešit-ve, od patentov in licenc kottudi druge storitve, od obli-kovanja, razvoja izdelka in

tehnologije. "Le v povezova-nju znanja in komptenc vi-dimo svoj prodor in rast navisoko konkurenčnemtrgu," pojasnjuje direktor.Partnerji v projektu so zago-tovili 1,2 milijona evrovustanovitvenega kapitala, za3,4 milijona evrov so prido-bili bančne garancije. Konkretno se bodo v razvoj-nem centru osredotočili naizdelavo in uporabo novihmaterialov na področjukompozitnih materialov intehnologij gradnje kompo-zitnih izdelkov ter njihovouporabo za proizvodnjoplovil za prosti čas, materia-lov za široko uporabo, teh-nologij za razvoj specialnihnerjavnih jekel z izboljšani-mi fizikalnimi lastnostmipa tudi tehnologijami inmateriali v elektroniki, elek-tričnih napeljavah in ožiče-nju. Visoka šola za polime-re bo v sklopu centra orga-nizirala izobraževanja zaustanovitelje ter izvajalaspecifične izobraževalneprograme na področju ma-terialov. Občina Jesenice bosodelovala pri zagotavljanjuinfrastrukture za nova inspin off podjetja.

Spodbuda za razvoj inovativnosti"Z delovanjem razvojnega centra za nove materiale bomo dvignili dodano vrednost v podjetjih, ustvarili do petdeset novih delovnih mest in mladim z višjo izobrazbo ponuditi atraktivna delovnamesta," pravi Gaber Bregant.

Gaber Bregant je z Ocean Tec eden od ustanoviteljev novega razvojnega centra, ki ga obilno (z več kot sedmimimilijoni evrov) podpira tudi EU. I Foto: Gorazd Kavčič

Boštjan Bogataj

Zdaj je jasno, da s skoraj tri-sto delavcev minusa v Acro-niju, ki spada v skupino Sij -Slovenska industrija jekla,ne bi mogli izpolniti vsehnaročil, ki jih je bilo v lan-skem letu, enako pa kažetudi za letos, vse več in več.V preteklih dveh letih se ještevilo zaposlenih že zmanj-šalo za več kot sto, le lanske-ga decembra jih je med upo-kojence odšlo 43, tak trendpa naj bi se nadaljeval. "Delaimamo dovolj, naročila soodlična, plani optimistični,"se načrtovanemu krčenjuzaposlenih čudi sindikalistMarjan Žurman.Glavni direktor Slavko Kana-lec je pred tednom špekula-cijam le prišel do dna.Zmanjševanje zaposlenihbo, ne bo pa odpuščanj, pra-vi. In še: "Še leta 2008 smoimeli 1560 zaposlenih, lanismo leto zaključili s 1394 so-delavci, naš cilj pa je 1226sodelavcev v Acroniju. Tosindikalisti vedo." Razlika dokonca leta, saj naj bi ciljnoštevilo zaposlenih dosegli želetos, je več kot 170 sodelav-cev. Teh naj ne bi odpuščali,programa preseženih delav-cev ne bo, ampak sodelavcev,

ki bodo odšli med upokojen-ce, ne bodo nadomeščali(89), hkrati skoraj enakemuštevilu sedaj zaposlenih zadoločen čas ne bodo podalj-šali pogodb (84)."Prek t. i. mehke variantebodo lahko odšli zaposlenitudi predčasno, vendar mo-rajo vsi prejeti odpravnino,"pravi sindikalist Žurman ino razlogih: "Zmanjševanjezaposlenih ne gre na računproizvodnje, saj nam gretako dobro, hkrati pa ne ver-jamem, da bomo lahko vse

zmogli s 1226 zaposlenimi.Tudi vsem zaposlenim zadoločen čas ne bomo smelireči na svidenje." Podobnougotavlja tudi njegov kolegaKlemen Drobič, predsedniksindikata Neodvinost:"Kvartalno naj bi ugotavljalipresežke. Po našem mnenjujih gre lahko največ 19 naštiri mesece, ne pa skupnokar 89 sodelavcev." Upa, dačez dva meseca ne bodo vvodstvu znova iskali presež-kov zaposlenih. Acroni je sicer po težavnemzačetku leta 2009, ko so seše ubadali s pomanjkanjemnaročil in skrajšanim delov-nim časom, sedaj že krepkov pogonu. Nemško in itali-jansko gospodarstvo rasteta,Acroniju pa je lani uspeloprodati za 368 milijonov ev-rov proizvodov oziromaustvaril za milijon in pol ev-rov dobička. "Smo največjidobavitelj nerjavnih debelihpločevin v Evropi, širimo sev Ameriko in Indijo. Januar-ja letos smo realizirali re-kordno prodajo, kar je plodinvesticij, modernizacije intruda zaposlenih," praviSlavko Kanalec. Letos naj biprodaja zrasla za 18 odstot-kov ali na skoraj pol milijar-de evrov. Ko bodo to številko

presegli, pa se bo Acroniprebil med največja sloven-ska podjetja, kar kaže tudidodana vrednost na zaposle-nega: z lanskih 41 tisoč ev-rov naj bi letos skočila našestdeset tisoč evrov, kar jeza slovenska proizvodnapodjetja zelo visoko. Temuprimeren bo tudi rezultat -15 milijonov evrov čistegadobička. V Acroniju bodo nadaljevalitudi izvajanje investicij: letosbodo zaradi tega za štiridesetdni ustavili proizvodnjo inzanje namenili trideset mili-jonov evrov (lani 17 milijo-nov evrov), čeprav je bil delinvesticij že realiziran. Kana-lec podarja, da se v podjetjunenehno trudijo zmanjševa-ti rabo energije in so enoredkih podjetij v Sloveniji scertifikatom permanentnegazniževanja porabe energije,materialov, surovin. Vsi na-šteti rezultati naj bi bili dose-ženi brez odpuščanj, le s t. i.mehkim odpuščanjem ozi-roma upokojevanjem. Tudizato, ker naj bi bilo možno znovimi tehnologijami nare-diti več, lažje, hitreje in - zmanj delavci. Še to: dogaja-nje v Acroniju je spodbudilotudi zanimanje ministriceDarje Radić.

Številke, ki so razjezile JesenicePotem ko se je v javnosti pojavil dokument o odpustitvi 269 zaposlenih v Acroniju (pripravili so gavodilni), je v železarskem mestu zavrelo in se z dodatno razlago glavnega krivca Slavka Kanalca tudiohladilo.

Urša Peternel

Predsednik nadzornega od-bora Občine Jesenice je po-stal Rajko Skubic s Hrušice,univerzitetni diplomiraniinženir elektrotehnike, za-poslen kot generalni direk-tor Carinske uprave. Pod-predsednica odbora je Bar-bara Habe Sintič, člani paFranc Rožič, Boris Smolej,Ivo Ščavničar, Vojko Otovičin Božidar Erjavec. Nadzor-ni odbor je najvišji organnadzora javne porabe v ob-čini in je pri svojem deluneodvisen. "Naloga nadzor-nega odbora je, da nadziraporabo sredstev občinskegaproračuna in razpolaganje spremoženjem občine, pred-vsem s stališča pravilnostiposlovanja, učinkovitosti ingospodarnosti. Posebno po-zornost bomo namenili vsa-koletnemu nadzoru zaključ-nega računa in nadzoru iz-vajanja večjih investicij.Svojo vlogo vidimo pred-

vsem v tem, da bomo s pri-poročili nadzornega odboradelovali preventivno. Želi-mo zagotoviti, da bi občaniobčine Jesenice vedeli, da senaš skupni denar iz občin-skega proračuna uporablja vdobro in za razvoj občineJesenice," je povedal RajkoSkubic.

Nadzorni odbor vodiRajko SkubicPodpredsednica odbora je Barbara Habe Sintič.

Rajko Skubic

Slavko Kanalec

Foto

: Go

razd

Kav

čič

4 Jeseniške novice, petek, 11. februarja 2011

Občinske novice

Urša Peternel

Kratka osebna predstavitev:datum rojstva, stan, številootrok, kaj ste po izobrazbi,kje ste zaposleni?"Rojen sem na Jesenicahleta 1937, sem poročen inoče dveh otrok. Po izobrazbisem univerzitetni diplomi-rani inženir strojništva inprofesor strojniških pred-metov, sem pa že upoko-jen."

Kateri mandat ste član ob-činskega sveta in zakaj ste

se odločili potegovati za tomesto?"Občinski svetnik sem prvimandat."

Katere cilje boste v štirih le-tih skušali uresničiti kot ob-činski svetnik?"Med glavnimi nalogami bopodpora občinskemu razvoj-nemu programu, vendar zobvezno vgraditvijo bistvenovečjega ekološkega poudar-ka pri vseh investicijah."

Kateri je po vašem mnenjuta čas največji problem v ob-čini?

"Po mojem mnenju je naj-bolj pereča ekološka proble-matika - onesnažena zemljain sprotno onesnaževanjezraka. Problem vidim tudi vneinformiranosti občanovin občinskega sveta o skle-njeni pogodbi tujega podjet-ja, da bo predelovalo nakopi-čene zaloge žlindre na ob-močju občine Jesenice."

Kaj vam zapolnjuje prostičas? "Delo, vnuki in rekreacija."

Življenjsko vodilo ali moto"Kjer je volja, tam je pot!"

Več pozornosti je treba nameniti okoljski problematikiAnton Stražišar (Desus) je najstarejši član občinskega sveta v tem mandatu. Kot pravi, je eden večjihproblemov v občini neinformiranost občanov in občinskega sveta o sklenjeni pogodbi tujega podjetja,da bo predelovalo nakopičene zaloge žlindre na območju občine Jesenice.

Na novinarski konferenci vSplošni bolnišnici Jeseniceje vodstvo - glavni direktorIgor Horvat, strokovna di-rektorica Sandra Tušar inglavna sestra Zdenka Kra-mar - poleg nove naprave zamagnetno resonanco pred-stavilo tudi novosti na po-dročju najdaljših dopustnihčakalnih dob za posamezne

zdravstvene storitve. Po no-vem je obvezno elektronskovodenje čakalnih sezna-mov, uvedli pa so tudi tristopnje nujnosti, ki določa-jo najdaljši dopusten rok, vkaterem je treba opravitizdravstveno storitev (nujno- v 24 urah, hitro - v trehmesecih ter redno - v največšestih mesecih). Izjema sorakava obolenja, kjer je naj-daljša čakalna doba en me-

sec, podaljšana čakalnadoba - največ leto dni - pa jedopustna pri ortopedskihoperacijah. Čakalne dobemorajo redno objavljati naspletu in v čakalnicah. "Česo čakalne dobe daljše odnajdaljših dopustnih, smodolžni pacientu povedati,da presegamo najdaljše do-pustne čakalne dobe in daima pravico oditi v drugozdravstveno ustanovo," je

povedala Sandra Tušar. Vjeseniški bolnišnici prese-gajo najdaljše dopustne ča-kalne dobe pri ortopedskihoperacijah (kolka, hrbteni-ce, stopala), pri operacijahžolčnih kamnov in krčnihžil. Število čakajočih naoperativni poseg v jeseniškibolnišnici se celo povečuje,trenutno jih je na čakalni li-sti skoraj tri tisoč (še avgu-sta lani 1848).

Magnetna resonanca v bolnišniciV navzočnosti ministra za zdravje Dorijana Marušiča so v Splošni bolnišnici Jesenice namenu predalinovo napravo za magnetno resonanco. To je edina tovrstna aparatura na Gorenjskem.

ČAM

DŽI

Ć N

IJAZ

, s.

p.,

Ces

ta ž

elez

arje

v 8

, Je

seni

ce

�1. stran

Preiskava z magnetno resonanco ne škoduje zdravju, trajaod dvajset do štirideset minut, med tem časom pa pacientmora ležati pri miru v krajšem, nekoliko hrupnem tunelu.Na čakalnem seznamu za pregled je že 340 pacientov.

Na novinarski konferenci v Splošni bolnišnici Jesenice jevodstvo - strokovna direktorica Sandra Tušar, glavni direktorIgor Horvat in glavna sestra Zdenka Kramar - predstavilonovosti na področju najdaljših dopustnih čakalnih dob.

Foto

: An

ka B

ulo

vec

Urša Peternel

Bližajo se šolske zimske po-čitnice (te se začnejo 21. fe-bruarja), ki jih v marsikateridružini izkoristijo tudi zasmučanje. Žal pa je letos na-rava zelo skopa z naravnimsnegom in na edinem jese-niškem smučišču Španovvrh so pobočja gola, žičniške

naprave pa ne obratujejo. Vletošnji sezoni so obratovalizgolj en dan v začetku de-cembra, žal pa je nato odju-ga pobrala sneg in odtlejsmučišče ne obratuje. Kot jepovedal direktor Zavoda zašport Jesenice Zoran Kra-mar, kljub vsemu še vednoupajo, da bo zapadlo še ne-kaj snega - za ureditev progga potrebujejo vsaj šestdesetcentimetrov - da bi medzimskimi počitnicami lahko

omogočili smuko. "Žičniškenaprave so pripravljene,tako da res čakamo samo nasneg. Žal pa je takšna usodavseh smučišč, ki so odvisnazgolj od naravnega snega,"je povedal Kramar. Za pozitivno poslovanjesmučišča bi morali v sezonipod streho spraviti vsaj 75smučarskih dni. Zdaj je že

jasno, da jim letos to ne bouspelo in da bo smučišče vizgubi. Ta naj bi po ocenahznašala okrog trideset tisočevrov. Ker je lastnica smu-čišča Občina Jesenice, izgu-bo pokriva občinski prora-čun. "Ko smučišče ne obra-tuje, stroške zmanjšamo naminimum, saj zaposleniurejajo druge naše športneobjekte, prav tako ni stro-škov za energijo, nafto," ješe povedal Kramar.

Brez snega ni smukena Španovem vrhuSmučišče Španov vrh je v tej sezoni obratovalosamo en dan. Še vedno upajo, da bo do zimskihpočitnic zapadlo vsaj šestdeset centimetrov snega in da bodo lahko omogočili vsaj nekajsmučarskih dni.

Edini dan, ko je smučišče Španov vrh v tej sezoni obratovalo, je bil v začetku decembra. Nato pa je odjugapobrala sneg in odtlej žičniške naprave ne obratujejo.

Lani je bila smučarska sezona v Španovem vrhudolga 51 dni, podobno slaba kot letos pa predtremi leti, ko so žičniške naprave obratovale lesedem dni.

Foto

: Go

razd

Kav

čič

Anton Stražišar

Granitne kocke odpadajo s cestišča v krožišču.

Foto

: An

ka B

ulo

vec

Foto

: An

ka B

ulo

vec

Urša Peternel

Na sejah občinskega svetaso občinski svetniki že ne-kajkrat opozorili na slabostanje cestišča v krožišču na-sproti stavbe Občine Jeseni-ce. Tako je tudi na decembr-ski seji Peter Mirc vprašal,kdaj bo izvajalec dokončnoin kvalitetno odpravil grad-bene pomanjkljivosti (kockein rešetke), ki so bile ugotov-ljene še v garancijskem

roku. Zaradi uničenega ce-stišča v krožišču je namrečprometna varnost zmanjša-na, je menil Mirc, prav takonastaja škoda na vozilih.Odgovoril mu je direktorKomunalne direkcije MarkoMarkelj in pojasnil, da so žev letu 2009 ugotovili, da jekrožišče izvedeno v skladu sprojektno dokumentacijo.Poškodbe po garancijskidobi pa odpravljajo v sklopurednega vzdrževanja.

Krožišče nič v garanciji

Jeseniške novice, petek, 11. februarja 2011

Krajevna skupnost

5

Janko Rabič

Po lanskih jesenskih lokalnihvolitvah so nov štiriletni man-dat začeli člani svetov v deve-tih krajevnih skupnostih Ob-čine Jesenice. Precej članovje bilo znova izvoljenih, nekajje tudi novih. S skupnimimočmi so se lotili uresničeva-nja nalog, ki so v krajevnihskupnostih velikokrat še po-sebej specifične. Danes pred-stavljamo svet krajevne skup-nosti Hrušica. Novi predsed-nik je Boris Dolžan, podpred-sednik pa Janez Marinčič.Drugi člani so Peter Popovič,Robert Kejžar, Brigita Golob,Franci Sintič in Jaka Štravs.Že takoj na začetku mandata

so si zastavili precej novih ci-ljev. Najprej so se lotili neka-terih najbolj perečih komu-nalnih problemov. Po ogleduna terenu s predstavnikomObčine Jesenice so določiliprioriteto za nekatera najboljpotrebna dela. Gre za uredi-tev starega mostu čez potokDobrčnik, za razsvetljavo vnaselju Republika, ureditevmeteorne vode v starem deluHrušice, razširitev nekaterihparkirišč, obrez dreves in po-dobno. Odločno so se lotilitudi reševanja problematikehudournikov. Na odgovorneslužbe so že poslali dopis zaureditev struge Dobršnika. Vnadaljevanju bodo vztrajali,da se rešijo vsi hudourniki

nad naseljem, da ne bodoogrožali krajanov. Na pomočso priskočili tudi krajanom,ki so imeli težave s poskus-nim vrednotenjem nepre-mičnin. Lepo število se jih jeudeležilo posveta, kjer jim jez nasveti pomagal strokov-njak za nepremičnine AnžeUrevc. V decembru so pripra-vili srečanje za starejše kraja-ne in obisk dedka Mraza zaotroke, vsem pa so namenilipraznična darila. Med prihodnjimi načrti bonajprej največji zalogaj celo-tna obnova Kulturnegadoma. Sedaj izvajalci gradijoprizidek, kjer bodo prostoriza delo društev in pisarnakrajevne skupnosti. Vsi si

čim prej želijo obnovo dvora-ne, da bodo spet lahko orga-nizirali prireditve in drugedejavnosti. Novi predsedniksveta KS Boris Dolžan pred-vsem poudarja: "Z vsemidruštvi in krajani si želimodobrega sodelovanja. Delonašega sveta mora biti v ko-rist vseh krajanov. Vabimojih, naj se nam pri delu pri-družijo, saj bomo skupaj lah-ko naredili več za napredeknaše krajevne skupnosti."Prijetna letošnja zimska po-pestritev na Hrušici je lede-na ploskev na prostoru predkulturnim domom. Pred-vsem v veselje otrok so jo pri-pravili člani Kulturno šport-nega društva Hrušica.

Delamo v korist krajanovV novem svetu Krajevne skupnosti Hrušica so si takoj na začetku mandata zastavili precej novih ciljev.

Janko Rabič

Velika znamenitost in pre-poznavnost Občine Jeseni-ce so že od nekdaj narciseoziroma ključavnice, ki sevsako leto v maju razcvetijov Plavškem Rovtu, v Planinipod Golico in v Javorni-škem Rovtu. Ta edinstvenanaravna vrednota bo v pri-hodnosti še bolj vpeta v tu-ristični razvoj. Lani so v ob-čini prvič pripravili mesecnarcis z različnimi priredit-

vami in delavnicami, podo-ba te cvetice pa se je pojav-ljala v vsem mestu in okoli-ci. Letos se akcija večje pre-poznavnosti in promocijenarcis nadaljuje. Drugegafebruarja je bila v Kolpernuna Stari Savi prva letošnjadelavnica z zelo dobro ude-ležbo. Navzočih je bilo štiri-deset predstavnikov različ-nih društev, javnih zavo-dov, organizatorjev in dru-gih, ki želijo dati svoj pri-spevek k letošnjemu maj-

skemu prazniku narcis. SašaMesec z oddelka za gospo-darstvo Občine Jesenice jenajprej predstavila aktivno-sti do maja in program žedogovorjenih prireditev. Na-vzoči so se zavzeli za večjopromocijo vseh dogodkov,tudi v širšem slovenskemprostoru. Maja se spet obe-ta pester program priredi-tev, nekaj bo tudi novih,med drugim kolesarska pri-reditev. Menili so, da semorajo organizatorji bolj

povezati med seboj, ker bodole tako prireditve odmevnej-še in bolje obiskane. Govo-rili so tudi o lokacijah prire-ditev, občinski inšpektorGregor Jarkovič pa je vseseznanil s postopki gledeprijave prireditev in zago-tavljanja reda na njih. Ome-niti je še treba, da je bilo nadelavnicah precej novih,mladih obrazov, ki bodo ssvežimi idejami zagotovoobogatili letošnji Mesec nar-cis na Jesenicah.

Mesec narcis s še bogatejšo vsebinoLetos na Občini Jesenice nadaljujejo akcijo večje prepoznavnosti in promocije narcis. V Kolpernu jepotekala prva letošnja delavnica z zelo dobro udeležbo.

Navzočih je bilo štirideset predstavnikov različnih društev, javnih zavodov, organizatorjev in drugih, ki želijo dati svoj prispevek k letošnjemu majskemu prazniku narcis.

Ledena ploskev na Hrušici Mladi hokejski navdušenci

Ločeni odpadkiOčitno imajo v Gledališču Toneta Čufarja Jesenice doberokus za gostujoče predstave. V petek, 4. februarja, je biladvorana res popolnoma polna, saj je bila na sporedu odlič-na predstava vrhunskih mojstrov satire. Predstava avtorjaBorisa Kobala Ločeni odpadki v režiji Borisa Jamnika je takopo vsebini kakor izvedbi več kot odlična. Igralci Boris Kobal,Jaša Jamnik, Lotos Šparovec in Miha Brajnik so svoje po-slanstvo odlično opravili. Predstava je pravzaprav mešanicavsakdanjih problemov. Brez olepševanja smo dobili predseogledalo naše družbe. J. P.

OBVESTILO OBČINE JESENICE O POSTOPKU IN ZAKLJUČKU RAZPISA

ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM

Občina Jesenice obvešča prosilce, ki so se v času med16. julijem 2010 in 20. septembrom 2010 prijavili na ob-činski Razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, dabo predvidoma v mesecu marcu letos objavljena pravno-močna in dokončna lestvica upravičencev do najema ne-profitnega stanovanja. V tem času upravičenci že prejemajo odločbe o uvrstitvi nalestvico A ali B (glede na povprečne dohodke članov go-spodinjstva prosilca v letu 2009). Do dodelitve neprofitne-ga stanovanja so upravičeni prosilci, ki izpolnjujejo vsesplošne pogoje (državljanstvo Republike Slovenije in obupoštevanju vzajemnosti tudi državljani drugih članic Ev-ropske unije, stalno prebivališče v občini Jesenice ter do-polnjena starost 18 let in popolna poslovna sposobnost),kot tudi druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati tako prosileckot osebe, ki skupaj s prosilcem uporabljajo stanovanje:1. da ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega v

najem za nedoločen čas in z neprofitno najemnino2. ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanj-

ske stavbe, ki ne presega 40 odstotkov primernegastanovanja, vendar navedena omejitev ne velja za last-nike ali solastnike stanovanj, ki jih morajo lastniki po za-konu oddajati v najem za nedoločen čas za neprofitnonajemnino,

3. da ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40 od-stotkov vrednosti primernega stanovanja,

4. skupni mesečni dohodki gospodinjstva v letu dni predrazpisom ne smejo presegati vnaprej določenega od-stotka povprečne neto plače v državi v letu 2009 ter

5. da je prosilec, ki znova prosi za dodelitev neprofitnegastanovanja v najem, do dne oddaje vloge na javni razpisporavnal vse obveznosti iz prejšnjega neprofitnega najem-nega razmerja ter morebitne stroške sodnega postopka.

Glede na število predvidenih upravičencev do dodelitve ne-profitnega stanovanja v najem, ki je okoli 160, predvidevamo,da bo naslednji tovrstni razpis objavljen v letu 2013 ali 2014.

Oddelek za okolje in prostorMag. Valentina Gorišek

6 Jeseniške novice, petek, 11. februarja 2011

Kultura

Plesna detektivkaZabavna plesna detektivka bi lahko poimenovali gostovanjeplesne skupine Kazina, v kateri nastopa tudi skupina Allthat,v Gledališču Toneta Čufarja jesenice v petek, 28. januarja. Zakoreografijo so poskrbeli Željko Božič, Mitja Popovski, Mir-jam Podobnik in Tea Mazaj. Skupina odličnih plesalcev, vrstarazličnih plesnih izrazov, različnih oblačil, prijetnih melodijod latinskoameriških ritmov do nekaterih svetovnih uspešnic,vse to je naredilo prijeten večer za oko, uho in dušo. J. P.

Nova fotografska razstavaV avli Doma upokojencev dr. Franceta Berglja je na ogled novafotografska razstava. Tokrat se s svojimi barvnimi fotografija-mi predstavlja Franci Jamar iz Fotografskega društva Jesenice.Naslov razstave je Vrba, srečna, draga vas domača. Franci jeob svoji upokojitvi po dolgoletnem delu v Železarni prav v fo-tografiji našel svoj konjiček. Najrajši ima podobe in utrip do-mačega kraja in okolice, seveda pa je tudi ljubitelj narave, kjernajde marsikak zanimiv motiv in ga zabeleži. J. P.

Koncert ob slovenskem kulturnem praznikuV organizaciji Glasbene šole Jesenice so pripravili koncertob slovenskem kulturnem prazniku. Program je obsegal 14točk, nastopili so harmonikarji, pianisti, violinisti, pogovor zDrejcem Pogačnikom je pripravila in izpeljala Nina PrešičekLičen, Ana Bolte pa je povedala tri zgodbe. J. P.

Nastop tekmovalcevV veliki dvorani Glasbene šole Jesenice so pripravili nastopmladih tekmovalcev. Organizatorji koncerta so bili BoštjanGradišek, Jan Ulčnik in Franci Richter. Program so oblikovaliValentin Ravnik - tolkala (mentor Boštjan Gradišek), klavirskiduo Manja Jarc in Maja Urh (mentorica Jasmina Pogačnik),duo citer Polona Toman in Tamara Turšič (mentorica Dorote-ja Dolšak), harmonika Florian Kozmos (mentor Jan Ulčnik) introbenta Peter Kunstelj (mentor Franci Rihter). Prijeten kon-cert mladih talentov, lahko zapišemo po nastopu. J. P.

Janko Rabič

Decembrski pogovor z 31-let-no jeseniško mezzosopra-nistko Moniko Bohinec v Je-seniških novicah je veliko pri-pomogel, da so vsi lahko spo-znali njeno večletno izjemnouspešno kariero operne pev-ke, predvsem v najbolj zna-nih glasbenih mestih Evrope.Sedaj ima dveletni aranžma voperni hiši v nemškemMannheimu in v decembru jije po dolgem času uspelo do-biti kar dober mesec dniprosto. Seveda ga je z vese-ljem izkoristila za obisk rod-nih Jesenic, kjer je vednorada s svojimi najbližjimi terdrugimi prijatelji. Z njimi jepreživela božične in novolet-ne praznike, v januarju pa jekot gostja sodelovala tudi naštirih predstavah v Dvoržako-vi operi Rusalka v ljubljanskiOperi. Po štirih letih je imelatudi spet nastop na Jeseni-cah. Njen obisk so izkoristiliv Splošni bolnišnici Jesenicein jo povabili, da je zapela obpredaji aparata za magnetno

resonanco v uporabo. Razgi-ban in pester čas je hitro mi-nil in Monika se je v februar-ju spet vrnila nazaj v Mann-heim, kjer bo nadaljevala na-

stopanje. Pa vendar ne za dol-go. Poleti jo čaka sodelovanjev operi Baron Cigan v Avstri-ji. Septembra se ji bo uresni-čila sanjska želja. Postala bo

članica dunajske državneopere. Pogodbo ima podpisa-no za dve leti. Ta opera jemed tremi najbolj uglednimiin priznanimi na svetu.

Po štirih letih spet nastopilana JesenicahJeseniška mezzosopranistka Monika Bohinec, ki dela v Nemčiji, je dober mesec preživela doma. Kotgostja je sodelovala v Rusalki v ljubljanski Operi.

Obisk Monike na rodnih Jesenicah so izkoristili v Splošni bolnišnici Jesenice in jo povabili,da je zapela ob predaji aparata za magnetno resonanco v uporabo. I Foto: Anka Bulovec

Janez Pipan

V razstavnem salonu Vik-torja Gregorača na Sloven-skem Javorniku so v organi-zaciji DPD Svoboda FranceMencinger Javornik-Koroš-ka Bela odprli zanimivo raz-stavo unikatnih izdelkovtreh mladih avtoric: MartineRus, Romane Vidmar inRajke Korošec. O sebi insvojem delu so marsikaj po-vedale. Romana: "Zaposle-na sem na Zavodu za kul-turno dediščino Nova Gori-ca, kjer rišem arheološkepredmete. Rada potujem, šeposebej na sever Evrope,zbiram znamke, oblikujemnakit in vizitke. Po rodusem Jeseničanka." Rajka jeabsolventka bibliotekarstvain zgodovine na Filozofskifakulteti v Ljubljani. "Zani-manje za izdelavo nakita seje rodilo iz želje po popravi-lu in predelavi kupljenega

nakita. Z leti sem si nabralakar nekaj materiala in sča-soma začela sama izdelovatisvoj nakit, kar lahko potrdi-jo prijateljice, ki jih ob slo-

vesnih priložnostih rada ob-darim s svojimi unikatnimiizdelki," je povedala. Martapa je knjižničarka, ki imarada literaturo za otroke,

uživa v dobri ilustraciji in sidomišljijo bogati ob knjigahnasploh. Poleg branja ji je včisto veselje izdelovanje na-kita, torbic, šalov in še česa.

Unikatni izdelki treh umetnic

Zala ob osmem februarjuObčina Jesenice je ob slovenskem kulturnem praznikuobčanom podarila gledališko predstavo Zala, sodobnodramo o dilemah in položaju koroških Slovencev. Nastopiliso gledališčniki Teatr Trotamora iz Celovca v režiji MarjanaŠtikarja. Kot so zapisali v gledališkem listu, je Zala predsta-va, v kateri so se koroški Slovenci spoprijeli z življenjemmed slovensko in nemško govorečimi prebivalci v krajihonkraj Karavank. Ob devetdeseti obletnici plebiscita, ki jenaredil najhujšo ločnico v sožitju med obema narodoma naKoroškem, so pripravili sodobno dramo. Prireditev je bila vGledališču Toneta Čufarja Jesenice.

Jeseniške novice, petek, 11. februarja 2011

Šport

7

Matjaž Klemenc

Kdaj se je začela vaša nogo-metna pot?"Nogomet sem začel trenira-ti na Jesenicah, pri desetihletih. Igral sem v vseh selek-cijah, vse do članske ekipe.Spomnim se, da smo v času,ko sem igral za mladince, ig-rali v finalu slovenskega po-kala z Rudarjem iz Trbovelj.V članski selekciji sem ve-činoma igral za Jesenice, ra-zen eno sezono, ko sem igralza Lesce. Imel sem še mož-nost, da bi igral za Naklo, koje igral v prvi slovenski ligi,in v Avstriji, v nekem nižjeli-gašu. V Naklo me v klubuniso pustili, prek meje pa senismo mogli dogovoriti. Pri33 letih sem odločil za tre-nerja in kasneje naredil li-cence C, B in A. Začel semna Jesenicah, s kadeti inmladinci. Že v drugi sezonismo se uvrstili v 2. Sloven-sko ligo, kjer smo bili karuspešni. Po dveh letih semprevzel člansko ekipo, a semse po dveh sezonah z Jesenicpreselil na Bled, kjer so članinastopili v 3. Slovenski ligi.Z Bleda sem se po sezoni inpol spet vrnil na Jesenice.Žal je bilo v klubu preveč ne-reda, kar je člansko ekipopripeljalo iz 3. slovenske ligev 2. Gorenjsko ligo. Leta2005 sem opravil še licencoPRO, najvišjo licenco za tre-nerja. Z opravljenim izpi-tom sem na povabilo Britofaprevzel njihove kadete, ki soskupaj z mladinci igrali v 1.Slovenski ligi. Žal smo imelislabe mladince, kadeti so biliosmi, kar pa ni bilo dovolj zaobstanek. Kasneje sem vodilmladince in kadete, v lan-skem letu pa še selekcijoU14."

Ste ustanovitelj Nogomet-nega društva Mladi 07. NaJesenicah je že en nogomet-ni klub. Kaj je bil glavni raz-log za ustanovitev novegakluba?"Že ko sem bil pri Britofu,sem na Jesenicah ustanovilNogometno društvo Mladi07 in v njem organiziral no-gometno šolo Maksi. Začelsem na Osnovni šoli ToneČufar s 25 otroki. Velika ve-čina od teh so še danes čla-ni društva. V nogometnem klubu Jesenice me je najboljmotilo to, da klub ni organi-ziran tako, kot je treba. Kar setiče igralcev, kadra, imamona Jesenicah, takoj za Trigla-vom, na Gorenjskem vseka-kor največjo bazo. V jeseni-škem klubu sem hotel poma-gati, a sem kmalu spoznal, danisem dobrodošel. To je bileden od razlogov, da semustanovil Nogometno druš-tvo Mladi 07. S tako bazo igralcev, kot je na Jesenicah, bi bili marsikje drugje superzadovoljni."

Kaj je vaše delo v klubu?"V društvu sem vodja, kar jepo našem statutu kot pred-sednik. Skrbim za organiza-cijo, pišem treninge, sporedtreningov in ob tem še vo-dim selekcijo U10."

Katere selekcije imate v klubu?"Poleg že omenjene selekci-je U10 imamo v klubu še selekcijo U6 in U8. Selekci-jo U8 trenira Erko Tiganj,selekcijo U6, ki še ne igrana tekmah, trenira ZlatanSolaković. V vseh treh selek-cijah je trenutno 53 otrok.Sodelujemo z dvema osnov-nima šolama: PrežihovegaVoranca in Toneta Čufarja.Presenetila me je negativna

reakcija ene od šol, kjer rajevidijo, da se otroci v podalj-šanem bivanju nekontroli-rano podijo po telovadnici,kot da bi organizirano treni-rali nogomet. Pomembnacilja nogometne šole stavzgoja otrok in mladine vpozitivno, optimistično na-ravnano mlado osebo ternjihovo izobraževanje skozikakovostne športne progra-me v vrhunske nogometašeza potrebe domače članskeekipe in okoliških klubov.Na Jesenicah smo prvi, ki se zavedamo pomena loče-vanja otroškega in mladin-skega nogometa, saj imatapopolnoma drugačne cilje.Hkrati je naš cilj, da čim večotrok z "ulice" pridružimošportu, kar pove tudi motonašega društva: Najboljšadroga je žoga, tudi če je no-gometna."

Kakšne so razmere za delo?"Kot novoustanovljeni klubsmo se z Zavodom za športJesenice dogovorili, da so

nam omogočili igranje vŠportnem parku Podmeža-kla. Imamo enake pogojekot Nogometni klub Jeseni-ce, s tem da imajo oni pred-nost za termine. Večino tre-ningov smo opravili naumetni travi. To je mogoče,če imaš več manjših sku-pin. Če je v skupini dvajsetdo 25 otrok, potem to ni iz-vedljivo. Na pomožnemigrišču ni mogoče treniratizaradi neravnega igrišča, obtem pa so možne poškodbe.Jeseni smo dobili možnost,da treniramo na Hrušici,kjer so dobre razmere zadelo, tekme pa smo igralina glavnem igrišču. Kar setiče razmer, se mi zdi ža-lostno predvsem to, da jenogomet na Jesenicah takozapostavljen. Ob deževju sorazmere za treniranje ne-človeške. Z novimi gardero-bami v hokejski hali se bovsaj na tem področju izbolj-šalo. Žalosten je tudi po-gled okrog glavnega igrišča.Župan mi je osebno oblju-bil, da bo leta 2012, ob sto-letnici nogometa na Jeseni-cah, dosedanje pomožnoigrišče pokrito z umetnotravo."

Kako vidite klub v prihodno-sti?"Že na začetku smo želeli,da bi bilo naše Nogometnodruštvo zdrava konkurencaNogometnemu klubu Jese-nice in s tem naj bi se pove-čala kvaliteta nogometa v na-šem kraju. Kot sem že prejomenil, so glavni problemobjekti. Počasi bo treba raz-mišljati o igrišču, ki bi bilosamo naše. V prihodnostiimamo namen, da bi posta-vili celotno piramido selekcij,vključno s člansko ekipo."

Najboljša droga je žogaMaks Džamastagić je 49-letni vodja Nogometnega društva Mladi 07. Kot pravi, želi nogomet na Jesenicah postaviti še na višjo raven.

Maks Džamastagić

Matjaž Klemenc

Bolj ko gre hokejska ligaEBEL proti koncu, bolj je za-nimivo okrog osmega me-sta, ki še vodi v končnico. Šene dolgo nazaj je kazalo, daso "železarji" v izgubljenempoložaju. Po odigranem 46.kolu (op. Jeseničani so go-stovali na Dunaju) je slikapovsem drugačna. Celo de-setouvrščena Sapa lahkoupa, da ujame mesto, ki ševodi v zaključne boje za pr-vaka. Osma Olimpija ima leštiri točke več od Madžarov.Po zasluženo osvojeni zmagiv Tivoliju jeseniški hokejistiniso zmogli prenesti breme-na pomembnosti srečanja z Linzom in v slabi predstavi

izgubili doma s 4 : 2. Po temsrečanju so jih mnogi do-končno odpisali, a na srečo jena dan prišla "gorenjskatrma", ki jih je dvignila iz pe-pela in spet popeljala medžive. V naslednjih štirih tek-mah jim je uspel veliki met.Zaigrali so kot v pravljici inPodmežaklo spet vlada opti-mizem. Po porazu z Linzemso v neposrednem boju zakončnico v gosteh premagaliSapo s 6 : 4. Pred tekmodoma z Dunajem se Jeseniča-nom ni prav dobro pisalo. Ly-sak je že nekaj časa "bivši",pred tekmo pa trener ni mo-gel računati še na Cavosia,Bayracka, Wernerja ter Dahl-mana, ki je odšel v Nemčijo."Otroški vrtec", kot so mnogi

pred to tekmo označili jeseni-ško moštvo, je nazorno poka-zal, da se z borbenostjo in ve-liko željo za zmago da spravi-ti na kolena tudi tako uglednomoštvo, kot je dunajsko. Zma-ga s 4 : 3 je bila prigarana inveč kot zaslužena. A to še nibilo vse. Gostovanje pri Salz-burgu se je do sedaj osem-najstkrat končalo z ničlo. To-krat ni bilo tako. Kljub za-ostanku 2 : 0 se "rdeči" nisopredali, preobrnili rezultat inna koncu zmagali s 3 : 2. "Popetih letih nastopanja v ligiEBEL nam je le uspelo zma-gati v Salzburgu. Zelo semponosen na fante. Še posebejbi pohvalil našega vratarja Fi-krta, ki je danes res branil vvelikem slogu. V naših slabih

trenutkih nas je res podprl.Prvo tretjino smo začeli malozaspano. Kljub zaostankudveh zadetkov smo se pobraliin na koncu slavili zelo po-membno zmago. Zmagosmo si res zaslužili, saj smozanjo "garali" vseh šestdesetminut," je bil po tekmi v Mo-zartovem mestu zadovoljendvakratni strelec Rok Tičar.Pika na i sta bili dve točki zDunaja. Jeseničani so bili bolj-ši v kazenskih strelih s 3 : 2. Ko berete te vrstice, bo za"železarji" zelo pomembnatekma s Sapo doma. Daneszvečer ob 19.15 Jeseničanidoma gostijo celovški KAC,v nedeljo pa odhajajo navroče gostovanje k zagreb-škemu Medveščaku.

Končno v gosteh padel tudi SalzburgKakšen pomen je imela zmaga v Mozartovem mestu, pove podatek, da je ob enih ponoči okrogtrideset navijačev z zastavami in baklami pričakalo avtobus z nosilci zgodovinske zmage v Salzburgu.

Občinska liga v odbojki zaključenaZadnjih nekaj mesecev je vsako sredo na Gimnaziji Jeseni-ce potekalo tekmovanje v odbojki. Gre za športne igre Jese-nic, sklop povezanih športnih tekmovanj, kamor sodi tudiliga v odbojki. Letos se je lige udeležilo osem ekip, odigraliso 56 tekem v 127 setih. Zmagovalci lige so tako kot lani postali ekipa Doka Slovenija. Na drugem mestu sledijo Acroni, nato Max bar, Korona, Upravni delavci, Pošta, Gasilciin Splošna bolnišnica Jesenice. "Igralo se je po dvokrožnemsistemu, po pravilih odbojkarske zveze Slovenije, sodniki soskrbno beležili vsak dotik mreže in druge napake, vendar jebilo, ker je šlo za športno rekreativno tekmovanje, bolj kotrezultat pomembno dobro počutje udeležencev. Liga v odbojki bo spet organizirana prihodnje leto, ciljamo na dvomestno število ekip, želimo si, da boste zraven. Vsemsodelujočim čestitamo za osvojene točke in se jim zahvalju-jemo za udeležbo," je povedal Gaber Šorn, vodja športnihprogramov pri Zavodu za šport Jesenice.

Ekipa Turbo Hit rekorder po osvojenih lovorikah Kegljanje na ledu je zimski šport z dolgoletno tradicijo. Nitako popularen kot hokej ali smučanje, vendar pa ima nekajgorečih privržencev, ki vztrajajo na ledenih ploskvah. Mednajuspešnejše tekmovalce v Sloveniji in tudi v evropskemmerilu, kjer je ta šport izredno popularen, sodijo tudi članiKluba za kegljanje na ledu Jesenice. To dokazujejo tudi v le-tošnji sezoni. Ekipa Turbo Hit Jesenice je letos spet moštve-ni slovenski prvak. Nastopila je v postavi Borut Berčič, Mi-lan Radanič, Brane Štefelin, Ivan Piber in Dušan Mandeljc.Ob tem je zanimivo zapisati, da je ta ekipa doslej osvojila žetoliko naslovov državnih prvakov in drugih lovorik, da jihsploh ne šteje več. Druga klubska ekipa je na prvenstvu za-sedla peto mesto. Poleg uspešnih tekmovalcev so člani je-seniškega kluba tudi uspešni organizatorji različnih prven-stev in drugih tekmovanj, sestavljajo pa tudi jedro slovenskereprezentance. Letos bodo v soboto, 12. februarja, na ledeniploskvi v dvorani Podmežakla prireditelji državnega prven-stva v ciljnem tekmovanju. Zatem se bodo najboljši tekmo-valci začeli pripravljati za nastop na evropskem prvenstvu,ki bo v začetku marca v Italiji. Selektor bo kot že vrsto let do-slej član jeseniške ekipe Turbo Hit in eden najuspešnejšihtekmovalcev v zgodovini kluba Borut Berčič. J. R.

Tina in Robi bronastaV Slovenski Bistrici je potekalo državno prvenstvo v judu začlane in članice, na katerem je nastopilo 111 tekmovalcev izdvaindvajsetih slovenskih klubov. Jeseniške barve so za-stopali Tina Jazbec, Robi Pesjak in Miha Kavčič. Tina Jazbecje v kategoriji nad 78 kg obranila lansko tretje mesto. Tretjemesto je pripadlo tudi Robiju Pesjaku v kategoriji do 100 kg.V kategoriji do 90 kg je bil Miha Kavčič sedmi. M. K.

Uspešno nadaljevanje košarkarjevPo premoru so tekme nadaljevali košarkarji v 2. ligi zahod.Jeseničani so tri tekme dobili in le eno izgubili. V 12. kolu so doma gostili ekipo Globus in zmagali 69 : 63. Po treh če-trtinah je bilo še negotovo, saj so gostje imeli minimalnoprednost (47 : 45). Zadnja četrtina je pripadla Jeseničanomin zmaga je ostala doma. Sledilo je gostovanje pri ekipi Plamen Pur. Bolje so tekmo začeli gostitelji, ki so po 20 minutah vodili s 30 : 23. V nadaljevanju je prišlo do velikegapreobrata. Jeseničani so povsem prevzeli stvari v svoje rokein na koncu zmagali s 65 : 47. Sledil je gorenjski derbi, ko so doma gostili ekipo Stražišče Kranj. Tri četrtine so bilepovsem enakovredne, odločilna za končno zmago gostov s74 : 70 pa je bila druga četrtina. V 15. kolu so z zmago v gosteh 84 : 75 proti ekipi Krka mladi popravili spodrsljaj. Navrhu lestvice je ekipa Janče s 27 točkami. Jeseničani so šesti,s štirimi točkami manj. M. K.

Tende - markize ● žaluzije (zunanje in notranje) ● rolete ● panelne zavese● roloji ● plise zavese ● komarniki ● screen roloji ● rolo garažna vrata

izdelovanje ● svetovanje ● servis

SENČILA ASTERIKS V NOVIH IN VEČJIH PROSTORIH

Peter Rozman s. p.Cesta na Loko 2, 4290 Tržič

Tel.: 04 59 55 170Tel./fax: 04 59 55 177

GSM: 041 733 709e-mail: sencila_asteriks@siol.net

8 Jeseniške novice, petek, 11. februarja 2011

Nasvet

Mag. Karmen Klobasa

Skoraj vsak je že kdaj slišaločitek: "Ne bodite no takomalenkostni!" Kaj nam ho-čejo povedati s tem? Pred-vsem to, da smo se prevečpoglobili, "zapičili" v detaj-le, ki so nebistveni, nepo-membni. Pripomba ciljatudi na to, da po nepotreb-nem zapletamo situacijo.Vsekakor je mišljena kotkritika in izrečena v upanju,da bomo to prenehali.Pa je res tako slabo biti ma-lenkosten? Najprej moramorazčistiti, kaj pomeni bitimalenkosten in kdo je tak.Beseda malenkosten pome-ni, da je nekaj zelo majhno(npr. malenkostna podra-žitev, malenkostna pred-nost), malenkosten človekali malenkostnež pa je tisti,ki malo pomembnim stva-rem pripisuje prevelik po-men. Zato ponavadi sitnari,se razburja, jezi, zapleta situacijo.Pa si poglejmo, kaj počnomalenkostni ljudje. Malen-kosten človek npr. zažene"halo", ker mu prodajalkani vrnila enega centa. Situa-cijo lahko zaplete do temere, da gre prodajalka me-njat denar, medtem pa celavrsta kupcev čaka, da bo ma-lenkostnež dobil nazaj svojcent. Malenkosten človek se"zapiči" v to, da prijatelju te-

lefonira znatno večkrat kotprijatelj njemu. Zna se zapi-čiti v to, da ste za minutkozamudili, da ste ga čudnopogledali, da mu niste vrnilinasmeha, da je v trgovinizmanjkalo "njegove" znam-ke mleka, da v službi samonjemu niso povedali nečesaipd. Zmoti ga lahko las navašem ramenu, iztrošenomilo, krivo postavljene vili-ce, barvna kombinacija ob-lačil, počasnost postrežbe,okrušen kozarec ipd. Zdi se,da gre za nadležnega, že karzoprnega človeka, ki se da-leč preveč časa in preveč po-globljeno ukvarja s stvarmi,ki jih drugi sploh ne opazi-jo, ali pa jih razglasijo za ne-pomembne in takoj pozabi-jo. Malenkostnež ob tem se-veda godrnja, se pritožuje,pa tudi močno zaplete situa-cijo in povzroči vrsto težavdrugim.Vsekakor je pri malenkost-nosti slabo naslednje: če stepreveč malenkostni, lahkoizgubite pregled nad celotoin ne vidite bistva stvari(npr. zaradi dreves ne viditegozda, zaradi enega suhegalista ne vidite lepote vrtni-ce). Ukvarjanje z malen-kostmi vam jemlje dragoce-ni čas in energijo, godrnja-vih malenkostnežev pa ni-hče ne mara preveč. Če se

ukvarjate z malenkostmi,namesto s tistim, kar je za-res pomembno, verjetno neboste prišli daleč.Malenkostnost pa ni samoslaba. Vse dokler ne pozabi-te, kaj je bistveno, pomemb-no in ste sposobni videti ce-loto, poglabljanje v detajle ninegativno. Natančna dosled-nost je pogosto celo zažele-na. Radi imamo npr. zdrav-nika, ki se natančno poglobiv vse bolezenske znake; na-tančne sodelavce, ki nalogeopravljajo v rokih, zaneslji-

vo, brez večjih napak; po-spravljeno stanovanje, v ka-terem hitro najdemo, karpotrebujemo, itd. V pravempomenu besede taki ljudjesploh niso malenkostni, am-pak samo zelo natančni ljud-je, z visoko sposobnostjo de-tajlne analize.V resnici je takole. Ljudi več-krat neutemeljeno razglasi-mo za malenkostneže, stvaripa za malenkosti. Eno zrno,kamen, cent ... en nasmeh,šivanka, radirka, ... vse to sores malenkosti - dokler na-

stopajo posamično. Ko jih jeveliko skupaj, pa postanejovelike in pomembne. Ljud-ski pregovor pravi: zrno nazrno - pogača, kamen na ka-men - palača. Ste res malen-kostni, če sitnarite zaradinevrnjenega centa? Proda-jalka, ki tako ravna z vsemikupci, si lahko počasi nagra-bi celo premoženje. Serijazaporednih malenkostnihpodražitev povzroči, da secena proizvoda v letu dnipodvoji. Malenkostna pred-nost na olimpijadi odloča okolajnah itd. Malenkosti to-rej niso vedno tako nepo-membne, kot se zdi - obra-tno, včasih ravno "malenko-sti" odločajo o zelo po-membnih rečeh. Če torej sit-narite, da so take malenkostipomembne, sploh niste ma-lenkostnež, prej človek, kiima zaradi sposobnosti na-tančne analize dober vpo-gled v vzroke in posledicecelotne situacije. Ne ženitesi torej k srcu, če vam očita-jo malenkostnost. Očitek jenajvečkrat neutemeljen, iz-rečen predvsem z name-nom, da bi se prenehali po-glabljati v ravnanje, delo inrezultate dela drugih. Potembi se namreč lahko pokaza-lo, kako zelo površni, leni,neznačajni, nesposobni ...so nekateri ljudje.

Ne bodite no malenkostni!

Zgodba je še kako znana,začne se po tridesetem letustarosti, pri nekaterih da-mah morda že prej. V sre-dišču pozornosti je trajnoljubezensko razmerje medžensko in moškim. Ja, tistidrugi je moškega spola, kiga zaznamujejo ženski atri-buti. Salonar je brezčasenčevelj, ki bi ga morala imetivsaka modno ozaveščenadama. Govorim o idealnemparu. Najboljši salonar je ti-sti, ki združuje udobnost,eleganco in modnost.Vemo pa, da je to zelo težkodoseči. Izdelava salonarjaali kateregakoli drugegačevlja je zelo pomembna.Vsekakor mora biti dobra,

in sicer tako dobra, da lah-ko že prvi dan plešete nekajur. V čevljih se morate resdobro počutiti. Kar pa veli-kokrat pomeni tudi to, da sevaša denarnica ne bo najbo-lje počutila. Torej: smo prikvaliteti, ki jo plačamo innam ponuja udobje inmodnost. Salonarji so elegantni zaprtičevlji z nizko ali srednje vi-soko peto, navadno brezokraskov, oblikovani tako,da se proti prstom koničastozožijo. Lahko so tudi plesni. Njihova modna prihodnostse zdi iz sezone v sezonobolj prijazna, zahvaljujočnovim materialom, mode-lom in tehnikam izdelave,

ki omogočajo, da so salonar-ji modni, zapeljivi in kar seda prilagojeni našim stopa-lom. To pa pomeni, da nasčez prste ne tiščijo, pa če-prav se spredaj zožijo, da jepetni del tako visok, da po-kriva petnico, in da je peta,tudi če je višja, postavljenapod naštudiranim kotom, kinam omogoča stabilnost. Letos so med najbolj vroči-mi modeli zagotovo lakastisalonarji ali salonarji v drz-nejših barvah. Pod žarome-tom luči pa sijejo tudi eks-travagantni modeli. Pete sovisoke, govori se o enajstihcentimetrih. Naj ob vsemtem navedem še nekaj argu-mentov, zakaj se je dobro

(vsaj kdaj pa kdaj) povzpetina visoke pete. Tudi starej-šim gospem. Ženskam, kipo naravi niso dolgonogeniti visokorasle, petke za-časno dodajo nekaj centi-metrov in v njih se počutijobolj samozavestne. Čevlji zvisoko peto optično naredijonoge daljše, lepše oblikova-ne in bolj vitke, kar ženskidoda pridih zapeljivosti.Tudi hoja v njih je lepša inbolj elegantna, vsaj ker sopri nošenju visokih pet boljpozorne na to, kako in kjehodijo. Ker bo verjetno težko najtivse našteto, bodo odlična re-šitev salonarji, izdelani pomeri. Sami se boste odločali

o materialu, barvi, obliki invišini pete. Mojster - roko-delec - pri nas v Sloveniji sonekateri zelo dobri - pa sebo potrudil, da se bodo vašenoge odlično počutile. V ce-loti se za en salonar porabiod 12 do 15 ur dela. Cenovnazgodba pa bi bila nekje med220 in 250 evri. Seveda jevse skupaj odvisno od mate-riala in detajlov. Morda za konec le še v raz-mislek ugotovitev mnogihoblikovalcev čevljev, da čev-lje znamo izbrati šele po šti-ridesetem letu starosti, koimamo za seboj dovolj izku-šenj. Ja, izkušenj in tudi ne-kaj modrosti pa željo, da bisi privoščili zapeljiv korak.

Ljubezensko razmerje

Mag. Silvana Gasar

Ročno izdelani salonarji, vredni dobrih 34 tisoč evrov. Salonarji z enajst centimetrov visoko peto so prekriti s sviloin z mrežo, ki je pozlačena s 24-karatnim rumenim zlatom.Krasita jih tudi (prava) rožnata ptiča, ki imata glavo okrašenoz zlatom in kristali. Vsekakor obutev za ženske z bogatimbančnim računom pa tudi z ekscentričnim okusom.

Lakasti salonarji s ščepcemčrne. Modni hit sezone.

V barvi? Bolj kot nas bo božalo sonce, živahnejšebarve bodo na naših nogah.

Klasičen črn salonar je vednorešitev iz modne zagate.

Vsekakor je pri malenkostnosti slabo naslednje:če ste preveč malenkostni, lahko izgubite pregled nad celoto in ne vidite bistva stvari (npr. zaradi dreves ne vidite gozda, zaradi enegasuhega lista ne vidite lepote vrtnice). Ukvarjanjez malenkostmi vam jemlje dragoceni čas inenergijo, godrnjavih malenkostnežev pa nihčene mara preveč. Če se ukvarjate z malenkostmi,namesto s tistim, kar je zares pomembno, verjetno ne boste prišli daleč.Malenkostnost pa ni samo slaba. Vse dokler nepozabite, kaj je bistveno, pomembno in ste sposobni videti celoto, poglabljanje v detajle ninegativno. Natančna doslednost je pogosto celozaželena.

Jeseniške novice, petek, 11. februarja 2011

Zanimivosti

9

Urša Peternel

Jesenice bodo še pred pole-tjem dobile Univerzo zatretje življenjsko obdobje. Na-staja pod okriljem Ljudskeuniverze Jesenice in o tem, zakakšno univerzo gre in komubo namenjena, smo se pogo-varjali z direktorico Majo Ra-dinovič Hajdič.

Od kod sploh ideja, da bi tudina Jesenicah ustanovili Uni-verzo za tretje življenjsko ob-dobje?"V okviru priprave novegaObčinskega razvojnega pro-grama 2011-2025 je v sklopupodročja znanje in izobraže-vanje vzniknila pobuda, da biJesenice dobile tudi Univerzoza tretje življenjsko obdobje.Starejši na Jesenicah so doslejže prevzeli idejo vseživljenj-skega učenja in vse oblike izo-braževanj (teh je veliko, večina je brezplačna) radi ob-iskujejo. Zato smo menili, dajim je treba ponuditi še nekajveč, po zgledu drugih krajev,kjer že delujejo Univerze zatretje življenjsko obdobje."

V čem se Univerza razlikujeod drugih oblik izobraževa-nja, namenjenih starejšim?"Univerza za tretje življenj-sko obdobje je namenjena izobraževanju in razvoju sta-rejših. Pridobivanje znanja jezastavljeno na nekoliko višjiravni; ne gre za klasično po-

učevanje, kjer bi učitelj poda-jal znanje učencem. Bistvo jesodelovalno učenje, kar po-meni, da udeleženci dejavnosodelujejo v procesu učenja,izmenjujejo znanje in izkuš-nje, pri tem pa jih usmerjajomentorji in predavatelji. PriUniverzi za tretje življenjskoobdobje zasledujemo tri cilje- učne cilje za posameznika,skupnostne cilje in akcijskecilje.”

Komu je namenjena Uni-verza?

"V prvi vrsti ljudem, ki ima-jo tudi v tretjem življenj-skem obdobju študijske ci-lje, željo po izpopolnjevanjuznanja, skratka tistim, ki že-lijo pridobiti znanje na ne-koliko višji ravni. Kot že imepove, je to vendarle univer-za, kar pomeni bolj poglob-ljen študij. Kar se tiče staro-sti udeležencev, naj bi bila taoblika izobraževanja name-njena starejšim od 55 let, na-čeloma upokojencem, ven-dar pa ne bomo zavrnili ti-stih, ki so še aktivni."

Kako bo potekalo izobraže-vanje?"Na začetku smo osnovalipet študijskih sekcij: umet-nost, geografija, kultura-zgodovina-etnologija, varo-vanje zdravja in šport za sta-rejše. Srečanja bodo poteka-la dvakrat mesečno po trišolske ure. V posameznisekciji bo od deset do pet-najst članov. Ti bodo imeličlanske izkaznice, na koncuštudijskega leta bodo dobilitudi potrdilo o pridobljenemznanju. Mentorje in preda-vatelje bomo zagotovili mi,vsaka sekcija pa bo izmedčlanov izbrala enega, ki nasbo usmerjal in izražal želječlanov. Univerza bo imelatudi upravni odbor in zborčlanov, ki bosta sestavljenaiz starejših in bosta vodilain nadzirala delovanje."

Kdaj bo Univerza zaživela,ali že vpisujete člane?"Univerzo bomo formalnoustanovili do poletja. Upa-mo, da bomo že maja lahkoimeli prvi zbor, junija pa žeposkusno začeli študij. Kdorje zainteresiran, lahko pokli-če k nam na Ljudsko univer-zo Jesenice, kjer že zbiramoprijave. Članstvo bo prvo letobrezplačno, denar za delova-nje je zagotovila Občina Jese-nice. V projektu sodelujetatudi Društvo upokojencev Je-senice in Društvo upokojen-cev Javornik-Koroška Bela."

Univerza za starejšeNa Jesenicah nastaja Univerza za tretje življenjsko obdobje, v kateri bodo starejši lahko nadgrajevalisvoje znanje. Na začetku bo delovalo pet sekcij - umetnost, geografija, kultura-zgodovina-etnologija,varovanje zdravja in šport za starejše.

Janez Pipan

V Domu dr. Franceta Bergljana Jesenicah delujejo skupi-ne za samopomoč, ki se se-stajajo vsak ponedeljek. Enaizmed skupin se imenujeTrobentice, že vrsto let pa jovodi Dragica Medja. Skupi-no trenutno sestavlja enajstčlanic - stanovalk doma v sta-rosti od 80 do 94 let. Člani-ce skupine rade prisluhnejoživljenjskim zgodbam inspominom na preteklost,hkrati pa spremljajo aktual-no dogajanje. So vedno pol-ne optimizma, dobre volje,pa tudi posebnih zdravstve-nih težav nimajo. Članiceskupine težko pričakujejoponedeljkova srečanja z vo-diteljico, saj jim njena pozi-tivna energija in optimizemprinašajo lepa doživetja.Posebno pozornost v skupi-ni namenijo praznovanjuosebnih praznikov. Tako jebilo tudi v ponedeljek, 31. ja-nuarja, ko je bilo nadvse slo-

vesno. Bogato obloženamiza, prelep šopek rdečihnageljnov in veselo razpolo-ženje stanovalk je dalo vede-ti, da se tu nekaj dogaja.Slavljenka Anica Jug je praz-novala častitljivih 91 let.Kljub svoji visoki starosti iz-žareva vedrino, življenjsko

moč in optimizem. Zaupalanam je, da je dosegla tako vi-soko starost tudi zaradi nači-na življenja, skromnosti, pristnih družinskih vezi terživljenjskega optimizma.Slavljenka Anica je v domuše dokaj aktivna: udeležujese bralnih ur, različnih sre-

čanj, najrajši pa ima pone-deljkova srečanja. Tako onakot tudi vse druge članiceskupine so pohvalile sodelo-vanje z voditeljico, pa tudiželjo, da bi še večkrat biliskupaj, saj so se med njimistkale močne medsebojnevezi - pajčevina prijateljstva.Voditeljica Dragica Medja jepovedala, da je delo s starost-niki zanjo poseben izziv alipa čar, kot ga sama imenuje,saj se s starostniki srečuje žedvanajsto leto. Poleg dela sstarostniki pa ima Dragicaše druge obveznosti. Poje vMešanem pevskem zboruna Hrušici, kjer rada poma-ga predsedniku zbora priorganizacijskih in admini-strativnih delih.Ponedeljkove dopoldneve pav domu popestrijo tudi drugevoditeljice skupin, ki pripo-morejo k boljšemu počutjustanovalcev. Te so Alena Bok,Blanka Pietrovska, HelenaSimnovčič, Stanka Cuder inmentorica Darja Kosančič.

Trobentice so praznovaleV skupini za samopomoč Trobentice zaznamujejo vsak osebni praznik članic. Tokrat je 91. rojstni dan praznovala Anica Jug.

Slavljenki Anici (na sliki s šopkom) so vsi skupaj zapeli pesem ter ji zaželeli še polno zdravja in lepih trenutkovtako s sinovoma kot s prijateljicami - sostanovalkami.

Foto

: Jan

ez P

ipan

Maja Radinovič Hajdič

Joža Varl

Začetek nove kulturne de-javnosti in kulturna ponud-ba, povezovanje čez 230 sli-kark in slikarjev, ljubiteljev -samorastnikov, nepregled-no število likovnih tečajev,seminarjev in likovnih kolo-nij, skupinskih risanj v na-ravi, redno tedensko druže-nje in organizacija in izved-ba 1016 razstav z uvodnimkulturnim programom,predstavlja 65-letno ljubitelj-sko delovanje likovnega klu-ba DOLIK - Dolinskih likov-nikov pri KD Svoboda ToneČufar Jesenice."Že dolgo prej, preden je da-našnja mreža likovnih sku-pin in društev razrasla po na-ših tleh, se je na Jesenicahzačela živa ljubiteljska kul-turna dejavnost ...," je zapisalumetnostni zgodovinar dr.Cene Avguštin. In za to sozaslužni ustanovitelji: FranceKreuzer, Jože Čebulj, LojzeVišnar, Valentin Markež,Nika Hafner, Tone Tomazin,oče Janez in sin Janko Koro-šec, ki so 16. februarja 1946ustanovili likovni klub DO-LIK, Dolinski likovniki. Že vzačetku so se obvezali za tes-no sodelovanje s poklicnimi,šolanimi slikarji in umet-nostnimi zgodovinarji, da bivzdrževali dostojno kulturnoraven svojega delovanja. Priizbiri slik za skupinske raz-stave so od vsega začetka po-leg dr. Avguština sodelovališe umetnostni zgodovinarjiAndrej Pavlovec, Maruša Av-guštin, Slavica Osterman,Boštjan Soklič, dr. DamirGlobočnik in Elica Gradnik.H kakovostnemu napredkutako posameznikov kakorkluba kot celote so veliko pri-spevali likovni tečaji, ki so jihv organizaciji DOLIK-a izva-jali akademski slikarji JakaTorkar, Roman Savinšek,Rudi Gabrc, Hamid Tahir,Nikolaj Mašukov in likovnipedagog Jože Dakskofler. Ve-liko let je kot mentor DOLIK-a deloval eden najboljših slo-venskih akvarelistov, aka-demski slikar Ljubo Ravni-kar. Skoraj redno tedensko jeprihajal na Jesenice in z doli-kovci slikal po Jesenicah inokolici. Kot svetovalci pa sokrajši ali daljši čas sodelovalitudi akademski slikar SlavkoPengov, Franc Zupan inDore Klemenčič. Poleg več-dnevnih likovnih kolonij začlane v raznih krajih Sloveni-je, ki so imele študijsko-izo-braževalni značaj, so bili doli-kovci pobudniki in soorgani-zatorji tudi večdnevnih pla-ninskih kolonij na Vršiču, v

dolini Vrat pot Triglavom inv Podkorenu, ki so se jih ude-leževali šolani slikarji in lju-bitelji iz vse Slovenije.Večplastni pomen teh kolo-nij je označevalo: neposred-no slikanje v naravi, na plat-nih in slikarskem papirjuohranjati krajinske posebno-sti in znamenitosti, druženjeslikarjev različnih izraznihstilov in tehnik in medseboj-na izmenjava slikarskih spo-znanj in izkušenj. Podobennamen kot kolonije so imelatudi skupinska slikanja doli-kovcev ob vikendih v naravi.

V 65 letih 1016 razstavMed nalogami, ki so si jihdolikovci zadali ob ustanovit-vi, je bilo tudi razvijanje li-kovne in estetske kulture zorganiziranjem in izvedbo li-kovnih razstav domačih ingostujočih slikarjev, katerimso se z leti pridružili tudi fo-tografi, izdelovalke ročnihdel, predmeti iz zakladniceljudske umetnosti, razstaveinovacij in razstave ob različ-nih jubilejih. Najprej so raz-stavljali v šolskih prostorih,zatem v za razstave urejenimali dvorani Delavskegadoma, od 3. junija 1983 daljepa v novih prostorih - Raz-stavnem salonu DOLIK v Ko-željevi hiši na Cesti maršalaTita 12.Od prve razstave slik slikar-jev samorastnikov v prosto-rih Ljudske šole na Jeseni-cah, na kateri se je predstavi-lo 19 avtorjev, se je zvrstilo že1016 razstav. Poleg kakovost-nih ljubiteljskih slikarjev inorganiziranih likovnih sku-pin se je zvrstila množicaumetniških imen iz sloven-skega prostora, bivše Jugos-lavije in zamejstva. Tudi medfotografi so poleg številnihorganiziranih klubov razstav-ljali, poleg mednarodnegamojstra fotografije, tudi šte-vilni mojstri in kandidati zamojstra fotografije. Večletnaposebnost so bile tudi raz-stave inovacij. DOLIK pa sije pridobil tudi veliko zaupa-nje v Narodni galeriji v Ljub-ljani, ki je omogočila, dasmo na Jesenicah lahko gle-dali in spoznali umetniškadela: Antona Ažbeta, Janezain Jurija Šubica, Frana Kav-čiča, Hinka Smrekarja, Fra-na Klemenčiča, Frana Zupa-na, Ivane Kobilca, Ferda Ve-sela in Maksima Gasparija.Vse razstave smo odpirali skrajšimi kulturnimi progra-mi ob vedno dobrem obiskuin tako so tudi odprtja posta-la svojstven kulturni večer.(Se nadaljuje)

Likovni klub DOLIKpraznuje 65 let Letos praznujemo 65-letnico kluba DOLIK in razstavne dejavnosti na Jesenicah.

Ob 65-letnici likovnega kluba DOLIK in razstavne dejavnosti na Jesenicah danes, v petek, 11. februarja, ob 18. uri odpirajo razstavo likovnih del slikarja, člana likovnegakluba DOLIK Jaka Kobala.

10 Jeseniške novice, petek, 11. februarja 2011

Zanimivosti

JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PRIPRAVE

IN IZVEDBE TURISTIČNIH PRIREDITEV V OBČINI JESENICE V LETU 2011

Predmet razpisa je sofinanciranje priprave in izvedbetradicionalnih turističnih prireditev ter drugih turističnihprireditev v letu 2011.

Upravičenci do dodelitve sredstev so organizatorji prire-ditev, ki imajo sedež na območju Občine Jesenice, insicer:● neprofitne organizacije (društva, javni zavodi in njim

sorodne neprofitne institucije),● gospodarske družbe, ● samostojni podjetniki posamezniki.Upravičenci morajo biti registrirani za opravljanje de-javnosti organiziranja prireditev.

Višina razpisanih sredstev je 37.535 evrov.

Razpisna dokumentacija, ki obsega besedilo javnegarazpisa, prijavni obrazec z izjavo, merila za vrednoten-je turistične prireditve in vzorec pogodbe o sofinan-ciranju, je vlagateljem na voljo od dneva objave javne-ga razpisa v sprejemni pisarni Občine Jesenice, Cestaželezarjev 6, 4270 Jesenice, ter na uradni spletnistrani Občine Jesenice: www.jesenice.si.Rok za vložitev vlog je četrtek, 17. februarja 2011,do 12. ure. Vloge, ki bodo prispele po poteku tegaroka, bodo zavržene.

Vse dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom dobijozainteresirani na Občini Jesenice, Oddelku za gospodarstvo. Kontaktna oseba je Saša Mesec, tel.:04/5869 260, e-naslov: sasa.mesec@jesenice.si.

ŽupanTomaž Tom Mencinger

Gimnazijci na projektnem dnevu o prehrani V okvir razgibanih učnih in drugih dejavnosti na GimnazijiJesenice v letošnjem šolskem letu je sodil projektni dan znaslovom Hrana - moja odločitev, ki so ga pripravili v četr-tek, 3. februarja. Kot je povedala vodja šolskega razvojnegatima profesorica Milena Gerbec, so se dijaki aktualne temelotili z vso resnostjo in se maksimalno angažirali. Za uvodso predstavili film o prehrani in vtise z ekološke tržnice.Temo o prehrani so na delavnicah obdelali z različnih zor-nih kotov. Med drugim so govorili o kulturi prehranjevanja,o škodljivih dodatkih v prehrani ter o prehrani športnikov.Pripravili so stojnice z ekološkimi živili, pogrinjke in trijezič-ni slovar. Rezultate dela so predstavili na skupni zaključnidelavnici. Na projektni dan so povabili tudi učence devetihrazredov gorenjskih osnovnih šol in jih vključili v svoje delo.Po besedah ravnateljice Gimnazije Jesenice Lidije Dornig prinjihovih projektih in raziskovalnih nalogah o zdravem pre-hranjevanje pomaga tudi Občina Jesenice. Izrazila pa je tudizadovoljstvo ob dobrem odzivu učencev devetih razredov,saj so na ta način od blizu spoznali Gimnazijo Jesenice. Za-gotovo se bodo sedaj lažje odločili, da se jim pridružijo pozaključenem osnovnošolskem izobraževanju. J. R.

Muzejski kotiček

Nina Hribar, Gornjesavski muzej Jesenice

Muzejsko območje StaraSava zadnjih sedem let po-staja prizorišče številnih do-godkov, ki jih v sodelovanjuz občino Jesenice organizi-rajo in izvajajo javni zavodi

in društva iz domače lokal-ne skupnosti kot tudi iz so-sednjih občin, v zadnjemletu pa tudi druge organiza-cije, podjetja ter posamezni-ki iz vse Slovenije. Svoja vrata je v letu 2010 od-prlo nekdanje skladišče oglja- kolpern s konferenčno dvo-rano v nadstropju in banket-no v pritličju ter zagotoviloprostor kar 115 prireditvam.Od protokolarnih dogodkovgre zagotovo izpostaviti delovni posvet vlade Republi-ke Slovenije na Gorenjskem,zvrstilo se je več okroglihmiz, posvetov, seminarjev,med njimi tudi mednarodni.

V okviru vsakoletnega pro-jekta Poletje na Stari Savismo predstavili lokalnega li-terata - pesnika Gabra Knifi-ca, mladi so svojo ustvarjal-nost pokazali na Pozdravupoletju, uživali smo ob gleda-nju starih slovenskih filmovv Torkovi kinoteki, ki jo ob-ljubljamo tudi za letošnje po-

letje. Jeseni smo gostili Festi-val slovenskega športnega fil-ma FEŠTA, decembra pa jemlada pevka Lea Grilc pre-mierno predstavila svoj videospot. Vsi ti dogodki so bili ujeti vfotografski objektiv, dela pasmo predstavili 8. februarjav banketni dvorani Kolpernaz novo razstavo Utrip StareSave. Na ogled so zanimivefotografije dogodkov, ki sozaznamovali ta del mesta:od glasbenih, plesnih, upri-zoritvenih in muzejskih pri-reditev do osebnih prazno-vanj, kot so poroke, ohceti inobletnice.

Utrip Stare Save

Razpis za območno razstavo fotografijObmočna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnostiJesenice in Fotografsko društvo Jesenice sta razpisala Ob-močno razstavo fotografskih skupin in posameznikov 2011.Sodelujejo lahko fotografi, ki imajo stalno bivališče na ob-močju občin Kranjska Gora, Jesenice in Žirovnica, so članiklubov s tega območja ali obiskujejo šolo na tem območju.Temi natečaja sta dve, in sicer prosta tema in gorenjskapokrajina. V vsaki kategoriji bodo podelili tri nagrade in dopet diplom, v vsaki temi pa tudi eno nagrado za mladega av-torja iz osnovnih in srednjih šol. Žirijo sestavljajo NikoSladič, Franc Ferjan in Matej Rupel. Avtorji lahko fotografijepošljejo Fotografskemu društvu Jesenice do 26. aprila.Pokrovitelj natečaja je Fotografska zveza Slovenije. U. P.

Svečnica na Stari SaviV cerkvi na Stari Savi (cerkev Marijinega vnebovzetja) so vsredo, 2. februarja, pripravili prireditev Svečnica na StariSavi in blagoslovitev sveč v organizaciji Gornjesavskegamuzeja in župnije Jesenice. Poleg duhovnikov so v progra-mu sodelovali še cerkveni pevski zbor Jesenice in mladirecitatorji iz veroučne skupine. Prijeten večer se je zaključilv prostorih Muzeja ob toplih napitkih in z domačo pogos-titvijo v organizaciji jeseniških skavtov. J. P.

Urša Peternel

Po besedah direktorice Gor-njesavskega muzeja Jeseni-ce Irene Lačen Benedičič jebil leta 1991 ustanovljenMuzej Jesenice kot občinskijavni zavod za varstvo pre-mične kulturne dediščine.Združil je muzejsko dejav-nost bivšega Tehniškegamuzeja Železarne Jesenicein muzejsko dejavnost, ki jebila registrirana pri Gleda-lišču Toneta Čufarja. Kasne-je se je preimenoval v Gor-njesavski muzej Jesenice, kidanes združuje šest zbirk -muzejskih hiš na šestih lo-kacijah na območju občinKranjska Gora in Jesenice.Korenine muzejske dejav-

nosti pa so na Jesenicah šestarejše, segajo v konec štiri-desetih let 20. stoletja, ko sona Jesenicah ustanoviliZbirni urad. Prvo razstavo znaslovom Prikaz železarskezgodovine Jesenic z okolicoso odprli 25. aprila 1951 vprostorih meščanske šole naJesenicah. Julija 1951 se jezbirni urad preimenoval vTehniški muzej Jesenice, kije deloval kot izpostava Teh-niškega muzeja Slovenije.Njegov ustanovitelj je bilaŽelezarna Jesenice.Ob obletnici je direktoricamuzeja Irena Lačen Benedi-

čič izrazila tudi zadovoljstvo,da je nekdanje fužinsko ob-močje Stara Sava v zadnjih le-tih dobilo novo, lepšo podo-bo. Večina objektov na StariSavi je tako že obnovljena.Obnovljeno Kasarno so od-prli leta 2005, del pudlovkeleta 2007, trga v letu 2008,leta 2009 je novo streho do-bila fužinarska cerkev, lanipa je zaživel obnovljeni Kol-pern. Letos bo zaključenatudi prva faza ureditve ne-kdanje hale Fiproma, ki za-jema tudi nekdanje severnodvorišče fužinske graščine sparkom. "Pri vsem tem gre

izjemna zahvala Občini Je-senice, ki je z uspešnimkandidiranjem na medna-rodnih projektih in z zagoto-vitvijo lastnega finančnegadeleža v proračunu omogo-čila obnovo nekdanjega fu-žinskega območja StaraSava. To dokazuje razvitoskrb za železarsko dediščinoin ohranjanje tradicije, našeidentitete. Čaka pa nas šeobnova edinstvenega plavžain najbolj impozantne stav-be fužinskega naselja, Bu-celleni Ruardove graščine izleta 1538," je povedala IrenaLačen Benedičič.

Muzeji praznujejo Gornjesavski muzej Jesenice letos praznuje dvajsetletnico obstoja, Tehniški muzej Jesenice pa šestdesetletnico.

Irena Lačen Benedičič

Nekdanje fužinsko območje Stara Sava je v zadnjih letih dobilo novo, lepšo podobo.

Foto

: An

ka B

ulo

vec

Jeseniške novice, petek, 11. februarja 2011

Zanimivosti

11

Ludwig-Walter-Straße Maria-Gailer-Straße

Ossiacher Zeile

Karavanškipredor

Drava

Zilas smeriKorensko sedlo

smer Celovec

izvoz z avtocesteS Korenskega sedla se pripeljete po glavni mestni vpadnici, �k pred dravskim mostom zavijete desno.

Če se pripeljete skozi Karavanški pre-dor, zapus�te avtocesto na izvozu „Villach-Faaker See“ in se peljete pro-� centru. Našli nas boste neposredno ob glavni vpadnici na desni strani.

ZLATO SREBRO

Odkupujemo zlato in srebro -plačilo takoj v gotovini

Goldpunkt Edelmetall GMBHLudwig-Walter-Strasse 25

A-9500 Villach/Beljak

telefon: 0043/4242/34 472faks: 0043/4242/34 473

e-pošta: info@goldpunkt.atwww.goldpunkt.at

Odprto:pon. - pet.: 10.00 - 18.00

ODKUPUJEMO ZLATO IN SREBROPO NAJBOLJŠIH POGOJIH:• zlato in srebro v vseh oblikah (zlate in srebrne kovance, obeske, uhane, verižice, zapestnice, prstane vseh izvedb, zobno zlato...)• nakit je lahko tudi poškodovan ali nekompleten• ure in urne paščke, ki vsebujejo zlato ali srebro• jedilni pribor in okraske iz zlata in srebra• zlate ali srebrne ostanke, itn...

A-9500 Villach/Beljak, Ludwig-Walter-Strasse 25

Podjetje Goldpunkt v avstrijskem Beljaku/Villachu je specializirano na odkup zlata in srebra. Ker industrija potrebuje velike količine teh surovin, so tudi cene trenutno zelo atraktivne. Postopek je popolnoma nebirokratičen. Na licu mesta takoj ocenimo vrednost zlata in srebra po dnevno veljavnih cenah. Če se potem odločite za prodajo, vam znesek takoj izplačamo v gotovini.

Kaj se potem s tem zlatom in srebrom zgodi?Vsi izdelki brez izjeme gredo takoj naprej v in-dustrijsko predelavo, kjer bodo pretopljeni in tako pripravljeni za nadaljno uporabo.

Kako je možno oceni� realno vrednost izdelkov?Najmodernejša tehnika in strokovno osebje za-gotavlja zelo hitro in precizno določitev vred-nos�. Če ste s ponudbo zadovoljni, dobite takoj izplačan celoten znesek v gotovini.

Urša Peternel

"V zavetišču Perun nov domišče več kužkov najdenčkov."Oglas s takšno vsebino več-krat objavimo tudi v Jeseni-ških novicah in marsikogazanima, kako žival sploh pri-de v zavetišče in kako poskr-bijo zanjo tam. Zavetišče Pe-run na Blejski Dobravi je edi-no zavetišče na Gorenjskem,ki ima dovoljenje za opravlja-nje dejavnosti zavetišča. Zatoima sklenjeno pogodbo zvečino gorenjskih občin, daposkrbi za namestitev in

oskrbo zapuščenih psov inmačk. Kot je povedal lastnikzavetišča Brane Pirc (polegzavetišča ima v Centru za psePerun na Blejski Dobravi šepasji hotel, ukvarja pa se tudis šolanjem in z vzrejo psov),imajo v zavetišču 26 boksovza pse ter prostor za namesti-tev okrog trideset mačk. In

kako sploh poteka postopeknamestitve živali v zavetišče?Najditelj o zapuščeni živaliobvesti občino, ki se poveže zzavetiščem, je povedal Pirc.Najdeno žival pridejo iskat,jo odpeljejo v veterinarskoambulanto (pogodbo imajo zveterinarko Zlato Čop v Les-cah), kjer opravijo potrebneveterinarske storitve, kot socepljenje proti kužnim bolez-nim in proti steklini, odpravaparazitov ... Nato žival name-stijo v zavetišču, kjer naj biostala trideset dni - vsaj obči-ne plačajo trideset oskrbnih

dni, vendar po Pirčevih bese-dah mnoge ostanejo tudidlje. "Če gre za psa in je ta či-piran, mu poiščemo lastnika.V primeru, da pes ni čipiran,pa mu skušamo najti novegalastnika," je povedal Pirc. Dabi jim našli nov dom, si pri-zadevajo zlasti pri mlajšihpsih, pri tem sodelujejo z ne-

katerimi mediji, tudi z Jese-niškimi novicami, kjer brez-plačno objavljamo oglase

Ljubljenčki iščejo dom. Zroko v roki pa delajo tudi zdruštvi za varstvo živali, naJesenicah je to Društvo za za-ščito živali Jesenice. Po Pirče-vih besedah je oddaja psovprek zime nekoliko manjša,pomladi pa se pri njih oglasiveč takih, ki bi bili pripravlje-ni ponuditi nov dom zapuš-čeni živali. Novi lastniki ži-val (to tudi čipirajo) v zave-tišču dobijo brezplačno.Sicer pa Brane Pirc ugotav-lja, da iz leta v leto najdejomanj zapuščenih psov. Šepred dvema letoma so jih vnjihovem zavetišču name-stili 247, lani še 67. To pripi-suje večji ozaveščenosti lju-di, veliko vlogo pa je odigra-lo tudi čipiranje psov, je po-vedal Pirc. Več težav pa je zzapuščenimi mačkami. Vnekaterih občinah, tudi v je-seniški, zato že nekaj letopravljajo koristne akcijelovljenja, sterilizacije in ka-stracije prosto živečih mačk.S tem se zmanjšuje popula-cija potepuških mačk inhkrati zmanjšujejo stroškiobčin.

Začasen dom za zapuščene živaliEdino gorenjsko zavetišče za živali, ki ima dovoljenje za opravljanje dejavnosti, je zavetišče Perun na Blejski Dobravi.

Eden od kužkov, ki iščejonov dom. V zavetišču Perunsicer na nove lastnike čakaveč kužkov najdenčkov, stari so od šest mesecev dopet let. Tel.: 041/666 187

Občina Jesenice za varstvo živali letno nameniokrog 12 tisoč evrov.

Ocvirki in pohvale

Novi lastniki spominsko zaščitenega Delavskega doma so poskrbeli tudi za varnost v objektu, saj je zaradi dotrajanosti notranjih prostorov obisk nevaren. Zavarovaliso odprtine pa tudi dovolj opozorilnih tabel so namestili.

Neznani raziskovalec je ugotovil, da v potoku Ukova še nimerilnika za višino vodostaja, pa je vanjo postavil kar snežnikoliček ... I Besedilo in fotografije Janez Pipan

12 Jeseniške novice, petek, 11. februarja 2011

Zanimivosti

Skupina Tantadruj je izdala zgoščenko z uglasbenimi

pesmimi Franceta Prešerna. Nenavadno, zanimivo,

izvirno. Naložba, vredna svojega denarja.

Zgoščenko lahko kupite na Gorenjskem glasu,

Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po

tel.: 04/201 42 41 ali na narocnine@g-glas.si.

Redna cena je 12 EUR. Če zgoščenko kupite ali

naročite na Gorenjskem glasu, je cena le 9 EUR + poštnina.

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

Slikanica za otroke, ki imajo težave z branjem

Redna cena: 19,90 EUR

Če jo kupite ali naročite na Gorenjskem glasu,

je cena le 16 EUR + poštnina.

Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu,

Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po telefonu

04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si.

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

Avtor je desetletni

Riko, uspešen in hiter

športnik, a počasen bralec

in zapisovalec. Slikanica je

opremljena posebej za

otroke z bralnimi

težavami: primeren

kontrast med črkami in

ozadjem, preprosta

pisava, vrstice so dovolj

razmaknjene, posebej so

obarvane črke (b, d, g, p),

ki jih otroci največkrat

zamenjujejo.

Slike je narisal Rikov

prijatelj, desetletni

Jadran Hohnjec.

Tečaj smučanja v PodkorenuDrugi teden v mesecu februarju je v Podkorenu potekal te-čaj smučanja za učence Osnovne šole Prežihovega VorancaJesenice. Letos se je tečaja, ki ga organizirata šola in Zavodza šport Jesenice, udeležilo 29 učencev. Učitelji in učenci sose v Podkorenu razveselili na novo postavljenega traku zaučenje smučanja, vendar so ga zaradi hitrega napredka upo-rabljali samo prvi dan tečaja. Za učenje smučanja so letosskrbeli Boštjan, Edi, Sebastjan in Miha, ki so učence pohva-lili. Vsi skupaj so se dan za dnem vračali s tečaja nasmeja-ni, zadnji dan pa so učitelji pripravili progo, na kateri je lah-ko vsak pokazal, kaj se je v preteklih dneh naučil. Zavod zašport Jesenice je z Osnovno šolo Prežihovega Voranca Jese-nice že drugič soorganizator tečaja, kar se je pokazalo kotdober način sodelovanja. G. Š.

Cicibanke državne prvakinjeV Kopru sta potekali državno prvenstvo v skokih z maleprožne ponjave in prva kvalifikacijska tekma za PokalSlovenije. Tekmovali so lahko samo registrirani tekmovalcipri Gimnastični zvezi Slovenije. Jesenice sta zastopali ekipicicibank in mlajših deklic in dve posameznici mladinki - vsičlani TVD Partizan Jesenice. Pomlajena ekipa cicibank je bilatako kot lansko leto nepremagljiva. Z desetimi točkami pred-nosti je zmagala med desetimi ekipami. Tudi medposameznicami so bile izredne. Katarina Klobučar je osvoji-la drugo mesto in srebrno medaljo. Odlične so bile tudidruge. Zala Klarič je bila šesta, Maja Pavličević sedma in VidaManson osma. Najmočnejšo konkurenco so imele mlajšedeklice. Osvojile so peto mesto med trinajstimi ekipami. Zabronasto kolajno so zaostale samo za 4,8 točke. Kljub slabšeizvedenim skokom se je na peto mesto uvrstila Nika Erjavec.S tem je dobila pravico tekmovati še z dodatnima skokomaza PS, kjer je zasedla šesto mesto. V ekipi so tekmovale šeTina Cvetkovič, Laura Kogoj, Sara Žvan in Tajda Kadić.Mladinki Polona Klinar in Eva Gašperčič sta uspelipolovično. Polona je vse svoje skoke izvedla solidno sprestopom pri doskoku, kar pa je pomenilo izgubo bronastekolajne. Zasedla je 5. mesto in tudi v tekmi za Pokal Sloveni-je je bila peta. Eva je imela smolo in je dva skoka izvedla spadcem, kar jo je potisnilo v drugo polovico uvrščenih tek-movalk. V decembru so mlajše deklice tekmovale tudi v finalu državnega prvenstva osnovnih šol v talni akrobatiki. Vfinale so se uvrstile s prvim mestom na regijskem tek-movanju v Ljubljani. V finalu so zasedle 6. mesto. L. M.

Urša Peternel

Mladi ustvarjalki - aranžerkiNives Koblar in Urška Kalanz Jesenic sta se konec lan-skega leta udeležili tekmo-vanja Euroskills 2010, ev-ropskega tekmovanja po-klicnih spretnosti, ki je pote-kalo v portugalski Lizboni.Pod okriljem Srednje trgov-ske šole Ljubljana sta tek-movali v aranžerstvu, kjer sosodelujoči morali ustvarjati

izložbe na različne teme: ob-lačila modnega oblikovalca,božična izložba z nakitomin japonska izložba s čevlji.Urška in Nives sta se odličnoodrezali in za svoje izvirnepostavitve izložb prejeli bro-nasto kolajno. Kot pravita, staverjetno najbolj navdušiliprav z zadnjo izložbo - izložbos čevlji na temo Japonska."Euroskills je bil čudovita iz-kušnja ter dobra popotnica zanaprej," sta povedali mladi

ustvarjalki, ki sta obe že za-ključili Srednjo trgovsko šolov Ljubljani in sta zdaj študent-ki. Dvajsetletna Nives študirana Fakulteti za varnostnevede, sicer pa ustvarja na veli-ko področjih, rada riše, izdelu-je nakit, broške, voščilnice, de-koracije, rada fotografira, de-korira darila in razne postavit-ve, aranžira izložbe ... "Lotimse prav vsake stvari, saj mi jeto nov izziv in izkušnja," pra-vi o svoji ustvarjalnosti.

Urška pa zase pravi, da jevedno nasmejana dvajse-tletnica, ki je z odliko za-ključila Srednjo trgovskošolo - smer aranžerski teh-nik, zdaj pa je študentka pr-vega letnika grafične in me-dijske tehnike na Nar-avoslovno-tehniški fakultetiv Ljubljani. "V prostemčasu se precej ukvarjam zustvarjanjem ter tudi špor-tom, zadnje čase pa tudi sfotografijo," je povedala.

Medalja za mladi aranžerkiNives Koblar in Urška Kalan z Jesenic sta na evropskem tekmovanju poklicev v Lizboni osvojilibronasto medaljo za postavitev izložbe z oblačili modnega oblikovalca, božične izložbe z nakitom in japonske izložbe s čevlji.

Janko Rabič

Pri Zavodu za šport Jesenicev letošnjem letu razširjajoizvedbo različnih tekmovanjin drugih športnih aktivno-sti. V sredo, 2. februarja, sona odlično pripravljeni pro-gi na smučišču v Mojstraniorganizirali smučarsko tek-movanje za učence osnov-nih šol občin Jesenice,Kranjska Gora in Žirovnica.

Nastopilo je 66 tekmovalkin tekmovalcev. V posamez-nih kategorijah so se uvrsti-li: pri deklicah peti razred inmlajše je zmagala EmaPrusnik pred Patricijo Žu-panović in Vido Ravnikar(vse OŠ 16. decembra Moj-strana). Pri dečkih peti raz-red in mlajši je bil prvi ŽigaFerk (OŠ Koroška Bela) predTimom Ivančevičem (OŠ16. Decembra Mojstrana)

ter Benjaminom Kalčičemin Lucem Slivnikom (obaOŠ Koroška Bela).Pri deklicah šesti in sedmirazred je najhitrejši čas do-segla Meta Horvat pred EvoKanalec in Lauro Ferjančič(vse OŠ Kranjska Gora). Pridečkih šesti in sedmi razredje zmagal Tim Oman predAnžetom Čufarjem in Nej-cem Robičem (vsi OŠ Kranj-ska Gora).

Pri deklicah osmi in devetirazred je zmagala MonikaPlemelj (OŠ Kranjska Gora)pred Lejlo Smolej in ŠpeloRabič Por (obe OŠ 16. de-cember Mojstrana).Pri dečkih osmi in devetirazred je prvo mesto osvojilStaš Purger pred MihomŠtefelinom (oba OŠ ToneČufar Jesenice) in Rober-tom Nočem (OŠ KoroškaBela).

Medobčinsko smučarsko tekmovanje učencev

Nives in Urška z medaljama Nagrajene izložbe, ki sta jih postavili Nives in Urška.

Jeseniške novice, petek, 11. februarja 2011

Zanimivosti

13

Dobrodelni hokejski turnir Zbrani denar od turnirja in licitacije dresa, ki so ga poklonili hokejisti Acronija Jesenic, so namenilitrem otrokom tragično preminulega Tomaža Luznarja.

Ocvirki in pohvale

Janko Rabič

Hokej na ledu je na Jeseni-cah in v okolici priljubljentudi med rekreativnimi pri-vrženci tega športa. Kjer jele možno, ob nizkih zim-skih temperaturah uredijoledeno ploskev in se pogum-no podijo za ploščkom.Tako je v letošnji zimi tudi vPlanini pod Golico. Ledenoploskev so uredili Pr Čop inkar dobro je obiskana. V so-boto, 29. januarja, so tamorganizirali turnir trojk zamemorial Tomaža Luznarja- Luzija. Nastopilo je 13 ekipin na ledu ni manjkalo bor-benosti in zagrizene igre.Zmagala je ekipa nekdanjihhokejistov, ki si je nadelaime Fifi. Nastopila je v po-stavi Bogdan Finžgar, Ga-šper Finžgar, Rok Kalan inLuka Pogačnik. Druga jebila ekipa Vili v sestavi To-maž Vilman, Štefan Vil-man, Roberto Koželj in Ro-

land Brajič. Tretja je bilaekipa Bjorn in četrta ekipaKlemenc. Tekmovanje jeimelo tudi dobrodelno noto.

Zbrani denar od turnirja inlicitacije dresa, ki so ga po-klonili hokejisti Acronija Je-senic, so namenili trem

otrokom Tomaža Luznarja.Zbrali so 450 evrov, donatorpa je prispeval še darilnibon.

Na Aljaževi ulici sem opazil posledice obmetavanja fasadez jajci. Sicer je tako dejanje znano za poslopja parlamenta,vlade. Morda pa je nekdo prodajal jajca na domu, in ker nibilo posla, je predvideno količino za to prodajo zaradinesklenjenega posla enostavno vrgel v okno, steno fasade,vrata in stopnišče ...

Študentje - fotografiJanez Pipan

V avli gledališča Toneta Ču-farja so v petek, 4. februarja,odprli fotografsko razstavočlanic in članov fotosekcijeKluba jeseniških študentov.

To je bil poseben projekt,zasnovan z namenom spod-buditi kreativnost mladih nafotografskem področju.Mladi fotografi ustvarjajo vsodelovanju s Foto klubomJesenice. Predstavljajo se

Jasmina Šabič, ki fotografiraširok spekter tem. SimonaBorštnar rada riše, za foto-grafije pa išče različne moti-ve. Tanja Pogačnik ima radagledališče in glasbo. Ana Pi-rih aktivno fotografira že če-

trto leto, najljubši zvrsti stalomografija in surrealizem.Nastja Stare poje, kvačka,piše pesmi. Ana Medja jekot svoj moto izbrala: "Boljobžaluješ stvari, ki jih ne na-rediš, kot tiste, ki jih." MihaVahčič veliko potuje in prid-no nabira slike s potovanj.Matjaž Vidmar pa v Ljublja-ni obiskuje fotografsko šoloin dela v fotografskem stu-diu, s fotoaparatom pa bele-ži zlasti poglede na lepa de-kleta. Predhodni razstavi vjeseniškem Tea-ter baru ingaleriji K fotografija sta pri-jetno presenetili mnoge gle-dalce. Poleg skupinske raz-stave v avli gledališča bo čla-nica Jasmina Šabič nekajsvojih del razstavila tudi v Kfotografiji.

Sila kola lomi, če pa je vmes še hudo slaba volja, je rezultatviden na parkirišču za gledališčem. Nekdo se je razjezilzaradi mile zime in sklenil, da ni treba toliko snežnih stebričkov na parkirišču ...

Urejenost stanovanjskih hiš na Prešernovi (ob Hermanovem mostu) že dalj časa kazi dotrajana stavba.Besedilo in fotografije Janez Pipan

Opt

ika

Ber

ce d

.o.o

., Ti

tova

50

, Jes

enic

e

BREZPLAČNI PREGLED VIDALesce, torek: 15 - 17 / telefon: 04 531 89 34Jesenice, četrtek: 15 -18 / telefon: 04 586 2416

■ potrdila za vozniški izpit ■ zdravniška

spričevala ■ zdravljenje očesnih bolezni

■ predpisovanje očal ■ kontaktne leče

Vsak četrtek in petek specialistični okulistični pregledi! www.optika-berce.si

K&

D d

.o.o

., C

esta

Mar

šala

Tita

22

a, J

esen

ice

AS SUHA MONTAŽASadet Agić, s. p.Cesta maršala Tita 84,

JESENICEGSM 041/499 896

■ mansarde■ predelne stene■ spuščeni stropi■ stenske obloge

Montaža s KNAUFsistemi

Portreti v novejši umetnostiV Kosovi graščini na Jesenicah so odprli zanimivo razstavoPortreti v novejši umetnosti. Razstava je plod sodelovanjaGalerije Velenje, Slovenskega društva likovnih kritikov inGornjesavskega muzeja Jesenice. Na ogled so dela 33 avtor-jev. To so Mirsad Begič, Ejti Štih, Silvester Plotajs Sicoe, Zo-ran Arizanovič, Bojan Bensa, Jana Fak, Milojka Nanut,Denise Kokalj, Zmago Jeraj, Pila Rusjan, Črtomir Frelih, Iri-na Rahovsky Kralj, Roman Zel, Irena Brunec Tebi, TomažMilač, Hulqin Wang, Janez Bernik, Meta Krese, Arjan Pregl,Matjaž Rebec, Živa Žitnik, Ivo Mršnik, Tatjana Pregl Kobe,Evgenija Jarc, Tihomir Pinter, Bojan Salaj, Saba Škaberne,Ana Sluga, Jane Štravs, Barbara Jurkovšek, Jurij Kalan, Si-mon Kajtna in Zora Stančič. J. P.

14 Jeseniške novice, petek, 11. februarja 2011

Zanimivosti

Nagrajenci križanke iz prejšnje številkePravilno geslo križanke iz prejšnje številke se glasi IZ NA-RAVE ZA VAŠE ZDRAVJE. Sponzor križanke je trgovina zekološkimi izdelki SEMENA SONCA, Toneta Tomšiča 4, Je-senice, tel. 040/545 583 (nasproti Osnovne šole Prežihove-ga Voranca). Za reševalce prispevajo pet nagrad za nakup vnjihovi trgovini. Nagrajenci so: nakup v vrednosti po 10EUR: Tevž Koselj, Lipnica; Vladimir Oblak, Hrušica; MiciČernilec, Breznica; nakup v vrednosti po 5 EUR: MarijaGašperčič, Jesenice ; Marija Urh, Radovljica. Za nagrado seoglasite v trgovini Semena sonca!

Sponzor križanke je Čistilni servis Kapljica, Viljem Ambrožič, s. p., Cankarjeva 18. Radovljica, Informacije: GSM 040/611 020, www.cistilniservis-kapljica.com/. Za reševalce prispeva pet nagrad: 1. nagrada ekološko čiščenje stanovanja popust pri ceni 80 EUR; 2.nagrada ekološko čiščenje stanovanja popust pri ceni 80 EUR; 3., 4., in 5. nagrada trikilogramski ekološki detergent in obesek za ključe.

Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilče-nih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah doponedeljka, 21. februarja 2011, na Gorenjski glas, Bleiweisova ce-sta 4, 4001 Kranj, p. p. 124 ali vržite v naš poštni nabiralnik.

Urša Peternel

Valentinovi srčki 1Potrebujemo: 17 dag masla, 17dag sladkorja, 17 dag moke, 17dag čokolade v prahu, 3 jajca,malo pecilnega praška; za pre-liv: stopljeno čokolado in okra-ske (pisane ali čokoladne mr-vice).

Priprava: penasto vmešamomaslo in počasi dodamosladkor ter jajca. Dodamo šečokolado v prahu in moko,pomešano s pecilnim pra-škom. Vlijemo v pekač pri-bližno dva centimetra viso-ko in spečemo. Pečeno ohla-dimo, nato pa s posebnimimodelčki v obliki srčkov(malo večji od običajnih zapiškote) izrežemo srčke terjih okrasimo s stopljeno čo-kolado in pisanimi ter čoko-ladnimi mrvicami.

Valentinovi srčki 2Potrebujemo: 30 dag moke, 20dag masla, 10 dag sladkorja, 1jajce, vaniljin sladkor, malopecilnega praška; za okrasitev

stopljeno čokolado ali marme-lado.

Priprava: v moko, pomešanos pecilnim praškom, nareže-mo oziroma nadrobimomaslo (to naj bo sobne tem-perature), nato naredimo ja-mico in vanjo stresemo slad-kor, vaniljin sladkor ter jaj-ce. Zgnetemo krhko testo inga za nekaj časa damo poči-vat na hladno. Nato ga raz-

valjamo in z modelčki izre-žemo srčke. Polagamo jihna pekač in jih svetlo rjavozapečemo. Ohlajene okrasi-mo s stopljeno čokolado,marmelado ali pisanimi mr-vicami.

Valentinovi srčki 3 Potrebujemo: 12 dag orehov alilešnikov, 30 dag moke, 25 dagmasla, 1 jajce, vaniljin slad-

kor, 14 dag sladkorja; za okra-sitev: čokolado, marmelado.

Priprava: vse sestavine za te-sto pregnetemo in postavi-mo v hladilnik. Testo razva-ljamo, oblikujemo srčke injih spečemo. Ko so pečeni,ohlajene zlepimo po dvaskupaj z marmelado. Ko sesprimejo, jih namočimo še vstopljeno čokolado.

Dober tek!

Valentinovi srčkiV ponedeljek je valentinovo, praznik zaljubljencev. Drobna sladka darilca lahko pripravimo kar sami -spečemo valentinove srčke in jih pisano okrasimo.

Sudoku s končno rešitvijo

Mrežo izpolnite tako, da bodo vsaka vrstica, vsak stolpec invsak manjši kvadrat vsebovali številke od 1 do 9. Ob pravil-ni rešitvi boste v označeni vrstici, če zamenjate številke s čr-kami (1=K, 2=U, 3=I, 4=B, 5=O, 6=A, 7=N, 8=T, 9=R), odleve proti desni prebrali rešitev. Rešitev iz prejšnje številkeje ŠKILAVOST.

�� � �� � � � � � ���� � �� � � � ��� � ���� � �� � � � � � ��� � �� � � � � � ���� � �� � � � � � ���� � �� � � � � � ���� ���� �� � � � � � ���� � �� � � � � � ���� � � � � � � � ��

Jeseniške novice, petek, 11. februarja 2011

Koledar prireditev

15

KOLPERN NA STARI SAVI od ponedeljka do petka od 8. do16. ure, ob sredah od 8. do 17. ure

Fotografska razstava Utrip Stare Save - ob 60. obletnici ustanovitveželezarskega muzeja (do 16. septembra). Info: Gornjesavski muzejJesenice, 04/583 35 00, www.gornjesavskimuzej.si

KOSOVA GRAŠČINA od torka do petka od 10. do 12. in od16. do 18. ure

Likovna razstava Portret v novejši umetnosti (do 25. februarja)

Info: Gornjesavski muzej Jesenice, 04/583 35 00, www.gornjesavskimuzej.si

Petek, 11. februarjaKEGLJIŠČE PODMEŽAKLA ob 15. uri

Rekreacijska liga v kegljanju

Info: Zavod za šport Jesenice, 041/676 554

RAZSTAVNI SALON DOLIK ob 18. uri Samostojna razstava likovnih del Jaka Kobala, člana DOLIK-a (do 9.marca)

Info: DOLIK, 04/583 25 06

MLADINSKI CENTER JESENICE ob 19. uriPotopisno predavanje ETIOPIJA; Petra Klinar in Dimitrij Duhannojev

Info: ZŠJ - Mladinski center Jesenice in KJŠ, 04/588 46 80, 81;www.mc-jesenice.si

Sobota, 12. februarjaPROSTORI PODJETNIŠKEGA INKUBATORJA (Sp. Plavž24e) ob 10. uri

Uvodno usposabljanje za prostovoljno delo

Info: 031/569 340 ali info@up-jesenice.org

DVORANA GLEDALIŠČA T. ČUFARJA ob 18. uriDružinski muzikal Moje pesmi moje sanje v izvedbi Musike in Prešer-novega gledališča Kranj.

Info: Gledališče Toneta Čufarja Jesenice, 04/583 31 00

DVORANA PODMEŽAKLA ob 19.15 Hokejska tekma EBEL - Acroni Jesenice : KAC

Info: HK Acroni Jesenice, 04/586 33 63

Ponedeljek, 14. februarjaDOM DU JESENICE ob 18. uri

Predavanje specialistke javnega zdravja dr. Andreje Krt Lah Preventi-va pljučnice v starejšem obdobju. Info: DU Jesenice, 04/583 26 70

KEGLJIŠČE PODMEŽAKLA ob 18. uri Rekreacijska liga v kegljanju. Info: Zavod za šport Jesenice, 041/676 554

NAMIZNOTENIŠKA DVORANA PODMEŽAKLA ob 18.30 Občinska rekreacijska liga v namiznem tenisu

Info: Zavod za šport Jesenice, 051/685 240

Sreda, 16. februarjaDVORANA GIMNAZIJE JESENICE ob 17. uri

13. kolo lige v košarki, Športne igre Jesenic

Info: Zavod za šport Jesenice, 051/685 240

DVORANA GLASBENE ŠOLE JESENICE ob 19. uriNastop mladinskega pihalnega orkestra

Info: Glasbena šola Jesenice, 04/586 60 30

Četrtek, 17. februarjaZBOR ŽP JESENICE ob 6. uri

POHOD: Solkan (92 m)-Škabrijel (646 m)

Info: DU Jesenice - sekcija za pohodništvo, 041/402 739

DOM UPOKOJENCEV DR. F. BERGLJA ob 9. uriDelavnica ročnih del - izdelava beneških mask

Info: Društvo bolnikov z osteoporozo, 070/875 956

DVORANA GLASBENE ŠOLE JESENICE ob 18.30 Javni nastop

Info: Glasbena šola Jesenice, 04/586 60 30

KOSOVA GRAŠČINA ob 18. uriMuzejski večer Rajska ptica na Blejskem gradu, predava univ. dipl.org. Srečo Vernig

Info: Muzejsko društvo Jesenice, 031/580 727

Petek, 18. februarjaKEGLJIŠČE PODMEŽAKLA ob 15. uri

Rekreacijska liga v kegljanju

Info: Zavod za šport Jesenice, 041/676 554

MLADINSKI CENTER JESENICE ob 19. uriZaključni dogodek natečaja OGLASI, trenutek, ki zafrkava. Info: ZŠJ -Mladinski center Jesenice, 04/588 46 80, 81; www.mc-jesenice.si

DVORANA GLEDALIŠČA T. ČUFARJA ob 19.30 Glasbena monokomedija Od tišine do glasbe koncert za anekdoto inklavir v izvedbi Jureta Ivanušiča

Info: Gledališče Toneta Čufarja Jesenice, 04/583 31 00

Sobota, 19. februarjaCENTRALNA POSTAVLJALNICA ŽP JESENICE ob 14. uri

Ogled modulne makete in voženj vlakov po njej

Info: Milan Hribar, 040/706 740

Nedelja, 20. februarjaDVORANA GLEDALIŠČA T. ČUFARJA ob 10. uri

Vaša - naša matineja: ŽOGICA NOGICA (program za najmlajše)

Info: Gledališče Toneta Čufarja Jesenice, 04/583 31 00

DVORANA GIMNAZIJE JESENICE ob 10. uri Tradicionalni turnir v odbojki za mešane ekipe

Info: Zavod za šport Jesenice, 051/685 240

PLAVŠKI ROVT ALI SAVSKE JAME ob 10. uri Sankaško tekmovanje za rekreativce

Info: Zavod za šport Jesenice, 051/685 240

Ponedeljek, 21. februarjaKEGLJIŠČE PODMEŽAKLA ob 18. uri

Rekreacijska liga v kegljanju

Info: Zavod za šport Jesenice, 041/676 554

NAMIZNOTENIŠKA DVORANA PODMEŽAKLA ob 18.30 Občinska rekreacijska liga v namiznem tenisu

Info: Zavod za šport Jesenice, 051/685 240

Torek, 22. februarjaDOM DU JAVORNIK-KOR. BELA

Predavanje z digitalno fotografijo, avtorja Pavla Smoleja z naslovomGoli otok - otok Grgur

Info: DU Javornik-Kor. Bela, 04/583 10 14

Četrtek, 24. februarjaDOM DU JESENICE ob 18. uri

Predavanje Pavla Smoleja v sliki in besedi Od Stola do Obirja

Info: DU Jesenice, 04/583 26 70

Petek, 25. februarjaKEGLJIŠČE PODMEŽAKLA ob 15. uri

Rekreacijska liga v kegljanju

Info: Zavod za šport Jesenice, 041/676 554

Aktivnosti za otroke in mlade

ZŠJ - Mladinski center Jesenice, 04/588 46 80,81; www.mc-jesenice.si; dmcj@siol.net

MLADINSKI CENTER JESENICE in druge lokacije21. 2.-25. 2.

Počitniški program za mlade; več informacij na www.mc-jesenice.si

Občinska knjižnica Jesenice, 04/583 42 01; info@knjiznica-jesenice.si

IGRALNICA OBČINSKE KNJIŽNICE JESENICE 11. 2. in 18. 2. ob 10. uri

Brihtina pravljična dežela

14. 2., 16. 2., 21. 2. in 23. 2. ob 17. uriUstvarjalna delavnica

15. 2. in 22. 2. ob 16. uriAngleške urice (zaključena skupina)

17. 2. in 24. 2. ob 17. uriUra pravljic

NA VSE PRIREDITVE VLJUDNO VABLJENI!Pripravil: TIC Turistično informacijski center JeseniceTel.: 04/586 31 78, www.jesenice-tourism.net E-pošta: tic@ragor.si, tic.jesenice@siol.netKoledar prireditev sestavljajo prireditve v občini Jesenice, ki so jih javiliorganizatorji prireditev in s tem tudi odgovarjajo za pravilnost podatkov.Organizatorji morajo spremembe za že objavljene prireditve sami objavitiv medijih.

Februarske prireditve Zimski tabor Zelenica 2011Med zimskimi počitnicami vodniki mladinskega odseka priPlaninskem društvu Jesenice organizirajo tradicionalni zim-ski tabor, ki bo od 19. do 24. februarja 2011 v Domu priizviru Završnice. Tudi letos bodo smučali, uživali na sneguin drugih družabnih aktivnostih ter se tudi kaj noveganaučili o zimskem osvajanju gora. Informacije namladinskem odseku na telefonu 031/597 050, na spletnistrani http://mo.alpinizem.net in na izletih. U. P.

OČESNA AMBULANTATitova 31, Jesenice, tel.: 04/5832-663

Vida Mihelčič s.p.

Jesenice na sejmu Turizem in prosti čas

Občina Jesenice se je predstavljala na sejmu Turizem in pro-sti čas, ki je letos potekal od 27. do 30. januarja v Ljubljani.Leto 2011 je bilo prelomno za turistične ponudnike na ob-močju gorenjske regije, saj se je 16 gorenjskih občin prvičpredstavilo skupaj. Skupno sodelovanje gorenjskih občin jepomenilo predstavitev celotne ponudbe regije na enem me-stu in hkrati predstavitev številnih možnosti turističnega obiska v tej regiji. Občina Jesenice se je predstavljala skupajz občinama Žirovnica in Radovljica. Tako so obiskovalci nastojnici lahko izvedeli o turistični ponudbi treh občin, najboljpa so jih zanimale pohodniške poti in kolesarski izleti. Nastojnici so dobili različne promocijske materiale, lahko so seposladkali s piškoti v obliki narcis, žirovniškimi medenjaki inpoizkusili medeno žganje. Zelo veseli so bili nalepk narcis,ki so postale že nekakšen prepoznavni znak Jesenic. L. K.

OBVESTILO

LOKALNE TURISTIČNE ORGANIZACIJE BLEDA, BOHINJA, KRANJSKE GORE, RADOVLJICE, ŽIROVNICE,

OBČINA JESENICEIN VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ZA GOSTINSTVO

IN TURIZEM BLED

vabijo na tečaj za usposabljanje

LOKALNEGA TURISTIČNEGA VODNIKABleda, Bohinja, Jesenic, Kranjske Gore, Radovljice

in Žirovnice z licenco.

Pogoji za prijavo:- končana V. stopnja izobrazbe;- znanje najmanj enega tujega jezika;- veselje do vodenja in dela z ljudmi.

Informacije in prijave: OBČINA JESENICE, Cesta železarjev 6, 4270 Jesenice, tel.586 92 66 ali e-pošta aleksandra.orel@jesenice.siCena tečaja je 170 EUR (DDV vključen) ob pogoju, da bo prijavl-jenih vsaj 15 tečajnikov.Prijave sprejemamo do 18. februarja 2011. Celotno besedilo razpisa in urnik predavanj lahko najdete na spletni straniwww.jesenice.si.

ww

w.je

seni

ce.s

i

jeseniške noviceJeseniške novice, petek, 11. februarja 201116

Ana Hartman

V drugi polovici januarja seje po večjih slovenskih krajihzvrstilo enajst predizborov zadrugo sezono šova Slovenijaima talent. Enega so, tako kotlani, priredili tudi na Jeseni-cah. V Gledališču Toneta Ču-farja je komisijo producentovPop tv skušalo prepričati ne-kaj manj kot sedemdeset ta-lentov, nekateri so prišli tudiiz bolj oddaljenih krajev."Prevladovali so pevci popain roka ter glasbeniki instru-mentalisti, videli pa smo tudiglasbene skupine, mažoret-ke, opernega pevca, raperje,komike ... Med vsemi nam jenajbolj ostal v spominu štiri-

najstletni pevec, ki je imel zasvoja leta in okolje, iz katere-ga izhaja, zelo izstopajoč stiloblačenja, sam ga je poime-noval 'oldschool'. Talentov,ki ne poskrbijo samo za pet-je, ampak tudi za videz in iz-delan nastop, smo vednozelo veseli," je po predizboruugotavljala producentka He-lena Žagar.Med talenti na Jesenicahsmo med drugimi opaziliMašo Kocjančič, trinajstlet-nico z Blejske Dobrave, ki jelani zmagala na festivalumladih pevcev Zlati mikro-fonček Gorenjske. Na sled-njem je navdušila s pesmijoLahko noč, Piran, z njo pa jenastopila tudi pred komisijo

šova talentov. "Na predizborsem prišla, da bi slišalamnenje komisije o svojempetju. Nastop je uspel, ko-misija me je pohvalila.Upam, da se bom uvrstilana avdicijo, da me bodo spo-znali tudi gledalci. Postati siželim pevka in mogoče tudiplesalka," je povedala osmo-šolka, ki prepeva v šolskempevskem zboru Osnovnešole Prežihovega Voranca. Vnjem poje tudi šestošolkaAna Krstevski, ki se je napredizboru predstavila spesmijo Celine Dion My heart will go on. "Pripravljalasem se en teden po dve urina dan. Nastop mi je uspel,komisija se mi je zdela stro-

ga, a me je pohvalila. Obis-kujem tudi ure petja," je de-jala Ana, ki si želi postatipevka. Podobno željo imapetnajstletna Dženeta Kape-tanovič, prav tako učenkaOŠ Prežihovega Voranca.Pred komisijo je zapela pe-sem Seke Aleksić Idi s njom."Na nastop sem se priprav-ljala dva do tri tedne. Tremenisem imela, komisija mi jerekla, da je bilo super," jebila zadovoljna po nastopu.Med najmlajšimi pevskimitalenti je bila sedemletnaNeja Peternel z Dovjega. Za-pela je otroško pesem Mojmali mucek, pevski talent paje podedovala po očetu Kle-menu, članu skupine Kocka.

Med talenti največ pevcevNa jeseniškem predizboru za šov Slovenija ima talent se je predstavilo nekaj manj kot sedemdesetkandidatov.

Dženeta Kapetanovič (druga z leve) se je predstavila s petjem: "Na talente sem prišla, ker si želim postati uspešnapevka." Pesti so zanjo stiskale prijateljice. / Foto: Tina Dokl

Talenti so v zaodrju morali odgovarjati še na vprašanjanovinarjev ... / Foto: Tina Dokl

Petra Ivačič iz Poljč (na sredini) je zapela pesem ManceŠpik Zvezala bi si krila. Spremljali sta jo mami Jelka insoseda Barbara. / Foto: Tina Dokl

... in ponoviti nastope za snemalce. Na harmoniko jezaigrala Anja Koračin iz Gorenje vasi. / Foto: Tina Dokl

Peli sta tudi Ana Krstevski in Maša Kocjančič, zmagovalkalanskega festivala Zlati mikrofonček Gorenjske. Obe stasicer članici pevskega zbora na OŠ Prežihovega Voranca.

Sedemletna Neja Peternel z Dovjega je pevski talent podedovala po očetu Klemenu, članu skupine Kocka. / Foto: Tina Dokl

Koledar v Juretov spominV spomin na tragično preminulega ultramaratonskega kole-sarja Jureta Robiča z Jesenic je izšel poseben koledar s foto-grafijami, ki so nastale na njegovih kolesarjenjih. Koledar jeizdalo Športno kulturno društvo Notranjc, ki je organizatorvsakoletne dirke DOS-Extreme, to je Dirke okoli Slovenije.Jure je na tej dirki zmagal kar štirikrat. Posthumno so gaimenovali tudi za častnega člana društva. U. P.

Mehka vezava, 10 x 15 cm, 156 strani

Redna cena: 5,90 EUR

Če knjižico kupite ali naročite na Gorenjskem glasu,

je cena le 4,90 EUR + poštnina.

Knjižico lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova

cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel.: 04/201 42 41 ali

na: narocnine@g-glas.si.

V knjižici je izbor več

kot sto slovenskih ljudskih,

narodnih in ponarodelih pesmi,

ki se zaključijo s Prešernovo

Zdravljico. V njej je dediščina

naših dedkov in babic, prednikov,

ki opevajo težko življenje,

ljubezen, žalost, slovo in prelepo

slovensko deželo. V krogu vaših

prijateljev, sopotnikov, planincev

in drugih boste lahko zapeli

znane pesmi, kot so: Adijo, pa

zdrava ostani, Franček stara

kljuka, Kje so tiste stezice,

Kol`kor kapljic tol`ko let,

Od Ribn`ce do Rakitn`ce in

še številne druge.

ww

w.g

oren

jski

glas

.isPesmi so namenjene prav vsem generacijam, saj predstavljajo

pomemben del slovenske zgodovine.

OČESNA AMBULANTATitova 31, Jesenice, tel.: 04/5832-663

Vida Mihelčič s.p.

Foto

: Tin

a D

okl

Neurejen podhodNekatere krajane moti neurejen podhod pod železnico, kivodi v Podmežaklo. Luči v njem so večkrat razbite, stene sopopisane z grafiti ... Na to je na eni od sej opozoril tudiobčinski svetnik Zoran Kramar, ki je menil, da je predvsemza otroke podhod že kar strašljiv, zato bi ga bilo treba pre-barvati in zamenjati luči. Odgovor je pripravil direktor Ko-munalne direkcije Marko Markelj in v njem pojasnil, da sopoškodovane luči posledica vandalizma. Ker jih vandalipogosto uničujejo, jih na direkciji tudi redno menjajo.Trenutno so vse luči popravljene in ni potrebe po zamen-javi, je povedal Markelj. Kar se tiče grafitov po stenah, pa vletošnjem letu odstranitve ne načrtujejo. U. P.

Foto

: An

ka B

ulo

vec