Embed Size (px)
Citation preview
KLASIČNA GENETIKA
1
Lastnosti pri grahu
starševska rastlina
ČISTA LINIJA
KLASIČNA GENETIKA
2
Prikaz samooplodnje in čiste linije
gladko seme
nagubano seme
starševska generecija P
razvoj plodov s semeni
GENERACIJA F1
vsa semena so gladka
KRIŽANJE
pren
ospe
loda
nape
stič
KLASIČNA GENETIKA
3
Križanje rastlin z gladkim in nagubanim semenom – nastanek prve filialne generacije
GENERACIJA F1
(vsa semena so gladka)
GENERACIJA F2bel cvet
samooplodnja
3 : 1 =gladkoseme
nagubanoseme:
KLASIČNA GENETIKA
4
Nastanek druge filialne generacije po samooplodnji
A A Aa a a
dominantnihomozigot
recesivnihomozigot
heterozigot
genotipsko različna,fenotipsko enaka
KLASIČNA GENETIKA
5
Genotipi
AA Aa
A
aa
a A a
KLASIČNA GENETIKA
6
Ločevanje alelov pri nastanku gamet. Pri dominantnih in recesivnih homozigotih nastanejo samo ene vrstegamet, pri heterozigotih pa dve.
AA
Aa
A
aa
a
gladko seme
genotipgeneracija
fenotip
genotipfenotip
gamete
gamete
F1
F2
križanje
gladko seme
nagubano seme
X
A a
P
AA AA
AaAa
aa
a
a
Legenda
Oznake:ali osebek
gameta
Fenotipi:– gladko seme (dominantni fenotip)
– nagubano seme (recesivni fenotip)
Genotipi:
AA – dominantni homozigotAa – heterozigotaa – recesivni homozigot
razmerje genotipov: AA : Aa : aa = 1 : 2 : 1
gladko nagubanorazmerje fenotipov: seme seme = 3 : 1 :
KLASIČNA GENETIKA
7
Shematski prikaz monohibridnega dominantno recesivnega križanja
KLASIČNA GENETIKA
8
Prvi in drugi Mendlov zakon; pri križanju dveh homozigotnih osebkov, ki se med seboj razlikujeta v enem parualelov, so vsi potomci F1 generacije enaki (1. Mendlov zakon). Po samooplodnji osebkov F1 generacije dobimo F2
generacijo, v kateri potomci niso več vsi enaki, pač pa se je pojavilo 3/4 osebkov z izraženo dominantno lastnostjoin 1/4 z izraženo recesivno lastnostjo (2. Mendlov zakon).
Aa
A
Aa
F2
X
a A a
F1
AA AA
Aa aaAaa
a
KLASIČNA GENETIKA
9
S Punnetovim kvadratom prikazani genotipi potomcev heterozigotnih staršev
? aaX
AA
A
aa
Aa
X
a
P
P
F1
F1
vsi potomci soenaki
dominantni osebek recesivni homozigot
polovica potomcev je dominantnih,polovica recesivnih
1. možnost 2. možnost
Razlaga:
fenotip
genotip
Aa
A
aa
Aa aa
X
a a
heterozigothomozigot
KLASIČNA GENETIKA
10
Testno križanje
X ggrrP
F1
F2
GGRR
GgRr
GR
GrGR grgR
grgamete
gamete
GR Gr gR gr
GR
Gr
gR
gr
V vsako gameto prideen alel iz alelnega para.
Take gamete nastajajov prašnikih in tudi pestičih.
Legenda
– gladko zelenoG – gladko seme– nagubano zelenog – nagubano seme– gladko rumenoR – rumeno seme– nagubano rumenor – zeleno seme
RAZMERJE FENOTIPOV: gladko rumeno : gladko zeleno : nagubano rumeno : nagubano zeleno
:
: : :
: :
9 3 3 1
GGRR GGRr
GGRr GGrr
GgRR GgRr
GgRr Ggrr
GgRR GgRr
GgRr Ggrr
ggRR ggRr
ggRr ggrr
KLASIČNA GENETIKA
11
Dihibridno križanje rastlin z gladkimi rumenimi semeni in rastlin z nagubanimi zelenimi semeni
A
C
F
j
M m
j
F
C
a
alela sta različna
kromosomkromosom
centromer
gen 4
gen 3
gen 2
gen 1 lokus gena 1
lokus gena 2
lokus gena 3
lokus gena 4
lokus gena 5gen 5
par homolognih kromosomov (nepodvojenih)
dve obliki istegagena = dva alela
alela sta enaka(dominantna)
alela sta enaka(recesivna)
KLASIČNA GENETIKA
12
Lega genov in alelov na kromosomu
A
B b
a
1.2.
B
A
B
a
b
A
b
a
2n = 4(praspolna celica)
n = 2(spolne celice)
n = 2(spolne celice)
n = 2(spolne celice)
n = 2(spolne celice)
KLASIČNA GENETIKA
13
Nevezano razporejanje alelov. Če ležijo geni na različnih kromosomih, se razporejajo neodvisno drug od drugega.
X Y
4.
1.2.
3.
KLASIČNA GENETIKA
14
Genom vinske mušice. Vinska mušica ima 4 pare kromosomov. Trije pari so homologni; dva kromosoma, ki nistahomologna, določata spol.
dolge tipalnice
sivo telo
rdeče oči
dolga krila
kromosom št. 2
kratke tipalnice
črno telo
škrlatne oči
kratka krila
DIVJI TIP MUTANTE
KLASIČNA GENETIKA
15
Kromosom z označenimi lastnostmi divjega tipa in slike vinskih mušic z mutacijami
AB
ab
AB
ab
Ab
aB
ABa
b
AaBb
AB
ab
Ab
aB
1. možn
ost
2. možnost
AB
Ab
aB
ab
ABa
bAaBb
AB
Ab
aB
ab
NEVEZANO DEDOVANJE VEZANO DEDOVANJE
KLASIČNA GENETIKA
16
Nevezano in vezano prenašanje genov.Pri nevezanem dedovanju ležita alela A in a na enem paru homolognih kromosomov, alela B in b pa na drugemparu homolognih kromosomov.Pri vezanem dedovanju pa ležita alela A in a ter B in b na istem paru homolognih kromosomov. Na enem odobeh kromosomov je kombinacija AB, na drugem pa ab oziroma Ab in aB.
T K
T K
kt kt
kt
kt
kt
kt
Potomci kažejo obedominantni lastnosti.
Potomci kažejo oberecesivni lastnosti.
KLASIČNA GENETIKA
17
Vezano dedovanje. Ker med homolognima kromosomoma ni prišlo do prekrižanja, se oba alela, ki ležita naposameznem kromosomu, skupaj s tem kromosomom preneseta v spolno celico. V našem primeru lahkonastaneta samo dve različni spolni celici (TK in tk) ter dve vrsti genotipsko in fenotipsko različnih potomcev –TtKk in ttkk. Eni potomci kažejo obe dominantni, drugi pa obe recesivni lastnosti.
KLASIČNA GENETIKA
18
Levo – prekrižanje (crossing-over), desno – primergamet pri sivi mušici z dolgimi krili (TtKk), če pridepri njihovem nastanku do prekrižanja.
1 2 3 4
1 2 3 4
5 6 7 8 9
5 6 7 8 9
1 2 3 4 5 6 7 8 9
1 2 3 4 5 6 7 8 9
Blizu ležečikroglici po prerezuostaneta skupaj.
Bolj oddaljenikroglici se po prerezu ločita.
Verjetnost, da se ločitadve sosednji kroglici, je zelo majhna.
KLASIČNA GENETIKA
19
Vrvica s kroglicami
t o k6 12
18
t – alel za barvo telesa
k – alel za dolžino krilo – alel za barvo oči
KLASIČNA GENETIKA
20
Genska mapa s prikazanimi tremi geni (t, k, o) in pogostnostjo prekrižanja med njimi
X
F2
F1
P
rdeča25 %
roza roza bela25 %
50 %
Ar Ar
Ar Ab
Ar AbAr Ar Ar Ab Ab Ab
Ab Ab
KLASIČNA GENETIKA
21
Dedovanje barve cvetov pri odolinu – nepopolna dominanca (cvetovi so shematizirani)
ABC
ABC
ABC
ABC
ABC
ABC
ABc
ABC
abc
ABc
abc
AbC
abc
aBC
abc
Abc
abc
aBc
abc
abC
abc
abc
abc
ABc
ABc
ABC
ABc
ABC
aBc
ABc
Abc
ABc
aBc
ABC
abc
ABc
abc
ABC
ABc
ABC
AbC
ABC
aBC
ABC
Abc
ABC
aBc
ABC
abC
ABC
abc
ABc
abc
ABc
AbC
aBC
Abc
aBc
abC
abc
ABC
ABC
ABC
abc
abc
abc
abc
ČRNEC
MULAT
BELKA
1 1
20
15 15
6
6 5 4 3 2 1 0
6
telesne celice
spolne celice
F2
F1
P
število dominantnih alelov
... 3., 4., 5., 6. in 7. kombinacija...
KLASIČNA GENETIKA
22
Dedovanje barve kože
6 5 4 3 2 1 0
aa Bb CC
aa BB CcAA Bb Cc
Aa BB Cc
Aa Bb CC
AA BB ccAa BB CC
AA bb CCAA Bb CC
aa BB CCAA BB CcAA BB CC
aa Bb Cc
Aa bb Cc
Aa Bb cc
aa bb CC aa bb Cc
aa BB cc aa Bb cc
AA bb cc Aa bb cc aa bb cc
Aa Bb Cc
Aa bb CC
Aa BB cc
AA bb Cc
AA Bb cc
Aa Bb Cc
Aa Bb Cc
STARŠI
število dominantnih alelov
črna odtenki barve kože bela
KLASIČNA GENETIKA
23
Možni barvni odtenki pri otrocih mulatskega para (AaBbCc x AaBbCc)
