KONSTRUIRANJE OBLAČIL IN - COnnecting REpositories · 2017. 11. 28. · OPr – Obseg prsi OPa – Obseg pasu OBo – Obseg bokov OV – Obseg vratu GRI – Globina rokavnega izreza

KONSTRUIRANJE OBLAČIL IN

ANTROPOMETRIJA

Diplomsko delo

Študentka: Nuša Pečnik

Študijski program: Univerzitetni študijski program Oblikovanje in tekstilni

materiali

Smer: Inženirsko oblikovanje tekstilnih materialov

Mentorica: doc. dr. Andreja Rudolf

Somentorica: viš. pred. mag. Marta Abram – Zver

Lektoriral: prof. slov. in soc. Nina Prešern

Maribor, september 2015

III

I Z J A V A

Podpisana Nuša Pečnik izjavljam, da:

je bilo predloženo diplomsko delo opravljeno samostojno pod mentorstvom doc. dr.

Andreje Rudolf in somentorstvom viš. pred. mag. Marte Abram - Zver;

predloženo diplomsko delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev

kakršnekoli izobrazbe na drugi fakulteti ali univerzi;

soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjižnici tehniških fakultet

Univerze v Mariboru.

Maribor, __________________ Podpis: ___________________________

IV

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici doc. dr. Andreji Rudolf, ki me je med celotno izdelavo diplomskega

dela usmerjala, mi svetovala in na vsa zastavljena vprašanja odgovorila v najkrajšem možnem

času. Zahvala gre tudi somentorici viš. pred. mag. Marti Abram - Zver in BodiFit društvu, ki

mi je omogočilo sodelovanje v projektu »Kako FIT je mesto Maribor?« in »Kako FIT so

Domžale?«. Prav tako se zahvaljujem svoji družini, ki mi je med pisanjem diplomskega dela

stala ob strani in me spodbujala.

V

KONSTRUIRANJE OBLAČIL IN ANTROPOMETRIJA

Ključne besede: konstruiranje krojev oblačil, antropometrija, telesne mere, starost

UDK: 687.1.016:572.087(043.2)

POVZETEK

Diplomsko delo se osredotoča na analizo telesnih mer merjene moške in ženske populacije.

Zajemanje telesnih mer je izvedlo BodiFit društvo v okviru projekta »Kako FIT je mesto

Maribor?« in »Kako FIT so Domžale?«. Cilj diplomskega dela je bil izvesti primerjavo med

povprečnimi telesnimi merami merjencev, razdeljenih v pet starostnih skupin (do 20 let, od 21

do 30 let, od 31 do 40 let, od 41 do 50 let in nad 50 let), in povprečnimi telesnimi merami

vseh merjencev s ciljem, da ugotovimo, ali lahko konstruiramo oblačila na podlagi

povprečnih telesnih mer celotne populacije ali pa bi bilo treba za boljše prilagajanje oblačil k

telesu konstruirati oblačila za posamezne starostne skupine na podlagi povprečnih telesnih

mer le-teh. To je ugotovljeno le za eno moško in tri ženske starostne skupine.

VI

GARMENTS PATTERN DESIGN AND ANTHROPOMETRY

Key words: garments pattern design, anthropometry, body dimensions, age

UDK: 687.1.016:572.087(043.2)

ABSTRACT

Diploma thesis focuses on the analysis of the body measurements of the measured male and

female population. The recording of the body measurements was carried out by the BodiFit

association within the project “How FIT is the city of Maribor ?" and " How FIT is the city of

Domžale?" The aim of the thesis was a comparison between the average physical dimensions

of the measured people, divided into five age groups (up to 20 years, 21 to 30 years, 31 to 40

years, 41 to 50 years and above 50 years) and the average body measurements of all the

measured people. The aim was to find out whether garments can be constructed according to

the average body size of the total population or should garments, in order to fit better, be

constructed for the individual age groups, based on their specific average measurements. The

latter has been confirmed only for one male and three female age groups.

VII

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ............................................................................................................................ - 1 -

1.1 Opis splošnega področja diplomskega dela ............................................................ - 1 -

1.2 Opredelitev diplomskega dela ................................................................................ - 1 -

1.3 Struktura diplomskega dela .................................................................................... - 2 -

2 KONSTRUIRANJE OBLAČIL IN ANTROPOMETRIJA ........................................... - 3 -

2.1 Osnove konstruiranja oblačil .................................................................................. - 3 -

2.2 Antropometrija ........................................................................................................ - 3 -

2.2.1 Antropometrične točke .................................................................................... - 8 -

2.2.2 Antropometrični instrumenti ......................................................................... - 10 -

2.3 Glavne telesne in proporcionalne mere ................................................................ - 11 -

3 SISTEMI VELIKOSTI OBLAČIL IN STANDARDIZACIJA ................................... - 12 -

3.1 Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO) .............................................. - 12 -

3.2 Evropski komite za standardizacijo (CEN) .......................................................... - 14 -

4 PRAKTIČNI DEL ........................................................................................................ - 15 -

4.1 Vzorec raziskave ................................................................................................... - 15 -

4.2 Antropometrična merjenja .................................................................................... - 16 -

4.3 Uporabljeni merilni instrumenti............................................................................ - 18 -

4.4 Statistična analiza telesnih mer ............................................................................. - 19 -

5 REZULTATI Z DISKUSIJO ....................................................................................... - 24 -

5.1 Osnovni podatki merjencev .................................................................................. - 24 -

5.2 Telesne mere merjene populacije ......................................................................... - 31 -

5.2.1 Povprečne telesne mere merjene moške populacije ...................................... - 31 -

5.2.2 Povprečne telesne mere merjene ženske populacije ...................................... - 32 -

5.3 Povprečne telesne mere merjene populacije po starostnih skupinah .................... - 35 -

5.3.1 Povprečne telesne mere merjene moške populacije po starostnih skupinah . - 35 -

5.3.2 Povprečne telesne mere merjene ženske populacije po starostnih skupinah . - 42 -

5.4 Statistična analiza telesnih mer ............................................................................. - 49 -

5.4.1 Analiza signifikantnosti razlik med povprečnimi telesnimi merami celotne

merjene moške in ženske populacije in povprečnimi telesnimi merami v posameznih

starostnih skupinah za merjeno moško in žensko populacijo ...................................... - 49 -

6 SKLEP.......................................................................................................................... - 54 -

7 SEZNAM UPORABLJENIH VIROV ......................................................................... - 56 -

VIII

KAZALO SLIK

Slika 2.1: Proporci človeškega telesa po Leonardu da Vincuju, "Vitruvijev človek" [19] ... - 5 -

Slika 2.2: Antropometrične točke .......................................................................................... - 9 -

Slika 4.1: Odstotek ženskih in moških merjencev ............................................................... - 16 -

Slika 4.2: Merilni trak OrbiTape ......................................................................................... - 18 -

Slika 5.1: Število merjencev moške populacije v starostnih skupinah ................................ - 25 -

Slika 5.2: Povprečna telesna teža izmerjene moške populacije po starostnih skupinah...... - 26 -

Slika 5.3: Povprečna telesna višina izmerjene moške populacije po starostnih skupinah .. - 27 -

Slika 5.4:Število merjenk ženske populacije v starostnih skupinah .................................... - 28 -

Slika 5.5: Povprečna telesna teža izmerjene ženske populacije po starostnih skupinah ..... - 29 -

Slika 5.6: Povprečna telesna višina izmerjene ženske populacije po starostnih skupinah .. - 30 -

Slika 5.7: Virtualna simulacija povprečnega moškega telesa za izmerjeno populacijo ...... - 32 -

Slika 5.8: Virtualna simulacija povprečnega ženskega telesa za izmerjeno populacijo ...... - 34 -

Slika 5.9: Povprečne vrednosti višine telesa po starostnih skupinah izmerjene moške

populacije .................................................................................................................... - 36 -

Slika 5.10: Povprečni obsegi prsnega koša po starostnih skupinah izmerjene moške populacije

..................................................................................................................................... - 37 -

Slika 5.11: Povprečni obsegi pasu po starostnih skupinah izmerjene moške populacije .... - 37 -

Slika 5.12: Povprečni obsegi bokov po starostnih skupinah izmerjene moške populacije . - 38 -

Slika 5.13: Povprečni obsegi nadlakti po starostnih skupinah izmerjene moške populacije- 39

-

Slika 5.14: Povprečni obsegi stegna po starostnih skupinah izmerjene moške populacije . - 39 -

Slika 5.15: Virtualna simulacija povprečnega moškega telesa v posameznih starostnih

skupinah ....................................................................................................................... - 40 -

Slika 5.16: Povprečne vrednosti višine telesa po starostnih skupinah merjene ženske

populacije .................................................................................................................... - 43 -

Slika 5.17: Povprečni nadprsni obsegi po starostnih skupinah merjene ženske populacije - 43 -

IX

Slika 5.18: Povprečni obsegi pasu po starostnih skupinah merjene ženske populacije ...... - 44 -

Slika 5.19: Povprečni obsegi bokov po starostnih skupinah merjene ženske populacije .... - 45 -

Slika 5.20: Povprečni obsegi nadlakti po starostnih skupinah merjene ženske populacije . - 45 -

Slika 5.21: Povprečni obsegi stegna po starostnih skupinah merjene ženske populacije.... - 46 -

Slika 5.22: Virtualna simulacija povprečnega ženskega telesa v posameznih starostnih

skupinah ....................................................................................................................... - 47 -

X

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 2.1: Izrazi za izračun proporcionalnih mer za konstruiranje ženskih oblačil, po

nemškem konstrucijskem sistemu M. Müller & Sohn .................................................. - 7 -

Preglednica 5.1: Povprečna, minimalna in maksimalna starost, telesna teža in telesna višina

merjencev moškega spola ............................................................................................ - 24 -

Preglednica 5.2: Število in odstotek merjene moške populacije po starostnih skupinah .... - 24 -

Preglednica 5.3: Povprečna vrednost, minimalna in maksimalna telesna teža in telesna višina

merjene moške populacije po starostnih skupinah ...................................................... - 25 -

Preglednica 5.4: Povprečna, minimalna in maksimalna vrednost starosti, telesne teže in

telesne višine merjenk ženskega spola ........................................................................ - 27 -

Preglednica 5.5: Število in odstotek merjene ženske populacije po starostnih skupinah .... - 28 -


merjene ženske populacije po starostnih skupinah ...................................................... - 29 -

Preglednica 5.7: Povprečna, minimalna in maksimalna vrednost ter standardna deviacija

telesnih mer izmerjene moške populacije .................................................................... - 31 -


telesnih mer ženske populacije .................................................................................... - 33 -

Preglednica 5.9: Povprečne vrednosti, minimalne in maksimalne vrednosti, standardne

deviacije telesnih mer merjene moške populacije po starostnih skupinah .................. - 35 -


deviacije telesnih mer merjene ženske populacije po starostnih skupinah. ................. - 42 -

Preglednica 5.11: Rezultati statistične analize signifikantnosti razlik med povprečnimi

telesnimi merami celotne moške populacije in povprečnimi telesnimi merami

posameznih starostnih skupin ...................................................................................... - 50 -


telesnimi merami celotne ženske populacije in povprečnimi telesnimi merami

posameznih starostnih skupin ...................................................................................... - 52 -

XI

UPORABLJENI SIMBOLI

�̅� = povprečna vrednost

N = število statističnih enot

𝑥𝑛 = različne vrednosti statističnega znaka

𝑓𝑛 = frekvence različnih vrednosti statističnega znaka

𝜎 = standardni odklon

F = F-test

𝑡 = t-test

𝑠12 = kvadrat odklona spremenljivke 1 od aritmetične sredine

𝑠22 = kvadrat odklona spremenljivke 2 od aritmetične sredine

𝑠(�̅�1,�̅�2) = standardna napaka

XII

UPORABLJENE KRATICE

SIST – Slovenski inštitut za standardizacijo

ISO – International Organization for Standardization (Mednarodna organizacija za

standardizacijo)

CEN – European Committee for Standardization (Evropski komite za standardizacijo)

VT – Višina telesa

OPr – Obseg prsi

OPa – Obseg pasu

OBo – Obseg bokov

OV – Obseg vratu

GRI – Globina rokavnega izreza

HD – Hrbtna dolžina

GBo – Globina bokov

PrG – Prsna globina

SD – Sprednja dolžina

DR – Dolžina roke

DRa – Dolžina rame

GSe – Stranska dolžina hlačnice oz. zunanja dolžina noge

SDHl – Globina sedala

NDHl – Notranja dolžina hlačnice oz. notranja dolžina noge

HŠ – Hrbtna širina

PrŠ – Prsna širina

ONa – Obseg nadlakti

OSt – Obseg stegna

CAD – Computer Aided Design

FS – Fakulteta za strojništvo

MKE – Metoda končnih elementov

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

- 1 -

1 UVOD

1.1 Opis splošnega področja diplomskega dela

Konstruiranje temeljnega kroja in konstrukcijska skica modela oblačila sta osnovi za kasnejše

modeliranje1 temeljnega kroja v kroj modela oblačila, na podlagi katerega se oblačilo izdela

[10].

Kroj oblačila lahko konstruiramo za posameznika ali za večjo populacijo. Oblačilna

industrija konstruira kroje oblačil za večjo populacijo, zato potrebuje povprečne telesne mere,

ki so podane v tabelah mer. Te temeljijo na antropometričnih merjenjih telesnih mer neke

populacije ter določanju razmerij med njimi [10].

»Antropometrija je veda o merjenju telesnih mer in razmerij človeškega telesa.« [10]

1.2 Opredelitev diplomskega dela

Diplomska naloga obsega analizo glavnih telesnih mer merjene ženske in moške populacije za

namen konstruiranja oblačil. Merjenja so bila izvedena v sodelovanju z Bodifit društvom v

okviru projekta in raziskave »Kako FIT je mesto Maribor?« in »Kako FIT so Domžale?«.

V letu 2012 se je projekt izvajal v Mariboru. Vanj se je vključilo več kot 196

udeležencev, katerih starost je bila od 15 do 68 let. V letu 2013 se je projekt izvajal v

Mariboru in Domžalah. Vključenih je bilo 274 oseb, starostni interval pa se je povečal od 14

do 74 let. Velikost vzorca za raziskavo telesnih mer je obsegala 255 merjencev, saj so bili iz

raziskav izločeni merjenci, pri katerih ni bilo zabeleženih vseh mer. Izmerjene so bile glavne

telesne mere, kot so višina telesa, nadprsni obseg pri ženskah oz. obseg prsnega koša pri

moških, obseg pasu in obseg bokov ter dodatni telesni meri, to sta obseg stegna ter obseg

nadlakti.

Namen diplomskega dela je bil izvesti primerjavo med povprečnimi telesnimi merami

merjencev, razdeljenih v pet starostnih skupin (do 20 let, od 21 do 30 let, od 31 do 40 let, od

41 do 50 let in nad 50 let), in povprečnimi telesnimi merami vseh merjencev s ciljem, da

ugotovimo, ali bi bilo treba konstruirati oblačila na podlagi povprečnih mer posameznih

1 Postopek, s katerim preoblikujemo temeljne krojne dele v krojne dele modela oblačila, da dosežemo želen kroj

modela oblačila [10].


- 2 -

starostnih skupin ali povprečnih telesnih mer celotne populacije za žensko in moško

izmerjeno populacijo.

1.3 Struktura diplomskega dela

Diplomsko delo zajema uvod (opisano splošno področje diplomskega dela in opredeljeno

diplomsko delo), jedro (osrednji del diplomskega dela in vsebuje podroben opis

obravnavanega problema, kratek opis uporabljenih metod dela ter podroben opis metodologije

reševanja obravnavanega problema) in rezultate z diskusijo. V diplomskem delu so tudi sklep

in uporabljeni viri.


- 3 -

2 KONSTRUIRANJE OBLAČIL IN ANTROPOMETRIJA

Konstruiranje krojev oblačil in antropometrija sta medsebojno povezana. Antropometrija je

veda o merjenju dimenzij in razmerij človeškega telesa, konstruiranje temeljnega kroja

oblačila s konstrukcijsko skico pa sta osnovi za kasnejše modeliranje temeljnega kroja v kroj

modela oblačila, na podlagi katerega se oblačilo izdela 10.

2.1 Osnove konstruiranja oblačil

Kroj oblačila lahko konstruiramo za posameznika ali za večjo populacijo ljudi. Kadar

konstruiramo kroj za posameznika, njegove mere izmerimo. Konstruiranje kroja za večjo

populacijo, kar je potreba oblačilne industrije, pa temelji na telesnih merah, podanih v tabelah

mer, ki jih opredeljuje sistem velikosti oblačil. Telesne mere, podane v tabelah mer, so

pridobljene na podlagi antropometričnih merjenj telesnih mer in določanju razmerij

človeškega telesa določene populacije [10].

Preden začnemo konstruirati kroj določenega oblačila, moramo za pravilno

konstruiranje poznati telesne mere in različne sisteme konstruiranja in modeliranja oblačil.

Konstrukcijski sistem, na podlagi katerega se konstruira temeljni kroj, definira izračun

proporcionalnih mer in konstrukcijskih mer2, navodila za konstrukcijo konstrukcijskih linij

3,

ki tvorijo konstrukcijsko mrežo, s pomočjo katere se konstruira temeljni kroj in postopek

konstruiranja ter oblikovanja temeljnih krojev oblačil [2, 16, 10].

Ker imamo ljudje simetrično telo, se simetrija običajno uporabi in upošteva za

konstruiranje polovice sprednjega in polovice zadnjega temeljnega kroja. Temeljni kroj in

konstrukcijska skica modela oblačila sta osnova za modeliranje temeljnega kroja v kroj

modela oblačila. Konstrukcijska skica mora nazorno prikazovati značilnosti modela oblačila s

sprednje in zadnje strani [2, 10].

2.2 Antropometrija

Antropometrija je veda o merjenju dimenzij in razmerij človeškega telesa [10].

2 Mere, ki jih dobimo, kadar prištejemo dodatek za udobje k posameznim meram [10, 16].

3 Linija rame, linija prsi, linija pasu, linija bokov, linija kolen, linija dolžine modela [10, 16].


- 4 -

Antropologi so nekoč uporabljali mere ljudi za primerjave med rasami, danes pa je

uporaba antropometričnih mer že veliko bolj razširjena. Uporablja se na različnih področjih,

kot na primer za določanje sistemov velikosti oblačil in obutve, konstruiranje oblačil v

oblačilni industriji, oblikovanje pohištva, v arhitekturi ter avtomobilski industriji in tudi

ergonomiji [10].

Zbiranje antropometričnih podatkov oz. telesnih mer se lahko izvaja na posamezniku ali

na širši množici ljudi, kar je potreba oblačilne industrije. Iz antropometričnih mer neke

populacije se izračunajo povprečne telesne mere, na podlagi katerih so izdelane tabele mer

določenih oblačilnih velikosti. Te se uporabljajo za konstruiranje temeljnih krojev oblačil

[10].

Osnovni dejavnik rasti in razvoja telesa je dednost, kar vpliva na hitrost rasti ter končno

višino telesa in postavo posameznika. Splošni zunanji dejavniki, ki vplivajo na proces rasti in

razvoja postave telesa, so prehrana, socialne in ekonomske razmere v družini in širši družbi,

zdravstveno stanje, telesna aktivnost in način preživljanja prostega časa. Prav zaradi nenehnih

sprememb življenjskih dejavnikov, ki vplivajo na telesni razvoj, je za oblačilno industrijo

potrebno izvajanje antropometričnih merjenj človeškega telesa vsakih nekaj let [10].

Antropometrija proučuje proporce človeškega telesa oziroma razmerja med

posameznimi deli telesa in njihovimi dimenzijami [10].

Že v starem veku so iskali merila in pravila za določitev proporcev človeškega telesa.

Njihov cilj je bil človeško telo predstaviti v likovnem delu. M. Vitruvius Pollio je v svojih

zapisih omenjal dolžino glave kot merilo proporca, ki naj bi se v višini odraslega človeka

izmerila osemkrat. Njegovo proučevanje pa je privedlo do naslednjih raziskav proporcev

človeka v času renesanse [10].

Nadaljevanje raziskav je vodil Leonardo da Vinci, ki je proučevanje Vitruviusa uporabil

za ustvaritev znane risbe človeka, ki se nahaja v središču kvadrata in kroga. Imenoval jo je

»Vitruvijev človek«, slika 2.1. Na risbi je telo človeka razdeljeno od vrha glave do prsne

točke, od prsne točke do prepone, od prepone do konca kolena in od konca kolena do stopala,

kar so osnovni deli. Naprej so četrtine razdeljene na pol, tako da se v celoti razdeli telo na

osem delov. Risba človeškega telesa torej ponazarja, da je dolžina glave ena osmina višine

človekovega telesa [10].


- 5 -

Slika 2.1: Proporci človeškega telesa po Leonardu da Vinciju, "Vitruvijev človek" [19]

Za delitev višine telesa poznamo tudi pravilo zlatega reza, kjer velja, da je manjši del proti

večjemu delu v enakem razmerju kakor večji del proti celoti. Večji del je poimenovan major

(M) in manjši del minor (m). To pravilo je že 300 let pred našim štetjem omenjal matematik

Evklid [10].

Pravilo zlatega reza se imenuje tudi estetsko pravilo, kjer velja, da je razmerje med

višino telesa in popkovno višino enako razmerju med popkovno višino in višino od popka do

temena [10].

Antropometrična merjenja telesnih mer in razmerja delov telesa privedejo do

poznavanja izrazov za izračun proporcionalnih mer, ki so potrebne za konstruiranje oblačil

[10].

Za risanje konstrukcijske skice modela oblačila za povprečno postavo lahko uporabimo

proporcionalno telo, kjer je višina telesa enaka osemkratniku dolžine glave [10].

Proporcionalne mere, ki imajo pomembno vlogo pri konstruiranju temeljnih krojev

ženskih, moških in otroških oblačil, so globina rokavnega izreza (GRI), hrbtna dolžina (HD),

globina bokov (GBo), prsna globina (PrG), sprednja dolžina (SD), dolžina roke (DR), dolžina

rame (DRa), globina sedala (GSe), zunanja dolžina noge oziroma stranska dolžina hlačnice

(SDHl) in notranja dolžina noge oziroma notranja dolžina hlačnice (NDHl), hrbtna širina

(HŠ), prsna širina (PrŠ) ter obseg nadlakti (ONa) [4, 10, 16].


- 6 -

Izračun proporcionalnih mer

Proporcionalne mere lahko izračunamo s pomočjo matematičnih izrazov, ki so dobljeni na

podlagi antropometričnih merjenj telesnih mer in določanja razmerij delov telesa ter običajno

temeljijo na sorazmerju dveh glavnih telesnih mer, kot sta višina telesa in obseg prsi [10].

Izrazi oz. načini za izračun proporcionalnih mer za konstruiranje ženskih, moških in

otroških oblačil se med seboj razlikujejo, saj se tudi žensko, moško in otroško telo razlikuje

po telesnih sorazmerjih [10].

Izrazi so drugačni tudi glede na določen konstrukcijski sistem, saj je skoraj vsak narod

uporabil antropometrična merjenja za žensko, moško in otroško populacijo svojega naroda in

tako posledično dobil tudi sistem konstruiranja oblačil in izraze za izračun proporcionalnih

mer, ki temeljijo na telesnih merah njihovega naroda [10].

Pri nas uporabljamo za izračun proporcionalnih mer nemški konstrukcijski sistem M.

Müller & Sohn [10].

V preglednici 2.1 so podani izrazi za izračun proporcionalnih mer za konstruiranje

ženskih oblačil po konstrukcijskem sistemu M. Müller & Sohn.


- 7 -

Preglednica 2.1: Izrazi za izračun proporcionalnih mer za konstruiranje ženskih oblačil po

nemškem konstrucijskem sistemu M. Müller & Sohn [10, 16]

PROPORCIONALNE MERE OZNAKA IZRAČUN PROPORCIONALNIH MER

Globina rokavnega izreza GRI GRI = 1/10 obsega prsi + 10.5 cm

Hrbtna dolžina HD HD = 1/4 višine telesa – 1.0

Globina bokov

GBo

GBo = hrbtna dolžina + 1/8 višine telesa ali

GBo = globina rokavnega izreza + hrbtna dolžina ali

GBo = 3/8 višine telesa

Širina vratnega izreza ŠVI 1/10 (

1/2 obsega prsi) + 2.0 cm

Prsna globina PrG 1/4 obsega prsi + (3.0 do 5.0 cm)

Sprednja dolžina

SD

Obseg prsi Izračun

80–90 cm SD = HD + 4.0 cm

91–100 cm SD = HD + 4.5 cm

101–110 cm SD = HD + 4.5 cm + 1/10 razlike nad 100 cm



Nad 131 cm SD = HD + 6.0 cm + 1/10 razlike nad 100 cm

Hrbtna širina HŠ 1/8 obsega prsi + 5.5 cm

Širina rokavnega izreza

ŠRI

Za obsege prsi do 104 cm:

ŠRI = 1/8 obsega prsi – 1.5 cm

Za prsne obsege nad 104 cm:

ŠRI = 1/8 obsega prsi – (0.5 do 1.5 cm)

Prsna širina

PrŠ

Za obsege prsi do 104 cm:

PrŠ = 1/4 obsega prsi – 4.0 cm

Za prsne obsege nad 104 cm:

PrŠ = 1/4 obsega prsi – (4.0 do 5.0 cm)


- 8 -

2.2.1 Antropometrične točke

Antropometrične točke so na človeškem telesu točno določene točke, ki so pomembne za

antropometrično merjenje. Na telesu jih moramo določiti še pred začetkom merjenja, saj so

kontrolne točke, ki nas usmerjajo, od kod do kod se določene telesne mere merijo [1, 8, 10,

17, 18].

Kadar na telesu določamo antropometrične točke, je pomembno, da se merjenec postavi

v standardni položaj. To pomeni, da merjenec bos stoji na ravni podlagi, pete ima pomaknjene

skupaj in prste rahlo razmaknjene, kolena ima stegnjena, roke drži sproščene ob telesu, glavo

ima v položaju »frankfurtske horizontale«4. Pri določanju antropometričnih točk si pomagamo

z demografskim svinčnikom, s katerim se to stori zelo natančno, ter z opazovanjem in s

tipanjem. Določitev antropometričnih točk je osnova za merjenje telesnih višin, širin, dolžin,

obsega telesa in tudi kožnih gub [1, 8, 10].

Najpomembnejše antropometrične točke so, slika 2.2 [1, 8, 10]:

– VERTEX – najvišja točka na lobanji,

– ACROMION – najbolj lateralna točka na najbolj izbočenem delu široke izbokline

grebena lopatice,

– RADIALE – najbolj izbočena točka na zunanjem zgornjem robu glavice

koželjnice; pri stegnjenem udu se jo otipa v zunanji vdolbini komolca,

– ILIOCRISTALE – najbolj lateralna točka na zunanjem robu medenice,

– ILIOSPINALE – točka na izboklini medenice (spina iliaca anterior superior), ki se

otipa, če se s prsti potuje po grebenu medenice v smeri naprej, in je na mestu, kjer

se linija grebena prevesi navzdol. Če je površina izbokline večja, se kot

antropometrična točka upošteva sredina zaobljene površine,

– STYLION – točka na najbolj izbočenem delu spodnjega izrastka koželjnice,

– DAKTYLION – najbolj distalna točka roke; nahaja se na vrhu mečice sredinca,

– TIBIALE – točka na najbolj izbočenem (stranskem) delu zgornjega roba sklepne

površine golenice,

– TROCHANTERION – najbolj izbočen del na velikem trohantru stegnenice,

4 Ravnina, ki spaja spodnji rob odprtine levega sluhovoda in najnižjo točko spodnjega roba leve očnice [1, 8, 10].


- 9 -

– SPHYRION – najbolj distalna točka notranjega gležnja (malleous medialis) kosti

golenice.

Slika 2.2: Antropometrične točke [8, 10]


- 10 -

Pri antropometričnem merjenju se upoštevajo ta pravila 1, 8, 10:

vedno se izvaja ob isti uri dneva; najprimernejši čas je zjutraj in dopoldne, saj se

nekatere antropometrične mere med dnevom spreminjajo (višina telesa, masa telesa

idr.),

prostor za izvajanje merjenj mora biti dovolj velik, topel in svetel,

merjenci morajo biti čim manj oblečeni; so le v spodnjem perilu in bosi,

po potrebi se točke označijo z demografskim svinčnikom,

meri se vedno z istim umerjenim merilnim instrumentom,

merilec odčita izmerjen parameter, ko je instrument še na merjencu,

meri se z isto tehniko merjenja; parne segmente (zgornji in spodnji udi) se po

dogovoru meri na levi ali desni,

isti merjenec izvaja tudi ponovitve merjenj.

2.2.2 Antropometrični instrumenti

Za merjenje telesnih mer uporabljamo antropometrične instrumente. To so antropometer,

kljunasto merilo, merilni trak, kaliper, višinomer, medicinska ali osebna tehtnica, šestilo in

kotomer 1, 8, 10.

ANTROPOMETER: sestavljive kovinske palice, uporablja se za merjenje telesnih

dolžin.

KLJUNASTO MERILO: se uporablja za merjenje manjših dolžin in širin.

MERILNI TRAK: nam pomaga pri merjenju telesnih obsegov in nekaterih dolžin.

KALIPER: je sestavljen iz dveh krakov, med katera se zajame koža. Uporabljamo ga

za merjenje kožnih gub.

VIŠINOMER: uporabljamo za merjenje višine telesa. Pogosto je kombiniran s

tehtnico, s katero lahko hkrati izmerimo maso telesa.

ŠESTILO: ločimo večje in manjše šestilo, uporablja se za merjenje sagitalnih

premerov.

KOTOMER: uporabljamo za določanje kota ali naklona dela telesa, kot je na primer

naklon rame.


- 11 -

2.3 Glavne telesne in proporcionalne mere

Poznavanje natančnih telesnih mer je za konstruiranje krojev oblačil nujno potrebno, zato

moramo izvesti antropometrična merjenja tistih telesnih mer, ki jih potrebujemo za

konstruiranje posameznega kroja oblačila, ali pa uporabimo mere za določeno velikostno

številko iz tabele mer [10].

Za potrebe konstruiranja temeljnega kroja oblačila moramo poznati glavne in

proporcionalne mere. Prve se izmerijo na telesu ali se pridobijo iz tabele mer, druge pa lahko

prav tako izmerimo na telesu ali jih izračunamo iz glavnih, s katerimi so v določenih

sorazmerjih [10].

Glavne telesne mere

Glavne telesne mere so višina telesa (VT), obseg prsi (OPr), obseg pasu (OPa), obseg bokov

(OBo) in obseg vratu (OV) ter jih pridobimo z merjenjem [10, 16].

Proporcionalne mere

Proporcionalne mere, ki jih uporabljamo za konstruiranje temeljnih krojev oblačil, so globina

rokavnega izreza (GRI), hrbtna dolžina (HD), globina bokov (GBo), prsna globina (PrG),

sprednja dolžina (SD), dolžina roke (DR), dolžina rame (DRa), globina sedala (GSe), zunanja

dolžina noge (SDHl) in notranja dolžina noge (NDHl), hrbtna širina (HŠ), prsna širina (PrŠ)

ter obseg nadlakti (ONa) [4, 10, 16].


- 12 -

3 SISTEMI VELIKOSTI OBLAČIL IN STANDARDIZACIJA

Oblačilna industrija uporablja za konstruiranje oblačil tabele mer, ki vsebujejo povprečne

telesne mere za posamezno oblačilno velikost. V tabelah mer so lahko podane povprečne

telesne mere določene populacije za posamezno oblačilno velikost ali telesne mere

posameznika [10].

Posamezne države so razvile in standardizirale različne sisteme za označevanje velikosti

oblačil. Razvile so jih na podlagi antropometričnih merjenj njihove populacije, saj se ljudje iz

različnih držav lahko razlikujejo zaradi različnih dejavnikov, kot so kultura, prehrana, dednost

in celoten način življenja [10].

Za sistem velikosti oblačil je glavnega pomena tip postave, kar je odvisno od višine

telesa in razvitosti postave. Pri ženskih oblačilih se upošteva velikost razlike med mero

obsega prsi in bokov, pri moških oblačilih pa med mero obsega prsi in pasu [10].

V oblačilni industriji se uporabljajo standardizirane tabele telesnih mer, ki so

pridobljene z antropometričnim merjenjem določene populacije in s statistično obdelanimi

dobljenimi podatki. Telesne mere za posamezno oblačilno velikost so podane kot srednja

vrednost antropometričnih meritev telesnih mer populacije za določen tip postave telesa [10].

Standardizaciji sistemov oblačil sta izvedli Mednarodna organizacija za standardizacijo

(ISO)5 in Evropski komite za standardizacijo (CEN)

6. Izdana sta z namenom, da se sistem

označevanja oblačil in obutve poenoti, kar bi lahko odpravilo razlike v označevanju velikosti

oblačil in obutve v posameznih državah, če bi se le proizvajalci držali teh standardiziranih

sistemov velikosti [10].

3.1 Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO)

Mednarodna organizacija za standardizacijo je izdala niz standardov, da bi poenotila sistem

označevanja velikosti oblačil in obutve. Na začetku so bili izdani standardi ISO 3635,

Označevanje velikosti oblačil – definicije in postopek merjenja telesnih mer, ISO 8559,

Konstrukcija oblačil in pregled antropometričnih merjenj – telesne mere, ISO 9407, Velikost

čevljev – sistem velikosti in označevanje. Na podlagi teh standardov je bilo izdanih še devet

drugih, ki so bili definirani za označevanje velikosti moških in deških oblačil, ženskih in

5 International Organization for Standardization.

6 European Committee for Standardization.


- 13 -

dekliških oblačil ter oblačil za dojenčke. Prav tako so bili izdani standardi za označevanje

pokrival, rokavic, hlačnih nogavic in nogavic 3, 4, 10.

V navedenih standardih je označevanje položaja merjenja telesnih mer podano s

piktogramom. Oblika piktograma je točno določena in je prikazana s človeško silhueto. Na

njem so označene primarne in sekundarne telesne mere ter položaj na telesu, kjer se le-te

izmerijo. Pravilno se telesni obsegi na piktogramu zapisujejo na levi strani, dolžina in višina

telesa pa na desni [10].

Standard opisuje standardni in modificirani piktogram. Oblika modificiranega

piktograma je enaka standardnemu piktogramu, le da prikazuje položaj prsi z dvema lokoma,

kar se uporablja za prikaz položaja mere nadprsnega in podprsnega obsega. Modificiran

piktogram tako upoštevamo pri konstruiranju ženskih korzetov in modrčkov, kjer sta potrebna

nadprsni in podprsni obseg [10].

Zadnji popravek ISO/TR 10652, ki ima naslov »Standardni sistemi velikosti oblačil«, je

bil leta 1991. Velikosti za moška in deška oblačila ter za ženska in dekliška oblačila so v tem

standardu opredeljene različno. Za moška in deška oblačila je definiranih pet tipov postav, ki

se razlikujejo po razliki med obsegom prsi ter obsegom pasu. Delimo jih na atletsko,

normalno, zajetno, obilno in korpulentno postavo [5, 10].

Med atletsko postavo spada postava, katere razlika med obsegom prsi in pasu je 16 cm.

Njena oznaka je A (Athletic). Med normalno postavo spada postava, katere razlika med

obsegom prsi in pasu je 12 cm. Njena oznaka je R (Regular). Med zajetno postavo spada

postava, katere razlika med obsegom prsi in pasu je 6 cm. Njena oznaka je P (Portly). Med

obilno postavo spada postava, pri kateri razlike med obsegom prsi in pasu ni (je 0 cm). Njena

oznaka je S (Stout). Med korpulentno postavo spada postava, katere razlika med obsegom prsi

in pasu je -6 cm. Njena oznaka je C (Corpulent). Navedene razlike med obsegom prsi in pasu

so podane kot povprečne vrednosti za posamezen tip postave, z razponom 6 cm [5, 10].

Tipi ženskih postav se ločijo glede na razliko med obsegom prsi in bokov. Označijo se s

črkami A, M in H. Pri tipu postave A je razlika med obsegom prsi in bokov 12 cm (obseg

bokov presega obseg prsi vsaj za 9 cm), pri tipu postave M je razlika med obsegom prsi in

bokov 6 cm (obseg bokov presega obseg prsi za 4–8 cm) in pri tipu postave H je razlika med

obsegom prsi in bokov 0 cm (obseg bokov je približno enak obsegu prsi, razlika pa je od 3 cm

do -4 cm ali več) [5, 10].

Tudi telesna višina se označuje s črkami, ki so S (Small) za srednjo višino telesa 160 cm

(razpon od 156 cm do 163 cm), R (Regular) za srednjo višino telesa 168 cm (razpon od 164


- 14 -

cm do 171cm) in L (Long) za srednjo višino telesa 176 cm (razpon od 172 cm do 179 cm) [5,

10].

Interval med merami telesne višine je 8 cm, kar pomeni da bodo oblačila, ki so izdelana

na primer za višino telesa 168 cm, ustrezala višinam telesa v razponu od 164 cm do 171 cm za

postavo tipa R. Pri različnih tipih ženskih postav opazimo, da se pri enakem obsegu prsi mera

za obseg bokov spreminja, višina telesa pa na njo ne vpliva [5, 10].

3.2 Evropski komite za standardizacijo (CEN)

Evropski komite za standardizacijo je leta 1996 ustanovil novo delovno skupino, ki naj bi

ustvarila nov način označevanja velikosti oblačil. Skupino je imenoval CEN/TC 248/WG.

Način označevanja oblačil naj bi veljal po vsej Evropi in nadomestil nacionalna označevanja.

Tako se je oblikoval standard EN 13402, ki se imenuje »Označevanje velikosti oblačil«.

Standard je sestavljen iz štirih delov, ki so EN 13402-1 (Označevanje velikosti oblačil – 1.

del: Izrazi, definicije in načini merjenja telesa), EN 13402-2 (Označevanje velikosti oblačil –

2. del: Primarne in sekundarne mere), EN 13402-3 (Označevanje velikosti oblačil – 3. del:

Mere in koraki) in 13402-4 (Označevanje velikosti oblačil – 4. del: Kodirni sistem (še v

obravnavi)) [10, 11, 12, 13].

Prvi del standarda, EN 13402-1, definira telesne mere, ki se uporabljajo za konstruiranje

oblačil; piktogram, ki se uporablja kot slikovni simbol za prikaz položaja posamezne telesne

mere; položaje merjenja telesnih mer z anatomsko razlago posamezne telesne mere; merilne

pripomočke in postopek merjenja telesnih mer [10, 11].

Drugi del standarda, EN 13402-2, definira primarne mere7 in sekundarne mere

8 [10, 12].

Tretji del standarda, EN 13402-3, definira telesne mere (vrednosti primarnih in

sekundarnih telesnih mer), razpon telesnih mer (npr. pri srednji meri obsega prsi 84 cm je

razpon obsega prsi od 82 do 86 cm), intervale telesnih mer (razlika mere med sosednjima

srednjima telesnima merama), črkovne oznake velikosti oblačil in piktogram za označevanje

velikosti oblačil (enak piktogramu, kot ga opredeljuje ISO/TR 10652) [10, 13].

Četrti del standarda je še v obravnavi [10].

7 Tiste mere telesa v centimetrih, ki se morajo uporabiti za označevanje velikosti oblačil [10, 12].

8 Tiste mere telesa v centimetrih ali telesna masa pri hlačnih nogavicah, ki se lahko dodatno uporabijo za

označevanje velikosti oblačil [10, 12].


- 15 -

4 PRAKTIČNI DEL

Namen diplomskega dela je bil izvesti primerjavo med povprečnimi telesnimi merami

merjencev, razdeljenih v pet starostnih skupin, in povprečnimi telesnimi merami vseh

merjencev s ciljem, da ugotovimo, ali lahko konstruiramo oblačila na podlagi povprečnih

telesnih mer populacije ali pa bi bilo treba za boljše prilagajanje oblačil k telesu konstruirati

oblačila za posamezne starostne skupine oziroma na podlagi povprečnih telesnih mer v

posamezni starostni skupini.

Zato smo izvedli merjenja glavnih telesnih mer, kot so višina telesa, nadprsni obseg

žensk in obseg prsnega koša moških, obseg pasu in obseg bokov ter dveh dodatnih telesnih

mer, to sta obseg stegna in obseg nadlakti.

Merjence smo razdelili v te starostne skupine: do 20 let, od 21 do 30 let, od 31 do 40 let,

od 41 do 50 let in nad 50 let. V skupini do 20 let so bile osebe stare od 14 let naprej.

Za izvedbo raziskave smo postavili te hipoteze:

H1: Povprečne telesne mere vseh merjencev moške populacije se razlikujejo od

povprečnih telesnih mer moške populacije v posameznih starostnih skupinah.

H2: Povprečne telesne mere vseh merjenk ženske populacije se razlikujejo od povprečnih

telesnih mer ženske populacije v posameznih starostnih skupinah.

H3: Oblačila lahko konstruiramo na podlagi povprečnih telesnih mer populacije.

H4: Za boljše prileganje oblačil k telesu je treba konstruirati oblačila za posamezno

starostno skupino na podlagi povprečnih telesnih mer posamezne starostne skupine.

4.1 Vzorec raziskave

Raziskava telesnih mer se je izvajala v okviru projektov »Kako FIT je Maribor?« in »Kako

FIT so Domžale?« v letu 2013. Opravili smo jo v sodelovanju z Bodifit društvom. Poleg

osnovnih podatkov, kot so spol, starost in telesna teža ter višina telesa, so telesne mere

merjencev zajemali strokovno usposobljeni vaditelji, inštruktorji in trenerji v BODIFIT

centrih v Mariboru in Domžalah.

Namen raziskave društva Bodifit je bila promocija športa in rekreacije v mestih, saj je

znano, da so premajhna telesna aktivnost, stresen način življenja in nezdrava prehrana glavni

vzroki za nastop slabega počutja in posledično raznih bolezni. Z raziskavo so želeli dokazati,


- 16 -

da lahko že v petih tednih redne telesne aktivnosti ob uravnoteženi prehrani in pravilnem

počitku naredimo opazno spremembo v svojem počutju in zdravju. V raziskavi je sodelovalo

274 oseb.

Iz raziskave telesnih mer, ki so bile izmerjene pred tedensko telesno aktivnostjo, smo

izločili tiste merjence, pri katerih ni bilo zabeleženih vseh meritev. Velikost vzorca za

raziskavo telesnih mer je obsegala 255 merjencev. Med njimi je bilo 179 žensk (70 %) in 76

moških (30 %), slika 4.1.

Slika 4.1: Odstotek ženskih in moških merjencev

4.2 Antropometrična merjenja

V raziskavi smo izvedli antropometrična merjenja glavnih telesnih mer:

– višina telesa (VT),

– nadprsni obseg žensk in obseg prsnega koša moških (OPr),

– obseg pasu (OPa),

– obseg bokov (OBo) in dveh dodatnih telesnih mer:

– obseg nadlakti (ONa),

– obseg stegna (OSt).

30%

70%

Moški

Ženske


- 17 -

Telesne mere so se določale na merjencih:

– v standardnem položaju za določanje antropometričnih telesnih mer,

– oblečenih v športna oblačila (majica z ali brez kratkih rokavov, kratke hlače ali

triko, ženske brez ali z nedrčkom),

– s pomočjo tehtnice z višinomerom in merilnim trakom,

– brez ponovitev meritev.

Določanje telesnih mer se je izvedlo na podlagi standardov ISO 8559 in SIST EN 13402-1, ki

natančno definirata telesne mere in položaje za njihovo določanje ter določata standardni

postopek za merjenje telesnih mer [4, 10, 11]:

Višina telesa (VT)

Višina telesa je navpična razdalja med temenom glave in podplatom. Merimo jo z

antropometrom, ko stoji bosa oseba vzravnano, pri tem sta nogi skupaj in enako obremenjeni.

V naši raziskavi je bila višina telesa izmerjena z višinomerom [4, 10, 11].

Nadprsni obseg žensk in obseg prsnega koša moških (OPr)

Obseg prsi je največji vodoravni obseg, merjen pri normalnem dihanju, ko stoji oseba

vzravnano in gre merilni trak preko lopatic, pod pazduho in preko prsi ali prsnih bradavic [4,

10, 11].

Ženskam smo izmerili zgornji obseg prsi oziroma nadprsni obseg (merjen tik nad

dojkami), saj je zaradi nošenja različnih nedrcev ali brez njega za to raziskavo relevantnejša

mera nadprsnega obsega.

Pri moških obseg prsnega koša izmerimo z merilnim trakom, ki poteka vodoravno s

sprednje strani na najširšem delu trupa, pod rokami in preko hrbta, kjer se mera odčita [10].

Obseg pasu (OPa)

Obseg pasu je obseg naravne linije pasu, merjen med vrhom kolčne kosti (iliac crests) in pod

spodnjim rebrom. Med merjenjem oseba normalno diha in stoji vzravnano s sproščenim

trebuhom [4, 10, 11].


- 18 -

Obseg bokov (OBo)

Obseg bokov je vodoraven obseg, merjen okoli zadnjice v višini velikega trohantra9 [4, 10,

11].

Obseg stegna (Ost)

Obseg stegna je vodoraven obseg, merjen na najvišjem (najširšem) položaju stegna brez

stiskanja, ko oseba stoji vzravnano [4].

Obseg nadlakti (ONa)

Obseg nadlakti merimo na najširšem delu nadlakti. Pri merjenju oseba stoji vzravnano s

sproščenimi rokami ob telesu [4, 10].

4.3 Uporabljeni merilni instrumenti

Za merjenje telesnih mer so bili uporabljeni višinomer, tehtnica in merilni trak OrbiTape

proizvajalca Sequoia, slika 4.2. Merilni trak smo uporabili za merjenja obsegov: nadprsni

obseg, obseg pasu, obseg bokov, obseg stegna in obseg nadlakti.

Slika 4.2: Merilni trak OrbiTape [7]

9 Najbolj izbočen del stegnenice [4, 10, 11].


- 19 -

4.4 Statistična analiza telesnih mer

Za raziskavo smo merjence razdelili v pet starostnih skupin: do 20 let, od 21 do 30 let, od 31

do 40 let, od 41 do 50 let in nad 50 let.

Za ugotavljanje signifikantnosti med povprečno vrednostjo posamezne telesne mere merjene

populacije in povprečnimi vrednostmi telesnih mer v starostnih skupinah za oba spola smo

uporabili F-test in t-test. Zato smo najprej izračunali povprečne vrednosti in standardne

deviacije izmerjenih telesnih mer ter določili minimalne in maksimalne vrednosti izmerjenih

telesnih mer.

Aritmetična sredina ali povprečna vrednost

Povprečje ali povprečna vrednost je najpomembnejši statistični parameter. Povprečje je mera

za srednjo vrednost statističnega znaka [6].

Če označimo različne vrednosti statističnega znaka z x1, x2, x3, ... , xn in njihove

frekvence s f1, f2, f3, ... , fn, potem povprečno vrednost izračunamo z izrazom [6]:

�̅� = 𝑥1𝑓1+ 𝑥2𝑓2+ 𝑥3𝑓3+⋯+ 𝑥𝑛𝑓𝑛

𝑁 (4.1)

�̅� = povprečna vrednost,

𝑥1, 𝑥2, 𝑥3, … , 𝑥𝑛 = različne vrednosti statističnega znaka,

𝑓1, 𝑓2, 𝑓3, … , 𝑓𝑛 = frekvence različnih vrednosti statističnega znaka.

Če uporabimo zapis s sumacijskim znakom, je izraz podan kot [6]:

�̅� = ∑ 𝑥𝑘𝑓𝑘

𝑛𝑘=1

𝑁 (4.2)


N = število statističnih enot.

N = x1 + x2 + x3 + … + xn


- 20 -

Minimalna vrednost

Minimalna vrednost je najmanjša vrednost (iz nabora vrednosti) preučevane populacije.

Maksimalna vrednost

Maksimalna vrednost je največja vrednost preučevane populacije.

Standardna deviacija

Je drugi najpomembnejši statistični parameter. Je standardni odklon ali standardna deviacija

(σ), ki nam pove, za koliko vrednosti statističnega znaka odstopajo od povprečja. Pravimo

tudi, da je standardni odklon mera za razpršenost porazdelitve vrednosti [6].

Standardni odklon izračunamo z izrazom [6]:

𝜎 = √(�̅�− 𝑥1)2𝑓1+(�̅�− 𝑥2)2𝑓2+(�̅�− 𝑥3)2𝑓3+⋯+ (�̅�− 𝑥𝑛)2𝑓𝑛

𝑁 (4.3)

𝜎 = standardni odklon,


𝑥1, 𝑥2, 𝑥3, … , 𝑥𝑛 = različne vrednosti statističnega znaka,

𝑓1, 𝑓2, 𝑓3, … , 𝑓𝑛 = frekvence različnih vrednosti statističnega znaka,


Če uporabimo zapis s sumacijskim znakom, je izraz podan kot [6]:

𝜎 = √∑ (�̅�− 𝑥𝑘)

2𝑓𝑘𝑛𝑘=1

𝑁 (4.4)

𝜎 = standardni odklon,



Signifikantnost pomeni pomemben, značilen. V statistiki pomeni, da se rezultati zelo verjetno

niso zgodili po naključju [14].


- 21 -

F-test in t-test

F-test se uporablja za primerjavo varianc10

dveh vzorcev z normalno porazdeljeno populacijo.

Je vsak statistični test, v katerem je testna statistika F-porazdelitev pod ničelno hipotezo

H0:µ1=µ2 (aritmetični sredini dveh vzorcev sta enaki) [9].

Analitičen izraz za F-test je [9]:

𝐹𝑖𝑧𝑟 = 𝑠1

2

𝑠22 , 𝑠1

2 > 𝑠22 (4.5)

𝑠12 = kvadrat odklona spremenljivke 1 od aritmetične sredine,

𝑠22 = kvadrat odklona spremenljivke 2 od aritmetične sredine.

Iz tabele se za F-porazdelitev odčita teoretična vrednost F;k1,k2 na nivoju tveganja = 0,05 ali

na drugih nivojih. Prostostni stopnji k1 in k2 se izračunata po izrazih k1 = N1 - 1 in k2 = N2 - 1

[9].

T-test je med najpogosteje uporabljenimi statističnimi metodami za preverjanje hipotez pri

malih vzorcih. S to metodo preverjamo razlike med aritmetičnima sredinama dveh neodvisnih

vzorcev, primerna pa je tudi za preverjanje razlik majhnih vzorcev (n < 30) [9].

T-test je statistična metoda, ki se zelo pogosto uporablja v vseh vrstah raziskav.

Obstajajo tri vrste tega testa; t-test za en vzorec, t-test za neodvisne vzorce in t-test za odvisne

vzorce. Najpogosteje uporabljen je t-test za neodvisne vzorce, s katerim želimo ugotoviti, ali

obstajajo statistično pomembne razlike med dvema neodvisnima skupinama. Za pravilno

izvedbo t-testa potrebujemo pravilne podatke [9].

Vse tri vrste t-testa se uporabljajo na spremenljivkah, ki so na intervalnem in

razmernostnem nivoju. To so številske spremenljivke, kjer so nam jasno poznane razlike med

njimi. To pomeni, da vemo, katera je manjša ali večja in za koliko. Primer takšne

spremenljivke je telesna višina [9].

V primeru, ko je Fizr F;k1,k2, se hipoteza H0 zavrne. Kadar je Fizr F;k1,k2, pa se

hipoteza H0 sprejme, kar pomeni, da se varianci obeh srednjih vrednosti bistveno ne

razlikujeta, in se pristopi k izračunu t-testa po izrazu [9]:

10

Povprečna vrednost kvadratov odklonov spremenljivk od aritmetične sredine [8].


- 22 -

𝑡 = �̅�1− �̅�2

𝑠(�̅�1,�̅�1) √

𝑁1𝑁2

𝑁1+𝑁2 (4.6)

�̅�1, �̅�2 – srednja vrednost posameznega vzorca [9],

𝑠(�̅�1,�̅�2) – standardna napaka [9].

V izrazu 4.6 je standardna napaka 𝑠(�̅�1,�̅�1) izračuna z naslednjim izrazom [9]:

𝑠(�̅�1,�̅�2) = √𝑠2

1(𝑁1−1)+ 𝑠22(𝑁2−1)

𝑁1−𝑁1−2 (4.7)

𝑠(�̅�1,�̅�2) – standardna napaka [9],



Nato izračunano vrednost t-testa primerjamo z odčitano t-vrednostjo iz tabele (t,k) za t-

porazdelitev pri prostostni stopnji k = N1 + N2 - 2 na nivoju tveganja = 0,05 ali drugem

nivoju ter sklepamo o signifikantnosti razlike med dvema srednjima vrednostma [9].

Kadar je Fizr F;k1,k2, pomeni, da se varianci obeh srednjih vrednosti bistveno

razlikujeta, zato ne moremo izračunati skupne standardne deviacije. S t-testom nadaljujemo

tako, da izračunamo standardno napako razlike srednjih vrednosti s pomočjo izraza [9]:

𝑠(�̅�1,�̅�2) = √𝑠1

2

𝑁1+

𝑠22

𝑁2 (4.8)

𝑠(�̅�1,�̅�2) – standardna napaka [9],



in nato t-test po izrazu [9]:

𝑡 =|�̅�1−�̅�2|

𝑠(�̅�1,�̅�2) (4.9)


- 23 -

|�̅�1 − �̅�2| – razlika srednjih vrednosti dveh neodvisnih vzorcev [9],

𝑠(�̅�1,�̅�2) – standardna napaka [9].

Iz tabele za t-porazdelitev se odčita vrednost t,k pri prostostni stopnji k = N1 + N2 - 2. Če je

tizr ttab, se hipoteza zavrne, kar pomeni, da je signifikantnost razlik med dvema

aritmetičnima sredinama statistično pomembna [9].


- 24 -

5 REZULTATI Z DISKUSIJO

5.1 Osnovni podatki merjencev

Merjenci moškega spola so bili različnih starosti, telesne višine in teže, preglednica 5.1.

Preglednica 5.1: Povprečna, minimalna in maksimalna starost, telesna teža in telesna višina

merjencev moškega spola

Starost [leta] Telesna teža [kg] Višina telesa [cm]

Povprečje 34 86,9 181,0

Minimum 15 57,7 161,0

Maksimum 74 133,5 200,0

Povprečna starost merjencev je bila 34 let. Minimalna starost je bila 15 let, maksimalna pa 74

let. Povprečna telesna teža merjencev je bila 86,9 kg. Minimalna telesna teža je bila 57,7 kg,

maksimalna pa 133,5 kg. Povprečna višina telesa merjencev je bila 181,0 cm. Minimalna

telesna višina je bila 161,0 cm, maksimalna pa 200,0 cm.

Merjence moške populacije smo razdelili v starostne skupine do 20 let, od 21 do 30 let,

od 31 do 40 let, od 41 do 50 let in nad 50 let, pri čemer so bili merjenci v starostni skupini do

20 let stari od 15 let naprej. Število in odstotek merjencev po starostnih skupinah prikazuje

preglednica 5.2.

Preglednica 5.2: Število in odstotek merjene moške populacije po starostnih skupinah

Do 20 let Od 21 do 30

let

Od 31 do 40

let

Od 41 do 50

let

Nad 50 let Skupaj

Število

merjencev

8 29 16 18 5 76

Odstotek

merjencev

(%)

11 38 21 24 7 100


- 25 -

V starostni skupini do 20 let je bilo 8 merjencev, kar znaša 11 % vseh moških merjencev. V

starostni skupini od 21 do 30 let je bilo izmerjenih 29 merjencev, kar znaša 38 %. V starostni

skupini od 31 do 40 let je bilo izmerjenih 16 oseb, kar je 21 % vseh moških merjencev,

medtem ko je bilo v starostni skupini od 41 do 50 let izmerjenih 18 oseb oziroma 24 % vseh

moških merjencev. Najmanjše število izmerjenih moških je bilo v starostni skupini nad 50 let,

in sicer 5 oseb (7 %).

Število merjencev moške populacije v starostnih skupinah prikazuje slika 5.1.

Slika 5.1: Število merjencev moške populacije v starostnih skupinah

Povprečne telesne višine in teže merjencev v starostnih skupinah podaja preglednica 5.3.


merjene moške populacije po starostnih skupinah


let

Od 31 do 40

let

Od 41 do 50

let

Nad 50 let

TELESNA

TEŽA

[kg]

Povprečje 86,0 79,2 94,8 91,3 91,8

Minimum 57,7 61,0 70,6 76,5 80,2

Maksimum 128,9 113,9 133,5 118,7 112,0

TELESNA

VIŠINA

[cm]

Povprečje 182,3 179,1 181,6 181,5 178,7

Minimum 164,6 161,1 171,0 169,0 165,0

Maksimum 199,7 189,2 199,0 195,0 197,0


- 26 -

Povprečna telesna teža merjene moške populacije je najnižja v starostni skupini od 21 do 30

let, in sicer 79,2 kg, ter najvišja v starostni skupini od 31 do 40 let, in sicer 94,8 kg.

Najnižja povprečna telesna višina je bila izmerjena v starostni skupini nad 50 let in

najvišja v starostni skupini do 20 let.

Največji razpon med minimalno in maksimalno telesno težo in telesno višino smo

zasledili v starostni skupini do 20 let. V tej skupini so bili merjenci stari od 15 let naprej.

Slika 5.2 prikazuje povprečno telesno težo za posamezno starostno skupino izmerjene moške

populacije, medtem ko slika 5.3 prikazuje povprečno telesno višino za posamezno starostno

skupino izmerjene moške populacije.

Slika 5.2: Povprečna telesna teža izmerjene moške populacije po starostnih skupinah


- 27 -

Slika 5.3: Povprečna telesna višina izmerjene moške populacije po starostnih skupinah

Merjenke ženskega spola so bile prav tako različnih starosti, telesne višine in teže,

preglednica 5.4.

Preglednica 5.4: Povprečna, minimalna in maksimalna vrednost starosti, telesne teže in

telesne višine merjenk ženskega spola

Starost [leta] Telesna teža [kg] Višina telesa [cm]

Povprečje 34 70,2 167,0

Minimum 14 42,8 154,0

Maksimum 61 137,5 187,0

Povprečna starost merjenk je bila 34 let. Minimalna starost je bila 14 let, maksimalna pa 61

let. Povprečna telesna teža merjenk je bila 70,2 kg. Minimalna telesna teža je bila 42,8 kg,

maksimalna pa 137,5 kg. Povprečna višina telesa merjenk je bila 167,0 cm. Minimalna telesna

višina je bila 154,0 cm, maksimalna pa 187,0 cm.

Merjenke ženske populacije smo prav tako razdelili v starostne skupine do 20 let, od 21

do 30 let, od 31 do 40 let, od 41 do 50 let in nad 50 let, pri čemer so bile merjenke v starostni

skupini do 20 let stare od 14 let naprej. Število in odstotek merjenk po starostnih skupinah

prikazuje preglednica 5.5.


- 28 -

Preglednica 5.5: Število in odstotek merjene ženske populacije po starostnih skupinah


let

Od 31 do 40

let

Od 41 do 50

let

Nad 50 let Skupaj

Število

merjenk

21 55 45 41 17 179

Odstotek

merjenk

(%)

12 31 25 23 9 100

V starostni skupini do 20 let je bilo 21 oseb, kar znaša 12 % vseh ženskih merjenk. V starostni

skupini od 21 do 30 let je bilo 55 oseb, to je 31 % vseh ženskih merjenk. V starostni skupini

od 31 do 40 let je bilo izmerjenih 45 oseb, kar znaša 25 % vseh ženskih merjenk, medtem ko

je bilo v starostni skupini od 41 do 50 let izmerjenih 41 oseb oziroma 23 % vseh ženskih

merjenk. Najmanjše število izmerjenih žensk je bilo v starostni skupini nad 50 let, in sicer 17

oseb, kar je 9 % vseh ženskih merjenk.

Število merjenk ženske populacije v starostnih skupinah prikazuje slika 5.4.

Slika 5.4: Število merjenk ženske populacije v starostnih skupinah

Povprečne telesne višine in teže merjenk v starostnih skupinah podaja preglednica 5.6.


- 29 -


merjene ženske populacije po starostnih skupinah


let

Od 31 do 40

let

Od 41 do 50

let

Nad 50 let

TELESNA

TEŽA

[kg]

Povprečje 61,4 65,7 75,7 71,0 79,1

Minimum 47,8 42,8 55,6 51,2 55,0

Maksimum 71,3 115,4 137,5 110,6 113,1

TELESNA

VIŠINA

[cm]

Povprečje 164,7 166,6 169,9 167,0 166,1

Minimum 157,0 154,1 158,0 155,0 158,0

Maksimum 174,0 180,0 187,0 184,0 178,0

Povprečna telesna teža merjene ženske populacije je najnižja v starostni skupini do 20 let, in

sicer 61,4 kg, ter najvišja v starostni skupini nad 50 let, in sicer 79,1 kg.

Najnižja povprečna telesna višina je bila izmerjena v starostni skupini do 20 let in

najvišja v starostni skupini od 31 do 40 let.

Največji razpon med minimalno in maksimalno telesno težo in telesno višino smo

zasledili v starostni skupini od 31 do 40 let.

Slika 5.5 prikazuje povprečno telesno težo za posamezno starostno skupino izmerjene ženske

populacije, medtem ko slika 5.6 prikazuje povprečno telesno višino za posamezno starostno

skupino izmerjene ženske populacije.

Slika 5.5: Povprečna telesna teža izmerjene ženske populacije po starostnih skupinah


- 30 -

Slika 5.6: Povprečna telesna višina izmerjene ženske populacije po starostnih skupinah


- 31 -

5.2 Telesne mere merjene populacije

5.2.1 Povprečne telesne mere merjene moške populacije

Povprečne telesne mere (�̅�), minimalne (min), maksimalne (max) in standardne deviacije (s)

višine telesa, obsega prsnega koša, obsega pasu, obsega bokov, obsega nadlakti in obsega

stegna merjene moške populacije podaja preglednica 5.7.


telesnih mer izmerjene moške populacije

Višina

telesa

[cm]

Obseg

prsnega

koša

[cm]

Obseg

pasu

[cm]

Obseg

bokov

[cm]

Obseg

nadlakti

[cm]

Obseg

stegna

[cm]

�̅� 180,5 101,1 91,8 102,8 31,4 56,2

min 161,1 86,2 67,5 86,0 23,5 45,0

max 199,7 130,0 135,2 133,2 43,2 75,1

s 7,9 9,6 13,7 8,9 3,7 5,9

Povprečna višina telesa merjencev moške populacije je 180,5 cm. Minimalna izmerjena višina

telesa je 161,1 cm in maksimalna 199,7 cm, standardna deviacija je 7,9 cm. Povprečni obseg

prsnega koša znaša 101,1 cm, minimalni 86,2 cm in maksimalni 130,0 cm, standardna

deviacija je 9,6 cm. Povprečni obseg pasu znaša 91,8 cm, minimalni 67,5 cm in maksimalni

135,2 cm, standardna deviacija je 13,7 cm. Povprečni obseg bokov je 102,8 cm, medtem ko je

minimalni obseg bokov 86,0 cm in maksimalni 133,2 cm, standardna deviacija je 8,9 cm.

Povprečni obseg nadlakti je 31,4 cm, minimalni 23,5 cm in maksimalni 43,2 cm, standardna

deviacija je 3,7 cm. Povprečni obseg stegna znaša 56,2 cm, minimalni 45,0 cm in maksimalni

75,1 cm, standardna deviacija je 5,9 cm.

Videz povprečnega moškega telesa, ob upoštevanju izračunanih povprečnih telesnih

mer, je prikazan s pomočjo virtualne simulacije moškega tridimenzionalnega (3D) telesnega

modela, slika 5.7. Virtualno simulacijo 3D-telesnega modela smo izvedli s programsko

opremo OptiTex 3D, ki nudi parametričnega 3D-manikina s spremenljivimi telesnimi merami.


- 32 -

Slika 5.7: Virtualna simulacija povprečnega moškega telesa za izmerjeno populacijo

Na enak način smo v nadaljevanju prikazali tudi videz povprečnega ženskega telesa za

izmerjeno populacijo kot tudi videz moških in ženskih teles za posamezne starostne skupine

merjene populacije.

5.2.2 Povprečne telesne mere merjene ženske populacije

Povprečne telesne mere višine telesa, nadprsnega obsega, obsega pasu, obsega bokov, obsega

nadlakti in obsega stegna ter minimalne in maksimalne telesne mere in standardne deviacije

merjene ženske populacije podaja preglednica 5.8.


- 33 -


telesnih mer ženske populacije

Višina

telesa

[cm]

Nadprsni

obseg

[cm]

Obseg

pasu

[cm]

Obseg

bokov

[cm]

Obseg

nadlakti

[cm]

Obseg

stegna

[cm]

�̅� 167,3 90,9 79,9 101,4 28,7 57,0

min 154,1 74,0 61,5 84,0 20,0 45,0

max 187,0 119,0 128,0 148,0 47,0 83,0

s 6,0 9,5 11,9 11,0 4,3 6,8

Povprečna višina telesa merjenk ženske populacije je 167,3 cm. Minimalna izmerjena višina

telesa je 154,1 cm in maksimalna 187,0 cm, standardna deviacija je 6,0 cm. Povprečni

nadprsni obseg znaša 90,9 cm, minimalni 74,0 cm in maksimalni 119,0 cm, standardna

deviacija je 9,5 cm. Povprečni obseg pasu znaša 79,9 cm, minimalni 61,5 cm in maksimalni

128,0 cm, standardna deviacija je 11,9 cm. Izračunan povprečni obseg bokov je 101,4 cm,

medtem ko je minimalni obseg bokov 84,0 cm in maksimalni 148,0 cm, standardna deviacija

znaša 11,0 cm. Povprečni obseg nadlakti je 28,7 cm, minimalni 20,0 cm in maksimalni 47,0

cm. Standardna deviacija je 4,3 cm. Povprečni obseg stegna znaša 57,0 cm, minimalni 45,0

cm in maksimalni 83,0 cm, standardna deviacija znaša 6,8 cm.

Videz povprečnega ženskega telesa, ob upoštevanju izračunanih povprečnih telesnih mer,

prikazuje slika 5.8.


- 34 -

Slika 5.8: Virtualna simulacija povprečnega ženskega telesa za izmerjeno populacijo


- 35 -

5.3 Povprečne telesne mere merjene populacije po starostnih skupinah

5.3.1 Povprečne telesne mere merjene moške populacije po starostnih skupinah

Povprečne telesne mere (�̅�), minimalne (min), maksimalne (max) in standardne deviacije (s)

višine telesa, obsega prsnega koša, obsega pasu, obsega bokov, obsega nadlakti in obsega

stegna merjene moške populacije po starostnih skupinah podaja preglednica 5.9.


deviacije telesnih mer merjene moške populacije po starostnih skupinah


let

Od 31 do 40

let

Od 41 do 50

let

Nad 50 let

Višina telesa

[cm]

𝒙 182,3 179,1 181,6 181,5 178,7

min 164,6 161,1 171,0 169,0 165,0

max 199,7 189,2 199,0 195,0 197,0

s 10,5 7,0 8,2 6,8 11,8

Obseg prsnega

koša

[cm]

𝒙 100,4 96,4 104,4 104,1 107,3

min 86,2 87,4 91,0 86,8 99,4

max 130,0 113,1 127,2 117,0 112,5

s 14,2 7,1 10,7 8,3 4,8

Obseg pasu

[cm]

𝒙 86,9 85,8 96,8 97,4 97,8

min 67,5 72,0 74,5 75,1 87,0

max 118,6 110,0 135,2 113,0 112,0

s 16,5 10,2 17,6 10,7 10,0

Obseg bokov

[cm]

𝒙 103,3 100,2 104,0 104,8 105,6

min 86,0 88,6 89,0 96,5 101,3

max 133,2 115,4 126,0 116,0 117,5

s 15,3 7,0 11,3 5,5 6,8

Obseg nadlakti

[cm]

𝒙 31,0 30,0 32,5 32,7 32,2

min 23,5 26,0 27,0 27,0 31,2

max 43,2 37,8 39,5 37,5 35,0

s 6,5 3,0 3,3 3,3 1,6

Obseg stegna

[cm]

𝒙 58,0 54,4 57,0 57,3 56,7

min 47,0 45,0 51,0 46,0 53,9

max 75,1 66,0 70,0 68,3 60,5

s 9,2 5,8 5,3 5,5 3,0


- 36 -

Povprečne vrednosti višine telesa po starostnih skupinah se gibajo od 178,7 cm do 182,3 cm,

preglednica 5.9. Slika 5.9 prikazuje povprečne višine telesa po starostnih skupinah za

izmerjeno moško populacijo. Najvišja povprečna vrednost višine telesa je v starostni skupini

do 20 let, najmanjša pa v starostni skupini nad 50 let.

Slika 5.9: Povprečne vrednosti višine telesa po starostnih skupinah izmerjene moške

populacije

Povprečne vrednosti obsegov prsnega koša po starostnih skupinah se gibajo od 96,4 cm do

107,3 cm, preglednica 5.9. Slika 5.10 prikazuje povprečne obsege prsnega koša po starostnih

skupinah za izmerjeno moško populacijo. Opazimo lahko trend naraščanja povprečnega

obsega prsnega koša s starostjo. Odstopanje je opazno za starostno skupino od 21 do 30 let, v

kateri je povprečni obseg prsnega koša najnižji.


- 37 -

Slika 5.10: Povprečni obsegi prsnega koša po starostnih skupinah izmerjene moške populacije

Povprečne vrednosti obsegov pasu po starostnih skupinah se gibajo od 85,8 cm do 97,8 cm.

Slika 5.11 prikazuje povprečne obsege pasu po starostnih skupinah. Opazimo lahko trend

naraščanja povprečnega obsega pasu s starostjo. Manjše odstopanje je opazno ponovno v

starostni skupini od 21 do 30 let, v kateri je povprečni obseg pasu najnižji.

Slika 5.11: Povprečni obsegi pasu po starostnih skupinah izmerjene moške populacije

Povprečne vrednosti obsegov bokov po starostnih skupinah se gibajo od 100,2 cm do 105,6

cm.


- 38 -

Slika 5.12 prikazuje povprečne obsege bokov po starostnih skupinah. Opazimo lahko trend

naraščanja povprečnega obsega bokov s starostjo, kjer prav tako odstopa starostna skupina pd

21 do 30 let, v kateri je povprečni obseg bokov najnižji.

Slika 5.12: Povprečni obsegi bokov po starostnih skupinah izmerjene moške populacije

Slika 5.13 prikazuje povprečne obsege nadlakti po starostnih skupinah. V starostni skupini od

21 do 30 let je opaziti, da je povprečni obseg nadlakti najnižji. Povprečne vrednosti obsegov

nadlakti po starostnih skupinah se gibajo od 30,0 cm do 32,7 cm.


- 39 -

Slika 5.13: Povprečni obsegi nadlakti po starostnih skupinah izmerjene moške populacije

Povprečne vrednosti obsegov stegna po starostnih skupinah se gibajo od 54,4 cm do 58,0 cm.

Največja povprečna vrednost obsega stegna je v starostni skupini do 20 let, najmanjša pa v

starostni skupini od 21 do 30 let. Slika 5.14 prikazuje povprečne obsege stegna po starostnih

skupinah izmerjene moške populacije.

Slika 5.14: Povprečni obsegi stegna po starostnih skupinah izmerjene moške populacije


- 40 -

Videz povprečnega moškega telesa v posameznih starostnih skupinah, ob upoštevanju

izračunanih povprečnih telesnih mer, prikazuje slika 5.15.

Do 20 let Od 21 do 30 let Od 31 do 40 let Od 41 do 50 let Nad 50 let

Slika 5.15: Virtualna simulacija povprečnega moškega telesa v posameznih starostnih

skupinah


- 41 -

Rezultati moške populacije kažejo, da so najvišje izračunane povprečne vrednosti za obseg

prsnega koša, obseg pasu in obseg bokov, preglednica 5.9, pri starostni skupini nad 50 let.

Največji izračunan povprečni obseg nadlakti najdemo v starostni skupini od 41 do 50 let in

obseg stegna v starostni skupini do 20 let, preglednica 5.9. Najnižje izračunane povprečne

vrednosti vseh glavnih telesnih mer so v starostni skupini od 21 do 30 let, razen telesne višine,

ki je najnižja v starostni skupini nad 50 let, preglednica 5.9.

Če primerjamo povprečne telesne mere vse merjene moške populacije s povprečnimi

telesnimi merami v posameznih starostnih skupinah, ugotovimo, da vsi merjeni obsegi oz.

povprečne vrednosti obsegov vse merjene moške populacije, z izjemo obsega stegna, ležijo

med starostnima skupinama od 21 do 30 let in od 31 do 40 let, preglednici 5.7 in 5.9.

Podobno lahko ugotovimo s slik virtualne simulacije povprečnega moškega telesa v

posamezni starostni skupini, slika 5.15. Opazimo vidno razliko med postavami teles moških,

starih do 30 let (starostni skupini do 20 let, od 21 do 30 let), in tistih, starih nad 30 let

(starostne skupine 31 do 40 let, od 41 do 50 let, nad 50 let), slika 5.15. Na podlagi rezultatov

povprečnih telesnih mer vse merjene moške populacije in v posameznih starostnih skupinah

domnevamo, da lahko sprejmemo postavljeno hipotezo H1: povprečne telesne mere vseh

merjencev moške populacije se razlikujejo od povprečnih telesnih mer moške populacije v

posameznih starostnih skupinah.


- 42 -

5.3.2 Povprečne telesne mere merjene ženske populacije po starostnih skupinah

Povprečne vrednosti, minimalne in maksimalne telesne mere merjene ženske populacije po

starostnih skupinah so podane v preglednici 5.10.


deviacije telesnih mer merjene ženske populacije po starostnih skupinah.


let

Od 31 do 40

let

Od 41 do 50

let

Nad 50 let

Višina telesa

[cm]

𝒙 164,7 166,6 169,9 167,0 166,1

min 157,0 154,1 158,0 155,0 158,0

max 174,0 180,0 187,0 184,0 178,0

s 4,3 5,5 6,7 5,9 5,4

Nadprsni

obseg

[cm]

𝒙 85,4 87,9 93,8 92,4 96,4

min 78,0 74,8 80,0 77,0 74,0

max 93,0 108,2 118,6 115,6 119,0

s 5,1 8,0 10,2 9,5 11,1

Obseg pasu

[cm]

𝒙 70,9 76,8 83,5 82,1 86,6

min 62,0 61,5 65,5 64,0 71,0

max 81,0 112,0 128,0 113,0 107,0

s 5,9 10,9 13,6 10,5 10,7

Obseg bokov

[cm]

𝒙 95,0 98,9 104,2 101,5 110,0

min 84,0 84,0 85,6 86,0 93,0

max 102,5 136,0 148,0 128,0 124,0

s 6,0 10,9 12,3 8,9 9,4

Obseg nadlakti

[cm]

𝒙 26,3 27,4 30,0 29,2 31,4

min 22,0 20,0 22,2 22,0 24,0

max 32,0 44,0 47,0 39,0 45,0

s 2,3 4,3 4,7 3,4 4,7

Obseg stegna

[cm]

𝒙 53,4 55,4 60,3 56,3 59,1

min 46,0 45,2 46,1 45,0 48,0

max 65,1 74,0 83,0 69,0 68,0

s 5,5 6,7 7,6 5,3 5,4

Povprečne vrednosti višine telesa merjene ženske populacije po starostnih skupinah se gibajo

od 164,7 cm do 169,9 cm. Slika 5.16. prikazuje povprečne višine telesa po starostnih


- 43 -

skupinah. Opazimo lahko trend zviševanja višine telesa do starostne skupine od 31 do 40 let

in nato zniževanja povprečnih višin telesa s starostjo.

Slika 5.16: Povprečne vrednosti višine telesa po starostnih skupinah merjene ženske

populacije

Povprečne vrednosti nadprsnega obsega merjene ženske populacije po starostnih skupinah se

gibajo od 85,4 cm do 96,4 cm. Slika 5.17 prikazuje povprečne nadprsne obsege po starostnih

skupinah. Opazimo trend naraščanja povprečnega nadprsnega obsega s starostjo. Pri tem od

trendne linije odstopa starostna skupina od 41 do 50 let.

Slika 5.17: Povprečni nadprsni obsegi po starostnih skupinah merjene ženske populacije


- 44 -

Povprečne vrednosti obsegov pasu merjene ženske populacije po starostnih skupinah se

gibajo od 70,9 cm do 86,6 cm. Slika 5.18 prikazuje povprečne obsege pasu po starostnih

skupinah. Opazimo lahko trend naraščanja povprečnega obsega pasu s starostjo, od katerega

odstopa starostna skupina od 41 do 50 let.

Slika 5.18: Povprečni obsegi pasu po starostnih skupinah merjene ženske populacije

Povprečne vrednosti obsegov bokov merjene ženske populacije po starostnih skupinah se

gibajo od 95,0 cm do 110,0 cm. Slika 5.19 prikazuje povprečne obsege bokov po starostnih

skupinah. Opazimo lahko trend naraščanja povprečnega obsega bokov s starostjo, od katerega

odstopa starostna skupina od 41 do 50 let.


- 45 -

Slika 5.19: Povprečni obsegi bokov po starostnih skupinah merjene ženske populacije

Povprečne vrednosti obsegov nadlakti po starostnih skupinah se gibajo od 26,3 cm do 31,4

cm. Slika 5.20 prikazuje povprečne obsege nadlakti po starostnih skupinah. Opazimo lahko

trend naraščanja povprečnega obsega nadlakti s starostjo, od katerega odstopa starostna

skupina od 41 do 50 let.

Slika 5.20: Povprečni obsegi nadlakti po starostnih skupinah merjene ženske populacije

Povprečne vrednosti obsegov stegna po starostnih skupinah se gibajo od 53,4 cm do 60,3 cm.

Slika 5.21 prikazuje povprečne obsege stegna po starostnih skupinah. Opazimo, da je


- 46 -

povprečje izmerjenih obsegov stegna najnižje v starostni skupini do 20 let in najvišje v

starostni skupini od 31 do 40 let.

Slika 5.21: Povprečni obsegi stegna po starostnih skupinah merjene ženske populacije

Videz povprečnega ženskega telesa v posameznih starostnih skupinah, ob upoštevanju

izračunanih povprečnih telesnih mer merjene ženske populacije, je prikazan s pomočjo

virtualne simulacije tridimenzionalnega (3D) telesnega modela, slika 5.22.


- 47 -

Do 20 let Od 21 do 30 let Od 31 do 40 let Od 41 do 50 let Nad 50 let

Slika 5.22: Virtualna simulacija povprečnega ženskega telesa v posameznih starostnih

skupinah

Rezultati ženske populacije kažejo, da so najvišje izračunane povprečne vrednosti za obseg

pasu, nadprsni obseg, obseg bokov in obseg nadlakti pri starostni skupini nad 50 let. Največji

izračunan povprečni obseg stegna najdemo pri starostni skupini od 31 do 40 let, kot tudi

najvišjo izmerjeno telesno višino. Najnižje izračunane povprečne vrednosti vseh glavnih


- 48 -

telesnih mer so v starostni skupini do 20 let. Opazimo lahko trend naraščanja za izmerjene

povprečne telesne mere nadprsnega obsega, obsega pasu, obsega bokov in obsega nadlakti s

starostjo. Pri povprečnih merah višine telesa merjene ženske populacije je razviden trend

zviševanja do starostne skupine od 31 do 40 let in nato trend zniževanja povprečnih mer

višine telesa s starostjo.

Če primerjamo povprečne telesne mere vse merjene ženske populacije s povprečnimi

telesnimi merami v posameznih starostnih skupinah, ugotovimo, da vsi merjeni obsegi oz.

povprečne vrednosti obsegov vse merjene ženske populacije ponovno ležijo med starostnima

skupinama od 21 do 30 let in od 31 do 40 let, preglednici 5.8 in 5.10.

Podobno lahko ugotovimo s slik virtualne simulacije povprečnega ženskega telesa v

posamezni starostni skupini, slika 5.22. Opazimo vidno razliko med postavami teles žensk,

starih do 30 let (starostni skupini do 20 let, od 21 do 30 let), in tistih, starih nad 30 let

(starostne skupine od 31 do 40 let, od 41 do 50 let, nad 50 let), slika 5.22. Na podlagi

rezultatov povprečnih telesnih mer vse merjene ženske populacije in v posameznih starostnih

skupinah domnevamo, da lahko sprejmemo postavljeno hipotezo H2: povprečne telesne mere

vseh merjencev ženske populacije se razlikujejo od povprečnih telesnih mer ženske populacije

v posameznih starostnih skupinah.

Da bi z gotovostjo lahko sprejeli postavljene hipoteze H1 do H4, smo v nadaljevanju

pristopili k statistični analizi.


- 49 -

5.4 Statistična analiza telesnih mer

Za analizo izmerjenih telesnih mer moške in ženske populacije smo uporabili opisno

statistično analizo oz. deskriptivno statistično analizo. To je analiza, s katero raziskujemo

sestavo zbranih ali opazovanih podatkov in različne zveze med njimi. O opisnih statističnih

analizah lahko govorimo, kadar predstavljamo npr. velikost vzorca (N), odstotke vzorca (%),

frekvence (f), minimalne (min) in maksimalne (max) vrednosti, srednje vrednosti (�̅�) itn. Ta

analiza ne vključuje statističnega sklepanja, niti posploševanja, temveč z njo zgolj opisujemo

podatke [15].

S statistično analizo telesnih mer smo ugotavljali, ali lahko postavljene hipoteze H1,

H2, H3 in H4 sprejmemo ali zavrnemo.

5.4.1 Analiza signifikantnosti razlik med povprečnimi telesnimi merami celotne

merjene moške in ženske populacije in povprečnimi telesnimi merami v

posameznih starostnih skupinah za merjeno moško in žensko populacijo

Signifikantnost razlik med povprečnimi telesnimi merami celotne merjene moške in ženske

populacije in povprečnimi telesnimi merami v posameznih starostnih skupinah za merjeno

moško in žensko populacijo je raziskana na podlagi statističnega vrednotenja rezultatov s

pomočjo F-testa in t-testa na nivoju tveganja 𝛼 = 0,5 [9].

Rezultati statistične analize signifikantosti razlik med povprečnimi telesnimi merami

celotne moške populacije in povprečnimi telesnimi merami v posamezni starostni skupini (do

20 let, od 21 do 30 let, od 31 do 40 let, od 41 do 50 let in nad 50 let) so zbrani v preglednici

5.11.


- 50 -


telesnimi merami celotne moške populacije in povprečnimi telesnimi merami posameznih

starostnih skupin

Celotna moška populacija in starostna skupina do 20 let

Fizr Ftab H0: 1 = 2 Tizr Ttab Signifikantna razlika

VT 1,78

2,13

Se potrdi 0,59 1,99 Statistično nepomembna

OPr 2,18 Se zavrne -0,13 2,31 Statistično nepomembna

OPa 1,45 Se potrdi -0,93 1,99 Statistično nepomembna

OBo 2,93 Se zavrne 0,10 2,31 Statistično nepomembna

ONa 3,09 Se zavrne -0,19 2,36 Statistično nepomembna

OSt 2,38 Se zavrne 0,56 2,31 Statistično nepomembna

Documents

KONSTRUIRANJE OBLAČIL IN - COnnecting REpositories · 2017. 11. 28. · OPr – Obseg prsi OPa – Obseg pasu OBo – Obseg bokov OV – Obseg vratu GRI – Globina rokavnega izreza