Kazalo - Knjigarna · Postavljanje vprašanj: dober bralec postavlja vprašanja pred, med in po branju, zato da si razjasni pomen, tvori napovedi in usmeri svojo pozornost na to,

Kazalo

1 UVOD 4

1. Kaj je bralno razumevanje? 4

Strategije za dobro bralno razumevanje 5

Strategije bralnega razumevanja z grafičnimi prikazi 9

Kako se lotiti učenja bralnih učnih strategij? 9

2 STRATEGIJE ZA AKTIVIRANJE PREDZNANJA 10

2. A Klasična možganska nevihta 10

2. B »ABC« možganska nevihta 14

2. C Vrteča možganska nevihta 19

3 STRATEGIJE PO UČENJU 26

3. A Strategije določanja bistva 26

Izbiranje naslova 26

Določanje naslova 30

Bistvo iz ključnih besed 33

3. B Strategije povzemanja bistva 36

Strategije povzemanja iz besedila 36

Paukova strategija 41

Grafične predloge za uporabo Paukove strategije 47

4 GRAFIČNI PRIKAZI BISTVA 52

4. A Klasična pojmovna mreža 52

4. B Pojmovna mreža v obliki dlani 59

Obnavljanje književnih besedil 59

Obnova knjige 60

Prikaz pozitivnih in negativnih oseb ali lastnosti oseb 61

4. C Drugi grafični prikazi 66

Vennov diagram 66

Zaporedje dogajanja 72

Časovni trak 72

Zaporedje dogodkov 76

Bralne strategije.indd 1 24/04/15 09:16

knjigarna.com swis721CMYK

10/100/90/0

Krožno zaporedje dogodkov 82

Vzročno-posledični odnosi 87

Ribja kost 87

Predstavitev osebe 92

Prva strategija predstavitve osebe 92

Druga strategija predstavitve osebe 93

5 STRATEGIJE ZA UČITELJA 97

Strategija postavljanja vprašanj »Vprašanje – odgovor« 98

Hierarhična pojmovna mreža 102

Primerjalna matrika 106

Strategija bralne povezave 113

Legenda

Opis strategije

Postopki izvedbe strategije

Dodatna pojasnila in uporaba strategije



10/100/90/0

Dragi učitelji prvega in drugega triletja osnovne šole,

pred vami je priročnik Bralne učne strategije za mlajše učence, ki naj bi vam pri učencih pomagal razviti tiste bralne veščine, ki vodijo k njihovi boljši funkcionalni pismenosti.

Zakaj je nastal priročnik?

Mednarodne raziskave bralne pismenosti kažejo, da imajo naši 10-letni učenci (učenci v 4. razredu) slabšo bralno pismenost kot njihovi vrstniki v razvitih, z nami primerljivih državah sveta (PIRLS, 2011). Ob tem spremljevalne študije bralnih dosežkov učencev kažejo, da k dobri bralni pismenosti vodita dve »orodji«, in sicer prvo je avtomatizirana tehnika branja (ki se kaže kot tekoče in sproščeno branje), drugo pa je obvladovanje različnih bralnih strategij, ki jih učenec uporablja pri predelavi besedila.

Kako je priročnik zgrajen?

V uvodnem poglavju boste spoznali strategije, ki vodijo k dobremu razumevanju besedila, spoznali se boste z nekaterimi ključnimi pojmi, ki jih morajo učenci poznati za učinkovito predelavo besedil (npr. kaj pomeni preleteti besedilo, kaj pomeni narediti napoved itd.) in spoznali didaktičen pristop pri poučevanju strategij. V naslednjih treh poglavjih boste spoznali nekatere enostavne in za starost učencev primerne strategije – strategije za aktiviranje predznanja (2. poglavje), strategije predelave besedil po prvem branju, kot so določanje bistva in povzemanja (3. poglavje) ter različne grafične načine prikaza bistvenih informacij (4. poglavje). Priročnik se zaključuje s prikazom strategij za vas – učitelje, ki jih lahko uporabljate kot didaktični pripomoček za urejanje širših tematskih sklopov, za urejanje velikega števila pojmov in povezovanje novega znanja s predznanjem učencev ter medpredmetnega povezovanja znanja (5. poglavje).

Vse strategije od 2. do 4. poglavja so prikazane na enak način: najprej je opis strategije z izpostavljenimi koraki predelave besedila, potem sledi vzorčni primer uporabe strategije na konkretnem besedilu, nakar sledi nekaj primerov tipičnih neumetnostnih besedil za učence tretjega, četrtega in petega razreda, na katerih se lahko urijo v uporabi strategije. Besedila so večinoma povezana s temami, ki jih učenci obravnavajo pri različnih predmetih, nekatera so vzeta tudi iz učbeniških besedil.

Priročnik pošiljava na pot v želji, da bi vam bil v oporo pri vodenju učencev k izboljšanju njihove bralne pismenosti.

Avtorici



10/100/90/0

Uvod11. Kaj je bralno razumevanje?

Bralna zmožnost je ena od temeljnih kompetenc, potrebnih za uspeh v življenju in tudi v procesu šolanja. Branje je zmožnost, ki je potrebna skoraj v vsaki obliki učenja. Karkoli se želi učenec naučiti (matematike, zgodovine, kemije ali tehnike), mora znati brati. Tudi pri delu z računalnikom je pomembno, da zna učenec brati.

Branje ima dve osnovni dimenziji: prva je tehnika branja, druga pa razumevanje prebranega. Osnovni proces pri tehniki branja je proces dekodiranja, tj. pretvarjanja vidnega znaka (črke) v glasovno podobo (glas). Tehniko branja razvijamo v prvem triletju osnovne šole, pri čemer je pomembno, da jo učenec avtomatizira. To pomeni, da učenec bere tekoče in sproščeno in da pri branju svoje pozornosti ne namenja temu, kako bo prebral določeno besedo, ampak temu, kaj bere, torej vsebini prebranega.

Dobro izurjena – avtomatizirana spretnost branja olajšuje razumevanje, vendar pa sama po sebi ne vodi do dobrega razumevanja. Raziskovalci pravijo, da pomeni razumeti »uloviti« pomen in ne »naučiti se« v smislu dobesedne zapomnitve. Zgolj odgovarjanje na enostavna vprašanja na koncu besedila še niso pokazatelj dobrega razumevanja.

Hkrati pa je razumevanje prebranega eden od dejavnikov, ki ohranja pripravljenost učenca za branje. Če učenec zgolj z očmi »pretipkava« in ne razume, kar bere, potem postane branje enostavno »neko brbljanje« in jasno je, da učenec ne more uživati v njem.Zato je najpomembnejše vprašanje pri branju, kako »odkleniti« pomene besed, kar vodi do razumevanja. Ti »ključi« dobrega razumevanja pa so različne strategije, o katerih pišemo v nadaljevanju.

1. Uvod4



10/100/90/0

Strategije za dobro bralno razumevanje

S. Zimmermann in C. Hutchins (2003) govorita o sedmih »ključih« (strategijah) branja z razumevanjem:

1. Ustvarjanje mentalnih slik (»slik v mislih«)2. Uporaba predznanja3. Postavljanje vprašanj4. Sklepanje/zaključevanje 5. Določanje bistva6. Sintetiziranje/povezovanje informacij7. Uporaba podpornih strategij

Ustvarjanje mentalnih slik: dober bralec si med branjem ustvari širok repertoar vidnih, slušnih in drugih zaznavnih predstav, ki mu omogočijo, da se bolj čustveno vplete v branje.

• Ustvarjanje »premikajočih slik« (v glavi) pomaga bralcu razviti pričakovanja in mu omogoča boljše razumevanje prebranega.

• Te mentalne predstave omogočajo, da »slike« postanejo tridimenzionalne (žive, resnične), kar omogoča bralcu, da jih poveže z lastnimi izkušnjami.

• Mentalne slike pomagajo bralcu, da se identificira z osebami, krajem dogajanja, potekom dogodkov, dejstvi itd.

• Kadar bralec ni več sposoben mentalnih predstav, je to znak upada njegove pozornosti, s tem pa tudi razumevanja.

• Živo spremljanje branja spodbuja (motivira) bralca k nadaljnjemu branju, saj želi izvedeti, kaj se je zgodilo potem.

• Žive predstave pomagajo bralcu od razumevanja jasno prepoznanih dejstev iz besedila (tj. razumevanja na nižji ravni) k razumevanju na višjih ravneh (tj. k napovedovanju, sklepanju itd.), ki pa je pokazatelj pravega, globljega razumevanja.

Uporaba predznanja: dober bralec uporablja svoje predznanje pred, med in po branju, da bi izboljšal razumevanje tega, o čemer bere.

• Predznanje posamezniku pomaga, da bo dobro razumel prebrano in da bo lahko odgovarjal na vprašanja.

• Predznanje je izhodišče za strategije mišljenja, saj omogoča ustvarjanje bolj živih mentalnih predstav.

Uvod

1. Uvod 5



10/100/90/0

Postavljanje vprašanj: dober bralec postavlja vprašanja pred, med in po branju, zato da si razjasni pomen, tvori napovedi in usmeri svojo pozornost na to, kar je pomembno v besedilu.Vprašanja kdo, kaj, kje, kako in zakaj so vprašanja, ki jih postavlja predšolski otrok in ta ista vprašanja so pomembna tudi v procesu razumevanja pri branju.

• Vprašanja pomagajo bralcu ugotoviti, kaj se želi naučiti iz besedila, odkriti, s kakšnimi bojaznimi se ukvarja med branjem in pomagajo mu tudi razumeti, o čem govori besedilo.

• Vprašanja pomagajo bralcu ostati pri besedilu.• Vprašanja nimajo nujno lahkih odgovorov. Pri iskanju

odgovorov na vprašanja si bralec lahko pomaga tako, da se pogovori s sošolci ali poišče kakšen drug vir (literaturo).

• Vprašanja vodijo do novih idej, perspektiv in do novih vprašanj.

Sklepanje/zaključevanje: uporaba predznanja in informacij iz besedila, ki ga učenec bere, mu omogoča tvorjenje napovedi, iskanje odgovorov na vprašanja, zaključevanje in oblikovanje novih razlag, ki vodijo h globljemu razumevanju besedila.

• Sklepanje omogoča bralcu, da gredo njegovi zaključki preko/dalj od besed v besedilu.

• S pomočjo predznanja, slik in besed iz besedila lahko bralec pojasni dejstva, ki niso neposredno razvidna iz besedila.

• Sklepanje omogoča tvorjenje napovedi, ki jih bralec med branjem sprejema ali zavrača.

• Sklepanje omogoča pojasnjevanje neznanih besed s pomočjo sobesedila; ravno tako slikovno gradivo omogoča ugibanje o pomenu povedi.

Določanje bistva: dober bralec ugotovi ključne ideje iz besedila in zna ločiti bistvene od nebistvenih informacij. Pri določanju bistva pa je pomembno vedeti, kakšen je učenčev namen branja: ali bere za razvedrilo ali zato da najde specifičen podatek, da dokonča domačo nalogo ali da naredi predstavitev za sošolce. Bralec se mora vprašati, KAJ in ZAKAJ bere, kar mu pomaga pri odločitvi, na kakšen način bo pristopil k branju. K branju knjige za razvedrilo bo pristopil na drugačen način kot k branju učbenika.

• Ko bralec določi namen branja, je lažje določiti, katere misli so ključne, najpomembnejše za razumevanje celote.

• V učbenikih so ključne misli pogosto zapisane z odebeljenim tiskom ali povzete na koncu. Tudi zapisi pod slikami so pogosto pomembni, vendar jih bralci pri branju pogosto neupravičeno spregledajo.

1. Uvod6



10/100/90/0

Sintetiziranje/povezovanje informacij: dober bralec spremlja svoje branje, povezuje posamične pomembne misli, zato da pride do končnega (splošnega) pomena in s tem do globljega razumevanja.

Uporaba podpornih strategij: dober bralec ve, kdaj razume, kar bere in kdaj ne. Če ima težave z razumevanjem posameznih besed, odstavka ali več odstavkov, si lahko pomaga z nekaterimi podpornimi strategijami za rešitev tega problema. Nekatere od teh so:

• ponovno prebere celo besedilo ali posamezne dele, • besedilo prebere glasno,• bere kar naprej,• postavi nova vprašanja med branjem,• poskuša sklepati iz drugih delov besedila,• oblikuje napovedi,• ugotovi pomene novih, neznanih besed (poišče pomoč

drugega ali si pomaga z enciklopedijo, slovarjem …),• poveže to, kar je prebral s svojim predznanjem,• si poskuša oblikovati mentalno predstavo,• pogleda slikovno gradivo, če mu lahko pomaga pri

razumevanju.

Pri uporabi teh različnih strategij pa je pomembno, da učenci poznajo in razumejo določene izraze, ki jih uporablja učitelj. Le tako jih lahko upoštevajo oz. se ustrezno odzovejo na učiteljeva navodila. Te izraze z razlago imajo učenci lahko napisane na začetku zvezka oz. na plakatu v razredu.

1. Uvod 7



10/100/90/0

Primer plakata

Kaj pomeni …?

PRELETETI

Z očmi na hitro pogledati besedilo pred branjem za prvi

vtis.

NAPOVEDATI

Uganiti, kaj se bo zgodilo.

DOLOČITI NAMEN

Odločiti se, zakaj berem.

VIZUALIZIRATI

Predstavljati si v mislih.

UPORABITI PREDZNANJE

Razmisliti, kaj že veš o tem, kar si prebral.

SKLEPATI

Na osnovi podatkov iz besedila in predznanja.

1. Uvod8



10/100/90/0

Strategije bralnega razumevanja z grafičnimi prikazi

Grafični prikazi so odlično pedagoško pomagalo za organiziranje vsebine, pomembnih idej in spodbujanje učenčevega razumevanja ter priklica informacij. Gardnerjeva teorija mnogoterih inteligentnosti (2006) poudarja, da se učenec lahko uči bolj učinkovito, kadar poleg ene učne poti (besedne) uporabi še druge (zlasti vidne in prostorske), ki jih pokrivajo tudi grafični prikazi.Grafični prikazi so pripomočki za poučevanje in učenje: če jih uporablja učitelj kot svoj didaktični pripomoček, potem učenci bolje razumejo učno snov. Različni slikovni in grafični prikazi dobesedno pokažejo povezave in odnose med posameznimi podatki, pojmi, koncepti itd. Naš namen pa je, da učitelj nauči učence uporabljati te prikaze tako, da si lahko z njimi pomagajo pri samostojnem učenju.V nadaljevanju prikazujemo grafične prikaze v takem zaporedju, kot jih v procesu učenja lahko uporabljamo: najprej tiste, ki jih učitelj/učenec uporablja za aktiviranje predznanja pred učenjem, potem pa tiste, ki jih lahko uporabljajo za predelavo besedila po branju in ki jim omogočajo dobro (globlje) razumevanje prebranega.

Kako se lotiti učenja bralnih učnih strategij?

Cilj učenja učnih strategij je, da bi jih znali učenci uporabljati pri samostojnem učenju. Učitelj jih lahko pri učencih razvija posredno in neposredno.Posredno poučevanje – po izvedbi naloge se učitelj z učenci pogovori o tem, kako so se učili, kot npr. Kaj smo naredili na začetku ure in zakaj? Zakaj? Kaj smo naredili potem? Kaj smo naredili na koncu ure? Kakšne težave so se pojavljale med učenjem? Kako ste jih premagali?

Neposredno poučevanje učnih strategij pa poteka praviloma takole:

• neposredna razlaga (učitelj razloži strategijo), • modeliranje (učitelj pokaže, kako uporabiti strategije, vodi

učence pri njihovem delu in jim daje povratne informacije …), • urjenje učencev (učenci vedno bolj samostojno uporabljajo

določeno strategijo).

V začetku poučevanja je učitelj odgovoren za izvedbo procesa učenja, potem pa se učiteljeva vloga manjša in učenci postajajo vedno bolj odgovorni za izvedbo lastnega procesa učenja, kar prikazuje tudi spodnja slika.

MODELIRANJE

aktiven učitelj

URJENJE S POVRATNO INFORMACIJO

aktivna učitelj in učenec

SAMOSTOJNO UČENJE

aktiven učenec, učitelj ga spremlja

1. Uvod 9



10/100/90/0

2 Strategije za aktiviranje predznanja

Med strategijami, ki jih uporabljamo kot pripravo na učenje, so najpomembnejše tiste za aktiviranje predznanja učencev. Učitelj poskuša najpogosteje »zbuditi« predznanje učencev o določeni vsebini z:

• vprašanji, na katera poskušajo učenci odgovoriti,• z možgansko nevihto (brainstormingom).

V nadaljevanju prikazujemo tri različice možganske nevihte.

2. A Klasična možganska nevihta

Možganska nevihta je preprosta tehnika, pri kateri:

1. Učenci naštevajo/asociirajo vse, kar vedo o neki temi: Na kaj pomisliš ob besedi ? S katerimi pojmi ti povezuješ besedo ? Kaj vse že veš o gibanju ?

2. Učitelj (ali učenci sami) njihove misli zapisuje na velik list papirja ali na tablo.

Možganska nevihta je bolj kot za individualno rabo primerna za delo dveh učencev, delo v skupinah ali delo s celim razredom, ker pogovor z drugimi spodbuja nadaljnje razmišljanje posameznikov in uvidevanje novih odnosov med posameznimi informacijami.

Zelo učinkoviti strategiji, katerih sestavni del je možganska nevihta in ju učitelj lahko uporablja pri delu z učenci, sta strategija predbralnega načrta in VŽN strategija1.

Možganska nevihta se lahko konča z izdelavo pojmovne mreže. V pojmovni mreži so prikazani pojmi, povezani s posamezno temo in povezave med pojmi, pri čemer so te povezave ubesedene. Z drugimi besedami – na črtah, ki povezujejo pojme med seboj, so navedeni glagoli, ki kažejo vrsto/način povezanosti dveh pojmov.

1 (Glej Pečjak, S. in Gradišar, A. Bralne učne strategije. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2012.)

Uporaba:

• pred učenjem nove snovi za ugotavljanje predznanja učencev, • po učenju jih lahko dopolnimo z novimi informacijami. Te

nove informacije lahko prikažemo z drugimi barvami, tako ima učenec konkreten dokaz o tem, kako se je pri določeni snovi njegovo znanje povečalo in razširilo.

2. Strategije za aktiviranje predznanja10



10/100/90/0

Documents

Kazalo - Knjigarna · Postavljanje vprašanj: dober bralec postavlja vprašanja pred, med in po branju, zato da si razjasni pomen, tvori napovedi in usmeri svojo pozornost na to,