Upload
edi-berk
View
240
Download
4
Embed Size (px)
DESCRIPTION
The Honourable Wine Convent of St Urban Ljubljana was founded on St Martin’s Day, 11 November 1993. Its headquarters was first located in the Ljubljana Town Hall, then later moved to the Ljubljana Castle. Since 31 May 2013 its Ceremonial Seat has been located in the Castle’s Archers’ Tower. The Convent gets its name from St Urban, whose name day is 25 May. This day marks the start of the blossoming of the vine, which is why for seven centuries, St Urban has been the spring patron of vinegrowers and winemakers. The Wine Convent is a congregation of men. In total it numbers 21 members, all of whom love and respect the vine and wine and work to nurture and develop a true culture of wine enjoyment. In each other’s pleasant company, they familiarise themselves with the special features and characteristics of Slovenian wines and with the ways they are deeply entrenched in the days and holidays of the wine-growing regions; they also take an interest in European and international wines.
Citation preview
ČASTIVREDNIVINSKI KONVENT SV. URBANA
LJUBLJANA
1993–2013
USTANOVLJEN
1993S SEDEŽEM NA
LJUBLJANSKEM GRADU
Člani Častivrednega vinskega konventa sv. Urbana Ljubljana(z leve proti desni) Andrej Kopač, dr. Julij Nemanič, Boris Ostan, Dušan Brejc, Stane Miklavec,
Darko Brlek, dr. Janez Bogataj, Izidor Rejc, dr. Janez Čebulj, Edi Berk, Andrej Mlakar,dr. Vito Hazler, Tomaž Marinček, Igor Štemberger, Ljubo Žužek,
(spodaj desno) Samo Nučič in Rok Kvaternik.
KONVENTUALI
Člani
Častivrednega vinskega konventa sv. Urbana
Ljubljana
*
Vinski kapitelj
Edi Berk
(pretor 2013-)
(skrbnik podobe 1993-2013)
dr. Janez Čebulj
(kancler)
(kancler 1993-2000)
(pretor 2000-2013)
dr. Janez Bogataj
(protokolist)
Andrej Mlakar
(zakladnik)
Stane Miklavec
(skrbnik Svečanega sedeža)
Boris Ostan
(glasník)
Dušan Brejc
(okuševalec)
Darko Brlek
(član kapitlja)
Člani
dr. Vito Hazler
Andrej Kopač
Rok Kvaternik
Tomaž Marinček
dr. Julij Nemanič
Samo Nučič
Izidor Rejc
(pretor 1993-2000)
(kancler 2000-2013)
Igor Štemberger
Ljubo Žužek
Častivredni vinski konvent sv. Urbana Ljubljana je
bil ustanovljen na martinovo, 11. novembra 1993.
Njegov sedež je bil najprej v ljubljanski mestni hiši,
nato pa na Ljubljanskem gradu, kjer je v Stolpu
strelcev od 31. maja 2013 tudi njegov Svečani
sedež. Vinski konvent je moško omizje, ob polni
zasedenosti z 21 člani, ki ljubijo in spoštujejo
vinsko trto in vino. Kot pove že beseda konvent
(sestanek, zbor, zborovanje …), se njegovi člani ali
konventuali družijo na zborih Vinskega konventa
z namenom, da bi gojili in spodbujali pravo
kulturo uživanja vina. Ob prijetni družabnosti
spoznavajo posebnosti in značilnosti slovenskih
vin ter njihove vpetosti v vsakdanjike in praznike
vinorodnih dežel, prav tako pa spoznavajo tudi
evropska in svetovna vina, njihove posebnosti ter
povezanosti s kulinaričnimi kulturami. Na zborih
Vinskega konventa sprejemajo tudi določene
sklepe in usmeritve svojega delovanja, ki jih
izvršuje Vinski kapitelj pod vodstvom pretorja.
Ostali člani Vinskega kapitlja so še kancler,
zakladnik, protokolist, skrbnik Svečanega sedeža,
glasník, okuševalec in član kapitlja. Največ pozor-
nosti namenjajo vinom Slovenije iz vseh treh njenih
vinorodnih dežel, Primorske, Podravja in Posavja,
iz katerih vsako leto izberejo tudi belo in rdeče
konventno vino. Konventuali razumejo svoje po-
slanstvo kot “čisto vest” slovenskega vina, zato na
shodih razpravljajo o različnih področjih gospo-
darskega, družbenega in duhovnega prizadevanja,
ki so na različne načine povezana z vinom. Vino
je lahko veliko več kot le pijača in sooblikuje spo-
znanja o kulturni in naravni dediščini, literaturi,
arhitekturi in oblikovanju, vinski trgovini, prehrani,
medkulturnih stikih, glasbeni kulturi, umetnosti,
ritualnih praksah idr. Razumeti ga moramo v šte-
vilnih zvezah in pomenih. Če je tako, se nam tudi
njegova kulturna dediščina in sodobnost poka-
žeta v popolnoma drugačni luči in v veliko večjih
razsežnostih.
Temeljna dejavnost Konventa je povezana s
skrbjo za vinsko trto, ki raste na Ljubljanskem
gradu. Konvent odlično sodeluje z Ljubljanskim
gradom, s katerim skupaj pripravljata nekatere že
tradicionalne prireditve, povezane z grajsko trto:
prvi rez trte, trgatev, mestno martinovanje in sve-
čano vlaganje konventnih vin. Konventuali imajo
poleg navedenih še nekaj drugih, le konventnih
srečanj, in sicer Pozdrav pomladi, urbanovo,
Pozdrav jeseni in izbor konventnih vin. Slednjega
izvedejo z degustacijo vsako leto v drugi izbrani
slovenski vinski kleti. Izbrani belo in rdeče vino sta
opremljeni s posebno konventno etiketo. Konvent
vsako leto podari steklenice izbranih vin Mestni
občini Ljubljana in Ljubljanskemu gradu za njune
posebne protokolarne potrebe. Shranjene so v
posebnih vinskih vitrinah v pritličju Stolpa strelcev
na Ljubljanskem gradu, kjer je tudi Svečani sedež
Častivrednega vinskega konventa sv. Urbana
Ljubljana. Na vseh shodih Konventa so poleg vin
prisotne tudi izbrane jedi, ki skupaj z vini zaokro-
žajo posamezne tematske zgodbe o vinih in vin-
skih kulturah.
Konventuali se ne oblačijo v posebne kostume.
Njihovo razpoznavno znamenje so značke z zna-
kom Konventa, ki jih nosijo na suknjičih.
Konventov shodni pozdrav je:
“Ad maiorem vini gloriam!”
in odgovor:
“Tako bodi!”
Z URBANOM UBRANO V ČAST VINA
ČASTIVREDNI VINSKI KONVENT SV. URBANA LJUBLJANA
11. 11. 1993
Ob ustanovitvi Častivrednega vinskega konventa
sv. Urbana Ljubljana je bila izdana posebna sve-
čana listina, ki je pisno pričevanje o tem dogodku.
Ustanovna listina govori o temeljnem namenu
ustanovitve Častivrednega vinskega konventa
sv. Urbana Ljubljana in povezanosti delovanja
konventualov z zavetnikom, po katerem se Konvent
imenuje.
Konvent nosi ime po sv. Urbanu, ki goduje 25. maja.
Ta dan označuje začetek cvetenja vinske trte, zato
je spomladanski sv. Urban že sedem stoletij zaščit-
nik vinogradnikov in vinarjev. Sv. Urban je upodo-
bljen s tiaro na glavi, v roki pa ima knjigo, na
kateri je grozd na listu vinske trte. Ti atributi so
bili izhodišče za oblikovanje znaka in celostne
grafične podobe Konventa.
Znak Vinskega konventa sv. Urbana Ljubljana je
okrogle oblike, simbolično za obliko vinskega
soda in za krog ljudi, ki se družijo ob plemeniti
ideji. V sredini kroga so Urbanovi simboli: knjiga,
ki ponazarja modrost, na njej je grozd na listu vin-
ske trte, na spodnji strani pa horizontalna pasica z
nazivom lokacije, ki umiri in postavi znak na trden
temelj. Izbrane barve so svetlo zelenkasta in
bordo rdeča za belo in rdeče grozdje ter vino,
zlata za žlahtnost in črna za jasno risbo.
Zasnovi znaka in izpeljani osnovni celostni grafični
podobi se pridružujejo tudi oblikovani jedilniki,
vabila, različne spominske in častne listine, označe-
valne table na Ljubljanskem gradu, vinske etikete
in darilne škatle.
USTANOVITEV, ZAPISANA V LISTINI
USTANOVNA LISTINA
m•c•m•x•c•i•i•i
Sveti Urban, ki goduje 25. maja, je eden od po-
membnih zavetnikov vinogradov, vinogradnikov,
sodarjev in posredno tudi vina. Častijo ga kot
zavetnika proti mrazu, neurju, streli in pijanosti.
V dneh okoli njegovega praznika začne cveteti
vinska trta, zato ga od 9. stoletja dalje častijo kot
enega njenih glavnih zavetnikov. V Sloveniji ima to
vlogo že več kot 700 let, ko so mu začeli od
druge polovice 14. stoletja na vinorodnih območ-
jih posvečati cerkve in oltarje. Urban I. je bil
papež, ki je vodil Cerkev v letih od 222 do 230.
O njegovem življenju in delu je komaj kaj zna-
nega. Poleg tega so se na 25. maja spominjali tudi
nekega škofa Urbana, ki je bil mučenec v času
vladanja cesarja Decija, ok. l. 250. Neuki razlagalci
so oba Urbana zamenjali in so god papeža
Urbana I. prenesli na 25. maj. Zaradi številnih
negotovosti in zmede od leta 1969 Cerkev ne
obhaja več njegovega godovnega praznika, ohranja
pa se kot večstoletna tradicija na vinorodnih
območjih. V Sloveniji je njegovo čaščenje najzna-
čilnejše za vinorodno deželo Podravje, v Evropi
pa je razširjeno v nemških vinorodnih deželah,
zlasti na Frankovskem, Badenskem in v Alzaciji.
Povezanost s trto in vinom je vidna v njegovih
upodobitvah: na glavi ima papeško tiaro, v roki pa
drži knjigo z grozdom na listu vinske trte ali le
grozd. Poznane so tudi različice, na primer ta, da
drži v roki kol s trsom, na njem pa raste lep grozd.
Ime Urban izvira iz latinske besede urbanus in
pomeni prebivalca mesta, meščana, prijatelja
mestnega življenja, tudi uglajenega, olikanega,
duhovitega in drznega. Urbanus je bil torej meš-
čan, tako kot je bil rusticus oznaka za prebivalce
vasi. Iz latinskega urbanus je nastalo več izrazov,
ki jih pogosto uporabljamo, npr. urbanist, urbani-
zacija, urbanizem.
OKOLI URBANA TRTA ZACVETI
SVETI URBAN
25. maj
Martinovanje je danes eden najpopularnejših in
najbolj množičnih praznikov v Sloveniji, tudi v ne-
vinorodnih območjih. Praznujemo ga 11. novembra,
pogosto tudi do 14 dni, odvisno od dneva v tednu
z godovnim dnem. Sveti Martin se je rodil okoli
leta 316 v panonskem mestu Sabaria, tj. v današ-
njem Szombathelyju ali slovensko Sombotelu na
sosednjem Madžarskem. S petnajstimi leti je odšel
za vojaka in kmalu postal častnik gardne konje-
nice. Čeprav mu vojaška služba ni bila po godu, jo
je vestno opravljal. Predvsem je nesebično poma-
gal ljudem in se jim zato zelo priljubil. V leto 334
sega legendarna pripoved, kako je Martin v
mrzlem večeru jahal proti taboru svoje enote pri
Amiensu severno od Pariza in srečal prezeblega
berača. Odrezal mu je del svojega vojaškega
plašča, da se je za silo ogrel. Pripoved govori, da
je Martin že naslednjo noč zagledal Kristusa, oble-
čenega v polovico njegovega plašča. Zato Martina
upodabljajo kot vojaka na konju, ki z mečem reže
svoj plašč in ga daje beraču. Martin se je kmalu
poslovil od vojaške službe in se posvetil misijon-
skemu delu ter študiju Svetega pisma. V drugi
polovici 4. stoletja je bil izvoljen za škofa v fran-
coskem mestu Toursu. Kljub temu uglednemu
imenovanju je ohranil skromno puščavniško življe-
nje in živel v revni koči pred mestnimi vrati. Umrl
je 8. novembra 397 v kraju Candes pri Toursu,
pokopali pa so ga 11. novembra. Njegovo čaščenje
se je razširilo na ozemlju današnje Slovenije pod
frankovskim vplivom že med 7. in 10. stoletjem.
Domnevno je prevzel vlogo nekega predkrščan-
skega praznovanja zaključka letine. Med pridelki
letine je bilo tudi vino in v času njegovega godov-
nega dne naj bi mošt povrel in se spremenil v vino.
Pogosto upodabljajo svetega Martina tudi kot
škofa z gosjo. Slednja ima več pomenov. Najprej
je povezana z legendo, ki pravi, da se je Martin
skril med jato gosi, ko so mu želeli sporočiti, da
bo postal škof. Gos je povezana tudi z eno od
daritvenih živali, ki so jih predkrščanski predniki
darovali ob zaključku letine.
OD VOJAKA DO ŠKOFA
SVETI MARTIN
11. november
21. 3.
POZDRAV POMLADI
*
4. 4.
PRVI REZ GRAJSKE TRTE
*
25. 5.
URBANOVO
*
23. 9.
POZDRAV JESENI
*
10. 10.
MESTNA TRGATEV
*
11. 11.
MESTNO MARTINOVANJE
*
12. 12.
SVEČANO VLAGANJE KONVENTNEGA VINA
PRAZNIČNO KONVENTNO LETO
NA LJUBLJANSKEM GRADU
prireditve
Praznično konventno leto na Ljubljanskem gradu
Častivredni vinski konvent svetega Urbana Ljubljana
pripravlja naslednje glavne shode na Ljubljanskem gradu
in na drugih
za te priložnosti posebej izbranih lokacijah:
✶
Pozdrav pomladi – 21. marec
Prvo srečanje konventualov v tekočem letu s tematskim vinskim večerom.
✶
Prvi rez grajske trte – 4. april
Svečana prireditev, s katere gostje kot spominke odnesejo tudi rozge grajske trte.
✶
Urbanovo − 25. maj
Osrednja svečanost za konventuale in povabljene goste s tematskim vinskim večerom.
✶
Pozdrav jeseni − 23. september
Jesensko srečanje konventualov z izborom konventnega belega in rdečega vina,
kar poteka v izbrani vinski kleti ali na Svečanem sedežu Konventa.
✶
Mestna trgatev grajske trte – 10. oktober
Svečana trgatev grajske trte s programom in pogostitvijo.
✶
Mestno martinovanje − 11. november
Predstavitev količine in kakovosti vina pretekle letine
s kulturnim programom in martinovanjem.
✶
Svečano vlaganje steklenic konventnih vin – 12. december
Konvent vsako leto podari Mestni občini Ljubljana in Ljubljanskemu gradu
po dvanajst steklenic belega in rdečega konventnega vina,
ki ga vložijo v vinski vitrini na Svečanem sedežu Konventa
v Stolpu strelcev na Ljubljanskem gradu.
PRAZNIČNO KONVENTNO LETO
NA LJUBLJANSKEM GRADU
prireditve
Prvo srečanje konventualov Častivrednega
vinskega konventa sv. Urbana Ljubljana v tekočem
letu se imenuje Pozdrav pomladi. Na njem spre-
govorijo o dejavnostih, ki jih bodo izvajali čez leto.
Osrednja tematika srečanja je povezana s pred-
stavitvijo izbrane vinske pokrajine in njenih vin,
bodisi iz Slovenije ali tujine. Degustacijo spremlja
ustrezna kulinarika, tudi predstavitve vinskih kleti,
njihove arhitekture, vinske pokrajine, posameznih
vinskih sort in njihovih posebnosti, vezanih na rast
in zaščito geografskega porekla, ter drugih po-
drobnosti iz življenja trte, vinogradnikov in vinar-
jev ter prebivalcev v izbrani vinorodni deželi.
Konventuali izberejo tudi vinsko klet oz. vinarja,
pri katerem bodo v tekočem letu izvedli degusta-
cijo njegovih vin ter izbrali konventni vini.
POZDRAVLJENA, POMLAD
POZDRAV POMLADI
21. 3.
Ljubljanski grad je ena od najbolj obiskanih turisti-
čnih točk v Sloveniji. Njegova prenova se je začela
leta 1969 in vse do danes dobiva številne nove
vsebine. Grajski zidovi ohranjajo pričevanja o več-
stoletnem zgodovinskem razvoju gradu, ki se je
domnevno začel že z naselbino v mlajši bronasti
in železni dobi. Za rimsko obdobje ni oprijemljivih
gmotnih pričevanj, ali je bila na grajskem griču
vojaška postojanka ali celo tempelj. V srednjem
veku so na griču postavili leseno utrdbo koroške
plemiške družine Spanheim, ki so jo Habsburžani
v 15. stoletju podrli in postavili novo grajsko utrdbo
s peterokotnim stolpom. Utrditev grajskega po-
slopja je bila povezana z vedno pogostejšimi tur-
škimi vpadi. Iz tega časa sta tudi grajska kapela
sv. Jurija, ki je bila pozneje barokizirana, in stolp
Padav, ki je stal na območju današnjih Šanc.
Druge grajske stavbe so nastale v 16. in 17. stoletju.
Tu so bile stanovanjske enote za deželnega gla-
varja in obsežno dvorišče za zbiranje deželne
plemiške vojske. Sredi 17. stoletja je grad izgubil
vlogo rezidence in trdnjave. S tem se je začelo
obdobje njegovega postopnega propadanja in
spreminjanja namembnosti. Postal je vojaško
skladišče, v obdobju Napoleonovih Ilirskih provinc
(1809−1813) sta bili na gradu vojašnica in vojna
bolnišnica. Ko so spet zavladali Avstrijci, so leta
1815 spremenili grajsko poslopje v kaznilnico, na
dvorišču pa so posadili kostanje. Leta 1848 so
namesto obrambnega pozidali sedanji razgledni
stolp z uro. Leta 1905 je grad odkupila Mestna
občina Ljubljana pod županom Ivanom Hribarjem,
v njem pa so bila stanovanja, čeprav so ga želeli
nameniti kulturnim programom. Častivredni vinski
konvent sv. Urbana Ljubljana si skupaj z vodstvom
Ljubljanskega gradu prizadeva, da bi v prihodnosti
na območju Šanc posadili grajski vinograd in tako
zaokrožili zgodbo, ki jo predstavljata grajska trta
in Konventov Svečani sedež v Stolpu strelcev.
NA GRADU SE DOBIMO, DA TRTO POČASTIMO!
LJUBLJANSKI GRAD
*
Pomladni prvi rez trte je eno od pomembnih
vinogradniških opravil, od katerega je odvisna rast
trte in njena rodnost. Častivredni vinski konvent
sv. Urbana Ljubljana pripravi prvi rez grajske trte
v sodelovanju z Ljubljanskim gradom kot poučno
in hkrati prijetno druženje. Prireditve se udeležijo
številni povabljeni ugledni gostje. Za rez je pripra-
vljen oder pred trto. Na odru so lestev, škarje za
obrezovanje in košara, v katero rezač polaga
odrezane rozge. Ko je trta obrezana, se pova-
bljenci zadržijo še na priložnostni pogostitvi in
pogovorih. Po zaključenem srečanju prejme vsak
udeleženec za spomin jedilni list in rozgo trte.
Iz leta v leto prihaja na pomladni rez grajske trte
vedno več gostov, ki navdušeno pripovedujejo,
kako so se jim podarjene rozge ukoreninile in raz-
vile v trse na njihovih vrtovih, nekaterim celo na
mestnih balkonih.
ROZGE REŽEMO, TRTO VEŽEMO …
PRVI REZ GRAJSKE TRTE
4. 4.
Urbanovo je bilo tudi pastirski praznik in dan, ki je
bil povezan z muhami. Pastirji so morali na urba-
novo zgodaj vstati. Tisti, ki je bil zadnji, je namreč
pritegnil vse muhe na svojo živino. Zato so take
zaspanete npr. v Suhi krajini obmetavali z blatom.
Zgodnje vstajanje je bilo povezano s pregovorom:
Urban, cel let in dan zaspan! Veljalo je prepriča-
nje, da sv. Urban prižene muhe v deželo. Zato so
ta dan zgodaj zjutraj odpirali okna in vrata, saj so
menili, da bodo muhe mislile, da ni nikogar doma,
in bodo odletele mimo hiš. Vendar so bile tudi
nasprotne razlage. Npr. v Motniku je bila navada,
da so na urbanovo jutro dalj časa ostali v postelji,
češ, ko bo Urban prignal muhe ter videl zaprta
okna in vrata, bo muhe odgnal naprej. Po številnih
pomladnih ptičjih ženitvah (npr. na valentinovo,
gregorjevo) je bila ena najpoznejših na urbanovo,
in sicer na Cerkljanskem. Na ta dan so hodili
otroci od hiše do hiše in povpraševali, ali je kaj
ostalo od ptičje gostije, gostije popolnega izobilja.
Gospodinje so v ta namen spekle hlebce belega
kruha, pogače, pripravile cvrtnjake, meso in pijače
ter z njimi gostile tako otroke kot tudi odrasle.
Vsi skupaj so bili tako ptičji svatje. Otroci so iskali
dobrote tudi po poljih, na drevesih in po gozdo-
vih. Pestrost prazničnega dogajanja na urbanovo
in hkrati nasprotje obilju ptičjih ženitev odslikuje
tudi pregovor s Štajerskega, ki pravi: Kdor se je na
urbanovo postil, se je potem lahko kmalu poročil!
V Beli krajini in na Dolenjskem so se gospodinje
na urbanovo pri pripravi jedi izogibale uporabi
moke. Torej niso kuhale žgancev in pekle kruha.
Nad to prepovedjo je bila grožnja, da bo v primeru
uporabe moke vse leto zadahnil kruh vsake peke.
To je imelo svoje logično ozadje, povezano s
porabo žit in sezonami mletja ter reguliranjem
porabe moke do nastopa nove letine.
ČE JE NA SVETEGA URBANA LEPO, GA V VINU KOPAJO!
URBANOVO
25. 5.
Od 31. maja 2013 ima Častivredni vinski konvent
sv. Urbana Ljubljana svoj urejen Svečani sedež v
pritličju Stolpa strelcev na Ljubljanskem gradu.
V prostoru stojita simetrično dve vinski vitrini,
leva za bela in desna za rdeča konventna vina.
Na levi “pomladanski” omari z belimi vini je lesen
kip sv. Urbana, na desni “jesenski” omari z rdečimi
vini pa sv. Martina. V sredini med omarama je
Konventov emblem, ki ga sestavljajo tridimezio-
nalno izrezljan znak iz lesa, pozlačen z zlatimi
lističi, ki je položen na prozorno pleksi površino.
Ta daje znaku občutek lebdenja v prostoru, na njej
pa so tudi karakteristični napisi Konventa in po-
datka o letnici ustanovitve ter lokaciji uradnega
sedeža. Vsaka omara je načrtovana za hranjenje
petdesetih letnikov, začenši z izborom konventnega
vina za leto 1999 in s končnim letnikom 2048.
Ob shodih Konventa je na Svečanem sedežu ure-
jeno omizje, ob katerem je prostora za 21 članov
Konventa. Svečani sedež Konventa je del vsebin
prenovljenega Ljubljanskega gradu in je dostopen
obiskovalcem, turistom in drugim, ki prihajajo
med grajske zidove. Konventna vina, zložena in
označena po letih v vinskih vitrinah, so svojevrstna
promocija vin vseh treh slovenskih vinorodnih
dežel. O samem Svečanem sedežu govorita infor-
mativni tabli v slovenskem in angleškem jeziku.
SVEČANI SEDEŽ KONVENTA
LJUBLJANSKI GRAD
stolp strelcev
Predvidoma 23. septembra pripravi Častivredni
vinski konvent sv. Urbana Ljubljana izbor enega
belega in enega rdečega konventnega vina, vsako
leto v drugi vinski kleti oz. pri drugem slovenskem
vinarju. Izbor konventnih vin lahko poteka tudi na
Svečanem sedežu Konventa na Ljubljanskem
gradu. Shod se imenuje Pozdrav jeseni. Na njem
konventuali okušajo več belih in rdečih vin in
opravijo izbor. Pripravijo posebni etiketi za izbrani
vini. Konventna vina so postala odlično praznično
darilo ob koncu leta, konventni znak na etiketah
pa zagotavlja vrhunsko kakovost. Po dvanajst
steklenic izbranega belega in rdečega vina
Konvent vsako leto podari Mestni občini Ljubljana
in Ljubljanskemu gradu ter jih vloži v vinski vitrini
na svojem Svečanem sedežu. Konvent podarja
vina od leta 1998, ob odprtju Svečanega sedeža
leta 2013 pa je bilo podarjeno petnajst letnikov.
ENO BELO, ENO RDEČE
POZDRAV JESENI
23. 9.
Konventno vino za leto 1999
Čurin – Praprotnik, šipon, pozna trgatev 1997; KZ Metlika, modra frankinja 1997
Konventno vino za leto 2000
Jože Kupljen, chardonnay 1997; Radivoj Lisjak, cabernet sauvignon 1997
Konventno vino za leto 2001
Jože Kupljen, sauvignon 1999; Dejan Peršolja, cabernet franc 1998
Konventno vino za leto 2002
Bogdan Makovec, klarnica 2000; Boris Lisjak, kraški teran 1999
Konventno vino za leto 2003
Movia, Aleš Kristančič, veliko belo 1998, veliko rdeče 1996
Konventno vino za leto 2004
Joannes, Jože Protner, sauvignon 2002, modri pinot 2000
Konventno vino za leto 2005
Sutor, Primož Lavrenčič, sauvignon 2002, merlot 2000
Konventno vino za leto 2006
Janko Štekar, rebelo 2000, brajda 2001
Konventno vino za leto 2007
Ferdinand, Matjaž Četrtič, rebula 2003, rdeče 2004
Konventno vino za leto 2008
Borut Blažič, rebula 2006, rdeče 2002
Konventno vino za leto 2009
Stojan Ščurek, sauvignonasse 2007, pou–pou 2007 (cabernet franc iz dveh sodov)
Konventno vino za leto 2010
Santomas, Ludvik N. Glavina, malvazija 2008, refošk 2007
Konventno vino za leto 2011
Ivan Batič, rebula 2009, merlot 2008
Konventno vino za leto 2012
Kabaj, Jean Michel Morel, sauvignon 2009, merlot 2007
Konventno vino za leto 2013
Tilia, Matjaž Lemut, sivi pinot 2012, rubido 2009
Konventno vino za leto 2014
Marof, sauvignon 2012, zweigelt 2011
IZBOR KONVENTNIH VIN
IZBRANA VINA IN VINARJI
1998–2013
Večje ali manjše veselje ob trgatvi je posledica
številnih dogodkov v vinogradniškem letu: najprej
vremena, potem dela s trto, poleg tega pa še
drugih podrobnosti. Govorimo o dobrih, manj
dobrih in tudi o slabih letinah. Trgatev grajske trte
poteka na kar najbolj slovesen način: z razgledne
ploščadi ob Stolpu strelcev najprej zatrobijo
mestni piskači, sledi kulturni program z govorniki
in trganjem grozdov, ki jih potem odpeljejo na
Kmetijski inštitut Slovenije, kjer opravijo vinificira-
nje in ustekleničenje vina. Predstavnik Inštituta že
na Gradu izmeri sladkorno stopnjo v jagodah in
napove približno količino vina. Na grajski trgatvi
se zbere veliko število gostov, nekateri med njimi
imajo tudi to posebno čast, da odrežejo po en
grozd. Prvi grozd odreže župan (županja) Mestne
občine Ljubljana, drugega pretor Častivrednega
vinskega konventa sv. Urbana Ljubljana, tretjega
direktorica (direktor) Ljubljanskega gradu, potem
pa še posebni častni in izbrani gostje. Po končani
trgatvi sledi pogostitev za trgače, ki temelji na
prazničnih jedeh, značilnih za trgatve v vseh treh
vinorodnih deželah Slovenije. Ob odhodu prejmejo
vsi prisotni za spomin posebej oblikovan jedilni
list prireditve. Grajska trgatev je postala stalnica
grajskega in mestnega prireditvenega koledarja.
S TRTE V KLET
MESTNA TRGATEV
10. 10.
Z martinovim se zaključuje letina. Za vinogradnike
in vinarje tudi vinska, saj naj bi se po tradiciji v
dneh okoli martinovega mošt spremenil v vino.
Novodobna martinovanja na veliko “krščujejo”
vino s pomočjo kostumiranih in našemljenih
Martinov ter drugih karikiranih oseb. Trajajo od
Martinovega godovnega dne (11. novembra) do
tedna ali dveh in so značilna izumljena tradicija,
ki razen v vinorodni deželi Primorski niso ohranila
vezi z bogato martinovanjsko kulturno dediščino.
Martinovo je bilo povsod značilen zahvalni praznik
ob zaključku letine. Na ta dan so v vinorodnih
deželah blagoslavljali novo vino in se veselili v
družinskem ali vaškem okolju ob prazničnih
omizjih z obsežnimi pojedinami. Med mesnimi
jedmi je bila na prvem mestu perutnina, zlasti še
race in gosi. Danes je značilna jed na martinovo
pečena gos (z mlinci in dušenim rdečim zeljem),
ki je verjetno ostanek neke zelo davne, v pred-
krščanstvo segajoče daritve, čeprav je to le hipo-
tetično sklepanje. Med martinovimi jedmi so bili
tudi purani, petelini in kokoši ter race. Zlasti v
vinorodni deželi Primorski so za martinovo pripra-
vili domačega zajca, ki so ga postregli z belo
polento. Če je bil pri hiši lovec, so za ta praznik
spekli s kostanji nadevanega fazana ali kako
drugo divjačino. Uživanje jedi je dopolnjevalo
pitje mladega vina. Med sladicami so prevladovale
kostanjeva potica in kostanjevi kuhani štruklji ter
kruh z jagodami črnega grozdja. V vinorodnih
deželah Podravju in Posavju so bile značilne poleg
perutnine tudi pečenke, saj je bilo martinovo čas
prvih kolin. Predvsem v teh dveh deželah so
poznali celo paleto najrazličnejših slanih in sladkih
pogač, zloženk ter potic. Po pojedinah so poskušali
napovedovati vreme tudi z vedeževanjem s prsno
kostjo pečene gosi. Če je bila ta rjava, naj bi bila
prihajajoča zima zelo mrzla in ostra, bela kost pa
je pomenila veliko snega. Z vremenom je bila
namreč povezana tudi naslednja vinska letina.
MARTIN NAREDI IZ MOŠTA VIN!
ŠEGA MARTINOVANJA
11. 11.
Na Lentu ob Dravi v Mariboru raste najstarejša
trta na svetu, ki rodi grozdje sorte modra kavčina,
žametovka ali žametna črnina, ene od najstarejših
udomačenih žlahtnih vinskih sort v Sloveniji.
S strokovnimi meritvami leta 1972 je bilo ugoto-
vljeno, da je stara več kot 400 let. Leta 1981 je
Mestna občina Maribor trto zavarovala, strokov-
njaki pa so jo iztrgali propadu. Iz rozg mariborske
trte vzgojijo številne sadike, ki jih razširjajo po
Sloveniji in svetu. Tako je tudi 30. septembra 1990
Mestna občina Maribor v znak prijateljstva in
sodelovanja podarila Mestni občini Ljubljana sadiko
potomke najstarejše trte. Njeno rastišče je na
desni strani od vhoda na dvorišče Ljubljanskega
gradu, ob zidu razgledne terase pri Stolu strelcev,
in je označeno s spominsko tablo. Skrbnik grajske
trte je Častivredni vinski konvent sv. Urbana
Ljubljana. Iz njenega grozdja vsako leto pridelajo
nekaj stekleničk vina. Prejšnji letnik predstavijo na
mestnem martinovanju. Nekaj stekleničk podarijo
še posebej zaslužnim posameznikom ali podjetjem,
ki sodelujejo z Ljubljanskim gradom, sicer pa so
namenjene za posebna mestna protokolarna obda-
rovanja. Vino grajske žametovke je ustekleničeno
v 375 ml stekleničkah s posebej oblikovanimi
etiketami, na katerih so tudi podatki o tem, koliko
stekleničk je bilo napolnjenih v posameznem
letniku, in tekoča številka polnjenja.
POTOMKA NAJSTAREJŠE TRTE NA SVETU
GRAJSKA ŽAMETOVKA
znamenito vino
Na martinovo, tudi nekaj dni prej ali pozneje,
je na Ljubljanskem gradu osrednje svečano
mestno martinovanje. Tudi to prireditev pripravi
Častivredni vinski konvent sv. Urbana Ljubljana v
sodelovanju z Ljubljanskim gradom, nanj pa so
povabljeni številni predstavniki gospodarskega,
kulturnega in političnega življenja v mestu in
državi, sponzorji programov na Ljubljanskem
gradu ter diplomatski zbor. Prireditev sestavlja
več sklopov. Najprej svečani program z govori.
Sledi predstavitev vina, pridelanega iz grajske
žametovke v preteklem letu, in navajanje količine
vina, ki je bilo stisnjeno iz grozdja v tekočem letu.
Pomembnim predstavnikom podjetij, ki so spon-
zorji programov na Ljubljanskem gradu, podelijo
nekaj stekleničk grajske žametovke. Celotno
dogajanje je prepleteno s kulturnim programom.
Častivredni vinski konvent sv. Urbana Ljubljana
podeli posebno listino vinarju, pri katerem so
izbrali konventno belo in rdeče vino za naslednje
leto. Dogajanje se sklene s prijetnim druženjem
ob martinovih jedeh in z degustacijo izbranih vin.
SODOBNOST Z RAZSEŽNOSTJO DEDIŠČINE
MESTNO MARTINOVANJE
11. 11.
Pred koncem leta konventuali opravijo svečano
vlaganje belega in rdečega konventnega vina v
vinski vitrini na Svečanem sedežu Častivrednega
vinskega konventa sv.Urbana Ljubljana v Stolpu
strelcev na Ljubljanskem gradu. Vini pred tem
izberejo z degustacijo, ki jo izvedejo v okviru
Pozdrava jeseni, vsako leto v drugi vinski kleti v
eni od treh vinorodnih dežel Slovenije. V omari
vložijo po dvanajst steklenic belega in rdečega
konventnega vina. Posamezni prekati v omarah
imajo označeno, za katero leto je bilo vino izbrano,
na etiketah pa je podatek, katero vino je v stekle-
nicah in kateri vinar ga je pridelal. Vina v omarah
ne predstavljajo le vpogleda v bogastvo sloven-
skih vrhunskih vin, ampak tudi primerno soobliku-
jejo sporočilnost Svečanega sedeža Konventa ter
odslikujejo vinogradniško, vinarsko in tudi pivsko
kulturo Slovenije.
KONVENTOVO BELO IN RDEČE TEKOČE DARILO MESTU
SVEČANO VLAGANJE KONVENTNEGA VINA
12. 12.
Angleška kraljica Elizabeta II. in njen soprog
vojvoda Edinburški sta 22. oktobra 2008 obiskala
Ljubljano in Ljubljanski grad. Župan Mestne
občine Ljubljana jima je izročil spominsko listino
Mestne občine Ljubljana, Ljubljanskega gradu in
Častivrednega vinskega konventa sv. Urbana
Ljubljana, ob tem pa tudi stekleničko grajske
žametovke iz grozdja, ki je zraslo na grajski trti.
Grajska trta, ki je bila že prej ritualni prostor
Konventa, je s tem dejanjem stopila na najvišjo
protokolarno raven mesta. Zato ne preseneča,
da je trta eden najpogosteje obiskanih in fotogra-
firanih motivov turistov in drugih obiskovalcev
Ljubljanskega gradu.
GOD SAVE THE WINE AND THE QUEEN!
OBISK KRALJICE ELIZABETE I I .
Q
The Honourable Wine Convent of St Urban Ljubljana
was founded on St Martin’s Day, 11 November 1993.
Its headquarters was first located in the Ljubljana
Town Hall, then later moved to the Ljubljana Castle.
Since 31 May 2013 its Ceremonial Seat has been
located in the Castle’s Archers’ Tower. The Con-
vent gets its name from St Urban, whose name
day is 25 May. This day marks the start of the
blossoming of the vine, which is why for seven
centuries, St Urban has been the spring patron of
vinegrowers and winemakers.
The Wine Convent is a congregation of men. In
total it numbers 21 members, all of whom love
and respect the vine and wine and work to nurture
and develop a true culture of wine enjoyment. In
each other’s pleasant company, they familiarise
themselves with the special features and charac-
teristics of Slovenian wines and with the ways
they are deeply entrenched in the days and holi-
days of the wine-growing regions; they also take
an interest in European and international wines
and their features and association with culinary
cultures. Agreements and the orientations of the
Convent’s operations are handled by the Wine
Chapter under the leadership of a praetor.
Convent members understand their mission as
the “clean conscience” of Slovenian wine, which is
why at their gatherings, they debate various fields
of economic, social and spiritual activity that are
linked to wine in different ways. Wine can be
much more than just a drink: it can have a hand in
shaping our ideas on the cultural and natural her-
itage, literature, architecture and design, the wine
market, nutrition, intercultural contact, musical
culture, art, ritual practices, etc.
The fundamental activity of the Convent is linked
to tending the vine that grows at the Ljubljana
Castle. The Convent shares an excellent working
relationship with the Ljubljana Castle. Together,
they prepare a number of events centred on the
Castle Vine, some of which have already become
traditions: the first cutting of the vine, harvest,
Municipal St Martin’s Day and the ceremonial bot-
tling of the Convent’s wines. Besides the events
listed above, Convent members hold other, ex-
plicitly Convent-oriented gatherings: the Coming
of Spring, St Urban’s Day, the Coming of Autumn
and the selection of Convent wines. The latter is
done by taking a tasting of wines from a different
Slovenian wine cellar each year. The selected
white and red wines receive a special Convent
label. Each year, the Convent presents a gift of
bottles of the selected wines to the Municipality
of Ljubljana and the Ljubljana Castle for their spe-
cial, protocolar needs. The bottles are stored in
special wine vitrines on the ground floor of the
Archers’ Tower at the Ljubljana Castle, where the
Ceremonial Seat of the Honourable Wine Convent
of St Urban Ljubljana is also located. Besides
wine, choice foods are present at all gatherings of
the Convent; together with the wine, they round
out the individual thematic stories on wines and
wine cultures.
The Convent’s welcome greeting at gatherings is:
Ad maiorem, vini gloriam!
And the reply:
“Tako bodi!” – (“So be it!”)
THE HONOURABLE WINE CONVENT OF ST URBAN LJUBLJANA
1993–2013
20 years
The Honourable Wine Convent of St Urban Ljubljana
prepares the following main events at the Ljubljana
Castle and at other specially selected locations:
The Coming of Spring, 21 March
The first meeting of Convent members in the current
year features a thematic evening devoted to wine.
First cutting of the Castle Vine, 4 April
A ceremonial event where guests get to take
home shoots of the Castle Vine as a memento.
St Urban’s Day, 25 May
The main feast for Convent members and invited
guests features a thematic evening devoted to wine.
The Coming of Autumn, 23 September
The fall gathering of Convent members features
the selection of the Convent’s white and red
wines, which takes place at the selected wine
cellar or at the Convent’s Ceremonial Seat.
Municipal harvest of the Castle Vine, 10 October
The ceremonial harvesting of the Castle Vine
features a programme and a feast.
Municipal St Martin’s Day, 11 November
The quantity and quality of wine from the past
vintage is presented; the gathering also includes
a cultural programme and traditional St Martin’s
Day festivities.
The ceremonial bottling of the Convent’s wines,
12 December
Each year, the Convent presents a gift of
12 bottles of white and 12 bottles of red Convent
wine to the Municipality of Ljubljana and the
Ljubljana Castle. The wine is stored in the wine
vitrines at the Ceremonial Seat of the Convent in
the Archer’s Tower at the Ljubljana Castle.
On 23 September or around this day, the
Honourable Wine Convent of St Urban Ljubljana
makes preparations for the selection of one white
and one red Convent wine; each year the selection
takes place at a different Slovenian wine cellar or
winegrower. The selection of Convent wines can
also take place at the Convent’s Ceremonial Seat
at the Ljubljana Castle. The gathering is called
The Coming of Autumn. At the gathering, Convent
members sample a variety of white and red wines
and make a selection. Special labels are prepared
for the selected wines. Convent wines have be-
come an exquisite holiday gift at the year’s end,
and the Convent’s mark on the label is a guaran-
tee of quality.
Queen Elizabeth II of England and her husband,
the Duke of Edinburgh, visited Ljubljana and the
Ljubljana Castle on 22 October 2008. The Mayor
of the Municipality of Ljubljana presented them
with a commemorative certificate from the
Municipality of Ljubljana, the Ljubljana Castle and
The Honourable Wine Convent of St Urban Ljubljana;
he also presented them with a small bottle of
Grajska Žametovka wine made from grapes that
grew on the Castle Vine. The Castle Vine, which
had already created a ritual space for the Convent,
thus entered into the highest levels of protocol use.
It is no surprise that the vine is one of the most
frequently visited and photographed motifs among
tourists and other visitors to the Ljubljana Castle.
THE HONOURABLE WINE CONVENT OF ST URBAN LJUBLJANA
1993–2013
20 years
ČASTIVREDNI VINSKI KONVENT SV. URBANA LJUBLJANA
Idejna zasnova kataloga in oblikovanje:
Edi Berk / KROG, Ljubljana
Besedilo:
prof. dr. Janez Bogataj
Idejna zasnova, postavitev in načrtovanje Svečanega sedeža:
Edi Berk in Andrej Mlakar / KROG, Ljubljana
Fotografije:
Dragan Arrigler
(konventuali, steklenice, svetniki, Svečani sedež)
Janez Pukšič
(naslovnica)
Sara Bano
(dogodki na Ljubljanskem gradu)
Arne Hodalič
(Ljubljanski grad)
Miha Fras
(kraljica Elizabeta II.)
Lektura:
Maja Kraigher
Prevod povzetka:
Amidas, Ljubljana
Realizacija:
KROG, Ljubljana
Tisk:
Demago, Maribor
1. izdaja
Ljubljana 2013