KAJ MORAMO VEDETIDr. Nike Krajnc

2011 2012 2013 2014Polena (Dolžine

50 cm, M20-M25)

138 144135 (132 –

145)130 (127-133)

Polena (Dolžine1 m, M20-M25) 126 132

125 (125 –135)

117 (115 - 118

Sekanci (P31,5,M30-M35)

68,4 68,4 87 (85 – 95) 85 (83-93)

Peleti (15 kgvreče, M10, €/t) 227,5

237 (215 -263)

243 (225 –250)

268 (230 – 270)

Povprečne CENE LESNIH GORIV V SLOVENIJI €/t (z DDV)

www.gozdis.si

Skupni letni stroški ogrevanja (za 1000 l kurilnega olja)

1.412 € 722 € 1066 €935 €

Cenovna primerjava goriv (za 1000 l kurilnega olja)

1.102 € 325 € 454216 €

Količinski in energetski ekvivalenti

Uskladiščena energija na enoto

1000 l5 prm

W=20 % 2 t12 nm3

W=20 %

10 kWh/l 1975 kWhW=20% 4,9 kWh/kg

811 kWh/nm3

W=20 %

Relevantni standardi

TERMINOLOGIJA

SIST EN ISO 16559:2014 - Trdna biogoriva - Terminologija, definicije in opisi

SPECIFIKACIJE IN KAKOVOSTNI RAZREDI

SIST EN ISO 17225-1:2014 - Trdna biogoriva - Specifikacije goriv in razredi - 1. del: Splošne zahteve

SIST EN ISO 17225-2:2014 - Trdna biogoriva - Specifikacije goriv in razredi - 2. del: Razvrščeni lesni peleti

SIST EN ISO 17225-6:2014 - Trdna biogoriva - Specifikacije goriv in razredi - 6. del: Razvrščeni nelesni peleti

ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTISIST-TP CEN/TR 15569:2009 - Trdna biogoriva - Vodilo za zagotavljanje sistema kakovostiSIST EN 15234-1:2011 - Trdna biogoriva - Zagotavljanje kakovosti goriv - 1. del: Splošne zahteve

SIST EN 15234-2:2011 - Trdna biogoriva - Zagotavljanje kakovosti goriv - 2. del: Lesni peleti za neindustrijsko uporabo

SIST EN 15234-6:2011 - Trdna biogoriva - Zagotavljanje kakovosti goriv - 6. del: Nelesni peleti za neindustrijsko

uporabo

Standard določakakovostne razrede inpodaja vrednosti zaposamezne kazalnikekakovosti lesnih goriv.

Cilj in namen standarda:

SIST EN ISO 17225-1:2014 - Specifikacije goriv in razredi - 1. del: Splošne zahteve

Problem standarda:Ni zavezujoč in ne določakaj lahko pride na trg

Vrsta / oblikagoriva

Tipičnavelikost

Način priprave

Cela drevesa > 500 mm Brez načina priprave

Sekanci 5 mm do 100mm

Sekanje / rezanje zostrimi rezili

Drva (polena) 5 cm do 100 cm Rezanje / cepljenje zostrimi reziliŽagovina 1 mm do 5 mm Rezanje z ostrimirezili

Skobljanje /oblanci

1 mm do 30mm

Skobljanje z ostrimirezili

Peleti Φ > 25 mm Mehansko stiskanje

SIST EN ISO 17225-1:2014 - Specifikacije goriv in razredi - 1. del: Splošne zahteve

Surovina

Drevesnasestava in

deli dreves

Vir surovine

Ohranjenostlesa

Tehnologijaizdelave

Krajizdelave

Čas izdelave

Transport

Skladiščenje

Vmesnoskladiščenje

Skladiščenjeob kurilnici

0 20 40 60 80 100 120

Bukev

Rubinija

Gaber

Jesen

Hrast

Breza

Macesen

Bor

Vrba

Jelša

Smreka

Jelka

Topol

primerjava po teži primerjava po volumnu

11

VODA V LESU

Stanje lesa Vsebnostvode

Kurilnost(HU)

Sveže iz gozda 50 – 60 % 2,0 kWh / kgSkladiščeno nekajmesecev

25 – 35 % 3,4 kWh / kg

Skladiščeno čez poletje 15 – 25 % 4,0 kWh / kg

Vsakih 10 % vode zmanjša kurilno vrednost za 12%. Če kurimo gozdno suh les porabimo 1/4energije uskladiščene v lesu za izparevanje vode!

Na izkoristek naprave – izkoristek bo večji, če uporabljamoustrezno kakovostno gorivoNa izkoristek naprave – izkoristek bo večji, če uporabljamoustrezno kakovostno gorivo

Seja in katran – katran se pojavi pri slabšem izgorevanjuSeja in katran – katran se pojavi pri slabšem izgorevanju

Količina pepela – je odvisna tudi od kakovosti – več je nečistoč –več bo tudi pepelaKoličina pepela – je odvisna tudi od kakovosti – več je nečistoč –več bo tudi pepela

Emisije prašnih delcev –boljše izgorevanje pomeni manj emisijEmisije prašnih delcev –boljše izgorevanje pomeni manj emisij

Poraba energenta bo manjša – nižji bodo stroški ogrevanjaPoraba energenta bo manjša – nižji bodo stroški ogrevanja

Spremljanje izvora surovine

Meritve nekaterih parametrov na terenu (vsebnost vode)

Laboratorijske meritve (pomemben je način jemanjavzorcev – reprezentativni vzorec)

SKLADIŠČENJE, LOGISTIKA

Gozd Okrogli les Sekanci Skladiščenje Prevoz douporabnika

0

5

10

15

20

25

Kurilnoolje

Premog Lesnipeleti

Drvazložena

(w=20 %)

Drvanasuta

(w=20 %)

Sekanci(w=35 %)

Zelenisekanci

(w=50 %)

Vel

ikos

t pr

osto

ra v

m3

Primerjava za proizvodnjo 10 MWh energije

16

SUŠENJE POLEN

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

Okt Nov Dec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov

Vla

žnos

t Senca/pokrito

Senca/nepokrito

Sonce/pokrito

Sonce/nepokrito

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

Okt Nov Dec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov

Vla

žnos

t

Okroglica

Polovica

Četrtina

Sredica

Prostor za sušenje okroglegalesa

Področje za izdelavopolen in sekancev

Pokrita hala za prisilnosušenje sekancev

Več kot 140 proizvajalcev

Proizvodnja lesnih sekancev: več kot 850.000 nm3

Veliki sekalniki proizvedejo večino sekancev

Povečanje števila sekalnikov za 97 % (glede na l. 2008)

Povečanje proizvodnje sekancev za 85 % (glede na l. 2007) 27 % izdelanih sekancev se izvozi 40 % sekancev se proda v domači občini oz. UE Le 31 % surovine je okrogli les

Proizvodnja sekancev 2013

http://www.gozdis.si/raziskovalna-dejavnost/proizvajalci-lesnih-goriv/

6 registriranih proizvajalcev (2011)

V letu 2013 smo evidentirali več kot 12 proizvajalcev –proizvodnja več kot 90.000 t

Seznam proizvajalcev sekancev in pelet v Slovenije je na:www.gozdis.si

02468

10121416

2004-2011 2012 2013

Št. proizvajalcev pelet

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

160000

180000

200000

2010 2011 2012 2013 2014_GIS

ton Izvoz

Uvoz

http://www.gozdis.si/raziskovalna-dejavnost/proizvajalci-lesnih-goriv/

www.gozdis.si

Rezultati testa so v celotni dostopni na internetni strani –www.gozdis.si .

5,02

6,847,86

9,05 9,47 9,70 10,3711,16

2

4

6

8

10

12

Vsebnost vode (%)

max. A1, A2, B

0,450,58 0,65

0,76 0,76

1,12 1,2 1,30

0,00,20,40,60,81,01,21,41,6

Delež pepela (%)

max. A1 max. A2

94,995,4

96,597,1 97,3

97,8 97,9 98,1

94,094,595,095,596,096,597,097,598,0

Mehanska obstojnost (%)

max. A1, A2 max. B

616,2 620,7 621,4 625,9 626,1637,1

660,1 663,5

560

580

600

620

640

660

680

Gostota nasutja (kg/m3)

max. A1, A2, B

Peleti proizvajalca Habjan &Habjan d.o.o. ustrezali zahtevamza uvrstitev v kakovostni razred A1v primeru vseh analiziranihparametrov.Podobne rezultate sta dosegla tudiproizvajalca Žaga Cugmajsterd.o.o. in GGP d.o.o.-ENERLES, zizjemo deleža pepela, ki ustrezapogojem za uvrstitev v kakovostnirazred A2. Zelo dobre vrednosti sodosegli tudi peleti proizvajalca JOLd.o.o. , ki je v primeru mehanskeobstojnosti tik pod mejo zakakovostni razred A1.

ANALIZE KAKOVOSTI PELET -

B A1,A2

A1, A2

ANALIZE KAKOVOSTI PELET -

A1, A2, B A1 A2 B

Dr. Nike Krajnc

Gozdarski inštitut Slovenije

Večna pot 2

SI - 1000 Ljubljana

nike.krajnc@gozdis.si

Hvala za pozornost

Analiza kakovosti pelet je objavljena na:www.gozdis.si

Naše delo lahko spremljate na:www.facebook.com/gisgte