KÜNSTLER PAVEL: KMETIJSKE KULTURNE KATEGORIJE V JUGOSLAVIJI. 105

P a v e l K ü n s t l e r :

Kmetijske kulturne kategorije v Jugoslaviji.edsebojno razm erje m ed kulturn im i kategorijam i nam nudi

1VX že samo po sebi poučen vpogled v značaj km etijstva po posam eznih področjih države. O tem nas pouči naša k arta , ki nam ponazoruje m edsebojno razm erje med ornico (t. j. n jivam i z vrtovi in vinogradi te r sadovnjaki), travn ik i in pašniki po stan ju v 1. 1931. Gozdne površine p ri tem nismo vzeli v poštev, kak o r tudi ne neproduktivnih ta l; gozd je zavzemal (v 1. 1932.) 317% , a neproduktivna tla (v 1. 1931.) 13% celotne površine. Zna­čilnosti km etijske s tru k tu re po posam eznih predelih se nam po tem potu pokažejo n a jbo lj instruk tivno ; v rh tega nam tak postopek n a rek u je tud i dejstvo, da podatki o gozdnih ploskvah izv ira jo iz drugih statističnih virov, nego navedbe o km etijstvu služečih zem ljiških kategorijah . O rnica, travn ik i te r pašniki p redstav lja jo potem takem v vseh naših navedbah skupaj sto­odstotno enoto.

Kot osnovno karak te ris tik o k arte opazimo pasovitost v sm eri od eeverozapada pro ti jugovzhodu; pasovi se vlečejo to re j vzpo­redno z D inarskim gorovjem . У glavnem lahko ločimo 3 pasove, k i obsegajo: 1) p redele z več kot 50% ornice,2 ) predele z m anj ko t 50 % ornice in m anj ko t 50 % pašnikov odn. travnikov in 3) p redele z več kot 50% pašnikov. P rv i pas, to je oni, k je r je več kot 50% ornice, zavzema Panonsko nižino in n jeno nizko obrobje. Za to nižino je značilno, da je v velikem delu p o k rita s puhlico in da ne p redstav lja le naše žitnice, temveč enega najrodovitnejših p rede­lov Evrope sploh. D rug i pas, to je oni, v katerem je m anj kot 50 % ornice in m anj kot 50% pašnikov odnosno travnikov, zavzema v glavnem Slovenijo, Visoko H rvatsko in osrednjo Bosno. V tem predelu so si ornica, travn ik i te r pašniki med seboj nekako v sorazm erju , tako, da nobena zem ljiška k a teg o rija ne p rev ladu je . Ta pas p ripada večinom a hribov ju in sredogorju , zanj je zna­čilna znatna m nožina padavin v vseh le tn ih časih; zato so v njem travn ik i zelo zastopani, po večini m očneje nego pašniki. T re tji pas, k je r je nad 50% pašnikov, zavzema obm orski predel s H er­cegovino, Črno goro in Južno Srbijo. Za ta pas, k i p ripada krasu, so značilne p rostrane gole ali z borno travo porasle k raške p la ­njave. У tem predelu pade največ dežja v jesenski in zimski dobi in to v velik ih nalivih, k i po večini sproti odnašajo ono boro pre- perelino, ki more nasta ja ti. Rodovitnejše oaze tvorijo vrtače s

106 KÜNSTLER PAVEL:

svojo rdečo kraško prstjo , k raška po lja z rodovitno ravnico na dnu, v ko likor ni dosegljiva poplavam , in staro terc iarn i flišni pasovi.

P r v i p a s . K ategorija z nad 75% ornice tvori s trn jeno kom paktno celoto, ki zavzema Banat, Bačko, B aranjo, Srem, vzhodno Slavonijo, severozaipadno Bosno, Posavino, Pocerino, Tam navo, Mačvo in spodnje Pomora vi je. Domala ves ta predei p ripada ravnini. M aksim alna m nožina ornice je v Topolskem srezu (97'1%), to je na znani plošči puhlice, ki se razprostira m ed Donavo in Tiso.

K ategorija z nad 50% ornice, v ostalem pretežno travnik i, je skupina, ki obkroža prvo na zahodni, južni in južnovzliodni stran i te r zavzema ravnine ob rekah, gričevje, deloma pa že h ri­bovje in sredogorske predele. Ta skup ina se vleče od Kolpe, severovzhodne D olenjske in Š tajerske preko P rekm urja , M edji- m u rja in H rvatskega Zagorja do s red n je Slavonije. D ruga proga te skupine zavzema hribovito, dovolj namočeno sredn jo Bosno v porečju Une, Sane, Vrbasa, Lašve in Bosne 1er posamezne p redele tja do Kolubare.

K ategorija z nad 50% ornice, v ostalem pretežno pašniki, se razprostira južno in vzhodno od K arlovca do Une, ob Savi do Broda te r v sredn ji Slavoniji čez Požeško hribovje t j a v P odra­vino. O bsega to re j predvsem nižje, spričo prevelike namočenosti slabše iz rab ljene p redele ob Kolpi, Uni, Savi in deloma D ravi, toda razp rostira se tudi ob zgornji Usori, Zapadni M oravi te r v R adjevini. G lavno področje tega zem ljiškega tipa pa je S rb ija , v p rv i vrsti M oravska dolina te r n jeno n iž je sosedstvo, nižja p o k ra jin a ob Timoku, pa nizko ležeče kotline v P ovardarju . Brez dvoma so v klim atoloških in pedoloških pogojih poglavitni čini­te lji, da je tu množina pašnikov ostala na prvem mestu za ornico, a tudi posledice dolgo trajne gospodarske zaostalosti v turških časih se nam kažejo v tem.

Te tr i skupine tvo rijo p rv i pas, ki p redstav lja področje najin tenzivnejše poljske k u ltu re v Jugoslaviji.

D r u g i p a s . K ategorija s 35 do 50% ornice, v ostalem pretežno travn ik i, je zastopana v sredn ji Sloveniji, v H rvatski od Zagreba do Siska te r v m anjših kom pleksih ob V rbasu, Limu, gornjem Labu in v M etohiji. V splošnem opazimo, d a je več travn ikov v zahodni kak o r v vzhodni polovici države in to p red ­vsem zaradi večje množine padavin, deloma pa tudi zaradi višje civilizacijske stopnje preb ivalstva, k a jti travn iku je potrebno poleg dovoljne moče, nezam očvirjene, za lahko košnjo prik ladne zem lje, tudi gnojenje, bodisi s hlevskim ali um etnim gnojilom.

KMETIJSKE KULTURNE KATEGORIJE V JUGOSLAVIJI. 107

K ategorija s 35 do 50% ornice, v ostalem pretežno pašniki, zavzema v Sloveniji sreza K ran j in Slovenj Gradec, k je r je že p rece j visoke, gorske površine. D alje p ro ti vzhodu tvo rijo to skupino večji del L ike te r srezi, k i obsegajo poleg m anjših ro ­dovitnih kotlin tudi razsežnejša p laninska področja , ko t n. pr. okrog Sarajeva, M ostarja itd.

K ategorija, ki obsega m anj kot 55% ornice in k je r je na prvem m estu travnik , je zastopana v področju naših k rašk ih polj, tako v Sloveniji (okraj Logatec) kakor tudi da lje proti jugo ­vzhodu (v o k ra jih Bos. Petrovac, Glamoč, Bugojno, Prozor, Gacko), k je r imamo povsod nad 40% travn ika. To so predeli, k je r je vloga travnikov iz istih vzrokov prav tako ali še bo lj po­m em bna kot v onih, k i smo jih navedli p ri p rv i ka tegoriji d ru ­gega pasu, le da 60 po svoji obsežnosti še pomembnejši, zlasti k e r m eje na področja, k je r se popolnom a uveljav i pašnik.

K ategorija, v ka te ri je pod 35% ornice in k je r je pašnik na prvem mestu, je zastopana v Sloveniji predvsem v Suhi in Beli K ra jin i te r na Kočevskem. P ro ti vzhodu «e n ad a lju je v p resled­k ih preko zgornjega dela Like in visoke Bosne do Foče in N evesinja. S to kategorijo , ki zavzema v Sloveniji k raške p la ­note in k i je za n je značilna, p rehajam o v tre t j i pas, ki obsega visoke, po večini gole kraške planote v našem obmorskem predelu.

T r e t j i p a s . K ategorija s 50 do 75% pašnikov je zasto­pana predvsem v našem prim orskem področju , kakor tudi za­padno od Ibra te r ob spodnjem V ardarju im v zapadnem delu Južne S rbije . V Sloveniji spadajo v to grupo predeli najv išjih gora.

K ategorijo z nad 75% pašnikov imamo zastopano na ve­likem delu otokov, v delu obale z n a jb o lj skalovitim gorovjem (Velebit, K ozjak, Mosor), v Hercegovini, Črni gori in v ok ra jih z najv išjim i gorovji v Južni S rb iji te r na Ovčem polju.

Zelo poučno je opazovati, kako se p rev lada pašnika nad travnikom uveljav i n a južnem Slovenskem takoj tam kaj, k je r se začno v Suhi in Beli K ra jin i te r na Kočevskem sušne k raške p lan jave, in kako gospoduje od tod p ro ti jugovzhodu po vsem dinarskem kraškem ozem lju brez izjem e t ja do k ra ja ob a lban­ski m eji. P rav tako je v centraln ih balkanskih predelih povsod pašnikov brez prim ere več nego travnikov; redke izjem e so v S rb iji, Severni in Južni, k je r je po srezih travn ik na prvem mestu. V Sloveniji je razen na k rasu pašn ika več nego travn ika le še v onih okrajih , k i obsegajo visoke Alpe. Prevlado travn ika nad pašnikom , svojstveno modernem u km etijstvu , vidimo v vsej

108 Kü n s t l e r p a v e l :

ostali Sloveniji, od koder se vleče v severno H rvatsko in še dalje, v osrednjo Bosno. Med vzroki take razporejenosti sodelu jejo č in ite lji podnebja, p rirode reliefa in gospodarskega s tan ja p re ­bivalstva. A pozornost vzbuja, da je v znatnem delu s red n je Sla­vonije te r n izke pokupske H rvatske ostal pašnik pred trav ­nikom.

Področje intenzivne po ljske k u ltu re v panonski nižini ter na n jenem nizkem obrobju, pas p rev ladu jočih pašnikov na go­rovjih , po d inarsk ih p lanotah te r n a krasu v m editeranskem področju in pas bolj enakom erne soudeležbe vseh treh pogla­vitnih ku ltu rn ih ka tegorij v srednjem predelu m ed obema ekstrem om a, to so naši osnovni zem ljiški tipi. У glavnem jih vidimo, kako so razp rostrti v sm eri od severozapada pro ti jugo­vzhodu. O dstotek ornice pada p ro ti jugozapadu in jugu , obratno pa odstotek pašnikov v isti sm eri raste in doseže n a jveč je v red ­nosti na otokih in v Črni gori te r v zahodnem delu Južne S rb ije , k je r je v srezu G aličnik 92'8% ku ltu rn e površine pod pašniki, medtem ko je n a jm an j ornice v srezu Kolašin (3‘3%).

Na m ali k a rti je ponazorjena razporedba vinogradov in sadovnjakov; absolutno metodo smo izbrali, da opozorimo hk ra ti na njihovo obsežnost, na n jihovo dejansko površino.

Naše vinorodno področje je v glavnem iz dveh predelov; p rv i p ripada jadranskem u prim orju , drugi panonskem u robu, a znatnejši v ino rejsk i k ra ji se n ah a ja jo tudi v goricah vzhodne (K rajina) in osrednje S rb ije (Župa, M oravska dolina okrog Niša, Leskovca itd.) V panonskem obrob ju znašajo n a jv eč ji deleži vinogradov v srezih: Irig 11'3%, Župa 10'4%, Batina 9'9% celotne k u ltu rne površine, a več kot 5% dosezajo še v srezih Negotin (8'6%). T rsten ik (5‘3%), Bela C rkva (6‘8%), Ilok (5*9%), K utina ф'2%), te r zlasti v srezih H rvatskega Zagorja in slovenskih vi­norodnih goric (Sv. Ivan Zelina 9'4%, Novi M arof 6'9%, K lanjec 6‘4%, D onja Stubica 5'9%, Zagreb 5’9%, Z latar 5’5%, K rapina 5*4%, Samobor 7'5%, Brežice 8'3%, Krško 7‘3%, Šm arje 7‘9%, P tu j 7'7%, L ju tom er 7Ъ%, M aribor 1. br. 7‘3%). Razen nave­denih so na k a r ti upoštevani v inogradi še v vseh onih srezih, k je r jih je več kot 300 ha te r po večini zavzem ajo več kot t'5% vse k u ltu rn e površine.

Področje intenzivne v inoreje je nadalje ves obmorski p re ­del z otoki, razen visoke skalnate obale pod Velebitom in od Boke K otorske do albanske m eje. N ajvažnejše je vinogradništvo v D alm aciji, k je r tvori eno poglavitnih gospodarskih panog. V inska tr ta p rav dobro uspeva na s taro terciarn ih flišnih paso­vih, k i se v lečejo vzdolž obale in po otokih. N ajveč ji odstotek

reste ;

Kmetijske kulturne kategorije v Jugoslaviji. Les catégories des superficies cultivées en Yougoslavie. Glavna k a rta — Carte principaleOd kulturne površine (obdelane zemlje, travnikov in pašni­kov) je: — De la superficie cultivée (terre labourable, prai­ries, pâturages) occupe:1 obdelane zemlje (njiv, vrtov, vinogradov, sadovnjakov) nad

75%terre labourable (terre arable, jardins, vignobles, vergers)

plus de 75%;2 obdelane zemlje 50—75%, v ostalem pretežno travnik,

terre labourable 50—75% prairies prédominant dans le reste;5 obdelane zemlje 50—75%, v ostalem pretežno pašnik,

terre labourable 50—75%, pâturages prédominant dans le4 obdelane zemlje 35—50%

v ostalem pretežno travnik,terre labourable 35—50%

prairies prédominant dans le reste;5 obdelane zemlje 35—50%

v ostalem pretežno pašnik,terre labourable 35—50%,

pâturages prédominant dans le reste ;

6 obdelane zemlje pod 35% na prvem mestu travnik,

terre labourable moins de 35% prairies prédominant;

7 obdelane zemlje pod 35% na prvem mestu pašnik,

terre labourable moins de 35% pâturages prédominant ;

8 pašnika 50—75% pâturages 50—-75%;

9 pašnika nad 75% pâturages plus de 75%

Vinogradi in sadovnjaki v Jugoslaviji.

Vignobles et vergers en Yougoslavie.

Stranska k a rta :Carte complémentaire:

300 — 600 ha : vinogradov - des vigno­bles : lL točke - l/* point,

sadovnjakov - des vergers: */* kolo­barja - lL cercle ;

600— 1300 na: vinogradov - des vi­gnobles: 1 točka - 1 point,

sadovnjakov - des vergers: 1 kolobar 1 cercle ;

1300 — 1600 ha : vinogradov - des vi­gnobles: l 1/, točke - 1V* point,

sadovnjakov - des vergers: 17* kolo­barja - l 1/, cercle;

1600:— 2300 ha : vinogradov - des vi­gnobles: 2 točki - 2 points,

sadovnjakov - des vergers: 2 kolo­barja - 2 cercles.

ltd. - Etc.

ПП H Ш 1119lOOkm

vinogradov je na H varu, k je r je 29'3% ku ltu rn e površine zasajene z vinsko trto, zelo visok je še v m ajhnem K astavskem srezu (15*8%), medtem ko je večji od 5% še v srezih Šibenik (97%), K orčula (9'1%), K rk (8'5%), Rab (7*5%), Brač (5'4%) in Biograd (5-5%);

Poleg vinogradov пае zanim a še delež, k i p ripada sadov­njakom . Tudi v tem pogledu so na k a rti upoštevani sadovnjaki vseh srezov, v k a terih zavzem ajo več kot 500 ha. Z ozirom na vrsto sadja, lahko razdelim o področja intenzivnejšega sad ja r­stva v 3 skupine: 1) področje jabo lk in hrušk, 2) področje sliv te r 3) področje južnega sad ja in oljke.

Jabolka in hruške se goje, vsaj v m anjši meri, skoro povsod, v večji pa predvsem v vzhodni Sloveniji, posebno v Slovenskih goricah. Sadovnjaki zavzemajo v ok ra jih M aribor 1. b reg 10*8%, L jutom er 7‘6% in P tu j 6'4% vse k u ltu rne površine. N ajvažnejše mesto v našem sad jarstvu pa p ripada brez dvoma slivam, katerih glavno področje sta Bosna in Severna S rb ija , k je r so vasi obdane z velikim i slivnim i vrtovi (šljivari). Tako izkazuje srez G ra- čanica v Bosni 14‘4% sadovnjakov, več kot 10% pa še srb ijan ­ski srezi Podgora (12'9%), L jubič (10*7%), Župa (107%), Levač (10'9%) in O rašac (10'1%). Od 5—10% ku ltu rne površine pa odpade na sadovnjake še v celi v rsti srezov na tem področju : Gruža, Kačer, K olubara (v Dun. ban.), K ragujevac, O plenac, Ja- senica, Kosma j, Mladenovac, Posavina, Takovo, Belica, Žiča, Ko- paonik, Rasina, T rstenik , Morava, Homolje, A rilje , Posavo-Tam- nava, Pocerina, Rača, Azbukovac, Valjevo, Jadar, K olubara (v D rinski ban.), Požega, Radjevo, Tam nava, T rnava, Užice, C rna gora, B ijeljina, Zvornik, Tuzla in B anja Luka. — Predel južnega sad ja in o ljke je vezan na m editeransko področje. O ljk a in smokva sta tipični predstavnici sredozem skega rastlinstva in se p ri nas gojita največ v južn i D alm aciji. K akor v panonskem , tako opazimo tudi v prim orskem predelu , da je sadovnjak vezan na skoro isto področje z vinogradom , to je na terciarno gričevje oziroma na staro terc iarne pasove fliša. N ajvečji odstotek ku l­tu rne površine zavzem ajo sadovnjaki na Braču (13*7%), visok pa je še v srezih P reko (10‘8%), D ubrovnik (10'4%), M akarska (8‘6%), K orčula (57%), Šibenik (57%) in H var (5‘3%).

Résumé.Les catégories des superficies cultivées en Yougoslavie.

L’auteur publie une carte sur les rélations entre les superficies de la terre labourable (y compris la terre arable, les jardins, les vignobles et les vergers) et celles des prairies et des pâturages en Yougoslavie ne tenant pas

H O KÜNSTLER PAVEL: KMETIJSKE KULTURNE KATEGORIJE V JUGOSLAVIJI.

I l l

compte des superficies boisées ou improductives. On peut distinguer, en gé­néral, trois zones principales s’étendant du Nord-Ouest au Sud-Est. La p re­mière (la terre labourable y occupant plus de 50% de la superficie cultivée) comprend la plaine pannonique et ses bords peu accidentés; le maximum est atteint dans l’arrondissement de Bačka Topola (97'1%). La deuxième zone (la te rre labourable ainsi que les prairies et les pâturages n’y occupant pas plus de 50% de la surface cultivée), c’est la zone centrale du pays, s’éten­dant en Slovénie, en Haute Croatie, en Bosnie. La troisième zone (les pâtu­rages y occupant plus de 50%) comprend les régions karstiques m éditerra­néennes, la Herzégovine, la Crna Gora ainsi que la Serbie du Sud, le pour­cent des pâturages atteignant le maximum (92'8%) dans l’arrondissement de Galični'k (Serbie du Sud), celui de la te rre labourable le minimum (3‘3%) dans l’arrondissement de Kolašin (Crna Gora).

La petite carte adjointe présente l’extension réelle des vignobles et des vergers. Les deux régions viticoles principales de la Yougoslavie, c’est le bassin pannonique, particulièrement ses bords, d’une part, la région médi­terranéenne d’autre part. Quant aux cultures arbustives, c’est à peu près dans les mêmes régions qu’on les trouve le mieu développées: les fameux vergers des pruniers en Bosnie et en Serbie, celles des pommiers et des poi­riers surtout en Slovénie, celles des oliviers et des autres arbres fruitiers mé­diterranéens en Dalmatie. Pavel Künstler.