Embed Size (px)
Citation preview
Č E T R T E K , 1 4 . 4 . 2 0 0 5 • o g l a s n a p r i l o g a • t e l e f o n : ( 0 1 ) 3 0 9 1 5 9 0 • e - p o š t a : t u r i z e m @ f i n a n c e - o n . n e t 25
Poletje 2005
VGL
OBT
OURJU
JAM
CIMO KA
K
OVOST!^E VA[E
PO^ITNICE
NE BODO TAK[NE,
KOT SMO VAM OBLJUBILI,
VAM BOMO VRNILI
DENAR.
Pri nas ne tvegate praktično ničesar! »O kakovosti naših storitev smo tako prepričani, da vam v primeru, če storitev ne bomo opravili tako kot smo obljubili, vrnemo denar!«
Bolgarija • Turčija • Tunizija• Egipt • Jadranska obala
GrčijaZakintos • že za 62.990 SITHalkidiki • že za 59.990 SITParga • že za 33.990 SITPokličite! 080 2808
skrivnostni zalivi in dolge peščene plaže
∼ boutique hotel∼ restavracija
z odprto kuhinjo∼ wellness∼ konference∼ koncerti∼ poroke
V. C. Emina 11, LOVRANtel./faks: + 385 51 294 400/600
Kobilarna Lipica bo poskušalaizboljšati svojo ponudbo
V Kobilarni Lipica razmišlja-jo o istoimenski blagov-
ni znamki, ki bi se napodročju turizma inkonjereje uveljavila
zunaj državnih meja. Krat-koročni ukrepi pa bodo za-vod, ki je zašel v finančne
težave, pripeljali do pozi-tivne ničle.Str. 26
Islandski konji so že predstoletji očarali nordijskeosvajalceV Sloveniji je vse več ljubiteljev te pa-sme, obstaja tudi že društvo rejcevteh konj. Ena izmed njihovih najpo-membnejših značilnosti, poleg vz-držljivosti, je, da lahko nesejo tovor,ki tehta kar tretjino njihove teže.Str. 27
Kupujete hišo? Raje si privoščite svoj otok!Zasebni otoki postajajo vse bolj dostopni tudi nava-dnim smrtnikom. Je pa pred nakupom pametno otoknajeti in ga dobro spoznati, da se ne bi opekli. Cenelepih tropskih otokov se začenjajo pri milijonu ame-riških zelencev.Str. 29
Bovško poleg vodnih doživetijponuja še marsikaj drugegaBovec je center turizma v dolini Soče. Njegova turistič-na ponudba se v zadnjem času z adrenalinskih in vo-dnih športov uspešno usmerja še na druga aktivna do-živetja v naravnem okolju. Pravkar končujejo tudi pri-pravo nove strategije bovškega turizma, v kateri bo-do opredelili ključne razvojne možnosti občine.Str. 30
go SLOw praznuje prvo obletnico izhajanjaOb tej obletnici smo se odločili zamanjšo spremembo videza priloge.Še naprej pa vas vabimo, da namsporočite svoja mnenja o prilogi termorebitne predloge, kako bi jo lahkoše dodatno obogatili!
fi_072_25_gsns 4/13/05 3:56 PM Page 1
ČETRTEK, 14. APRIL 2005 • ŠT. 72OGLASNA PRILOGA26
DRAGICA HERIC [email protected]
Neporavnane obveznostikobilarne samo do dobaviteljevso se povzpele na prek 120 mi-lijonov tolarjev. Vlada je takosprejela sklep, da se kobilarninemudoma izplača polovica odpredvidenih 210 milijonov le-tošnjih sredstev, saj bodo le takozagotovili njeno likvidno poslo-vanje. Deset milijonov tolarjev jev okviru redne dejavnosti Ko-bilarne Lipica namenjenih zavlaganja v objekte, kjer gre zaohranjanje kulturne dediščine.Za to bo letos namenjenih še
dodatnih 203 milijone tolarjev,50 milijonov pa za dokončanjedislociranega objekta na Rav-nah, kjer so konje že namestili,vendar objekt še nima uporabne-ga dovoljenja.
Z razpisom o dolgoročnemnajemu ali koncesiji za gostin-stvo bodo za razvoj primarnedejavnosti Kobilarne Lipice - za-gotavljanje vrhunske ravni rejelipicancev in konjeništva ter va-rovanje in ohranjanje kulturnein naravne dediščine - vsekakorvečje možnosti, pravi direktor
kobilarne Rajko Vojtkovszky. Znovim najemnikom ali konce-sionarjem bo treba izoblikovatiizhodišča za skupno trženje inpromocijo ter ne nazadnje sku-pno blagovno znamko Kobilar-na Lipica, ki bi postala uveljav-ljena na področju turizma in ko-njereje zunaj državnih meja, do-daja sogovornik.
Za več obiskovalcev je treba izboljšati celotno ponudbo
Lipica je izvorna kobilarnaene najstarejših pasem konj - li-picanca in najstarejša evropskakobilarna. Več kot štiri stoletjaneguje tradicijo vzreje in selek-cije konj čistokrvne lipicanskepasme, v povojnem času pa jerazvila svojo klasično šolo jaha-nja, s katero se uspešno udeležu-je konjeniških prireditev in pred-stavitev po svetu. Ljubitelji bele-ga bisera s Krasa si lahko ogleda-jo kobilarno in predstavo dresur-nega jahanja, se vozijo s kočijo,se udeležijo tečaja jahanja, pro-gramov celodnevnih in poldnev-nih jahalnih tur po Krasu in Br-kinih. Obiskovalci si lahko ogle-dajo tudi Galerijo Avgusta Čer-nigoja in kupijo kakšen lep pred-met v trgovini s spominki.
To ponudbo pa je treba šetemeljito dopolniti in privabitiveč obiskovalcev. Teh namrečdanes ni toliko, kot bi si jih žele-li, pravi Rajko Vojtkovszky. Ve-čina obiskovalcev je tako sezon-skih, to so turisti, ki preživljajopočitnice na slovenski ali istr-ski obali in si ob tem ogledajo šePostojnsko jamo, Park Škocjan-ske jame, Štanjel in KobilarnoLipica.
Casino naj bo, vendar vmanjšem obsegu
V kompleksu Kobilarne Li-pica, ki se razprostira na 311kvadratnih metrih, je možno tu-di športno-rekreativno in dru-gačno udejstvovanje. V okvirugostinske dejavnosti Hotela Ma-estoso in Hotela Klub imajo gos-tje na voljo savne, bazene, fit-nes studio, igrišča za tenis, minigolf, igrišče za golf in igralnico,od katerih je marsikaj treba ob-noviti ali ponudbo razširiti. Po-večati bi bilo treba igrišče za golfz devetih igralnih polj na 18, raz-širitev pa je možna le na zemlji-šču, ki ni primerno za konje,oziroma ob že obstoječem igri-šču, ali pa znotraj že obstoječe-ga 50-hektarskega igrišča pove-čati število igralnih lukenj.
Casino v sedanji obliki nesodi v kobilarno, saj prihajajoigralniški gostje v igralnico lepopoldan in poleg tega, da za-sedejo celotno parkirišče in
KOBILARNA LIPICALipica 5, 6210 Sežana, Slovenija
Telefon: 05 7391 580
Faks: 05 7346 370
e-pošta: [email protected]
www.lipica.org
Sodelovanje z lipicanskimi kobilarnami v tujini
Leta 1986 je bila v Lipici ustanovljena mednarodna lipi-canska federacija - Lipizzan International Federation - LIF s se-dežem v Bruslju, ki združuje rejske organizacije iz Evrope, ZDAin Avstralije. V njenem okviru se je razvilo sodelovanje z lipican-skimi kobilarnami, kot so Kobilarna Piber v Avstriji, Fara Sabinav Italiji, Đakovo na Hrvaškem, Szilva-svarad na Madžarskem, Sim-bata de Jos v Romuniji in Topolcianky na Slovaškem, kar zago-tavlja nadaljnji razvoj in obstoj pasme.
Lipicancu,belemu biseru Krasa, se obetajo boljši časi V Kobilarni Lipica razmišljajo oistoimenski blagovni znamki,ki bi se na področju turizma inkonjereje uveljavila zunaj dr-žavnih meja
Lipicanci so edina avtohtona slovenska pasma konj.
Kobilarna Lipica je po izpadu koncesijskih dajatev od igerna srečo, ki jih prireja Casino Portorož, zašla v finančne te-žave. Zato ji bo država letos poleg zagotovljenih 210 milijo-nov tolarjev proračunskih sredstev pomagala še z dodatni-mi 253 milijoni. Kot pravi direktor Javnega zavoda Kobilar-ne Lipica Rajko Vojtkovszky, je prihodnost kobilarne v loči-tvi dejavnosti zavoda od gostinske.
"Kratkoročni ukrepi bodo zavod pripeljali do pozitivne ničle, dolgoroč-ni pa vsekakor kažejo na boljše čase v Kobilarni Lipica," pravi direktorJavnega zavoda Kobilarna Lipica Rajko Vojtkovszky.
ves čas preživijo v igralnici,Kobilarni Lipica ne koristijo,pravi Rajko Vojtkovszky. Po-godba s Casinojem velja do le-ta 2027, kar pomeni, da moradržava, ki je lastnica Casinoja,na podlagi dogovora s pogod-benikom najti ustrezno reši-tev. Vodstvo kobilarne meni,da naj igralnica ostane, ven-dar v manjšem obsegu.
V prednosti vedno lipi-canec, reja in selekcija
Reja lipicancev in njiho-va selekcija se je vedno izvaja-la po programu varstva kobilar-ne. Po mnenju Vojtkovszkegaje v čredi morebiti celo preveč
konjev in bi jo bilo treba uskla-diti z določbami zakona o Ko-bilarni Lipica, ki natančnoopredeljujejo, koliko naj bo po-sameznih linij žrebcev, kobilin podmladka, ne opredeljuje-jo pa števila turističnih konjin konj v treningu, kar bi pravtako bilo treba določiti. Zara-di prostorske stiske je trebačim prej dokončati hleve naRavnah in uresničiti predlogvlade o neodplačnem preno-su upravljavskih pravic za ne-kdanjo stražnico Lipica z mini-strstva za notranje zadeve naKobilarno Lipica, ki nujno po-trebuje objekt za karanteno.Prav tako bi bilo treba obnoviti
dotrajano opremo, izboljšatiizobrazbeno raven delavcev vkobilarni in se lotiti mednaro-dnih projektov.
Kobilarna Lipica ima v ra-zvoju pasme velik pomen takona državni kot na mednarodniravni. Po sporazumu s Sloven-sko vojsko že zagotavlja konjein jahače za potrebe njenegaprotokola, tako imenovanočastno četo. Pripravili so tudiponudbo za državni protokol.Želijo si, da bi jih vključili vprotokol mesta Ljubljane,obisk Kobilarne Lipica pa bi la-hko postal sestavni del držav-nega protokola, pravi direktorRajko Vojtkovszky.
Foto
: Dra
gica
Her
ic
Foto
: arh
iv k
obila
rne
Lipi
ca
fi_072_26_gs 4/13/05 2:20 PM Page 1
OGLASNA PRILOGAČETRTEK, 14. APRIL 2005 • ŠT. 72 27
ISLANDSKI KONJI
Konji, ki so jihkrotili že Vikingi Islandce že stoletja vzgajajo v temperamentnepotovalne konje s prirojeno željo po teku
Konji s košato, dolgo grivoso nižje rasti, v vihru (to je tam,kjer se griva konča) merijo od135 do 150 centimetrov in sobolj čokate postave. Večina jelisičje, kostanjevo in čokoladnorjavih in črnih, možnih pa je večkot 48 barvnih odtenkov dlake.Na Islandiji, kjer so tereni me-hki, vulkanskega nastanka, sorazvili poseben hod, ki se imenu-je tölt, po čemer tudi slovijo."Ena izmed najpomembnejšihtelesnih značilnosti islandske-ga konja je, poleg vzdržljivosti,da je sposoben nesti kar tretjinosvoje teže. Široka uporabnostislandskega konja je ravno v tem,da ga lahko jaha sedemletniotrok ali pa 35-letni profesional-ni jahač," pravi sogovornik.
Temperamentni družabni konji
To niso konji, ki bi lahkoživeli v hlevskih boksih, saj bijim tako neskončno zagreniliživljenje. Zato tudi njihova rejani zahtevna, saj so najsrečnejšina prostranih travnikih in pašni-kih. Islandci so temperament-ni, iskrivi in zelo družabni. Ko-bila je godna za parjenje pri trehletih, to pa poteka haremsko,tako ima žrebec približno 10 do15 kobil. Konje začnejo trenira-ti šele pri štirih letih, dočakajo pastarost okoli 35 let. Primerni soza ljudi, ki uživajo pri dolgih je-žah ki zahtevajo vzdržljivega, sa-mozavestnega, zanesljivega inkooperativnega konja z never-jetno orientacijo.
Prevoz konj med državami EUpa ni omejen," dodaja Kuhar.
Vsak konj ima svoj značaj
"Pred štirimi leti smo usta-novili Konjeniško športni klubRanč Orle, kjer imamo trenutnoosem islandskih konj. Ukvarja-mo se z rekreativno ježo in začet-nika naučimo vseh veščin v se-dlu, da se na terenu počuti var-no. Večinoma jahamo po grebe-nih do Grosuplja, Lipoglava, Ur-ha, Ljubljanskega observatorijain Iga," pravi Kuhar. Ponavadi ja-hajo v gosjem redu, da se konjimed seboj ne zaletavajo, saj imavsaka žival svoj značaj in svojemuhe. Tako so nekateri zelo po-gumni, drugi pa precej nezaup-ljivi. Sam njihovo razpoloženjerazbere po mimiki obraza.
Z vstopom v EU uvoz konjev bolj enostaven
Večina rejcev je združenih vDruštvo rejcev islandskih konjevSlovenije DRIKS. Društvo skrbitudi za klubske tekme in držav-na prvenstva. "Je pa to kar precejdrag šport, saj dobro ujahan innatreniran islandski konj staneprek milijona tolarjev, mladičipa od 250 do 300 tisoč tolarjev.Kobila je malo dražja, žrebec ce-nejši," pripoveduje Tone Kuhar.Kot pravi, sta trenutno v Slove-niji le dva licencirana žrebca, kiso ju pripeljali iz tujine. "Odkarsmo v EU, je uvoz konjev boljenostaven, treba je imeti le spri-čevalo konja. Če Islandci tekmu-jejo v Evropi, svojega konja nemorejo pripeljati nazaj na Islan-dijo, Evropejci pa s svojimi konjine moremo tekmovati na Islan-diji. Če že, potem le z njihovimi.
KONJI NA LJUBLJANSKEM BARJU
Barje se bo ohranilole s pašo konjev Vožnja z vozovi kot zanimivaturistična ponudba, ki temeljina dediščini DRAGICA HERIC [email protected]
Za ohranitev Barja jenamreč nujno, da se ne uni-či kulturna krajina, pred-vsem ekstenzivni barjanskitravniki. To pomeni, da jetravnike treba kositi naj-manj enkrat na leto. Krmaz barjanskih travnikov pani primerna za goved indrobnico, temveč jo lahkouporabljamo le za konje,kar so včasih tudi počeli.
Na Barju so takrat pridobi-vali krmo za konje tudi tistilastniki zemljišč, ki niso ži-veli na tem območju.
MOL od leta 1997spodbuja konjerejo na Bar-ju z nepovratnimi sredstvi vznesku 1,3 milijona tolar-jev. Na razpisu lahko kandi-dirajo rejci hladnokrvne pa-sme konjev rodovnika A,norik, haflinger in lipica-nec (ti krmo z Barja najbo-lje prebavljajo), ki imajo naBarju vsaj dva hektarja trav-nikov. Rejci - vseh skupajje 28 - so člani konjerejskihdruštev na Igu, Krimu in vSostrem, ki so se združili vneformalno skupino rejcevin voznikov ter vzdržujejostalež, to je vsaj eno kobilona hektar pašnikov za ohra-njanje kulturne krajineLjubljanskega barja.
V okviru vzpostavitveLjubljanskega barja kot kra-jinskega parka pa so začelipripravljati projekt vožnje zvozovi. MOL je poleg na-kupa ali preveze kobil raz-pisana sredstva namenilatudi za nakup voznih kobilin za nakup ali obnovo vo-zov. V projekt se je vključi-lo 11 rejcev, ki imajo 20 vo-znih kobil, štiri zapravljivč-ke, štiri vozove za prevoz12 ljudi in tri vozove za pre-voz 15 ljudi. Nekateri last-niki konjev imajo tudi tradi-cionalne vozove, kot so pa-
rizarji, sani, eden pa celokočijo.
Voznik bo tudi vodnikpo Ljubljanskem barju
Lani so z osnovnošolci,ki naj bi poleg turističnih obi-skovalcev te vožnje izkoristi-li kot učne ure spoznavanjaKrajinskega parka Ljubljan-sko barje, naredili dve posku-sni vožnji po že urejenih polj-
skih poteh po Barju. Letosnačrtujejo, da bodo oblikova-li zavarovalniški paket, s ka-terim bo poskrbljeno za var-nost voznika in tistih, ki sevozijo, in določili vozne poti.Že maja naj bi MOL organi-zirala tečaje za voznike s po-dročja turizma. Voznik bonamreč tudi neke vrste turi-stični vodnik, ki bo obisko-valcem predstavil značilno-sti Ljubljanskega barja z bo-gato floro in favno. Za osnov-
nošolce bodo izdelali tudi uč-ne liste. Prve obiskovalce najbi tako popeljali že letos jese-ni, če se bo na ravni državevzpostavil tudi sistem regi-stracije dopolnilne dejavnostiza vožnjo z vozovi, pravi Ma-ruša Markovčič z referata zakmetijstvo pri MOL. V pri-hodnje pa načrtujejo tudivožnjo z vozovi po prestol-nici, ki je danes mogoča leob porokah ali večjih mest-nih prireditvah.
Konji pogosto menjajo "obutev" Poleg vsega lepega, kar ti konj da, pa pomeni njegovo vzdrževanjetudi precejšen strošek. Vsako leto ga moramo dvakrat cepiti, dodat-no pa ga je treba cepiti še proti tetanusu. "Tudi podkovanje konj je ve-lik strošek, zato sem se odločil, da se tega naučim, in zdaj že štiri le-ta to počnem kar sam. Konjem je treba zamenjati čevlje na dva me-seca in pol, poleti pa kopita še hitreje rastejo, zato jih je treba pore-zati in pribiti novo podkev. Podkve imajo tako kot čevlji številke. Štiripodkve z žeblji stanejo okrog tri tisoč tolarjev, podkovanje enega ko-nja pa dodatnih 12 tisoč tolarjev. Če bi žebelj zabil preveč v živo, biprišlo do vnetja, katerega zdravljenje je dolgotrajno, a na srečo se mito še nikoli ni zgodilo," pravi Tone Kuhar.
Islandski konji slovijo zaradi svojega ustrež-ljivega značaja, prijaznosti in miline. So rado-vedni in večina si želi človeške bližine.
BARBARA VREZOVNIK [email protected]
Islandski konji so enanajstarejših pasem na sve-tu, saj naj bi jih na Islandijopripeljali že Vikingi, jih ukro-tili ter mešali z angleško ins skandinavskimi pasmami.Z davnim odlokom - ki ševedno velja - s katerim soprepovedali na otok pripel-jati kakršnekoli konje in tu-di določili, da kadar konjenkrat zapusti Islandijo, setja ne sme več vrniti, so za-gotovili tisočletno čisto re-jo, skozi katero so se izobli-kovale posebnosti island-skih konj. "Tudi v Sloveniji jevse več ljubiteljev te pasmekonj, po nekaterih podatkihje islandcev pri nas že večkot 400," pravi Tone Kuhar zRanča Orle na južnem deluGolovca.
"Islandski Konji so edinstveni zaradi svojih petih hodov, od katerih ima predvsemtölt neprecenljivo praktično vrednost, saj je za jahača izjemno udoben in tudi hi-ter hod, v katerem lagodno preči pokrajino čez drn in strn," razlaga Tone Kuhar.
"Mestna občina Ljubljana z razpisanimi nepovratnimisredstvi spodbuja konjerejo na Barju, saj se kulturna kraji-na Ljubljanskega barja lahko ohrani le s pašo ali košnjo," pra-vi Maruša Markovčič z referata za kmetijstvo mestne obči-ne Ljubljana (MOL). Tako bo predvidoma jeseni 11 rejcev ko-njev, združenih v skupino rejcev in voznikov na Barju, zače-lo ponujati prve turistične vožnje s konjsko vprego po Ljub-ljanskem barju.
Jeseni se bomo lahko odpravili na poučno turistično vožnjo z zapravljivčkom po Ljubljanskem barju.
Konjereja je lahko zelo perspektiv-na panoga. Ob dobri organizacijilahko omogoči razvoj območja,spodbudi odprtje novih delovnihmest, pripomore k ohranjanju na-ravnega in kulturnega okolja terhkrati ponudi okolju prijazno turi-stično dejavnost, pravi MarušaMarkovčič z referata za kmetij-stvo pri MOL.
Foto
: Bar
bara
Vre
zovn
ik
Foto
: Bar
bara
Vre
zovn
ik
Foto
: Dra
gica
Her
icFo
to: D
ragi
ca H
eric
fi_072_27_gs 4/13/05 2:53 PM Page 1
ČETRTEK, 14. APRIL 2005 • ŠT. 72OGLASNA PRILOGA28
Že 130 let reje ljutomerskega kasača
V cesarski Avstro-Ogrskije ljutomerski okraj veljal zaugledno in napredno pokraji-no. Tu je bil leta 1868 prvi slo-venski tabor, imeli so prvo slo-vensko hranilnico in posojilni-co, leta 1872 pa so v Železnih
dverih ustanovili prvo vinogra-dniško društvo.
Prva zadruga za vzrejožrebet v Avstro-Ogrski
Rejci so hitro spoznali,kaj pomeni dobra reja in ple-
menjaki, ter že leta 1907 usta-novili zadrugo za vzrejo žre-bet na Cvenu, ki je bila prvazadruga za vzrejo žrebet v Av-stro-Ogrski. Kakovost in hi-trost konjev so dokazovali nadirkah in se na podlagi tehrezultatov odločali za najbolj-še kobile in žrebce za pleme.In 26. maja 1875 je bilo vGradcu registrirano Društvoza dirkanje s kobilami v kasuiz Ljutomera.
Velik uspeh za rejo kasa-ških konj v Prlekiji je bila po-trditev avtohtonih in tradici-onalnih pasem domačih živaliv Republiki Sloveniji. Tako jebilo v Uradnem listu RS št.77 z dne 16. julija 2004 ob-javljeno, da je med tradici-onalne pasme domačih živaliv skladu z uredbo sveta (ES)št. 1999/1257 in uredbo komi-sije (ES) št. 2004/817 z vsemispremembami vključena tra-dicionalna pasma ljutomer-ski kasač.
Kasaške dirke v tem letu
17. april Hipodrom Ljutomer ob 14. uri
30. april Hipodrom Ljutomer ob 14. uri
15. maj Hipodrom Ljutomer ob 14. uri
19. junij Hipodrom Ljutomer ob 14. uri
10. julij Hipodrom Ljutomer ob 14. uri
14. avgust Hipodrom Ljutomer - XV. slovenski kasaški derbi ob 14. uri
28. avgust Hipodrom Ljutomer - v okviru Kmetijsko-živilskega sejma ob 14. uriv Gornji Radgoni
11. september Hipodrom Ljutomer - Državno prvenstvo ob 14. uritriletnih kasačev
9. oktober Hipodrom Ljutomer - Državno prvenstvo dveletnih kasačev - zaključek kasaških ob 14. uridirk sezone 2005
Ljutomer z okolico je zibelka reje kasaških konj in prirejanja ka-saških dirk. Prva kasaška dirka je bila že 12. septembra 1874,in sicer na progi, dolgi "2000 sežnjev", na cesti od Križevcev priLjutomeru do Ljutomera. Dokaz za 130 let dobrega dela pri re-ji kasačev in prirejanju kasaških dirk pa so številni uspešni rej-ci, trenerji in tekmovalci s kasaškimi konj iz Ljutomera.
Prlekija je zibelka reje kasaškihkonj in prirejanja kasaških dirk
Poštna znamka z ljutomerskim ka-sačem v ameriškem glasilu kasa-ške zveze ZDA Hoof Beats
STAVE NA KONJSKIH DIRKAH
Stave na konjskih dirkahso del loterije oziroma iger nasrečo, od njih pa se razlikujejopo tem, da poznavanje tega špor-ta (konj, voznikov, trenerjev) po-večuje možnost dobitka. V EUso zakonsko opredeljene, vsakadržava pa ima svoje predpise.Poznamo dve obliki: stave z za-pisi - bookmaking, kjer organiza-tor nosi finančno tveganje za-radi vnaprej določenih stavnihkvot, ali pa stave prek tako ime-novanega totalizatorja, kjer sevložki plačnikov združujejo, iz-plačila zmagovalcev pa se dolo-čijo kot delež od vplačanih stav.Ciril Smrkolj podpira drugo obli-
ko, ker tu ni finančnega tveganjaza organizatorja. Meni tudi, daje treba organizatorja za izvaja-nje konjskih stav izbrati z med-narodnim razpisom.
V tujini so konjske stave vpristojnosti monopolnih orga-nizacij, ki morajo za to dejav-nost od države pridobiti ustre-zno koncesijo. To so neprofitneorganizacije, ki jih močno nad-zoruje država, njihovi dobičkipa so namenjeni vlaganjem vkonjski sektor, zlasti v razvojkonjskega športa. Direktiva ev-ropskega sveta tako določa, dase lahko največ 20 odstotkov de-narja, pridobljenega s konjski-mi stavami, nameni za nagra-dne sklade, razvoj in izboljšanjevzreje konjev.
Na pobudo ZDKCS je ženarejena raziskava konjskihstav v državah Evropske uni-je, na podlagi katere se bodozačeli nadaljnji postopki pri-prave zakona o konjskih sta-
vah pred vložitvijo v parla-ment.
S stavami bi bile dirke kakovostnejše
Konjske stave so najprej za-nimive za same stavce, koristnepa so tudi za organizatorje dirk,rejce oziroma tekmovalce nadirkah in državo. Z vzpostavitvi-jo konjskih stav bi namreč iz-boljšali kakovost dirk, pravi Ci-ril Smrkolj, uredili bi se sloven-ski hipodromi, hlevi na hipo-
dromih, dirke bi postale zani-mivejše za širšo javnost in tudizaslužki tekmovalcev bi bili več-ji. Nagrade na kasaških dirkahso namreč zdaj zelo nizke, a ze-lo visoko obdavčene. Povpre-čen slovenski kasač je v letu2004 zaslužil 114.240 tolarjevbruto. Letni stroški vzdrževanjakonja za dirke pa znašajo blizumilijon tolarjev. Mnogo evrop-skih držav, v Avstriji, denimo,kasač zasluži povprečno 720 ti-soč tolarjev, vse zaslužke s kasa-ških dirk v svojih davčnih zako-nodajah uvršča med prihodke iztako imenovanih hobi dejavno-sti in so torej neobdavčeni.
Stave bi povečale obisk konjskih dirkZa kasaško tekmovanje se ponavadi zanimajo le v tistih krajih,kjer prireditev organizirajo
DRAGICA HERIC [email protected]
Športna loterija naklonjena bookmakingu Športna loterija je prvič sprejemala stave neposredno na hipo-dromu med kasaško prireditvijo na hipodromu Brdo leta 2001.Športna loterija, ki ima ustrezno koncesijo za prirejanje takih stav,se je za sprejemanje stav na hipodromih v letu 2002 tudi primer-no kadrovsko, tehnično in tehnološko pripravila. Odločitev te usta-nove, da bo stave prirejala po sistemu bookmakinga, to je z do-ločitvijo kvot za posamezen izid dirke, se je izkazala kot pravil-na, saj igralec, ki stavi na favorita in dobi stavo, vedno iztrživeč, kot vplača. Če bi stave prirejali po sistemu totalizatorja, bise zgodilo, da bi igralec za dobljeno stavo na favorita dobil izpla-čan manjši znesek, kot ga je vplačal, meni Metoda Praprotnik,svetovalka predsednika uprave Športne loterije. Posameznetežnje, da bi prevzeli tuj (avstrijski, italijanski, nemški, angleški...) model prirejanja konjskih stav, se zdijo neprimerne, saj konj-ske prireditve pri nas nimajo sto- in večletne tradicije, pa tudi za-nimanje za ta šport je omejeno. Tako se za posamezno tekmo-vanje praviloma zanimajo le v tistih krajih, kjer prireditev poteka,menijo na Športni loteriji. Zveza druπtev kasaπke
centrale SlovenijeDunajska 122,
1000 Ljubljana, Slovenijawww.zveza-kasaska-centrala.si
Z odloËbo ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehranoje ZDKCS aprila 2004 postala odobrena organizacija za zbiranjepodatkov na kasaπkih tekmovanjih na podroËju celotne RepublikeSlovenije ter s soglasnim sklepom generalne skupπËine UET
v Parizu od 29.01.2005 dalje polnopravna Ëanica evropskekasaπke asociacije U.E.T.
Tradicionalno so s konjskimi dirkami povezane tudikonjske stave, kar pa za Slovenijo ne drži. Ko je Zveza dru-štev kasaške centrale Slovenije (ZDKCS) letos vstopila vEvropsko kasaško unijo (UET), pa je izziv vzpostavitve si-stema konjskih stav postal še večji. Kot ima to urejeno ve-čina evropskih držav, je treba tudi pri nas konjske stavekot del loterije urediti z zakonom, pravi predsednik ZDKCSCiril Smrkolj, s čimer bi se dvignila kakovost dirk in po-večal obisk.
Organizatorja za izvajanje konj-skih stav je treba izbrati z med-narodnim razpisom, meni CirilSmrkolj, predsednik ZDKCS.
KASAŠKI KLUB LJUTOMERCesta I. slovenskega tabora 13a, 9240 LjutomerTelefon, faks: (02) 581-18-59
Foto
: Dra
gica
Her
ic
Foto
: Dra
gica
Her
ic
fi_072_28_gs 4/13/05 3:07 PM Page 1
OGLASNA PRILOGAČETRTEK, 14. APRIL 2005 • ŠT. 72 29
BARBARA VREZOVNIK [email protected]
Štirje koraki do uresničitve sanj:
1. Izberite lokacijo. Nasplošno velja, da bolj ko je po-dnebje hladno, nižja je cenaotoka. Hribovit škotski otoklahko kupite že za okoli trimilijone 800 tisoč dolarjev,medtem ko se cene tropskihotokov okoli milijona dolarjevšele začenjajo. Kanada imaizmed vseh držav na svetu na-prodaj največ otokov. Pocenitrg eksotičnih otokov pa po-nujajo Filipini, katerih otokiso primerljivi z najlepšimi sve-tovnimi destinacijami (Sejše-li, Maldivi, Kostarika, Belize,
Tajska ... ), seveda po očitnonižji ceni. Če se vam zdijoomenjene lokacije preveč od-ročne, so bližje nam napro-daj tudi italijanski, španski,grški in hrvaški otoki.
2. Na spletnih stranehpoiščite informacije, kateriotoki so naprodaj na izbranilokaciji:•http://vladi-private islands.de/• www.privateislandsonline.com/• www.private-islands.de/• www.islandforsale.com• http://www.broker.hr/
Navežite stik z lastnikomali prodajnim agentom in si
pridobite čim več informa-cij. Pomembno je izvedetipredvsem, kako je z dosto-pnostjo, ali ima otok infra-strukturo (voda, elektrika),ali je možno na njem graditihišo, je zemlja rodovitna, ko-liko je letnih padavin, kje jenajbližja celinska točka, kjerje mogoče nakupiti vse po-trebno za na otok.
3. Pametno je, da prednakupom otoka poskusitena njem živeti. To lahko sto-rite tako, da ga za leto dni alimanj najamete. Cene naje-ma se gibljejo od 10 (Ilha do
Pico, Brazilija) do 280 (Co-upon Key, Florida) tisoč to-larjev na dan. Ko boste nanjem prebili nekaj časa, bo-ste ugotovili, ali si otok resželite kupiti ali pa realnostne dosega vaših sanj o za-sebnem otoku.
4. Pred dokončno odlo-čitvijo o nakupu preveritelastništvo otoka in političnostabilnost države, ki ji otokpripada. Prepričajte se, dadržava vodi evidenco lastniš-tva, saj verjetno ne želiteizgubiti vaše naložbe vbanana republiko.
Sejšele sestavlja 115čudovitih koralnih otokov,ki ležijo le nekaj stopinj južno od ekvatorja. Zaradiizredne lege se temperatu-ra vedno giblje med 25 in30 stopinjami Celzija. Spriznano letalsko družboEmirates je od futuristič-nega Dubaja do tja le štiriure leta. Hotelska name-stitev vrhunske kakovostise enkratno dopolnjuje sčudovito otoško floro infavno. Temu dodajte še pri-jaznost domačinov in ugo-tovili boste, zakaj so Sej-šeli tako zaželena destina-cija.
Ekskluzivne vile za petične goste
Fregate Island Privateje otoček, kamor gostje neprinesejo vsakodnevnihskrbi. Peščene plaže, pal-me in limonovci, velikibambusi. Najvišja stopnjazasebnosti, mir in popolnorazkošje. Otok je dostopenle s helikopterjem ali majhnimletalom, ki vas bo popeljalz mednarodnega letališčana otoku Mahe. Šestnajstzasebnih vil, ki gostijo pe-tične goste, je zgrajenih izmahagonijevega lesa, pravvse pa imajo neverjeten po-
gled na Indijski ocean. Vponudbi je tudi 24-urna po-strežba v sobo, v bližini paodlične restavracije s speci-alitetami afriške in medna-rodne kuhinje.
Na otoku ni nikoli dolgčas
Otok Fregate ponuja vr-sto dejavnosti, tako da go-stom nikoli ni dolgčas. Orga-nizirano tekmovanje v ribo-lovu na dveh vrstah čolnov,jadranje po Indijskem oce-anu, sončni zahodi na jadr-nici, raziskovanje podvodne-
ga sveta pri Chimney Rocks,enem najbolj priljubljenihpotapljaških krajev na sve-tu, sprehodi po tropskem go-zdu in vzdolž skalnate obaleter gorsko kolesarjenje sosvojevrstni načini spoznava-nja otoka, njegovega rastlin-stva in živalstva. Na vrtu vi-le si lahko omislite tudi spro-stitveno masažo in dan bohitro minil.
Cena je povsem dostopna ...
In koliko stane takšnorazkošje? Za en dan z vklju-
čenim polnim penzionomboste odšteli, odvisno odsezone in tipa vile, od 280tisoč tolarjev naprej za eno
osebo. Vas je zamikalo?Fregate Island Private.Kraj, kjer je doživljanje po-čitnic resnično rajsko!
Zasebni otoki niso le stvar milijarderjev Pred nakupom je pametno otok za nekaj časa najeti in ga dobro spoznati, da se ne bi opekli
Le kakšen je občutek, ko veš, da je plaža povsem tvoja? Poiskusite na Turtle Island.
Mislite, da imajo zasebne otoke samo bogati in slavni, drugi pa lahko o tem le sanjamo? Tako je bilo nekoč, danes pa so otoki postali dostopni tudi obi-čajnim ljudem. Otok lahko kupite že za ceno prestižnega avtomobila. Zadeva je preprosta. Na internetu si poiščete in izberete svoj otok, navežete stikes prodajnim agentom, izpolnite potrebne papirje in postanete kralj svojega otoškega kraljestva.
Tristo zasebnih otokov, posejanih po zemljevidu sveta Podjetje Al Nakheel Properties (Nakheel Corp.), ki je v Dubaju zgra-dilo otok v obliki palme, je spet zakopalo v morje. Novi projekt skupi-ne umetnih otokov, prav tako v bližini Dubaja, ki so ga že začeli ure-sničevati, bo imel obliko zemljevida s celinami sveta. Svet bo sestav-ljalo med 250 in 300 zasebnih umetnih otokov, ki bodo obsegali od23 do 83 tisoč kvadratnih metrov, z medsebojnim razmikom od 50do 100 metrov. Celotno območje bo veliko devet kilometrov v dolži-no in šest kilometrov v širino. Otoke bodo pred visokimi valovi zava-rovali z ovalnim obročem - umetnim grebenom. Z otoka na otok bomogoče priti le po morju. Predvideni stroški gradnje so 1,8 milijarde dolarjev, vsa dela pa naj biopravili do konca tega leta. Otoška skupina bo nastala štiri kilometreod obale Jumeirah, blizu The Palm Jumeirah, med slovitim hotelomv obliki jadra Burj Al Arab in Port Rashidom v Dubaju v Združenih arab-skih emiratih. In cene otokov? Najnižja bo pri 6,85 milijona dolarjev.
Si želite počitnic na majhnem zasebnem otoku sredi Indij-skega oceana z belimi peščenimi plažami, kjer bi se popol-noma odklopili od sveta? Obstaja takšen raj, čeprav so red-ki kraji na svetu, ki ponujajo resnično zasebnost in razkoš-je. To je zasebni otok Fregate v otočju Sejšeli.
Rajski otok v Sejšelih Zasebni otok Fregate je do-stopen le s helikopterjemali majhnim letalom
Foto
: arh
iv a
genc
ije Im
peria
l Tra
vel
Foto
: arh
iv a
genc
ije Im
peria
l Tra
vel
fi_072_29_gs 4/13/05 2:21 PM Page 1
ČETRTEK, 14. APRIL 2005 • ŠT. 72OGLASNA PRILOGA30
Bovec, najpomembnejšicenter turizma v dolini Soče
Turistična ponudba se z adrenalinskih in vodnihšportov uspešno usmerja tudi na aktivna doži-vetja v naravnem okolju
Več kot polovica Bovškegaleži v Triglavskem narodnemparku (TNP), ki ima v doliniTrente sodobno opremljen in-formativni center. Bovec jekljub skromni nadmorski viši-ni pravi alpski center z dolgo
tradicijo še iz časov, ko so tren-tarski divji lovci vodili bogatemeščane po okoliških gorah.Turizem je zato prednostna go-spodarska panoga. Ravnokartako končujejo pripravo nove
strategije razvoja bovškega tu-rizma, v kateri bodo opredeli-li ključne razvojne možnostiin posamezne turistične pro-dukte. Največja težava bovške-ga turizma je pomanjkanje no-ve turistične infrastrukture (te-matski bazenski kompleks) terzimske ponudbe (naložbe nakaninskem smučišču s poveza-vo). Njihova ponudba zato ve-činoma temelji na zunanjih de-javnosti, povezanih z naravnim
okoljem.
Za ljubitelje aktivnega oddiha
Bovško je skupaj z vso do-lino Soče znano kot destinacijaza ljubitelje vodnih športov, se
pa ponudba in turistični pro-dukti razvijajo tudi na drugihpodročjih aktivnega preživlja-nja prostega časa. Bovško je inbo ostalo slovenski center vo-dnih športov za ljubitelje raftin-
ga, kajaka, kanuja, soteskanja,rečnega boba ter ribolova v So-či in bližnjih vodotokih. Kralji-ca sladkovodnih voda, soška po-strv, ki je ime dobila prav po re-ki Soči, privablja ribiče z vsegasveta. Gore, alpske krnice in do-line, gorski travniki in pobočjaso za planince, alpiniste in po-hodnike pravi raj. Zaradi izje-mno dobrih termičnih in vetrov-nih razmer je tukaj tudi odličnoizhodišče za jadralno padalstvo,
številne jadralne letalce pa pole-ti gosti eno najlepših športnih le-tališč v Alpah. Na ravnici medsotočjem reke Soče in Lepeneimajo tudi jahalni center, ob gor-skem potoku Gljun pa se razvi-ja novi golfski center.
Kolesarski eldorado, Julijana in Kluže
Po pokrajini je speljanihogromno kolesarskih poti, ki po-nujajo užitke tako rekreativcemkot ljubiteljem gorskega kolesar-jenja. Iz doline Loške Koritnice(Log pod Mangrtom) se vije naj-više ležeča slovenska cesta doMangrtskega sedla, ki privabljaštevilne kolesarje. Pred dvema le-toma so odprli in letos dogradi-li Gorskokolesarski park Kanin,kamor se lahko povzpnete tudis kaninsko kabinsko žičnico.Razdeljen je na tri težavnostneodseke, tako da lahko tisti zmanj znanja v nižjem delu par-ka nadaljujejo pot navzdol pomakadamski cesti. Poleg števil-nih naravnih znamenitosti, medkaterimi ne smemo pozabiti iz-vira Soče, čudovitih gorskih je-zerc, brezen na Kaninskih po-dih, ki z globinami nad tisočmetrov sodijo med najgloblja nasvetu, Prestreljenikovega okna,
slapa Boka, je ogleda vreden tu-di Alpinum Julijana, prvi in tu-di edini alpski botanični vrt v na-ravnem okolju na slovenskemozemlju, v katerem uspeva oko-li 600 vrst rastlin. Nad najožjimdelom doline Koritnice se
bohoti trdnjava Kluže, ki imasvoj izvor že v 15. stoletju. Odpr-ta je od junija do septembra, vnjej pa organizirajo različne raz-stave in prireditve. In še to: nanajvišjem visokogorskem sredi-šču pri nas, Kaninu, je smukamožna vse do prvomajskih pra-znikov.
Letos kar nekaj novosti v ponudbi
Kot nam je povedal MarkoVidič iz LTO Bovec, so letospripravili več novosti na po-dročju tematskih poti. Izdelali
so nov turistični zemljevid ob-čine Bovec, prvi takšne vrste,ki mu bodo dodali še žepnivodnik. Novooznačene bodopoti po Trenti in dolinah LoškeKoritnice, Bavšice in Lepene.Dograjen bo kolesarski parkKanin in označene ter ureje-ne krožne kolesarske ture. TNPbo odprl v celoti dograjeno So-ško pot, ki se bo začela na me-
ji TNP (štiri kilometre iz Bov-ca) in bo ob Soči potekala povsej dolini Trente prav do izvi-ra Soče. Poleg ogleda narav-nih, kulturnih in zgodovinskihznamenitosti bo ponujala tudipristen stik z domačini. Pripra-vili bodo dva paketa z vodni-kom za ogled trdnjave Kluže,kjer bodo povezali zgodovino,kulturo in pohodništvo.
SO»A RAFTING d.o.o. - Tradicija in izkuπnje od leta 1989.Tel.: 05 38 96 200, gsm: 041 724 472, faks: 05 38 96 202,e-poπta: [email protected], www.SocaRafting.si
SPORT MIX - BOVEC,Tel: 05 38 96 160, gsm: 031 871 991,e-poπta: [email protected], www.sportmix.traftbovec.siRafting, hydrospeed, canyoning, kajak, outsider, izposoja koles, piknik, prenoËiπËa.
Število prenočitev lani: 134.423, od tega domačigostje 32.572.Prevladujejo Nemci, Avs-trijci, Italijani in Madžari.Prenočitvene zmogljivosti:3211 postelj (in še 400 v apartmajih in1.500 v vikendih).
Zelo pomemben je tudi razvojni del popotresne obnove,ki lahko pospeši gradnjo javne turistične infrastrukture,po drugi strani pa domačinom daje možnost za vlaganjev turistično dejavnost. Kot pravi Vidič, potresna dejavnostmorda zmanjšuje obisk domačih gostov, medtem ko veči-na tujih turistov misli, da gre pri obnovi za razvojni in in-vesticijski zagon v lepo in urejeno Bovško.
Bovško pokrajino na severozahodu Slovenije sestavljajo istoimenska kotlina in doline Koritnice z Možnico in Bavšico ter Trenta zLepeno, Zadnjico in Zadnjo Trento. Simbol Bovškega je modrozelena Soča, za mnoge najlepša evropska reka s tesnimi soteska-mi, hudourniškimi slapovi, koriti in tolmuni. Dolina smaragdne reke turiste z vseh vetrov privlači z bogato kulturno dediščino, pomni-ki bojev soške fronte, predvsem pa z neokrnjeno naravo, bogato floro in favno ter številnimi možnostmi aktivnega oddiha.
Veselo poletjeŠe posebno veselo je na Bovškem poleti, ko so tu številne pri-reditve: Festival Kluže, Glasbeni forum Trenta, Kmečke igre v Čez-soči, Trentarski sejem, obudili pa bodo tudi Čomparsko noč. Inčesa na Bovškem ne smete izpustiti? Njihove kulinarike: slastnihčomp (krompir) z izdelki iz ovčjega mleka, metude, bovških kra-fov, jagnjetine, soške postrvi, frike in suhomesnih izdelkov.
www.zav-triglav.si/skleni
LIDIJA VINKOVIČ[email protected]
Foto
: Bog
dan
Kla
dnik
Foto
: Out
door
freak
Foto
: Out
door
freak
Vodni užitki
Gorsko kolesarjenje
Bovška cerkev
Foto
: Mat
jaž
Fuch
s
Kanin
fi_072_30_gs 4/13/05 3:58 PM Page 1
OGLASNA PRILOGAČETRTEK, 14. APRIL 2005 • ŠT. 72 31
Zamisel o ponudbi morskihrib zunaj morskega prostora seje porodila že pred skoraj tremidesetletji, ko je družina Hvala vKobaridu odprla restavracijo To-pli val in kot prva na tem koncuzačela ponujati sveže morskespecialitete. Restavracija, ki vtreh prostorih lahko sprejme180 ljudi, daleč naokoli slovi posvežih ribjih jedeh, pripravlje-nih iz morskih in sladkovodnihrib, ter rakih in školjkah. V po-nudbi ne manjka tudi mesnih ingobjih jedi, jedi s tartufi in hišnihjedi ter različnih sirov in sladic,med katerimi izstopa z orehipolnjen kobariški štrukelj.Svojemu kulinaričnemu reperto-arju nenehno dodajajo nove spe-cialitete, denimo salamo iz postr-vi in surove morske jedi za sla-dokusce. Ob tem je nepogrešlji-va žlahtna kapljica priznanihslovenskih vinarjev, ki jo odvi-sno od izbrane jedi priporočajogostitelji. In dejstvo je, da bo iz-vrstno pripravljena in sveža mor-
ska hrana prepričala tudi tiste,ki jim takšna ponudba sicer nipreveč pri srcu. V toplejših me-secih oživi senčni vrt za restav-racijo, kjer pod drevesi ob žu-borenju vodnjaka na otroškemigrišču uživajo tudi najmlajši.
Prisluhnejo željamvsakega gosta
Leta 1997 se je restavraci-ji pridružil tudi hotel, edenizmed redkih družinskih ho-telov v Sloveniji s štirimi zve-zdicami in z oznako CD, kipotrjuje visoko kakovost sto-ritev in gostoljubja. V trehnadstropjih je 61 ležišč, razpo-rejenih v 27 sobah in štirihapartmajih (dva družinska terposlovni in apartma za inva-lidne osebe). Oprema v hote-lu je barvno usklajena s sma-ragdnimi odtenki Soče, sobeso preprosto, a modernoopremljene in imajo kopalni-co, telefon, satelitsko televizi-jo, nekatere tudi mini bar in
balkon, v hotelu je tudi finskasavna za šest oseb, po dogovo-ru je možna tudi masaža.
Zmogljivosti so primerneza organizacijo različnih se-minarjev in poslovnih konfe-renc, saj se restavracija, ki josestavljajo trije prostori, hi-tro spremeni v dvorano za120 ljudi, ki jo opremijo z vse-mi potrebnimi pripomočki zanemoteno izvedbo srečanja.Za udeležence srečanj lahkopripravijo tudi različne pri-grizke in program športnihdejavnosti. S svojim delom sosi pridobili sloves hotelske hi-še s posluhom za individual-ne želje gostov, nadvse pri-ljubljeni pa so tudi medribiškimi zanesenjaki.
Soča, dom soške postrvi, je pravo ribiško kraljestvo
Po dogovoru hotelskimgostom omogočijo številne ak-tivnosti v naravi od vodnih
športov raftinga, soteskanja,kajakaštva, rečnega boba inrečnega potapljanja do gor-skega kolesarjenja, jadralne-ga letalstva in padalstva, ko-njeništva, prostega plezanja,igranja tenisa, v bližini je igral-nica in tudi Nadiža, ki jo do-mačini cenijo kot zdravilnoreko, ni daleč.
Soča in drugi vodotoki vokolici so pravi raj za športniribolov. Hotel je tako postalcenter ribiškega dogajanja vPosočju, v njem pa lahko dobi-te informacije o ribolovu povsej Sloveniji. Za navdušeneribiče organizirajo tudi vodeneribiške izlete, ob začetku in obkoncu sezone pa v hotelu pri-redijo ribiški banket z boga-tim kulturnim programom inpokušino hišnih kulinaričnihmojstrovin.
Tudi v prihodnje namera-va družina Hvala vztrajatipredvsem pri visoki kakovostiin raznolikosti svoje ponudbe.
vodniki samouki, vendar se jehitro pokazalo, da potrebujejoti vodniki posebno izobrazbo.Leta 1995 je bila v Franciji usta-novljena Evropska komisija zasoteskanje in tudi pri nas ima-mo že kar nekaj vodnikov zavodenje po soteskah z mednaro-dnimi licencami.
Enostavne ali zahtevnejše soteske
Soteskanja z ustrezno uspo-sobljenim vodnikom se lahkoudeleži vsakdo, ki zna plavatiin je v vsakdanjem življenju vsajmalo fizično dejaven. Glede natelesno pripravljenost in željese potem odločimo za lažje, eno-
stavnejše soteske ali zahtevnej-še in daljše, kjer je potrebne večfizične moči, znanja in manev-rov na vrvi. Kot pri vsaki dejav-nosti tudi pri soteskanju obsta-ja možnost poškodb. Kot zatrju-jejo pri agenciji Lifetrek, pa je zustrezno strokovno usposob-ljenostjo vodnika, upoštevanjemstrogih varnostnih pravil, po-znavanjem udeležencev soteska-nja in z ustrezno izbiro soteskenevarnost zelo majhna.
Za opremo mora poskrbeti organizator
Osnovna oprema za sote-skanje je sestavljena iz potaplja-ške obleke, rešilnega jopiča, če-lade in gumijastih copat. Zanjoposkrbijo v agencijah, ki sote-skanje organizirajo. Neopren-ska obleka varuje pred mrzlo
vodo, za varnost pa je poskrblje-no s pasovi, vrvmi, vponkamiin čeladami. Za soteskanje potre-bujemo strokovno usposoblje-nega vodnika, ki dobro pozna tu-di sotesko oziroma naravno ob-močje. Seveda pa mora vodnikposkrbeti tudi za to, da s svojodejavnostjo ne okrni narave. L. V.
Kobariško kulinarično popotovanje po okusih morja V hotelu Hvala in restavraciji Topli val pridejo na svoj račun tudi najzahtevnejši gurmani Z gorami obdano mesto Kobarid je bilo resnično prizorišče romana Zbogom, orožje Ernesta Hemingwaya, v njem pa so pos-neli tudi nekaj kadrov filma Vojne vihre. Spomini na najhujše boje na soški fronti še danes živijo v prenovljenem mestnem muze-ju, obiskovalci pa se navdušujejo predvsem nad neokrnjeno naravo, naravnimi znamenitostmi, obiljem možnosti za rekreaci-jo in odlično kobariško kulinariko, ki jo, obogateno z okusi morja, lahko preizkusijo v restavraciji Topli val.
Od 50 do 200 evrov na osebo
Cene za strokovno vodenjeso odvisne od zahtevnosti indolžine ture. Največkrat segibljejo od 50 do 200 evrovna osebo. V ceno je vključe-na vsa potrebna specialnaoprema, priprava in strokov-no vodenje.
Najprimernejše lokacijeza soteskanje so naBovškem in v okoliciBohinja, kjer številni pri-toki omogočajo prvo-vrstno raziskovanje indoživetje neokrnjenenarave. Najprimernejšičas za ta šport pa je odaprila do oktobra.
Vas mika, da bi se oblečeni v neoprensko obleko v spremstvu izkušenega vodnika lotili raziskovanja skritih rečnih korit insotesk, plavali po tolmunih, drsali po naravnih toboganih in premagovali večje ali manjše slapove v globinah sotesk? Čeje odgovor da, se odpravite na soteskanje oziroma, kot mu pravijo s tujko, canyoning.
Spuščanje po naravnihtoboganih Soteskanje omogoča raziskovanje neokrnje-
nih pritokov rek, rečnih sotesk in korit
Soteskanje je estetike polnošportno doživetje, katerega bi-stvo je spust v pritoke rek oziro-ma rečne soteske in korita. Karpri tem navdušuje, je predvsemraziskovanje in nepozabno do-živetje neokrnjene narave. Sote-skanje vsebuje elemente z različ-nih področij od gorništva, ja-marstva, plezanja do plavanja.Kot so nam povedali pri agenci-ji Lifetrek, je soteskanje mladadejavnost, zato je organiziranaponudba pri nas še precej nova.Soteske, kanjoni in čarobni tol-muni pa so raziskovalce privab-ljali že v preteklosti. Pri nas sose začeli posamezniki spuščativ soteske sredi 20. stoletja, po-gosteje pa v 80. in 90. letih prejš-njega stoletja. Na začetku so so-teskarje po kanjonih vodili gor-ski vodniki in jamarji pa tudi
Foto
: Lid
ija V
inko
vič
Foto
: Lid
ija V
inko
vič
Foto
: Lid
ija V
inko
vič
Predjed: surovi škampi in karpačo Vongole, kapelunge in pidoče na buzari Surova ostriga s prelivom
Foto
: arh
iv r
esta
vrac
ije T
opli
val
Foto
: Lid
ija V
inko
vič
Foto
: arh
iv p
odje
tja M
aya,
špo
rtni
turiz
em (
Dam
jan
Lebe
n)
Foto
: arh
iv p
odje
tja M
aya,
špo
rtni
turiz
em (
Dam
jan
Lebe
n)
fi_072_31_gs 4/13/05 2:22 PM Page 1
Ruše, 10. do 15. aprilKantfest
Jesenice, 14. do 18. aprilTriglav Trophy
Sežana, 16. aprilKolesarski maraton kraških pršutarn
Velenje, 16. aprilIV. salamijada
Polhov Gradec, 16. in 17. aprilBlagajevi dnevi v Polhograjski graščini
Maribor, 18. do 23. april8. slovenski dnevi knjige v Mariboru
Postojna, 19. aprilFestival lutkovnih, gledaliških in plesnih predstav
Laško, 22. april16. jurjevanje
Trebnje, 22. do 24. aprilBorza cvetja
Mozirje, 23. april do 2. majCvetje in glasba
Piran, 23. aprilSolinarski festival Bled, 23. in 24. aprilTradicionalna veslaška regata
Volčji Potok, 23. april do 2. majRazstava pomladnega cvetja
Slovenske Konjice, 24. aprilFestival Združenja karnevalskih mest
Kobilje, 24. aprilŽegnanje konj
Šentjernej, 24. aprilKasaške dirke
Brda (Šmartno), 27. april do 2. majPraznik vina
Žalec, 30. aprilŽalski divjak
Gornja Radgona, 30. aprilPohod z baklami na radgonski grad
Maribor, od 1. maja daljePopeljite se s splavom po reki Dravi
Kostel, 1. maj 16. tekmovalni spust po reki Kolpi 2005
Slap ob Idrijci, 1. majSkoki z mostu
Zreče, 1. do 8. majZreški teden
Ljubljana, 1. do 9. majMnožični pohodi po Poti spominov in tovarištva
Cerkno, 1. maj do 31. oktoberKolesarske poti po Cerkljanskem hribovju
ČETRTEK, 14. APRIL 2005 • ŠT. 72OGLASNA PRILOGA32
Žičnice morajo biti varne Za varnost žičniške naprave so odgovorni pred-vsem njeni upravljavci, veliko pa lahko storijotudi smučarji sami
Za varnost žičniške napra-ve za prevoz ljudi so odgovornipredvsem njeni upravljavci. Po-goje, ki morajo biti izpolnjeni, danaprava dobi dovoljenje za obra-tovanje, določa zakon o žični-ških napravah za prevoz osebter vrsta podzakonskih aktov(recimo pravilnik o žičnicah invlečnicah, pravilnik o tehničnihnormativih za osebne žičnice).Temeljna obveznost upravljav-ca je, da organizira obratovanjein vzdrževanje žičniške napravetako, da je zagotovljena varnostprevoza ljudi, varnost ljudi inpremoženja v vplivnem območ-ju žičniške naprave kot tudi var-nost osebja, ki skrbi za obratova-nje. Osebje, ki skrbi za obratova-nje in vzdrževanje, mora imeti
strokovno izobrazbo ter bitiusposobljeno za delo, ki gaopravlja, izpolnjevati pa moratudi vse druge zahtevane pogo-je. Nadzor nad izvajanjem za-kona o žičniških napravah zaprevoz oseb opravlja organ, pri-stojen za inšpekcijski nadzor vprometu, oziroma znotraj tegainšpektor za žičniške naprave.Skrb za varnost je bila tudi naravni Evropske unije razlog zasprejetje direktive 2000/9 ES ev-ropskega parlamenta in sveta zdne 20. marca 2000 o žičniškihnapravah za prevoz oseb.
Upoštevanje navodil je ključno pri vožnji z žičnico
Seveda pa še tako varnažičnica ne more stoodstotnopreprečiti poškodb. Zanje jevčasih odgovoren kar smučar
sam. Lahko je premalo skr-ben ali pa ne spoštuje navodilupravljavca. Ta so ponavadizapisana na vidnem mestu žepred vstopom na žičnico, la-hko pa tudi na stebrih ob pro-gi. Znani so primeri, ko sopredvsem s sedežnice smuča-rji padli in se tudi hudo po-škodovali, ker so prezgodajodprli varnostno zaporo alipa je celo niso zaprli. Tudi ne-pravilno gibanje na vstopnihin izstopnih postajah je lahkonevarno. Zadrževanje na vrhuvlečnice je posebno nevarnozaradi "letečih" sider ali vlečk- krožničkov. Smučar mora bi-ti pri tem obziren tudi do dru-gih smučarjev. Zelo nevarnaje lahko oprema, ki z žičnicepade na smučišče. Ravno ta-ko je nevarno ustavljanje priizstopu, saj lahko trčimo s
smučarji, ki žičnico šele za-puščajo.
Neprevidnost smučarja je lahko tudi usodna
Nesreča se lahko zgodi tu-di zaradi ravnanja tretjega. Znanje tragični dogodek izpred ne-kaj let na smučišču v Italiji. Pi-lot ameriškega vojaškega letalaje pretrgal nosilno vrv sedežni-ce. Kaj takšnega se nam v Slove-niji na srečo (še) ni zgodilo. Tu-di na naših smučiščih pa pozna-mo primere, ko je smučar, ki jeneprevidno prečkal progo vleč-nice, trčil v smučarje na njej. Nastrmejših delih vlečnic lahkomanj izkušen smučar tudi padeter zdrsi navzdol. Ob tem lahkopodre in neposredno ali posre-dno poškoduje smučarje na vleč-nici za njim.
Počitnice na stičiščutreh dežel Furlanija - Julijska krajina, Ko-roška in Slovenija oblikujejoskupno turistično regijo
"Stičišče germanskega, ro-manskega in slovanskega svetaprav v vsakem letnem času po-nuja nešteto izzivov za šport-na, kulturna, kulinarična indruga doživetja različnosti. Raz-lične tradicije in običaji, različ-ne naravne danosti, različni pri-stopi k razumevanju spro-ščenosti ustvarjajo svet neštetihmožnosti," so med drugim za-pisali v brošuri. Takšni skupniprojekti so prava pot k poveča-nju konkurenčnosti, obenempa prinašajo nove trženjske mo-žnosti, česar se zavedajo vse tridržave v projektu.
Kadar se različnostizdružijo v novo celoto
Organizacije, ki zastopajotri dežele in ki so v skupnemnastopu na turističnem trgu vi-dele pomembno priložnost, soConsorzio Servizi Turistici delTarvisiano, Sella Nevea e PassoPramollo za celotno Furlanijo -Julijsko Krajino, koroška turi-stična organizacija Kšrnten Wer-bung za Koroško in Slovenskaturistična organizacija za Slove-nijo. Skupaj so opredelile šest tu-rističnih proizvodov oziromavsebin, ki bodo podlaga za obli-kovanje privlačne, raznolike in
doživetij polne turistične regije,vseh šest pa je slikovno bogatoin informativno izčrpno pred-stavljenih v brošuri. To so vo-dne dejavnosti (poletni trikot-nik jezer in rek, morja in ter-malnih vrelcev), golf (tri stoti-ne izzivov za polete bele žogi-ce), pohodništvo (trojni hori-zonti, ki vodijo po poteh Juli-usa Kugyja), zimske dejavnosti(snežni trio za smuči, sani in ra-
zgibano telo), kultura (znameni-ti triptih časov, umetnosti in tra-dicije) in gastronomija (trilogijaužitka kulinarike, vin in lokal-nih posebnosti). Skupna turi-stična regija je enostavno dosto-pna z vseh glavnih evropskihemitivnih trgov, hkrati pa kotnova srednjeevropska počitni-ška destinacija privlačna tudiza prekomorske trge.
L. V.
Mag. JURE MARKIČ[email protected]
Le redki se še spominjajo vlečnic, ki so hkrati vlekle tudi deset smučarjev, objetih z us-njenim pasom. Padec enega je seveda povzročil padec vseh preostalih. Ob tem tudi po-škodbe niso bile izključene. Časi pa so se spremenili. Danes morajo biti žičnice ne le funk-cionalne, temveč tudi udobne in predvsem varne. Čeprav velikokrat slišimo, da bi marsi-katera žičnica na slovenskih smučiščih sodila bolj v muzej kot pa na snežne strmine, stapomembni drugi dve ugotovitvi. Prvič, da se razmere izboljšujejo, vedno več je novih alipa vsaj povsem obnovljenih naprav. In drugič, nedvomno predvsem zaradi skrbnega vz-drževanja posebno hudih nesreč v zadnjem času ni bilo. Da pa nesreča nikoli ne počiva,kažejo primeri iz sosednje Avstrije, kjer so imeli v zadnjih nekaj letih vrsto nesreč tudi znajhujšimi posledicami.
Furlanija - Julijska krajina, Koroška in Slovenija nadalju-jejo že leta 1998 začeto sodelovanje, katerega namen je obli-kovanje skupne počitniške destinacije na stičišču treh de-žel pod skupno blagovno znamko Playing Together. Izdali sonovo promocijsko brošuro, predviden pa je tudi skupnispletni portal.
Potrojen počitniški užitek na stičišču treh dežel
Nap
oved
nik
prire
dite
v
Foto
: arh
iv S
TO
Urednik:Lidija VinkovičTel.: (01) 30 91 473E-pošta: [email protected]
Vodja projekta in trženje:Tanja LederTel.: (01) 30 91 463E-pošta: [email protected]
Oblikovanje in prelom: Mojca Zavolovšek
Lektoriranje: Julija Klančišar
fi_072_32_gs 4/13/05 3:50 PM Page 1
