1

KAKO DO MEDNARODNE ZAŠČITE (AZILA)

Informacije

za osebe, ki iščejo

mednarodno zaščito

v Republiki Sloveniji

32

Dobrodošli

v Republiki Sloveniji!

Slišali ste za azil, ki ga je, če ste preganjani, možno dobiti v Sloveniji. Toda ne poznate postopka do te zaščite, ne pravic, ki jih imate, čeprav so zapisane. Vse je še težje, ker vas v novi sredini ne razumejo.

Z namenom, da bi vam vse to olajšali in da bi vam bilo v prvem obdobju bivanja v Sloveniji znosno, morda celo prijetno, smo pripravili brošuro, ki je pred vami.

Brošura je sestavljena iz štirih delov. Napisana je v preprostem jeziku, k lažjemu razumevanju pa naj bi pripomogle tudi ilustracije.

4 5

Če se želite z vsebino, ki je predstavljena v brošuri, natančneje seznaniti, lahko to storite s pomočjo:• Zakona o mednarodni zaščiti (Ur. l. RS, št. 111/07); • Pravilnika o obliki, vsebini in načinu prejema prošnje za mednarodno zaščito (Ur. l. RS, št. 68/08) ;• Pravilnika o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito (Ur. l. RS, št. 67/08).Omenjeni predpisi so izobešeni na oglasni deski Azilnega doma.

V brošuri je uporabljena moška spolna oblika, ki velja za oba spola (npr. izraz prosilec za mednaro-dno zaščito velja tudi za prosilko za mednarodno zaščito).

1 23 4

V prvem delu, z naslovom Postopek pridobitve mednarodne zaščite

(azila), je opisan postopek mednarodne zaščite

od podaje prošnje do odločitve o njej ın

pritožbenı postopek.

Tretji del, z naslovom Da vam bo v Sloveniji v

prvih mesecih lažje, vsebuje številne koristne informacije,

ki vam bodo pomagale pri hitrejši vključitvi v novo okolje in vam omogočile

obdržati samostojnost v novi skupnosti.

V drugem delu, z naslovom Pravice in dolžnosti prosilcev za mednarodno zaščito (azil), so opisane pravice, ki jih imate v skladu s slovensko zakonodajo. Opisani so tudi načini do njihove uresničitve v praksi.

Nevladne in druge organizacije, ki delujejo na področju mednarodne začite in človekovih pravic, so predstavljene v četrtem delu. Poleg njihovih naslovov in telefonskih številk so opisane tudi dejavnosti, ki jih izvajajo v Sektorju za azil.

PRIH

OD

V

AZI

LNI D

OM

VLO

ŽITE

V N

AM

ENA

ZA M

EDN

ARO

DN

OZA

ŠČIT

O

OBR

AVN

AVA

NA

PO

LICI

JI

INFO

RMIR

AN

JE

ZDRA

VSTV

ENI

PREG

LED

OD

VZEM

PRS

TNIH

O

DTI

SOV,

FO

TOG

RAFI

RAN

JE

SPRE

JEM

PR

OŠN

JE

DU

BLIN

SKI

POST

OPE

K

OSE

BNI

RAZG

OVO

R

negativnaPRITOŽBA

ODLOČITEV O

PRITOŽBI

ODLOČITEV O

TOŽBI

pozitivna

ODLOČITEV

ZAPUSTITEV RS

TOŽBA

PRIH

OD

V R

S

+

–

Postopek

pridobitve

mednarodne

zaščite

(azila)

1

10 11

Pri kateremkoli državnem organu (policiji, carini) ali organu lokalne skupnosti (občini), ki vas bo napotil na najbližjo policijsko postajo. O vaši želji bo obveščen Sektor za azil.

V najkrajšem možnem času po prihodu v Sloveni-jo. Najbolje še isti dan!

Registracija na policijski postaji

Napoteni ali pripeljani boste na policijo. Zabeležili bodo vse okoliščine vašega prihoda v Slovenijo in podatke glede vaše identitete. Izpolnili bodo regi-stracijski list. Vi pa boste morali napisati lastno-ročno izjavo zakaj zaprošate za mednarodno za-ščito.

Mednarodna zaščita je splošneje znana kot azil. V Republiki Sloveniji, kjer se nahajate, to področje ureja Zakon o mednarodni zaščiti. Pristojen organ za priznanje mednarodne zaščite (azila) je Sektor za azil v okviru Ministrstva za notranje zadeve. V Republiki Sloveniji pod mednarodno zaščito spadata dve obliki:• status begunca in • status subsidiarne zaščite.

Status begunca lahko dobite, če imate utemeljen strah pred preganjanjem zaradi rase, veroizpovedi, narodnosti, političnega prepričanja ali pripadno-sti posebni družbeni skupini v izvorni državi. To bo ugotovljeno v postopku za priznanje mednaro-dne zaščite, ki je bolj poznan kot azilni postopek. Ta postopek bo voden v jeziku, ki ga razumete. To pomeni, da to ni nujno vaš materin jezik.

Subsidiarno obliko zaščite lahko dobite, če ne izpolnjujete pogojev za pridobitev statusa begun-ca. Vrnitev v izvorno državo pa bi vam lahko pov-zročila resno škodo (npr. smrtna kazen, usmrtitev, mučenje, itd.)

1

KAJ JE

MEDNARODNA

ZAŠČITA?

4

KJE LAHKO

ZAPROSIM ZA

MEDNARODNO

ZAŠČITO?

2

ZARADI KATERIH

RAZLOGOV

LAHKO DOBIM

STATUS

BEGUNCA?

6

KAJ SE ZGODI

POTEM, KO

ZAPROSIM ZA

MEDNARODNO

ZAŠČITO?

3

ZARADI KATERIH

RAZLOGOV

LAHKO DOBIM

SUBSIDIARNO

OBLIKO

ZAŠČITE?

5

KDAJ MORAM

ZAPROSITI ZA

MEDNARODNO

ZAŠČITO?

11

1312

Če pa kljub temu želite zapustiti te prostore, pri-tisnete na tipko govorne naprave ob vratih. Vrata vam bo odprl uslužbenec varnostne službe. V sprejemnih prostorih boste nastanjeni do poda-je prošnje za mednarodno zaščito (azil), ki bo or-ganizirana v najkrajšem možnem času. V praksi to pomeni od nekaj ur do največ 3 dni, kar je odvisno od prihoda tolmača.

Nastanitev v sprejemne prostore Azilnega doma

Policija vas bo zatem odpeljala v Azilni dom, ki je v Ljubljani. Nastanjeni boste v sprejemne prosto-re, kjer se boste lahko uredili in odpočili. Prejeli boste nastanitveni paket s hrano in nujnimi hi-gienskimi potrebščinami ter brošuro, ki jo sedaj prebirate. Svetujemo vam, da sprejemnih prosto-rov ne zapuščate pred zdravstvenim pregledom in podajo prošnje za mednarodno zaščito (azil). Ob nastanitvi v sprejemne prostore boste namreč pre-jeli v podpis izjavo, ki bo napisana v jeziku, ki ga razumete. S podpisom te izjave potrjujete, da ste seznanjeni, da zapustitev teh prostorov pomeni, da si ne želite več zaščite v Sloveniji. V praksi to pomeni, da boste obravnavni kot ilegalni tujec, če vas ustavi policija.

13 11

14 15

Fotografi ranje in odvzem prstnih odtisov

Pred podajo prošnje boste fotografi rani. Odvzeti vam bodo tudi prstni odtisi, da se ugotovi, če ste za mednarodno zaščito (azil) že zaprosili v kateri drugi državi Evropske unije.

Zdravstveni pregled

Pred podajo prošnje za mednarodno zaščito (azil) vas bo, zaradi preprečevanja širjenja bolezni in ugotovitve vašega zdravstvenega stanja, pregledal zdravnik. Posebej ga opozorite na tiste zdravstve-ne težave, ki so posledica preganjanja.

11

16 17

Sprejem prošnje bo vodila uradna oseba ("inšpek-tor za azil). V postopku bo sodeloval tudi tolmač za jezik, ki ga razumete. Pri podaji prošnje boste vprašani o:– vaših osebnih podatkih,– poti iz izvorne države in vstopu v Slovenijo,– osebnih dokumentih,– podatkih o vaših družinskih članih,– podatkih o že vloženih prošnjah v Sloveniji ali drugih državah,– razlogih, zaradi katerih zaprošate za mednarodno zaščito (azil).

Seznanitev s pravicami in dolžnostmi ter pravili

postopka za mednarodno zaščito (azil)

Pred podajo prošnje za mednarodno zaščito (azil) vas bo uradna oseba ("inšpektor za azil") Sektorja za azil ali predstavnik nevladne organizacije sezna-nil s postopkom ter vašimi pravicami in dolžnost-mi. Seznanitev bo potekala s pomočjo tolmača v jeziku, ki ga razumete. V pomoč naj vam bo tudi ta brošura. Svetujemo vam, da ste na vsebino po-zorni! Če česa ne boste razumeli, vprašajte.

7

KAKO POTEKA

PODAJA PROŠNJE

ZA MEDNARODNO

ZAŠČITO (AZIL)?

11

18

Kako se zabeleži sprejem prošnje?

V obliki zapisnika. Lahko se tudi snema, vendar mo-rate biti na to prej opozorjeni.

Kdo je lahko prisoten pri podaji prošnje?

Pri podaji prošnje je poleg uradne osebe ("inšpek-torja za azil") in tolmača lahko prisoten tudi izbra-ni svetovalec za begunce ter vaš pooblaščenec, če ga imate. Na vašo željo je lahko prisotna tudi oseba, ki si jo v pomoč izberete sami. Z vašo privolitvijo so lahko prisotni tudi predstavnik Visokega komisaria-ta Združenih narodov za begunce (UNHCR), druga uradna oseba ter znanstveni delavci in študentje.

Zelo pomembno je, da aktivno sodelujete in natanč-no ter po resnici navedete vaše razloge za zaščito. Na-vesti morate vsa dejstva in okoliščine, s katerimi vašo prošnjo utemeljujete. Pri opisu konkretnih dogodkov navajajte kdaj in kje so se zgodili. Posebej pomemb-no je, da pojasnite, zakaj bi bili ogroženi ob vrnitvi v izvorno državo.

Uradna oseba ("inšpektor za azil") vas bo pri spre-jemu prošnje pozvala k predložitvi dokazov za vaše trditve. Postavila vam bo rok. Bodite pozorni nanj in opozorite, če menite, da dokazov v postavljenem roku ne boste mogli predložiti. Vaša prošnja bo sicer lahko zavrnjena v pospešenem postopku.

Vse zapisano vam bo na koncu prebrano v jeziku, ki ga razumete. Bodite pozorni, saj boste resničnost za-pisanega potrdili s podpisom.

19 11

21

Po podaji prošnje boste nastanjeni na nastanitveni del Azilnega doma. Zaradi razlogov, ki so navedeni v zakonu, vam je gibanje lahko omejeno.

Dublinski postopek

Na osnovi prstnih odtisov bo najprej preverjeno, če ste za mednarodno zaščito (azil) že zaprosili v ka-teri drugi državi Evropske unije. Če ste, bo Sektor za azil vašo prošnjo obravnaval v t. i. dublinskem postopku. To je postopek, v katerem se določi državo, ki je pristojna za obravnavo vaše prošnje. Če to ni Slovenija, boste predani tisti državi, ki je pristojna (npr. za azil ste že zaprosili v Avstriji, zato je le-ta odgovorna za rešitev vaše prošnje in vrnjeni boste v Avstrijo).Obstajajo tudi drugi razlogi, zaradi katerih vaša prošnja ne bo obravnavana v Sloveniji!

O tem, da vaša prošnja ne bo obravnavana v Sloveniji, boste prejeli sklep. Možna je tožba na Upravno sodišče Republike Slovenije, ki pa ne bo preprečila predaje državi, ki je od-govorna za obravnavo vaše prošnje.

20

Kako je z varnostjo podatkov?

Vsi vaši podatki in izjave so zaupni in so skrb-no varovani. Dostop do njih imajo zgolj uradne osebe. Nikakor pa ne bodo posredovani vaši izvorni državi.

Če ste ženska….

se bo Sektor za azil potrudil, da bo postopek spre-jema prošnje vodila uradna oseba ("inšpektor za azil") ženskega spola. Enako velja za tolmačenje.

Če ste mladoletnik in ste v Slovenijo prišli sami….

Kot mladoletnik boste obravnavani, če ste stari manj kot 18 let. Pred začetkom postopka vam bo postavljen zakoniti zastopnik. Skrbel bo za vaše interese ves čas postopka.

8

KAJ SE ZGODI

Z MENOJ

PO PODAJI

PROŠNJE?

9

KAJ SE

DOGAJA Z

MOJO PROŠNJO?

211 1

22 23

– če ste namerno uničili ali odsvojili potno listi-no ali osebni ali drug dokument s fotografi jo;– če ste namerno uničili ali odsvojili druge doku-mente (listine, vozovnice, potrdila), ki bi bili lahko pomembni v postopku;– če ste vložili drugo prošnjo, v kateri ste navedli druge osebne podatke;– če prihajate iz varne izvorne države;– če lahko s kaznivim dejanjem ogrozite nacio-nalno varnost ali javni red države in vam je bila iz-rečena kazen izgona iz države ter rok za prepoved vstopa v Evropsko unijo še ni potekel;– če ste prikrili, da ste že pred tem vložili prošnjo v drugi državi; – če ste še pred odločitvijo o vaši prošnji skušali nezakonito vstopiti v drugo državo in bili pri tem prijeti s strani policije, oziroma če ste že nezako-nito vstopili v drugo državo in bili vrnjeni v Repu-bliko Slovenijo.

Redni postopek

Če ne bo mogoče odločiti v pospešenem postop-ku, bo vaša prošnja obravnavana v rednem po-stopku. V tem primeru boste vabljeni na enega ali več osebnih razgovorov.Na osebni razgovor boste povabljeni z vabilom. Pri osebnem razgovoru veljajo enaka pravila kot pri sprejemu prošnje. Vedite, da vam uradna oseba lahko postavlja vprašanja, na katera ste že odgovorili.

Pospešeni postopek

Če bo za obravnavo vaše prošnje odgovorna Slo-venija, bo najprej preverjeno, če je lahko obravna-vana v pospešenem postopku.Pospešeni postopek je skrajšani postopek. V njem se lahko odloči o vaši prošnji brez osebnega razgo-vora (t. i. intervjuja ali zaslišanja).V pospešenem postopku je lahko vaša prošnja odobrena ali zavrnjena.

Kdaj je moja prošnja lahko zavrnjena v pospeše-

nem postopku?

Razlogov za to je veliko. Našteti so le nakateri:– če ste v Republiko Slovenijo prišli izključno iz ekonomskih razlogov;– če ste pri podaji prošnje navajali le nezadostna, nepomembna in zanemarljiva dejstva; – če ne izpolnjujete pogojev za mednarodno za-ščito;– če ste lažno predstavili razloge za mednarodno zaščito; – če namena za vložitev prošnje brez utemeljene-ga razloga niste vložili v najkrajšem možnem času pa ste to možnost imeli;– če ste prošnjo vložili z namenom, da bi odložili oziroma onemogočili odstranitev iz države;– če ste zavrnili odvzem prstnih odtisov in se no-čete fotografi rati;– če ste prošnjo utemeljevali na podlagi lažne isto-vetnosti ali na podlagi ponarejenih dokumentov;

!11

24 25

Natančno navedite vsa dejstva in okoliščine, za-radi katerih ste zapustili izvorno državo. Govorite resnico! Ne zanašajte se na to, da vam nečesa ni potrebno povedati, če vas uradna oseba ("inšpek-tor za azil") o tem ne vpraša. Dodatna vprašanja vam postavlja zato, da bi vam bilo lažje. Sami ste dolžni navesti vsa dejstva, ki utemeljujejo vaš strah pred preganjanjem ali resno škodo.

Pomembna so dejstva, ki se nanašajo na vas oseb-no, zato ne pripovedujte o splošni situaciji v izvor-ni državi. Ta je uradni osebi ("inšpektorju za azil") znana. Ni potrebno, da prinašate dokumentacijo, ki se nanaša na splošno stanje. Predložite doku-mentacijo, ki se nanaša na dogodke, ki so nepo-sredno povezani z vašimi razlogi za zapustitev iz-vorne države.

Če kakšnega vprašanja ne razumete, zahtevajte dodatna pojasnila.

Odločitev o vaši prošnji boste prejeli v najkrajšem možnem času. To lahko v praksi pomeni nekaj dni (pospešeni postopek), do več mesecev v rednem postopku. Odločitev boste prejeli pisno v slovenskem jezi-ku. Priložen bo povzetek v jeziku, ki ga razumete. Povzetek vsebuje izrek, kratek povzetek obrazloži-tve in pravni pouk.Odločitev boste prejeli osebno, razen v primeru, da imate pooblaščenca. V tem primeru bo odlo-čitev vročena njemu. Pooblaščenec vas je dolžan o tem obvestiti.

Tudi pri osebnem razgovoru je posebej pomemb-no, da na vprašanja odgovarjate natančno in po resnici ter navedete vsa dejstva in okoliščine, ki so povezane z vašim primerom.

Če se ne boste odzvali vabilu na osebni razgovor in vaše odsotnosti ne boste predhodno opravičili, bo vaš postopek ustavljen. Takoj boste morali za-pustiti Slovenijo.

Pri odločanju o vaši prošnji bodo upoštevani:– podatki in izjave iz prošnje;– informacije, pridobljene v osebnem razgovoru;– dokazi in dokumentacija, ki ste jih predložili;– dokazi, ki jih je pridobil Sektor za azil;– uradni podatki, s katerimi razpolaga Sektor za azil;– dokumentacija, pridobljena pred vložitvijo prošnje;– splošne in specifi čne informacije o vaši izvorni državi.

Sektor za azil ima za pomoč pri odločanju dostop do množice informacij o razmerah v vaši izvorni državi!

Svetujemo vam, da dokaze o preganjanju ali/in utemeljenem strahu pred preganjanjem v izvorni državi predložite že ob podaji prošnje za medna-rodno zaščito (azil). Če dokaze pridobite med po-stopkom, jih čim prej predajte uradni osebi ("in-špektorju za azil"), ki vodi vaš postopek. Dokazi pomembno vplivajo na samo odločitev in čas, ki je potreben za odločitev o vaši prošnji.

10

KAJ VSE BO

UPOŠTEVANO

PRI ODLOČITVI

O MOJI PROŠNJI?

11

ALI

POTREBUJEM

DOKAZE?

13

KDAJ IN KAKO

BOM PREJEL

ODLOČITEV

O PROŠNJI?

12

KORISTNI

NASVETI

PRI PODAJI

PROŠNJE IN

OSEBNEM

RAZGOVORU

11

2726

Za pomoč in podporo v postopkih pred Upravnim in Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije, imate pravico do svetovalca za begunce. Seznam sveto-valcev za begunce je v prilogi te brošure. Svetova-lec za begunce je za svoje delo plačan iz proračuna Republike Slovenije, zato mu za njegovo pomoč ne plačujte. Če bo od vas zahteval plačilo, o tem nemudoma obvestite vašega socialnega delavca, ki bo posredoval pri ustreznem organu.

Če bo vaša prošnja zavrnjena, vam bo določen rok, v katerem morate zapustiti Slovenijo. Ponavadi je to nemudoma po končanem postopku.

Prošnjo lahko kadarkoli umaknete. O tem napi-šete lastnoročno izjavo ali izrazite ustno pred ura-dno osebo ("inšpektorjem za azil").

Če boste prejeli negativno odločitev, imate pravico do sodnega varstva. Rok in sodišče, kamor lahko vložite tožbo, je vedno naveden v pravnem pouku odločitve. To je čisto na koncu odločitve.

Kdo obravnava tožbo?

Tožbo obravnava Upravno sodišče Republike Slovenije.

Kaj storiti v primeru, če Upravno sodišče

mojo tožbo zavrne?

Če Upravno sodišče vašo tožbo zavrne, se lahko pritožite na Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

15

PRAVNA

POMOČ–

KDO MI LAHKO

POMAGA V

POSTOPKIH

PRED SODIŠČI?

16

KDAJ MORAM

ZAPUSTITI

SLOVENIJO?

17

UMIK PROŠNJE –

ALI LAHKO

UMAKNEM

PROŠNJO?

14

NEGATIVNA

ODLOČITEV –

ALI SE LAHKO

PRITOŽIM?

11

28 29

Če boste med postopkom zapustili Azilni dom in se v treh dneh ne boste vrnili, bo vaš postopek ustavljen. V Sloveniji se boste nahajali kot ilegalen tujec.

Kateri so še razlogi za ustavitev postopka?

Postopek bo ustavljen tudi, če ne boste dosegljivi. O vsaki spremembi naslova zato takoj obvestite Sektor za azil!

V postopku mednarodne zaščite (azila) se vam gibanje lahko tudi začasno omeji:• na poseben oddelek Azilnega doma, • na področje Azilnega doma,• na drug ustrezen objekt Ministrstva za notranje zadeve.

O omejitvi gibanja boste najprej ustno obveščeni. V roku 48 ur vam bo izdana tudi pisna odločitev.

Gibanje vam je lahko omejeno največ za tri mese-ce, z možnostjo podaljšanja za en mesec. Po pre-teku štirih mesecev vam gibanje me more biti več omejeno.

Zoper odločitev o omejitvi gibanje imate pravico do tožbe na Upravno sodišče Republike Slovenije v treh dneh po prejemu odločitve. Sodišče vas bo zaslišalo in o tožbi odločilo v treh delovnih dneh.

Možna je še pritožba na Vrhovno sodišče Republi-ke Slovenije.

Za zastopanje pred Upravnim in Vrhovnim sodi-ščem imate pravico do pomoči svetovalca za be-gunce. Seznam je izobešen na oglasni deski in je priloga te brošure.

Zaradi katerih razlogov se mi gibanje lahko omeji?

Gibanje se vam lahko omeji zaradi naslednjih razlogov:• ugotavljanja identitete – če nimate veljavnega osebnega dokumenta s fotografi jo, ali obstaja sum, da je ponarejen;• zavajanja in zlorabe postopka – posebej opozarjamo, da je za omejitev gibanja dovolj že sam sum na to;• ogrožanja življenja drugih ali premoženja;• preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni;• če vam je bil izdan sklep, da Republika Slovenija zaradi katerega od razlogov, ki jih določa dublinska uredba, ne bo obravnavala vaše prošnje.

19

OMEJITEV

GIBANJA

18

USTAVITEV

POSTOPKA –

KAJ SE ZGODI,

ČE MED

POSTOPKOM

ZAPUSTIM

AZILNI DOM?

28 11

3130

Da. Toda najprej morate vložiti zahtevek o uvedbi ponovnega postopka in predložiti dokaze o spre-menjenih pomembnih okoliščinah glede na že končan prejšnji postopek. V tem času boste nasta-njeni pri organu za odstranitev tujcev iz države, kjer vam bo gibanje omejeno.Če bo vaš zahtevek pozitivno rešen, boste lahko vložili ponovno prošnjo in bili nastanjeni v Azilni dom.

20

ALI LAHKO

VLOŽIM

PONOVNO

PROŠNJO?

Pravice

prosilcev za

mednarodno

zaščito

(azil)

2

32 33

1

PRAVICA DO

PREBIVANJA

V SLOVENIJI

2

PRAVICA DO

SPREMLJANJA

POSTOPKA V

JEZIKU, KI GA

RAZUMETE

Kot prosilci za mednarodno zaščito (azil) imate v Sloveniji naslednje pravice:

Koliko časa lahko bivam v Sloveniji kot prosilec za

mednarodno zaščito (azil) in kje se lahko gibljem?

V Sloveniji imate pravico do bivanja od dneva vložitve prošnje do končanega postopka prizna-nja mednarodne zaščite (azila). Pravico imate do začasnega prebivanja, ki pa ni enako začasnemu prebivanju po Zakonu o tujcih. Potujete lahko po ozemlju Republike Slovenije. Če živite v Azilnem domu, morate upoštevati njegov hišni red. To po-meni, da lahko Azilni dom zapustite kadarkoli med 06.00 in 23.00 uro med delavniki, ob viken-dih in praznikih pa med 06.00 in 03.00 uro zjutraj. Za odhod izven teh ur pa potrebujete dovolilnico, ki jo lahko dobite pri socialnem delavcu.

Kdo mi izda izkaznico prosilca za mednarodno

zaščito (azil) in kaj ta dokument pomeni?

Uradna oseba (“inšpektor za azil“) Azilnega doma vam takoj po vložitvi prošnje izda izkaznico, ki potrjuje, da ste prosilec za mednarodno zaščito (azil) in velja kot dovoljenje za začasno prebivanje. Če vas ustavi policija, je to dokaz, da niste ilegalno v Sloveniji.

Tolmač

Ker verjetno ne razumete slovenskega jezika, bo sprejem prošnje in nadaljnji postopek potekal s pomočjo tolmača. To je oseba, ki govori jezik, ki ga razumete. Ni pa nujno, da je to vaš materin je-zik.

22

34 35

3.

PRAVICA DO

INFORMIRANJA

4.

PRAVICA

DO OSNOVNE

OSKRBE OB

NASTANITVI V

AZILNEM DOMU

Brošura

V času nastanitve v sprejemnih prostorih boste prejeli brošuro v jeziku, ki ga razumete. To je bro-šura, ki jo berete. Preberite jo do konca! V brošuri boste našli koristne informacije v zvezi s postop-kom, svojimi pravicami in dolžnostmi ter druge koristne informacije. Brošuro preberite še pred oddajo prošnje.

Kdo me bo informiral in o čem?

Pred sprejemom prošnje vas bodo obiskali tudi predstavniki nevladne organizacije, ki vas bodo v jeziku, ki ga razumete (s pomočjo tolmača), infor-mirali o postopku, vaših pravicah in dolžnostih, ki jih imate kot prosilec v Sloveniji. Informiranje bo trajalo približno 30 minut. Namen je, da pred od-dajo prošnje dobro spoznate postopek priznanja mednarodne zaščite (azila) v Sloveniji. Če česa ne boste razumeli, lahko vprašate tako predstavnike nevladne organizacije kot uradne osebe ("inšpek-torje za azil") Sektorja za azil.

Kje bom nastanjen?

Po oddani prošnji boste nastanjeni v enem od oddelkov Azilnega doma, in sicer na oddelku za mladoletnike brez spremstva, ženskem oddelku, moškem oddelku, oddelku za osebe s posebni-mi potrebami, oddelku za družine ali oddelku za omejitev gibanja. Pomagal vam bo socialni dela-vec, ki ima pisarno na oddelku, kjer bivate.

22

36 37

5.

PRAVICA DO

BIVANJA NA

ZASEBNEM

NASLOVU IN

FINANČNE

POMOČI

Prehrana v Azilnem domu

V Azilnem domu imate pravico do prehrane, obleke in obutve. Upravičeni ste do treh obrokov dnevno, otroci do 14. leta starosti pa še do dopol-danske in popoldanske malice. Obroki potekajo v jedilnici po urniku, ki je izobešen na vratih jedil-nice. Če ste iz skupine ranljivih oseb (otroci, mlado-letniki brez spremstva, invalidne osebe, starejši, nosečnice, roditelji samohranilci z otroki in žrtve kakršnegakoli nasilja), ste lahko upravičeni do dodatnih obrokov. V tem primeru bo zdravstveni ali socialni delavec izpolnil obrazec in ga izročil v kuhinji. Hrana se iz jedilnice ne iznaša oziroma le v izjemnih primerih (npr. v primeru bolezni). V skladu z možnostmi vam je lahko zagotovljena tudi prehrana, ki upošteva vaše prehrambene na-vade.

Prehrana v šoli

Otrokom, ki obiskujejo osnovno ali srednjo šolo, je zagotovljena šolska malica.

Nastanitveni paket

Ob nastanitvi v Azilnem domu boste prejeli nasta-nitveni paket, ki vsebuje nujne higienske potreb-ščine in posteljnino. Obleko in obutev ter ostale higienske potrebščine, ki jih potrebujete, vam bo odobril socialni delavec. V ta namen bo izpolnil predlog za izdajo blaga iz skladišča. S tem predlo-gom odidete v skladišče, kjer v času uradnih ur, prevzamete odobrene artikle.

V katerih primerih lahko bivam zunaj Azilnega

doma?

Na zasebnem naslovu, torej zunaj Azilnega doma, lahko bivate:– če vam Azilni dom ne more zagotoviti ustrezne nastanitve in je z vami že bil opraviljen osebni razgovor (intervju, zaslišanje);– če imate utemeljene zdravstvene ali druge razloge, ki jih ugotovi Sektor za azil.

22

38 39

6.

PRAVICA DO

BREZPLAČNE

PRAVNE

POMOČI

Obstaja tudi možnost nastanitve v drugih institu-cijah (dom upokojencev, varna hiša, psihiatrična ustanova, dijaški dom …). Razseljeni prosilec je dolžan sodelovati in biti do-stopen Sektorju za azil.

Katere dokumente potrebujem za razselitev?

Če želite bivati zunaj Azilnega doma, morate iz-polniti vlogo (vloga za nastanitev na zasebnem naslovu ali drugih primernih institucijah), ki jo dobite pri uradni osebi ("inšpektorju za azil") Azilnega doma. K vlogi morate predložiti overje-no najemno pogodbo ter overjeno izjavo o soglas-ju lastnika, da vas sprejme v nastanitev. Če imate zdravstvene razloge, morate predložiti zdravniško potrdilo. O vaši vlogi odloča komisija, ki jo sesta-vljajo vodja Azilnega doma, socialni delavec, me-dicinska sestra, zdravnik in predstavnik nevladne organizacije.

Kdaj sem upravičen do fi nančne pomoči?

Če vam je vloga za razselitev odobrena in živite na zasebnem naslovu ter nimate denarja za preživlja-nje, ste upravičeni do fi nančne pomoči. Finančna pomoč je v višini minimalnega dohodka v Slove-niji za prvo odraslo osebo oziroma za tistega, ki je vložil vlogo. Za ostale družinske člane je manjša. Če ste mladoletnik brez spremstva, boste prejema-li fi načno pomoč v višini minimalnega dohodka v Sloveniji.

Svetovalec za begunce

Če boste prejeli negativno odločitev oziroma bo vaša prošnja zavrnjena in se boste želeli pritožiti, lahko to storite s pomočjo svetovalca za begunce. Svetovalec za begunce vam bo sestavil in vložil pritožbo ter vas zastopal na sodišču. Pomoč je za vas brezplačna, stroške krije proračun Republike Slovenije. Seznam svetovalcev je priloga te brošure. Za pomoč pri kontaktiranju svetovalcev za begun-ce se lahko obrnete na osebje v Azilnem domu ali na predstavnike nevladnih organizacij.

Kdo mi lahko nudi pravno pomoč na prvi stopnji?

V postopku na prvi stopnji (pri sprejemu prošnje, pri zaslišanju, v primeru, da vam omejijo gibanje – torej dokler vam Sektor za azil ne izda prve odloči-tve) pomoč svetovalcev za begunce ni brezplačna. Stroške morate kriti sami.Pravno pomoč vam lahko ponudijo predstavniki nevladne organizacije, ki so dnevno prisotni v Azilnem domu.

22

40 41

7.

PRAVICA DO

ZDRAVSTVENEGA

VARSTVA

V okviru pravice do zdravstvenega varstva ste upravi-čeni do:– nujne medicinske pomoči in nujnega reševal-nega prevoza po odločitvi zdravnika ter do nujne zobozdravstvene pomoči;– zdravstvenega varstva žensk: kontracepcijska sredstva, prekinitev nosečnosti, zdravstvena oskr-ba v nosečnosti in ob porodu;– nujnega zdravljenja po odločitvi zdravnika, ki obsega:• ohranitev življenjsko pomembnih funkcij, zaustavljanje večjih krvavitev oziroma preprečitev izkrvavitve;• preprečitev nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi lahko povzročilo trajne okvare posameznih organov ali življenjskih funkcij;• zdravljenje šoka;• storitve pri kroničnih boleznih in stanjih, katerih opustitev bi neposredno in v krajšem času povzročila invalidnost, druge trajne okvare zdravja ali smrt;• zdravljenje vročinskih stanj in preprečevanje širjenja infekcije, ki bi utegnila voditi do septičnega stanja;• zdravljenje oziroma preprečevanje zastrupitev;• zdravljenje zlomov kosti oziroma zvinov ter drugih poškodb, pri katerih je nujno posredovanje zdravnika;• zdravil s pozitivne liste, ki so predpisana na recept za zdravljenje navedenih bolezni.

Kako do zdravnika?

V Azilnem domu je zaposlena medicinska sestra, ki je pristojna za naročanje ter sodelova-nje z zdravniki in medicinskimi sestrami v zdra-vstvenih ustanovah. Zdravnik, ki pride v Azilni dom zgolj na klic, vas pregleda samo pred podajo vloge za mednarodno zaščito (azil). Vse kasnejše zdravstvene storitve uveljavljajte v Zdravstvenem domu Vič (odrasli) ali Zdravstvenem domu – Center na Metelkovi (otroci).

Če ste torej nastanjeni v Azilnem domu in zbolite, vam svetujemo, da najprej odidete k medicinski sestri. Če bo potrebno, vas bo naročila pri zdrav-niku v Zdravstveni dom Vič. Lahko pa tja odidete tudi sami, brez njene pomoči.Če ste razseljeni na zasebnem naslovu, uvelja- vljajte svoje pravice v najbližjem zdravstvenem domu.

Kateri dokument potrebujem za obisk pri zdravniku?

S seboj morate imeti veljavno izkaznico prosilca za mednarodno zaščito (azil).

22

42 43

8.

PRAVICA DO

IZOBRAŽEVANJA

Kako naj pridem do zdravnika?

Medicinska sestra vam bo dala ustrezno število žetonov za avtobusni prevoz do zdravnika ozi-roma ustrezne zdravstvene ustanove. Če bo vaše zdravstveno stanje slabo, boste tja, po možnosti, odpeljani z avtom, ki je v lasti Sektorja za azil. Kje lahko dvignem zdravila?

Če pri zdravniku prejmete potrdilo (recept) za dvig zdravil, jih lahko z veljavno izkaznico prosil-ca za mednarodno zaščito (azil) dvignete v kateri-koli lekarni.

Kako je s pravico do dodatnega obsega zdravstve-

nih storitev?

Če spadate v skupino ranljivih oseb (otroci, mla-doletniki brez spremstva, invalidne osebe, starejši, nosečnice, roditelji samohranilci z otroki ali žrtve posilstva, mučenja ali drugih oblik psihičnega, fi -zičnega ali spolnega nasilja) ste lahko upravičeni do dodatnega obsega zdravstvenih storitev. Odo-briti ga mora posebna komisija in sicer na vaš pre-dlog , na predlog vašega zakonitega zastopnika ali uslužbenca Azilnega doma. Na komisijo morate napisati vlogo, predložiti pa ji morate izvid zdrav-nika. Vlogo naslovite na Azilni dom, Cesta v Gori-ce 15, 1000 Ljubljana, s pripisom za komisijo.

Osnovna šola

V Sloveniji so v osnovno šolo vključeni otroci od 6. do 15. leta starosti in je obvezna za vse otroke. Starši šoloobveznih otrok ste zato dolžni skrbeti, da bodo otroci redno obiskovali v šolo. Otroci, ki so nastanjeni v Azilnem domu, bodo vključeni v Osnovno šolo Livada ali Vič. Azilni dom organizi-ra pripravo za vstop v šolo. Otroci, ki živijo na zasebnih naslovih, obiskujejo krajevno pristojno osnovno šolo.

Vpis v osnovno šolo

Pri vpisu otroka v šolo vam bo pomagal socialni delavec ali psiholog. Kakršnakoli dokazila (spriče-vala) o šolanju otroka predložite socialnemu de-lavcu, ki jih bo posredoval v šolo. Tako bo šola laž-je določila, v kateri razred bo vpisan otrok. Pred vstopom v šolo je obvezen zdravniški pregled. Pri organiziranju tega vam bo pomagal socialni dela-vec ali psiholog.

22

44 45

Kje otroci dobijo učbenike in šolske potrebščine?

Otroci bodo učbenike prejeli v šoli. Druge šolske potrebščine (delovne zvezke, zvezke, copate, bar-vice, risalni pribor) in stroške ekskurzij, naravo-slovnih, športnih, kulturnih dnevov bo, če nimate sredstev, zagotovil Azilni dom.

Prevoz v šolo

Za tiste otroke, ki bodo obiskovali Osnovno šolo Livada je organiziran šolski prevoz. Postajališče šolskega avtobusa je pri zgradbi Iskre. Otroci, ki bodo vključeni v Osnovno šolo Vič, pa se bodo do šole pripeljali s primestnim avtobusom, ki vozi na relaciji Ljubljana–Vrhnika (št. 46). Starši morate svoje otroke (predvsem mlajše) pospremiti do po-stajališča in jih tam počakati ob povratku.

Srednja šola

Mladostniki, ki ste uspešno zaključili osnovnošol-sko izobraževanje, se lahko vključite v srednješol-sko izobraževanje. Pogoji so enaki kot za slovenske državljane. Vpis v želeno šolo je odvisen od učnega uspeha v osnovni šoli ter razpisnih pogojev, ki jih določi Ministrstvo za šolstvo. Za vpis na željeno šolo so pomembne točke, ki jih otroci pridobijo v devetem razredu osnovne šole in točke iz različ-nih tekmovanj. Pri vpisu vam bo pomagal socialni delavec ali psiholog. Učbenike boste prejeli v šoli.

22

46 47

9.

PRAVICA DO

DELA IN

ZAPOSLOVANJA

Kdaj lahko pričnem z delom?

Pravico do dela pridobite eno leto po tem, ko ste vložili prošnjo, če v tem času niste prejeli odloči-tve. Delo lahko opravljate, če je vaša identiteta ne-sporno ugotovljena.

Katere dokumente potrebujem za delovno dovo-

ljenje?

Za opravljanje dela morate pridobiti delovno do-voljenje, ki vam ga bo izdal Zavod Republike Slo-venije za zaposlovanje. Na zavodu morate oddati vlogo za pridobitev delovnega dovoljenja. Priložiti morate dokazilo, da ste prošnjo za mednarodno zaščito (azil) vložili pred enim letom in da v tem času o njej še ni bilo odločeno. Dokazilo dobite v času uradnih ur na Oddelku za azil. Delovno dovoljenje se vam lahko izda za tri mesece z mo-žnostjo podaljšanja do pravnomočno končanega postopka oziroma dokler imate status prosilca.

Tečaji poklicnega usposabljanja

Dostop do tečajev poklicnega usposabljanja imate prav tako eno leto po tem, ko ste vložili prošnjo, če še niste prejeli odločitve. Sredstva za usposablja-nje krije Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije.

Kako lahko pomagam pri delih v Azilnem domu?

V Azilnem domu lahko pomagate pri delih, ki so povezani z vzdrževanjem in nastanitvijo. Na oglasnih deskah nastanitvenih oddelkov Azilnega doma boste našli objavljano vrsto in cenik vzdrže-valnih del. Če ste zainteresirani za opravljanje ka-kšnega od del, se javite pri socialnem delavcu, ki je zadolžen za vaš nastanitveni oddelek. Omenjeni delavec vas bo napotil na delo in izpolnil obra-zec ''Napotitev na vzdrževalno delo in obračun''. Obrazec se izpolni v dveh izvodih, enega prejmete vi, enega pa Azilni dom. Potek dela nadzira soci-alni delavec oziroma delavec, ki vas je napotil na delo. Ta po končanem delu oceni, ali je bilo delo ustrezno opravljeno in zaključi omenjeni obrazec. Za opravljeno delo boste v skladu s cenikom prejel nagrado. Nagrado boste prejeli izplačano v gotovi-ni najkasneje 15. v mesecu, za pretekli mesec.

22

482

10.

PRAVICA DO

HUMANITARNE

POMOČI

11.

DOSTOP DO

INSTITUCIJ

Da vam bo

v Sloveniji

v prvih

mesecih

lažje

Kot prosilec ste upravičeni do humanitarne po-moči, ki vam jo zagotavljajo v okviru možnosti nevladne, medvladne in vladne organizacije. Ta obsega zlasti materialno, kulturno, psihosocialno pomoč, organiziranje varstva in izobraževanja za otroke kot tudi ostalih zainteresiranih prosilcev za mednarodno zaščito (azil).

Zaposleni v Azilnem domu vam lahko pomaga-jo pri dostopu do institucij, kamor ste napoteni. To velja za primere, če nimate sredstev ali tja iz upravičenih razlogov ne morete brez pomoči. V takih primerih krije stroške dostopa do institu-cij (žetoni, prevozi s službenim vozilom ministr-stva, telefonske kartice …) Ministrstvo za notranje zadeve.

3

50 51

Poglavje, ki je pred vami, vsebuje osnovne informacije, s pomočjo katerih se boste lažje znašli v Republiki Sloveniji in še posebej v mestu Ljubljana.

Razdeljeno je na tri dele:– prvi del vsebuje splošne podatke o Republiki Sloveniji;– v drugem delu boste našli številne uporabne informacije;– v tretjem delu pa je slovarček najpogostejših slovenskih besed, ki vam bodo prišle prav v vsakodnevnem sporazumevanju.

SPLOŠNE INFORMACIJE O SLOVENIJI

Uradno ime: Republika SlovenijaPovršina: 20.273 km2

Glavno mesto: Ljubljana (330.000 prebivalcev)Druga večja mesta: Maribor, Celje, Kranj, Velenje, Koper, Novo mesto, Ptuj, Nova Gorica, Jesenice, Trbovlje, Murska Sobota Število prebivalcev: 2,01 milijona

Narodnostna struktura

Velika večina prebivalcev je Slovencev (83%). Poseben položaj imata italijanska in madžarska narodna skupnost; poleg njiju pa živijo v Sloveniji tudi Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Jugo-slovani, Makedonci, Srbi in Romi.

33 50

5352

Pokrajinske enote in njihova osrednja mesta

Slovenija ima osem geografsko bolj ali manj zaključenih pokrajin. V oklepaju so navedena naj-večja mesta posamezne regije oziroma pokrajine:Prekmurje (Murska Sobota), Štajerska (Maribor, Celje), Koroška (Dravograd, Slovenj Gradec), Gorenjska (Kranj), Dolenjska (Novo Mesto), Bela krajina (Črnomelj, Metlika), Notranjska (Ljublja-na, Postojna), Primorska (Koper, Nova Gorica)

Verska struktura

Večina prebivalstva je rimskokatoliške veroizpo-vedi (58 %), sledita islamska (2,4 %) in pravoslav-na veroizpoved (2,3 %).

Uradni jezik in pogosto govorjeni jeziki

Uradni jezik Republike Slovenije je slovenski, na območjih, kjer živita italijanska in madžarska na-rodna skupnost, pa tudi italijanski in madžarski jezik. Velika večina prebivalstva govori hrvaško in srbsko ali pa ta jezika vsaj razume, razširjena pa je tudi angleščina, zlasti med mladimi. V pokra-jinah, ki mejijo na Avstrijo (Štajerska, Koroška) veliko ljudi govori nemško, na Primorskem itali-jansko, madžarsko pa v Prekmurju, torej ob meji z Madžarsko.

Podnebne značilnosti

V Sloveniji se križa več podnebnih tipov – alpsko, celinsko in sredozemsko. Večina države, vključno z Ljubljano, ima celinsko podnebje z mrzlimi zi-mami in toplimi poletji. Povprečna temperatura v januarju je –2° C, v juliju pa 21° C.

PREKMURJEMurska Sobota

Dravograd

PRIMORSKA

GORENJSKA

DOLENJSKA

BELA KRAJINA

NOTRANJSKA

ŠTAJERSKAKOROŠKA

Slovenj Gradec

Novo mesto

Črnomelj Metlika

LjubljanaNova Gorica

Koper

Kranj

Postojna

Maribor

33 5252

54 55

Uradna valuta

Uradna valuta je evro (EUR).

Nekaj pomembnejših zgodovinskih mejnikov

• predniki današnjih Slovencev so se prvič naselili na tem območju v 6. stoletju; • 7. stoletje: kneževina Karantanija, prva slovenska država; • do konca prve svetovne vojne (1918) živijo Slovenci v okviru Avstro–Ogrske monarhije; • od 1918 do 1991 leta živijo Slovenci v povezavi z drugimi Južno slovanskimi narodi; najdlje v okviru Jugoslavije; • 25. junij 1991: Slovenija razglasi neodvisnost; • 1. maja 2004: Republika Slovenija postane članica EU.

Prazniki in dela prosti dnevi

• 1. in 2. januar: novo leto• 8. februar: Prešernov dan – slovenski kulturni praznik• prva nedelja po prvi spomladanski polni luni: Velika noč • prvi ponedeljek po prvi spomladanski polni luni: velikonočni ponedeljek• 27. april: dan upora proti okupatorju• 1. in 2. maj: praznik dela• 25. junij: dan državnosti• 15. avgust: Marijino vnebovzetje• 17. avgust: združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom (ni dela prost dan)• 15. september: vrnitev Primorske k matični domovini (ni dela prost dan)• 31. oktober: dan reformacije• 1. november: dan spomina na mrtve• 23. november: dan Rudolfa Maistra (ni dela prost dan)• 25. december: božič• 26. december: dan samostojnosti in enotnosti

33

56 57

OSTALE UPORABNE INFORMACIJE

Telefon

Mednarodna telefonska koda Republike Slovenije je 386, koda za področje Ljubljane je 01.Telefonski klici se lahko opravijo v telefonskih go-vorilnicah s pomočjo telefonskih kartic ali preko mobilnih telefonov.

Telefonske kartice Telefonske kartice lahko kupite v kioskih in na po-štah. V pritličju Azilnega doma je mogoče upora-biti javni telefon, ki deluje na Telekomovo kartico. Najbližje javne telefonske govorilnice pa se naha-jajo na bencinski črpalki, ki je locirana na Tržaški cesti, ob najbližjem postajališču mestnega avtobusa.

Mobilni telefoni (operaterji, kartice)Mobilne telefone je mogoče uporabljati tudi prek predplačniških kartic (torej brez plačevanja me-sečnih računov). Slovenski ponudniki mobilne telefonije so:• Debitel (www.debitel.si, Klicni center Debitel: tel: 041/400 100, 01/30 60 100)

• Mobitel (www.mobitel.si, Center za pomoč naročnikom:

Brezplačna številka za GSM naročnike: 041 700 700,

Brezplačna številka za Mobi uporabnike: 121, Tel: 01 47 22 255)

• Simobil (www.simobil.si , Center za pomoč uporabnikom:

Brezplačna številka za GSM naročnike: 080 40 40 40,

iz tujine pa: +386 40 940 804 – plačljivo)

• T–2 (http://www.t–2.net , Klicni center : 0590–00–000,

Tehnična pomoč T–2: 0590–00–002)

• Tušmobil (http://www.tusmobil.si, Klicni center: 080 700 700)

Pomembne telefonske številke

POLICIJA

113

NUJNA ZDRAVSTVENA

POMOČ

01/ 522 84 08

Bohoričeva 4, Lj.

33

DEŽURNALEKARNA

01/230 62 30

Prisojna ulica 7, Lj.

DEŽURNIZOBOZDRAVNIK

01/ 300 96 74

Kotnıkova 36, Lj.

REŠILNI AVTO &PRVA POMOČ

112

GASILCI

112

58

Dalmatinova

Ned

eljs

kise

jem

Vnan

jeG

oric

e

Bok

alce

Bokalce

PodKamno

Gorico

Železna

cesta

Navje

Poljanska

Streliška

Krekov trg

Zmajski

most

Zmajski

most

Roška

Gor

nji

trg

25

21

21

25

SH

EM

ALIN

IJ

LPP

MES

TN

IJAVN

ILIN

IJS

KIPR

EVO

Z

LPP

MAP

OF

BU

SR

OU

TES

LJU

BLJAN

AC

ITY

PU

BLIC

TRAN

SPO

RT

Zapelj

ise

na

ww

w.l

pp.s

i

NS

Rud

nik

NS

Rud

nik

Jurk

ova

Hru

evsk

a

Kro

napo

t

Bile

ansk

a

Biz

ovik

Mih

ovtr

adon

Gal

jevi

ca

olsk

a

Rad

naN

aG

maj

nici

Dol

gim

ostR

otar

PriP

oku

Ians

ka

Orlo

va

Kol

ezija

27

24

24

24

27

27K

27K

27K

20Z

20Z

20Z

7L

7L

26

7L

7L

23

25

23

23

27

NS

Rud

nik

-BTC

-Let

ališ

ka

Med

vode

-Zad

obro

va

21

Ber

ičev

o-J

ežic

a

Kol

odvo

r-ZO

O(m

aj-o

ktob

er/M

ay-O

ctob

er)

N11

11B

14B

14B

14B

14

14

14

11B

11B

N11

N11

Bav

arsk

idvo

r-Za

log

(21:

00-2

4:00

)

Bav

arsk

idvo

r-K

olos

ej(n

edel

ja/S

unda

y)

N5

N5

N5

Bav

arsk

idvo

r-Po

dutik

(noč

na/n

ight

)

N3

N3

N3

Bav

arsk

idvo

r-R

udni

k(n

očna

/nig

ht)

1S

Ned

eljs

kise

jem

-Gam

eljn

e()

1B

Mes

tnil

og-G

amel

jne

(ned

elja

/Sun

day)

N1

N1

N

Bav

arsk

idvo

r-G

amel

jne

(noč

na/n

ight

)

Črn

uče

-Vna

nje

Gor

ice

Črn

uče

-Dol

gim

ost

ZOO

Živalskivrt

1S

1S

N1

1B

1B

6B

6B

nede

lja/S

unda

ydo

/till

13:0

0

No

na/N

ight

time

pon

-sob

/Mon

-Sat

03:1

5-0

4:45

22:3

0-2

4:00

nede

lja,p

razn

ik/S

unda

y04

:15

-05:

4522

:30

-24:

00

(sob

ota/

Satu

rday

)B

izov

ik-K

odel

jevo

6B

JU

NIJ

2008

Nov

eSt

ožic

e-Z

alog

(ned

elja

/Sun

day)

Gam

eljn

e-B

rnči

čeva

Ajdovščina

Bro

d

59

MESTNI AVTOBUS

Je najenostavnejši način prevoza po mestu. Plačuje se na naslednje načine:– z gotovino – z žetoni – z vozovnico

Cenik vozovnic mestnega prometa (cene so v EUR)

1. Plačilo z gotovino 1,002. Plačilo z žetonom 0,803. Enodnevna vozovnica 4,004. Tedenska vozovnica 15,005. Mesečne vozovnice • za občane 34,00 • šolske 17,00 • prenosne 42,50

Postajališča mestnega avtobusa v smeri centra

Ljubljane (označeno na zemljevidu)

Najbližji postajališči mestnega avtobusa sta odda-ljeni od Azilnega doma približno 1 km. Nahajata se na Tržaški cesti in sta označeni na zemljevidu. S teh postajališč se lahko z avtobusom, proga št. 6 – Dolgi most, odpeljete proti mestu. Ostale proge mestnega prometa so označena na zemljevidu.

Avtobusna in železniška postaja se nahajata v centru mesta. V njihovo bližino se lahko pripeljete z mestnim avtobusom št. 6.

33

60 61

TAKSI

Taksi lahko naročite po telefonu. Nekaj telefonskih številk taksistov:

POT DO POMEMBNEJŠIH KRAJEV

Z ZEMLJEVIDOM (Glej zemljevid!)

1 Najbližja trgovina: Mercator, Interspar, Tuš 2 Najbližja lekarna: Lekarna Vič, Šestova 10, tel. 01/242 06 32 3 Najbližja pošta: Tržaška cesta 68/a, Ljubljana 4 Zdravstveni dom: Zdravstveni dom Vič–Rudnik, Šestova 10, Ljubljana, tel. 01–200–45–005 Šola: Osnovna šola Vič, Abramova ulica 26, Ljubljana, tel. 01–256–61–61

POŠTA

Pošti, ki se nahajata najbližje Azilnemu domu sta na Tržaški cesti in na Cesti v Mestni log. Označeni sta na zemljevidu.Naziv pošte: LjubljanaPoštna številka: 1111Naslov pošte: Tržaška cesta 68 aTelefon: 01 242 01 11, telefaks: 01 242 01 14Delovni čas: - od ponedeljka do petka: 8.00–19.00 - ob sobotah: 8.00–13.00.Na pošti lahko menjate tudi denar.

33

TAKSI

080–11–90031–625–868041–755–539

62 63 33

65

SLOVARČEK PRVIH SLOVENSKIH BESED

Pozdravi in Salutation and

vljudnostne fraze courteous phrases

Dobro jutro. Good morning.Dober dan. Good aft ernoon.Dober večer. Good evening.Na svidenje. Good bye.Živio! (pozdrav za Hi! (for friends andprijatelje in znance) acquaintances)

Prosim. Please.Hvala. Th ank you.Prosim./Ni za kaj. Please./You’re welcome.Oprostite. Sorry. Da. Yes.Ne. No.Ne vem. I don’t know.Kako ste? (formalno) / How are you? (polite)Kako si? (neformalno) How are you?(informal)

Razumem. Yes, I understand.Ne razumem. I don’t understand.Govorite angleško/ Do you speak english/ /nemško/italijansko /german / italian/francosko/hrvaško? /french/croatian?

Kako vam je ime? What’s your name? (polite)Kako ti je ime? What’s your name? (informal)Ime mi je... My name is…Od kod ste? Where are you from? (polite)Od kod si? Where are you from? (informal)Prihajam iz... I am from…

Ne razumem.

Tünaydın.

Добрый день

Dober dan

Šukar dive

Dobar dan

Bonjour

ظ هيةرس عيدة

MirëditaGood aft ernoon

Tünaydın

Добрый день

Dober dan

Šukar dive

Dobar dan

Bonjour

ظ هيةرس عيدة

MirëditaGood aft ernoon

3

66 67

Pomoč Help

Na pomoč! Help!Pokličite zdravnika Call the doctor/policijo/reševalce! /police/ambulance!Prosim, pomagajte mi! Please help me!

Vprašalnice Questions

Kje? Where?Kdaj? When?Kdo? Who?Zakaj? Why?

Orientacija in Orientation and

najpomembnejše most important

ustanove institutions

desno rightlevo left naravnost straight, directlynazaj back, backwards naprej forward, ahead

Kje je...? Where is...- bolnišnica - a hospital- policija - police- avtobusna postaja - bus station- pošta - post offi ce- telefonska govorilnica - telephone box- trgovina - store/shop- stranišče - toilet- menjalnica - exchange offi ce

Hrana in pijača Food and drinks

Lačen sem. I am hungry.Žejen sem. I am thirsty.Sem vegetarijanec. I am vegetarian.Ne jem... I don’t eat…zajtrk breakfastmalica snack kosilo lunchvečerja dinnerkruh breadsadje fruitzelenjava vegetable meso meatpiščanec chickensvinjsko meso porkgoveje meso beefribe fi shjuha soupjogurt yoghurtsir cheesejajca eggsmaslo buttermarmelada marmalade, jam voda watersok juicekava / čaj coff ee / teamleko milkvino winepivo beersladkor sugar sol / poper salt / pepperkis vinegar olje oil

33

68 69

Ure, dnevi, Hours, days,

meseci months

Kdaj? When?včeraj yesterdaydanes todayjutri tomorrowob ... at…zjutraj in the morningzvečer in the evening

ponedeljek Mondaytorek Tuesdaysreda Wednesdayčetrtek Th ursdaypetek Fridaysobota Saturday nedelja Sunday

januar January februar February marec Marchapril Aprilmaj Mayjunij Junejulij Julyavgust Augustseptember September oktober Octobernovember November december December

Koliko je ura? What’s the time?Ura je... It’s … o’clock.

Številke Numbers

0 nič zero 1 ena one 2 dve two 3 tri three 4 štiri four 5 pet fi ve 6 šest six 7 sedem seven 8 osem eight 9 devet nine 10 deset ten 11 enajst eleven 12 dvanajst twelve 13 trinajst thirteen 14 štirinajst fourteen 15 petnajst fi ft een 16 šestnajst sixteen 17 sedemnajst seventeen 18 osemnajst eighteen 19 devetnajst nineteen 20 dvajset twenty 30 trideset thirty 40 štirideset forty 50 petdeset fi ft y 60 šestdeset sixty 70 sedemdeset seventy 80 osemdeset eighty 90 devetdeset ninety 100 sto one hundred 200 dve sto two hundred 300 tri sto three hundred 1000 tisoč thousand 2000 dva tisoč two thousand

33

Slovenske besede razumem in jih znam uporabljati, zato se že lahko pogovarjam slovensko.

I understand the abovementio-ned words and I know how to use them, therefore I am able to speak Slovene.

7170

Nevladne

in druge

organizacije,

ki delujejo

na področju

mednarodne

zaščite (azila)

4

72 73

V Sloveniji deluje na področju mednarodne zašči-te (azila) večje število nevladnih organizacij. Tudi nekatere druge organizacije, društva in gibanja poskušajo na različne načine pomagati ljudem, ki bežijo pred preganjanjanjem. Nekatere vsako-dnevno izvajajo svoje programe tudi v Azilnem domu. Razporedi njihovih aktivnosti so izobešeni na oglasnih deskah Azilnega doma.

AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE

Beethovnova 71000 Ljubljanatel.: 01 427 93 77e-pošta: amnesty@amnesty.siweb: www.amnesty.si

Amnesty International je neodvisno svetovno gi-banje posameznikov, ki si prizadevajo za zaščito človekovih pravic širom sveta. S svojimi kampa-njami širi splošno osveščenost o pomenu človeko-vih pravic in preprečuje njihove kršitve. Amnesty International opozarja in poziva tudi k spoštovanju osnovnih človekovih pravic begun-cev, notranje razseljenih oseb, migrantov in preti-hotapljenih oseb ter tistih, ki se znajdejo v rokah trgovcev z ljudmi. V zvezi z begunci še posebej izpostavlja nujnost spoštovanja načela njihovega ne–vračanja v države, v katerih jim grozi kršenje človekovih pravic.

INŠTITUT ZA AFRIŠKE ŠTUDIJE

Inštitut za afriške študijeinstitute.for.africanstudies@gmail.com

DRUŠTVO MOZAIK – DRUŠTVO OTROK

Vegova 6, 1000 Ljubljanahttp://www.drustvomozaik.orge–mail: drustvo.mozaik@gmail.com

4 4

74 75

Društvo Mozaik je nevladna, neprofi tna organiza-cija, ki namenja pomoč vsem otrokom,ne glede na njihovo socialno, versko ali etnično ozadje.

Za otroke, ki so nastanjeni v Azilnem domu, or-ganizira:– kreativne delavnice,– miselne igre,– športne igre,– didaktično–socialne igre,– pomoč pri učenju prvih slovenskih besed na igriv in privlačen način,– pomoč pri domačih nalogah.

Občasno spremljajo otroke na nogometne tekme, razne razstave, živalski vrt, bowlanje, kino, kopali-šče, živalski vrt, park, itd..

KLJUČ

mail – pats@drustvo–kljuc.sitel.: 01 232 21 22 mail: info@drustvo–kljuc.si

Društvo Ključ – center za boj proti trgovini z lju-dmi – je nevladna, neprofi tna in humanitarno usmerjena organizacija. Je najbolj znana po svojih aktivnostih v boju proti trgovini z ljudmi. Osnov-na dejavnost je nudenje oskrbe in programa (re)integracije žrtvam trgovine z ljudmi.

V Azilnem domu izvaja tako imenovani PATS projekt, ki uvaja mehanizme za prepoznavanje, pomoč in zaščito žrtev trgovine z ljudmi v azilnih postopkih. Namen informativnega razgovora je ozavestiti ženske in mladoletnike o pasteh trgovi-ne z ljudmi, oblikah pomoči in kam se obrniti po pomoč.

MEDNARODNO DRUŠTVO

JESUIT REFUGEE SERVICE – EUROPE

Jezuitska služba za begunce – Evropa, Zrinjskega cesta 9, 1000 Ljubljana tel.: 01/ 430 00 58, mobi: 031/636 964mail: rebekabalazic@gmail.com; kontaktna oseba: Rebeka Balažić

Jezuitska služba za begunce (na kratko JRS ) je mednarodna katoliška organizacija. Njeno poslan-stvo je pomagati beguncem, prosilcem za medna-rodno zaščito (azil), ilegalnim prebežnikom in za-govarjati njihove pravice.V okviru različnih projektov nudijo psihosocial-no pomoč prosilcem za mednarodno zaščito (azil) v Azilnem domu v Ljubljani in Centru za tujce v Postojni. Za prosilce za mednarodno zaščito (azil) organizi-rajo učenje slovenskega jezika, ustvarjalne delav-nice za ženske in otroke, vrtec za predšolske otro-ke, učno pomoč za šoloobvezne otroke. Pomagajo tudi pri vključevanju v izobraževalne institucije, organizirajo in izvajajo družabne ter prostočasne aktivnosti.

4 4

76 77

V Azilnem domu so prisotni tri do štirikrat teden-sko. Privlačni in dobro obiskani so zlasti računal-niški tečaji (3–4 x letno) in enotedensko letovanje na morju za ženske in otroke.

Dvakrat tedensko so prisotni v Centru za tujce v Postojni.

MIROVNI INŠTITUT

Metelkova 6, 1000 Ljubljanamail: info@mirovni–institut.sitel: 01/234 77 20

Mirovni inštitut je raziskovalni inštitut, ki se ukvarja z raziskovanjem na področju družboslov-ja, vključno z migracijami, azilom in nediskri-minacijo. Deluje tudi kot nevladna organizacija, ki spremlja spoštovanje pravic prosilcev za azil in migrantov ter opozarja oblasti ter domačo in mednarodno javnost na kršitve.

PRAVNO–INFORMACIJSKI CENTER

NEVLADNIH ORGANIZACIJ – PIC

Povšetova 37, 1000 Ljubljanatel: 01 521 188 88dežurni telefon: 041 693 105 mail: www.pic.si

Na področju mednarodne zaščite (azila) nudijo njihovi predstavniki brezplačno pravno pomoč v

okviru projektov ERF in UNHCR. Projekti vsebu-jejo informiranje o pravicah in dolžnostih prosil-cev za mednarodno zaščito (azil) pred sprejemom prošnje, zastopanje pri podaji prošnje, pravno svetovanje glede konkretnega pravnega problema, zastopanje prosilcev pred sodiščem v postopkih mednarodne zaščite (azilnih postopkih) in po-stopkih omejitve gibanja. PIC organizira tudi delavnice na temo pravic in dolžnosti in o postopku. Predstavnik je dnevno prisoten v Azilnem domu, nekajkrat mesečno tudi v Centru za tujce. PIC sodeluje s svojimi predlogi tudi pri oblikova-nju azilne zakonodaje in izvaja aktivnosti ozave-ščanja o problematiki begunstva.

RACIO SOCIAL

mail: racio@siol.net

SLOVENSKA FILANTROPIJA

Poljanska 12, 1000 Ljubljanatel: 01 430 12 88mail: www.fi lantropija.or

Osnovno poslanstvo Slovenske fi lantropije je spod-bujanje in širjenje prostovoljstva in drugih dobrodelnih in solidarnostnih dejavnosti na soci-alnem področju. Na področju azila je Slovenska fi lantropija sodelo-vala pri pripravi zakonodaje. Nudi psihosocialno pomoč prosilcem za mednarodno zaščito (azil)

4 4

78 79

Aktivnosti IOM Ljubljana spadajo pod okrilje splošnega nadzora regionalnega predstavništva IOM v Budimpešti. Bistveni področji delovanja sta:

– tehnična pomoč in programi usposabljanja za upravljanje migracij na Zahodnem Balkanu;– ocenjevanje potreb po delovni migraciji v Sloveniji.

UNHCR

VISOKI KOMISARIJAT ZDRUŽENIH NARODOV

ZA BEGUNCE

Visoki komisarijat Združenih narodov za begun-ce, znan pod kratico UNHCR, vodi in koordinira mednarodne akcije za zaščito beguncev in rešitev begunske problematike. Primarna naloga te organizacije je skrb za pravice in blaginjo beguncev. Prizadeva si, da je vsakomur omogočeno, da zaprosi za azil in si poišče zatoči-šče v drugi državi, da se lahko prostovoljno vrne domov, vključi v novo lokalno skupnost ali pa raz-seli v tretjo državo.

UNHCR v Sloveniji nima svojega urada, ampak implementacijske partnerje. To so nekatere ne-vladne organizacije, ki izvajajo določene naloge in programe UNHCR tudi v Sektorju za azil (npr. PIC, Slovenska fi lantropija).

ter izvaja skrbništva za otroke brez spremstva v postopku pridobitve mednarodne zaščite. V Azil-nem domu organizira tudi učenje slovenskega je-zika, učne pomoči in različne družabne, športne in kulturne aktivnosti ter izlete. Med njihovimi aktivnostmi lahko prosilci za mednarodno zaščito (azil) najdejo tudi kuharske in druge ustvarjalne delavnice, raziskovanje mesta, obiskovanje kon-certov, družabne igre in drugo.Predstavnica Slovenske fi lantropije je dnevno pri-sotna v Azilnem domu.

MEDNARODNA ORGANIZACIJA

ZA MIGRACIJE

International Organization for Migrationdsusmelj@iom.net.

IOM LjubljanaParmova ulica141000 Ljubljana, Slovenijatel: 01 14347351Fax: 01 231 11 19mail: iomljubljana@iom.inthttp://www.iom.si/; www.iom.int

IOM zagotavlja migracijske storitve tako migran-tom kot tudi vladam z načelom, da humane in urejene migracije koristijo tako migrantom kot družbi. Osredotoča se na 6 večjih področij: gibanje in zdravje migrantov, tehnično sodelova-nje, vračanje, informacijske kampanje in na ukre-pe proti trgovini z ljudmi.

4 4

Izdajatelj: Ministrstvo za notranje zadeve Republike SlovenijePriprava: Direktorat za upravne notranje zadeve, Sektor za azil in nevladne organizacije s področja azila

Ilustracije: Iztok SitarIzvedba: Studio GradNaklada: 1000 izvodov

Sofi nancirano iz sredstev Evropskega sklada za begunce

Ljubljana, 2008