kričač04 - RTVSLO.si

kričač04Časopis javnega zavoda RTV Slovenija • leto 39 • številka 04 • april 2010 • poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

fotozapisfoto: Stane Sršen

kričač /april 10/2

Polka in valček 2010

Prava ideja

je naša televizijska oddaja skatero se odslej lahkoponašamo kot nagrajenko medtelevizijskimi oddajami, kivnašajo v slovensko javnostinovacijsko novinarstvo intovrstno žlahtne novinarskeprispevke. Prav to pa je meddrugim tudi svojevrsten pri-spevek k spodbujanju inovacij-skega komuniciranja nasploh,ki so ga dolžni negovati novi-narji in uredniki. Nekaterim,

kot sta naša sodelavka Edita in tudi Erik, ki je bil istočasno nagra-jen za inovacijski novinarski prispevek (ni nepomembno, da splohni bil objavljen), postaja iskanje novih poti obveščanja in načinovmedijskega izražanja, delovna stalnica. In takšnih ljudi v naši hiši,ki vnašajo del pomladnega razcveta v delovni vsakdanjik, ni malo.Nanje smo lahko in upravičeno ponosni, saj jih lahko srečujemo navseh področjih našega dela in ustvarjalnosti. Med drugim tudi napodročju tehničnega razvoja. Verjetno le naš sodelavec Matjaž, koteden najbolj odgovornih za tehnične posodobitve ve, koliko noči jeprebedel misleč na zahtevno opremljanje prostorov nove režije,kjer bodo nastajale oddaje v tehniki visoke ločljivosti (HD).Naporno delo je za njim in njegovimi sodelavci in danes je verjet-no pomladno sladko spoznanje, da so bili prav oni tisti s pravimiidejami in pravimi odločitvami, ki so botrovale uspehu.

Prave ideje zagotovo botrujejo snovalcem radijskega programaRadia Maribor, našim sodelavcem od Nataše, Urške, Staneta,Srečka, Vlada in seveda vseh ostalih, ki dnevno ustvarjajo žepetinšestdesetletno radijsko zgodovino Štajerske. Nase in na vsepostorjeno v tem času so lahko upravičeno ponosni.

Prava ideja pa brez dvoma vodi tudi našega sodelavca Marka, dase želi, kot najbolj odgovoren med vsemi nami, spopasti z mnogo-terimi odprtimi vprašanji razvoja naše hiše v prihodnje.

Pomlad prinaša dobre ideje.Darko Koren

uvodnik vsebina

KRIČAČ je interni časopis javnega zavoda RTV Slovenija.Ustanovitelj in izdajatelj: RTV Slovenija, Ljubljana, Kolodvorska 2telefon: 01 475 25 97, e-mail: [email protected] urednik: Darko Korenuredništvo: Nataša Segulin, Tatjana Pirc, Srečko Trglec, Darja Slokan,Polonca KomarPrelom: Ma3caTisk: Tiskarna JANUS, naklada 2700 izvodov.Rokopisov in fotografij ne vračamo. Prispevkov ne lektoriramo.Redakcijo smo zaključili: 28.4.2010 Fotografija na naslovnici: NanosAvtor fotografije na naslovnici: Arhiv RTV

/april 10/ kričač 3

2 fotozapisPolka in valček 2010

4-5 programski svet RTV SlovenijaVD-ji ali direktorji z mandatom?

6 nagrada InJoNajboljši prispevek o inovacijah v letu 2009

7 nagradeViktorji 2009

8-9 intervjuIrena Glonar

10-12 naša letaSrečo Rovšek

13 predstavljamo seRTV Slovenija na SOF-u

14 nova tehnologijaHD studio TVSDokumentarni film

15 praznujemo65 LET Radia Maribor

16 in memoriamBreda Lipovšek

17 cenik letovanja sezona 2010

18 planinci40. LET PD RTV Ljubljana

19 razvedrilo

20 pomembni dogodkiEKOUtrinkiDalajlama v Mariboru

Vasle in Možina mesto vršilca dolžnostiopravljata od konca aprila naprej, ko jimaje potekel mandat, vršilca dolžnosti pabosta do 30. avgusta oziroma do imenova-nja njunih naslednikov.

V razpravi so se svetniki soočali pred-vsem z dilemo, kdaj se izteče mandat v. d.generalnega direktorja Antonu Guzeju. Delsvetnikov je namreč prepričan, da se

Guzeju mandat izteče z imenovanjemnovega generalnega direktorja, medtem kodel svetnikov meni, da se mu izteče 30.avgusta. Anton Guzej je namreč svetnikeseznanil, da ima pravno veljavno pogodbodo 30. avgusta, ob tem pa izrazil pričako-vanje, da bo programski svet to spoštoval.

Na seji je Predsednik programskegasveta Jernej Pikalo ocenil, da je Guzejeva

pogodba vprašanje, ki ga bo bo treba šerazrešiti in skupaj s svetniki pozval hišnopravno službo, naj do seje dne 4. Maja, kobodo ponovno sklepali o imenovanjunovega generalnega direktorja, odgovorina vprašanje, kaj se bo zgodilo, če bo Filliimenovan za generalnega direktorja oziro-ma ali bo novo službo nastopil takoj ali bomoral počakati, da se Guzeju pogodbaizteče.

programski svet RTV Slovenija


VD-ji ali direktorji z mandatom?V. d. generalnega direktorja RTV Slovenija Anton Guzej je na aprilski seji Program-skega sveta za direktorja Radia Slovenija Vinka Vasleta in direktorja TV Slovenija Jo-žeta Možino po predhodnem soglasju programskega sveta RTVS imenoval za vršilcadolžnosti na funkcijah, ki sta jih opravljala v zadnjih štirih letih. O kandidatu za ge-neralnega direktorja RTVSlovenija Marku Filliju pa programski svet na tej seji ni odlo-čal zaradi pritožbe Marka Makaroviča. Slednji se je namreč odzval na objavljeni raz-pis za mesto generalnega direktorja RTV Slovenija skupaj z Markom Fillijem, JanezomSajovicem in Miranom Gorenjakom. Razpisna komisija Programskega sveta pa jeugotovila, da ima vse razpisne pogoje za opravljanje funkcije le Marko Filli, čemur jeMakarovič sodno ugovarjal.

Programski svet je sprejel tudi poslovnikprogramskega sveta, dopolnil z manjkajo-čimi člani komisije programskega sveta inmed drugim sprejel sklep, s katerim je poz-val nadzorni svet javnega zavoda, da pre-veri porabo sredstev za Emo 2010, ki sobila presežena za polovico.

Glede novinarke Mirjam Muženič pa jeAnton Guzej na seji pojasnil, da je v skladuz navodilom programskega sveta izdalnavodilo, da se začasna odredba sodiščaspoštuje in se Muženičevo vrne nazaj nadelo v informativnem programu.Odgovorni urednik informativnega pro-grama na TV Slovenija Rajko Gerič pa je navprašanje, ali bo Muženičeva delala vinformativnem programu odgovoril, daMuženičeva dela na podlagi svoje pogodbeo zaposlitvi poln delovni čas (trenutno pri-pravlja dokumentarni film), to ali bo delalatudi v informativnem programu, pa je ponjegovem stvar presoje posameznegaurednika.

Za mnenje o vsem dogajanju smopoprosili tudi predsednika programskegasveta RTV Slovenija Jerneja Pikala, ki sicerše ni videl pritožbe Makaroviča. Pojasnil je,da bo Programski svet, ki na svoji zadnji

aprilski seji zaradi vložene Makarovičevetožbe ni odločal o novem generalnemdirektorju, to storil 4. maja. Odločitevsodišča do takrat še ne bo pravnomočna, aglede na to, da je bila pritožba že enkrat

zavrnjena in da ni dvomov v korektnostopravljenega dela razpisne komisijeProgramskega sveta, po mnenju Pikala niveč razlogov za neimenovanje novegageneralnega direktorja.

V vsakem primeru bo sejo sklical, na njejpa se bodo o zadevi odločili.


tekst in foto: Darko Koren

Delovno in socialno sodišče vLjubljani je zavrnilo predlog MarkaMakaroviča za začasno ustavitevpostopka izbire generalnega direk-torja RTV Slovenija. Makarovič, kije sicer kandidiral na razpisu zageneralnega direktorja, se je naodločitev pritožil, so pojasnili nasodišču. O pritožbi bo torej odloča-lo višje delovno in socialno sodišče.

Razlogov za takšno odločitev nimogoče komentirati, ker odločbaše ni pravnomočna, so zapisali nasodišču. Makarovič je namreč nasodišče vložil tožbo zoper sklepkomisije Radio televizije Slovenija,da njegovo prijavo zavrže kotnepopolno. Ob tem je tudi predla-gal, da sodišče z začasno odredbodo končne odločitve zadrži posto-pek imenovanja novega generalne-ga direktorja.

Obravnava poročila varuhinje pravic poslušalcev in gledalcev.

Vodstvo vršilcev dolžnosti

Z InJo nagrado (InJo - innovation jour-nalism) se ocenjujejo najboljši novinarskiprispevki na temo inovativnosti v sloven-skih javnih medijih, internih glasilih sloven-skih podjetij in ostalih organizacij, ter po-sebni prispevki študentov, srednješolcev inosnovnošolcev. V osnovi je bila nagradavezana le na inovaciijsko novinarstvo innovinarske prispevke, z leti pa se je začelspodbujati celoten koncept inovacijskegakomuniciranja, ki zajema različne načine iz-ražanja. Letos se je zato število nagrad tudipovečalo, saj se pri osnovnošolskih in sred-nješolskih prispevkih poleg pisnih ocenju-jejo tudi fotografije, risbe in multimedijskiizdelki. Namen InJo nagrade je spodbuditiobravnavanje tem s področja inovativnostiv slovenskih medijih in dvig njihove kako-vosti ter izpostaviti avtorje, ki delujejo poInJo načelih. Hkrati želijo organizatorji na-grade spodbujati drznost v razmišljanju in

ustvarjalnosti sedanjih in bodočih novi-narjev in internih komunikatorjevin prispevati h globalizaciji koncepta ino-vacijskega novinarstva. Velika spodbudagre tudi v smeri razvijanja komunikacijskihveščin in ustvarjalniosti pri mladih (vsklopu programa InCo Jr).

Prava ideja je poslovno-podjetniška od-daja, ki je na sporedu vsak torek, ob 21.05 na2.programu in v ponovitvi isti večer okrogpolnoči na 1.programu ter vsak četrtek ob18.uri na 2.programu. Konec letošnjegamaja pa bo dve leti odkar je na sporedu.

Oddaja se izkazuje za odlično prav v časurecesije, saj inovativni ljudje najdejo svojopot tudi v krizi. Spremembe na trgu spreje-majo kot priložnosti, in namen oddaje Pravaideja je, da iz njihovega delovanja izluščiključ do uspeha, ki je lahko mnogim spod-

buda in motivacija za uspeh. Goste izbirajoskupaj z novinarji v redakciji, zanimajo pajih predvsem prihodki podjetij, izvozna na-ravnanost, zadovoljstvo zaposlenih in tudidružbena odgovornost. Prava ideja je, čegost z lastno podjetniško idejo uspe natrgu in se gledalcem predstavi.

Poleg podjetniških zgodb je v oddajiprostor tudi za aktualne prispevke in novi-narske komentarje ter rubriko Dober na-svet, kjer - kot že naslov pove - podajokakšen nasvet za finančna vlaga-nja, naložbe ali nasvet glede izterjav, trže-nja, davkov, nakupa nepremičnin...

Koncept, scenarij in naslov oddaje je zas-novala Edita Cetinski Malnar in jo tudi samaoznačuje kot njeno pravo idejo. Skupaj zrežiserko Urško Žnidaršič in s scenografomg. Maroltom so postavili virtualno sceno, kiso jo pred dobrega pol leta nekoliko osvežili.Pri nastajanju oddaje sodelujejo Eva Ura-njek, Simon Vadnjal, Marko Štor in občasnotudi Viko Luskovec in Srečko Pirtovšek, si-cer odgovorni urednik revije Kapital. GrafikFranci Pavlišič pa ureja tudi spletno stranhttp://www.rtvslo.si/pravaideja na kateri silahko ogledate vse oddaje, ki so bile na spo-redu in facebookwww.facebook.com/pravaideja, kjer sta pro-fil in skupina, redno vzdrževana in kjer soodprti za vse predloge. Seveda pri nastaja-nju oddaj ne gre brez dobrih snemalcev inorganizacije. Edita pravi, da imajo odličnasnemalca, Egona Partelija in Žigo Trnkoczyjain prav tako odlično organizatorko in pro-ducentko oddaje Natašo Bačič.

V uredništvu se zelo veselijo nagrade, kijim bo junija letos omogočila obisk Uni-verze Stanford v ZDA. Upajo, da bodo obi-skali tudi Silicijevo dolino, saj bi tam lahkoposneli kar veliko gradiva za prihodnje od-daje.

nagrada InJotekst in foto: D.K.


Najboljši prispeveko inovacijah v letu 2009V aprilu je naša televizijska oddaja Prava ideja prejela glavno nagrado InJo - za ino-vacijsko novinarstvo in komuniciranje, ki jo podeljuje Vibacom v sodelovanju z Uni-verzo Stanford.

Že tretji kipec v karieri je prejel voditelj informativne oddajeOdmevi Slavko Bobovnik. Uredništvo revije Stop je podelilo tudidva kipca za posebne dosežke, ki so zaznamovali preteklo leto -laskavi nagradi sta prejela radijska postaja Val 202 in zasedbaPerpetum Jazzile.

Poleg Bobovnika je bila nagrajena tudi celotna ekipa Odmevov,ki nas izčrpno obvešča o dogajanju po svetu in doma. Odmevi sotako premagali vso konkurenco; 24 ur in TV Dnevnik in ponovnopostali najboljša informativna oddaja.

Najboljša TV-oddaja je po mnenju javnosti oddaja Na zdravje,kipec pa so prevzeli voditelja oddaje Boštjan Romih in Jasna Kuljajter producent oddaje Jože Potrebuješ. Jasna je ob tem dejala, da jepresenečena, ker so dobili nagrado in poudarila, da skušajo voddaji pokazati le lepe stvari. Boštjan Romih, ki je bil razglašen zanajboljšo TV-osebnost preteklega leta se je pošalil, da je ravno RTVSlovenija prejela toliko viktorjev na prireditvi, ki je nacionalna tele-vizija nima v svojem programu. Kipec viktorja za otroško in mla-

dinsko oddajo je dobila tudi naša televizijska oddaja Enajsta šola.

Dragan Bulič – Viktor za življenjsko deloViktorja za življenjsko delo, najžlahtnejšega med vsemi podelje-

nimi kipci, je prejel glasbeni urednik Dragan Bulič, ki se je v zahval-nem govoru dotaknil svojega življenskega delovnega opusa in meddrugim priznal, da mu nagrada izredno veliko pomeni.

Seveda pa je za vse naše dobitnike generalni direktor AntonGuzej pripravil poseben sprejem in se dobitnikom zahvalil za pri-zadevno, kakovostno in tudi temu primerno nagrajeno delo. Ne grenamreč prezreti dejstva, da je bilo za vse nagrade viktor nominira-nih resnično veliko naših radijskih in televizijskih sodelavcev inoddaj, ki so zaznamovale medijski prostor v lanskem letu.

Strokovne viktorje so prejeli:- Voditelj informativne oddaje: Slavko Bobovnik- Informativna oddaja: Odmevi- Voditelj zabavne oddaje: Jurij Zrnec- Zabavna oddaja: As ti tud not padu?- Dokumentarna oddaja: Darfur - vojna za vodo- Otroška ali mladinska oddaja: Enajsta šola- Obetavna medijska osebnost: Sekumady Condé- Igrana oddaja: Angela Vode, skriti spomin

Viktorje popularnosti so dobili:- TV-osebnost: Boštjan Romih- TV-oddaja: Na zdravje!- Radijska postaja: Radio Center- Radijska osebnost: Denis Avdič- Glasbeni izvajalec: Siddharta- Lokalna/kabelska TV: Golica TV

nagrade


tekst: Darko Koren, foto: Stane Sršen

Viktorji 2009V Cankarjevem domu so marca podelili Viktorje 2009, ki jih vsako leto podarja Aka-demija Viktor v imenu uredništva revije Stop. Nove lastnike je dobilo osem strokov-nih viktorjev in šest viktorjev popularnosti, za katere je glasovala javnost. Prireditevso zaznamovali predvsem ustvarjalci in oddaje RTV Slovenija, ki so skupaj prejeli karnekaj kipcev.

Irena Glonar je v vedno krajši vrsti stal-nih radijskih režiserjev ena od težko nado-mestljivih vzdrževalk in nosilk repertoarjaUredništva igranega programa. Diplomi-rala je na Akademiji za gledališče, radio,film in televizijo v Ljubljani, na oddelku zafilmsko in televizijsko režijo, na Radiu Slo-venija pa je zaposlena že od leta 1976. Zre-žirala je številne radijske igre za otroke inodrasle različnih slovenskih in tujih avtor-jev, pripravila pa je tudi nekaj eksperimen-talnih zvočnih oddaj. Leta 1987 je na festi-valu v Ohridu prejela nagrado za režijo zvo-čnega eksperimentalnega dela »Fauvel 86«,ki se je kasneje udeležil festivala Prix Italia,festivala Capri 88 in prejel tam posebnopohvalo žirije. Za režijo igre »Pogovor v ma-ternici koroške Slovenke« je prejela na festi-valu v Ohridu leta 1990 dve nagradi: eno zaposebne dosežke na področju radiofonije indrugo za glasbeno opremo igre. Leta 2002je za svoje delo prejela Častno listino RTVSlovenija. Njen zadnji projekt je bila radijskasaga Nedotakljivi, priredba istoimenskegaromana Ferija Lainščka. Petdelni nadalje-vanki lahko še vedno prisluhnete ob torkih

in četrtkih na prvem in tretjem programuRadia Slovenija.

Leta 1949 Fran Milčinski - Ježek napišeStrme stopnice, prvo slovensko radijskoigro. Od takrat je minilo 61 let, vi pa steveč kot polovico tega obdobja tudi samiustvarjali in režirali radijske igre. Kaj birekli – kje je radijska igra trenutno? Vkakšnem stanju je?

Mislim, da je pri nas – celo v okviru RTV-ja - premalo cenjena. Govorim tudi v imenuradijskih režiserjev, ki smo bili do sedaj vzelo podcenjenem položaju. Smo namrečnižje ovrednoteni kot televizijski režiserji.Ne priznava se nam naše prave vrednosti,čeprav z različnih svetovnih festivalov žedolga leta dobivamo pohvale in priznanja.Vsaki dve leti tako obiščemo svetovni festi-val otroške radijske igre v Bratislavi, igre zaodrasle pa pošiljamo na Prix Italija in PrixEuropa v Berlin. V zadnjih letih smo tako do-mov prinesli kar veliko nagrad.

Pa je ta podcenjevalni odnos vedno ob-stajal?

Sama sem sicer diplomirala iz filmske intelevizijske režije – a mi ni žal da sem šla naradio. Tu je vedno ogromno dela - na tele-viziji se namreč dandanes zelo malo snemain imam občutek, da bi tam delala bolj narealizacijah oddaj kot na oddajah samih. Naradiu pa je seveda druga zgodba – delalasem za vse možne redakcije – za mladinsko,za glasbeno, za literarno …skratka, vednosem šla iz projekta v projekt. Seveda pa jetreba omeniti, da je novi plačni sistem reži-serje nekako poravnal med sabo. Zdaj smodefinitivno bolj enakovredni – ampak dotega plačnega sistema, smo bili pa radijskirežiserji nižje ovrednoteni. V hiši se je takovčasih slišalo – da je biti radijski režiser či-sto enostavno, saj delamo le s tonom, ssliko pa ne! To je res, a moramo zato s to-nom povedati toliko več. Poleg tega smomedijsko manj izpostavljeni. O nas se zelomalo piše, radijske igre se zelo malo rekla-mira– na televiziji recimo naredijo cel»show«, če pride ven kakšna nova televizij-ska drama. Pri nas tega ni.

Se potem rešitev skriva prav v marke-tingu?

Mogoče bi morala hiša naše večje pro-jekte malce bolj reklamirati. So pa tu iz-jeme, seveda - ravno »Nedotakljivi« so bilideležni boljšega marketinga – a vseeno je,bolj kot ne, televizija tista, ki lahko res dvi-gne poslušanost ali gledanost nečesa. Poprejetju nagrade v Bratislavi sem recimopoklicala urednico kulturne redakcije na te-leviziji in jo vprašala, če bodo o tem kaj po-ročali. Izkazalo se je, da bodo. Po predvaja-nju zgolj dvominutnega posnetka na televi-ziji, me je kar nekaj ljudi klicalo in mi česti-talo za nagrado. Če bi novica ostala zgolj vokviru radijske hiše, je vprašanje, koliko ljudibi za naš dosežek sploh izvedelo.

Seveda pa ni zanemarljivo tudi dejstvo,da se vsako leto na radiu predvaja okoli400 radijskih iger – od tega kar 30 no-vih.

Res imamo zelo veliko produkcijo. Mo-goče je trenutna situacija taka, da je otro-ška radijska igra malenkost pod vprašajem,ker se je mnogo teh starih in uveljavljenih

intervju


Irena Glonar»V hiši se je včasih govorilo, da je biti radijski režiser čisto enostavno - saj delamo les tonom, s sliko pa ne! To je res, a moramo zato s tonom povedati toliko več.«

avtorjev upehalo – novih avtorjev pa ni ve-liko. Zato smo odvisni od priredb, ki smo jihvčasih lahko pisali kar režiserji sami – inprav te priredbe so na festivalih požele naj-več uspeha. Na žalost jih zdaj ne smemo večdelati na lastno roko – zaradi zapletov zavtorskimi pravicami in honorarji namreč.Podobno je s kratko radijsko igro. Avtorjev,ki jih pišejo nimamo veliko, zato financi-ramo priredbe – a se velikokrat zgodi, damoramo tudi te tekste režiserji še dodatnopopraviti. Napisati tekst za radijsko igro, patudi če ne gre za izvirno avtorsko delo, tem-več za priredbo, namreč ni tako enostavno–največja pomanjkljivost teh tekstov je po-navadi ta, da so napisani preveč vizuelno.

So pa radijske tekste pisala tudi velikaimena. Npr. Vitomil Zupan, GregorStrniša, trenutno se s tem ukvarja tudiFeri Lainšček, itd. Seveda so vsi ti avtorjitudi vsestranski literati. Ali obstajajoavtorji, ki se ukvarjajo specifično z radij-skimi igrami?

Včasih je bil to Frane Puntar, ki je pisalsamo otroške radijske igre. Da pa bi zdajimeli specifično radijskega avtorja pa težkorečem. Večinoma gre namreč za avtorje, kidrugače pišejo knjige in nam občasno po-šljejo še kakšen radijski tekst.

Pa je tako samo pri nas?Na žalost ne. Kriza besedil je tudi v dru-

gih državah – vsaj tako so rekli tuji režiserji,dramaturgi, s katerimi sem se pogovarjalana različnih evropskih festivalih. Tudi tujinaje precej odvisna od priredb.

Kako pa je razvoj interneta vplival na ra-dijsko igro? Spletni radio verjetno po-nuja nov prostor za ustvarjanje.

V tujini že obstajajo tovrstni trendi. Slo-vaki recimo že objavljajo pravljice na inter-netu, Skandinavci prav tako, BBC seukvarjas tem. Tudi pri nas se je že govorilo o nekak-šni spletni bazi radijskih iger – a so vmesprišle težave z avtorskimi pravicami.

Seveda lahko rečemo, da radijska igra vposlušanosti/gledanosti težko tekmuje zdrugimi mediji kot so televizija, film. Jeto za ustvarjalce radijskih iger splohproblematično?

Sama mislim, da imamo dovolj poslušal-cev – še posebej otrok. Ti imajo namreč ševedno radi pravljice...in jih bodo tudi vednoimeli. Kar pa se tiče izumrtja radijske igre –takšnega občutka nimam. To se vidi prav na

festivalih – vsako leto sodeluje več držav, vzadnjem času sta to npr. Iran in Turčija.

Kako pa je z radijskimi igrami za odrasle?Tudi v tem primeru so radijske igre za

otroke še kako pomembne. Z njimi namreč»vzgajamo« bodočega poslušalca. Kdor ra-dijske igre posluša kot otrok, jih bo verjetnoposlušal tudi, ko odraste. Je pa res, da vSloveniji primanjkuje radijskih iger za mla-dostnike. Te so v tujini zelo priljubljene. Takosmo se pred nekaj leti v Uredništvu igranegaprograma odločili, da bomo negovali tudi tozvrst. Zato smo povabili nekaj avtorjev ksodelovanju, obenem pa smo želeli, da nji-hovi teksti ne bi bilipreveč temačni. Saj je zamladost značilno tudi veselje, kaj ne? No,kljub temu se je večina prispelih radijskihiger ukvarjala s temno platjo odraščanja.Seveda smo mi te igre realizirali, ampak te-žava je bila v tem, da preprosto nismo imeli(in še zdaj nimamo) dovolj programskegačasa. Imamo namreč termin za otroke, ter-min za odrasle – za mladostniško populacijopa termina na žalost nimamo.

Kaj pa je zaznamovalo vašo mladost? Jebila to igra, režija?

Če danes pomislim, da sem se odločila zarežijo, postanem kar malo začudena.V otro-štvu sem se namreč bolj ukvarjala z igro,vendar je moja mama na osnovni šoli kotučiteljicarežirala šolske predstave. Verjetnosem se zaradi tega pozneje tudi jaz odločilaza študij režije na Akademiji. Nato sem se vdrugem letniku AGRFT-ja usmerila v televi-zijo in film, med študijem pa sem že hono-rarno delala na nacionalki – na televiziji na-mreč. Takrat mi je bilo tudi rečeno, da imaRTV raje ljudi brez prave formalne izobrazbe,ker jih zato lahko po svoje »oblikuje«. Kljubtemu diploma ni škodila, saj sem se po kon-čani fakulteti odzvala na oglas v časopisu inbila sprejeta na radiu. Tam sem dve leti de-lala kot koordinatorka izvedbe, potem pame je Ciril Zlobec povabil v Uredništvo igra-nega programa, kjer sem začela delati kotasistent, realizator...

Vas je pa baza IMDB kot igralko našlatudi v kultnem filmu Rdeče Klasje reži-serja Živojina Pavlovića?

Hja...to je bilo tudi zanimivo naključje. Kosem bila študentka drugega letnika, je Pav-lović prišel na Akademijo, pregledal fotogra-fije vseh študentov in me nato povabil nasnemanje v Prekmurje. Za vlogo se nas jepotegovalo več, a sem v filmu na koncu pri-

stala jaz. Z igro sem sicer imela že nekaj iz-kušenj, vendar sem (kar se tiče poklica) nakoncu kljub temu pristala na »drugi« strani.

Kaj pa je za vas sploh dobra radijskaigra?

No, sploh narediti radijsko igro,kaj šeledobro radijsko igro, ni tako enostavno. Po-leg dobrega teksta z zanimivo temo je na-mreč potrebna še dovolj velika in uigranaekipa. Tu je še glasba, tu so zvočni efekti –snema se tudi na terenu. Potem je trebaupoštevati tudi specifične zakonitosti ra-dijske igre. Velikokrat namreč v Uredništvuigranega programa gostimo gledališke reži-serje, ki sicer radijsko igro naredijo – a po-navadi potrebujejo kar dobršno mero napo-tkov. Saj so vajeni dela z igralci – ampak tuje treba paziti na malenkosti, npr. na posta-vitev igralcev v studiu – saj ne smejo vsistati neposredno pred mikrofonom. Treba jenamreč dobiti globino. To so te posebnostiradijske režije. Seveda pa je veliko odvisnotudi od teksta – včasih sem bila prav nesre-čna, ko sem se morala podpisati pod igro sslabim besedilom. Poleg tega je eno velikomerilo tudi to, v kolikšni meri radijska igravzbudi domišljijo poslušalca. Ker delamosamo s tonom, moramo poslušalcu pravza-prav »pričarati« sliko. In eden izmed večjihkomplimentov, ki ti jih lahko nekdo da, je to,da reče, da je radijsko igro »videl« in nesamo slišal.

Na katero izmed radijskih iger ste panajbolj ponosni ali pa ste vanjo vložilinajveč truda?

Če že moram izbrati, bi bil to »Pogovor vmaternici koroške Slovenke«. To je bilo voriginalu gledališko besedilo Janka Mess-nerja z zelo podrobnimi didaskalijami – in iztega je bilo treba narediti radijsko igro. Kerbesedilo obravava plebiscit in dogajanje naKoroškem, sva se s tonskim mojstrom Jure-tom Culibergom odločila, da bo radijska igradokumentarno-igrana. Nastal je res doberprojekt – z vizijo. In v to igro smo investiralires ogromno energije, zanjo smo nato do-bili tudi nagrado v Ohridu.

Kaj pa vas čaka zdaj, po Nedotakljivih?Trenuntno imam na mizi dva projekta.

Prvi je radijska igra za odrasle - gre za tekstGabrijele Babnik z naslovom »Koža iz bom-baža«, drugi projekt pa je otroška radijskaigra. Gre za priredbo gledališke predstaveAndreja Rozmana - Roze,»Kako je Oskar po-stal detektiv«.


tekst: Peter laznik Eberl, foto: arhiv RTV

Igral se je na otro-škem igrišču, kjer jezdaj TV center. »Tamkjer je bila osnovnašola Toneta Čufarja«,se spominja Srečo, »sobile razne delavnice.Blizu je bilo kotalka-lišče, živo se šespomnim StankaBloudka, ko je treniralznamenito športnicoTjašo Andree.Stanovali smo nadvoriščni strani radij-ske stavbe, tako dasmo velikokrat slišaliradijske prenose,kadar smo imeli odpr-ta okna, tako da nam

niti ni bilo treba prižgati sprejemnika. V šestdesetih letih, ko se jezačela pojavljati televizija, so na dvorišču radia prizidali stavbo,kjer so bili televizijski studii. Dostikrat sem hodil v Studio 14 naoddaje Spoznavajmo svet in domovino in Pokaži kaj znaš, vodite-lja sta bila tudi Dušica Erzin in Tomaž Trček.

V šestdesetih letih so bili v prostorih Radia, kjer je zdaj kadrov-ska služba, na oknih postavljeni TV sprejemniki, pred katerimi se jepo navadi zbrala velika gruča ljudi, denimo v času poletne olimpi-jade v Rimu ali med nogometnimi tekmami, tako da so morali vča-sih promet na Tavčarjevi zaustaviti.

V osnovni šoli me je učil tudi Pavel Kunaver, ki me je zelo prite-gnil v astronomijo. Nebo smo opazovali iz teleskopa na Šubičevigimnaziji.«

Srečo je osemletko končal na Čufarjevi šoli. »Na tej je bilo vzačetku šestdesetih let zamišljeno, da bodo z nje del pouka nepo-sredno prenašali v TV šolski program, kar se potem ni zgodilo. »NaČufarjevi šoli sem obiskoval radioamaterski krožek, zato je bilonekako logično, da bom šel v tehniško šolo. Elektrotehnika mi jepostala poklic, čeprav me je vedno zanimalo vse. V letu 1967 semopravljal prakso na Radiu Ljubljana, v delovni enoti VF (visoka fre-kvenca). Delal sem na terasi radijske stavbe, kjer je bil nekakšenpredhodnik sedanjega nadzornega centra. Ta ekipa je skrbela zaUKV in SV oddajnik na ljubljanskem Gradu, TV pretvornik naRožniku in mikrovalovne zveze.«

Stresni začetki na Nanosu Po končani praksi je Srečko računal, da bo dobil zaposlitev na

RTV. Ker pa ni imel izpita za avto, kar je bil pogoj, s to službo ni bilo

nič. »Začel sem delati pri pekih na Šmartinski, v Pivovarni Union,pa v Film servisu, kjer sem se znova srečal z RTV – vejem, spozna-val sem veliko zaposlenih na zavodu. Televizijci so snemali nekate-re oddaje izven matične hiše, Filmservis pa je nudil studio, svetlob-ni park, sceno. Služba me je zelo pritegnila, delo je bilo zanimivo,ker je bilo terensko, pa tudi s sodelavci sem se dobro razumel.Konec leta 1968 sem dobil obvestilo, da lahko pridem v kadrovskoslužbo RTV, ker je možnost za zaposlitev. Ker sem bil neodločen,me je oče dobesedno prisilil, da sem se zaposlil na RTV. Za to semmu bil vedno hvaležen, čeprav sem prej dobro zaslužil, nisem pa bilredno zaposlen. Eno delovno mesto je bilo odprto na Kumu, drugona Nanosu.«

Tako se je januarja 1969 Srečo Rovšek prvič znašel na Nanosu.»Že prvo izmeno je bila huda okvara na antenskem sistemu. V ekipi,ki naj bi jo odpravila, je bila vrsta tehničnih legend. Še danes sespomnim, da sem bil takrat več v napoto, kot v pomoč. Nekdo mije dejal, naj prinesem ključ za cezarja in zaključek za berto. O temnisem imel pojma, še vedel nisem, kje pravzaprav sem, najraje bi sekam skril, tako sem bil izgubljen. Edino dober sem bil za posredni-ka med ekipo na stolpu in ekipo v oddajni dvorani. Zunaj je deže-valo, vmes so ostali šli na večerjo, ker pa mi tega noben ni sporo-čil, sem zvesto ostal kar zunaj.«

naša leta


Srečo RovšekSrečo Rovšek je bil že zgodaj povezan z RTV Ljubljana, stanoval je na vogalu Miklo-šičeve, kjer je bil znameniti Ciciban. Družina se je iz Bele Krajine preselila v Ljubljano,osnovno šolo je obiskoval v Vadnici na Reslejevi, kjer je sedaj gimnazija Ledina. Takoje že kot otrok vsak dan hodil mimo radijske stavbe.

Srečo Rovšek

Srečo ob TV klystronu leta 1972.

Vodja centra je bil v tistih časih Janez Štravs. «Bil je izjemen člo-vek. Vsi smo mu bili hvaležni za vzdušje in odnose, ki jih je znalustvariti na oddajniku med zaposlenimi. Ko sem čez teden dniznova prišel na oddajnik, je bil ta čas še bolj stresen, saj se je kmalupodrl stolp. To se je zgodilo četrtega februarja 1969 ob pol polno-či. Tega večera ne bom nikoli pozabil. Nekaj dni je že snežilo, piha-la je zelo močna burja. Ker se je nabrala debela plast snega na stol-pu, so ves dan padali kosi na streho. Pred polnočjo pa se ni streslasamo streha, ampak cela stavba. Sodelavec me je poslal ven, najpogledam, če je padla dol kakšna antena. Šel sem ven po vseh šti-rih in zagledal temno gmoto, ki je prej ni bilo. Ugotovil sem, da jeto lahko samo stolp. Na srečo ni padel na streho, temveč se jezagozdil nekje ob njej.

Imeli pa smo težave z obveščanjem o dogodku. V nadzornemcentru v Ljubljani je bil dežurni kolega, ki ga je naš sodelavec predkakim letom pretental, da je nad Nanosom videl leteči krožnik.Dežurni je stvar vzel zelo resno in je o tem obvestil celo novinarjena Delu. Iz vsega tega ni bilo nič, bila je potegavščina, morda celoza prvi april, dežurni v Ljubljani pa se je osramotil. Po spletu oko-liščin je bil ravno v času podrtja stolpa na Nanosu dežurni taistikolega. Nismo ga mogli prepričati, da naj pokliče takratnega direk-torja VF Miha Pavliča, češ, enkrat ste me že potegnili za nos, dru-gič pa me ne boste. Prek oddajnika na Krvavca pa smo ga vendar-le prepričali, da je vzpostavil zvezo z direktorjem. Ta je nemudomaukazal: 'Rešite, kar se rešiti da.' S kolegom sva stolp privezala natemelje, čeprav to ni pomenilo velikega učinka, saj je bila vrv debe-la le za kakšen prst, stolp pa težak več ton. V tistem tednu je piha-la tako močna burja, da je malo pred stolpom podrla tudi vetro-mer. Po kasnejših izračunih, tudi na podlagi poškodb na stolpu, jev času nezgode burja pihala dvesto štirideset kilometrov na uro.«

Postavili močan oddajnik Naslednje leto so začeli postavljati na Nanosu nov 20 kilovatni

TV UHF oddajnik. Oddajal naj bi program za italijansko manjšino vSloveniji, hkrati so se odločili za program v barvni tehnologiji.»Možnost za nabavo in postavitev je bila zelo kratka, dobavili so gav novembru leta 1970 in že v januarju 1971 je začel redno odda-jati. Pri nas smo imeli oddaje v barvni tehnologiji, vendar posku-sne, v Evropi pa so jih že redno predvajali. Oddajnik je bil takomočan, da je pokrival velik del severne Italije, prek repetitorjev paso ga posredovali v notranjost Italije. Programe naj bi videli celo vMaroku. Ta program je oddajal v glavnem glasbene in športne

oddaje, in za tiste čase rahlo erotične filme. Italija v tistih časih šeni redno oddajala v barvah. V Franciji so sprejeli SECAM sistem,Nemčija in večji del zahodne Evrope pa PAL sistem. Na Italijo sopritiskali iz obeh držav za svoj sistem, pa tudi iz Švice, da naj uve-dejo barvne programe, saj so v vseh treh državah živeli tudiItalijani. S tem, ko smo v Kopru uvedli barvni program, so v Italijizačeli množično kupovati barvne televizije za PAL sistem. Pika na iza odločitev Italijanov za PAL sistem naj bi bil prav oddajnik naNanosu. Zanimivo je tudi to, da se je kasneje pojavil SilvioBerlusconi, ki je začel kupovati in najemati TV omrežja in vpletenje bil tudi v Koper.«

Oddajnik na Nanosu je bil dolgo časa najmočnejši naokoli takopo moči, kot tudi glede energije, ki jo je potreboval. Izdelal ga ješvedski PHILIPPS, tehnologija je bila zelo zahtevna. »Težave so bilez rezervnimi deli, ki jih v Jugoslaviji nismo mogli dobiti, pa tudideviz ni bilo na pretek. Določene rezervne dele so nabavljali kole-gi, ki so živeli ob meji z Italijo. Imeli so prepustnice in so manjšerezervne dele dobesedno tihotapili iz Italije «

Nikoli dovolj znanja »Tako kot nas je vodja Štraus naučil odnosa do dela, smo tudi

ostali predajali našim naslednikom. Delo je bilo zelo raznovrstno,

od povsem rutinskih opravil do zelo zahtevnih popravil in meritev.Nikoli nisi mogel reči, vse znam. Znanje je bilo treba stalno izpo-polnjevati, tehnologija je zelo hitro napredovala. Na oddajniškemobjektu so aparature zelo različne od jakotočnih, do najbolj izpo-polnjenih z mikro vezji, od enosmernih do visokofrekvenčnih.Praktično ni tehnologije, ki jo ne bi uporabljal tak center. S sode-


tekst: Jože Skok

Na delu v laboratoriju.

Iz kronike oddajnika Nanos o nezgodi leta 1969.

lavci smo v teh letih naredili ogromno tehničnih izboljšav in s temizboljšali zanesljivost delovanja, olajšali delo in prihranili RTV- juprecej raznih valut. Čeprav o nas, zaposlenih na oddajnikih, nazavodu nikoli niso pretirano veliko govorili, smo bili zadnji stik medradijskimi in televizijskimi programi ter poslušalci in gledalci. Nikolinismo ločevali med programi. Za nas je bila vsaka aparatura enaka,ne glede na to kateri program je oddajala. Vedno sem se posta-vljal v vlogo poslušalca in gledalca. Kako bi se počutil, če bi poslu-šal ali gledal zanimivo oddajo, pa bi začelo v radiu šumeti ali bi sepojavljale motnje na ekranu.«

V začetku je bil velik pritisk na koprski program, ki je predvajaltudi veliko reklam, te so bile zelo drage. »Če je oddajnik na Nanosuizpadel za kakšen dan, so morali tehniki v Kopru domov, ker je bilto nekaj časa edini oddajnik. Problemi so bili večkrat tudi v pri-meru informativno političnih oddaj in prenosov. Nadrejenim smomorali podrobno poročati, 'zakaj je udarila strela', in kako je doizpada prišlo. Nikoli pa nismo podcenjevali terminov v času nočne-ga radijskega program, češ, da so manj poslušani in ni treba bititako pazljiv. Če smo javni servis, je treba storitve izvajati ves čas.Tudi avtobus enako pelje, pa če se sta v njem dva potnika ali če jepovsem poln.«

Nanos drugi dom V času letalskega napada na oddajnik na Nanos v času vojne za

osamosvojitev Slovenije Srečo ni bil na oddajniku. Delala je drugaizmena. »Pritiski JLA na oddajnike so se stopnjevali vsaj dve letipred osamosvojitvijo. Na Nanosu so pogosto imeli nekakšne voja-ške vaje. V tistem času sem bil poverjenik za obrambno varnostninačrt v Oddajnikih in zvezah. V primeru napada smo načrtovali, dabomo določene vitalne dele spravili na rezervne lokacije, ne da bipri tem povsem onesposobili oddajnike. Te načrte smo imeli spra-vljene. Konec osemdesetih let je prišla v Slovenijo in tudi na RTVinšpekcija JLA (GINO) iz Beograda. Hoteli so videti te načrte, mi pajim jih nismo dali. Iz tega je nastala cela afera. Vojska je imelasvoje načrte, ki se niso ujemali z našimi. Bila je za to, da bi v pri-meru nevarnosti oddajnik uničili, sicer bi prišel v roke denimoItalijanov. Teden dni pred vojno v Sloveniji je šla mimo oddajnikadiverzantska enota JLA v polni vojni opremi, s čeladami na glavi, koso bili v bližini že naši teritorialci. Vzdušje je bilo izjemno napeto.«

Po prvem letalskem napadu 28. junija leta 1991 so tehniki

odpravili poškodbe, ker pa je Radio o tem nespretno poročal, soletala napadla še enkrat. »Poškodovala so predvsem razne antene,ki so oddajale v Italijo. Škoda pa je bila kljub temu ogromna. Prednapadom so bili kolegi celo na stolpu, in ko so kolegi s KrvavcaNanos obvestili o napadu, so se naši tehniki še pravočasno spusti-li s stolpa.«

Srečo Rovšek je bil zaposlen na Nanosu od petnajstega januar-ja 1969, od tega je bil petnajst let vodja oddajnika.

»V življenje sem bil razpet med Ljubljano, Škofjo Loko, BeloKrajino, od koder izvira moja družina in oddajnikom na Nanosu. Tusem imel praktično drugi dom. V tej mali ekipi je prevladoval velikčut odgovornosti in medsebojnega razumevanja. Če nekega delanisi opravil, se točno ve, da ga nisi ti in ne moreš ničesar prikriti.Delo sem rad opravljal. Začel sem analogno obdobje z elektronka-mi in končal z digitalno televizijo.«

Še v času samoupravljanja, pa tudi pozneje, je Srečka nekakodoletelo, da se je v prostem času udeleževal raznih sestankov kotpredstavnik zaposlenih, češ, saj imaš čas. Toda kot grenko spozna-va, to pravzaprav ni bilo res, saj bi si marsikdaj moral vzeti več časatudi za družino in pošteni počitek. »Na oddajnikih pravega počitkanamreč ni, ker programi potekajo štiriindvajset ur na dan. Tudiponoči moraš biti napol buden, če pride do kakšnih okvar. Nekakomoraš biti v celoti, s polno koncentracijo v službi, zato je po enemtednu dela počitek še toliko bolj potreben.« Očitno pa za kaj take-ga vedno ni bilo pravega razumevanja. Srečo Rovšek se je odločilza upokojitev, še vedno pa je močno navezan na Nanos. Povedatibi imel še marsikaj, že dnevniki dogajanj na oddajniku v več deset-letjih so zanimiva kronika, ki jo velja podrobno pogledati in prou-čiti in h kateri je marsikaj prispeval prav naš sobesednik.

naša leta


Ekipa OC Nanos leta 1998 pred prvim oddajnikom za TV Koper: Odleve - Ferdinand Žorž, Vid Jelerčič, Srečo, Robert Gartner, KlavdijTorkar in Gregor Jeraša.

Znamenita cvetlica encijan pred oddajnikom Nanosa.

Naša hiša se je tudi na letošnjem oglaševalskem festivalu predsta-vila na izviren način, s predstavitvijo RT(V) Dobrega upanja na temoletošnjega nogometnega svetovnega prvenstva v Južnoafriški repu-bliki. Znano je namreč, da ima naš javni zavod ekskluzivno pravicopredvajanja tega tekmovanja, ki bo pred male zaslone in radiijske spre-jemnike v juniju in juliju zagotovo privabilo rekordno število poslu-šalcev in gledalcev.

Gost predstavitve je bil selektor slovenske reprezentance MatjažKek, povezovalci programa pa znani radijski glas Luka Petrič ter te-levizijska komentatorja Ivo Milovanovič in Saša Jerkovič.

Udeležencem SOF-a smo se predstavili s sliko najzanimivejših no-gometnih utrinkov, naključni izbranci pa so pokomentirali odločilnotekmo med Slovenijo in Rusijo. Ves dan so se udeleženci festivala nastojnici RTV Slovenija merili v turnirjih ročnega nogometa ter se po-tegovali za dve vstopnici za nogometno tekmo med Slovenijo inNovo Zelandijo v Mariboru.

RTV Slovenija pa je skupaj s časopisno hišo Dnevnik pripravila tudizabavno srečanje na katerem so za plesne ritme skrbeli afriška ple-sna skupina Baobab, glasbena skupina Odiseja in dj Radia Maribor.

predstavljamo se



RTV Slovenija na SOF-uNa 19. Slovenskem oglaševalskem festivalu v Portorožu se je z "nogometnim" in za-bavnim programom predstavila tudi Radiotelevizija Slovenija.

Televizijski gledalci, ki imajo možnost sprejema HD-signala prek ne-katerih kabelskih omrežij, bodo tako lahko spremljali HD-signal in uži-vali v kakovostni sliki iz HD Studia 1. Prvi večji projekt novega stu-dia bo namreč svetovno nogometno prvenstvo v Južnoafriški repu-bliki junija in julija, ko si bodo gledalci poleg prenosa tekem v HD-kakovosti lahko ogledali tudi bogat spremljevalni program. Sevedapa se v okviru hiše dogovarjamo o tem, katere oddaje bodo pripra-vljali v tehniki visoke ločljivosti. Zagotovo pa bodo kmalu med njimioddaje Spet doma, Parada in Tarča. V ponudbi bo tudi nekaj filmov,dokumentarcev in športa. Vsebine bodo postopoma dodajane, o tempa bodo z oznako "HD" sproti obveščeni tudi gledalci.

RTV Slovenija prvi program TV SLO oddaja tako v SD- (standardni)kot v HD-ločljivosti, in sicer s pretvorbo SD-signala v HD-signal. Tikpred svetovnim prvenstvom bo na enak način oddajal tudi drugiprogram televizije. Oddaje, narejene v HD-kakovosti, bodo na obehprogramih predvajane v visokoločljivostnem formatu, preostale pabodo še naprej pretvarjali iz SD-formata. V prihodnosti bodo v HDStudiu 1 snemali predvsem oddaje razvedrilnega programa.

Studio je opremljen s šestimi studijskimi HD-kamerami, video me-šalno mizo s štirimi stopnjami mešanja, ki ima 68 vhodov in 6-ka-nalne 3D-videoefekte.

Dokumentarni portret tržaškega pisatelja Borisa Pahorja seosredotoča na odločilne trenutke, ki so gradili njegovo življenj-sko izkušnjo in predstavljajo osrčje avtorjevega literarnegaustvarjanja. Zgodnji fašizem, izguba jezika, nemška delovnataborišča in zmeda v povojnem Trstu, so poleg ljubezni teme,h katerim se Pahor ves čas vrača. Dokumentarni film gradi pri-poved o avtorju z besedo zgodovinarjev, pisateljskih kolegov,založnikov in prijateljev. Pahorja spremljamo od Trsta doPariza, kjer je doživel prvo mednarodno priznanje, in odkriva-mo dolgo ter zapleteno življenjsko pot velikega pričevalcadvajsetega stoletja.

Avtorja dokumentarca sta Neva Zajc in Tomaž Burlin, ki jeimel v rokah tudi režijsko taktirko. Direktor fotografije je NikoČadež, snemalca sta Črt Čadež in Blaž Svetina, za ton staposkrbela Emil Grbac, Leon Bradaševič, za montažo SamoPetaver, za glasbo Vlado Batista.

Februarja je bil film predpremierno predvajan v Kinu Odeonv Izoli, marca v kinu Dvor v Ljubljani. Konec maja bo projekci-ja v SSG Trst, v začetku junija pa na sedežu UNESCA v Parizu.Za film velja veliko zanimanje, prispelo je že vabilo iz Belgije,Avstrije, Nemčije in Švice.

Dokumentarec »BORIS PAHOR- trmasti spomin« je skupniprojekt štirih uredništev Regionalnega RTV centra Koper-Capodistria ( slovenskega in italijanskega RA in TV), ki nastaja

iz razvojnih sredstev RTV Slovenija pod skupnim naslovomSINOVI DVEH NARODOV – velikani našega prostora.

Gre za niz dokumentarnih radijskih in televizijskih oddaj, vkaterih predstavljamo življenjski opus umetnikov, književnikov,glasbenikov, znanstvenikov… skratka velikanov, ki so s svojimdelom bistveno zaznamovali večkulturni prostor na stičiščuSlovenije in Italije.

Doslej smo pripravili že dokumentarce o pisatelju FulviuTomizzi, skladatelju Viktorju Parmi, kantavtorju Sergiu Endriguin režiserju Francu Giraldiju.

Nataša Segulin

ekipa z Borisom Pahorjem v Parizu

nova tehnologijatekst in foto: Darko Koren


HD studio TVSTelevizija Slovenija je prenovila prvi studio, ki je v celoti opremljen s HD-tehnologijo.Svetovno prvenstvo v nogometu bomo torej lahko spremljali v tehniki visoke ločlji-vosti kar pomeni izreden kakovostni preskok.

Dokumentarni film

11. maja bo minilo 65 let, odkar je začelv nekem stanovanju v središču štajerskeprestolnice oddajati Radio Maribor.Odgovorna za prvo oddajanje sta bila ton-ska tehnika Vili Mešič in Oskar Polak, ki staposlušalcem posredovala prva obvestila innavodila povojnih oblasti. Že konec mese-ca so radio preselili v studio na Koroškocesto, kjer je ostal do leta 1985, zadnjih 25let pa radijski valovi prihajajo iz RTV-cen-tra pod Pekrsko gorco

Radio Maribor oddaja na frekvencah93,1 MHz na Pohorju in 90,4 MHz na Boču,največ pozornosti pa namenja pokrivanjudogajanja v severovzhodnem deluSlovenije. Svoje informativne oddaje pri-pravlja med 8. in 18. uro. Med odmevnejši-mi oddajami Radia Maribor sta zagotovoradijska Tribuna, kjer se krešejo mnenja oaktualnem dogajanju v lokalnem in širšemokolju, in Mariborski feljton v nedeljotočno opoldne, v katerem se novinarji ana-litično lotevajo številnih tem. Sodelavciradia pripravljajo tudi glasbene oddaje zarazlične okuse, med njimi so Glasbeniradiogram, lestvica Top 17, ljubiteljemresne glasbe pa so namenjeni četrtkovivečeri s komentiranimi posnetki koncertovsimfonične, komorne, operne in vokalno-instrumentalne glasbe. Pomemben delprograma radijci namenjajo tudi mladim voddajah Mladi mladim, Megašolski herci,za najmlajše pa skrbijo ustvarjalci vOtroškem radijskem studiu.

V uredništvu Radia Maribor deluje 20redno zaposlenih novinarjev in honorarnihsodelavcev. V letu 2009 je Radio Mariborpovprečno poslušalo okoli 32.500 različnihposlušalcev. Povprečni dosegi so naraslinajbolj pozimi, ko ga je poslušalo povpre-čno kar 41.000 ali 7,7% različnih poslušal-cev. Po poslušanosti je bil Radio Maribor v4. četrtletju na 10. mestu najbolje posluša-nih slovenskih radijskih postaj. Vseh radij-skih postaj je v Sloveniji preko 80.

Radio Maribor, najstarejši radio vSeverovzhodni Sloveniji s prepoznavnovisoko kakovostjo izvedbe programa, praz-nuje 65. letnico delovanja. Praznovanjeobletnice bodo zaznamovali z dnevom

odprtih vrat 6. in 7. maja 2010, ko bodo nadvorišču RTV Centra Maribor pod Pekrskogorco nastopile nekatere znane glasbeneskupine s pestrim programskim izborom zavse generacije.

praznujemo



65 LET Radia MariborRadio Maribor, najstarejši radio v Severovzhodni Sloveniji s prepoznavno visoko ka-kovostjo izvedbe programa, praznuje 65. letnico delovanja. Praznovanje obletnice bomozaznamovali v tednu med 10. In 15. majem 2010, posebej pozorno pa z dnevom od-prtih vrat v petek, 14. maja 2010, ko dobo na dvorišču RTV Centra Maribor pod Pe-krsko gorco nastopile nekatere znane glasbene skupine s pestrim programskim izbo-rom za vse generacije.

Ljudje smo vajeni, da se ob odhoduposlovimo, bodisi z besedo, objemom, alipa pomahamo le od daleč. Nato pa nekdo,ki si ga srečeval desetletja, bodisi pri deluali ob kavi, pri kosilu ali večerji ob posebnihpriložnostih, na lepem izgine, kot da ganikoli ne bi bilo. Ostane le prah na hribčku,kjer bo nekoč iz njega morda pognal cvet.

Toda to ni mogoče. Izginiti brez sledu podobrih sedmih desetletjih preprosto nimogoče. Breda Lipovšek, tiha, prijazna,urejena gospa zvonkega smeha je vseskoziustvarjala nekaj, kar z njenim odhodomnikakor ne more izginiti v pozabo. Bila jeprva slovenska televizijska prevajalka.Prva! In verjetno ena najbolj delavnih.Neskončna vrsta prevodov filmov in nada-ljevank je švigala izpod njenih prstov ne lev polnem delovnem času, temveč skoraj vdvojnem. Kdo se ne spominja legendarneameriške nadaljevanke Mestece Peyton,zaradi katere je Ljubljana pred davnimi letiopustela, kadar koli je z malih zaslonovosvajal mladi Ryan O'Neill? Ne vem več,koliko od 514 delov nadaljevanke iz leta1964 je predvajala takrat še TV Ljubljana, abilo jih je veliko, dovolj, da si je Breda nanjih brusila prste cela štiri leta. Med mno-žico televizijskih oddaj, ki jih je prevedla,so, na primer, literarne nadaljevanke Sagao Forsythih, Vnovič v Bridesheadu,Nicholas Nickleby, Sinovi in ljubimci, DavidCopperfield, pa slavne nanizanke oHerculu Poirotu, inšpektorju Morsu inSherlocku Holmesu, britanska nadaljevan-ka Foylova vojna, nadaljevanka o ameriški

državljanski vojni Sever in Jug in celo pri-ljubljena otroška nanizanka Sezamovaulica. Seznam celovečernih filmov, ki jih jeprevedla, je naravnost antološki: Človeškevezi, Povečava, Poštar vedno zvoni dvakrat,Ben Hur, Nostromo, Rdeče in črno, Na pri-staniški obali, Upor na ladji Caine,Mayerling, Tramvaj poželenje, Joči, ljublje-na dežela, Tom Jones, Oliver Twist, Velikopričakovanje, Povest o dveh mestih,Umetnikov mladostni portret, Mali velikimož, Maratonec, Boter, Guliverjeva poto-vanja, Mirni človek, Športno življenje, Dobrifantje, Dvanajst jeznih mož, Kleopatra,Velikan, Zadnji kitajski cesar, Ana Frank,Točno opoldne, Pusta hiša, Carlitov zakon,Mansfieldski park, celo Dobri Will Huntingin Dave. Veliko poglavje njenega dela jebilo presajanje odrskih prevodovShakespearovih iger na mali zaslon – pri-rejanje, kot bi temu rekli v televizijskemjeziku –, od Hamleta in Macbetha doRomea in Julije, in to ne enkrat, temveč vveč filmskih različicah. Morda so ta besedi-la bolje poznali le še igralci, ki so se jihmorali učiti na pamet, le da je ona pozna-la vse vloge v vseh Shakespearovih igrah.Kdo se še lahko pohvali s tem?

Breda, po rodu iz Radeč pri ZidanemMostu, slavistka in anglistka po izobrazbi,je od študija dalje postala Ljubljančanka.Na televiziji, kjer je delala od začetka šest-desetih let, je izkusila vse dosedanje teh-nološke spremembe, ki so določale način inobliko podnaslavljanja, od papirnatih zvi-tkov, imenovanih bobni, do pošiljanjakodiranih prevodov po elektronski pošti.Sprva je podnaslavljala v živo, kar si zdajkar težko predstavljamo, in tedaj je bilo tores adrenalinsko početje. Tudi po upokoji-tvi je prevajala naprej, morda z manjšimtempom, zato pa na več področjih, kajti žeprej se je lotila tudi književnega prevajanja.Mamice, recimo, so dolgo s hvaležnostjouporabljale njen prevod Spockovega pri-ročnika o negi in vzgoji otroka, na sezna-mu njenih prevodov pa so poleg priročni-kov tudi romani in celo otroške pravljice.Kot članica Društva slovenskih književnihprevajalcev je tudi z zanimanjem spremlja-la razvoj književnega prevajanja, ki je bilonavsezadnje neločljiv del njenega življenja.

Kljub garaški naravi je bila zelo predana

družini, čeprav sta z možem hčerko kajkmalu začela obiskovati v tujini, kamor jeodšla na šolanje že sredi gimnazijskih let,potem pa nadaljevala študij v VelikiBritaniji in ZDA, kjer si je ustvarila uspešnopoklicno kariero in kjer deluje še danes.

Žal je v Bredino izjemno plodno poklicnopot posegla huda bolezen. Nikdar ni bilanagnjena k temu, kar je na televiziji skorajpravilo – skrbi za svojo promocijo in bleš-čečemu nastopanju v javnosti. Tisti, ki smojo poznali, pa smo vedeli, da je legendarnaprevajalka, ne le dolgoletna, temveč splohprva, ki se je pri nas lotila televizijskegapodnaslavljanja. Drobcena gospa, a velikčlovek. Hvaležna in počaščena sem, da semjo poznala in dolga leta tesno sodelovala znjo. Čeprav se je odločila, da odide brezvelikih govorov, bodo z nami še dolgoostali njeni preštevilni odlični prevodi.

Dušanka Zabukovec

ODŠLI V MARCU 2010

OE ODDAJNIKI IN ZVEZEBORIS BERKOPEC - inženir radiodifuzijespecialist

SPLOŠNE SLUŽBEMATEJ MUHVIČ – voznik terenskih ekip

PRIŠLI V MARCU 2010

PPE TV SLOVENIJAPETER PERŠE - novinar urednikTJAŠA MARTINUČ - asistentka TV/RA režijeEVA URANJEK - novinarka specialistka

VODSTVO JZ RTV SLOVENIJAMIHA ŠENICA - pravnik specialist

SLUŽBA ZA INFORMATIKO IN DOKU-MENTACIJOJERNEJ KOGOVŠEK - projektni inženir

PODROČJE ZA TRŽENJE IN ODNOSE ZJAVN.MARKO FILEJ - sodelavec za trženje

in memoriam


Prišli - Odšli

Breda Lipovšek

FIESA11.6.–25.6. 25.6.–9.7. 9.7.–13.8.27.8.–17.9. 13.8.–27.8.

Tri-posteljna soba/ 23 € 28 € 36 €nočitevŠtiri-posteljna soba/ 28 € 38 € 48 €nočitev

Cena je za najem sobe. Posteljnina je v domu.Štiri posteljne sobe so klimatizirane.TV sprejemnik z DVD je v vsaki sobi.Turistično takso obračunamo ob izdani napotnici.

BIVALNE HIŠICE (mobile home)v AC Melany za 5+2 osebi

12.6.–26.6. 26.6.–31.7. 31.7.-14.8. 14.8.–04.9.

Najem enote 39 € 50 € 59 € 50 €/dnevno Časovni zakup 17.4. do 12.6 28.8.do 16.10.(cca 50 dni) 440 € 440 €

V ceno je všteta posteljnina (1x tedensko) elektrika, voda, P prostorin končno čiščenje. Turistično takso plačate na recepciji.

BIVALNA HIŠICA (mobile home)v AC Adria Ankaran za 5 +2 osebi

17.4.–12.6. 12.6.–03.7. 03.7–21.811.9.–17.10. 21.8. – 11.9.

Najem enote / 43 € 70 € 80 €dnevnopetek - nedelja 90 € 145 € /

Hiška je klimatizirana, s TV sprejemnikom in P prostorom ob hiški.Končno čiščenje (razen kuhinje in posode), menjavo posteljnine,brisač in kuhinjskih krp doplačate v enkratnem znesku v višini 40.Za morebitne poškodbe v začetku založite 100 , ki jih po končanemletovanju prejmete nazaj. Turistično takso poravnate na recepciji.

VIS09.6.–24.6. 23.6.–07.07. 07.7.–21.7.01.9.–15.9. 18.8.–01.09. 21.7.–04.8.

04.8.–18.8.

Odrasli / dan 23,5 € 26 € 28 €Otroci / dan 12 € 13 € 14,50 €

Nudimo vam polpensionske storitve ( nočnina, zajtrk, večerja).Otroci od 0 do 4 let brez uporabe postelje in krožnika letujejo brez-plačno Otroku do 12. let obračunamo letovanje po ceniku.Turistična taksa in prijavnina ni vključena v ceno.Pridržujemo si pravico do popravka cen zaradi morebitnih povišanjcen upravljavca TN Milna.

PLANICAodrasli otroci 3-5 let otroci 5–12 let

nočitev z zajtrkom 19 € 13 € 15 €polpenzion 25 € 16 € 19 €polni penzion 30 € 18 € 21 €

Turistično takso v znesku 0,67 /osebo dnevno in 0,34 za otrokedo 15. leta plačate v Planici.Cene veljajo samo za zaposlene v JZ RTV SLO in njihove ožje sorod-nike. Cene so enake tudi za dom na Tromeji.

ČATEŠKE TOPLICEJAN.– MAJ** JUNIJ JULIJ OKTOBER**

NOV. – DEC. ** SEPTEMBER AVGUST

Najem *brunarice/ 322 € 385 € 455 € 364 €tedenNajem med 235 € 275 € 325 € 260 €tednomKonec tedna 100 € 120 € 140 € 115 €

*prednost pri rezervaciji;** cene za praznike in počitnice bodo objavljene posebej.V ceno so vštete tudi kopališke karte za prijavljene osebe vendarnajveč 5 kart/dan. Omogočamo vam plačilo letovanja v 6 obrokih/razen Planice/. V cenah je upoštevan DDV.

Izpolnjene prijave za letovanje sprejema Služba počitniških domovdo 19.4.2010. Prijavnice so objavljene v programu Outlook – PublicFolders – All Public Folders – počitniški domovi-prijavnice, v Službipočitniških domov. Več informacij lahko dobite v Službi počitniškihdomov, Tavčarjeva 17, pritličje (kadrovska služba); telefon: (01475) 43 56 – Janez Petje, faks (01 475) 43 57,e-mail: [email protected], vsak delovnik med 7.30 in 12.00 uro.

cenik letovanja sezona 2010


40. let delovanja Planinskega društva smo počastili na slavnostniakademiji 14. Aprila 2010 na osnovni šoli Toneta Čufarja v Ljubljani.Zbralo se nas je res veliko, prišli pa so planinci in planinke tudi iz pri-jateljskih planinskih društev: PD METLIKA (predsednik Anton Kraše-vec), PD DRAGO BREGAR (predsednik Zvone Šere), PD ŽELEZNIČAR(predsednica Marija Sever), Planinska skupina Bazovica z Reke (vodjaPlaninske skupine Darko Mohar) in MDO PD Ljubljane(predsednicaMarinka Koželj Stepic). S svojo prisotnostjo na slavnostni akademiji

pa nas je razveselil tudi občasni sopotnik na naših izletih Milan Ku-čan in dva člana inciativnega odbora za ustanovitev PD RTV in usta-novna člana PD RTV Ljubljana Felicita Rakušček in Srečko Perko. Pri-reditev pa so popestrili Otroški pevski zbor RTV Slovenija in našinajmlajši planinci in planinke z besedo, pesmijo in plesom.

planincitekst: Branko Krebs, foto: Stane Sršen


40. LET PD RTV Ljubljana

Občasni sopotnik na naših izletih Milan KučanFelicita Rakušček in Srečko Perko ustanovna člana ter predsednikBranko Krebs

Predsednik PD RTV Ljubljana je imel slavnostni govor

Rešitev nagradne križanke ssvojim nalovom pošljite naj-kasneje do 25.5.2010 v uredni-štvo na naslov: RTV SLO,Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana,(KRIČAČ). Izžrebani nagrajenciza pravilne rešitve dobijo: 1.nagrada: 3 kasete ali zgoščen-ke ZKP, 2. nagrada: 2 kaseti alizgoščenki ZKP, 3. nagrada: 1kaseta ali zgoščenka ZKP;Rešitev prejšnje križanke:JANKO BOLKA. Tokrat smoizžrebali: 1. NAGRADA: ŠrajMartina, Knjigovodstvo GK,Komenskega, 2. NAGRADA:Tanja Kranjc, Pahorjeva 28,6000 Koper, 3. NAGRADA:Delveta Pavunc, Rusjanov trg8, 1000 Ljabljana

NAGRAJUJEZKP RTV SLOwww.rtvslo.si/zkpprodaja/

Kričač vabi vse tiste, kivas kaj zanima v zvezi zdelom in načrti RTVSlovenija, da vodstvupostavijo javno vpraša-nje in uredništvo bo priodgovornih našlo inobjavilo odgovore, vnovi rubriki,Zanima me ...Vabljeni k soustvarjanjunašega Kričača.

ŽENSKOKRILO

(POGOV-ORNO)

OSEBA IZDEŽELE

SMEHLJAJA(IZ: OREL)

PRIDOBITEVENAKO-

PRAVNEGAPOLOŽAJA

ZRAČNIŠPORT

VISOKEIGRALNEKARTE

REFORMA-TOR HUS

STAVČNOLOČILO

GORIVO IZORGANSKIHODPADKOV

KRAJ PRIŠIBENIKUVEDA OGRBIH

POSLAVL-JANJE ODŽIVLJENJA

OJDIPOVAMATI V

GRŠKEMMITU

MESTO VROMUNIJINAJDALJŠA

IT. REKA

DELCERKVE ZORGLAMI

PROSTI TEK(POGOV-ORNO)

POŠTNAPOŠILJKA

PODOLGOVATKROŽNIK

IZDELOVALECOČALRUSKI

MONARH

DELSLONOVE

GLAVE

VIDNASFERA

ASTRALNEGATELESA

ČEŠKAOBLIKAIMENAANDREJ

MESTO VROMUNIJI

TURŠKIVELIKAŠ

RUSKAZELENJAVNA

JUHA ZMESOM

ITLAIJ.RTV

STANEKAVČIČ

NIKOLATESLA100 m2

NAPAKA,POMOTA

DUBROVNIŠKIPOMOREC INLITERAT (IZ

JAGAJ)

STAR,ČASTITLJIV

MOŽ

L. PRITOKRENA V ŠVICI

(295 KM)

SESTAVILJOŽE

PETELIN

razvedrilo


RAZSEŽNOST PREDMETAGLEDE NA VELIKOST

ZakonskiPolovicaMož: »Draga moja, kaj si že rekla, da bi naredila, če bi se mi posrečilo in bi na loteriji zadel?«Žena: »Kolikokrat naj ti še povem. Polovico dobitka bi vzela, pa šla!«Mož: »Potem pa vzemi teh 20 € in pojdi! Zadel sem 40 €.«

Lepega dne»Danes je pa res lep dan,« mrmra mož in se loti branja dnevnega časopisa. Že po nekaj minutah bolj glasno ponovi: »Jepa resnično lep dan danes.« Stopi v kuhinjo in vzame iz hladilnika ohlajeno pivo ter vzdihne: »Oh, kako je čudovit dandanes!« Preden vzame v roke daljinca ponovno reče: »Ja, danes je pa res lep dan.«Ženi je njegovo ponavljanje istih besed presedlo in mu reče: »Pa kaj ponavljaš, da je danes lep dan?«Mož poskočno: »Kaj nisi rekla, da boš nekega lepega dne odšla?«

POLOŽAJSLOVENSKAPOKRAJINA

20

pomembni dogodkitekst in foto: Darko Koren in Nataša Kuhar

kričač /april 10/

EKOUtrinki

RTV Slovenija in Fit media sta aprila pod-pisala Pogodbo o koprodukciji okoljskihoddaj. V.d. generalnega direktorja AntonGuzej je pogodbo podpisal z mag. VanesoČanji, direktorico podjetja Fit media, z njopa izražata skupni interes za sodelovanjepri snovanju, produkciji, predvajanju indistribuciji medijskih vsebin s področjaodgovornega ravnanja z okoljem. Okolje jev središču globalne in evropske pozornostipolitične, strokovne in laične javnosti, sajpereči okoljski problemi spodkopavajokakovost življenja in postavljajo pod vpra-šaj preživetje današnje civilizacije. Ob bokustrateških globalnih vprašanj se države,tudi Slovenija, spopadajo s svojimi »mikro«okoljskimi vprašanji, ki niso nič manjaktualna in zahtevajo aktivno sodelovanjevseh segmentov družbe. S pogodbo se je TVSlovenija obvezala k realizaciji osemnajstokoljskih oddaj in oddaj EKOUtrinki, ki jihbosta pripravljali in vodili Barbara Zrimšekin Mojca Mavec.

Dalajlama v Mariboru

V aprilu se je na povabilo Mestne občineMaribor, Univerze v Mariboru, Prve gimna-zije Maribor, Društva za boljši svet inDruštva Joga v vsakdanjem življenju, vMariboru mudil 14. dalajlama TenzinGyatsu, ena največjih moralnih avtoritetna svetu.

Dogodek je bil medijsko zelo odmeven. VRegionalnem RTV centru Maribor sospremljali njegov obisk ter poskrbeli zaradijski in televizijski posnetek dveh njego-vih predavanj, v katerih je namenil pozor-nost humanosti, širjenju miru, sodelovanju,strpnosti, razumevanju in sočutju.Povezovalec obeh predavanj, tako tistega vDvorani Tabor, kjer se je zbralo okoli 4 tisočljudi kot drugega v Slovenskem narodnemgledališču v Mariboru, za katerega sovstopnice pošle že teden dni pred dogod-kom je bil odgovorni urednik Radia MariborStane Kocutar.

Documents

kričač04 - RTVSLO.si