kričačČasopis javnega zavoda RTV Slovenija • leto 43 • številka 05/06 • junij 2014 • poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

0506

Prireditev sta povezovala novinar in voditelj Televizije SlovenijaSeku Mady Condé in balerina, voditeljica ter modna poznavalkaJerneja Podbevšek Zhembrovskyy. Scenarij zanjo je napisal DušanŠarotar, režira jo Svetlana Dramlić.

Osrednji gostje so bili znani slovenski pesniki, s katerimi se jepogovarjal eden osrednjih sodobnih bosanskih pesnikov AhmedBurić. O vodi, njeni moči za življenje in razdiranje pa so v kratkihnastopih izrazili tudi Esad Babačič, Svetlana Makarovič, Boris A.Novak in Feri Lainšček.

S pesmimi so na pomoč prijateljem klicali godci štirih dežel:Dado Topić, Oto Pestner, Sabina Cvilak, Zoran Simjanović, TanjaBošković, Tanja Ribič, Branko Đurić, Vlado Kreslin, Lidija Kodrič,Zoran Predin, Tokac, Jure Ivanušic, Bilbi, Ana Bezjak, Vesna Zornik,

Mirjana Šajinović, Sebastijan Duh, Pliš, Aphra Tesla, Mladi pevciGBŠ AMŠ, A-Kamela, Igor Bezget, Tadej Kampl, Grega Kozar, MatejHorvat, Branimir Vulić, Nikola Nikolić, Zoran Furtula, Dževad Bečić,Dejan Berden, Miloš Radovanović, Saša Jovičić, AnamariaRadanovič, Abraham Quinones ...

humanitarne akcije RTV Slovenijafoto: Sani Rahim Mediaspeed

kričač /junij 142

Stopimo skupajTokratno zbiranje pomoči v akcijah – oddajah RTV Slovenija Stopimo skupaj, je bilonamenjeno žrtvam poplav v Bosni in Hercegovini, Srbiji in na Hrvaškem. Zanje so gle-dalci namenili več kot 105 tisoč evrov.

uvodnik vsebina

KRIČAČ je interni časopis javnega zavoda RTV Slovenija.Ustanovitelj in izdajatelj: RTV Slovenija, Ljubljana, Kolodvorska 2telefon: 01 475 25 97, e-mail: kricac@rtvslo.siOdgovorni urednik: Darko Korenuredništvo: Darja Slokan, Maja Kirar, Tatjana Pirc, Stanislav Kocutar in Janez LombergarPrelom: Ma3caTisk: Tiskarna JANUS, naklada 2600 izvodov.Rokopisov in fotografij ne vračamo. Prispevkov ne lektoriramo.Redakcijo smo zaključili: 17.06.2014 Fotografija na naslovnici: nogomet - vse naredAvtor fotografije na naslovnici: Arnold Marko

junij 14/ kričač 3

RTV poleti v primežu igerTistih želenih, ki pred radijske in

televizijske sprejemnike vsaka štirileta priklenejo še večje številoposlušalcev in gledalcev; tudinekakšnih drugačnih »iger«, ki sejih bodo v prihajajočem meseculotevale naše politične stranke vdemokratičnem tekmovanju zazasedbo parlamentarnih sedeževin bodo tudi tokrat, kot predčasne, polnile sedeže v foteljih predsprejemniki; kot tistih igric, ki se jihskušamo vedno znova otresti, igricpolitike z javnim zavodom RTV. Še

vedno smo namreč brez pravega generalnega direktorja javnega servisa,ki bo moral v prihajajočem poletju odigrati svojo vlogo medijskega veli-kana v državi z vsemi zakonskimi nalogami, ki so mu zaupane. Vlogoprvega moža zavoda namreč po sklepu programskega sveta le kot vršilecdolžnosti opravlja dosedanji generalni direktor Marko Filli.

O prvih je še najlažje kaj zapisati, saj je prav naša hiša pridobila pravi-ce predvajanja najbolj gledanega športnega dogodka, zraven športnihiger letnih in zimskih Olimpijad, za slovensko občestvo. Tudi tokrat sebomo po zagotovilih najbolj odgovornih programskih delavcev vseh pro-gramov, radijskega, televizijskega in multimedijskega, izkazali s prenosi inzvočnimi zapisi z vseh prizorišč svetovnega nogometnega prvenstva vBraziliji in pred mikrofone in kamere privabljali zmagovalce in poražencešportnega spektakla.

Volitve v slovenski parlament so drugi »težak« medijski delovni zalogajza zaposlene in za vse tiste, ki jih politika zanima veliko bolj, kot bi naspravzaprav vse smela. Zakon nam namreč nalaga predstavitve kandida-tov za poslanske sedeže v okviru sprejetih pravil predstavljanja progra-mov strank, ki se potegujejo za vodenje države in terja odlično pripravlje-nost urednikov, novinarjev, voditeljev in produkcijskih ekip, da bo medij-ska podoba akterjev realna in lahko tudi osnova za volilno odločanje.

O igricah okrog volitev novega generalnega direktorja ne bom velikozapisal. Le to, da boste tudi iz vsebine Kričača lahko razbrali, kako neod-govorno so se z nami poigrali poklicni politiki, ki so izbrali v programskisvet svetnike, ki v njem ne bi smeli biti. Posledice bodo namreč še polni-le prostor medijev. Vse do takrat, ko bo padla sodniška odločitev o tem,kdo naj nas pravzaprav predstavlja in vodi.

Darko Koren

2 humanitarne akcije RTV Slovenija Stopimo skupaj

4-7 programski svetBrez imenovanja generalnega direktorjado odločitve sodiščaMatjaž Sterže in Miha Klunbrez pogojev za programskega svetnika RTV Programski svet ponovno izbiralgeneralnega direktorjaProgramski svetniki o PPN

8-9 obletnicaJedrnat, aktualen in še vedno priljubljen- teletekst RTV Slovenija

10 obletnicaRadio Koper - Capodistria slavi 65 let

11 nagradeNajveč Viktorjev spet RTV

12 iz programovPri psihiatru na Radiu Slovenija

13 radio slovenijaVal 202 poletje zaznamoval z glasbeno poslastico

14-15 eurosongMultimedijski pogled v zakulisje Evrovizije

16 izobraževanjeVtisi udeležencev izobraževanja o temeljnihpostopkih oživljanja

17 knjigobežnicaRTV Slovenija ima svojo Knjigobežnico!

18 ŠTOS35 let radijske oddaje ŠTOS

19 Kriač ni umolknil

20-23 naša letaVanja Valič

23 prišli - odšli

24 radio hudoZaključek projekta novinarskih delavnic radio Hudo!

25 in memoriamJure GustinčičHelena Rak-Kompara

26 Aktivni upokojenciDan Zemlje

27 razvedrilo

28 Presenečenje za RTV-kolesarjeDan soseda na OŠ Tone Čufar, 15. maj 2014

Programski svet Radiotelevizije Slovenijain Pirc Musarjeva sta namreč od ljubljan-skega delovnega in socialnega sodišča vjuniju prejela sklep o začasni odredbi, ki dovsebinske odločitve prepoveduje nadaljeva-nje obnove postopka in glasovanja o kandi-datih za generalnega direktorja RTVSlovenija, kar je sprejel in deloma že tudiizpeljal programski svet po zapletih z ime-novanjem najprej enega (Sterže) in ob njemše drugega (Klun) programskega svetnika.

Pirc Musarjeve je po prejemu odredbesodišča izrazila pričakovanje, da bo lahkodanes prišla v službo, kar pa se ni zgodilo.“Počakala bom na dokončno odločitevsodišča, seveda pa so stvari lahko rešljiveprej, če programski svet prisluhne temu, karje reklo sodišče,” je povedala za STA.

“Vprašanje je, ali bo RadiotelevizijaSlovenija vložila ugovor na začasno odred-

bo ali sprožila spor. Oni lahko na ta načinzavlačujejo, veliko je na njih, jaz paččakam,” je še dodala Pirc Musarjeva.

Predsednik programskega sveta MitjaŠtular pa je zapisal, da je programski svetRTVS zaradi odredbe sodišča zaustavilnadaljnje izvrševanje svojih sklepov o obno-vi postopka imenovanja generalnega direk-torja, vključno s ponovnim glasovanjem okandidatih. Spomnil je, da je bilo ponovnoglasovanje na dnevnem redu seje, ki so josklicali za 6. junija, po prejemu odredbe paso jo odpovedali.

Sicer je Štular programske svetnike pisnoseznanil z odredbo sodišča ter sodnimispori med RTV Slovenija in Pirc Musarjevo.Po njegovih besedah delo zaradi vloženetožbe ni ogroženo, saj ima zavod v. d. gene-ralnega direktorja Marka Filija.

Sicer pa se je Nataša Pirc Musar obrnila

na delovno in socialno sodišče, naša hiša znjo ni sklenila delovnega razmerja kljubtemu, da jo je programski svet 7. aprilaizvolil za generalno direktorico. Postopek jesvet nato obnovil, saj je DZ razrešil dvasvetnika RTVS zaradi neizpolnjevanja pogo-jev za člana programskega sveta.

Programski svet RTVS je 23. maja naizredni seji ponovno glasoval o petih kandi-datih za generalnega direktorja, a nobedenod njih ni dobil dovolj glasov. Svet je zatoza v. d. generalnega direktorja imenovaldosedanjega prvega moža RTVS Fillija.

Sodišče je v začasni odredbi med drugimugotovilo, da programski svet RTV Slovenijane more sam razveljaviti lastnih sklepov nitivanje kako drugače posegati, kot je to storils sklepom o obnovi postopka imenovanjageneralnega direktorja.

programski svet

kričač /junij 144

Brez imenovanja generalnegadirektorja do odločitve sodišča

Naša hiša je začasno odredbo delovnega sodišča glede postopka imenovanja general-nega direktorja izpolnila in jo bo spoštovala, dokler bo v veljavi. Odredbo bomo izpol-njevali do vsebinske odločitve sodišča o tožbi Nataše Pirc Musar, je medijem pojasnilv. d. predsednika programskega sveta RTV Slovenija Mitja Štular. Tudi Nataša Pirc Mu-sarjeva pravi, da bo počakala na dokončno odločitev sodišča. Dotlej pa vodi našo hišokot vršilec dolžnosti dosedanji direktor in kandidat za ponovni mandat Marko Filli.

Nujno sejo MVK, so v poslanski skupini SDS zahtevali potem, koje v. d. predsednika programskega sveta Radiotelevizije SlovenijaMitja Štular DZ obvestil, da je programski svet prejel podatke, napodlagi katerih je možno utemeljeno sklepati, da Matjaž Steržetako v času imenovanja kot tudi sedaj ne izpolnjuje pogojev začlanstvo v programskem svetu. Sterže je bil namreč leta 2010 naseznamu članov sveta stranke Zares, zakon o RTVS pa izrecno pre-poveduje članstvo v programskem svetu osebam, ki so ob imeno-vanju ali v obdobju petih let pred imenovanjem člani organov poli-tičnih strank.

Sklep je dobil podporo 17 poslancev, proti ni glasoval nihče.Poslanec SDS Jože Tanko je sicer pred glasovanjem vztrajal, da nakomisiji glasujejo o njihovem predlogu sklepa, ki je vseboval ugo-tovitev, da Sterže ob imenovanju ni izpolnjeval pogojev za članstvov programskem svetu RTVS.

Predsednica MVK Melita Župevc takšnega sklepa ni dala na gla-sovanje. Kot je pojasnila Tanku, je sledila mnenju zakonodajno-pravne službe, ki pojasnjuje, da DZ ne more odpraviti imenovanja,ker sprejem takšnega akta ni v njegovih pristojnosti. “Če DZ ugo-tovi, da niso izpolnjeni pogoji za opravljanje funkcije, funkcionar-

ju preneha mandat, učinek pa nastopi z dnem seznanitve DZ,” jepojasnila Župevčeva.

Za sklep glede razrešitve Mihe Kluna, ki je član SDS, je glasova-lo devet poslancev, proti pa pet. Kot razloge, da Klun ne izpolnju-je pogojev, so nekateri poslanci poudarili, da se je Klun podpisovalkot “strokovni svet SDS”, ta organ pa je bil pred spremembo stran-kinega statuta opredeljen kot organ stranke. Prav tako so ugota-vljali, da je Klun član organa stranke, in sicer sveta SDS, kot vodjakluba svetnikov. Zakon o Radioteleviziji Slovenija namreč izrecnoprepoveduje članstvo v programskem svetu osebam, ki so ob ime-novanju ali v obdobju petih let pred imenovanjem člani organovpolitičnih strank. V SDS so sicer zanikali, da bi bil Klun član orga-na stranke.

Za nekatere poslance pa je bila za odločitev za Klunovo razreši-tev odločilna ugotovitev, ki jo je Matjaž Han (SD) povedal v razpra-vi, in sicer da je Klun član Državne volilne komisije (DVK) in takofunkcionar, kar v skladu z zakonom o RTVS prav tako pomeni, dane more biti član programskega sveta.

Matjažu Steržetu in Mihi Klunu je mandat prenehal, ko se je stem seznanil DZ republike Slovenije.

junij 14/ kričač 5

tekst in foto: D.K.

Matjaž Sterže in Miha Klunbrez pogojev za programskega svetnika RTV

Mandatno-volilna komisija DZ je sredi maja ugotovila, da Matjaž Sterže ne izpolnjuje po-gojev za člana programskega sveta RTV Slovenija, ker je bil v obdobju petih let pred ime-novanjem član organa politične stranke. Po ugotovitvi parlamentarne mandatno-volilne ko-misije tudi Miha Klun ne izpolnjuje pogojev za člana programskega sveta, ker je bil v ob-dobju petih let pred imenovanjem član organa politične stranke in ker je kot član Državnevolilne komisije funkcionar. Mandat je obema prenehal, ko se je s tem seznanil DZ.

Tudi tokrat je programski svet izbiral medFillijem, odgovorno urednico tretjega pro-grama Televizije Slovenija Ljerko Bizilj,Romanom Kolarjem, Markom Makarovičemin Natašo Pirc Musar, ki jo je svet izvolil obprvem glasovanju 7. aprila. Svet naj bi ogeneralnem direktorju ponovno glasoval,kar pa je medtem zadržala odredba dolov-nega in socialnega sodišča v Ljubljani.

Filli je namreč kot edini kandidat prišel vtretji glasovalni krog. Zanj se je izreklo 14svetnikov, proti pa jih je bilo deset. Za izvo-litev bi moral Filli, ki se mu mandat medtemiztekel, zbrati najmanj 15 glasov. V drugemkrogu se je sicer Filli pomeril s PircMusarjevo. Zbral je prav tako 14 glasov, PircMusarjeva, ki je že pred današnjo sejo zopersvet vložila upravni spor, pa 11.

Na mesto v. d. generalnega direktorja jesvet Fillija imenoval največ za eno leto.

Razprava programskega sveta pa jepostregla z dvema nasprotujočima mnenje-ma o tem, ali naj svet ponovno glasuje o kan-didatih za generalnega direktorja zavoda aline. Da naj svet ponovno glasuje, je zagovar-jal tudi v. d. predsednika sveta Mitja Štular.

Dejal je, da prvo glasovanje o kandidatih7. aprila zaradi programskih svetnikovMatjaža Steržeta in Mihe Kluna, ki nistaizpolnjevala pogojev za mandat, ni velja-vno. Po Štularjevih besedah mandat svetni-ku preneha že s kršitvijo zakona o RTVS inne šele z odločitvijo državnega zbora o pre-nehanju mandata svetniku.

Takšno stališče je izzvalo nasprotovanjedela programskih svetnikov, ki pa so zago-varjali mnenje, da odločitev državnegazbora velja zgolj za naprej. Svetnica JelkaStergel je zato predlagala sklep, s katerim bisvet odpravil sklep o obnovitvi postopka

imenovanja generalnega direktorja, ki ga jesprejel teden poprej.

Stergelova je pozvala kolege v program-skem svetu, naj vendarle spoštujejo voljodržavnega zbora, s čigar odločitvijo se začneali pa konča mandat slehernega od svetni-kov. Obe skupini svetnikov sta se sicer priutemeljevanju svojega mnenja sklicevali napojasnila pravne stroke, ki so se tudi izkaza-la za nasprotujoča. Svetnik Igor Bergant, kiprihaja iz vrst zaposlenih, je izrazil začude-nje in tudi razočaranje, da se svetniki takosuvereno poslužujejo pravnih pojasnil, pritem pa večina od njih ni pravnikov. Nakoncu so svetniki s 13 glasovi za in 12 protisprejel sklep, da ponovno glasujejo.

Nekaj svetnikov je zastavilo vprašanje, kajse bo zgodilo, če bo Pirc Musarjeva uspela zupravnim sporom. Razprava ni ponudilakonkretnega odgovora.

programski svet

kričač /junij 146

Programski svet ponovno izbiralgeneralnega direktorja

Po obnovitvi postopka imenovanja generalnega direktorja Radiotelevizije Slovenija jeprogramski svet zavoda na majski izredni seji ponovno glasoval o petih kandidatih, ven-dar tudi nobeden od njih ni dobil dovolj glasov. Svet je zato za v. d. generalnega di-rektorja imenoval zdajšnjega prvega moža nacionalne RTV hiše Marka Fillija.

Na Radiu Slovenija so po besedah njegovega direktorja MiheLamprehta v celoti uresničili programsko produkcijski načrt. Poudarilje, da svoje delo vseskozi gradijo na zaupanju in ne želijo govoritienakega jezika kot komercialna konkurence. Dejal je, da se lahkopohvalijo z dvema najbolj poslušanima radijskima programoma vdržavi - Valom 202 in Prvim programom.

Kot posebej veliko preizkušnjo za 300 zaposlenih na radiu jeLampreht izpostavil poročanje o uničujoči ledeni ujmi, ki je predčasom prizadela Slovenijo.

Tudi direktor Televizije Slovenija Janez Lombergar se je pohvalil, daso programsko produkcijski načrt izvedli “v vseh pogledih”. Kot jeopozoril, so naredili tudi marsikaj, kar ni bilo v načrtu. Pri tem jeenako kot Lampreht izpostavil spremljanje ledene ujme. Dejal je, da seje v tem primeru televizija izkazala kot izjemno odziven javni medij.

Generalni direktor Marko Filli, je ocenil, da je zavodu v zadnjih letihuspelo produkcijo in oddajanje programov dvigniti na evropsko kako-vostno raven. Posebej je pohvalil izpeljavo projekta zimskih olimpij-skih iger, ko je bila hiša udeležena tudi v mednarodni produkciji, terširitev vsebin na portalu MMC.

V zvezi z aktualnim poslovanjem nacionalne RTV hiše pa je Fillipojasnil, da poslujemo pozitivno: “Dohodki so nad planom, izdatki papod planom”.

Varuh pravic gledalcev in poslušalcev Lado Ambrožič je v predsta-vitvi poročila dejal, da je bilo v prvih štirih mesecih letošnjega letanajveč odzivov v februarju, in sicer 135. Po njegovih besedah je bilonajveč pripomb in predlogov povezanih z informativnim, športnim inrazvedrilnim programom. Med informativnimi oddajami je bila v sre-

dišču pozornosti Tarča.Ambrožič je izrazil obžalovanje, da v hiši ni enotnega stališča o

vlogi in pomenu varuha pravic gledalcev in poslušalcev. Kot je dejal,nekateri uredniki ne kažejo pripravljenosti, da bi se odzivali na pri-pombe in predloge, ampak zmotno pričakujejo, da bo to namesto njihnaredil varuh.

Po Ambrožičevih besedah poslanstvo varuha ni v tem, da bi direk-torje, urednike in novinarje nacionalne RTV hiše zagovarjal pred gle-dalci in poslušalci. Predlagal je, da bi odgovornost odzivanja na pri-pombe in predloge natančno uredil pravilnik o delovanju varuha,vključno s sankcijami v primeru kršenja odgovornosti.

Programski svetniki so naložili vodstvu hiše, naj do naslednje redneseje sveta pripravi “vsebinsko in tehnično rešitev za usklajeno komu-nikacijo” z gledalci in poslušalci ter uporabniki portala MMC. Pravnaslužba zavoda bo do naslednje seje pripravila tudi usklajen predlogpravilnika o delovanju varuha, pri tem pa upoštevala tudi predlogesvetnikov.

Soglasja svetnikov je bil deležen predlog sprememb statuta RTVSlovenija. Nanaša se na redakcijsko uskladitev statuta z novelo zako-na o RTV, ki jo je državni zbor sprejel konec januarja. Statutarne spre-membe sicer sprejema nadzorni svet zavoda po predhodnem soglasjuprogramskega sveta.

V komisijo za programske vsebine, namenjene Slovencem v sosed-njih državah, je programski svet imenoval Rudija Vovka, RudijaPavšiča, Borisa Cipota in Dragico Motik, v komisijo za izobraževalneter otroške in mladinske programe Žigo Kušarja, v komisijo za tehni-čna vprašanja pa Slavka Kmetiča.

junij 14/ kričač 7

Programski svetniki o PPN

Programski svet Radiotelevizije Slovenija se je na redni majski seji seznanil s poroči-lom o realizaciji programsko produkcijskega načrta v obdobju januar-marec 2014, pri-sluhnil pa je tudi poročilu varuha pravic gledalcev in poslušalcev. Svet je imel na mizitudi predlog sprememb statuta, ki pa so zgolj redakcijske narave.

Teletekst je seveda “otrok” analognetelevizije. T. i. “vertikalni zatemnitveniinterval” (VBI - Vertical Blanking Interval),neuporabljen “prostor” za prenos slike vanalognem televizijskem signalu, so zaoddajanje teleteksta prvi izkoristili na bri-tanski televiziji BBC. Gledalcem so gaponudili 23. septembra 1974. V okviruJugoslovanske radiotelevizije (JRT) je bilapobuda o uvedbi teleteksta v njen programsprejeta oktobra leta 1981, prve poskusepa so leta 1982 in 1983 začeli izvajati naTV Zagreb in TV Sarajevo. Kljub temu je bilaTV Ljubljana tista, ki je leta 1984 napodročju takratne Jugoslavije začela prva(eksperimentalno) oddajati teletekst.Gledalci v Sloveniji so ga lahko prvičspremljali 7. maja 1984 ob 17.20.Sestavljalo ga je 100 strani. Istega leta soteletekst uvedle tudi Italija, Švica inNorveška. V Španiji so ga, denimo, razvilišele leta 1987.

Pomembno vlogo pri razvoju teletekstaje imelo podjetje Gorenje, ki je vseskozitesno sodelovalo z RTV Ljubljana. Gorenje

je svoj sistem teleteksta prvič preizkusilomed olimpijskimi igrami v Sarajevufebruarja 1984, nato pa so tehniki Gorenjanaprave, ki so jih za oddajanje teletekstauporabljali v Sarajevu, pripeljali vLjubljano.

Veliko presenečenje za marsikoga vhiši

Prvi ustvarjalci teleteksta, zbrani okrogvodje projekta in prvega urednika LukeŠkoberneta, so slovenskim gledalcemkmalu zatem predstavili novost. Velikozaslug za to imata tudi inženirja Jože Vesel(TV Ljubljana) in Marjan Borovšak(Gorenje). V Sloveniji je bilo takrat po pri-bližni oceni 10 do 12 tisoč televizorjev, kiso imeli dekoder za sprejem teleteksta.

Gledalci so lahko nov medij sprvaspremljali med 16.30 in 22.30, samo obsobotah, nedeljah in praznikih je bil časoddajanja nekoliko daljši, saj je bil vezanna televizijski signal. Ekipo, ki je urejalateletekst, je sestavljalo osem ljudi, od tegapet novinarjev.

“To je bilo veliko presenečenje za marsi-koga v tej hiši. Za tiste, ki novega medijaniso sprejemali, smo bili nekakšen “nebodi-gatreba”, ki je v ustaljene predstave o medi-jih vnašal nekaj novega. Pomenil je začeteknekega novega obdobja v razvoju medijskescene in RTV-ja posebej. To je bil preskok, kiga v tistem času v resnici nihče ni pričako-val. Odzivi gledalcev so bili presenetljivodobri, ker smo bili ažurni in kratki,” se tistihčasov spominja Škoberne in dodaja: “Trebaje poudariti, da teletekst ni bil samo projekttelevizije Ljubljana, ampak je bil projekt trehTOZD-ov (temeljnih organizacij združenegadela) - televizije, radia in oddajnikov. Vsahiša se je čutila del projekta, zato so vsi trijedeli hiše sklenili samoupravni sporazum ouvedbi in razvoju teleteksta.”

Težave in nato lažje nadaljevanjePo kar precejšnjih tehničnih in kadrov-

skih težavah v naslednjih letih (novembra1986 se je zaradi težav z vzdrževanjempojavil celo predlog za začasno prekinitevteleteksta) je teletekst nov zagon dobil

obletnica

kričač /junij 148

Jedrnat, aktualen in še vedno priljubljen

- teletekst RTV SlovenijaSodelavci Multimedijskega centra RTV Slovenija, ki urejajo tudi teletekst, so 7. majapraznovali 30. rojstni dan tega medija.

junij 14/ kričač 9

tekst: Matej Rijavec foto: D.K.

konec leta 1989, ko so dobili nov, zmoglji-vejši sistem in ko so število strani s 100povečali na več kot 400. Ta sistem je omo-gočal tudi podstrani, hkrati pa se je ured-ništvo preselilo v nove prostore. Z izdelavot. i. podatkovnega mostu, izdelal ga jeinženir Bernard Vrh s fakultete za elektro-tehniko in računalništvo, so lahko teletekstoddajali tudi na drugem programu TVLjubljana.

Že prej, jeseni 1987, so začeli ob preho-du na celodnevno oddajanje pripravljati ševideostrani in na ta način ponudili novice steleteksta tudi tistim, ki do tega medijazaradi neustreznega televizijskega spre-jemnika niso mogli dostopati. Ni pa seuresničila ideja o razvoju lokalnega ali zdrugo besedo regionalnega teleteksta vMariboru in Kopru oziroma postavitvi ter-minalov za urejanje teleteksta v tamkajš-njih televizijskih centrih. Leta 1989 je bilotelevizorjev, na katerih je bilo mogočespremljati teletekst, v Sloveniji že 150.000(četrtina vseh), uporabnikov tega informa-cijskega servisa pa približno 450.000.

Nov sistem je bil prav tako plod sloven-skega znanja. Pomembno vlogo je imelonemško podjetje FAB iz Bad Tölza naBavarskem, kjer je delal Slovenec SvitanSokolov, pri razvoju teleteksta pa sta sode-lovala njegova sinova Peter in Miha, ki staživela v Ljubljani. FAB se predtem ni ukvar-jal z izdelavo sistemov za teletekst, danespa je vodilni razvijalec sistemov teleteksta,saj njegov sistem uporabljajo številne tele-

vizije po vsej Evropi.

Krog uporabnikov se večazpostavljene neposredne modemske

povezave z letališčem Brnik, železnicami inhidrometeorološkim zavodom so obogatileteletekst, prav tako dogovori s številnimipodjetji o objavi poslovnih informacij. Podvodstvom urednice Darje Orehovec in natonjenega naslednika Braneta Nastrana je

servis postajal vse pomembnejši vir infor-macij za številne Slovence, saj je vse širšikrog ljudi spoznaval, kako priročen jedostop do novic in drugih vsebin v vsakemtrenutku. S tem je teletekst napovedal pri-hajajočo informacijsko revolucijo, ki jo jeprinesel svetovni splet.

Teletekst RTV Slovenija je bilo po zaslugiinženirja Vrha že junija 1995 moč sprem-ljati tudi na medmrežju, s čimer je postalza nizozemskim in singapurskim tretji tele-tekst na svetovnem spletu. Do teletekstaprek spleta še danes dostopa veliko ljudi,na mobilnih telefonih pa smo lahko spomočjo tehnologije WAP njegove noviceprvič brali leta 2000. Pomembno prelomni-co je prav tako pomenila uvedba podnasla-vljanja oddaj za gluhe in naglušne spomočjo teleteksta leta 1996.

Konec leta 1995 je po pobudi prvegaurednika in prvega spletnega admistrator-ja Marka Prpiča zaživela tudi prva spletnastran RTV Slovenija, ki pa še ni bila klasičnanovičarska stran, kot jo poznamo danes. Toje postala leta 2002 po ustanovitvi

Multimedijskega centra (MMC), kateregavodja je postal Zvezdan Martič. UredništvoMMC-ja je zraslo ravno na temeljih ured-ništva teleteksta, saj so novinarji, ki so ure-jali novice za objavo na teletekstu, tedajzačeli novice uvrščati še na spletno stran.Tako je še danes, le da je spletna stranskozi leta postala glavni medij, ki ga ureja-jo ti ustvarjalci, teletekst pa je bil porinjennekoliko v ozadje.

Skoraj petina Slovencev ga uporabljavsak dan

Kljub množici sodobnih komunikacijskihkanalov ostaja teletekst med slovenskimigledalci še vedno zelo priljubljen.Uporablja ga skoraj 60 odstotkovSlovencev (56,7), je pokazala raziskava, kijo je v prvih dneh maja opravila agencijaMediana. Skoraj petina, natančneje 18,8odstotka, išče informacije na teletekstuvsak dan. Najbolj brana rubrika je vreme, kizanima kar 81,1 odstotka uporabnikov.Sledijo dnevne novice (73,5), šport (72,4),RTV-sporedi (71,9) in prometne informaci-je (46,5). Izmed uporabnikov teleteksta jih32,4 odstotka do tega servisa dostopa prekspletne strani www.rtvslo.si. 10,8 odstotkauporabnikov teleteksta RTV Slovenija upo-rablja tudi podnaslavljanje oddaj s pomoč-jo teleteksta na straneh 771 in 772, ki je vprvi vrsti namenjeno gluhim in naglušnimgledalcem.

Podobno priljubljen je teletekst drugodpo Evropi, čeprav so ga ponekod zamenja-li s sodobnejšimi digitalnimi servisi. To se jemed drugim zgodilo v njegovi zibelki VelikiBritaniji, kjer se je BBC-jev Ceefax posla-vljal postopoma z ukinjanjem analognegatelevizijskega signala. Zadnji so brez njegaostali na Severnem Irskem 24. oktobra2012. Ameriški CNN - v ZDA teletekst niko-li ni dosegel večjega uspeha - ga je ukinilže leta 2006.

Teleteksta RTV Slovenija takšna usoda(za zdaj) še ne čaka. Ob razmislekih o smi-selnosti vztrajanja pri njem in o njegovimorebitni zastarelosti se je tehtnica vednoznova nagnila v korist temu servisu, tudizaradi uporabnikov, ki so uredništvo opo-minjali na potrebo po informacijah, dokaterih je mogoče priti s pritiskom na lenekaj tipk na televizijskih upravljalnikih. Potemeljiti prevetritvi vsebin in do uporabni-ka prijaznejšemu kazalu je zadnja novost,ki so jo dodali, rubrika Novice v angleškemjeziku na strani 330.

Radio Koper – Capodistria je prvi radio,ki se je oglasil na Primorskem po drugi sv.vojni. V več kot šestih desetletjih delovanjain kljub poplavi konkurenčnih radijskihpostaj ostaja med najbolj poslušanimiradijskimi postajami na Primorskem.Ustvarjalci obeh radijskih programov,regionalnega radijskega programa v slo-venskem jeziku (Radio Koper), in radijskegaprograma za italijansko narodno skupnost(Radio Capodistria) v letošnjem obletni-škem letu pripravljajo več dogodkov, skaterimi se bodo posvetili pomembnemujubileju.

Konec maja so pripravili popoldanskodruženje na radijskem dvorišču z nastopištevilnih glasbenikov in skupin, nagradni-mi igrami ter razstavo starodobnihTomosovih dvokolesnikov, v Lokvi priDivači pa so praznovali skupaj s članilegendarne zasedbe Prizma. Skupaj z italo-fonsko skupnostjo so v Pretorski palačiorganizirali mednarodni simpozij o jezikukot izkušnji na meji med dvema svetovomater medijski izkušnji ob meji. Simpozij pazaključili s koncertom italijanskega igralcain pevca Monija Ovadie, v palači

Belgramoni Tacco koprskega pokrajinskegamuzeja.

Praznovanje se bo v juliju nadaljevalo naizolski plaži Svetilnik, kjer se bo RadioKoper s poslušalci in obiskovalci ob dobriglasbi družil vse julijske sobote.

Radia Koper in Capodistria združuje-ta prebivalce na obmejnem območju“Ena od pomembnejših usmeritev obehradijskih postaj je čezmejno sodelovanje zitalijanskimi in hrvaškimi mediji, povezo-vanje prebivalcev obmejnih delov Italije,Slovenije in Hrvaške ter odprtost za manj-šinska in obmejna vprašanja,” pojasnjujetaodgovorna urednika Radia Koper, AndrejŠavko, in Radia Capodistria, Aljoša Curavić.

Radia Koper - Capodistria sodelujeta vštevilnih regionalnih in čezmejnih projek-tih, med njimi imajo nekateri že dolgoletnotradicijo, npr. Osebnost Primorske inGospodarstvenik Primorske, ki ju pripra-vljajo skupaj s TV Koper - Capodistria inčasnikom Primorske novice, ter izbor naj-boljših primorskih športnikov, Naš šport-nik, skupaj radiem RAI Trst A.

V sodelovanju s hrvaškim Radiem Pula

pripravljajo večjezično oddajo Istrski kalej-doskop, pristopili pa so tudi k uresničeva-nju projekta večjezičnega spletnega porta-la. Radio Koper tudi vsa leta podpira in zzvokovnimi posnetki ohranja dediščinorevije pevskih zborov Primorska poje,sodeluje pa tudi s primorskimi glasbenimišolami in podpira mlade glasbene talente.

Iz zgodovine radiaRadio Koper se je prvič oglasil 24. maja

1949 zvečer z imenom Radio jugoslovan-ske cone Trsta - Radio Trieste zonaJugoslava, redno pa je začel oddajatinaslednje jutro. Po ukinitvi Svobodnegatržaškega ozemlja (STO) se je leta 1954združil z Radiem Ljubljana. Do leta 1954 jeoddajal program v slovenščini, italijanščiniin hrvaščini. Od 1954 do 1979 je bil pro-gram pretežno v italijanščini, dva kratkaslovenska bloka sta bila le v jutranjem invečernem času. Leta 1979 sta se programaločila na lastne oddajnike, leta 1980 jezačel delovati Studio Nova Gorica, leta1992 pa se je program v slovenščini razši-ril na celodnevni.

obletnicatekst in foto: A.Š.

kričač /junij 1410

Radio Koper - Capodistria slavi 65 letRadijska programa Radio Koper in Radio Capodistria v letošnjem letu praznujeta 65let delovanja. Prvi primorski radio se je prvič oglasil 24. maja 1949. Odlikuje ju hi-tra in verodostojna informacija ter kakovosten program.

10 september 1951 naslovnica prveštevilke glasila radia jugoslovanske conetrsta kot se je tedaj imenoval radio koper-capodistria

Vsebinsko se zlati kipci delijo na viktorjepopularnosti, ki jih izbere javnost, in stro-kovne viktorje, ki jih izberejo članiAkademije Viktor.

Viktorja za življenjsko delo je letos prejelpevec zabavne in narodnozabavne glasbeAlfi Nipič. Na podelitvi v dvoraniSlovenskega narodnega gledališčaMaribor, ki jo je s svojim značilnim humor-jem vodil igralec Tadej Toš, se je zlatih kip-cev razveselilo še dvanajst drugih prejem-nikov teh priznanj na področju medijev inpopularne kulture.

Velikih presenečenj med dobitniki ni bilo,saj jih je bilo veliko v preteklosti že nagra-jenih. Tako je viktorja za voditelja informa-

tivne televizijske oddaje znova prejelSlavko Bobovnik. Celotna ekipa Odmevovna RTV Slovenija pa se je razveselila že 12.viktorja za informativno televizijsko odda-jo.

Za najboljšo televizijsko oddajo so gle-dalci in gledalke z glasovanjem izbrali Vidin Pero šov, medtem ko je strokovni viktorza zabavno in igrano televizijsko oddajo vrokah ustvarjalcev naše oddaje Dobrojutro.

Med otroškimi in mladinskimi televizij-skimi oddajami, kjer po nominacijah sodečvedno prednjači RTV Slovenija, so viktorjaže tretjič prejele Male sive celice.

Za najboljšega voditelja zabavne televi-

zijske oddaje in za najbolj priljubljeno tele-vizijsko osebnost je viktorja dobil komikKlemen Slakonja, kot najbolj obetavnomedijsko osebnost pa je Akademija Viktorprepoznala igralca Anžeta Zevnika.

Viktorja za radijsko osebnost leta je pre-jel Prekmurec Jože Činč, ki se mu vse veli-ke medijske stvari dogajajo v volilnem letu.Najbolj priljubljena radijska postaja pa jeVal 202, kjer so veseli, da so Radio Veseljakizločili iz konkurence. Viktorja 2013 za naj-boljšo spletno stran pa je dobil 24ur.com,ki ima v svoji vitrini že dva takšna kipca.

Viktorja za življenjsko delo je je dobil AlfiNipič, ki ima za seboj več kot pol stoletjaglasbene kariere.

nagrade

junij 14/ kričač 11

tekst in foto: MMC

Največ Viktorjev spet RTV

V dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor so podelili viktorje, ki veljajo zaosrednje priznanje na področju medijev in popularne kulture. Tokrat se je zgodilo prvičv zgodovini podeljevanja, da je bil dogodek v Mariboru. Režija je bila v rokah KlemnaDvornika, v voditeljski vlogi pa se se je spet znašel Tadej Toš.

Tekst: Klemen Markovčič, Foto: Janko Petrovec

Gre za obsežen in zahteven produkcijski projekt, ki bo verjetno vmarsičem obveljal tudi za precedenčnega. Prav zato tokratni neko-liko obširnejši zapis o njegovem nastajanju, razvoju in povezoval-ni vlogi znotraj RTV.

IzhodiščeNiz 12. zgodb Mateje Perpar, sicer dolgoletne radijske napove-

dovalke naše radijske hiše, na ne pretenciozen, a hkrati ne banalenin pomenljiv način osvetljuje vsakodnevne probleme ali stiskeposameznikov in njihovih zvez, tematsko pa sega od ljubosumja dofetišizma. V formi zaupnih pisem psihiatru, svojim junakom na kri-žišču njihovih dilem ponuja dober ali slab razplet določene težave.Vsaka epizoda ima tako dva možna konca.

KonceptTa dvojnost pa se je za jezik radia izkazala kot precej nespretna.

Ker pa je bila želja naročnika, da k sodelovanju povabimo tudiposlušalce, sem v svojem režijskem konceptu dal ključno težo pravnjim. Ti so v trenutku ko v vnaprej posneto radijsko igro poseže živikontni del oddaje, pozvani, da po svoji presoji utirijo pot rešitve,večina pa tako odloči o zaključku posamezne oddaje. Ker pa smoželeli ohraniti temeljno spodbudo avtorice, da vedno obstajata vsajdve rešitvi problema, so kolegi v Razvedrilnem programu predla-gali, da neizbrano rešitev ponudimo v poslušanje na spletu. S temje bil razprt dodaten prostor igri/oddaji in možnost poslušanja naizbiro. Ob tem pa je ključnih še nekaj režijskih izzivov. Zavestnaodločitev, da ne režiram komedije, pač pa dramski problem ali nad-vse verjetne, stvarne, skoraj dokumentarne situacije s katerimi semora poslušalec brez težav identificirati. Zasnova blagozvočneurbane podobe, poenotene do te mere, da se poslušalec ne ukvar-ja s formo pač pa z vsebino posamezne epizode. In nenazadnjenatančna predpriprava, ki je bila pogoj za tekoče delo obsežne,dobrih dva meseca trajajoče realizacije projekta v studiu.

ProdukcijaOčitna hibridnost projekta je lastna tudi njegovi produkciji.

Njena osnova je sodelovanje med Igranim in Razvedrilnim progra-mom oziroma 3. in 1. programom Radia. S prehodom na splet paje bil v projekt povabljen tudi MMC. Prav to tripartitno sodelova-nje različnih enot RTV, spodbujeno s samo programsko vsebino innjenimi potrebami, torej po načelu »od spodaj navzgor«, pa kaže naveč kot zgledno sodelovanje in model velikega potenciala za v pri-hodnje. Projekt je namreč nastajal brez pretresov, v zbrani ustvar-jalni tišini z veliko pripadnostjo in vložkom vseh udeleženih.Slednje kaže tudi na to, da sama forma projekta ali format ni sino-nim za njegovo uspešnost, pač pa to zagotavljajo predvsem ljudjeoziroma predane ekipe, ki takšne projekte ustvarjajo.

PrecedenčnostPrvič je veliko težo dobila prav kratka radijski igra. Projekt je

deloval nadvse povezovalno znotraj RTV. Nakazal je kako lahkoradijska igra v programskih pasovih deluje živo in gibko.Komplementarno je povezal radijski eter in splet. V formi razve-drila se je dotaknil intimnih, prezrtih tem. Skupaj s poslušalci jepokazal, da imajo takšne izvedbene in predvsem vsebinske oblikevelik potencial. In nenazadnje. V sodelovanju z Mediateko je bilzasnovan povsem nov model arhiviranj tovrstnih hibridnih oddaj sskrbno mislijo na prihodnja programska planiranja takšnih vsebin.

EkipaTokrat zgolj ključni akterji. Trije nosilci avtorske realizacije –

avtor izvirne glasbe Gregor Strniša, tonski mojster Nejc Zupančičin Klemen Markovčič kot režiser in avtor koncepta, tokrat pa tudiv vlogi redaktorja igranega dela. Ob znatni podpri obeh odgovor-nih urednikov Darje Groznik in Mateja Venierja so nosilno vlogoodigrali trije uredniki – Gabrijela Gruden, kot pobudnica in produ-centka serije, Janko Petrovec, ki je igri odprl nov programski pas,poskrbel za promocijo in programsko realizacijo, ter Kaja Jakopič,ki je skupaj z Matejem Praprotnikom poskrbela, da je igra/oddajanašla pot na MMC. 25 slovenskih dramskih igralcev in igralk. Innenazadnje avtorica Mateja Perpar s humorno trpkimi zgodbamiin voditeljica kontaktne oddaje Carmen L. Oven, ki je igro tvorno inz veliko mero občutka pospremila na pot k poslušalcem. Gotovapomembnost in zahvala pa velja tudi vsem tistim neimenovanim,ki so kakorkoli doprinesli k nastanku te nanizanke.

Za konec. Neizmerno me veseli, da je projekt pri poslušalcihnaletel na tako dober sprejem in da sem imel priložnost režiratitakšno radijsko nanizanko, ter skupaj s kolegi sooblikovati noveprogramske smernice. Bržčas tudi nove smernice radijske igre kotžanra, v katerega verjamem in ga imam rad. Še posebej pa meveseli, da smo kar trije od ključnih akterjev pri tej seriji – avtorica,voditeljica, režiser – zunanji, nekateri tudi večletni honorarni sode-lavci RTV, kar kaže na svojevrstno ustvarjalno potenco in preda-nost tega prekernega segmenta.

iz programov

kričač /junij 1412

Pri psihiatru na Radiu SlovenijaPrvo sredo v aprilu ja na 1. programu začela svojo pot v radijski eter, pa tudi na splet,nanizanka 12. kratkih radijskih iger, vpetih v kontaktno oddajo z naslovom Pri psihiatru.

Dramski igralec Alojz Svete v vlogi Psihiatra

Ljubitelji slovenske glasbe so si lahko privoščili nekaj še nesliša-nega, nevidenega in nedoživetega na slovenski glasbeni sceni. ZaDan 202 in glasbeni nastop so v Križanka moči združili Tabu,Simfonični orkester RTV Slovenija in gostje. Skupina Tabu je prede-lala okroglih 15 let svojega ustvarjanja in ponudila glasbeni sve-ženj, ki ga javnost še ni doživela. Program je bil sestavljen iz treh

delov: aktustičnega, s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, del paz nepričakovanimi gosti. Na oder je po dolgem času stopila tudičlanica, ki je zagotovo zaznamovala skupino Tabu - NinaVodopivec. Dirigentsko paličico pa je tokrat vihtel Rok Golob, ki jeekskluzivno za Dan 202 napisal tudi nekaj aranžmajev.

radio slovenija

junij 14/ kričač 13

foto: Jani Ugrin

Val 202 poletje zaznamovalz glasbeno poslastico

Spektakel le za kamereSredišče za konfete, še več konfetov, obvezen stroj za ustvarja-

nje vetra v laseh, ogromna LED-konstrukcija na še večjem odru inmajhen bazen na odru so letos stali v glavnem mestu Danske,natančneje v ladjedelnici B&W. Jeklena konstrukcija, ki je nekočpod svojo streho zaposlovala več tisoč mož, ki so s svojimi rokamiustvarili vodilno ladjedelniško podjetje na svetu, je konec aprila inzačetek maja dobila novo namembnost.

Do te osupljive konstrukcije je bila potrebna ura vožnje z avto-busom (s podzemno železnico in taksijem je pot potekala hitreje,dobrih dvajset minut). In ko ste že mislili, da ste na cilju – niste bili.Dvorani sta stali od vsakdanjega köbenhavnskega vrveža. Prednjima pa se niso razprostirale rdeče preproge, posebne pomožnekonstrukcije, ampak neke vrste šotorsko naselje, okoli katerega stabila peščen parkirni prostor in manjši zelen hrib na eni strani.Garderobe za izvajalce, novinarsko središče, prostori za delegacijoin organizatorje so bili združeni pod belimi šotori, ki smo jih vaje-ni gledati na velikih prireditvah. Tla so bila zbita z deskami in obču-

tek hoje po zakulisju je bil podoben hoji po vzmetni žimnici.Skratka organizatorji so se dovršeno lotili prav vsake postavitveluči nad odrom, a pozabili na okolico. Navsezadnje pa je to le veliktelevizijski šov.

Vaje delajo mojstre … in televizijski šovIn zato ni prostora za napake. 28. aprila, ko je slovenska pred-

stavnica Tinkara Kovač še pripravljala kovčke za odhod naslednjejutro v Köbenhavn, so se začele vaje za prve nastopajoče v prvempolfinalu Evrovizije. Nenavadni, ali celo nepomembni pojem zagledalca treh večerov Evrovizije so prav vaje in generalke. Nekaterijih označujejo kot krinko za 14-dnevni dopust, večina sploh ne ve,da obstajajo. In zakaj so potrebne? Ob našem prihodu na prizoriš-če, dobre štiri dni pred slovenskim odločilnim večerom v drugempolfinalu, so bile za slovensko evrovizijsko ekipo, ki so jo polegKovačeve sestavljali še spremljevalni vokalisti v sestavi Nika Zorjan,

Manca Špik, Lea Sirk in Raay, dve vaji in dodatna za zadnje poprav-ke zvoka. Kar v praksi za izvajalca pomeni prihod v dvorano okolidesetih dopoldne, rentgenski pregled opreme mimo varnostnekontrole, prihod v garderobo, čakanje, še malo več čakanja, upeva-nje v garderobi, čakanje, druženje s sotekmovalci, najmanj polurnosedenje v maski in pri frizerju, preoblačenje v kostume za nastopter odhod proti odru, kjer je čas za tvoje tri minute.

Glamur po evrovizijskoPrvi teden mine v precej bolj sproščenem ozračju kot tisti, ki

sledi. MMC-ekipa je prišla v Köbenhavn podobno kot izvajalci t. i.držav velikih pet, torej držav, ki vložijo največ denarja, da se evro-vizijsko kolesje sploh vrti, čez konec tedna, natančneje v nedeljo. Inprav na predstavnikih teh držav se najbolje vidi prehod med sproš-čenostjo prve dni in veliko paniko, ki jih zagrabi nekaj ur prednastopom pozneje v finalu. A še pred najnapornejšim tednom, kjerse vrstijo vaje, medijske obveznosti, promocijske zabave, obvezna

eurosong

kričač /junij 1414

Multimedijski pogled v zakulisje EvrovizijeSedem ur televizijskega spektakla za gledalca, 14 dni priprav za izvajalca na prizo-rišču in 350 dni izzivov za organizatorje je približna ocena časa, ki je vložen v pro-jekt, imenovan Evrovizija.

Prvi pogled na veliko evrovizijsko dvorano.

Utrinki z vaj Tinkare Kovač

Spremljevalne vokalistke pred slovensko garderobo.

navzočnost na teh zabavah, se je za nastopajoče razgrnila rdečapreproga pred köbenhavnsko mestno hišo. Uradno odprtje je pri-ložnost, da najbolj zagreti oboževalci Evrovizije – in teh ni malo –pridejo v stik s svojimi najljubšimi izvajalci, dobijo podpis ali samoprijazen nasmeh. Vhod v mestno hišo postane prostor za odmeva-nje evrovizijskih melodij v nedogled, velika platna pred vhodom inmoderator z gosti pa spomnijo na prizore, kakršne gledamo obpodelitvi oskarjev ali grammyjev – v malem.

Navidezna (ne)dostopnostA le nekaj ur po okusu glamurja se začne zadnji niz vaj in gene-

ralk. Pred prvim polfinalom izvajalca v 48 urah čakajo vaja, gene-ralka, druga vaja naslednji dan in nastop v polfinalu. To pa so tudinajpomembnejše ure za predstavnike sedme sile, ki so združeni lenekaj metrov od izvajalcev v novinarskem središču. Tam se prera-čunavajo možnosti, potekajo še zadnji intervjuji, pobirajo izjave –vse po določenem vrstnem redu. Seveda nastane zmeda in sledičakanje, toda delegacije se strogo držijo urnikov za svoje medijskeobveznosti. Po tiskovnih konferencah, ki sledijo vajam, se umakne-jo v garderobe.

V živo z MMC-jemDrugače je za člane delegacije, v vlogi katerih sva s fotografom

poročala za spletni portal MMC. Letošnja Evrovizija je bila priložnost

za nadgradnjo poročanja preteklo leto in uporabo novih multime-dijskih aplikacij. Obiskovalec portala je v zadnjem tednu s prizoriščana dan dobil dva zakulisna prispevka, ki sta bila le kratek povzetekdogajanja prejšnjega dne ali že dela aktualnega dne. Poleg tega je včasu polfinalnega in finalnega dogajanja spremljal dogajanje v živoiz zakulisja in z odra s pomočjo posebne aplikacije Scribble Live, kjerje bil v času prenosov tudi umeščen video z neposrednim televizij-skim prenosom, ki ga je komentiral Andrej Hofer.

Poročanje z mislijo na dan po dogodkuPrva dva dneva sta bila neke vrste ogrevanje, pred nadaljeva-

njem tedna, kjer je osrednjo vlogo v poročanju prevzela slovenskaevrovizijska ekipa. Tako kot za izvajalce so se najini dnevi začeli vdopoldanskih urah. Medtem ko se je fotograf posvetil dokumenta-ciji zakulisnih utrinkov, je bil čas za čakanje na nove nastope, čas,ko je potekalo zbiranje informacij, izjav, videoutrinkov od delega-

cije do delegacije. Vmes pa spremljanje vaj, tistih, ki so bile dovo-ljene za snemanje. Vse pridobljene izjave in fotografije na dan vajein generalke prvega polfinala so ponoči prestale sito urejanja in šlev objavo v času poročanja prek aplikacije Scribble Live

Medtem so videoprispevki, naloženi na strežnik, odšli v 4D. In koso se obiskovalcu portala izpisovali tviti v aplikaciji ali pa so »sme-tili« Twitter, so sočasno potekala zbiranje novih izjav, snemanja infotografiranja za novice naslednjega dne. Tako so se dnevi pona-vljali. Le da je bilo drugače, ko je v sliko prišla še slovenska ekipa.Njih smo lahko spremljali ves čas – torej od odhoda s hotela doprihoda v poznih večernih urah. Največji izziv, pred katerega smobili postavljeni kot poročevalci iz zakulisja, da se nismo ponavljali,sploh po uvrstitvi v finale, kjer se je ponovila zgodba z vajami ingeneralkami v še bolj zgoščeni obliki.

Hitro, hitreje, s kratkim rokom trajanjaGledalec je tako videl dvakrat po tri minute slovenske udeležbe

na Evroviziji, mi smo vse preostale. Na trdem disku je shranjenih za50 ur videomateriala, od katerih je obiskovalec MMC-ja videlmorda pet odstotkov. Poročanje je temeljilo na načelu: manj je več.V nekaj minutah videa pokazati ves dan, v manj kot 140 znakihpovedati vse, kar se dogaja okoli tebe, in v sliki povedati več, kot bilahko s celotnim tem besedilom. A hitro podajanje informacij imatudi slabost, ki se je zavedamo – kratek čas obstoja. Prav zato smosvoje poročanje okrepili z obsežnimi fotogalerijami in videomate-rialom, ki je podprl besedno poročanje preteklega dne.

junij 14/ kričač 15

tekst: Klavdija Kopina, foto: Jani Ugrin

Razigrani predstavniki Italije in Francije, ki so po finalu končali narepu 25-terice nastopajočih.

Slavje slovenske delagacije v drugem polfinalu.

Zmagovalka, ki je bila najmanj dostopna izvajalka na Evroviziji.

Udeležencem je predaval Primož Velikonja,dip. zn., vodja reševalne postaje Kočevje ineden izmed prvih pobudnikov in reševalcev namotorju v Sloveniji, helikopterski reševalec,vodja reševalne postaje, ERC inštruktor inpredavatelj prve pomoči. Udeleženci, ki solahko svoje znanje tudi praktično preizkusili,so bili zadovoljni z delovanico, želeli pa bi sivečjega obiska. Nekaj vtisov udeležencevpredavanja si lahko preberete spodaj:

»S seminarjem sem bila zelo zadovoljna inmenim, da so taka izobraževanja zelo koristnain zanimiva, škoda je le, da ni bilo večudeležencev. Upam, da bo organizirano še kajpodobnega s področja promocije zdravja.«

Tatjana Polanič

»Že kar nekaj let je minilo od zadnjegatečaja prve pomoči, saj sem se ga zadnjičudeležila, ko sem delala izpit za avto. Tečajtemeljnih postopkov oživljanja me je opozoril,da sem že veliko znanja pozabila in da so sepristopi pri reševanju življenj zelo spremenili.Zaradi načina osvežitve starih in osvojitvenovih znanj, ki je temeljil na praksi, bom zdajzagotovo z manj treme pristopila kposamezniku, potrebnemu pomoči. Menim, dabi tovrstne tečaje morali organizirati inobiskovati vsako leto, še posebej, če jih bodovodili tako dobri in predani inštruktorji, kot jebil Primož Velikonja.«

Sabrina Povšič Štimec

»Meni ni žal, da sem se omenjenegaseminarja udeležila. Všeč mi je bila predvsempraktična predstavitev izvajanja vaje na lutki,ker je bila prikazana na malo drugačen načinkot je to v navadi. S tem mislim na to, da seobičajno vadi samo na pacientu, ki leži nahrbtu na tleh. Gostujoči predavatelj pa jezaigral pacienta oz. slabost v sedečempoložaju in v prometni nesreči. Videlo se je, dasmo bili v teh primerih v večini kar malozgubljeni, v bistvu nismo vedeli kako k zadevipristopiti. Tudi prikaz rokovanja zdefibrilatorjem je bil vsaj zame, neizmerno

dobrodošel, saj sem ob tej priliki izvedelapomemben podatek, da se kljub, recimomorebitni nepravilni uporabi, ne more zgoditinič usodnega. Skratka, cel seminar je zelopoučen. Dobro bi bilo, da bi imeli obnovitveneseminarje vsako leto.«

Marinka Končnik

»Bil sem izjemno zadovoljen, najprej, da semse odločil, da predavanju /tečaju/ prisostvujemin drugo, da sem tam izvedel veliko stvari kiso me zanimale, pa jih nisem vedel in poznal.Že zaradi sebe, posledično pa tudi, če seslučajno znajdem v situacijah, o katerih smoposlušali na predavanju, predvsem pa tistih,ki smo jih praktično izvajali. Čeprav sem mislil,da veliko o tem vem, sem na predavanjuspoznal, da je vsako dodatno spoznanjeizjemno dragoceno in upam, da v vsaki kritičnisituaciji dobrodošlo. Zelo dober predavatelj, kije povedal in pokazal točno to, kar človek vtaki situaciji potrebuje. Vidi se da imaogromno izkušenj in da jih zna na najboljprimeren način posredovati vsem, ki to želijoin potrebujejo. Sem prepričan, da sem zdaj ponjegovi zaslugi pripravljen pravilno odreagirativ vsakem kritičnem primeru, kar je bil, vsajtako jaz gledam na stvar, namen tega

izobraževanja. Vseh podobnih se bom zveseljem udeležil in s tem posredno bilpripravljen pomagati vsem, ki se znajdejo vtovrstnih stiskah in težavah.«

Lado Vindiš

»Delavnice sem se udeležila, ker sem želelaobnoviti svoje znanje, predvsem pa semmnenja, da bi delavnica mora postati sestavnidel rednih izobraževanj vseh zaposlenih.Širjenje tovrstnega znanja bi se moralo začetiže v osnovnih šolah. Delavnico, ki je trajala dveuri, je vodil izkušeni reševalec in inštruktorPrimož Velikonja. Najprej smo šli skoziteoretični del, potem pa smo se skozi različnescenarije lotili reševanja in oživljanja na lutki.Inštruktor nas je skozi praktični del izrednodinamično in nazorno popeljal v ustreznerešitve, saj si na ta način najlažje zapomnimovečino ravnanj in postopkov, ki so nujnopotrebni za reševanje življenja. Inštruktor sinedvomno zasluži najvišjo oceno, Služba zaVarnost in zdravje pri delu pa spodbudo, dačim večkrat organizira tovrstnaizobraževanja.«

Helena Kermavner

»Razočarana sem bila, da je bila tako slabaudeležba. Bolje je vedeti in tega ne uporabiti,kot pa priti v situacijo, kjer je potrebnopomagati in ne vedeti. Tega bi se morali vsizavedati. Predavanje je bilo odlično, inštruktorenkraten. Doživeti to energijo, ki jo izžareva.Pravi človek za reševalca, pa še odličenpedagog, vsaka mu čast. Vsem, ki sempovedala, kako je bilo, so obžalovali, da se nisoudeležili predavanja. Doma sem pripovedovala24-letni hčeri, kako je bilo. Me je pohvalila, dasem šla in dodala: »Človek mora na takapredavanja večkrat, obnavljati znanje, potempa nekaj sigurno ostane.« Hvala, ker namomogočate taka izobraževanja in upam, da boše kdaj. Jaz pa obljubim, da bom pripeljala ssabo sodelavce finančno-računovodskeslužbe. Pa upam, da bo isti inštruktor …«

Silva Mravljak

izobraževanjetekst in foto: Ana Pivk

kričač /junij 1416

Vtisi udeležencev izobraževanjao temeljnih postopkih oživljanja22. maja je bilo v veliki sejni sobi v 5. nadstropju TV SLO predavanje o temeljnih po-stopkih oživljanja in uporabi defibrilatorja.

Knjigobežnica je skupina, ki se je pred dvema letoma oblikovalana Facebooku in skrbi za igrivo kroženje knjig med bralci. Knjigo, kisi jo že prebral, pustiš v hiški, lokacijo sporočiš na Facebookovistrani Knjigobežnice ali pa kar v knjigo napišeš sporočilo. Kdorkoliknjigo najde, jo lahko vzame in uživa v branju.

Nova Knjigobeženica, ki so jo člani ŠKD RTV Slovenija odprli naletošnji svetovni dan knjige, se nahaja pred službenim vhodom naKolodvorski 2 v Ljubljani.

Še toliko bolj pohvalno je, da je Knjjigobežnica plod dela sode-lavk in sodelavcev RTV Slovenija. Unikatno Knjigobežnico staustvarila sodelavka Metka Draginc in Fadil Tači, ki ustvarjata podumetniškim imenom FaMe Unikati. Da Knjigobežnica stoji natrdnih temeljih, pa so poskrbeli sodelavci RTV Slovenija.

knjigobežnica

junij 14/ kričač 17

tekst in foto: Ana Pivk

RTV Slovenija ima svojo Knjigobežnico!Ob svetovnem dnevu knjige, ki ga praznujemo 23. aprila, smo na RTV Slovenija na po-budo ŠKD RTV Slovenija, dobili Knjigobežnico.

Dragan se je spretno izognil težavam gledevrstnega reda nastopajočih, saj jih je prepro-sto razvrstil po abecednem vrstnem redu.Tiste, ki so se odzvali vabilu, znani glasbenikipa so bili tudi gosti prireditve, Djuro Penzeš izBelih vran, Jernej Jung iz Mladih levov, JožePotrebuješ iz Čukov, Jan Plestenjak, pa legen-darni Lado Leskovar, ki Draganu v podobnihoddajah vedno stoji ob strani. Le ta je nasto-pajoče podrobneje predstavil, se sprehodil pozgodovini zasedb in številnih spremembah, kiso se dogajale zadnjih 35 let. Pravi užitek jebilo gledati legende, če omenimo MarjanaMalikoviča in Jadrana Ugrina iz Kameleonov,ki sta nastopala za Karamelo. Glasbeniki so sepotrudili po najboljših močeh, publika jepostajala vse bolj zagreta, zasedbe so odpelepo dve, skrbno izbrani izvedbi. Dragan nipozabil povedati, da se sredi maja letos kon-čuje 40 letno obdobje njegovega službovanjana Radiu Slovenija. Ko je navzoče povprašalali podpirajo njegova prizadevanja, pa odda-jo ŠTOS, so odgovorili z glasnim aplavzom.

Oddaja je tako soglasno prejela malo referen-dumsko podporo, z njo pa tudi sam Bulič.

“Agropop so rekli, da jih ne bo, Avtomobiliimajo ‘špil’,” se je začel sprehajati po abecediglasbenih skupin, primernih za nastop obobletnici. Večer je udarno začela skupina SanDi Ego s priredbo Roxanne ( v originalu trioPolice, avtor Sting). “To je bila prva uspešnicaskupine Police, ki se je na lestvicah znašlaaprila 1979. In prav 21. aprila se je v radij-skem etru pojavila ob sobotah oddaja, ki se jetakrat imenovala V soboto obujamo spomine(S.O.S.),” je pojasnil Bulič.

Med združitvami pred samo oddajo jeizstopala skupina California, ki je pesem Radletel bi posvetila glasbenim urednikom.Tokrat je Bulič zbral okoli sebe mlajšo ekiponastopajočih. “Ko govorimo o LačnemFranzu, mora biti v njem Zoran Predin. Vsidrugi so lahko mlajši,” je dejal. Predin je pri-šel s precej pomlajeno skupino in menil, da jeDragan vedno bolj podoben Dedku Mrazu inna takšen način prinaša mlajšim rodovom

spomine, znanje in vedenje o pretekli glasbi.Gost oddaje je bil tudi smučar Jure Franko,soprog Simone Vodopivec, skupina Ultimat.“Simona je včasih prepevala, da so najboljšifantje že poročeni. Ko je spoznala tega fanta,je spremenila svoje mnenje,” se je pošalilDragan.

Pozno zvečer so se zvrstile skupine z izved-bami San Di Ego - Roxanne, Babewatch -Jurja za per in Ladjice, California - Rad letelbi, Ustavil bi čas, Chateau – Lola, Zaradi tebe,Drevored - Daleč od ponorelega sveta,Balkanska dežela, Karamela – Želja, Jaz bi še,Lačni Franz – Zanzibar, Ne mi dihat za ovrat-nik, Lintvern - Nedelja lep je dan, Če padel bina glavo, Peter Pan - Kje so tiste stezice,Ostani mlad, Rok’n’band - I’ve Got a ThingAbout You Baby, Ultimat - Usoda ženskegaroda, Pokaži nam Eddy, Wellblott - Tam si ti,Zlobna vila, 1xBand - Novo jutro, Tih deže-ven dan. Oddajo je snemala TelevizijaSlovenija, predvajana bo čez nekaj tednov,najverjetneje v dveh delih.

ŠTOStekst: Jože Skok

kričač /junij 1418

Dragan s člani skupin San Di Ego, Chateau in California.

35 let radijske oddaje ŠTOSRadijski glasbeni urednik Dragan Bulič je za 35. letnico svoje oddaje Še v torek obujamo spo-mine (ŠTOS) v televizijski Studio 1 povabil številne izvajalce, svoje prijatelje in ljubitelje glasbe.Oddaja ŠTOS je potekala v živo v torek 29. aprila, v rednem terminu ob 22.30, vendar seje zavlekla krepko čez polnoč, ko se običajno konča. Pred petimi leti je v istem studiu od-daja slavila 30. letnico, Bulič pa je tokrat nekoliko zamenjal seznam nastopajočih.

Trdo jedro na ljubljanski strani so predstavljali King, Vozek,Zdene, Ovca, Uli, Jože, France…, na mariborski pa Pep, Pic, Lukaalias Turčik, Marjan, Theo, Červek. Ko je Borisov Štajerc spil vsoDravo, so si Kričači dali duška s himno srečanj: Že dolgo nismo p…ga! Po neugotovljivem številu ponovitev in prav tako zdravic so sespravili k delu. Odigrali so skrajšani teniški niz, ki se je končal zzmago ljubljanske dvojice. V njej je blestel Ovca, ki bi moral biti popoznejšem razlaganju tegob, bolečin v hrbtu, nategnjeni mišici,bolečemu zapestju, igranju s tujim loparjem, pravzaprav na trav-matologiji in ne na igrišču.

Mariborski Kričači so snovali neusmiljeno maščevanje v žog-obrcu. Njihov najmočnejši adut je bila mladost, povprečna starostekipe je bila 45 let, ljubljanske skoraj 63. Metuzalemi inAbrahamovec, ki so pred tekmo potrebovali pošteno dozo gluko-zamina so mlečnozobcem pošteno izprašili hlače. Zmagali so s 7proti 3, največ zadetkov so dali 74 letni Jože, 72 letni France in 67letni King. Le prehitro ugasli slovenski sprinterski up Červek je kot

Lado Leskovar slavil poraz in v maniri Ivana Cankarja zatajil svojoekipo, sklicujoč se na neizpodbitno dejstvo, da je dal dva gola.Počutil se je kot edini zmagovalec med poraženci.

Polom gostiteljev ni pokvaril večera. Napovedali so hudo maš-čevanje. Na njihovi strani je čas, če že ne žogobrcarsko znanje. Kosi bodo Ljubljančani naložili še kak križ, jih bodo zmleli, so grozili.A le v namiznem nogometu, so jim vračali Močvirniki. Gluho nočje potem vzvalovil ponarodeli refren: Že dolgo nismo p…ga!

junij 14/ kričač 19

tekst in foto: Zoran Milovanovič

Kričač ni umolknilZnameniti Zujf je pred dve letoma oznanil konec vsakoletnih nogometno- družabnihsrečanj mariborskih in ljubljanskih ertevejevcev, imenovanih Kričač. Kljub prelevitviskoraj polovice Ljubljančanov iz delavcev v penzioniste, je bila tradicija tako močna,da je bilo samo vprašanje časa, kdaj se bo druženje obnovilo. In se je, predzadnji maj-ski dan za RTV centrom pod Pekrsko gorco. Petnajst Viol je planilo v objem trinaj-stim Močvirnikom. Ganljivo rokovanje in objemanje sta pospremila harmonika šta-jerskega Lojzeta, Borisa in njegovega napeva Ko Štajerc v Dravo pade…

Dan po druženju je udeležence presunila novica: umrlje Zoran Bilodjerić. Saš, kot so ga klicali, je bil medpionirji Kričača. Tudi zaradi njega so bila srečanjanepozabna . Ne vedoč za Sašev boj z boleznijo, so siKričači obljubili, da se še dobijo. Zaradi njih samih, azdaj tudi zaradi Saša!

Od leta 1966 do 69 je igral pri ansambluKameleoni. »Potem sem nekaj časa nekako‘blodil’ po tujini. Bil sem tudi sodelavecAntene predvsem s področja glasbe, največčasa sem preživel v Angliji in imel stike ssvetovno priznanimi ansambli. Kot asistentrežiserja na Televiziji Ljubljana sem po dvehtednih odšel na igrani program pri snema-nju igre Ciklamen in agitator, režiserka jebila Marija Šeme Baričevič«, in se ob temkar nasmehne. »Padel sem noter med kegljein se moral vsega naučiti od začetkov. Takose je začela moja pot, sproti sem se zanimal,kaj sploh počenja asistent režije. Tudi zdaj,ko opazujem tiste, ki jih poučujem, lahkohitro ocenim ali je nekdo rojen za ta poselali ne. Če splavaš, to pri vseh pomeni, dalahko hitro napredujejo. Sodeloval sem odprograma do programa, da sem lahkopočasi spoznaval, kako v celoti poteka.Največ sem delal z režiserjem AndrejemStojanom in praktično z vsemi drugimi reži-serji. Sodeloval sem na različnih programih,od zabavnih, dokumentarnih, filmske pro-dukcije. Seznanjal sem se tudi s tem, kakodelajo televizijski Dnevnik. To pa zato, kersem bil lahko po desetih Dnevnikih, ki sopotekali vsak dan, dvajset dni prost. To mi jezlasti poleti zelo odgovarjalo, ker sem pač izIzole in me je tja vedno vleklo. Predvajalismo dva Dnevnika, ob pol osmih zvečer intri ure pozneje, lokalnih oddaj tedaj še nibilo.«

Televizija Ljubljana ni bila Vanjeva izbira,sodelovanje z njo je bilo bolj igra slučaja.»Tudi zato, ker v regionalnem centru vKopru niso imeli skoraj nič lastnega progra-ma, ampak se je to zgodilo v poznejših letih,predvsem z vstopom Silvija Berlusconija namedijski trg. Končal sem nižjo glasbeno šoloza klavir. Tri leta sem obiskoval pomorskošolo v Piranu in kasneje dokončal gimnazi-jo. Leta 1965 smo se srečali s Kameleoni,vendar v čisto drugačni sestavi, ko so deja-li, da bi imeli radi ‘orglaša’. Tedaj je bilo

težko nabaviti električne instrumente, kerso bili za naše razmere zelo dragi. Na prvihvajah sem igral melodije in akorde kar naharmoniko, pa še to brez basov, ker semobvladoval samo klaviaturo. Takšni so bilipač začetki. Za vesoljno občestvo sem imel

na pomorski šoli predolge lase, pa čeprav sobili verjetno krajši kot jih nosim zdaj. V tistihčasih je bilo normalno, da si bil, če se poša-lim, ostrižen skoraj na nulo. Tako so sezačeli problemi na pomorski šoli, iz kateresem prav zaradi tega pozneje izstopil.«

Televizija je medij, ki se ukvarja sšovom.

»Tudi če gre za običajno govorno oddajo,je to v bistvu šov, ki pa ga znamo bolj slabonarediti. V zabavljaštvo sem bil vključen že

pri Kameleonih, zato mi je bila vloga asi-stenta režije blizu. Ker izhajam iz Obale,smo tudi v moji mladosti zelo veliko sprem-ljali italijanske programe. Izviram iz italijan-skega okolja, saj je bila skoraj polovicamojih sorodnikov italijanskega porekla.

Bratranec Dare Valič je proučeval naše dru-žinsko deblo in ugotovil, da smo prišli naPrimorsko že okoli leta 1500 prekFrancozov, naš priimek je bil najprej Valez.Moji predniki so prebivali v Skriljah, v vasimed Ajdovščino in Gorico, in takrat nam jenek duhovnik, ki je bil slovanskega rodu, vpriimek vnesel črko č, tako je nastal priimekValič. Tri veje Valičev smo, naša se imenujeKatrna. Moj oče je bil tehnično zelo izobra-žen, saj je bil v 70-tih letih prejšnjega stole-tja izučen za delo z računalniki, pa tudi

naša leta

kričač /junij 1420

Vanja ValičNa Televiziji Ljubljana se je zaposlil povsem po naključju leta 1974. Nekega dne stase z bratrancem Daretom Valičem, ki je bil dramski igralec, dobila v lokalu Bangla-deš nasproti Televizije in »ob kozarčku« se je znašel na Televiziji. Šef izvedbe je bil Ja-nez Križaj, za sceno je bil zadolžen Sveta Jovanovič, ki je imel pri odločitvah, kaj sebo dogajalo na RTV-eju, pomembno vlogo. Vanji je bilo preprosto rečeno, naj se na-slednji dan oglasi na televiziji.

Vanja v zasedbi Kameleonov v Hali Tivoli v Ljubljani leta 1966.

junij 14/ kričač 21

tekst: Jože Skok

nadarjen mizar. Spomnim se, da je kar samizdelal omare za družinske potrebe. Valičevismo zašli v kulturne in umetniške vode, mojsin je tudi režiser in je po nekaj letih naMMTV in POP TV prevzel to vlogo v družin-skem podjetju. Daretovi otroci so igralci,hčerka pa je arhitektka.«

Bolj ko se čas odmika, so aktualni tudivideo in avdio posnetki iz preteklosti.

»Kolega Slavko Hren je pripravljal spomin-ske oddaje z vsemi člani Kameleonov.Nekateri posnetki še ostajajo, drugih ne

najdem več. Snemali smo za TelevizijoLjubljana, največ pa v Beogradu inZagrebu.«

Vanja spomni na zanimivost, da so imeliKameleoni na koncertih napovedovalce, vHali Tivoli v Ljubljani leta 1966 je bil to zelopopularni Tomaž Terček, ki sicer ni imel veli-kih povezav z glasbo. »Moram priznati, dase nikoli nisem želel slikati, včasih so me

fotografirali na skrivaj, tako da tega splohnisem opazil. V teh štiridesetih letih, odtega petintrideset let v vlogi režiserja, je bilo

raznih fotografij ogromno. Kot režiser semsodeloval na zimskih olimpijskih igrah vAlbertvillu, pa na letnih v Barceloni, vse leta1992. V takšnih primerih je imela televizijaposebno pogodbo s slovenskim olimpijskimkomitejem. Z olimpijskimi igrami me pove-zuje tudi mednarodno priznanje. Med vož-njo kajakaša na divjih vodah AndražaVehovarja, dobitnika srebrne medalje naolimpijadi v Atlanti leta 1996, smo snemalinjegovo družino in bližnje, iz tega semsestavil zgodbo. To je bila nagrada z med-narodnega festivala. Prvi v Sloveniji semzačel s prenosi biatlona za televizijo, kar jeeden najtežjih televizijskih prenosov. Dobilsem nagrado mednarodne biatlonske zvezeza inovativnost. S strani mednarodnegaolimpijskega komiteja sem bil prejemniknagrade za športne prenose.«

Vedno je rad ustvarjal.»Kot vodja Kameleonov sem bil nekako

‘frontman’. Imeli smo nekaj menedžerjev, kipa niso najbolj obvladali svojega dela, kar jebil v tistih časih za naše razmere zelo teža-ven in pionirski posel. Pomagali so nam,vendar premalo. V Jugoslaviji smo bili zelopopularni. V Beogradu smo igrali na kon-certu pred trideset tisoč ljudmi. V letih 1967in 68 smo imeli nastope na stadionu naKalamegdanu, pa na stadionih nogometnihklubov OFK Beograd in Radnički. Dvorane,kjer smo nastopali, so bile vedno polne.Nikoli me ni pretirano zanimala organizaci-ja, temveč ustvarjalnost in to sem poskušalvnesti v svojo poklicno pot. Glasbene izkuš-nje so mi pri tem precej pomagale.«

Zanimali so ga inovativni pristopi. Všportnem uredništvu, ki je delovalo znotranjepolitičnim, se je leta 1980 odprlodelovno mesto režiserja, kamor se je prija-vil. »Najprej sem delal pri večjih projektih, kista jih izvajala Beno Hvala in Stane Škodlar,manjše sem izvajal sam. Takrat je bilo šport-nega programa dosti manj kot dandanašnji.Tako se je začela moja pot v športni redak-ciji, čeprav bi bil po duši raje drugod. Naprimer, da bi se ukvarjal s področjem glas-be, snemanjem kakšnega igranega filma inpodobnim. V športno uredništvo sem zašeltudi zato, ker je bil šport moja druga ljube-zen. Še kot najstnik sem igral nogomet, kotmladinec sem veslal za Izolo, tekmovali smov četvercu. Prišel sem do tega, da bi lahkonastopal za državno reprezentanco, vendarsem se tedaj poškodoval. Treninge smoimeli tudi v telovadnicah, kar je bilo za tistečase pravo razkošje. Morali smo dvigovati

Champions League v Ljudskem vrtu v Mariboru leta 1999, Saško Jerkovič, Urban Laurenčič,Vanja in kontrolor UEFA.

Vanja in Ivo Milovanovič na olimpijskih igrah v Albertvillu leta 1992.

uteži, težke šestdeset kilogramov. Star sembil trinajst let, dvignil sem jih, pa se jihnisem upal spustiti in tako je prišlo dopoškodbe, ko sta mi počili dve vretenci, karmi je pozneje prišlo celo prav. V časuKameleonov nisem želel na služenje voja-škega roka. Najprej sem se ‘skrival’, saj sozačeli pošiljati posamezne člane, enega poenega, v ‘vojsko’, ker smo bili očitno prevečslavni. Spočetka sem spreminjal mestabivanja in sem bil določeno obdobje prija-vljen v Bujah, Novem Sadu, Splitu in še kod,v bistvu pa sem živel v Izoli. Ko je postajalovroče glede služenja vojske, so me znanciprijavili drugam. Sčasoma mi je bilo tegadovolj, in sem se leta 1975 javil na voja-škem odseku v Kopru. Dejali so mi, da jefebruarja vse zasedeno, bi pa lahko odšel nasluženje vojnega roka septembra, kar me jespravilo v slabo voljo. Naposled so meposlali na specialistične preglede v Mladikov Ljubljano, kjer so ugotovili, da sem zaradipoškodbe vretenc oproščen služenja voja-škega roka.«

Preveč znan za asistenta režije. »Kot asistent režije sem imel na začetkih

velikanski problem, saj smo režiserji povečini zelo egocentrični. Kamorkoli smo pri-šli, še ko sem delal v igranem programu kotasistent režije, so iz publike pristopili k meniposamezniki in me pozdravljali: ‘O, ti pa sitisti Vanja od Kameleonov’. Večina režiser-jev je bila ljubosumnih name in so me nanek način še bolj maltretirali, ker so pačhoteli biti glavni. Že v začetnih letih ukvar-janja z režijo si se moral res zelo izkazati, daso ti dali bolj zahtevno in odgovorno delo.Če sem naredil kader slabo, so me kakmesec zafrkavali, v današnjih časih pa senekomu posreči nek zelo dober kadar, pa žeprejme Emijevo nagrado. Nimam nič protimladim, vendar naj vsak najprej opravi šolo.Največja šola za televizijske režiserje pa jepraksa. Potrebno je široko znanje. Če hočeškakovostno opraviti glasbeni prenos, morašdobro poznati partiture, da se osredotočišna posamezne izvajalce. Dlje časa opažam,da snemalci in kamermani zelo hitro preha-jajo iz igranih v komercialne programe, patudi v športno uredništvo. Režiser jih moraznati usmerjati in jih osredotočiti na tisto,kar ja bistveno za posamezni program.Andrej Stojan mi je dopustil, da sem režiralposamezne sekvence filma, čeprav sem bil vvlogi asistenta režije. Sodeloval sem tudikot režiser koncertov in dokumentarnih fil-mov.«

Vsega je bilo preprosto preveč. »Moram priznati, da se v množici preno-

sov, teh je bilo več kot tisoč, ne moramspomniti, kaj vse sem delal, saj je bilo tegaogromno. Ko delaš pri toliko projektih in stoliko ljudmi, je preprosto težko vse držati v

glavi. Ker zelo dobro poznam italijanskijezik, sem marsikaj delal tudi v Italiji oziro-ma v italijanščini.

Pisal sem tudi besedila popevk in izvedb,vendar jih, po pravici povedano, če jih sli-

šim, niti ne prepoznam, da so bile moje.Tisto, kar mi je blizu, vtisnem v spomin,marsikaj drugega gre mimo. V jugoslovan-skem prostoru so bile v veljavi avtorske pra-vice, od tega nisem imel skoraj nič, čepravsem štiri leta nastopal pri Kameleonih.

Zdelo se mi je, da so plačevali prispevke zapokojnino v bivši Jugoslaviji. Ko pa je drža-va razpadla, sem izgubil kontakte s tistimi,ki bi to morali izvesti. Tako še zdaj ne vem,kako je bilo s tem in tega nisem mogel uve-

naša leta

kričač /junij 1422

30 letnica oddaje ŠTOS leta 2009. Od leve - Ivo Mojzer, Braco Doblekar, Oto Pestner in Vanja,v ozadju Andrej Karoli.

Vanja z ekipo med režijo v reportažnem avtomobilu na svetovnem prvenstvu v veslanju naBledu leta 2011.

ljaviti pri odhodu v pokoj, povečini je obveljala delovna doba na RTVSlovenija. Čiste delovne dobe sem imel pred nedavno upokojitvijodevetintrideset let, in to brez obdobja, ko sem poklicno nastopal zazasedbo Kameleonov.« Leta 2010 je Vanja sicer odšel s TelevizijeSlovenija, z njo pa kljub temu ves čas sodeluje.

»Upokojil se nisem zato, da ne bi delal nič. Rad imam svoj posel,sem v formi in še vedno sem dejaven. Aprila, maja, pa tudi junija sokončujejo razna državna prvenstva v košarki, nogometu in rokome-tu. V športnem uredništvu na Televiziji imajo le dva režiserja, ki nemoreta vsega podelati in me preprosto pokličejo.

Imam dva vnuka, ki sta mi v veliko veselja. Največ časa sem naObali, kjer me sprošča nasad oljk, vmes pa prihajam v Ljubljano, kjer

imam stanovanje, na prenose športnih prireditev. Snemalci inkamermani mi celo pravijo, da sem poslednji ‘Mohikanec’ med tisti-mi, ki jih želijo kaj naučiti. Lahko rečem, da sem večino športnihnovinarjev, ki so zdaj najbolj dejavni v športnih programih, mednjimi tudi Saša Jerkoviča, naučil nastopanja pred kamero. To je mojanotranja potreba in nagnjenost. Vabili so me celo, da bi predaval vnašem izobraževalnem središču, vendar mi to ni odgovarjalo. Mojslog nadziranja in opisovanja del in nalog je zelo drugačen in spe-cifičen, tako da so nekateri lahko preveč začudeni ali celo užaljeni.Ljubši mi je pristop izobraževanja ob delu, ker mi bolj leži in ob temtudi uživam.«

ODŠLI V APRILU 2014

PPE RADIO SLOVENIJAJANEZ KENDA - glasbeni urednik voditelj

REGIONALNI RTV CENTER KOPER-CAPODISTRIARADOVAN BANDELJ - organizator izvedbe

PRIŠLI V APRILU 2014

PPE TV SLOVENIJAVANJA KOVAČ – novinarka

PPE RADIO SLOVENIJAMIHA JARAMAZ - mojster zvoka

REGIONALNI RTV CENTER KOPER-CAPODISTRIAMATEJ SUKIČ - novinar specialist

VODSTVO JZ RTV SLOVENIJAALJOŠA IVANOVIĆ - pravni svetovalec

EKONOMIKA POSLOVANJASARA ZELKO – računovodkinja

PPE MULTIMEDIJSKI CENTERURŠKA KRIŽMAN - organizatorka izvedbe AIDA LJUBIJANKIĆ - oblikovalka TV grafike

ODŠLI V MAJU 2014

PPE TV SLOVENIJAJANEZ KRANJC – novinar urednik

PPE RADIO SLOVENIJAPRIMOŽ HOČEVAR – vodja oddelka

PRIŠLI V MAJU 2014

PPE TV SLOVENIJAMARKO ŠTOR – novinar specialistDARJA MEGLIČ – novinarka specialistka

PPE RADIO SLOVENIJANEJC JEMEC – novinar urednik

REGIONALNI RTV CENTER KOPER-CAPODISTRIACORINNE BRENKO – novinarka specialistka

TEHNIKA, INVESTICIJE, INŽENIRINGIRENA PUNGARTNIK – projektna inženirka

junij 14/ kričač 23

prišli - odšli

Režija Svetovnega prvenstva v hokeju leta 1991 z ekipo Hrvaškeradiotelevizije.

Od leve- Vanja, Tone Vogrinec in novinar Miha Žibrat pred sneman-jem prednovoletne oddaje o smučanju.

člane žirije – v sestavi Darja Groznik,Tadeja Bizilj in Igor E. Bergant - je najboljprepričal posnetek OŠ Antona Tomaža

Linharta iz Radovljice o poklicu zdravnika.Zmagovalni razred si bo za nagrado ogle-dal Berlin.

radio hudotekst: J.P.B. foto: J.Čokl in D.Petek

kričač /junij 1424

Zaključek projekta novinarskihdelavnic radio Hudo! Zmagovalni posnetek so pripravili učenci z OŠ Antona TomažaLinharta iz Radovljice

Radijski studio 14 je zadnjo majskosoboto dihal z osnovnošolci, ki so v temšolskem letu sodelovali v projektu progra-ma za mlade Radio Hudo!. Mladi z 12osnovnih šol (OŠ Šmarje pri Jelšah, OŠLitija Gradec – podružnica Vače, OŠAntona Ukmarja Koper, OŠ Franja GolobaPrevalje,OŠ Antona Šibelja Stjenka Komen,OŠ Bogojina, OŠ Antona Tomaža LinhartaRadovljica, OŠ Antona Ingoliča SpodnjaPolskava – podružnica Pragersko, OŠ JurijaVege Moravče, OŠ Križe, OŠ Šmartno podŠmarno goro in OŠ Poljane Ljubljana) so nanovinarskih delavnicah spoznavali radijskonovinarstvo, pripravili radijsko oddajoHudo!, ki je na 1. programu Radia Slovenijana sporedu ob sobotah med 9.05 in 10.00,in posneli tekmovalni posnetek o izbranempoklicu. Poslušalce, ki so letos oddalirekordno število glasov – kar 15.705!, in

Zmagovalni razred z Oš A.T.Linharta Radovljica

Jure Gustinčič

Našega Jurija ni več. Umrlje sredi junija v Piranu, star93 let.

V teh dneh smo velikoprebrali in slišali o njegovemkomentatorskem in poroče-valskem delu, o njegovi vse-stranski razgledanosti, onjegovih poteh po svetu in onjegovem virtuoznemspremljanju zunanje politike.Nihče ni vedel in doživeltoliko kot Jurij. Nihče ni raz-mišljal tako celovito in tako

poglobljeno kot on. Njegov pogled je segal daleč v začetek dvajse-tega stoletja, razumel je svetovne vzorce razmišljanja, vedel je,zakaj se kaj zgodi in znal je presoditi, kaj se bo zgodilo. Nam, nje-govim sodelavcem je s pripovedmi in opažanji dajal obzorje, kon-tekste, v katere smo vpeli svoje, v primerjavi z njegovimi, neboglje-ne poskuse razumeti in ovrednotiti svetovne dogodke.

Nekateri smo imeli to srečo, da smo z njim delili skromno, ogu-ljeno pisarno v prvem nadstropju Televizije Slovenija. Ko je Jurijzjutraj odprl svoj vsakdanji Herald Tribune in Guardian smo senekoliko tišje pogovarjali po telefonu, ne ker bi on tako hotel, izspoštovanja do moža, ki je bral drugače kot mi, z neskončnim zna-njem in z analitičnim umom. Ampak nismo ga motili, rad je imel

vrvež in novinarsko dogajanje okoli sebe. Bil je del nas, čeprav jedelal za to televizijo, še preden se je marsikdo od nas rodil. Vednosmo ga spraševali in vedno je pomagal. Nikoli ni povedal kako, avendarle je z nami nenehno sestavljal zasnove prispevkov, interv-jujev, zgodb in številnih Mednarodnih obzorij. Izmenjava je bilaobojestranska, čeprav smo mi dobili veliko več. Ko se je odpovedalsvojemu legendarnemu pisalnemu stroju, smo se skupaj učili pra-vil pisanja v Wordu in shranjevanja datotek. Človek, ki je meddopisnikovanjem v New Yorku in Londonu z uredništvom komuni-ciral prek telefaksa, je poznih letih odkril skrivnosti in neizmernerazsežnosti svetovnega spleta, vključno s starimi posnetki velkihdogodkov klasične glasbe. Res, slavni dirigent Otto Klemperer je vpetdesetih letih prejšnjega stoletja drugače dirigiral Beethvnovodeveto kot pa veliki Furtwangler. Tudi to vem zaradi Jurija. In vpisarni smo se strinjali, da je najlepši pomladni dež v Londonu inda je Emma najbolj dovršen roman Jane Austen. Jurij je bil tisti, kinas je naučil, kako se pripravi najboljša riba in da je za otroke naj-boljša najmehkejša teletina in tudi je povedal, kako jo pripraviti, dabodo otroci kljub napornim službam jedli zdravo in dobro. Ko jepadlo vprašanje, se je Jurij v stolu nekoliko nagnil nazaj, snel bral-na očala, se nasmehnil in povedal zgodbo. In tako si ga bomozapomnili. To življenje, je pogosto dejal, je vse kar imamo.

V imenu Informativnega programa izrekam iskreno sožalje naše-mu sodelavcu, Jurijevemu sinu Andreju.

Ksenija Horvat Petrovčič

Helena Rak-KomparaHelena Rak-Kompara je

bila rojena leta 1937 vLokvah, pri Ajdovščini. Njena

družina se je preselila vPoreč, ko je Helena imela 5let in kjer je nato obiskovalaosnovno šolo v italijanskemjeziku. Po končani osnovnišoli je nadaljevala učenje naReki, na učiteljišču, »EgistoRossi«. Starši so se zelo tru-dili, da bi lahko dokončalaštudij, ne glede na takratnetežke ekonomske razmere.

Po dokončanem študiju, je za nekaj časa dobila službo kot učitelji-ca v Vižinadi, v hrvaški Istri. Kasneje se je preselila v Koper kjer je,po kratki zaposlitvi kot tajnica v tovarni Iplas, poroki z DušanomRakom in rojstvu hčerke Sonje, začela profesionalno pot na RadiuKoper-Capodistria. V naši ustanovi je delala 30 let, najprej kotnovinarka, kasneje kot urednica in urednica informativnega pro-grama. Pred upokojitvijo je urejala oddajo »Radio Jugoslavia«, vitalijanskem jeziku, v sklopu sodelovanja s takratno JRT(Jugoslovansko Radiotelevizijo). Bila je sodelavka, prijateljica,

oseba, ki je znala naučiti kako živeti, kako biti pošteni , kako bitiresni in zanesljivi v svojem poklicu, intelektualka in izredno občut-ljiva, humana oseba. Prihajala je iz akademskega sveta, vendar jeizbrala drugo življenjsko pot: novinarstvo, na tedaj zelo mlademRadiu Koper Capodistria. Časi so bili težki, toda bilo je dovoljoptimizma in trdne volje. Delala je z ramo ob rami s številnimikolegi, ki so bili pionirji v tem poklicu, na ozemlju, ki je bilo še raz-deljeno z globokimi in bolečimi rezi, ranami, ki so se izredno težkocelile. 30 let zvestobe Radiu Koper Capodistria, v katerih je uspelaodkrito posredovati našo realnost, naš vsakdan; delala je na dnev-nih informacijah, na radijski postaji, ki je stala tik ob meji, postaja,ki je vedela kako je mogoče prekoračiti to mejo, postaja, ki je bilav vsem avantgardna. Radio Koper Capodistria je bila njena velikadružina, postaja, ki je odprla pot v svet čezmejnih informaciji, ki jevedela kako, in kljub vsem zgodovinskim pretresom tudi znalaohraniti svojo identiteto. Helena je oblikovala in poučevala števil-ne novinarske kadre, in ravno v tem delu je prišel popolnoma doizraza njen akademski profil, učiteljice, mentorice, vzgojiteljice, kije znala prenašati svoje znanje, vedno na plemeniti osnovi in obizrednem spoštovanju drugih. Vsi, ki smo sledili njenim navodilomin nasvetom smo lahko pobirali bogate sadove njenega dela.

Delio Dessardo

junij 14/ kričač 25

in memoriam

Člani kluba upokojencev RTV smo zeloaktivni. Sekcija športnikov, prav uspešnobalina s svojimi vrstniki in praviloma zase-da visoka mesta. Obiskujemo razstave.Tako smo v Mestnem muzeju obiskali raz-stavo “Obrazi Ljubljane”, ter si ogleda-li 5200 let staro leseno kolo z osjo, najde-nem na Ljubljanskem barju. V Narodnemmuzeju smo občudovali kako so Slovenci vpreteklosti odkrivali dežele ob Nilu. Kersmo še zelo “fit” se radi potepamo in razi-skujemo našo lepo deželo in tako smo seletošnjo pomlad podali na Štajersko vVitanje. Tam smo obiskali KSEVT Kulturnosredišče evropskih vesoljskih tehnologij.Ponosno smo spoznavali velik prispeveknaših rojakov na področju vesoljske tehno-logije. Sredi maja smo se podali na Ribniškikonec, seveda h koreninam suhorobarstvain občudovali njihove spretne roke izpodkaterih tudi danes nastajajo izdelki iz suherobe. V začetku junija so nas zvabile zrelečešnje v Goriška Brda, sicer letos malo prejkot po navadi a ravno prav zrele in sladke.Ker nam energije in dobre volje ne pri-manjkuje načrtujemo za jeseni nova pote-panja in nove “dogodivščine”.

Predsednica društva upokojencevRTVS, Mojca Otavnik

kričač /junij 1426

izletniki pred Maticovo etno hišo v Ravnem dolu pod Novo Štifto

Aktivni upokojenci

22. aprila obeležujemo svetovni danZemlje. Ob tem smo skupaj z učenci OŠToneta Čufarja in prostovoljci Prostorožapolepšali park na Čufarjevi ulici. Hvalavsem sodelavkam, ki ste sodelovale v akci-ji.

Z Eko frajerji iz OŠ Toneta Čufarja in pro-stovoljci organizacije ProstoRož smo sku-paj očistili park, očedili cvetlične gredice inzasadili številne nove rastline. Hvala vsemsodelavkam, ki ste si vzele čas, in pomaga-le polepšati park, ki je v naši neposredniokolici.

Urejen park bo s številnimi cvetlicami inzelenjem zagotovo privabil nasmeh marsi-katerega mimoidočega. Da bo park zgled-no urejen tudi v prihodnje, pa bomo tovr-stno akcijo skupaj z učenci OŠ TonetaČufarja, še ponovili.

Dan Zemlje - Polepšali park na Čufarjevi

foto: Mariča Kisovec

razvedrilo

junij 14/ kričač 27

EGIPT. POLITIKIN MARŠAL(IZ: MARE)

TIBETANSKIPOGLAVAR IVER

KAR SEPRIDELA VENEM LETU

KRALJ (4. STOL.)

FRANC.FILMSKAIGRALKA(ANNA)

TLAK VNAPRAVIVIŠJI OD

ZUNANJEGA

VRSTA VIŠNJE,TUDI TUJE

Ž. IME

PRVISATELITDEVIŠKAKOŽICA

IVO ŠORLIŽIVLJENJSKA

JESEN

FRANC.PISATELJ(JULES)

IVAN LEVAK

IMEPISATELJAKADAREJA

NBORVEŠKAPOP

SKUPINA

LEČE VOČALIH

MESTO VBELORUSIJI (IZČRK: ROZAS)

VELIKOMESTOV SIRIJI

NAŠ PESNIKŠTEFAN (IZ

ČRK: CIMER)

ANTIČNO IMEZA SIRSKO

MESTO HOMS

INDIJANSKIČOLN

SVETLIKAJOČATKANINA

MOJZESOVBRAT

100 M2

GL. MESTOS. HOLANDIJEGR. BOGINJA

ZEMLJE

GOZDNIDELAVEC

ZAČETEKNOVE

RASTLINEIVAN BRATKO

KSEROKSNIIZPIS

BESEDILA

VZDEVEKZA OČETA

AM. PROF.KOŠARKAR-

SKALIGA

KALCIJ

Finale svetovnega prvenstva v nogometu, stadion je popol-noma razprodan.Nek gledalec se pa čudi, zakaj je sedež zraven njega prazen.Vpraša moškega, ki sedi en sedež naprej, kako je to mogo-če. Ta mu odgovori :

"Pravzaprav imam jaz karto za ta sedež. Bil je za mojo ženo,ki je 40 let vedno hodila z mano na vse tekme, zdaj pa jenenadoma umrla.". "Oprostite,moje iskreno sožalje. Ampak, ali nimate kakegadrugega sorodnika ali prijatelja, ki bi mu lahko dali karto ?". "Ne. Vsi so na pogrebu."

SODELAVKANA FOTOGRAFIJI

JAPONSKISAMOMOR

ŽENSKA, KI KAJ IŠČE

kričač /junij 1428

Presenečenje za RTV-kolesarje

Na svetovni dan varstva okolje, kiga obeležujemo 5. junija, smo RTV-kolesarkam in kolesarjem pripraviliposebno presenečenje. Pričakali stajih prijazni dekleti s posebnim spo-ročilom.

Vsem, ki so svoje kolo parkirali vstojalo oz. stran od steklene fasadeter intervencijske poti in vhoda zainvalide, sta se prijazni dekletizahvalili in jima podarili drobnopozornost - odsevni trak za varnostv prometu. Tiste, ki so parkiralisvoje kolo pred vhod za invalide oz.zaprli intervencijsko pot ali pa ganaslonili na steklo, pa sta prijaznoopozorili, da kolo parkirajo pravil-no.

Vsekakor je vožnja s kolesom vslužbo pohvale vredna in zdravju inokolju prijaznejša. Ob tem pa je ševedno potrebno spoštovati pravilain poskrbeti, da ne ogrožamo var-nosti ostalih.

Ana Pivk

Dan soseda na OŠ Tone Čufar,15. maj 2014

Planinci in planinke smo letos žepetič zaporedoma sodelovali nadnevu soseda kjer smo več plastnopredstavili delovanje našega pla-ninskega društva RTV Ljubljana inplaninskega krožka na OŠ ToneČufar, ki deluje v okviru našega pla-ninskega društva. Pripravili pa smoletos prvič tudi planinski kviz vveselje najmlajših z nagradami, kista ga vodili mentorica planinskevzgoje na OŠ Tone Čufar MarinaPetelin in njena pomočnica TatjanaKastelic. Najmlajši pa so z zanima-njem preizkusili pravo varovalnoopremo za varno hojo po zelo zah-tevnih planinskih poteh pod bud-nim očesom Alenke Sakelšek inDraga Carja. V društvu se zaveda-mo kako pomembni so dobri med-sosedski odnosi, sodelovanje inpovezovanje. Se vidimo zopetnaslednje leto na dnevu soseda včetrtni skupnosti Center.

Branko Krebs

foto: A.P. in B.K.