1

časopisskupine HSE

februar2010

Stroka podpira blok 6

Zimsko športno srečanje podjetij za proizvodnjo električne energije

Mreža Sinergija — podjetniška podpora učinkoviti rabi energije

Energičninasvet

52

2

Počitniške kapacitete

Seznam in kontaktni podatki

DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBORMorje: Mareda (dva apartmaja, 2+2 ležišči); Barbariga (apartma, 2+2 ležišči); Kačjak (brunarica, 4 ležišča); Novalja – Gajac (dva apartmaja, en 2+3 ležišča, en 4+2 ležišči)Gore: Kope – Partizanka(trije apartmaji, dva 5+2 ležišči, en 3+2 ležišči); Kope – Brusnica (en apartma 5+2 ležišči); Rogla (en apartma, 2+2 ležišči)Toplice: Moravci (en apartma, 2+2 ležišči)Število za + pomeni zasilno ležišče – kavč.Dodatne informacije in prijave: Ksenija Iršič, tel. 02 300 53 73, e-pošta: ksenija.irsic@dem.si

SOŠKE ELEKTRARNE NOVA GORICAGore: Bovec (en apartma s 5 ležišči); Log pod Mangartom (dva apartmaja s 4-5 ležišči); Možnica (dva apartmaja s 4-5 ležišči); Tolminske Ravne (dva apartmaja 2+2 ležišči); Lokve nad Novo Gorico (en apartma s 4 ležišči)Dodatne informacije in prijave: Jadranka Lužnik, tel. 05 339 63 62, e-pošta: jadranka.luznik@seng.si

TERMOELEKTRARNA BRESTANICAMorje: Nerezine (tri hišice)Gore: Kope (ena garsonjera za 4 osebe), Bohinj (en apartma za 4 osebe v hotelu Bohinj)Dodatne informacije in prijave: Martina Merlin, tel. 07 481 63 70, e-pošta:martina.merlin@teb.si

PREMOGOVNIK VELENJEMorje: Fiesa – hotel BarbaraDodatne informacije in prijave za hotel Barbara: tel. 05 617 90 00, e-pošta:hotel.barbara fiesa@rlv.siGore: Golte (hotel in apartmaji)Dodatne informacije in prijave za Golte: tel. 03 839 11 04, e-pošta:info@golte.si

› Uvodnik 3

› Zgodilo se je 4

› Stroka podpira blok 6 11

› Fotoreportaža z zimskih

športnih iger - tekmovalni

kljub slabemu vremenu 16

› Mreža Sinergija —

podjetniška podpora

učinkoviti rabi energije 18

› Energični nasvet 22

Fotografija na naslovnici: Matej Bradaškja (SENG), zmagovalec veleslama v kategoriji do 30 let.(Foto: I. H. Avberšek)

3

ENERGIJAje časopis skupine HSE

Izdajatelj: Holding Slovenske elektrarne d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana

Glavna in odgovorna urednica: mag. Petja Rijavec, HSE

Fotografija na naslovniciin na zadnji strani:Ivo Hans Avberšek

Oblikovanje, prelom in tisk: HTZ Velenje, I. P., d. o. o., Partizanska cesta 78, 3320 Velenje

Naklada: 1.800 izvodov

E-pošta za vprašanja, predloge in pripombe:petja.rijavec@hse.si

E-Energija:www.hse.si

› U

VO

DN

IK

666 6 6 6, The Number of the Beast. Poznate to pesem skupine Iron Maiden, pravzaprav je eden njihovih največjih hitov? Tri šestice skupaj so hudičevo število. Kaj je potem ena sama šestica? Vprašanje za milijardo sto milijonov evrov.

Blok 6 Termoelektrarne Šoštanj ni bil (le) tema meseca. Bil je tema zadnjih nekaj mesecev, z vrhuncem v januarju. Počasi se hrušč in trušč vseh, ki se z njegovo gradnjo ne strinjajo, sicer polega. Še vedno pa imamo občutek, da je obljuba novega – no, pravzaprav nadomestnega proizvodnega bloka – v javnosti prepoznana kot grožnja. Hudičevo znamenje, da bo šlo s slovensko energetiko in Slovenijo kot celoto slabo, če dobi šesti blok. Ne blok 6, ampak blok 666, enega domnevno najbolj negativnih energetskih projektov z vidika cene, okoljskega, gospodarskega in še kakšnega (umetno ustvarjenega) vidika. Nečisti posel, namenjen zastrupljanju polovice Slovenije in tlačenju denarja sumljivega izvora v globoke žepe; slovenski Černobil, zaradi katerega je treba sklicati referendum, zamenjati oblast, obrniti slovensko kokoško na glavo in iz nje skuhati juho, ki se ne bo pojedla tako vroča, kot se skuha.

Mnogo je bilo tistih, ki so si v zadnjih mesecih prizadevali projekt gradnje šestega bloka prikazati prav takšen. Strokovnjakov in »strokovnjakov«, aktivistov in »aktivistov«, samooklicanih pravičnežev in predvolilnih nadobudnežev, ki si z razplamtevanjem strasti pri temah, kjer bi sicer v čisto povprečnem kavarniškem »čveku« gladko pogrnili, poskušajo dvigniti ratinge. A javno mnenje je pravzaprav čisto povprečen otrok, ki svoje razpoloženje oblikuje najprej glede na prepoznane in nato glede na priučene potrebe. Tako je (bilo) tudi v primeru pozicioniranja šestega bloka TEŠ. Intenzivno komuniciranje v večini svojih pojavnih oblik je bilo tisto, ki je negativno pozornost spreobrnilo v nevtralno, počasi pa se že nagiba k pozitivni. Ne glede na vse špekulacije o pravno-formalnih postopkih, ki stojijo za projektom in za katere smo dokumentacijo samoiniciativno predali pristojnim organom, se krepi zavedanje, da je blok 6 projekt, ki ga Slovenija potrebuje. Tako kot vse druge projekte, ki bodo povečali našo energetsko neodvisnost. Blok 6 je namreč le delček mozaika – res pa je tudi, da je postal model, ki nas uči, kako komunicirati, kako nastopati, kako se braniti in kako z malce dobro načrtovane proaktivnosti prikazati resnico. Ta je namreč vedno samo ena – in ena sama je tudi šestica. Čeprav bi mnogi radi videli tri.

mag. Petja Rijavecglavna in odgovorna urednica Energije

4

Invest

Foto: Arhiv HSE Invest

› Z

GO

DIL

O S

E J

E Iz naših družb

Otrokom so razdelili skoraj 10 tisoč skrivnostnih zvezkov

Novembra 2009 so v HSE začeli otroški nagradni natečaj Skrivnostni zvezek, s katerim so želeli skozi šest zanimivih mesečnih nalog osnovnošolskim otrokom približati skrb za naravo in znanje o energiji. Odziv učiteljic, ki so skrivnostni zvezek vključile v izobraževalni program, in posameznih otrok, jih je prijetno presenetil, saj so razdelili skoraj 10 tisoč skrivnostnih zvezkov. Zdaj je na spletni strani www.modri-jan.si objavljen že četrti namig za mesečno nalogo. Zahvaljujejo se otrokom, ki pridno rešujejo naloge in redno obiskujejo spletno stran www.modri-jan.si, kjer jih čakajo vedno novi zanimivi podatki o naravi in energiji.

Še nekaj dni do zaključka fotografskega natečaja

25. februarja se zaključi zbiranje fotografij za natečaj Slovenska reka. Do zdaj so v HSE prejeli že več kot 1000 zanimivih posnetkov slovenskih rek. Strokovna komisija pod vodstvom mednarodno priznanega slovenskega fotoreporterja Arneta Hodaliča ne bo imela lahkega dela, ko bo izbirala najboljše fotografije, ki bodo od svetovnega dneva voda, 22. marca, do 12. aprila 2010, razstavljene v prenovljenem Kinu Šiška v Ljubljani. Vzemite si čas in si oglejte razstavo najlepših fotografij slovenskih rek, vse prispele fotografije pa si lahko ogledate na spletni strani www.modra-energija.si

HE Blanca - začetek poskusnega obratovanja

Z izdajo odločbe za poskusno obratovanje se je v decembru 2009 tudi uradno zaključila gradnja tretje hidroelektrarne (HE) v spodnjesavski verigi, HE Blanca.Temeljni kamen je bil položen 14. novembra 2005. V tem času je inženir in nadzornik pri projektu, HSE Invest, za nosilca koncesije, HESS, d. o. o., sklenil in koordiniral 64 pogodb v skupni vrednosti prek 90 milijonov evrov.

Sinhronizacija prvega agregata na elektroenergetsko omrežje je bila izvedena 25. novembra 2008, kar je popolnoma v skladu s predvidenim terminskim planom projekta.Med gradnjo jezovne zgradbe HE Blanca je bilo treba tudi usklajevati dela na bazenu HE Blanca, kjer sta bila dva investitorja – HESS in INFRA. Dela pa je bilo treba usklajevati tudi s čistilno napravo v Občini Sevnica, katere gradnja je potekala po ločenem državnem prostorskem načrtu.

Foto: Arhiv HSE Invest

Znanje je rudnik, ki se nikoli ne izprazni

V Skupini Premogovnik Velenje je dan sv. Barbare praznik znanja in ob tej priložnosti podelijo priznanja zaposlenim, ki so ob delu pridobili vsaj sedmo stopnjo izobrazbe. 3. decembra lani je na srečanju v Muzeju premogovništva Slovenije priznanja prejelo 16 sodelavcev. Zbrane goste je pozdravil direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved in med drugim dejal: »V Premogovniku Velenje se dobro zavedamo pomena izobraževanja zaposlenih, saj verjamemo, da je »pamet obleka, ki se nikoli ne obnosi, znanje pa rudnik, ki se nikoli ne izprazni«, kot pravi tatarski pregovor. S še tako dobro zastavljenimi načrti in ambicijami ne bi dosegli ciljev, če ne bi imeli v podjetju strokovnih, izobraženih, ambicioznih, podjetnih in kompetentnih sodelavcev, ki so se pripravljeni vedno znova učiti, izobraževati in svoje znanje prenašati na sodelavce.« Letošnjemu praznovanju je poseben pečat dala podelitev certifikatov, ki jih je HTZ Velenje prejel za sistem vodenja kakovosti, sistem ravnanja z okoljem ter sistem varnosti in zdravja pri delu.

Projekt čiste premogovne tehnologije — kje smo?

Premogovnik Velenje je 3. decembra 2009 organiziral delavnico Čiste premogovne tehnologije in vpliv na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov – rezultati za prihodnost. Namen delavnice je bil predstaviti vizijo, načrte, projektno zasnovo in presek stanja projekta Clean Coal Technologies (CCT) oziroma Čiste premogovne tehnologije. Predstavitvi izbranih strokovnih tem je sledila okrogla miza, na kateri so udeleženci izmenjali mnenja ter dali predloge za nadaljnjo pot. Udeleženci delavnice so bili poleg strokovnjakov iz Premogovnika Velenje,

5

ki sodelujejo pri omenjenem projektu, člani Projektnega sveta Zmanjševanje emisij TGP v slovenski energetiki v postkjotskem obdobju (ZETePO), kjer sodelujejo predstavniki TEŠ, TET, TE-TOL, PV, HSE, MG in MOP, člani konzorcija Razplinjevanje lignita ter zunanji izvajalci nekaterih aktualnih in s projektom povezanih študij. Predstavljeni so bili trenutni rezultati in načrtovane dejavnosti Premogovnika Velenje na področju CCT za boljšo prihodnost, konkretno pa podprojekti, s katerimi se ukvarjajo v okviru Čistih premogovnih tehnologij, in sicer: Razplinjevanje lignita, Zajem, transport in skladiščenje CO2 ter Podzemno uplinjanje lignita (PUP).

Za predstavitev možnosti podzemnega uplinjanja lignita so kot predavatelja pridobili uglednega strokovnjaka ter avtorja več strokovnih knjig in člankov s področja PUP Gordona Coucha, ki je predstavil trenutno stanje tehnologije PUP v svetu. Gordon Couch je po konferenci povedal: »Za malo organizacijo, kot je vaše podjetje, sta ta konferenca in takšen projekt nekaj fantastičnega. Vi ste poleg tega edini delujoči premogovnik v vaši državi; v mnogo večjih državah in podjetjih se s tem področjem ne ukvarjajo tako intenzivno. Navdušen sem nad tem, koliko naporov vlagate v to problematiko in kako uspešno se spopadate s tem zahtevnim področjem.«

Dr. Simon Zavšek, vodja projekta CCT v Premogovniku Velenje, je bil s potekom in rezultati delavnice zelo zadovoljen. »V delavnici smo presojali vizijo, načrte, projekte in presek stanja, predstavili del svojih dejavnosti in ga izpostavili presoji ožje strokovne javnosti. Strokovnost delavnice je bila zagotovljena z udeležbo povabljenih kompetentnih strokovnjakov za posamezna izbrana področja CCT. Teme, ki predstavljajo doseženo stanje, so dokaz, da iščemo rešitve tukaj in zdaj, tematiko pa spremljamo in razumemo tudi globalno. Programska naloga CCT je v Premogovniku Velenje sicer tesno povezana še z dvema nalogama, ki obravnavata Spremljanje emisij v ozračje na ventilatorskih postajah in Zmanjšanje izpustov v izstopnem zraku na zračilnem jašku Šoštanj.

Tudi v prihodnje bo v sklopu implementacije podnebnega energetskega paketa, akcijskih načrtov in lokalnih energetskih konceptov v Sloveniji treba dati večji poudarek čistim premogovnim tehnologijam in s tem vplivu na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Poleg projekta CoGasOUT, za katerega upamo, da bo v Bruslju potrjen in bodo zanj pridobljena evropska sredstva, nameravamo nadaljevati in razširiti raziskave kemične fiksacije CO2 ter končati študijo izvedljivosti PUP tudi z ekonomsko oceno.«

V kamnolomu boljše delovne razmere

V organizacijski enoti družbe RGP Proizvodnja kamenih agregatov v Kamnolomu Paka so 9. decembra slovesno odprli nove poslovno-skladiščne prostore. Delovne in sanitarne prostore so imeli zaposleni do zdaj v zabojnikih, ki jih je v več desetletjih načel zob časa, nove prostore pa so zahtevali tudi novi načini dela. Tako so dogradili zgradbo, v kateri je bil dispečerski prostor ob tehtnici za kamene agregate, in dobili suhe, svetle in tople poslovne prostore. V stavbi so tri pisarne, dispečerska soba, skupni prostor za malico in sestanke ter garderoba in kopalnice.Ob odprtju so o pomembnosti kamnoloma, približevanja željam odjemalcev, zaposlenih in krajanov ter uresničevanju zakonskih zahtev spregovorili direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved, direktor RGP mag. Marjan Hudej in župan MO Velenje Srečko Meh.Kamnolom je v Paki pri Velenju že od leta 1968. Do leta 1980 je bil v upravljanju Rudarskega šolskega centra, nato pa je postal last Rudnika lignita Velenje. Po desetih letih se je oblikoval v hčerinsko družbo Kamnolom Paka, ki je samostojno delovala do ustanovitve družbe RGP leta 2004, ko se ji je priključila. V štiridesetih letih so širili delovni prostor kamnoloma, bogatili tehnološko opremo, spreminjali pridobivalni proces, vzdrževali opremo ter izboljševali ekološko ozaveščenost in odnose z krajani KS Paka.

Gordon Couch, foto: Arhiv PV

Zgradba novih poslovno skladiščnih prostorov v kamnolomu, foto: I. H. Avberšek

6

Leto 2009 je bilo za jamske reševalce uspešno

V Premogovniku Velenje je varnost pri delu eden od najpomembnejših strateških ciljev podjetja, zato imajo dobro organizirano Reševalno službo, organizacijsko razdeljeno na Jamsko reševalno četo in Jamsko reševalno postajo. Jamska reševalna četa se je na svoji zadnji reševalni vaji zbrala v soboto, 19. decembra 2009. Vodstvo reševanja je tokrat postavilo dve nalogi: prva je izhajala iz povečanih koncentracij plina na odkopu –50 B v jami Pesje in je zahtevala reševanje dveh poškodovanih rudarjev, druga pa iz samodejne ustavitve ventilatorske postaje Šoštanj, kar je povzročilo zaplinitev dobršnega dela jame.Pri prvi nalogi so najprej vodili umik zaposlenih in sprožili akcijo reševanja pogrešanih rudarjev. V drugem delu vaje so ustavili ventilatorsko postajo Šoštanj, nato pa spremljali koncentracije plinov in smeri zraka. Osem tričlanskih reševalnih ekip je v jami spremljalo dogajanje, merilo zračilne parametre ter primerjalo podatke iz simulacij takšnega dogodka z dejanskim stanjem.V analizi vaje takoj po njej je bilo ocenjeno, da je bila predvsem druga predpostavka vaje zelo dobra, saj do tako zahtevne situacije lahko pride kadarkoli in se je tudi že zgodila, zato so podatki, pridobljeni v tokratni vaji, izrednega pomena. Prav tako so kot dobro ocenili ukrepanje vseh reševalnih ekip in oskrbo ponesrečenih rudarjev.Jamska reševalna četa šteje 102 člana,

od tega je 74 aktivnih reševalcev, kar je na spodnji meji zadovoljivega števila. Zato bodo v letu 2010 izvedli tečaj za nove reševalce in jih nato postopno vključevali v četo.

Sklenili 10. leto delovanja muzeja

Muzej premogovništva Slovenije je po decembrskih praznikih znova odprl svoja vrata 6. januarja 2010. V muzeju so 19. decembra lani pripravili nočni ogled, ki sta ga s svojimi nastopi popestrila dedek Mraz in Harmonikarski orkester Barbara Premogovnika Velenje, kot

Vaja štab, foto: Arhiv PV

prav posebno doživetje za obiskovalce pa se je izkazala gledališka predstava Gledališča Velenje Knapovska večerja, tokrat prvič pripravljena 180 metrov pod zemeljskim površjem. Za najmlajše so izvedli otroške Bergmandeljčeve delavnice. V letu 2009 je Muzej premogovništva Slovenije obeležil 10-letnico delovanja. Ob tej priložnosti so prenovili pohodno pot v starem delu muzeja, staro pohodno pot pa so postavili v muzejski park. Obnovili so izvažalni stroj, delno so prenovili zbirko premogovništva Slovenije, posnet je bil predstavitveni film muzeja z naslovom Srečno avtorjev Staneta Špegla in Slavka Grosa. Kot novost so v muzeju uvedli obiranje rudarskega hmelja. V kapelici sv. Barbare v jamskem delu muzeja so imeli lani tri zlate poroke in prvo civilno poroko. V muzejskem parku so odprli geološki stolpec kamnin Šaleške doline ter pripravili dneva odprtih vrat ob mednarodnem dnevu muzejev in ob praznovanju dneva sv. Barbare. V letu 2009 si je muzej ogledal 25.401 obiskovalec, med 3. julijem 1999 in koncem leta 2009 pa že 291.282 obiskovalcev.

Srečanje rudarskih in gorskih reševalcev

16. januarja je bilo na Golteh športno srečanje rudarskih in gorskih reševalcev, članov Jamske reševalne čete Premogovnika Velenje in Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS), postaja Celje. 60 reševalcev se je pomerilo v veleslalomu, prvi pomoči,

Srečanje reševalcev Golte, foto: Arhiv PV

7

25. decembra 2009 je reka Soča po otoplitvi in posledičnem topljenju snega ter velikih količinah deževnih padavin v zgornjem Posočju dosegla ekstremno visoko vodo, ki je po podatkih Agencije RS za okolje 25. decembra 2009 ob 15. uri dosegla pretok 2300 m3/s, kar statistično za reko Sočo pomeni pretok vode s 50-letno povratno dobo. Narasli so tudi ostali pritoki reke Soče, kot so Bača, Kneža, Idrijca in Tolminka.Visoki vodotoki so na zajetja hidroelektrarn nanašali veliko lesnih in prodnatih naplavin. Narasle in deroče vode so spodjedale utrjene brežine, temelje gradbenih objektov in lomile ter odnašale betonske kose gradbenih objektov. Posledice so spodjede in zdrsi brežin in betonskih podpor. Škoda na objektih Soških elektrarn Nova Gorica (SENG) znaša približno 300 tisoč evrov.

vlečenju vrvi in vožnji s pležuhi. Namen srečanja pa je bil več kot tekmovalni – spoznavanje članov obeh reševalnih služb in možnost za skupno sodelovanje v nekaterih reševalnih akcijah. Rudarski in gorski reševalci opravljajo enako dejavnost, vendar do zdaj niso velikokrat sodelovali v akcijah. Zadnji primer je iz leta 2008 na Hidroelektrarni Avče, ko je prišlo do nesreče pri gradnji jaška, v kateri sta umrla dva delavca, dva pa sta bila hudo poškodovana. V Premogovniku Velenje deluje številčna in izredno dobro usposobljena rudarska reševalna četa, med zaposlenimi v podjetju pa je tudi veliko gorskih reševalcev. Golte so za srečanje izbrali zato, ker planino gorski reševalci dobro poznajo zaradi usposabljanj, reševalnih akcij in sodelovanja pri montažah smučarskih naprav, Premogovnik Velenje pa aktivno sodeluje pri revitalizaciji centra Golte.Pobudo za srečanje je dal direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved ob ogledu ene od vaj gorskih reševalcev na Golteh. Po srečanju je bil vesel, da je dobro uspelo. »Vidim kar nekaj možnosti pa tudi potreb po nadaljnjem sodelovanju, po izmenjavi izkušenj in tudi morebitnem skupnem posredovanju članov obeh reševalnih služb,« je dejal.Kot je povedal vodja jamske reševalne čete v Premogovniku Velenje mag. Marjan Kolenc, je pomoč ljudem v izrednih razmerah tista stična točka, ki povezuje obe reševalni službi. »Naša jamska reševalna četa je najštevilčnejša reševalna enota v Sloveniji, ki jo je mogoče hitro zbrati, zato je lahko dobrodošla v večjih nesrečah.« Srečanje je za navezovanje tesnejših stikov med obema reševalnima službama pozdravil tudi načelnik GRZS, postaja Celje, Matej Zaluberšek: »V naši postaji je okoli 30 aktivnih gorskih reševalcev. Pokrivamo izredno obsežno območje reševanja na celotnem porečju reke Savinje, torej celotno hribovje nad Logarsko dolino, na območju Savinjske doline in Posavsko hribovje do hrvaške meje. Lani je bilo na tem območju 18 nesreč v gorah, v katerih je umrlo pet planincev. Usposabljamo se na individualnih in skupinskih pripravah. Vsak gorski reševalec mora tudi sam skrbeti za svojo fizično in psihično kondicijo, imamo pa skupne vaje, na katerih v različnih okoljih preizkušamo različne reševalne tehnike.«

Foto: Arhiv SENG

Delovanje HE na spodnji Savi ob visokih vodah

Konec lanskega leta se je Posavje znova soočilo s pretoki, ki so presegli 2000 m3/s (prvič po septembru 2007). V tem času so spodnjesavske hidroelektrarne (HE) s pravočasnim ukrepanjem in usklajenim obratovanjem zagotovile ustrezno prevajanje visokovodnega vala. Ključna naloga hidroelektrarn v teh razmerah je bila, da s predhodno

znižanimi gladinami akumulacijskih bazenov ohranjajo naravno obliko vala ter s tem preprečijo poplave. Pri zagotavljanju teh manevrov določene težave predstavljajo naplavine, ki jih je treba sproti čistiti. HE Boštanj in HE Blanca sta bili 25. decembra 2009 ob naraščanju vodne gladine in pri pretoku približno 1400 m3/s zaustavljeni zaradi prenizkega padca kot posledica visoke vode. Med zaustavitvijo je potekalo intenzivno čiščenje naplavin z namenom zagotoviti ponovni zagon HE takoj, ko to hidrološke razmere omogočajo. Popoldne naslednjega dne sta obe HE že lahko obratovali s polno močjo. Največji pretok reke Save na HE Blanca je znašal nekaj manj kot 2500

8

m3/s in obstajala je bojazen, da bodo visoke vode zalile gradbeno jamo HE Krško, kar pa se k sreči ni zgodilo. Kljub temu so bile preventivno iz gradbene jame umaknjene črpalke in vsa elektrooprema, tako da je gradbeno jamo delno zalila samo podtalnica, vendar to ni predstavljalo večjih težav pri kasnejšem črpanju in nadaljevanju gradnje. Kot posledica visokih voda so bile na brežinah akumulacijskih bazenov opažene manjše poškodbe, ki jih bo treba sanirati. Med naraščanjem reke Save ter visokih voda je vseskozi potekala intenzivna komunikacija z regijskim centrom za obveščanje ter ostalimi prizadetimi subjekti. foto: Arhiv HESS

Foto: Arhiv TET

Termoelektrarna Trbovlje je pridobila okoljevarstveno dovoljenje

Termoelektrarna Trbovlje (TET) je po uredbi o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, oziroma po IPPC direktivi kot prva med podjetji v Skupini HSE pridobila okoljevarstveno dovoljenje. TET je v vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja podala zahtevek za pridobitev dovoljenja za obratovanje kurilne naprave z vhodno toplotno močjo 588,17 MW in tudi za odlagališče nenevarnih odpadkov Prapretno s skupno zmogljivostjo odlaganja 9.700.000 ton odpadkov. Za dosego skladnosti obratovanja s slovensko in evropsko okoljsko zakonodajo je TET izvedla sanacijski program, ki je bil realiziran do leta 2006. S sanacijskim programom in postavitvijo razžvepljevalne naprave so v TET sanirali emisije žveplovega dioksida (SO2) v zrak in emisije snovi v tehnološki vodi na centralnem izpustu. Z začetkom obratovanja razžvepljevalne naprave, ki deluje po mokrem kalcitnem postopku, so se letne emisije

9

SO2 s 30 tisoč ton letno zmanjšale pod 2 tisoč ton letno. Hkrati so se zmanjšale tudi emisijske koncentracije skupnega prahu in posledično težkih kovin. Uvedba razžveplanja dimnih plinov je pripomogla k izboljšanju kakovosti zunanjega zraka v zasavski regiji, kar je mogoče spremljati tudi prek svetovnega spleta na strani http://envirtest.eimv.si/TRBOVLJE.HTM. Glede na vsebino okoljevarstvenega dovoljenja in iz njega izhajajoče zakonske obveznosti bodo v TET natančno spremljali predpisane mejne vrednosti emisij snovi v zrak, emisij snovi in toplote v vode, elektromagnetnega sevanja ter emisij hrupa v naravno in življenjsko okolje. Uresničevali bodo program odgovornega ravnanja z odpadki in učinkovite rabe vode in energije.

Lojze Peterle na obisku v TEŠ

V petek, 29. januarja 2010, je Termoelektrarno Šoštanj (TEŠ) obiskal evropski poslanec Lojze Peterle, ki se je pred kratkim javno zavzel za odprtje javne obravnave o bloku 6 TEŠ, saj meni, da bi bilo treba projekt revidirati in na novo premisliti o celotnem razvojnem konceptu Slovenije na področju energetike.Direktor TEŠ dr. Uroš Rotnik mu je podrobno predstavil projekt, odgovoril na vprašanja v zvezi z blokom 6 in razvojno usmeritvijo TEŠ ter pojasnil tudi določena vprašanja s področja energetike.Po razpravi je Lojze Peterle povedal, da je izvedel veliko stvari, s katerimi do zdaj ni bil seznanjen. Za Slovenijo si sicer želi drugačen energetski razvoj, a ugotavlja, da trenutno ni druge poti. Po njegovem mnenju je blok 6 trenutno edini uresničljiv projekt in alternativ bloku 6 ni. Povzema, da je v trenutnih razmerah res težko zahtevati nemogoče in da je blok 6 TEŠ res navidezno štiridesetletno podaljšanje preteklosti, vendar ugotavlja, da v veliko boljših tehnoloških in ekoloških razmerah. Poudaril je, da se TEŠ pri celotni zadevi

vede maksimalno racionalno in da je nadvse vesel tudi dodatnih projektov, ki jih s pomočjo obnovljivih virov še načrtuje TEŠ.

Proizvodnja v letu 2009

V letu 2009 so v TEŠ proizvedli 4244 GWh električne energije na generatorju in 3753 GWh električne energije na pragu. Od tega so iz premoga proizvedli 3516 GWh, iz plina pa 237 GWh električne energije. Proizvodnja toplotne energije je v letu 2009 znašala 389 GWh. Za celotno proizvodnjo so porabili 3.822.949 ton premoga, 68.991.976 Sm3 plina in 176.253 ton kalcita.

Dnevi odprtih vrat 2010

Letos bodo v TEŠ vsak prvi četrtek v mesecu imeli dan odprtih vrat. Njihov namen je, da se zainteresirani seznanijo z delovanjem TEŠ in njenim razvojnim načrtom ter tako dobijo tudi odgovore na morebitna vprašanja, povezana s TEŠ in projektom blok 6. Prvi dan odprtih vrat so imeli četrtega februarja letos.

Novinarska konferenca o bloku 6

Da bi projekt še podrobneje predstavili širši javnosti in odgovorili na odprta vprašanja, so 27. januarja v TEŠ organizirali novinarsko konferenco.Glavna govorca sta bila direktor TEŠ dr. Uroš Rotnik in predsednik nadzornega sveta TEŠ mag. Djordje Žebeljan.

Dr. Uroš Rotnik je predstavil strategijo TEŠ in prednosti, ki jih prinaša blok 6. Razčlenil je glavna medijska namigovanja zadnjega časa in poudaril, da so odgovore in pojasnila v zvezi z njimi podali že večkrat. Poudaril je tudi, da pozdravlja odločitev vlade za podroben pregled projekta in da želi, da se v najkrajšem mogočem času razjasnijo vse dileme in odpravijo pomisleki v zvezi z gradnjo ter tako vzpostavijo normalne razmere za realizacijo tako zahtevnega projekta. Predsednik nadzornega sveta TEŠ mag. Djordje Žebeljan je predstavil trenutno stanje poteka naložbe, trenutni in prihodnji nadzor nad naložbo in hkrati poudaril, da se je z vsemi informacijami o bloku 6 seznanil tudi nadzorni svet HSE, ki projekt podpira. Oba sta menila, da je širši javnosti treba znova poudariti tudi dejstva, povezana z blokom 6, in sicer: Brez TEŠ 6 bi leta 2015 Slovenija morala uvoziti polovico svoje elektrike, saj bodo leta 2015 zaradi zastarele tehnologije, slabih izkoristkov in predvsem nesprejemljivih okoljskih učinkov TEŠ iz omrežja morali izključiti bloke 1–4, blok 5 pa bodo imeli v hladni rezervi. Če takrat ne bomo imeli nadomestnega energetskega objekta v obliki TEŠ 6, bo Slovenija izgubila približno tretjino lastne proizvodnje elektrike, saj nadomestnih energetskih objektov z enako zmogljivostjo in zanesljivostjo oskrbe ne bo mogoče zgraditi. To pomeni, da bomo morali uvoziti približno polovico svoje energije, kar

Obisk Lojzeta Peterleta v TEŠ, foto: Arhiv TEŠ

10

prinaša vrsto negativnih učinkov: slabši nadzor nad cenami električne •energije, velik cenovni pritisk na odjemalce; politično odvisnost, kot so jo nekatere •evropske države izkusile ob lanski plinski krizi, ki je bila posledica političnega spora med Rusijo in Ukrajino;nestabilnost energetskega sistema z •možnostjo redukcij.

Brez TEŠ 6 bi prišlo tudi do izgube vsaj 3500 delovnih mest v TEŠ in Premogovniku Velenje. Dodatna izguba delovnih mest v Šaleški dolini pa bi lahko pomenila izjemen socialni pritisk na regijo.Z blokom 6 se bo izboljšala kakovost življenja v Šaleški dolini. V blokih 1–5 se na leto proizvede 4,5 milijona ton emisij CO2, blok 6 pa jih bo proizvedel 3,067 milijona ton. Zmanjšal se bo tudi hrup, z zdajšnjih približno 48 decibelov na predvidenih 42 decibelov. Emisije SO2 se bodo zmanjšale na zanemarljivo količino, drastično se bodo zmanjšale tudi emisije NOx, in sicer na manj kot dva tisoč ton letno (z zdajšnjih več kot osem tisoč ton letno). Poleg tega, da lokalna skupnost projekt podpira, pomenijo vsi ti pozitivni okoljski učinki TEŠ 6 za Slovenijo

tudi izpolnjevanje globalnih zahtev na področju okoljske politike. Blok 6 je tudi donosen projekt, kar so potrdili na Evropski investicijski banki (EIB) in Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD) v okviru skrbnega pregleda TEŠ za pridobitev finančnih sredstev pri financiranju bloka 6. Če bloka 6 ne bi zgradili, bi morali v prenovo blokov 1–5 vložiti še nadaljnjih 400 milijonov evrov (torej dobro

Proizvodnja električne energije družb v Skupini HSE v letu 2009

Družbe v Skupini HSE so v letu 2009 proizvedle skupaj 8408 GWh električne energije (na pragu). Od tega je bil delež TEŠ 45 odstotkov, DEM 39 odstotkov, TET osem odstotkov, SENG šest odstotkov in HESS dva odstotka.

Proizvodnja EE (na pragu) po družbah skupine HSE v GWh za leto 2009

Novinarska konferenca TEŠ, foto: Arhiv TEŠ

tretjino naložbene vrednosti bloka 6), poleg tega pa plačevati še izjemno visoke zneske za emisijske kupone. To bi pomenilo, da bi s prodajo energije po tržni ceni 70 EUR/kWh TEŠ letno ustvaril kar 70 milijonov evrov izgube.

11

Gradnjo bloka 6 TEŠ podpirajo tudi strokovnjaki.

Blok 6 TEŠ pomeni za Šaleško dolino in Slovenijo:zanesljivo, varno in ekološko sprejemljivejšo oskrbo z električno energijo, •večjo energetsko neodvisnost Slovenije,•manjše onesnaževanje okolja,•prilagajanje evropskim smernicam in zahtevam,•zagotovljeno socialno varnost za več kot tri tisoč ljudi.•

Blok 6 TEŠ v številkah

Investitor Termoelektrarna Šoštanj

Moč bloka 600 MW

Specifična poraba na pragu 8.451 kJ/kwh

Cena premoga 23,18 EUR/t (2,25 EUR/GJ)

Ure obratovanja s polno močjo 6.500 ur/letno

Število zaposlenih 200

Življenjska doba 40 let

Emisija CO2

0,87 kg/kWh

Zaključeno poskusno obratovanje november 2014

Več informacij na www.te-sostanj.si in www.hse.si.

Stroka podpira blok 6Blok 6 TEŠ predstavlja novo poglavje v energetski oskrbi Slovenije. Gre za sodoben, izredno učinkovit blok, ki bo postopoma nadomestil obratujoče bloke. Blok 6 je torej nadomestni in ne dodatni proizvodni objekt, ki ga gradimo zato, da bi bilo električne energije vedno dovolj po konkurenčni ceni. S tem soglaša tudi strokovna javnost, ki je projekt v zadnjem času večkrat javno, jasno in glasno podprla.

dr. Franc Žlahtič,vodja sektorja za oskrbo z energijo na direktoratu za energijo Ministrstva za gospodarstvo Republike Slovenjije (2010)

Šesti blok na lokaciji Termoelektrarne Šoštanj bo, tako kot so imeli to vlogo na tej lokaciji vsi agregati doslej, pomembno prispeval k zanesljivi proizvodnji električne energije v regiji in s tem k zanesljivemu obratovanju elektroenergetskega sistema ter k uravnoteženosti raznoliko proizvedene električne energije. Prav rastoči delež proizvedene električne energije z razpršenimi viri v distribucijskem

omrežju zahteva s stališča stabilnega delovanja elektroenergetskega sistema večje zanesljive proizvodne enote. Z nacionalnega in tudi civilizacijskega vidika pa smo dolžni, da z naravnimi danostmi, ki smo jih v tej regiji podedovali, ravnamo umno. Velik del naravnih bogastev na področju naše države smo že porabili, ker pa smo se odločili, da se uspešno rudarjenje v teh krajih še nadaljuje, smo dolžni zanamcem prepustiti naravno okolje takšno, kakršnega bi zahtevali od njih, da ga prepustijo nam.Prav vsi se moramo zavedati, da je blok 6 priložnost in izziv, ki zahteva odgovorno ravnanje.

prof. dr. Ferdinand Gubina,Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani

Zavedati se je treba, da bo po krizi poraba električne energije začela rasti v nekaj letih, ker se vsi novi procesi in tehnologije naslanjajo na električno in ne na druge vire energije. Slovenija je doslej uvažala do 25 odstotkov električne energije, uvoz pa se bo še povečeval z nadaljnjo rastjo njene porabe. Obnovljivi viri energije, na primer fotovoltaika in biomasa, so potencialno pomemben vir energije, na katerega se je treba v prihodnosti nasloniti. Noben od obnovljivih ali jedrskih virov pa ne more v nekaj letih pokriti rastočega

› T

EM

A M

ES

EC

A

12

primanjkljaja moči in več kot 2,5 TWh energije po sprejemljivi ceni. Po analizah IJS je z načrtno rabo mogoče zmanjšati porabo električne energije le za največ šest odstotkov, zmanjšanje za 30 odstotkov pa bi bilo mogoče doseči na primer pri rabi toplotne energije.Stari proizvodni bloki v Šoštanju so iztrošeni. Zaradi nizkega izkoristka izgubijo skoraj pol energije premoga in je skrajni čas za njihovo ustavitev, kar predstavlja izpad prek 400 MW proizvodnje. Izstop starih enot TEŠ bi torej primanjkljaj energije še povečal, primanjkljaj moči pa bi takoj narastel prek 1200 MW. To pa ni v skladu z usmeritvami EU, ki zahteva, da države, tudi Slovenija, poskrbijo za uravnoteženo bilanco pokrivanja lastne porabe električne energije. TEŠ 6 zmanjšuje to odvisnost. Manjkajočih 25 odstotkov električne energije pri dodatnem izpadu starih agregatov TEŠ namreč samo z obnovljivimi viri zaradi omejenih naravnih danosti ni mogoče na hitro nadomestiti. Ta možnost bi potrebovala preveč sredstev za subvencioniranje gradnje in proizvodnje, bistveno povišanje cene električne energije pa bi bilo izredno neugodno za naše gospodarstvo. V vmesnem obdobju do dograditve ustreznih virov za pokrivanje primanjkljaja bo TEŠ 6 prevzel naloge zagotavljanja zanesljive dobave energije.Pa še nekaj besed o strateškem pomenu lastnih energetskih virov:Premogovnik Velenje je strateški vir, ki bi ga najbolje izkoriščal prav TEŠ 6. V najkrajšem času bi povečal izkoristek premoga skoraj za dvakrat, obenem pa bistveno zmanjšal izpuste CO2.TE Šoštanj je s svojimi agregati bistvena opora za regulacijo frekvence, zato je ob sodelovanju Dravskih elektrarn Maribor Slovenija lahko prevzela regulacijo frekvence zahodnega dela Jugoslavije ob njenem razpadu. TE Šoštanj in JE Krško sta edini podporni točki za stabilno obratovanje v 400 kV in 220 kV omrežju, ki lahko vzdržujeta raven napetosti v tem delu evropskega omrežja. TEŠ 6 bi bil zgrajen na eni naših redkih energetskih lokacij, kar bistveno poceni in pospeši gradnjo. Z vključitvijo v elektroenergetski sistem bo Sloveniji zagotavljal ustrezne sistemske storitve, ki so nujne za delovanje trga električne energije.

prof. dr. Jože Voršič,Fakulteta za elektrotehniko računalništvo in informatiko Univerze v MariboruSlovenske razmere pri pretvorbi v električno energijo so precej slabše kot svetovne oziroma evropske. Za nadaljnje zadovoljevanje zdajšnjih potreb bomo morali več nadomestiti kot zgraditi novega. Dolgoletno obdobje naložbene nedejavnosti pri gradnji energetskih objektov je Republiko Slovenijo porinilo v energetsko deficitarno državo. Predvidena (in načrtovana) ničelna rast porabe energije iz leta 1991 je pokazala zobe. Slovenski elektroenergetski sistem je za zdaj še obvladljiv, ob 20-odstotnem uvozu, smernica Evropske unije pa je samozadostnost na področju električne energije. Pomembno je, da bo blok 6 nadomestil dotrajane naprave in ob tem s povečanjem izkoristka zmanjšal emisije CO2 z zdajšnjega povprečja 1,25 kg/kWh na 0,87 kg/kWh.Termoelektrarna Šoštanj predstavlja največjo elektrarno v slovenskem elektroenergetskem sistemu. Njena vloga je tako v letno proizvedeni električni energiji kot instalirani moči. Elektrarna simbolizira in dejansko predstavlja pomemben energetski steber za zanesljivo oskrbo Slovenije z električno energijo in daje garancijo za nadaljnji gospodarski razvoj.Sta pa še dve pomembni vprašanji: vključitev v omrežje in vključitev v obratovanje. Na splošno definiramo kot sistem neko celoto, ki jo tvorijo medsebojno funkcionalno povezani sistemski elementi. Ta definicija velja tudi za elektroenergetski sistem. Zaradi različnih ovir (premajhnega vlaganja in nasprotovanja civilne iniciative v bližnji preteklosti) lahko za slovenski sistem podvomimo, da je res pravi. Ali je res sposoben samostojno obratovati? Ali proizvodnja pokriva porabo? Z daljnovodi napetostnih nivojev 400 in 220 kV smo povezani v interkonekcijo UCTE, ki pomaga članicam ob težavah. Naši daljnovodi so polni zaradi trgovanja in ne služijo namenu, za katerega so bili zgrajeni. Na najvišjem napetostnem nivoju nima slovenski sistem niti ene zanke – je radialno omrežje. Izpad RTP Podloga na najvišji napetosti pomeni razpad slovenskega sistema. Večina porabe električne energije je v Sloveniji trenutno na zahodu države, zraven pride še prenos iz Vzhodne Evrope proti Italiji.

Polovica te energije teče skozi stikališče v Podlogu. Če ne bo zgrajen vod med Krškim in Beričevim, je priklop 1000 MW v Podlog zelo tvegan. Glede na velikost nekaterih enot v primerjavi s celotno instalirano močjo je mogoč celo razpad tega dela interkonekcije. Potrebna je hkratna gradnja vseh delov sistema, proizvodnih enot in povezovalnih vodov.Z energetskega stališča ni pomembna samo količina energije, ki jo potrebujemo, temveč tudi časovni potek rabe energije. Podnebne razmere, življenjske navade, produkcijski procesi itd. vplivajo na potek porabe, da se spreminja odvisno od letnih časov, tedna in dneva. Časovni potek ima zlasti v elektroenergetiki izredno velik pomen. Temu poteku morajo biti prilagojeni energetski viri. Iz dnevnih diagramov vidimo, da se obremenitev časovno zelo spreminja. Ne glede na letni čas opazimo v vseh krivuljah obremenitve območje nizkih obremenitev in območje visokih obremenitev. Nizke nastopajo ponoči, visoke čez dan. Razmerje med porabo v pasu in med konico se v Sloveniji z ustavljanjem velikih industrijskih obratov veča z vrednosti 2 na vrednost 3. Posledica tega je prav gotovo zahteva upravljavca omrežja po proizvodnji v vršnem delu diagrama. Za ta namen so najprimernejše akumulacijske elektrarne, ki jih v Sloveniji praktično ni, prečrpovalne elektrarne in, ob primerni usklajenosti, veriga pretočnih elektrarn. Pretočne elektrarne pa so muhaste, odvisne od pretoka vode, zato morajo vedno znova pomagati agregati v Termoelektrarni Šoštanj. Sodelovanje v trapeznem delu diagrama ni dobro za termoagregat niti zaradi izkoristka, še manj zaradi krajšanja življenjske dobe. Zdajšnji agregati lahko spreminjajo obremenitev od tretjine do polne moči, po potrebi je mogoče kakšnega tudi ustaviti. Nova šestka, ki bo nadomestila več manjših enot, lahko spreminja proizvodnjo samo od polne moči do 45 odstotkov. Sloveniji bo primanjkovala spremenljiva proizvodnja. Holding Slovenske elektrarne mora kot lastnik Termoelektrarne Šoštanj hkrati začeti postopke tudi za gradnjo novih akumulacijsko-prečrpovalnih elektrarn. Velika verjetnost je tudi, da bomo v Sloveniji zgradili še eno jedrsko elektrarno, ki je še manj gibčna. Razmerje med enotami za proizvodnjo električne energije v pasu (75 odstotkov) in med enotami za trapezno oziroma

13

vršno proizvodnjo (25 odstotkov) ni primerno. Pokrito bomo imeli energijo v pasu in kupovali zelo drago vršno energijo. Poskrbeti moramo tudi za ustrezno razmerje v vrstah proizvodnih enot.

prof. dr. Janez Oman,Fakulteta za strojništvo Univerze v LjubljaniUpravičenost naložbe v blok 6 v TE Šoštanj je nesporna. Slovenski elektroenergetski sistem namreč nujno potrebuje zamenjavo in posodobitev proizvodnih enot in zagotovitev rezervnih kapacitet, tako da bodo nove proizvodne enote ohranile in izboljšale sposobnosti sistema za prilagajanje in reguliranje ter zagotavljanje še drugih sistemskih storitev. Te zahteve blok 6, v nasprotju z nekaterimi drugimi tehnologijami, v celoti izpolnjuje. Ker bo novi blok z vrhunskimi karakteristikami nadomestil stare bloke v TEŠ, ki imajo nizke izkoristke in povzročajo visoke specifične emisije CO2, se bodo emisije toplogrednih plinov znižale. Tako bo država poleg zanesljive oskrbe z električno energijo pridobila tudi na ekološkem področju.

prof. dr. Matija TumaFakulteta za strojništvo Univerze v LjubljaniNovi blok 600 MW v Termoelektrarni Šoštanj je izredno dobro prilagojen potrebam slovenske termoenergetike. To si upam trditi, saj sem se ukvarjal s problemi energetike praktično in teoretično skoraj vse življenje: več kot desetletje v švicarski industriji in na Zvezni tehnični visoki šoli (ETH) v Zürichu in skoraj tri desetletja v slovenski industriji in na Univerzi v Ljubljani. Strokovno sem sodeloval prav z vsemi slovenskimi termoelektrarnami in več odgovornimi vladnimi institucijami, zato potrebe slovenske energetike – gledano globalno in detajlno – zelo dobro poznam.Novi blok 600 MW ekonomsko dobro nadomešča stara postrojenja, glede na proizvedene kWh električne energije zmanjšuje obremenitev okolja (manjša specifična poraba premoga, manjša specifična poraba vode v hladilnem stolpu, relativno manjši izpusti CO2, SO2 in NOx), zagotavlja stabilno frekvenco

električnega toka in predvsem omogoča prilagajanje proizvodnje električne energije trenutnim potrebam trga, neodvisno od sonca, vetra ali toka rečne vode. V ilustracijo: Slovenija potrebuje pozimi skoraj dvakrat več električne energije kot poleti, skoraj dvakrat več ob delavnikih kot ob nedeljah in skoraj dvakrat več podnevi kot ponoči! Termoelektrarna Šoštanj ima več kot 50-letno tradicijo in skupaj z zunanjimi sodelavci najboljše strokovnjake na tem področju. So edini v slovenskem energetskem prostoru, ki so znali pravočasno poskrbeti za vse potrebne projektne podloge. Obnove ali razširitve pa so potrebne prav vse slovenske termoelektrarne.Predvidena specifična cena električne energije 55,83 EUR/MWh v Termoelektrarni Šoštanj je povsem konkurenčna. Delno višja cena od prvotne gre v glavnem na račun sklepanja pogodb za ta projekt pred leti, ko so investicijski stroški v energetiki skokovito naraščali. Naročilo za novo elektrarno je bilo, z drugimi besedami, izdano v najbolj neugodnem času, saj so danes te cene zaradi splošne gospodarske recesije spet nizke.Projekt postavitve bloka 600 MW je trenutno edini dozoreli projekt v Sloveniji, saj je projekt postavitve nove jedrske elektrarne šele v zasnovi: nista določeni niti njena moč niti tehnologija niti niso znani investicijski stroški. Prav tako za novo jedrsko elektrarno še ni dorečena lokacija, ni rešeno skladiščenje odpadkov in projekt le težko izpolnjuje zahteve po variabilni proizvodnji električne energije. Slovenija zaradi nestrokovne politike zelenih trenutno nima niti dovolj jedrskega strokovnega kadra. To je posledica negativističnega razpoloženja v državi, kjer se 20 let ni smelo omeniti besede jedrska energija.

Zato je tudi upadlo zanimanje mladih za poglobljeno izobraževanje na tem delovnem področju. Danes pa so celo nekdanji zagrizeni zeleni postali zagovorniki jedrske energije. »Le čevlje sodi naj Kopitar,« je napisal Prešeren pred več kot 150 leti …Vsa leta sem bil glasen zagovornik jedrske energije in to sem ostal vse do danes. Upam pa, da bo na vladni ravni najprej ustanovljena neodvisna ekipa, ki bo kos problematiki postavitve nove jedrske elektrarne v strokovnem, ekonomskem in administrativnem pogledu. Odgovoriti bo treba na vprašanja, kot je kakšne so mednarodne kompetence Hrvaške v primeru gradnje na lokaciji Krško, saj je Zagreb od Krškega oddaljen le nekaj deset kilometrov.

prof. dr. Peter Novak,dekan Visoke šole za tehnologijo in sistemeGradnja TEŠ 6, ki se pripravlja kot zamenjava dotrajanih blokov 1, 2, 3 in ustavitve bloka 4, ki po letu 2016 ne bodo smeli več obratovati glede na okoljske predpise EU, je logična rešitev za prehod na nov energetski sistem, ki bo nastajal v naslednjih 50 letih v svetu in bo imel za osnovo elektriko, metan (plinasto gorivo) in metanol (tekoče gorivo) oboje iz OVE. V prehodnem obdobju bo imela določeno vlogo tudi jedrska energija, vendar v omejenem obsegu zaradi nerešenih problemov visoko radioaktivnih odpadkov in problema proliferacije (veliko držav v razvoju načrtuje jedrsko orožje in zato potrebujejo izkušnje z JE). TEŠ 6 predstavlja za Slovenijo trenutno najboljšo rešitev za pokrivanje elektrike iz domačih virov v prehodu od fosilnih na obnovljive vire energije.

Fotografija in simulacija: Janez Jelenko

14

Prednosti gradnje TEŠ 6 so naslednje:uporablja domače gorivo;•zagotavlja stabilnost •elektroenergetskega sistema, ki ga JEK 1 in morebitna bodoča JEK 2 ne moreta zagotoviti;pri gradnji bo s 50–60 odstotki •sodelovala domača industrija;zagotavlja sigurno oskrbo z elektriko •tudi v primerih mednarodnih zapletov pri dobavi plina;zagotavlja najmanj 3500 delovnih mest •za naslednjih 40 let (danes ni naložbe, ki bi to zagotavljala, ne glede na vrsto proizvodnje);omogoča povečanje izkoristka goriva •za 10–15 odstotkov v primerjavi z zdajšnjo tehnologijo;v naslednji fazi, po izgradnji, bo •omogočena tudi sekvestracija CO2 in s tem drastično zmanjšanje emisij (možnosti so realne, saj se tehnologije hitro približujejo komercialnim rešitvam).

Slabosti pri gradnji TEŠ 6, ki jih ne moremo zanikati, pa so:

izbrana je tehnologija, ki ne omogoča •zamenjave goriva;emisija toplogrednih plinov se •zagotovo ne bo zmanjšala, vendar se bo povečala proizvodnja elektrike;ohranjamo klasična delovna mesta •(vlaganja okrog 345 tisoč evrov/delovno mesto).

Te slabosti ne odtehtajo narodnogospodarskih prednosti nove sodobne elektrarne:

Če je ne zgradimo, bi morali zgraditi •v tem obdobju okolju prijaznejšo plinsko-parno elektrarno enakih kapacitet. Posledica: uvoz plina za proizvodnjo elektrike je treba plačati z izvozom, ki pa že zdaj ne zagotavlja plačilnega ravnovesja, naša plačilna bilanca s tujino je negativna, zadolženost nad 40 milijardami evrov, in v bližnji prihodnosti ne vidim tovarne, ki bi z izvozom lastnih izdelkov in iz domačega materiala lahko pokrila stroške za uvoz plina za TEŠ 6 (dodelavni posli ne prinašajo skoraj ničesar k plačilni bilanci).Če ustavimo proizvodnjo v •premogovniku Velenje, izgubimo v prvi fazi morda le 2000 delovnih mest (ko bo obratovala le TEŠ 5) in po njeni ustavitvi še nadaljnjih 1500. Za 3500 novih delovnih mest je potreben denarni vložek (po normativih, ki veljajo v EU, je treba za novo, najnižje plačano delovno mesto, vložiti približno 100 tisoč evrov) med 600

in 700 milijoni evrov. Če prištejemo k temu še naložbo v plinsko-parno elektrarno 600 MW, ki je kakših 350 evrov/kW ali 210 milijonov evrov, smo že blizu predvidene vsote naložbe v TEŠ 6. Ker je, po podatkih iz češke analize (v The Economics of Nuclear Power, januar 2010), delež cene plina 42 evrov/MWh, bo letni strošek za plin približno 150 milijonov evrov (6000 ur obratovanja). Čeprav so te ocene grobe, držijo.

Problem pri gradnji TEŠ 6 torej ni cena elektrike, ki je, po zgoraj navedenih analizah in ob upoštevanju vseh stroškov (vključno s sekvestracijo CO2) med 6,0 in 7,8 evra/kWh ne glede na vrsto elektrarne, niti uvoz plina, problem so nova delovna mesta za 3500 ljudi in za še najmanj toliko odvisnih družinskih članov. Trenutno nihče v Sloveniji, niti vlada niti nihče v gospodarstvu, nima nikakršnega načrta, kaj bomo delali naslednjih 10 let, kaj šele 40 let. TEŠ 6 pa nedvomno zagotavlja delovna mesta in prihodke za najmanj 40 let. To niso najboljša, “high tech” delovna mesta, toda niso tako slabo plačana kot v naši predelovalni ali dodelavni industriji. Poleg tega proizvajajo dodano vrednost, ki se oplaja na domačem trgu. Ker bo cena elektrike na trgu EU samo rasla, saj morajo nadomestiti vsaj 300 GW starih elektrarn, ekonomičnost TEŠ 6 ni vprašljiva. Vsi bodo morali pokrivati amortizacijo novih elektrarn. Primerjati zdajšnje proizvodne cene zastarelega evropskega parka TE in JE, to je iz amortiziranih elektrarn, z novimi, je popolnoma zgrešeno.Kako so videti naložbe v visoko tehnologijo jutrišnjega dne, pa naj pokaže gradnja tovarne za proizvodnjo sončnih celic. Za primer naj navedem ponudbo za realno gradnjo sodobne tovarne za sončne celice v Sloveniji (proizvodnja v celoti in ne samo izdelava panelov): za letno kapaciteto 28 MW potrebujemo naložbo 134 milijonov evrov ter dobimo 132 delovnih mest (proizvodna cena 1,28 evra/W). Torej cena high tech delovnega mesta ni 100 tisoč evrov, ampak en milijon evrov. To dovolj jasno pokaže, kaj pomeni govorjenje o večji dodani vrednosti. Seveda pa lahko znova organiziramo inženiring tipa SMELT, ki bo imel visoko dodano vrednost, vendar je pričakovana zaposlitev več kot 200 do 300 inženirjev komaj verjetna, poleg tega jih ne moremo pridobiti s prekvalifikacijo

rudarjev v Velenju. Težava torej ni samo okolje niti samo denar, ampak predvsem čas, ki je potreben, da spremembe uresničimo. Zato zgradimo TEŠ 6 čim hitreje, da se znebimo starih TE in sprostimo razmišljanja, kako naprej uporabiti elektriko iz nje za največjo možno dodano vrednost.

prof. dr. Maks BabuderElektroinštitut Milan VidmarPoraba električne energije v Sloveniji in drugod narašča, saj je – kot je splošno znano – rast porabe električne energije pozitivno korelirana z rastjo BDP. Drznem si napovedati, da bo Slovenija po letu 2020 potrebovala skoraj 20 TWh električne energije letno, konična obremenitev Slovenije pa bo okrog 3000 MW. Gospodarska recesija, ki smo ji priča, je sicer začasno ustavila trende rasti. Poraba se je nekoliko zmanjšala, potrebna moč pa ne. Pregled podobnih recesij z različnih delov sveta in časovnih obdobij kaže, da se po recesiji rast električne energije povrne in hitro doseže in celo preseže prejšnjo trajektorijo. Obseg ukrepov racionalne in učinkovite rabe pri električni energiji je zelo omejen. Relativni pomen električne energije v primerjavi z drugimi primarnimi energenti narašča, še zaradi prizadevanj po zmanjšanju uporabe nafte v transportu (električni avtomobili, hibridna vozila itd.). Z naključnimi in zelo dragimi alternativnimi viri in razpršeno proizvodnjo (vetrne, sončne in male hidroelektrarne ...) ni mogoče nadomestiti sistemskih elektrarn, saj moramo za vsak instalirani MW alternativnih virov zagotoviti stoodstotno rezervo v sistemskih elektrarnah, kot je TE Šoštanj 6.V naslednjih petnajstih letih bo potekla življenjska doba praktično vseh slovenskih elektrarn razen hidroelektrarn. Dolgoročno se ni mogoče zanesti na cenovno ugoden uvoz električne energije, negotovost in ceno uvoza električne energije izdatno povečujejo omejitve v prenosnih omrežjih.Na kratko: TE Šoštanj 6 je nujna, ker:

nam že danes primanjkuje električne •energije,omogoča nenadomestljivo sekundarno •regulacijsko rezervo,so stari bloki v Šoštanju na koncu svoje •življenjske dobe inje velenjski lignit domači primarni •strateški vir.

15

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

oglas A4-2 tisk.pdf 2/12/10 12:16:24 PM

16

Na Golteh je bilo okoli 9. ure megleno, ne preveč mrzlo, snežilo ni. Potem pa so začele padati snežinke in okoli poldneva, ko je bilo srečanje v tekmovalnem smislu na vrhuncu, je močno snežilo. A to nikogar ni zares motilo, pravzaprav je celotnim igram dalo pravi zimski pridih. Morda je koga zaskrbela le pot domov, a tudi ta se je v večernih urah za vse končala srečno.

Organizacijo iger sta prevzela Premogovnik Velenje in njegovo Športno društvo ter za dobro opravljeno nalogo požela pohvalne besede. Bilo je dovolj snega in odlično pripravljena proga, vse servisne dejavnosti na startu, ob progi in na cilju so dobro delovale, živahen je bil družabni del na smučišču in na zaključni prireditvi.

Na zaključni prireditvi v športni dvorani v Mozirju je direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved izrazil zadovoljstvo, da je bilo letošnje zimsko srečanje na Golteh, enem najlepših slovenskih smučišč, kot je poudaril. Zahvalil se je Športnemu društvu Skupine Premogovnik Velenje in vsem, ki so pomagali, za pripravo in izvedbo srečanja ter organizatorjem iz Mozirja, ki so za družabni del srečanja namenili svojo športno dvorano.

Diana JanežičFoto: David Grgič in I. H. Avberšek

Tekmovalni kljub slabemu vremenu

30. januarja, je bilo na Golteh zimsko športno srečanje družb, ki proizvajajo električno energijo. Srečanja se je udeležilo 12 družb, v veleslalomu na progi Blatnik pa je nastopilo več kot 200 tekmovalk in tekmovalcev, ki so se pomerili v treh ženskih in štirih moških starostnih skupinah. Ekipno so se najbolje odrezali zaposleni iz Premogovnika Velenje, drugo mesto so zasedli zaposleni iz Savskih elektrarn Ljubljana, tretje pa zaposleni iz Nuklearne elektrarne Krško.

Vrstni red ekip

Končna razvrstitev Ekipa Skupaj točk

1. mesto PV 252

2. mesto SEL 235

3. mesto NEK 222

4. mesto DEM 209

5. mesto SENG 205

6. mesto TEŠ 188

7. mesto TET 178

8. mesto GEN 155

9. mesto HSE 154

10. mesto HSE Invest 107

11. mesto TE-TOL 93

12. mesto TEB 87

› F

OT

OR

EP

OR

TA

ŽA

17

Zbor tekmovalcev ... ... ter pijača za pogum

Cvet Skupine HSE Razlogov za veselje ni manjkalo

Vrhovni organizator iskreno čestita najstarejšemu tekmovalcu. Skupina HSE malo mešano

Smo ali nismo? Za konec pa še ena gasilska

18

Kaj je Sinergija?

Sinergija pomeni usklajeno delovanje in ustvarjalno sodelovanje. Lahko jo izrazimo z matematično formulo 1 + 1 > 2 (ena plus ena je več kot dva). Sinergijski učinek, ki je rezultat takšnega sodelovanja, ustvarja dodano vrednost, ki presega to, kar bi dosegli sodelujoči, če bi svoja prizadevanja uveljavljali samostojno. Družbeni, gospodarski in politični procesi so v času globalnih sprememb tesno povezani. Izkušnje potrjujejo, da je k vsaki pomembnejši družbenokoristni ali gospodarski pobudi treba pristopiti multidisciplinarno. V nasprotnem primeru nastaja neskladje kot posledica ozkih kapitalskih, lokalnih ali drugih interesov. V času, ko se vse bolj zavedamo potrebe po trajnostnem razvoju, je neizbežen sinergijski pristop, ki z učinkovitim komuniciranjem spodbuja sodelovanje in povezovanje različnih ravni.

Kako je nastala Mreža družbeno-poslovne koristnosti Sinergija?

Pred približno petimi leti smo se v agenciji Informa Echo lotili razvijanja kampanje »Energija si, bodi učinkovit«, katere pobudnik je bila Skupina HSE. Dolgoletne izkušnje na področju integriranega komuniciranja in poglobljeno spremljanje problematike rabe energije nas je spodbudilo, da smo se naloge lotili celovito.Pri načrtovanju kampanje »Energija si, bodi učinkovit« je analiza ciljne skupine pokazala, da ljudje nimamo pravega odnosa do energije. Večinoma jo sprejemamo kot nekaj samoumevnega,

Mreža Sinergija — podjetniška podpora učinkoviti rabi energijeMreža družbeno-poslovne koristnosti Sinergija spodbuja člane k ozaveščanju o učinkoviti rabi energije (URE) in k razvijanju novih poslovnih priložnosti, ki omogočajo uvajanje URE. HSE je s podporo Modelu spodbujanja URE, katerega del je tudi Sinergija, postavil nove standarde družbenoodgovornega ravnanja.

posledica brezbrižnega odnosa pa je potratno ravnanje z energijo. Učinkovita raba energije je za končne porabnike zanimiva predvsem zaradi prihranka. Prizadevanja za uveljavljanje in uvajanje URE pa obenem oblikujejo odnos do energije, s čimer ji dajejo tudi večjo vrednost. Potreba po učinkoviti rabi energije in obvladovanju rabe energije je razvidna iz energetskega in okoljskega stališča. To potrebo pa mora prepoznati večina porabnikov, da bi prišlo do ustreznih sprememb. Obvladovanje rabe energije ob učinkoviti in okolju prijazni proizvodnji vključuje tudi ozaveščanje končnih porabnikov, spodbujanje okolju prijaznih naložb v URE prek subvencij in ustrezno zakonodajo.S porabo energije se srečujemo na vsakem koraku v gospodinjstvih, javnem sektorju, industriji in transportu. Torej se pri uveljavljanju URE soočamo z izzivom, ki predstavlja širši družbeni interes. Pri tem pa je treba usklajevati različne potrebe in interese na ravni družbe, podjetij in posameznikov, kar predstavlja kompleksen komunikacijski izziv.Dejstvo, da gre pri uvajanju URE za postopno spreminjanje razumevanja in s tem posledično spreminjanje navad na individualni ravni, je zahtevalo oblikovanje dolgoročne komunikacijske strategije, ki je poleg spreminjanja potratnih navad vključevala tudi spodbujanje zamenjave energetsko potratnih trošil z energetsko varčnimi. Pobudi spodbujanja učinkovite rabe energije je bilo treba priključiti ponudnike trošil in vse, ki so vključeni v proces oskrbe in rabe energije. Vsa ta podjetja lahko na različne načine

prispevajo, da energetska učinkovitost postane uveljavljena vrednota in tehnični standard.Zato smo v agenciji Informa Echo samoiniciativno začeli razvijati Mrežo družbeno-poslovne koristnosti Sinergija z namenom, da bi širili in povečevali učinek kampanje »Energija si, bodi učinkovit« na podlagi povezovanja motivov, potreb in interesov, ki so povezani z URE. Prvo leto smo k sodelovanju pritegnili Gorenje in Merkur. Akcija ozaveščanja, ki je potekala prek oglasnih sporočil, se je s pomočjo omenjenih pristopnih članov razširila tudi na več kot 100 prodajnih mest po vsej Sloveniji.V naslednjem letu smo k sodelovanju pritegniti elektrodistributerje, ki so skupaj s HSE omogočili izjemno odmevno akcijo »Varčna sijalka v vsak dom«, ki je poleg uvajanja varčnih sijalk omogočila zelo dobro prepoznavnost kampanje pri končnih porabnikih in

Ustanovitelja mreže Sinergija Olivera Baćović Dolinšek in Rajko Dolinšek, foto: Bojan Šverko

› P

RE

DS

TA

VL

JA

MO

19

povečala ugled Skupine HSE.Podjetja so začela prepoznavati poslovno priložnost v učinkoviti rabi energije in na tem graditi svojo konkurenčnost. Vse več podjetij in drugih organizacij je pokazalo zainteresiranost za sodelovanje v Mreži, saj jim je sodelovanje omogočalo, da skozi družbenokoristno delovanje uresničujejo tudi svoje poslovne interese. Sinergija je namreč zasnovana z namenom, da spodbuja člane in njihove zaposlene k ozaveščanju o URE in k razvijanju novih poslovnih priložnosti, ki omogočajo uvajanje URE. V letu 2009 je vložek drugih članov Sinergije pri ozaveščanju podvojil vložek Skupine HSE, kar je omogočilo večji učinek kampanje. Javnomnenjska raziskava je pokazala, da se je v zadnjih treh letih prepoznavnost kampanje »Energija si, bodi učinkovit« s 26 odstotkov povečala na 53 odstotkov. Posamezniki v URE prepoznavajo predvsem priložnost za prihranek. Podjetja prepoznavajo poslovno priložnost v razvijanju storitev in izdelkov, ki omogočajo energetsko učinkovitost. Okoljska problematika, ki je povezana s proizvodnjo in rabo energije, pa vključuje tudi širši družbeni interes. Na osnovi obravnavanja in usklajevanja individualnih, podjetniških ter družbenih potreb in interesov smo razvili inovativni Model sinergijskega sodelovanja in poslovanja. Model povezuje omenjene ravni na podlagi opredeljevanja skupnega interesa. Točka usklajevanja in povezovanja (omenjenih) potreb in interesov na različnih ravneh je učinkovita raba energije. Programi, ki smo jih razvili v agenciji Informa Echo, omogočajo uveljavljanje Modela. Program kampanje »Energija si, bodi učinkovit« je usmerjen v ozaveščanje posameznikov, program Mreže družbeno-poslovne koristnosti Sinergija je namenjen spodbujanju poslovnih pobud, ki omogočajo URE in predstavljajo koristnost za podjetja in hkrati za družbo. Program Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS pa omogoča spremljanje stopnje ozaveščenosti in pripravljenosti trga na investiranje v URE. Programi, ki delujejo po sinergijskih načelih, se med seboj dopolnjujejo, nadgrajujejo in ustvarjajo dinamiko sprememb v smeri uveljavljanja

in uvajanja URE kot interesa posameznikov, podjetij in družbe.

Vloga Skupine HSE

HSE je leta 2006 dal pobudo za nastanek kampanje ozaveščanja prebivalcev Slovenije o učinkoviti rabi energije. V agenciji Informa Echo smo med osmišljanjem kampanje »Energija si, bodi učinkovit« iskali tudi način, kako bi z inovativnim pristopom povečali njen učinek. Kot rezultat tega prizadevanja je vzpostavljena Mreža družbeno-poslovne koristnosti Sinergija, ki je povezala številna podjetja, institucije, medije in nevladne organizacije v skupni cilj spodbujanja URE. HSE je kot prvi pristopnik podprl Mrežo in s tem prispeval k razvoju širše pobude. Z vzpostavitvijo Sinergije, ki deluje v sklopu Modela sinergijskega sodelovanja in poslovanja, se odpirajo številne razvojne priložnosti, ki obenem omogočajo uresničevanje poslovnih ciljev, družbeno koristnost in trajnostni razvoj. HSE je s podporo Modelu spodbujanja URE postavil nove standarde družbenoodgovornega ravnanja. V sodelovanju z agencijo Informa Echo, ki je razvila komunikacijsko-sinergijski model in programe za spodbujanja URE, ter

skupaj z ostalimi člani Sinergije je omogočil vzpostavljanje vzorčnega primera dobre prakse na področju usklajevanja različnih interesov pri reševanju aktualne družbene problematike, kot je obvladovanje rabe energije.

Olivera Baćović Dolinšek in Rajko Dolinšek

SPREMLJANJE OSVEŠČENOSTI IN PRIPRAVLJENOSTI TRGA

NA INVESTIRANJE V URE / OVE

POVEZOVANJEMOTIVOV in INTERESOV

RAZVIJANJE AKCIJ URE / OVE

Sistem je razvit po Modelu sinergijskega sodelovanja in poslovanja, avtor: Olivera Baćović Dolinšek, Informa Echo, 9Korakov učinkovitega komuniciranja.

Blagovne/storitvene znamke so zaščitene® pri Uradu RS za intelektualno lastnino.

MODEL SINERGIJSKEGA POSLOVANJA V PRAKSI

Člani mreže Sinergija, ki so doslej prispevali k razvoju mreže in sodelovali v kampanji »Energija si, bodi učinkovit«:Arhea, Consoriana, Danfoss, Delo, Dnevnik, Društvo za ozaveščanje in osebnostno rast Sonce, Eco Consulting, E-forum, Eko sklad, Elektro Celje, Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Energetika.Net, Energetska zbornica Slovenije, Gorenje, HSE, IJS CEU, Informa Echo, Iprom, Mediapublikum, Mercator, Merkur, mimovrste.com, Najdi.si, Petrol, Press cliping, Procter&Gamble, Pro Plus (Pop TV in A kanal), RTV Slovenija, Solvera Lynx, STA, Telekom Slovenije, TE -TOL, Trgovinska zbornica Slovenije, Umanotera, Valicon, Večer, Virtua, ZEOS, Zrmk, Žurnal Media.

20

Finančno področje je le en del našega življenja, ki ga pogosto jemljemo kot najpomembnejšega, ker prek raznih skrbi vdira v naš vsakdanjik. Skupina Ilirika se že vrsto let posveča raznim oblikam naložbenih storitev, zato vam privoščimo, da se razsodno in v miru seznanite z našimi predlogi, s katerimi vam želimo zagotoviti kar najprimernejšo naložbo oziroma varčevanje. Za boljši razmislek vam predlagamo, da se pri izbiri varčevanja osredotočite na naslednje odločitvene korake:Ocenite in predvidite prihodnje finančne potrebe (v prihodnje gotovo ne moremo toliko kot doslej računati na javnofinančne vire pri financiranju naših osnovnih potreb – pokojnine, zdravstvo, šolstvo ...). Izbira primerne naložbene oblike varčevanja. Temeljne naložbene oblike: naložbe s stalnim donosom (obrestne mere), delnice in nepremičnine. Teorija in praksa dokazujeta, da je optimalna izbira odvisna predvsem od ročnosti varčevanja1. Preprosteje povedano: daljše kot je naložbeno obdobje, večjemu tveganju se je smiselno izpostaviti. Iz grafa so razvidne letne donosnosti obveznic delniških trgov v posameznih državah v dolgem obdobju. Iz primerjav je razvidno, da so v vseh relevantnih državah naložbe v delniške instrumente opazno donosnejše od naložb v obveznice (donosnost določa obrestna mera). Zato ni slučaj, da vlagatelju ponujamo programirana vplačila znotraj varčevalnega načrta ILIRIKA Varčevanje za obdobje petih let ali več.

Vsi cvetovi bodočnosti so v semenu sedanjosti. (Kitajski pregovor)

Z zgornjim pregovorom vas želimo spodbuditi, da si vzamete čas, odstranite vsakdanje skrbi in sprejmete odločitve, ki bodo v prid vam in vašim bližnjim.

Vir: Elroy Dimson, Paul Marsh and Mike Staunton. Triumph of the Optimists: 101 Years of Global Investment Returns. Princeton, NJ: Princeton University Press, 2002.

Tako doseže vlagatelj stroškovno ugodnejše pogoje (nižja vstopna provizija v trenutku sklenitve varčevalnega načrta) kot pri enkratnem vplačilu, in sicer v odvisnosti od višine skupnega zneska vplačil v obdobju varčevanja.

Ilirika varčevanje

Redna oblika obročnega varčevanja se praviloma izkaže za najstabilnejšo obliko investiranja na kapitalskih trgih in lahko trdimo, da dolgoročno tudi najučinkovitejšo. Obročen nakup dolgoročnih naložb omogoča posamezniku oziroma družini varčevanje v vseh življenjskih obdobjih in omejevanje tveganj glede na različne tržne razmere.V ta namen omogočamo izbiro obročnega varčevanja v posameznem vzajemnem skladu ali izbor več skladov, ki se jih lahko po potrebi v nadaljevanju brez dodatnih stroškov spreminja.

Prilagodljivost

Sami se odločite, v kakšnem zaporedju boste vplačevali in koliko boste vplačali, bodisi mesečno ali enkrat letno. Najnižji znesek vplačila pri rednem mesečnem vplačilu je 25 EUR oziroma 300 EUR pri letnih vplačilih.

Preprostost

S podpisom pristopne izjave pri enem izmed pooblaščenih vpisnikov ILIRIKE lahko preprosto pristopite/prestopite v skupino skladov, kjer bo denar delal za vas. Dnevni pregled stanja in gibanja vrednosti, likvidnost premoženja in razpršenost denarnih sredstev so pravi razlog za pravo odločitev.

1 Za naložbe v nepremičnine je značilno predvsem, da je potrebna vrednost naložbe relativno velika za širši krog varčevalcev in je njihovo vrednost tudi zelo težko medsebojno vrednotiti.

› O

GL

AS

NO

SP

OR

OČ

ILO

oglasno sporočilo

21

Možnost prehajanja med podskladi

Prehajanje med podskladi znotraj družine ILIRIKA vzajemni sklad je preprosto in davčno nevtralno, kar pomeni, da je kapitalski dobiček obdavčen šele ob izplačilu sredstev iz vzajemnega sklada. Takšen odlog ugotavljanja davčne obveznosti vsekakor predstavlja prednost pred neposrednim vlaganjem v vrednostne papirje, saj si vlagatelj z možnostjo prehajanja podaljšuje dobo imetništva in s tem skozi petletna obdobja znižuje stopnje dohodnine.

Neodvisnost

Varčevalec lahko kadarkoli prekine z varčevanjem in tudi kadarkoli se mu na njegovo zahtevo izplačajo privarčevana sredstva.

Dinamično upravljanje premoženja

Osnovna značilnost te oblike upravljanja je omogočanje učinkovite realokacije naložb v času predvidenih cikličnih sprememb na kapitalskih trgih. Dejstvo je, da je zadnja finančna kriza prizadela predvsem tiste naložbene oblike, ki se niso mogle hitro

VREDNOST TOČKE NA DAN DONOS (v %)

30. 12. 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 1 leto

ILIRIKA Azija delniški 5,5369 3,96 % 5,66 % 12,19 % 43,57 %

ILIRIKA Energija delniški 4,9808 1,46 % 4,20 % 14,87 % 29,27 %

ILIRIKA Farmacija delniški 5,6543 5,11 % 8,14 % 15,08 % 21,20 %

ILIRIKA Gazela delniški 4,2068 5,60 % 8,37 % 23,78% 67,57 %

ILIRIKA Finance delniški 3,6446 2,92 % — 2,64 % 12,41 % 17,55 %

ILIRIKA Vzhodna Evropa delniški 6,8773 2,37 % — 0,38 % 12,83 % 38,77 %

ILIRIKA Modra kombinacija mešani 3,6790 1,55 % — 0,47 % 6,69 % 22,78 %

ILIRIKA Obvezniški 0,4714 0,43 % 1,97 % 4,52 % 7,75 %

ILIRIKA BRIC delniški 6,0935 4,54 % 4,37 % 13,52 % 42,41 %

ILIRIKA Globalni sklad skladov 5,3463 3,54 % 3,06 % 14,85 % 29,73 %

prilagoditi novo nastalim razmeram. Na tej izkušnji smo glede na stopnjo tveganja v družbi Ilirika oblikovali dva različna portfelja, in sicer POSPEŠENI (sestavljen iz treh najbolj dinamičnih naložbenih politik vzajemnih skladov) in ZMERNI (sestavljen iz treh najbolj umirjenih netveganih naložbenih politik vzajemnih skladov), ki se jim lahko glede na pričakovane spremembe na trgih spreminja stopnja

Foto: I. H. Avberšek

oglasno sporočilo

izpostavljenosti do posameznih razmer na trgu (upravljanje s tveganji).

mag. Jovan Lukovac

22

Hrana in napitki

Proti neugodju v temnem letnem času si lahko pomagamo z nekaj prehranskimi nasveti:Jutranjo skodelico kave zamenjajmo s čajem. Čaj vsebuje mangan, mineral, ki ga možganske celice potrebujejo, da lahko delujejo kar najučinkoviteje. Poleg tega je v čaju tudi tein, ki bo zjutraj dobro vplival na počutje in energijo. Skleda žitaric z mlekom ima vse sestavine, ki jih potrebujemo za popoln in zdrav jutranji obrok. Kombinacija beljakovin, vlaknin in ogljikovih hidratov priskrbi vse pomembne snovi, ki jih potrebujemo za uspešen in energije poln dan.Vmesni prigrizki naj bodo lahki in nemastni, svetujejo strokovnjaki. Čokolada, čips, oreški in podobno nas sicer kratkoročno nasitijo, poznajo pa se tudi na tehtnici. Jejmo ribe vsaj dvakrat na teden. Te vsebujejo zdrave omega 3 maščobe, so pa tudi manj kalorične kot meso. Redno uživanje sadja in zelenjave bo imelo še več koristih posledic, vitamin C bo namreč pomagal dvigniti raven dobrega holesterola ter krepiti tudi imunski sistem in počutje nasploh.

Vsaj malo gibanja

Znano je, da raztegovanje sprošča miselne blokade. Kdor se v slabem vremenu ne more zbrati, naj se razteguje in izteguje. To nam daje več energije in zvišuje duševne sposobnosti. Tek, na primer, je idealen zoper slabo počutje. Pri treningu telo izloča protistresni hormon noradrenalin, razpoloženjski hormon dopamin in protidepresivni serotonin ter tako imenovane hormone sreče, endorfine. Če je vreme preveč

Za boljše zimsko počutje poskrbimo za sprostitev telesa in duha

Za mnogo ljudi so jesenski in zimski meseci najhujši v letu. Razlog za to je med drugim koncentracija serotonina v hipotalamusu. Ta namreč niha glede na letni čas in je jeseni in pozimi najnižja. Telo poskuša to pomanjkanje izravnati, na primer z ogljikovimi hidrati, ker ti spodbujajo nastajanje serotonina. Zato ni čudno, da v tem letnem času včasih kar hlepimo po sladkarijah.

slabo, pomaga tudi, če vozimo sobno kolo. Kdor ni preveč športen, naj zato, da se telo naužije dnevne svetlobe, vsaj hodi na sprehode. Celo pri oblačnem nebu dobimo še vedno dovolj svetlobe, okrog 1500 luksov, za kar zadostuje že polurni sprehod.

Zadosti spanja

Da je naše telo odporno proti boleznim v zimskem času, potrebuje dovolj spanja. Spanje naj bo načrtovano, kar pomeni, da se vsak večer odpravimo spat ob približno enakem času in telo predhodno pripravimo na to, s toplo kopeljo ali branjem knjige.

Smeh in hobi

Smehljajmo in smejmo se, tudi če smo slabe volje. Znanstveniki so ugotovili, da se z dvigovanjem ustnih kotičkov izboljša naše razpoloženje tudi tedaj, ko nismo najbolje razpoloženi. V temnih mesecih leta lahko delamo stvari, ki nas zabavajo in naravnost sodijo v zimski čas. Obisk kina ali gledališča, igranje kart in družabnih iger s prijatelji ... ali pa se ob skodelici čaja posvetimo dobri knjigi.

Spodbudne vonjave

Tudi vonjave lahko pomagajo: pomarančni vonj izboljša razpoloženje, limona osvežuje, sivka pomirja živce, rožmarin spodbudi krvni obtok, vanilja zaduši občutek lakote. Povzeto po virih: www.dnevnik.si, www.zurnal24.si, www.lifestyle.com, www.beautips.info – pripravila Majna Šilih

› E

NE

RG

IČN

I N

AS

VE

T

Jutro na Smrekovcu, foto: I. H. Avberšek

Napitek za dobro voljo

Napitki so navadno okusni, pa tudi zdravi. Tako na primer melisa, poprova meta in šipkov čaj z medom niso le odlični za žejo, temveč tudi za dvig razpoloženja. V zadnjem času med ljudmi, ki živijo zdravo, kroži tudi recept za »napitek za dobro voljo«: pol banane zmešamo z 200 ml mleka in jedilno žlico ovsenih kosmičev ali pšeničnih kalčkov. Po želji lahko sladimo z medom. Napitek preverjeno izboljša počutje, obenem pa nas tudi nasiti.

23

Le kdor ima rad sprehode v naravi (pa tudi nagrade!), naj bere naprej.

Torej: za radovedne ljubitelje narave sem pripravil Skrivnostni zvezek. V njem te za vsak mesec do aprila 2010 čaka prav posebna naloga, a rešiti jo boš znal/a šele, ko boš prebral/a namige na splet-ni strani www.modri-jan.si. Ko boš mesečno nalogo pravočasno rešil/a, mi pošlji kuponček iz Skrivnostnega zvezka in izžrebal bom deset srečnežev, ki bodo prejeli nagradico.

ime in priimek: starost: e-mail: (ni obvezen) naslov, poštna številka in kraj: podpis staršev: Označite, če želite prejemati Modrijanova obvestila.

Kot starš oziroma zakoniti zastopnik s podpisom soglašam, da avtorske pravice za dela pripadajo družbi HSE d.o.o. in da lahko dela prosto objavi na svoji spletni strani in v ostalih tiskovinah. Strinjam se tudi s pravili nagradnega natečaja, ki so v celoti objavljena na www.modri-jan.si.

Si želiš Skrivnostni

zvezek?Ustvarjaj

z mano

Kupon za brezplačni Skrivnostni zvezek

Še posebej pa bom nagradil vse avtorje v celoti iz-polnjenih delovnih zvezkov. Med vsemi prejetimi Skrivnostnimi zvezki bom maja 2010 izbral sto najbolj zanimivih in jih na-gradil na prav poseben način.

www.modri-jan.si

Če bi rad/a imel/a Skrivnostni zvezek, pošlji izpolnjen kupon na naslov HSE d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana s pripisom »Skrivnostni zvezek«.

Le kdor ima rad sprehode v naravi (pa tudi nagrade!), naj bere naprej.

Torej: za radovedne ljubitelje narave sem pripravil Skrivnostni zvezek. V njem te za vsak mesec do aprila 2010 čaka prav posebna naloga, a rešiti jo boš znal/a šele, ko boš prebral/a namige na splet-ni strani www.modri-jan.si. Ko boš mesečno nalogo pravočasno rešil/a, mi pošlji kuponček iz Skrivnostnega zvezka in izžrebal bom deset srečnežev, ki bodo prejeli nagradico.

ime in priimek: starost: e-mail: (ni obvezen) naslov, poštna številka in kraj: podpis staršev: Označite, če želite prejemati Modrijanova obvestila.

Kot starš oziroma zakoniti zastopnik s podpisom soglašam, da avtorske pravice za dela pripadajo družbi HSE d.o.o. in da lahko dela prosto objavi na svoji spletni strani in v ostalih tiskovinah. Strinjam se tudi s pravili nagradnega natečaja, ki so v celoti objavljena na www.modri-jan.si.

Si želiš Skrivnostni

zvezek?Ustvarjaj

z mano

Kupon za brezplačni Skrivnostni zvezek

Še posebej pa bom nagradil vse avtorje v celoti iz-polnjenih delovnih zvezkov. Med vsemi prejetimi Skrivnostnimi zvezki bom maja 2010 izbral sto najbolj zanimivih in jih na-gradil na prav poseben način.

www.modri-jan.si

Če bi rad/a imel/a Skrivnostni zvezek, pošlji izpolnjen kupon na naslov HSE d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana s pripisom »Skrivnostni zvezek«.

24Razglasitev najboljših. Foto: I. H. Avberšek