Upload
ngodiep
View
225
Download
4
Embed Size (px)
Citation preview
fSKE
. LJU bora :erk~cem
1for-
ima ce
daja tase.r in
boe in agoeksji v
ce )'teli v.elj, ob-
priigaigakorv sa-
k.olun.k. Zlar
na pa'Ok-
, se in
~ali
rav nih mo
e-
i-
Glaallo Soclallstl!ne aYezi delovnega ljudsiva obcine Cerknlcci
LETO IV •• STEVILKA 6 JUNIJ 1965 CENA 35 DIN
Slavnostno priredit~v v poCastitev 20-letnice
osvobod.itve V pocastitev dvajsetletnice osvoboditve je organizacija ZB Cerk
nica priredila v nedeljo 9. maja svecano prireditev. Ob prisostvovanju stevilnih druzbeno politicnih delavcev . in obcanov je pred spom enikom v Cerknici spregovoril tov. Kebe Makli o epominih pred dvajsetimi leti, ko je bila osvobojena Cerknica .
Na koncu uvodnega govora so bili na podnozje spomenika polozeni venci.
Slovesna povorka je nato ob spremljavi godbe na pihala krenila proti Brestu, ·kjer je· na svecani t ribuni spregovoril prvoborec Cerknice tov. Vid.rih o svojih spominih v ·casu NOB do osvoboditve.
Na koncu slovesnosti -je v imenu Skupscine obcine Cerknica tov. Hrblan obdadl s knjigami prvoizvoljene prediiednike krajevnih Ijudskih odb6rov c ·erknice.in-Grahovega.
BOST
Polaganje vencev pod spomenikom NOV v Cerknici ob 20-letnici osvoboditve Foto - Bost
Prvi predsedniki krajevnih ljudskih odborov iz podrocja Cerknice in Grahova
Sv.ecani sprevod ob 20-letnici osvoboditve na poti proti tribuni na »Brestu« Foto - Bost
Prvoborec Cerknice, tov. Vidrih govori o spominih za casa NOV ob 2~-Ietnici ~voboditve Foto - Bost
Komunisti bodo 'V se bolj krepili samo~pravne
odnose OlK!niski lulmi~ ZKS predvideva v svo jem programu n.&
l>(ldroCju notranjhi odnosov ZK siroko a.kti.VJWSt clanstva v osnovnih OT"ga.n.izacijah. Skrbi za sinhronizlirano sodelovanje osnovnih organizacij in obCinskega komiteja. Dee nove oblike ideolo5kega izobra.Zevanja. Nenehno bo spremljal a.k!tivnost in sta.Ino analiziral posamezne poja.ve v obCinl.
Dru Z'ben.o-ellooalorrn.slki r atzJVoj i.n odnoiS!i v oocini so v porogam11U clela -zatjeltli. zalo karillm-etmo. Progmm predl\ni.deva, da se morado tlaini ZK I>Qjeva1li proili vsam la1§il11va~m 5amOUJPfi'avnillh pravic dclorvtn:ih ljudi, iPI'oti bi:ro'kra1sk.im iJn )!;Eihndkrailskim metodam vodenja pOsaJITle2l!1:ilkov ill1 skupin. Zavtrema se za rurveljaviterv socia1i-
stiOruih odlnosav v druZbenili sllu.Zbah. Poudalijooo je, da morajo komruniSti posvebirtrl prv€'11Silveno _pazamoot Sa!Sllvru, da se poveea VJPliv komU!l!iBtov pl;'i del.u organov dTuZJbenega upravljanja v prOOv.ati.
(Nad. na 2. strani) •
GLAS NOTRANJSKE
ObCinsko skupSCino o gibonju gospodorstvo Na drugi seji obCinskega zbora
in 7lbora delov.nih Skupnosl;i je l:xila na dnevnem redu tudi probleanatika giba.rli.ia gospodars a na obmoeju na.Se o!Xfule. Sklup~na j obraJWta.vaila poo.ledice ekonomskoadrn.irrl.b1.rativlllih uk:repov, kli se po pooamerznih panogah gospodarstva Ze <Suti-jo.
Sk.up$Cina u.gotavlja, da so eJro... narr610 uk.rtu>i, .k:i. so bil!i srorvan!i, na.enkrat pOOtaVtiJ.i po<fjetja v @rernenjene razmere. Cepmv so g<JI!ij:lOdarSke org.anizacije zaklliUCsile preteklo poo.lovno leto dokaj ugodno, saj so slrora:j vse presegle pla.nska predv:ideva:nja (celotllli dohodek je prese?.en za 15%, narodni dahodek pa za 25 %), pa po dirugi strani u.g tav]jamo tudi, da so se v povpreCju dvlgali tudi 05ebni dohodlti skladu z dv:iganjem. produlct:i.vnosti. K]jub temu vsa podljetja niso spOOtovala te zakonit.oslli. Naj navedemo samo primer ~Kovinoplas'bike« LoZ, kli je povebla osebne dohod.ke za 70%, produklttivnost pa za 27 %, Gradbeno podljeil.ie »Gradi§Ce<• Cer.knica je poveCailo osebne dohodke za 33 %, prod'u.ll;t1vnost pa je predvsem iz objeklti.vnih V2!rokov padla za 9%.
• (Nad. s 1. stran.i)
Komun.isti v gospodarslkh organizaciij;ah morajo skrbneje ocenj~ vaJti moiJnostL. kli. jih im~o pro~ZNajalai, da bi dejansko sodelova1i v samouprav]ja!l\iu. l7Jhodi&:e za ocenjevanje mora biti de'jstvo, da so nosrlai samoupmV'Ilih pra,;c v&i delavci, ki sicer prenaSa.jo del svojih prjstojnostli. na samoupravne organe. Potrebno je anal:iZirati sedanji sistem dela sa~ m upravil'lih org:anov. Ugotavlja'lli je ·.1•eba, k.ako so priprBJVljene seje, ka.lclen je bll potek seje, kateri klerpi 50 bill spr~eti i11d. Komunisti so dol.Zn!i. opozorili.i samoupravne organe na pomankljivostli in zahtavati potrebne spremembe delu. Cilj vseh prnzad~ ,. j naj bo postopno poveeevanje udeleZbe vseh dela""Cev pr.i uprav.ljanju podjetja
Komunisti v samoupravnih orga.ri:h se morajo zavzemati za vse pog<Jje, k!i so potrebni za uspe.Sno delo na posameznih delovnih enotah, kar je poti.tti.vno s stalisea gospodarj~>!l(ja ' a tudi s stal.iSca samoupravljar.,.a Ost·o pa morajo nastopiti. proti delovnim enotam, ki so bile vpeljane samo zato, da je zado5Ceno demolcra; ·enemu videzu. nimajo pa stvarn:ih pri-'ojnosq s podroeja proizvodnje,
deli •e ter urejanja medsebojnih in delo,"!rih razmerij.
Komuni.s"J o se na sestank:ih sekretai'i.atov d f">"'OVO' J.i, da bo
'ihm-a .alna slrrb, da se statuti in drugi sam u:pravni akti dopolnjujejo v skladu z razvojem odnooov in sirjenjem ma: eria1nih osnov samoupra •ljanja, Ugotavljali so, da v tem pogledu ni pos bnih prizadevanj. se zlasti zato
e, ker so se komiBije, ki so prnprav]jale osnutke statutov, ra:zSI.e. Edlin· so Si bill, da bo potrebno
re<11agati delavskim svetom, da imenuje:o st.alne lromisije za sa-
NBJVeden.i dve pod/jetji sta v prevel.iOOi. meni racunali s tern, da fl!prieo nestabi.l!nosti gOO,pO<ia.rstrva z 7JVIi.Sevanjem cen laie pr.ide!jo do v~jih osebnih dohociJk:ov, :istoCasno pa so racunali tudi na ~ membo iinStrumenitov, da b i ta polo"'atj abd!r!ail:i a1i ga celo i'llbdltisa!Ji . Po obdelaVi teg:a vpra.Sanja ~e ~ SJXI"EUela prU.~o, naj deloVll'li kolekbi.'Vi formirajo osebne dOihocl'ke v Skiladu z rastj'o prod'ukiii.vnosti dela.
Kot v vsej nasi indusbri'ji je moana ov1M M ra-zwoj iJn nemoteno g~enje preSk!rba z reprod/ulk.cijskrlm matemalo:m. Na~ Sem'U kOI1'lJl)i!J1allru ~Brel'llt.~ pnilrnanljlkujejo predMsem rnater'ia1i do:mace proirzlvadnje, medrtern ko prtihajajo w;e pooilljke ti'€ll>rod'UJiooidSkega maJteriala z ve1i!ko zamudo. Z ena'kli.mi t.eZav.am.i se bori'jo trud:i ootaiLa padtletja v naSi kolml.Lni. Vzrok za te-lave te vrslt.e v na5em gospod.airstvu je predJvisenn v tern, da •je OOla presk!rlba s suI'OV!inami 'in r~odukctjsk!im mater'iaJJom pretliirano verzana na. posojihla, JQi jih je llreba od,PlatevaUi. To se je dogajaJJ.o· na zrunanljem .in no1lranjern trZ~u. Ker je zaradi 1l!k:reyov poootrena druZlbena
mOUjpraV!Ile alklte. Te ko:misije n ati bi bile odgovome za to, da bodo vedlno dopdlntjevale im. Vln.aSale vse spremerii(be, ki jtilh bodo ::w'l'ejeli sarnoupraJVIrui orgam,i. Komurtisti so u.gata"l]jali, da v nek.aterih g<J<51P0datrSkli.h organizaeiljaih pornan~lk!ll.iJvo aJJi 1pa sploh ne ureuajo startn.liti odnosov, ki bi la!hlko pti$evali k r~ti 'kultwme raV1Illi zaposlenih. Ker na rast spl<>Sne iml'Ltume raWlli ;proizvadalcev v vel.ilkii m~ri vpllliva izobrazba, bi morale del0Vi11e organ'llizacije omogOOiti zaposlenim, da priddbijo splOOI1o izobl'aa:bo, kar bi bil lah-" ko tudi pogoj pri Skii.EIPOOllj<u rednega delovnega ra.2Jrllerja.
»>bveOCallldu v delovnih ru·ganizacirjah in v komuni je po!lrebno posvetirti. mnogo vee ipO'llor.nosti kdt doslej, .. so od.loono posta;vljali ko:muntisti. Potrebno bo prouCiti sedanje ob1ike iin vsebino obveSICan;ja in dosOOi to, da o tern razpravl.i'atio samoupraVIIlfi orgarui in sprejlmejo Skil.epe o naCinu pravi J.nega i!Ilioi1mliira1!11ja ilianov kolellctilva ilil abCam.ov.
v bodoee bo potrebno !le bold poglob]jen.o proueevalti vse VPSte ra!Zlrui-h odStJqpaJnj v delOIV'nili orga:n!iJmcljah, 'Zl.asti pa tiSte, ki za"iraiio rarzwoj saiDOUJPI'&Vljam,ja. P rizadevanje komu.niStov bo vedno usrnerjeno v odlkmi.<vailJje Wll'olrov, deljaVlnoot pa na od:praJVI]janje ViZI"'kov, 'ki so osnova nasprd~jem. KOillllllil.iSt: j'e jasno, da bodo le tako re5evali rprortJi-
ovja v pozitif\l!l'lo smer, ne pa da bi ootala nerau..reSena in bi jih moral:i vedno Zl!lova ~ati.
Te zastavljeme nalloge obCIDSkega ko:rniteja in OI'Sllovnih organizaaiJj ddkazujejo, da to n.i rerZJUltat povrSnlih dogovorov komuniStov, pac pa sprejete obverzrnooti, k!i. jill je treba natan.On.o in z vso odgm·ornostjo i2Jpolniti.
D.Mazi
konitrola, so posledi.ce abCuilne v tern, da •pl"ihaja r~ter1Lal. z zamudo. IZJhod itz te sli\buadi.je je v tern, da v vseh deloiWU.h OI'gal'llizacijah na dbmocju vse dlr'Zave porsjpeSdnno tempo rarmoja IPfodizvodlnti e surov'iJn, rep!I'odulkc.iljsk:e;ga mater1ilaJ.a, emergilje :Ltx:l. Na poldro4jlu prod.aije ugota"llja:nro 11uidi prece;jiSen divi.g z oziTom na prejSn!ja dbdobja. Ce samo primerijamo dlv'Jg v lertJu 1964, u:gotxm:rno porast za 29,8 %. KII:jru/b temu v zadlnjem casu ugoltaJV1jama, da se v vtseh inrl mgtr.i(jSkilh !Pddl.i atjlilh '[l'O
veruje'jo zaloge gotavih i:zxi'el!lrov. Tu so nelkaltera P'Qd~e'ttia tn'Oiil.a db pOilittilko CEin, k!i ja forun1:1ra11TD: C!J.ijl ad!mti!nistra ti•vlllih U!kfetpOIV na tern paclirO(lju je v tern, da se uil'ed!iljo in ~ena<:ijo pogoji gospodar'jenja. Tesno v tej zvezi je tuldli i:ruvesticijSk:a poliltilka v oOOimi in v vrej na!li du:.Z!lJVIi.. D6l.oVIIle o:ngan:izacitje na obmoQju na.Se obC:ilne so v SIV'ODiilh plan:ih predvidevale SkJuipno 980 l1'l!i.J1ijOI1JOIV .imlv€191lioilj!Sikih nalo:lb, Old tega v grad/bene objelktte 540 mi'li.jonav. Brez dvo:ma oo pmi tern pratiravale slko~ra:j vtse delavne organizacije. V ill1iveiSitiailje se Slp!Useaj o tudi take gOO!P'Otl:ar'Silre organizadje, kl.i nlinnado dO'V'Ol!j sredstev za. svoje telkoee olbratoVallllje. Neikatera podjetja !le seKiaj dovolj ne razumejo tega, da se morajo zanasati predvsem sama na.se. Se vedno Cak.ajo, da ood!o vpraSan.je illliVesltlicilj in oouga VJPraSa:nja reSevaJ.ii oPgani republilke !in druge dJ.,uZJben:o-;polli bitne Skt.Ja;m.ooti, ha;nlke, 'Zlbarlnke itd. Nametn .Ukr~ je v tern, da .bo ekonomski i.nteres delova'l v slehemern kolSkltliMl, da se bodo orga<ni samoU[>ravil;iantia na lasbnih
:i.zllrusnjah prepritali, da mor.ajo slcr'beti za fom'llilranje sklad'OIV in v Slk:ladu s tern ternelj.i.teje dela:tu na prog;raJil1lira!l'lju ra!ZSiritve in :zibol'jSan,j e o11gaJilii:zac~j·e proizv.odrn,je.
Vsi f.i Uilm"e~pd, so le zaeasni, v end aJr imajo za cfl:j uvel,javlijalllje sisterrna gQSIPOCla.J:ijen:ja iiJn za UTaiV
nove!len!,je 'blagOWllih !in denarnih fond!OIV v naSem. g~Cll<:l.avstvu. V to svl1ho so tudli ulkrepali z zalkoni o zamrzml,jeln,ju cen. To obOOtimo pred'vsean kot potroSa1lilk:i (sir!la diruZJbema pdt;ro!lm,ja).
Visi ti uk'l'E!!P'l so med sebo(j1 tels!!10 <pavezani, tudi enega i.lnStiJ.1umffi'llta• ne moreano l~ti od dlr1ugega, vlsi :pa jma,jo za cilj UJretial1!je g<liSlpOda•rSkega poloZati'a. v sk.Ia:du s tern je OlbCi!mslk.a s:kiUIPSCU!na pol.eg pogl.obljene anal.ilze o gospodai1Sik€1!TlJ sta:nj1u in. istocasn em anrailjl:lli:ramjju zalkil!jiUJC!nih raoonw za lebo 1964 ~re,i•ela u<StreJZne zalkl~JUICik.e iJn dala .P1I"i IJ'Oil'OIOiua v'6em ()lelk!ti·vo:m, predlvoorn p a orgaJn.oan upravntiland a .
1. Vs·e dleJoVI!1e or~amJ•z.adije naj d!ai.io v Skila:d db.rartm.ih sreidlstev :vee ~tev i':liatega ddhocllka (po bi.l.anlai 1964), a naji!'Illall'lti 30 %.
2. V:sii delaVISkri. mneti. nalj talk·oj , po:zmeJe pa enlkrat rnes.eCin.o J:ll"e~naliaJi~.aljiO d<JIS~e p'LaJ!151k;~ proliZNOdln:.ie, ugO(ta:vlloanje prodiU!kitivnooti lim. eilrono:mian06ltli - ail!i vsaj vts.alke 3 mesece - ter g.i!bande zal<ag m aiteriaila im. diOilllm.iilkov. 0 bern mora:jo dbvesti'tii, tUid!i n€!p0151redne .pro!il21Vaj~a~lce.
3. Poleg; d:elO'V1Il.ilh oll."ganie.acij aw)j o pro11llemalflilki. gOO!Pocl.aii':ienja ll'a71Pfav>]ja tudi cllru'.Sitwo kmti•ilgavod!ij na abrrnoiCju oibCILne Cerik111ica, ter se nelkaj oota:lili pffilp'OII'OOil.
NEKAJ IZ ZAKONODAJE ZAKON 0 MINIMALNEM OSEBNEM DOHODKU, citiran v Ur. I. SFRJ st. 6/65 doloca minimalni osebni dohodek, ki znasa 15.000 dinarjev neto mesecno za polni delovni cas. Republika lahko z zakonom doloci tudi visj i minimalhi osebni dohodek. Delovni organiza-
ciji, ki iz svojega dohodka in iz sredstev skladov ne more izplacati delavcem mini·malne osebne dohodke, zagotovi manjkajoca sredstva: olbl,ine iz Skiu.pmi'h II'ezelf'V delovnih organizacij. Zakon se uporablja od 1. 1. 1965 dalje.
Komisija za !ltipendije pri Skupscini obcine Cerknica
r a z.p is uj e
naslednje stipendije:
3 pravna fakulteta 3 elwnomska fakulteta 2 visja upravna sola 1 visja sola za socialne delavce 3 pedagoska akademija - glasbeni poull 1 pedagoska akademija - knjiznicarstvo 2 ~konomska srednja sola 2 srednja tehnicna sola - gradbenistvo 1 srednja tehnicna sola - geodezija 3 gimnazija s pedagosko smerjo (uciteljisce)
Interesenti naj vlozijo prosnje pri Komisiji za stip ndijc pri Skupscini obcine Cerkni a najkasneje do 15. 7. 1965 in n .i k prosnji prilozijo po moz osti tudi pott·dilo o opravljencm sprejemnem izpitu. Prosnj mora biti kolkovana s kol l om za 50 dinarjev.
Komisija za ~tipendlj
Gl
7lE ni dil ill
c nl S'
d n Sit
6il k IP n v So
111
0 v s l• j : sl v v c r. n ![
![
r a: t
' l' j
1jo in
aitli in
>d-
nsiIVJh v
lO
tilr -
iSuuav p-
0
ISazla >a
!lj ~
lO
J -,_ lj I
n .e
lj a ,_ l ,
z ;i
GLAS NOTRANJSKE ----------------------------------------------·---------3
Gospodarjenje z gozdovi na obmoCju naSe obCine Poileg goopodamslk.e p.rohleanaJbi
ke je na za<linijl ~d obCi!nska s1~a obraV'IlavaJ.a tud!i a!I1aD1zo svaba :za knneroijstlvo .iJn gozdamtvo o g~jenQrU z gozdbvti na dru~enean in zaselmem ~jtu dl:xmoCja na.Se obaine.
SkJuipSICilna je 111a podllagi anaJ..i-7.16 :iJn UIVodlrrih :izVajjlaln!j predseidnilka sveta za kmetli.jstlvo in goodalnsltJvo V!Seslbr a!ruilk!o preaJnJail.i:zli~rala usjpelh g<JIS/P(lldairjen!ja z gozxi~.
•RafZ1Pil'atVa se j e 01!11.ejliJ..a pr€\drvtsam nra VJpraS.amija•, kti se doti.Q{JaJjo u:prav]j am/ja i.Jn go!Sjp<Jtdarj end a z zaOObi.n:imd ,gozdk:livi. Po sedamti€l!IlJ Sltalntiu od!pade vellilk dle1 gorrolne pOVIrtSli,ne na o~ru n.ase dOOiinre na zasleibnli selkltor, sa~] odjpade irz gQIZXians\lre pal!lQge. 36,f% drolhodlka. tprarv nra 2Ja1Sebrui selkltJorr.
Rred dverna letonna je g~slka orgaJni•zacija »GG POSbo\ii!Ul« previZe.la tuidJi zat5€1bni. e!kltar. ~a je ugotov:ila, da je ta gospodaT!Sk.a on~ija vl<JrZila ~o malo najpOro<v, da bi pospesila podru2lbl'janje gozd:ne proizvodnje, ceprav rruwolaga z doiVoll!j ilrtevillllim in kva!Jteilm:i!m kad!rom za iewr.Sirt:ev te drruihbeno -polllle:mJb-. l(le naloge. Kot ddkarz; vallll lahlko naiV'ederno le ~. da je GG Postoljna Skleruiil.o z im.di;vidiualiruinlimi. iiJirdi::.Watiralci 1e 482 !PQgQ/db o dolgoroanern sodelovan~u, •:kar zajern.a, le 2.872 ha gozdlne povrSilne.
Da ni ta del0V111a organizaaitia na porch-oQ.i'u poc!Jrui'bljamtia g017Jd~ ne proirzvodrrllie vee na~Pravtila, dbstbo\jajo brez divOillla tud!i diru~ :z;u-
nanji vrzroki. Med pogi1.avit:rurni 'V'7Jrok:i je brez dvo:ma tudi ta, da so bl1i v easu, ko lli. morala gospodaa."Ska orgarrizacija i21Vrllev~ '1i. pocLruZbljanje, zelo neure\ie :i predpdlsti, kJ ro doloCal.i illl urejevall odnQISe na trgu z leso:m.. Vzrok te:mru je bud!i to, da so velike 'loollCi!lle iesne :mase odhajale v druge repll!blike. To je nadlboild obC!Uitilla les.na indiustl'lija, kii je v lettu 1964 prejela od zasebnega sekltor1ja -le 50 % pose!kaJ!llega lesa.
Talko mroiCarn izJpad (Okoli 9.900 :m3) je brez divoma poviZll'aC.il ve-1ilke teZiave tOivarrnaJm, 'kli se bavli.jo s predelawo lesa na na.Sem obmOCju.
SkJua>OOj1na je poleg ootaJ.ega ugotovila ~di, da je ZaJVod za !PlaJ!ll . pretirano obremeniil. gozdl!lo
Verno -ze kaj, toda kako? oojalti, ce huOOmo. da· bo S!lil'Iro
tllPfa vljalllj'e rarzJVid alo v ljiUdelh 1luc1Ji, social. hl.liiTl.all11il, 'kalterega oodlarj nali1V€1Cikralt popolnoma zaJ!ltilkamo.
Nllluino je, d:aJ pri tam usposa/b]jan[iiU mladli!h l;jllldi za d!elo v pog)Ojdih samotliPifatVlljamda Qd:igra va7mo vlogo raV!llo Zr:vee.a mlalclJine, kli je O!o sedaij' verj€11Jnro rpooveful a temu prerna!l o p<xzJOrmostti in SliJs't;€matJOCmega dela. Zaived:a.'tii se ITI.Oil'amo, da raNI!lo v mladli!ns!ko
_oogaJI1ii:z.a__cfiliK> :pr.iJhajajo V\Saiko lelto noiV'i kiadirtii, birierzJ Sirlle diruzbene razJg!l<eda!nooti alii 1:z!kruse1Illj in da mora !'a!V'D<Jr s terrnJ ljiUidmi te!Illeld~to deilartli, zalkaj sllrozo. !PifalkitiiXmo illl teoreti<mo de!lo v :mlardlinslk;iJh VII\Sitaih se bodo U51POlSdbli!Li za k:a&ne(J"se delava111Jje v dr;~bell1ern Zivllieniiru. Ker par je neza.dovo1Jjlivemu Sltain-ju na tern podroC'ju kmiNo tudd p01ll1a!11Jlkiarnje f:inan!Oruih sred-
ste!V, bo pQ1lrelbln.o v bodoee poiiSik:altii. vse :mOOnooti za ~opolli)tjj\C!no izolbraiZe<val!lje IIlladliJne t.aJlro v salii1!i!h deloVII1lilh orgamizacijaih 'kQit 1ludli prelko vseth dlru:gi'h prianertnrlJh obl:Lk.
Sam pa€1!1ill!m je IXJika:zail, da mladli. dolka:j ddbro pozllla'jo talko
-~e kot ootale prorble:me v pooje'!Jjtilh iJn na terenru, d:a vedo, k!je hi :moraJfi zasta.VIi!tii S'V'Oje Stile, Vel!ld8!r pa se nalj!VeCklr.art; za ~reSEWaJ!lltie le4telh po!Cultliiio nerzmOOef!lli in ne v'.i.dli!io j!Z siituaoilje prawe ~irtve. Iz tega Sil€1d!i, da se mora mlad\iina pni SIVojem de!l.u tesno naskllnJiltd iJn islkartli poa:noC prli vtseJh U!Sit'!'lel21n:i'h fOII1UIIDiiJh, prii. oobal!;iih organli~Za~cij ah .iln strr-olloo'V1nlilh sliu7Jbah zakJad le s slkJuiP1!1o pomoetio bo !lalh!ko n.mSla re'SitetV za proti.slavja., ki v na&i diru'zbi Oibllitajajo in ob kalte~lh je raM!lo mlada gmelracliliia. naJjbol!;i prrJ.:zad€lta..
gospodarsko obmoeje na.Se obCine s selulozrui:m leso:m. StnMtura gozrlnega lesa te zadolZiltN'e ne bi :mogla p<jkni;bi, ce ne bi v te namene uporabili tudi hlodovine (Okoli 15% ce!Oitne zadolZitve).
Obrata Cerlmica in SneZ.n!ik sta v lebu 1964 ustvarila po plaCallli realizaoiji 98,704.814 za Sklade, ~bnii sek!tor pa je pni ostanku za sklade udeleZel!l s 23,7% ali v abSOilu1tni steviJ1kli z 23,451.607 dii!narjew.
Go2ldno gospodarsbvo Postojna a.ziroma dela.V\Stk!L svet gOOjp()darske orgarnli.zacilje je namenil SkupsOinli. obane Cerklnica dotacijo v IS\kU!lJI!lli vr~dnosti 40 militijonov dinal!'jev. Poleg tega se je podjelje zelo ~o !Pl'i dTugJih investiaitiah na obmoeju na.Se obCine, saj je zgradJlo 2 upraWli sta!Vbi za laStlne naane111e.
Ker je IPred Ca.som i:zSel zak0111 o gozdavlh in ke~r je v raz~pravi repulbli.Sikli zalk0111 o gozdov:ih, so odiborl!ltiki dbdi!nSke skrup5Cine zelo objelk:tri..v,no illl k:rilticno ;posegJ!d v a·ar11pravo.
•Zanima:la jlilh je predivsean problemaltllika fOI"J'nLrarnja goodlno goS!PodWSki'h abmoCi.i. Ker p.redvtideva nOVli osnruJtek: repul:lli~ega zalk0111a, da je za formtiranje goodno-g~aJI"Sk:ih obmoCij prisllo-1en repubilllkii tzvrSni svet, ki odloea na podlagi mnenja prizadetlih obCiruikih skiup~ dn prizadeili.h g~h organizacij, je obClilnsika Skup!!Cina soglasn.o spreje'la Sk:lep: Od:govorni :fa:kltoDji spo.roCijo IZiW"'Snemu svebu mnenlie 01b0itn!Ske Skiup.Same, da se go:1'id!no gospodarSilw ®J:llOrCje formiTa na tak nacin, da ne bi bile posame2l!le drluZbeno politi.C:ne SkllliPDosti obcultlno prizadete lin da hi bhlo gospodarjende z gwx:Iovd Oimbdlij samostojno in na~o.
Na emem zadlnj!ilh l)lie!l1lllail.QV ObiCiiJnslkega k!omlirt;eja 2lMS omkniilca so mlladriiilJCi irazJ,plraJVJ\j'alli' o svQ,iem deLu <JI21i!rolma. o :moom.Jsti dela na daJ!llaSI!ljd Sit<J!P'nlj1 diruibe~ r&W~aprinM. N~v~~ se !POISitalv'llj!a VlPiraSaJ!llQ e, ali je s:pllidh mladliina 2Jalilnlte~resiraJ!lla za ka\lro delo :i!Il ce je, zak.ad se ne po!k.aJZejo ve!C.j i rezrulltati nj elne alknosi!Ii. 0 tern prdbl€1lll!U se je rar:uvila Zilvalhna r~awa, v kiartlejfi oo SO!delavailli skoraJj VSi ClaJ!llJ komitej a t.er s 'k!oinlk!vettmlimi priiiilell'!i oo.vert:liil1i n€!k:altere m.a;jiZmraciillr}reli'Se V1ZI'Oike, ki po notilhavem m:1.e!l1jjiU samoUJprav'Jfjam/je res zalhteva ZJre>lega, ii7Jku00n~ c:Jave!ka, kJ s SNaiirnti odll'OIDilflvarnti, poi&:e naj!boilljiS.e slilrtulklbure za(p(l511€1!1e delOIVIIle sli.le v nelkli~ ~ orgamtirzaoidi v clJruZlbL Sodelavamtie mlad!ilh m:udli IV deilaJV51k€!1Tl liJn dll.1urh'ben€!ITl saIll()fU(!llraiVldamtiru je i5e vedl!lo ze!l~:> nezadlorvolli~·VO. 2e sama udele~ m'l:a.dli!h ljllldii v ra2JI1Jilll s:allllOU!PII"afV!llli'h organih je veC!klrart; milllima.lna illl Se ZJdaleiC .IJri. oc;lJrarz; detilaiiliS!ke IPC.ti. za raZJrci&amde nastailiLh s.iibu.alcid'. 'I1elh llwaiLiflitkarciti pa nalj.ve!Clkirait mlald c:JaveJkj nlima v toll:lkiSna. merri kiot odJrasil;i lj;ucJi.ie, k:aJr j e ooveda :prqVS€!m rarzrumlljtifVI:> ill1 o1t€i2lk0Ceno, zarradii Cesalr je tudli negaJtlilvtno VlPJ_:irvajo na· sa;rno delo li!n UtVeld aMII.iamtiJe mlladega Clove!k.il ali pa-ebivalliSIIVa na nelk!em oomto rial!ne:m pocllrorQjiu. Poleg teg.ar pa je po!:;re!!:mo s tern Ze V!l1~rej raoUJnaJti.. Vemfu:r, ee hoCem.o, dJa OOmo z;agolt;mniLlli n e[JII'eHIDgano niJt novtih S!POISOII:m.ilh &:anov SlallllOUIP!I"afVnih organov, moramo sistematicno usrpos:ar'JlLj aJtli mlaidle ]jiU.dli. U;PoSltev'ati moraano le, dJa ima :mllad C\LoiveJkj .ZEil(jo tin ;ilnJteres w iZJg~raoervanli e n.a5e botlljre pr<hOiilclJnooti, da j)a bo to :ieil:jo 5ilro1Zli saaDOUIPirarvljamj e liarhllro reaiLiJzlilrail. v zi'V'IIj etnli e, mu m01ramo westramSko OllllogoCriJti.
Seminar o nevem zakonu o delovnih razmerjih
IMlaldti ]jiUdlj e so 2Jeilo obOu t1!j:i!Vii r1Jud!i na pOijave, ki neg)iirado ra=e saana\JG)caMl'le· pratVice. Dobro pozmado nepratVIiln.~, 'kli se ~e vedno dQg.a:j:aQo v V\Salkldalnd'em Zi'V1!1jernlju, a keir se najlverClk!rat poiDU)t1i·jo pt'Oibi temu ~oll!rroma nemoi&lli, us'uvau.,ja to v tn(jath 111eko n&autPanr.i~e illl vtasl.lh celo od\Por do S<lldelO!V'ainJja Pl'tl k:alkJriSnlih kolri. samoUI_Ptl-afVII11lh ~ltN'a!h. Na pilmiUmu 50 sd bdlii VSi. enatmli, da je nujr:no nar talk podarve vedlno naJostu:'<.'\Je reali¢a:'altd 1111 j~Jt j aSII1o Qlb-
V pretekle:m :mesecu je izsel novi zakon o delovnih razmerjih, ki je prinesel veliko sprememb in dopolnil.
Delavska univerza je smatrala za potrebno, da priredi seminar za sekretarje podjetij in za tiste delavce, ki se ukvarjajo z vprasanji delavskih razmerij.
Dvodnevnega seminarja so se udelezili predstavniki vecine podjetij in druzbenih sluzb. Na seminarju je predaval pravnik 2nidarsic Milan. Udelezenci seminarja so se zelo zanimali za novosti, ki jih je prinesel novi zakon.
Vsi udelezenci seminarja so bili mnenja, da so na seminarju dobili
potrebno podlago za s_a:mostojno delo, kar je v zvezi z delovnim raz:merjem.
Vsi udelezenci si zelijo se vee podobnih seminarjev.
Sm
ZAKON 0 OSEBNIH IZKAZNICAH, k:i je ;vEil(jawen od 5. 4. 1965. leta doloca, da bodo v novi osebni izkaznici vpisani naslednH osebni podatki: ime in priimek, dan, mesec in leto rojstva, kraj, obcina in rE:fPiulbllika t'Ojs/I!Va, prehivaJllisce iln naslov stanovanja ob izdaji osebne izkaznice.
.............................................. Fluo.rografiranje prebivalcev
Instit~t za tuberkulozo Golnik bo na pobudo Skupscine obcine Cerknica izvrsil fluorografsko slikanje pljuc in srca. Fluorografiranje bo od 9. do 15. junija ~n bo za vse prebivalce obcine Cerknica, ki so rojeni leta 1941 in prej, obvezno.
Sti·o"ki fluorografiranja gredo v breme aruzbenih sredstev. Obcinslm skul>SCina je zc sprejela odlolt o obveznem fluorografiranju in bo vsakdo, ld se ne odzove slikanju, kaznovan z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev.
Toccn cas iQ kraj bo doloccn na pozivnici, katero bo prejel vsalt prebivalec.
Stab za tluoro&'ratiranje
Osebna izkaznica je javna listina, s katero se dokazuje istovetnost osebe in sluzi kot dokazilo o jugoslovanskem ddavljanstvu in o dejstvih o rojstvu.
Seminar o informiranju
Turisticna zveza in Delavska univerza v Cerknici sta se odloCili, da bosta priredili seminar o informiranju. Seminarja naj bi se udeleZili zlasti gostinsk:i in trgov k:i delavci in tudi tisti, k:i pribajajo v neposreden stik s turisti, ko prihajajo na nase podrocje. Opaza se, da gostinsk:i delavci niso vedno kos odgovorom na razna vpra§anja, ki jib postavljajo turisti. S tem v zvezi bo Turisticna zveza izdelala vodic, katerem bodo navedene razne turistiene znamenitosti in. turisticne tocke na na5em podrocju.
Gostinsk:i in trgovsk:i delavci, k:i so leto konCali zacetni i alijan ki teeaj, bodo v stanju p o redovati razn inlormacije tudi v italijan em jeziku. Seminar o informir nju bo pr v gotovo koristil nadaljnj mu rllZl"oju turizm& na n em podro ju.
m
4--------------~--------~~-------------------- GLAS NOTRAN.JSKB
Pot Stafete po Notranjskem
13. aprila je prispela republiSk.a Atafeta. Dl.ladosti tudi na Notra.njsko. Po dolgi poti od Ra.dee pri Zidanem mostu. eez Sevnico, .Kriko, BreZice, Novo mesto, Metliko, Cmomelj, Kocevje, Ribnico in Sodrazico je v spremstvu avtomobilistov in mopedistov prispeLa v Novo vas na Bloka.h, kjer je bil po zaslugi 8olske Dl.ladine, pripadnikov JLA in ostalih vaS.Canov prirejen slavnosten sprejem.
V imenu prebivalcev Blo5ke pla.not~ je Cestitko preCital oficir JLA. Pevski zbor osnovne sole Nova vas pa je ob spremljavi tov. Cebohina zapel mladiDsko borbeno pesem,
Od tukaj je Sta.feta ob sodelovanju pripa.dnikov JLA krenila proti Staremu trgu, kjer je bil ravno tako prirejen sprej~
Stafeta je nato nadaljevala pot eez Gornje jezero, Zerovnico in Grahovo proti Cerknici, kjer so
jo prevzeli mladinCi osnovne 8ole Cerknica. V imenu obCa.nov Cerknice .je cestitko preeital tov. Ko8-cak Franc, ueenci osnovne iole Cerknica. paso izvedli pester program pesmi in recitacij.
Zelo dobro je bil orga.niziran sprejem stafete na Ra.lreku. Za zelo pester program so ~krbeli mladinci osnovne sole in glasbene Sole z Rakeka..
Vsa pohvala gre organizatorjem teka.. iki je bil organiziran od za.. eetk.a Rakek.a pa vse tja do konca Unca..
Stat eta je nato n.a.daljevala. · pot skozi Planino, Postojno, Pivko, Dirsko Bistrico v Kozino, kjer se je prikljucil.a zvezn.i i!tafeti.
Vodstvo Stafete je organizatorje stafete na Notranjskem pohva.lilo, ker je bil sprejem na celotnem naiiem podroCju •res pester.
HoSt
Sprejem i!tafete na Planini odkoder je nadaljevala proti Postojni, Pivki in Kozini, kjer se je pridruzila zvezni stafeti
Sprejem republiSke i!tafete mladosti pred mnogostevilnimi mladinci in P!iPadntkf -;JLA v Novi vasi na Blokah, kjer je precital cestitko
prebivalcev Bloske planote in pripadnikov JLA, oticir JLA '.
Na poti po nasi obcini je stafeto spremljalo¥ m~ogo pionir~ev in mladincev. Posnetek je na Rakeku, kjer so ucenc1 glasbene sole Rakek, skupno z ucenci osnovne sole poskrbeli za pester program. Od tukaj je v spremstvu mladincev stafeta nadaljevala pot proti Uncu in
PI anini
Svecani sprejem stafete v Cerknici, kjer je spregovoril in cestital k rojstnemu dnevu predsednika republik,e tov. Losc~k Franc, predsed
nik obeinskega komiteja, Zveze mladine Cerknica
PIONIRJI IN MLADINCI:, PISITE NAM
Na nas. dopis, objavljen pod istim naslovom v prejsnji stevilki, v katerem smo vabili mlade k sodelovanju in ki je pomotoma prise! v rubriko »Mladinski koticek«, smo prejeli vel! dopisov. Med vsemi nam je najbolj ugajal dopis ui!enca Primozica, ki ga danes tudi objavljamo. Nagrado 1500 din mu bomo v kratkem poslali po posti. Ker so drugi prispevki kvalitetno precej slabsi, jih ne moremo objaviti niti nagraditi. Ponovno vabimo mladince in pionirje k sodelovanju. Manj si zelimo opisovanj posameznih turistii!nih posebnosti in vee dozivetij, opazo
vanj, kritienih ocen, pogledov)a razvoj turizma itd.
K<jlr korajzno svinenik v rake i pisite nam. Vse objavljene p -spevke bomo ustrezno nagradi .
Urednistvo
POLITICNA PREDAVANJA -V OBCINI
'Po naroeilu Obeinskega komiteja ZK Cerknica je Delavska univerza Cerknica priredila vee predavanj na Rakeku, Cerknici in v . Starem trgu za elane ZK ·in ostalo prebivalstvo. V vseh treh obcinskih centrih so predavali funkcionarji iz glavnega odbora SZDL. Tematika je bila iz podrocja zunanje politike in mednarodnih odnosov, problematika kulture in prosvete, solstva in iz podroi!ja samoupravljanja.
Po predavanjih je b!la vedno !ivahna diskusija.
ZANIMANJE ZA POTOPISNA PREDAVANJA
Z ozirom na interes prebivalstva za potopisna predavanja je Delavska univerza priredila vee predavanj v posameznih obcinskih centrih. Predavanja so bila o zimski olimpiadi v Innsbrucku, od Komne do Matterhorna in Dunaj ter njegovo cvetje. Predavala sta tov. Gucek in tov. Kregar.
Udelezba na predavanjih je bila zadovoljiva. Sm
Gil
l F
var in i~ 196 s!M kot pril no vali zdr px[ !1atll rOIV teh doo zav ne stw to poll pa pu!l stvl nalt
1\
JA NE
KI
DI
Nil
NA
NE
JEr
I. ~
KL PU
VE
s miJ sle 'VeC dW t u ddn !PoC IPoC datt me: If~
be!r. rza.I, l1'lruS dot dJu!l. za P<>< 1otn ra.b str< lkai rab san do;
c gos leta sk;l: V'.kl ose 11101S
pre da ose pri: so pre 2lillli za
GLAS NOTRANJSKE
__________________ _. ________________________________ &
Zdravstveno varstvo kmetov-borcev NOV in njihovih druZinskih Clanov Po zak()(llJU o :zxfu-awstwene:m za- laTI:tmo- pod.:i:klinicno zdralviltien~e,
varowanju kmetov- borcev NOV bolruilSn.iano zdravljenje, zd!ravlje--in njihOIViih dlrutiJnsUt,ih ClatnO!V nje v zaiVodfuh, speoial:iziranih za imadO km€1bje- boTci od 1. ~rila. zd'ra!Viljenje s prirodln.imi falklt.or<j:i, 1965 <ia'lje ; zaJgdtovljeno ZldiraN- - zdravtila, sanite1m:i material, po-swmo va11stvo v e!llalkam Pibsegu tretben za OOirav]jenje, .zobna ne-kot delaV'Oi s tern, da p1a0urjejo le g:a liin 'Wbotelhniana dela, ort.oped-pl"iSpeve!k za osnoV!IlO ZldiraV511ive- s•ki pripomoCiki in nujll'l'i prevozi no zavamvanlje Jmn21ti.jsikih prodz- z re5evailinim V'OZiillOI!Il, k!i. jih pred-valjalcev. Stlr'o~e za ~i dell Vlidwata Ze osnovno in ratz1Sirjeno zdil'avStlVeruiih ~v, lk!i. snn.o d)i.Jh ZJdrra'V\9bV'mo ZaNarorvanje za kme-p:ni nas dOOilej platevaJi iz Slkllada tli!j\Siro zavarorvam1je. Ni.so pas tern MZ5i.rjenegJa 7Jdir>aJvlsfbv;enega zwa- zaik:Oillk:ml! zagdto.'V'Jtjene d!etn.ame darorvanja teT 50 % Sl1lr'o5ke za wbo- ja1JVe, kdt so naldorr:€Siti·lo ooebine-tehniena d:ela, k!i. so jiLh IUQI."aJ.'i ga dohodlka m,e~d zaCaslno ne:zrrnoe-doolej pl.aCevalti sami kmetlijSikii nootijo za deJ.'o ali med porod!nli!S-zavarovanc:i ter ostal.e ZJdrraN51tlve- ikim d.bpustarn, polmi Sl;ro5ikri, p.re-ne stori~, k:i jih OS!!lo:vno :z.dirraN- tiemiki ob rd,il91MI atTOika, uogreb-stveno za'Wl!r'oVam_je ne .zag<JitaVIltia, ll'llilna im. p<JiSiii1!I11n:i. to je ra.zl.!i.Jko med' O'SillW!I1iim :iln KlmetJje- borlc.i. prlildobi.do praivti-polln:im zdraV'Stve.ruim v.aJI"SStvom, oo po tean za'konu, ce so zavaro-pa bo k:til za kmete- boPce re- Vallld po zalk:onu o zd.ra~enem pU!bliSk.i. prorooll[l. Pofuo zd!raN- 2laiVarovam·jJU km~jsk.ith proli7Na-stveno varstvo obseg,a. taJkaZJVame jail.cev in ce ililm je pr.il2mano srvoj-n$\lrallne daijawe, to je ambu- stV1o krneta- borca NOV (d!vojno
stetje dobe v NOV ne glede na dol!7mo trajanda neprekmjeno do 15. 5. 1945, ali v spanski dria.vljam'Sk.i vojni po doloC,bah 69. tern. zalrona o pokojtninSkem zavarovanju (Ur. liSt SFRJ, st. 51-704/ 64} ali ce jlim je pTiZJnal!lO invalidsko svdj'stvo iz NOV po Ullkonu o voja§k!i.:h vojnih inval:i'd!ih ter vdova 'in1 otroci umr!J.ega k!meta-borca ee je zanj ugdtorv.lljeno svojs1JVo krneta- bore-a NOV, odlnosno, te so j lian pri'Zrua:ne pravice po zaiko... nu o voja.§kih ·vojnih inva-lid'ih in sicer otroci do izpo,lnJjenega 15. !.cia starooti odln0Stl1o do kOI!l<:a redlnega solamoa - a naj\Vet do i'zpolrrlljenega 26. leta sta.rosti, ~e so popoLnoma neZJmooni za delo - dolk!ler ta nezmo7JnoSt traja.
S pni2m.aJnlj am svojiSitva kmeta -borlca se prtiJzJnaJVa pravica do zd,ra!VIStvenega vall"Stva po tern zakanu ta:ko Jmnebu- borcu kot tudri. C'.lainom [}JjegO!Ve dJru7line, k:i 7li-
Ugodni rezultati gospodarjenja in nev~klajena delitev po delu NEDAVNA RAZSIRJENA SE
J A OBCINSKEGA SINDIKAL
NEGA SVElTA IZ CERKNICE,
KI SO n PRISOSTVOV ALI TU
DI PREDSEDNIKI SINDIKAL
NIH PODRUZNIC, JE OBRAV
NAV ALA PREDVSEM DOSEZE
NE ~EZULTATE GOSPODAR
JENJA V LANSKEM LETU IN
I. TROMESECJU 1965 TER ZA
KLJUCKE IV. PLENUMA RE
PUB~KEGA SINDIKATA SLO
V ENLJE.
SplOOn.e ugQtov'ii!JVe ika!Zejo, 'killjl\.llb minimalllnemu :zJrnamjSaini.iiU Z<l!P<>-3lenostli. nasprdti letu 1963, 100. IP<>veea.ntilu )<:l.r!lWbenega bruto IPII"'d'u.k!ta l!l.alSIPI'Qbi ,plainu o:zllii."Ol'Illal il'et u 19 63 za 15 % 100. 10,8 mtil:idaJI"d d!i.na1'1jev. (tPII'Iimerljave obse@ado 'le !Pod.i~ja, lk:i. :irrnajo svO!j setdez na !P<J<].roCjJU obain·e.) Ugo:d€in je podateki, da je limo v letJU 1964 narm enjenih 7 5 % vee srecfutetv m II'ai2IDrlj'eno r~cijo in d!I'IUZben:i ~tam;daa:d ikot 'V !lellu 1963. Karzalei ,goop<Jidarljenja oo v leltru 1964 ll1aSpr(Jiti pretek!lemu lettu m1o dobl1i. 'IIailro se je pw€1Cai1a [lll'O
d!ulk:ti.virl.O'St rza 34 %, eikdnOIIlliOCinoot za 3() % liJn II"elnitabli.illnoot ,za 80 %. Podalte~ d!a 'SO se v strulk!tnmi. ce-1otln.egJa dahOidlka Z11la1Ili:isala IPQ!rabljooa srerdl<;itva (maltieirtiaJinJ stroSikfi) qd 64,3 IIlal 59,1 %, ja!SIIlO lka.Ze, ida 1je :i.slka.nlje rE£el'IV' !P'l"i !PQrrabi materdalorv oziroma zmandsanju §ka'l'lba. obrodilo dbbre sadove.
Osre\binli dU~hodlkli: so se za SikluiPIOO gos:piold.ar<stvo obCi.lne ipOVetC.al~ v 1 etU Hl64 rza 34 %, Ito se :praJVIi. IV skiladu s ,produlkrtliivrrJ.ootjo. To na vtid€1ZJ 'Zefio pogojeno II'azidell:ievanje osebin]lh dohodlk!ov po IPII'QClJUikllliVnosti !Pa lje IV 51ti'Uiki1rua:!i pO!dijetlij precej' defOII'!lTl!ilr.an.o. KljiUJb temJU, da 0100taja moZinoot ·PO!VeCamti~ osel:Xniih dohOidlk'ov tbudii. :na raiOuin prihii'aJnlkov materiallruih stro51rov, so nesora2lffierja !Pre<Jib!Ourtina. POIVpre&i 2Ja&l:tWelk !!1!11 ~ega :lll1laAa. za lleto 1964 40.000 dfunarj~, za leto 1963 pa 30.000 d!i.in8.11jev.
:Imidltm\lrij\.':lka .proizNodnQ a I. 'tromese!Clja 1965 je v prinnerjaVIi z enalklilm ~m obld.objem po~
r aslla za M %, ne glede na lertm:i [pllam IPa je doseien.a s . 27 %. To pO!lTletni, dla 15e tudJi dlilnafmJilka !PI'OizNddlnti e dloibro o.divdJja po !I)1amJU (25 %}. TeZalve za porveC.an,je olbsega proi.mo:dJntje oo predlv\sem v IP<>maiillj\kianiju .i!n ~pr~OOasnrl.. dobC!Jvli nelkaJterilh .rep!I'od!ulkcliljSik!i.Jh malte·I'Ii•allov - ~ iz ruvoza. Tako ip<l~ mandlklami.i1e ~bOOrtliljo :l)redlvsern v: B!re\S1bu, Gabnl i!Il J ellkli. Pr'odralia i~briljSikiega blaga se je IR<JIVeCala !J1oaSIPII'Oiti ~kem .rettnl (I. ltro-1111eSe1Cje) .za 30 %. 19 % falkJturi~alJ'le rreaJJJzadje iz I. tromeseeja 1eros je n~a.n.a, lker kaZe na IPI'E!iP<l'easnra. placila o.zLroma .i!zJterj arvo doligov. V vseh irntdUJsttijslk!iih podje~jih (raoon Kovliinqp1asitilkri.) se kaze, zlasti kot posledica zamrzntietntia Ce!Il, ltudti !POveCanje zarlog ,gdtjorvUh l!ZJd:Elllkov Ina Ski1ardli~. OI:Wer?Jrlosti db dobaNiltei!li ev so se naiS!Proti koniOU Jairu;ikega !leta mocno [pOIVei!aJ.e v Ga'bru (z .i.ndexom 227) in Jel!ki (24 %}, med!tam lko so v Br'€1Situ tin KOivinaplasbiJk!i. ;pradlle na 65 dzliroma 80%. Blanli. dinamtilke !iJzvoza je doseien z 19 %. N a ti~a!d II'ea!Lizac.i(j e za i2Noz (gll.aivtnli ~OZJnliik BREST) VJpliiValio zla n.ie.ke zaloge hloldovilne in dellnd IZa61t:ojti rpill oprern.i [l)Ohli5ibva za- Fir1anrciljp !iJ:z; plliistalniS'C. :Alan d~voza rpreid!VIi..dlava, da se bo rvlkil(jiUOil ilertxJrSinde il.eto v i·ZJVUZ wdli Gaber iJz Stareg~a qa z 80.000 dola11jli reallilzacirj e, rveln<liaT v I. rbrome.seCje se rni zalbe!J.ee.iil IIlOibenega li.Jzvow..
~ OISe:binJi :cio'hodlk.i so se !l~tos ~arlii. !IlaSIPI'oiti 1. 1964 2la. 18 %na 47.600 <:IJilnan'ijev. Osebllli clohordlki so se naj boilj [I)O'VeCafti p11i ma!n(jSih !p<ldljeftjdh: Dimn.ilkar Sko IPQd(jetj.e Raikelk (99 %), Mesnice LolSika dollma (45 %), Pod)jetje za cesbe Grahovo (34 %> lilll Grad:i~ Cerkinica (27 %). -Med ve!Cjimi podjelljii !Pa oo 1porveeanoa sledeea: Brest 16 %, KOVlilnop:La:srtika 20%, KZ Cenkin:ica 13 %, Gaber 19 %, Jelika 8 % in Skoojan 20%. Od 2.639 zapoolenJilh v g<liS!J;l<ldamvu v mesecu marcu je prejelo 79 zaposlenili osebne dohodke i2lpod
30.000 dilnarr1jev (23 zapoSlenJilh ce>lo ti2JPOd 25.000 d.i!narjev} in 35 zapOOlenilh mad 100.000 diiiilalrjev.
Pri obvarvtnavamju za:kljuCikorv IV. IPlenuma Tepulblliskrih sim.d:ilkatov so qpooor.ili predlvse:m rna veejo patrebo iP<> a'kibilvnooti sinKllilkata, 'da pOOtalnejo nosilc:i sa:mOU[p
raJVIIlli'h praNk de:j aJOSlro V'Sii delavci, da ne nastajwjo oelo deformac:id'e - Oldd!allljevanje samOUjp
raiV'Illi.h organov, veC,jo a!kJtoiMnoot ipll'li. urveljaNJI,jaln/j•u naeela delir!Ne pii'i del.u pr.i vs.eh zaposilendlh (!Ju
di retmlja) liln iPI'i V\S1kla_jeva!Il!ju od.nooorv poveeaNanja osebruilh do.. hodllrov s prod'Uik!tliNinosbjo. Opozoril:i. so na Ito, da je 1Jreba O<,iloC!no nrrufu:lp1ti jp!I'OI1li dcloV!Il.im enotam, kii. so Vlpelja.ne samo rzato, da se za!dosbi nacelom demollm-aaije, rumajo pa dejaOOkrih 'PI'Ii:sltlol.ilnOSiti s iP{lldlroCj a pll'Oiozvod!nj e, deli. we tin urejarrllj a rnedlsebodlnih rlel.O!Vlnih QdlnosOIV. Vmto ;primerov d'e ltudli·, ko so g051.P<>dianllke orga!IllizaeiJje S[pii'e(jeile Statu.te :iln j1h namesto !kon!tin;udrranega vnasan,ja S[pre!lJlell1'llb d!Il. !Prilagadanljem llOVIim pog!Oijean tn novdm zaihtevam, celo 'k!r51itio. T.reba '00 bliilo ofOil'lmirrati stam)j'e lromiisije za delo prJ urrejanJ.jU oomoupraJV'Il!ih ak!tov.
V meui z nOV'im za!konom odeJ.ovm.ilh rarzrnerj ih je trelba v V'Seh delOIVInilh oog,and~aciljah lll.OOIIlir~i ne!katera na(jlnurjne(jsa vpraSaml.ia z
. ZJaiCalsmtimi QC]llOikJi, SIIK:er bo na.Stala do vskiladi1JVe sitaltlutov OIZiiroma pmvlilmlilioolv z za!lmnom !Pfi'arznlilna. Qpoooo.ili smo tudi na ip(XlllalrJ(jkljive sta/Uute zlaslti o prob1emih rOOtii ktulrbu.nne ra Wlii za;posile-ruh ljjn n_jihovega :iwbra:Zevamja. Delorvne organirmc:ije ne bi smele Slt.iperu::Liraibi zgolj lasten tah!ni&i kader, a!lTl!Paik bi mora!le Sik!rlbeti ,1Judti. za .diruQJbene rkadire, k.i bodo lalhiko V[plivalri. na ra.ZJVIOj samorll[piOOIVIl(jaJillja i!n iPII'i6lPeYail:i del& k \boild~u g~rjenju.
· S:ilndJiikalti v g<l61POdarskih organdrzaciljah ne morejo stalti ob stlrani :iln spr~edalti potiave :iln rn.jihove vrxroke. Taiko bi dopl.ISCa'lJ. sliih!itlsko r~vanje dolooen.ih prob-
ve v d.ru2JilnSkli. &lru,pnosti o:z:irorna po 711jegovi &'I'IliDti vdovi iln ®rokom. Ce pa je k!met- borec samo Clan druZimSke skupil1osti, n.i pa last1n:i!k posestva, dobi pravice po tern zaikcm.u le 01!1 sam in tlaru ndegove o'Zlje clru2line.
V tern prtimeru plaeuje lanati,jsk.i. proizvajalec (Gti niima SIVOJ'Stva kmata - borca} tud:i pnispevek za ra:zSiDjeno zd!ravsltveno zavarovanoe.
Kirnleltje - ,boiroi, k'i 5e Itim.a1jo odiloobe obC.itt1S<ke komi!Sije o dVOjnem s:tetju udleleibe v NOV, naj olo2tirjo zahtevek za izdajo odlocbe pni uprraV!Ilean cmganu obCilnske &kupStilne C€II1klnlica. T.isti kmetjeborai, kli re imaljo odlloCbo 0 pri.zmanjlu div'qjne dobe, jo Slkiupalj z dooeidantio krnOO!ro i:2lkaa:nioo in z dosedaJnlitimi OOiraNSt!vetnlim.i. ~nicami d!ru:llinsk!i..h &.a:nov predloZ:ijo naM podnu.Wici soc. zavarova~nja v Ce.lik!nic:i, da j!ilh zameruja z nO'V'i!mi zdrawtlvenimi UJkazlnicami. za krnete- borce. Uprarvieenci, k!i.. se jim i2JCialio zdravatvene 1z'karzln;ice IZ Ol2lilailro lkme!tla-borca v letu 1965, morejo do konca leta 1965 zahtevalti. od podru2m;ice soc. zavarovanlia v Cerknici povr a.Qilo s1lroSikav za tisti del zx:lJravStlvenJh storitev, ki ad 1. 4. 1965 brem;:mi republ:iSik:i proracun, pa so jtih zavol!jo zalk.asruiltve postopka plaeailii iz lastmih sredlst:ev. Kmeitie- barci, k:i bodo uveljaJVljali pi'il2mamlje dlvojne dobe sele po 1. 1. 1966, bodo U[pTaVIiceni do polJnega ZJdrrav.sr!Neneg,a varsllva od d!n.etva uVIedbe p.OOtqplka za priZI1alJ11je d'vdjllle <lobe.
Kanetje- borqj so dol7mi pnijaV!Lti v 8 d:neh V\Salko SjJII'emeanlbo, k!i vtPliiva na praiV'ice do ZJdraN.Wenega v~a po za.konu o 2ldrravstvenean vars11vu k:metov -borcev n.arodlniQrCJSVObodtiJne vojne in njli'horvih d!ru ZirnSk:ilh C'.lainorv.
V'sa pojaSII1liJia v 7NerzJi z zd'ra!Vs1lv'eruilm ZaNarovandam d.obe klmelbj e - boroiJ pri podiruZnlicl soc. ZBN. v Ce,rklnic:i, ooba §t. 7.
VIT
SEMINAR ZA SAMOUPRAVNE ORGANE V PODJETJU
JELKA RAKEK
V prejsnjem mesecu je bil zakljucen seminar za samoupravne organe v podjetju JELKA Rakek. Program seminarja je bil zelo pester, saj je obsegal snov iz podrocja kadrovske politike, poslovanja podjetja, delitev osebnih dohodkov, o odnosu med podjetjem iln obC. Slru{pMilno, vodeno:u sestankov in podobno. Na seminarju so predavali predvsem strokovnjaki iz raznih podrocij obcine. Ceravno bi bila udelezba lahko boljsa, je seminar le uspel. Udelezenci so iz seminarja odnesli nova znanja, ki jim bodo veliko koristila pri zastopanju progresivnih stalisc v samoupravnih organih.
Sm
lemov. Razumdhvo je, da sin.dlikalt sam ne rbo mogel reSi.ti VISeh ~blamov, ndegova dol.fuost pa je, da :na njih opoza!'ja samoupravne org,a.ne tin tako dose2e primerno ukrepanje.
DM
6--------------------------------------------------- GLAS NOTRANJSKE)
• To ID ono iz Loske doline PRAZNOVANJEl.MAJA
Praznik dela 1. maj so prebivalci v Loski dolini proslavili s svecano proslavo. 2e na predvecer praznika so po hribih zagoreli kresovi, katere je pripravila solska mladina. Na dan praznika, v jutranjih urah, je bila budnica godbe na pihala sindikalne podruznice »Kovinoplastika« Loz. Ob 9. uri je bila v kino dvorani Stari trg svecana proslava, katero je organizirala sindikalna podruznica obrata »Marof«. Poleg govora o pomenu praznika, so na proslavi sodelovali: moski pevski zbor DPD »Svoboda«, harmonikaski zbor glasbene sole, godba na pihala iz Kovinoplastike, pionirji in mladinci osemletke Stari trg, otroski vrtec Stari trg in recitatorji. Zvecer pa je bila v domu TVD »Partizan« zabava. Ciani TVD Partizana Loska dolina in Kovinoplastike Loz pa so se tega dne udeleZili tudi delavskih sportnih iger, ki jih je organizirala sindikalna podruznica lesnega kombinata »Brest« Cerknica.
GRADNJA VODOVODA LOZ-STARI TRG
Pred kratkim se je dolgoletna zelja obcanov v Loski dolini le uresnicila. Loska dolina namrec nima vodovoda in prebivalci nimajo dobre pitne vode. Ta problem so volivci obravnavali se pred voj no, po vojni pa je bil vodovod predmet razprav na vseh zborih volivcev. Te dni pa je Vodna skupnost Cerknica pricela z grad njo vodovoda in sicer v prvi fazi za Loz-stari trg. V teh naseljih je vodovod neobhodno potreben, saj se gradi v Lozu nova tovarna ••Kovinoplastike<<, v Starem trgu pa je sola, zdravstveni dam, trgovine, gostinstvo, razni stanovanjski bloki in podobno. Investitor gradnje vodovoda je Slmpscina obcine Cerknica in je predvideno za letosnje leto ca 52 milijonov dinarjev. Po nacrtu bo gradnja vodovoda za Loz-stari trg zakljucena do 29. novembra 1965. Idcjni projekt za celotno podrocje Loske doline pa predvideva inveslicijo po sedat;Jjih cenah nad 400 milijonov dinarjev. Vendar so ta sredstva zaenkrat tako velika, da jih ne bi mogli zbrati. V tern primeru bi vodo crpali iz Obrha pri Racni gori, kar bi zadostovalo za celotno dolino. Vasi Loz in Stari trg pa bodo zaenkrat prejemale vodo. iz Loza.
De!a pri li.izJkqpru kamaloV' zeilb hitro napredujejo, saj je glavni kana! skoro ze izkopan. Te dni pa bodo priceli polagati vodovodne cevi. Kljub temu, da se je pricela gradnja vodovoda sorazmerno pozno, ker so ljudje obdelali svoje nji ve in se sedaj del a takorekoc skoda pri kopanju in miniranju, se ljudje klj.ub temu ne razburjajo in z razumevanjem podpirajo akcijo.
NOVA SAMOPOSTREZNA TRGOVINA
Te dni bo trgovsko podjetje »Skocjan« iz Rakeka odprlo v Igavasi novo samopostrezno trgovino. Adaptacija prostorov za samopostrezno trgovino je bila v tern kraju nujno potrebna, saj bo trgovina zajemala precejsnji del vasi v Loski dolini. v trgovini bo mozno na-
Godba na pihala sind. podruinice KovinoplastJike LoZ je igraJ.a v pocastitev 1. maja budn:ico in sodelovala na svecani . proslavi v St. trgu
k;uj;:ovartJi l'arzlllO slpecei1il.iSko ]).!ago, galanterijske in ostale gospodarske potrebsCine. Trgovsko podjetje zaenkrat ne namerava odpreti trgovine NON-STOP, v kolikor pa se bo pokazala potreba, bo trgovina odprta neprekinjeno od 6. do 20. ure. Razveseljivo je tudi, da bo samopostrezna trgovina zalozena tudi z delikatesnimi predmeti. To je ze druga samopostrezna trgovina v Loski dolini.
POPRA VILO MOSTU
Turisticno drustvo Loska dolina je popravilo most na pes poti iz Starega trga proti Lozu. Most so betonirali, napravili ograjo in popravili tudi del poti. Do ·nedavnega je bil most lesen, v zelo slabem stanju in je poleg nevarnosti, d·a se porusi, kvaril tudi izgled kraja.
PRAZNOVANJE DNEVA BORCA
Krajevni odbor Zveze borcev Loska dolina bo organiziral letosnje praznovanje Dneva borca 4. julija v Smrekcah pri Vrhniki. Na dan praznika dopoldne bo pohod borcev, proslava in partizans~o srecanje. Krajevni odbor ZB pncakuje, da se bo praznovanja udelezilo tudi precej borcev, ki ne zivijo v Loski dolini, a so se za casa NOB zadr:levali na tern podrocju.
A VTO-MOTO TECAJ
Avto-rrioto drustvo Cerknica je organiziralo letos v Starem trgu ze drugi tecaj za voznike - amaterje. Tecaj obiskuje 32 tecajnikov, pouk pa se vrsi 3-krat tedensko teoreticno, prakticne voznje pa so vsak dan. Tecaj bo predvidoma trajal 2 meseca. Poleg omenjenega pa je drustvo organiziralo tudi redne izpite mopedistov vsako prvo soboto v mesecu.
NAD 230 PRIJAV ZA LETOVANJE
Podjetje »Kovinoplastika« Loz ima v najemu pocitniski dom v Dramljah pri Criltvenici. Do 15. maja se je prijavilo za letovanje nad 230 clanov kolektiva in njihovih svojcev. Podjetje bo pricelo z letovanjem 20. junija do 12. septembra. v tern casu se bodo clani kolektiva zvrstili v 12. izmenah po 7 dni. Podjetje bo organiziralo prevoz z lastnim avtobusom.
VEC ODGOVORNOSTI DO DRUZINS'KIH SKLEPOV
Lovska druzina Loz-Stari trg steje 37 clanov. v preteklem letu je imela druzina 6 druzinskih posvetov in 8 sej upravnega odbora, na katerih so v glavnem obravnavali o bodocem delu gojitvene divjadi, skrbi in polaganju krme divjadi, polaganju soli v lizake, napravi novih solnic, ter o vecji udelezbi na skupnih pogovorih in podobno. Sklepi sej so se v glavnem izvrsevali, razen sklepa, da je potrebno postaviti tri visoke preze, kar je bil vzrok, da nekateri clani niso cutili odgovornosti nasprot i druzinskim sklepom. Zato bodo ta sklep realizirali do zacetka lovske sezone. Nekateri c1ani lovske druzine se slabo udelezujejo druzinskih posvetov in skupnih pogonov. To najvec odpade na clane, kateri stanujejo izven obmocja lovisca in na zalost na mlajse clane druzine. Zato bodo do teh clanov poostrili disciplino in ·odgovornost do lovske druzine. Lovska druzina naj bi v bodoce organizirala vee skupnih pogonov, kateri bi garantirali izvriiitev letnega plana odstrela.
V blizini koce »Slemenke« bodo postavili 2 jasli za srnjad, v koco pa nabavili visece postelje ter pokosili travo, da bo dovolj krme za v jasli.
Na obcnem zboru pa so se clani zavzeli tudi za lovski turizem.
KINO PREDSTAV A V LESKOVI DOLINI
Delavski dom v Leskovi dolini je oddaljen 11 km od obrobne vasi Loske doline KozariSce. Ceravno gozdni delavci stanujejo v lepo urejenem domu, so zelo prik;rajsani pri kulturnem zivljenju. Zato sta se Gozdno gospodarstvo Postojna in Delavska univerza Cerknica dogovorila, da bo Delavska univerza prirejala kinopredstave in razna predavanja za prebivalce Leskove doline. Do sedaj je bilo eno potopisno predavanje, kje je predaval dr. Habe France. V t ku lanskega in tega leta pa je bilo ec kil"\O predstav. Zanimanje za ki opredstave delavcev je zelo ve iko. Pri vsaki predstavi je bila dv rana nabito polna. V bodoce bo otrebno posredovati se veliko akih in podobnih oblik za delavce, ki so odrezani od normalnega zivljenja.
Turisticni biro od turisticne zveze in »Sap turista« v Cerknici ze po-sluje Foto - B1>st
PESTRA DEJA VNOST TURISTICNEGA BIROJA
V prostorih doma TVD Partizan v Cerknici so turisticni delavci obcine odprli v maju mesecu turisticni biro. Le-ta je odprt vsak delavnik od 7. do 10. ure in od 16. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 7. do 10. ure. Turisticni biro nudi in posreduje: vse turisticne informacije, prenociSca, p'otne liste, menjavo tujih placi1nih sredstev, izlete v tuzemstvo in inozemstvo, prevoze z psebnimi avtomobili in avtobusi. Pole~ tega prodaja tudi spomincke in razglednice nasih krajev.
Majhne so· te stvari V hotel.u »-Jerz;el'Q« dab;ijo nek!a
tteri posebno gostinsko sobo z 'VIhodlorrn zratven zenskiega Slbramlisea, z Zeljo, da· ne bi m<lltlili. go.. SlxJiv, kl so se 'Illalg)netilli. ob toC.i.lnli miiZli, ne vedioiC, k.am naJj se vsedejo.
* ObC.inska sk:ru(pSCim.a je izdala
i"zvnSiline ac:tl.OObe o irzJterjawli daivlk:ov odJ klmel!Jitjl9Uva ti!n {Pil'enesl.a elk.sellrutOII'Sire pralvice na. gOOipodamske onganrilzadje. Pusti.mo to, d.a so te oid!lOObe praV!llo neurt;e.:. me]Jjane - ker istai.menske lalhko irzJdatja saan:o sodli.ooe - nera-2ltlii"I1Il!jli'V'O pa je, cia i.:zlw'Siuj e!jo ta a!kJt abiC:i!nlSike skluip\S'€Jiine saano nekaitera pod(j~ltja :iJn da o/bC.inLSik:a ~1!1a se naldall:je pl.alCrulje SIVO
je d&vlk:oirzlterj~lce kill.iiUib terrruu, dJa j~_ levtjli delez i21ten,iaJVe d:atvfkQv pre!Ilie~Sla IlJai gOS!p<Jidans!k:e ~rgamJL.-z.acdje.
* Ce hocert:e wj~ vJak, kif odlpe
lje :Pirolli. L!jfUJbJ!jaJ!l.i ob 11,50 uri, rn:n-ate p€15 na Ralkelk:, ker s·e SAP L!.irulbll.i~ ne lj:Wbi oclipe1J:artli i·z ~euikin.tce 5 mliniUJt p!I'€jj (iltlijub temu, da v Cerikln!ici "'POICtiJVa«) z izgavoroan, dJa ne zeli•jo ne12xkawe lronlk!t.trence.
IZDELOV ALCI SPOMINCKOV, POZOR!
Turisticna zveza obcine Cerknica vabi vse tiste, ki se radi ukvarjajo z raznimi rocnimi deli, da se prijav.ijo turisticni· zvezi. Izdelovali bi razne spomincke, ki bi v miniaturi prikazovali posebnosti nasih krajev. Tal{o bi bili v taki obliki dobrodosli: saki, colni, scuke in slicno. V kolikor ste pripravljeni sodelovati s kvalitetnimi izdelki, prijavite se cimprej turisticni zvczi oziroma turisticnemu drust
·vu iz Cerknice. Nudimo vam ugod-no priloznost za zasluzek.
(
tJ Sf c v 9 0
ll H "V J n 2
c k
tJ st D d F
n
E)
I :e )-
n )
i-
.0 h ·o .e i-1-1-
)
l
·e
.-:-
tli
a
a
>,
a
a
L, v
i, :>
z
e
e
e
GLAS NOTRANJSKE --------------------------------~----------------~-----7
lzhaja mese~no kot priloga GL AS·u
1\lol'l flnnl CDS Brest [erlinlta 24. apri la so b!Lle VlOliittve v ce111r
tra~nd dela·VISki · srvet in del·arVISk:e svete poiSilOVI11ih enot LIK BREST C€1IikJnli.ca. Od slku.'P!Ilega StavtiJa valiJ:ni.h 1..1/P•rarvicen..cev je volriJ.o 97,2% voli'vcev, OIStali pa so biil:i. o!P'raMi.ceno odlsiotlni.
V oentralllii delavski svet so bili izvoljeni:
Bran.iselj Franc, Gruden Joie, Hribar Ma.tija, Intihall" Matevz, Kebe Anton, Kebe Jo~e, K.lanca.r Vera, Laza.revic Ljuba, otollliear Ja.nez, Rozic Ze>fk.a, Stef-anCiic Janez, .Turk Jooe, Zri:m..Sek Franc fn Znida.rsic Silva.
Poleg Tia'V'eldenih pa SIQ ClaJrui CDB se na.S:l-edln:ja Cll.aJnj kole!!ct;irv:a, kateri.m se ni pote!k:el mandat:
Cvetko Anton, Hribar Ivan, Petrovcic Ana, Zemljlllk. Olga, ~sek Brona, Novak mg. Zmago, Debevc Ivan, Kovaeic Janez, ZiliidarSiic Jooe, Se.pec Mihael, Skrlj Franc, Kebe, ~ Gontik JoZe.
Za preds eld1ruika nOIVeg;a cEmltraJ.nega de!lia.VISk.ega· sveta je bil s•o-
gloasmo iZNlOljen tov. ing. Zmago No'Vak.
v olli.sca so bila lepo uT€\i ema, posebno v Tovarni pohi.Stva Cer1k-nica. BOO-t
Inz. Novak Zmago, novi predsednik centralnega delavsltega sveta LIK »Brest«, Cerknica
NOTRANJSKE BOLJSA DISCIPLINA PRI IZ
VRSEVANJU DOLZNOSTI NA.J
BO - POGOJ ZA NADALJNJE
DELO SKUPNIH SLUZB
N a zadn:ji sej~ delovne skJurrl!IlO
SJti Slrupnih sliuzb pri Brestru, ki. je ll:ila 14. ma.ja, so med ootalimi goopodars.ktiJrnli. problemi raZJpravljaJ'i tudi o 111em, ka!ko posamezne shwbe imrnujejo svoje dol2:nosti nasprdti enotaan kO!Tllb.in.a.ta. Pot.rda:rek je bil n.a tern, da ~ s1111Zbe cedaJue bolli:i [!2lg'Ubll.jajo S'VO\i sttari lroncept dkelkdje in po51taDif1iO s€1I"Vis za 2'1Vti!r<Sava.JnJje sbrolk:ovrnh ·n.a:J.ag poolovn.ian eiiJ.atam za tilsta vpra.Samja:, jim s.arrne ruiOO kos. S tern pa Slrupne slui:be prehajaJjo na lasten obra<:un, lkli lirzNira .iJz nruog :p<JGlmnnim enotalm. PJrli. welj. reo za.htevtni iln s.arrnootodni n.aJ.ogi je potreb!no, cia se po
veea d!iS'Citpllil11a na delavlnean mestu il11 na mintimum zrn.anj\Sa :poraba plhsai'I11.iSkega i!Il drutgega potro5111ega m ateriala.
BOOt
STO TISOC KJLOMETROV BREZ GENERALNEGA POPRAVILA
V lew 1962 je bli1 na velesejtmu v Zagrebu k:up.bjen za pdtre!be Bresta aV1t<¥ru;s FAP. S tern a•Vltobusom se voz;i•jo delavci iz od.daljenih vasi Ratkilltne, 2ilc, Otav in osta]Jh zasellkov v Tovarno pohi.Stva na detlo.
Po prlpovedovan•ju VQZll.ikov je proga Cerknica-Raikli.lma naj tedlja v Sloveni.lj,i, saj iana vee kot 167 n~regled:nih owtinlk.ov. Avtobus je do sedaj vOIZlilo vee voz:nJi.lkov. P l"V'l je bil 22idar Amltan, na1to Mihe-J~c An/ton in Meden Martian, sedaj IPa se Kra!l1i.ic JoZe. Cera.vno je p.rog;a, posebno v zi'mskem casu, zel.o teiaVI!1a, se prevoz odvlja brez posebl11ih zastojav in popra.vil avtobusa. Pred •k!raJbk.im je avtobus pre~ ze 100.000 km.
Bost
POL MJLIJONA ZA PLANTAZNE NASADE TOPOLOV
Na seji UJPra'VI11ega od.'bora LesnoilndJulsbrijSkega komoonata Brest v aprliillu so oJ:l\S;jrno ratzJprarvl•jali o prolblennJJbik;i goz;dnega in lesinega g<J$0dartswa v koanurni. Sjprejeli so slclep, da lrornbinat n.aS!x>P'i kot soinrvesti tor v tislti h g<JSIPOda'l\slkli'h alkJciljaih, ki dajel,jo C'ian hi~se re7JUJ.tate.
To se bo prediV'sean doseglo z nasadli t01polov in podobnlih h i.trorastoeih drevesnih vr.st. Studid!Sko je bil razi51kan ugoden terem, na ka'terem bi sadlilke na·j.bolj uspeyaJ.e. Strot§k:i nasadov v casu poizlkJusa bodo zmaJSalli v let.oS•nJj~ letu 500.000 dlin nas1edi::Jj•e lelto pa 100.000 dLn.
Za po1zlkrus je ze pooejaruilh. ca. BOO kom. sadiik.
Novi artikli »Bresta« - Zlozljivi stenski »Regah<, Namenjen je za izvoz v Francijo
r_ ....... ..................
GLAS NOTRA.NJSKE
•••••••• -•tltttt•-tt!llttt-tttttttt-llllltlt-illlttil-ltttttlt-tttttttt-•t•ttttt-••••••••-••••••••-••••••••-••••••••-•nu•n-ttttllt-tlt•••••-u•t-tt••••••-11111111 - 11111111 - 11111111 - 1111111•-u••
MLADINSKI KOTICEK I illlllll-t*tlllll-llllllll-llllllll-llllllll-11111111-llllllll-•tllllll-11111111-llllllll- 11111111-llllllll.ll l l-llllllll-11111111-llllllll-11111111-lllllll l -llllllll-llllllll-llllllll-11101111-···~
Po cerkniski avtocesti ~ jaz nisean videl. Zatele so me OOleti roke ±n prepusti.l sam se ¥ !nji po lu.k!njah, StrdkoV'Il.O »'Vaja za asbronaJv;t&<, Ze sem raz... mdSijal, na kateru n.asl.ov b.i ~ lal pavabdlo za astro.navte, ko
·em S,P<li!TlJ1il', da rusko ne 7JI'l.Bl!Tl, emgle5ko pa re man'j . Ko sem na:z.ad:nd e, z; :zlrTl.eSatn:im ffi'eve&jean i1n razl>ilttim rolcean prisrpe.l na Unec sem se sesedel na tal .i.n se zandel, da se po talki
tradi... ne born ni<koli vee al.
~a sean &e lie moral enikralf., n~ na:z.aj. Zato bi prooil toval"i&ce, re sem se ka.J zmotlil med k ere~n.Cn.im spr~evanjean, naj md proote, mogoee je ta vo&da vpl!ivala tud:i na mofgane.
Truden Boja.n 7, b razr. oon. !ole Cerklnlica
IZLET V PEKEL
Prvega maja smo se napotilli v Peke1. Ogledali smo si vse z.a,ruimi.vosti.
Pak:el. leZi nad Borowlico. Cesta pel'je cez Bezu]ljak, Dobec, PadeZ in Pdkoj.i.S.te. Najjprej se oeSta ~'~a strrr.o do lavslre koce iln hobela. Pakel vabi turiSt:e s svojlimi l~.imi SlS/POvi. Okolica se ~remi1nja. Krasi!jo jo weakemd !mice, hdtel. in lovSka ko!Ca. Struno na SkJa,LaJh je k~p gams.a. Okoli slapav so Sp€!ljjan.e jek:leme wwi. PrJ slapoMilh so ma1hll1'i rer mlt.iev'id!i , kli 1Wej6, kl.ie lehjo vasi. Ob V'ZlnoiJ.iiU Peikla sameva sta-rl m illi1n. Sla.va BaJc
uCen.ka 7. b ram'. oon. llole Ce&nica
MOJI KANARCKI
Stn-ic mi j e priinesel tvi kaJnarr'Cke. Vsa!k: dan sean moral prementi alti vodo iln jiih krunii!bi. N ekega dm.e sem pogleidal v klertlko in za-
BREST CERKNICA. BREST CERKNICA.'
0 Hribar Ivan, Obreza Frandk.a, Prenu'Ov Ana. RCik Matija, Rlutar
tane Sdcm Stane, Valiscek Fl: c, Znidar§i<! SlaV'ko, Mule V1i.lmor, Mlaikar Kristina, Lesar J z , Troto ek Du an LoVIko Joz , ·gelj Slav'ko in Troha Milan.
Od dasehle1mikov je bilo nagrajenih v Tovarn:i pohiSitva Ce'I'Im1ica 48, v Tovarni poh· 'a Marttinj ~ 22, v To avni lesnih iooelkov · trg 2, na Bazensk.i Zagi. C knica 3 · na rup."lih uz:. bah 9 an "' kole otiva.
BOOt
MOZNOST GRADNJE INDIVIDUALNIIJ HISIC
Orga.ni samoupravljanja <pri BRESTU so OOV'Ojili nacelo, da OI!TOgoCijo Clanom lrolelmJi.va gradnjo sltanovall'lliSk!ih hillic.
Za kredJiAliranje sltianovandsk.e ~adlnlje so planiralti 25 milijonov d inargev. Podo:el!je je do sedaj kreditliralo grad!njo deoo'tiim Clanom kol.ekltiva. Na novo .pa je odobren k!red:i!t sestna;jstim clanom pod pogojem, da imajo u,re... jeno vso gradbeno doikwnerutaoi:jo.
gledall stiri jajceca. Sedaj sean iih se bOilj re!dno kmmi.l. Cez stirinaj~t dln.i sam ze za~gledal preobmrena jajteca. Mladi lkalnaJr'Cik:i oo 1epo rasilii.
Se<:Iaj imam sedem k~kov.
Franc N.ared 6. b ram'. oon. so1e Oell"lmica
MOJ DOM
Na!Sa vas se imarwje otonica. i e maJjlhi11a, saj meje komalj :pet his. Okrog vasa se ra·ZJprOlStli~rajo lilistinati in iglCUSiti goZdovl. J e zeilo odldallijena od ceste., trgovin_ in tovam. Na;Sa hli&a stojti sredli vasi in stami so po pdklicu ~je. Z:iMilrno skroanno, ker smo stirje abroci. Dv:a hodliva v solo, dva pa sta stara se1e drve in Stiri l elta. Do ceSte smo oddaltien:i pol UJ."e i.Jn ZJjutJraj gremo ze ob pol sed!mlih ad dama v llolo.
Milojka Tekavec 6. a ra:m-. OSiil. §.ole Cerikln;j ca:
TEZAVE NEKDANJIH IZUMITELJEV
KE
jih .jlslt ma !pO
::a. >et Ljo ~ )()-
mi je. :je pa )o
iJn fih
ao·s-1a
ia je
je ~a
eji lO
t-;o n je )-
'1. ii ;e :o ;a
il
l-l
IZ
a 1. ;t z rj
n
z l j
I.
l.
GLAS NOTRANJSKE --------------------------------------------------------9 Kako sva kupovala radioaparat
V povojnem Clll:."U se je na ·a ra<Liolindustrija zelo lepo ra7JV1ila, taJko da nann proda~na mreza lahko !11iUJdli vsakovrtsbne radioaparate i n tudii ltelev:iJzorjj e.
Ze dbroci tV os:novnti soLi vedo, da sta ta !pll"edime!t sodobnega razvedrila li!Zillll!i.La in iz;popolinila Nikola TeSI.a tin MairCOII1!i. Od trlsltega tasa je rorej miinilo vt'Sibo .tn vrsto leit in si lahtko zannjsljamo, da daJn,a.Snja .raJdiioilid'Usbrija lll.ima •kallG9nih IPOOeblnih _iehniooih preglav.ic. Teh<m!Cnih !Pr~av.ic verjetno res n:ilma, kalkSina pa ·ie jz_
hoid!na lronlttrola tP~JVodov, · nann pcwe lta!le Sllucalj: ·
V meseau ajpr.iliu se je nelki · €1ko<nolll1rlst iJz Notran.jiSik.e oda~:J. lruiPIL'ti i z prili:ra:n!klov .r adioaJpa<rat z vgrajenli!m g)ram.afo<nam. Sliutadno sva se ·m"eCala v l.JjUJI:)lj al!'lli m senn talko .imel m<Ji2Jnoot IPII~O'S11Vovati vsem lkJuipaprodajn.im ceremalnijam. Prodajalec Toncelk nam je 'V'lij.u<fuo pootlregeil. ~ vseani illlforrnacija!I111i o :p;roi2JV!Odii!h, tki jrlh ima na z.al1ogi »-ELEK/I1ROTElliNA« v l.Jjrulblljan.rl. Ve.sella sva tblil1a v ll!Pan'iu, da· 'bova v (ta!ko renomiralllli trgavinli res dolb.ila ··klvaiiirte!tno blago.
N.aS lkluipec se je toreo' bdll~Xli za .radiiiOa•pa.rat, 7Jn.aimlke »TRIG LA V«, krl :illl1a ·trudi V1giraj€1Il . gn:-amofoln. Po1zlk!ul<:;J•lii SII11o 4 a(paJrate rte ~ke, vemda•r lbrez ~eiha. Na d\Te\h nista delala gJrWlXllf<ma, na md-
ndih cLveh pa ni bilo mogoce dobiti nobB!lega dobrega ~rejema. HrffiCalo liln Zvrl~alo je ko~ na k:alffinem nogollllelt. igr.iscu, tako da j.e to pr.i)tegnillo se ostale stranike da so pozonno 1Zll"1e v te »intere~ eanrtln e !POiZikuse. «
Ves razoca~ran je IIlaS k.upec poprosil prodajall.ca, naj V'kljuOi. aparalt :llllamlke RR. V€1Ildar pri vsej doblrJ vo]jji TO!I1!Cetk tucLi iz te skaJt.. le n.i sptraiVil nobel!l'ega glasu. Ves razacaratn, IPa ve!l1idar s trdo voljo, da b.rez a;pa.rat!a ne gre domov, se Je na5 !rupee posloviil od prijazmega prodada.lca rn naporti!la sva se 'V ~prol$1ore na novo oa>reml!jlene >>NAME<< v Canlka,r'jevli ulici.
INa l!lal.iiilno preselneOemije je v ltej lbrgovini Ze !PlWii. aparat Zl!1alll1lke »'I1RIGLAV« v redu dcloval.
K.UJPC:ija je bli1a h.itro Slkllenjena in aparalt lje z novim las~I'llilkom odro<n1a~ v d€1Zelo NOI!lranjs'lro.
,RredJ ikJraJtlkim mi je 1asttn.ilk •krujpl!j€1Ilega a~parata tpOVedal, da radio in g)ramolfon dtobro deh.l[jeta, IPdtoZjJ pa se je, da so mu v wgov.ilni JlO'ZCI!bli'lrl ptr'iJorZi.ti Ill e!ke rezer'Vne dele gramolfooa, 'kd baje ~padaJo zraven.
Kot vrld!i.te, ·d.ra@. bra1ci pi1i tem sliuCa,.i'U ni ;portlreben poseben komerutar. Ta slucB!j 'bo mogoee le pOisameZli'l.ilke OIPOIZOifil, da bodo IP'li nallrupu bolj 'Pil'EWidni.
Bo8t
TUDI TO SE ZGODI ••Farutje, to vam je pa tele
prilniter,« je tolmac:il vodja Slkruopjne gasilcev iz Zll'lanega goopodaJttslkega- s.reEH&iea na.Se- kOil'l'lluJne, iko so si pre<L lcratklim ogledova.lti p.roiJZJVodJnj proces v tovarn;i iw~rnih plosc Cevk!nica.
Stroj, o lmterem je govora, del.a · namree na poocli!Pu elek!tromagneta iJn ga na kraltiko ~ujejo iSkaJec kovin. Skaz.i ta sbroj gre 'V'sa suravilr1a, ki se predel·ur.ie v :hvenje, :i.z kaJterega izdelUJjejo plooce. Ce je sln.OCa'jlno v katerem koou kaik kovilnski prednnet, se Sltroj (te!lroOL tralk) ustavi, nalkalr deilavec ta!k .lools odS!bralllli, da ne pdSlkocliuJje n<liZev na slbroju, •k:i izde1u'je ivere.
VRATARSKA KONTROLA
»Drilflik« je zazvOIIlil telefon v po2llli noeni uri v Zdravslt'Venem d omu Cerknica. »Defu.rna sestra ...
tru, ptrosim ?« >>0, me P<?Seblllega,« se og)laSi gJ.as z one stran.i Zice, »hotel sem le ugotoviti, ce slucajno ne spjrt;eo-« Ko je sestra lehotela vedet:i, kdo na tak n.aC:iJn ko.rl!Urolira n!j'eno vestnoot, se j e .predlsita.viil kot vratar. Da pa bi bila' po:tegaJV'SOirrla ~ veeja, je klicail se erillcralt in povedail ime svoj ega sotovair.i5a, ki ta!krat n:i bill v slmtn. (»-DO'be.r« prilmer sdtov ari\Silv'a.)
RACIONALNO IZKORISCEN PROS TOR
Ali res n:i drugje p.rosto.ra za molko, k:Ott je hodmii!k iiil util!nica s~ta.re · oonO'Vne sole v Cerlkrrui:oi , se Sjp'raooj'ejo slruJSaltell.i•i iin predaJVa"telji tehnrlene iJn e'konOII'l'lSke srednje sole ,pr.i DU Cer1lrnica. Verj et!l1io nli nikljer talkega primer a, da se pouik odlvija v prostoru, k:i je zased·en trucLrl z mdko i.n pa'keti Rdeeega kriZa..
Udelezcncl semlnarja za indikalna vod tva in vodstva SZDL po J<onllanem scminarju na Slivnici
(
Pre~stavljamo vam clane godbe na pihala v Cerknici, ki je v motnih financnih tezavah in je vprasanje nadaljnjega obstoja
Foto- Bost
V delikatesi trgovskega podjetja Skocjan v Cerknici je cedalje vecji promet, posebno sedaj ko so nabavili glasbeni avtomat (prvi v nasi obcini). Gosti so s postrezbo se kar zadovoljni. Ljubitelji glasbe se pa sprasujejo z_akaj avtomat »golta« petdesetake, ko pa so njegovi sovrstniki drugod zadovoljni z dvajsetaki
Foto- Bost
ali ze veste ... ?
da se je v zrud!Iljih oomih leti,h Stevd.lo tr B!k;tor j ev v n aS!i drla'V!i poveCalo za 27.000, potroSnlja umetnih gnotj il pa je narasla od 300.000 ,ton na <Lva mlilijoil'la. v ,red
nost izvoz.a kmetri.jslldh ,pridelllkov ter pmrzvodov zi'V'ilske in toba.Cne imdlustrije pa se je l ani v primerjj,a'V'i z l~om 1957 podvQj'ila.
* Da je . Mat,iborska tovama av
totrr.obillov TAM prodala Gani 230 avtobusav v vrednosti 3,6 miliJona dO!larjev. TAM bo raVIllO tako organdZJiral v Gani servis:no Sllu.Zbo .iJll usola'l v svojih delavnicah 20 gaThSikih mehanliikorv.
* v kocevtsk.i. tovarm IT AS bodo
ra!1i bodo 11-ltonske velikanke, katerih motorji bodo zmogli 200 konjsklih moei. Ti tovornjaki bodo namenjeni predvsem za prevoz cementa ali pa bodo ime:i vgraj€1Ile meSalce betona. Tovornjak:i se ne bo:io izdelovali serijsko.
* Da so delavci cestnega podje
tja iz Ljubljane koneno le za ·lo zam.a&li luknje od Unca d Cet tknice. Kako dol o bod za-m~ driali, ~e ni znano.
• Da je b' a
~e kooec meseca junija izdelali m: prvi teik:i kamlon v kooperaciji razliko v z a brij ·o bo'Varno EAF. Monti- velika}.
10
Zc s 1m 11 1pl · d volj J no govori. d grc t ns hitl'O naprcj. Probl m tnklh ll 1pisov jQ 1ktu lll'll PO ' Cbno ' dnj ko vee nimnmo okraj
Foto- Bo -t
Kaj dela mladina v tovarni pohistva Brest p d bno. c bi znali mladino pra\ ' ilno zainter irati.
GLAS NOTRANJSKE
8poznavajmo v nase firaje
V Vsakii nasledlnj,i stevil.k!i naSega lista bomo v bodoce objavili turisticne in zgodovinske pomembno ti posameznih krajev v in izven nase obcine.
Tokrat vam predstavljamo Bloke, ki je apnencasta, kraska, nad 700 m visoka planota \'zhodno od Cerkniskega polja.
Na valovitem povrsju se menjavajo siroke doline z vijugastimi ponikalnicami in oblimi hrbti, na njih pa senozeti z redkim drevjem. Dolge zime o zaradi visine precej nezene.
Valo,•iti , nepogozdeni svet je omogocil, da Blocani ze nekaj stole tij uporabljajo smuci. Valvazor pi e, da o mu blo ki fantje 1680. le ta na gladkih pobocjih Bloscka, ki je visok 1039 m, pokazali svoje pr tnosti v smucanju. Tako ima
jo Bloke prve v Srednji Evropi napisano pricevanje 0 gojitvi sportnega mucanja.
Najvecja vas so Velike Bloke. sr di' ce pa j e o\'a vas.
a c ti Blo"ka polica-stari trg pri Loi u je odcep ·k \'hodu , . Krizno jamo, k i je zelo Jepa vendar
tezko dostopna, ker je izrazito vodna jama.
Pes se lahko p ride le 475 m dalec skozi tri manjse votline in Velika dvorano z mogocnim, dese t metrov visokim stalagmi,tn im stozcem, imenovanim C:imboroso do prvega jezera.
Nadaljnja jama je v glavnem vodni rov, po katerem se preliva podzemeljski potok skozi kristalno bistre tolmune cez plitvine, pragove. in prodore. P on ekod se rov zozuje in .znizuje ter razsirja v dvorane, kjer se k azejo jam arjem lepi prizori.
V suhem predn jem delu jame, ki se imenuje Medved ji rov, so v prejsnjem stoletj u izkopali kosti
,vee kot sto jamskih medvedov.
Prebivalci se v glavnem ukvarjajo s poljedelstvom in zivinorejo. Od kmetijskih kultur najbolj uspevajo krompir, koruza in jeemen. Vecina mladih prebivalcev pa je zaposlena v »Elektrozagi«
0\ a vas, Starem trgu, Martinjaku Cerknici in drugod.
v naslednji s tevilki pa bo beseda o Snezniku.
BOST
BloSki smuearji.
oolaho nomo lu ste lo • te
~e nan zgodi. da hoeeD'll!) p ' X'~i , OITlrettl'll.. Jk:a;j ":;JreJne:l5."- · dopohui ·.. Drugjje ·miiDlO p ebne teiave lk ca 'l!lo
Plli s. • u, pcDliSebno re h~o naredi'ti ·a ~oo krarmbilnacijo :r.: ogleda]om iin p101i!!olbno,
l\I8Jjlme ll.~~e '-"lrtt®mo !lJfQ!fSebao ttnlim .:: 71!(jlrom, !!llri 1tamlkeJ!l!11 -~elklln ~ tto Sl!!fum.llnlim s ;oe
dro l. ve!!lldrur Jie 1tlrebll pufit.ii, da ~« pre :eC ne ~fr, -«
• :iatl !lllr::m;ru :domO. "'"p:a..
Frii ~iill llllllmjj<aBl p:s. :De ~ ~ nelloollli ·o dnug i::eml, ~ flil!'leJ!llN;IStt iin ~iiv~
Da se ]~ 1Zl.'!Mi l!ll~.D velliib ...... v- i• -::~ lk:lrremra <eev b l!riSlDlnm zmm:aund]iim {llltlellllli.l!1:!00m., lk<llllt .. me1liimo ~ irllll!mjje v ~ ~ ~illld ltrrre& " " 1trov mil~}. Cew ~ VJP!!ll v ~ llllii ilitllii. re!J.~ vmJlJmii. rs!iN"- ll.e <Ilia je re!J.~ h0Djj ~
ren. za , lker "' prehiti:ro l:'l!'la - m se llllas'iavi na ·po, lkjjer mn-
- nZVl!"'tliti luD.mjjo fum se Dme poa~ma vrlelli, Pri 11:em pa m~ rnmo ~t.ii. da jje cev mfuma, lllla ne p~E!Se. Da bmno ~~ w1llellii, ::-" prip~rnvfumo deS.aoo, v llm.tl.elro iz.vlrltamo ltill;;:tmjjo pre~ Jli:ii jjo lima ~:a ~w iin jjo 'J]Jlfl!lli.OOiimmll na .=- -l!l!O. 1lla llllam. ~~ mfurno dm smetr ~. h1nl!1Jreme oevii.. de:Saliroo rnhiimilJ .D.e 11:mlk.Jl) diDJligr(). d;m lllliSI~ :UlUlllmjjo 1tmb .lkDbiJI!ko.. d ra nrumt oev :mfuruD.iie, ~ p:s. zmam~ Vltl!altfi., ~Sfelll!l!IQJ J!OOd cev l!I!~Jm 1ZJello dmn!ll!n smiirrb, Jli:ii SJmll@ ~ Z!:. '\,"f/llClJJ!!) v ~l!n,jj~ bS'm..
V!Mtra ~ llli&J]~ Zl. el!ll.e sltlr.a11mii, lllll!ll--100 P.,"ll Zi. ~ ~l!ii lllllJ(IDJI".rumtOJ, ~ Vl!'ltl!alllmeg.:n ~~ ]pl100~ lillie J1llriltiisilkalll!l!ll@ l!ll<lll -~ kelt 1tieiJn:!. Vl!'ftmtnjje nne ~ iSll<l. lllliii: ~!!!, ~W-.D.f0 l!li.ISIS~ - II~ ~ ··~
Gl
k '3 CE
Br na crb Lo Ce n j• Ce Ce ba no zn; ZUJ
r·e) irn poe d o: p1~
clkl bil s e no (Jk: da.: bir p::·r s:lkt lo pla pn dol en< z.at jim ZVE
me Bn Ce:
' ka: bo; !1 Eil
p ol bal
z
p, c;
E GLAS NOTRANJSKE
Sport e igre Brest 1965 v Cerknici
V pOOa.stiiii.v delavskega praZL"lik~ Prvega m~a o b(le le,to~ v Cer1kiniei ze 1re!U.ic na porf!~u s.p:n (oe igre delavcev in usluib:>nc:IV vseh vecjih podjebij cerkP..'eke obCilne pod na !ovorn »DeJav~r.<e sportme ig:re - Brest 1965«. SV'Oje ek.iipe o poleg dornacina Bres', cigar za .01;-s~o je bilo nadstevlilrnejse, 1poo:a:li se cenl~er
c,bD:Ii Ce["knica K ov!"nopla.S · a Loz, TVD P!Wtizan Stari b,g .i!n Cerkmic'a, S brelsika dir~a »Srnjak« Rakeik, Sku]: cina obCillle Cerlktruica, Dru.Stvo upo"kojencev iz Cemmuce z zelo rnoano ek:!ipo v balilnatllju .iJtd. MejtErn, 'ko je odnos neka~erih poddelt.ij do liger znan in pcdbuden, pa je nerazurnJjliv p{J!s'tap~lk »GaJbra« iz Star·ega trga, »Gradisca« iZ Cei'Ik!nlice iln »Jellke« Rakeik, •ki spiloh niso pOtSlali svoji•h t~rr!Qivalcev. Podoblno p01t je ubrlrla tu:ii Kovino~ p1aahlka LOIZ, ki je po5lala SaJITI.O
c lkfl~o v strelljanju, pa cepira'V je bilo od tega pod:je't'ja pr.icaikovrutli s erv.!LOno in kvahtatno zelo moEno ce-ciJp:), ki bi se '1ahko borila z <lk;:I:o Bresta za prehodni po,ka:l, dar sindilkalne podruzruce kombina,ta Breslt Spomn;inno se srumo p 8·dclboega tekimovanda ob obCl:n~kEtm pmziliilku Cer,kinice, 1k>i je blilo iPGd p·olk!J:OIV!Lteljstvom KovJno~ plar!t'lke la~ni v S~arem tl'gu. CepraV' je bilo ttelkmovanje v L o.S'ki doli'Ili, je bil 1kombina\~ Brest VISeeno steV"i1Cino moEno zastopam in zato tu dli DJi imel tez.av pri osvojibvi pOikala obCri'nske sind&al!11e zveze. Torej priCa:kovana iborba rned ek~pama Kovinoplastilke in BrEIS ~a je na Spo,rbn:ih igrah v Ce!,klnli{:i odipachla.
Visi udelezenoi, rb:!lo 1.ili j e .nekaj nad st:o, so se pomerilli v: odbojiki, keg]Jj'a ntjiU, sahiU, namirz'11Eiffi ten~SIU, kolesarnkiih d.Wkalh, pollzevi voc?lndi s kolesi, stre]jjanjiU, balinamju in v ocenjeva:l111Ji vo~pJj.i
z a'vtomobl~:jri.· m otarjti. in rnopedi.
REZULTATI:
Streljanje: l.Br t Cerknica. 2. KO\r:no¢astika Loz, 3. Srnjak Rark:=k.
Kolesar ke dirke: 1. Telic (BreCeiknica) 2. Urh (Brest CeJ.'Iknica). 3. JencEk (Bres~ Cerknica).
Polzeva voZn.ja: 1. Telic (Bres Ce, km.ica) 2. Ri (Bre.E1t Cerkn.ica).
Balinanje: 1. Upokojenci Cerkn~ca 2. Bre9t Cel'lrn.iea, 3. Pat'tizan Cerknica.
Odbojka: 1. Partizan Stari trg. 2. Breslt Cerlkn:ica, 3. !Ft:u·tizan Cetk:nica.
Sah: 1. Center obrti Cerkni.ca, 2. Brest Certklnica I., 3. Brest Cerkm.ica II.
Keglja.nje: . 1. Brest Cel'knica. 2. Brest Cei1kn.i.ca II., 3. Brest Cet~nli..ca III.
Nami.zn:i tenis : 1. Pat4tizan Cet1kni.ca, 2. OsnoVIna sola C&klll: ca, ;3. P arrtti?Jan S tar'i wg.
OCENJEV ALNA VOZNJA: a.. avtomobili : 1. Petan (Brest
Cet~ica), 2. Grorn (RaJk-ek), 3. Bavdelk (Skupscina obE.ine Cerkn.ica).
b. motorji: 1. Godesa (Brest Cerknica), 2. Stritof (Bresl Cel'knica), M;sic (Bre8t Cerknica).
c. mope.di: 1. Sli!b'ic( Brest Cetikn'ca), 2. Sa:lehan.· (Brest Cerkmi.ca), 3. L ovkro. (BreLSit Certknioa).
V toilkovanrji.l za prehocLn.i pokal kOilUibmata Brest je vt\: bni red sledec: 1. Breslt 2. P an.·ti= Cei'I.knica 3. _PaJI.'tizoo S tar1 trg 4. Ceruter obrti 5. U[pakiojenei 6. Ko.v'.iln()J:Ilastitka 7. Sirn.j.a'k Ra!k:ek
86 'toEik 8 took 8 toEik 6 toek 6 toOk 4 toiOk
PIPv;i tni;je uvrseeni v V'Sak.i discilpiliilni so d QblJ.i di.plom~ in denal"ne nagrade, V'Sak zrnag<JIValec pa se pdkal siJndikalne podit-:u.Zruice tovarne pohli:Stva Cerlk!11ica v tn.·aJ.i no last. Janez Telic
Pohoda Ob zici okupirane Ljubljane, se je udelezila tudi predstavnica Trgovskega podjetja »Stayer« Rakek tov. Otonicar M~rica, prva
z desne · Foto: Hren
Tekmn v odbojki med mostvom Cerknica : Stari trg na delavskih
igrah 1. maj
Zmaga: Starega trga nad utrujenimi Cerknicani Srecanja med kosarkarji Stare
ga trga in Cerknice so postala ze kar tradicionalna. Medtern, ko so bili v dosedanjih dvobojih vedno
1f
u pe ni Cerknicani. pa o 1. rnaja na asfaltnern igri"cu pr d kombinatorn Bre t '" Cerknici Yendarle kapitulirali in priznali premoc gostO\'.
KK Partiza n Stari trg: Kocjancic 12, Truden I. 20, Ozbolt 16. :1\'
nik 9. Bencina 8. \' ec, Le\·ec. Zabuko\·ec. Truden II.
KK Partizan Ccrknica: Popek 23. Petrie 18. l\Ii.illet·. Obreza 10. PetroYcic, Opeka. Razdrih in oYak.
Tokrat Cerknicanom ni 'lo od rok. igrali o brez Yolje. nepo\' z:-tno. ploh se ni o niti potrudili priti pod na protniko\" ko · . da o k ki obrambi pod Ia tnirn ko3em ploh ne go\'orimo. ker o njej ni bilo nobenega ledu. Dopu till so igralcem Starega lrga, da so e vobJdno pt·ehajali pod njiho\'im koil'Jm in do egli locko za tocko, medtdn ko je ekipa Cerknice dosegla ko" predv em po za lugi samo lojtlih prodorov vojih igt·alce\', kot pa s kaksno kolekli\'no igro obramb;) in· napada. 2e pred samim zacetk m tekrne je bilo jasno, da Cerknicani takrat ne morejo upati na kakrsenkoli uspeh, kljub temu pa so srecanje zaceli z obicajnim OtJtimizmom, ki pa jc kaj kmalu izginil, saj so vecji del igre igrali, utrujeni od recanja v odbojki, podre~eno vlogo.
Sodnika Skuk in Urbas iz Cerknice sta svojo nalogo opravila zadovolj i vo.
Janez Telic
Uspeh Nl{ Rakek Rakek :Elan (Novo mesto) iJ : 1
IgriSce Rakeka, gledalcev okoli 150. -Prvenstvena tekm;;~·r. razreda LPL. Sodnik Lipovec (Legatee). S trelci: Arko 2 in Mlakar za Rakek, Itekanovic za Elan.
Rakek je nastopil v naslednji postavi: T . Urbas, Udovic, BenCina, Korosec, Preseren, Bajc, Misic B., Japelj , Mlakar, Arko in Raljevic.
Rakek je dosegel se eno zmago. Tokrat je premagal novomeskega
ELANA. Igralci obeh mostcv so prikaza li dober nogomet. Napadalci domacega mostva so imeli se vee priloznosti za dosego gola, vendar niso uspeli ukaniti vratarja Elana. Rakovcani so poskusali doseci sc bolj si rezultat, vendar so vsi poskusi ostali brez uspeha. Elan se je ves cas krcevito branil in tako se je tekma koncala z rezultatom 3: 1 za Rakek. Najboljsa pri akeku sta bila T. Urbas in Udovic v obrambi ter Arko v napadu.
Branko Misic
Motvoz CGrosuplje): Rakek 0:2 Proti Motvozu je nastopil Rakek
v naslednji postavi: T. Urbas, Raljevic, Bencina, Korosec, Preseren, Bajc, B. Misic, Japelj , Mlakar, Arko in Drobnic.
Ceprav je igral na tujem igriscu, je Rakek se enkrat zanesljivo zmagal. Tekrna je bila zelo groba in astra, za kar je najvec kriv slab sodnik. Dornaci igralci so grobo startali na nasprotnika, take da je igra izgubila na svoji vrednosti. Toda Rakovcani so umirili igro -in
preko hitrih kril ogrozali gol dornacinov. Tako so dosegli dva Jepa gola.
Najboljsa pri Rakeku sta bila T. Urbas in Preseren ter pozrtvovalni Bajc.
Omeniti je treba· se uspesen nastop Drobnica, ki je prvic igral tako pomembno tekmo.
Ob pomoci soigralcev je uspesno opraVIil svojo nalogo.
Misic B.
Perspektivni dvigolci uteii no Rokeku 2e nekaj casa deluje na Osnovni
soli Rakek sekcija za dviganje utezi, ki irna precej vnetih pristasev. Ciani te sekcije imajo vadbo trikrat tedensko in to pod strogim strokovnirn vodstvorn tov. Jenka Mitje.
V pncasti.tev »1. maja« so organizirali prvenstvo sole. Tekmovali so v olimpijskem triatlonu, to je sestevek rezultatov treh tehnik dviganja in sicer: s potegom, sunkoma in tezno. Tekmovanje je bilo izvedeno po vseh tekmovalnih pravilih, ki veljajo za to tezkoatletsko sportno disciplino.
REZULTATI:
1. Kobe Emil (VIII. a) - 20-1 kg (poteg 54 kg, sunek 84 kg, tezno 66 kg); 2. Vesel Franc (VIII. a) - 158 kg (p. 38 kg, s. 66 kg, t. 54 kg): 3. Zorko Milan (VIII. a) - 154 kg (p. 38 kg, s. 64 kg, t. 52 kg) itd .
Ta zvrst sparta ima na Rakeku vse pogoje, da se mocneje razyije iln moroa ne bi bilo napaano, e bi TVD »Partizan« organiziral redno vadbo za vse ljubit lj I ga sporta.
Peter KoY
Turisticni prospekt izsel Obcinska turisticna zveza iz Cerknice je dala Ze za 1. maj v ob
tok prvi turisticni prospeld, ki v barvnib fotografijab priltazuje turi-sticno najbolj zanimiva podrocja v obcini. V tekstu, ki je pisan v nemscini, angleScini,! italijanscini in slovencini opozarja goste tudi na druge turisticne zanimivosti: lov, ribolov in na gostinske in nocninske kapacitete nasib krajev. Prospekt je tiskan v 15.000 izvodib. Doslej je bilo najvec zanimanja za prospekt med domaCimi turi~~i, okrog 1500 izvodov pa so prejele tudi inozemske turisticne agenCIJe. V kratkem bodo Ie-tem poslali nadaljnjib 6000 izvodov. Najvec prospektov je odslo v Nemcijo, ltalijo in Avstrijo. Stevilni domacini P.a jemljejo prospekte zato, da jib posil.iajo svojcem, predvsem v Amenko in A vstralijo.
Turisticni strokovnjaki zelo ugodno ocenjujejo prospekt, zlasti licno opremljenost in slikovito prikazano panoramo nasib posebnosti. Cena prospektu, ki je bil tiskan v Italiji, je kljub kvaliteti n.eprimerno nizja od cen prospektov, ki jib izdajajo druge turisticne zveze oziroma drustv::;..
GLAS NOTRAN.Tl$.£
Hladni vetrovi nas nikakor nocejo zapustiti, pa vendar se na Cerk-niskem jezeru ze vidijo prvi vode zeljni kopalci Foto - Boit
Morda se ·ne veste ... - da je v Ietosnjem I . tromesecju obiskalo nase turisticno podrocje 79 % vee gostov kot v Ianskem enakem obdobju, oziroma da je bilo v istem obdobju zabelezenib 78 % vee nocitev kot lansko I . tromesecje, - da razpolaga Turisticna zveza iz Cerknice ze z 61 posteljami pri zasebnikih sirom vse obcine. Te nudi po potrebi turistom, ki zelijo prenocevati na nasem podr_ocju,
- da je dala obcinska turisticna ~veza iz Cerknice v tisk 10.000
prospektov v obliki pisem, ki jib bodo prodajali po zmernib cena h, - da je postavilo Gostinslto podjetje iz Cerknice na otoku Goricici ob samem Cerkniskem jezeru improvizirano gostisce, ki bo v casu turisticne sezone nudilo gostom potrebne gostinske usluge, - da nam je v prejsnji stevilki v isti rubriki povzrocil tiskarski skrat neljubo pomoto in za 100 let prikrajsal mestne pravice Lozanov ter namesto 135 grobov, izkopanih na Krizni gori, izkopal kar 153 grobov.
Prvi lepi dnevi so privabili stevilne motorizirane turi&te na Slivnieo. Na sliki je parkirni prostor pri botelu na Slivnici
Foto- Bost Druga tekma za Cerknicane J.JAt;;.RADSII REBUS
OGLAS
Ugodno prodam breZJhlbno motorno kolo zrriamke Cz (Ce~ka
Zbrojevlka). Letn.ica .Wdelave 1961 - 175 cern, sinhronizirane pre~
stave, 18.000 prevoZenih kilometrov, z vsem pripadajoeim orodjem in dak,umentacijo.
Info•rmaci je vsa:k dan po 14. uri pra Terezliji Bo~i:C, Ceslta 4. maja st. 92, Ceriklnica.
»GLAS NOTRANJSKE« - lzhaja mesecno - lzdaja ga obcinski odbor SZDL Cerknica - Urejuje uredniski odbor - Glavni in odgovorni urednik: Stefan Bogovcic -Ciani urednistva: Franc Tavzelj, Slavko Brglez, Slavko Tornic in Milan Strle - Tebnicni urednik: Janko Novak: - Korektor: Janez Lavrencic - Tisk: CZP »Kocevski tisk«, Kocevje - Letna narocnina 420 din na tek. rae. 600-181-603-192 na DU Cerknica - Rokopisov in ·isb ne vracamo.
PREDAVANJA ZA ENOTE CIVILNE ZASCITE
Pretekli mesec je Delavska univerza priredila vee predavanj za enote civilne zacite, in to iz Kovinoplastike Loz in podjetja BREST Cerknica.
Predavanj so se udelezili clani iz posameznih enot v polnem stevilu .
Posameznim enotam so predavali visji oficirji iz Postojne in odgovorni domaci strokovnjaki, ki delajo na teh podrocjih.
Interes za predavanja je bil velik. Saj so se udelezili predavanj od najmanjsih do najstarejsih cianov kolektiva. Kovinoplastika je udelezence prevazala na predavanja s posebnim avtobusom.
Sm
Povratno srecanje v kosarki med ekipama Starega trga in Cerknice je bilo koncno le odigrano v sredo 21. aprila, potem, ko zaradi sole igralci Starega trga konec marca niso dopotovali v Cerknico. Cerknicani SO sli V boj Z·pozitivnim rezultatom , saj so na prvi tekmi v Starem trgu zmagali z 80 : 70 in so srecanje zaceli lahkotno, kar je posebno godilo pozrtvovalnim gostom , ki so kaj kmalu povedli. Proti koncu prvega polcasa pa so se domacini zbrali in s smiselnimi akcijami hitro prevzeli vodstvo in zmagali v prvem polcasu z rezultatom 40 : 32. V nadaljevanju Cerknicani vodstva niso vee izpusti li iz rok, nasprotno, razliko so se povecevali, da bi na koncu zmagali z visokim rezultatom 84 : 62 . Rezultat delno ustreza pri-
KARTONAZNA TOVARNA LJUBLJANA, Cufarjeva 16 postni predal 38/1 telefon: 313-755
PROIZVAJA:
e KARTONAZNE IZDELKE vseh vrst za reprodukcijo, industl'ijo, obrt itd.
e IZDELKE IZ PAPIRJA: serviete, toaletni papir, zvitl{e za blagajne in racunske stroje, mape ter registratorje, loncke
e ~~~~~~ ~~hke in trde za tekstilno· industrijo ) • KARTONSKE CEVI, sode, steklenice, doze • LITOGRAFIRANO EMBALAZO v eno in vecbarvnem ti
sku itd. • EMBALAZO IZ VALOVITEGA KARTONA . . ·
kazani igri obeh mostev, bilo pa je tudi precej napak pri igralcih obeh ekip, ker se le-ti zaradi premajhne dvorane niso najbolje znasli. Zato je ze . enkrat cas, da se zacne graditi rokometno igriSce pri novi soli v Cerknici. Le tako se basta kosarka in rokomet v cerkniski obcini uveljavila, saj je zanimanje med mladino zelo veliko.
Janez Telic
NAJVEC PIV A SE POPIJE V DELIKATESI
Vsaik da111 1aihlko 'Vidimo aVItom~ ~jefttia »ISTRA V]NOEXPORT« Rjjaka ±z podruZ!lice R alkelk, ka~o dl'Vi natovorjen z al'k•001ol:nimi in brezallk<J/holni.mi pijacarrni, da praJVlOICasno OO!k.rbi gost.inske lolk:ale v nasi koil1lUlni .
V p odomZlf1ici ·na Raik€1k:u sta zapoisilena dva usluzban.ca in vozm ilk Stefancii': Anlton, kJi mi je povedal , da je '? delom kar zadov9-Jj'en, cera1Vll1o ima dela se.cla•j, ko je zacela sarona, kar dovolj, saj m ora vcasliih delaoti de!Se!t in se vee ur dinevno.
Najvec doibaJviltj a v Cer~k.n:ico. Pooebno v del'ilk.a.teso, kli je najveojli potro-Snlilk pave.•.
P 01toZil se je na slabe cElSite, ki so mu do sed.a;j delalle precej preglavic, tako da je bhl vesel, ko so delaJVci cestmega pod,jetja LjuJb.]jana vsaj de.l!no zamaS.iilli .1uiknlje.
Z odjjemailcj je se k>lllr ZClJQOIV9-~j en. SiJtlnoobi .irma le v 1Jistilh lokaDiJh, k!:ier ianaJjo zen~e glaiV!Ilo besedo, ker se te na:jhOilj jeziljo, i'ie j im zmanjlk.a kaamne plijja.ce.
BoSt