KGZS – Zavod Novo mesto KGZS – Zavod Ljubljana

KGZS - Zavod MB, Sadjarski center Maribor

Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor

TEHNOLOŠKA NAVODILA ZA EKOLOŠKO PRIDELAVO JABOLK 3/14 (navodila na osnovi strokovnega srečanja na sadjarski ekološki kmetiji Repovž, v Šentjanžu,

dne: 17. marec 2014, fenofaza 53 /odpiranje brsta – 54/ mišje uho )

1. OBDELAVA VRSTNEGA PROSTORA. Čim bodo razmere dopuščale je potrebno tla v

vrsti plitvo obdelati, da jih zrahljamo ('prezračimo') in spodbudimo mineralizacijo humusa – prehod hranil v rastlinam dostopne oblike. V tem času zemljo, ki smo jo v jesenskem času nagrnili, razmečemo oziroma odgrnemo v medvrstni prostor, da v vrsti ne nastane greben.

2. DOGNOJEVANJE Z DUŠIKOM. Lesnate sadne rastline v jesenskem času skladiščijo dušik v korenine. Te zaloge se porabljajo od začetka vegetacije do cvetenja, v tem obdobju zalog zmanjka, zelo pa se poveča poraba (oplodnja cvetov in intenzivna delitev celic, začetek rasti…). Zato je potrebno dognojevanje. Kdaj dognojiti? V ekološki pridelavi je dovoljena le uporaba organskih dušičnih gnojil, ki za mineralizacijo potrebujejo nekaj časa, odvisno od temperatur, prisotnosti vlage in lastnosti gnojila. Po podatkih raziskovalcev v Laimburgu (Južna Tirolska) se dušik pri temperaturi 8°C najhitreje sprošča iz melase, guana, gnojnice, bioilse…, potreben čas je 7 do 14 dni. To je potrebno upoštevati pri določanju časa dognojevanja (14 dni pred cvetenjem). Koliko dognojiti? Skupno količina dušika na leto naj bo do 90 kg/ha. Od tega je bilo jeseni pognojeno do 40 kg/ha, količina dušika v spomladanskem odmerku je odvisna od bujnosti dreves in pričakovanega pridelka. Pred uporabo gnojil, preverite vsebnost hranil v teh gnojilih.

3. TEHNOLOŠKA DISCIPLINA. Kjer je obilen cvetni nastavek, ki je predvsem posledica suše v poletnem času, je potrebno veliko pozornost posvetiti tehnološki disciplini:

4. ZIMSKA REZ mora biti v trenutnem obdobju že končana, oz. jo je potrebno zaključiti čim prej, da tem bolj zmanjšamo porabo hranil. Večina sort jablan je izmenično rodnih. Na povratno cvetenje v naslednjem letu najbolj vplivamo z dosledno in pravočasno izvedenim obrezovanjem drevesa, s pravočasno prehrano dreves in redčenjem cvetov in plodičev do debeline 10 mm. Vsa kasnejša redčenja bolj vplivajo na kakovost plodov v tem letu, kakor pa na cvetni nastavek v naslednjem letu. Ročno redčenje izvajamo v

Kmetijski inštitut Slovenije

juniju, po končanih naravnih trebljenjih plodičev. V kolikor pričakujemo bujno cvetenje, je priporočljivo še pred cvetenjem (v času rdečega popka do balona) opraviti še dopolnilno obrezovanje, s katerim zmanjšamo število socvetij na cca 100 socvetij na drevo, pri 2.200 do 3.000 drevesih na ha. Prednostno izrezujemo enoletne cvetoče poganjke, ki najbolj vplivajo na izmenično rodnost. Po potrebi dodatno redčimo tudi starejši rodni les. Izrezujemo cvetne šope in ne celih poganjkov. Z večkratnim obrezovanjem drevesa lažje vzpostavimo ravnovesje med rastjo in rodnostjo oziroma vzdržujemo umirjeno rast, ki je temeljni pogoj redne rodnosti. Struktura drevesa naj bo taka, da konec poletja vidimo vse plodove – ozka krošnja, dobra osvetlitev. Bodite pozorni na opozorila glede nevarnosti okužb z hruševim ožigom (FITO – INFO) in v takih okoliščinah (temperatura nad 13°C in napovedane padavine ali že moker nasad) ne povzročajte v nasadu dodatnih ran, ki predstavljajo vhodna mesta za okužbo z bakterijo. Priporočamo, da spremljate vremensko napoved in ne opravljate velikih posegov v nasadu, v kolikor se v naslednjih dneh obetajo padavine ter da vsa dela v in po cvetenju opravljate v suhem vremenu. V kolikor bodo nastopili pogoji za okužbo s hruševim ožigom, bodo na spletni strani objavljeni natančni postopki ravnanja.

5. SAJENJE. Pomembno je natančno količenje nasada (stebrov za protitočno zaščito in oporo sadovnjaku ter tudi sadilnih mest. V nasadih, ki bodo pokriti s protitočno mrežo, je pomembno, da so stebri postavljeni kot na šahovnici (ravne vrste morajo biti v smeri sajenja in tudi pravokotno na to smer). Samo natančno postavljena armatura bo omogočala trdno postavitev opore in mreže, ki bo zdržala tudi v hudih neurjih. Priporočeno je najprej količenje stebrov, napenjanje nosilnih žic, razmera in postavitev bambusovih opor (pritrditev na žici z jeklenimi sponkami). Sadike se sadi 10 cm stran od bambusa in z bužirjem priveže nanj.

6. KAKOVOST SADIK: velikokrat je bilo že rečeno, da je notranja in zunanja kakovost posajenih sadik ključnega pomena za uspešnost pridelave. Sadike za sajenje novih nasadov ali podsajanje morajo biti izenačene (min. 5 +), ustrezne izbrane sorte, višina cepljenega mesta izenačena, primerno visoka in sadika dobrega zdravstvenega stanja. Za intenzivne nasade, kjer so predvidene sadilne razdalje 3-3,4 m med vrstami in 0,7 – 0,9 m v vrsti, so najboljše visoko cepljene sadike z dolžino podlage 35–40cm, s čokatim deblom in provodnikom (debelina debla 10 cm nad cepljenim mestom 13 mm) in kratkimi (do 50 cm dolgi) predčasnimi poganjki na višini nad 70 cm. Višina vrha (od zadnjega poganjka do vrha) do 60 cm. Brsti na predčasnih poganjkih in vrhu morajo biti nepoškodovani, vidni, da se bo sadika primerno obraščala.

7. Sadike pravočasno (1-2 leti pred sajenjem, odvisno od kakovosti sadik) naročite pri preverjenemu drevesničarju. V kolikor ekološke drevesnice ne nudijo sadik ustrezne kakovosti, je bolje, da jih naročimo iz neekološke drevesnice in v preusmeritvi obdelujemo sadovnjak na ekološki način 3 leta, kot nam to dopušča zakonodaja.

8. Bodite zahtevni do drevesničarjev, neustrezne sadike vrnite in sajenje raje odložite kot da sadite slab sadilni material. Neustrezne sadike, šibe, nedorasle sadike sodijo v drevesnico, ne v proizvodni nasad.

9. Priporočeno je jesensko sajenje ali vsaj zgodaj spomladi (čim tla odmrznejo), tla ne smejo biti mokra.

10. Protitočne mreže razprite po končanem cvetenju, da se vanje ne bodo lovile čebele

11. V času po oplodnji (3-5 tednov) poteka intenzivni razvoj plodov. V tem času drevesa ne obrezujemo.

Aktualno (opraviti takoj): 12. Letos je zaradi visokih temperatur zraka razvoj bolezni in škodljivcev zelo hiter. V

nasadih je že prisoten tudi jablanov cvetožer. Ta škodljivec lahko v letu intenzivnega naleta naredi veliko škode, oziroma uniči pridelek. Za zaznavanje prisotnosti jablanovega cvetožera v nasadu v višino zgornje žice obesimo BELE LEPLJIVE PLOŠČE (3 – 4 BLP/ha), predvsem v delu nasada, ki meji na gozd, kjer bo nalet najbolj intenziven. Prisotnost hroščka lahko kontroliramo tudi z otresanjem vej zjutraj, ko je še hladno. Pod drevo nastavimo bel karton ali kakšno ponjavo in nekajkrat udarimo oziroma stresemo veje. V hladu otrpli hroščki padejo na tla. Hroščke prepoznamo po iztegnjenem rilčku in sivem vzorcu 'V' na hrbtnih pokrovkah. Veliki so 4,5 do 5,0 mm (sliki 1 in 2). Ko ulovimo 3 do 5 osebkov na drevo, je potrebno ukrepati z naravnim piretrinom (RAPTOL KONCETRAT). Tudi po opravljenem škropljenju je potrebno zasledovati prisotnost cvetožera. V kolikor se bo toplo vreme nadaljevalo, bo razvoj jablan prehitel razvoj cvetožera, če pa bo hladno vreme zavrlo razvoj jablan, cvetožer lahko naredil več škode. Največja izpostavljenost nasadov je v bližini gozda ali travniških nasadov. V intenzivni ekološki pridelavi imamo v zadnjih letih izkušnjo z ustalitvijo cvetožerove populacije povsod kjer je v preteklosti že prihajalo do prerazmnožitev. Hroščku se lahko ovira razvoj tudi z dodatnimi tehničnimi postopki, opisanimi v točki 1. (pravočasna jesenska plitva obdelava); vzdrževanje podrasti ter rastlinskih ostankov pod krošnjami dreves.

13. V razvojni fazi C3 mišjega ušesa – uporabimo fungicid na osnovi bakra, škropljenje opravimo pred dežjem. Uporaba bakra je posebej koristna pri sortah, ki so nagnjene k pokanju debel in okužbam z gnilobo koreninskega vratu (topaz). Skupni letni vnos čistega bakra je do 6 kg/ha (Uredba komisije ES 889/2008, priloga II)

14. V nasadih, kjer so debla dreves razpokala zaradi obilnih padavin, je priporočljivo spodnji del debla poškropiti z enim od bakrenih pripravkov. Škropljenje lahko izvedete s škropilnico, tako da je odprta samo spodnja šoba ali s škropilnimi palicami. Predhodno je koristno rane očistiti s sirkovo krtačo.

15. V nasadih, kjer so bile v lanskem letu velike težave z listnimi ušmi in rdečo sadno pršico, bo potrebno uporabiti OLJNE PRIPRAVKE (mineralna ali rastlinska olja), ki delujejo na odložena zimska jajčeca. Priporočamo preglede nasadov in ocenjevanje stopnje napada, pri čemer je kritično število za uši ≥25 jajčec listnih uši na dolžinski meter, oz. 1000 jajčec rdeče sadne pršice na povprečni dolžinski meter lesa sadnega drevja. V dejanskih razmerah so kritična števila lahko bistveno nižja. Oljni pripravki delujejo zaviralno tudi na populacije jabolčnega cvetožera. Odmerjamo jih glede na razvoj dreves. Poln odmerek (40 l/ha) pride v poštev do razvojne stopnje zeleni popek (BBCH 56). Kasneje, pri višjih razvojnih stopnjah (cvetenje), zaradi nevarnosti ožigov odmerek zmanjšamo do 10 l/ha. Postavljati pa se začne tudi vprašanje smiselnost uporabe v nižjih odmerkih, saj učinkovitost pada. Učinkovanje je boljše, če je dan po aplikaciji oblačno in hladno vreme, da se oljna obloga ne zasuši prehitro. V primeru zamujenega optimalnega časa tretiranja, uporabo oljnih pripravkov izpustimo.

Sliki 1 in 2: Posnetki odraslega hroščka jablanovega cvetožera. Foto: D. Bajec

Sliki 3 in 4: Na cvetu jablane se lahko vidi izvrtino, skozi katero je samička hroščka odložila jajčece. Foto: D. Bajec

Sliki 5 in 6: Samička lahko v cvetne šope naredi tudi več izvrtin, v katere potem odlaga jajčeca. Foto: D. Bajec

Sliki 7 in 8: Iz jajčec se razvijejo apodne ličinke, ki se hranijo na cvetni zasnovi. Napadene cvetove opazimo po porjavelih venčnih lističih. Če

odstranimo venčne lističe, v notranjosti pogosto najdemo tudi ličinko jablanovega cvetožera. Foto: D. Bajec

16. Ko v nasadih opazite hroščke bukovega rilčkarja, (razvojna faza debelina plodičev približno 10 mm), je v odvisnosti od gostote naleta potrebno škropiti Raptol koncentratom.

17. Poganjke okužene z jablanovo pepelovko odstranjujemo sproti, saj le ti predstavljajo vedno nove vire okužb in jih zato odnesemo iz pridelovalne površine. V nasadih, kjer se okužbe redno pojavljajo, je eno prvih škropljenj (s sredstvi na osnovi MIKROKAPSULIRANEGA ŽVEPLA kot so npr: Cosan, Thiovit, Pepelin, Kumulus…) potrebno opraviti že pred cvetenjem, v stopnji mišjega ušesa, z odmerkom 5 do 7 kg/ha. Žveplo deluje optimalno pri temperaturi nad 15°C. Pri temperaturah nad 28°C lahko povzroča ožige. Kasneje (po cvetenju) lahko uporabimo tudi VITISAN s 14 dnevnimi razmiki oziroma uporabimo žveplene pripravke v količini 3 kg/ha.

18. Obešanje FEROMONSKIH RAZPRŠILCEV ZA METODO ZBEGANJA je potrebno opraviti še pred cvetenjem. V Sloveniji je registrirano sredstvo RAK 3. Let I. generacije jabolčnega zavijača sovpada z razvojno stopnjo cvetenja. Če to obdobje zamudimo, smo dopustili možnost oploditve samičk in bo metoda manj uspešna.

19. V obdobju rdečega popka je pravi čas za prvo tretiranje s sredstvom NEEMAZAL T/S. V nasadih, kjer so bile v preteklem letu večje težave z mokasto ušjo, uporabimo polno priporočeno dozo sredstva (1,5 l/ha na 1 m višine krošnje dreves). Če teh težav lani ni bilo, je priporočljiva uporaba polovičnega odmerka (1,5 l/ha) za zatiranje uši in sadnega listnega duplinarja. Nimazal se meša z mikrokapsuliranimi žveplovimi pripravki (pepelin, cosan, kumulus). Varstvo opravimo v večernih urah pri temperaturah nad 10°C. Zaželeno je, da 8 do 10 ur po tretiranju ne dežuje.

20. V razvojni stopnji balona je zaradi spremljanja jabolčne grizlice potrebno zamenjati, ali po potrebi dopolniti bele lepljive plošče (2 – 4 na razdalji 50 m). proti jabolčni grizlici dobro deluje Quassia.

21. Po cvetenju sledi tretiranje z drugo polovico odmerka NEEMAZAL T/S (1,5 l/ha) oziroma celotni priporočeni odmerek, kjer so težave z mokasto ušjo. Pravi termini za zatiranje sadnega listnega duplinarja na različnih območjih bodo objavljeni na spletni strani fito – info pod kategorijo prognostična obvestila.

V kolikor se po cvetenju in med oblikovanjem plodičev nadaljuje deževno vreme in so plodiči in listje dolgo vlažni, je potrebno nasade že po 10 do 14 dneh po cvetenju zavarovati pred boleznim. Uporabimo vitisan.

Glede na težave iz minulih let, je potrebno sajavosti, mušji pegavosti in listni pegavosti posvetiti več pozornosti.

22. V času po cvetenju do plodičev debeline oreha uporabo BAKROVIH PRIPRAVKOV odsvetujemo.

23. Od debeline plodičev velikost oreha dalje uporabljamo BAKROVE PRIPRAVKE v odmerku 100 – 150 g/ha čistega bakra (proti sajavosti in mušji pegavosti). V času tretiranja naj bo temperatura nad 5°C. Zaradi možne fitotoksičnosti, ko lahko plodovi porjavijo, pri sorti opal uporabo bakrenih pripravkov odsvetujemo. Skupni letni vnos čistega bakra je do 6 kg/ha (Uredba komisije ES 889/2008, priloga II).

24. V nadaljevanju v odvisnosti od padavin izmenjujemo varstvo z bakrovimi pripravki (100 – 150 g čistega bakra na ha) in kalijevim hidrogen karbonatom – VITISAN. Slednje sredstvo se lahko meša tudi s pripravkom MADEX.

25. Po končanem cvetenju začnemo z listnim dognojevanjem s kalcijem po navodilih proizvajalca. V ekološki pridelavi imata dovoljenje za uporabo HORTY CA KOREKTOR (15 % CaO in 30 % CaCl2) in NEWCAL (16,8 % CaO). Kadar sredstvo dodajate v škropilno brozgo, naredite najprej test z majhno količino sredstev. Če se 'sesiri', pripravkov ne smemo mešati.

26. Termin prvega varstva pred jabolčnim zavijačem z MADEXOM bo objavljen na spletnih straneh FITO-INFO. Madex se lahko meša z žveplom, ki ga je koristno uporabljati (2 - 3 kg/ha) zaradi zaviranja razvoja rdeče sadne pršice in varstva pred pepelasto plesnijo. Hkrati žveplo deluje pozitivno na gladkost kožice. Pripravek Madex se ne sme uporabljati skupaj z bakrom.

27. Uporaba sredstva na osnovi kaolinskih glin pri uporabi 20 – 30 kg /ha, (npr. Cutisan) odvračalno vpliva na bolšice in druge škodljivce. Zaščitno oblogo gline izpere močan dež (nevihta z 10 mm padavin)

NEZDRUŽLJIVOST FFS IN DODATKOV PRI PRIPRAVI ŠKROPILNE BROZGE:

• žvepleno apnena brozga – oljni pripravki (vsaj 7 dni) • močljivo žveplo – oljni pripravki (8 dni) • NeemAzal T/S - žveplenoapneno brozga (5 dni) • žvepleno apnena brozga – Madex (virus granuloze) (vsaj 3 dni) • bakreni pripravki - Madex (5 dni) • zaradi povzročanja porjavelosti plodov, izvajamo varstvo z bakrovimi pripravki le na

suhi listi in z malimi odmerki (npr.: suhi list, zmanjšani odmerek) • Vitisan škropimo na suhe liste

IInnffoorrmmaacciijjee oo ppoojjaavvuu šškkooddlljjiivviihh oorrggaanniizzmmoovv iinn aakkttuuaallnneemm vvaarrssttvvuu rraassttlliinn:: Fito - info ( http://www.fito-info.si/index.asp ) IInnffoorrmmaacciijjee oo tteekkooččeemm ssttaannjjuu ookkoolljjsskkiihh rraazzmmeerr ((mmeetteeoorroolloošškkee mmeerriittvvee iinn iizzrraaččuunnii)):: Agrometeorloški portal Slovenije ( http://agromet.mko.gov.si/APP/Home/METEO/-1 ) Tehnološka navodila pripravili: Skupina za ekološko sadjarstvo