KANALIZACIJA V DELU NASELJA PLINTOVEC · III KANALIZACIJA V DELU NASELJA PLINTOVEC Klju čne besede: kanalizacija, mala čistilna naprava, lovilec olj, stroškovna ocena,… UDK:

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO

Goran Korošec

KANALIZACIJA V DELU NASELJA

PLINTOVEC

Diplomsko delo

Maribor, marec 2010

Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa

KANALIZACIJA V DELU NASELJA PLINTOVEC

Študent: Goran Korošec

Študijski program: univerzitetni

Smer: Gradbeništvo

Mentorja: izr. prof. dr. Renata J

doc.

Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa


Goran Korošec

niverzitetni, gospodarsko inženirstvo

radbeništvo

izr. prof. dr. Renata Jecl

doc. dr. Andreja Lutar Skerbinjek

Maribor, Marec 2010

I


III


Ključne besede: kanalizacija, mala čistilna naprava, lovilec olj, stroškovna ocena,… UDK: 628.32:696(043.2)

Povzetek

Diplomsko delo obravnava celostno rešitev odvajanja ter prečiščevanja hišnih

odpadnih, komunalnih ter meteornih voda v delu naselja Plintovec v občini Zgornja

Kungota. Kanalski sistem je zasnovan kot ločen sistem, s skupnim iztokom prečiščenih

voda v neimenovani bližnji pritok potoka Svečina. Prečiščevanje hišnih odpadnih voda

se izvaja za vsako stanovanjsko enoto individualno z malo čistilno napravo, pri čemer

se izvede stroškovna primerjava izgradnje ter obratovanja odvajanja hišnih odpadnih

voda preko individualnih malih čistilnih naprav ali skupne čistilne naprave. Odvajanje

meteornih voda iz dvorišč in streh ter komunalnih voda iz prometnih površin se izvede

preko peskolovov ter lovilca olj v skupni iztok.

IV

THE SEWAGE SYSTEM IN PART OF THE VILLAGE OF

PLINTOVEC

Key words: sewage, domestic sewage cleaning system, oil water separator, cost estimation,…

UDK: 628.32:696(043.2)

Abstract

This diploma thesis discusses the solution to the wastewater problem of sanitary sewage

and storm water in part of the village Plintovec in municipality Zgornja Kungota. The

sewage channel system is designed as a separate system, with a common outflow of

refined wastewater in a nameless inflow of the stream Svečina. Purification of the

wastewater takes place in a small wastewater treatment plant for each household

individually. An operation and construction cost-comparison is conducted between a

sewage system with individual treatment plants and a common wastewater treatment

plant. The discharge of storm water from yards and roofs and also from public traffic

areas shall be carried out through grit chambers and an oil water separator through a

common outflow.

V

UPORABLJENI SIMBOLI

� - jakost naliva

� - koeficient odtoka

�, �� , ��, �� - pretok

� - prispevna površina

∑ - suma – seštevek

Š,š - število prebivalcev

� - letni porast števila prebivalcev

� - količnik urne konice

�� - dnevna količina odpadnih voda

�, �� - hitrost

�� - koeficient hrapavosti po Manningu

�� - hidravlični radij

� - hidravlični padec kanala

� - površina preseka

� - omočen obod

Φ - kot polnitve

D - premer

L - dolžina

VI

UPORABLJENE KRATICE

MOP - Ministrstvo za okolje in prostor

ARSO - Agencija Republike Slovenije za okolje

MB - marka betona

PP - polipropilen

SIST - Slovenski inštitut za standardizacijo

EN - Evropski standard (Euronorm)

PE - populacijska enota

PE-HD - trdi polietilen

MČN - mala čistilna naprava

BPK5 - biološka potreba po kisiku

SPP - standardni Proctorjev preizkus

VII

VSEBINA

1 UVOD ....................................................................................................................... 1

1.1 SPLOŠNO .......................................................................................................... 1

1.2 NAMEN IN CILJ ............................................................................................... 1

1.3 STRUKTURA DELA ........................................................................................ 2

2 OBSTOJEČE RAZMERE IN POGOJI ................................................................ 3

2.1 SPLOŠNO .......................................................................................................... 3

2.2 ZAKONODAJA ................................................................................................ 3

2.3 IZHODIŠČA ...................................................................................................... 5

3 IZVEDBA KANALIZACIJE ................................................................................. 6

3.1 OSNOVE ........................................................................................................... 6

3.2 IZBIRA SISTEMA ............................................................................................ 8

3.3 OPIS IZVEDBE KANALIZACIJE ................................................................... 9

3.4 REVIZIJSKI JAŠKI ........................................................................................... 9

3.5 CESTNI POŽIRALNIKI ................................................................................. 10

3.6 IZPUST V POTOK .......................................................................................... 11

3.7 HIŠNI PRIKLJUČKI ....................................................................................... 11

4 IZRAČUN METEORNIH ODPADNIH VODA ................................................ 12

4.1 KOEFICIENT ODTOKA ................................................................................ 12

4.2 INTENZITETA NALIVA ............................................................................... 12

4.3 DOLOČITEV POVRŠIN ................................................................................. 13

4.4 IZRAČUN ODTOKA ...................................................................................... 14

5 IZRAČUN FEKALNIH ODPADNIH VODA .................................................... 16

5.1 PRIRAST PREBIVALSTVA .......................................................................... 16

5.2 NORMATIVNA PORABA VODE ................................................................. 17

5.3 TUJE VODE .................................................................................................... 18

5.4 IZRAČUN SUŠNEGA ODTOKA ................................................................... 19

VIII

5.5 IZRAČUN OBREMENITVE INDIVIDUALNE MALE ČISTILNE

NAPRAVE ................................................................................................................. 20

6 HIDRAVLIČNI IZRAČUN CEVOVODA ......................................................... 21

6.1 METEORNA KANALIZACIJA ..................................................................... 24

6.2 FEKALNA KANALIZACIJA ......................................................................... 24

6.3 SKUPNI VOD .................................................................................................. 25

6.4 MATERIAL CEVI ........................................................................................... 25

7 LOVILEC OLJ ...................................................................................................... 26

7.1 OSNOVE ......................................................................................................... 26

7.2 IZBIRA LOVILCA OLJ .................................................................................. 27

8 MALA ČISTILNA NAPRAVA - MČN ............................................................... 28

8.1 OSNOVE ......................................................................................................... 28

8.2 IZBIRA INDIVIDUALNE MČN .................................................................... 32

8.3 KONSTRUKCIJA IN DELOVANJE INDIVIDUALNE MČN ...................... 33

8.4 MONTAŽA IN VPLIVI NA OKOLJE INDIVIDUALNE MČN .................... 35

8.5 IZBIRA SKUPNE MČN .................................................................................. 36

8.6 KONSTRUKCIJA IN DELOVANJE SKUPNE MČN .................................... 36

8.7 MONTAŽA IN VPLIVI NA OKOLJE SKUPNE MČN .................................. 38

9 IZVEDBA IN STATIČNI IZRAČUN CEVOVODA ......................................... 39

9.1 STATIČNI IZRAČUN ..................................................................................... 39

9.2 GRADBENA DELA ........................................................................................ 39

10 STROŠKOVNA OCENA IZGRADNJE IN OBRATOVANJA .................... 41

10.1 STROŠKOVNA OCENA IZVEDBE KANALIZACIJSKEGA SISTEMA 41

10.2 STROŠKOVNA OCENA OBRATOVANJA KANALIZACIJSKEGA

SISTEMA ................................................................................................................... 45

11 SKLEP ................................................................................................................ 47

12 VIRI, LITERATURA ........................................................................................ 49

13 PRILOGE ........................................................................................................... 51

IX

13.1 UREDITVENA SITUACIJA ....................................................................... 51

13.2 SITUACIJSKI NAČRT KOMINALNIH PRIKLJUČKOV ......................... 52

13.3 NAČRT FEKALNE KANALIAZCIJE ........................................................ 53

13.4 NAČRT METEORNE KANALIZACIJE .................................................... 54

13.5 MALA ČISTILNA NAPRAVA BIO CLEANER BC 4 ............................... 55

13.6 MALA ČISTILNA NAPRAVA IDRO OTM 60 – OTM 80 ......................... 56

13.7 DETAJL IZPUSTA V POTOK .................................................................... 57

13.8 DETAJL HIŠNEGA PRIKLJUČKA ............................................................ 58

13.9 DETAJL CESTNEGA POŽIRALNIKA ...................................................... 59

13.10 DETAJL POLAGANJA CEVI ..................................................................... 60

13.11 STATIČNI IZRAČUN PE CEVI ................................................................. 61

13.12 NASLOV ...................................................................................................... 65

13.13 KRATEK ŽIVLJENJEPIS ........................................................................... 65

Kanalizacija v delu naselja Plintovec Stran 1

1 UVOD

1.1 SPLOŠNO

Širjenje urbane poselitve predstavlja veliko breme za okolje. Nekdaj kmetijska zemljišča,

travniki in gozdovi se z bolj ali manj utemeljeno okoljsko politiko občin, ki v svojih

prostorskih aktih dovoljujejo pozidavo, zmanjšujejo. S tem se degradira kakovost bivanja

na podeželju, zmanjšuje količina zelenih površin in tako nekdaj razpršena naselja postajajo

vedno bolj strnjena. S strnitvijo naselij se poveča tudi nastanek odpadnih snovi na enako

enoto zemeljske površine. Odpadne snovi predstavljajo smeti ter odpadne komunalne vode

in odplake.

S širjenjem urbanizacije se utrjujejo tla, gradijo cestne površine, objekti pa se pokrivajo s

strešnimi površinami. S tem posegamo v obstoječi naravni sistem odvajanja padavinskih

voda v podtalje, odplake iz gospodinjstev pa vsebujejo številne snovi, ki v večjih

koncentracijah močno onesnažujejo naravno okolje. Zato je nujna kvalitetno zgrajena in

zasnovana komunalna infrastruktura, ki služi odvajanju in prečiščevanju odpadnih voda.

1.2 NAMEN IN CILJ

Cilj diplomskega dela je celostna rešitev odvajanja ter prečiščevanja meteornih,

komunalnih ter hišnih odpadnih voda v delu naselja Plintovec v občini Zgornja Kungota in

stroškovna ocena ter primerjava dveh izvedb prečiščevanja hišnih odpadnih voda z

individualnimi malimi čistilnimi napravami ali pa s skupno čistilno napravo.

Namen dela je pri iskanju rešitev spoznati vse aspekte, ki vplivajo na izgradnjo komunalne

ureditve določenega območja, kakor tudi praktične postopke projektiranja kanalizacijskih

sistemov.


1.3 STRUKTURA DELA

Diplomsko delo sestavlja 13 delov.

V prvem delu je opisan namen in cilj diplomskega dela ter struktura dela.

V drugem delu so predstavljene obstoječe razmere na obravnavani lokaciji, zakonski

okvirji, ki jih je potrebno pri nadaljnjem delu upoštevati.

Tretji del je namenjen kratki predstavitvi različnih kanalizacijskih sistemov ter objektov na

kanalizacijskem sistemu.

Četrti in peti del prikazujeta postopke računanja in rezultate izračuna količine meteornih

ter fekalnih odpadnih voda.

V šestem delu je prikazan hidravlični izračun cevovoda.

V sedmem delu je izbran in predstavljen lovilec olj.

Osmi del podaja razlago delovanja različnih vrst čistilnih naprav ter izbiro samostojnih in

skupne male čistilnih naprave.

V devetem delu je opisana izvedba in statični izračun cevovoda.

V desetem delu je predstavljena stroškovna ocena izgradnje kanalizacijskega sistema in

obratovanja dveh variant prečiščevanja odpadnih voda.

Enajsti del je sklep, ki vsebuje objektivno oceno in primerjavo rezultatov.

V dvanajstem delu je navedena uporabljena literatura.

V trinajstem delu so priloge, skice, slike ter kratek življenjepis.


2 OBSTOJEČE RAZMERE IN POGOJI

2.1 SPLOŠNO

Občina Kungota se nahaja v Podravski regiji na zahodnem delu Slovenskih Goric in je

naravno središče Zgornje Pesniške doline, ki je nastala ob sotočju Svečinskega potoka in

reke Pesnice. Razprostira se severno od mesta Maribor, vzhodno od Pesnice in Šentilja, na

severu pa meji na sosednjo Avstrijo. V Občini Kungota ob naselju Zgornja Kungota leži

severovzhodno od reke Pesnice na nadmorski višini 328 m naselje Plintovec.

Naselje Plintovec se razprostira na 2.7 kvadratnih kilometrih. Večina naselja je na

gričevnatem območju, kjer je poselitev razpršena, na jugozahodu, na stiku z naseljem

Zgornja Kungota pa je ravninski del strnjeno poseljen.

Diplomsko delo obravnava zemljišče v naselju Plintovec veliko približno 1 ha v delu

naselja, ki je razpršeno poseljen.

2.2 ZAKONODAJA

Pri izdelavi naloge je bila upoštevana Slovenska zakonodaja, ki izhaja iz Evropske

zakonodaje. Področje odvajanja ter obdelave odpadnih voda spada pod okrilje zakona o

varstvu okolja, zakona o vodah, zakona o urejanju prostora, zakona o gospodarskih javnih

službah ter zakona o graditvi objektov. Upoštevani zakoni, predpisi in pravilniki:

1. Zakon o varstvu okolja (Ur.l. RS, št 41/2004 ).

2. Zakon o vodah (Ur.l. RS, št. 67/2002).

3. Zakon o urejanju prostora (Ur.l. RS, št. 110/2002).

4. Zakon o gospodarskih javnih službah (Ur.l. RS, št. 32/1993).

5. Zakon o graditvi objektov (Ur.l. RS, št. 110/2002).

6. Pravilnik o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne

službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Ur.l. RS, št.

109/2007).

Ta pravilnik določa naloge, ki se izvajajo v okviru opravljanja storitev obvezne

občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in

padavinske vode (v nadaljnjem besedilu: javna služba), ter standarde komunalne

opremljenosti, ki morajo biti izpolnjeni zaradi opravljanja storitev javne službe,


vsebino evidenc in katastra kanalizacije in vodenje ter vsebino registra izvajalcev

javnih služb.

7. Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Ur.l.

RS, št. 105/2002).

Ta pravilnik določa zahteve odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske

vode, ki morajo biti izpolnjene pri opravljanju storitev obvezne lokalne javne službe

odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode (v nadaljnjem besedilu:

storitve javne službe).

8. Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno

kanalizacijo (Ur.l. RS, št. 47/2005, 45/2007).

Ta uredba določa za vire onesnaževanja, iz katerih se odvaja odpadna voda, mejne

vrednosti emisije snovi v tekoče površinske vode in obalno morje, mejne vrednosti

emisije toplote v tekoče površinske vode, vrednotenje emisije snovi in toplote ter

prepovedi in druge ukrepe zmanjševanja emisije v vode in tla v zvezi z odvajanjem

odpadnih vod.

9. Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Ur.l. RS, št.

47/2005).

Ta uredba določa, v zvezi z zmanjševanjem onesnaževanja okolja zaradi odvajanja

padavinske vode, ki nastaja na območju javnih cest, ukrepe zmanjševanja emisije

snovi z odvajanjem padavinske odpadne vode, mejne vrednosti emisije snovi v vode

in v javno kanalizacijo za padavinsko odpadno vodo, ki se odvaja s cestišča javne

ceste in vrednotenje in merjenje emisije snovi.

10. Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav

(Ur.l. RS, št. 35/1996).

Ta uredba določa posebne zahteve v zvezi z emisijo snovi pri odvajanju odpadnih vod

iz komunalnih čistilnih naprav in sicer mejne vrednosti parametrov odpadne vode,

mejne vrednosti učinka čiščenja odpadne vode, posebne ukrepe v zvezi z

načrtovanjem in obratovanjem komunalnih čistilnih naprav.

11. Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih

naprav (Ur.l. RS, št. 103/2002)

Ta uredba določa posebne zahteve v zvezi z emisijo snovi pri odvajanju odpadnih vod

iz malih komunalnih čistilnih naprav in sicer mejne vrednosti parametrov odpadne


vode, mejne vrednosti učinka čiščenja odpadne vode in posebne zahteve v zvezi z

lastnim nadzorom obratovanja malih komunalnih čistilnih naprav in izvajanjem

monitoringa emisij iz malih čistilnih naprav.

12. ATV-A 122 Grundsaetze fuer Bemessung, Bau und Betrieb von kleinen

Klaeranlagen mit aerober biologischer Reinigungsstufe für Anschlußwerte

zwischen 50 und 500 Einwohnerwerten, izdal DWA, 1991.

Ta pravilnik ureja gradnjo in uporabo malih čistilnih naprav kapacitete od 50 do 500

populacijskih enot. Obravnava kompaktne čistilne naprave za prečiščevanje hišnih

odpadnih voda, ki delujejo na postopku precejanja, potopljene biomase, poživljenega

blata, aeracije in stabilizacije blata ter kombinacije naštetih postopkov. Pravilnih

predpisuje tudi deponiranje in odstranjevanje odvečnega blata ter denitrifikacijo.

13. Informacija o pogojih gradnje, ki lahko vpliva na režim ali stanje voda, izdal MOP

ARSO, 2008.

14. Lokacijsko informacijo, izdal Občinski urad Občina Kungota, 2008.

2.3 IZHODIŠČA

Lastnik zemljišča in hkrati investitor predvideva novogradnjo šestnajstih stanovanjskih

stavb s spremljajočo infrastrukturo ter cestni odsek dolžine 180 m.

Obstoječe zemljišče je nezazidano stavbno zemljišče, ki je v kmetijski rabi. To med

drugim pomeni, da še ni komunalno opremljeno. Vodovod, elektrika ter ostali priključki se

nahajajo v bližini, kanalizacijskega omrežja pa v bližini ni, prav tako v bližnji prihodnosti

ni predvidena izgradnja kanalizacijskega omrežja.

Podlaga za izdelavo kanalizacijske infrastrukture je geodetski posnetek obstoječega stanja,

projekt za izgradnjo cestne infrastrukture ter projekt za izgradnjo šestnajstih

enostanovanjskih objektov.

Iz zgoraj naštetega so pridobljene vse potrebne informacije ter omejitve, v okviru katerih je

potrebno projektirati ter izgraditi kanalizacijski sistem.


3 IZVEDBA KANALIZACIJE

3.1 OSNOVE

Kanalizacijski sistemi so v osnovi lahko mešani ali ločeni.

Mešani kanalizacijski sistem odvaja hkrati odpadno ter padavinsko vodo v skupni kanal.

Odtok padavinske vode se v času padavin lahko poveča tudi do 100 krat. Premer skupne

cevi je tako večji, v sled česar so dimenzije cevi izkoriščene samo v primeru obilnega

deževja, v sušnem vremenu pa so obremenjeni le s sušnim odtokom odpadne vode.

Pri mešanem sistemu lahko zaradi padavinskega odtoka pride do preobremenitve ter

zajezitve kanalizacijskega omrežja kakor tudi povratnega toka v nižje ležeče priključke, ki

jih je potrebno dodatno zaščititi pred preplavitvijo.

Delovanje čistilne naprave je manj zanesljivo in bolj obremenjujoče za črpališča, saj v

napravo dovajamo tudi del onesnaženih padavinskih voda. Zaradi razbremenilnikov, ki jih

uporabljamo za razbremenitev čistilne naprave pred prekomernimi količinami vode v

primeru deževja, se del odpadnih voda odvaja direktno v vodotoke.

Dobre lastnosti mešanega sistema so preprosta izvedba ter cena, ki je v primerjavi z

ločenim sistemom občutno nižja.

Ločeni kanalizacijski sistem odvaja odpadno meteorno vodo v en kanal, odpadno

fekalno, industrijsko ter kmetijsko odpadno vodo pa v drug, ločen kanal. Padavinske vode

lahko odvajamo na več načinov:

• ločeno v padavinsko kanalizacijo,

• ločeno, iz strešnih ter travniških površin, iz katerih voda ni onesnažena direktno v

ponikanje,

• ločeno preko sistema jarkov, kjer je prav tako potrebno vode odvedene iz prometnih

površin predhodno prečistiti.

Ker kanali za meteorno kanalizacijo niso neposredno povezani s kanali za odpadno vodo

močnejša deževja ne povzročajo preobremenitve in zajezitve kanalov ter poplav nižje

ležečih priključkov. Zadrževanje in ponikanje padavinske vode zmanjšuje volumne in

končne odtoke vode.


Delovanje čistilnih naprav je zaradi sorazmerno stalnega odtoka, ki niha le v odvisnosti od

porabe vode, zanesljivejše in manj sunkovito. Ker na čistilni napravi ni potrebno zgraditi

objektov kot so zadrževalniki ter razbremenilniki sta izgradnja ter izvedba čistilne naprave

cenejša.

Zaradi zapletenosti sistema je preglednost manjša, cena izvedbe je skoraj podvojena, prav

tako vzdrževanje, saj je potrebno servisirati dve ločeni cevi, izpiranje fekalne kanalizacije

pa je slabše.

Poznamo tudi delno ločene sisteme, ki se gradijo z namenom zmanjšati in zakasniti

padavinski odtok in predvsem upoštevati stopnjo onesnaženosti vode. Zmanjševanje in

zakasnitve odtoka se dosežejo s pomočjo ukrepov kot so:

• razpršeno zadrževanje na površini (ravne strehe, vrtovi, zelenice, parkirišča),

• koncentrirano zadrževanje na površini (zadrževalniki, parki),

• koncentrirano zadržanje pod površino (deževni zadrževalniki, čistilni bazeni),

• ponikanje na površini (vrtovi, zelenice, parkirišča s prepustnim tlakom),

• ponikanje pod površino (drenaže, ponikalni bloki, galerije).

Pri kakovosti vode je potrebno paziti na ločevanje deževne vode na onesnaženo in

neonesnaženo, ki jo lahko direktno odvajamo v podtalje ali vodotoke. Onesnaženo pa je

potrebno glede na onesnaženje predhodno prečistiti s peskolovi, lovilci olj in maščob, šele

nato jo lahko odvajamo skupaj s čisto padavinsko vodo.

Pri večjih naseljih se običajno gradijo mešani sistemi, v manjših naseljih pa je bolj smotrno

graditi ločen sistem.


3.2 IZBIRA SISTEMA

Pri izbiri sistema je zelo pomemben faktor investitor. Pri projektiranju je potrebno od

začetka projekta usklajevati želje investitorja, pogoje same lokacije ter formalno pravne in

tehnične parametre. V okviru vseh omejitev je potrebno izbrati najsprejemljivejšo varianto.

Na osnovi lokacije in predvidene urbanistične zasnove pozidave ter cestne infrastrukture se

izbere potek ter naklon glavnih odtočnih vodov, pozicije glavnih revizijskih jaškov ter

cestnih odtokov. V odvisnosti pozicije objektov pa se določi postavitev hišnih revizijskih

jaškov ter hišnih odtokov iz dvoriščnih ter strešnih površin.

Na osnovi projekta ceste se voda iz cestnih utrjenih površin steka v asfaltno muldo ob cesti

ter v linijski odvodnik na križišču. V muldo se vgradijo točkovni odvodniki z rešetko.

V našem konkretnem primeru se na osnovi zahteve investitorja predvidijo individualne

male čistilne naprave za vsak individualni objekt. Investitorjeva zahteva temelji na

izkušnjah v investicijski gradnji, kjer je v času obratovanja predvsem iz vidika kasnejšega

upravljanja in vzdrževanja zanj enostavnejša, časovno krajša ter tako cenejša rešitev

izvedbe malih čistilnih naprav kakor skupna čistilna naprava.

Kanalizacijski sistem zaradi majhnosti izvedemo kot ločen sistem. Opiramo se na pravilnik

ATV - A 122, ki narekuje uporabo ločenega sistema na majhnih prispevnih območjih in

uporabo malih čistilnih naprav z odzračevanjem za obremenitev od 50 do 500 prebivalcev.

Na osnovi pridobljenega geomehanskega poročila je razvidno, da na obravnavanem

območju konfiguracija terena ter prepustnost tal ni zadostna, zato čisto padavinsko vodo iz

strešnih površin prav tako odvajamo v meteorno kanalizacijo.

Izpust prečiščenih odpadnih voda se na osnovi pridobljenega vodnega soglasja s strani

Agencije Republike Slovenije za okolje vrši v bližnji neimenovani potok.


3.3 OPIS IZVEDBE KANALIZACIJE

Hišne odpadne vode se iztekajo preko hišnega fekalnega revizijskega jaška in se čistijo v

individualnih malih čistilnih napravah, lociranih ob posameznem objektu. Iz male čistilne

naprave se iztekajo v ločen komunalni vod v revizijski jašek. Komunalni vod je položen

vzporedno s padavinskim vodom.

Padavinske odpadne vode iz dovoznih cest, parkirišč in streh se zbirajo z ločeno

padavinsko kanalizacijo. Padavinske vode iz streh očistimo grobih delcev s peskolovi, prav

tako je preko peskolovov speljana voda iz dvorišč ter cest. Vsa padavinska voda

posameznega objekta se priključuje na hišni padavinski revizijski jašek, od koder se

priključuje na glavni padavinski del kanalizacije na revizijski jašek. Celoten odtok

padavinskih voda se nato čisti v lovilcu olj.

Očiščena padavinska odpadna voda se odvaja skupaj z očiščeno hišno odpadno vodo v

skupen odtok, ki ima urejen izpust v potok.

Skupna dolžina fekalnega kanala je 154 m od prvega jaška označenega z J13 do

priključitve na jašek, ki vodi v skupni odtok oznake J11. Globina glavnega fekalnega voda

pod terenom je 1,9 m. Detajli so prikazani v prilogi 3.

Skupna dolžina padavinskega kanala je 166 m od prvega jaška J1 do priključitve na jašek

J11. Globina glavnega meteornega voda pod terenom je 1,9 m. Detajli so prikazani v

prilogi 4.

Dolžina od jaška J11 do iztoka v potok je 38 m. Detajli so prikazani v prilogi 3.

Potek in umestitev kanalizacije je prikazan v prilogi 2.

3.4 REVIZIJSKI JAŠKI

Revizijski jaški služijo za vstop v kanalizacijski sistem, pri kontroli in čiščenju kanalov

oziroma pri morebitnih intervencijah v primeru zamašitev in drugih nesrečah.

Predvideni so revizijski jaški iz rebrastega dvoslojnega polipropilena PP DN1000 za jaške

na glavnih vodih ter DN600 za hišne revizijske jaške.


Jaški imajo nastavke za priključitev kanalov pod želenim kotom, na katere se s pomočjo

tesnila vstavijo hišni ter ostali cevni priključki. Jaški imajo na dnu tovarniško izdelano

muldo, ki služi kot odtok.

Za okvir in pokrov jaška se izvede armiranobetonski obroč in razbremenilna plošča MB

30, da se prometna obtežba prenaša na zasipni material in ne na stene jaška. Prehod med

polietilenskim jaškom in armiranobetonskim vencem se izvede s spojem iz profiliranega

tesnila. Po potrebi se na mestu vgradnje izvede izenačevalni obroč.

Pokrovi jaška morajo biti izvedeni skladno s SIST EN 124, ki predpisuje pohodne pokrove

jaškov ter povozne pokrove jaškov na cestiščih. Pohodni pokrovi so lahko manjše

nosilnosti in jih vgradimo v betonski okvir, jaški povoznih površin pa morajo imeti

nosilnost 600 kN, in so nameščeni v okvir, ki je vgrajen v obroč jaška. Okvir in pokrov

povoznega jaška sta iz nodularne litine premera 600 mm, ki mora imeti zaklep.

Postavitev revizijskih jaškov je prikazana v prilogi 2

3.5 CESTNI POŽIRALNIKI

Cestni požiralniki služijo odvajanju vode s cest. Hkrati služijo tudi lovljenju in zadrževanju

grobih trdnih delcev, ter peska, ki jih voda splakne iz utrjenih cestnih površin. Izberemo

tipske cestne požiralnike s peskolovom iz betona DN500 globine 150 cm. Pokrov jaška je

istočasno povozna rešetka z okvirjem iz nodularne litine nosilnosti do 600 kN, položena v

armiranobetonsko posteljico, ki prenaša obremenitev na podlago.

Dimenzije rešetk morajo zadovoljevati standard SIST EN 124. Mesto vgradnje je na

površine predvidene za promet z vozili.

Detajl cestnega požiralnika je prikazan v prilogi 9, pozicije cestnih požiralnikov so

prikazane v prilogi 2.


3.6 IZPUST V POTOK

Izpust v potok se izvede preko skupnega voda, zaključi pa z izpustno glavo izvedeno po

detajlu v prilogi 7. Brežina potoka se pred erozijo zavaruje z lomljencem, izpustna glava pa

se izvede v naklonu brežine jarka. Na izpustno cev se montira proti povratna loputa. Proti

povratna loputa ščiti pred morebitnim povratnim tokom visokih voda, kakor tudi

preprečuje vstop v kanalizacijo živalim.

Pozicija izpusta v potok je prikazana v prilogi 2.

3.7 HIŠNI PRIKLJUČKI

Za dobro delovanje kanalizacijskih sistemov je pomembno, da so tudi hišni ter vsi ostali

priključki dobro zasnovani in zgrajeni. Pravilna izvedba hišnega priključka zahteva

izvedbo pod kotom 45 stopinj v smeri toka vode ter pod kotom 45 stopinj v vertikalni

smeri. Kot priključitve je pomemben zaradi dobrega odtoka, da se iztok ne maši. Zahteva

se vodotesna izvedba stika z javnim delom kanala. Priključno koleno nikakor ne sme segati

v profil glavnega kanala. Pri priključitvi se uporabi že izdelano koleno, kakor tudi vsi ostali

tipski fazonski kosi.

Detajl hišnega priključka je prikazan v prilogi 8.


4 IZRAČUN METEORNIH ODPADNIH VODA

Količina padavinskih voda, ki odtečejo iz neke površine je odvisna od velikosti prispevne

površine, vrste prispevne površine, njenega naklona ter količine padavin. Velikost

prispevne površine najlažje določimo iz geodetskega posnetka, urbanistične

dokumentacije, načrta zazidave, ter podobnih načrtov. Iz slednjih razberemo tudi naklon

ter vrsto prispevne površine.

4.1 KOEFICIENT ODTOKA

Koeficient odtoka vode iz neke površine je odvisen od vrste površine ter njenega naklona.

V našem primeru obravnavamo slabo utrjene zatravljene površine, utrjene asfaltne in

tlakovane površine ter strešne površine. Koeficienti odtoka � so podani v tabeli 1.

Tabela 1: Koeficienti odtoka

VRSTA PRISPEVNE POVRŠINE �

Streha - opečna kritina, 70% naklon 0,98

Streha - polikarbonat, 4% naklon 0,95

Asfaltirana površina, 2% padec 0,88

Tlakovana površina, 2% - 6% padec 0,6

Travnata površina, 11% padec 0,25

Travnata površina, 31% padec 0,28

4.2 INTENZITETA NALIVA

Za potrebe izračuna količine padavinske vode smo uporabili podatke iz tabele lokalnih

karakteristik padavin, ki smo jih pridobili od Hidrometeorološkega zavoda za področje

merilne postaje Maribor, ki je najbližja našemu kraju. Povratno dobo ter trajanje naliva

izberemo glede na čas uporabe meteorne kanalizacije in pomembnosti področja, za

katerega računamo odtok padavinskih voda. Glede na razmere smo izbrali jakost naliva, ki

traja 5 minut s povratno dobo 2 leti. Jakost naliva � je 284,7 l/s/ha.


4.3 DOLOČITEV POVRŠIN

Obravnavano zemljišče je skupne površine 9838 m2. Zaradi konfiguracije terena bodo

padavinske vode iz travnikov in dvorišč delno odtekale v bližnji potok direktno. Teh

površin je 2055,47 m2. Ostale neutrjene travniške površine odvajamo preko meteorne

kanalizacije. Iz utrjenih površin ter streh objektov je padavinska voda prav tako speljana v

meteorno kanalizacijo. Zaradi lažjega izračuna so prispevne površine razdeljene po vrsti ter

po pripadnosti odtoku v posamezni jašek. Velikosti so prikazane v tabeli 2. Velikosti ter

vrsta površin je razvidna iz ureditvene situacije v prilogi 1.

Tabela 2: Velikost prispevnih površin

JAŠEK

Streha Streha Asfaltirana Tlakovana Travnata površina

Travnata površina

opečna kritina [m2]

polikarbonat [m2]

površina [m2]

površina [m2]

11% padec [m2]

31% padec [m2]

J1 228,26 36 0 62,35 253,36 124,875 J2 228,26 36 114,26 79,8 64,665 327,255 J3 228,26 36 120,15 91,12 184,705 242,87 J4 228,26 36 126,03 91,12 60,085 289,03 J5 114,13 0 75,04 42,74 60,085 337,77 J6 228,26 36 84,86 91,12 244,68 343,12 J7 228,26 36 123,24 91,12 253,63 343,58 J8 228,26 36 106,68 91,12 268,76 309,4

J9 114,13 36 432,82 48,38 376,63 0


4.4 IZRAČUN ODTOKA

S pomočjo velikosti prispevnih površin, odtočnega koeficienta ter jakosti naliva

izračunamo odtok padavinske vode po enačbi 3.1. Odtok računamo ločeno za vsak jašek v

katerega se odteka voda.

� = � × � × �, (3.1)

kjer je:

� - odtočna količina v l/s,

� - koeficient odtoka,

� - jakost naliva v l/s/ha,

� - prispevna površina v ha.

Rezultati izračuna odtoka so prikazani v tabeli 3.


Tabela 3: Odtok padavinskih voda

JAŠEK

ODTOK - Q [l/s]

∑

Streha Streha Asfaltirana Tlakovana Travnata površina Travnata površina opečna kritina polikarbonat površina površina 11% padec 31% padec

J1 6,3686 0,9737 0,0000 1,0651 1,8033 0,9955 11,2061 J2 6,3686 0,9737 2,8626 1,3631 0,4603 2,6087 14,6370 J3 6,3686 0,9737 3,0102 1,5565 1,3146 1,9361 15,1597 J4 6,3686 0,9737 3,1575 1,5565 0,4277 2,3040 14,7880 J5 3,1843 0,0000 1,8800 0,7301 0,4277 2,6926 8,9146 J6 6,3686 0,9737 2,1260 1,5565 1,7415 2,7352 15,5016

J7 6,3686 0,9737 3,0876 1,5565 1,8052 2,7389 16,5305

J8 6,3686 0,9737 2,6727 1,5565 1,9129 2,4664 15,9508

J9 3,1843 0,9737 10,8437 0,8264 2,6807 0,0000 18,5088

∑ 50,9487 7,7894 29,6404 11,7673 12,5738 18,4774 131,1970

Q v % 38,83 5,94 22,59 8,97 9,58 14,08 100,00


5 IZRAČUN FEKALNIH ODPADNIH VODA

Količino hišnih odpadnih voda izračunamo glede na dolžino planskega obdobja, števila

prebivalcev ter predvidene normativne porabe vode. Plansko obdobje je običajno

amortizacijska doba kanalov, ki je 50 let.

Odtok odpadne vode v kanalizacijskem sistemu je sestavljen iz komunalne, industrijske,

kmetijske, hišne ter tuje vode.

5.1 PRIRAST PREBIVALSTVA

Velik del porabe vode in odtoka v kanalizacijo je odvisen od števila prebivalcev. Zato je

potrebno pri načrtovanju kanalskega omrežja in čistilnih naprav upoštevati število

prebivalcev, ki ga pričakujemo na koncu nekega planskega obdobja. Glede na podatke iz

Statističnega urada Republike Slovenije lahko povzamemo za podatek letne rasti

prebivalstva 0,23%. Število prebivalcev na koncu planskega obdobja izračunamo s

pomočjo enačbe 4.1.

Š = š × �1 + �"##$

, (4.1)

kjer je:

Š - število prebivalcev po � letih,

š - sedanje število prebivalcev,

� - letni porast števila prebivalcev v %.

Število prebivalcev po koncu 50 letnega planskega obdobja tako lahko naraste iz 64 na

65,12 oziroma 65.


5.2 NORMATIVNA PORABA VODE

Od porabljene vode v gospodinjstvu odteče večji del v kanalizacijo. Del vode, ki ne odteče

v kanalizacijo je odvisen od načina življenja, klimatskih pogojev ter ostalih dejavnikov. Za

naše potrebe zaradi poenostavitve povzamemo, da je poraba vode enaka odtoku v

kanalizacijo. Normativno dnevna poraba vode Qd razberemo iz tabele 4 (Blitz & Czysz,

1988). Poraba vode pa ni konstantna čez ves dan. Na porabo vode vpliva način življenja

prebivalcev. Normativno maksimalno urno poraba Qh,max izračunamo s pomočjo enačbe

4.2.

��,�� = %&� , (4.2)

kjer je:

� - količnik urne konice,

�� - dnevna količina odpadnih voda v l/osebo/dan.

Tabela 4: Dnevna količina porabljene vode ter urna konica

velikost naselja

dnevna količina odpadnih voda Qd

[l/osebo/dan]

urna konica

1/x < 5000 150 1/8

5000 - 10000 180 1/10 10000 - 50000 220 1/12

50000 - 250000 260 1/14 > 250000 300 1/16

Normativna dnevna poraba vode je tako: Qd je 150 l/osebo/dan, urna konica oziroma

maksimalni odtok je 1/8 normativne dnevne porabe. Normativna maksimalna poraba v

našem primeru je Qh,max je 18,75 l/osebo/h, kar je pri 65 osebah 0,34 l/s.


5.3 TUJE VODE

Med tuje vode prištevamo odpadne vode, ki niso nastale pri porabi vode v naselju, vendar

pridejo v čistilno napravo. Tuja voda pride v kanale zaradi slabih tesnitev stikov ter jaškov

in pokrovov jaškov. Tuja voda običajno izvira iz podtalnice, drenaž, globokih kleti ter

padavinske vode. Čeprav ni močno onesnažena pa jo je potrebno upoštevati pri količini

skupne odpadne vode, ki prispe v čistilno napravo. Pri ločenem kanalizacijskem sistemu je

tuje vode manj, prav tako tuje vode skoraj ni pri čiščenju odpadne vode z individualnimi

malimi čistilnimi napravami. Upoštevamo koeficient dotoka tujih voda iz tabele 5 (Kolar,

1983).

Tabela 5: Dotok tuje vode v odvisnosti od priključne površine, dolžine in premera

kanala

Dotok tuje vode v odvisnosti od: Dotok tuje vode v mejah Povprečni dotok tuje vode

priključene površine 500 - 5000 [m3/dan/km2] 2000 [m3/dan/km2] 0,058 - 0,58 [l/s/ha] 0,23 [l/s/ha]

dolžine kanala 12 - 240 [m3/dan/km] 70 [m3/dan/km] 0,14 - 2,27 [l/s/km] 0,81 [l/s/km]

dolžine in premera kanala 0,5 - 5 [m3/dan/km/cm] + 215 [m3/dan/km] 0,4 [m3/dan] na revizijski jašek

Za naš primer je dotok tuje vode v tabeli 6 izračunan za priključene površine, ki se lahko

iztekajo v naš sistem velikosti 0,778 ha, ter za dolžino kanala 144 m in premera kanala

DN250.

Tabela 6: Skupni dotok tuje vode Qt,s

Dotok tuje vode v odvisnosti od Qt,s [l/s] priključene površine 0,179

dolžine kanala 0,117 dolžine in premera kanala 1,46x10-7

Ker je obravnavano območje relativno majhno, dotok tuje vode glede na dolžino in premer

kanala pa je zanemarljivo majhen, vzamemo skupen dotok tuje vode Qt,s=0,125 l/s. V

našem primeru je 16 priključkov na glavni vod, tako za poenostavitev izračuna vzamemo

1/16 skupnega dotoka tuje vode. Na priključek je tako dotok tuje vode Qt=0,0078 l/s.


5.4 IZRAČUN SUŠNEGA ODTOKA

Sušni odtok računamo za dimenzioniranje cevi ter skupne čistilne naprave. Pomemben je

tudi zaradi samoočiščevalne hitrosti odpadne vode v cevi. Samoočiščevalna hitrost je

hitrost, pri kateri se s pomočjo odpadne vode cevi očistijo težjih delcev, kot je na primer

pesek ter ostali fini delci, ki se v nasprotnem primeru pričnejo usedati na dno ter stene cevi.

Maksimalni sušni odtok Qs,max računamo s pomočjo enačbe 4.4.1. Za dimenzioniranje

kanalov na sušni odtok upoštevamo maksimalni urni dotok, ki je enak maksimalni urni

porabi vode Qh,max izračunan s pomočjo enačbe 4.2. Pomembni odtoki, ki jih lahko

upoštevamo so še povprečni dnevni odtok Qh,sr, enačba 4.4.2 ter minimalni dnevni odtok

Qh,min enačba 4.4.3.

�',�� = ��,�� + �,�� + �(, (4.4.1)

kjer je:

�',�� - maksimalni sušni odtok,

��,�� - maksimalna urna poraba vode,

�,�� - maksimalni urni odtok iz industrijske ter obrtne dejavnosti,

�( - dotok tuje vode.

��,') = %&*+, (4.4.2)

kjer je:

��,') - maksimalni urni odtok iz industrijske ter obrtne dejavnosti,

�� - maksimalni urni odtok iz industrijske ter obrtne dejavnosti.

��,� = %&,-, (4.4.3)

kjer je:

��,� - maksimalni urni odtok iz industrijske ter obrtne dejavnosti,

�� - maksimalni urni odtok iz industrijske ter obrtne dejavnosti.


Industrijske odpadne vode, ki se upoštevajo pri izračunu sušnega odtoka nastajajo v tehnoloških postopkih in pri proizvodnji energije v industriji ter obrtnih dejavnostih. V našem primeru industrijske ter obrtne dejavnosti niso predvidene.

V enačbo 4.4.1 vstavimo ��,��=0,34 l/s in �(=0,125 l/s, �,��=0, saj na priključnem

območju ni predvidenih industrijskih in obrtnih dejavnosti. Maksimalni sušni odtok za potrebe skupne čistilne naprave Qs,max je tako 0,47 l/s.

Za kasnejši lažji hidravlični preračun fekalnega voda kanalizacije so dotoki v posamezni

jašek prikazani v tabeli 7.

Tabela 7: Odtok fekalne in tuje vode v posamezni jašek

JAŠEK ODTOK FEKALNE

TUJE VODE

Qmax [l/s] Qmin [l/s] Qsr [l/s] Qt [l/s]

J13 0,042 0,009 0,014 0,0156 J14 0,042 0,009 0,014 0,0156 J15 0,042 0,009 0,014 0,0156

J16 0,042 0,009 0,014 0,0156 J17 0,021 0,005 0,007 0,0078 J18 0,021 0,005 0,007 0,0078

J19 0,021 0,005 0,007 0,0078 J20 0,042 0,009 0,014 0,0156 J21 0,042 0,009 0,014 0,0156

J11 0,021 0,005 0,007 0,0078

5.5 IZRAČUN OBREMENITVE INDIVIDUALNE MALE ČISTILNE

NAPRAVE

Pri izračunu individualne čistilne naprave enostanovanjske stavbe upoštevamo predvideno

število prebivalcev, ki bodo uporabniki hiše. Enote, ki se uporabljajo pri čistilnih napravah

so populacijske enote ali PE, kjer 1 PE predstavlja 1 prebivalca v stanovanjski stavbi. V

našem primeru tako potrebujemo malo čistilno napravo za vsako bivalno enoto za 4 PE.


6 HIDRAVLIČNI IZRAČUN CEVOVODA

Dimenzioniranje cevovoda izvršimo s pomočjo Manningove enačbe. Hitrost pretoka

računamo po enačbi 5.1, pretok pa po enačbi 5.2.

Slika 1: Geometrija cevi

� = ".

× ��/0 × √�, (5.1)

kjer je:

� - hitrost pri zapolnjeni cevi v m/s,


�� - hidravlični radij v m,

� - hidravlični padec kanala m/m.


� = ".

× ��/0 × � × √�, (5.2)

kjer je:

� - pretok v m3/s,



� - površina preseka tekočine v cevi v m2,

� - hidravlični padec kanala m/m.

Izračun hidravličnega radija �� izvedemo po enačbi 5.3.

�� = 23, (5.3)

kjer je:


� - površina preseka tekočine v cevi v m2,

� - omočen obod v m.

Pri polni cevi je hidravlični radij �� po enačbi 5.4.

�� = 4+, (5.4)

kjer je:


5 - premer cevi v m.


Površino pri delno zapolnjeni cevi računamo po enačbi 5.5.

� = 4/

6 × 7Φ − sin Φ<, (5.5)

kjer je:

S - površina v m2,

D - premer cevi v m,

Φ - kot polnitve v rad.

Omočen obod pri delno zapolnjeni cevi se izračuna po enačbi 5.6.

O = 4/

6 × Φ, (5.6)

kjer je:

� - omočen obod v m,

D - premer cevi v m,


Pri delno polni cevi je hidravlični radi �� po enačbi 5.7.

R@ = ABCDE AA , (5.7)

kjer je:

R@ - hidravlični radij v m,


Enačbe se aplicirajo na cevi meteorne in fekalne kanalizacije kakor tudi skupnega voda.


6.1 METEORNA KANALIZACIJA

Hidravlični izračun za cevi meteorne kanalizacije je prikazan v tabeli 8.

Tabela 8: Hidravlični izračun meteorne kanalizacije

METEORNA KANALIZACIJA

ODSEK

padec premer kanala Manningov polni kanal padavinski višina kot hitrost zunanji notranji koeficient hitrost pretok odtok polnitve polnitve i DN D nG vp Qp Q h Φ v

[%] [mm] [mm] [/] [m/s] [l/s] [l/s] [mm] [rad] [m/s]

J1-J2 2,81 200 176 0,012 1,741 54,696 11,206 6 0,74 1,493 J2-J3 2,81 200 176 0,012 1,741 54,696 25,843 10 0,96 1,851 J3-J4 2,81 200 176 0,012 1,741 54,696 41,003 14 1,14 1,985 J4-J5 2,81 250 218 0,012 2,008 98,569 55,791 14 1,02 2,205 J5-J6 2,81 250 218 0,012 2,008 98,569 64,705 16 1,10 2,270 J6-J7 2,81 250 218 0,012 2,008 98,569 80,207 15 1,06 2,427 J7-J8 2,81 250 218 0,012 2,008 98,569 96,737 17 1,13 2,531 J8-J9 2,81 315 272 0,012 2,327 181,366 112,688 19 1,07 2,605 J9-LO 2,81 315 272 0,012 2,327 181,366 131,197 22 1,15 2,653

LO-J11 15,00 315 272 0,012 5,377 419,033 131,200 16 0,98 3,843

6.2 FEKALNA KANALIZACIJA

Hidravlični izračun za cevi fekalne kanalizacije je prikazan v tabeli 9.

Tabela 9: Hidravlični izračun fekalne kanalizacije

FEKALNA KANALIZACIJA

ODSEK



J13 - J14 2,81 160 136 0,012 1,466 29,477 0,057 0,3 0,85 0,315 J14 - J15 2,81 160 136 0,012 1,466 29,477 0,115 0,6 1,10 0,374 J15 - J16 2,81 160 136 0,012 1,466 29,477 0,172 1,0 1,31 0,391 J16 - J17 2,81 160 136 0,012 1,466 29,477 0,229 1,3 1,31 0,441 J17 - J18 2,81 160 136 0,012 1,466 29,477 0,258 1,4 1,40 0,499 J18 - J19 2,81 160 136 0,012 1,466 29,477 0,286 1,6 1,35 0,515 J19 - J20 2,81 160 136 0,012 1,466 29,477 0,315 1,8 1,45 0,530 J20 - J21 2,81 160 136 0,012 1,466 29,477 0,372 2,1 1,53 0,558 J21 - J11 6,88 160 136 0,012 2,294 46,124 0,430 1,5 1,66 0,796


6.3 SKUPNI VOD

Hidravlični izračun za skupni vod je prikazan v tabeli 10.

Tabela 10: Hidravlični izračun skupnega voda

SKUPNI VOD

ODSEK



J11 - J12 13,93 315 272 0,012 5,182 403,811 131,658 13 0,60 5,018 J12 - IZP. 5,19 315 272 0,012 3,163 246,482 131,660 17 0,77 3,440

6.4 MATERIAL CEVI

Za cevi cevovoda izberemo rebraste dvostenske cevi iz trdega polietilena ali PE-HD SN8.

Trdi polietilen je izredno odporen material. Izbrane cevi so odporne na abrazijo, kisline ter

luge v razponu PH vrednosti od 2 do 12. Zunanja stena je UV stabilna, notranja pa dodatno

utrjena pred obrabo.

Modul elastičnosti cevi je 900 MPa, maksimalna temperaturna obremenitev je 40oC,

največji pritisk v cevi pa je 0,5 bara.


7 LOVILEC OLJ

7.1 OSNOVE

Izločevalniki lahkih tekočin delujejo na težnostnem principu oziroma po principu razlike

gostot medijev. Mineralna olja so lažja kot voda in splavajo na površje, grobi delci pa so

težji in se potopijo na dno usedalnika. Večje kapljice lahkih tekočin hitro splavajo na

površje, manjše fino razpršene oljne kapljice pa je potrebno združiti v večje kapljice, ki

nato splavajo na površje. Združevanje finih oljnih delcev v večje kapljice lahko dosežemo

s pomočjo vpihovanja plinskih mehurčkov. Takšne lovilce olj imenujemo ozračeni lovilci.

Združevanje fine disperzije vode in olja pa lahko dosežemo tudi z koalescenčnimi

materiali, na katere se lepijo fini oljni delci in se združujejo v film ki se nato v večjih

kapljicah odlepi in splava na površje. Takšne lovilce imenujemo koalescenčni lovilci olj.

Očiščena voda potem odteče skozi odtočno cev v kanalizacijsko omrežje, ponikalnico ali v

drug odtok. Tako očiščene odpadne ne smejo vsebovati več kot 5 mg/l celotnih

ogljikovodikov na liter vode, s čimer je zadovoljeno zahtevi Uredbe o emisiji snovi in

toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, kjer je določena kot

zgornja mejna vrednost celotnih ogljikovodikov za odvajanje neposredno v vode.

Slaba lastnost ozračenih lovilcev je potreba po električni energiji, ki poganja črpalko za

vpihovanje zraka. Zato so v praksi kot samostojni objekti primernejši koalescenčni lovilci,

ki delujejo brez dodatnega vira energije.


7.2 IZBIRA LOVILCA OLJ

Glede na izračun odtoka prikazanega v tabeli 3 izberemo lovilec olj za maksimalni dotok

131,20 l/s.

Količina odpadnih vod je v večini z lahkimi tekočinami neonesnažena. Neonesnažena

količina iz strešnih ter travnih površin predstavlja 68,44 odstotka celotnega padavinskega

odtoka, odtok iz cest ter utrjenih dvoriščnih površin pa predstavlja 31,56 odstotkov. Na

obravnavanih površinah ni verjetno, da bo prišlo do pomembnejšega onesnaženja z lahkimi

tekočinami mineralnega izvora pri močnem nalivu padavinske vode, zato izberemo lovilec

olj z vgrajenim prelivom. Preliv oziroma tako imenovan by pass omogoča, da se tok

tekočine, ki prekorači največji dovoljeni pretok odvede preko preliva.

Izberemo tipski koalescenčni lovilec mineralnih olj s prelivom v kompaktni izvedbi, ki

združuje usedalnik, gravitacijski koalescenčni lovilec mineralnih olj in ima hkrati vgrajeno

napravo za jemanje vzorcev.

Izbrani tip lovilca olj je TXK 40/4000 – BP proizvajalca Separat.

Lovilec olj je kompaktne kovinske konstrukcije s samodejno zaporo iztoka. Vtok in iztok

sta iz nerjavečega jekla. Lovilec ima izjavo o skladnosti s SIST EN 858-2.

Pretočna kapaciteta lovilca je 40 l/s, maksimalni pretok z prelivom pa 150 l/s. Volumen

usedalnika je 4000 litrov, volumen separatorja pa 4000 litrov. Lovilec je dolg 4,50 m, širok

1,50 m ter visok 2,25 m. Premer priključne cevi je DN400 in je na strani vtoka na višini

1170 mm, na iztočni pa 1230 mm. Na lovilcu olj so vgrajeni trije pravokotni revizijski

jaški dimenzij 600 x 600 mm.

Zaradi pomanjkanja prostora na zemljišču lovilec olj vgradimo pod cestno površino.


8 MALA ČISTILNA NAPRAVA - MČN

8.1 OSNOVE

Male čistilne naprave - MČN se gradijo za majhna naselja z razpršeno individualno

gradnjo, pri gorskih in nenačrtno zgrajenih naseljih, pa tudi v večjih mestnih soseskah, kjer

ni bil zgrajen javni kanalizacijski sistem. K malim čistilnim napravam prištevamo čistilne

naprave zmogljivosti do 2000 PE. Tehnološke rešitve za MČN se zelo razlikujejo, saj se

uporabljajo anaerobni in aerobni postopki, od kompaktnih naprav do tako imenovanih

alternativnih tehnologij čiščenja, kot so na primer rastlinske čistilne naprave. Mali sistemi

čiščenja odpadnih voda se razlikujejo od večjih predvsem po tem, da zelo nihajo odtoki.

Odpadna voda je bolj obremenjena, predvsem tam, kjer je zgrajen ločen kanalizacijski

sistem. Slaba lastnost malih čistilnih naprav proti velikim sistemom so višji stroški

investicije, delovanja in vzdrževanja glede na populacijsko enoto.

Glede na zapletenost ter stopnjo prečiščenja odpadne vode ločimo več vrst čistilnih naprav:

• greznice,

• Imhoffove usedalnike,

• ponikalne jarke, talna polja in filtre ter rastlinske čistilne naprave,

• kompaktne naprave.

Predhodnica modernih čistilnih naprav je greznica, ki po definiciji ni čistilna naprava

ampak neprepusten zbiralnik odpadne vode. Čeprav se v greznici z zbiranjem ter

usedanjem odpadna voda delno že prečisti, pa brez dodatnega prečiščenja ni primerna za

izpust v okolje. Zato je pri greznicah največji problem odvajanje odpadne vode, saj nimajo

iztoka, in je potrebno glede na velikost letno ali celo pogostejše odvažanje odpadnega

blata na večje čistilne naprave. Greznice delimo na nepretočne ter pretočne, in glede na

izvedbo je odvisna tudi kapaciteta, ki za nepretočno znaša najmanj 3000 l/osebo, pri

pretočnih pa najmanj 2000 l/osebo. Tako je dodatna slaba lastnost greznice velikost, saj je

potrebno zagotoviti zadostne kapacitete. Na principu usedanja delujejo tudi Imhoffovi

usedalniki, podobna je tudi stopnja prečiščenja odpadne vode.

Čiščenje na površini, v ponikalnih jarkih, preko talnih filtrov, drenaž ter z namakanjem so

najenostavnejši načini odvajanja in čiščenja odpadnih voda. V tleh poteka proces

precejanja, usedanja, adsorbcije in porabe hranil iz odpadne vode za rast rastlin in živali.


Za čiščenje odpadnih voda na površini niso primerna vodovarstvena območja.

Najprimernejša so slabo prepustna tla, ter tla, ki so poraščena z vegetacijo. Čiščenje

odpadne vode poteka v tankem zgornjem sloju zemeljske plasti, kjer se nahajajo korenine

rastlin, ki za rast porabljajo ogljik, dušik in fosfor. Glede na izvedbo površinskega

odvajanja poznamo več vrst, pomembnejše so ponikanje preko različnih vrst zemljin ter

različnih vrst vegetacije ter namakanje z vegetacijo poraščenih površin. Pri namakanju je

poljedelstvo drugotnega pomena. Od vrste tal ter vegetacije je odvisna tudi učinkovitost

čiščenja odpadne vode. Manj prepustna tla bolje očistijo odpadno vodo, saj se precejanje

vrši počasneje, prav tako tla gosto porasla z rastlinjem povečajo učinkovitost.

Površinsko čiščenje se na višji stopnji lahko izvaja v lagunah, namakalnih poljih ter

rastlinskih čistilnih napravah. Lagune so običajni v zemljo izkopani bazeni, z sintetičnimi

in umetnimi pregradami. Mikroorganizmi v lagunah biološko čistijo odpadno vodo. Glede

na prisotnost kisika ločimo anaerobne, kjer ni prisotnega kisika, aerobne, kjer je prisoten

raztopljen kisik ter fakultativne lagune, kjer se pri procesu čiščenja uporablja anaerobni ter

aerobni proces. Lagune lahko gradimo v več prekatih oziroma serijah bazenov. V vsakem

poteka druga stopnja čiščenja.

Namakalna polja so kontrolirano vodenje odpadne vode na površini zemlje. S fizikalnimi,

kemijskimi in biološkimi procesi skozi plasti rastline, zemlja, voda dosežemo načrtovano

stopnjo čiščenja. Osnovne lastnosti tal, ki vplivajo na uspeh čiščenja odpadne vode, so

odvisne od zgradbe in sestave zemlje, propustnosti, infiltracije vode in kapacitete ionske

izmenjave. Odpadne snovi se odstranjujejo fizikalno s filtracijo skozi plasti zemljine,

koncentracija snovi pa se zmanjšuje s padavinami. Da se pore v zemlji, skozi katere se vrši

filtracija ne zamašijo, je potrebno predhodno usedanje odpadne vode. Glavna procesa, ki se

dogajata v zemljini sta adsorpcija in usedanje, ki sta odvisni od vrste zemlje ter odpadnih

snovi. Biološki procesi pa razgrajujejo organske snovi. Odvisni so od odpadne snovi ter

temperature okolja. Biološke procese vršijo rastline ter mikroorganizmi. Pred čiščenjem na

namakalnih poljih je najučinkoviteje opraviti predhodno čiščenje, tako dosežemo višjo

učinkovitost in kakovost čiščenja na namakalnem polju.

Najbolj učinkovita stopnja prečiščevanja na površini se doseže v rastlinskih čistilnih

napravah. Rastlinske čistilne naprave uporabljajo podoben sistem kot prečiščevanje na

namakalnih poljih, le da je sloj zemljine oziroma substrat, kjer rastejo rastline, ločen z


neprepustno plastjo, običajno neprepustno folijo. Najprimernejše so za manjša naselja.

Odpadna voda se v rastlinskih čistilnih napravah razliva po filtrirnem pasu grobega

kamenja in nadaljuje skozi substrat, ki ga sestavljajo korenine rastlin ter mikroorganizmi.

V tem delu poteka čiščenje, prečiščena voda pa se na koncu zbira v drenažo in iztok. V

rastlinski čistilni napravi poteka čiščenje s pomočjo različnih mešanic substrata,

mikroorganizmov ter močvirskih rastlin. Substrat je v procesu čiščenja pomemben za

filtracijo suspendiranih delcev v praznih prostorih ter sorpcijo, adsorpcijo in ionsko

izmenjavo. Mikroorganizmi v substratu razgrajujejo ter vgrajujejo posamezne snovi v

biomaso, rastline pa skozi koreninski sistem omogočajo naselitev ter preživetje aerobnim

mikroorganizmom. Mikroorganizmi s svojimi izločki zmanjšujejo tudi število patogenih

bakterij.

Naslednja najučinkovitejša stopnja malih čistilnih naprav so kompaktne naprave. Že ime

pove, da so majhnih dimenzij. Poznamo kompaktne naprave s pritrjeno biomaso ter s

poživljenim blatom ali montažne male čistilne naprave.

Kompaktne naprave s pritrjeno biomaso delujejo kot precejalniki. Gradijo se za delno

biološko čiščenje. Precejalniki so izboljšani talni filtri. S stalnim prezračevanjem v celotni

višini precejalnika se poviša učinkovitost. Glavni sestavni del precejalnika je precejni

material, ki je v osnovi kamenje, v novejših napravah pa se vgrajujejo potopniki oziroma

biodiski. Kamenje v precejalniku je zrnavosti od 40 do 80 milimetrov. Na to kamenje se s

škropilom enakomerno prši voda, ki počasi pronica po kamenju. Na kamenju se ustvari

biološka ruša, ki počasi pronicajočo vodo prečisti. Težave nastopijo pri preobremenjenosti

ali pa pri premajhni obremenjenosti. Ko je naprava premalo obremenjena, se biološka ruša

preveč razraste, prostor med kamenjem pa se zapolni z blatom. S tem se učinek

prezračevanja izniči. Nasprotni učinek pa ima prevelika obremenjenost, saj se ob velikem

pretoku biološka ruša izpira. Pri biodiskih teh težav ni, saj so sestavljeni iz umetnih diskov

pritrjenih na os, na katerih se razrastejo mikroorganizmi. Med sabo so razmaknjenih 1 do 2

cm in skupaj tvorijo valj, ki se počasi okrog osi vrti. V odpadno vodo je potopljena

približno ena tretjina valja. Če se mikroorganizmi preveč razrastejo, se zelo poveča teža

valja in s tem preobremenjenost mehanskih delov. Slabe lastnosti precejalnikov so tako

visoki vzdrževalni stroški, saj jih je potrebno dnevno kontrolirati, da se ne zamašijo, zaradi

stalnega dotoka zraka pa so tudi pod vplivom zunanjih temperatur, predvsem pozimi lahko

voda v škropilih ter na površini precejalnika zmrzuje.


Kompaktne naprave v večji meri temeljijo na procesu s podaljšano aeracijo. Ogrodje je

lahko betonsko, kovinsko ali iz plastičnih mas. Naprava vsebuje grablje, drobilec,

aeracijski bazen z aeratorji, usedalnik ter napravo za dezinfekcijo.

Pri postopkih s poživljenim blatom se močno ozračuje in z vodo meša blato, ki se ga

ponovno vrne iz naknadnih usedalnikov. Pri tem se kosmi blata navzemajo zraka in

organskih hranilnih snovi iz odpadne vode. Biološko tvorbo kosmov omogoča množica

mikroorganizmov, ki jih imenujemo poživljeno blato. Ker bakterije neprestano odmirajo je

potrebno poživljeno blato iz zgoščevalnika vračati v prezračevalni bazen. Od tam se

ponovno odvaja v zgoščevalnik. Z vračanjem blata v prezračevalne bazene omogočamo

poživljeno in stabilnejše kosmičenje, saj se čez dan dotok odpadne vode spreminja. Tako

se zveča čistilna sposobnost in učinek čiščenja. Povratno blato se lahko tudi večkrat vrača

na isto mesto, če je odtok odpadne vode razdeljen na prvi dve tretjini dolžine bazena.

Odvečno blato se nato preko zgoščevalnikov, presnovališča ali sušilnih gred obdela do

končne faze, kjer se mineralizira. Končno mineralizirano blato se običajno odvaža na

odlagališče komunalnih odpadkov, lahko se ga uporabi v kmetijstvu za gnojenje ali pa se

ga sežiga. Ozračevanje in mešanje odpadne vode je izvedeno po umetni poti. V

prezračevalnih bazenih se meša odpadna voda, povratno blato ter zrak. Ozačevanje je

globoko in plitvo, v globini manjši kot 80 cm. Prezračen mora biti celotni bazen, tok pa

mora biti dovolj močan, da prodre vsaj malo kisika večkrat v vsak del bazena. Pri načinu

ozračevanja ločimo ozračevalce pod pritiskom in mehanske ozračevalce s pomočjo

ozračevalnih valjev v obliki krtač s horizontalno ali vertikalno osjo ali pa površinska

ozračevala s turbinami. Zrak se pod pritiskom vnaša v vodo s pomočjo kompresorjev ali

ventilatorjev skozi porozne ali preluknjane prezračevalne cevi. Glede na velikost

mehurčkov ločimo prezračevanje z drobnimi, srednjimi in velikimi mehurčki.

Prezračevalne cevi so iz keramike ali druge umetne snovi, odporne na agresivne snovi v

odpadni vodi. Prednosti kompaktnih naprav so predvsem v majhnosti in posledično cenejši

vgradnji, kot tudi izdelavi in hitri postavitvi. Slabosti pa so hidravlična obremenitev zaradi

dnevnih nihanj ter težja kontrola zaradi kompaktnosti naprave. Konstrukcija kompaktnih

malih čistilnih naprav ne zahteva posebne opreme in jih je mogoče graditi z običajnimi

metodami za gradnjo objektov.


8.2 IZBIRA INDIVIDUALNE MČN

Mejne vrednosti za male komunalne čistilne naprave, podane v tabeli 11 določa Uredba o

emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur.l. RS,

št. 103/2002).

Tabela 11: Mejne vrednosti parametrov odpadnih vod iz male komunalne čistilne

naprave

Parameter Mejna vrednost parametra BPK5 30 mg/l O2 KPK 150 mg/l O2

Stopnja čiščenja mora ustrezati zahtevam zakonodaje. V izračunih so upoštevane mejne

vrednosti po uredbi.

Čistilna napravo izberemo iz proizvodnje podjetja Separat, tip Bio cleaner. Čistilna

naprava Bio cleaner je biološka naprava, ki deluje na principu tehnološkega procesa

aktiviranja usedlin, brez večjega obremenjevanja z aerobno stabilizacijo usedlin. Cel

proces čiščenja poteka s samodejno regulacijo v eni komori oziroma biološkem reaktorju,

ki samodejno reagira na spremembe pretoka in stopnjo onesnaženosti čez ves dan.

Delovanje čistilne naprave uravnava krmilna enota. Kroženje odpadne vode v reaktorju je

prisilno. Komora čistilne naprave je namenjena za instalacijo v zemljo. Čistilno napravo

sestavlja še električna omarica in turbina, ki se namestita v bližini rezervoarja. Čistilna

naprava služi čiščenju odpadne vode in pomij iz enodružinskih in ostalih manjših objektov.

Za naše potrebe izberemo čistilno napravo tipa Bio cleaner BC 4, katere zmogljivost je 4

do 6 PE. Število priključenih prebivalcev pa je lahko najmanj 2 oziroma največ 6.

Obremenjenost čistilne naprave v BPK5 je 0,06 kg/dan. Učinkovitost čiščenja izbrane male

čistilne naprave je prikazana v tabeli 12.

Tabela 12: Učinkovitost čiščenja male čistilne naprave Separat Bio cleaner 4

Parameter Mejna vrednost parametra BPK5 15-25 mg/l O2 KPK 55-90 mg/l O2


Dnevni pretok Q24 je 0,6 m3/dan, maksimalna kapaciteta Q24 je 0,9 m3/dan, minimalna pa

0,3 m3/dan suspendirane snovi SS je 0,2 kg/dan. N skupaj je 0,003 kg/dan.

Koncentracija dotoka pri Q24 je 400 mg/l BPK5, 800 mg/l KPK, koncentracija

suspendiranih snovi je 367 mg/l in 66,7 mg/l N skupaj.

Naprava je valj premera 140 cm, višine 160 cm. Uporabni volumen čistilne naprave znaša

1,79 m3, prazna tehta 150 kg.

Primarni del področja pritekanja odpadne vode ima uporabni volumen 0,5 m3, sekundarni

del aktivacijsko nitrifikacijsko področje ima uporabni volumen 1,1 m3, usedalna komora

kot terciarni del ima premer 60 cm, uporabni volumen je 0,19 m3, površina separacije je

0,28 m2.

Izbrana čistilna naprava vsebuje turbino z oznako LP 60 A zmogljivosti 61 W. Nominalna

napetost je 230 v / 50 Hz.

Biološka čistilna naprava BIO CLEANER je konstruirana v skladu z veljavnimi

evropskimi standardi in hkrati izpolnjuje vse predpise Slovenske zakonodaje.

8.3 KONSTRUKCIJA IN DELOVANJE INDIVIDUALNE MČN

Čistilna naprava Bio cleaner je sestavljena iz biološkega reaktorja, membranske zračne

črpalke in električne omarice.

Cevovodi v napravi so iz plastičnih cevi, čistilna naprava v obliki valja je v celoti iz

polipropilena. Večina ostalih delov je prav tako plastičnih, kovinski deli pa so iz

nerjavečega jekla.

Plastični deli tvorijo tri hidravlično samostojne prekate:

1. primarni denitrifikacijski prekat, kamor priteka voda,

2. sekundarni aktivacijsko nitrifikacijski prekat ter

3. terciarni prekat oziroma usedalna komora.

Skozi dovodno cev priteče odpadna voda v lovilec grobih delcev, ki se nahaja v primarni

denitrifikacijski komori. Tukaj se odpadna voda s pomočjo aerobnega elementa AME P

pomeša s povratnimi aktiviranimi usedlinami. Mešanica dotekajoče odpadne vode in

aktivnih usedlin se nekaj časa meša, nato pa se prelije v prostor za aktiviranje, kjer se s


pomočjo aerobnih elementov AME 260 pritrjenih na rešetki na dnu rezervoarja veže s

kisikom. Iz prostora za aktiviranje priteka biološka masa v usedalno komoro, kjer se

oddelijo očiščena voda in aktivne usedline. Čista voda odteka preko potopne stene v odtok.

Sedimentirane usedline se z dna usedalne komore s hidravlično pnevmatsko črpalko

prečrpavajo nazaj v primarni predel, kjer odpadna voda priteka. Delovanje čistilne naprave

uravnava elektronska krmilna enota BCU-X. Elektronska enota krmili elektromagnetne

ventile, ki uravnavajo porazdelitev zraka v pomožni hidravlično pnevmatski črpalki.

Elektronska enota je instalirana v električno omaro, ki se postavi v bližini same čistilne

naprave. Elektronika je povezana tudi z zunanjim kompresorjem, ki stisnjen zrak potiska v

napeljavo zraka po gumijasti cevi. V napeljavi prihaja do delitve zraka v aeracijske

elemente ter hidravlično pnevmatsko črpalko. Od odcepitve je pripeljan stisnjen zrak v

ventile, ki so nameščeni v električni omari. Ventili vklopijo v določenih časovnih

intervalih črpalko za odvod čiste vode iz usedalnega prostora v odtočno cev. Ko se čista

voda odvede, se vklopi črpalka za odvod plavajočega blata z gladine usedalnega prostora

nazaj v dotočno cono.

V čistilni napravi je vgrajen tudi lovilec grobih mehanskih delcev, ki je razstavljiv.

Oblikovan je kot košara velikosti 21,5 x 21,5 x 50 centimetrov. Premeri lukenj košare so

16 milimetrov. Košara je nameščena na vtoku v primarno komoro.

Primarni prekat služi biološkemu odstranjevanju dušikovih spojin iz odpadne vode brez

prisotnosti kisika. Vanj priteka odpadna voda in povratne odpadne usedline iz usedalne

komore. Usedline in odpadna voda se prisilno mešajo s pomočjo pnevmatskih aerobnih

elementov AME P, ki so opremljeni z ventilom s pomočjo katerega se uravnava

intenzivnost mešanja.

V sekundarnem predelu je nameščen biološki reaktor. Tok vode in zraka zagotavljajo

aerobni elementi AME 206 ki proizvajajo fine mehurčke. Aerobni elementi se nahajajo na

dnu rezervoarja.

Usedalna komora je izdelana v obliki stožca v sredini naprave in se proti vrhu konča v valj.

Ob ustju, skozi katerega priteka aktivacijska zmes se nahaja cev lovilca plavajočih delcev,

ki služi za odvajanje plinov iz aktivacijske zmesi.

Odtekanje prečiščene vode se regulira ob robu, preko katerega se voda prelije v odtočno

cev. Pred odtočno cevjo se nahaja še potopna stena, ki služi za lovljenje plavajočih delcev.


V terciarni komori se nahaja tudi hidravlično pnevmatska črpalka ki periodično zmanjšuje

obratovalni nivo vode, črpalka za mešanje usedlin v usedalni komori in črpalka za

odstranjevanje plavajočih delcev s površine vode. Konstrukcija male čistilne naprave Bio

cleaner BC 4 je prikazana v prilogi 5.

8.4 MONTAŽA IN VPLIVI NA OKOLJE INDIVIDUALNE MČN

Kompaktna čistilna naprava je v celoti vkopana v zemljo. Nadzemni del predstavlja

kompresorska postaja in električna omarica. Kompresorska ostaja je kvadratno ohišje, ki se

postavi poljubno v bližini čistilne naprave. Električna omarica je tipska plastična omarica,

ki se montira na objekt. Čistilna naprava se postavi na temeljno ploščo premera 2 m in

debeline 10 cm. Temeljna plošča se izdela na utrjeni podlagi iz komprimiranega gramoza

debeline 50 cm. Podlaga se komprimira na 30 cm nasutja. Na tako pripravljeno podlago se

položi prefabricirana čistilna naprava, ki se zasuje s peskom, istočasno pa napravo polnimo

z vodo, da se stene naprave ne poškodujejo. Čistilno napravo pokrijemo s plastičnim

nepohodnim pokrovom, po potrebi se lahko izdela lesen pohodni pokrov. Okrog čistilne

naprave se izvede ograja, zakrije pa se z živo mejo. Pri izvedbi pohodnega lesenega

pokrova ograja ni potrebna.

Izvedba čistilne naprave je zaprta, zato ni pričakovati emisij smradu. Na prispevnem

področju ni pričakovati odpadnih voda, ki bi lahko povzročale večje motnje v delovanju

naprave in posledičnih izpadov obratovanja. Zaradi vgradnje v zemljo naprava ne moti

krajinskih značilnosti. Hrup na kompresorski postaji ter čistilni napravi ne presega mejnih

vrednosti.


8.5 IZBIRA SKUPNE MČN

Skupna čistilna naprava mora imeti zmogljivost 65 PE, kar je računsko predvideno število

prebivalcev priključenih v planskem obdobju 50 let. Upoštevamo tudi mejne vrednosti

parametrov odpadnih vod iz male komunalne čistilne naprave prikazanih v tabeli 11.

Izberemo tipsko malo čistilno napravo iz proizvodnje podjetja Separat. Tip izbrane naprave

je IDRO OTM 80. Izbrana čistilna naprava deluje na principu aktivnega blata, ki čisti

odpadne vode s suspendirano biomaso pri aerobnih pogojih.

Zmogljivost izbrane čistilne naprave je 80 PE. Naprava je sestavljena iz pokončnega valja

premera 151 cm in višine 3 m ter položnega valja premera 248 cm in dolžine 4,3 m. Na

iztočni cevi se nahaja še jašek za odvzem vzorcev pravokotne oblike, velikosti 60 cm x 60

cm in višine 85 cm. Prazen armiranobetonski primarni usedalnik tehta približno 4 tone,

armiranobetonski monolitni bazen za oksidacijo in naknadno sedimentacijo pa tehta

približno 21,5 ton. Teže lahko po proizvajalčevih specifikacijah variirajo do 15 odstotkov.

Biološka čistilna naprava IDRO OTM 80 je konstruirana v skladu z veljavnimi evropskimi

standardi in hkrati izpolnjuje vse parametre, ki jih predpisuje Slovenska zakonodaja.

Po raziskavah in izkušnjah projektantov in proizvajalca bi za ta primer bila zadostna tudi

čistilna naprava istoimenskega proizvajalca z oznako IDRO OTM 60, ki je teoretično

primerna za 60 PE, za samo obratovanje pa je izkustvena obremenitev možna tudi do 10

odstotkov več, saj je za sam teoretični izračun vzet varnostni faktor 1/10.

8.6 KONSTRUKCIJA IN DELOVANJE SKUPNE MČN

Izbrana skupna čistilna naprava je razdeljena na tri dele: primarni usedalnik, prezračevalni

bazen, naknadni usedalnik.

Odpadna voda priteka v primarni Imhoffov usedalnik, kjer poteka primarno čiščenje. V

tem bazenu se zmanjša hitrost toka odpadne vode in se odstranijo snovi, ki se hitreje

posedajo in plavajoče snovi. Tako se v primarnem usedalniku odstrani od 65 do 95 %

plavajočih in lahko usedljivih snovi. Istočasno med primarnim čiščenjem odstranimo tudi

del organskih snovi ki jih je lahko od 20 do 35 % za BPK5.

Primarni usedalnik je razdeljen na dva dela, ki sta eden nad drugim. Zgornji prekat služi

kot usedalnik, drugi pod njim pa služi kot anaerobno gnilišče.


Iz primarnega usedalnika priteče odpadna voda v prezračevalni bazen, kjer so predhodno

razviti kosmi, ki pridejo v stik z organsko snovjo v odpadni vodi. Organska snov, ogljik

kot vir energije za rast celic, se pretvarja v celično maso, vodo in oksidirane produkte

oziroma aktivno blato. Onesnaženje v odpadni vodi se uporabi kot substrat bakterijske

kulture, ki se razmnožuje v aerobnih pogojih, oblikuje kosme (aktivno blato), ki se mešajo

z odpadno vodo. Aerobne pogoje dosežemo z vpihovanjem zraka pod tlakom s pomočjo

prezračevanja preko difuzorjev. S tem se zagotovi tudi mešanje, ki preprečuje tvorbo

usedlin v bazenih in homogenizira mešano tekočino. Celična masa se spreminja glede na

kemijsko sestavo odpadne vode, okoljske razmere in specifične lastnosti

mikroorganizmov. Po ustreznem kontaktnem času med aktivnim blatom in odpadno vodo

suspenzija vstopa v končno čistilno stopnjo oziroma v naknadni usedalnik.

V naknadnem usedalniku ali bistrilniku se suspendirane snovi ločijo od obdelane oziroma

očiščene vode. Koncentrirana suspenzija aktivnega blata se s pomočjo tako imenovanega

air lifta vrača nazaj v prezračevalni bazen. Aktivno blato se ponovno uporabi, saj vsebuje

koncentrirano populacijo mikroorganizmov, ki čistijo odpadno vodo. Ker se

mikroorganizmi v procesu neprestano proizvajajo, je potrebno poskrbeti, da se višek

aktivnega blata odstranjuje. To odstranjevanje poteka iz usedalnika ali iz prezračevalnika

dvakrat do trikrat na leto. Obremenitev blata v dotoku na kg biomase v aktivnem volumnu

v kilogramu BPK5 je zelo nizka. To pomeni zelo nizko produkcijo odvečnega blata in s

tem nižji stroški odstranjevanja blata. Odvečno blato je stabilizirano in brez vonja,

očiščena odpadna voda pa se odvaja v odvodnik.

Sistem je zasnovan tako, da omogoča enostavno delovanje in vzdrževanje. Čistilna naprava

z aktivnim blatom je dimenzionirana na osnovi časa, ko se aktivno blato ohranja v sistemu,

na osnovi množine hranil iz odpadne vode, ki priteka v prezračevalnik in na osnovi

hidravličnega zadrževalnega časa.


8.7 MONTAŽA IN VPLIVI NA OKOLJE SKUPNE MČN

Čistilna naprava je v celoti vkopana v zemljo. Nadzemni del predstavlja kompresorska

postaja in električna omarica, ki sta vsaka zase spravljeni v kvadratno betonsko ohišje

tlorisne velikosti 1 m x 1 m. Omarica se postavi poljubno v bližini čistilne naprave v radiju

6 metrov. Električna omarica je tipska plastična omarica. Čistilna naprava se postavi na

temeljno ploščo velikosti 5 m x 3 m debeline 20 cm 2,6 metra pod površino, dolžine 2m x

3 m pa na globini 3 metre. Temeljna plošča se izdela na utrjeni podlagi iz komprimiranega

gramoza debeline 50 cm. Podlaga se komprimira na 30 cm nasutja. Na tako pripravljeno

podlago se položi prefabriciran primarni usedalnik, ki se postavi na ploščo na globini 3 m,

in aeracijski bazen z naknadnim usedalnikom na ploščo globine 2,6 m. Naprava se nato

zasuje s finim materialom in zbije. Primarni usedalnik je pokrit z velikim betonskim

pokrovom, v katerem sta dva revizijska pokrova. Drug sklop aeracijski in naknadni

usedlanik pa se zasiplje in površina se ozeleni. Zunaj je sta vidna le dva pokrova

revizijskega jaška. Prav tako je viden le pokrov jaška za jemanje vzorcev. Jašek za jemanje

vzorcev se namesti na podložni beton pravokotne oblike s stranicama 1 meter in debeline

10 cm. Globina zgornjega roba betona je na 85 centimetrih pod raščenim terenom.

Izvedba čistilne naprave je zaprta, zato ni pričakovati emisij smradu. Na prispevnem

področju ni pričakovati odpadnih voda, ki bi lahko povzročale večje motnje v delovanju

naprave in posledičnih izpadov obratovanja. Zaradi vgradnje v zemljo naprava ne moti

krajinskih značilnosti. Hrup na kompresorski postaji ter čistilni napravi ne presega mejnih

vrednosti.


9 IZVEDBA IN STATIČNI IZRAČUN CEVOVODA

9.1 STATIČNI IZRAČUN

Statični izračun je izveden s pomočjo računalniškega programa ING SOFT EasyPipe.

Osnove programa za izračun so nemške smernice za statični izračun ATV 127 ter smernice

za gradnjo kanalizacije SIST EN 1610.

Vhodni podatki:

• podatki o cevi – karakteristike so izbrane na osnovi podatkov za PE cevi nazivne

togosti SN 8,

• podatki o raščenem terenu in nasuti zemljini, ki ustrezajo kategoriji G2,

• podatki o pogojih posteljice – ustrezajo pogojem B4 ter A4,

• podatki o obtežbi – zemeljska obtežba glede na višino nasutja nad cevjo, prometna

obtežba za vozilo do 30 ton,

• varnost – stabilnost se dokazuje s koeficientom varnosti, ki znaša 2,50, maksimalna

deformacija cevi je 6%.

Rezultati izračuna so prikazani v prilogi 11.

Celotna kanalizacija se vgrajuje na peščeno posteljico ob upoštevanju zgoraj navedenih

pogojev in detajla polaganja iz priloge. Kot naleganja cevi je 120 stopinj.

9.2 GRADBENA DELA

Gradbeni jarek se izkoplje v trasi kanalov v širini dna gradbenega jarka 70 cm. Predviden

je široki izkop z naklonom 60o. Dno jarka mora biti suho in utrjeno, širina posteljice pa je

enaka širini jarka. Tip posteljice in kot naleganja cevi je določen s statičnim izračunom.

Cevi se polagajo na peščeno posteljico, ki je sestavljena iz dveh plasti. Spodnji sloj je

debeline 10 cm in je sestavljen iz zbite temeljne plasti peska granulacije 4 mm, zgornji sloj

posteljice pa je izravnalni sloj iz peska granulacije do 4 mm. Kot naleganja cevi 2F je

120o. Zbitost posteljice mora biti 97% po standardnem Proctorjevem preizkusu (SPP).

Zasip cevovoda se prične s stranskim zasipom do temena cevovoda ter prekrivno plastjo 30

cm nad temenom cevi. Zasip se izvaja z materialom granulacije do 32 mm v plasteh po 20

cm z lahkimi komprimacijskimi sredstvi. V območju stranskega zasipa je debelina prvega


bočnega sloja zasipa manjša od polmera cevi. Prekrivno plast se utrjuje strmo ob strani,

nad to plastjo se lahko začne valjanje po celotni širini.

Zbitost prekrivne cone mora znašati 95% po standardnem Proctorjevem preizkusu (SPP).

Zasip nad cono cevovoda do planuma spodnjega ustroja se izvaja v plasteh 30 cm z

gramoznim materialom do višine zasipa enega metra nad temenom cevi. Posebno

pozornost je potrebno posvetiti utrjevanju plasti, za kar uporabljamo lahka utrjevalna

sredstva. Izpostavljanje cevovoda prometni obtežbi pri nezadostnem zasipu ni dovoljeno,

saj povzroči poškodbe ležišča, spojev in cevi. Zbitost zasipa na planumu spodnjega ustroja

in zgornji ustroj je določena s projektom ceste.

Pred izvedbo zasipa kanala je potrebno zagotoviti preizkus vodotesnosti kanala, ki ga je

potrebno izvajati skladno s SIST EN 1610. Zagotoviti je potrebno tudi posnetek izvedenih

del ter televizijsko kontrolo kanala. Prevzemi se vršijo po posameznih odsekih, glede na

napredovanje del. Po ugotovitvi pozitivnega rezultata kvalitete se rezultat vpiše v gradbeni

dnevnik.


10 STROŠKOVNA OCENA IZGRADNJE IN OBRATOVANJA

10.1 STROŠKOVNA OCENA IZVEDBE KANALIZACIJSKEGA SISTEMA

Stroškovna ocena predstavlja grobo projektantsko oceno investicije. Za lažjo predstavo in

enostavnejši končni izračun ter primerjavo med tremi izbranimi variantami izgradnje

kanalizacijskih sistemov so razdeljeni na tri dele. Prvi del je izgradnja cevovoda, drugi del

je izgradnja objektov na cevovodu, ki so skupni vsem trem predhodno predstavljenim

variantam, v tretjem delu je stroškovna ocena izgradnje posamezne variante samostojnih

čistilnih naprav in variante s skupno čistilno napravo. Skupno čistilno napravo za

primerjavo lahko izvedemo v dveh izvedbah in sicer s skupno čistilno napravo za do 80

PE, ki jo izberemo računsko, po zagotovilih proizvajalca pa naj bi zadostovala tudi cenejša

in manjša skupna čistilna naprava za 60 PE. Prva varianta izvedbe je s samostojnimi

malimi čistilnimi napravami, druga varianta je s skupno čistilno napravo za do 80 PE,

tretja varianta je s skupno čistilno napravo za do 60 PE.


Prvi del stroškovne ocene vključno z gradbenimi deli in materialom za izgradnjo meteornega ter fekalnega cevovoda, skupen vsem variantam, je prikazan v Tabeli 13.

Tabela 13: Stroškovna ocena izgradnje cevovoda

ODSEK

premer dolžina cena cena

cevi cevi t.m. odseka D L

[mm] [m] [€/m] [€]

J1-J2 200 10,93 60,00 656,00 J2-J3 200 21,01 60,00 1.261,00 J3-J4 200 21,01 60,00 1.261,00 J4-J5 200 12,49 60,00 749,00 J5-J6 250 14,14 90,00 1.273,00 J6-J7 250 20,55 90,00 1.850,00 J7-J8 250 17,77 90,00 1.599,00 J8-J9 315 23,83 115,00 2.740,00 J9-LO 315 4,19 115,00 482,00

LO-J11 315 8,02 115,00 922,00 J11 - J12 315 8,04 115,00 925,00 J12 - IZP. 315 21,46 115,00 2.468,00 J13 - J14 150 13,92 50,00 696,00 J14 - J15 150 18,94 50,00 947,00 J15 - J16 150 20,41 50,00 1.021,00 J16 - J17 150 13,78 50,00 689,00 J17 - J18 150 8,95 50,00 448,00 J18 - J19 150 8,75 50,00 438,00 j19-j20 150 17,7 50,00 885,00

J20 - J21 150 17,66 50,00 883,00 J21 - J11 150 23,98 50,00 1.199,00

Ocena skupaj: 23.389,00


Drugi del, ki je skupen vsem variantam, je stroškovna ocena izvedbe objektov hišnih in glavnih revizijskih jaškov, cestnih požiralnikov, izpusta ter kanalete. Stroški so prikazani z gradbenimi deli in materialom. Prikazani so v Tabeli 14.

Tabela 14: Stroškovna ocena izgradnje objektov na kanalizacijskem cevovodu

OBJEKT količina cena cena izvedbe na enoto €

hišni revizijski jašek iz PE DN 600 16 kos 630,00 €/kos 10.080,00 glavni revizijski jašek iz PE DN 100 20 kos 730,00 €/kos 14.600,00

cestni požiralnik PE DN500 8 kos 540,00 €/kos 4.320,00 izpust 1 kos 700,00 €/kos 700,00

kanaleta 8,8 m 180,00 €/m 1.584,00 cena skupaj: 31.284,00 €

Tretji del, stroškovna ocena izvedbe objektov – čistilnih naprav na kanalizacijskem

cevovodu, vključno z gradbenimi deli in materialom je prikazana v Tabeli 15. Stroški so

prikazani glede na varianto izvedbe.

Tabela 15: Stroškovna ocena izgradnje objektov na kanalizacijskem cevovodu

Varianta Čistilna naprava količina cena cena izvedbe

na enoto € 1. MČN Separat BC4 16 kos 4.500,00 €/kos 72.000,00 2. MČN Separat OTM 80 1 kos 20.600,00 €/kos 20.600,00 3. MČN Separat OTM 60 1 kos 17.500,00 €/kos 17.500,00

Stroški, ki so skupni vsem variantam izvedbe so stroški prvega dela, ki znašajo 23.389,00 €

ter drugega dela, ki znašajo 31.284,00 €. Stroški enaki pri vseh treh variantah tako znašajo

54.673,00 €.

Končna stroškovna ocena posamezne variante je sestavljena iz 54.673,00 €, katerim

prištejemo še strošek posamezne variante prečiščevanja hišnih odpadnih voda. Preračun skupne

stroškovne ocene izvedbe kanalizacijskega sistema in primerjava cen posameznih izvedb je

prikazana v Tabeli 16.

Kanalizacija v delu naselja Plintovec

Tabela 16: Končna stroškovna ocena izgradnje

Varianta 1. individualne čistilne naprave2. skupna čistilna naprava - OTM 803. skupna čistilna naprava - OTM 60

Za nazornejšo primerjavo vseh

Slika 1: Grafični prikaz

Če vzamemo za osnovo 1. varianto kanalizacijskega sistema s samostojnimi malimi

čistilnimi napravami, katere stroškovna ocena je

0 €

20.000 €

40.000 €

60.000 €

80.000 €

100.000 €

120.000 €

140.000 €

1. individualne čistilne

naprave

Stroški izgradnje objektov za prečiščevanje hišnih odpadnih

vodaStroški izgradnje skupnih objektov

Stroški izgradnje cevovodov

Kanalizacija v delu naselja Plintovec

troškovna ocena izgradnje kanalizacijskega sistema s primerjavo

treh različnih variant

Cena Razlika

glede na 1. variantoistilne naprave 126.673,40 € 0,00

OTM 80 75.273,40 € -51.400,00 OTM 60 72.173,40 € -54.500,00

nejšo primerjavo vseh treh variant je razlika v ceni prikazana grafi

čni prikaz razlike v ceni različnih variant izvedbe kanalizacijskih

sistemov.

e vzamemo za osnovo 1. varianto kanalizacijskega sistema s samostojnimi malimi

istilnimi napravami, katere stroškovna ocena je 126.673,40 € je 2. varianta, katere

1. individualne čistilne

naprave

2. skupna čistilna

naprava - OTM 80

3. skupna čistilna

naprava - OTM 60

Stroški izgradnje objektov za prečiščevanje hišnih odpadnih

Stroški izgradnje skupnih objektov

Stroški izgradnje cevovodov

Stran 44

kanalizacijskega sistema s primerjavo

glede na 1. varianto 0,00 €

51.400,00 € 54.500,00 €

razlika v ceni prikazana grafično na Sliki 1.

variant izvedbe kanalizacijskih

e vzamemo za osnovo 1. varianto kanalizacijskega sistema s samostojnimi malimi

je 2. varianta, katere


stroškovna ocena je 75.273,40 € in 3. varianta ki je ocenjena na 72.173,40 €, sta 2. in 3. varianta

veliko cenejši od 1., medtem ko je razlika med 2. In 3. varianto sorazmerno majhna, glede na

skupno stroškovno oceno. Razlika v stroških izgradnje med drugo in tretjo varianto znaša 3.100,00

€ v prid tretji varianti s čistilno napravo za 60 PE. Iz grafičnega prikaza je razvidna tudi velika

nesorazmernost v deležu stroškov, ki jih predstavljajo čistilne naprave pri 1. varianti glede na drugi

dve varianti. V prvi varianti je strošek izgradnje samostojnih malih čistilnih naprav celo večji kot

izgradnja cevovodov in skupnih objektov skupaj.

10.2 STROŠKOVNA OCENA OBRATOVANJA KANALIZACIJSKEGA

SISTEMA

Stroškovna ocena obratovanja kanalizacijskega sistema je izvedena na osnovi trenutnih cen

energije in komunalnih storitev. Predstavlja grobo oceno obratovanja kanalizacijskega

sistema v prihodnosti, ki služi zgolj za prikaz primerjave stroškovne obremenjenosti

uporabnikov kanalizacijskega sistema v odvisnosti od vrste čistilne naprave.

Glavni stroški obratovanja kanalizacijskega sistema so električna energija in praznjenje ter

odvoz odvečnega blata. Opcijski strošek je upravljanje kanalizacijskega sistema, v primeru

izgradnje skupne čistilne naprave. V ceno upravljanja je vštet mesečni obračun stroškov ter

deljenje stroškov na uporabnike in zbiranje plačil mesečnih računov preko položnic na

skupen račun, iz katerega se nato črpa denar za redna vzdrževanja, kontrolo ter praznjenje

odvečnega blata iz čistilne naprave. V primeru individualnih čistilnih naprav stroška

upravljanja ni.

Za potrebe izračuna povzamemo ceno električne energije 0,11 €/kWh, cena odvoza

odvečnega blata iz usedalnika pa 45 €/m3, k temu je potrebno dodati še kilometrino. Tako

je za praznjenje in odvoz odvečnega blata potrebno prišteti še 90 € za kilometrino pri

količini do 3 m3.

Poraba električne energije individualne čistilne naprave je približno 0,45 kWh/dan, poraba

skupne čistilne naprave pa bi bila približno 6,6 kWh/dan.

Cena upravljanja je povzeta po trenutno veljavnem ceniku javnega komunalnega podjetja

Nigrad in znaša za območje Kungote, kjer je zgrajen javni kanalizacijski sistem približno

2,2 € na mesec.


Ocena letnih mesečnih stroškov obratovanja in vzdrževanja kanalizacijskega sistema ter

individualnih čistilnih naprav oziroma skupne čistilne naprave na gospodinjstvo je

prikazana v Tabeli 18.

Interventno čiščenje kanalizacijskega sistema v primeru zamašitve je v obeh variantah

izvedbe dodatni strošek, ki znaša 55 €/uro čiščenja ter kilometrina oziroma premik stroja

50 € na premik na razdalji do 60 kilometrov. Cena je povzeta po trenutni ceni storitev

čiščenja oziroma odmaševanja kanalizacijskih cevi. Pri tem je potrebno omeniti tudi, da se

kanalizacija ob normalni uporabi ne bi smela zamašiti. Zamaši se običajno, ko se v

kanalizacijo odvrže predmet ali stvar, ki ni predviden za odvajanje v kanalizacijo kakor

tudi zaradi prekomernega odvajanja pomij in odpadne hrane, ki vsebuje veliko količino

maščob, zaradi katere se delci pospešeno usedajo in oprijemajo sten cevi. Ker je čiščenje

zamašene kanalizacije nepredviden strošek, ga pri stroškovni oceni obratovanja ne

upoštevamo.

Tabela 18: Letna in mesečna ocena stroškov obratovanja in vzdrževanja

kanalizacijskega sistema

letno mesečno

samostojna MČN skupna MČN samostojna MČN skupna MČN

električna energija 14,28 € 10,68 € 1,19 € 0,89 € odvoz blata 192,00 € 20,88 € 16,00 € 1,74 €

upravljanje čistilne naprave 0,00 € 26,40 € 0,00 € 2,20 €

skupni stroški 206,28 € 57,96 € 17,19 € 4,83 €

Stroški obratovanja so po zgornjem izračunu za 71,90% nižji pri varianti s skupno čistilno

napravo, če jih primerjamo z varianto s samostojnimi čistilnimi napravami. Letni stroški

obratovanja so 148,00 € nižji pri varianti s skupno čistilno napravo.


11 SKLEP

V uvodu sem si zadal nalogo izdelati celostno rešitev odvajanja in prečiščevanja

komunalnih in hišnih odpadnih voda. Osnovno je postavitev kanalizacijskega sistema

skladno s predpisi in pravilniki na več nivojih, od zakonov na nivoju države do občinskih

predpisov. Za zadovoljevanje predpisanih normativov običajno obstaja več rešitev in vsaka

ima svoje dobre in slabe lastnosti.

Moje delo je bilo poiskati metode izračuna in izračunati količine meteornih in hišnih

odpadnih voda, v sled česar sem izbral ustrezne dimenzije cevi cevovodov ter potrebne

kapacitete čistilnih naprav za prečiščevanje hišnih odpadnih voda ter lovilca olj, ki služi

čiščenju meteornih voda iz prometnih površin. Izračunati je bilo potrebno dolžino in

naklon kanalizacijskih cevi ter statično nosilnost vkopanih kanalizacijskih cevi. Na osnovi

izračunov sem izdelal načrt kanalizacijskega sistema v tlorisni situaciji ter ločen vertikalni

prikaz poteka fekalnega in ločenega meteornega kanalizacijskega cevovoda. Na osnovi

izračunov in zbranih informacij sem izbral tudi ostale objekte na cevovodu, kot so glavni

in stranski revizijski jaški, iztok v potok ter cestni točkovni odvodniki z linijskim cestnim

odvodnikom.

Izbira vrste čistilne naprave ter kanalizacijskega sistema je v veliki meri odvisna od

pripravljenosti investitorja skleniti kompromis med finančnim vložkom ter okoljsko

osveščenostjo. Zakoni namreč predpisujejo minimalne vrednosti stopnje prečiščevanja in

porabe energije, tehnologija pa kljub temu omogoča učinkovitejše prečiščevanje, kot je

predpisano. Sodobna tehnologija omogoča tudi večjo energetsko učinkovitost.

Naloga projektanta je najti optimalno rešitev in jo predstaviti investitorju.

Ob tem ugotavljam, da investitorji vedno ne težijo k znižanju stroškov gradnje, zaradi

drugih faktorjev, ki so iz njihove strani bolj pomembni. Tako se je investitor v našem

primeru kljub višjim stroškom izgradnje odločil za dražjo varianto s samostojnimi malimi

čistilnimi napravami.

Odločitev investitor utemeljuje s slabimi izkušnjami pri iskanju oziroma predaji

kanalizacijskega sistema v upravljanje. Izkušnje investitorja so, da ima vsak bodoči

upravljalec pred prevzemom v upravljanje še veliko dodatnih zahtev, kot so razne študije

obratovanja, študije vzdrževanja, ipd. Posledica izpolnjevanja dodatnih zahtev bodočih


upravljalcev investitorjem predstavlja velik dodaten čas, v katerem investitor ne sme

prodati nepremičnine. Dodatni čas, v katerem investitor ne proda nepremičnine je dodatni

strošek, saj se praviloma projekti financirajo pretežno s krediti.

Tako končni uporabnik, to je kupec nepremičnine, nosi finančno breme odločitve

investitorja, nefleksibilnosti upravljalcev oziroma neurejenosti ali nedodelanosti

zakonodaje na tem področju. Nakup nepremičnine je zaradi dražje gradnje

kanalizacijskega sistema dražji, prav tako bodo vzdrževalni stroški sistema s samostojnimi

čistilnimi napravami višji, kot bi bili v primeru izgradnje skupne čistilne naprave.

Male čistilne naprave so v primerjavi z večjimi tudi manj učinkovite in tako med

obratovanjem nastane več odvečnega blata, ki ga je potrebno pogosteje oziroma iz vsake

posamezne čistilne naprave posebej odvažati. Hkrati je pri samostojnih malih čistilnih

napravah zaradi več kompresorjev in drugih električnih naprav večja poraba električne

energije.

Tako neurejenost zakonodaje in nefleksibilnost pri dogovarjanju med bodočimi upravljalci

in investitorji na področju gradnje večjih kanalizacijskih sistemov s strani privatnih

investitorjev terja tudi večjo obremenitev okolja.

Ker so cene odvoza odvečnega blata iz samostojnih čistilnih naprav visoke, se v praksi

ljudje velikokrat poslužujejo odvoza odvečnega blata iz samostojnih malih čistilnih naprav

s strani nepooblaščenih oseb, ki odvečnega blata ne deponirajo in procesirajo pravilno ali

pa ga celo uporabljajo za gnojenje kmetijskih površin. Tako se okolje posredno še dodatno

obremenjuje.

Rešitev bi morda bila v strožji zakonodaji, ki bi v primerih kot je naš pogojevala

investicijsko gradnjo večjih stanovanjskih sosesk s skupno čistilno napravo. Druga rešitev

bi bila poenostavitev postopka predaje kanalizacijskih sistemov v upravljanje ter skrajšanje

dolgih birokratskih postopkov.


12 VIRI, LITERATURA

1. E. Blitz, W. Czysz, (1988) Abwassertechnologie : Entstehung, Ableitung,

Behandlung, Analytik der Abwaesser, Springer-Verlag, Berlin

2. E. Petrešin, (1997) Urbana hidravlika, Aena, Ljubljana

3. E. Petrešin, (1997) Vodovod in kanalizacija, Aena, Ljubljana

4. Informacija o pogojih gradnje, ki lahko vpliva na režim ali stanje voda, izdal

MOP ARSO, 2008

5. J. Kolar, (1983) Odvod odpadne vode iz naselij in zaščita voda, DZS,

Ljubljana

6. J. Panjan, (2005) Osnove zdravstveno hidrotehnične infrastrukture, Univerza v

Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana

7. Lokacijska informacija, izdal Občinski urad Občina Kungota, 2008

8. M. Roš, (2001) Biološko čiščenje odpadne vode, GV Založba, Ljubljana

9. Pravilnik o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske

javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode

(Ur.l.RS 109/07)

10. Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode

(Ur.l.RS 105/02)

11. Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadlih voda v vode in javno

kanalizacijo (Ur.l.RS 47/05, 45/07)

12. Uredba o emisiji snovi padavinske vode iz javnih cest (Ur.l.RS 47/05)

13. Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih

naprav (Ur.l.RS 45/07)

14. Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih

čistilnih naprav (Ur.l.RS 98/07)

15. W. Triebel, (1985) Lehrbuch und Hnndbuch der Abwassertechnik, Ernst und

Sohn, Berlin


16. Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) (Ur.l.RS 110/02)

61

16/02/2010

IngSoft EasyPipe V. 1.6.0.29458 - 16/02/2010 12:21:44kanalizacija Plintovec

Static calculation

Project: kanalizacija Plintovec

Owner: Goran Korošec

Date:

Priloga 11

62IngSoft EasyPipe V. 1.6.0.29458 - 11/04/2010 12:21:44kanalizacija Plintovec

1. Statics for a burried pipe according to A 127 3rd edition

Kind of calculation: Vollwand-/ProfilrohrAdd sketch to print: Yes

1.1. Input:

1.1.1. Safety factors

Safety class: A (normel case)Allowable deflection: 6% (standard)Treatment of internal pressure: Full superimposition with external load

(ATV A127)Lower safety factors for flexural compression: yes (ATV M127, only allowable for

PE-HD)Proof of safety against failure with not predominantly static loading: not requiredThe application of ATV-A 127 has not been checked to see if the minimumring stiffness has been reached:

No

1.1.2. Soil

Soil group backfill: G2Calculation E1: table 8 (A127)Soil group pipe zone: G1Calculation E20: table 8 (A127)Soil group native soil: G2Calculation E3: E-ModulusE-Modulus E3: E3 4.0 N/mm²E4 = 10 ∙ E1: Yes

1.1.3. Load

Cover depth: h 1.90 mSoil density: γ 20.0 kN/m³Additional surface load: p0 0.0 kN/m²Maximum groundwater level above pipe bed: hW,max 0.00 mMinimum groundwater level above pipe bed: hW,min 0.00 mInner pressure, short term: PI,K 0.0 barInner pressure, long term: PI,L 0.0 barWater fill (e.g. damming channel): NoTraffic load: HLC 30 (road)Including horizontal loads due to traffic in the fatigue proof: aqhT,dyn 0.00 %

1.1.4. Installation

Installation: TrenchTrench width: b 0.70 mSlope angle: β 60 °Cover condition: A1Installation condition: B3Lining below pipe taken into account as per ATV Work Group 1.5.5 report.: NoType of bedding: looseBedding angle: 120°Relative projection: a 1.00 [-]


1.1.5. Solid wall pipe

Pipe choise: Profiled pipesMaterial class: thermoplasticsA type predeformation: δv,TypA 6.0 %Choose of input: DiInside diameter: di 272 mmProfile height: h 43 mmProfile surface: Arad 13 mm²/mmMoment of inertia: J 3,339 mm^4/mmDistance of inertia: e 20 mmSurface ratio Kappa Q: KappaQ 0 [-]

1.1.5.1. thermoplastics

Choise material: According to standard (DIN, ATV...)Material properties according to ATV: PE-HD

60°

60°

E1

E2 E2

E3 E3

E4

2α =120°

Traffic load: HLC 30 (road)

1.2. results:


1.2.1. Long term load case

1.2.1.1. Stress proof

crown sprinline invertSafety coefficient outside γ -11.828 -9.855 -11.095 [-]Safety coefficient Inside γ -20.750 -7.447 -25.569 [-](Safety coefficients for flexural compressive stress are marked with a minus sign)

Required global security coifficient, failure by instability, tensile stress: erf γRBZ 2.50 [-]Required global security coifficient, failure by instability, compressive stress: erf γRBD 1.50 [-]

All calculated safety coefficients of the stress proof are sufficient.

1.2.1.2. Deformation proof

Relative vertical deformation: δv 3.27 %Allowable deflection: zul δv 6.00 %

The deflection determined is less than the allowable deflection.

1.2.1.3. Stabilty proof (linear):

Safety coefficient stability: γ 10.55 [-]Required global safety coefficient, failure by instability: erf γstab 2.00 [-]

The buckling safety coefficients determined are sufficient.

All necessary proofs are ok.


13.12 NASLOV

Goran Korošec

Podova 6a

2327 Rače

e-pošta: [email protected]

13.13 KRATEK ŽIVLJENJEPIS

Rojen: 1981 v Mariboru

Šolanje: od leta 1988 – 1996 osnovna šola Rače

od leta 1996 – 2000 Druga Gimnazija Maribor

od leta 2001 – 2007 Fakulteta za Gradbeništvo, Maribor

Zaposlitev: od 2007 dalje zaposlen v podjetju PRODOM

Documents

KANALIZACIJA V DELU NASELJA PLINTOVEC · III KANALIZACIJA V DELU NASELJA PLINTOVEC Klju čne besede: kanalizacija, mala čistilna naprava, lovilec olj, stroškovna ocena,… UDK: