Ljubljana 2013

KAM IN KAKO PO

POMOC V

DUSEVNI STISKI

Ljubljana 2013

Avtorji: Suzana OrekiMojca Z. DernovekIgor HrastMaa Serec

Recenzija: Rok Tavar

Strokovni pregled: Maja Rus Makovec, Mirjana Deli, Mercedes Lovrei in Suzana Puntar

Knjiici na pot: Katjua Nadiar Habjani

Oblikovanje: Natalija eruga

Lektoriranje: Lilian Belajec Maher

Tehnina pomo: Maa Serec

Grafina priprava in tisk: Design Studio d. o. o., Maribor

Izdaja: Izobraevalno raziskovalni intitut Ljubljana

tevilo izvodov: 4.000

Izdajo informativnega biltena sta podprla Ministrstvo za delo, druino, socialne zadeve in enake monosti Republike Slovenije ter Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije.

CIP - Kataloni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana

616.89-008.1 616.89-008.1(497.4)(058.7)

KAM in kako po pomo v duevni stiski / [avtorji Suzana Oreki ... [ et al.] ; Knjiici na pot Katjua Nadiar Habjani]. - Ljubljana : Izobraevalno raziskovalni intitut, 2013

ISBN 978-961-92386-8-4 1. Oreki, Suzana

267443712

3RECENZIJAPred nami je e osma izdaja knjiice Kam in kako po pomo v duevni stiski. V osmih letih je knjiica dosegla velik uspeh, prepoznana je pri uporabnikih, svojcih, strokovnjakih in laini javnosti. Pogosto sliim, da imajo ljudje v svoji knjinici zbrane vse izdaje in da knjiice radi vzamejo v roke, saj so informacije nadvse uporabne. Tako kot doslej je oblika knjiice prirona, oblikovanje platnice spodbudno, vsebina pa bogata. Od skromnih zaetkov se je razirila in obogatila v pravo malo knjiico, ki vsebuje vse najpomembneje podatke, ki jih je dobro imeti pri roki, e imate sami ali pa kdo od vaih svojcev morebiti teave v duevnem zdravju. Tudi e takih teav nimate, priporoam, da knjiico vseeno vzamete v roke, saj si to zagotovo zaslui. Knjiica je tako kot vsa leta razdeljena na teoretini del in na seznam uporabnih naslovov. Letonja izdaja v teoretinem delu prinaa opis problematike, kjer gre pri posamezniku za dve soasno prisotni teavi v duevnem zdravju zlorabo oziroma odvisnost od alkohola ali prepovedanih drog ter pridrueno (drugo) duevno motnjo. Vse ve je namre uporabnikov slub za duevno zdravje, ki imajo tovrstne teave. Teave so tako raznolike, da je v obsegu takne knjiice nemogoe zaobjeti vseh monosti, zato so se avtorji tenkoutno odloili za prikaz zgodb, ki vsaka nazorno in dramatino opie dogajanje pri taknem uporabniku. Vsaki zgodbi sledi razlaga okoliin in napotki za reevanje teav. elim, da knjiica izpolni svoje poslanstvo izobraevanja, osveanja in manjanja stigme duevnih motenj in se e veselim nove izdaje.

Prof. dr. Rok Tavar, dr. med., specialist psihiater

4

5KNJIICI NA pOT

Tokratna, e osma izdaja knjiice Kam in kako po pomo v duevni stiski, je namenjena tako strokovnim delavcem kot laini javnosti in se posvea podroju dvojnih diagnoz, tako imenovani komorbidnosti na podroju duevnega zdravja v povezanosti z odvisnostjo. Termin komorbidnost opisuje dve ali ve duevnih motenj oziroma bolezni, s katerimi se sooa posameznik s teavami v duevnem zdravju. Bolezni lahko nastopijo istoasno ali pa v povezanosti ene z drugo, kar e poslaba njihovo pojavnost. Ko govorimo o komorbidnosti, v veini primerov govorimo o odvisnosti od prepovedanih drog v povezavi z duevno boleznijo. Odvisnosti pa naj bodo to prepovedane droge ali alkohol spremenijo strukturo moganov in tako vplivajo na spremembo hierarhije potreb in elja posameznika, kar lahko posledino pripelje do kompulzivnega obnaanja, depresije, anksioznih motenj, shizofrenije, osebnostnih motenj, motenj hranjenja in podobno. Veliko oseb, ki je odvisnih od prepovedanih drog, se tako sooa tudi z duevno motnjo. Takno osebo je potrebno zdraviti celostno, v okviru socialne rehabilitacije pa nartovati individualno usklajeno in dolgotrajno pomo v skupnosti.Avtorji v knjiici s pomojo preprostih in razumljivih besed opisujejo najrazlineje situacije, s katerimi se posamezniki sooajo v okviru bolezni dvojnih diagnoz in nam hkrati ponujajo skrbno, na novo pripravljen izbor tevilnih informacij o strokovnih slubah, ki delujejo tako na podroju duevnega zdravja kot zasvojenosti.

6

7KAZALO

UvOd......................................................................................11

MEJNA OSEbNOSTNA MOTNJA IN OdvISNOST Od ALKOhOLA .....................................................................12

Zgodba Mateje in Petra ..........................................................12Zdravljenje in obravnava mejne osebnostne motnje ..............19s pridrueno odvisnostjo .........................................................19

Visoko funkcionalne osebe z mejno osebnostno motnjo ............................................................19

Nizko funkcionalne osebe z mejno osebnostno motnjo ............................................................20

Kje zaeti iskati strokovno pomo, ko gre pri osebi z mejno osebnostno motnjo tudi za odvisnost od alkohola? ...........................................................................21

Bolninino psihiatrino zdravljenje na oddelku za zdravljenje odvisnosti od alkohola .....................................21

Centri za socialno delo ......................................................24

Izvenbolninine oblike pomoi ........................................26

Oblike obravnav in zdravljenj v skupnosti .........................29

Nevladne organizacije s podroja duevnega zdravja ............................................................................32

dEpRESIJA IN OdvISNOST Od pOMIRJEvAL TER ALKOhOLA ...........................................................................36

Zgodba gospe Mance .............................................................36Zdravljenje in obravnava depresije s pridrueno ....................38odvisnostjo od pomirjeval oziroma alkohola ...........................38

bIpOLARNA MOTNJA TER OdvISNOST Od pREpOvEdANIh dROG .......................................................39

Klavdijina zgodba ..................................................................39

8ShIZOfRENIJA IN OdvISNOST Od pREpOvEdANIh dROG.....................................................................................41

Gorazdova zgodba .................................................................41

ZdRAvLJENJE bIpOLARNE MOTNJE IN ShIZOfRENIJE S pRIdRUENO OdvISNOSTJO Od dROG...............................................................................44

Centri za prepreevanje in zdravljenje odvisnosti .............45

Bolninino zdravljenje na Centru za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog ......................................48

Nevladne organizacije s podroja zasvojenosti od prepovedanih drog .............................................................49

KJE ISKATI pOMO? ...........................................................59

Centri za socialno delo ..........................................................59Koordinatorji obravnave v skupnosti na podlagi zakona o duevnem zdravju ...............................................................63Splona nujna medicinska pomo ..........................................66Deurne ambulante v okviru psihiatrinih bolninic ...............67Zdravstveni domovi in zdravstvene postaje ............................68Seznam specialistov psihiatrov, klininih psihologov in psihoterapevtov s koncesijo ..................................................72Seznam specialistov psihiatrov, klininih psihologov in psihoterapevtov, kjer so storitve le samoplanike ................78Psihiatrine bolninice in oddelki za zdravljenje odvisnosti ............................................................................81Zastopniki pravic oseb na podroju duevnega zdravja .........82Posebni socialno varstveni zavodi .........................................84Nevladne organizacije ...........................................................85Pisarne za informiranje in svetovanje .....................................86Dnevni centri ..........................................................................87Organizacije za pomo na podroju odvisnosti ......................92Drutva, ustanove in klubi zdravljenih alkoholikov .................95Telefoni za pomo v stiski ......................................................99Domovi za stareje ...............................................................100Zavod RS za zaposlovanje ...................................................110

9Izvajalci storitev zaposlitvene rehabilitacije .........................112Druge koristne intitucije ......................................................113Zastopniki pacientovih pravic ...............................................113Brezplana pravna pomo ...................................................115Mirno reevanje sporov mediacija .....................................115Ostali koristni naslovi ............................................................118

ISKANJE INfORMACIJ v dRUGIh vIRIh ........................121

Publikacije ..........................................................................121Zanimive publikacije v angleini .........................................127Spletni viri ..........................................................................128Naslovi spletnih strani nekaterih najpomembnejih tujih zdruenj in organizacij .........................................................129

10

11

UvOd

Vse pogosteje imajo osebe s teavami v duevnem zdravju ve soasno prisotnih zdravstvenih problemov gre za tako imenovano komorbidnost oziroma dvojno diagnozo. Letonjo, e osmo izdajo knjiice, smo zato posvetili najbolj perei kombinaciji odvisnosti od alkohola oziroma prepovedanih drog, ki se nacepi na drugo duevno motnjo, ali obratno. Obseg knjiice presega opise vseh mogoih kombinacij razlinih motenj, zato smo izbrali tiri tipine primere. Skozi zgodbo Mateje in Petra, Klavdije, ge. Mance in Gorazda predstavljamo osnove kombinacije motenj in pristopov k njihovemu zdravljenju v razlinih slubah. Za komorbidna stanja v splonem velja, da je pomembno ugotoviti medsebojne vplive na slabanje zdravstvenega stanja in jih omejiti oziroma odstraniti. Kljunega pomena je ugotovitev, katera motnja je bila v osnovi in katera se je nacepila na osnovno. A vendar, tukaj in zdaj je oseba s teavami v duevnem zdravju, tukaj in zdaj so svojci, ki trpijo, zato se takoj usmerimo v reevanje teav.

V zadnjem poglavju dodajamo osveen seznam slub s kontakti in naslovi, na katere se lahko osebe v stiski in njihovi svojci obrnejo po pomo. Letonji seznam slub je tematiki primerno dopolnjen e s slubami, ki delujejo na podroju odvisnosti. Tako kot vsa leta doslej dodajamo tudi naslove knjig, prironikov in spletnih strani s podroja duevnega zdravja, ki so na voljo v slovenskem in anglekem jeziku.

Poudarjamo, da naj knjiica slui kot motivacija in spodbuda k iskanju pomoi in naj ne bo edino in osnovno vodilo pri reevanju zapletenih duevnih stisk.

as. dr. Suzana Oreki, univ. dipl. soc. del.izr. prof. dr. Mojca Zezdana Dernovek, dr. med.Igor Hrastdr. Maa Serec, univ. dipl. psih.

12

MEJNA OSEbNOSTNA MOTNJA IN OdvISNOST Od ALKOhOLA

Zgodba Mateje in petra

Ko sem ga sreala na proslavljanju svoje diplome, sem takoj vedela, da sem spoznala mokega svojih sanj. Bil je simpatien, oarljiv, pozoren, poln humorja in neverjetnih domislic. V drubi z njim je vse kar kipelo od energije. Bil je tudi ute in intuitiven, hitro je razbral bistvo mojega pripovedovanja in podpiral moje razmiljanje. Seveda mi je to godilo. To sem takrat potrebovala in sem se ni hudega slute spustila z njim v razmerje. Doivela sem najbolj odtekano in urersko poletje. Pokadila sva precej marihuane, popivala in se obnaala nadvse brezskrbno. Love and peace vse tja do Pirana, Portoroa, Prekmurja in udovitih polj sivke na Krasu. Tudi Amsterdam nama ni uel. Ni me ni skrbelo in ni me ni motilo. Vedela sem, da me jeseni aka obetavna sluba mlade raziskovalke na fakulteti. al je pravljica po dveh mesecih priela dobivati drugano podobo.

V razmerju s tornadom

Prvi pripetljaj se je zgodil v velikem nakupovalnem srediu, ko se je brez povoda in neupravieno spravil na ubogo prodajalko v mesnici, ker do njega ni bila prijazna in ker mu je grdo pripravila kos mesa, ki ga je naroil. Skuala sem umiriti sceno, a se je spravil e name. To je bil silovit izbruh besa in aljenja. Obnaal se je kot pobesneli bik v areni. Gledala sem, e bodo prili varnostniki, a jih ni bilo. Zaradi oka sem kar obnemela. Tudi sram me je bilo. Ko je priel k sebi to je bilo ez par minut , se je obnaal, kot da se ni zgodilo ni. Takrat e nisem slutila, da so takni izpadi del njega, a v naslednjih mesecih so se e samo stopnjevali. Kot da se je spustil z vajeti. Izraziti so bili predvsem, ko se nisem povsem

13

strinjala z njegovo interpretacijo dogodka, v katerem se je denimo poutil rtev (pa je on zanetil prepir s sosedom!); ko se nisem strinjala z njegovim staliem o tem, da je za njegovo finanno situacijo kriv sistem (glede tega ga nisem podpirala, ker je imel veliko spretnosti in znanj, s katerimi bi lahko dodatno honorarno sluil); ter takrat, ko sem mu odlono postavljala meje, saj njegovih kapric nisem tolerirala. Sasoma sem tudi doumela, da vsako moje nestrinjanje z njim dojema kot zavraanje njega, kot dokaz ne-ljubezni, kot dokaz, da ga elim poniati in prikazati kot nesposobnega in neodgovornega. Njegovi obutki manjvrednosti so se e stopnjevali, ko sem bila zaradi obveznosti v novi slubi primorana organizirati svoj as. Struktura je kar naenkrat predstavljala oviro za najina sreanja, nikakor nama ni uspelo uskladiti skupnega ritma. Ko sva se konno uspela dogovoriti, je zamujal, si tik pred zdajci premislil, naredil drug nart ali se dogovoril s kaknim svojim prijateljem. Nisem razumela, kaj se dogaja, a sem sasoma vendarle ugotovila, da se Peter pouti vevrednega, e ima nadzor nad mojim asom, e on prestavlja najine dogovore. Ni upoteval, da sama zaradi obveznosti ne morem ravnati drugae. Seveda sem ga e vedno ljubila in si mono elela, da sva skupaj, a njegovega vedenja nisem nikakor ve zmogla prenaati. To ve niso bile zgolj kaprice, bilo je mnogo ve ustaljen vzorec vedenja. urala sva zelo malo. Nisem ve zmogla tempa, ki so ga zahtevale zabave. Alkohol me je izrpal, energijo pa sem rabila za slubo. On je sicer nadaljeval s svojim obasnim opijanjem in zadevanjem, a me to niti ni toliko motilo, ker se v bistvu s tem niti nisem imela asa ukvarjati. Sicer sem zaradi obutkov krivde (za kraji as mu je uspelo vcepiti vame, da sem jaz tista, ki ga ne razume) skuala slediti njegovemu ritmu, a je bilo vse tako kaotino, od danes na jutri, da enostavno nisem zmogla! Bilo je preprosto nemogoe, saj ni imel nobenega urnika. Slubo je sicer opravil, to je e zmogel, a je tudi tam imel teave, saj ni bil sposoben timskega dela. Vekrat

14

sem ga tolaila in ga celo podpirala. Skuala sem gladiti njegove izkrivljene predstave o svetu, v katerem ivimo; o zarotah, ki jih je videl vsepovsod, o izdajah in podobno. A sasoma tudi tega nisem ve zmogla. Neko si je privoil e zaslievanje o mojih sodelavcih. elel je vedeti, ali so samski ali poroeni; celo, kako skupaj sedimo v slubi, kam hodimo na pijao, kje malicamo. Sprva mi je godilo, saj sem mislila, da ga resno zanima moja sluba, a sem sasoma ugotovila, da je bilo to zanimanje del njegove potrebe po nadzorovanju mojega ivljenja. Bil je pomirjen, ko je po svojih kriterijih (ki so razumljivi samo njemu) ovrednotil, da nima moke konkurence v slubi, kateri sem bila sicer zelo predana. Ves as sem skuala krpati najin odnos, on pa je ves as prelagal odgovornost zanj name; e, da naj se spravim k sebi in nama bo lepo. Ko sem ugotovila, da nanj ne morem ve raunati, sem svoj as nartovala s prijatelji. Ko me ni uspel videti kaknih 14 dni, se je potrudil, zdral pozitivno vedenje, a al le za kratko obdobje, saj svojih izpadov ni zmogel obvladovati. Postal je neznosen in teek kot vagon eleza. Bila sem tara njegovih frustracij. Poutila sem se kot strelovod. Ni razumel, kako je naporen. Videl je zgolj sebe, od mene pa priakoval, da bom vse to razumela in ga brezpogojno ljubila. Sem ter tja je imel tudi mirna obdobja. Takrat je bil precej potrt, nezainteresiran, zdolgoasen, elel je samo poleavati in dolgo spati. Druga skrajnost! Kot nekakna depresija. V asu dopusta si ni znal osmisliti dneva. Dajal je vtis odtujenosti, kot da ne bi bil del tega sveta. Ko je imel pozornost prijateljev ali celo neznancev, se je energetsko dvignil, potem pa spet padel dol. Kot da bi bil v globokem breznu praznine, nemoi. Zanimivo je bilo videti, da je oivel tudi ob prepirih. Tudi ti so ga energetsko dvignili.

Petra, ki sem ga poznala, ni bilo ve. Odnos z njim je bil kot vonja z vlakom smrti v lunaparku. On je prepire potreboval, mene pa so izrpavali. Postalo je zelo grdo. Sposoben je bil krvolonega in primitivnega besednjaka,

15

na vse kriplje si je prizadeval, da bi me diskreditiral kot ensko, kot osebo. Umaknila sem se, tega v svojem ivljenju nisem potrebovala. To ni imelo niesar skupnega s partnerskim odnosom, v katerem gre za medsebojno spotovanje, izkazovanje ljubezni in pripadnosti. To so bile igre moi, pometanja resnih pogovorov pod preprogo, sprenevedanja o dogovorih, prestavljanja meja, izkrivljanja realnosti, tendence k ponievanju in tako naprej. Ko sem odnos z njim konala, je postal obseden in posesiven. Klicev je bilo tudi do 15 v pol ure. Priel me je zasledovati in mi nagajati. Ker je poznal moj urnik, je vedel, kaj delam in kdaj. Primorana sem bila podati ovadbo za prepoved priblievanja. Poiskala sem tudi strokovno pomo. Imela sem sreo, da sem naletela na strokovnjakinjo, ki se spozna na mejno osebnostno motnjo (v nadaljevanju MOM).

Na posvetu s strokovnjakinjo

Sprva sva odpravili moje oitke sami sebi, ki so se nanaali na to, da sem tako dolgo vztrajala v odnosu, ki me ni izpolnjeval. Upala sem na spremembo v njegovem vedenju. Spraevala sem se, kaj sem na zaetku spregledala. Terapevtka mi je obrazloila, da je logino, da na zaetku nisem prepoznala njegovih teav, saj veina oseb z MOM v okoliinah, v katerih se ne poutijo ogroene, deluje mirno, logino in prepriljivo. Ker me je Peter na zaetku idealiziral, se ni poutil ogroenega, temve nasprotno. Ker je za osebe z MOM znailno tudi, da so lahko v drubi nadpovpreno oarljive in karizmatine, me je preprial tudi s svojo socialno masko, ki je, kot kae, prevladovala ves as najinega spoznavanja. Peter se je nekaj asa zmogel obnaati s pomojo socialne maske, a je ko se je udomail hitro pokazal svojo pravo podobo. Povsem normalno je tudi, me je pomirila terapevtka, da ste priakovali izboljanje vedenja, saj v vsakem odnosu prihaja do prepirov, a

16

razlika je v tem, da dva odrasla partnerja brez ustvenih nahrbtnikov in nepredelanih travm ob prepirih rasteta in se uita iveti drug z drugim. Pri osebah z MOM pa gre potek medsebojnih kompromisov in rasti poasneje, saj niso zmone funkcionirati drugae kot preko ustvenih cunamijev, je e dodala. Ob njeni razlagi mi je bilo mnogo laje, saj sem tako vsaj vedela, s im imam opravka. Veliko laje sem poskrbela zase in za svojo boleino. Seveda pa se nisva izognili niti meni, saj vemo, da sta za tango zmeraj potrebna dva. A na tem mestu bomo ostali pri razumevanju mejne osebnostne motnje. Terapevtka mi je v nadaljevanju s strokovnega stalia obrazloila e nekaj osnovnih znailnosti, ki so tipine za osebe z MOM.

Razcepljanje

Prvi zametki aljenja in poskusov razvrednotenja so se pojavili, ko ste nasprotovali njegovim odloitvam, je izpostavila terapevtka in dodala normalno je, da ste jih v zaetku nekoliko tolerirali, saj niste vedeli, da gre pri njem za trajen vzorec delovanja. Bolj ko sem bila suverena in samozavestna, bolj me je doivljal kot sovranico, e pa sem izpolnjevala njegove potrebe, sem bila v njegovih oeh svetnica in dobra vila. Temu se ree razcepljanje. Osebe z MOM nihajo med ekstremno idealizacijo in popolnim razvrednotenjem drage osebe. Trenutno mnenje o neki osebi oblikujejo na osnovi zadnjega druenja z njo. Njihov spomin je zelo kratkoroen, kot da bi imeli zaasno amnezijo. Imajo teave z zdruevanjem pozitivnih in negativnih lastnosti posameznega loveka. Niso sposobni doumeti loveke protislovnosti in vepomenskosti. Zanje so ljudje bodisi dobri ali hudobni. Svet okoli njih je bel ali rn.

Bojujem se, torej sem!

Neprimerna intenzivna jeza (izpadi besa) so najpogosteja znailnost osebe z MOM. Izbruhi besa so nepredvidljivi

17

in jih ni mogoe logino obrazloiti. To se je kazalo z njegovim besnenjem, ki se mu je praviloma pridruevalo e kritiziranje, obtoevanje, verbalno nasilje in v mnogih primerih tudi fizino nasilje. Tu ne gre za pomanjkanje socialnih spretnosti v odnosih (komunikacija), temve za nezavedne projekcije svoje boleine na druge ljudi. Pojavijo se kot strela ob sonnem dnevu in tako tudi izginejo. Petru je stik s samim sabo omogoila edino agresija. Svojo identiteto je videl v lui Bojujem se, torej sem! Obstajam!1 Podobno je s ustvenimi nihanji v enem samem dnevu, ki lahko preidejo iz jutranje depresije preko opoldanske evforije pa do popoldanske razdraljivosti in veerne tesnobe. Takni ekstremi so za partnerstvo izjemno naporni in osebo mono izrpajo. To ste lahko opazili, ko je imel dopust, saj takrat ni imel nobenih zunanjih draljajev, ki bi ga motili ali animirali, mi je pojasnila terapevtka.

Kronini obutki praznine

Naslednja znailnost oseb z MOM so tudi kronini obutki praznine in pomanjkanje identitete. Peter jih je odganjal tako, da je bil v neprestanih stikih z ljudmi. Sam s seboj ni dolgo zdral oziroma je takrat, ko je bil primoran biti sam, drsel v stanje praznine, ki ga ni prenesel, saj ni imel obutka zase, obutka svojega obstoja. To je velika alost teh nesrenikov. Zato pa je v asu dopusta, ko ni imel obveznosti, ko ni sreeval veliko ljudi, ko so prijatelji dopustovali, vas pa tudi denimo ni bilo, doivljal kronino praznino, je ugotavljala terapevtka. Z njim je bilo teko uskladiti urnik tudi prav zato, ker je bil vpet v raznolike povrne odnose in druenja, saj je bil teko sam. e se je na koga mono navezal, pa se je izkljuno iz razloga, ker mu je ta oseba omogoila obutek varnosti, lane identitete in je nekako skrbela za njegovo samozavest.

1 Vir: Mason T. Paul, MS Randi Kreger (2011): Ne stopajte ve po prstih.

18

Ve se je druil s prijatelji, ki so bili od njega bolji po statusu, hobijih, slubenih obveznosti. Pozornost taknega prijatelja je Petra navdajala s samozavestjo. Ob njem se je poutil dobro, ker je polnil njegovo rno luknjo praznine.

Impulzivnost

Za osebe z MOM je znailna tudi impulzivnost na podrojih, kjer kodijo samim sebi. Peter je skual notranjo praznino napolniti s popivanjem in obasnimi zlorabami drog. Tega sicer ni poel aktivno, se pravi, da veino asa ni bil pijan in zadet, temve si je tovrstne ekskurzije privoil priblino dvakrat na mesec. Velja pa opozoriti, da imajo posamezniki z MOM pogosto teave s samodestruktivnim vedenjem, kamor uvramo tudi zlorabo alkohola in drog, iz katere se lahko po doloenem asu razvije odvisnost. V kasnejih letih, ko bo postal zagrenjen in duhamoren 40-letnik, ga bomo lahko sreali v gostilnah, kjer bo v novi referenni skupini s somiljeniki potrjeval svoje razoaranje nad ivljenjem. Torej, e ne bo poiskal strokovne pomoi, bo lo z njim samo e navzdol. Ni pa seveda nujno, da bo Peter pomo tudi sprejel. Njega namre uvramo v visoko funkcionalne posameznike z MOM in takne obiajno teko spravimo po pomo. Peter ima slubo in na prvi pogled nobenih teav z vsakodnevnim ivljenjem. A ljudje z MOM se med seboj glede na sposobnost delovanja zunaj in znotraj doma, glede na to, kako se sooajo z vsakodnevnimi teavami, glede na sporazumevanje z drugimi, mono razlikujejo. Tisti, ki so nizko funkcionalni, namre na vsakodnevni ravni ne funkcionirajo in imajo poveini tudi teave z odvisnostjo, a take posameznike bomo obravnavali nekoliko kasneje. Peter se veino asa obnaa povsem normalno, vsaj do ljudi, s katerimi ni v blinjem odnosu. Ljudje, ki ga ne poznajo dobro, obiajno zgodbam o njegovih izbruhih in ponievanjih niti ne bodo verjeli. Drugo plat osebnosti pokae samo

19

osebam, ki so mu zelo blizu. Kot da jih privlai ivljenjski stil, v katerem prevladujejo vedno nove ustvene krize in katarze. Nekateri pravijo, da je biti v odnosu z MOM kot biti v odnosu z dr. Jeckyllom in g. Hydom.2

Zdravljenje in obravnava mejne osebnostne motnjes pridrueno odvisnostjo

visoko funkcionalne osebe z mejno osebnostno motnjo

Motivacijo za zdravljenje pri visoko funkcionalnih osebah z MOM je teko dosei. Spraviti takega loveka po pomo je naporno, saj je zanikanje teav podprto s celo vrsto odporov. Ne zmorejo prevzeti odgovornosti za teave, v katerih so se znali; obtoujejo druge, kaejo s prstom nanje in se na vse pretege skuajo izogniti odgovornosti. Prepriani so, da je ves svet kriv za njihove teave in odlono odklanjajo terapijo. e so prisiljeni poiskati pomo, je obiajno ne jemljejo resno, skuajo dokazati, da imajo oni prav in na terapiji ne ostanejo dolgo. Vendar to ne pomeni, da gre za nemogoe posameznike in brezizhodne situacije. e se MOM pridruuje e odvisnost od alkohola, je navadno prav ta vstopnica za terapijo. V terapijo vstopijo takrat, ko se jim postavi ultimat: denimo v druini ena vztraja pri loitvi, odvzemu otrok ali pa stari odrekajo dediino. Lahko se zgodi, da jim v slubi grozi odpoved delovnega razmerja, vasih pa zadoa e ukrep disciplinske komisije.

Zdravljenje te motnje je zahtevno in dolgotrajno. Strokovnjak, ki obravnava takno osebo, mora imeti ustrezno psihoterapevtsko izobrazbo in kilometrino z izkunjami. Pri visoko funkcionalnih zadoa individualna

2 Vir: Mason T. Paul, MS Randi Kreger (2011): Ne stopajte ve po prstih, str. 50.

20

obravnava v kombinaciji s skupinsko. Zdravljenje je dolgotrajno in naporno za vse udeleene.

Nizko funkcionalne osebe z mejno osebnostno motnjo

Nizko funkcionalne osebe z MOM so tiste, ki se zaradi samomorilnega vedenja, samopokodb, motenj hranjenja ali odvisnosti od alkohola in/ali drog praviloma vsaj enkrat v ivljenju znajdejo na zdravljenju v psihiatrinih bolninicah. Za razliko od visoko funkcionalnih gre pri nizko funkcionalnih za agresijo, ki je usmerjena vase in ne na zunanji svet, na druge. Kae se kot rezanje po telesu, klofutanje samega sebe (samopokodbe), prenajedanje in siljenje k bruhanju (bulimija), odrekanje hrani (anoreksija), zloraba drog in alkohola ter poskusi samomora. V nadaljevanju bomo predstavili, kako poteka zdravljenje osebe s komorbidnostjo oziroma sopojavnostjo MOM z odvisnostjo od alkohola in mehkih drog v bolninini obravnavi, in kako poteka obravnava po odpustu iz bolninice.

V bolninici so MOM deleni celovite obravnave v okviru multidisciplinarnega tima. Nujno je, da ima oseba po odpustu iz bolninice tudi nadaljevalno ambulantno in t.i. skupnostno obravnavo. Pri obeh oblikah MOM se obiajno predpiejo tudi zdravila. Glede na dani primer se zdravnik odloi, ali bodo zadoali antidepresivi, stabilizatorji razpoloenja ali pa bodo potrebni celo antipsihotiki.

21

Kje zaeti iskati strokovno pomo, ko gre pri osebi z mejno osebnostno motnjo tudi za odvisnost od alkohola?

V primeru, ko imajo osebe z MOM pridrueno e odvisnost od alkohola, se lahko obrnejo na:

leeega zdravnika,

alkoholoko ambulanto (v psihiatrini ambulanti),

psihiatrino bolninico (alkoholoki oddelek),

Center za socialno delo,

klub zdravljenih alkoholikov (KZA),

zdruenje anonimnih alkoholikov (AA).

Skupni cilj vseh obravnav je dosei bolje funkcioniranje pri osebi z MOM s pridrueno odvisnostjo. Oseba mora uvideti neproduktivnost svojega obnaanja. Pomagamo ji tako, da povea nadzor nad svojimi impulzi, da povea zaupanje in postane tolerantneja za frustracije. To so znaki uspene obravnave in zdravljenja. Da bi pa lahko MOM diagnosticirali in naredili ustrezen nart zdravljenja in obravnave, je sprva potrebno dosei abstinenco.

bolninino psihiatrino zdravljenje na oddelku za zdravljenje odvisnosti od alkohola

Oseba z MOM in pridrueno odvisnostjo od alkohola se praviloma nahaja na zdravljenju, ker so ji ultimat postavili bodisi druina, blinje osebe ali delodajalec. Na zaprtem oddelku je lahko pristala tudi s pomojo neprostovoljne

22

hospitalizacije, ker je pod vplivom spremenjenega stanja zavesti ogroala svoje ivljenje ali ivljenje drugih. Takna stanja so mona tudi zaradi abstinenne krize in se imenujejo delirij.

etudi imamo opravka z nemotivirano osebo in vkljuitev v zdravljenje ni posledica njene volje, zdravljenje in obravnava v psihiatrini bolninici potekata enako kot pri osebah, ki so se za zdravljenje odloile same. Pri komorbidnih motnjah je zdravljenje kompleksno in veplastno. Gre za kombinacijo farmakolokih (zdravila), medicinskih, socialnih in psiholokih oblik obravnav, ki se jih vkljuuje in uporablja v razlinih fazah zdravljenja. Uinkovita so zdravljenja, ki trajajo 90 dni in jih osebe preivijo v bolninici. Kot zanimivost naj povemo, da ravno toliko asa potrebujejo tudi mogani, da se odvadijo neposrednega vpliva alkohola ali droge. Zdravljenje se prine s pripravljalno fazo, ki se nadaljuje z intenzivno ter postopoma zakljuuje preko vzdrevalne do zakljune skupnostne faze.

Pripravljalna faza zdravljenja

Na zdravljenje se mora oseba naroiti v tisti psihiatrini bolninici, ki izvaja zdravljenje odvisnosti (seznam bolninic se nahaja v poglavju Kje iskati pomo?). Oseba mora imeti s seboj napotnico splonega zdravnika ter urejeno osnovno in prostovoljno zdravstveno zavarovanje, sicer je storitev plaljiva. Osebo sprejme zdravnik psihiater na ambulantni pregled, kjer oceni njeno zdravstveno stanje ter temu ustrezno nartuje obravnavo. V tej fazi se osebo bodisi pripravi na intenzivno zdravljenje bodisi izdela nart daljega ambulantnega zdravljenja. Na nekaterih oddelkih se ob sprejemu na zdravljenje priakuje, da oseba e abstinira. e imajo tak protokol sprejema, potem se najprej sklene dogovor o abstinenci in svetuje, kako lahko oseba obvlada svoj odnos do alkohola.

23

Intenzivna faza zdravljenja

Intenzivno zdravljenje poteka na oddelku za zdravljenje odvisnosti od alkohola v psihiatrini bolninici in traja od 6 do 9 tednov. Po 4. tednu imajo bolniki pravico do izhoda domov ob koncu tedna. Namen zdravljenja je ohraniti abstinenco ter dosei spremembe v posameznikovem miljenju, ustvovanju in vedenju. Oseba se v tej fazi poui o negativnih uinkih alkohola na organizem loveka preko kombinacije razlinih pristopov: individualne, skupinske, partnerske ali druinske psihoterapije. Pri zdravljenju komorbidnosti, ko gre za sopojav duevne motnje, se zdravljenje prilagodi, naredi se specifien nart. Pri dalji abstinenci se duevna motnja laje diagnosticira in se temu ustrezno predpie tudi medikamentozna terapija (zdravila). V zdravljenje se praviloma vkljuuje tudi pomembne ljudi iz posameznikovega ivljenja, ureja se socialne teave in nameni pozornost morebitnim posegom na druga podroja ivljenja.

Vzdrevalna faza zdravljenja

Po zakljuenem zdravljenju na intenzivnem oddelku se le-ta nadaljuje na dnevnem oddelku bolninice, ki traja nadaljnje 3 do 4 tedne. Osebe so med tednom vkljuene v program terapevtske skupnosti, kjer potekajo skupinska terapija, zadolitve, strukturiran program, individualna terapija in dnevne aktivnosti, spat pa hodijo domov. Doma preivijo tudi konce tedna. S programom terapevtske skupnosti se skua zagotoviti boljo pripravo na ivljenje v domaem okolju kot tudi na druge ivljenjske obveznosti. V tem asu se osebe e vkljuijo v Klub zdravljenih alkoholikov ali v skupino Anonimnih Alkoholikov, kjer poteka podaljano zdravljenje oziroma tretje obdobje zdravljenja, ki traja naslednjih nekaj let.

24

Po zakljuenem zdravljenju se lahko (nekdanji) bolniki in njihovi svojci enkrat meseno sreujejo tudi v bolninici, v Klubu odpuenih bolnikov. V primeru (ponovnih) teav lahko poiejo pomo pri izbranem psihiatru ali v ambulanti za zdravljenje odvisnosti dispanzerja psihiatrine bolninice.

Osebo se v tem obdobju ozavea o pomenu preventive kako si pomagati pred ponovnim pitjem, kako prepreiti recidiv. Cilj zdravljenja je dosei ivljenje brez alkohola, kar od osebe zahteva trajno ivljenjsko spremembo. e oseba v obdobju od dveh do petih let vzpostavi abstinenco in oblikuje nov ivljenjski stil, je to dobra napoved.

Po odpustu se mora osebi z MOM nuditi zlasti pomo v obliki strukturirane obravnave, ki vsebuje jasne meje in smernice, s psihoterapijo, ki ji pomaga pri preoblikovanju njenega pogleda na svet. Recidivi (ponovno pitje) so nevarni takrat, ko se v ivljenju pojavijo spremembe, ki lahko v osebi sproijo stare mehanizme reevanja teav in ga pahnejo v stare vzorce torej v opijanje. Pobolninina pomo oziroma obravnava v skupnosti je izjemnega pomena, saj se lahko z njo omogoi ustrezno podporo osebi z MOM s pridrueno odvisnostjo od alkohola oziroma mehkih drog.

Centri za socialno delo

Storitev prve socialne pomoi in storitev osebne pomoi

Centri za socialno delo niso samo ustanove, kjer se uveljavlja pravice iz javnih sredstev (razlinih denarnih pomoi, subvencij itn.), temve v njih delajo tudi strokovnjaki, ki svetujejo in pomagajo pri reevanju razlinih osebnih stisk in teav.

25

V naem primeru se je po pomo najbolje obrniti na strokovno delavko, ki izvaja storitev prve socialne pomoi. Do storitve prve socialne pomoi je upravien vsakdo, ki se znajde v stiski in teavah in se za storitev odloi prostovoljno. Strokovna delavka osebo seznani z monimi storitvami, dajatvami in obveznostmi. Predstavi mreo slub in osebo napoti v najustreznejo. Storitev ni usmerjena v konkretno reevanje teav, temve v informiranje in napotitev po ustrezno pomo k strokovnjakom, ki so specializirani za podroje teav, na katerem ima oseba stisko. V primeru MOM s pridrueno odvisnostjo od alkohola bo strokovna delavka zagotovo priela z reevanjem odvisnosti in usmerila osebo v slube, ki se ukvarjajo s tem podrojem.

Na Centrih za socialno delo izvajajo tudi osebno pomo, ki vkljuuje svetovanje, urejanje in vodenje. V okviru te storitve praviloma izvajajo bolj strukturirano in daljo obliko obravnave posameznika, druine ali para. V primeru komorbidnosti bo strokovna delavka zagotovo presodila, da oseba potrebuje specialistino pomo in jo bo usmerila k strokovnjakom, ki izvajajo obravnavno prav na tem podroju.

Skupine za samopomo v okviru Centrov za socialno delo

Nekateri Centri za socialno delo izvajajo tudi skupine za samopomo, ki so namenjene osebam, ki elijo ohranjati abstinenco od alkohola in vzdrevati zdrav ivljenjski stil. Na pristojnem Centru za socialno delo je potrebno pridobiti informacije in se v skupino vkljuiti, e oseba ali strokovna delavka, pri kateri je oseba v obravnavi, oceni, da skupino potrebuje za ohranjanje treznosti in zdravega naina ivljenja.

26

V nadaljevanju opisujemo oblike pomoi in podpore, za katere je zaeleno, da jih oseba z MOM in zdravljeno odvisnostjo od alkohola obiskuje. eprav gre v teh programih izkljuno za samopomo ali strokovno pomo pri ohranjanju abstinence in zdravega naina ivljenja, je ta vsebina zelo ustrezna tudi za osebe z MOM. Pri njih gre namre med drugim za globoke obutke praznine, nepoznavanje svojih ustev in teave pri postavljanju konstruktivnih ciljev v ivljenju. Skupine lahko krepijo njihovo odloitev za urejanje ivljenja.

Izvenbolninine oblike pomoi

Klubi zdravljenih alkoholikov (KZA)

KZA-ji so dostopni in odprti za vse, ki so zakljuili osnovno zdravljenje v dispanzerski skupini ali bolninici. Klubi delujejo po principu tovarike in prijateljske skupine, katere lani so e nekaj asa trezni. Ponekod imajo lani skupine tudi izkunje iz skupinske psihoterapije.Namen sreanj v KZA-jih je v poglabljanju uvida v lastno odvisnost, v razumevanju vzrokov in posledic odvisnosti kot tudi v iskanju in ohranjanju zdravega naina ivljenja, izboljanju kakovosti ivljenja, v uenju samopomoi ter krepitvi abstinence. V njem zdravljeni alkoholiki po naelih medsebojne pomoi, samopomoi in terapevtske pomoi vzdrujejo abstinenco in uresniujejo rehabilitacijo v osebnostnem zorenju, izboljevanju druinskih odnosov ter odnosov v bivalnem in delovnem okolju. lani se sestajajo enkrat tedensko, v nekaterih klubih dvakrat meseno. Poleg rednih sreanj, ki trajajo uro in pol, lane druijo tudi izvenskupinske dejavnosti (portna, kulturna, druabna udejstvovanja), v katerih sodelujejo

27

celotne druine. V asu udelebe v klubih naj bi lan spreminjal svoje vedenje ter brez obutkov krivde in manjvrednosti ustvarjal skladne odnose z ljudmi. Nekateri KZA-ji nudijo poleg osnovne ponudbe e rehabilitacijo odvisnih od prepovedanih drog in njihovih druinskih lanov (npr. Center za pomo ljudem v stiski v Novem mestu).

Anonimni alkoholiki (AA)

AA-ji so skupnost mokih in ensk, ki imajo teave s pitjem alkohola. Delijo si izkunje, mo in upanje na nain, da bi lahko reili svoj skupni problem in pomagali drugim, da bi okrevali od alkoholizma. Edini pogoj za vkljuitev v AA je elja, da bi prenehali piti. Njihov glavni namen je, da ostanejo trezni in k treznosti pomagajo tudi drugim alkoholikom. AA je neprofesionalna in apolitina organizacija. Ne daje medicinskih ali psihiatrinih diagnoz in prognoz, prav tako ne zagotavlja detoksikacijske ali oskrbne slube, hospitalizacije, zdravil ali kakrnega koli medicinskega ali psihiatrinega zdravljenja. Vzdruje se sama in je na razpolago skorajda povsod. Nima nobenih zahtev glede starosti ali izobrazbe. Vlani se lahko vsakdo, ki eli ukrepati glede svojih teav s pitjem. Program AA deluje po principu Dvanajstih korakov in Dvanajstih izroil. lani se sreujejo na sreanjih skupin AA.

Druinske skupine Al-Anon/Alateen

Druinske skupine Al-Anon so skupnost, ki je sposobna nuditi podporo vsakomur, ki ga je prizadelo pitje sorodnika ali prijatelja. Namenjena je tako odraslim otrokom, starem, partnerjem, enam, moem ali sodelavcem (neko) odvisnega od alkohola. Sreujejo se anonimno in na sreanjih izmenjujejo izkunje, mo in upanje, da bi reili probleme, ki so jim skupni. Tudi Al-Anon temelji na Dvanajstih korakih in Dvanajstih izroilih, ki so prevzeti

28

od AA-jev in prirejeni za Al-Anon, vendar skupini nista povezani. Tudi tukaj gre za neprofesionalno, nepolitino, finanno neodvisno skupnost, ki temelji na duhovnosti in sprejema ljudi vseh kultur in slojev ter je na voljo skorajda povsod.

Alateen je del skupnosti Al-Anon in je namenjen mlajim svojcem in prijateljem alkoholikov v obdobju najstnitva. lani Alateena imajo svoja lastna sreanja pod vodstvom Al-Anonskega lana mentorja in uporabljajo ista naela Dvanajstih korakov in izroil kot Al-Anon.

Skupnosti Al-Anon in Alateen svojim lanom zagotavljata pomo preko rednega sreevanja skupin, telefonskega stika z drugimi lani, prebiranja al-anonske/alateenske literature in podpore svojega mentorja.

Svetovalnica Intituta Antona Trstenjaka

Svetovalnica nudi informativne pogovore o oblikah pomoi in samopomoi zasvojenim, svetovalne pogovore, namenjene partnerjem ali druinam z namenom priprave na obvladovanje odvisnosti od alkohola, monost vkljuitve v socialne programe terapevtskih skupin, monost vkljuitve v rehabilitacijske programe KZA-jev, monost vkljuitve v socialni program skupine otrok alkoholikov, informacije o prepreevanju odvisnosti pri mladih, ter informacije o znailnostih odvisnosti tako za strokovno kot laino javnost.

Drutvo za zdravo ivljenje

Drutvo izvaja rehabilitacijo in resocializacijo zdravljenih alkoholikov, ki se vanj vkljuijo zaradi vzdrevanja abstinence in krepitve zdravega ivljenjskega sloga. V program se lahko vkljuijo zdravljeni alkoholiki po konanem bolnininem ali ambulantnem zdravljenju.

29

Vkljuijo se lahko tudi svojci ali blinje osebe zdravljenih alkoholikov. Oblike dela potekajo v skupini, ki se sreuje na tedenski ravni pod okriljem izkuenega terapevta. Poleg rednih tedenskih sreanj se v teh programih izvajajo tudi spremljevalne aktivnosti z namenom preventive, in sicer pohodi, obiski drugih organizacij, kulturnih in drugih prireditev. Namen programa je seveda ohranjati treznost, predvsem pa delati na osebni rasti, preko uvida v vzroke in posledice odvisnosti, poglabljanja notranje rasti in konstruktivnega sooanja z vsakdanjimi in ivljenjskimi teavami. V programih praviloma intenzivno sodelujejo osebe, ki so e ve let trezne in s svojim vzorom pozitivno vplivajo na zaetnike, jih ustrezno motivirajo ter spodbujajo k ohranjanju abstinence.

Oblike obravnav in zdravljenj v skupnosti

Obravnava v skupnosti omogoa ustrezno podporo osebi z MOM in pridrueno odvisnostjo od alkohola oziroma mehkih drog, ko zakljui bolninino zdravljenje in se oceni, da bo za nadaljnjo rehabilitacijo in urejanje svojega ivljenja potrebovala dodatno pomo. Tako se po odpustu osebe iz psihiatrine bolninice zanjo pripravi nart obravnave, ki ga izvaja multidisciplinarni tim. V Sloveniji imamo ta trenutek ve oblik obravnav po odpustu iz bolninice, in sicer:

obravnavo v skupnosti,

skupnostno psihiatrijo,

nadzorovano obravnavo ter

programe nevladnih organizacij.

Bistvo omenjenih obravnav je individualizirana, kontinuirana in integrirana oblika rehabilitacije, ki se ne osredotoa zgolj na medicinsko diagnozo, temve

30

celostno pomaga loveku in njegovim blinjim. Pri osebah z MOM in pridrueno odvisnostjo je nujno zagotoviti obravnavo, ki je izrazito strukturirana in ima jasna pravila, ki jih upotevajo vsi lani tima. Osebe z MOM morajo namre imeti jasne meje, saj same menijo, da zakonitosti, jasna pravila in omejitve zanje ne veljajo. V nart obravnave je smiselno vkljuiti tudi mehanizme kontrole gre za preverjanje prisotnosti alkohola in drog v krvi, velja dosei tudi pristanek osebe z MOM, da blinja oseba sme sporoiti zdravniku psihiatru, da obstaja sum na recidiv. Tovrstne dogovore je potrebno zapisati v nart in pridobiti pisni pristanek osebe z MOM.

Obravnava v skupnosti

Obravnavo v skupnosti izvaja koordinator obravnave v skupnosti, ki je zaposlen na Centru za socialno delo. Storitev obsega nart obravnave in njegovo izvajanje v skupnosti, ki ga izvaja s pomojo multidisciplinarnega tima. Koordinator obravnave v skupnosti se bo pri pogovoru z osebo osredotoil predvsem na:

urejanje stanovanjskih oziroma bivalnih razmer,

urejanje socialne varnosti,

urejanje zaposlitve in dela,

urejanje podpore pri opravljanju temeljnih dnevnih opravil,

urejanje podpore pri zagotavljanju socialnih stikov in druabnosti ter

druge ugotovljene potrebe, ki vplivajo na dvig kakovosti ivljenja.

Obravnava v skupnosti je postopek izvajanja socialnovarstvenih storitev in programov pomoi osebam, ki ne potrebujejo ve zdravljenja v zdravstvenih

31

ustanovah, temve potrebujejo pomo pri psihosocialni rehabilitaciji, vsakdanjih opravilih, urejanju ivljenjskih razmer in vkljuevanju v vsakdanje ivljenje na podlagi narta obravnave. Praviloma se izvaja po metodi vodenja primera in s koordinacijo ter sodelovanjem slub s podroja zdravstvenega in socialnega varstva. Kot smo e vekrat poudarili, potrebuje oseba s komorbidnostjo veplastno in izrazito strukturirano obravnavo, ki jo v dogovoru z njo pripravi koordinator obravnave v skupnosti. V nart obravnave se lahko vkljui tudi pisni dogovor z osebo o rednih kontrolah pri psihiatru (testi kontrole) ter vkljuitev v psihoterapevtsko obravnavo. V multidisicplinarni tim se povabi strokovnjake, ki imajo izkunje z zdravljenjem odvisnosti. To so lahko tudi strokovnjaki iz nevladnih organizacij, ki izvajajo programe s podroja odvisnosti in delujejo v skupnosti. Oseba s komorbidnostjo, ki se z obravnavno strinja, to izkazuje tudi s podpisom. e soglasje z osebo ni doseeno, je s tovrstno obravnavo nesmiselno prieti in je za osebo morda bolje, e jo usmerimo v nadzorovano obravnavo ali v program skupnostne psihiatrije.

Nadzorovana obravnava

Nadzorovana obravnava je obravnava oseb s hudo in ponavljajoo se duevno motnjo, ki se izvaja na podlagi sklepa sodia pod nadzorom psihiatrine bolninice, na obmoju katere ima oseba stalno ali zaasno prebivalie, v skladu z nartom nadzorovane obravnave izven psihiatrine bolninice v domaem okolju osebe. Vanjo lahko uvrstimo npr. tudi nizko funkcionalne osebe z MOM in pridrueno odvisnostjo. Te osebe bi ob svojevoljni prekinitvi zdravljenja nedvomno ogrozile svoje ivljenje ali ivljenje drugih, huje ogroale svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroale hudo premoenjsko kodo sebi ali drugim. Da je temu res tako, je razvidno iz njihovih preteklih ravnanj, saj v veliko primerih pristanejo na oddelku prav

32

zaradi resnega ogroanja svojega zdravja. Nadzor nad zdravljenjem izvaja koordinator nadzorovane obravnave, ki na podlagi sklepa sodia od osebe zahteva, da se npr. udeleuje doloenih dejavnosti, ki so namenjene zdravljenju in rehabilitaciji, ali zahteva, da oseba prebiva v doloenem kraju.

Skupnostna psihiatrija

V letu 2012 so zaele vse psihiatrine bolninice sistematino izvajati t.i. skupnostno psihiatrijo psihiatrino obravnavo v skupnosti. Obravnava je namenjena osebam po odpustu iz psihiatrine bolninice, ki potrebujejo poleg psihosocialne rehabilitacije tudi specializirano individualno zdravstveno obravnavo. Izkunje iz prakse kaejo, da je najprimerneja za bolnike, ki so sprva na zdravljenju na njihovem oddelku, po odpustu pa jih nato spremljajo tudi v domaem okolju. Glede na kompleksnost zdravstvenega in socialnega stanja nizko funkcionalnih oseb z MOM in pridrueno odvisnostjo je ta oblika obravnave potrebna e vsaj dve leti po zakljuenem zdravljenju v bolninici, pri emer se tudi v tej obliki vztraja pri vkljuenosti osebe z MOM v zunajbolninine programe zdravljenja odvisnosti. To so lahko KZA-ji ali nevladne organizacije, ki izvajajo programe pomoi odvisnikom. Pomembno je vzdrevati in ohranjati zdrav ivljenjski stil ter dosei spremembe v vedenju in doivljanju.

Nevladne organizacije s podroja duevnega zdravja

V zadnjih dveh desetletjih se je v slovenskem prostoru razvila iroka paleta programov za pomo ljudem s teavami v duevnem zdravju, katerega nosilci izhajajo iz nevladnih organizacij. Danes so razline oblike pomoi v skupnosti vsaj tako pomembne kot psihiatrine bolninice, saj se veliko ljudi s teavami v duevnem zdravju zdravi le v ambulantah in se as zdravljenja v bolninicah kraja.

33

V okviru obravnave v skupnosti nevladne organizacije opravljajo javne in verificirane socialnovarstvene programe. V njih so zaposleni strokovnjaki, ki so specializirani za delo z ljudmi, ki imajo dolgotrajne teave v duevnem zdravju, in z njihovimi svojci. e v vaem kraju obstaja takna oblika pomoi, je priporoljivo zaetne informacije iskati pri njih, saj v okviru svojih programov nudijo storitve informiranja, svetovanja, osebne pomoi, vkljuitev v dnevne centre, prostoasne dejavnosti in stanovanjske skupine.

Poleg omenjenega znajo tudi uinkovito usmerjati ljudi pri iskanju nadaljnje pomoi zaradi teav, ki so nastale v duevnem zdravju, oziroma jih ustrezno vkljuevati v svoje programe in poskrbeti za njihovo rehabilitacijo.

Program Svetovalno-informativnih pisarn

V teh programih strokovne delavke preko storitev informiranja, osebne pomoi ali svetovalnih pogovorov uporabnikom omogoajo, da se im bolje pouijo o vrstah pomoi, ki jim pripadajo, glede na stopnjo njihove teave in stiske. Nudijo tudi svetovanja, ki potekajo vekrat in kontinuirano z namenom, da se uporabnike im bolje opremi in seznani z naini obvladovanja teav, pravoasnega ukrepanja v primeru poslabanja duevne motnje, konstruktivnega pristopa ter vkljuevanja v vsakodnevno ivljenje. V nekaterih programih strokovni delavci izvajajo tudi storitve zagovornitva in varovanja pravic uporabnikov.

Na osnovi svetovalnih pogovorov se lahko izdela tudi individualni nart, s katerim uporabnik skupaj s strokovno delavko konkretizira potrebe in priakovanja, ter tudi, kako in s kom jih bo uresnieval. Pri tem se lahko strokovna delavka povee z zunanjimi izvajalci iz mree slub s podroja duevnega zdravja. To pomeni, da vzpostavi

34

sodelovanje s Centri za socialno delo, Zavodom za oskrbo na domu ali socialnimi servisi, uporabnikovim psihiatrom, prostovoljci, odvetnikom, in tako naprej. S pomojo izvedbe individualnega narta je namre mogoe zagotoviti tudi ivljenje v domaem okolju, ki ga sicer brez pomoi drugih uporabnik ne bi ve zmogel.

Svoje teave lahko uporabnik reuje tudi v vodenih skupinah za samopomo, v katere se lahko vkljui po prvem informativno-svetovalnem pogovoru. Storitve strokovni delavci izvajajo tako v pisarni kot na terenu ali v ivljenjskem okolju posameznika oziroma na njegovem domu. Upravienci so vsi polnoletni posamezniki, ki imajo teave v duevnem zdravju, in njihovi svojci, ki se v storitev vkljuijo prostovoljno.

Programi Dnevnih centrov

V Dnevnem centru je na voljo vkljuevanje v razline dejavnosti, druenje, uenje socialnih spretnosti in vein, spoznavanje novih ljudi, s katerimi se iri krog poznanstev. Preko razlinih delavnic in skupin za samopomo je na voljo uenje medsebojne pomoi in samopomoi. V ta namen se izvajajo skupine za samopomo, v vse programe drutva pa so vkljueni tudi prostovoljci, organizirajo se pikniki, izleti, zabave, praznovanja rojstnih dni, ogledi kino predstav in dramskih predstav, s pomojo katerih krepijo socialne stike uporabnikov in spodbujajo k razvoju ter iritvi njihove socialne mree.

Veina Dnevnih centrov organizira raznolike delavnice o zdravi prehrani in zdravem ivljenju, predavanja o uinkih zdravil, organizirajo tudi skupinsko telovadbo, redne izletnike pohode, rekreativne tabore ter skrbijo za krepitev in varovanje duevnega zdravja e preko razlinih tematskih delavnic (ivljenje z duevno motnjo, medosebni odnosi, spolnost, ljubezen, odvisnosti, uenje

35

sproanja in tehnik asertivnosti, duhovna rast, ustvena inteligenca in podobno).

V nekaterih Dnevnih centrih je na voljo uenje tehnik s podroja likovnega in ronega ustvarjanja, s pomojo katerih izdelujejo razline izdelke, ki so iri javnosti predstavljeni v okviru razstav.

Dnevni centri so namenjeni vsem polnoletnim osebam s teavami v duevnem zdravju, ki se vanje vkljuijo prostovoljno in se strinjajo s pogoji posameznega Dnevnega centra. Dnevni centri praviloma delujejo vsak delavnik od 8. do 16. ali 17. ure. Med vikendi so obiajno zaprti, a nekatere dejavnosti se lahko izvajajo prav takrat (npr. sobotni pohodniki izleti).

Programi Stanovanjskih skupin

Stanovanjske skupine so manje bivalne enote za tiste ljudi s teavami v duevnem zdravju, ki potrebujejo obasno ali stalno podporo pri bivanju in organiziranju njihovega vsakdana ter pri prehodu v samostojno ivljenje. To pomeni, da se lahko nekdo, ki nima svojcev, ali pa se z njimi ne razume, hkrati pa ne zmore iveti sam, nastani v skupini oseb s podobnimi teavami. V najveji moni meri se bo poskusil osamosvojiti, in sicer s pomojo lastnih moi in strokovnih delavcev.

Programi zdruenj svojcev oseb z duevno motnjo

Programi svojcev so dragoceni za vse, ki imajo blinjega, ki trpi za kakno obliko duevne motnje. Obiajno nudijo aktivnosti, ki svojce opogumijo, jim olajajo stiske ter nudijo informacije, kako pravzaprav iveti z blinjim, ki ima duevno motnjo.

36

Tako se preko predavanj in delavnic, na katere vabijo razline goste, strokovnjake in svojce z dolgoletnimi izkunjami, pouujejo o duevnih motnjah, njihovem zdravljenju ter temah, ki krepijo medosebne odnose in so na splono uporabne za duevno blagostanje.

Ena takih aktivnosti je program Vseivljenjsko uenje za krepitev duevnega zdravja posameznikov in celovito uenje obvladovanja stresnih situacij svojcev, ki imajo v druini osebo s psihiatrino diagnozo. Program poteka celo leto in je razdeljen v razline tematske sklope, ki se izvajajo meseno.

Skupine svojcev so osnovane z namenom, da se svojci med seboj ustrezno poveejo, povedo svoje izkunje, prisluhnejo izkunji drugih svojcev ter se tako vzajemno podpirajo. Skupna sreanja svojcev so namenjena njihovi medsebojni podpori, opogumljanju in informiranju. Omogoajo jim, da se sooijo s svojimi zatiranimi ustvi, med katere se najpogosteje vrinejo obutki jeze, strahu in negotovosti. S tem se jim eli pomagati, da izrazijo svoje interese, ki jih po navadi zapostavljajo na raun interesov svojih blinjih.

dEpRESIJA IN OdvISNOST Od pOMIRJEvAL TER ALKOhOLA

Zgodba gospe Mance

Nedelja zveer. Ga. Manca poklie na svetovalni telefon. V obupu in joku hiti pripovedovati, da mora po enem mesecu bolnike jutri v slubo in da jo ob tem spreletava groza. Izpostavi, da je e vedno utrujena, da jo vse boli in da ji zdravila, ki jih je dobila pri zdravnici, ni ne pomagajo.

Svetovalka na deurnem telefonu skozi dalji pogovor ugotovi, da je ga. Manca pred tremi meseci v prometni

37

nesrei izgubila sina ter da sta z moem v precejnji duevni stiski, le da mo hodi v slubo, ona pa ostaja sama doma. Ker se je ga. Manca poutila zelo slabo, je obiskala zdravnico. Le-ta ji je sprva predpisala pomirjevala, ki jih je ga. Manca al vsaki poplaknila z vodko. Ko ji je pomirjeval zmanjkalo, je svojo zdravnico prosila za nova, a ta ji jih ni elela ve predpisati. Namesto njih je dobila antidepresive, ki jih je e po petih dneh zavrgla, saj ji je bilo po njih slabo. Ker se je njeno poutje e slabalo, je prosila moa, e lahko svojemu zdravniku ree za novo katlo pomirjeval. Mo je ni hudega slute privolil, saj je eni elel pomagati. Kasneje je uspela preko svakinje dobiti e tretjo katlo in tako je v zelo kratkem obdobju razvila odvisnost od pomirjeval ter e naprej zlorabljala alkohol.

Svojo duevno stisko, ki jo je povzroila izguba sina, je priela reevati na samodestruktiven nain. Svetovalka na telefonu je prav tako prepoznala, da se ga. Manca za sinovo smrt obsoja in si oita. Ker je bila med telefonskim pogovorom tudi rahlo opita, jo je svetovalka napotila k nonemu poitku in obisku svoje zdravnice naslednje jutro. Upala je, da bo zdravnica prepoznala nastali problem in jo ustrezno napotila v nadaljnjo obravnavno. Opremila jo je tudi s telefonskima tevilkama drutva, ki dela na podroju alovanja, ter zdravstvene ustanove, kjer ji bodo zagotovo pomagali skozi proces alovanja.

Ga. Manca izgube ni zmogla prenesti brez posledic za zdravje, kar je ob alovanju za blinjo osebo dokaj znailno. Reemo lahko, da je normalni proces alovanja umetno prekinila in boleino potlaila s pomirjevali in alkoholom, zato je postala e bolj alostna, tesnobna, nemirna, razdraljiva in v stanju neprestane agonije. edalje slabe je obvladovala vsakdan, do moa in drugih blinjih je postala zadirna ter kategorino odklanjala vsak njihov poskus, da bi ji pomagali. Izgubljala je tla pod nogami.

38

Zdravljenje in obravnava depresije s pridruenoodvisnostjo od pomirjeval oziroma alkohola

Odvisnost od pomirjeval v kombinaciji z zlorabo alkohola lahko obravnavamo ambulantno, praviloma ni potrebno, da je oseba hospitalizirana. Ker pomirjeval ni mono dobiti brez recepta, bo ga. Manca imela do njih onemogoen dostop, svoje vire pa je e iztroila. To je dobro vedeti.

Njena leea zdravnica jo lahko bodisi obravnava ambulantno ali pa jo napoti do specialista psihiatra, ki se bo odloil o nainu zdravljenja. V individualnem nartu zdravljenja bosta opredelila nain urejanja odvisnosti od pomirjeval, pa tudi sooanja z izgubo, ki bo potekalo v skupinski obravnavi za alujoe.

V nekaterih primerih se bo morda specialist psihiater vseeno odloil za hospitalizacijo na oddelku za zdravljenje odvisnosti. V tem primeru bo ga. Manca dobila vso ustrezno strokovno podporo ob sooanju z izgubo sina. Se pravi, da bo lahko priela konstruktivneje alovati in se s svojimi ustvi sooati, ne pa pred njimi beati.

Potek zdravljenja tako v hospitalni kot skupnostni obravnavi je podoben kot pri odvisnosti zgolj od alkohola, a je seveda prilagojen specifinosti zdravstvenega in duevnega stanja osebe. Pristojnosti slub in celoten proces zdravljenja ostajajo dokaj podobni zgoraj opisanim nainom zdravljenja pri MOM s pridrueno odvisnostjo od alkohola.

39

bIpOLARNA MOTNJA TER OdvISNOST Od pREpOvEdANIh dROG

Klavdijina zgodba

Klavdija je stara 37 let in zakljuuje zdravljenje na oddelku za zdravljenje odvisnosti v psihiatrini bolninici. Trenutno se zanjo pripravlja namestitev v stanovanjsko skupino nevladne organizacije s podroja odvisnosti, kjer bo nadaljevala z rehabilitacijo.

Klavdija se je veji del svojega ivljenja zapletala v nekonstruktivne zgodbe, v nepremiljene odloitve in doivela veliko izgub. Nenazadnje je izgubila slubo in pod ceno prodala stanovanje. ele na zadnjem zdravljenju se je priela zavedati, da je imela teave zaradi nezdravljene bipolarne motnje, ki jo je zamaskirala z drogami. Njena okolica in ljudje, ki so ji bili blizu, duevne motnje niso prepoznali, menili so, da je muhasta in naporna, da je teak karakter in da ji je odgovornost tuja. Vendar je nepoznavanje in nezdravljenje bipolarne motnje precej opustoilo njeno ivljenje. Pogubno je postalo, ko je priela simptome depresije lajati z drogami. Kmalu je postala zasvojena in vsi vemo, da dolgoletna zasvojenost negativno vpliva na loveka in na njegove odnose. Zasvojena oseba je namre predana svoji drogi, z njo ima tako reko odnos in posledino izgublja ljudi v svojem ivljenju, ima skrhane medosebne odnose, saj nihe ne zmore prenaati toliko manipulacij in lanih obljub. Sorodniki in druge blinje osebe nad njimi obiajno obupajo, se jih izogibajo, jim ne zaupajo, s tem pa skuajo zgolj zaiti sebe. Druenje zasvojene osebe se tako sasoma omeji zgolj na tiste, ki imajo tudi sami teave z zasvojenostjo, to pa vodi v propad. Klavdija se je sicer skuala zdraviti in abstinirati, vendar dolgorono ni zmogla. Manjkala sta ji namre podpora in zdravo okolje, v katerem bi lahko svojo abstinenco tudi vzdrevala. Obasno ji je

40

za nekaj mesecev celo uspelo, a ker ni zdrala nihanj v razpoloenju predvsem depresivnih epizod , jih je vedno znova odpravljala z drogami. Ujetosti v rno luknjo, kot jo je poimenovala, ni prenaala, zato je naredila vse, da bi se poutila bolje. Ker bipolarne motnje ni prepoznala, se je znala v zaaranem krogu.

Na zdravljenju je pripovedovala, kako se dobro spominja prvega poleta v viave, ki je bil izzvan z ekstazijem, vendar je mislila, da je to zgolj uinek droge. Spominja se, kako so s prijatelji vsak konec tedna hodili na partije in veselo jemali ekstazi, ki so ga poplaknili z izdatnimi mericami alkohola. Spominja se, kako je imela e nekaj dni po tem, ko so se prijatelji e spustili z viav, neverjetno veliko energije. Spanja sploh ni potrebovala, prepleskala je stanovanje, bila izjemnega razpoloenja, vznesena in energina, imela je obutek, da so se ji miselne sposobnosti okrepile, saj je izjemno dobro povezovala razlina dejstva, hitro je govorila in naredila moan vtis na nove prijatelje. Takrat je prodala avto in kupila novega, poutila se je boansko privlana in se v kratkem asu spustila v ve seksualnih razmerij z neznanci. Spoznala je tudi mokega, ki ji je ponudil kokain. elel jo je malo razvedriti, ker se mu je ob prvi depresivni epizodi zasmilila. Bila je vsa nebogljena, z malo energije, kronino utrujena in upoasnjena, utila je pekoo boleino v prsih, ki jo je kljuvala, teko je spala in skoraj ni jedla. Ko je vzela kokain, so jo preplavili obutki vsemogonosti in sree. Ker je menila, da ji bo kokain pomagal premagovati slabe dni, ga je priela redno jemati. Novi prijatelj ji je priel prav, saj jo je e leta oskrboval z odmerki. Po oetovi smrti je namre podedovala delnice in stanovanje, imela je slubo, tako da je bila v materialnem smislu preskrbljena in je za drogo imela dovolj denarja. Precej let ji je odvisnost tudi uspevalo prikrivati, vendar se je nazadnje pripeljala do meje, ko je lo samo e navzdol. V slubi je naredila veliko napak, pogosto je zamujala, pri delu ni bila zbrana, s sodelavci pa v nenehnih sporih.

41

Pogosteje je bila tudi na bolniki zaradi zdravstvenih zapletov, ki so jih povzroile droge. Nazadnje je bilo z njo tako hudo, da so jo urgentno sprejeli na oddelku za odvisnosti. Prilo je do hudega zdravstvenega zapleta, ni se vedelo, ali je lo za poskus samomora ali nakljuen prevelik odmerek. Vendar je ta dogodek pomembno vplival na njeno odloitev za zdravljenje ter urejanje svojega ivljenja.

Klavdija je ob skorajnji smrti na odvisnost priela gledati drugae. Ni bila ve tako mono obrambno naravnana in za svoje teave ni iskala krivcev drugje, temve je odgovornost za situacijo prevzela nase. Preko zdravljenja, psihoterapije in podpore oseb, ki so doivljale podobno stisko, je prila do uvida med drugim je ugotovila tudi, da je njena mama naredila samomor zaradi nezdravljene bipolarne motnje in da je k tej motnji tudi bioloko nagnjena. Sasoma je razumela svoja nihanja v razpoloenju, uvidela je, da ne gre za njeno ibkost, temve da je proti moganskemu neravnovesju nemona, da jo le-ta preplavlja ter da pri okrevanju potrebuje pomo.

ShIZOfRENIJA IN OdvISNOST Od pREpOvEdANIh dROG

Gorazdova zgodba

Po konani osnovni oli se je Gorazdova druina iz podeelja preselila v veliko mesto. Prvi in drugi letnik srednje elektro ole je Gorazd opravil z odliko, bil je vzoren fant z delovnimi navadami, doma pripravljen pomagati tudi pri gospodinjskih opravilih. A veliko mesto je imelo drugano dinamiko in navade, ivljenjski stil veine njegovih vrstnikov je bil drugaen, kot ga je poznal od prej. Tudi soseska, v kateri so iveli, je bila Gorazdu nova, tam je bilo precej lokalov, v bliini je bil tudi velik trgovski center in zbiralie mladih. Gorazdu je ta utrip ustrezal

42

in priel je raziskovati okolje, spoznavati nove prijatelje in se po zaetni prilagoditvi mestnemu ivljenju zelo sprostil. Z izhodi ni imel teav, stara sta mu zaupala, saj je bil vzoren, delaven in pozoren fant. Bila sta tudi vesela, da se je v novo okolje tako lepo vklopil in se sprostil. V tretjem letniku srednje ole pa je Gorazd v nonem klubu, kjer so praznovali njegov rojstni dan, spoznal novo drubo, ki je bila precej razposajenega razpoloenja. Njegovo pozornost je zlasti pritegnila Anja, sestra njegovega soolca. Veer sta preivela skupaj, Gorazd je prvi vzel plesno drogo in preivel udovito no v drubi svojih vrstnikov. Nad tovrstnim druenjem je postal navduen in njegovi vikendi so postajali edalje bolj urerski, s tem pa tudi tvegani za njegovo duevno zdravje. Opustil je druinske aktivnosti in port. Od takrat je vsak petek in soboto preivel v nonih klubih, kjer je z drubo uil veliko alkohola in plesnih drog. To se je sasoma zaelo kazati tudi v slabem olskem uspehu, razdraljivosti in utrujenosti. Stara sta postala zaskrbljena, saj se je iz vzornega in druinskega fanta skoraj ez no prelevil v urerja in oportunista. Tolaila sta se z mislijo, da sta imela v puberteti tudi sama fazo hipijade in da je to sestavni del odraanja, vendar je Gorazd ivljenje in svoje meje raziskoval na edalje bolj tvegan nain. Stara se nista zavedala, da so prepovedane droge dandanes mnogo dostopneje, kot so bile v njuni mladosti, in da so preprodajalci drog danes precej bolj pronicljivi in dostopni ter bolj povezani kot neko.

Gorazd je nekega veera spoznal novo drubo, ki ga je v razposajenosti povabila na novo ekspedicijo. Prvi v ivljenju je vzel heroin. Obutek ga je odnesel. Poutil se je kot polbog. Izostrili so se mu vsi uti, preplavili so ga neverjetni obutki, odprle so se mu nove dimenzije. Zelo je bil preseneen nad seboj in svojo novo izkunjo. Po njej mu je vsakdanja realnost postajala edalje bolj nadlena in naporna. V pouku in oli nasploh ni videl nobenega smisla

43

ve. Zaradi uranja je bil v edalje vejem zaostanku z uno snovjo, gradiva ni ve obvladoval, dobre ocene so ga nehale motivirati, saj jih niti ni ve dobival, za nameek ga je zapustila e Anja, ker ji je njegovo eksperimentiranje postalo tuje, s stari pa je prihajal v edalje veje spore, po novem sta mu odrekla tudi epnino. Ni zmogel ve sooanja s povsem primernimi izzivi za njegovo starost, ivljenjski stil, ki ga je imel prej, pa ga ni zanimal ve. Obveznosti v oli so mu postale naporne, odnaanje smeti in pospravljanje njegove sobe kot tudi prevzem delovnih nalog v skupnem gospodinjstvu s stari so mu postali nesmiselni, s trenerjem odbojke sta se sprla, ker je zamujal na treninge, soolci pa so ga nehali zanimati, ker so bili vsi po vrsti dolgoasni. edalje bolj ga je vleklo k novim prijateljem, kjer je lahko dobil omamo, ki ga je odnaala v nov, mavrini svet obutkov. O tveganosti taknega vedenja je nehal razmiljati, spletnih strani, kaj to pomeni, ni ve preverjal, temve se je povsem brezglavo prepual novim dogodivinam. Gorazd je nadaljeval s heroinom, ki ga je doivljal kot sestavni del druenja samo da nekaj novega dogaja , prav tako pa je na nove prijatelje elel narediti vtis, da ni meva, da si upa eksperimentirati, da je frajer.

Gorazda je eksperimentiranje pripeljalo v odvisnost, in to v zelo kratkem asu. Spremenil je svoje vedenje, ustvovanje, doma je priel krasti nakit, denar in druge umetnine, ki jih je potreboval za nakup heroina. Novi prijatelj ga namre ni ve ni astil, temve je od njega zahteval precej denarja, ki ga Gorazd ni imel.

A Gorazd je imel sreo, saj je ivel s starema, ki sta nemudoma ukrepala. Dogovorila sta se za komuno, kjer so po petih mesecih ugotovili, da ima Gorazd pridrueno duevno motnjo, saj je postajal edalje bolj blodnjav in paranoiden. Zdravnik psihiater je ugotovil, da gre za psihozo, ki potrebuje bolninino zdravljenje. Gorazda so

44

tako v precej nebogljenem in slabem zdravstvenem stanju poslali domov. Stara sta ga nemudoma pospremila na zdravljenje v psihiatrino bolninico, kjer so ga zdravili in obravnavali po prilagojenem nartu, saj je lo za komorbidno stanje.

ZdRAvLJENJE bIpOLARNE MOTNJE IN ShIZOfRENIJE S pRIdRUENO OdvISNOSTJO Od dROG

Dolgotrajna obravnava in zdravljenje v primerih, kot sta Klavdijin in Gorazdov, praviloma obsega bolninino zdravljenje, kjer se dosee abstinenca, ter ustrezno zdravljenje pridruene duevne motnje. e je oseba predhodno v komuni in se ugotovi, da gre za pridrueno duevno motnjo, potem se tega posameznika v nadaljevanju obravnava in zdravi v psihiatrini bolninici.

V obeh primerih je po odpustu iz bolninice nujno nartovati obravnavo v skupnosti. V primeru Klavdije se nartuje sprejem v stanovanjsko skupino nevladne organizacije s podroja odvisnosti, kjer bo delena intenzivnega rehabilitacijskega programa. V primeru Gorazda pa se nartuje vkljuitev v obravnavo v skupnosti, ki se izvaja v okviru Centrov za socialno delo pri koordinatorju obravnave v skupnosti.

Programe nevladnih organizacij s podroja odvisnosti od drog in oblike zdravljenj v zdravstvenih ustanovah opisujemo v nadaljevanju in so praviloma primerni za vse, ki imajo teave z odvisnostjo od drog. e gre za komorbidnost, se nart prilagodi specifini situaciji posameznika in se v njegovo izvajanje vkljui ustrezne strokovnjake. Pri bipolarni motnji je kljunega pomena obvladovanje razpoloenja, vztrajanje pri abstinenci in

45

vzpostavitev zdravega in uravnoveenega ivljenjskega sloga. Pri shizofreniji je potreben celovit multidisciplinaren pristop, v katerem se skrbi tako za medikamentozno terapijo kot za okrevanje in rehabilitacijo na podrojih ivljenja, ki jih oseba zmore. V ta namen bo koordinator obravnave v skupnosti pripravil individualni nart, v katerem bo opredelil potrebe in aktivnosti, ki jih je potrebno izvajati za im bolj kakovostno in obvladljivo ivljenje v domaem okolju. Bistvo te obravnave je individualizirana, kontinuirana in integrirana oblika rehabilitacije, ki se ne osredotoa zgolj na medicinsko diagnozo, temve celostno pomaga loveku in njegovim blinjim. Tudi pri Gorazdu gre za komorbidnost, ki zahteva veplastno in strukturirano obravnavo.

Centri za prepreevanje in zdravljenje odvisnosti

V Sloveniji imamo 18 Centrov za prepreevanje in zdravljenje odvisnosti ter dve ambulanti, ki delujeta v okviru zdravstvenih domov. Centri se nahajajo v vseh slovenskih regijah, in sicer v naslednjih mestih: Ljubljana, Maribor, Celje, Koevje, Kranj, Breice, Logatec, Murska Sobota, Novo mesto, Trbovlje, Velenje, Izola, Koper, Nova Gorica, Piran, Seana, Ilirska Bistrica ter Pivka. V Ljubljani obstaja e Center za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, ki deluje v okviru Psihiatrine klinike Ljubljana. V okviru slednjega poteka poseben program obravnave uivalcev drog s pridruenimi (komorbidnimi) duevnimi motnjami. Za prvi pregled ni akalne dobe oz. je ta najve teden dni. Poleg ambulantne in bolninine obravnave imajo za te bolnike tudi poseben program dnevne bolninice. Na posestvu Razori so urejeni tudi prostori za dnevno bivanje, kjer potekajo programi za bolnike s Centra za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog tako za tiste, ki so vkljueni v programe treh razlinih dnevnih bolninic, kot tudi dnevni progami za tiste, ki se zdravijo bolninino.

46

Namen Centrov za prepreevanje in zdravljenje odvisnosti je vzpostavljanje abstinence uporabnikov in zmanjevanje kode zaradi odvisnosti. V Centrih za prepreevanje in zdravljenje odvisnosti delujejo strokovni timi, ki izvajajo zdravstvene, psihiatrine, psihosocialne in psihoterapevtske obravnave ter substitucijsko terapijo. Dosegljivi so po telefonu in osebno za nudenje informacij glede zdravljenja odvisnosti, v teh centrih se je mono naroiti tudi na pregled pri zdravniku, na svetovanje in psihoterapijo pri psihologu, bodisi se vkljuiti v skupinsko obravnavo ter druinsko ali socialno svetovanje. Izvajajo urinske teste za ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog ter cepljenje proti hepatitisu A in B za odvisnike in tiste, ki so vkljueni v substitucijski program. Nudijo pomo pri pripravah na zdravljenje v bolninicah, komunah ali terapevtskih skupnostih, rehabilitaciji in reintegraciji v drubo. Nekateri centri nudijo tudi pomo pri drugih oblikah odvisnosti, npr. odvisnost od iger na sreo, ter izvajajo programe KZA-jev. V veini centrov, kjer je prisoten psihiater, izvajajo tudi ambulantno zdravljenje pridruenih duevnih motenj.

Substitucijska terapija

Kot smo e omenili, se v Centrih za prepreevanje in zdravljenje odvisnosti izvaja tudi substitucijska terapija oziroma terapija z nadomestnimi odmerki zdravil (metadon, buprenorfin, buprenorfin/nalokson, SR morfin), s pomojo katerih zasvojene osebe zmanjajo uporabo heroina in postopoma doseejo abstinenco. Veliko odvisnih od opiatov abstinence ne zmore, saj se pojavi hud in teko vzdren odtegnitveni sindrom. S substitucijsko terapijo se ga omili ali preprei, ravno tako se pri osebi zmanja elja po drogi. Praviloma se substitucijska terapija uvede tudi pred bolninino detoksikacijo odvisnih od heroina na Centru za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog (v centrih, ki izvajajo substitucijsko zdravljenje).

47

V Sloveniji je najpogosteja in najbolj znana oblika zdravljenja metadonska substitucijska terapija. Pogoji za vkljuitev v substitucijsko terapijo so bolezen odvisnosti od opioidov (heroin), neuspeen poskus detoksikacije, seznanitev z uinki zdravljenja s substitucijskim zdravilom in njegovim potekom, seznanitev z drugimi smiselnimi monostmi zdravljenja ter podpisan terapevtski dogovor. Substitucijsko zdravljenje lahko poteka v obliki kratkotrajne detoksikacije (stabilizacije in zmanjevanja odmerka v enem mesecu), dolgotrajne detoksikacije (ve kot en mesec), kratkotrajnega vzdrevalnega programa (prejemanje substitucijske terapije manj kot 6 mesecev) ter dolgotrajnega vzdrevalnega programa (ve kot 6 mesecev).

Psihofizino stanje zasvojenih oseb se s pomojo substitucijske terapije stabilizira, veina jih uporabo heroina zmanja ali z njim popolnoma preneha, predvsem pa je pomembno, da lahko bolj stabilni posamezniki iejo pomo v drugih programih, ki so jim na voljo za nadaljnje urejanje njihove celostne problematike. Celostna obravnava tako vkljuuje multidisciplinarni tim, kjer gre za medicinsko in svetovalno podporo, ki se prilagodi individualnemu stanju osebe. Vzporedno s tem potekata tudi psihoterapevtska in psihiatrina obravnava, ki sta nujno potrebni, saj je veini zasvojenih tudi v substitucijskem programu teko ohranjati motivacijo za spremembo ivljenjskega stila, predvsem pa prizadeti s komorbidno motnjo pogosto potrebujejo e dodatno prilagojeno medikamentozno in/ali psihoterapevtsko zdravljenje.

Ambulantno zdravljenje komorbidne motnje se pogosto nadaljuje tudi po zakljuenem bolnininem zdravljenju (detoksikacija, zdravljenje psihiatrine komorbidnosti) in v primerih, ko se za bolninino zdravljenje prizadeti ne odloajo ali ga celo odklanjajo. Praviloma se v primerih

48

komorbidne motnje, ko gre za akutno poslabanje in je potrebno bolninino zdravljenje, osebo napoti v psihiatrino bolninico, v primerih remisije komorbidne motnje z motivacijo po detoksikaciji pa se osebo usmeri v bolninino zdravljenje na Centru za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog. Po detoksikaciji se veina odvisnikov teko sooa z obutki praznine, depresije in s pomanjkanjem energije, zato elijo ta obutja odpraviti. Ravno tako teko prenaajo odtegnitveni sindrom, nekateri simptomi pa se lahko pojavljajo e dolga obdobja po abstinenci. S pomojo celostne obravnave od medikamentozne, psihoterapevtske, psihosocialne do skupnostne se jim omogoa krepiti pravilne ivljenjske odloitve in utrjevati zdrav ivljenjski slog.

bolninino zdravljenje na Centru za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog

Tovrstno zdravljenje se prine z ambulantnimi pripravami, ki potekajo od enega do ve mesecev. V tem asu je odvisna oseba vkljuena v ambulantno obravnavo 12-krat tedensko ali v Podporno dnevno bolnico z namenom priprave na sprejem na 6-tedensko zdravljenje na Oddelku za detoksikacijo, kateremu sledi obravnava na Oddelku za intenzivno podaljano zdravljenje, ki praviloma traja 8 tednov. Mona je tudi vkljuitev v Dnevni oddelek, ki poteka trikrat tedensko in traja v povpreju 6 mesecev. Po zakljuenem zdravljenju na Dnevnem oddelku se lahko odvisna oseba vkljui v izvenbolninino skupino, ki poteka enkrat tedensko in je prilagojena tistim posameznikom, ki hodijo v slubo ali olo. Program zdravljenja se praviloma prilagodi potrebam in zmonostim posameznika oceni se glede na njegovo obliko bolezni odvisnosti, predvsem na pridruene duevne ali osebnostne motnje, na socialni, zaposlitveni status itn. Pri dvojnih diagnozah kot smo zapisali e zgoraj velja dosei abstinenco, ki mora trajati

49

vsaj nekaj tednov ali mesecev, da bi lahko z gotovostjo diagnosticirali pridrueno duevno motnjo in pripravili ustrezen nart zdravljenja tako v bolnininem okolju kot po odpustu. V tem obdobju je priporoljivo koristiti tudi programe izven bolninice, kot so terapevtske skupnosti, klubi zdravljenih uivalcev drog ali skupine za samopomo. Na Centrih za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog obstaja tudi Dnevna bolnica za bolnike, odvisne od prepovedanih drog s pridrueno duevno motnjo, v kateri zdravljenje poteka enkrat tedensko.

Nevladne organizacije s podroja zasvojenosti od prepovedanih drog

V Sloveniji se e ve kot dve desetletji razvija nevladni sektor, ki izvaja socialnovarstvene programe, namenjene reevanju stisk in teav oseb z razlinimi oblikami zasvojenosti in njihovih svojcev. V tem asu se je razvila mrea terapevtskih in drugih programov za urejanje socialnih stisk zaradi zasvojenosti s prepovedanimi drogami, alkoholizma in drugih oblik zasvojenosti ter mrea drugih programov, ki omogoajo nastanitev in obravnavo za uivalce drog, skupaj s pripadajoimi mreami sprejemnih in dnevnih centrov (za motiviranje in pripravo uporabnikov na vstop v terapevtske skupnosti), centrov za reintegracijo abstinentov v drubo, programov za vzporedno terapevtsko pomo druinam uivalcev drog ter terapevtskim skupnostim alternativnih programov za uivalce drog.

Seveda bi komorbidnost najustrezneje obravnavali v programih, ki so namenjeni prav dvojnim diagnozam, vendar je tovrstna obravnava mona le v Zavodu Pelikan Karitas, ki ima specializiran socialnovarstveni program prav za osebe s pridruenimi teavami v duevnem razvoju (imenovan Terapevtska skupnost za uporabnike s

50

pridruenimi teavami v duevnem zdravju), in v Drutvu Projekt lovek, kjer obravnava poteka v obliki Dnevnega centra z monostjo nastanitve. V obeh programih je pomembno, da je uporabnik stabiliziran glede pridruene motnje.

Sicer pa trenutno v Sloveniji obravnavamo komorbidnost z multidisciplinranim pristopom, kar pomeni, da v nart psihosocialne obravnave vkljuimo tudi strokovnjake, bodisi s podroja zasvojenosti bodisi s podroja duevnih motenj. Odvisno od individualnega primera.

V nadaljevanju opisujemo programe socialne rehabilitacije, v katere uvramo socialnovarstvene programe na podroju obravnave in prepreevanja zasvojenosti, in so namenjeni uporabnikom prepovedanih drog, osebam, ki so se znale v socialnih stiskah zaradi alkoholizma, osebam z motnjami hranjenja ter drugimi oblikami zasvojenosti. Delimo jih na visokoprane (terapevtske skupnosti, komune, dnevni centri ipd.) in programe zmanjevanja kode.

Visokoprani oziroma rehabilitacijski programi nevladnih organizacij

Praviloma skoraj vsi visokoprani programi nudijo socialno rehabilitacijo tistim, ki se odloijo za abstinenni nain ivljenja, so zmoni vzpostaviti zaetno abstinenco, rabijo pa pomo pri vzdrevanju abstinence, spremembi naina ivljenja, pri ponovni reintegraciji v drubo, zaposlitvi itn.

Ti programi nudijo celovit nabor aktivnosti, ki je namenjen tako urejanju posameznika, njegovih blinjih kot tudi iri problematizaciji zasvojenosti v drubi. Socialna rehabilitacija zasvojenih v visokopranih programih obiajno vkljuuje spekter aktivnosti, v katere so vkljuene razline oblike psihoterapije, svetovanja, delovne

51

terapije, kulturne in ustvarjalne dejavnosti, portne aktivnosti, psihoedukacija ter delo z blinjimi osebami. Izjemen poudarek je na strukturi asa ter na individualni obravnavni posameznika, ki vkljuuje poglobljen pristop, upotevajo njegovo telesno, duevno, duhovno, socialno in ekonomsko vpetost v ivljenje.

Pisarne za informiranje in svetovanje

Pisarne so namenjene zasvojenim in njihovim svojcem ter drugim posameznikom, ki se elijo informirati o oblikah strokovne pomoi in podpore. V informativni pisarni dobijo od strokovnih delavcev predvsem prve informacije, napotke, svetovanje in pomo. Uporabniki in svojci, ki iejo informacije, so lahko vkljueni obasno ali pa kontinuirano. Svetovanje poteka na individualni, druinski in/ali partnerski ravni. V njih se lahko izvajajo terapevtski programi z namenom podpore zasvojenim in njihovim blinjim pri pridobivanju novih odnosnih in doivljajskih izkuenj na poti k bolj kvalitetnemu, odgovornemu in samostojnemu ivljenju. V nekaterih tovrstnih programih izvajajo tudi razline oblike druenja, kot so na primer druabne igre, izobraevalno-pogovorne delavnice, portne, kulturne in ustvarjalne aktivnosti. V program se lahko vkljuijo tudi e aktivni uivalci z visoko mero motivacije za vzpostavitev abstinence in nadaljnje svetovalno terapevtsko delo ali pa uporabniki, ki so zakljuili ali predasno izstopili iz programa reintegracije in si elijo nadaljevati v terapevtski obravnavi.

Sprejemni centri

Sprejemni centri so namenjeni nudenju podpore in pomoi pri vkljuitvi v programe strokovne obravnave in socialne rehabilitacije tako doma kot v tujini. Strokovna obravnava

52

zajema tudi delo s svojci vkljuenih. Obravnava poteka v obliki individualnega svetovanja tako osebam, ki so zasvojene, kot njihovim svojcem. Poleg motiviranja za vkljuitev v stanovanjske programe potekajo v sprejemnih centrih tudi samostojni svetovalni programi, namenjeni tistim, ki so vzpostavili abstinenco in elijo zgolj individualno obravnavo, ali tistim, ki abstinence e niso dosegli, kaejo pa motivacijo za neko obliko pomoi.

Dnevni centri

Programi Dnevnih centrov so lahko organizirani kot pripravljalni programi za vstop v Terapevtsko skupnost ali komuno, pri emer je uporabnikom, ki nimajo podpornega okolja ali so iz oddaljenih krajev, omogoena tudi nastanitev. Namen Dnevnih programov je priprava na poglobljeno terapevtsko delo, pridobivanje osnovnih navad, kot so tonost, rednost in vzpostavitev stabilne abstinence. Dnevni centri, ki so namenjeni pripravi na Terapevtsko skupnost, so strukturirani, potekajo pa najmanj 10 ur dnevno. Uporabniki so kontinuirano vkljueni, organizirane so razline aktivnosti, ki vkljuujejo psihoterapevtsko in svetovalno delo, delovne aktivnosti (kuhanje, pospravljanje, vzdrevanje hie in vrta), vodene portne aktivnosti, ustvarjalne in kulturne aktivnosti, biblioterapijo in razline druge prostoasne aktivnosti.

Druga oblika dnevnih centrov je namenjena strokovni obravnavi, druenju in sreevanju, kjer imajo uporabniki drog monost preivljati prosti as, nudena jim je monost branja dnevih asopisov in revij, uporabe raunalnikov, igranja druabnih iger in monost pridobivanja najrazlinejih informacij glede zaposlovanja ter pridobitve socialne pomoi. Z delavci dnevnega centra imajo posamezniki monost tudi individualnega svetovanja in pogovorov.

53

Terapevtske skupnosti

Obravnava v terapevtski skupnosti praviloma traja od 12 do 15 mesecev in je namenjena strokovni obravnavi ter rehabilitaciji zasvojenih s prepovedanimi drogami. V njih si prizadevajo za celovit pristop, v katerem bi posameznik uvedel spremembe na telesnem, duevnem in duhovnem podroju gre za spremembe v vzorcih ustvovanja, razmiljanja in vedenja, ki so vzdrevali zasvojenost. Del programa je tudi delovna terapija, skrb zase in za skupnost, v kateri so nameeni. V tem programu uporabniki utrjujejo samostojnost, se uijo reevati probleme in preivljajo prosti as na ustvarjalen nain. Poleg terapevtskega dela je pomemben vidik e socialna rehabilitacija v obliki portnih aktivnosti, pohodnitva, ustvarjalnih, kulturnih aktivnosti ter prostovoljnega dela v zunanjih organizacijah.

V zadnjih dveh letih deluje v okviru Projekta lovek tudi specializirana terapevtska skupnost za zasvojene stare z otroki, ki omogoa nastanitev zasvojenih mamic skupaj z otroki.

Terapevtske komune

Obravnava v komunah temelji na principih samopomoi in izkunjah tistih, ki so se bremena drog e reili. Princip delovanj komun temelji na tem, da osnovni problem ni droga, temve lovekova izguba smisla in vrednot. Terapevtske komune so namenjene odkrivanju samega sebe, utrjevanju novih navad in vrednot ter vzgajanju odgovornih oseb. Program poteka od 24 do 36 mesecev.

54

Centri za reintegracijo

Centri za reintegracijo predstavljajo most med razmeroma strukturiranim programom in vsakodnevnim ivljenjem. Izvajajo se v namestitveni obliki (predvsem prvi del reintegracije), kasneje v dnevni obliki, ob koncu pa pomo poteka zgolj preko terapevtskih pogovorov in skupin. Namen Centrov za reintegracijo je, da se posameznik postopoma odmika od programa in prevzema vse vejo samostojnost. Vstop je moen po uspeno zakljuenem programu v terapevtskih skupnostih ali komunah oziroma po vzpostavljeni abstinenci v kaknem drugem programu socialne rehabilitacije. Namenjen je nekdanjim uivalcem prepovedanih drog, ki so zakljuili z abstinennim programom urejanja zasvojenosti. Gre za zakljuno fazo obravnave, v kateri se postavljajo temelji za ivljenje brez drog, ko se posameznik preskua v razlinih stresnih situacijah. Program izvaja delovne, terapevtske, portne in kulturne aktivnosti.

Program predstavlja oporo in pomo pri izobraevanju, iskanju dela ter pri vkljuevanju v samostojno in odgovorno ivljenje, krepitev osebnostnih, socialnih, vedenjskih ter ustvenih spretnosti, ki so pomembne za vzdrevanje abstinence. Praviloma traja najmanj leto dni, najpogosteje pa vsaj leto in pol. Sestoji iz dveh ali celo treh delov. V prvi, bivanjski program, so uporabniki vkljueni najmanj 6 mesecev, v nekaterih programih hodijo ob vikendih domov. Po zakljuenem stanovanjskem delu programa, ko naj bi si poiskali slubo, pa so uporabniki vkljueni v skupinska sreanja in pogovore ter ivijo doma.

Vzporedna terapija druin

Terapija druin poteka vzporedno s programi, v katere so vkljueni uporabniki. Izvaja se v obliki terapevtskih skupin,

55

skupin za samopomo, individualnih, enodruinskih in vedruinskih sreanj. Nudijo podporo svojcem zasvojenih od prvega sooenja z drogo vse do konne vkljuitve v normalno ivljenje podporo ob uvidu v situacijo, motivacijske pogovore, pomo pri nartovanju in izpeljavi narta za reevanje problema, podporo ob socialni rehabilitaciji v abstinennih programih. Sreanja so organizirana razlino, dvakrat ali vekrat na mesec, in trajajo v povpreju do 2,5 ure.

Programi za otroke in mladostnike, ki eksperimentirajo z drogami in imajo druge teave v odraanju

Ti programi so namenjeni otrokom in mladostnikom (vkljuenim v redno olanje), ki imajo zaradi eksperimentiranja oziroma obasnega uivanja drog teave v oli, s socialnimi stiki, v druini. Namen teh programov je prepreiti razvoj zasvojenosti in ohraniti posameznika v rednem olskem sistemu.

Individualni/partnerski svetovalni in psihoterapevtski programi za e reintegrirane posameznike

Namenjeni so tistim, ki so se e uspeno reintegrirali v drubo in potrebujejo pomo ob aktualnih ivljenjskih okoliinah, oziroma tistim, ki elijo po zakljuenem programu nadaljevati s svetovalnim ali psihoterapevtskim delom.

Programi zmanjevanja kode oziroma nizkoprani programi

Namen teh programov je zmanjevanje kodljivih posledic uivanja drog. Namenjeni so tistim osebam, ki se ne elijo oziroma se ne zmorejo vkljuiti v socialno obravnavo v okviru visokopranih programov. Osebam se nudi konkretna pomo pri socialnih stiskah, informiranje in

56

svetovanje, ter pribor, ki prepreuje nalezljive bolezni (HIV, hepatitis), npr. sterilne igle, brizge, kondomi, informativno gradivo o varnem injiciranju ipd. Ti programi se v Sloveniji izvajajo v obliki:

zaveti in sprejemali za brezdomne uivalce prepovedanih drog,

terenskega dela z uivalci drog,

dnevnih centrov in svetovalnic,

programov javnega ozaveanja in informiranja,

info tok,

terenskega dela na prireditvah elektronske glasbe,

izvajanja delavnic z namenom zmanjevanja kode na podroju alkohola med mladimi itn.

Zavetia za brezdomne uivalce prepovedanih drog

V sklopu zavetia se nudi varno prenoevanje, monosti za opravljanje higiene ter priprave toplega obroka. Zavetie deluje vse noi v letu (med 21. in 9. uro), ob vikendih in praznikih pa 24 ur, torej tudi preko dneva. Izvajajo namestitev ter svetovanje brezdomnim uivalcem drog, ki so pristali na cesti predvsem zaradi zlorabe prepovedanih drog.

Dnevni centri

Vanj se vkljuujejo tisti uporabniki, zasvojeni z drogami, ki ne zmorejo visokopranih programov, si pa elijo neformalnega druenja, informacij in morebitne pomoi pri urejanju pravic iz socialnega in zdravstvenega varstva, zamenjav sanitetnega materiala ali potrebujejo drugo pomo. Strokovni delavci in prostovoljci jim nudijo podporo v socialnih in drugih ivljenjskih stiskah

57

in teavah. Zamenjava pribora za injiciranje pomeni, da dobijo sterilne injekcijske igle in potreben sanitetni material, vrnejo pa e uporabljenega. Razdeljevanje sterilnega materiala in pribora za injiciranje poteka tudi na terenu, pri emer dosegajo populacijo oseb, odvisnih od drog, ki ni vkljuena v noben program in je zaradi naina ivljenja ogroena ter izpostavljena razlinim dejavnikom tveganja. Poleg razdeljevanja sterilnega materiala se jih tudi ustrezno informira o programu ter se jim svetuje o prepreevanju tveganih vedenj, vezanih na uporabo prepovedanih drog. Nekateri dnevni centri izvajajo tudi skupine za samopomo z namenom vzajemne pomoi, izmenjave izkuenj, uinkovitosti reevanja teav in medsebojnega spodbujanja uporabnikov k spreminjanju naina ivljenja. Izvajajo e nekatere druge oblike skupinskega dela, kot so delavnice, teaji raunalnitva ipd.

Prednost vseh socialnovarstvenih programov je ta, da se sproti prilagajajo potrebam uporabnikov in potrebam lokalnih skupnosti. Med programi je mono tudi prehajanje iz manj zahtevnih v zahtevneje programe in obratno.

Programi ozaveanja javnosti in preventivnega delovanja

Preventive kampanje in medijsko ozaveanje so namenjene motiviranju zasvojenih za abstinenco in iskanje pomoi, informiranju in izobraevanju o razlinih oblikah zasvojenosti in nainih obravnave, zmanjevanju kodljivih posledic drog in alkohola med mladimi, zmanjevanju predsodkov o zasvojenih in za njihovo destigmatizacijo. Ravno tako nudijo strokovno pomo zaposlenim na podroju vzgoje in izobraevanja za prepoznavanje, so