Koncert ob izidu zgoščenke skladateljice

Katarine Pustinek Rakar

Dvorana Marjana Kozine, Slovenska filharmonija

Zbor Slovenske filharmonije

Sebastjan Vrhovnik dirigent

nap

oved

dece

mbe

r 20

19–f

ebru

ar 2

020

Oranžni 4 in izven V spomin Ivu Petriću12. in 13. december 2019 ob 19.30Gallusova dvorana, Cankarjev domOrkester Slovenske filharmonijeHartmut Haenchen dirigentspored Petrić | Beethoven, ork. Mahler | Bruckner

Vokalni 4 in izven V pričakovanju15. december 2019 ob 19.30 (predkoncertni pogovor ob 18.30)

Dvorana Marjana Kozine, Slovenska filharmonijaZbor Slovenske filharmonijeBéni Csillag dirigentspored Mendelssohn Bartholdy | Poulenc |

Bruckner | Tavener

Modri 5 in izven Ljubezen in glasba13. in 14. februar 2020 ob 19.30Gallusova dvorana, Cankarjev domOrkester Slovenske filharmonijeDmitrij Liss dirigentSergej Krilov violinaspored Škerjanc | Prokofjev | Stravinski

Koncert ob izidu zgoščenke skladateljice

Katarine Pustinek Rakar

29. november 2019 ob 19.30 Dvorana Marjana Kozine Slovenska filharmonija

Zbor Slovenske filharmonije

Sebastjan Vrhovnik dirigent

Igor Velše povezovalec koncerta

Das Rufen der Seelen (2017)

Ko duše pokličem

Libertas animi cibus est (2016)

Hrana duha je svoboda

Two Songs of Spring (2018)*

Dve pomladni pesmiAnother Spring | Spet pomladThe First Spring Day | Prvi pomladni dan

Remember (2018)*

Spominjaj se

Krik (2016)

pisal bi ti lepe pesmi (2016)

Ljubezni vonj (2004)

Tam nekje (2016)

Posmrtna idila (2017)

Visoka je gora (2018)Ljudska iz Podkorena

Snočkaj sem no pošto zvedev (2013, 2018)Ljudska iz Podveža pri Lučah

Robert Kožar tenorRok Rakar bariton

Kak žalosno (2013)Prekmurska ljudska iz Kroga pri Murski Soboti

Knez Marko (2012)Po zapisih ljudskih besedil in napevov iz Koroške in Gorenjske

Gašper Banovec tenor

Ti-di-di drajsa (2012)Po ljudskih motivih zapel Anton Rakar st.

spo

red

* Prva izvedba

Študijske obveznosti na Akademiji in kasnejša naročila so jo primorali v skladanje te ali one skladbe za glasbila, komorne skupine in tudi orkester. Ostala dela, ki jih zasliši in zapiše kot skladateljica, pa so intimno vezana na čisti človekov glas, ki mu je tudi zavezana v njegovi najbolj prvinski obliki. Ravno ta dela, razumljivo, v njenem opusu odločno prevladujejo. Je spomin cepiča na intimne in starodavne korenine, ki jih je v takrat še vedno sveži prvinski obliki prejemala od očeta in bližnje okolice na Polzeli, tisti obzirno nevidni vodnik pri iskanjih navdiha za skladanje? Odgovor poda kar sama: »Navdih iščem znotraj sebe, v tistem, kar mi je bilo v srce položeno v nežnem otroštvu in odraščanju, zato pa tudi sedaj najprej v svojem občutju neposrednega življenja, v življenjskih dogodkih. Vedno, tudi takrat, ko je skladba naročena, je glasba odsev moje notranjosti.« Izvirnost, ki je v spregi z iskrenim spoštovanjem slovenskega večglasnega ljudskega izročila, sta stopáli, s katerima skladateljica hodi svojo glasbeno ustvarjalno pot.

Ni čudno torej, da skladateljičin intimni odnos do slovenskega glasbenega izročila izjemno močno zaznamuje njeno kompozicijsko misel, saj je človeški glas tisti, ki narekuje celo njen kompozicijski stavek. To ne velja le za prevladujoči vokalni del njenega opusa, temveč enako tudi za njeno tehtno petino čistih instrumentalnih del v njem. Tonalna perspektiva v skladateljičini glasbi morda zato zavestno ni popolnoma zabrisana tudi v primeru, ko se v glasbeni gramatiki in slogovno želi oddaljiti od tonalnega žarišča in skuša kreniti na ona pota, ki jih je ob obeh svetovnih morijah in drugih družbenih pretresih v slutnji zatona zahodne civilizacije rodilo preteklo stoletje. Je njena slogovna izbira tudi njen intimni ustvarjalni

Glas je naš prvinski glasbeni izraz, najgloblje se dotika duše. Lastne, naših bližnjih in vseh. Katarini Pustinek Rakar je to vodilo v življenju, pri poklicnem delu – poučevanju glasbe in v osebnem poklicu – skladanju. Njen intimni odnos do glasu je cepič, vcepljen v očetov zvok, »ki mi je pel, odkar pomnim«, in zvok moškega okteta, v katerem je oče vse življenje pel bariton, rada pove. Zapeti skupaj je bil njun način osebnega pogovora od ranih dni. Oče jo je kot ljubeč in moder starš pospremil v mamljivi svet človekovega glasu pa tudi v svet koncertov, gledališča in opere. A najbolj hvaležna mu je, da ji je nudil danes zelo redko srečo, da je ob njem lahko še doživela živo slovensko glasbeno izročilo starejših ob improviziranem večglasju, ki jih je pesem še spremljala kot zvest prijatelj na slehernem koraku, ob skupnih opravilih, slavjih in žalostih ali pa kar tako, na dušek, iz prekipevajočega notranjega veselja. Čista pesem torej, in ne harmonika, ki jo slovensko ljudsko izročilo postavlja daleč za fantovskim ali katerimkoli petjem – celo plesalo se je ne ob harmoniki, temveč ob petju. Iz prve roke je vpijala ta živi utrip slovenskega starodavnega izročila, da je glas izvorno glasbilo, ki edino zmore samo iz sebe izraziti sozvočji v stvarstvu in človeku, ki bi sicer bili neslišni. Zato ji še danes »v ušesih odzvanjajo te lepe harmonije, v srcu pa tisti edinstveni občutek enakosti, povezanosti in uglašenosti, ki ga ne moreš začutiti nikjer drugod kot ob skupnem petju«. Slovenska beseda glasba, ki ne korenini v zunajzemeljskih imaginarnih bitjih Muz (kot to odločno nakazuje beseda muzika), je za Katarino Pustinek Rakar zato oseben in poklicni prstni odtis v njeni bivanjski in ustvarjalni srčiki.

gla

sben

i p

ort

ret

skla

dat

eljic

e

upor samorazdiralnim pojavom, ki smo jim tudi v osemdesetih letih miru vse bolj priča? Rahločuten skladatelj vsekakor ne more ostati ne brezbrižen ne imun.

Skladateljičina glasba tukaj dokazuje, da zavestno izbrana (samo)omejitev ne omejuje ne domišljije, ne ustvarjalnih poti snovanja, ne pristnosti osebnega izraza, česar se premnogi skladatelji doma in v svetu bojijo, ker živijo v stalni skrbi ali celo strahu, da bi ostali pred vrati trenutne mode ali trenda. Zrnca izvirnosti, ker jih ne išče za vsako ceno, so ji znotraj takega snovanja ravno zato podarjena sama po sebi. Izvirnost je že po notranjem bistvu iskrica, darovana tistim, ki jih ni strah dolgih ustvarjalnih iskanj ne lahkega in še manj lahkotnega, marveč preprostega napeva, za katerega je prav zato potrebna najdaljša vaja, kot je nekoč pronicljivo zapisal pesnik Tagore.

Če je po eni strani lahko bodočnost Katarine Pustinek Rakar zaradi osveščenih darov intimnega cepiča slovenskega ljudskega izročila improviziranega večglasja morda tudi predvidljiva, ji je po drugi strani zaradi ustvarjalnega soka izvirnosti še naprej na široko odprta.

Ivan Florjanc

Prve avtorske skladbe sem napisala precej pozno. Eden od razlogov je zagotovo ta, da me niso k ustvarjalnosti nikoli posebej spodbujali. Drugi bi bil moje spoštovanje do že ustvarjene glasbe velikih mojstrov. Tretji pa, da preprosto nisem niti pomislila, da nosim svojo glasbeno govorico v sebi in da komaj čaka, da jo zaslišim.

Ko se je to prvič zgodilo, nisem vedela, da zveni glasba v meni, temveč sem prosila, če lahko utišajo radio. Priznam, malo sem se tudi ustrašila, saj je bilo doživetje zelo močno. Do tistega trenutka sem o glasbi razmišljala samo v zvezi z raziskovanjem in poustvarjanjem, nakar sem zagledala novo pot v neznano – ustvarjanje.

Če bi morala izbirati, katere vrste glasba mi je najljubša, bi nesporno prvo mesto zasedla vokalna glasba. Spremlja me od otroških let, odkar pomnim, je bila stalnica mojega vsakdana. Moji najzgodnejši spomini so prežeti z vajami, koncerti in gostovanji okteta, v katerem je oče prepeval bariton. Tako sem pri treh ali štirih letih s poslušanjem moškega štiriglasja kot tudi priložnostnega ljudskega petja v razširjeni družini imela prve ure harmonije in pevske tehnike. Nauki teh dragocenih lekcij vplivajo na moje ustvarjanje in poustvarjanje še danes, skladbe za moški sestav pa imajo v mojem opusu posebno mesto.

Povsem naravno je torej, da se je moja skladateljska pot začela ravno z vokalnimi deli. Ko sem se svoje glasbene govorice šele učila, sem črpala iz zakladnic spominov in tradicije. Pod tem vtisom je nastalo kar nekaj skladb na ljudske melodije ali (samo) besedila, ki se v svoji zasnovi bolj ali manj odmikajo od slovenske

o iz

bra

nih

sk

lad

bah

Koncert ob izidu zgoščenke skladateljice

Katarine Pustinek Rakar

ljudske pesmi, kitične zasnove in naše tradicije večglasnega petja. Nekatere izmed njih so našle svoje mesto v drugem delu zgoščenke in so večinoma starejšega datuma. Z leti je moj glasbeni jezik postal bolj smel in prepoznaven. Tudi kadar je nastanku skladb botrovalo naročilo, sem se trudila ostati iskrena v izpovedi ter združiti želje in zmožnosti naročnika s svojim izrazom. O mnogih uspešnih sodelovanjih med dirigenti in zbori, katerih dela so nastala prav zanje, priča tudi dejstvo, da le devet izmed posnetih skladb na zgoščenki ni bilo napisanih po naročilu.

Glasba prvega dela zgoščenke je napisana v zadnjih letih pod vtisom pesniških verzov različnih avtorjev. Tak način ustvarjanja mi je zelo ljub, saj lahko izberem besedilo, v katerem se tisti hip prepoznam, v glasbi pa sem melodično, harmonsko in oblikovno neomejena. Le pri skladbi Tam nekje je bil postopek ustvarjanja obraten, saj je pesnica, Olga Weissbacher, ubesedila mojo že predhodno zamišljeno melodijo.

Besedila za nove skladbe izbiram pazljivo, poučim se o avtorju in o nastanku pesmi. Do že ustvarjene umetnine čutim veliko spoštovanje in odgovornost. Zavedam se, da ima znotraj pesmi vsaka beseda svoj ritem, svojo barvo in energijo, zato jo skušam z glasbo povzdigniti in ji pridodati umetniško vrednost.

Zahvaljujem se vsem, ki so kakorkoli pripomogli k nastanku zgoščenke, ter svoji družini za ljubezen in potrpežljivost.

Katarina Pustinek Rakar

Das Rufen der Seelen Alma Maximiliana Karlin

Über die Weite der Meere,durch die Enge der Schluchten,über Felsen, Hügel und Berge,Wüsten, Gestade und Buchtenruf’ ich die Seelen der Menschengereift auf den sieben Wegen;ruf’ sie zu Tat und zu Segen.

»Schliesset eure Händezu heiliger Pflicht,es nahet die Wende,die Wende zum Licht!...«

Schüttet aus Wolken die rächende Flutauf die, deren Hände entweiht durch Blut,und zerbrecht alle Dinge im wirbelnden Wind,die nur zur Zerstörung erfunden sind!

Auf dass frei sich entwickledie Pflanze und der Stein,die Vögel und alles Beschwingte.

Alles, was in der Erde wohnt,alles, was über der Erde thront,alles, was sich auf Erden bewegt,alles, in dem sich das Gute noch regt!

Es hülle in Seinem leuchtenden Scheinder EWIGE euch schützend ein!

Ko duše pokličemProsti prevod Katarina Pustinek Rakar

Preko širjav morja,skozi ožine sotesk,preko skal, gričev in gora,puščav, obal in zalivovkličem duše ljudi,ki so dozorele na sedmih poteh;kličem jih k delu in blagoslovu.

»Sklenite rokek sveti dolžnosti,bliža se preobrat,preobrat k svetlobi! ...«

Naj se iz oblakov izlije poplava maščevanja,na tiste, katerih roke so skrunjene s krvjo,in uniči v vrtinčastem vetru vse,kar je bilo ustvarjeno samo za razdor!

Da se bodo lahko prosto razvijalevse rastline in kamnine,ptice in vse, kar leti.

Vse, kar na Zemlji živi,vse, kar na Zemlji kraljuje,vse, kar se po Zemlji premika,vse, v čemer se še dobrota poraja!

Naj nas VEČNI ovije v svoj žareči sijin nas zaščiti!

Libertas animi cibus est Carmina proverbialia, 207

Libertas animi cibus est et vera voluptas,qua qui dives erit, ditior esse nequit.Libertas, perdulce bonum, bona cetera condit, qua nisi conditur, nil sapit esca mihi,est proprius panis, super omnia mella suavis. Alterius ne sit, qiu suus esse potest.

Two Songs of Spring Christina G. Rossetti

Another SpringIf I might see another Spring, I’d not plant summer flowers and wait: I’d have my crocuses at once, My leafless pink mezereons, My chill-veined snow-drops, choicer yet My white or azure violet, Leaf-nested primrose; anything To blow at once, not late.

If I might see another Spring I’d listen to the daylight birds That build their nests and pair and sing, Nor wait for mateless nightingale; I’d listen to the lusty herds, The ewes with lambs as white as snow, I’d find out music in the hail And all the winds that blow.

If I might see another Spring – Oh stinging comment on my past That all my past results in »if« – If I might see another Spring, I’d laugh today, today is brief; I would not wait for anything: I’d use today that cannot last, Be glad today and sing.

The First Spring DayI wonder if the sap is stirring yet, If wintry birds are dreaming of a mate, If frozen snowdrops feel as yet the sun And crocus fires are kindling one by one: Sing, robin, sing; I still am sore in doubt concerning Spring.

Hrana duha je svobodaPrevedel Primož Simoniti

Hrana duha je svoboda, svoboda je pravo veselje,kdor je svobode bogat, najbolj bogat je od vseh,sladka dobrina, svoboda, vse druge dobrine varuje,jed, nezabeljena z njo, meni prav nič ne diši,ona nam pravi je kruh, ki je slajši od vseh sladkosti.Drugemu last naj ne bo, kdor more biti sam svoj.

Dve pomladni pesmiPrevedla Katjuša Košir Bukovec

Spet pomladČe bi lahko spet videla Pomlad,bi ne sadila rož poletnih in čakala:takoj bi svoj žafran vzgojila,brezlistni rožnati volčin,črtalaste zvončke iz zmrzlin,vijolic belih ali sinjih bi izbrala,trobentic kuštravih imela bi nasad; vse,kar cveti takoj, in ne potem, bi zasadila.

Če bi lahko spet videla Pomlad,čez dan prisluhnila bi petju ptic,ki spletajo si gnezda, svátujejo, žvrgolijo,in bi ne čakála slavcev brez družic.Živahnih čred bi zvoke poslušála,ovčic in snežnobelih jagnjetov,v nevihte besu glasbo poiskalain v tuljenju vetrov.

Če bi lahko spet videla Pomlad –oh, kako boli,da je vsa preteklost moja en sam »če« –če bi lahko spet videla Pomlad,bi danes se smejala,na nič več bi ne čakala:vse minljivo danes porabila,se veselila in s petjem radostila.

Prvi pomladni danZanima me: se že rastlin sokovi mešajo,že zimske ptice o drugu sanjajo,premrli zvončki sončne žarke čutijo,in če žafranov ognji se prižigajo?Pój, taščica, pój!Boleč je dvom moj o Pomladi.

I wonder if the springtide of this year Will bring another Spring both lost and dear; If heart and spirit will find out their Spring, Or if the world alone will bud and sing: Sing, hope, to me; Sweet notes, my hope, soft notes for memory.

The sap will surely quicken soon or late, The tardiest bird will twitter to a mate; So Spring must dawn again with warmth and bloom, Or in this world, or in the world to come: Sing, voice of Spring, Till I too blossom and rejoice and sing.

Remember Christina G. Rossetti

Remember me when I am gone away, Gone far away into the silent land; When you can no more hold me by the hand, Nor I half turn to go yet turning stay. Remember me when no more day by day You tell me of our future that you plann’d: Only remember me; you understand It will be late to counsel then or pray. Yet if you should forget me for a while And afterwards remember, do not grieve: For if the darkness and corruption leave A vestige of the thoughts that once I had, Better by far you should forget and smile Than that you should remember and be sad.

Krik Ciril Zlobec

O radost čudnega prekletstva v meni!Kosti mi lomiš, ude sekaš, nateguješv nerazumni zlobi starega Prokrusta,v studence mojih misli temni ogenj sipaš,veselo kri, ki skoz srebrne orglegorskega slapu mi poje, gospodarnovklepaš v miren tok, da spodaj, zunaj mene,bi pojila plodno blato v suhi strugi,kot splašeno divjad loviš moj glaspo sončnih jasah senčnatih gozdov svobode,o sladka radost strašnega prekletstva v menibiti tu in zdaj med vsemi sam.

Zanima me: če letošnja spet plimaPomlad zgubljeno vendar ljubo bo prinesla;če v srcu, duši bo Pomladni dih zavel,ali če svet brstel bo in bo pel:Pój, up moj!Sladke tone, moje upanje, mehke tone za spomin.

Slej ko prej se spet sokovi prebudijo,kasni ptici drug bo ščebetal,zato Pomlad spet mora priti, topla in kipeča v cvetenju,na tem ali na onem svetu:Pój, Pomladi glas!Dokler še jaz ne zacvetim, pojoč se veselim.

Spominjaj sePrevedla Miljana Cunta

Spominjaj se, ko vzela bom slovoin daleč šla v pokrajino tišine,tam v najinih rokàh ne bo bližine,ko se napol obrnem med potjo.Spominjaj se me potlej, ko že to,kar sanjal si o naju, vse premine,ohranjaj v sebi name le spomine,saj za nasvet, molitev pozno bo.A če iz misli me za hip zgubiš,ne objokuj, ko spet pomisliš name:ker če pohujšanja črnina vnameniz misli, ki nekoč je v meni plal,res bolje bo – nasmej se in pozabi,kot da bi v spominih žaloval.

pisal bi ti lepe pesmi Marko Pavček

pisal bi ti lepe pesmisame pesmi o ljubeznipisal bi ti jih v dvojinipisal bi jih čisto zatenikomur ne bi dal jih bratispravljal bi jih v tvoje sŕceda bi tamkaj zaživeleda bi tamkaj šepetalešepetale zaplesaležrtvovale prepeválevztrepetale zajokalevalovile se ljubileda bi tamkaj vse pomrle

rad imam sneg ki naletava

Ljubezni vonj Lili Novy

Ljubezni vonj je dragocenkot vonj pomladnih trav v razcvetu.Ah, enkrat le v življenja letuspoznaš skrivnosti vseh semen!

Le enkrat čutiš dih ognjen,po budnem, toplem, srečnem svetu,utrip vodá po vsem planetu,sladkosti zemskih vseh bremen.

In le takrat ti to je dano,da do srebrnih korenin potokov sežeš, do višin

v sinjino, v rožnato prižgano,tja, kjer oblak, ki v cvetje gre,kristalni pije sok zemlje.

Tam nekje Olga Weissbcher

Polno radosti je jutro doma,sonce se z roso na vrtu igra,ptice se dramijo, lipa dehti,misel, ki prva zasije, si ti.

Tam nekje, v mestu rož, je obraz,ljub obraz, ki ga čas ne spremeni,zlat je dan, srebrna noč, tišina legla je vame,utrinek leti prek neba.

Kaj mi bo nagelj, če ponj ga ne bo? S svilo povezan, a ne za slovo:z njim ne pozabim na novo pomlad,in da nekdo res imel me je rad.

Posmrtna idila Rudolf Maister

Pod snežno odejo ležalbom mrtev v zimi pozni …Črez mene v gonji groznirazljučen bo sever bežal,pereč, leden in dušeč,a mene ne bo pretresal več – Umrl bo v svetu namé spomin,do groba mi v snegu ne bo stopinj.Počasi črez mrzle grobovele, ljubica, ti boš približala se,ko tema na polje bo nižala se. In tiho boš, tiho boš stalain tiho le v srcu plakalain stlala mi sveže cvetove …In rahel jug bo toplo zapihalin meni in tebi pokoj zadihal.

Visoka je goraLjudska iz Podkorena na Gorenjskem

Ja, visoka je gora, pa zares je hud kvanc,pa kedaj boš prjuckavti prešmentan gorjanc?

Ja, visoki so hribipa še viš so goré,tam na Zaveh je zrasvaena rožca za mé.

Pa pr tistmu karitujedna ptička pojé,k je ta lanski moj šocelja, napajav konjé.

Snočkaj sem no pošto zvedevLjudska iz Podveža pri Lučah

Snočkaj sem no pošto zvedev,ko sem že na postli biv,da je ljubca svate imela,umožila se mi bo.

Jaz pa hitro gori vstanem,svoji ljubci se podam,da b še enkrat ž njoj govorivin od nje slovo jemav.

»Zbogom ljuba, zbogom draga,zame nis bla ustvarjena,ti se bodeš umožila, jaz pa grem pod ojstri meč.«

Kak žalosno Prekmurska ljudska iz Kroga pri Murski Soboti

Kak žalosno sunce dol gre,daj mene ščé meti kraj sé,ta žalost je velka,za mene preteška,daj skoro jas nemrem živet.

De so pa temne nočiin materne velke skrbi;kaj so me gor ránili,večkrat sprevidli,sam večni Bog naj jim platí.

Óča, vas prosim lepo,podajte mi desno roko;či bote v nevoli,poklêknite dolin molte za mene Boga.

Knez Marko Po zapisih ljudskih besedil in napevov iz Koroške in Gorenjske

Turči pred gradan dirjaja,pa kneze Marki baraja.

Noj tam me sučle sabelco,kdor vidi ga, se ga boji:čim bolj jo suče, bolj blešči,pri špiki ogenj ven leti.

Tako je rekel en soldat:»O, gnada, gnada, Mark mlad!Če me ne pustiš zdraviga,pust mene ti vsaj živiga. De bom vendar povedat znal,kako je Marka zal junak,de ni v svetu nbeden tak!«

Turči pred gradan dirjaja,pa kneze Marki baraja.Pa Marka kneza doma ni,je šel na gora visoka.

Ti-di-di drajsa Po ljudskih motivih zapel Anton Rakar st.

Ko b jaz vedu, ko b jaz vedu,kdo je našo češplo ubral, to b ga tepu, to b ga gajžlu,še na gauge bi ga djal!

Tinka, Tonka pod goro,tista dečva moja bo,črno gleda, drobno gre,tista bo za mé.

Pa ti-di-di drajsa,pa moje dekle.Tri kamenčke vržem, se okence odpre. Al pa ne!

Se okence odpre,me zmerjati začne:»Barabe, kjer ste bile,še zdaj tja pojdite!«

Svet Konštantin je zvončke ulil,da b ž njimi dan zvonil.

Pa ta jutranja zarja je prezgodaj prišla,pa m je fanta zbudila iz naročja mojga.

Včasih me rada ima,včasih pa godrnja,včasih pa, kjer me vid,prav: Le še prid!

Al njega, njega ni,al njega pa od nikoder več ni.

Vsi so prihajali …

Ko b jaz vedu, ko b jaz vedu,kdo je našo češplo ubral, to b ga tepu, to b ga gajžlu,še na gauge bi ga djal! Ha, ha!

Njene skladbe najpogosteje izhajajo kot Edicije Društva slovenskih skladateljev in pri založbi Astrum, zapisane pa so tudi na zgoščenkah, avtorskih in na kompilacijah (Založba kaset in plošč RTV Slovenija, Duo Claripiano, Zbor sv. Nikolaja Litija, Slovenski oktet, Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani).

Z družino živi v Šmarci pri Kamniku.

Katarina Pustinek Rakar (1979) je po prvih korakih ob klavirju na Srednji glasbeni šoli Ljubljana študirala teorijo, oboo in petje in nato na Akademiji za glasbo diplomirala ter leta 2016 magistrirala iz kompozicije in glasbene teorije. Bila je sopranistka najvidnejših slovenskih zborov, vrsto let je vodila Mešani pevski zbor Andraž nad Polzelo in bila članica Zbora Slovenske filharmonije. Izpopolnjevala se je na tečajih petja, zborovodstva, solfeggia in kompozicije. Zdaj na ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet poučuje solfeggio in glasbeni stavek ter kot asistentka na ljubljanski Akademiji za glasbo.

Njen skladateljski opus obsega več kot 100 del, od katerih je velika večina napisanih za najrazličnejše vokalne sestave ali glas solo. Piše tudi glasbo za solistične inštrumente, komorne skupine ter obsežnejša dela za pihalni in simfonični orkester.

Leta 2017 je ženski zbor Carmen manet iz Kranja, zmagovalni zbor prvega tekmovanja za Evrovizijski zbor leta (Eurovision Choir of the Year) v Rigi, izvajal njeno skladbo Adrca. Ugledni Švedski radijski zbor je decembra istega leta prvič izvedel naročeno skladbo Das Rufen der Seelen (Ko duše pokličem), ki je bila leto pozneje na natečaju Britanske akademije pesnikov, skladateljev in avtorjev izbrana za izvedbo z zborom BBC Singers v Londonu. Lansko jesen so na spominski slovesnosti v nekdanjem ženskem koncentracijskem taborišču Ravensbrück v Nemčiji prvič izvedli niz skladb Meni se zdi, da prihaja pomlad za ženski kvartet, citre in harmoniko, ki ga je skladateljica posvetila spominu na Ravensbriške srake, slovenski pevski zbor nekdanjih internirank.

skla

dat

eljic

a

Vrhovnikovo delo z zbori odlikujejo poznavanje človeškega glasu in muzikalnost ter ubranost in zlitost zborovskega zvoka, njegovi sporedi pa v naš glasbeni prostor vnašajo svežino in nove strokovne izzive.

Sebastjan Vrhovnik (1978) je svojo pot glasbenika začel v domačem Kamniku in se kot obetaven pianist potrdil na glasbenih tekmovanjih. Na Srednji glasbeni in baletni šoli Ljubljana je diplomiral iz glasbene teorije (1997) in petja (2003) in nato na Akademiji za glasbo v Ljubljani na Oddelku za glasbeno pedagogiko pod mentorstvom Marka Vatovca z odliko diplomiral in leta 2006 prejel študentsko Prešernovo nagrado. Leta 2011 je na graški Univerzi za glasbo in uprizoritveno umetnost v razredu Johannesa Prinza končal podiplomski študij zborovskega dirigiranja in pred tem leta 2009 v Gradcu dirigiral scensko izvedbo Bachovega Pasijona po Janezu. Odmevna izvedba je bila deležna pozornosti občinstva in kritike, z njo pa je Vrhovnik pokazal na svojo jasno usmerjeno umetniško pot. Ob študiju se je izpopolnjeval na mojstrskih tečajih in bil leta 2005 asistent Garyja Gradna na Mednarodnem pevskem tednu Europa Cantat v Ljubljani. Kot tenorist je prepeval v izbranih slovenskih zborih, bil večkrat član Evropskega zbora mladih, z zbori pa je nastopal tudi kot pianist.

Vodil je več najvidnejših slovenskih ljubiteljskih in projektnih zborov ter svoje kakovstno delo potrdil z uspehi na slovenskih in mednarodnih odrih in tekmovanjih. Sodeloval je s Komornim zborom RTV Slovenija, opernim zborom Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru in Zborom Slovenske filharmonije. Trenutno je dirigent Komornega zbora Akademije za glasbo v Ljubljani in projektnega zbora Glasbene matice. Od leta 2006 na Akademiji poučuje zborovsko dirigiranje, od septembra letos kot izredni profesor. V sezoni 2019/20 je stalni gostujoči dirigent Zbora Slovenske filharmonije.

dir

igen

t

BožičnikoncertSlovenskefilharmonije

Zbor in Orkester Slovenske filharmonijePhilipp von Steinaecker dirigent

spored Charpentier | Bach | Händel | Cimarosa | Gluck | Mozart | Berlioz | Fauré | Močnik | Sibelius | Menotti

19. december 2019 ob 18.00

Dvorana Marjana KozineSlovenska filharmonija

vstopnice:blagajna Slovenske filharmonije, Kongresni trg 10, Ljubljana med delavniki od 11. do 13. in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom T +386 1 24 10 800, E info@filharmonija.si spletna prodaja: https://filharmonija.kupikarto.si

www.filharmonija.si

abonma 2019/20

Vstopnice: blagajna Slovenske filharmonije, Kongresni trg 10, Ljubljanamed delavniki od 11. do 13. in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom T +386 1 24 10 800, E info@filharmonija.siSpletna prodaja: https://filharmonija.kupikarto.si/

Cena vstopnice posameznega koncerta: 5 €

www.filharmonija.si

Ciklus družinskih koncertov 2019/204. koncert21. december 2019 ob 11.00 in 13.00Dvorana Marjana Kozine Slovenska filharmonija

NAŠE BOŽIČNO DREVO

Slovenski tolkalni projekt

APZ Tone Tomšič

Jerica Bukovec, dirigentka

V sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Ljubljana

Naše božično drevo popelje poslušalce prek izjemno zanimive in harmonične kombinacije barv tolkal in zbora v čarobnost božičnega časa. Na tem koncertu želimo pričarati vzdušje praznika, ki ga običajno preživimo v krogu družine in ljubljenih oseb, ter prijetno razpoloženje, ki ga ustvarijo človeška toplina, prijaznost, božične pesmi in iskrena sreča. Slovenske božične pesmi bodo zazvenele v zanimivih priredbah za zbor in tolkala ter tako dobile svežo podobo; mladi poslušalci v občinstvu pa lahko zapojejo skupaj z zborom.

5+Priporočena

starost

1. januar 2020 ob 18.00 Cankarjev dom, Gallusova dvorana

Orkester Slovenske filharmonije Zbor Slovenske filharmonije Komorni zbor MegaronPhilipp von Steinaecker dirigent

Nika Gorič sopran

Jaka Mihelač bariton

spored C. Orff | W. A. Mozart | L. van Beethoven | J. Strauss | R. Strauss | G. Donizetti | J. Williams | L. van Beethoven

vstopnice: do 1. 12. 2019 v predprodaji: 29, 24, 20 ali 17 € od 2. 12. 2019 v redni prodaji: 32, 27, 22 ali 19 €

Cankarjev dom, Informacijsko središče in nakup vstopnic, Prešernova cesta 10 (podhod Maxija), 1000 Ljubljana, ob delavnikih odprto od 11. do 13. in od 15. do 20. ure, ob sobotah od 11. do 13. ter uro pred prireditvami T 01 24 17 299, E vstopnice@cd-cc.si

Tradicionalni novoletni koncert Slovenske filharmonije smo programsko zasnovali na ideji temeljnih del izraelskega pisatelja, zgodovinarja in filozofa Yuvala Noaha Hararija, Sapiens in Homo Deus, ter z mislijo na 250-letnico rojstva Ludwiga van Beethovna, velikega skladatelja in humanista ter največjega glasnika razsvetljenskega humanizma. Odlomki iz Šeste in Devete simfonije bodo izzveneli v družbi cele vrste glasbenih uspešnic ter klasičnih skladb, ki so jih v svojih filmih posebno domiselno uporabili režiserji Stanley Kubrick (Odiseja 2001), Luc Besson (Peti element) in Steven Spielberg (Schindlerjev seznam). Orkester in Zbor Slovenske filharmonije ter Komorni zbor Megaron bo vodil glavni gostujoči dirigent orkestra Philipp von Steinaecker, kot solista pa se bosta predstavila odlična sopranistka Nika Gorič in baritonist Jaka Mihelač.

Vljudno vabljeni!

NOVOLETNI KONCERT

Oda radosti

www.cd-cc.si www.filharmonija.si

Philipp von Steinaecker Nika Gorič Jaka MihelačFo

to: A

nnem

one

Taak

e

Če želite prejemati redna e-obvestila o programu Slovenske filharmonije, sporočite svoj e-naslov na info@filharmonija.si.

Koncertni list Slovenske filharmonije: Koncert ob izidu zgoščenke skladateljice Katarine Pustinek Rakar

Izdala: Slovenska filharmonija

Direktorica: Marjetica Mahne

Umetniški vodja ZSF: Borut Smrekar

Urednik: Tomaž Faganel

Jezikovni pregled: Tanja Svenšek

Zasnova oblikovanja naslovnice: Ambrož Močnik

Fotografija na naslovnici: Janez Kotar

Prelom: Vlado Trifkovič

Tisk: Birografika Bori, Ljubljana

Naklada: 300 izvodov

Ljubljana, november 2019

Redakcija koncertnega lista je bila zaključena 27. novembra 2019.

ISSN 2350-5117

Slovenska filharmonija – Academia philharmonicorum

@SFilharmonija

@slofilharmonija

Slovenska filharmonijaOrkester Slovenske filharmonijeZbor Slovenske filharmonije

Kongresni trg 101000 LjubljanaT +386 1 2410 800F +386 1 2410 900E info@filharmonija.siwww.filharmonija.si

Ustanoviteljica Slovenske filharmonije je Vlada Republike Slovenije. Dejavnost Slovenske filharmonije financira Ministrstvo za kulturo.